balkoni - university of...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA

Študijski program: Biologija in gospodinjstvo

BALKONI

DIPLOMSKO DELO

Mentorica: doc. dr. Beatriz Gabriela Tomšič Čerkez Kandidatka: Živa Tavčar

Ljubljana, januar, 2015

Univerza v Ljubljani-Pedagoška fakulteta Tavčar Živa; Balkoni

II

ZAHVALA

Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Beatriz Gabrieli Tomšič Čerkez za

strokovno pomoč in zanimive ideje pri nastajanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi svoji družini za podporo in razumevanje v času svojega

študija.

Hvala, ker ste verjeli vame!

Živa Tavčar


III

POVZETEK

Skozi stoletja balkoni po vsem svetu niso imeli le okrasne funkcije, ampak so

predstavljali tudi uporaben del objektov. Materiali, iz katerih so balkoni izdelani v

našem okolju, so različni: starejši balkoni so bili predvsem iz kamna ali lesa, zavarovani

s kovano železno ograjo ali s kamnito balustrado, v novejših časih pa se uporabljajo tudi

sodobnejši materiali kot so aluminij, nerjavno jeklo, steklo, termo les. Gradbeno so

balkoni lahko izvedeni na več načinov: kot konzole, vpete v nosilno konstrukcijo

objekta ali kot samostojne gradbene konstrukcije. Poleg klasičnega balkona pa poznamo

še t.i. zunanje, notranje in linearne balkonom podobne konstrukcije. Znamenite balkone

lahko najdemo tudi v književnosti, filmu, glasbi in seveda v slikarstvu. V geografiji je

beseda balkon uporabljena za geografske in geološke pojme, ki spominjajo na balkon.

Namembnost balkonov je odvisna od geografske lege objekta (podnebja) in od kulturnih

navad oz. vzorca obnašanja prebivalcev. V nekaterih evropskih državah zakonodaja

ureja tako uporabo kot tudi gradbene posege v balkone in s tem tudi v sam objekt. V

Sloveniji to področje zaenkrat še ni pravno povsem urejeno. Slovenija pa ne zaostaja za

drugimi državami v kulturni dediščini, kjer lahko najdemo čudovite balkone na stoletja

starih objektih kot so domačije, cerkve in celo kozolci.

Anketa je pokazala, da so balkoni pomemben del bivalnega okolja, saj nudijo stik z

zunanjim okoljem in so vsestransko uporabni, predvsem za sušenje perila, druženje ter

počitek, gojenje rož in še veliko več, za zasteklitev pa se odloča le malo ljudi.

Ključne besede: balkon, balkoni v umetnosti, balkoni v geografiji, namembnost

balkonov, balkoni v slovenski arhitekturi.


IV

ABSTRACT

Throughout the centuries balconies all over the world have not performed only a

decorative function but were also regarded as useful parts of buildings. They were built

from a variety of materials: older balconies were mainly constructed from stone or

wood and secured with a wrought iron railing or stone balustrade; in recent decades,

however, new materials have been introduced such as aluminium, stainless steel, glass,

thermically treated wood. Balconies can be constructed as consoles fixed into the

building structure or they can be built as separate structures. Besides the classical form

of balconies there are also external, internal, and linear constructions that are similar to

balconies. Balconies can also be found in literature, film, music, and of course in

painting. In geography the word balcony denotes geographical and geological concepts

which are akin to a balcony.

Functions of balconies depend on geography (climate) and on cultural habits or

behaviour patterns of citizens. In several European countries the functions and

structural changes are legally regulated. In Slovenia this particular area has not been

fully regularized. Slovenia, however, does not trail beind other countries as far as

cultural heritage is concerned, which offers splendid examples of balconies on

hundreds of years old buildings such as homesteads, churches and even hayracks.

The questionnaire proved balconies to be an important part of urban surroundings as

they provide connection with outdoors and are multifunctional; especially for drying the

washing, socializing and relaxation, growing flowers and so on. Glazing, on the other

hand, was not welcomed by many participants.

Key words: balcony, balconies in art, balconies in geography, functions, balconies in

Slovene architecture.


1

KAZALO VSEBINE

I. UVOD ......................................................................................................................... 5

1.1. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV IZBORA TEME ............................................ 5

1.2. PREDSTAVITEV TEME DIPLOMSKEGA DELA ................................................ 6

II. OBRAVNAVANA VSEBINA ................................................................................. 7

2.1. BALKONI - DEFINICIJA IN KRATKA ZGODOVINA: ..................................................... 7

2.2. VRSTE BALKONOV ............................................................................................ 14

2.2.1. Zunanje balkonom podobne konstrukcije ............................................................ 14

2.2.2. Notranje balkonom podobne konstrukcije ............................................................ 17

2.2.3. Linearne balkonom podobne konstrukcije ........................................................... 21

2.2.4. Gradbene izvedbe balkonov ................................................................................. 24

2.2.5. Balkoni v geografiji .............................................................................................. 26

2.3. NAMEMBNOST ..................................................................................................... 29

2.3.1. Zakonska ureditev uporabe balkonov v Sloveniji ................................................ 30

2.3.2. Zakonska ureditev uporabe balkonov v tujini ...................................................... 33

2.4. BALKONI V UMETNOSTI .................................................................................... 37

2.4.1. Književnost ........................................................................................................... 37

2.4.2. Film ....................................................................................................................... 38

2.4.3. Glasba ................................................................................................................... 39

2.4.4. Likovna umetnost ................................................................................................. 39

2.5. BALKONI V SLOVENSKI ARHITEKTURI ......................................................... 41

2.5.1. Vodnikova domačija ............................................................................................. 50

2.5.2. Cerkev sv. Mihaela na Barju ................................................................................ 51

2.5.3. Liznjekova hiša v Kranjski Gori ........................................................................... 53

2.5.4. Simončičev toplar ................................................................................................. 53

III. EMPIRIČNI DEL................................................................................................. 55

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................. 55

1.1. RAZISKOVALNI PROBLEM ............................................................................... 55

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA .......................................................................... 55

1.3. HIPOTEZE .............................................................................................................. 55

2. METODOLOGIJA ..................................................................................................... 56

2.1. RAZISKOVALNA METODA ................................................................................ 56

2.2. VZOREC ................................................................................................................. 56

3. REZULTATI IN INERPRETACIJA .......................................................................... 59

4. SKLEP ........................................................................................................................ 64

5. ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 65

IV. VIRI ......................................................................................................................... 67

MONOGRAFIJE ............................................................................................................ 67

ELEKTRONSKI VIRI .................................................................................................... 67

V. PRILOGE ................................................................................................................. 73

1. UČITELJEVA PRIPRAVA ........................................................................................ 73

2. VPRAŠALNIK ........................................................................................................... 76


2

KAZALO SLIK

Slika 1: Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v Frijsenborg Manor sedi na

balkonu, ............................................................................................................................ 6 Slika 2: Montažni balkon .................................................................................................. 8

Slika 3: Kamniti balkon, Koper ........................................................................................ 8 Slika 4: Leseni balkon, Kersnikova ulica, Ljubljana ........................................................ 8 Slika 5: Železobetonski balkoni, Kersnikova ulica, Ljubljana ......................................... 8 Slika 6: Patio de la Reja, Granada .................................................................................... 9 Slika 7: Ronda, Španija .................................................................................................... 9

Slika 8: Sevilla, Španija .................................................................................................... 9

Slika 9: Vasica v Španiji ................................................................................................. 10 Slika 10: Madrid, Španija ............................................................................................... 10

Slika 11: Zaragoza, Španija ............................................................................................ 10 Slika 12: Barcelona, Španija ........................................................................................... 10 Slika 13: Peniscola, Španija ........................................................................................... 11 Slika 14: Valencija, Španija ........................................................................................... 11

Slika 15: Lesen zaprti balkon, Hribarjevo nabrežje, Ljubljana ...................................... 11 Slika 16: Grad Estenze, Ferrara, Italija........................................................................... 12

Slika 17: Gotska hiša 14.st., Koper ................................................................................ 12 Slika 18: Balkoni s kovinskimi podporniki, Tavčarjeva ulica, Ljubljana ...................... 12 Slika 19: Francoski balkon, Koper ................................................................................. 13

Slika 20: Malteški balkon ............................................................................................... 13

Slika 21: Balkon z okrasnimi vazami: Cankarjevo nabrežje, Ljubljana......................... 13 Slika 22: Klasični balkon: Portorož ................................................................................ 15 Slika 23: Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu, Italija .................................................... 15

Slika 24: Altana: Univerza v Ljubljani ........................................................................... 15 Slika 25: Altana: Kazina, Ljubljana ............................................................................... 15 Slika 26: Predzidje: Tabor, Ljubljana ............................................................................. 16

Slika 27: Dalmatinova ulica, Ljubljana .......................................................................... 16

Slika 28: Župančičeva ulica, Ljubljana .......................................................................... 16 Slika 29: Slovenska cesta, Ljubljana .............................................................................. 17 Slika 30: Lože:Ženeva, Švica ......................................................................................... 18 Slika 31: Prižnica: Frančiškanska cerkev, Ljubljana ...................................................... 18 Slika 32: Terasa .............................................................................................................. 19

Slika 33: Veranda ........................................................................................................... 19

Slika 34: Pomol: Miklošičeva ulica, Ljubljana .............................................................. 19

Slika 35, slika 36: Empora: Galerija Emporium, Ljubljana ........................................... 20 Slika 37: Galerija: stanovanjski blok, Vošnjakova ulica, Ljubljana............................... 20 Slika 38: Francoski balkoni, Dvorakova ulica, Ljubljana .............................................. 21 Slika 39: Mezanin, Kersnikova ulica, Ljubljana ............................................................ 21 Slika 40: Arkade: Alhambra, Španija ............................................................................. 22

Slika 41: Obrambni hodnik: Pokriti obrambni hodnik na mestnem obzidju v mestu

Worms, Nemčija ............................................................................................................. 22 Slika 42: Portiko: Bruselj, Belgija .................................................................................. 22 Slika 43: Peristil: Pompeji, Italija ................................................................................... 22 Slika 44: Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom ............................... 23


3

Slika 45: Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani ..................................... 23

Slika 46, slika 47: strešni balkon Cabrio ........................................................................ 24 Slika 48: Montažni balkon 1 ........................................................................................... 25 Slika 49: Montažni balkon 2 ........................................................................................... 25 Slika 50: Montažni balkon 3 ........................................................................................... 25 Slika 51: Montažni balkoni v Kosezah, Ljubljana ......................................................... 25

Slika 52: Berlinski balkon, Nemčija ............................................................................... 26 Slika 53: Altonski balkon ............................................................................................... 27 Slika 54: Corniche, Luksemburg .................................................................................... 27 Slika 55: Corniche, Luksemburg .................................................................................... 28 Slika 56: Kanjon reke Kokre, Kranj, Slovenija .............................................................. 28

Slika 57: Bazilika Sv. Petra, Vatikan ............................................................................. 29

Slika 58: Dvorišče med Gosposvetsko, Kersnikovo in Vošnjakovo ulico, Ljubljana .... 31 Slika 59: Žar na terasi ..................................................................................................... 36

Slika 60: ''okrašen'' balkon .............................................................................................. 36 Slika 61: Sušenje mesnin na balkonu ............................................................................. 36 Slika 62: Jean Genet ....................................................................................................... 37 Slika 63: Prizor iz filma Romeo in Julija ....................................................................... 39

Slika 64: Balkon, Edouard Manet................................................................................... 40 Slika 65: Maji na balkonu, Francesco Goya ................................................................... 40

Slika 66: Na balkonu, Oscar Bluhm ............................................................................... 41 Slika 67: »Revolucionarni« predlog prenove bloka na Prulah, Ljubljana ...................... 42 Slika 68: »Evolucijski« predlog prenove bloka v Šiški, Ljubljana ................................ 43

Slika 69: Prvotni balkoni, Šišenska ulica, Ljubljana ...................................................... 43

Slika 70: Razširitev prvotnih balkonov, Šišenska ulica, Ljubljana ............................... 43 Slika 71: Izvirna fasada: Blok, Koseze, Ljubljana ......................................................... 44 Slika 72: Enaka fasada z dodanimi balkoni: Sosednji blok, Koseze, Ljubljana ............. 44

Slika 73: Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana ........................................................... 44 Slika 74, Slika 75: Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v

Ljubljani ......................................................................................................................... 45

Slika 76: Knezovi štradoni, Ljubljana ............................................................................ 45

Slika 77: Knezovi štradoni, Ljubljana ............................................................................ 46 Slika 78: Eko srebrna hiša, Ljubljana ............................................................................. 46 Slika 79: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 47 Slika 80: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 47 Slika 81: Situla, Ljubljana .............................................................................................. 48

Slika 82: Balkonski bazen .............................................................................................. 48

Slika 83, slika 84: Hiša drevo ......................................................................................... 49

Slika 85: Vodnikova domačija, Ljubljana ...................................................................... 51 Slika 86: Plečnikova cerkev na Barju ............................................................................. 52 Slika 87: Liznjekova hiša, Kranjska Gora ...................................................................... 53 Slika 88: Simončičev toplar, Bistrica pri Šentrupertu, © 2010, Dijana Lukić, .............. 54


4

KAZALO GRAFIKONOV

Graf 1: Spol .................................................................................................................... 56 Graf 2: V katero starostno skupino spadate? .................................................................. 57 Graf 3: Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba ........................................ 58 Graf 4: V kateri regiji prebivate ..................................................................................... 58

Graf 5: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?..... 59 Graf 6: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?

Delitev glede na to ali imajo balkon ali ne. .................................................................... 60 Graf 7: Ali je vaš balkon zastekljen? .............................................................................. 62 Graf 8: Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred

nakupom/najemom stanovanja? ..................................................................................... 63

Graf 9: Ali razmišljate o zasteklitvi? .............................................................................. 63

KAZALO TABEL

Tabela 1: Spol ................................................................................................................. 57 Tabela 2: Uporaba balkonov........................................................................................... 61


5

I. UVOD

Balkoni so del našega okolja, tako kot ceste, hiše, stolpnice, mostovi, le da jih ponavadi

sploh ne opazimo, kaj šele, da bi o njih posebej razmišljali. Če pa bi, bi si gotovo

zastavili kar nekaj vprašanj: Zakaj imajo hiše balkone? Ali so balkoni res potrebni?

