GIMNAZIJA JOŽETA PLEČNIKA LJUBLJANA

Rak dojke in materničnega vratu

Razvitost med mladostnicami

Barbara Murn, Irena Podbevšek, Polona Žibert 2. B

11.6.2012Slika 1

KazaloKazalo.....................................................................................................................................................2

UVOD......................................................................................................................................................3

Kaj rak sploh je ?.....................................................................................................................................4

RAK DOJKE..............................................................................................................................................4

ZGRADBA DOJKE.................................................................................................................................4

BOLEZNI DOJKE...................................................................................................................................5

Izcedek iz bradavice........................................................................................................................5

Ugreznjene bradavice.....................................................................................................................5

Oteklina in rdečina dojke................................................................................................................5

RAK DOJKE..........................................................................................................................................6

RAK NA MATERNIČNEM VRATU.............................................................................................................8

Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno............................................................................................8

ZANIMIVOSTI........................................................................................................................................10

VIRI.......................................................................................................................................................11

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 2

UVODRaka dojke in materničnega vratu sta v sodobnem času vse večji problem žensk. Pri zgodnjem

odkritju sta tumorja ozdravljiva. Velja pravilo preventiva je boljša kot kurativa, zato je priporočeno redno mesečno samopregledovanje dojk in obiski pri ginekologu.

To seminarsko nalogo bi rada posvetila moji babici Pavli Žibert, ki je pri svojih triinosemdesetih letih prebolela raka dojke.

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 3

Kaj rak sploh je ?Rak poimenujemo bolezen, za katero je značilno nenadzorovano množenje celic in njihova sposobnost napadanja drugih tkiv invazivno1 ali z zasejanjem2. Nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe DNK ali mutacije vitalnih genov, ki nadzorujejo delitev. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko pridobljene ali podedovane lahko pripeljejo do nenadzorovanega množenja in tvorbe tumorja.

Poznamo več kot 200 vrst rakov. Ločimo jih glede na to, kje v našem telesu nastanejo.

KARCINOM je rak, ki nastane iz kože ali tkiv, ki obdajajo notranje organe SARKOM je rak, ki nastane iz kosti, hrustanca, mišic ali drugih vezivnih tkiv LEVKEMIJA je rak, ki vznikne v tkivih iz katerih nastanejo krvne celice (npr. kostni

mozeg-) – zaradi nenadzorovane tvorbe je število krvnih celic nenormalno visoko LIMFOMI in MULTIPLI MIELOM so raki, ki nastanejo iz celic imunskega sistema

RAK DOJKEZGRADBA DOJKE Dojka je žleza, v kateri se po porodu ustvarja mleko. Nastaja v mikroskopsko drobnih žleznih mešičkih, ki so urejeni v lobule3, iz njih pa izhajajo duktusi4, ki vodijo proti prsni bradavici. Lobuli in duktusi so zgrajeni iz epitelnih celic5, prostor med njimi pa izpolnjuje oporno tkivo (stroma) iz maščevja in veziva, v katerem potekajo mezgovnice, žile in živci. Včasih v stromi najdemo tudi limfatično tkivo. Lobule in duktuse od strome loči poseben sloj, ki ga imenujemo bazalna membrana.

Slika 2

1 Neposredno vraščanje v sosednje tkivo2 Migracija rakavih celic na oddaljena mesta3 režnjiče4 izvodila5 Iz celic vrhnjice

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 4

BOLEZNI DOJKEVsaka sprememba dojk ni znak bolezni. Dojke se spreminjajo med vsakim menstruacijskim ciklusom, še zlasti pa med nosečnostjo in dojenjem ter v menopavzi. V drugi polovici ciklusa dojke nabreknejo in postanejo boleče. Podobno se dogaja med nosečnostjo.

