AM

BRO

Ž TE

STEN

UM

ETN

IŠKO

SAM

OZA

VED

ANJE

PO

ZNEG

A O

BDO

BJA

Naslovnica:

Alegorični avtoportret

1979

23

Galerija likovnih samorastnikov Trebnjeod 28. februarja do 5. maja 2019

AMBROŽ TESTENUMETNIŠKO SAMOZAVEDANJE POZNEGA OBDOBJA

Avtoportret

1937

1

1

BRAT AMBROŽ TESTEN

UMETNIŠKO SAMOZAVEDANJE POZNEGA OBDOBJA

Napačno je razmišljanje ljudi, ki menijo, da samostanski redovnik ni prisoten na tem svetu.1

„Po rodu sem Slovenec, po življenju Hrvat, po daru Božje previdnosti kristjan, po duši Jezusov učenec, po poklicu brat sv. Frančiška Asiškega …“ To so besede brata Ambroža Testena, ki kažejo na zvestobo njegovemu poreklu, prostoru, v katerem je živel, ter predanost frančiškanskemu poklicu, ki ga je davnega leta 1913 vodil v frančiškansko provinco sv. Hieronima v Dalmaciji in Istri. Zapisane so kot invokacija besedilu njegovega življenjepisa, katerega je zapisal teolog in bogoslovec brat Bernardin Škunca, ki je ob dobrem poznavanju svojega sobrata razgrnil njegovo življenje v polnosti in izpopolnitvi frančiškanskega duha.2

Testenov vstop v samostan leta 1913 je bil kmalu prekinjen s 1. svetovno vojno, ko je bil vpoklican in poslan na evropsko fronto. Po vojni se je odločil za posvetno življenje in se dve leti zadrževal v Ljubljani, leta 1920 pa se je vrnil v samostan kot brat laik in posvečen duhovnem življenju ter samostanskim delom v vsakem trenutku, do pozne starosti, ostal zvest veselju do risanja in slikanja.

FRA AMBROZ TESTEN

UMJETNIČKA SAMOSVIJEST POZNOG DOBA

Krivo misle ljudi kad samostanskog redovnika drže za kakvog odsutnika od ovoga svijeta.1

„Po rođenju sam Slovenac, po življenju Hrvat, po daru Božje providnosti kršćanin, po duši Isusov učenik, po zvanju fratar sv. Franje Asiškoga…“. Riječi su to Fra Ambroza Testena koje iskazuju odanost svome podrijetlu, prostoru u kojemu je živio i posvećenost franjevačkoj vokaciji, koja ga je dovela davne 1913. u Franjevačku provinciju svetog Jeronima u Dalmaciji i Istri. Zapisane su kao invokacija tekstu njegova životopisa, koji je sastavio teolog i liturgičar Fra Bernardin Škunca, koji je, poznavajući svog subrata, razgrnuo njegov život u punoći i ostvarenosti franciskanskog duha.2

Testenov ulazak u samostan 1913. godine, ubrzo je prekinut I. svjetskim ratom, kada je unovačen i poslan na europske ratne fronte. Nakon rata unatoč odluci da živi sekularno se dvije godine zadržava u Ljubljani, godine 1920 vraća se u samostan kao brat laik posvećen duhovnom životu i samostanskim poslovima i u svakom trenutku, do pozne životne dobi, ostaje vjeran pasiji crtanja i slikanja.

1 Škunca, 2013, str. 185.2 Škunca, 2013: Življenjepis je bil objavljen tudi v razširjeni izdaji leta 2017

ob 120. letnici rojstva brata Ambroža Testena, ko se je 17. septembra v mestu Rabu odvijal hrvaško-slovenski zbor o njegovem življenju in delu.

1 Škunca, 2013., str. 1852 Škunca, 2013.: Životopis je obavljen i u proširenom izdanju 2017. godine

povodom 120. godišnjice rođenja Fra Ambroza Testena, kada je 17. rujna u gradu Rabu održan hrvatsko-slovenski skup o njegovu životu i djelu.