Kakšne bi bile zgradbe brez njih? Odgovor na zadnje vprašanje verjetno ni težak:

najbrž bi bile hiše dosti bolj puste, če bi bile brez balkonov – no, morda to ne velja

samo za nekatere kockaste bloke. In če začnemo načrtno opazovati balkone povsod, kjer

hodimo ali se vozimo, bomo presenečeno ugotovili, kako čudovit arhitekturni element

je lahko balkon. In to ne le na stoletja starih hišah, tudi nova arhitektura ponuja

zanimive rešitve, nove barve in materiale, ki zgradbo naredijo bolj funkcionalno in

zanimivo.

1.1. OPREDELITEV IN UTEMELJITEV IZBORA TEME

Namembnost balkonov je zelo raznolika in prepuščena domišljiji arhitektov in njihovih

uporabnikov. Balkoni imajo lahko čudovit razgled na pokrajino, morje, hribe, jezera ali

na domačo sosesko. Z balkona lahko zgodaj zjutraj občudujemo sončni vzhod ali pa se

v rdečkasto oranžni svetlobi poslavljamo od napornega dneva. Balkoni nam nudijo

dodatno veselje ob prihodu pomladi, saj si z malo truda in navdušenja pomlad lahko

prinesemo dobesedno domov. Nekateri si na balkonu ustvarijo prave male vrtičke in

neznansko uživajo v izbiranju, kupovanju in gojenju različnega cvetja in drugih rastlin.

Tisti, ki imajo srečo, da je njihov balkon velik in obrnjen stran od prometne ceste in

izpušnih plinov, si nanj postavijo celo drevesa, bazene, na njih prirejajo piknike in

uživajo v poletnih večerih. Na njih se lahko sončijo, skriti pred radovednimi pogledi ali

pa poklepetajo s prijazno sosedo na sosednjem balkonu.

Balkoni imajo torej tudi pozitiven socialni pomen. Z njih lahko opazujemo svet pod

seboj, dogajanje, ljudi, ki hitijo po svojih opravkih, lahko pa iz balkonov naredimo tudi

prijetno točko za druženje s prijatelji.

V starih časih so balkoni navdihovali zaljubljence, da so pod njimi prepevali serenade

svojim izvoljenkam. Nepozaben je prizor iz Romea in Julije, ko si zaljubljenca

izpovedujeta ljubezen, tako da ni nič čudnega, da je "Julijin balkon" v Veroni eden


6

najslavnejših, pa čeprav Julija nikoli ni stala na njem. Navdušenje je šlo celo tako daleč,

da se francosko okno v angleščini imenuje "Juliet balcony".

Tema "balkoni" se mi je torej zdela dovolj velik izziv za izdelavo diplomskega dela, saj

ponuja nepregledno množico gradiva, odkriva neskončno domišljijo in iznajdljivost

ljudi. Balkoni so vključeni tako v posvetne kot sakralne zgradbe, poleg tega pa jih ne

najdemo le v arhitekturi. Znamenite balkone poznamo tudi v likovni in besedni

umetnosti, skratka, o balkonih se da veliko povedati in napisati.

1.2. PREDSTAVITEV TEME DIPLOMSKEGA DELA

V pričujočem diplomskem delu sem najprej želela pojasniti osnovne pojme v zvezi z

arhitekturno konstrukcijo, ki jo imenujemo balkon. Nadaljevala sem z vrstami oz.

izvedbami balkonov in njim podobnih konstrukcij, ki zajemajo dosti več konstrukcijskih

elementov, kot samo klasični balkon. Pri tem sem naletela tudi na zanimive geografske

in geološke pojme, ki imajo v svojem imenu besedo balkon. Nadalje sem omenila

namembnost in uporabo balkonov in podobnih konstrukcij, pri čemer se mi je zdelo

zanimivo omeniti tudi pravni vidik uporabe balkonov. Kot zanimivo in morda

neznačilno področje za to temo sem se nato lotila še povezave balkoni – umetnost.

Zaključila sem s kratkim pregledom balkonov v Sloveniji.

Slika 1: Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v

Frijsenborg Manor sedi na balkonu,

Vir:

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HCA_at_Frijsenborg

_1865_by_Henrik_Tilemann_02.jpg


7

II. OBRAVNAVANA VSEBINA

2.1. BALKONI - DEFINICIJA IN KRATKA ZGODOVINA:

Poznamo več definicij balkonov, npr.:

balkon: 1) previsna ali na konzole oz. oporne trame postavljena ograjena ploščad na

zunanjščini stanovanjskih in reprezentančnih stavb;

2) nadstropni del gledaliških avditorijev, koncertnih ipd. dvoran.

Ali: Balkon je vrsta ploščadi, police iz zidu, ki jo podpirajo stebri ali konzolni nosilci

in je zaprta z ograjo.

Slovar slovenskega knjižnega jezika ga opredeljuje takole:

balkón -a m o ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi

prostori

(http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=balkon&hs=1)

Različne definicije balkonov pa lahko združimo oz. poenostavimo v naslednjo:

Balkoni so konstrukcijski elementi, ki segajo iz stavbe. So odprti ali zaprti

(pokriti) deli stavb, ki nam omogočajo stik z okolico.

Etimologija besede balkon: besedni koren balco- najdemo v večini zahodnoevropskih

jezikov npr.: nemško balkon iz starovisokonemško balcho - bruno, tram, prečnik),

italijansko balcone (iz staroitalijansko balcone - gradbeni oder), francosko balcon,

angleško balcony, špansko balcón, švedsko in norveško balkong, češko, poljsko,

hrvaško, slovensko balkon.

Balkon lahko torej opišemo kot pohodno ploščad, ki v določeni višini nad tlemi sega iz

stavbe in je približno v višini enega metra zaščitena z ograjo, balustrado ali drugače s

plastičnimi ali steklenimi ploščami, lesenimi elemeti ipd. Balkon je lahko izveden kot

konzola, ki je vpeta v nosilno konstrukcijo stavbe, lahko je podprt s stebri ali pa je

dodan zgradbi kot samostojen element. Lahko je lesen, kamnit, železobetonski ali

kovinski. Omogoča nam stik z okolico in se lahko uporablja v različne namene.

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Steber&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Konzola&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Nosilec&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ograja&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Bruno

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Tram&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Pre%C4%8Dnik&action=edit&redlink=1

http://sl.wikipedia.org/wiki/Franco%C5%A1%C4%8Dina


8

Slika 2: Montažni balkon

Vir: http://www.inox-ograje-

pv.si/galerija/category/10-montazni-balkoni-

galerija

Slika 3: Kamniti balkon, Koper

Avtor fotografije: Živa Tavčar

Slika 4: Leseni balkon, Kersnikova ulica,

Ljubljana


Slika 5: Železobetonski balkoni, Kersnikova

ulica, Ljubljana



9

Balkone lahko zasledimo že pred dva tisoč leti v antični Grčiji. Njihova vloga je bila

verjetno zgolj funkcionalna, namenjena prezračevanju in osvetljevanju notranjih

prostorov. V Alhambri, palači iz 9. stoletja, lahko občudujemo balkone, ki gledajo na

vrtove in notranja dvorišča z vodnjaki, kot je npr. Patio de la Reja iz leta 1655, ki se

tako imenuje zaradi mreže iz kovanega železa, ki daje videz balkona. Kraljičina

garderoba v stolpu iz l. 1537 ima prostoren balkon, ki ponuja čudovit razgled na mesto.

Španija je sploh polna čudovitih balkonov iz kamna ali kovanega železa.

Slika 6: Patio de la Reja, Granada

Vir:

http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Spain/Andalucia

/Granada-266541/Things_To_Do-Granada-Alhambra-BR-

3.html

Slika 7: Ronda, Španija

Avtor fotografije: Bojan Tavčar Slika 8: Sevilla, Španija

Avtor fotografije: Bojan Tavčar


10

Slika 9: Vasica v Španiji


Slika 10: Madrid, Španija


Slika 11: Zaragoza, Španija


Slika 12: Barcelona, Španija



11

Slika 13: Peniscola, Španija


Slika 14: Valencija, Španija


Prav tako sta otoka Malta in Gozo znana po balkonih. Prvi, popolnoma kamniti odprti

balkoni datirajo še iz srednjega veka, kasneje pa so začeli delati znamenite lesene zaprte

balkone, ki so dobili po otoku tudi ime malteški balkon. Vogalni balkon na palači

Velikega mojstra v Valletti iz leta 1679 je domnevno prvi zaprti balkon iz lesa in

stekla. V 18. stol. se je ta oblika razširila tudi po vaseh.

Slika 15: Lesen zaprti balkon, Hribarjevo nabrežje, Ljubljana



12

V srednjem veku in renesansi so bili zunanji balkoni podprti s kamnitimi ali lesenimi

konzolami.

Slika 16: Grad Estenze, Ferrara, Italija

Vir: http://www.svetlana.si/?p=6224

Slika 17: Gotska hiša 14.st., Koper

Vir:

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/common

s/d/d1/Koper_%28Kidri%C4%8Deva_33%29_-

_gotska_hi%C5%A1a%2C_14._st._-

_lesene_konzole_in_kockast_vzorec_fasade.jpg

Od 19. stol. dalje pa so začeli uporabljati tudi podpornike iz litega železa, železobetona

in drugih materialov.

Slika 18: Balkoni s kovinskimi podporniki, Tavčarjeva ulica, Ljubljana



13

V prvi polovici 19. stol. so se začeli v Angliji pojavljati francoski balkoni, ki so imeli

sprva ograje iz kovanega, kasneje pa iz litega železa in so služili kot okras na bogatih

hišah, hkrati pa so omogočali boljše prezračevanje in osvetlitev. Zlasti v obdobju

regentstva (1811-1820) so ograjam dodajali tudi okrasje v obliki vaz ali želodov.

Francoski balkon pa je doživel največji razcvet v viktorijanskem obdobju (1837-1901),

ker je napredek v industriji omogočal izdelavo večjih in cenejših steklenih površin, ki so

jih uporabljali za francoska okna. Francoski balkoni so se tako raztezali vzdolž več

oken, ograje pa so bile umetelno izdelane iz kovanega železa ali izrezljane iz lesa.

Slika 19: Francoski balkon, Koper


Slika 20: Malteški balkon

Vir: http://www.mepa.org.mt/wooden-balconies

Slika 21: Balkon z okrasnimi vazami: Cankarjevo nabrežje, Ljubljana



14

Balkoni so še dandanes priljubljen arhitekturni element. Poleg kamna in lesa se

uporabljajo tudi drugi materiali; tehnologija je šla celo tako daleč, da lahko balkone

naknadno dodajamo na hiše, kar sem podrobneje opisala v poglavju o balkonih v

slovenski arhitekturi.

2.2. VRSTE BALKONOV

Glede na način izvedbe ločimo več vrst balkonov:

2.2.1. Zunanje balkonom podobne konstrukcije:

klasični balkon: je konstrukcijski element, ki sega iz stavbe. Navadno ga

prekriva streha objekta. Podprt je lahko z nosilnimi stebri ali konzolnimi nosilci;

altana: je odprta platforma v višjem nadstropju zgradbe, ki jo podpirajo

stebri ali zid – za razliko od klasičnega balkona, ki ga podpirajo konzole oz.

podobne podporne konstrukcije. Ime izhaja iz latinskega izraza altus – visok.

Altane so značilne za beneške hiše; stebre, ki jih podpirajo pa imenujemo

kariatide in atlanti;

zunanja prižnica: zunanje prižnice so značilne predvsem za romarske

cerkve, ker so na ta način lahko pridigali ali kazali relikvije množici romarjev.

Dostopne so lahko iz notranjosti cerkve ali po zunanjem stopnišču. Istemu

namenu lahko služi tudi altana ali balkon nad portalom, ki ju v tem primeru

imenujemo zunanja prižnica;

predzidje: je dvignjena, ploščad pred glavnim vhodom v poslopje, do katere

vodijo

stopnice, praviloma obdane z ograjo. Služilo naj bi kot zaščita vhoda in pritličja

pred poplavljanjem. Prvotno je bilo izdelano iz lesa, kasneje iz opeke ali peščenca,

najlepša so zgradili v obdobju renesanse.


15

Slika 22: Klasični balkon: Portorož


Slika 23: Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu,

Italija

Vir:http://en.wikipedia.org/wiki/Prato_Cathedra

l#mediaviewer/File:Prato,_duomo_pulpito_di_d

onatello_e_michelozzo.JPG

Slika 24: Altana: Univerza v Ljubljani


Slika 25: Altana: Kazina, Ljubljana



16

Slika 26: Predzidje: Tabor, Ljubljana


Atlanti:

Slika 27: Dalmatinova ulica, Ljubljana


Slika 28: Župančičeva ulica, Ljubljana



17

Slika 29: Slovenska cesta, Ljubljana


2.2.2. Notranje balkonom podobne konstrukcije:

loggia oz. loža: balkon, ki je, konstrukcijsko gledano, vgrajen v stavbo, kar

pomeni, da je odprt samo s sprednje strani. Nosilnost mu zagotavlja njegova

vpetost v nosilne zidove objekta, ki ga hkrati ščitijo pred zunanjimi vplivi. Loža

ima enako funkcijo kot odprti klasični balkon. Lože najdemo v gledališču,

operi ali kinu, pa tudi na športnih stadionih;

prižnica: privzdignjeno mesto v cerkvah, sinagogah in mošejah, od koder

svečeniki pridigajo vernikom. Največkrat so izdelane iz lesa ali kamna;

terasa: je balkon večjih dimenzij, ki je zaradi svoje velikosti navadno

zgrajen v višini tal, v sodobnem času pa je vedno pogosteje lahko izvedena tudi

v višjih legah objekta. Navadno pokriva zgolj eno stran objekta, po želji pa se

lahko nadaljuje tudi ob strani objekta, včasih celo na zadnjem delu objekta;

veranda: je terasi podoben arhitekturni element oz. pokrita terasa, ki uvaja

sprednji ali zadnji vhod v objekt. Njena funkcija je namenjena počitku pred


18

vstopom ali izstopom iz hiše. Pri nas se uveljavljajo šele v zadnjem času,

predvsem v povezavi s sodobnim načinom gradnje;

pomol: je arhitekturni element, ki rahlo izstopa iz fasade objekta, je pokrit in

obdan s stenami. Optično poveča prostor in omogoča večjo osvetljenost in boljši

razgled kot navadno okno;

empora: je povišana galerija ali tribuna, ki je po vzdolžni strani odprta v

večji notranji prostor. Najdemo jih npr. v knjižnicah, trgovinah, pa tudi v

sakralnih objektih;

galerija: v ožjem smislu označuje hodnik v zgornjem nadstropju, ki se

vzdolžno odpira v večji prostor. Konstrukcijsko je galerija lahko podobna

balkonu ali arkadam. Od empore se razlikuje po tem, da se lahko odpira tudi v

zunanji prostor;

francoski balkon: gre pravzaprav za do tal segajoče okno, ki samo

malenkost izstopa iz fasade objekta in je zaščiteno z ograjo. Prednost takega

okna je, da prepušča več svetlobe, kot navadno okno;

mezanin: v arhitekturi je to vmesno nadstropje med glavnimi nadstropji

zgradbe. Navadno ima nizek strop (oz. ima isti strop kot nadstropje pod njim) in

je videti kot balkon. Izraz se uporablja tudi za najnižji balkon v gledališču oz.

prvih nekaj vrst sedežev na tem balkonu. Beseda izhaja iz italijanske besede

mezzano in pomeni "sredina".