Spremembe dojke, ki so znak različnih bolezni:

• zatrdlina ali več zatrdlin v dojki

• izcedek iz bradavice

• ugreznjene bradavice

• oteklina in rdečina dojke

Izcedek iz bradaviceIzcedek iz dojk večinoma ni posledica rakavih sprememb. Belkast izcedek iz obeh dojk je po navadi posledica hormonskega neravnovesja. Krvavkast izcedek je navadno posledica drobnih, večinoma benignih izrastkov, tako imenovanih papilomov, ki zrastejo v žleznih izvodilih. Ob vsakem izcedku je potreben posvet z zdravnikom.

Ugreznjene bradaviceNavznoter obrnjene bradavice so pri nekaterih ženskah normalne in jih opažajo od mladosti. Ugreznjene bradavice ali sprememba kože bradavice, ki se pojavi na novo, pa je lahko znak rakaste bolezni in zahteva pregled pri zdravniku.

Oteklina in rdečina dojkeVnetja dojke, ki se kažejo z rdečino in oteklino dojke, so zlasti pogosta med dojenjem, imenujemo jih mastitisi. Vzrok so bakterijske okužbe. Tako vnetje praviloma spremljajo slabo počutje, zvišana telesna temperatura in zvišana sedimentacija. Podobno kakor bakterijsko vnetje pa je videti tudi redka oblika raka dojke, tako imenovani vnetni rak. Čeprav ni vnetja, je koža dojke rdeča in otekla. V primerjavi z vnetjem pa vnetnega raka ne spremljajo splošni in laboratorijski znaki vnetja, kot so slabo počutje, zvišana telesna temperatura, levkocitoza in podobno. Zatrdlina večinoma ni tipna. Vnetni rak se lahko pojavi med nosečnostjo in dojenjem, vendar pa je pogostejši pri starejših ženskah kakor nosečnicah. Zato je ob vsaki rdečini in oteklini dojke potreben pregled pri zdravniku.

Slika 3

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 5

RAK DOJKE

Rak dojke je bolezen, ki prizadene milijone žensk po vsem svetu, pojavi pa se lahko tudi pri moških, čeprav je to stokrat manj pogosto. Je najpogostejši rak pri ženskah, za njim pa letno zboli kar 1000 Slovenk. Po napovedih naj bi v prihodnosti zbolela vsaka osma ženska. Najpogosteje za rakom dojke zbolevajo starejše ženske med 50. in 70. letom, čeprav se število obolelih močno poveča že po 45. letu starosti. Kljub večjem obolevanju pa se je smrtnost zaradi raka dojke zmanjšala. Razloga za to sta povečano iskanje raka pri ogroženih ženska in iskanje novih in učinkovitejših načinov zdravljenja.

Zgodaj odkrit rak je v večji meri ozdravljiv, veliko vlogo pa ima pri tem tudi samopregledovanje. Tveganje za nastanek raka pa lahko zmanjšamo, če se o njem poučimo in poznamo ukrepe za preprečevanje.

Ukrepamo lahko tako, da :

Se odločimo za otroka pred 30. letom Vzdržujemo običajno (primerno, z ITM do 25) telesno težo Se izogibamo alkoholnim pijačam in kajenju Redno uživamo sadje in zelenjavo Se redno gibamo

Manj ogrožene so tudi ženske, ki dojijo dlje kot eno leto, rodijo vsaj petkrat in se že od mladosti ukvarjajo z športnimi aktivnostmi kar povzroča poznejšo menarho6 in vzdrževanje telesne teže zmanjša ogroženost z rakom dojke.

Kot že prej omenjeno, za rakom dojke pogosteje zbolevajo ženske po 45. letu starosti, vendar pa obstaja tudi kar nekaj bolnic, ki zbolijo že pred 40. letom. Raziskave pravijo, da je šest odstotkov vseh bolnic z rakom dojke mlajših od štirideset let. Nekaj je tudi primerov deklet, ki so jim že pri rosnih 24. morali odstraniti dojko.

Zatrdine ali bulice, ki jih ženske opazijo na svojih dojkah, so lahko dostikrat benigne oziroma nenevarne, ampak nikoli ne moremo biti popolnoma prepričane.

