diplomsko delo kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov · 2017-11-28 · meja, gre le za...
Post on 14-Feb-2020
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov
April, 2013
DIPLOMSKO DELO
Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov
Urška Vidmar
Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov
Urška Vidmar
DIPLOMSKO DELO
Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov
April, 2013
2
DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
Varnost in policijsko delo
Kriminalistično preiskovanje piramidnih sistemov
Urška Vidmar
Mentor: pred.
VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA
pred. Jakob Demšar
3
Kazalo
1 Uvod .................................................................................. 7
2 Definicija piramidne sheme ....................................................... 9
2.1 Piramidna igra se kaže z naslednjimi trditvami ........................... 9
2.2 Kako se zaščititi pred piramidnimi igrami ................................ 10
3 Kako poteka piramidna igra ..................................................... 11
4 Piramidne igre in mrežni marketing ........................................... 12
5 Opredelitev denarnih verig v kazenskem zakoniku .......................... 13
5.1 Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo ........... 14
5.2 Goljufija ....................................................................... 15
5.3 Poslovna goljufija ............................................................ 16
6 Največja goljufa piramidnih sistemov ......................................... 17
6.1 Charles Ponzi ................................................................. 17
6.2 Bernard Madoff ............................................................... 19
7 Finančne preiskave ............................................................... 20
7.1 Preiskovanje .................................................................. 20
7.2 Problematika preiskovanja ................................................. 22
8 Piramidne igre v Sloveniji ....................................................... 23
8.1 Catch the Cash ............................................................... 24
8.2 Fair Play ....................................................................... 24
8.3 Gem Collection ............................................................... 25
8.3.1 Primer .................................................................... 25
8.4 Remius ......................................................................... 26
8.4.1 Nello Marconi ............................................................ 26
8.4.2 Marconijev sistem ....................................................... 27
8.4.3 Remius na sodišču ....................................................... 27
8.5 Finanzas Forex................................................................ 28
8.5.1 Kaj je Forex .............................................................. 28
8.5.2 Forex trgovanje za male vlagatelje .................................. 29
8.5.3 Kako deluje sistem Forex .............................................. 29
8.5.4 Finanzas Forex v Sloveniji ............................................. 31
8.5.5 Piramidna igra Finanzas Forex v tujini ............................... 31
4
9 Kazenska ovadba ................................................................. 32
10 Raziskava .......................................................................... 35
10.1 Opredelitev problema in cilj raziskovanja ............................. 35
10.2 Udeleženci .................................................................. 35
10.3 Postopek .................................................................... 36
10.4 Rezultati .................................................................... 36
11 Zaključek .......................................................................... 41
12 Uporabljeni viri ................................................................... 43
13 Priloga .............................................................................. 46
Vprašalnik ............................................................................... 46
Kazalo grafov
Graf 1: Piramidna igra je ....................................................................... 36
Graf 2: Verjamete, da je s piramidno igro možno zaslužiti ............................... 37
Graf 3: Katere piramidne igre so vam poznane ............................................. 37
Graf 4: Zakaj bi se odločili za vstop v piramidno igro ..................................... 38
Graf 5: Ali ste že bili udeleženi v kakšni piramidni igri .................................... 38
Graf 6: Zakaj niste vstopili v piramidno igro ................................................ 39
Graf 7: V kateri igri so sodelovali anketiranci .............................................. 39
5
Povzetek
»Oropaj enega, da izplačaš drugega« je misel, ki zelo nazorno in jedrnato sporoči
bistvo piramidnih iger. Piramidne igre so torej dejavnost, pri kateri udeleženci
vplačujejo denarne zneske z namenom, da dobijo vplačila povrnjena z velikimi
obrestmi. Vlagateljem je na začetku, ob vstopu v piramidno igro, obljubljen zelo
visok zaslužek brez velikega truda. Za izplačila morajo v sistem vedno znova vstopati
novi vlagatelji, da se z njihovimi vložki povrnejo obresti starim članom piramidne
igre. Vsak mora po vstopu v igro pripeljati še nekaj novih članov. Sistem pa se ne
more širiti v neskončnost. Piramidna igra je obsojena na propad, saj se zalomi, ko
zmanjka novih vlagateljev. V igro ni več priliva svežega denarja, s katerim bi
odplačevali obresti vseh vlagateljev, in s tem se kroženje denarja zaključi. Več časa
kot piramidna igra traja, večje je število oškodovancev, ki so sodelovali in na koncu
ostali brez prihrankov, vloženega denarja in obresti, ki so jim bile obljubljene na
začetku.
Začetnik piramidnih iger je italijanski poslovnež Charles Ponzi, po katerem se ta
sistem tudi imenuje, in včasih namesto izraza piramidni sistem zasledimo tudi izraz
Ponzijeve sheme. Poleg Ponzija je drugi najbolj znani goljuf, ki se je ukvarjal s
piramidnimi sistemi, Bernard Madoff. Ta je eden redkih, ki je za svoj zločin tudi
kazensko odgovarjal in zaradi goljufije pristal v zaporu.
Piramidne sheme so po slovenski zakonodaji nelegalne in so opredeljene kot kaznivo
dejanje v kazenskem zakoniku. Obravnavamo jih kot kaznivo dejanje v 212. členu,
organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo, lahko pa tudi po 221.
členu goljufije ali po 228. členu poslovne goljufije.
Piramidne igre velikokrat povezujemo z mrežnim marketingom. Med njima je tanka
meja, gre le za vprašanje namena. Če je cilj prodaja in oglaševanje izdelka, je to
mrežni marketing in je stvar zakonita, če pa je namen le pobrati denar naivnih
vlagateljev, gre za piramidno igro in posledično za kaznivo dejanje.
Piramidne igre so potekale tudi v Sloveniji. Najbolj odmevne so bile Catch the Cash,
Fair Play, Gem Collection, Remius, Finanzas Forex …
Ključne besede: piramidne igre, piramidni sistem, Ponzijeva shema, Remius, Finanzas
Forex
6
Summary - Criminal Investigation of Pyramid Schemes
»Rob Peter to pay Paul« is a saying which very clearly and concisely shows the
purpose of pyramid schemes. In this kind of systems the participants pay some
amount of money in order to get the refund with big interest. When taking part in a
pyramid scheme, investors are promised to get a very high return without making a
lot of effort. However, to make the system work, there should be new participants
entering the game all the time as their contributions cover the interest that is paid
to old members. So when someone enters the scheme, he has to bring in new
members. Thus, the system cannot sustain itself indefinitely. It usually collapses
when it runs out of new participants. If there is no more money coming into the
system, there is no money to pay the interest and the circulation of money stops.
The pyramid scheme is doomed to fail. The longer the game lasts the higher the
number of victims who have participated is. The participants often end up without
their savings, invested money and promised interest.
Italian businessman Charles Ponzi is known as the pioneer of pyramid schemes. After
him this kind of systems are also called Ponzi schemes. Another famous fraudster
dealing with pyramid schemes is Bernard Madoff. He is one of the few who were
convicted for their fraud.
According to Slovenian law, pyramid schemes are illegal and are defined as a criminal
offense in the Criminal code. They refer to Article 212, Organizing money chains and
illegal gambling, to Article 221, Frauds, or to Article 228, Business frauds.
Pyramid schemes are often associated with multi-level marketing. There is a fine line
between them, it is just a question of intent. If the purpose is to sell and advertise
some product, then we are talking about multi-level marketing, which is legal.
However, when the sole purpose is to collect money from naive investors, it is a
pyramid scheme, which is treated as a criminal offense.
Pyramid schemes also took place in Slovenia. The most known were Catch the Cash,
Fair Play, Gem Collection, Remius, Finanzas Forex…
Key words: pyramid schemes, pyramid systems, Ponzi scheme, Remius, Finanzas
Forex
7
1 Uvod
Gospodarska kriminaliteta, kamor uvrščamo tudi kaznivo dejanje piramidnih iger, je
že od nekdaj spremljajoč pojav civilizacijskega razvoja, ki negativno vpliva na
gospodarski razvoj in dosežke družbe. Skozi zgodovino se ves čas spreminja in
razvija.
Gospodarski kriminal je torej temna stran kulturnega in tehnološkega razvoja
človeštva ter v zadnjem času še posebej globalizacije. Nenehno razraščanje in vedno
nove pojavne oblike kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete imajo za posledico
tudi visoko raven zahtevnosti in zapletenosti postopkov njenega odkrivanja in
obvladovanja. Pod finančni kriminal spadajo tudi piramidne igre, ki sodijo med
najpogostejše oblike gospodarskega kriminala v Sloveniji.
Izobraženi, razgledani ljudje, ljudje na uglednih položajih, navadni delavci,
brezposelni – vsak lahko podleže pohlepu po hitrem zaslužku, ki se mu obeta pri
piramidnih igrah, a večina pozneje ostane brez vsega. Udeleženci velikokrat neradi
priznajo svoje izgube, saj se sramujejo naivnosti, ki jih je napeljala na sodelovanje v
takšni igri. Splošno je namreč znano, da na ta način obogatijo le redki. Izjeme so
organizatorji in osebe, ki so v igro vstopile med prvimi. Storilec si tako na škodo
posameznikov neposredno pridobi finančno korist.
Izpostavimo primer: Ali bi zaupali denar mladeniču, ki je lepo urejen, ima moderno
obleko, drag avtomobil in se nam predstavi kot finančni svetovalec? Obljublja nam
hiter in lahek zaslužek, za razmislek pa nam ne pusti veliko časa.
Mnogi od nas bi podlegli naivnosti in bi takemu videzu in prepričevanju hitro nasedli,
a se moramo zavedati, da videz včasih vara. Glede na opisano moramo biti zelo
pozorni in v dani situaciji ne smemo takoj podleči. Pozneje se namreč izkaže, da
svetovalčevo podjetje nima stalnega naslova in prostorov; naslov spletne strani, na
kateri lahko spremljamo naše velikokrat lažno prikazano stanje, se pogosto
spreminja, za piko na i pa nam ob našem predloženem znesku ne da niti potrdila.
Oseba, ki nas povabi v tako sodelovanje, največkrat tudi nima ustreznega dovoljenja
za opravljanje investicijskih poslov v Sloveniji.
Skozi zgodovino smo lahko spoznali, da so največje piramidne igre oziroma Ponzijeve
sheme vodili priznani ljudje, ki so uživali visok ugled ter zaupanje družbe. Se pravi,
da ne smemo zaupati uglednim in finim ljudem, ki nam nudijo visoke in hitre
8
zaslužke, saj od njih nimamo nikakršnega zagotovila, da nas ne bodo ogoljufali.
Organizatorji takšnih iger morda zasedajo ugleden položaj ali pa nam le lažno
prikažejo svoj vpliv v družbi.
Piramidna igra poteka na strukturi piramide. Vanjo so lahko že prej vključeni naši
prijatelji in sorodniki, ki so temu sistemu že podlegli in nas prepričujejo o tem, kako
je ta stvar dobra. Glede na to, da nam sistem predstavijo prijatelji, sorodniki
oziroma tisti, ki jim zaupamo, se še hitreje zgodi, da se mu pridružimo tudi sami.
Čeprav poskušamo na nek način čim bolj objektivno oceniti, ali lahko s tveganjem za
velikim donosom res toliko pridobimo in ali je vsa zadeva skladna z zakonom, se
pozneje kljub neutemeljenim ter nepreverjenim informacijam odločamo za vstop, saj
težimo po razkošnem življenju. Normalni prihodki večine ljudi ne zadostijo in vedno
želijo pridobiti čim več finančnih sredstev, da bi si lahko privoščili stvari, o katerih
sanjajo. S to željo velika večina vstopa v razne igre, s katerim si želijo zagotoviti
dobiček ne glede na vsa tveganja.