Slika 30: Lože: Ženeva, Švica


Slika 31: Prižnica: Frančiškanska

cerkev, Ljubljana



19

Slika 32: Terasa

Vir: http://www.ubytovna-

kralupy.cz/img/ubytovna.viktor.kralupy.restaura

ce-terasa2.jpg

Slika 33: Veranda

Vir:

http://img.posterlounge.de/images/wbig/maresa-

pryor-stuehle-auf-einer-veranda-bei-

sonnenaufgang-194223.jpg

Slika 34: Pomol, Miklošičeva ulica, Ljubljana



20

Slika 35, slika 36: Empora: Galerija Emporium, Ljubljana


Slika 37: Galerija: stanovanjski blok, Vošnjakova ulica, Ljubljana



21

Slika 38: Francoski balkoni, Dvorakova ulica,

Ljubljana


Slika 39: Mezanin, Kersnikova ulica, Ljubljana


2.2.3. Linearne balkonom podobne konstrukcije:

oboki (arkade): v arhitekturi označujejo hodnik, odprt na eno stran, ki je

podobno kot loža vgrajen v stavbo. Odprto stran tvori vrsta obokov, ki lahko

tako poteka vzdolž ceste ali trga. Na ta način nastane javni prostor, ki je zaščiten

pred vremenom. Za razliko od lože, ki je ob straneh zaprta in namenjena

bivanju, so oboki namenjeni prehodu. Pri modernejših stanovanjskih objektih pa

ne govorimo o obokih, ampak o prehodu ali galeriji, ki teče vzdolž objekta in

povezuje posamezne stanovanjske enote;

obrambni hodnik: najdemo pri utrdbah kot so npr. gradovi, trdnjave ali

utrjeni samostani. Poteka ob vrhu obrambnega obzidja ali obrambnega stolpa

kot hodnik, namenjem branilcem. Lahko je lesen ali kamnit;

kolonada: v klasični arhitekturi kolonada označuje dolgo vrsto stebrov, ki

lahko stojijo samostojno ali so del zgradbe. Če stojijo na pročelju pred vhodom,

jih imenujemo portiko, če pa omejujejo odprto dvorišče, govorimo o peristilu.


22

Slika 40: Arkade: Alhambra, Španija


Slika 41: Obrambni hodnik: Pokriti obrambni

hodnik na mestnem obzidju v mestu Worms,

Nemčija

Vir:

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:

Worms_Stadtmauer_Torturm_2005-05-

27a.jpg&filetimestamp=20050527123433

Kolonade:

Slika 42: Portiko: Bruselj, Belgija


Slika 43: Peristil: Pompeji, Italija

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Peristil


23

V gledališču se balkon imenuje nadstropni del gledališke dvorane nad parterjem:

Slika 44: Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom

(zgoraj)

Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Zuschauerraum

Slika 45: Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani

Vir: http://www.cd-cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/

http://de.wikipedia.org/wiki/Op%C3%A9ra_Garnier


24

2.2.4. Gradbene izvedbe balkonov:

konzolni balkoni: balkon je izveden kot konzola, ki je vpeta v nosilno

konstrukcijo objekta, zato niso potrebne zuanje opore. Tak balkon je treba

predvideti že v gradbenem načrtu in ga ne moremo dodajati na že obstoječo

stavbo. Ker pa balkonska plošča leži izven toplotno izolacijskega ovoja objekta,

je na mestu stika balkona z objektom toplotna izolacija prekinjena in balkon

tako predstavlja toplotni most. To težavo se da zmanjšati s pravilno načrtovano

gradnjo;

balkoni na stebrih: tak balkon je lahko samostojna konstrukcija, ki jo podpirajo

vertikalni stebri. Ti stebri prenašajo težo balkona ali balkonov v tla, kjer so

učvrščeni z betonskimi temelji in zato ne obremenjujejo objekta;

strešni balkoni in terase: ta izvedba je zelo primerna za mansardna stanovanja.

V Sloveniji to rešitev ponuja podjetje Velux, ki takole opisuje svoj izdelek:

" Ta edinstven okenski sistem deluje kot majhen balkon v strešnem oknu. Dvokrilni

element se odpre navzven v balkon in omogoča uporabniku stopiti na prosto. Poleg tega

pa nudi ogromno naravne svetlobe v mansardi.

Slika 46, slika 47: strešni balkon Cabrio

Vir: http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/


25

Ko je strešni balkon Cabrio zaprt, je videti kot združena strešna okna in se popolnoma

prilega strehi. Zgornji element se z ročico odpira navzven do kota 45°, medtem ko se

spodnji element odpira v vertikalo, ki je z okvirjem okna trdno povezana z zaščitno

ograjo. Vgradnja je mogoča v strehe z naklonom od 35° do 53° in parapetnim zidom do

višine 45 cm. Na voljo v dimenziji 94 x 252 cm." (http://domidej.si)

Kdor pa si želi več prostora in ima možnost, si lahko zgradi strešno teraso, kar pa je bolj

zahteven projekt.

montažni balkoni: to je zaenkrat še dokaj nova in morda malo nenavadna ideja,

je pa uporabna predvsem takrat, ko želimo balkon naknadno dodati na objekt.

Balkon je narejen iz lahke kovinske konstrukcije (nerjavno jeklo ali barvano ali

vroče pocinkano železo , ki je s posebnimi vmesniki, z jeklenimi kabli ali kako

drugače pritrjena na steno.

Slika 48: Montažni balkon 1 Slika 49: Montažni balkon 2 Slika 50: Montažni balkon 3

Vir: http://www.inox-ograje-pv.si/montazni-balkoni

Slika 51: Montažni balkoni v Kosezah, Ljubljana



26

2.2.5. Balkoni v geografiji

Prav posebne vrste balkoni pa so: Berlinski balkon, Altonski balkon v Hamburgu in

Corniche v Luksemburgu. Tu ne gre za arhitekturne elemente ampak za geološko oz.

geografsko značilnost.

Berlinski balkon je pobočje med berlinskima mestnima predeloma Mahlsdorf in

Kaulsdorf, kjer je dobro vidna višinska razlika med višje ležečim Barnimom 57 m

nadmorske višine in berlinsko glacialno dolino 42 m nadmorske višine . Pokrajina

spominja na veliko teraso, ki precej strmo prehaja v nižino. Od tu se ponuja tudi lep

razgled po okolici.

Slika 52: Berlinski balkon, Nemčija

Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4e/Berliner_Balkon_-

_Blick_vom_Aussichtspunkt_ nach_Westen.jpg

Altonski balkon označuje zeleni pas v hamburški mestni četrti Altona, ki se razteza ob

reki Labi in od koder je izjemen razgled na Labo in na živahno hamburško pristanišče.

Takšno ime je dobil zaradi svoje lege in razgledne ploščadi 27 m nad reko, zaradi česar

dobi obiskovalec vtis, da stoji na ogromnem balkonu.


27

Slika 53: Altonski balkon

Vir: http://www.elblicht.net/parks-und-gaerten/altonaer-balkon.html

Corniche dobesedno pomeni pot, ki poteka po vrhu strme stene ali klifa- tako pa se

imenuje tudi pešpot po obzidju v mestu Luksemburg, ki jo imenujejo tudi "najlepši

balkon Evrope". Poteka po vrhu obzidja, ki je ostanek trdnjave, ki so jo zgradili Španci

in Francozi v 17. stoletju ob dolini reke Alzette. Do leta 1870 so bile na najbolj strmih

mestih stopnice. Na levi strani obzidja so plemiške hiše, na desni pa starodavni

dominikanski samostan in cerkev sv. Mihaela.

Slika 54: Corniche, Luksemburg

Vir: http://www.tripwolf.com/en/guide/show/274579/Luxembourg/Luxembourg/Chemin-de-la-Corniche


28

Slika 55: Corniche, Luksemburg

Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Corniche_%28Luxemburg%29

V Sloveniji imamo podobno geografsko značilnost v Kranju, kjer se staro mestno jedro

kot pomol strmo dviga nad sotočjem Kokre in Save:

Slika 56: Kanjon reke Kokre, Kranj, Slovenija

Vir: http://kraji.eu/slovenija/kanjon_reke_kokre/photos/slo

http://de.wikipedia.org/wiki/Corniche_%28Luxemburg%29

http://kraji.eu/slovenija/kanjon_reke_kokre/photos/slo


29

2.3. NAMEMBNOST

Balkoni so bili že od nekdaj sestavni del zgradb, vendar njihov namen ni bil le nuditi

estetsko zadovoljstvo, bili so tudi potreben del bivališč. Bogate hiše so imele na sprednji

strani čudovite balkone, na katerih so se stanovalci lahko zadrževali in ki so bili pravi

okras hiše, vendar so bili na zadnji strani še "navadni" balkoni, na katerih so npr. sušili

perilo. V srednjeveški Italiji so ženske nakupovale tako, da so z balkonov spuščale

košare z denarjem, trgovec pa je nato vanje naložil blago. Še danes je takšno

"nakupovanje" v navadi predvsem v južni Italiji npr. v Neaplju in na Siciliji.

Seveda je bila namembnost balkonov vedno zelo raznolika. Na balkonih so se radi

pokazali kralji in spregovorili svojim podanikom ali pokazali ženina in nevesto ali

novorojenega princa oz. princesko. Tudi politikom je ustrezal dvignjeni vzvišeni

položaj, ki so ga imeli, če so z balkona razlagali svoje programe in načrte. Kdo ne

pozna slavne Evite Peron, žene argentinskega predsednika, ki je večkrat skupaj z

možem stala na balkonu njune predsedniške palače Casa Rosada in nagovarjala

navdušene množice. Na balkonu bazilike sv. Petra, na t.i. "benediktinski loži", škofi

oznanijo ime novoizvoljenega papeža, ki prav tako s tega mesta na vsako Veliko noč

blagoslavlja vernike.

Slika 57: Bazilika Sv. Petra, Vatikan

Vir: http://metro.co.uk/2013/03/14/pope-francis-begins-papacy-with-visit-to-benedict-xvi-3541713/#jp-

carousel-3541520

Umestitev balkona na objekt je odvisna od veliko dejavnikov, ki jih je dobro upoštevati

že pri načrtovanju: ali nam balkon ponuja lep razgled; iz katerega prostora želimo imeti


30

razgled - iz spalnice, dnevne sobe ali iz kuhinje? Ali ima dovolj sončne svetlobe,

jutranje ali popoldansko sonce, nekaj ur na dan ali samo eno uro zjutraj oz. zvečer, ali

bo zmanjšal osvetljenost prostora pod njim? Ali leži objekt v bližini vode in bo zato na

balkonu ves dan mrgolelo komarjev, vešč in drugih insektov? Ali nam bo balkon

ponujal dovolj zasebnosti ali pa so sosednje hiše zelo blizu in nas bodo vsi sosedje

gledali, ko se sončimo ali pečemo na žaru? Poleg tega je treba balkon vzdrževati: čistiti

ploščad, barvati ograjo, menjati počene ploščice, preverjati stabilnost ipd.

2.3.1. Zakonska ureditev uporabe balkonov v Sloveniji

Kljub vsem tem pomislekom so balkoni v različnih izvedbah in oblikah še vedno

skorajda obvezen del stanovanjskih stavb. Na novogradnjah lahko velikokrat vidimo

kovinske balkonske konstrukcije z ograjami iz prosojnega stekla ali barvaste plastike ali

z ograjami iz nerjavnega jekla. Pri starejših zgradbah pa se v zadnjih desetletjih na

balkonih množično izvaja zastekljevanje. To pomeni, da je balkon nad ograjo zaprt s

stekleno konstrukcijo. Na ta način dobimo zaprt prostor, ki je zaščiten pred

vremenskimi vplivi in ki ga nekateri spremenijo v dodatno sobo ali zimski vrt, drugi pa

v shrambo ali ropotarnico. Z zasteklitvijo balkona dosežemo tudi dodatno toplotno in

zvočno izolacijo, kar je še posebej dobrodošlo v večjih mestih in ob prometnih ulicah.

Problematično pri zastekljevanju balkonov pa je dejstvo, da vsak stanovalec to opravi

po svoje in posledica te samovolje je, da je večina večstanovanjskih zgradb na zunaj

zelo neestetskega videza. Zakonodaja je bila na tem področju dokaj nedosledna,

28.2.2013 pa je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o razvrščanju objektov glede

na zahtevnost zgradbe, ki med drugim zastekljevanje balkonov in teras opredeljuje kot

vzdrževanje 7. člen, priloga 3 . To pomeni, da za ta dela ni potrebno pridobiti

gradbenega dovoljenja ali soglasja solastnikov v večstanovanjskih objektih. Tudi na

Inšpektoratu RS za promet, energetiko in prostor zastekljevanje balkonov pregledujejo

le v primeru, da je izvajalec posegel v konstrukcijo objekta, za kar bi moral imeti

gradbeno dovoljenje. Prav tako gradbena inšpekcija nima pristojnosti glede neenotne

podobe večstanovanjskih stavb. Je pa res, da je takšna zasteklitev poseg v avtorske

pravice arhitekta. Če ima neki objekt zadoščeno raven individualnosti, lahko arhitekt

zahteva prepoved, odstranitev ali odškodnino.


