besedotvorje

Univerza v Mariboru

Univerza v Mariboru

Pedagoka fakulteta

Oddelek za slovanske jezike in knjievnost

Janja Bratua

tudijsko leto 2004/2005

KAZALO

2KAZALO

4BESEDOTVORJE

13BESEDOTVORNE VRSTE

22BESEDOTVORNE VRSTE

23SAMOSTALNIK

23TVOTRBA SAMOSTALNIKA

27TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GLAGOLA

29TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GBZ

31TVORBA SAMOSTALNIKA IZ PRIDEVNIKA

33SAM. IZ SBZ s pridevnikim prilastkom

36TVORBA SAMOSTALNIKA IZ SAMOSTALNIKA

46TVORBA SAMOSTALNIKA

47TVORBA PRIDEVNIKA

49PRIDEVNIK IZ PREDLOGA + SAMOSTALNIKA

49PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKE BESEDNE ZVEZE S PRIDEVNIKIM PRILASTKOM (Prid. < SBZ)

51TVORBA PRIDEVNIKA IZ GLAGOLA

59TVORBA PRIDEVNIKA

60TVORBA GLAGOLA

60TVORBA GLAGOLA IZ SAMOSTALNIKA

62TVORBA GLAGOLA iz pridevnika

63TVORBA GLAGOLA iz glagola (GBZ)

66GLAGOL IZ PRISLOVA

66GLAGOL IZ MEDMETA

67TVORBA GLAGOLA

68TVORBA PRISLOVA

68TVORBA iz samostalnika/SBZ

70PRISLOV IZ PRIDEVNIKA

71TVORBA PRISLOVA iz glagola/GBZ

72PRISLOV IZ PRISLOVA

73TVORBA NEPREDMETNOPOMENSKIH BESED

73TVORBA POVEDKOVNIKA

73TVORBA PREDLOGA

74TVORBA LENKA

74TVORBA VEZNIKA

75TVORBA MEDMETA

76NAGLAS V BESEDOTVORJU

78BESEDOSLOVJE

80ONOMASTIKA (IMENOSLOVJE)

80Kratek pregled

81Vloga slovarja, obvestilnost

83Splona tipologija slovarjev

85Zgradba SSKJ

87LEKSEMI in NJIHOVE LASTNOSTI

92POMEN LEKSEMA

96POMENOSLOVJE PRI SLOVENCIH

99MEDLEKSEMSKA IN ZNOTRAJLEKSEMSKA RAZMERJA

105BESEDE PO IZVORU

107FRAZEOLOGIJA

108FRAZEOLOGIJA V SISTEMU JEZIKA

110VIDIKI PREUEVANJA

118FRAZEMI V RAZMERJU DRUG DO DRUGEGA

119ZVRSTNOST FRAZEMOV IN NJIHOVO FUNKCIONIRANJE V FRAZEMIH

120NOVOSTI V SLOVENSKI FRAZEOLOGIJI

121FRAZEOLOGIJA V PRIRONIKIH

BESEDOTVORJE

1. Splono o besedotvorju

Izraz besedotvorje je nastal iz besedne zveze to, da se tvor-(i/jo) besed-(a/e). Iz njegove besedotvorne podstave lahko razberemo dva pomena:

zaznamuje dejavnost, tj. postopek tvorjenja besed

zaznamuje specifino jezikovno vedo, ki raziskuje zakonitosti in vzorce, po katerih se tvorijo besede doloenega jezika.

Pomen besedotvorja:

jezikoslovje

nejezikoslovje

JEZIKOSLOVJE:

besedotvorna teorija; analiziranje tvorbe besedja in rezultati teh aniliz se posploijo in tvorijo besedotvorno teorijo.

- slovenski jezik ima urejeno besedotvorno teorijo

avtorji: Joe Toporii, Ada Vidovi Muha

Slovenci imamo bogato 200-letno besedotvorno tradicijo; oba teoretika rpata iz te pozitivne teorije

izhajata iz nael strukturalizma in tvorbeno pretvorbene gramatike Chomskega

v 200-letno tradicijo je zajeta 1. slovenska slovnica do 50. letih 20. stoletja

temeljila na 3 principih:

*slovniarji so obravnavali s slovensko nemkega protistavnega vidika (Vodnik 1811, Danko 1824, Metelko 1825); opazovali so s pomojo primerjave

*oblikoslovno pomenski pristop, ki je najbolj oblikoval Fran Mikloi 1875 v slovnici Primerjalni jezikov

*skladenjski vidik obravnave tvorjenk; obravnavajo se z vidika skladenjskih lastnosti in pri nas je 1890 Rajko Peruek izdal pomembno razpravo Zloenke v novej slovenini, nato je nadaljeval Anton Breznik 1944 Zloenke v slovenini, tudi Anton Bajec Besedotvorje slov. jezika 1950 1955 => zaznamoval dela Toporiia in Vidovi Muhe

besedotvorje in tekst; povezuje se tip besedila in tip tvorjenke. Zanima jih pojav neologizmov, okazionalizmov, modifikacije tvorjenk. To je perspektiva besedotvornega raziskovanja.

besedotvorje in jeziki v stiku; koliko sosedski jezik in njegov besedotvorni sistem vpliva na drug jezik, predvsem obmejna obmoja, kjer se razvijejo nareja.

besedotvorje in slovar; rezultat neke teorije je izdelava slovarja, ki je aplikacija teoretinega dela. Monosti v slovenini za slovar so. Rezultat razmiljanja o slovarja so morfemski slovarji besede druimo na podlagi morfemov.

* kombinirani (oblikoslovno besedotvorni); zdruujejo oboje morfeme

M. Sokolova idr. (1999)

* specialni (besedotvorni):

slovar besedotvornih morfemov; besedo razstavimo na vse morfeme, ki so besedotvornega izvora, opustimo tiste, ki so oblikoslovnega izvora

M.D. Stepanova (1979)

besednodruinski slovar; ta drui besede v besedne druine skupina besed z istim korenom; je zmeraj dvolenska

Tihonov (1985), Augst (1998), Penev (1999)

NEJEZIKOSLOVJE:

didaktika pouevanja jezika; pouevanje materinega jezika in slovenine kot tujega jezika

oblikovanje terminologij - izrazoslovja; informatika, moderna telefonija; zbornik Terminologija v asu globalizacije podpora jezikoslovnim tehnologijam; prvine lovekega jezika je mogoe prilagajati razlinim tehnolokim potrebam besedilni korpusi, dlanniki, raunalniki, ki govori in sam zapisuje

2. Umestitev besedotvorja v jezikovni sistem

Zanimanje za besedotvorje kot posebno disciplino se je razvilo v 19. stoletju pri komparativistih in mladogramatiarjih. Slovenski komparativist je bil Fran Mikloi. Die Stammbildungslehre so imenovali poglavje slovnice.

na tem podroju se je obravnavalo glasoslovje, oblikoslovje, besedotvorje

bilo je pozitivistino usmerjeno; iskati im ve tvorjenk in tisto kar je posebno

V 20. stoletju se je obrnila na sinhrono raziskovanje, kar se dogaja v tem trenutku. Jezikoslovje 20. stoletja ne ie posebnosti, ampak splonost in sistemskost.

Ferdinand De Saussure:

loveka govorica se sestoji iz jezika in govora. Jezik vkljuuje izrazno in pomensko podobo. Pomenska podoba je besedje in slovnina razmerja med njimi.

Ugotovitev strukturalistov: jezik je sistem sistemov, prvine so spoznavne na podlagi opozicije. Beseda lahko ima ve struktur: glasoslovno (glasoslovje), pomensko (pomenoslovje), oblikoslovno (oblikoslovje), besedotvorna (besedotvorje).

Pojavi se dilema kam uvrstiti besedotvorje glede na de Saussura. Oblikoslovje in besedotvorje imata vseeno nekaj skupnega.

Npr.: miz a

miza e

PARADIGMATSKI DEL

miz i

konniki morfemi, oblikospreminjevalni

- 'kos pohitva'

miz ar (oseba)

miz ica (manjalnica)

NEPARADIGMATSKI DEL

miz en (lastnost)

obrazilni morfemi

- beseda z novim pomenom

Besedotvorje uvramo v besedoslovje. BESEDOSLOVJE je tista veda, ki raziskuje poimenovalno stran jezika; obravnava lastnosti besed in njihova medsebojna razmerja.

3. Povezanost besedotvorja z drugimi jezikovnimi ravninami

SKLADNJA:

sestavljeno iz povedka in osebka; kasneje pride osebek v ospredje

Npr.: to, da bolijo zobje -> zob-o-bolUJEMANJE

sestavljeni iz povedka in predmeta

Npr.: tisti, ki vodi delo -> delo-vodja

VEZAVA

sestavljeni iz povedka in prislovnega doloila

Npr.: tisti, ki jasno vidi -> jasn-o-videc

PRIMIK

Besedotvorje je povezano s skladnjo.

OBLIKOSLOVJE:

takoj, ko naredimo tvorjenko se ta uvrsti v oblikoslovje

npr.: zobobol 1.m.skl.

delovodja 2.m.skl.

jasnovidec 1.m.skl.

GLASOSLOVJE:

Nobena tvorjenka ne more nastati ne da bi bile upotevane glasoslovne zakonitosti.

palatalizacijaza k, g, h => , ,

Npr.: nog-+-ica=> noica

kazalc-+-sk => kazale

jotacija; k, g, h + j => , ,

Npr.: duh-+-j => dua

mlad-+j => mlaj

rez-+j => reem

zastrup-t-en => zastrupljen p, b, m, v, l, j =>pj, bj, mj, lj, vj

premet

Npr.:orati => oralo

mleti => mela

prevoj, preglas

Npr.: to, da se zbere => zbor (zbrati>zbor)

prevoj

tei => tok

prevoj

stric => striev

preglas

narediti sklep => skleniti

krnitev

POMENOSLOVJE:

Tvorjenka ima zmeraj 2 pomena:

besedotvorni pomen

npr.: to, kar se ostrga => ostrek

rezultat dejanja

slovarski pomen

npr.: kar odpade pri strganju

ostrek -> Ostrek; iz predmeta v lastno ime

ETIMOLOGIJA:

Besedotvorje raziskuje razmerje med motivirajoo in motivirano besedo vselej na sinhroni ravni. Etimologija raziskuje nastanek besed na diahroni ravni. To pomeni, da etimolog vedno gleda kako je bilo v preteklosti. Za besedotvorca je npr. petelin nemotivirana beseda. Vasih se etimoloka in besedotvorna razlaga podpirata, vasih pa se izkljuujeta prav zaradi razlinega izhodia; npr. belu.

Toporii pravi, da je to nekaj, kar ima belo; iz pridevnika bel. V etimolokem slovarju je to iz besede bil; kot oblika stebla, iz samostalnika.

4. Poimenovanja

Pojavljata se 2 vzporedna izraza:

skladenjsko besedotvorje (Toporii, Muha)

derivacijska morfologija (izpeljavno oblikoslovje; tukaj nastopajo morfemi in izpeljava)

Uporaba besede besedotvorje v preteklosti:

Vodnik izobrazenje besed, Mure besedna premena, Malavai zlaga in skladenje besed, Janei besedoslovje, Konnik skladje, uman (1884) slovotvorje.

5. Predmet besedotvornega raziskovanja

TVORJENKA motivirana beseda

Motivacija je:

a) ZVONA imitativna; beseda nastane kot rezultat posnemanja nekega zvoka (delati ki-ki-ri-ki => kikirikati)

b) POMENSKA semantina; ne poteka z besedotvornimi obrazili. Besedi se pripie nov pomen zaradi metaforinega ali metoniminega prenosa, ne doivi morfemskih sprememb.

Npr.: 'govedina' -> 'goveje meso' -> prenesen na osebo z negativnimi lastnostmi

KONVERIZIJA, SPREVRENJA

POMENSKO-MORFEMSKA semantino morfoloka; pomen mu spremenijo novi morfemi. Je najbolj sistematina, repruduktivna.

Ista podstava + razlini morfemi

hodic

hodulja

BESEDNA DRUINA

hoden

Razlina podstava + isti morfem

govor-a

nos-a

POMENSKA SKUPINA (vrilec dejanja)

gobezd-a

6. Sestavine tvorjenke

Tvorjena beseda ali tvorjenka je vselej dvodelna. Ima podstavni in obrazilni del.

besedotvorna podstava (BPo)

govorna podstava (GPo)

skladenjska podstava (SPo)

kdor misli

tisti, ki misli

Toporii

Vidovi Muha

besedna zveza

tvorjenka

misl-ec

podstava

obrazilo

misl-

-ec

BPo je izraz, ki ga uporablja Toporii za besedno zvezo, iz katere nastaja tvorjenka. Ta izraz uporabi tudi za podstavo. Uporabimo ga takrat, kadar se elimo izogniti poimenovalni razlinosti. Po Toporiiu GPo pomeni moen delek besedila, ki ima kot BZ svoj pomen in svojo skladenjsko strukturo. Je svoj dvobesedni del govorne verige, ki se v tvorbenem postopku poenobesedi.