Nekateri od organizatorjev se na začetku niti ne zavedajo, v kaj se spuščajo, in tudi
sami vlagajo v sistem. Čeprav je takih primerov malo, po spoznanju, kako njihov
sistem deluje, samo še iščejo naivne žrtve, ki bi vstopile v njihov sistem.
Organizatorjem se organiziranje takšne sheme na koncu dobro izide. Vloženi denar
vlagateljev spravijo v svoj žep in redko se zgodi, da kazensko odgovarjajo za svoja
dejanja, saj že pred preiskavo pobegnejo v tujino in za njimi se izgubi vsaka sled.
Vsakdo je že sanjal, da mu ne bi bilo treba več hoditi v službo ter da bi denar delal
zanj in ne obratno. Toda to so le sanje, saj le s trudom pridemo do želenega cilja,
vse ostalo lahko uvrstimo pod pohlep posameznika, da bi brez dela, na lahek in hiter
način zaslužil bogastvo. Naj povzamem: bližnjic do hitrih zaslužkov po legalni poti ni,
če pa že, so najverjetneje zelo tvegane.
V diplomski nalogi je definiran pojem piramidnih iger oziroma denarnih verig.
Natančneje sta izpostavljena primera iger, ki sta potekala v Sloveniji in za sabo
pustila veliko oškodovancev, ki svojih vložkov niso dobili povrnjenih nazaj. Omenjena
sta največja goljufa piramidnih iger, začetnika tega sistema. Opisan je pravni vidik,
pravna opredelitev piramidnih sistemov, denarnih iger oziroma denarnih verig, kot je
poimenovano v kazenskem zakoniku. V Sloveniji so denarne igre vedno prisotne in
vsaka Ponzijeva shema je aktualna, dokler vlagatelji dobivajo provizije. Nekatere
razpadejo hitro, druge lahko zdržijo več let, v tem času pa lahko tudi spremenijo ime
ali produkte.
9
2 Definicija piramidne sheme
Denarna piramida, po angleško `pyramid scheme` ali tudi `Ponzi scheme` je denarni
sistem, pri katerem se udeleženci povežejo v hierarhično piramido.
Za piramidne sisteme uporabljamo različne izraze, vsi pa opisujejo isto dejavnost
(denarne piramide, Ponzijeva shema, denarne verige …). Širši pojem je finančni
inženiring ali še širše, gospodarska kriminaliteta.
Piramidne verige so igre oziroma dejavnost, pri kateri udeleženci vplačujejo
določene denarne zneske tistim, ki so se pred njimi vključili v igro in pričakujejo
plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v
takšno igro. Igra temelji na piramidni strukturi. Posameznik ali odgovorna oseba v
pravni osebi, ki bi organizirala takšno denarno verigo, bi s tem omogočala le
določenemu krogu oseb, ki so se prve vključile v igro, da so tudi udeležene pri
dobičku, vsi ostali pa so oškodovanci (Lončarič, 2006).
2.1 Piramidna igra se kaže z naslednjimi trditvami
- Podjetje je velikokrat ustanovljeno s sedežem v tujini.
- Investicijsko podjetje nima stalnega naslova in poslovnih prostorov, pogoste
so menjave investicijskih načrtov in načinov izplačil.
- Poudarjajo, da sistem ne predstavlja piramidne igre oziroma denarne verige.
- Gre za posameznikovo enkratno življenjsko priložnost, da obogati.
- Vlagatelje spodbujajo k ponovnemu vlaganju ustvarjenega dobička.
- Potreben je visok vložek v posel (najpogosteje nad 200 €).
- K sodelovanju v sistemu povabiš znance in prijatelje.
- Obljubljen je vrtoglav zaslužek – nov avto, hiša, počitnice, za absolutno nič
dela.
- Časa za premislek je izredno malo, zaradi nevarnosti, da bi si premislili.
- Prisoten je močan psihološki pritisk, svoje pa opravi še pohlep ljudi.
- Naslov spletne strani se pogosto spreminja ali pa je pogosto nedosegljiv.
- Od vlagateljev se zahteva, da podatke o ponudniku in svoji naložbi varujejo
kot skrivnost, ki je ne smejo razkriti niti organom pregona.
- Organizatorji poudarjajo, da je njihovo početje zakonito in da imajo
dolgoletne izkušnje s trgovanjem.
10
- Na las je podobna mrežnemu marketingu, ki pa za razliko od piramide ni
prepovedan.
- Izplačila se končajo, ko ni več novih vlagateljev.
- Ponujena so mnenja zadovoljnih strank, ki so večinoma izmišljena.
- Večini se vložek ne povrne.
(Kos, 2011 in Zloženka: Verjetno gre za denarne verige)
2.2 Kako se zaščititi pred piramidnimi igrami
- Predhodno se moramo prepričati o varnosti naložbe in poiskati vse potrebne
informacije.
- Seznaniti se moramo s tveganji, ki jih prinaša naložba.
- Nikomur ne smemo dovoliti, da odloča o vloženem denarju ali naložbi.
- Ne smemo nasedati priporočilom znancev ali sorodnikov, ki nas vključijo v
sistem brez vednosti, da je to prevara.
- Ne smemo podpisovati nikakršnih pogodb, ki bi nas spravile v podrejeni
položaj.
- Od posrednikov moramo vedno zahtevati izpise vseh zanje opravljenih poslov,
ki morajo vsebovati njihovo ime in priimek, številko računa, oznako
finančnega instrumenta, količino, ceno, vrsto posla, vse stroške in podobno.
11
3 Kako poteka piramidna igra
Pri piramidni igri goljufi obljubljajo vlagateljem zelo visoke dobičke, ki naj bi izhajali
iz različnih poslov.
Vsak nov član mora pridobiti spet nekaj novih članov, od katerih naj bi prejemal
njihove vložke. Sistem pa se ne more širiti v neskončnost. Ko dokončno zmanjka
potencialnih investitorjev oziroma potencialnih članov, takšna shema propade. Dalj
časa ko sistem deluje, večje je število oškodovancev, ki ostanejo brez obljubljenega
zaslužka in vloženega denarja.
Prvi vlagatelji oziroma ustanovitelji sheme v začetnih fazah dosežejo izjemno visoke
donose. To pomeni, da bo nekaj ljudi zaslužilo veliko denarja, mnogi vlagatelji, ki se
igri pridružijo pozneje ali na koncu piramide, pa ostanejo brez vsega, kar je
značilnost takšnih sistemov (Lamberger, 2009).
Vsakih nekaj let se pojavi nova denarna piramida. Ko se poleže prah od prejšnje,
goljufi že iščejo nove člane, ki bi se pridružili temu sistemu. Naivnežev, ki sodelujejo
v piramidni igri, je vedno veliko, čeprav so poznana tveganja in izgube velikih vsot
denarja.
Organizator takšne sheme deluje neposredno s strankami in jim ponuja fantastične
naložbe, zasnovane na skrivnostnih poslovnih podvigih, insajderskih informacijah1 in
nejasnih pojasnilih. Tipične žrtve takšnih shem so sorazmerno premožni ljudje, ki
dalj časa ne potrebujejo vloženega denarja, oziroma ljudje, ki bi želeli z majhnim
vložkom na lahek in hiter način priti do denarja.
Kot vsaka prevara je tudi tovrstna zasnovana na psihologiji. Organizator sheme mora
s svojimi strankami namreč najprej zgraditi oseben odnos, poln zaupanja. Pomembno
je, da mu stranka verjame in zaupa.
Prevarant gradi zaupanje v več korakih. Prvi je, da tisti, ki na začetku vstopajo v
shemo, redno dobivajo izplačane svoje donose. Če so bili sprva bolj zadržani, tako
spoznajo, da stvar deluje. Prva logična psihološka posledica takšnega zaupanja je, da
1 Insajderstvo oziroma trgovanje na podlagi notranjih informacij je oblika kriminala, pri kateri prihajajo do izraza informacije o trgu vrednostnih papirjev. Tudi pri prevzemih podjetij so notranje informacije velika skušnjava zaradi hitrega zaslužka. O insajderstvu govorimo takrat, ko posameznik v svojo korist ali v korist nekoga drugega uporabi informacijo, ki ostalim udeležencem trga ni dostopna (Svoljšak, 2003).
12
isti ljudje vložijo še več denarja. Organizator sheme navadno zahteva, da je stvar
tajna, češ da bi konkurenca lahko uničila posel, dejansko pa je tajnost potrebna
zato, da finančni poznavalci prevare ne razkrijejo prehitro. Zato zgodnji vlagatelji, ki
zaupajo v sistem, v posle najprej vključujejo svoje znance in prijatelje.
Tako se povečuje število vlagateljev v shemi. Ko se pri vlagateljih ustvari dovolj
veliko zaupanje, organizator ponudi možnost, da svoje vloge reinvestirajo, oziroma
da svoj vložek in zaslužek obdržijo v shemi in še dodatno zaslužijo. Da bi obdržal
zaupanje vlagateljev, prevarant vsem, ki želijo izplačilo denarja, to tudi omogoči. Če
mu uspe, da jih večina denar spet vloži, organizator svoji Ponzijevi shemi zagotovi
delovanje za dlje časa (Milivojević, 2009).
Piramidne sheme so zelo zapletene in na prvi pogled ni mogoče pravno utemeljeno
trditi, da gre za goljufijo, čeprav bi bil to glavni namen preiskav.
4 Piramidne igre in mrežni marketing
Oblike piramidnih iger večkrat povezujemo tudi z mrežnim marketingom in socialnimi
mrežami.
Piramidna igra je podobna mrežnemu marketingu, a v nasprotju z njim nima
produkta. Vlagatelj vloži neko vsoto denarja, vendar od te vsote ne dobi nič, dobijo
pa tisti, ki so v sistem vstopili prvi. Vlagatelj dobi le od tistih pod njim, ki v sistem
vstopijo pozneje.
Mrežni marketing je legalna oblika trženja različnih potrošnih izdelkov (kozmetika,
čistila, posode …) in je način poslovanja s pridobivanjem strank in sodelavcev.
Izdelek se lahko prodaja preko interneta ali fizičnega kontakta in raznih seminarjev,
kjer ga predstavljajo. Pri nelegalnem mrežnem marketingu ali piramidni igri pa
izdelek služi le kot krinka. Izdelek tako sploh ne obstaja in je samo vpisnina ali pa gre
za izdelek, ki se prodaja po zelo visoki ceni. V tem primeru služijo ustanovitelji, ki
pod krinko mrežnega marketinga pridejo do zaslužka po nelegalni poti (Zloženka:
Verjetno gre za denarne verige).
Mrežnemu marketingu dajejo negativni prizvok posamezniki, ki pod poslovnim
modelom mrežnega marketinga tržijo denarne verige. Legalni mrežni marketing
temelji na neposrednem trženju in osebnem reklamiranju, medtem ko pri denarnih
13
verigah kot mrežni marketing označuje oglaševanje in vabljenje vlagateljev k
vplačilu prek spletne strani.
Zaradi vse bolj priljubljenih socialnih mrež na svetovnem spletu številni ponudniki
oglašujejo vlaganje v nove socialne mreže, dejansko pa gre pri tem za denarne
verige. Socialna omrežja denarnih verig lahko prepoznamo po tem, da za vstop
zahtevajo plačilo članarine, vabijo z ustvarjanjem dohodkov znotraj teh omrežij ter
ponujajo posebne svetovalne storitve z namenom ustvarjanja dobičkov z malo ali
brez dela.
Pri nas je aprila 2010 ena izmed takih verig opeharila kar nekaj naivnih vlagateljev.
Ponudniki so pod pretvezo svetovanja posameznikom pobrali med 500 in 2.000 evrov
in jim hkrati ponujali visoke donose na vplačani denar (Zloženka: Verjetno gre za
denarne verige).