2

NEPRIČAKOVANJE ODKRITJA

Opus slikarja samouka, brata Janeza Ambroža Testena3, se je javnosti odkril nepričakovano, šele leta 1980 v njegovem 83. letu življenja in 60. letu njegovega redovništva – štiri leta pred njegovo smrtjo. Osvojil je javnost – tako strokovno kot laično – z iskrenim in težko napisanim slogom dvojnosti; naravnega in nadnaravnega, grešnosti in svetosti, milosti in kazni, luči in teme ter žrtve, ki odrešuje. Slogom nežnosti in čustvenosti, ki se prepleta z eksistencialno vročico in tesnobo. Nebesa, pekel in sublimacija angelov. V majhnih formatih in risbah s črnim tušem, peresom in čopičem s čudovitim slogom, ki se je razvijal iz packe in linije, njunega medsebojnega dopolnjevanja in soočenja. V bleščečih barvah njegovih pastelov in gvašev in predvsem v njegovi neprekosljivi domišljiji ter simbolnem jeziku oblik. Ni bila potrebna svetopisemska, novozavezna ali apokaliptična ikonografija ali pa ikonografija Dantejevega pekla, da bi razumeli likovno pismo malega brata iz njegove poslednje samostanske postaje, samostana sv. Bernardina v Kamporju na otoku Rabu, kjer je ob zavedanju lastne „majhnosti“ brata laika spregovoril z najbolj avtentičnim in empatičnim izrazom občudovanja svetu Stvarnika.

KONTEMPLACIJA IN TESNOBA

Skozi šest desetletij svojega redovništva v frančiškanski provinci sv. Hieronima je živel več ali manj časa v osmih samostanih: „… imam občutek, da so ti samostani zgrajeni zame, predvsem Cavtat, Kuna, Orebić, Krapanj, Kampor. Ti samostani presegajo želje mojega srca in mojih oči. V samostanu imam vse, kar si želim: cerkev, da molim k Bogu, atrij, da se sprehajam pod oboki tudi ob dežju, da se zaustavim med razmišljanjem … Ob samostanskih stavbah je vrt, ograjen, a tudi odprt v okolico, ponoči

pa Luni in zvezdam.“4 Na tej redovniški poti in potopisu skozi samostanske mikrosvetove je ostal v spominu kot brat slikar. V zagrebškem krogu likovnih umetnikov, umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov nihče ni ostal ravnodušen do Testenove svežine imaginacije in iskrenosti. Z vizijami gorečnosti, kontemplacije in tesnobe, ki se niso zanašale na slovesno retoriko verske in cerkvene umetnosti, temveč so v sebi vsebovale človeško merilo in ganljivost.

BLIŽINA IN EMPATIJA DEL

Brat Ambrož Testen je bil do takrat poznan samo ozkemu krogu obiskovalcev muzeja frančiškanskega samostana, za katerega je skrbel in zanj ustvarjal v svojih prostih trenutkih. Med njimi je prvič začutil veselje in radost do svojih del. Nesebično jih je delil in podarjal, a so krhkost potrošnih materialov (vse, na čemer se je lahko pustila sled) in relativno mali formati del vzbujali strah, da bo ta na novo odkrit opus propadel in izginil. Zaradi njegove umetniške nekonvencionalnosti in lahkotnosti ustvarjanja ter Testenove malomarnosti glede deljenja in podarjanja, so bila ta dela povsem nezaščitena v luči retorike in slovesnosti govora verske umetnosti. Bili pa sta blizu, bili sta empatični in govorili sta o sodobni senzibilnosti. Iz teh razlogov je bilo ta dela nujno predstaviti javnosti in jih kritično ovrednotiti, objaviti, da se bodo ohranila. V Kamporju se je organizirala razstava. Na podlagi te novice so se v slovenskem tisku pojavili naslovi o slovenskem samoukem bratu slikarju. Organizirane so bile razstave, vključili so se pisatelji, institucije, založniki, veliko vlogo pri ohranjanju sedanjega spomina na njegovo življenje in delo pa je imel Svet slovenske nacionalne manjšine mesta Zagreb, ki sledi vsem likovnim dogodkom in obletnicam, s tem pa se poklanja njegovemu poreklu.5

3 Njegovo krstno ime je Janez. Ob prvem vstopu v samostan je dobil ime Benedikt, leta 1920 pa Ambrozij.4 Škunca, 2013, str. 185.5 Monografijo je pisal dr. Ive Šimat Banov, ki je izvedel tudi terenske raziskave. Založniki so bili Krščanska sodobnost, samostan sv. Bernardina v Kamporju in Narodna in