31

Slika 58: Dvorišče med Gosposvetsko, Kersnikovo in Vošnjakovo ulico, Ljubljana


Samovoljno in stihijsko zastekljevanje pa ni edina težava, ki bi jo morali zakonsko

urediti. Problemov je več: od kajenja na balkonu do sušenja perila, shranjevanja raznih

predmetov ipd. Na internetnih forumih divjajo prave besedne vojne o tem, ali imajo

stanovalci popolno svobodo in pravico početi na balkonu vse, kar hočejo, ali pa bi se

morali v duhu dobrososedskih odnosov ozirati tudi na sostanovalce, kar velja zlasti za

blokovska naselja.

Kot rečeno, neke konsistentne zakonodaje tu ni. Kaj storiti, če spodnji sosedje kadijo na

balkonu, tako da morajo zgornji zapirati okna, ker jim sicer celo stanovanje smrdi?

Kadilci so sicer mnenja, da na svojem balkonu pač lahko kadijo in da je to njihova

pravica. Hkrati pa imajo tudi ostali sosedje pravico do čistega zraka in okolja. Zato v

takem primeru obstaja pravna podlaga in sicer v 73. členu Stvarnopravnega zakonika,

kar pomeni, da lahko sprožimo spor na sodišču zaradi kršitve prepovedi vznemirjanja.

Seveda bi bilo veliko bolje, če bi s sosedi lahko dosegli dogovor in se s tem izognili

sodnim postopkom.


32

Zelo različna so tudi mnenja o sušenju perila na balkonu. V sredozemskih in

mediteranskih mestih je to seveda nekaj običajnega, pravijo, da celo daje mestom

določen "sredozemski čar". Kljub temu so v izolski občini l. 2010 sprejeli Odlok o

zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola, ki v 37. členu

navaja, "da je med drugim prepovedano nad mestno ulico, cesto, trgom ali parkom

zračiti ali sušiti perilo in druge predmete." (Hrastar, 2014) Na Ptuju pa je npr. z

občinskim odlokom prepovedano stepanje preprog ali katerakoli druga dejavnost, pri

kateri z balkona prihajajo smeti ali voda. (Hrastar, 2014)

Po drugi strani pa je zanimivo, kako se pojavljajo tudi novi, drugačni trendi uporabe

balkonov. Vse več je ljudi, ki na balkonih gojijo začimbe in celo pravo zelenjavo,

blitvo, paradižnike, solato ... in to ni le modna muha, ampak je lahko znak ekološke

osveščenosti. Tako kot čebelji panji na pariških balkonih in terasah, ki so se jim v

zadnjem času pridružile celo kokoši, kajti:

" Ena kokoška na dan pridela eno jajce, na leto poje 150 kilogramov organskih

odpadkov in ne zaudarja tako, da bi motila sosede, trdijo francoski balkonski rejci teh

pernatih živali. Podjetje iz vzhodne Francije, ki izdeluje miniaturne kokošnjake, vsak

dan dobi po deset novih naročil, v francoski verigi vrtnih trgovin Truffaut pa so lani

prodali 30 tisoč mini kokošnjakov, primernih za balkon ali terase." (Hrastar, 2014)

V Ljubljani zaenkrat še niso sprejeli nobenega odloka, ki bi določal oz. prepovedoval

uporabo balkonov in teras v različne namene. Edina regulativa v tej smeri je Pogodba o

medsebojnih razmerjih, ki bi jo morali sprejeti in podpisati vsi stanovalci

večstanovanjskih stavb in s katero bi lahko uredili in rešili marsikatero težavo. Veliko

stvari se da urediti tudi s hišnim redom.

Za ilustracijo navajam del članka Mateje A. Hrastar:

Bele spodnjice in stari hladilniki

Ko smo dobili informacijo o klobasah na jarških balkonih, smo seveda takoj šli v akcijo.

Balkoni v ljubljanskih spalnih naseljih so pisana in atraktivna zmes urbanega in

ruralnega. V pozitivnem smislu.

Gromozanske stolpnice so se tistega dopoldneva svetile v soncu, njihovi balkoni pa so

bili kot pisani bomboni na torti. Niti dva nista enaka. Zastekljeni so na sto in en način,


33

zastrti z rafijo ali mrežo, ki naj bi preganjala golobe. Na njih smo opazili vso mogočo

kramo, od starih hladilnikov do omar, kjer hranijo čevlje. So podaljški kuhinj, shrambe,

kjer so lepo zloženi kozarci ostankov ozimnice. So priročne kleti, kjer so v starih

omarah shranjene smučke in oprema za kampiranje. Nekateri balkoni so fitnes centri s

tistimi nikoli uporabljenimi tekaškimi stezami in utežmi, na stenah pa so pritrjena

gorska kolesa, ki čakajo na poletno uporabo.

Spet drugi so pravljične goščave s pisano dekoracijo, visokimi lončnicami in ptičjimi

hišicami. In čisto v najvišjem nadstropju je bil tudi balkon, ki je imel lično urejeno toplo

gredo. Na balkonih so visele vreče s čebulo, na vrveh so se sušile plastične vrečke,

gospodinje so na sončen dan po dolgi zimi razprostrle preproge.

In seveda perilo. Na vrveh so brezsramno visele spodnjice, take prave starinske bele in

gromozanske. Ob njih pa pisane otroške nogavice. Neka gospodinja se je potrudila in

perilo razporedila po barvah, tako da je nastala mavrica.

Le klobas in legendarne koze ni bilo več. Kokoši pa so bile na enem izmed majhnih

dvorišč ob cesti, prav nasproti največjega nakupovalnega središča v državi. (Hrastar,

2014)

Na prvi pogled avtorica članka na zabaven način opisuje, kako doživlja balkone v enem

večjih ljubljanskih naselij. Vendar pa pozoren bralec lahko prepozna njen namen, da

prav s humorjem kritično opozori na popolno samovoljo stanovalcev glede uporabe in

zastekljevanja balkonov. Kaotično zastekljeni balkoni morda res spominjajo na pisane

bombone na torti, vendar v resnici še zdaleč niso tako dobri. Razprostiranje in stepanje

preprog na balkonih je morda res (bilo) del folklore, toda danes si v mestih tega ne

smemo več privoščiti. Kot si ne moremo privoščiti, da sušimo na balkonu perilo, ki po

možnosti celo plapola spodnjemu sosedu pred nosom. Morda bi se le morali zamisliti

nad znanim aforizmom: Tvoja pravica, da zamahneš s pestjo, se konča tam, kjer se

začne moj nos.

2.3.2. Zakonska ureditev uporabe balkonov v tujini

Tudi v tujini, zlasti v zahodni Evropi, veljajo pri uporabi balkonov določene omejitve.

Znano je, da je v Londonu striktno prepovedano sušenje perila na vidnem mestu, prav

tako v Zagrebu, kjer so leta 2008 sprejeli pravilnik o komunalnem redu, ki predvideva

visoke denarne kazni za sušenje perila na balkonih in dvoriščih, obrnjenih na ulice. V

Skopju so februarja 2014 prepovedali sušenje perila, preprog, paprik, skratka vsega, kar

bi lahko motilo videz hiše.


34

V Nemčiji ima veliko ljudi navado, da svoj poletni dopust preživljajo v "Balkoniji". To

pomeni, da ne odpotujejo nikamor, ampak ostanejo doma. Seveda pri tem ne gre brez

pečenja na žaru na balkonu. Ker pa so Nemci pedanten narod, so naredili red tudi na

tem področju. Načeloma je žar na balkonu v poletnih mesecih dovoljen, če pri tem ne

motimo sosedov. Šest ur pečenja na leto naj bi bilo sprejemljivih.

Nekaj primerov razsodb o pečenju na žaru na balkonu, ki pa se nanašajo predvsem na

najemnike stanovanj: (http://www.mietrechtslexikon.de)

- po 22.00 uri sosed ni dolžan prenašati hrupa, ki nastaja zaradi pečenja. Štirikrat na

leto pa naj bi bilo dovoljeno peči do 24.00 ure. Okrajno sodišče v Oldenburgu,

29.7.2002).

- najemniki v večstanovanjskih zgradbah lahko od aprila do septembra enkrat mesečno

pečejo na balkonu ali terasi, če so 48 ur pred tem obvestili ostale najemnike (razsodba

sodišča v Bonnu, 29.4.1997 .

- odločitev sodišča v Hamburgu iz leta 1973 ni bila tako popustljiva do pečenja na

balkonih najetih stanovanj: uporaba žara na balkonu ne spada v uporabo stanovanja

kot je določeno v najemni pogodbi, ker dim in vonj motita ostale sostanovalce. Kot pa je

razvidno iz zgornje razsodbe sodišča v Bonnu, to ne velja več.

Uporabo žara na balkonu pa se lahko popolnoma prepove z najemno pogodbo ali pa s

hišnim redom zgradbe. Deželno sodišče v Essnu, 2002 .

- Žar v poletnih mesecih sodišča čedalje bolj tolerirajo, če le ne gre za prekoračitev

meje dopustnega. Deželno sodišče v Munchnu,12.1.2004).

Tudi sušenje perila na balkonu je že sprožilo tožbe, vendar pa so sodišča takšne tožbe v

glavnem zavrnila, ker ne gre za poseganje v fasado ali konstrukcijo zgradbe.

Podobno je tudi v Švici: najemniki morajo upoštevati določila iz najemne pogodbe ali

hišnega reda. Ta določila pa so lahko zelo natančna, npr.:


35

- Žara na balkonu pravzaprav ne moremo prepovedati, vendar pa najemnik ne sme

uporabljati odprtega žara na oglje, ampak električnega ali zaprtega, da ne pride do

motenja sosedov. Zelo mastno meso je treba peči v alufoliji. Raznim marinadam se je

treba izogibati ne le zaradi vonjav ampak tudi iz zdravstvenih razlogov. Sosedom ni

treba prenašati v stanovanju smradu, ki pri tem nastaja. Prav tako se na balkonu po

22.00 uri ne sme več glasno pogovarjati ali smejati.

Obešanje perila je dovoljeno v normalnem obsegu, vendar najemnik brez dovoljenja

lastnika ne sme pritrditi nobenih kavljev ali obešalnikov.

Enaka določila veljajo tudi za lastnike stanovanj – zakon jih zavezuje, da se do sosedov

obnašajo obzirno. Prav tako niso na balkonu dovoljeni kakršnikoli gradbeni posegi, ki

bi spreminjali zunanji videz .

K uporabi balkona sodi tudi kajenje na balkonu, kar tudi v Švici ni zakonsko

prepovedano. Za razliko od javnih prostorov, kjer je kajenje prepovedano, takšne

prepovedi ne moremo uvesti za lastnike stanovanj, ki imajo pravico kaditi med svojimi

štirimi stenami, kamor seveda spadajo tudi balkoni. Če pa da lastnik stanovanje v

najem, lahko v najemni pogodbi prepove kajenje v stanovanju in s posebnim določilom

tudi na balkonu. Če torej kajenje ni izrecno prepovedano v najemni pogodbi, lahko

najemnik kadi tako v stanovanju kot tudi na balkonu. Če kdo pretirano kadi npr. cigare

ali pipo in dim uhaja v zgornja oz. sosednja stanovanja, se lahko zahteva prepoved

kajenja med 23.00 in 7.00 uro, ker se ne more pričakovati od sosedov, da bodo spali pri

zaprtih oknih. Sicer je kajenje bolj predmet medsosedskega dogovora in uvidevnosti

kot pa zakonodaje. Če se sosedje nikakor ne morejo dogovoriti, ostane še tožba, katere

izid pa je negotov, kajti kajenja na prostem – tako podnevi kot ponoči – zankrat še ni

mogoče prepovedati. Zakon ureja samo povečane emisije plinov, o čemer pa pri kajenju

na balkonu verjetno le ne moremo govoriti.


36

Slika 59: Žar na terasi

Vir:

http://herlostuniverse.blogspot.com/2011_12_01

_archive.html

Slika 60: ''okrašen'' balkon

Vir:

http://www.lobzik.pri.ee/catalog/singl/balkon.jp

g

Slika 61: Sušenje mesnin na balkonu

Vir: http://www.forum-lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5


37

2.4. BALKONI V UMETNOSTI

Balkoni se kot sestavni del našega življenja pojavljajo tudi v umetnosti. To tematiko

najdemo na različnih umetniških področjih: v književnosti, filmu, likovni umetnosti in

glasbi. Največ se s to tematiko ukvarja likovna umetnost, predvsem slikarstvo, kjer

sem našla na desetine slik.

2.4.1. Književnost

V književnosti balkoni nimajo tako očitne vloge kot v

slikarstvu, sem pa našla dve deli, ki ju tu podrobneje

omenjam. Seveda pa bi lahko z obširnejšim raziskovanjem

balkone našli še v kakšnem književnem delu. Najprej

omenjam dramo francoskega književnika Jana Geneta, ki

ima preprost naslov Balkon in ki jo poznamo tudi v

Sloveniji, nato pa še kriminalko dveh švedskih avtorjev.

Slika 62: Jean Genet

Vir: http://en.unifrance.org/directories/person/335602/jean-genet

Jean Genet (1910-1986), francoski romanopisec, dramatik in pesnik. Bil je

nezakonski sin šivilje in delavca, mati ga je zapustila, tako da je otroštvo

preživel v sirotišnici in pri krušnih starših. Že pri desetih letih je pričel krasti,

zato so ga dali v poboljševalnico, od koder je pobegnil, se pri devetnajstih letih

včlanil v tujsko legijo, a je kmalu dezertiral, nato se je skoraj deset let klatil po

Evropi in bil zaprt v več jetnišnicah. Pisati je začel l. 1939 in v naslednjem

desetletju napisal več avtobiografskih romanov, v katerih je opisoval

buržoazijo, ki ga je zavračala. Leta 1948 je bil zaradi ponavljajočih se kraj

obsojen na doživljenjsko ječo, vendar je bil pomiloščen na prošnjo pisateljev

kot so Jean-Paul Sartre, André Gide in Jean Cocteau. Za njegova dela je

značilno poveličevanje zla, opisuje prostitutke, zvodnike, homoseksualce,

tatove... V poznih štiridesetih je Genet začel pisati za gledališče, vendar so bile

http://en.unifrance.org/directories/person/335602/jean-genet

http://www.kirjasto.sci.fi/sartre.htm


38

njegove drame preveč kontroverzne, da bi jih igrali v Franciji. Med njimi je

bila tudi drama Balkon, katere dogajanje je postavljeno v javno hišo po imenu

"Balkon". Kot pri mnogih drugih njegovih delih gre tudi tu - poenostavljeno -

za spopad med oblastjo in ljudmi.