Pri uspešnem zdravljenju je zelo pomembno zgodnje odkritje, to pa lahko dosežemo le z rednim mesečnim pregledovanjem dojk. Tako svoje telo dobro Spoznamo, opazimo vsakršno spremembo in tako hitreje ukrepamo.

Za samopregledovanje se priporoča deseti dan menstruacijskega cikla, se pravi deseti dan po začetku (od prvega dneva) tvoje menstruacije, saj takrat ni pridruženih hormonskih sprememb kot so 'odtekle' ali boleče prsi pred menstruacijo.

Tudi struktura mladih prsi je drugačna in se v primeru, da ženska opazi spremembo, pogosteje uporablja ultrazvok in nadaljnje punkcije7 kot pa mamografijo (rentgensko slikanje dojk, ki se v presejalnih testih in diagnostiki uporablja v kasnejših letih).

6 Prva menstruacija MENA je zadnja menstruacija oz. obdobje, ko ženska nima več menstruacij!!7 Sprememba se zabode z iglico in nato se košček tkiva oziroma nekaj celic opazuje pod mikroskopom.

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 6

Proti raku dojke bi se morale mladostnice začeti boriti že v svojih zgodnjih najstniških letih in z redno telesno aktivnostjo, uravnovešeno prehrano in primerno telesno težo.

Govori se tudi, da je tveganje za nastanek raka na dojkah bolj povečano pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke, vendar ni znanstveno dokazano, je pa gotovo dejavnik tveganja estrogen, ki ga z jemanjem tabletk vnašamo v telo.

Če pri samopregledovanju opazimo spremembo dojke (večja, vdrta, izbočena, spremenjena bradavica, zatrdlina), izcedek ali bolečino se moramo takoj posvetovati s svojim zdravnikom.

Slika 4

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 7

RAK NA MATERNIČNEM VRATUMaternični vrat ali cerviks je del maternice, ki moli v nožnico. Iz njega teče menstrualna kri skozi ozko luknjico v vaginalni kanal.

Rak materničnega vratu (RMV) je posledica okužbe s humanim papiloma virusom (HPV), ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, ki imajo hkrati še druge, ne povsem znane dejavnike tveganja, povzroči spremembo zdravih celic v rakave. Te celične spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije  in pravočasno zdravi.

Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši maligni tumor za rakom dojk. Dejavniki, ki povečajo možnost za nastanek so :

zgodnji spolni odnosi v najstniških letih, nosečnost v najstniških letih, več spolnih partnerjev, kajenje, spolni partnerji, katerih bivše spolne partnerke so imele prekancerogene ali

kancerogene spremembe na materničnem vratu, imunosuprimirane ženske

Raka na materničnem vratu namreč povzročajo humani papilomavirusi, ki se z nezaščitenimi spolnimi odnosi širijo med nami. Okužbo lahko prenašajo tako moški kot ženske. Od okužbe s HPV do razvoja predrakavih in rakavih sprememb poteče navadno več let.

Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, ponavadi ni. 

Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno

• krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oz. med dvema menstruacijskima krvavitvama;

• krvavitev v pomenopavzi;

• dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice;

• boleč spolni odnos;

• stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici);

• pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če ni posledica vnetja mehurja).

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 8

Obstaja veliko genotipov HPV in vsi niso enako nevarni: • RMV povzročajo HPV z visokim tveganjem:16,18,31,33,35,39,45,51,52,56,58,59,66;

 • genitalne bradavice povzročajo HPV z nizkim tveganjem:6,11,40,42,43,44,54,61,70,72,81.