univerzitetna knjižnica v Zagrebu (knjiga je bila v razširjeni izdaji objavljena tudi leta 1998). Hkrati sta bili kot darilo samostana v letu 1981 v grafično zbirko Narodne in univerzitetne knjižnice predani 102 Testenovi risbi, s čimer so te postale del opusa zaščitene narodne dediščine. V Kamporju je v stari cerkvi sv. Evfemije odprta „Galerija Testen“ s stalno razstavo. Del kamporske zbirke je razstavljen tudi v „Galeriji Testen“ v frančiškanskem samostanu na Košljunu, v prvi Testenovi samostanski postaji, kjer ga je leta 1914 našla prva svetovna vojna. V muzejskem prostoru, današnjih Klovićevićevih dvorih v Zagrebu, je bila leta 1989 postavljena Testenova monografska razstava s 300 deli iz samostanov in zasebnih zbirk, ob tej priložnosti pa je bila v velikem obsegu predstavljena tudi omenjena zbirka iz Narodne in univerzitetne knjižnice.

3

NEOČEKIVANOST OTKRIĆA

Opus samoukog slikara, fra Janeza Ambroza Testena,3 otkrio se javnosti neočekivano, tek 1980. godine u njegovoj osamdeset i trećoj godini života i u šezdesetoj godini njegova redovništva. Četiri godine prije smrti osvojio je javnost - stručnu i laičku - iskrenim i teško svrstivim rukopisom dualnosti; prirodnog i natprirodnog, griješnosti i svetosti, milosti i kazne, svijetlosti i mraka i žrtve koja iskupljuje. Rukopisom nježnosti i emocionalnosti koja se prepliće s egzistencijalnom groznicom, tjeskobom i zebnjom. I raj i pakao i anđeoska sublimacija. U malim formatima i u crtežima crnim tušem perom i kistom začudnog rukopisa koji se razvijao iz mrlje i linije, njihovog međusobnog nadopunjavanja i konfrontacije. U blistavim bojama njegovih pastela i gvaševa i nadasve u njegovoj nesputanoj imaginaciji i simboličnom jeziku oblika. Nije bila potrebna biblijska, novozavjetna ili apokaliptična ikonografija ni ikonografija Danteovog pakla kako bi razumjeli likovno pismo maloga brata iz njegove posljednje samostanske postaje, samostana sv. Bernardina u Kamporu na otoku Rabu gdje je, osjećajući vlastitu „malenost“ brata laika, progovorio najautentičnijim i empatijskim izričajem divljenja Stvoriteljevu svijetu.

KONTEMPLACIJA I ZEBNJA

Tijekom šest desetljeća svojeg redovništva u franjevačkoj provinciji sv. Jeronima boravio je kraće i duže vrijeme u osam samostana: „… imam osjećaj, da su ti samostani građeni baš za mene, posebno Cavtat, Kuna, Orebić, Krapanj, Kampor. Ti samostani nadmašuju želje moga srca i mojih očiju. U samostanu imam sve što želim: crkvu, da se Bogu molim, klaustar da pod svodom šećem i za kišnih dana, da u razmišljanjima zastanem … uz samostanske zgrade imam vrt, redovito ograđen, ali i otvoren okolišu,

a noću mjesecu i zvijezdama.“4 Na tom redovničkom putu i putopisu kroz samostanske mikrosvjetove ostao je zapamćen kao brat slikar. U zagrebačkom krugu likovnih umjetnika, povjesničara umjetnosti i likovnih kritičara nitko nije ostajao ravnodušan prema Testenovoj svježini imaginacije i iskrenosti. Vizijama zanosa, kontemplacije i zebnje, koje se nisu oslanjale na svečanu retoriku religiozne i crkvene umjetnosti, već su u svojoj slici sadržavale ljudsku mjeru i dirljivost.

BLISKOST I EMPATIČNOST DJELA

Fra Ambroz Testen bio je do tada poznat samo uskom krugu posjetilaca muzeja franjevačkog samostana za kojeg je skrbio i u slobodnim trenucima stvarao. Među njima prvi je put osjetio radovanje i čuđenje prema svojim djelima. Nesebično ih je dijelio i darivao, a krhkost trošnih materijala (sve na čemu se moglo ostaviti trag) i relativno mali formati djela budili su strepnju, da će se taj tek pronađeni opus osuti i nestati. Njegova artistička nekonvencionalnost i svojevrsna lakoća stvaranja, kao i Testenova nehajnost prema njima u darivanju i dijeljenju, činila je to djelo posve nezaštićenim posebno u svijetlu retorike i svečanosti govora religiozne umjetnosti. Ali bila je bliska, bila je empatična i govorila je suvremenom senzibilitetu. Iz tih je razloga postojala hitnost, da se djelo izloži javnosti i kritički vrednuje, objavi te da bude sačuvano. Organizirana je izložba u Kamporu. Tragom te vijesti u slovenskom tisku pojavili su se napisi o slovenskom samoukom bratu slikaru. Organizirane su izložbe, uključili su se pisci, institucije, izdavači, a veliku ulogu u održavanju aktualne memorije na njegov život i djelo imalo je i Vijeće slovenske manjine grada Zagreba, koje prati sva likovna zbivanja i obljetnice, odajući dug njegovu podrijetlu.5