Razlika med mrežnim marketingom in piramidno igro je torej zelo majhna – gre le za
vprašanje namena. Če je cilj oglaševanje in prodaja izdelka, je stvar zakonita, če pa
je namen pobrati denar naivnežev, je to kaznivo dejanje (Članek za preventivo
hendikepiranih pred lahkovernimi zaslužki in pred kaznovanjem, 2007).
5 Opredelitev denarnih verig v kazenskem zakoniku
Sprva v kazenskem zakoniku nismo imeli kaznivega dejanja, ki bi posebej
opredeljevalo piramidne sisteme oziroma organiziranje denarnih verig. Na ta način so
imeli storilci prosto pot in se jih je lahko preganjalo le za sum storitve kaznivega
dejanja goljufije, katerega pa je bilo zelo težko dokazati, še posebej če je šlo za
večje število oškodovancev.
Pozneje so v kazenskem zakoniku uvedli nov zakon, ki prepoveduje denarne verige
oziroma piramidne sisteme. Za tovrstne goljufije se tako uporablja zakon:
organiziranja denarnih verig in iger na srečo (212. člen) ter v nekaterih primerih še
vedno zakon o goljufiji (211. člen) ali zakon o poslovni goljufiji (228. člen)
kazenskega zakonika (KZ – 1).
V Sloveniji so torej te igre nelegalne, ne smemo pa jih enačiti z mrežnim
marketingom, ki je legalen način prodaje, je pa v nekaterih primerih zelo blizu
denarnim verigam. Piramidne sisteme je zelo težko dokazati.
14
5.1 Organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo
212. člen
(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist,
organizira, sodeluje ali pomaga pri organiziranju ali izvajanju denarnih verig, pri
katerih udeleženci vplačujejo določene denarne zneske organizatorjem ali drugim
udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro ali dejavnost in pričakujejo plačilo
določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro
ali dejavnost, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno
premoženjsko korist, v nasprotju s predpisi organizira, sodeluje ali pomaga pri
prirejanju klasičnih ali posebnih iger na srečo, iger na srečo preko medmrežja ali
drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih, za katere ni bilo izdano dovoljenje ali
koncesija pristojnega organa.
(3) Če si je z dejanji iz prejšnjih odstavkov sam ali kdo drug pridobil veliko
premoženjsko korist ali povzročil drugemu veliko premoženjsko škodo, se storilec
kaznuje z zaporom od enega do osmih let (Kazenski zakonik, 2008).
Kaznivo dejanje po prvem odstavku tega člena je lahko storjeno le s posebnim
namenom storilca, da bi sebi ali komu drugemu, predvsem pravni osebi, pridobil
protipravno premoženjsko korist. Po zakonu o igrah na srečo je prepovedano
organiziranje iger oziroma dejavnosti, pri katerih udeleženci vplačajo določene
denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v igro oziroma dejavnost in
pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi
vključili v tako igro oziroma dejavnost. Posameznik ali odgovorna oseba v pravni
osebi, ki bi organizirala takšno denarno verigo, bi s tem omogočila le določenemu
krogu oseb, ki se prve vključijo v igro, da so tudi udeležene pri dobičku, vsi drugi pa
bi bili oškodovani. Tako pridobljena premoženjska korist je protipravna, ker so glede
na navedeno določbo zakona o igrah na srečo denarne verige prepovedana dejavnost
(Deisinger, 2007).
15
5.2 Goljufija
211. člen
(1) Kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist,
spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali
ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj
stori ali opusti, se kaznuje z zaporom do treh let.
(2) Kdor z namenom iz prejšnjega odstavka tega člena v zavarovalništvu ob sklenitvi
pogodbe navede lažne podatke ali zamolči pomembne podatke, sklene prepovedano
dvojno zavarovanje ali sklene zavarovalno pogodbo potem, ko je zavarovalni ali
škodni primer že nastopil, ali lažno prikaže škodni dogodek, se kaznuje z zaporom do
enega leta.
(3) Če sta goljufijo storili dve ali več oseb, ki so se združile zato, da bi goljufale, ali
če je storilec z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročil veliko
premoženjsko škodo, se storilec kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(4) Če je bilo dejanje iz prvega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski
združbi, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
(5) Če je z dejanjem iz prvega odstavka tega člena povzročena majhna premoženjska
škoda in je storilec hotel pridobiti majhno premoženjsko korist, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
(6) Kdor, zato da bi drugega oškodoval, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali
prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da
ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti, se kaznuje z denarno
kaznijo ali zaporom do enega leta.
(7) Pregon za dejanje iz petega in šestega odstavka tega člena se začne na predlog
(Kazenski zakonik, 2008).
To kaznivo dejanje je posebej motivirano, kajti storilec ima namen, da zase ali za
koga drugega pridobi protipravno premoženjsko korist oziroma da koga oškoduje.
Izvršitveno dejanje je tako ustvaritev zmotne predstave pri oškodovancu oziroma
puščanje oškodovanca v takšni zmoti (Deisinger, 2007).
16
Končni cilj legalnega gospodarskega posla in goljufije je vedno isti, doseči čim večji
učinek oziroma prihodek s čim manj vloženimi sredstvi. Ravno zaradi tega je
velikokrat zelo težko ločiti finančno goljufijo od običajnega gospodarskega posla.
Odgovor na to, ali gre za goljufijo ali ne, najdemo največkrat v samem finančnem
ozadju obljubljenega posla, ki nima nobene ekonomske logike. Bistvo finančnih
goljufij je v tem, da želijo goljufi pri potencialnih oškodovancih ustvariti vtis, da je
sam posel povsem legalen in da gre za izredno priložnost za velik zaslužek z relativno
zelo majhnim oziroma celo brez potrebnega finančnega vložka v posel. Prav nerealno
visoki obljubljeni dobički takšnih ponudb so eden izmed indicev, po katerih lahko
ločimo legalen posel od finančne goljufije. Žal pa se ljudje zavedajo zakonitosti
ekonomije, ki pravi, da večji donos nujno pomeni tudi tveganje za naložena sredstva
oziroma nižjo varnost naložbe (Dvoršek in Selinšek, 2005).
5.3 Poslovna goljufija
228. člen
(1) Kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi ali izvajanju pogodbe ali
posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s
prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne
ali celotne neizpolnitve obveznosti pa si pridobi premoženjsko korist ali nastane za
stranko ali koga drugega premoženjska škoda, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2) Če je zaradi dejanja iz prejšnjega odstavka pridobljena velika premoženjska
korist ali nastala velika premoženjska škoda, se storilec kaznuje z zaporom od enega
do desetih let.
(3) Če je zaradi dejanja iz prvega odstavka tega člena pridobljena majhna
premoženjska korist ali nastala majhna premoženjska škoda, se storilec kaznuje z
denarno kaznijo ali zaporom do enega leta (Kazenski zakonik, 2008).
Po 228. členu KZ je pravzaprav značilno kaznivo dejanje pravne osebe. To kaznivo
dejanje je posebna oblika goljufije, pri kateri je samo dejanje mogoče storiti tako ob
sklepanju posla kot tudi pozneje, ob njegovem izvajanju. S tem ko je preslepitev
storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je na eni strani udeležena pravna
oseba oziroma gospodarska družba, je oškodovanca lažje preslepiti. Tako kot pri
kaznivem dejanju goljufije tudi v tem primeru storilec bodisi lažno prikazuje, da
17
bodo obveznosti izpolnjene, bodisi prikriva, da tega ne bo mogel storiti. Takšna
preslepitev je torej mogoča tudi pri samem izvajanju pogodbe. Posledica kaznivega
dejanja je nastanek škode za stranko ali koga drugega, na primer lastnika pravne
osebe, ki nastopa kot nasprotna stranka.
6 Največja goljufa piramidnih sistemov
6.1 Charles Ponzi
Charles Ponzi se je rodil 3. marca 1882 v Parmi v Italiji, umrl pa je 18. januarja 1949
v Riu de Janeiru. Bil je italijanski poslovnež in umetnik, ki je med drugim deloval
tudi v ZDA. Najbolj je znan po finančnih kaznivih dejanjih, tako imenovanih
piramidnih sistemih, ki so jih po njem pozneje imenovali tudi Ponzijeve sheme
(Charles Ponzi. Biography, 2013).
Charles Ponzi je v začetku dvajsetih let v Bostonu obljubljal vlagateljem v njegov
sistem več kot 200 % letni donos na vložena sredstva. Vlagateljem je obljubljal več
kot 50 % dobiček v zgolj 45 dneh ali 100 % dobiček, če so bili malce bolj potrpežljivi
in tako dobili izplačilo nazaj v 90 dneh. Takšen donos naj bi temeljil na razliki v ceni
med italijanskimi in ameriškimi poštnimi kuponi. Ponzi naj bi jih kupoval tam, kjer so
bili cenejši, in prodajal tam, kjer so bili dražji.
V pol leta je v Ponzijev sistem vstopilo 30.000 vlagateljev, ki so bili nad donosom
tako navdušeni, da so zapirali svoje bančne račune, prodajali svoje premoženje in
sredstva množično vlagali v sistem.
Ponzija so poveličevali, v primeru najmanjših dvomov v uspešnost sistema pa je
vsakemu vlagatelju takoj izplačal vložek in obresti. Obresti so se seveda izplačevale
iz vložkov novih vlagateljev, posel s poštnimi kuponi pa je služil samo za krinko in
zavajanje vlagateljev. Ker vlagatelji tega niso vedeli oziroma niso hoteli vedeti, jih
je večina po izplačilu obresti in vložka z novo pogodbo spet vložila v sistem
(Lamberger, 2009).
Sin izdajatelja časopisa Boston Post, Richard Grozier, pa je bil nezaupljiv. Junija
1920 je začel objavljati serijo člankov, v katerih je dokazal, da se bo sistem C.
18
Ponzija nekega dne neusmiljeno zrušil. Omogočil je, da so na straneh časopisa
povedali svoje mnenje tudi profesorji matematike in drugi strokovnjaki. V odgovor na
te članke, za katere je Grozier čez nekaj let prejel Pulitzerjevo nagrado, je sodnik
Ponziju prepovedal sprejemanje novih vložkov in odredil skrčenje celotnega
poslovanja (Glining, 1997).
Med vlagatelji je po tej odločitvi izbruhnil preplah in množično so začeli dvigovati
sredstva. Ponzi je po nekaj dnevih moral priznati nesolventnost.
Nekaj dni pozneje je Boston Post poročal, da je Ponzi kriminalec, ki je bil v Kanadi
že dve leti v ječi zaradi prevar. Aretirali so ga in obsodili na pet let zapora. Nato so
ga leta 1925 spet prijeli zaradi novih prevar, leta 1943 pa končno izgnali v Italijo. Od
takrat je bil sistem snežne kepe v angloameriških državah poznan kot Ponzijev sistem
(Giling, 1997).
Končni izid njegove izvedbe je seveda jasen. Dokler je Ponzi v svojo shemo redno
dobival pritok denarja, je lahko vlagateljem izplačeval tudi dobičke.
Ponzi je bil prepričan, da je izumil legalen sistem, ki bo delal v neskončnost, vendar
je na koncu bankrotiral. Od takšne sheme ima navadno koristi le organizator verige.
Danes v večini primerov vsak pravočasno izgine z denarjem.
Ponzijeva shema torej predstavlja naložbeno goljufijo, ki vključuje plačila
vlagateljev ter izplačila obresti novih, poznejših vlagateljev. Organizatorji tako
nagovarjajo vlagatelje, naj vlagajo svoja sredstva v sistem, saj bodo imeli od tega
velike dobičke z malo ali nič tveganja. V številnih Ponzijevih shemah pozneje goljufi
te vložke uporabijo za osebne izdatke, namesto da bi se ukvarjali z zakonito
investicijsko aktivnostjo.
Ponzijeve sheme so obsojene na propad, saj s časom zmanjka novih investitorjev, ki
bi vlagali v sistem (U.S. Securities and Exchange Commission, 2013).