Raka na materničnem vratu lahko preprečimo z cepljenjem. V Sloveniji sta registrirani dve cepivi :

dvovalentno za zaščito pred okužbo z genotipoma HPV z visokim tveganjem 16 in 18

štirivalentno za zaščito pred okužbo s HPV 16 in 18 ter genotipoma HPV z nizkim tveganjem 6 in 11

Cepivi varujeta pred dvema genotipoma visokorizičnih HPV (HPV 16 in HPV 18), ki povzročata okoli 70 % vseh rakavih obolenj na materničnem vratu. Ker se Rak na materničnem vratu v 30 % razvije iz drugih genotipov, je kljub cepljenju potrebno nadaljevati  s preventivnimi ginekološkimi pregledi!  

Cepljenje ni obvezno in ga mora odrasla ženska plačati sama.

Za deklice v osnovni šoli je cepljenje zadnji dve leti zastonj, a morajo starši podpisati soglasje. Redna cena cepljenja se giblje nekje med 300 in 400€ in se priporoča tudi, če punca že ima spolne odnose. (oz. je že začela z njimi).

Število bolnic z rakom na materničnem vratu v Sloveniji narašča, vendar ta porast pripisujejo večjemu številu odkritih bolnic. Pri dovolj hitrem odkritju so posegi relativno 'enostavni' in po njih lahko ženska še vedno zanosi in rodi otroka po naravni poti.

Vsaka ženska, spolno aktivna ali ne, bi morala redno hoditi na ginekološke preglede, ki naj bi obsegali tudi bris materničnega vratu.

Večina žensk se vsaj enkrat okuži s HPV. V 80–90 % okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih, zato tudi ob okužbi s HPV z visokim tveganjem (pozitiven test HPV), če je test PAP negativen (normalen izvid brisa materničnega vratu), ukrepanje ni potrebno. V 10-20 % okužba vztraja, virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka. 

Slika 5

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 9

ZANIMIVOSTI Europa Donna je Slovensko združenje za boj proti raku dojk. Njihov glavni cilj je

vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkritje bolezni, takojšnje in učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo.

DORA je državni program presejanja za raka dojk, ki ga organizira Onkološki inštitut v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Program Dora omogoča vsem ženskam z vnaprejšnjim vabljenjem med 50. in 69 letom starosti pregled z mamografijo, kjer gre za slikanje dojk z rentgenskimi žarki.

Mesec oktober je posvečen boju proti raku na dojki. 15. oktober je dan zdravih dojk in je namenjen ozaveščanju mladih in pozivu k

samopregledovanju in posledično hitrejšemu odkrivanju ter zdravljenju bolezni. ZORA je preventivni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih

sprememb na materničnem vratu. 4. februar je svetovni dan boja proti raku.

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 10

VIRI http://www.onkologija.org/sl/domov/o_raku/kaj_je_rak/ [čas zadnje spremembe :

2.6.2012, 13:35] http://vizita.si/clanek/leksikon/rak-dojke.html [čas zadnje spremembe : 2.6.2012,

14:01] http://www.europadonna-zdruzenje.si/ [čas zadnje spremembe : 13.6.2012, 21:00] http://www.europadonna-zdruzenje.si/kdo_smo/sekcija_mladih_bolnic [čas zadnje

spremembe : 13.6.2012, 21:30] http://dora.onko-i.si/ [čas zadnje spremembe : 13.6.2012, 21:45] http://www.kontracepcija.si/si/zdravje/redni-pregledi/rak_na_maternicnem_vratu [čas

zadnje spremembe : 13.6.2012, 23:15] http://vizita.si/clanek/leksikon/rak-na-maternicnem-vratu-in-bris-maternicnega-

vratu.html [čas zadnje spremembe : 13.6.2012, 22:45] http://pza.si/Clanek/Rak-maternicnega-vratu.aspx [čas zadnje spremembe : 13.6.2012,

23:10] http://zora.onko-i.si/index.php?mod=mi_programZora [čas zadnje spremembe :

14.6.2012, 22:15] Biologija za gimnazije - delovni zvezek; Tracey Greenwood, Lyn Stepherd...; Založba

Modrijan d. o. o.; Ljubljana; 2010 Eva Javornik – študentka Medicinske fakultete v Ljubljani