3

3 Njegovo krsno ime je Janez. Pri prvom ulasku u samostan dobiva ime Benedikt, a 1920. Ambrozije.4 Škunca, 2013., str. 185.5 Monografiju je pisao dr. Ive Šimat Banov koji je poduzeo i terenska istraživanja. Izdavači su bili Kršćanska sadašnjost, samostan Sv. Bernardina u Kamporu i Nacionalna

Sveučilišna knjižnica u Zagrebu (knjiga je u proširenom izdanju objavljena i 1998). Istodobno, darovnicom samostana 1981. godine, 102 Testenova crteža ušlo je u Grafičku zbirku Nacionalne i sveučilišne knjižnice postajući djelom fundusa zaštićene nacionalne baštine. U Kamporu je u staroj crkvi Sv. Eufemije otvorena „Galerija Testen“ sa stalnom postavom. Dio kamporske zbirke izložen je i u „Galeriji Testen“ u Franjevačkom samostanu na Košljunu, prvoj Testenovoj samostanskoj postaji, gdje ga je 1914. godine zatekao Prvi svjetski rat. U muzejskom prostoru, današnjim Klovićevićevim dvorima u Zagrebu, 1989. godine postavljena je Testenova monografska izložba s tri stotine djela iz samostana i privatnih zbirki, a tom je prilikom predstavljena velikim djelom i spomenuta zbirka iz Nacionalne i sveučilišne knjižnice.

4

ZAČETEK RAZISKOVANJA

V pozni jeseni leta 1980 se je začelo raziskovanje izvora tega prostega in edinstveno artikuliranega umetniškega sloga brata samouka. Ob pripravi monografije, ki je bila objavljena leta 1982, se je sledilo sledi njegovega redovniškega življenjepisa, ki je bil zapisovan po njegovem pričevanju.6 Ugotovilo se ni nič pomembnega. Kot je rekel – tako je bilo tudi v Kamporju – je slikal kadar koli in kjer koli na vseh sprejemljivih podlagah in na hrbtih prejšnjih! To izgubo sledi razvoja ne moremo pripisati le okoljem, v katerih je Testen živel, saj je ob selitvah iz enega v drugi samostan, tudi zaradi razočaranja, uničeval svoja dela. „Nisem videl smisla v tem, da tam stojijo kupi risb in slik, katerih tako nihče ne ceni. Nikomur niso koristile, ljudi bodo samo ovirale. Spomnim se, kako sem v Krapnju v smeti vrgel kup risb! Kaj šele v Kuni! Otroci so iz papirja delali zmaje. Takrat mi ni bilo težko gledati, kako se slike uničujejo, saj sem bil mlad in sem vedel, da imam čas naslikati še boljše“, je povedal v svojem življenjepisu.

KAJ VSE JE IZGUBLJENO?

Ko pišemo o Testenu, se zanašamo le na ohranjeni in pozni del ustvarjanja, tj. predvsem na dela iz sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih, pri čemer se zavedamo, da je del opusa iz kamporskega obdobja (od 1967 do 1983) prav tako izgubljen. Delno je bil podarjen, delno pa je bil tudi žrtev njegovega „zavračanja in čiščenja“, ko je ocenil, da ta dela nimajo vrednosti, prav tako ga pa ni zaobšla niti ravnodušnost pozne starosti. Ker je Testen neprenehoma delal v zanosu, so bile ustvarjene serije ponovitev in inačic prizorov v različnih tehnikah (glej kat. 53 in 54). Prekinjen vpogled v zaporedje teh „preskokov“ nam kaže likovne rešitve neizčrpne in neustavljive domišljije, ki se nenadoma sprosti v procesu dela.