SPo uporablja Ada Vidovi Muha in je podredna nestavna BZ, katere slovnine- in predmetnopomenske sestavine se pretvarjajo v tvorjenke.

TVORJENKA je beseda, ki je nastala po besedotvornem algoritmu, katere izmed besedotvornih vrst (Toporoi). Muha pa pravi, da je tvorjenka pretvorbena varianta doloene BZ, skladenjske enote.

Toporii pravi, da je PODSTAVA tisti del tvorjenke, ki mu je dodano obrazilo in predstavlja korenskomorfemsko enoto tvorjenke. Muha jo imenuje besedotvorna podstava. Ta del tvorjenke je nastal iz neobraziljenih korensko morfemskih besed v skladenjsko podstavo.

Za Toporiia je OBRAZILO besedotvorni morfem, ki ga piemo skupaj z oblikospreminjevalnim ali oblikotvornim. To je eden ali ve morfemov, s katerimo nadomestimo doloen del govorne podstave. Za Muho je obrazilo tisti del tvorjenke iz enega ali ve morfemov, ki so nastali s pretvorbo samo slovvninega ali slovninega in predmetnega pomena iz skladenjske podstave.

7. Razmerje pona : obrazilo

Pona je nekorenski del besede, ki je lahko sama prvina za tvorbo nove besede ali pa je lahko le sestavina vedelnega obrazila.

Vrste po:

pripona (sukifs): govor-ec (tudi obrazilo), desno od korena

prepona (prefiks): pra-ded (tudi obrazilo), levo od korena

nad-stre-je(preponsko - priponski)

medpona (interfiks):cvet-o-er-0

med dvema korenoma

spona (afiks): ah-ov-en (nima svojega pomena, je most med postavo in obrazilom)

vpona (infiks): drob-ck-en (vrine se pred besednovrstno obrazilo in besedi spremeni pomen)

popona (postfiks):debeliti se

8. Razmerje druljivost podstave in obrazila

domaa podstava (DP) + domae obrazilo (DO): mislec, godec, brusa

prevzeta podstava (PP) + prevzeto obrazilo (PO): demostrant, deifrant

DP + PO: zabuant, gnjavator

PP + DO: emajlirec, driblati

meanke/hibridi: superbabica, megazmogljiv

9. Teoretina modela za prikaz nastajanja tvorjenke

teoretini model Toporiia

Predstavi tvorbo besed vertikalno. Izhodie iz govorne podstave pridenemo s pomojo 6 orokov/velevanjskih (besedotvorni algoritem) pravil do tvorjenk.

1. izberi GPo BPo: kdor misli2. izberi ustrezno obrazilo: -ec3. izberi sestavine bodoe tvorjenke: misliti4. odvzemi slovnine lastnosti: misl-

5. razporedi besedotvorne prvine: misl- + -ec6. odpravi morfemski iv (glasovna ureditev, naglas): mslec1. GPo

vertikalni prikaz

6. tvorjenka

Muha uporabi horizontalni prikaz

tvorjenka

SPo

pred pomenske sestavine in slovnina razmerja -> v obrazilo tvorjenke; predmetnopomenske sestavine, slovnina razmerja

zapisuje tista slovnina razmerja, ki se pretvarjajo v obrazilo ali njegov del

perica -ica

BESEDOTVORNE VRSTE

Z besedotvornimi vrstami poimenujemo naine, po katerih tvorjenke v slovenini sploh lahko nastajajo. Loimo 4 besedotvorne vrste:

izpeljava

zlaganje

sestavljanje

sklapljanje

IZPELJAVA je besedotvorni postopek, katerega rezultat je izpeljanka. V podstavi je ena predmetno pomenska beseda.

NAVADNA IZPELJANKA (In)

Toporiiev:

Muha:

1.) kdor lovi

2.) ec

lov-ec -ec, lov-

3.) loviti

4.) lov-

5.) lov- + - ec

6.) lovec

TVORJENKE IZ PREDLONE ZVEZE (Tpz)

Zanjo je pogoj predlona SBZ.

Toporii:

Muha:

1.) kdor je brez vere

2.) ec

brez-ver-ec -ec

-> brez-, -ver-

4.) brez ver-

5.) brez + ver- + -ec

6.) brezverec

KONVERZNA/ SPREVRENA IZPELJANKA (Ik)

Beseda se sprevre iz ene kvalitete v novo.

lastno ime -> obno ime

Mihec -> mihec (vrsta noa)

obno ime -> lastno ime

Borje -> Borje

Koren -> koren

obno ime -> obno ime

pregibna -> pregibna

deurni uenec -> deurni

MODIFIKACIJSKA TVORBA (Im)

V podstavi se nahajata 2 korenski besedi, pri tem se ena preobrazi.

Toporii:

Muha:

1. majhna roka

2. ica

rok-ica -ica,

3. roka

rok-

4. rok-

5. rok- + -ica

6. rokica

stara oseba -> star-ec

In (obrazili se jedrna sestavina)

ljub starec -> starek

Im (obrazili se odvisna sestavina)

ZLAGANJEJe besedotvorni postopek katerega rezultat je zloenka (Z); v podstavi je ve kot ena predmetnopomenska beseda (najmanj dva korenska morfema). Glede na razmerje med korenskimi morfemi so zloenke 2 vrst.

PODREDNE

a) Medponsko priponske zloenke (Z (m.-p.))

ele medpona in pripona skupaj sta obrazilo zloenke.

Toporiiev model:

I. katera lovi mi

II. o-, -ka

III. loviti, mi

IV. lov-, mi-

V. mi- + -o- + -lov- + -ka

VI. mielovka

Ada Vidovi Muha:

mi-e-lov-ka -ka,

b) Medponske zloenke (Zm)

Medpona je hkrati e obrazilo; del tvorjenke vzamemo e iz govorne/skladenjske podstave.

Toporiiev model:

I. garaa za avto

II. o-

III. garaa, avto

IV. garaa, avt-

V. avt- + -o- + -garaa

VI. avtogaraa

Ada Vidiovi Muha:

avt-o-garaa -o-, -garaa

Pomembna sestavina zaporednih zloenk je, da v razporeditvi sestavin zloenke odvisna sestavina vedno zasede prvo mesto. Tista sestavina, ki je odvisna, je zmeraj na prvem mestu.

PRIREDNE

V podstavi takih zloenk nastopata najmanj dve ali ve predmetnopomenskih sestavin, ki so si v prirednem, enakovrednem

a) Medponsko-priponsko zloenke (Z (m.-p.))

Toporiiev model:

I. kdor je povezan s Cirilom in Metodom

II. O-, -ovec

III. Ciril in Metod

IV. ciril-, metod-

V. Ciril- + -O- + -metod- + -ovec

VI. Cirilmetodovec

Ada Vidovi Muha:

ciril-O-metod-ovec -ovec, -> -O- , ciril-, metod-

Ta vrsta zloenk se vedno pie skupaj, brez vezaja.

b) Medponske zloenke (Zm)

Toporiiev model:

I. Breznik in Ramov

II.

III. Breznik, Ramov

IV. Breznik-, -Ramov

V. Breznik- + _ + -Ramov

VI. Breznik-Ramov

Ada Vidovi Muha:

Breznik-Ramov Breznik-, Ramov-

To vrsto zloenk zmeraj piemo s stinim vezajem.

SESTAVLJANJE

Rezultat sestavljanje je sestavljenka. Sestavljenke zmeraj oznaimo z Se. Dvojno razumevanje sestavljenk v slovenski besedotvorni teoriji. Toporii za prave sestavljenke teje samo tiste tvorjenke, ki so zmeraj dvonaglasne, Ada Vidovi Muha dvonaglasnosti ne postavlja kot temeljni pogoj za sestavljenost. Razkorak med avtorjema nastopa samo pri t.i. glagolskih tvorjenkah.

Npr.: od-iti -> Toporii: I glag. ima dva naglasa, zato je za Toporiia sestavljenka

Toporiiev model:

I. prvotni ded

II. pra-

III. ded

IV. ded

V. pra- + -ded

VI. praded

Ada Vidovi Muha:

pra-ded pra-, -ded

SKLAPLJANJE

Razultat sklapljanja je sklop (Skl). Imamo dvoje vrst sklopov:

a) pri katerih lahko doloimo besedotvorno podstavo (oena, nebodigatrba, zdravamarija..)

Toporiiev model:

I. to, kar se zane z Oe na

II. O

III. Oe na

IV. Oe-, -na-

V. Oe-I-nap- + -O-

VI. Oena

Ada Vidovi Muha:

Oena O O-, oe-, -na-

b) brez GPo

I->na to -> nato

za tem -> zatem

se ve, da je -> seveda

Samo pri sklopih sta si Toporii in Muha enotna, da je govorna podstava tukaj tista iz katere se tvori sklop, to pomeni da so prvine nastale v govoru in so se avtomatsko sklopile.

Brez GPo

z GPo

IZPELJANKE

gar-

brez-glv-ec

lsk-a debelti se str-ek

I. kdor lovikdor je brez vereolska naloga debeliti

dober starec

II. ec

-ec

-a ()

-se

-ec

III. lovitibrez vere

olska

debelitistarec

IV. lov-brez- ver-

olsk-

debelitistarc-

V. lov-+-ecbrez-+-ver-+-ecolsk-+-a

debeliti sestarc-+-ek

VI. lvecbrezvrec

lska

debeliti sestarek

ZLOENKE

priredne

podredne

priredne

podredne

ciril-O-metod-ovec

mi-e-lov-ka

Breznik-0-Ramov avt-o-cesta

I. kodr je povezan s C. in M.kdor lovi mii

Breznik in Ramov

cesta za avto

II. O-, -ovec

-o-, -ja

-o-

III. Ciril, Metod

loviti, mii

Breznik, Ramov

cesta, avto

IV. ciril-, -metod-

-lov-, mi-

Breznik-, -Ramov-cesta, avt-

V. ciril-O-metod-ovecmi-+-lov-+-ka Breznik-+-Ramovavt-o-cesta

VI. cirilmetdovec

mielvka

Brenik-Ramv

avtocsta

SESTAVLJANKE

pr dd

I. prvotni ded

II. pr-

III. dd

IV. ded

V. pr-+-dd

VI. prdd

SKLOPI

z Gpo

brez Gpo

vsakdan-O

nato

I. to, kar je vsak dan

naIto

II. o

III. vsak dan

IV. vsak-, -dan-

V. vsak-I-dan-+-O

VI. vsak dn

BESEDNE VRSTE (Ada Vidovi Muha)

1

2

Skl

3

4

Tpz

Z

Im

Se

In

Razlika med Se in Im:

Se: oficir -> pd-oficir => vrstni pridevnik

Im: starec -> starek => kakovostni pridevnik

Delitev glede na mofikacijske in nemodifijkacijske besedne vrste:

BESEDOTVORNE VRSTE

nemodifikacijske

modifikacijske

SAMOSTALNIK

Tvorba samostalnika

Samostalnikov je v slovenini najve; so prevladujoa besedna vrsta. Bajec (1950) je uvedel 24 besedotvornih pomenov, Slovnica tirih (Rupel, Bajec, Kolari, olar; 1956) ima 16 besedotvornih pomenov pri samostalniku, v Slovenskem knjinem jeziku Toporii predlaga 13 pomenov, v Slovenski slovnici (1976) ima Toporii 6+1 besedotvorni pomen pri samostalniku, ki jih povezuje s stavnimi leni.

Samostalnik ima vselej slovarski pomen in besedotvorni pomen.

npr.: mislec -> oseba, ki razmilja

mislec-> vrilec dejanja (Vd), ker je nastalo iz zveze iz kdo/tisti, ki misli

BESEDOTVORNI POMEN SAMOSTALNIKA

Ta besedotvorni pomen imajo zmeraj In, Tpz, Zm.-p./. Danes loimo 6 besedotvornih pomenov, ki jih je uvedel Joe Toporii; pred tem jih je bilo 13, tudi 24.