Poleg Ponzija je poznan tudi goljuf Bernard Madoff, ki se je ravno tako ukvarjal z
nelegalnimi posli na področju piramidne sheme.
19
6.2 Bernard Madoff Bernard »Bernie« Madoff, rojen 29. aprila 1938 v New Yorku, je poznam kot ameriški
poslovnež in največji finančni prevarant v zgodovini.
Madoff je odraščal v skromnem newyorškem mestnem predelu Queens. Opustil je
študij prava in s 5000 dolarji, ki jih je zaslužil tako, da je poleti delal kot reševalec
na plažah in na vrtovih nameščal škropilne naprave, ustanovil podjetje za trgovanje z
vrednostnimi papirji, ki je pozneje nosilo njegovo ime – Bernard L. Madoff
Investment Securities. Madoff je postal znan kot borzni posrednik in si s tem
poklicem pridobil tudi precejšnje premoženje.
V zgodnjih devetdesetih letih je postal predsednik nadzornega sveta elektronske
borze Nasdaq. Zasedal je pomembne položaje v različnih humanitarnih organizacijah.
Vzporedno je razvijal posredniške posle za bogate zasebne vlagatelje in ustanove.
Veljal je za odličnega strokovnjaka za delniške trge, njegovo ime in sloves sta imela
dovolj veliko težo, da sta privabljala stranke. Madoffovi vlagatelji so tako menili, da
so sredstva pri njem varno vložili, saj je šlo za človeka, ki je bil ena najuglednejših
osebnosti na Wall Streetu (Urbanija, 2009).
Od Ponzija se je razlikoval v tem, da ni obljubljal kratkoročnih donosov na naložbe.
Kljub nestabilnim razmeram na trgu je na svojem računu prikazoval pozitiven donos.
Trgoval je s cenami vrednostnih papirjev. Svoje investitorje je v približno sedmih
letih oškodoval za okoli 50 – 65 milijard ameriških dolarjev. Nasedle so mu številne
ugledne ustanove po vsem svetu, tudi finančne, prizadete so bile tudi evropske
banke. Veliko zasebnih vlagateljev je dobil v golf klubu, v judovskih organizacijah ali
preko družinskih skladov. V Madoffovo goljufijo se je ujela tudi komisija za borzni
nadzor SEC (Urbanija, 2009).
Do samopriznanja je Madoff veljal za enega izmed vodilnih finančnih strokovnjakov
pri vlaganju denarja.
Združene države so 10. marca vložile kazensko ovadbo zoper Madoffa, 12. marca
2009 pa je priznal krivdo za vse goljufije. Potem so ga 29. junija 2009 obsodili na
zaporno kazen 150 let.
Vse njegovo premoženje so zaplenili in prodali na dražbi za poplačilo prevaranih
vlagateljev. Vprašanje pa je, koliko so sploh dobili nazaj (The United States
Department of Justice, 2013).
20
Goljufi v piramidnih sistemih mnogokrat obljubljajo visoke donose, Madoff pa je
obljubljal 10 – 15 odstotni donos na leto, kar je povsem realno. Vlagatelje je zavajal
z rednimi in podrobnimi poročili o transakcijah, ki pa so bile verjetno izmišljene. Šlo
je za največjo finančno prevaro v zadnjih 30 letih.
Tudi v Sloveniji je Agencija za trg vrednostnih papirjev pozvala vse, ki naj bi vlagali v
Madoffovo shemo, da poročajo o morebitnih naložbah v njegovo družbo. Naložbe v
Madoffove sheme so ustvarile močan vtis na vplivne ustanove, saj so nekatere
podlegle njegovemu sistemu. S tem namenom je tudi Agencija za trg vrednostnih
papirjev odločila, da preveri izpostavljenost slovenskih finančnih hiš.
7 Finančne preiskave
Piramidne sisteme uvrščamo pod finančni kriminal, saj ima delovanje piramidnih iger
skupne točke s finančnim kriminalom oziroma finančnimi inženiringi, ti pa nimajo
enotne definicije.
Finančni kriminal je torej skupni pojem za delovanje storilcev, ki si pod plaščem
legalne gospodarske dejavnosti poskušajo pridobiti protipravno finančno korist bodisi
na škodo lastne bodisi druge organizacije, posameznikov ali širše družbene skupnosti
(Dvoršek in Selinšek, 2005).
Pogosto se sinonimno uporablja tudi pojem finančne goljufije, saj se nekako ogroža
tudi finančni in bančni sistem ter se povezuje z organiziranim kriminalom.
7.1 Preiskovanje Pri preiskovanju finančnih goljufij, med katere lahko štejemo tudi piramidne igre,
gre za različne preiskovalne situacije. Največkrat poteka na klasičen način, brez
uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov. Prijavitelji se za prijavo odločijo, ko
Ponzijeva shema že razpade, kar pomeni, da imajo preiskovalci nemalo težav s
pridobivanjem dokumentacije, predvsem pa z zavarovanjem sredstev na računih, ki
niso več dosegljiva. Vsako odkrivanje in dokazovanje je zahtevno in zapleteno tudi
zaradi strokovne zahtevnosti postopkov zbiranja in proučevanja dokumentacije in
listin, ki jih spremljajo. Sodelovanje specialistov z različnih področij je v pretežnem
številu takšnih primerov predpogoj za uspešno kriminalistično preiskovanje in
21
dokazovanje v sodnih postopkih. Običajno je nujno povezovanje različnih strok in
izvedenskih institucij. Prav tako je nujno usklajeno delovanje in sodelovanje različnih
nadzorstvenih organov države, policije, tožilstva in inšpekcij, vladnih uradov za
preprečevanje pranja denarja in korupcije (Maver, Kečanovič in Mrhar, 2002).
Za preiskovanje denarnih verig so zadolženi kriminalisti sektorja kriminalistične
policije, ki so za svoje delo odgovorni upravi kriminalistične policije, sektorju za
gospodarsko kriminaliteto in oddelku za poslovni in javni sektor, ki usmerja in vodi
preiskovanje kaznivih dejanj.
V večini primerov ni navzven vidnih posledic, zato jih je težje odkriti, ko pa goljufijo
odkrijemo, je običajno znan tudi osumljenec. S kriminalistično strateškega vidika je
tu pomembna prepoznavnost signalov oziroma indikatorjev, ki kažejo na sum
goljufije.
V drugih primerih sicer imamo posledice v obliki finančne izgube, a se osumljenci
izgovarjajo na komercialni riziko, ki je logična posledica spremenljivih razmer na
trgu. V teh primerih je potrebno dokazovati goljufivi namen osumljenca. Tu je
težišče preiskovanja na dokazovanju, da je goljuf zavestno preusmerjal sredstva za
druge namene, kot jih je prejel, in da ni imel namena, da realizira ponujeni posel.
Tretjo situacijo pa predstavljajo primeri, ko sta kaznivo dejanje in škoda jasno
razvidna, ni pa znan osumljenec, ker je deloval s pomočjo lažnih listin in lažne
identitete. Pri teh vrstah finančnih goljufij je preiskovanje usmerjeno na analizo
lažnih listin in na slabosti oškodovanca, ki jih je izkoristil goljuf (slabosti varovanja
zaščitene tarče) (Dvoršek in Selinšek, 2005).
Za dokazovanje kaznivega dejanja po členu 212/I KZ-1 RS je tako izredno pomembno,
da se dokaže piramidni sistem oziroma veriga, ki deluje po principu nagrajevanja
uspešnega pridobivanja novih članov (vlagateljev) in ne samo na podlagi višine
vloženega denarja.
Dokazovanje zapletene strukture v shemi in prejemanje provizij posameznih
organizatorjev je zahtevno in je odvisno od posamezne preiskovalne situacije. Na
splošno velja, da je nadzorni mehanizem tem bolj učinkovit, čim bližje je
poslovnemu okolju, ki ga izkorišča goljuf. Praviloma pa je pregon uspešen, kadar se
oškodovanci odločijo za prijavo pravočasno, se pravi takrat, kadar Ponzijeva shema
še deluje. Ko se Ponzijeva shema zruši, so glavni organizatorji praviloma že zbežali v
tujino in se jih lahko preganja le v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi (Interpol,
Europol).
22
Oškodovanci se običajno najprej obrnejo na policijo ali na tožilstvo. Večkrat se
obrnejo tudi na urad za preprečevanje pranja denarja, saj so lahko finančne goljufije
prepletene z nezakonitimi finančnimi transakcijami. Pogosto pa se izkaže, da ne gre
za pranje denarja, ampak za finančno goljufijo (Dvoršek in Selinšek, 2005).
Tako v tujini kot pri nas prijavijo nizek odstotek finančnih goljufij. Največji del
goljufije ostane neprijavljen in spada v tako imenovano sivo polje2 gospodarske
kriminalitete.
Razlogov za nizko stopnjo prijavljanja goljufije je več. Od sramovanja oškodovancev
do strahu zaradi vprašljivega porekla denarja, ki so ga izgubili ali bi ga morali dobiti s
poslom, kakor tudi mišljenje, da je bolje, če goljuf ni v zaporu, saj imajo s tem več
možnosti, da bodo dobili obljubljeni zaslužek ali vsaj vrnjena vložena sredstva
(Dvoršek in Selinšek, 2005).
Vsi vlagatelji pa tudi niso oškodovanci. Nekateri so v igro vstopili dovolj hitro, da so
si povrnili glavnico in realne obresti.
7.2 Problematika preiskovanja Pri prehodu na tržno ekonomijo se je pojavilo veliko število novih finančnih institucij,
finančnih instrumentov in storilcev.
Kazniva dejanja, ki se nanašajo na premoženje, so kompleksnejša za preiskovanje,
zahtevajo več časa za obravnavo, večinoma pa gre za obsežnejše zadeve z velikim
številom finančnih transakcij ali velikim številom oškodovancev (Maver, Kečanovič in
Mrhar, 2002).
Večina storilcev ima visoko izobrazbo ter izkušnje na področju finančnega oziroma
premoženjskega trga, to pa predstavlja problem kriminalistom. Preiskovanje je
zahtevno in odgovorno opravilo, ki zahteva visoko strokovno usposobljenost,
dolgoletne izkušnje, univerzitetno izobrazbo ter še vrsto drugih specifičnih znanj.
Problem za preiskovanje predstavlja ustanavljanje zasebnih gospodarskih družb,
različne oblike finančnih in poslovnih goljufij, lažnih stečajev, pranje denarja,
kazniva dejanja, povezana s trgom vrednostnih papirjev, igralništvo …
2 Sivo polje nam prikazuje zaznana oziroma prijavljena kazniva dejanja, vendar njihov
storilec ni bil nikoli odkrit.
23
Goljufi poleg zaupanja zelo pogosto izkoriščajo tudi stisko posameznih žrtev, ki do
neke želene dobrine ne morejo priti po legalni poti. Svoje mamljive ponudbe večkrat
oglašujejo v medijih, zato bi lahko ustrezna analiza takih ponudb in pravočasno
opozorilo potencialnim žrtvam preprečili marsikatero goljufijo. Res pa je domet
takšnih obvestil omejen, kar vemo tudi iz domače prakse (Dvoršek in Selinšek, 2005).
Po propadu nekaterih finančnih verig se kljub opozorilom nekateri željni zaslužka še
vedno odločajo za vstop v take sisteme.
8 Piramidne igre v Sloveniji
Tudi v samostojni Sloveniji smo se srečali z goljufijami na osnovi piramidnih sistemov
in finančnih verig, čeprav smo bili s podobnimi goljufijami seznanjeni že prej.