AKADEMSKI SLIKARSKI VZORNIKI IN NEUSPEHI

Vse življenje je ustvarjal hrepeneč po akademskem slikarskem vzorniku. Vzorniki so mu bili Vlaho Bukovac, Celestin Medović, oltarne slike beneških mojstrov gotike in dubrovniško renesančno slikarstvo. Vse okoli njega se je bleščalo v nedosegljivi figuraciji in slovesni ikonografiji. Tisti, ki so ga podpirali, so od njega pričakovali ravno takšno slikarstvo! On pa medtem ni poznal niti tehnologije slikanja, tako da so tudi dela, ki so krasila hodnike samostanov, hitro propadala. Po njegovih besedah in pričevanjih tistih, ki so se ga spominjali ali so poslušali predavanja o bratu slikarju, je Testen zavzeto delal ob besedah svojega učitelja Pirca, ki ga je v otroštvu poučeval risanje. Bolj sem bil „spreten pri risanju, kot branju in pisanju“, je povedal. Znano je, da je imel priložnosti za odhod na zagrebško akademijo. Slikar in profesor Maksimilijan Vanka (1889–1963) je v njegovih risbah in slikah videl možnosti razvoja ter ga spodbujal, da bi pod njegovim mentorstvom prišel na Akademijo v Zagreb. Ko so videli, kako vztrajen je v svojih prizadevanjih, so takšni predlogi prihajali tudi iz provincialata, tako da so ga iz Orebića poslali tudi k profesorju umetnostne zgodovine Andriji Vidu Miničiću v samostan na Badiji (Korčula). Toda Testen je tudi tu našel razlog za zavrnitev. „Komur je dobro, ne gre nikamor“, je bila njegova obrazložitev. To je bila varnost in duhovnost samostanskih zidov.

NOVI ZAČETEK V KAMPORJU

Iz delčkov zgodnjega opusa – v resnici skoraj ničesar – je postalo jasno, da bo govora o umetniškem opusu, ki je osvobodil svojo domišljijo šele v pozni dobi in da je prihod v Kampor vrnitev na ničto točko k novemu začetku. Šimat Banov ga bo imenoval „pogreb slikarske konvencije“7, z mislimi na akademske estetske vzornike.

6 Življenjepis sem po pričevanju brata Ambroža Testena zapisovala med najinimi pogovori, ki so se odvijali jeseni leta 1980 v samostanu v Kamporju. Celotno besedilo je bilo prvič objavljeno v monografiji, potem pa je bilo še večkrat objavljano v katalogih in v slovenskem tisku. Tu je objavljeno v skrajšani obliki.

7 Šimat Banov, 1982, str. 7–9.

5

POČETAK ISTRAŽIVANJA

U kasnu jesen 1980. započelo je istraživanje izvora tog toliko slobodnog i jedinstveno artikuliranog umjetničkog rukopisa samoukog brata. U pripremi monografije, koja je objavljena 1982. godine, išlo se tragom njegova redovničkog životopisa bilježenog po njegovu kazivanju.6 Nije pronađeno ništa relevantno. Prema predanju - a tako je bilo i u Kamporu - slikao je bilo kada, bilo gdje na svim prihvatljivim podlogama i na poleđini starijih podloga! Taj se gubitak razvojnog traga u djelu ne može samo pripisati sredinama u kojima je Testen živio, naime dok se selio iz jednog u drugi samostan, gdjekad i iz razočarenja, svoja je djela uništavao. „Nisam vidio smisla, da stoje tu na hrpi crteži i slike, koje ionako nitko ne cijeni. Nikome korisne, ljudima će samo smetati. Sjećam se, kako sam brdo crteža u Krapnju bacio u smeće! A tek u Kuni! Djeca su od papira pravila zmajeve. Onda mi nije bilo teško gledati kako stradavaju slike, jer sam bio mlad i znao sam, da imam vremena naslikati i bolje“ kazivao je u svom životopisu!

ŠTO JE SVE IZGUBLJENO?

Kada pišemo od Testenu oslanjamo se tek na sačuvani i kasni dio stvaralaštva i to uglavnom na djela sedamdesetih godina i ranih osamdesetih svjesni, kako je dio opusa iz kamporskog razdoblja (od 1967. do 1983.) također izgubljen. Djelom je bio darivan, a djelom je bio i žrtvom njegova „odbacivanja i čišćenja“ procjenjujući, kako nisu vrijedna, a nije ga mimoilazila ni malodušnost pozne dobi. Kako je Testen neprekinuto radio ponesen, nastajali su nizovi ponavljanja i inačica prizora u različitim tehnikama (kat. 53 i 54). Narušeni kontinuitet uvida u tim „preskocima“ zatiče nas likovnim rješenjima neiscrpne i neistrošive imaginacije, koja nenadano bukne u procesu rada.