Toporiieva razlaga besedotvornih pomenov (In, Tpz, Zm.-p./) MODELNI PRIKAZ:

Razlagal jih je na podlagi strukture stavnih lenov.

vrilec dejanja (kdor+glagol)

vrilnik dejanja (to + glagol) odpira

dejanje

nosilec lastnosti (kdor + pridevnik)nosilnik lastnosti (tisto + pridevnik)

lastnost

opravkar

opravljalnik (iz samostalnika)

lastnost

rezultat dejanja

kraj

popredmetena lastnost

as

popredmetena lastnost

snov

snov

snov

PONAZORITEV S PRIMERI

1. pomenska skupina: KDOR

Glag: vrilec dejanja: kdor gara > gar-aPrid.: nosilec lastnosti/stanja: kdor je len > len-uh

Sam.: opravkar: kdor ima opravka z mizami > miz-ar2. pomenska skupina: KAR; TO, ZA KAR; TO, S IMERGlag.: vrilnik dejanja: kar enai > ena-aj

to, s imer se odpira > odpir-aPrid.: nosilnik lastnosti/stanja: kar je mlado > mladi-ka

kar je krivo > kriv-ulja

Sam.: opravilnik: kar je povezano s Havano > havan-ka3. pomenska skupina: TO, DAGlag.: to, da izpeljem > izpelj-ava

Prid.: lastnost/stanje: to, da je lepo > lep-ota

to, da je gorzno > groz-ota

Sam.: to, da je (znailnost) goljufa > goljuf-ija

4. pomenska skupina: TO, KARGlag.: rezultat dejanja: to, kar grizem > gri-ljaj

to, kar dobim > dobi-ek

Prid.: popredmetena lastnost (semantina pretvorba): sitn-ost < tisti, ki je siten (oseba poimenovana z lastnostjo)

Sam.: popredmetena lastnost: cesarstvo staj-a, stoj-ie

Prid.: to, kjer je ledeno > leden-ica

to, kjer je spalno > spaln-icaSam.: to, kjer je kova > kova-ija

b) as: TO, KOGlag.: to, ko se praznuje > praznik

Prid.: to, ko je peto > pet-ek

Sam.: to, ko je zima > zim-ec6. pomenska skupina: snov: TO, S IMER => Toporii je ni mogel nikamor uvrstiti

Glag.: to, s imer cepimo >cep-ivoto, s imer kropimo >krop-ivo

Prid.: tisto, kar je apneno > apnen-ecPRIKAZ BESEDOTVORNIH POMENOV (Ada Vidovi Muha)

Pomenska podstava povedi

povedje

udeleenci

De

delovalniki

okoliine

to, da

D1

D-1

kraja (Ok)

asa (O)

tam, kjer tedaj, ko

Vd

Pd D4 D6

tisti, ki tisti-, ki Rd

Sd

tisto, kar to, s imer

Legenda:

De => dejanje

D => delovalnik

Vd => vrilec dejanja

Pd => predmet dejanja

Rd => rezultat dejanja

Md => mesto dejanja

d => as dejanja

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GLAGOLA1. Navadne izpeljanke (In)

(Sam. < Glag.)

a) vrilec dejanja

GPo/SPo/BPo: tisti-, ki Glag.

tisti, ki misli -> mislec

tisti, ki igra-> igralec

tisti, ki skae -> skakalec

Prevladujejo e dodatna obrazila, najdemo jih v SS. Zelo pogosta obrazila so:

a (baha)

-ilec, -alec (gasilec, kadilec; igralec, letalec)

-ator (blokator, organizator, grebator)

-ar (boksar, zidar, mizar)

-er (blefer, frizer)

-ec (govorec)

-c => zelo redko, v starinskih besedah (igrc)

Razmerje lec proti vec:

Peruek, Ilei:morilec: gasivec, masivec (Levec 1899)

morilec

(1950)

: marivec

(1962)

Kotnik, Toporii: -ilec

Danes veinoma (a/i)lec, razen v primerih glagola podstava na:

-ti: pevec, pivec

-l: volivec

-lj: kegljavec

b) vrilnik dejanja

tisti-a, ki Glag.

tisti-, ki kona -> konaj

tisti-, ki miksa -> mikser

tisto-, ki rpa -> rpalo

tisto-, ki ree -> rezilo

tisti-, ki grebe -> grebalo

tisto-, ki kae -> kazatelj

c) dejanje

to, da Glag.

to, da se izpelje -> izpeljevanje

to, da se izpelje -> izpeljava

to, da se joe -> jok, jokanje

to, da se bere -> branje

to, da se sedi -> sedenje

Tvori se pogosto z obrazili -anje, -enje, -ba, -tev (molitev)

) rezultat dejanja

to, kar Glag.

to, kar se dobi -> dobiek

to, kar se je -> jed

to, kar se bere -> berilo

to, kar se rie -> risba

to, kar se izkupi -> izkupiek

to, kar se aga -> aganje

to, kar se cvre -> cvretje

Tvori se pogosto z obrazili anje in enje.

d) okoliina kraja/mesto

to, kjer Glag.

to, kjer se stoji -> stojie

to, kjer se kria -> kriie

to, kjer se biva -> bivalie

as

to, ko Glag.

to, ko se posti -> post

to, ko se praznuje -> praznik

Toporii teje okoliine kraja/mesta in okoliine asa skupaj, kot eno kategorijo!

e) snov

to, s imer Glag.

to, s imer belimo -> belilo, bele

to, s imer metimo -> metilo

to, s imer cepimo -> cepivo

to, s imer se neti -> netilo

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ GBZ

Medponsko priponske podredne zloenke (Zm.-p.)

a) vrilec

tisti+, ki GBZ

tisti+, ki vodi zbor -> zborovodja

tisti+, ki pie romane -> romanopisec

tisti+, ki vodi delo -> delovodja

b) vrilnik dejanja

tisti-, ki GBZ

tisti-, ki trebi zobe -> zobotrebec

tisto-, ki brzo strelja -> brzostrelka(primik)

c) dejanje

to, da GBZ

to, da se toi po domu -> domotoje

to, da se hlepi po slavi -> slavohlepje

to, da se lovi srea -> sreelov

) rezultat dejanja

to, kar GBZ

to, kar preklinja bog -> bogokletje

to, kar se rabi v zlo -> zloraba

d) okoliina kraja, asa

to, kjer GBZ (kraj)

to, ko GBZ (as)

to, kjer lomijo kamne -> kamnolom

to, kjer kopljejo pesek -> peskokop

to, kjer se toi vino -> vinoto

to, ko pada listje -> listopad

to, ko se toi vino -> vinotok

to, ko gnijejo listi -> listognoj

e) snov

to, s imer Glag.

to, s imer maemo kolesa -> kolomaz

to, s imer morimo pole -> polemor

Pri zloenkah lahko opazujemo:

vezavno razmerje

primino razmerje (tisti+, ki lazi po hribih)

prisojevalno razmerje (to, da padajo listi)

ujemalno razmerje (tisti, ki kosi prvi -> prvokosec)

3. Iz GBZ lahko dobimo tudi sklope, e sklopimo BZ, kjer je prvina glagol:

z GPo:

tisti-, ki nima ni -> nimani

tisti, ki ni pridi prav -> nepridiprav

brez GPo:

- ne bodi ga treba -> nebodigatreba (se ne sklanja)

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ PRIDEVNIKA

1. Navadne izpeljanke (In)

GPo/SPo/Bpo: tisti-, ki Prid.

a) nosilec lastnosti

tisti, ki je bel -> belec

tisti, ki je siten -> sitne

tisti, ki je nor -> norec

tisto, ki je belo -> bele

tista, ki je skopa -> skopulja

Tukaj prevladujejo naslednja obrazila:

-ik (dopisnik, lakomnik, neumnik)

-e (neumne, nadlene, lakomne)

-ec (belec => belca)

-ec (modrec => modreca)

-c (bistrc)

-i (suhi, bolni, debeli) => konverzno obrazilo

b) nosilnik lastnosti

tisti-, ki Prid.

tisti-, ki je cel -> celak

tista, ki je mrzla -> mrzlica

tista-, ki je kisla -> kislica

tista-, ki je mlada -> mladika

tisti-, ki je hladilen -> hladilnik

Glede tevilnosti prevladujejo enskospolski samostalniki s konnicami:

-ica (gugalnica, hlanica)

Nato sledi moka oblika:

-ik (hladilnik, lealnik)

Sledi ponovno enska oblika:

-ina (srebrnina, dvojina)

-ka (lonenka, svinenka, pletenka)

c) lastnost

to, da Prid.

to, da je leno -> lenost

to, da je surovo -> surovost

to, da je smeno -> smenost

to, da je isto -> istoa

to, da je bledo -> bledost

Glede pogostosti je 80% tvorjenk, ki ima obrazilo:

-ost (surovost, vodenost)

-ina (istina, plesnina, praznina)

-ota (gorkota, samota, trdota)

) popredmetena lastnost

Gre za konverzijo.

to, da je Prid.

to, da je prijazno -> prijaznost

usluga => popredmetena lastnost

to, da je suho -> suhota, suhost

lovek (slabalno)

to, da je gnusno -> gnusnost

dejanje

to, da je blazno -> blaznost

d) okoliina kraja/mesto, as

to, kjer Prid.

to, ko Prid.

to, kjer je pralno -> pralnica

to, kjer je ivalno -> ivalnica

to, kjer je temno -> temnica

to, kjer je kopno -> kopnina

to, kjer je skalno -> skalnik

to, ko je etrto -> etrtek

to, ko je sveto -> svetek

to, ko je peto -> petek

e) snov

to, ki Prid.

tisti , ki je kisla -> kislina

tista-, ki je rjava -> rjavica

tisti-, ki je apnen -> apnenec

SAM. IZ SBZ s pridevnikim prilastkom

1. Medponsko priponske podredne zloenke (Zm.-p.)

a) nosilec lastnosti

tisti-, ki je SBZ

tisti, ki je v srednji oli -> srednjeolec

tisti, ki je prvi v ligi -> prvologa

tisti, ki je v beli gardi -> belogardist

b) nosilnik lastnosti

tisti-, ki SBZ

tisti, ki ima sedem tiso -> sedemtisoak

tisti, ki ima tri glave -> triglav

tista, ki ima dve dejanji -> dvodejanka

tista, ki ima krito seme -> kritosemenka

c) lastnost

to, da je SBZ

to, da je blagi glas -> blagoglasje

to, da je suhi mraz -> suhomrazica

to, da je prazna glava -> praznoglavost

) popredmetena lastnost(iz abstraktnega v konkretno)

to, da je SBZ

to, da je enajstmetrov -> enajstmetrovka

od pet naprej je zmeraj nita predpona

to, da so tiri sedala -> tirised

d) okoliina kraja/mesto

to, kjer SBZ

to, ko SBZ

to, kjer sta dve reki -> dvoreje

to, kjer so trije mostovi -> tromostovje

to, ko je enako no -> enakonoje

e) snov

to, kar SBZ

to, kar ima dva kisika -> dvokis

to, kar ima hud les -> hudolesovina

SKLOPI:

Z BPo:

oena -> Oe na

vsak dan -> vsakdan

TVORBA SAMOSTALNIKA IZ SAMOSTALNIKAKo raziskujemo to tvorbo, dobimo 2 vrsti tvorjenk:

nemodifikacijska

modifikacijska

Sam. < Sam. (In)

* Sam. < SBZ

Sam. < Prdl.Sam.

a) kakovostni pridevnik (Im)

O, O, L, Kl, M, , S

b) vrstni pridevnik (Se)

Sam. < SBZ

Zm.p./, Zm.p. +

Zm. /, Zm +

Sam. < SBZ (sklop)

NEMODIFIKACIJSKA TVORBA

Sam. < Sam.; dobimo In

a) OPRAVKAR

tisti+, ki je v zvezi s Sam.tisti, ki ima opravka z golobi -> golobar

tisti, ki ima opravka s freskami -> freskar, freskant

tisti, ki ima opravka s humorjem -> humorist

tisti, ki ima opravka z denikom -> denikar

tisti+, ki prebiva/ivi v/na samostalnik

tisti, ki prebiva v Mariboru -> Mariboran

tisti, ki prebiva na Dunaju -> Dunajan

tisti, ki ivi v fari -> faran

tisti+, ki je lan Sam.

tisti, ki je lan levice -> leviar

tisti, ki je lan Centruma -> Centruma

tisti, ki je lan drutva sv. Avgutina -> Avgutinec

tisti+, ki ima sam. in je nosilec znailnosti

tisti, ki ima cveke -> cvekar

tisti, ki ima hlae -> hlaar

tisti, ki ima brado -> brada

b)OPRAVLJALNIK; nekaj kar je neivo

tisti-, ki je v zvezi s Sam.

tista, ki ima opravka z Gajem -> gajica

predmet iz doloenega kraja

tisti-, ki je povezan s Sam.

tista-, ki se nahaja in je povezana s Havano -> Havanka

tista-, ki je povezana s Kubo -> Kubanka

tista-, ki je lan

tista, ki je lan Preslic -> preslievec

nosilec samostalnike lastnosti

tisti-, ki je podoben Sam.

tisti, ki je podoben gosenici -> goseniar

tisti, ki je podoben bradi -> bradovec

lastnost

to, da je znailnost Sam.

to, da je znailnost bahaa -> baharija

to, da je znailnost groze -> grozota

to, da je znailnost devic -> devitvo

to, da je znailnost poganov -> poganstvo

popredmetena lastnost (Prehod iz abstraktnega v konkretno)

to, da je znailnost Sam.

to, da je znailnost grdega -> grdobija

to, da je znailnost cesarja -> carstvo

okoliina kraja/mesto

to, kjer je Sam.

to, kjer so imena -> imenika

to, kjer je gnoj -> gnojie

to, kjer je intendant -> intendantura

as

to, ko je Sam.

to, ko je zima -> zimec

to, ko je as za srp -> srpan

to, ko je trava -> travan

snov

tisto-, ki je povezano s/z Sam.

tisto, ki je povezano z bromom -> bromid

tisto, ki je povezano z metanom -> metanol

Sam. < Predl.Sam.(Tpz)

OPRAVKAR

tisti+, ki je v zvezi s/z Sam.

tisti, ki je brez vere -> brezverec

tisti, ki je za morjem -> zamorec

tisti, ki je brez doma -> brezdomec

OPRAVILNIK

tisti-, ki je z/S Sam.

tisto-, ki je pred pragom -> predpranik

tista, ki je do kolen -> dokolenka

tista, ki je ez ocean -> ezoceanka

LASTNOST

to, da je z/s Sam.

to, da je brez glave -> brezglavje

to, da je brez dela -> brezdelje

to, da je brez vlade -> brezvladje

to, da je brez upa -> brezupje

POPREDMETENA LASTNOST (abstraktno -> konkretno)

tisto-, ki je z/s Sam.

tisto-, ki je brez upa -> brezupje

To je semantina tvorba, leksikalni pomeni se priraajo, tukaj je skrita metafora in metonimija.

