blaženi miroslav bulešić
DESCRIPTION
Blaženi Miroslav Bulešić. Blaženi Miroslav Bulešić (1920-1947) se je rodil 13. maja leta 1920 v škofiji Poreč-Pula. Z enajstimi leti je vstopil v medškofijsko semenišče v Kopru. Nadaljnjo formacijo je prejel v Gorici in zatem v Rimu (na sliki) na Papeški univerzi Gregoriana. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Blaženi Miroslav Bulešić
(1920-1947)
se je rodil 13. maja leta 1920
v škofiji Poreč-Pula. Z enajstimi leti je
vstopil v medškofijsko semenišče v Kopru.
Nadaljnjo formacijo je prejel
v Gorici in zatem
v Rimu (na sliki) na Papeški
univerzi Gregoriana.
11. aprila 1943 je bil posvečen v duhovnika.
Nekaj let je opravljal duhovniško poslanstvo
po župnijah.
Februarja 1947 je odšel
v semenišče v Pazin, kjer je prevzel vlogo
vicerektorja in profesorja.
24. avgusta leta 1947 je spremljal msgr. Jakoba Ukmarja, ki je šel kot škofovski
delegat birmovat v župnijo Lanišće. Tam ju je napadla od komunistov nahujskana
množica. Jakob Ukmar je bil resno ranjen, Miroslav Bulešić pa je pod njihovimi udarci
umrl. Ko je bil že ves okrvavljen in iznakažen je večkrat ponovil prošnjo:
»Jezus, sprejmi mojo dušo.« Na koncu so ga potolkli na tla
in mu v vrat zasadili nož.
Miroslav Bulešić in Jakob Ukmar šest dni pred smrtjo med birmo v Trvižu.
28. septembra 2013, na svečanosti v puljski Areni na Hrvaškem, je kardinal Angelo
Amato prebral apostolsko pismo papeža Frančiška,
s katerim je Miroslava Bulešića razglasil za
blaženega.
V nagovoru po evangeliju je kardinal Angelo Amato orisal Bulešićev lik in poudaril, da je današnja beatifikacija praznik miru nad vojno, bratstva nad
razdeljenostjo, odpuščanja nad sovraštvom ter Božje ljubezni
nad človeškim zlom. „Naš blaženi je imel vse ljudi za prijatelje, nihče ni bil zanj
sovražnik.
Pričeval je za ljubezen: nihče namreč nima večje ljubezni
kot je ta, da da svoje življenje za prijatelje.”
Blaženi Bulešič je bil pristen junak vere v času, ko je bilo
ubitih več kot 400 duhovnikov. Spregovoril je o komunističnem preganjanju in
nenehnem zasramovanju verujočih.
Miroslav Bulešić je sam doživljal nestrpnost zaradi
vere. Zasramovali so otroke, ki so hodili k verouku.
Zato so mu mnogi svetovali, naj pobegne v Italijo.
On pa je odgovarjal „da je postal duhovnik za narod in da mora ostati med svojim
ljudstvom.
Ko so mu grozili, je govoril: če me bodo ubili, me bodo ubili za vero in za Boga.“ Ker se je zavedal, da je v
življenjski nevarnosti, je don Miroslav večkrat ponavljal:
„Gospod, povsem Ti darujem svoje življenje za svoje ovce. S Tvojo milostjo in če me Ti narediš za vrednega, se ne bojim mučeništva, ampak
hrepenim po njem.“
Bulešić je vedno pomagal vsem, ki so bili v potrebi, reševal ljudi iz zapora in
otroke učil verouk. “Moje maščevanje je
odpuščanje”, je nekoč dejal.
Drug vidik njegovega življenja, ki ga je izpostavil
kardinal Amato, je bila njegova zvestoba papežu.
Takole je govoril:
„Kot je Cerkev mati vseh narodov, tako je papež,
naslednik sv. Petra, oče vseh krščenih vseh jezikov in narodnosti.“
Novi blaženi nas zato spodbuja, da ostanemo
zvesti Jezusu in Njegovemu evangeliju, je še poudaril kardinal Angelo Amato.
(Vir: Marjana Debevec – Radio Ognjišče)
God blaženega Miroslava Bulešiča
obhajamo 24. avgusta, ko je odšel v večnost.