Prvi tak obsežnejši piramidni sistem, ki se je pojavil pri nas, je bila igra, ki je
obljubljala izredno visoke donose. Vsak nov član je moral pridobiti spet nekaj novih
članov, od katerih naj bi prejemal njihove vložke. Vlagateljem je bilo seveda
zamolčano dejstvo, da se sistem ne more širiti v neskončnost, ker zmanjka
vlagateljev. Dalj časa ko sistem deluje, večje je število oškodovancev, ki ostanejo
brez obljubljenega zaslužka in tudi brez vložka. V tem primeru so vlagatelji, ki so
vstopili prvi, dosegli izjemno visoke donose, kar je značilnost takšnih sistemov.
Čeravno je bilo s to igro oškodovanih precejšnje število vlagateljev, smo se kmalu po
osamosvojitvi Slovenije srečali z večjim številom finančnih inženiringov (Lamberger,
2009).
Slovenska policija je obravnavala več družb, ki so se pod krinko finančnega
svetovanja ukvarjale z bančnimi storitvami, za katere niso imele dovoljenja.
V preteklosti je slovenska policija preiskovala več odmevnih primerov, ko so
organizatorji vključevali večje število oškodovancev v denarne verige, najbolj znani
med njimi pa so zagotovo družba Remius (Nello Marconi), Catch tne Cash, Fair Play,
First Free Bank (Zoran Cvetković), Finanzas Forex (FFX), Gem Collection, Magic Gold,
Galvagin …
Nikoli ni bilo natančno znano, koliko denarja so Slovenci izgubili v teh igrah; veliko
jih je zapravilo vse svoje premoženje.
24
8.1 Catch the Cash
Piramidna igra Catch the Cash je potekala v letih 1991 in 1992. Pri tej igri so kupovali
certifikate, za katere si potem dobil pet kuponov za pridobivanje novih strank. Od
unovčenja kuponov si dobil provizijo, za vsako novo stranko verige pa se je kupcu
certifikata izplačala tudi določena nagrada. Tako naj bi v treh mesecih dobil 50 %
obresti. V to piramidno igro naj bi bilo vključenih čez sto tisoč ljudi, ki naj bi izgubili
vse svoje vložke.
Ta igra ni dobila sodnega epiloga. Postopek je trajal nekaj let in ker je šlo za
povezavo med organi pregona, policijo in storilci, zadeva ni bila odkrita, čeprav so
bile vložene ovadbe in dani trdni dokazi, da je šlo za goljufijo in pranje denarja.
Z generalne policijske postaje je bilo rečeno, da so bile v zadevi Catch the Cash na
pristojno državno tožilstvo podane kazenske ovadbe zoper 22 osumljencev, vendar le
za kazniva dejanja davčnih zatajitev v skupnem znesku 128 milijonov takratnih
tolarjev. Osumljenim so bile izrečene sodbe, ki jih je v pritožbenem postopku
potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS. V tem primeru so bili oškodovani predvsem naivni
vlagatelji, ne pa tudi država. Na davčni upravi niso vedeli povedati, koliko denarja
jim je uspelo izterjati od neplačanih davkov igralcev Catch the Cash (Nidorfer in
Milič, 2008).
8.2 Fair Play Tudi ta igra je v Sloveniji potekala leta 1991. V igro je vstopilo veliko naivnih
vlagateljev, tudi vplivni ljudje na visokih položajih. Tako kot v vsaki piramidni igri so
tudi v tej organizatorji obljubljali velike in hitre zaslužke. Srečanja so največkrat
potekala v raznih dvoranah, kjer so organizatorji pobirali vložke vlagateljev.
Piramidna igra Fair Play je imela drugačen konec od ostalih. Med sestankom so
roparji ukradli kovček z denarjem in goljufivimi dokumenti, pri tem pa tudi umorili
nedolžnega človeka, ki je bil voznik vodilne ženske v tej igri.
25
8.3 Gem Collection Piramidna igra je v Slovenijo prodrla iz Hrvaške v letu 2001. Dolžnost članov je bila,
da v igro pripeljejo nove člane. Član si postal, če te je v igro povabil nekdo, ki je v
njej že sodeloval. Novinec je plačal članarino, ta pa se je razdelila med ostale člane,
glede na položaj, ki so ga imeli v piramidi.
Organizirani so bili razni seminarji z geslom Kako uspeti v življenju, kjer so pobirali
visoko prijavnino. Na teh seminarjih so potekala tudi prepričevanja, naj v sistem
povabijo čim več novih članov.
8.3.1 Primer
Od proizvajalca dobim izdelek, ki stane 20 evrov. V trgovini bi zanj odštela 25 evrov,
v svoji novi piramidi pa za izdelek in vpisnino zaračunam 100 evrov. Z vpisnino član
dobi dovoljenje, da lahko sam vpisuje nove kupce za ta izdelek. Pri tem že nastaja
piramidna shema, saj stari člani pridobivajo v piramido nove člane, s čimer si
ustvarijo zaslužek. Del zaslužka poberem jaz in del tisti, ki so takoj pod mano.
Razlika med zgornjim primerom in mrežnim marketingom je, da pri slednjem ljudje
ne vplačujejo denarja, ne da bi kupili izdelek, temveč so večinoma kupci, ki niso
člani in ne sodelujejo v poslovni priložnosti, kar je garancija, da izdelek ni krinka za
piramidno prevaro. Obstajata pa dva načina, pri katerih je izdelek krinka za
piramidno prevaro. Prvi način je, da izdelek sploh ne obstaja, je samo neka vpisnina,
čemur rečemo denarna veriga. Drugi način pa je, da gre za pravi izdelek (ali
storitev), ki se prodaja po nerealni piramidno visoki članski ceni. Če obstaja za ta
izdelek zelo majhen trg ali ga sploh ni (izdelek cenovno ni konkurenčen), so edini
ljudje, ki ga bodo kupili, udeleženci v piramidi. V tem primeru udeleženci lahko
zaslužijo denar le na način, da včlanijo čim več ljudi, ki bodo izdelek kupili, in spet
smo tam, kjer večina udeležencev izgublja denar zato, da majhna skupina ljudi s tem
zasluži.
26
8.4 Remius
Družba Remius je organizirana kot delniška družba, katere lastnik in direktor je Nello
Marconi. Posloval je pod pretvezo trgovanja na valutnem trgu Forex in vlagateljem
najpogosteje obljubljal od pet odstotkov za vezavo denarja za 10 mesecev ter do
deset odstotkov za tri mesece. Donosi so bili odvisni od višine vložka, največkrat pa
se omenja desetodstotne donose na mesec. Na ta način naj bi osnoval največjo
finančno piramido v Sloveniji. Naivne vlagatelje je zavajal in jih s prevaro oškodoval
za okoli 13 milijonov evrov. Vlagateljem je zamolčal, da gre za rizičen posel.
8.4.1 Nello Marconi
Obtoženi Nello Marconi je za časopis Večer povedal naslednje: »Stranke so k meni
prihajale prostovoljno in se same odločale, ali mi bodo zaupale svoj denar, da bom z
njim trgoval na valutnem trgu. Seveda sem jih opozoril na tveganja pri tem poslu, a
ker sem previdno delal in sem imel občutek za valutno trgovanje, je bil riziko za
stranke zelo majhen. Denar od strank sem nakazal na svoj transakcijski račun na
banko v Londonu, kjer sem lahko v njihovem imenu kupoval ali prodajal devize.
Običajno sem vedno zaslužil in strankam izplačal dobiček. Tako bi moralo biti tudi
septembra, a denarja na moj račun ni bilo, zato jim nisem mogel izplačati. Da bi
ugotovil, kaj se dogaja, sem nekajkrat odšel v Kōbenhavn in Pariz, kjer sem dobil
informacije, da bi lahko med tem poslovanjem prišlo tudi do pranja denarja. Zakaj
denarja ni bilo na moj račun, ne vem in ne vem, kaj se dogaja.« (Žišt, 2010)
Tako naj bi bil od strank, ki so prišle k njemu, prejemal različne vsote denarja, z
njimi je sklenil najprej investicijske pogodbe, po spremembi davčne zakonodaje pa
posojilne pogodbe. Ljudje so mu dajali denar kot vložek v njegovo uspešno in dobro
stoječe podjetje, z njihovim soglasjem pa je z njihovim denarjem valutno trgoval. Ko
bi bil najmanj štirinajstim upnikom septembra lani moral izplačati njihov dobiček in
vložek, denarja niso dobili. Po mnenju tožilstva se je upnikom izgovoril, da denarja
ne more izplačati, ker so mu blokirani računi, kar se je tudi res zgodilo. Vendar po
mnenju tožilstva zato, ker na njegovih računih, odprtih v Sloveniji, že nekaj časa ni
imel nobenih finančnih sredstev (Žišt, 2010).
Nello Marconi je poslovnež, ki je s pomočjo Ponzijeve sheme ogoljufal številne
vlagatelje. Zagrešil naj bi 14 kaznivih dejanj poslovne goljufije in bo v zaporu
27
preživel namesto sedem let in treh mesecev, kot je bilo sprva izrečeno, kar devet
let. Njegova družba Remius je prav tako odgovorna za kazniva dejanja poslovne
goljufije, zato ji je sodišče izreklo prenehanje statusa pravne osebe.
Marconija so obsodili zaradi zavajanja vlagateljev in sodelovanja v sistemu Forex, ker
je obljubljal visoke donose in prepričal vlagatelje, ki so mu zaupali okoli 22 milijonov
evrov, pozneje pa se je za denarjem izgubila vsaka sled.
8.4.2 Marconijev sistem
V Marconijev sistem naj bi vložilo več kot 400 vlagateljev, ki so skupaj vložili prek 22
milijonov evrov. Vplačila posameznikov so bila od pet do 300 tisoč evrov. Na podlagi
poslovne dokumentacije in računalniških podatkov, ki so bili zaseženi v okviru 12
hišnih preiskav, so kriminalisti ugotovili, da je Marconi vlagateljem lažnivo
prikazoval, da bo vložena sredstva uporabil za vlaganje v sistem valutnega trgovanja,
iz ustvarjenih dobičkov pa vračal vložena sredstva skupaj z obrestmi.
Kriminalisti so tudi ugotovili, da so bili dobički vlagateljem, ki so v piramido vstopili
med prvimi, res izplačani. Torej, izplačila so bila pogojena s stalnimi vplačili novih
vlagateljev (Milič, 2009).
8.4.3 Remius na sodišču
Po prevari je bil Nello Marconi od oktobra 2009 v priporu, piramidna goljufija pa je
maja 2010 dobila svoj epilog tudi na sodišču. Tožba proti Marconiju je zajemala
predvsem eno vprašanje: kje se nahaja ves denar, ki so ga vlagali vlagatelji v družbo
Remius. Po obljubah Marconija naj bi prejemali z vlaganjem visoke mesečne donose,
a se je za vsem premoženjem, ki si ga je prilastil, izgubila vsaka sled. V postopku naj
bi mu bila dokazana vsa kazniva dejanja.
Kje natanko je zdaj to premoženje, ni znal natanko pojasniti niti Marconi, ki zanika
kakršno koli poslovno goljufijo, ki mu jo očita tožilstvo. To sumi, da Remius sredstev
vlagateljem ni imel namena vrniti, da sredstva niso bila namenjena trgovanju na
valutnem trgu, Marconi pa da je denar nakazoval celo na svoje zasebne račune v
tujini (Polanič, 2010).
Marconi na sodišču ni znal povedati, katere bančne račune v tujini je uporabljal in
kje je njegov denar, kar je nadvse nenavadno.
28
Družba Remius je po Marconijevi aretaciji v stečaju. Remius je imel okrog 11
milijonov evrov dolgov, okoli tretjina premoženja se je izgubila na valutnem trgu, del
se je porabil za izplačilo prvim vlagateljem, preostali del pa je Marconi porabil zase.
Po priznanju Marconija smo pozneje na sodišču ugotovili, da denarja, ki naj bi ga
imel na bankah, v tujini sploh ni več.