V Sloveniji je dramo v režiji Janeza Pipana izvajalo Slovensko mladinsko

gledališče v sezoni 1987/88.

Moški na balkonu je kriminalka, katere avtorja sta Šveda Maj Sjöwall in Per

Wahlöö. Gre za tretji del serije kriminalk z naslovom Roman o zločinu, glavni

junak je komisar Martin Beck.

2.4.2. Film

Vloga balkona v filmih je odvisna predvsem od režiserja. Lahko posnema resnično

situacijo, kot npr. v filmu Evita, lahko ima simbolno vlogo kot npr. v filmih o Romeu

in Juliji. Če gre za priredbo literarnih del, v katerih je tako ali drugače omenjen balkon,

je seveda prisoten tudi v filmski različici.

Genetovo delo Balkon je bilo tudi predloga za scenarij istoimenskega

ameriškega filma iz leta 1963. Premiera je bila v Ameriki 21.marca 1963,

medtem ko v Nemčiji filma niso predvajali. Šele 10. decembra 1993 je

originalno verzijo filma z nemškimi podnapisi predvajala televizijska postaja

3sat.

Poor Pretty Eddie je leta 1975 posnet ameriški film, katerega scenarij temelji

na Genetovi drami. Čeprav je v filmu igrala Shelley Winters, filma kritiki niso

dobro sprejeli.

Režiser Daniel Alfredson je leta 1993 posnel film po predlogi švedske

kriminalke Mož na balkonu.

V filmu Evita iz leta 1996 je pevka Madonna, ki je igrala Evito, zapela svojo

znamenito pesem Don't Cry for Me Argentina na resničnem balkonu

argentinske predsedniške palače.

http://de.wikipedia.org/wiki/Maj_Sj%C3%B6wall

http://de.wikipedia.org/wiki/Per_Wahl%C3%B6%C3%B6

http://de.wikipedia.org/wiki/Per_Wahl%C3%B6%C3%B6

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Daniel_Alfredson&action=edit&redlink=1


39

Režiser Andy Sommer je leta 2002 v finski TV produkciji Parveke posnel

Balkon še enkrat in sicer za francosko televizijo.

Poletje na balkonu pa je nemški film iz leta 2004, režiserja Andreasa Dresna.

Gre za »socialno komedijo« o dveh prijateljicah, ki »med nebom in zemljo

sedita na balkonu in opazujeta pisano, težko življenje, v katerem so pravi

moški pogosto napačni moški«. Filmstarts.de

Slika 63: Prizor iz filma Romeo in Julija

Vir: http://www.rottentomatoes.com/m/romeo_and_juliet_2012/pictures/movie-108531/

2.4.3. Glasba

BalconyTV je vodilni online viralni šov, v katerem ansambli, glasbeniki in podobni

umetniki nastopajo na balkonih po vsem svetu.

2.4.4. Likovna umetnost

Balkoni so bili v likovni umetnosti velikokrat uporabljeni tako samostojno kot tudi kot

okolje za druge motive npr. portrete. Najdemo jih lahko na freski v vili iz Pompejev,

skozi stoletja pa so jih upodabljali številni umetniki kot so Rafael, Tizian, Carpaccio,

Veronese, Goya, Manet ... Zanimivo je, da sta sliki slednjih medsebojno povezani.

http://www.balconytv.com/


40

Balkon je naslov slike, ki jo je naslikal francoski slikar Édouard Manet (1832–1883).

Nastala je v letih 1868/69 in prikazuje moškega in dve ženski na balkonu, vsi trije so

bili slikarjevi prijatelji. Berthe Morisot na levi

daje videz romantične in nedostopne junakinje,

medtem ko se violinistka Fanny Claus in slikar

Antoine Guillemet zdita odmaknjena in

nezainteresirana. Fant v ozadju je Manetov sin,

Léon. Maneta naj bi navdahnila Goyeva slika

Maji na balkonu. Slika je bila sicer razstavljena

na pariškem salonu l. 1878, vendar so jo kritiki

raztrgali kot "ekscentrično realistično". Mediji so

jo označili kot "neskladno", zaradi barvnih

kontrastov – ozadje zelo temno, obrazi in obleke

beli, ograja in polknice pa so zelene.

Slika 64: Balkon, Edouard Manet

vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29

Francesco Goya pa je 59 let pred Manetom naslikal

sliko Maji na balkonu, ki prikazuje štiri osebe na

balkonu. Medtem ko Manetove osebe gledajo vsaka

v svojo smer, kot da nimajo skupnega nič drugega,

kot da pozirajo slikarju, je pri Goyi drugače. Vse

štiri osebe so osredotočene na središče slike, kot da

jih nekaj povezuje. Razlika je vidna tudi v izbiri

barv: Manetove barve so hladne, kot da še

poudarjajo distanco med osebami, medtem ko so

Goyeve barve topli rjavkasto rdeči odtenki, ki

odsevajo strast, ki povezuje osebe na balkonu.

Slika 65: Maji na balkonu, Francesco Goya

Vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29

http://commons.wikimedia.org/wiki/%C3%89douard_Manet

http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Antoine_Guillemet&action=edit&redlink=1

http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29


41

Zanimiva je tudi slika nemškega slikarja Oskarja Bluhma 1867-1912). Konec 19.

stoletja je bilo moderno upodabljati ženske

v bolj sproščenih pozah kot nasprotje

formalnim portretom. Ta trend se opazi

tudi na tej sliki: ženska sproščeno sloni na

balkonski ograji in se ne zmeni za

zamišljenega kavalirja ob strani. Slikar je

tudi z barvo nakazal razliko med njima:

njena obleka je živo modre barve, medtem

ko je moški v svoji črno beli večerni

kombinaciji poosebljenje formalnosti in

zadržanosti. Ženska nemoteno gleda

naravnost »v občinstvo«, poza njenega

spremljevalca pa kljub roki v žepu izraža

neko zadrego.

Slika 66: Na balkonu, Oscar Bluhm Vir: http://sh.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Oscar_Bluhm_Auf_dem_Balkon.jpg

2.5. BALKONI V SLOVENSKI ARHITEKTURI

Kot drugod po svetu najdemo balkone tudi v slovenski arhitekturi. Njihova izdelava in

funkcionalnost se ne razlikujeta dosti od arhitekture drugih narodov. Najdemo jih

tako na posvetnih srednjeveških stavbah kot v sakralnih objektih. Starejši so izdelani

iz lesa ali kamna, dandanes pa uporabljamo mnoge druge materiale kot so

železobeton, plastika in kovina. Tudi ograje so narejene iz različnih sodobnih

materialov – zadnja leta so prav moderne in priljubljene ograje iz stekla in kroma.

Takšni minimalistični balkoni se pač ujemajo s kockasto arhitekturo zadnjega

desetletja ali dveh. Tudi funkcionalnost in smiselnost sta po mojem mnenju večkrat

vprašljivi, glede na to, da so nekateri balkoni prav majhni in se človek nehote vpraša,

čemu služijo, čemu jih je arhitekt sploh predvidel.


42

Poleg balkonov v slovenski kulturni dediščini pa ne moremo prezreti novih idej in

trendov, ki se pojavljajo v zadnjem času in ki jim je do neke mere verjetno botrovala

tudi gospodarska kriza. Na Mesecu oblikovanja v Ljubljani, ki se je odvijal od 6.10. do

6. 11. 2014, je podjetje Baumit v sodelovanju z arhitekturnima birojema Studio Krištof

in HIŠERIŠE arhitekturo predstavilo ideje za prenovo starejših objektov. Gre za

dodajanje balkonov in teras starejšim stanovanjskim blokom. Ideje so vsekakor sveže in

inovativne in se lepo vključujejo v okolje, zato bi nedvomno zvišale kulturo bivanja v

izbranih objektih.

Slika 67: »Revolucionarni« predlog prenove bloka na Prulah, Ljubljana

Vir: Arhitektura: Studio Krištof d.o.o. Avtorja: Tomaž Krištof, u.d.i.a. in Rahela Pahovnik, abs. arh.

Sodelavci: Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a. in Nina Majoranc, u.d.i.a. (Jereb in Budja arhitekti

d.o.o.) Prostorski prikazi: Vlado Avramović, u.d.i.a.


43

Slika 68: »Evolucijski« predlog prenove bloka v Šiški, Ljubljana

Vir: Arhitektura: HIŠERIŠE arhitektura, Avtorja: Špela Narodni Kovač, u.d.i.a. in Damjana Zaviršek

Hudnik, u.d.i.a. Fotografije in prostorski prikazi: Blaž Jamšek, abs. arh.

V Šiški in Kosezah v Ljubljani so stanovalci sami predelali fasado objekta in dozidali

balkone:

Slika 69: Prvotni balkoni, Šišenska ulica,

Ljubljana


Slika 70: Razširitev prvotnih balkonov, Šišenska

ulica, Ljubljana



44

Slika 71: Izvirna fasada: Blok, Koseze,

Ljubljana


Slika 72: Enaka fasada z dodanimi balkoni:

Sosednji blok, Koseze, Ljubljana


Inovativne ideje in pristopi arhitektov v zvezi z balkoni pa se kažejo tudi v

novogradnjah, kjer najdemo zanimive, včasih celo drzne in nenavadne konstrukcije.

Balkoni niso več enostavna ploščad, ki štrli iz zidu, ampak so terase, lože, našla sem

celo idejo, da je balkon izdelan kot bazen.

Predstavljam nekaj primerov novogradenj v Ljubljani, ker mi prostor ne omogoča, da bi

vključila še novogradnje iz drugih slovenskih mest.

Balkoni na stanovanjskih blokih na Lavrici pri Ljubljani štrlijo iz fasade in ji s tem

dajejo moderen, razgiban videz, ob so strani zaprti, tako da dajejo vtis lože. Siva barva

kot kontrast rdeči barvi fasade še poudarja občutek "dodanosti".

Slika 73: Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana

vir: http://www.iprojekt.si/


45

Večstanovanjska objekta na Kamniški in Kolarjevi ulici v Ljubljani sta navzven bolj

klasična in imata na eni strani francoske balkone na drugi pa so vogalno umeščeni

klasični balkoni s francoskimi okni in stekleno ograjo.

Slika 74, Slika 75: Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v Ljubljani

Vir: http://www.stanovanja-bezigrad.si/

Izredno drzno in zanimivo pa so zasnovani objekti Knezov štradoni na Rudniku v

Ljubljani. Arhitektura je asimetrično razgibana, k modernemu videzu pripomorejo tudi

sodobni materiali in žive barve.

Slika 76: Knezovi štradoni, Ljubljana

Vir: http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851


46

Slika 77: Knezovi štradoni, Ljubljana

Vir: http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851

Pravo nasprotje individualnemu bivanju v dvojčkih Knezovi štradoni pa je kompleks

Eko srebrna hiša na Dunajski cesti v Ljubljani, ki "zagotavlja izjemno udobno bivanje z

moderno arhitekturo in premišljeno energijsko ozaveščeno razporeditvijo prostorov " in

kot taka ponuja francoske balkone, lože in celo terase.

Slika 78: Eko srebrna hiša, Ljubljana

vir : http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=981


47

Predstavila bom še zadnjo izbrano novogradnjo v Ljubljani, to je poslovno-stanovanjski

kompleks Situla ob Vilharjevi cesti v Ljubljani. Na prvi pogled se zdi, kot da gledamo

ostanke stavbe po kakšni katastrofi, seveda pa predstavlja Situla primer vrhunske

slovenske arhitekture. Zunanjost objekta je obdana z

aluminijsko konstrukcijo v rjavem odtenku z

neenakomerno razporejenimi odprtinami in deluje

razmeroma zaprto. Situla nima klasičnih balkonov,

ampak se notranji prostor kot balkon podaljšuje preko

roba fasade in je zunaj omejen s stekleno ograjo, zato

so prostori kljub nenavadni zunanjosti zračni in svetli.

Slika 79: Situla, Ljubljana

Vir: http://www.deloindom.si/stanovanjske-stavbe/odprte-hise-slovenije-dva-dni-za-ogled-izbrane-

arhitekture


http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958


48


http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958

Naj zaključim poglavje o novogradnjah še z dvema primeroma, ki kažeta, da se da v

arhitekturi doseči tako rekoč vse: balkon, ki je lahko bazen in objekt v obliki drevesa,

ki so ga zgradili v francoskem mestu Montpellier.

Slika 82: Balkonski bazen

Vir: http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2014/01/nenavadne_nore_in_prelepe_ideje_za_dom.aspx


49

Slika 83, slika 84: Hiša drevo

Vir: http://www.dailymail.co.uk/news/article-2580704/Apartment-block-looks-like-white-tree-The-

ultimate-tree-house-inspired-outdoor-lifestyle-set-come-life-French-Mediterranean.html

Vendar pa ima večina novogradenj v Sloveniji pomanjkljivost in sicer to, da so

stanovanja v njih izredno draga in si jih v času recesije lahko privošči le malokdo.

Posledica tega pa je, da ti objekti, ki jih resnično lahko uvrščamo v vrh moderne, varčne

in ekološke arhitekture, večinoma ostajajo prazni in celo propadajo kot npr.

stanovanjsko naselje Nokturno v Kopru.

Zelo lepe primere balkonov pa najdemo v starejši arhitekturi. Podrobneje sem opisala

naslednje zgradbe:

Vodnikovo domačijo v Ljubljani kot primer primestne vaške arhitekture, kjer

je bil balkon ("gank") dodan kasneje, kar kaže konstrukcija s podporniki;

Plečnikovo cerkev na Barju z lesenim korom kot primerom empore ali

galerije;

Liznjekovo hišo v Kranjski gori kot primer stare gruntarske domačije s

tipičnim "gankom";

Simončičev kozolec toplar iz Bistrice pri Šentrupertu kot primer

gospodarskega poslopja z "gankom".