MESTO

to, kjer je z/s Sam.

to, kjer je ob bregu -> obreje

to, kjer je pri mestu -> primestju

to, kjer je pri morju -> pri-mor-je

to, kjer je za pejo -> za-pe-ek

AS

to, ko je z/s Sam.

to, ko je po nedelji -> ponedeljek

to, ko je pred pustom -> predpust

SNOV

tisto, ki je z/s Sam.

tisto, ki je po trebuhu -> potrebunik

Sam. < SBZ s samostalnikim prilastkom

Zm.p. podredne ali Zm.-p. priredne, vendar je teh malo, Skl, Zm/, Zm+

OPRAVKAR

tisti+, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisti+, ki ima rog na nosu -> nanosni rog, nosorog

tisti, ki ima dlako kot volk -> volkodlak

/

tisti, ki je povezan s Cirilom in Metodom -> cirilmetodovec+

Prirednih zloenk nikoli ne piemo z vezajem!!!!

OPRAVILNIK

tisti-, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisti-, ki obla do polovice -> polobla

tisti-, ki ima prsi z glavo -> glavoprsje

LASTNOST

to, da je SBZ s sam. prilastkom

to, da je as s prostorom -> prostoroasje

POPREDMETENA LASTNOST

to, da je SBZ s sam. prilastkom

Redko najdemo tak primer!!!

OKOLIINA KRAJA/MESTO

to, kjer je SBZ s sam. prilastkom

to, kjer je polje na vrhu -> Vrhpolje

to, kjer je zemlja v sredini -> Sredozemlje

AS

to, ko je SBZ s sam. prilastkom

to, ko je v sredini zime -> sredozimec

SNOV

tisto-, ki je SBZ s sam. prilastkom

tisto-, ki je iz kosti slona -> slonokoevina

Zm.p. priredne;

agroservis < servis za agro

morfem, ki je vselej vezan, k nam prili iz drugih jezikov

fotoreportaa -> reportaa za fotografije

elektrope -> pe na elektriko

To so zloenke, ki so po Bajevi oceni bile v 50. letih 20 stoletja opaene kot nove tvorjenke. Ta princip pride v slovenino iz drugih jezikov. Danes je tovrstna tvorba mnoina, da jih sprejemamo v slovenski besedotvorni sistem.

Te tvorjenke nimajo zaimenskega dela in ne razlikujejo besedotvornih pomenov. e v SSKJ se je omahovalo pri teh zloenkah glede pisanja skupaj in narazen. V SSKJ je na prvem mestu zapis takih zloenk skupaj, dovoljuje pa se tudi pisanje narazen. Tudi SP ponuja e zmeraj 2 monosti.

Zm. podredne; pogoj je Sam. in Sam.

OPRAVKAR

tisti, ki je Angle in Amerian -> Angloamerian

tisti, ki se ukvarja z Indijci in Germani -> Indogermanist

Zm. priredne; zmeraj ima priredno sestavino, zloenke se piejo zmeraj z vezajem

slovar Breznika-Ramova

Ljubljana-Vi

severovzod

nekateri trdijo, da spadajo v to skupino, vendar si lahko razlagamo tudi

knezokof

kot vzhod s severom, knezokof je imel 2 funkciji

generalmajor

Sam. < SBZ; dobimo sklop

sneg sneinka

MODIFIKACIJSKA TVORBA

Modificirati pomeni preobraziti podstavo.

Modifikacijske izpeljanke (Im)

BPo: kak. Prid. Sam.

1. F/M (feminativi oziroma maskulinativi)

Iz mokih oblik tvorimo enske oblike, so podstava za enske oblike. enskih oblik, ki bi bile nosilke, vrilke je malo, ker jih pojmujemo kot modifikacijske izpeljanke, ker jih delamo iz mokih oblik. Imamo 2 monosti:

Dodajalna tvorba z enskospolskimi obrazili

tisti, ki ui -> uitelj -> uitelj-ica

tisti, ki prerokuje -> prerok -> prerokinja

tisti, ki gostuje -> gost -> gostaa (enska, ki gostuje)

tisti, ki berai -> bera -> beraica

Zamenjevalna tvorba

tisti, ki se bori -> borec -> bor-ka

tisti, ki govori ->govornik -> govornica

tisti, ki vodi -> vodnik -> vodnica

Ada Vidovi Muha pavi, da zamenjevalni tip tvorbe ne more biti modifikacijski. Zaradi tega se lahko zgodi naslednje:

Mariboran -> Mariboranka (dodajalni tip)

Makedonec -> Makedonka (zamenjevalni tip)

Irena Stramlji Breznik se s tem ne strinja. To dokazuje z ensko obliko imena prebivalca. Stramljieva pravi, da sta tako zamenljivi kot dodajalni tip tipa modikacijske izpeljanke. S tem se veliko ukvarja tudi Toporii, ko pie v SP moke priimke in jim dodaja enske oblike priimkov.

enske oblike so v besedotvorju tiste, ki so izpeljane iz mokega. Vendar pa vsake enske oblike ne moremo izpeljati. Nekatere besede so raznokorenske.

npr.: mo -> ena

Zgodi se, da moke oblike sploh ni in je ne moremo izpeljati v ensko:

a) socioliki vidik

perica -> tista, ki pere => enske so bile za to opravilo, moki nikoli niso tega poeli

anjica -> tista, ki anje => moki so bili kosci

b) bioloki vidik

rodilja, dojilja, bogorodica (Marija)

M gospodinj-ec

prostitutka -> prostitut

striptizeta -> striptizer

Vedno bolj prihaja tudi do pretvorb iz enske oblike v moko obliko. Maskulinativi so zelo redki, nastali so tedaj, ko je bila mokospolska tvorjenka izpeljana iz enskih oblik.

2. SKUPNA IMENA

ve Sam.

ve dreves -> drev-je

ve grmov -> grmov-je

ve listov -> list-je

3. STOPNJEVITOST oziroma POUDARJALNOST

krepek Sam.

krepko dekle -> deklina

krepek ded -> dedec

4. MLADI, NEDORASLO

mlad Sam./nedorasel Sam.

mlad vrabec -> vrab-ek

mlad fant -> fanti/fantek

nedorasel pianec -> pie

mlad grof -> grof-i

5. MANJALNOST - LJUBKOVALNOST

majhen Sam.

majhen evelj -> evelj-ek

majhna miza -> miz-ica

majhen slon -> slon-ek

6. MANJALNO, LJUBKOVALNO

majhen, ljubek Sam.

ljubek/majhen stric -> stri-ek

prijazna/dobra stvar -> stvar-ca

majhna/ljubka grdoba -> grdob-ica

7. MANJALNO, SLABALNO

majhen/ slab Sam.

slab/majhen dijak -> dija-ek

slab/ majhen lovek -> love-ek

slab/majhen zvezek -> zvez-i

8. SLABALNO

slab Sam. z negativnim prizvokom

slab hlapec -> hlapon, hlapon

slab poba -> pobalin

slaba baba -> babura/babnica

Se

vrst. Prid. + Sam.

pra-ded praded

hkratni borec -> soborec

kasneji sezona -> posezona

PROSTOR:

Vmesni prostor -> medprostor

Negativni : pozitivni

alkoholik -> nealkoholik

Viji : niji

nad-struktura, super-struktura

pod-struktura, sub-struktura

Negativno: pozitivno

nestruktura

Prednji : poslednji

preddelavec -> sodelavec

Vsi samostalniki se ne morejo hierarhizirati na vseh kriterijih. Veinoma pa nastopajo monosti za hierarhizacijo viji-niji, za hierarhizacijo glede na prostor (sprednji-hkratni-zadnji) oziroma as (prvotni-davni-soasni-kasneji). Glej tudi SS!

TVORBA SAMOSTALNIKA

TVORBA PRIDEVNIKA

Glavnina tvorbe zajema tvorbo iz samostalnika, glagola, PBZ, prislova, lenka.

PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKA (Prid. < Sam.)

1. Dobimo navadne izpeljanke (In)

BPo: tak, ki je Sam. / tak, da je Sam.

Svojina:

individualna svojina; tak, ki pripada Sam. => doloni pridevniki

tak, ki pripada sestri -> sestr-in

tak, ki priprada stricu -> stri-ev

- pridevniki na in, -ov/-ev

- samostalnik je zmeraj v ednini

splona/skupinska svojina; ta, ki pripada Sam. => pripadnost je mnoinska

tak, ki pripada medvedom -> medved-ji

tak, ki pripada ljudem -> love-ki

tak, ki pripada ivalim -> ival-ski

Povezanost:

tak, ki je povezan s Sam.

tak, ki je povezan s ustvom -> ustven

tak, ki je povezan s hlevom -> hlevski

tak, ki je povezan z agresijo -> agresiven

Snovnost

tak, ki je iz Sam.

tak, ki je iz apna -> apnen

tak, ki je iz vode -> voden

tak, ki je iz oglja -> ogljen

tak, ki je iz flanele -> flanelast

Obilnost

tak, ki je poln Sam.

tak, ki je poln hribov -> hribovit

tak, ki je poln saj -> sajast

tak, ki je poln ui -> uivost

tak, ki je poln garij -> garjav

Bolezensko stanje

tak, ki ima Sam.

tak, ki ima grbo -> grbast

tak, ki ima golo -> golar/ golast

tak, ki ima revmo -> revmatien

tak, ki ima vroico -> vroien

Podobnost

tak, ki je podoben Sam.

tak, ki je podoben ebuli -> ebulast

tak, ki je podoben krogli -> kroglast

tak, ki je podoben bogu -> boanski

tak, ki je podoben cunji -> cunjast

PRIDEVNIK IZ PREDLOGA + SAMOSTALNIKA

(Prid. < Predl. + Sam.)

Dobimo tvorjenke iz predlone zveze (Tpz).

tak, ki je Predl.Sam.

tak, ki je brez glav -> brezglav

tak, ki je do smrti -> dosmrten

tak, ki je ez mero -> ezmeren

tak, ki je ob robu -> obroben

tak, ki je nad povpreen -> nadpovpreen

tak, ki je od ljudi stran -> odljuden

tak, ki je pod nogami -> podnoen

PRIDEVNIK IZ SAMOSTALNIKE BESEDNE ZVEZE S PRIDEVNIKIM PRILASTKOM (Prid. < SBZ)tak, ki je/ima SBZ

Dobimo zloenke medponsko priponske, ki so podredne (Zm.-p./):

kakovostno-rodilnike zveze

tak, ki je dolgih las dolg-0-las-0

- samostalnik se pojavi v rodilniku

koliinsko-rodilnike zveze

tak, ki ima dve grbi -> tak, ki je dveh grb => dvo-grb-0

- ne nastopa kakovostni pridevnik, ampak zmeraj koliinski pridevniki (tevniki)

PRIDEVNIK IZ SBZ S SAMOSTALNIKIM PRILASTKOM (Prid. < SBZ s sam.pril.)

- zelo malo je takih zloenk

Dobimo medponsko priponsko podredne zloenke (Zm.-p./)

Tak, ki ima dlako kot volk -> volk-o-dlak O

Dobimo tudi medponsko priponske priredne zloenke (Zm.-p. +)

Tak, ki je povezana z Balti in Slovani -> balt-o-slovan-ski

TVORBA PRIDEVNIKA IZ GLAGOLA

Prid. < Glag.