Po neuradnih podatkih Remius od ustanovitve naprej ni ustvarjal dobička. Razpolagali
so le z denarjem vlagateljev, ki so bili s podpisom pogodbe prepričani, da denar
posojajo z namenom v trgovanje Forex in ne vlaganju v piramidni sistem, kamor je
njihov denar vložil Marconi. Marconi je bil obtožen na devet let zaporne kazni.
8.5 Finanzas Forex
8.5.1 Kaj je Forex
Kratica FOREX (ali okrajšava FX) v dobesednem prevodu pomeni mednarodno
menjavo (FOReign EXchange). Prvotno se je ta pojem uveljavil za medbančno
trgovanje3 s tujimi valutami. Takšno trgovanje je sprva potekalo prek telefonskih
klicev in faks povezav med bankami.
Z uveljavitvijo informatike se je začel uporabljati program, ki omogoča takojšen
vpogled v dogajanje na trgu valut. Ta program ni organizirani trg ampak je namenjen
zgolj pridobivanju informacij o ponudbi in povpraševanju po valutah. Uporabniki na
njem vidijo informacije za preko sto valutnih parov.
Posli na medbančnem valutnem trgu se odvijajo z velikimi vsotami. To pomeni, da
lahko že majhni premiki tečaja vlagatelju prinesejo velik dobiček ali izgubo.
Preko večjih posrednikov na medbančni valutni trg dostopajo tudi velika podjetja,
skladi tveganega kapitala, pokojninski in vzajemni skladi ter druge osebe, ki lahko
trgujejo z velikimi vsotami (Agencija za trg vrednostnih papirjev, 2010).
3 Medbančno trgovanje: Posebnost medbančnega trga valut je, da na njem lahko sodelujejo samo banke ter njihovi posredniki. Medbančni trg valut ni centralni trg, ampak so to mreže povezav bank in njihovih posrednikov. Posli na medbančnem valutnem trgu so posli menjave ene valute za drugo.
29
8.5.2 Forex trgovanje za male vlagatelje
S pojavom interneta se je možnost trgovanja s tujimi valutami ponudila tudi malim
vlagateljem. Nekatere banke oziroma posredniki so vzpostavili lastne t. i. trgovalne
platforme Forex.
Za poslovanje z valutnimi instrumenti je potrebno izbrati zaupanja vredno osebo,
zato ATVP vlagateljem svetuje, da denarja ne izročajo fizičnim osebam niti ne
nakazujejo na neznane bančne račune. Previdnost mora biti še toliko večja, če imajo
opravka s sumljivimi spletnimi stranmi in neresničnimi osebami. Svetovni splet je še
toliko bolj priročen za izvajanje goljufij, saj je spletno stran možno vzpostaviti v
nekaj minutah in jo v nekaj minutah tudi izbrisati, največkrat pa ni mogoče
ugotoviti, kdo stoji za spletno stranjo (Agencija za trg vrednostnih papirjev, 2010).
Forex tako predstavlja past malim vlagateljem na področju menjalniških poslov, pri
denarnih verigah in pri zbiranju sredstev majhnih investitorjev, zato moramo biti
pozorni, da imajo posredniki in banke za opravljanje teh poslov ustrezna dovoljenja.
Leta 2008 se je v Sloveniji pojavila piramidna igra Finanzas Forex, ki je obljubljala
visoke donose, po več kot 20 odstotkov na mesec oziroma 800 odstotkov na leto.
Donosi naj bi bili odvisni od višine vloženega zneska vlagatelja in naložbenega
programa oziroma tveganja, ki ga izbere stranka. Sistem torej deluje po principu več
vložiš in tvegaš, večji je donos.
Ob tako visokih donosih v tako kratkem času pa se nam postavi vprašanje, ali je to
sploh mogoče. Mnenje poznavalcev je, da so teoretično možni velikanski donosi,
vendar pa je v praksi nekaj povsem drugega. Omenjeni donosi so malo verjetni,
predvsem njihovo stalno doseganje na daljši rok.
Vprašanje je torej, ali je Finanzas Forex organiziran kot piramidna igra ali ne.
8.5.3 Kako deluje sistem Forex
V sistem vas povabi promotor, ki vam na spletni strani odpre račun. Nato prek svoje
banke nakažete denar na račun posrednih družb in ne neposredno njemu. Denar je
viden na računu po približno dveh tednih. Vlagatelji imajo vložek vezan vsaj pol leta.
Če se zaradi kakršnegakoli razloga odločijo izstopiti prej, lahko to storijo po dveh
mesecih, a bodo za to kaznovani s približno 15-odstotno izstopno provizijo.
Ko ljudje vidijo prve donose in zaslužke, začnejo sistemu zaupati in njihovi vložki se
avtomatično povečajo. Ampak ob tem se marsikdo vpraša, kako lahko vlagatelji
30
množično zaupajo in nakazujejo denar v tujino nekomu, ki deluje brez svojih
poslovalnic, poslovnih prostorov, le prek promotorjev in spleta, kjer nimajo
navedenih niti imen in priimkov, pogosto niti kontaktnih podatkov. Tveganje je vsaj
na prvi pogled precej veliko (Finanzas Forex – celotna zgodba o donosih in nategih,
2008).
Spletne strani, ki so v Sloveniji promovirale Forex delovanje: zlata-jama.com, extra-
donos.com, siforex.biz, dober-biznis.com …
Obstoječi vlagatelji imajo tudi možnost dodatnega zaslužka s tem, da v sistem
povabijo nove vlagatelje. Več novih vlagateljev pripeljejo, bolj napredujejo po
lestvici navzgor. Sistem naj bi izviral iz Paname in strokovnjaki so začeli z opozorili o
tveganih naložbah vanj.
Vsi, ki so v tej mreži, dobijo 0,5 odstotka provizije od vsakega novega člana, vendar
ne iz vložka novega vlagatelja, temveč iz ustvarjenega donosa. Več ljudi imaš pod
sabo, več denarja s provizijami ustvariš. Zato so promotorjem na dnu lestvice ljubši
vlagatelji, ki širijo mrežo. V druščino sicer ne morete brez povabila, a tega ni težko
dobiti, saj se novice o tako velikih donosih širijo izjemno hitro. Najbolj dejavni
promotorji, ki se vzpenjajo po lestvici navzgor, pa naj bi bili nagrajeni še z dodatnimi
denarnimi bonusi in luksuznimi dobrinami, kot so avtomobili, prenosni računalniki,
ure priznanih znamk, eksotična potovanja in podobno (Finanzas Forex – celotna
zgodba o donosih in nategih, 2008).
Ob tem se nam zaradi menjavanja bančnih računov pri bankah zastavi vprašanje, ali
poteka pri vlaganju tudi pranje denarja. Menjavanje računov naj bi potekalo zelo
pogosto, tako da mu skoraj ni mogoče slediti.
Pri poslovanju Forex še vedno potekajo raziskave, ali gre za piramidne igre ali ne.
Kar nekaj je torej znamenj, ki kažejo, da gre za sumljivo zadevo. Kako se bo vse
skupaj izteklo v Sloveniji oziroma predvsem do kdaj bo vse skupaj trajalo, je težko
napovedati. Glavno vprašanje je, ali se denar dejansko plemeniti na Forexu ali se
steka le v denarno piramido.
Dokler so prilivi večji od odlivov, je donose mogoče izplačevati, potem pa se vse
skupaj lahko ustavi. Odgovor bo torej znan takrat, ko bo večina vlagateljev zahtevala
izplačilo denarja. Če je denar dejansko na Forexu, ne bo težav, saj gre za enega
najlikvidnejših trgov na svetu. Denar bo prišel. Če pa gre za denarno piramido, se
lahko zgodi, da promotorji in spletne strani nenadoma izginejo, vlagatelji pa
31
ostanejo brez denarja. To bi bilo lahko za marsikoga zelo hudo, saj opažamo, da
nekateri v sistem vlagajo vse svoje prihranke, najemajo celo posojila (Finanzas Forex
– celotna zgodba o donosih in nategih, 2008).
8.5.4 Finanzas Forex v Sloveniji
Zgodba Finanzas Forex je bila prevara, ki je ogoljufala naivne vlagatelje. V tej
piramidni igri je izgubilo denar več deset tisoč Slovencev.
Pri vsaki piramidni igri se slej ko prej pojavi problem pri izplačevanju in v tem
primeru ni bilo nič drugače. Vodilni pri Finanzas Forex so svojim vlagateljem priznali,
da imajo težave, a da se bodo plačila izplačala takoj, ko bo to mogoče. Vlagatelji so
temu sprva verjeli in upali na svoja izplačila, zavedali pa so se tudi, da bo verjetnost
še manjša, če bodo o tem obvestili javnost. Pozneje se je izkazalo, da z obljubami ne
bo nič in da so izgubili svoje vložke.
Nekateri niso nasedli le igri sami, ampak tudi lažnivim promotorjem. Na roko so jim
dajali 30 - 40 tisoč evrov, ne da bi prejeli kakršnokoli potrdilo o vplačilu, promotorji
pa so prejeti denar pospravili kar v svoj žep. Ob vsem skupaj se poraja tudi
vprašanje, kako bodo vlagatelji sploh dokazali, da so denar, ki so si ga izposodili
recimo od bank, vplačali v Finanzas Forex (Milič, 2011).
Opeharjenci iz sistema Finanzas Forex so se organizirali v društvo – Društvo
mednarodnih vlagateljev, ki ga je ustanovila Polona Bajc, ravno tako opeharjena v
piramidni shemi. S skupnimi močmi so vložili kazensko ovadbo in odškodninsko tožbo
proti glavnemu organizatorju, Germanu Cordonu.
Zgodba se odvija na sodišču v Španiji, saj naj bi bil glavni organizator iz Španije. Do
zapleta je prišlo že med društvom in španskim odvetnikom, ki naj bi na sodišču
zastopal ogoljufane vlagatelje, zato so ga morali zamenjati. Razprava se na sodišču
še odvija, ogoljufani vlagatelji pa upajo, da bodo dobili povrnjen vsaj del vloženega
denarja, saj so organizatorju Cordonu že zamrznili del premoženja. Sojenje poteka,
španski odvetniki pa so glede razpleta optimistični in verjamejo v ugodno rešitev za
oškodovance v tej prevari.
8.5.5 Piramidna igra Finanzas Forex v tujini
V ZDA naj bi v povezavi s Finanzas Forex država že zasegla 294 zlatih palic, devet
luksuznih avtomobilov in okrog 40 milijonov evrov z 59 različnih računov. Po
32
zapriseženi izjavi preiskovalca Noela F. Martineza je šlo za trgovanje na trgu valut
(Forex) manj kot pet odstotkov sredstev vlagateljev, pa še ta naložba je prinesla 27-
odstotno izgubo. Večina denarja je bila porabljenega za osebne koristi vpletenih
(Finanzas Forex: Od obljub do zlatih palic in tožbe, 2010).
Primer piramidne igre Finanzas Forex je potekal tudi na Hrvaškem, kjer sta dva
goljufa prevarala vlagatelje za okoli 18 milijonov evrov. Eden od vodilnih je podlegel
pritisku in storil samomor.
9 Kazenska ovadba
Primer kazenske ovadbe, ki so jo na sodišče vložili oškodovanci, ogoljufani v denarni
verigi.
Oškodovanci:
1. Oseba oškodovanec 1 (naslov, tel. številka)
2. Oseba oškodovanec 2 (naslov, tel. številka)
3. Oseba oškodovanec 3 (naslov, tel. številka)
Na podlagi 146. člena Zakona o kazenskem postopku podajamo Policijski upravi
Ljubljana – Sektorju kriminalistične policije, Prešernova 18, 1000 Ljubljana
K A Z E N S K O O V A D B O
zoper:
1. Osumljenko 1, ki je vpletena v kaznivo dejanje organizacije denarnih verig
2. Osumljenca 2, ki je vpleten v kaznivo dejanje organizacije denarnih verig
zaradi suma storitve kaznivega dejanja organiziranja denarnih verig in nedovoljeno
prirejanje iger na srečo po členu 212 KZ-1 in goljufije po členu 211 KZ-1, ker sta v
letih 2007 do 2009 sodelovala v piramidni igri in z lažnimi obljubami na goljufiv način
33
izvabila od oškodovancev najmanj 165.000 €, pri tem pa si pridobila protipravno
premoženjsko korist v obliki provizij v znesku najmanj 25.000 €.