50

2.5.1. Vodnikova domačija

Leta 1979 jo je odkupila občina Ljubljana–Šiška, ki je poskrbela za obnovo in

razglasitev za kulturni spomenik. Konservatorska prenova, ki je potekala od leta 1982

do 1984, je hiši dala videz iz leta 1858, ko so na njeno pročelje vzidali spominsko

ploščo pesniku. Danes je to osrednja šišenska kulturna ustanova, ki v preurejeni kašči

in kleti gosti razne prireditve, likovne razstave, tudi podstrešje je preurejeno v prostor za

kulturne dejavnosti. V sklopu domačije se nahaja še prenovljena gostilna Pri Vodniku,

ki združuje nekdanjo in sodobno slovensko kulinariko, gostom pa so na voljo tudi

prenočišča.

Hiša ima zelo zanimivo zgodovino:

" Vodnikova domačija se nahaja v Zgornji Šiški v Ljubljani, in sicer med

Vodnikovo cesto in Cesto pod hribom. Predstavlja značilen osrednjeslovenski

kmečki dvorec, ki jih je še danes veliko v okolici Ljubljane ter v mestih in trgih

južnega dela Gorenjske. Domačijo sestavljajo hiša, gospodarsko poslopje,

pritlična stavba, vrtni paviljon ter kamnita miza z lipo in skupino kostanjev. Hiša

je nadstropna stavba, v tlorisu rahlo zamaknjena, s čimer je bivalni del ločen od

gospodarskega; pokrita je z dvokapno streho na čop. Prvotno je bil spodnji del

hiše s kletjo namenjen gostinstvu, zgornji del pa je imel bivalne prostore s kaščo,

ki je bila kasneje prezidana.

Leta 1730 je domačijo, imenovano Na jami, kupil dedek Valentina Vodnika, ki

je s seboj prinesel hišno ime Pri Žibertu. Njegov sin Jožef je imel z ženo Jerco

Pance deset otrok, izmed katerih se je leta 1758 v kamri številka 3 prvi rodil

Valentin. Jožef je najverjetneje že imel gostilno, za katero se je pozneje

uveljavilo ime Pri kamnitni mizi. V tem času je bila Zgornja Šiška obcestna vas,

kjer se je večina ljudi ukvarjala s kmetijstvom. Gostilna je v tem naselju imela

pomembno vlogo. Ob gostilni je bilo gospodarsko poslopje, kjer je bilo največ

prostora namenjenega govedoreji in konjereji, predvsem furmanskim konjem,

kajti gostilna je bila znana kot furmanska gostilna.


51

Slika 85: Vodnikova domačija, Ljubljana

Vir: http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija

Leta 1864 je domačijo kupil posestnik in gostilničar Jakob Matjan. Odtlej se je

gostilna imenovala Pri Matjanu. Leta 1880 je hiša doživela korenite spremembe,

ko ji je novi lastnik zamenjal portal, prezidal kaščo v bivalne prostore in dodal

»gank«, torej odprt hodnik vzdolž pročelij stanovanjskih in gospodarskih stavb,

na zadnji fasadi pa je uredil sanitarije in pod streho mansardo.

Leta 1912 je domačijo kupil Anton Pogačnik, ki je imel v hiši gostilno do leta

1930, nato pa so v njej ostala le še stanovanja."

Balkon podpirajo štirje tanki stebri, ograja iz kovanega železa pa omejuje tanko

pohodno ploščo, zato balkon deluje zelo krhko. K temu občutku pripomorejo še zavite

stopnice, ki od zunaj omogočajo dostop na balkon.

2.5.2. Cerkev sv. Mihaela na Barju

Gre za eno najbolj domiselnih Plečnikovih stvaritev. Tloris je v obliki črke T, značilen

je nenavaden zvonik, ki spominja na kraško preslico. Cerkev so postavili l. 1937,

http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija


52

arhitekt pa jo je zasnoval za svojega nečaka Karla Matkoviča. V sakralni dediščini je

cerkev opisana takole:

"Zunanjost stenastega zvonika je zidana iz kamna in opeke, deli pročelij so obloženi s

kamnom in lesom. Pred zvonikom in cerkvijo je široko betonsko stopnišče, ki pelje

skozi slavoločno odprtino do svetišča v nadstropju. V pritličju pod cerkvijo so

stanovanjski prostori duhovnika.

Cerkveni prostor je urejen kot prečno na vhod postavljen kvader z lesenimi stenami in

klopmi v treh razdelkih. Enoten prostor podpirajo štirje čokati betonski stebri, ki nosijo

ostrešje. Tramove podpirajo dodatni dekorativni leseni slopiči.

Oprema v notranjosti je nastajala postopoma, oltar l. 1940, ozek lesen pevski kor ob

strani in spovednice v petdesetih letih. Posamezni detajli, npr. svetilke, gong, oltarni

dodatki, so izjemno domiselno oblikovani iz različnih predmetov kravji rog, kavni

mlinček in materialov.

Slika 86: Plečnikova cerkev na Barju

Vir: http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=6242&lng=1

Preplet zasnove spominja na severnjaške lesene stavbe in vplive Daljnega vzhoda ter na

izhodiščni tlorisni koncept univerzitetne knjižnice, kjer se obiskovalec po stebrišču

dviga k luči znanja, pri sv. Mihaelu pa k božji luči. Celota učinkuje zelo uravnoteženo

in domače.


53

2.5.3. Liznjekova hiša v Kranjski Gori

Stara kmečka hiša z "gankom", kot jo opisujejo:

"Med posvetnimi stavbami je najbolj ohranjena 300 let stara

Liznjekova hiša v središču Kranjske Gore. Bila je bogata

gruntarska domačija, nekaj časa gostilna. Še lesena "hiša" je

bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja, zidana kamra poleg

nje pa v 18. stoletju, v baroku.

Slika 87: Liznjekova hiša, Kranjska Gora

Vir: http://www.kranjska-gora.si/Kulturne-znamenitosti/Liznjekova-hisa

V celoti podkletena hlev in klet , v pritličju zidana, z leseno hišo, zidano črno kuhinjo,

kamro, široko vežo ter s čumnato in "vežno" kamro in enim lesenim štiblom nad

vhodom je bila Liznjekova hiša za svoj čas ena najnaprednejših arhitektur pri nas -

prototip kmečke hiše; ostala je nespremenjena vse do konca 19. stoletja.

Vse od tega časa se razen oken v pritličju in nove stene v veži ter stranskega vhoda ni na

stavbi nič spremenilo. V njej je ob črni kuhinji in ohranjenem razporedu prostorov zdaj

etnografska muzejska zbirka ter stalna razstava o življenju in delu Josipa Vandota,

avtorja priljubljenih otroških zgodb o Kekcu." (http://www.kranjska-gora.si)

2.5.4. Simončičev toplar

Simončičev toplar stoji na Bistrici pri Šentrupertu, na vasi, ob cesti Mirna–Mokronog.

Gre za enega najlepših kozolcev na Slovenskem, poznavalci dediščine ga poznajo

predvsem kot vrhunskega predstavnika arhitekturnega razvoja kozolcev. Leta 1936 ga je

postavil "tesar Janez Gregorčič iz bližnje Slovenske vasi, ki je prav pri tem kozolcu

dokazal svoje izjemno tesarsko in mizarsko mojstrstvo. S skupino sodelavcev je

postavil kozolec, polno poudarjen z različnimi lesnimi zvezami, gankom, stebriči in

raznovrstnimi okraski, ki zapolnjujejo najbolj imenitno čelno stran kozolca. Toplar ima

http://www.kranjska-gora.si/index.php?i=27

http://www.kranjska-gora.si/Kulturne-znamenitosti/Liznjekova-hisa


54

tri pare oken, dvokapno streho in čop. Zatrepni del z gankom, ki je obrnjen proti cesti,

je bogato rastlinsko ornamentiran.

Slika 88: Simončičev toplar, Bistrica pri Šentrupertu, © 2010, Dijana Lukić,

vir: Osebni arhiv Dijane Lukić

Simončičev kozolec je pogost okras letnih koledarjev in turistično-oglasnih tiskov ter

nujen predmet analize vseh resnejših spisov o slovenski kulturni dediščini. Zaradi

slikovitega videza je pridobil status kulturnega spomenika državnega pomena, toda brez

prvotne namembnosti je že vrsto let le samotna turistična zanimivost."

http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/9264/MAXIMUM/700?1284827059

http://services.dedi.si/DEDIServer/res/media/image/9264/MAXIMUM/700?1284827059


55

III. EMPIRIČNI DEL

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

1.1. RAZISKOVALNI PROBLEM

Balkoni so del našega okolja, tako kot ceste, hiše, stolpnice, mostovi, le da jih ponavadi

sploh ne opazimo, kaj šele, da bi o njih posebej razmišljali. Vendar je lahko balkon

čudovit arhitekturni element, ki kot pojem presega osnovno pojmovanje balkona zgolj

kot konstrukcije, ki sega iz stavbe. Zato sem se odločila, da v diplomski nalogi na

podlagi študija strokovne literature in svojih opazovanj predstavim balkone ne le v

arhitekturni, ampak tudi v drugih funkcijah ter raziščem njihovo namembnost in

uporabo.

1.2. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

1. Ali balkon/terasa ljudem predstavljata pomemben del bivalnega prostora?

2. V kakšen namen ljudje najpogosteje uporabljajo svoj balkon/teraso?

3. Ali je zasteklitev balkonov v današnjem času v porastu?

1.3. HIPOTEZE

H1: Balkon/terasa sta pomemben in priljubljen del bivalnega okolja tako za ljudi, ki ju

imajo, kot tudi za tiste, ki balkona ali terase nimajo.

H2: Balkone/terase se najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje rastlin, kot

shrambo in v družabne namene.

H3: Zastekljevanje balkonov je postalo trend in je v porastu.


56

2. METODOLOGIJA

2.1. RAZISKOVALNA METODA

Za zbiranje podatkov in ugotavljanje obstoječega stanja sem kot instrument

raziskovanja uporabila anketni vprašalnik. Anketa je bila izvedena preko spleta, saj sem

tako v vzorec zajela anketirance različnih starosti in izobrazbe, kar mi je pri nadaljnji

analizi ankete omogočalo primerjavo med različnimi starostnimi skupinami.

Anketo sem izvedla preko spletne strani https://www.1ka.si/, kjer ponujajo tudi

avtomatsko obdelavo podatkov in izris tabel in grafov, s katerimi sem rezultate

diplomske naloge tudi ponazorila.

2.2. VZOREC

Vzorec je naključen in zajema ljudi vseh starosti in spolov iz različnih koncev

Slovenije, ki živijo bodisi v hiši bodisi v stanovanju, vključno s tistimi, ki

balkona/terase nimajo.

V vzorec je bilo zajetih 112 ljudi, od tega jih je 88 vprašalnik v celoti izpolnilo.

Glede na spol je na od 88 ustrezno odgovorjenih vprašalnikov odgovorilo 31 35%

moških in 57 65% žensk.

Spol: (n = 88)

Graf 1: Spol


57

Tabela 1: Spol

XSPOL Spol:

Odgovori Frekvenca Odstotek Veljavni Kumulativa

1 Moški 31 35% 35% 35%

2 Ženski 57 65% 65% 100%

Veljavni Skupaj 88 100% 100%

Povprečje 1.6 Std. Odklon 0.5

Glede na starost sta bila do 20 let stara 2 (2%) anketiranca, med 21- 30 leti je bilo 18

(16%) anketirancev, med 31 in 40 leti je bilo 30 (27%) anketirancev, med 41 in 50 leti

je bilo 10 (9%) anketirancev, med 51 in 60 je bilo 12 (11%) anketirancev, ter 61 in

več let je bilo starih 16(14%) anketirancev.

V katero starostno skupino spadate? (XSTAR2a4)

Graf 2: V katero starostno skupino spadate?

Pri vprašanju o formalni izobrazbi smo prišli do ugotovitve, da ima večina, 50

(56,82%) anketirancev, višjo ali univerzitetno izobrazbo. Takoj za njimi so anketiranci

s srednješolsko izobrazbo, 34 (38,64%) in nazadnje 4 (4,55%) anketiranci z manj kot

srednješolsko izobrazbo.


58

Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba? (XIZ1a2)

Graf 3: Katera je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba

Pri vprašanju glede regije, v kateri bivajo anketiranci, smo prišli do ugotovitve, da je

večina, 72 83%) anketirancev, iz osrednje Slovenije.

V kateri regiji prebivate? (n = 87)

Graf 4: V kateri regiji prebivate


59

3. REZULTATI IN INERPRETACIJA

1. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali balkon/terasa predstavljata ljudem

pomemben del bivalnega prostora?

Hipoteza 1: Balkon/terasa sta pomemben in priljubljen del bivalnega okolja neglede

na to ali stanovanjski objekt balkon/teraso ima ali ne.

Na vprašanje, kako pomembno je za anketirance, da ima bivalni objekt balkon

oziroma teraso, je 74 (84%) anketirancev odgovorilo, da se jim zdita balkon oziroma

terasa pomemben del bivalnega okolja, 11 13% anketirancem je vseeno, če balkon

imajo ali ne, 3 (3%) anketiranci pa menijo, da sta balkon oziroma terasa nepomembna.

Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? (n = 88)

Graf 5: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?

Če razdelimo anketirance na tiste, ki imajo balkon ali teraso in na tiste, ki ju nimajo,

lahko opazimo, da je sta obeh skupinah balkon ali terasa priljubljen del bivalnega

okolja. Pri tistih anketirancih, ki imajo balkon ali teraso, je 62 (87%) anketirancev

odgovorilo, da je balkon pomemben del bivalnega okolja, 8 (11%) anketirancev je

odgovorilo, da jim je vseeno, 1 (1%) pa se zdita balkon ali terasa nepomemben del

bivalnega okolja. Pri anketirancih brez balkona ali terase pa jih je 12 (71%)

odgovorilo, da sta balkon ali terasa pomembna, 3 (18%) anketirancem je vseeno, 2

(13%) pa menita, da sta balkon ali terasa nepomemben del bivalnega okolja.


60

Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? (Q3)

Delitev glede na to ali imajo balkon ali ne.

Graf 6: Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso? Delitev glede na to ali

imajo balkon ali ne.

Hipotezo 1, ki pravi, da sta balkon ali terasa pomemben in priljubljen del bivalnega

okolja tako za ljudi, ki ju imajo, kot tudi za tiste, ki balkona ali terase nimajo, smo

oblikovali na podlagi lastnih izkušenj in opazovanj. Ugotavljamo, da hipotezo 1 lahko

potrdimo na podlagi odgovorov, saj večina meni, da sta balkon ali terasa pomemben

del bivalnega okolja.

2. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: V kakšen namen ljudje najpogosteje

uporabljajo svoj balkon/teraso?

Hipoteza 2: Balkone/terase se najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje cvetja,

kot shrambo in v družabne namene.

Najbolj pogosto, torej 50,7% 41% moških, 55,6% žensk anketirancev uporablja

balkon za sušenje perila. Temu sledi druženje (36,2%), kar raje počnejo ženske

(37,8%); nato gojenje rastlin (30,4%), kar tudi prevladuje med ženskami 31,1%); za

počitek uporablja balkon 26,1%, od tega ženske 35,6% veliko več počivajo kot

moški 8,3 ; kavo, čaj (17,4%) na balkonu najraje pijejo moški 33,3%); sončenje

13,0% je zlasti priljubljeno pri ženskah 17,8% ; branje, učenje ter reševanje


61

križank (13,0%) je ravno tako priljubljeno pri ženskah 17,8%); za shrambo pa

balkon uporablja 11,6% anketirancev od tega 8,3% moških in 13,3% žensk; itd.

Hipotezo 2 lahko na podlagi raziskave le delno potrdimo. Glede na lastne izkušnje in

opažanja menimo, da se balkone najpogosteje uporablja za sušenje perila, gojenje

cvetja, za shrambo ter v družabne namene, vendar ne bi mogli trditi, da spada uporaba

balkona za shrambo med najbolj pogoste uporabe. Lahko pa potrdimo ostale tri

predloge za uporabo balkona, ki jih predvideva hipoteza 2, da se balkone najpogosteje

uporablja za sušenje perila (50,7%), za druženje (36,2%) ter za gojenje rastlin

(30,4%).

Tabela 2: Uporaba balkonov

MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ

OPRAVILO Število Procent Število Procent Število Procent

Sušenje perila 10 41,7% 25 55,6% 35 50,7%

Branje, učenje, reševanje križank 1 4,2% 8 17,8% 9 13,0%

Pitje kave, čaja 8 33,3% 4 8,9% 12 17,4%

Druženje 8 33,3% 17 37,8% 25 36,2%

Kajenje 4 16,7% 1 2,2% 5 7,2%

Sončenje 1 4,2% 8 17,8% 9 13,0%

Kosilo/obed 2 8,3% 4 8,9% 6 8,7%

Počitek 2 8,3% 16 35,6% 18 26,1%

Gojenje rastlin 7 29,2% 14 31,1% 21 30,4%

Igra 0 0,0% 2 4,4% 2 2,9%

Termometer 1 4,2% 1 2,2% 2 2,9%

Ples 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%

Uta 1 4,2% 0 0,0% 1 1,4%

Shramba 2 8,3% 6 13,3% 8 11,6%

Izhod na zrak/zračenje 2 8,3% 3 6,7% 5 7,2%

Popravilo stvari 1 4,2% 0 0,0% 1 1,4%

Hišna opravila/čiščenje 1 4,2% 1 2,2% 2 2,9%

Zunanja "dnevna" soba 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%

Brez posebne namembnosti 0 0,0% 1 2,2% 1 1,4%

Razgled 1 4,2% 2 4,4% 3 4,3%

Skupaj 24 100% 45 100% 69 100%


62

3. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali je zasteklitev balkonov v današnjem času

v porastu?

Hipoteza 3: Zastekljevanje balkonov je postalo trend in je v porastu.

Na prvo vprašanje, v katerem sprašujemo, kdo ima zastekljen balkon in kdo ne, je kar

90% anketirancev odgovorilo, da balkona nima zastekljenega, pri ostalih 10% pa je

balkon zastekljen.

Ali je vaš balkon zastekljen? (n = 71)

Graf 7: Ali je vaš balkon zastekljen?

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo ali so se tisti, ki imajo zastekljen balkon, sami

odločili za zasteklitev ali pa je bil balkon zastekljen že pred nakupom ali najemom

stanovanja. Ugotovili smo, da se je 83% anketirancev samih odločilo za zasteklitev

balkona, pri ostalih 17% pa je balkon že bil zastekljen pred nakupom ali najemom

stanovanja.


63

Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom

stanovanja? (n = 6)

Graf 8: Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom stanovanja?

Vprašali smo se tudi, če tisti anketiranci, ki nimajo zastekljenega balkona, razmišljajo

o zasteklitvi ali ne. Večina, 92%) anketirancev, ne razmišlja o zasteklitvi, ostalih 8%

pa razmišlja o zasteklitvi balkona.

Ali razmišljate o zasteklitvi? (n = 64)

Graf 9: Ali razmišljate o zasteklitvi?

Menimo, da je zasteklitev v porastu, saj smo opazili, da se zadnja leta pojavlja čedalje

več zastekljenih balkonov, glede na rezultate pa je iz danega vzorca anketirancev

razvidno, da večina nima zastekljenih balkonov. Zelo malo anketirancev razmišlja o

zasteklitvi, večina tistih, ki ima zastekljen balkon, pa se ni sama odločila za

zasteklitev. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da zastekljevanje balkonov ni v

tolikšnem porastu, kot smo mislili sprva in s tem ovržemo hipotezo 3, ki predvideva,

da je zastekljevanje balkonov postalo trend in je v porastu.


64

4. SKLEP

Namen raziskave je bil ugotoviti priljubljenost balkonov med ljudmi, njihovo

namembnost ter v kolikšni meri se ljudje odločijo za zasteklitev balkonov. Želeli smo

raziskati tudi, zakaj bi se ljudje odločili za zasteklitev, oziroma zakaj razmišljajo o

zasteklitvi, vendar smo hipotezo o porastu zastekljevanja balkonov zavrgli, zato bi

bila analiza odgovorov na ti dve vprašanji neuporabna. Lahko rečemo, da se zaenkrat

za zasteklitev balkona odloči le malo ljudi. Vsekakor pa je balkon zelo zaželen in

priljubljen del bivalnega okolja, saj je raziskava pokazala, da se skoraj vsem

anketirancem balkon zdi zelo pomemben. Uporaba balkonov je vsestranska in

raznovrstna. Najbolj od vseh pa izstopa sušenje perila, saj glede na raziskavo skoraj

vsak drugi anketiranec suši perilo na balkonu. Takoj za perilom sledita druženje in

počitek ter gojenje rož in drugo.

Balkoni so torej zanimiv in uporaben del bivalnega okolja, ki popestrijo tako

stanovanje kot okolico.


65

5. ZAKLJUČEK

Verjetno bi se dalo o balkonih napisati še veliko več, kot poskuša prikazati pričujoče

diplomsko delo, vendar bi šlo pri tem že za dokaj strokovno in arhitekturno bolj

poglobljeno razpravo in raziskavo, kar pa niti ni bil moj namen. Želela sem se na

kratko dotakniti te teme, ki se zdi na prvi pogled trivialna in samoumevna, pa vendar

je v njej veliko več – balkoni niso samo nemi priveski stavb, so okras in potreba, v

ljudeh vzbujajo pozitivna čustva, so oaza sredi ponorelega sveta. Četudi gledajo na

prometno ulico, se lahko na njih sprostimo, zvečer, ko se svet umiri in ostanemo sami

na svojem malem koščku sveta, sredi rož ali pa samo na udobnem stolu in z nogami,

dvignjenimi na ograjo. Na njih lahko prirejamo piknike in zabave – odvisno od

velikosti balkona ali terase – in kot sem ugotovila, tega izrecno ne prepoveduje noben

zakon; obnašati se moramo pač kulturno, obzirno in v skladu z dobrososedskimi

odnosi.

Zelo zanimive so se mi zdele tudi t.i. balkonom podobne konstrukcije, saj sem odkrila

kar nekaj novosti in zanimivosti, npr. da spada sem tudi obrambni hodnik na gradovih,

pa predzidje in pomol; da arkade in kolonada ni eno in isto, na kar v vsakdanjem

govoru kar pozabljamo.

Še zlasti zanimivi pa so se mi zdeli balkoni kot poimenovanje za geografske (Altonski

balkon, Corniche oz. geološke zbačilnosti Berlinski balkon .

Balkoni so seveda tudi del umetnosti. Na spletu sem našla nešteto čudovitih

umetniških slik, na katerih je balkon uporabljen bodisi kot primerno okolje za

portrete ali kot samostojen motiv. Seveda nisem pozabila omeniti nesmrtnega

Julijinega balkona iz Verone, ki je botroval angleškemu poimenovanju za t.i.

"francosko okno". Tudi v književnosti sem našla besedo balkon kot naslov dramskega

dela, ki je – kot je velikokrat v navadi – služilo za osnovo za filmski scenarij. Še celo

v glasbi se je našel balkon.

Na koncu sem v diplomsko delo vključila tudi balkone na Slovenskem. Kajti v

Sloveniji imamo čudovite balkone na čudovitih starih stavbah, tudi mi si znamo iz

balkona narediti pravi botanični vrt in tudi pri nas poleti večkrat zadiši po mesu na

žaru. Se pa da videti tudi moderne balkone iz rdečega pleksi stekla, pa male kockice,


66

kjer še za kužka ni prostora, pri zasteklitvah smo pa tudi mi mojstri. Tolikšne

domišljije in toliko različnih materialov, izvedb in rešitev si človek skoraj

predstavljati ne more. Torej tudi tu prav nič ne zaostajamo za ostalim svetom. Tudi mi

sušimo perilo, če in ko nam vreme to dopušča in se ne menimo za to, kako grda je

zaradi tega videti naša hiša ali blok in koliko s tem sosedom zastiramo pogled in

svetlobo. Praktičnost ima v vsakdanjem življenju pač prednost pred estetiko.


67

IV. VIRI

MONOGRAFIJE:

Cevc, T. 1984. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na

slovenskem. Ljubljana: DZS.

Cevc, T., Primožič, I. 1988. Kmečke hiše v Karavankah. Ljubljana: Tiskarna

Ljudske pravice.

Kragelj, A. 2001. Kakšnega balkona bi se razveselila ob prihodu domov? Hiše-

revija za nove razsežnosti bivanja 3 (9): 108-109.

Kregar, R. 1946. Naš kmečki dom I. del. Hiša na vasi. Ljubljana: Grdabena

strokovna založba.

Moškon, D. 1992. Kako graditi lepšo hišo na Slovenskem. Maribor: Založba

Obzorja.

Veliki splošni leksikon.Ur. Javornik M. 1997. Prva knjiga. Ljubljana: DZS.

ELEKTRONSKI VIRI:

Altonski balkon. http://www.elblicht.net/parks-und-gaerten/altonaer-balkon.html

(dostopno na medmrežju 2.10.2014).

Balkon, Edouard Manet.

http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29 (dostopno na

medmrežju 2.10. 2014).

Balkon. http://sl.wikipedia.org/wiki/Balkon (dostopno na medmrežju 2.12.2014).

Balkone. http://de.wikipedia.org/wiki/Balkon (dostopno na medmrežju 9.6.

2014).

Balkonski bazen.

http://www.siol.net/trendi/dom/novice/2014/01/nenavadne_nore_in_prelepe_ide

je_za_dom.aspx (dostopno na medmrežju 25.12.2014).

Bazilika Sv. Petra, Vatikan. http://metro.co.uk/2013/03/14/pope-francis-begins-

papacy-with-visit-to-benedict-xvi-3541713/#jp-carousel-3541520 (dostopno na

medmrežju 4.12.2014).


68

Berlinski balkon, Nemčija.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/4/4e/Berliner_Balkon_-

_Blick_vom_Aussichtspunkt_ nach_Westen.jpg (dostopno na medmrežju

5.12.2014).

Corniche, Luksemburg.

http://de.wikipedia.org/wiki/Corniche_%28Luxemburg%29 (dostopno na


Corniche, Luksemburg.

http://www.tripwolf.com/en/guide/show/274579/Luxembourg/Luxembourg/Che

min-de-la-Corniche (dostopno na medmrežju 5.12.2014).

Der Balkon. http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Film%29 (dostopno

na medmrežju 3.6. 2014).

Dom idej. http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-

za-mansardna-stanovanja/ (dostopno na medmrežju 30.10.2014).

Eko srebrna hiša, Ljubljana.

http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=981 (dostopno

na medmrežju 25.12.2014).

Evolucijski predlog prenove bloka v Šiški. Arhitektura: HIŠERIŠE arhitektura,

Avtorja: Špela Narodni Kovač, u.d.i.a. in Damjana Zaviršek Hudnik, u.d.i.a.

Fotografije in prostorski prikazi: Blaž Jamšek, abs. arh. (dostopno na medmrežju

10.11.2014).

Gallusova dvorana v Cankarjevem domu v Ljubljani. http://www.cd-

cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/ (dostopno na medmrežju 29.10.2014).

Gotska hiša 14.st., Koper.

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d1/Koper_%28Kidri%C4%8

Deva_33%29_-_gotska_hi%C5%A1a%2C_14._st._-

_lesene_konzole_in_kockast_vzorec_fasade.jpg (dostopno na medmrežju

25.12.2014).

Grad Estenze, Ferrara, Italija. http://www.svetlana.si/?p=6224 (dostopno na


http://www.cd-cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/

http://www.cd-cc.si/sl/dvorane/gallusova-dvorana/


69

Hans Christian Andersen verjetno 28.6. 1865 v Frijsenborg Manor.

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:HCA_at_Frijsenborg_1865_by_Henrik

_Tilemann_02.jpg (dostopno na medmrežju 9.6.2014).

Hiša drevo. http://www.dailymail.co.uk/news/article-2580704/Apartment-block-

looks-like-white-tree-The-ultimate-tree-house-inspired-outdoor-lifestyle-set-

come-life-French-Mediterranean.html (dostopno na medmrežju 26.12.2014).

Hlaj, N. Moteče plapolanje modrčkov.

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Motece-plapolanje-modrckov.aspx


Hrastar, A. Mateja. Klobase in kokoši na balkonih.

http://www.siol.net/novice/slovenija/2014/02/klobase_in_kokosi_na_balkonih.as

px?hide_hf=1&mob=1 (dostopno na medmrežju 5.11.2014).