1. Vedno dobimo navadne izpeljanke (In)

dobimo delenike; tak, ki Glag.; primerni za tvorbo delenikih polstavkov

- o

tak, ki poje -> pojo

tak, ki pie -> piso

tak, ki vzdihuje -> vzdihujo

-e

tak, ki gori -> gore

tak, ki hrepeni -> hrepene

tak, ki slovi -> slove

-l (stanjski delenik na l)tak, ki porni -> pornel

tak, ki zgnili -> zgnil

tak, ki prispe -> prispel

-en

tak, ki se ga krsti -> kren

tak, ki se ga pozabi -> pozabljen

-n (glagolska pripona se ujema)

tak, ki se ga polje -> poslan

tak, ki se ga preda -> predan

tak, ki se vda -> vdan

-t

tak, ki se skrije -> skrit

tak, ki se razbije -> razbit

tak, ki se nabije -> nabit

tak, ki se napije -> napit

pridevniki, ki izraajo nedeleniko tvornostPridevniki so tvorjeni iz glagola, ampak jih ne utimo kot delenike in jih utimo kot prave pridevnike.

-en

tak, ki vozi -> vozen

tak, ki blodi -> bloden

tak, ki nosi -> noen

tak, ki vozi -> vozen

tak, ki hladi -> hladen

-(a/e) nten

tak, ki pika -> pikanten

tak, ki evidentira -> evidenten

tvorjenke iz glagola, ki izraajo prizadetost-an

tak, ki se ga spotuje -> spotovan

-t

tak, ki se ga ubije -> ubit

-en

trava je pokoena od mojega oeta

pridevniki, ki izraajo uporabnost, namembnost

-en

tak, ki vzgaja -> vzgojen

tak, ki upira -> uporen

-(a/i)len

tak, ki guga -> gugalen

tak, ki toi-> toilen

-iven

tak, ki eksplodira -> eksploziven

-(a)iven

tak, ki stimulira -> stimulativen

tak, ki fabulira -> fabulativen

A.V. Muha pravi, da taki pridevniki, ki izraajo namembnost ali uporabnost se zmeraj nahaja v doloni obliki (gugalni stol, pralni stroj, ivalni stroj).

pridevniki, ki izraajo nagnjenost k doloenemu dejanju

-en

tak, ki se ga da prenaati -> prenosen

tak, ki se da kovati -> koven

-(a/i)len

tak, ki se da prati -> pralen

tak, ki se da gnesti -> gnetilen

-(a/i)bilen

tak, ki stabilizira -> stabilen

-ast/av

tak, ki se rad cmeri -> cmerast

tak, ki rad cinca -> cincast

tak, ki rad gobezda -> gobezdav

-ljiv

tak, ki se deliti -> deljiv

tak, ki se da prepogniti -> prepogljiv

tak, ki se lahko doloi -> dololjiv

PRIDEVNIK IZ GBZ

(Prid. < GBZ)

Zmeraj dobimo zloenke medponsko priponske podredne(Zm.-p./).tak, ki GBz

tak, ki trese pete -> tres-o-pet-0

tak, ki ga jedo rvi -> rv-o-jed-en

tak, ki se dotika neba -> nebotien

tak, ki ostro strelja-> ostrostrelen

PRIDEVNIK IZ PRIDEVNIKE BESEDNE ZVEZE (Prid. zelen z modrim odtenkom

sinjesinji -> sinji s sinjim odtenkom

- kombinirata se kakovostni in barvni pridevnikKAKOVOST + BARVA

krieerde

- 2 kakovostna pridevnika

KAKOVOST + KAKOVOST

bujnokrasen

- 2 kakovostna pridevnika z nasprotnim pomenom

praznopoln (oksimoron)

priredne:

zmeraj jih piemo z vezajem!!!!

2 barvna pridevnika

BARVA + BARVA

rn in bel -> rno-bel

2 kakovostna pridevnika

KAKOVOST + KAKOVOST

sintetien in analitien -> sintetino-analitien

- odnosi prid. + odnosni prid. ali vrstna pridevnika: eko-slovaki sklopi: - tevniki

pet in dvajset -> petindvajset

tevnike od 11 do 19 pritevamo k izpeljankam

- zaimenski sklopi

oni pa le -> onile

- pridevniki sklopi

hvlevrden -> to je lovek, ki je vreden hvale

astivreden, upapoln

Toporii pravi, da so pravi sklopi le, e imajo en naglas. Muha take primere teje med medponske zloenke (modrozelen) ali sklope.

MODIFIKACIJSKE TVORJENKE

Pridevnik nastaja iz PBZ s prislovno sestavino Prid. pridkan2. vealnost

zelo grozan -> grozanski3. priblievanje k doloeni lastnosti

rumenkast4. stopnjevalnost (primerniki pridevnikov)bolji, draji, lepi5. splona lastnost ali pripadnost

bratov-ski

6. podobnost

fingarjev-ski

7. jasneja uvrstitev

boje -> bojeen; bor -> boren8. ustvenostni pomen : neustevnostni

tak : taken9. tvorba neglavnih tevnikov

deseter, deseteren, desetiPridevniki imajo:

1. OKREPLJEN POMEN

BPo: zelo tak

a) VEALNI

zelo sam -> samcat

b) LJUBKOVALNIzelo lep -> lepcan

c) STOPNJEVALNIbolj tak -> laji

2. OSLABLJENI POMEN

BPo: nekoliko tak

nekoliko sladek -> sladkav

3. NESPREMENJENI POMEN

a) SPLONOSVOJILNI

splono materin -> materinski

b) DRUGOTNO OBRAZILJENJE

en (drzen)

ski (letenski)

en (taken)

4. TEVNIKI

vrstilne tevnike izpeljujemo iz glavnih

ta, ki je razporejen na mesto X -> je X

iz glavnih delamo tudi loilne tevnike

tak, ki je X vrst -> deseter

- iz loilnih delamo mnoilne tevnike

tak, ki je tolikerih vrst -> deseteren

Se

Tudi pridevnike sestavljenke lahko izrazimo v obliki koordinatnega sistema.

Sestavljanke nastajajo iz pridevnike besedne zveze; pred pridevnikom so prislovi.

k

r

BPo: zelo/preve tak

e

arhi-, hiper-, nad-, pre-, super-,

p

mega-

i

nasprotna lastnost

t

BPo: nasprotno tak

ea-, an-, anti-, i-, in-, ne-, ni-

v

tak sodobna lastnost: so-, ko-

BPo: hkrati tak: sokaznovan, korealenpreddobna lastnost

zadobna lastnost

BPo: prej kot tak

s

BPo: potem, ko tak

ante-, prej-

l

po-, post

a

b

i

BPo: malo/nekoliko tak

t

pa-, o-, hipo-

e

v

Vse sestavljenke tega tipa so zmeraj dvonaglasne!!! (nprijazn)

NASPROTNA LASTNOST: ahuman, antiliteraren, irealen, neresnien, nikak

PREDDOBNA LASTNOST: antedelunijalen, prednapet

ZADOBNA LASTNOST:

podiplomski, postdiplomski

SODOBNA LASTNOST:

skaznovn, krelen

KREPITEV:

rhizaostl, hperaktven, , ndseben

SLABITEV:

hpokrtienPRIDEVNIK IZ PRISLOVA

(Prid. < Prisl.)

In

BPo: ta(k), ki je Prisl.

-nji

tak, ki je drevi -> drevinji

-en

tak, ki je ponoi -> ponoen

-en

tak, ki je precej -> precejen

- nji

ta, ki je zadaj -> zadnji

tak, ki je letos -> letonji

-ski

ta, ki je zastonj -> zastonjski

PRIDEVNIK IZ POVEDKOVNIKA(Prid. zopr-n

PRIDEVNIK IZ LENKA

(Prid. < l.)

In

BPo: tak, ki je l.

tak, ki je morebiti -> morebiten

tak, ki je skoraj -> skorajnji

TVORBA PRIDEVNIKA

TVORBA GLAGOLA

TVORBA GLAGOLA IZ SAMOSTALNIKA

(Glag. korakatib) BPo: delati s Sam6 (pomensko popoln): delati s plugom => pluiti

biti

a) BPo: biti Sam1 (pomensko nepopoln): biti kralj => kraljevatib) BPo: biti v Sam5 (pomensko popoln - nahajati se): biti v gnezdu => gnezditi

dati dajati

a) BPo: dati Sam4: dati finance => financirati

b) BPo: dati na Sam4: dati na filter => filtrirati

postati postajati (samo pomensko nepopoln) Sam1

postati doktor -> doktorirati

postati diplomant -> diplomirati

postajati apno -> apneti

postajati hlap -> hlapeti

imeti (samo pomensko nepopoln)

a) BPo: imeti Sam4: imeti god -> godovati

imeti praznik -> praznovati

imeti mao -> maevati

Tvorba glagola iz predlonega samostalnika

(Glag.< Predl.Sam.)

Dobimo tvorjenke (Tpz), kjer loimo dve skupini:

predlog pred samostalnikom

npr.: dati ob glavo -> ob-glav-iti

dati v okvir -> uokviriti

dati razveljavo -> razveljaviti

predlog za samostalnikom

npr.: dati roko za (koga)-> zaroiti

dati roke od sebe -> odroiti

dati roke pred sebe -> predroitiTvorba glagola iz SBZ (s prid. doloilom) s pomojo primitiva(Glag. < SBZ)

Dobimo Zm.-p./

delati

npr.: delati se slepe mii -> slepomiiti

delati dobro voljo -> dobrovoljiti

biti

npr.: biti kot Don Kihot -> donkihotiti

biti gostih besed -> gostobesediti

Tvorba glagola iz pridevnika

Dobimo lahko samo navadno izpeljanko (In).

biti

npr.: biti iv -> iv-eti

biti hud -> huditi se

biti kasen -> kasniti

delati

npr.: delati ravno -> ravnati

delati isto -> ist-iti

delati rusko -> rusiti

deliti nemko -> nemiti

delati etvero -> etveriti

delati svoje -> svojiti

postati

npr.: postajati debel -> debeliti se

Tvorba glagola iz glagola (GBZ)

Glagoli iz glagolov (nemodifikacijska tvorba) s predlogi oziroma leni. To so po Toporiiu (SS 2000) navadne izpeljanke (In). Toporii ima v SS natetih 38 takih predpon verjetno je 1 predpono izpustil (zoper): postaviti zoper => zoperstaviti.

Npr.: nesti od -> od-nsti

liti v -> vliti

Te besede so zmeraj enoglasne.

Ada Vidovi Muha tovrstne tvorjenke pojmuje kot glagolske sestavljenke (Se). Pravi, da je nesti od, pomeni od ven, pride do glagola odnesti.

Izpeljava poponska, kjer dobimo tvorbeno vrednost.

a) zaimenski poponski morfemi: mahniti mahniti ga

kronati kronati ga

popihati popihati jo

razbiti razbiti jo

b) poponjeni glagol s predlogom => predlona popona glagolu spremeni pomen

govoriti govoriti o

skakati - skakati ez

priti priti ob/od

Glagol iz GBZ

NEMODIFIKACIJSKA TVORBA

Govorimo o zloenkah medponskih priredij (Zm./)

Npr.: tel-o-vaditi -> vaditi telo

brz-o-javiti -> javiti brzo

dlak-o-cepiti -> cepiti dlako

MODIFIKACIJSKA TVORBA

BPo: prislov + Glag. => modifikacijske sestavljenke (Se)

Im (vpona); vrine se e pri obrazilu in besedi spremeni pomen:

a) manjalnost/ljubkovalnost: BPo: ljubko/rahlo/malo Glag.

Npr.: -k-rahlo boati -> bo-k-ati

-k-neno peti -> poj-k-ati

-c-malo jokati -> jok-c-ati

-ic- rahlo stopati -> stop-ic-ati-lj-rahlo skakati -> stopik-lj-atib) vealno/slabalni pomen: BPo: strano/hudo/grdo Glag.Npr.: -ast-strano lomiti -> lom-ast-iti

-ih-strano sopsti -> sop-ih-ati

-uh-rahlo dremati -> drem-uh-ati

-i-hudo besediti -> besed-i-itic) ponavljalnost: BPo: vekrat Glag.Npr.: -ova-

vekrat kupiti -> kupovati

-ati-

vekrat prositi -> zaproatiSe

BPo: prislov + Glag.

Zmeraj so dvonaglasne!!!

Toporii (1996-> SS20) sem teje samo tiste glagole, katerih predponsko obrazilo je prav tako naglaeno. Sem teje predponska obrazila:

s

BPo: hkrati Glag.: hkrati ustvarjati => soodloatiNpr.: soodloati, sopodpisati

poprej

BPo: poprej Glag.

Npr.: poprej pripraviti -> prdpripraviti

popredj pakirati -> prdpakirati d

BPo: dodatno Glag.

Npr.: dodatno zavarovati -> dozavarovati kontra

BPo: naprotno Glag.

Npr.: nasprotno obveati -> kontra nd

BPo: dodatno Glag.Npr.: dodatno ocenjevati -> ndocenjvati re

BPo: ponovno Glag.

Npr.: ponovno elegirati -> reelegirati

pod

BPo: nije Glag.

Npr.: nije ocenjevati -> podocenjevati

ko

BPo: hkrati Glag.

Npr.: hkrati eksistirati -> koeksistirati

Glagol iz prislova

Dobimo navadno izpeljanko (In).