O b r a z l o ž i t e v:
Osumljenka 1 in osumljenec 2 sta bila več let izvenzakonska partnerja, ki sta živela v
skupnem stanovanju. Zaposlitveni status osumljenke 1 nam ni znan, osumljenec 2 pa
je bil do lanskega leta poklicni sekretar sindikata lesarskih delavcev v okviru
Svobodnih sindikatov.
Za osumljenko 1 nam je tudi poznano, da je bila policijsko in sodno že obravnavana
za goljufije. Njeno delovanje, povezano s to ovadbo, pa sega v leto 2007, ko je
začela sodelovati s podjetjem X, ki naj bi se ukvarjalo z nekakšnimi finančnimi
naložbami. Pozneje je začela iskati finančne vlagatelje za valutno trgovanje FOREX.
Očitno je v nabiranje denarja vpregla tudi svojega partnerja osumljenca 2, ki je bil
med drugim do lanskega leta dolgoletni blagajnik društva za šport in rekreacijo,
katerega člani prihajajo iz mnogih predelov Slovenije.
Zato je »reklamo o odličnih zaslužkih« med člani društva naredil prav osumljenec 2.
Vsi zgoraj navedeni oškodovanci smo tudi člani tega društva. Osumljenec je med
člani društva veljal za zglednega in poštenega blagajnika in sploh za ugledno in
zaupanja vredno osebo, zato je treba posebej poudariti, da smo pozneje denar za
»naložbe« izročili osumljenki 1 izključno zaradi zaupanja v osumljenca 2.
Tako sta osumljenca v letih od 2007 do 2009 večkrat obiskala oškodovance ter jim
predstavljala finančne naložbe v različne sklade kot npr. MAT PROJECT LIMITED,
Company by shares, s sedežem Grandby street, Kingston, Saint Vincent (otok v
Karibih). Omenjeni sklad naj bi se pozneje preimenoval v FUTURE TREND
INVESTMENT HOLDING LIMITED.
Delovanje osumljencev je bilo pri vseh oškodovancih enako: denar so največkrat
izročali osumljenki 1, občasno tudi osumljencu 2, ki sta od vsakega pridobljenega
zneska imela 15 % provizijo. V praksi je to pomenilo, da si ji npr. izročil 5000 € (to je
bil najmanjši možni znesek) kot vložek, za kar je izstavila blagajniški prejemek, nato
pa si ji moral brez kakršnegakoli potrdila izročiti na ta znesek še 15 %, torej še 750 €
kot njuno provizijo. Ob tem sta osumljenca obljubljala tako rekoč astronomske
donose – 20 % na mesec. Da bi bila vlaganja še bolj prepričljiva, je npr. oškodovanec
1, ki je preko osumljenca vložil 60.000 €, preko elektronske pošte dobival obvestila,
34
da je njegov vložek v letu 2008 narastel že na 296.000 €. Za tak znesek je potem
oškodovanec 1 prejel po pošti tudi nekakšen certifikat. Enake certifikate so prejeli
vsi vplačniki. Iz dopisov je tudi razvidno, naj bi bil »volumen« (najbrž je mišljena
glavnica z že pripadajočimi donosi) vezan minimalno dve leti, donosi pa naj bi bili
razpoložljivi vsaka dva meseca.
Ker pa seveda ni bilo obljubljenih donosov, je bila osumljenka 1 vedno težje
dosegljiva na telefon, na mail-e ni odgovarjala, nato je spremenila tel. številko in
mail in tudi zapustila mesto stalnega prebivališča. Pošiljala pa je razna elektronska
sporočila, iz katerih je razvidno »nategovanje« vlagateljev, kot med drugim:
- Da so zaradi likvidnostnih težav pred stečajem oz. da ponujajo izplačila po
štirih variantah, od katerih seveda nobena ni bila uresničena.
- In nazadnje, da možnosti za izplačila ni, ker so razni »nestrpneži« vlagali
kazenske ovadbe po različnih institucijah Evrope …
Posebej opozarjamo še na dejstvo, da je osumljenec 2 v navedeno goljufijo vložil
tudi denar svojega sindikata, in sicer okoli 350.000 €, ki je prav tako kot denar drugih
oškodovancev poniknil v kriminalno podzemlje. Ob tem osumljenca igrata vlogi žrtve
in trdita, da nimata nobenega premoženja. Zato se postavlja ključno vprašanje, kam
je izginila vsa njuna provizija, pobrana od vlagateljev, še posebej provizija, ki si jo
je osumljenec 2 najbrž izplačal od sindikalnega denarja. Kot oškodovanci zato
predlagamo, da policija usmeri svoje delovanje poleg v odkritje glavnih
organizatorjev piramidne igre tudi v preiskavo njune premoženjske koristi iz teh
poslov in da se odkrije, kje premoženje skrivata.
Obstajata pa še dve možni obliki nezakonitega delovanja osumljencev, in sicer:
- Da sta bila mogoče res samo soudeleženca oz. sostorilca pri piramidni igri,
katere cilj je bil pod pretvezo finančnih vlaganj za enormne obresti
ogoljufati čim več naivnih državljanov in da je njuna protipravna
premoženjska korist sestavljena zgolj iz pobranih 15 % provizij.
- Da sta poleg provizij zadržala tudi celotne denarne vložke ali vsaj del
vložkov oškodovancev in jih nista nakazala naprej v piramidni sistem.
Prijavitelji so oškodovani za naslednje zneske (upoštevani so čisti vložki, brez 15 %
provizije):
- Oškodovanec 1 – 60.000 €
35
- Oškodovanec 2 – 10.000 €
- Oškodovanec 3 – 75.000 €
Prijaviteljem je tudi poznano, da so na enak način preko osumljenke 1 in osumljenca
2 oškodovani še drugi vlagatelji. Prijavitelji in ostali oškodovanci bodo podrobnosti
pojasnili ob razgovorih s kriminalisti (osebni intervju, 6. 3. 2013).
Po vlogi kazenske ovadbe je potrebno na sodišče priložiti tudi razna dokazila, ki se
jih dobi z raziskovanjem, s pomočjo kriminalistov, policije ali detektivov.
10 Raziskava
10.1 Opredelitev problema in cilj raziskovanja
Problem, ki sem ga želela raziskati in predstaviti v diplomski nalogi, so piramidne
igre. Pri ljudeh ustvarijo neko grenko izkušnjo, zlasti pri tistih, ki so v njih sodelovali
in pri tem izgubili veliko denarja.
Cilj raziskave je bil pridobiti čim več različnih mnenj, kaj piramidne igre pomenijo za
ljudi in kako jih dojemajo. Kljub mojemu mnenju, da še vedno veliko ljudi sodeluje v
igrah, so v anketi sodelovali predvsem ljudje, ki v piramidni igro niso bili nikoli
udeleženi. Ta podatek je razveseljiv, saj nam pokaže, da se ljudje izogibajo takšnim
prevaram.
10.2 Udeleženci
V raziskavi, ki sem jo opravila z elektronskim anketnim vprašalnikom, je sodelovalo
129 ljudi. V anketo sem poskušala vključiti čim več različnih starostnih skupin.
Najnižja starost je bila 16, najvišja pa 57. Udeleženci so bili izbrani naključno, od
tega je bilo 73 žensk in 55 moških.
36
10.3 Postopek
Za izdelavo ankete sem uporabila spletni portal MojaAnketa.si. V diplomski nalogi
bom rezultate predstavila v programu Microsoft Excel. Anketirani so bili ljudje
različnih starosti in stopnje izobrazbe (od osnovnošolske izobrazbe do magisterija). Iz
ankete bom izpostavila le nekaj vprašanj, prikazanih v grafih.
10.4 Rezultati
Graf 1: Piramidna igra je
Prvi graf prikazuje odgovore na vprašanje, kaj je piramidna igra. Največ anketirancev
je izbralo prvo trditev, da temelji na piramidni strukturi, in trditev, da ljudje na vrhu
dobivajo zaslužke.
24%
4%
24%9%
3%
5%
12%
5%
10%
4%
Temelji na piramidni strukturi Poznana tudi kot ponzi shema
Ljudje na vrhu dobivajo zaslužke Možen hiter in lahek zaslužek
Igra s katero lahko vsak udeleženec obogati Ponujena so mnenja zadovolnjih strank
Sedež podjetja je velikokrat v tujini Potreben je majhen vložek
Je podobna mrežnemu marketingu Nikoli ne zmanjka vlagateljev
37
Graf 2: Verjamete, da je s piramidno igro možno zaslužiti
Pri odgovoru na to vprašanje je zelo tanka meja med tistimi, ki pravijo, da je možno
zaslužiti, in tistimi, ki se s trditvijo ne strinjajo.
Graf 3: Katere piramidne igre so vam poznane
Kar 43 % vseh anketirancev ne pozna nobene piramidne igre, najbolj poznana pa je
Catch the Cash, ki je potekala med prvimi piramidnimi igrami v Sloveniji.
47%
53%
Da Ne
26%
12%
5%3%
10%
43%
1%
Catch the cash Fair play Gem collection
Remius Finanzas forex Ne poznam nobene
Drugo
38
Graf 4: Zakaj bi se odločili za vstop v piramidno igro
Iz odgovorov na to vprašanje je razvidno, da se kar 80 % ljudi, ki je odgovarjalo, ne
bi odločilo za vstop v piramidni sistem. Ta podatek nam da potrditev, da se mogoče
zmanjšuje število naivnih ljudi, ki bi sodelovali v piramidni igri.
Graf 5: Ali ste že bili udeleženi v kakšni piramidni igri
To vprašanje pa je samo potrditev prejšnjega, da 92 % ljudi ni bilo udeleženih v
nobeni piramidni igri.
6%8% 2%
2%
2%
80%
Hiter zaslužek Lahek zaslužek
Prepričljiv ponudnik Kar tako
Drugo Nikoli se ne bi odločil/a
8%
92%
Da Ne
39
Graf 6: Zakaj niste vstopili v piramidno igro
Iz odgovorov na zgornje vprašanje vidimo, zakaj se anketiranci niso udeležili
piramidne igre.
Graf 7: V kateri igri so sodelovali anketiranci
7 % ljudi, ki so v anketi priznali sodelovanje v piramidni igri, so najpogosteje
sodelovali v piramidni igri Finanzas Forex.
Najpogostejši razlog za udeležbo v piramidni igri je bil, ker jih je v igro povabil
oziroma v to nagovarjal znanec ali prijatelj. Tveganja se v večini niso zavedali,
temveč so le naivno verjeli, da bodo lahko od igre imeli nek dodaten zaslužek. Ko
niso več dobivali obljubljenih obresti, so spoznali, da je igra zasnovana na piramidni
0%
32%
14%
51%
3%
Nisem imel/a denarja
Vedel/a sem kako sistem deluje in da lahko pri tem vse izgubim
Ker se ne strinjam s pogoji sodelovanja, da v ta sistem vabim nove ljudi
Ker me ne zanima
Drugo
20%0%
0%
10%
40%
30%
Catch the cash Fair play Gem collection
Remius Finanzas forex Drugo
40
shemi in obsojena na propad. Od vlaganj niso imeli nobenih koristi, temveč le izgubo.
Organizator igre v večini primerov ni kazensko odgovarjal.