Jean Genet. http://en.unifrance.org/directories/person/335602/jean-genet


Knezovi štradoni, Ljubljana.

http://www.slonep.net/slonep/novice/novice/knezovi-stradoni-v-ljubljani-12851


Kostenlose Urteile. http://www.kostenlose-urteile.de/LG-Nuernberg-Fuerth_7-S-

626589_Mieter-duerfen-Waesche-auf-dem-Balkon-trocknen.news9722.htm


Kanjon Kokre, Kranj, Slovenija.

http://kraji.eu/slovenija/kanjon_reke_kokre/photos/slo (dostopno na medmrežju

26.12.2014).

Liznjekova hiša. http://www.kranjska-gora.si/Kulturne-znamenitosti/Liznjekova-

hisa dostopno na medmrežju 5.5.2014).

Maji na balkonu, Francesco Goya.

http://de.wikipedia.org/wiki/Der_Balkon_%28Manet%29 (dostopno na


Malteški balkon. http://www.mepa.org.mt/wooden-balconies (dostopno na


Mietrechtslexikon. http://www.mietrechtslexikon.de/a1lexikon2/g1/grillen.htm


http://www.mietrechtslexikon.de/a1lexikon2/g1/grillen.htm


70

Montažni balkon. http://www.inox-ograje-pv.si/galerija/category/10-montazni-

balkoni-galerija (dostopno na medmrežju 25.12.2012).

Montažni balkoni. http://www.inox-ograje-pv.si/montazni-balkoni (dostopno na


Na balkonu, Oscar Bluhm.

http://sh.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Oscar_Bluhm_Auf_dem_Balkon.jpg


Naselje Ob potoku, Lavrica, Ljubljana. http://www.iprojekt.si/ (dostopno na


Obrambni hodnik: Pokriti obrambni hodnik na mestnem obzidju v mestu

Worms, Nemčija.

http://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Datei:Worms_Stadtmauer_Torturm_2

005-05-27a.jpg&filetimestamp=20050527123433 (dostopno na medmrežju

26.12.2014).

Odlok o zunanjem videzu in urejenosti mesta, naselij in podeželja v občini Izola

http://izola.si/obcina-izola/iskalnik-predpisov/?stran=6 (dostopno na medmrežju

10.11.2014).

Okrašen balkon. http://www.lobzik.pri.ee/catalog/singl/balkon.jpg (dostopno na


Pariška Opéra Garnier s parterjem, ložami in balkonom (zgoraj).

http://de.wikipedia.org/wiki/Zuschauerraum (dostopno na medmrežju

3.12.2014).

Patio de la Reja, Granada.

http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Spain/Andalucia/Granada-

266541/Things_To_Do-Granada-Alhambra-BR-3.html (dostopno na medmrežju

25.12.2014).

Peristil: Pompeji, Italija. http://sl.wikipedia.org/wiki/Peristil (dostopno na


Plečnikova cerkev na Barju.

http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=6242&lng=1 (dostopno na


http://www.inox-ograje-pv.si/montazni-balkoni

http://sh.wikipedia.org/wiki/Datoteka:Oscar_Bluhm_Auf_dem_Balkon.jpg

http://izola.si/obcina-izola/iskalnik-predpisov/?stran=6

http://www.lobzik.pri.ee/catalog/singl/balkon.jpg

http://de.wikipedia.org/wiki/Zuschauerraum

http://sl.wikipedia.org/wiki/Peristil

http://www.slovenia.info/?sakralna_dediscina=6242&lng=1


71

Prizor iz filma Romeo in Julija.

http://www.rottentomatoes.com/m/romeo_and_juliet_2012/pictures/movie-

108531/ (dostopno na medmrežju 25.12.2014).

Rauchen auf dem Balkon. http://www.hev-schweiz.ch/recht-

steuern/nachbarrecht/artikel/?tx_ttnews[tt_news]=1804&cHash=52144d0b054d

8268b6c1f26ee9e4f8da (dostopno na medmrežju 30.5. 2014).

Revolucionarni predlog prenove bloka na Prulah. Arhitektura: Studio Krištof

d.o.o. Avtorja: Tomaž Krištof, u.d.i.a. in Rahela Pahovnik, abs. arh. Sodelavci:

Blaž Budja, u.d.i.a., Rok Jereb, u.d.i.a. in Nina Majoranc, u.d.i.a. Jereb in Budja

arhitekti d.o.o.) Prostorski prikazi: Vlado Avramović, u.d.i.a. (dostopno na


Simončičev kozolec. http://www.gremoven.com/Kraji/Simoncicev-

kozolec/menu-id-13 (dostopno na medmrežju 5. 4. 2014).

Simončičev toplar © 2010, Dijana Lukić. Osebni arhiv Dijane Lukić dostopno


Situla, Ljubljana. http://www.deloindom.si/stanovanjske-stavbe/odprte-hise-

slovenije-dva-dni-za-ogled-izbrane-arhitekture (dostopno na medmrežju

25.12.2014).

Situla, Ljubljana.

http://www.novogradnje.si/novogradnje.html?ng_nep=&projekt=958 (dostopno


Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=balkon&hs=1 (dostopno na


Sommer vorm Balkon. http://www.filmstarts.de/kritiken/39688-Sommer-vorm-

Balkon.html (dostopno na medmrežju 3.6.2014).

Strešni balkon Cabrio. http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-

terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/ (dostopno na medmrežju 30.6.2014).

Stvarnopravni zakonik.

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242 (dostopno na


http://www.gremoven.com/Kraji/Simoncicev-kozolec/menu-id-13

http://www.gremoven.com/Kraji/Simoncicev-kozolec/menu-id-13

http://www.filmstarts.de/kritiken/39688-Sommer-vorm-Balkon.html

http://www.filmstarts.de/kritiken/39688-Sommer-vorm-Balkon.html

http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/

http://domidej.si/pohistvo/stresni-balkoni-in-stresne-terase-so-resitev-za-mansardna-stanovanja/

http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3242


72

Sušenje mesnin na balkonu. http://www.forum-

lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5 (dostopno


Terasa. http://www.ubytovna-

kralupy.cz/img/ubytovna.viktor.kralupy.restaurace-terasa2.jpg (dostopno na


Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. http://www.uradni-

list.si/1/content?id=112171 (dostopno na medmrežju 14.11.2014).

Večstanovanjska objekta na Kolarjevi ulici 7 in Kamniški ulici 20 v Ljubljani.

http://www.stanovanja-bezigrad.si/ (dostopno na medmrežju 24.12.2014).

Veranda. http://img.posterlounge.de/images/wbig/maresa-pryor-stuehle-auf-

einer-veranda-bei-sonnenaufgang-194223.jpg (dostopno na medmrežju

26.12.2014).

Vodnikova domačija. http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija

(dostopno na medmrežju 5. 4. 2014).

Zunanja prižnica: Katedrala v Pratu, Italija.

http://en.wikipedia.org/wiki/Prato_Cathedral#mediaviewer/File:Prato,_duomo_p

ulpito_di_donatello_e_michelozzo.JPG (dostopno na medmrežju 2.12.2014).

Žar na terasi. http://herlostuniverse.blogspot.com/2011_12_01_archive.html


http://www.forum-lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5

http://www.forum-lov.org/forum/showthread.php?719-Lovske-salame-in-klobase/page5

http://www.uradni-list.si/1/content?id=112171

http://www.uradni-list.si/1/content?id=112171

http://www.dedi.si/dediscina/232-vodnikova-domacija


73

V. PRILOGE

1. UČITELJEVA PRIPRAVA

Priimek in ime učitelja/kandidata: Tavčar Živa

Šola: OŠ Razred: 5

Predmet: Gospodinjstvo

Učna tema: Ekonomika gospodinjstva Učna enota: Dom in družina

Operativni učni cilji:

Učenci spoznajo različne vrste balkonov, seznanijo se z različnimi izvedbami balkonov,

spoznajo, da balkoni niso le del bivalnega okolja, temveč se pojavljajo na različne

načine v umetnosti, spoznajo balkonom podobne konstrukcije, spoznajo, da je balkone

možno naknadno dodati – montažni balkoni, spoznajo namembnost in uporabnost

balkonov ter primerjajo zakonsko ureditev uporabe balkonov v Sloveniji in tujini,

spoznajo balkone v slovenski arhitekturi.

Didaktična -e) oblika (-e):

Skupinska, frontalna

Metoda (e):

Razlaga, izkušenjsko učenje - ogled mesta

Učna sredstva:

a Učila: /

b Učni pripomočki:

powerpoint

IZVEDBA UČNE ENOTE

Ureditev delovnega mesta (skica)


74

Etape/

Faze Učna strategija

Učitelj Učenec Metode/ oblike dela Čas

(min)

Učila/ učni

pripomočki

UV

C

napove temo, vpraša

učence, kako bi

opredelili balkone.

Poskušajo

opredeliti

balkone.

M: razprava

O: frontalna

10

NZ

P

Učitelj in učenci se

odpravijo v mesto

oziroma okolico šole

na ogled najbolj

zanimivih in

pomembnih balkonov.

Učitelj razloži kaj so to

balkoni, katere vrste

balkonov poznamo,

kakšne so gradbene

izvedbe, uporabnost

blakonov, omeni, da

obstaja tudi zakonska

uredba uporabe

blakonov…

Sodelujejo pri

ogledu mesta,

poslušajo

razlago.

M: razlaga

O: izkušenjsko

učenje

45

DEM

I

Po ogledu se učitelj in

učenci odpravijo v

šolo, kjer si na

PowerPointu ogledajo

balkone, ki jih na

ogledu ni bilo mogoče

videti, ter balkone v

umetnosti…

Ogledajo si

PowerPoint in

poslušajo

razlago.

M: razlaga

O: frontalna

20 Računalnik,

projektor

U

U

Učencem razdeli liste

in učence razdeli po

skupinah in jim naroči,

da si zapišejo najbolj

zanimive in pomembne

vtise z ogleda po mestu

in PowerPointa ter

skušajo umestiti svoj

balkon.

Učenci zapišejo

svoje vtise z

ogleda mesta in

PowerPointa ter

umestijo svoj

balkon.

O: skupinsko delo 10 List papirja

Z

Z

Skupaj z učenci

pregleda zapisane vtise

in vodi razpravo,

odgovarja na

vprašanja.

Učenci

sodelujejo v

razpravi in

postavljajo

vprašanja.

M: razprava

O: frontalna

5


75

VSEBINSKA PRIPRAVA

Učitelj učno uro prične z motivacijskim vprašanjem: ''Opredelite balkone, kaj so

balkoni?'' Nato se z učenci odpravi v mesto na ogled balkonov, kjer učenci ob ustrezni

razlagi spoznajo balkone. Učitelj na začetku ogleda definira balkone in povzame kratko

zgodovino, nato na primerih razloži značilnosti ter vrste balkonov – zunanje in notranje

balkonom podobne konstrukcije, linearne balkonom podobne konstrukcije, navede

gradbene izvedbe balkonov in pokaže montažne balkone. Na poti v šolo se z učenci

pogovarja o uporabnosti balkonov in kot zanimivost omeni, da je uporaba balkonov tudi

zakonsko urejena. Ko se vsi skupaj vrnejo v učilnico, si ogledajo še PowerPoint

predstavitev, kjer učitelj prikaže balkone v slovenski arhitekturi - Vodnikova domačija,

Plečnikova cerkev sv. Mihaela na Barju, Liznjekova hiša v Kranjski Gori, Simončičev

toplar, prikaže tudi balkone v umetnosti – film, likovna umetnost ter balkone v

geografiji. Po zaključeni predstavitvi učitelj razdeli učence v skupine, jim razdeli liste,

jim naroči, da si zapišejo, kar so si najbolj zapomnili in kar se jim je zdeo najbolj

zanimivo ter na koncu še umestijo svoje balkone. Zapisane vtise skupaj z učiteljem

pregledajo in o njih razpravljajo.

PowerPoint predstavitev:


76

2. VPRAŠALNIK

VPRAŠALNIK

Vsakega izmed vas bi lepo prosila, da si vzame minuto časa za zelo kratek vprašalnik,

ki je del moje diplomske naloge.

Namen raziskave je ugotoviti priljubljenost balkonov, v kakšne namene se uporabljajo

ter kako priljubljeno in pogosto je zastekljevanje balkonov. Omejitev pri odgovarjanju

na vprašalnik ni, saj je zaželeno, da so anketiranci različnih starosti in spolov ter iz

različnih koncev Slovenije. Ker starejši nimajo računalnikov ali elektronske pošte vas

naprošam, da za svoje stare starše in druge starejše na vprašalnik odgovorite v njihovem

imenu.

Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem,

Živa Tavčar

Balkoni

Kratko ime ankete: Balkoni

Število vprašanj: 14

Anketa je zaključena.

Aktivna od: 11.10.2014 Aktivna do: 11.01.2015

Avtor: ziva1 Spreminjal: ziva1

Dne: 09.10.2014 Dne: 09.11.2014

Opis:


77

Q1 - Živite v hiši ali stanovanju?

v hiši v stanovanju

Q2 - Ali ima vaše stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?

da ne

Q3 - Kako pomembno je za vas, da ima stanovanje/hiša balkon oziroma teraso?

zelo pomembno vseeno mi je ni pomembno

IF (1) Q2 = [1] Q10 - V kakšen namen uporabljate balkon/teraso?

IF (2) Q2 = [1] Q5 - Ali je vaš balkon zastekljen?

da ne

IF (4) Q2 = [1] Q6 - Ste se za zasteklitev odločili sami ali je že bil zastekljen pred nakupom/najemom stanovanja?

odločili smo se sami je že bil zastekljen

IF (8) Q6 = [1] Q7 - Zakaj ste se odločili za zasteklitev balkona?


78

IF (10) Q2 = [1] Q8 - Ali razmišljate o zasteklitvi?

da ne

IF (12) Q2 = [1] Q9 - Zakaj razmišljate o zasteklitvi balkona?

XSPOL - Spol:

Moški Ženski

XSTAR2a4 - V katero starostno skupino spadate?

do 20 let 21 - 30 let 31 - 40let 41 - 50 51 - 60 61 let ali več

XLOKACREGk - V kateri regiji prebivate?

Osrednja Slovenija Zahodna Slovenija Severozahodna Slovenija Vzhodna Slovenija Jugovzhodna Slovenija Severna Slovenija Severovzhodna Slovenija

XIZ1a2 - Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?

manj kot srednja šola srednja šola višja ali univerzitetna

balkoni - university of...

Documents