BPo: delati Prisl.Npr.: delati enako -> ena-iti

delati drugae -> druga-iti

Glagol iz medmeta

Npr.: delati kuku -> kuk-ati

delati buf -> bufk-ati

TVORBA GLAGOLA

TVORBA PRISLOVA

Prislovi kot besedne vrste izraajo razline okoliine. Med tvorjenkami so najpogosteji okoliinski (as, kraj) in lastnostni (koliinski, nainovni) prislovi, redko tudi vzroni.

Tvorba prislova iz samostalnika/SBZ

a) Prisl. < Sam.

Dobimo navadne izpeljanke (In).

Nainovni prislovi:

BPo: tako, daje Sam.

tako, da je del -> del-oma

tako, da je kri -> kri-ema

Krajevni prislov:

BPo: tam/tja, da je Sam.

tam, kjer je dom -> dom-a

tja, kjer je dom -> dom-ov

asovni prislovi:

BPo: tedaj, ko je Sam.

tedaj, ko je leto -> leto-s

b) Prisl. < Predl. + Sam.

Dobimo tvorjenke iz predlone zveze (Tpz).

Nainovni prislovi:

BPo: tako, daje Predl. + Sam.

tako, da je po vrhu -> po-vrh-oma

asovni prislovi:

BPo: tedaj, ko je Predl. + Sam.

tedaj, ko je z jutrom -> z-jutr-ajc) Prisl. < Predl. + Sam., vendar sestavine samo sklopimoDobimo sklope (Skl).

Nainovni prislovi:

BPo: Predl. + Sam.

k viku -> kviku

z veine -> zveine

po koncu -> pokoncu

Krajevni prislovi:

BPo: Predl. + Sam.

po vrhu -> povrhu

z doma -> zdoma

asovni prislovi:

BPo: Predl. + Sam.po leti -> poleti

po noi -> ponoi

po dnevi -> podnevi) Prisl. < SBZ

Dobimo medponsko priponske podredne zloenke Z(m.-p./).

Nainovni prislovi:

BPo: tako, da je SBZtako, da je z golo roko -> gol-o-ro

tako, da je z obema rokama -> obe O- ro-O

Pojavlja se zelo redko, ker se motivacije skoraj da ne zavedamo.

Prislov iz pridevnika

a) Prisl. < Prid.


nainovni prislovi:

BPo: tako, da je Prid.tako, da je lep -> lep-o

tako, da je vro -> vro-e

koliinski prislovi:

BPo: toliki, da je Prid.

toliki, da je stoti -> stot-i

toliki, da je zadnji -> zadnj-i

tolikokrat, da je ena -> en-krat

asovni prislovi:

BPo: tedaj, da je Prid.

tedaj, da je predlanski -> predlansk-imb) Prisl. < Predl. + Sam./Prid.

Dobimo tvorjenko iz predlone zveze (Tpz).

Nainovni prislovi:

BPo: tako, da je Predl. + Sam.

tako, da je do dobrega -> do-dobr-a

tako, da je na tiho -> na-tih-oma

c) Prisl. < Predl. + Prid.

Dobimo sklope (Skl).

po tem -> potem

na to -> nato

k vejemu -> kveemu (je obrusi)

Tvorba prislova iz glagola/GBZ

a) Prisl. < Glag.


Nainovni prislovi:

BPo: tako, da Glag.tako, da se ve -> ved-oma

tako, da se sedi -> sed-e

tako, da se igra -> igr-aje

tako, da se vidi -> vid-oma

tako, da se lei -> le-e

tako, da se ree -> rek-i

b) Prisl. < GBZ

Dobimo Z(m.-p./).

Nainovni prislovi:

BPo: tako, da je GBZ s prisl.

tako, da vedno meri -> ven-o-mer-0

Prislovi iz prislova

a) Prisl. < Predl. + Prisl.


na proti -> naproti

na vzgor -> navzgor

po redko -> poredko

v naprej -> vnaprejb) Prisl. < Prisl. BZ (nainovni, merni)

Dobimo modifikacijske izpeljanke (Im).

natanno sem -> sem-kaj

natanno/tono tu -> tu-le

nekoliko malo -> mal-ko/mal-ce

poljubno kjer -> kjerkoli

c) Prisl. < Prisl. BZ (asovni, nasprotnostni)

Dobimo sestavljanke (Se); modifikacijske.

potem ko pojutrinjem -> p-pojtrinjem

poprej kot predlanskim -> prd-predlnskim

nasprotno kot lepo -> n-lep

TVORBA NEPREDMETNOPOMENSKIH BESED

TVORBA POVEDKOVNIKA

Povedkovnik je konverzna besedna vrsta, ki je nastal samo na podlagi drugih besednih vrst, njihov obstoj je funkcijsko skladenjsko pogojen. Prepoznamo jih iz povedi ele, ko je v vlogi povedkovega doloila (nastane iz samostalnika, pridevnika ali medmeta). Pojavlja se tenja, da bi povedkovnik izrinili kot besedno vrsto, ker je samo prehod.

a) Povedk. < Sam./Prid./Prisl.

Nastaja samo s konverzijo (Ik).

(bilo je) mrz, sila; vre, utrujaje; lep, prekrsno

TVORBA PREDLOGA

a) Predl. < Prisl.

Nastaja s pomojo konverzne izpeljave (Ik).

(Hhdi) blizu -> blizu msta; mimo, ez

mimo hodi : mimo mene

ez gre : ez cesto

zunaj : zunaj hie

b) Predl. < Predl. + Predl.


iz-med -> iz-med

iz-pod -> iz-pod

iz-nad -> iz-nad

TVORBA LENKA

a) Dobimo lenke konverzne narave (Ik).

lenek < Povedkovnik

Npr.: gotvo, verjtno; nikkor, potm; mpak, vndar

lenek < prislov : posebej vabi ljudi: posebej vi morate znati veznik > lenek: elel je priti, vendar je zbolel: in vendar se vrtib) len. < sintaktine enote


se-v-da < se ve, da

res da, -> resda

gotovo je, da -> gotovoda

more, da je tako -> morebiti

c) len. < len.Bz

Dobimo Im.

skraj: skorajda

edino : edinole

vendar : vendarle

TVORBA VEZNIKA

a) Vez. < Prisl.

Dobimo konverzno izpeljavo (Ik).

zakj dela < zakaj nihe

zat < zato

b) Vez. < Vez. BZ


e + prav -> eprv

e + tudi -> e-tdi

ako + ravno -> ako-rvno

TVORBA MEDMETA

a) Medm. < Sam.

Dobimo konverzne izpeljanke (Ik).

Bog -> bog pomagaj

Jezus -> jezus, (pa ja ne ti)

Jezus + Marija > jezusmarija

b) Medm. < Medm.

Dobimo sklope (Skl) s podvajanjem.

ki-k, ki-ki-ri-ki, jj-mene

c) Medm. < Medm.BZ

Dobimo Se (modifikacijska tvorba).

Bpo: Preve Medm.preve joj > pre-joj

NAGLAS V BESEDOTVORJU

Tvorjenke so lahko eno ali venaglasne.

Skl: vsakdn

In: mslec

In < Skl, In < Z

Zm.-p.: pravops, sivolsIm: rkica

BESEDOSLOVJE

Prevzeti izraz je LEKSIKOLOGIJA. Leksikologija je veda, ki raziskuje leksiko. Leksiko doloenega jezika sestavljajo:

besede

sestavljajo leksikon ali slovar

krajave

(stalne) besedne zveze

Osnovna enota je leksem, ki je lahko hkrati beseda, krajava ali BZ. Slovenski termin besedoslovje vkljuuje samo besede. Besedje pa se je tradicionalno imenovalo e besedie, tudi besedni zaklad. Slovenski termin je enodimenzionalen, v sredie postavlja besedo. Leksikon ali slovar je sistem poimenovalnih prvin, ki je v zavesti doloene jezikovne skupnosti in zato A. V. Muha predlaga, da se uveljavi e en izraz, in sicer, SLOVAROSLOVJE. Je torej veda, ki se ukvarja s slovarjem ali leksikonom.

Znailnosti:

ukvarja se z LEKSEMOM, ki ima bistveno znailnost. Z njimi poimenujemo stvari, ki nas obdajajo in o katerih razmiljamo. Iz naih poimenovanje se kae tudi urejenost lovekovega miljenja, predstav. To, kako lovek razmilja in ubeseduje, je pomembno tudi za druge vede, ne samo za jezikoslovje. Leksikologija vkljuuje v svoje raziskovalne metode tudi metode drugih znanosti, ki se prav tako ukvarjajo s lovekovim miljenjem.

metode logike, matematike: nekaj nastopa v korakih, procesih, algoritem, oglati in zaviti oklepaji; z logiko razlagamo medleksemska razmerja

metoda strukturalne analize: za natanno opredelitev besede uporabljajo analize, tako ugotavljajo v kaknih zvezah se besede uporabljajo

generativna metoda: namen je ustvariti nekaj, uporabljajo pri pomenoslovju

kognitivni pristop: prihaja s podroja psihologije, kako lovek stvari razume, tako jih tudi poimenuje

po svoji naravi je samo zbirno ime za mnoico disciplin (=elektina veda), ki se z besedami ukvarjajo na poseben nain. Leksem raziskujejo z razlinih stali:

a) glede na pomen => leksikalna semantika/ pomenoslovje

b) glede na tvorbo => besedotvorje/ derivatologija

notranji krog

c) glede na BZ in prenesen pomen => frazeologija

d) glede na druge BZ => terminologija/ izrazoslovje

e) glede na prvotni pomen => etimologija/ korenoslovje

f) lastna imena => onomastika/ imenoslovje

ONOMASTIKA (IMENOSLOVJE)

Kratek pregled

Lastna imena vkljuujejo:

osebna lastna imena, kjer se raziskujejo imena in priimki

Janez Keber: Leksikon imen. 1996

Pavle Merku: Slovenski priimki na zahodni meji. 1982

Svetniki v slovenskem imenoslovju. 1992

Zbornik Simpozija slovenska lastna slovenskost. 1999

zemljepisna lastna imenaSlovenska krajevna imena, Leksikon Cankarjeve zalobe

France Bezlaj: Slovenska vodna imena. 1956/61

Pavle Merku: Imena naih krajev. 1987

Slovenska krajevna imena v Italiji

Pavle Zdovc: Slovenska krajevna imena na Avstrijskem Korokem

Viktor Majdi: Razgledi po krajevnih imenih. 1996

stvarna lastna imena

Alenka Gloanev: Imena podjetij kot jezikovno kulturno vpraanje. 2000

Vsa znanost o leksikologiji je podrejena aplikativnemu cilju, ki je leksiko tako podrobno spoznati, da lahko uredimo slovar. Poleg leksikologije obstaja tudi leksikografija ali slovaropisje.

Slovarsko delo obvladujeta 2 temeljna principa:

semazioloki princip urejanja pomeni, da izhajamo iz izraza in mu doloimo pomen (abecedni slovarji)

onomazioloki princip urejanja pomeni, da izhajamo iz pojma in iemo za to ustrezni izraz*so izjemno redki, v slovenskem prostoru nimamo nobenega

*v nemkem jeziku je bil prvi izdan l. 1930

*lahko so to tudi slikovno besedni slovarji, kjer nariejo predmet in napiejo kateri del se kako imenuje

VLOGA SLOVARJA, OBVESTILNOST

Slovar je:

urejen seznam besed,

obveajo lahko o pisni podobi,

o glasovni podobi enot,

slovnine lastnosti besed,

opredeli stilno zvrstne znailnosti,

razloi pomen v istem ali tujem jeziku,

tipina raba s ponazorjalnim gradivom (nujno!!),

Lahko tudi podajo informacijo o:

podatki o zgodovini besed

etimoloka razlaga besed (redko)

podatki o pogostosti besed

NAJPOMEMBNEJI SLOVENSKI SLOVARJI

16. stoletje

J. Dalmatin: Register v Bibliji. 1584

A. Bohori: Zimske urice proste. 1584

Hieronim Megiser: Dictionarium quatuor linguarium 1592

17. stoletje

Alasia de Sommaripa: Vocabolario Italiano e Schiavo. 1607

*Matija Kastelec: Dictionarium latino carniolicum. ok. 1680

18. stoletje

*pater Hipolit: Dictionarium trilingue. 1711

Koroki jezuitje: Pomnoena izdjaja Megiserjevega slovarja. 1744

Marko Pohlin: Tu malo besedie. 1781

*Bla Kumerdej: Slovensko nemki slovar. 1787 1798

Obalt Gutsman: Deutsch windisches Wrterbuch. 1789

19. stoletje

*Valentin Vodnik: Slovenski besednjak. 1806 1817

Urban Jarnik: Versuch eines Etimologikons. 1832

Anton Mkurko: Slovensko-nemki in nemko-slovenski roni besednik. 1833

Anton Janei: Deutsch-slovenisches Wrterbuch.1860

Matija Cigale: Deutsch slovenisches Wrterbuch. 1860

Maks Pleternik: Slovensko-nemki slovar. 1894/95

20. stoletje

Joa Glonar: Slovar slovenskega jezika. 1936

SLOVAR SLOVENSKEGA KNJINEGA JEZIKA I V (1970, 1975, 1979, 1985, 1991)