41
11 Zaključek
V diplomski nalogi sem želela čim bolj nazorno prikazati, kaj so piramidne igre in na
kakšen način delujejo. Po Ponzijevi shemi, kot drugače tudi imenujemo piramidno
igro, se torej z denarjem vlagateljev, ki vstopajo v shemo, plačujejo donosi starim
vlagateljem. Se pravi, ko je vplačil več kot izplačil, sistem nemoteno deluje.
Problem pa nastane pozneje, ko se stvar obrne in je več izplačil kot vplačil. Takrat
začne sistem razpadati.
Ob pisanju naloge sem ugotovila, da je tudi Slovenija država, kjer se vedno najdejo
naivni vlagatelji, ki nasedajo finančnim prevarantom z obljubami o bogastvu.
Zasledili smo razne igre, kot so Catch the Cash, Gem Collection, Remius, Finanzas
Forex, Fair Play in Fx-run, vse pa so se končale na podoben način, brez obljubljenih
obresti in vložka, goljufi pa so se izognili kazni. Nobena tudi ni imela dovoljenja za
opravljanje investicijskih storitev v Sloveniji. Drugačen konec je bil edino v primeru
Remius, kjer je organizator za svoja sleparska dejanja tudi kazensko odgovarjal in
kazen preživlja v zaporu. Kazen, kot je bila izrečena v primeru Madoff, pri nas ni
verjetna in slovenski goljuf je bil za svoja dejanja obsojen na deset let zapora.
Vseeno pa ostaja možnost za kaznovanje prevarantov, ki organizirajo take igre, zelo
majhna, zato se še naprej poslužujejo takih iger, s katerimi poskušajo obogateti.
Problem pa nastane tudi pri oškodovancih, ki neradi govorijo o svojih izgubah. Mnogi
to raje zadržijo zase, saj se ne želijo izpostavljati in si zmanjšati ugleda v družbi, ker
so bili žrtve goljufij, kot so piramidne igre. Kot pravi rek: raje pozabijo na storjeno
napako in jo pozneje ne bodo več ponovili. Nekateri oškodovanci se po pomoč
obrnejo na detektiva, ki zbira podatke o osumljencu, te pa nato v nekaterih primerih
koristno uporabijo na sodišču.
Lahko se torej vprašamo, zakaj prevaranti sploh izgubljajo svoj čas in nas vabijo v
takšen posel z velikimi obrestmi in obljubami o bogastvu, če pa bi lahko imeli to
bogastvo sami, brez prepričevanja drugih ljudi, naj se pridružijo shemi. Postavi pa se
nam lahko še drugo vprašanje, in sicer, zakaj je kljub takšnim donosom, kot nam jih
ponujajo, na svetu tako malo multimilijonarjev.
V diplomski nalogi sem opravila tudi anketo, s katero sem želela pridobiti čim več
podatkov, kako pogosto ljudje sodelujejo v piramidnih shemah. Rezultati so pokazali,
42
da velika večina vprašanih ne sodeluje oziroma so seznanjeni s tem, kako sistem
poteka in vanj ne vlagajo svojih prihodkov.
Natančneje sta opisana tudi dva primera, ki sta potekala v Sloveniji. Podatke sem
pridobila le iz medijev, saj je kakršnekoli ostale podatke o primerih težko pridobiti.
Vsake toliko časa se še vedno znova pojavljajo nove piramidne igre. Po razkritju
zadnje piramidne igre je še nekaj časa zatišje, nato pa se pojavi nova, ki obljublja
hitre in lahke zaslužke. Ostaja večno vprašanje, kaj nas zavira pri tem, da bi to
preprečili. Ali je kriv zakon, v katerem so premile kazni za storilce, ali morda
preiskovalci, ker ne dobijo zadostne količine podatkov za preiskovanje, ali na koncu
ljudje sami, ki s svojo naivnostjo in navkljub medijskemu obveščanju vedno znova
podležejo takšnim igram in upajo na zaslužek, še preden bo zmanjkalo vplačnikov.
Igra se nato ustavi, veliko jih ostane brez obljubljenega denarja.
Vsem, ki so jih z raznimi obljubami po visokih zaslužkih vabili v tako imenovane
piramidne igre, in vsem, ki se bodo še znašli v podobnih situacijah, svetujem, da se
teh iger izogibajo. Takšnih donosov po vsej logiki ni, oziroma so skoraj nemogoči.
Sploh pa vam jih ne morejo zagotoviti promotorji, ki vas vabijo v igro z obljubami o
minimalnih tveganjih po izgubi vložka.
43
12 Uporabljeni viri
Agencija za trg vrednostnih papirjev. (2010). Forex. Pridobljeno na http://www.a-
tvp.si/Documents/forex.pdf
Charles Ponzi Biography. (2013). Bio.true story Pridobljeno na
http://www.biography.com/people/charles-ponzi-20650909
Članek za preventivo hendikepiranih pred lahkovernimi zaslužki in pred kaznovanjem.
(19. 2. 2007). Handyworld-si.com. Pridobljeno na http://www.handyworld-
si.com/slo/article.php/20070219104447289
Deisinger, M. (2007). Odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja. Ljubljana: GV
založba.
Dvoršek, A. in Selinšek L. (2005). Problematika finančnega kriminala v Sloveniji.
Ljubljana: Fakulteta za policijsko-varnostne vede; Pravna fakulteta.
Finanzas Forex – celotna zgodba o donosih in nategih. (24. 9. 2008). Finance.si.
Pridobljeno na http://www.finance.si/224445
Finanzas Forex: Od obljub do zlatih palic in tožbe. (25. 5. 2010). Mojportfelj.com.
Pridobljeno na https://www.mojportfelj.com/novice.php?novica=1520
Glining, M. (1997). Mednarodno finančno sleparstvo. Ljubljana: Združenje bank
Slovenije.
Kazenski zakonik. (2008). Uradni list RS, (55/08).
44
Kos, B. (8. 6. 2011). Mrežni marketing in piramidni sistemi. Blazkos.com. Pridobljeno
na http://www.blazkos.com/mrezni-marketing-in-piramidni-sistemi.php
Lamberger, I. (2009). Gospodarski kriminal: gradivo za predmet gospodarska
kriminaliteta. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.
Lončarič, A. (2006). Denarne verige kot kazniva dejanja (Diplomsko delo). Ljubljana:
Fakulteta za varnostne vede.
Maver, D. in Kečanovič, B. in Mrhar, P. (2002). Problematika odkrivanja in pregona
gospodarske kriminalitete. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve
Republike Slovenije.
Milič, M. (11. 5. 2011). Dramatični zaplet zgodbe o Finanzas Forex. Finance.si.
Pridobljeno na http://finance.si/311735/Dramati%C4%8Dni-zaplet-zgodbe-o-
Finanzas-Forexu
Milič, M. (21. 12. 2009). Je Slovenija dobila svojega Madoffa?. Finance.si. Pridobljeno
na http://www.finance.si/266855/Je-Slovenija-dobila-svojega-Madoffa
Milivojević, Z. (12. 2. 2009). Kaj je ponzijeva shema in kdo so njene žrtve.
Finance.si. Pridobljeno na http://www.finance.si/237757
Nidorfer, M. in Milič, M. (3. 12. 2008). Finanzas Forex, 3. del. Finance.si. Pridobljeno
na http://www.finance.si/231308
Polanič, M. (14. 5. 2010). Za milijoni v eni največjih denarnih verig v Sloveniji izginile
vse sledi. Dnevnik.si. Pridobljeno na
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/1042359272
45
Svoljšak, M. in Žigon I. (18. 4. 2003). Insajderstvo: kdo so slovenski insajderji.
Revijakapital.com. Pridobljeno na
http://www.revijakapital.com/kapital/poslovnefinance.php?idclanka=1313&o
znaci=insajderstvo
The United States Department of Justice. (2013). United States v. Bernard L. Madoff
and Related Cases. Pridobljeno na
http://www.justice.gov/usao/nys/madoff.html
Urbanija, A. (27. 2. 2009). Goljuf blagega značaja. Finance.si. Pridobljeno na
http://www.finance.si/239343/Goljuf-blagega-zna%E8aja
U.S. Securities and Exchange Commission. (2013). Ponzi Schemes Freqzently Asked
Questions. Pridobljeno na http://www.sec.gov/answers/ponzi.htm
Žišt, D. (14. 5. 2010). Denar upnikov porabil zase?. Večer.com. Pridobljeno na
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=201005140554
0557
46
13 Priloga
Vprašalnik
1. Piramidna igra je: (možnih več odgovorov)
- Temelji na piramidni strukturi
- Poznana tudi kot ponzi shema
- Ljudje na vrhu dobivajo zaslužke
- Možen hiter in lahek zaslužek
- Igra, s katero lahko vsak udeleženec obogati
- Ponujena so mnenja zadovoljnih strank
- Sedež podjetja je velikokrat v tujini
- Potreben je majhen vložek
- Je podobna mrežnemu marketingu
- Nikoli ne zmanjka vlagateljev
2. Ali denarna veriga oz. piramidna igra za vas pomeni kaznivo dejanje?
DA – NE
3. Verjamete, da je s piramidno igro možno zaslužiti?
DA - NE
4. Organizatorja denarne verige se po KZ-1 kaznuje z 1 do 8 let zapora. Ali je po
vašem mnenje kazen:
- Premila
- Ravno pravšnja
- Prevelika
- Drugo
5. Katere piramidne igre so vam poznane? (možnih več odgovorov)
- Catch the Cash
- Fair Play
- Gem Collection
- Remius
- Finanzas Forex
- Ne poznam nobene
- Drugo
47
6. Zakaj bi se odločili za vstop v piramidno igro?
- Hiter zaslužek
- Lahek zaslužek
- Kar tako
- Prepričljiv ponudnik
- Drugo
7. Ali vas je že kdo nagovarjal, da bi vstopili v piramidno igro?
DA – NE
8. Ali ste bili že udeleženi v kakšni piramidni igri?
DA – NE
9. (Odgovor Ne) Zakaj niste vstopili v piramidno igro?
- Nisem imel denarja
- Vedel sem, kako sistem deluje in da lahko pri tem vse izgubim
- Ker se ne strinjam s pogoji sodelovanja, da v ta sistem vabim nove ljudi
- Drugo
10. (Odgovor Da) Katero?
- Catch the Cash
- Fair Play
- Gem Collection
- Remius
- Finanzas Forex
- Drugo
11. Zakaj ste se odločili za vstop v piramidno igro?
- Hiter zaslužek
- Lahek zaslužek
- Kar tako
- Prepričljiv ponudnik
- Za vstop nagovarjal znanec/prijatelj
- Drugo
48
12. Kako ste vstopili v piramidno igro?
- Povabil me je prijatelj, sorodnik
- Oglas na internetni strani za visoke zaslužke
- Drugo
13. Na osnovi katere storitve je potekala denarna veriga?
- Valutni trgi
- Mesečne obrestne mere
- Kupovanje kuponov
- Drugo
14. Ali ste se zavedali tveganja, ki ga prinese piramidna igra?
DA – NE
15. Kdaj ste spoznali, da je igra zasnovana na piramidni strukturi?
- Po nekaj vplačilih
- Takoj
- Ko nisem več dobil/a obljubljenih obresti
- Ko se je ves sistem sesul
16. Koliko ste v piramidni igri izgubili?
- Malo
- Veliko
- Zelo veliko
- Vse svoje prihranke
17. Ali ste si za sodelovanje v piramidni igri sposodili denar ali najeli kredit?
DA – NE
18. Ali ste v piramidni igri kaj pridobili?
DA – NE
19. (odgovor DA) Koliko?
- Vloženi denar in obresti
- Vloženi denar in nekajkrat povrnjene obresti
- Drugo
49
20. Ali je organizator denarne verige kazensko odgovarjal?
DA- NE
21. Ali je bila piramidna igra medijsko razkrinkana?
DA – NE
22. Ali povezujete piramidno igro z mrežnim marketingom?
DA – NE
top related