VIRI SLIK

Slika 1 : http://www.google.si/imgres?start=138&um=1&hl=sl&sa=N&biw=1017&bih=629&tbm=isch&tbnid=wGQm44PnK0JPIM:&imgrefurl=http://www.siol.net/trendi/lepota_in_zdravje/zdrava_prehrana/2011/12/ogljikovi_hidrati_kilogrami_in_rak_na_dojki.aspx&docid=FOX9PaDDxS2NNM&imgurl=http://cdn1.siol.net/sn/img/11/361/634605744103081383_rak_dojke.jpg&w=636&h=424&ei=wAXZT_zcGPD04QTPvLG_Aw&zoom=1&iact=hc&vpx=87&vpy=36&dur=5652&hovh=183&hovw=275&tx=192&ty=113&sig=109908508765219425328&page=8&tbnh=113&tbnw=169&ndsp=20&ved=1t:429,r:0,s:138,i:141

Slika 2: http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1014&bih=626&tbm=isch&tbnid=tTk6nJXD7_T0kM:&imgrefurl=http://freeweb.siol.net/memo/dojka.htm&docid=XnWFTbj2vXffuM&imgurl=http://freeweb.siol.net/memo/dojka.bmp&w=512&h=384&ei=jR_aT9CKB9LY4QT_w83GAw&zoom=1&iact=hc&vpx=419&vpy=46&dur=3942&hovh=194&hovw=259&tx=92&ty=119&sig=109908508765219425328&page=1&tbnh=127&tbnw=150&start=0&ndsp=15&ved=1t:429,r:2,s:0,i:73

Slika 3 : http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1014&bih=626&tbm=isch&tbnid=8GRdlunYauEvyM:&imgrefurl=http://vizita.si/clanek/novice/dedka-pred-rakom-dojke-resil-clanek.html&docid=5n3gQMEAVOuS1M&imgurl=http://image.24ur.com/media/images/520xX/

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 11

Apr2010/60434294.jpg&w=520&h=513&ei=PzDaT_SEN_OO4gS7uJybAw&zoom=1&iact=hc&vpx=605&vpy=292&dur=32211&hovh=223&hovw=226&tx=98&ty=73&sig=109908508765219425328&page=1&tbnh=133&tbnw=129&start=0&ndsp=15&ved=1t:429,r:13,s:0,i:108

Slika 4 : http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1014&bih=626&tbm=isch&tbnid=R1LoARTFxO5-eM:&imgrefurl=http://vizita.si/clanek/zensko_zdravje/6-kljucnih-dejavnikov-tveganja-za-raka-dojk.html&docid=gRNadESOYgT87M&imgurl=http://image.24ur.com/media/images/520xX/Oct2009/60354933.jpg&w=520&h=345&ei=PzDaT_SEN_OO4gS7uJybAw&zoom=1&iact=hc&vpx=550&vpy=121&dur=1138&hovh=183&hovw=276&tx=130&ty=92&sig=109908508765219425328&page=2&tbnh=139&tbnw=187&start=15&ndsp=20&ved=1t:429,r:8,s:15,i:142

Slika 5 : http://www.google.si/imgres?um=1&hl=sl&sa=N&biw=1017&bih=630&tbm=isch&tbnid=RNuZDsOsgnudAM:&imgrefurl=http://vizita.si/clanek/leksikon/rak-na-maternicnem-vratu-in-bris-maternicnega-vratu.html&docid=h6UcXnqqKiPKcM&imgurl=http://image.24ur.com/media/images/520xX/Feb2009/60258766.jpg&w=520&h=314&ei=UwfZT4GNOOOI4gSVoPi9Aw&zoom=1&iact=rc&sig=109908508765219425328&page=1&tbnh=144&tbnw=206&start=0&ndsp=15&ved=1t:429,r:0,s:0,i:67&tx=117&ty=49

Rak dojke in materničnega vratu; Barbara, Irena, Polona Stran 12