SSKJ 1994

SSKJ (elektronski) 1997

Splona tipologija slovarjev

BESEDNI

SLIKOVNO-BESEDNI

1. Sploni obseg:

botanini, tehnini

enciklopedijski, ki razlaga pojme (Toporii)

jezikovni, izhodie je abecedna razporeditev besed, razlagajo tudi pomene besed

2. as (jezikovni):

diahroni; zgodovinski (vsi od Pleternika nazaj), etimoloki (Bezlaj, Snoj, Mikloi)

sinhroni

3. Sinhorni jezikovni:

(dvo-) in vejezini

enojezini (od Glonarja naprej, SSKJ)

4. Cilji enojezinih:

normativni (pravopisni slovar)

opisni/znanstveni (SSKJ)

5. Opisni glede na urejenost:

razlini:

odzadnji

frekfenni

podroni/tezavrski (terminoloki slovarji); tezavrski obsega podroja lovekovega delovanjaabecedni:

6. Podroni abecedni

delni

individualni: avtorski (Preeren)

geografska razplastenost: nareni (L. Karniar, P. Vajs)

socialna razplastenost: argotski

stvarnopodroni: terminoloki, slengovski

jezikovnopodroni: onomazioloki, frazeoloki, onomastini

splononacionalni (SSKJ, Slovenski pravopis)

7. Izhodie splononacionalnih

onomazioloki: (od pomena k izrazu)

tezavri

sinonimni

hiponimni (zdruenje nadpomenk)

semazioloki: (od izraza k pomenu)

sploni/delni (ne-/normativni)

pravopisno-pravoreni (ne-/normativni)

8. Medij:

knjini

elektronski

Zgradba SSKJ

Celoten slovarski sestavek oziroma GESELSKI LANEK je sestavljen iz:

GLAVE (br a m)

ZAGLAVJA (mn brgec (e))

RAZLAGE S PONAZARJALNIM GRADIVOM; tisto kar je oznaeno z arabskimi ali rimskimi tevilkami.

POLNOPOMENSKA

NADREJENA SOPOMENKA

PODREDNA RAZLAGA

STRANSKA RAZLAGA

GNEZDA:

Terminoloko geslo

Frazeoloko geslo

PODGESLA

SLOVNINI KVALIFIKATORJI:

1. Slovnini:

Besednovrstni (spol, prid., prisl., glag.)

Vrednostni (ali, in, tudi, stilno)

Pragmatini (eleptino izpuene prvine)

2. Pomenski:

Preneseni pomen

Poosebitev

3. Terminoloki:

strokovni (bot., ling., zgod.)

sploni (strok., nestrok., poljud.)

4. Stilno plastni:

funkcijsko

socialno

5. Ekspresivni:

sploni (ekspresivni)

specifini (ljubkovalno, manjalno, vealno)

6. asovno frekvenni:

starinsko, zastarelo

vedno raba naraa, raba pada

7. Posebni normativni:

nepravilno in neustaljeno

8. Pomenska kvalifikacijska pojasnila

LEKSEMI in NJIHOVE LASTNOSTI

Leksem je nadpomenka za besedo, vkljuuje stalno BZ in hkrati je presena mnoica tudi krajava.

BESEDA je najmanja pomensko samostojna enota stavne povedi. Pojmujemo jo kot nerazdruljivo pomenonosno enoto iz glasov ali rk. Beseda ima glasovne, pisne in morfemske lastnosti.

Glasovne lastnosti:

imamo 8 samoglasnikov, 21 soglasnikov, ki jih zapisujemo s 25 rkami, kar pomeni, da vsak glas nima svoje rke

hia => beseda je sestavljena iz 8 glasov; h i a so fonemi, h lahko zamenjamo z m in dobimo mia

vsaka beseda ima naelo naglas, imamo pa tudi breznaglasnice, enklitike

naglas v slovenini ni predvidljiv, ni predpisan (ha, viva, gosp)

s tem ko je beseda naglaena, se izraa tudi dolina

imamo tudi akut

glasovi se druijo po naelu nezvonik, zvonik, samoglasnik, zvonik, nezvonik (NZSZN)

nimamo samo pravilnih besed, npr.: mnog

besede so nerazdruljive enote, so relativne mnoice

nekatere besede imajo drugano korensko izhodie (lovek ljudje)

tudi tevilo naglasov ni predpisano

Pisne lastnosti:

SAMOSTALNIK

Vse podredno zloene samostalnike piemo skupaj, skupaj piemo tudi vse sestavljenke (naduitelj) in hkrati tudi vse izpeljanke (naduiteljski). e je prva enota rka ali tevilka, to piemo z vezajem (PTT-sluba, A4format), tako piemo tudi priredne besede (ViRudnik, BreznikRamov).

Narazen se piejo vse BZ z desnim prilastkom (tudent prorektor). Problematine so zveze npr. lego kocka, mobi kartica; najvekrat se piejo narazen. Lahko jih piemo kot zloenko in takrat piemo skupaj (mobikartica) ali pa kot prilastek (kartica mobi). Skupaj piemo tudi vse sklope. e jih piemo narazen, potem niso sklopi.

PRIDEVNIK

Vse sestavljenke in podredne zloenke piemo skupaj, kot tudi izpeljanke iz teh. e je prva sestavina tevilka, piemo zloenke z vezajem (5odstotni davek) in vse izpeljanke iz njih. Z vezajem piemo tudi vse priredne zloenke, skrajanke (levo- in desnostien). Skupaj ali narazen lahko piemo pridevnike tipa sivorjav ali rjav s sivim odtenkom. Vse pridevnike sklope piemo skupaj.

TEVNIKI

od 1 do 99 piemo skupaj

skupaj piemo tudi stotice

skupaj piemo vrstilne, loilne in mnoilne tevnike

na polonicah se pie vse skupaj

GLAGOL

Vse glagolske zloenke, sestavljenke in izpeljanke iz njih se piejo skupaj. Najveje napake se pojavljajo v primerih, ko se glagol zanika. Skupaj piemo tudi sklope.

PRISLOVI

Vse prislovne sklope, tvorjenke in sestavljanke piemo skupaj. Narazen piemo zveze dveh prislovov in prislova ali zvezo lenka tipa: imprej, ni kaj, ravno kar.

VEZNIKI

Vsi vezniki, ki so po naravi sklopi, jih piemo skupaj (eprav, eravno). Narazen piemo dvodelne veznike (ne samo ampak tudi).

PREDLOG

Piemo jih narazen, razen e se drui z navezno obliko.

LENKI

Vse lenke, ki so sklopnega izvora, piemo skupaj. Narazen se piejo lenki, ki se ponavljajo (e e, le le).

MEDMETI

Skupaj piemo tiste, ki so sestavljeni (zbogom); narazen pa ponavljalne, likovne medmete, pozdrave (joj joj joj, kri kra).

Morfemske lastnosti:

Obstajajo morfemi korenski, morfemi besedotvorni, morfemi oblikoslovni, ki se delijo na oblikotvorne in oblikospreminjevalne.

e upotevamo vse morfeme, dobimo sploni morfemski slovar ali pa specialni morfemski slovar.

Rom -o-pis-ec

MkMdMkMos

SBZ

Sestavina slehernega leksikona je tudi stalna besedna zveza. Te besede ne delamo poljubno, ampak so v jeziku kot sistemske enote e zapisane.

S stalnimi besednimi zvezami se ukvarjajo vse strokovne besedne zveze.

STROKOVNE BESEDNE ZVEZE so strokovni termini, kjer je levi prilastek sestavina strokovne besedne zveze, zelo redko kadar je desni prilastek sestavina strokovne BZ. Prevladujejo podredno zloene besedne zveze. Vsaka besedna zveza, ki ima levi prilastek ne more biti strokovna BZ, npr.: moj kuli, nae zlato, ker veljajo doloena pravila. O strokovni BZ govorimo takrat, ko je lahko beseda rabljena strokovno ali nestrokovno, npr: ipka, zlato. Kadar besedi sledi kakovostni pridevnik, takrat ni to strokovni izraz. Na levi strani od samostalnika mora stati vrstni pridevnik, da dobimo strokovno BZ, npr.: idrijska ipka, rumeno zlato.

STRUKTURA STROKOVNE BESEDNE ZVEZE

e gledamo iz stalia skladnje, si pridevniki sledijo tako:

svojilnikakovostni

vrstni

samostalnik

LM A

BStSn

Lastnostni: lepe oi

Merni: veliki voz

Atmosferski: vroa okolada

Barvni: beli fosfor

Snovni: lipov aj, bordojska brozga

Vrstni pridevniki izraajo as, namembnost naprave (kamera za film), snovnost (lipov aj). Tudi sprevreni pridevniki, ki so nastali iz kakovostnih pridevnikov, lahko tvorijo strokovne BZ. Svojilni pridevniki naj bi po pravilu nikoli tvorili strokovne BZ. Vendar obstaja zveza dekova glava "endivija".

BZ z desnim prilastkov je manj, npr.: delitev bikarjev, destilacija alkohola, beg moganov. Veino pa se dajo pretvoriti v levi prilastek.

POMEN STROKOVNE BESEDNE ZVEZE

Stalne besedne zveze so 2 vrst, in sicer strokovne besedne zveze in frazemi. Strokovne besedne zveze so nekonotativne, nimajo nobenega slabalnega prizvoka, niso funkcijsko obremenjene, niso ustveno zaznamovane. Frazemi pa so stalne besedne zveze, katerih imanentna lastnost je kononativnost ali ekspresivnost. Uporabljamo jih zato, da bi ustveno uinkovali.

Vidovi, 1988 => ugotovila je, da lahko strokovne BZ razdelimo v 4 tipe:

SESTAVI: x + y = xy

Pomen te strokovne zveze je enak vsoti izrazov, ki sestavljajo to strokovno BZ, npr.: utna prevara: UPS: prevara, RPS: prevara utov. Pomen smo razloili z istimi sestavinami.

SKUPI: x + y = xzyz

Jedrna sestavina ostane enaka, razloevalna sestavina dobi drugaen prizvok, npr.: beli cimet, UPS: cimet, RPS: cimet brez barvila.

SKLOP: x + y = Zn

Vsota pomenov obeh sestavin poda novo vrednost, npr.: bela krvnika, UPS: celica, ki je brezbarvna, RPS: brezbarvna

ZRASLEK

Niti priblino ne moremo vedeti, zakaj se neka stvar imenuje ravno tako, npr.: babo agati, UPS: obiaj, RPS: ob koncu zime

KRAJAVA je presena mnoica med besedo in BZ. Glede na to dobimo razline tipe krajav. Uporabimo jo kot nadpomenko za katerokoli krajano sestavino v jeziku.

KRAJAVA

1.

2.

+

-

kratino poimenovanje (laser)

5.

kratica

+/-

+

6.

(SAZU)

3. skrajanka

+ - (eno- in dvodelen)

-

+

4. formula (H2O)

simbol

okrnjenka

+ -

(H, Na)(Ia, izem)

okrajanka

*najmanj 3 sestavine

(u.)okrajava

(npr.)

BESEDNOST,

2. VEBESEDNOST, 3. LOILO, 4. STALNOST, 5. LOILO, 6. LENSKOSTPOMEN LEKSEMA

Leksemi imajo ve pomenov:

kategorialni pomen

denotativni pomen

kononativni pomen

sporoanjsko-pragmatini pomen (medmeti, lenki, frazemi)

KATEGORIALNI POMEN

Obravnavati moramo slovarsko slovnini in besedotvorni kategorialni pomen.

1. BESEDNOVRTSNOST imamo 9 besednih vrst. Kategorizirali smo jih na podlagi skladenjskih znailnosti.

Samostalnik:

tevnost

Vsa imena lahko delimo na lastna imena, obna imena, zaimki (nadomestki imen). Lastna imena imajo eno vrednost, obna imena imajo srednjo vrednost, zaimki pa so tiste besede, ki imajo vrednost neskonni. Obna imena delimo na tevna in netevna.

ivostGovorimo o + ivosti in tevnosti.

tevilskostSamostalnike delimo na trotevilske (ednina, dvojina, mnoina) in na enotevilske (samostalniki, ki imajo samo ednino ali samo mnoino) npr.: gosli, vrata, pljua.

spolskostMoki, enski in srednji spol, pri emer sta moki in enski naravni spol.

Pridevnik:

stopnjevanjelahko jih stopnjujemo opisno, elativno (izraa preseniko mero) in z i, -ji, -eji.

Prislovi:

propozicijski prislovi so tisti, ki so v pomenski podstavi povedi e zajeti. Eni so nestalni, npr. vzrok. Drugi so stalni, npr. kraj in as.

modifikacijski prislovi so tisti, ki modificirajo glagolsko dejanje, kako se nek glagol vri. Imamo 2 vrsti. Eni izhajajo iz vrstnih pridevnikov (ambulatni pregled => ambulantno pregledati), drugi izhajajo iz kakovostnih pridevnikov (lep pogled => lepo pogledati). Vsi vrstni pridevniki nimajo monosti stopnjevanja, medtem ko se kakovostni lahko stopnjujejo.

Glagol:

vezljivost

demonstrirati napravo

glag. Sam4

demonstrirati pred zgradboglag. Sam6

Kadar se glagolu spremenijo vezljivostne lastnosti, se mu spremeni tudi njegov pomen.

vidImamo dovrne in nedovrne.

Povedkovnik:

samostalniki povedkovniki imajo lastnost, da se pri takih samostalnikih povedkovnik zapisuje spolskost (Sosed je copata. Moj soolec je baba.).

2. BESEDOTVORNI POMEN

Leksikon lahko delimo na 2 skupini, in sicer na tvorjenke in netvorjenke. Tvorjenke nastanejo z izpeljavo, sestavljanjem, zlaganjem in sklaplanjem. Vse bolj pa se pojavljajo tudi kombinirane tvorjenke, krnjenje. Samostalnike tvorjenke imajo tudi svoje pomene. Vsi samostalniki, ki so In, Tpz, Zm.-p. imajo 6 pomenov.

DENOTATIVNI POMEN

Treba je razloiti razmerje med besedami, pojmi in tem, kaj ima uporabnik v zavesti, ko izgovori besedo. Denotativni pomen raziskuje pomenoslovje ali leksikalna semantika, semoziologija, znakoslovje, semiotika. Pojem denotat je tujka za nanosnika ali referenta.

Treba je vedeti kaj pomeni beseda kot jezikovni znak. To preuujeta Ogden Richards (1936), ki razloita to v obliki trikotnika.

kos pohitvasmisel, pomen, pojem, sesignat/signife

MIZA

obliko, izraz, designator/signifiant

nanosnik, referent, denotat/signifikat

Pojem opredeljuje bistvene skupne lastnosti vseh predstavnikov te vrste. Med izrazom in nanosnikom nikoli ni nobene povezave. Ni nujno, da je trikotnik vedno izpopolnjen. Nanosniki so lahko tudi umiljena bitja, umiljen svet, npr. misel.

Leta 1964 dobimo e Klausov model, ker je bil prejnji skop. Ta je ohranil tisto dobro, kar je prejnji trikotnik prinesel.

Razmerje do drugega znaka Z

pomensko r.

Pojem

sintagmatskor.

Znak

pragmatsko r.

poimenovalno r.

Uporabnik

NanosnikI. zavest

II. jezik

III. realnost

TEORETINI PRISTOPI (MODELI) K RAZLAGI BESEDNEGA POMENA

1. Situacijska analiza

Pri tej analizi so razmiljali, da bi ujeli besedni pomen tako, da bi raziskali vse situacije, v katerih se beseda pojavi in tako abstrahirali pomen.

2. Kontekstualna analiza

e ne moremo stimulirati vseh situacij, lahko raziemo vse mone kontekste v katerih se pojavi beseda. To dosegamo z jezikovnimi korpusi, vendar to tudi ni pravi nain. Taka abstrakcija je vpraljiva.

3. Komponentna analiza Vse je mogoe razloiti v dvojnosti, binarizem. Ta analiza operira z vsemi najmanjimi monimi delci in je tudi produktivna. Ta analiza je najproduktivneja. Pojavljala se je v okviru prake in kopenhake ole. Gre za primer strukturalnega pomenoslovja. Vsako besedo je mogoe razloiti v opoziciji do druge besede. Namen je razstaviti besede na najmanje mone pomenske delce, ki jih je omejeno tevilo. Tako bi lahko opisali katerikoli pomen besede. Pomen enega leksema je mogoe odvisnostno spoznati z vidika drugega leksema. V Ameriki je bila ta komponentna analiza sprva antropoloko omejena, saj so s pomojo leksemov raziskovali sorodstvene vezi.

4. Prototipno/konceptualna analizaPredstavljanje pomena izhaja iz psiholokega in antropolokega (antropocentrina). V mnoici leksemov ali v nekem pomenskem polju najti arhileksem = primarni leksem in okrog tega leksema se zbirajo drugi leksemi.

Rezultati te analize so skupni. Ena prihaja iz strukturalizma, druga pa iz psihologije in atropologije, saj govorimo ljudje glede na to, kakrno imamo notranjo predstavo o doloeni stvari.

POMENOSLOVJE PRI SLOVENCIH

Jaka Mler, 1980

Joef Debevec, 1905

Ugotovil je, da se o metafori in o metonimiji govori premalo. Rekel je, da je e Fran Erjavec uporabljal lep jezik. Metaforo uporabljamo v vsakdanjem izraanjem. lovek lastnosti iz zunanjih pojavov prenaa na lastnosti notranjih pojavov (npr.: kri mi je valovila). lovek zelo rad pooseblja (npr.: sonce je vstalo). Ie tudi podobnosti, analogije (npr.: letalo je jeklena ptica). Metafora je produkt lovekove domiljije, medtem ko metonimija in sinekdoha pa sta rezultat razuma, ker opazujemo zunanje pojave. Govoril je o besednem pomenu na ta nain, da besedni pomen naraa skozi metaforo, ki pa ni samo pesniko sredstvo, ampak tudi nain razmiljanja.

Anton Breznik, 1916

Pomen besede se lahko spozna iz besedne zveze ali sobesedila.

Boo Voduek, 1969

Skual je vzpostaviti objektivna merila. Do pomena besede se lahko dokopljemo, e zelo natanno analiziramo slovnino in sintagmino obliko besede. Lahko si pomagamo tudi s sopomenkami. Pomagamo si lahko tudi s predstavnimi enotami.

Janez Orenik, 1972

Prinese izraz semantine oznake. Analizo je ponazoril s semantinimi oznakami; lovek +-, moki +-, enska +- in tako lahko razloi pomene, npr.: enska je +, -M, +, fant je +, +M, -.

Joe Toporii, 1976, 1981

Definiral je temeljne pomenoslovne izraze. 1981 pa je v prispevku Strukturalno pomenoslovje besed vpeljal izraz pomenske sestavine. Razloi besedo dekle in jezik, npr.: dekle, loveko, mlado, ensko, neporoeno. e katero od teh pomenskih sestavin spremenimo, dobimo nekaj drugega. e neporoene spremenimo v poroeno, dobimo ensko. e spremenimo ensko v mokega, dobimo fanta.

France Novak, 1992

Opozori na poimenovalno razlinost; predstavna enota, semantina oznaka, pomenska sestavina, pomenski znak, pomenka, pomenska komponenta. Te pomenske sestavne niso enakovredne. Tista sestavina, ki je vodilna, je glavna pomenska sestavina in tista, ki je manj pomembna, je posebna pomenska sestavina. Besede, ki imajo skupno glavno pomensko sestavino, tvorijo pomensko skupino.

Jaka Mller, 1980, 1982

Ugotovi, da so pri razlagi besednega pomena sestavljene iz pomenskih sestavin, npr.: elezo je kovina, teka, siva pomenska sestavine niso enakovredne, ene so hierarhino nije, druge hierarhino vije. Ena je jedrni del sestavine (elezo), druga je dopolnilni del razlage (teka, siva...). Tako pridemo do hierarhizma: elezo -> kovina -> snov -> to, kar. Ko pridemo do vrha, do zaimka, ne uporabimo ve leksema in s tem zakljuujemo.

Ada Vidovi Muha

Pomenski sestavi sta zmeraj dve, in sicer jederna in nejedrna. Jedrna je UPS (uvrevalna pomenska sestavina) in nejedrna je RPS (razloevalna pomenska sestavina).

Model opomenjanja:

Iskanje UPS

To, kar

predmet

naprava

stroj

vrtalnik

vrtalnik stroj za vrtanje: UPS: stroj, RPS: za vrtanje

mealnik troj za meanje: UPS: stroj, RPS: za meanje

iskanje RPS

P= UPS/xRPS

ABSTRAKSTNOST BESEDOTVORNEGA POMENA

Tvorjenke imajo 4 pomene; x1/x2, I, Z, Tpz.

x1/x2: tisti, ki lovi, je lov-ecRPS: lov, UPS: ec

x2/x1: In, Se odvisni del se preobrazili v priponsko obrazilo

majhna roka -> rok-icaUPS: rok, RPS: ica

x1/x2

avt-o-garaaUPS: avto, RPS: garaa

UPS je jedrna sestavina, RPS je odvisna sestavina

x1 + x2 + x3Zm+

V glavnem nastopajo pridevniki in doloi se samo RPS

rn bel -> rno beli film

MEDLEKSEMSKA IN ZNOTRAJLEKSEMSKA RAZMERJA

Besede vtopajo v bedsebojna razmerja na ve nainov:

vstopanje s pomenom

protipomenskost/antonimija

nadpomenskost/hiperimija

podpomenskost/hiponimija

vstopanje v razmerje s pomenom in izrazom

sopomenskost/sinonimija

vepomenskost/polisemija

enopomenskost/monosemija

vstopanje v razmerje samo z izrazom

enakoizraznost/homonimija

blizuzvonost/paronimija

PROTIPOMENSKOST/ANOTONIMIJA

X izkljuuje Y. Besede, ki vstopajo v antonimno razmerje so tiste, ki ima skupen UPS, npr. zakonec -> moki -> enska. Moki izkljuuje enski spol.

Imamo ve tipov antonimije:

dvolenska

velenska

DVOLENSKA:

zamenjavna/konverzivna; doloimo jo z vidika delovalnika, npr. dati dobiti dopolnjevalne/komplementarna; 2 antonima tvorita celoto (pomagamo si z ali ali), npr.: dan no VELENSKA:

stopnjevalna/gradulna

usmrjevalna/vektorska, glede na usmerjenost, npr. odpreti zapreti

STOPNJEVALNA:

skrajnostne/polarne; dve skrajni stopnji med srednjo vrednostjo, npr. velik srednji majhen

stopnjevalne; doloamo na podlagi premikanja po lestvici proti sredini, npr. vro topel (srednji) hladen mrzel

Antonimija se opredeljuje v lingvistinem smislu ali v loginem. Obstajajo razlina poimenovanja.

NADPOMENSKOST/HIPERNIMIJA

X vkljuuje Ynpr.: sade vkljuuje jabolko. Sade je nadpomenka, jabolko podpomenka. Za hipernime velja, da imajo veliko denotatov, imajo pa majhno intenzijo, torej imajo pile lastnosti, zato, da se lahko naniza im ve hipernimov. im bolj lastnosti specificira, tem bolj se izbor oi.

PODPOMENSKOST/HIPONIMIJA

Y je vrsta Xnpr.: jabolko je vrsta sadea. Sade je nadpomenka, ki vsebuje jabolko, hruko, slivo .. Vse podpomenke, ki imajo skupno nadpomenko so sopodpomenke. Nadpomenskost je zelo uporabna, ker je UPS tista sestavina, ki doloa najmanjo pomensko polje.

SOPOMENSKOST/SINONIMIJA

X je enako Ynpr.: sade je enako sad. Sinonimi morajo biti zamenljivi v vseh kontekstih. Dejstvo je, da je popolnih sinonimov zelo malo. Veina sinonimov se razlikuje po svoji zvrstni pripadnosti. Imamo 3 tipe sinonimov:

popolni sinonimi, ki jih je zelo malo. Nastopajo pri terminih tipa prefiks, sufiks, verbum. Krog npr. predpone se identino pokriva s npr. prefiksom. To so predvsem tiste besede, ki imajo samo en pomen.

skupna pomenska vrednost je presena mnoica, npr. bua 3, pog., ekspres. in betica 1 => glava, del lovekovega telesa. Besede so vepomenske in se ne morejo pokrivati v vseh pomenih.

inkluzivni sinonimi, napogosteji primer so barve, npr. modra => sinji, mornarsko moder morda vkljuuje tudi druge modre odtenke.

Sopomenke glede na izvor: (Slovensko leksikalno pomenoslovje)

Sopomenskost glede na izvor

objektivna

subjektivna

medjezikovna

znotrajjezikovna

ustvenost

jezik.politika

taverna->gostilna

pozitivno

negativno

asovno

zvrstnostmaka -> enskaivkati-> govoriti

Konstruktivno

komputer -> raunalnik

odhajajoeprihajajoeknjinonarenonadnaravno itati -> bratizakljuek ->konec

kolo -> bicikel

Pri sopomenskosti imamo zmeraj 2 leksema, ki pa nikoli nista identina.

VEPOMENSKOST/POLISEMIJA

Imamo leksem 1, ki ima semen1, semen2, semen3. Ena beseda, en leksem ima ve pomenov.

Npr. bajta => beseda z ve pomen

besedotvorje

Documents