AKADEMSKI SLIKARSKI IDEALI I NEUSPJESI

Čitav je život stvarao u žudnji za akademskim slikarskim idealom. Uzori su mu bili Vlaho Bukovac, Celestin Medović, oltarne pale venecijanskih majstora gotike i renesanse, Dubrovačko renesansno slikarstvo. Sve je oko njega blistalo nedostižnom figuracijom i svečanom ikonografijom. Oni koji su ga podupirali od njega su upravo očekivali takvo slikarstvo! Međutim, on ne poznaje slikarsku tehnologiju pa djela, koja su i bila sačuvana i prihvaćena, da rese prostore samostana, ubrzo i propadaju. Prema njegovim riječima i svjedočenjima onih koji su ga se sjećali ili koji su slušali predaju o slikaru fratru, Testen je opsesivno radio sjećajući se riječi svojeg učitelja Pirca, koji ga je u djetinjstvu podržavao u crtanju. Bio sam „vičniji crtanju nego čitanju i pisanju“ kazivao je. Poznato je, kako su postojale prilike, da pođe na zagrebačku akademiju. Slikar i profesor Maksimilijan Vanka (1889.-1963.) je u njegovu crtanju i slikanju pronalazio mogućnosti razvoja, poticao ga je, da pod njegovim pokroviteljstvom ide na Akademiju u Zagreb. I iz provincijalata – vidjevši, koliko je uporan u svojim nastojanjima - dolazili su takvi prijedlozi, pa je iz Orebića bio poslan i profesoru povijesti umjetnosti Andriji Vidu Mihičiću u samostan na Badiji (Korčula). Međutim Testen je i tu je našao razloga da odustane. „Kome je dobro nigdi ne gre“ bilo je njegovo obrazloženje. Bila je to sigurnost i duhovnost u samostanskim zidovima.

KAMPORSKI NOVI POČETAK

Iz fragmenata ranog opusa - ustvari gotovo ničega - postalo je izvjesno kako je riječ o umjetničkom opusu, koji je oslobodio svoju imaginaciju tek u poznoj dobi te da je dolazak u Kampor povratak na nultu točku i obrat prema novom početku. Šimat Banov će ga nazvati „pogrebom slikarske konvencije“7, misleći na

5

6 Životopis po kazivanju Fra Ambroza Testena zapisivala sam u razgovorima, koji su se odvijali u jesen 1980. godine u Kamporskom samostanu. Cjeloviti tekst je prvi put objavljen u monografiji, a potom je više puta objavljivan u katalozima i u slovenskom tisku. Ovdje je objavljen u skraćenom obliku.

7 Šimat Banov, 1982., str. 7-9.

6

Kot da je bil razrešen konflikt med slikarskimi ideali ter disciplino, ki je bila za to potrebna, ter njegovo čustveno in vizionarsko domišljijo, polno čudežev, sanj in vizij (kat. 27, 38, 39). Za sabo je pustil akademsko realistično konvencionalnost in se obrnil k domišljijskemu. Ko je leta 1967 prišel v samostan v Kamporju, je bil osvobojen vsakodnevnih posvetnih del, njegova edina dolžnost pa je bila, da pazi na muzej. Tedaj je našel svoj medij, se osredotočil in posvetil domišljiji svoje dinamične poteze, katere je leta zadrževal ob občudovanju slikarjev, ki posnemajo svet. Z motivacijo, katere virov ni enostavno določiti, je zapustil svoj kompleks samouka, kot piše Ive Šimat Banov8 v Testenovi monografiji. Zunanja spodbuda je bila zagotovo zanimanje občinstva, večinoma tujcev, ki so njegova darila nagrajevali z barvami, papirjem ali knjigami in časopisi o umetnosti 20. stoletja.

EKSPRESIONISTIČNI IZRAZI

To posredovano spoznavanje umetnosti 20. stoletja, bi lahko Testenovi senzibilnosti in vizualni intuiciji odprlo nov svet možnosti. Bilo je spodbuda sloga, ki se je odrekel realističnega opisovanja prizorov. Prostor dogajanja slike je Testen našel v dinamiki kretenj, linij, kontur, madežev, barve in tonov, prizor pa je postal čustveni in simbolni odtis v drami, liriki in atmosferi. Med impresijo in ekspresijo. Ta novi slog in novi znaki so bili povezani z veliko družino nordijskih ekspresionistov in Edvardom Munchom, Francozoma Georgeom Roualtom in Marcom Chagalom. To niso bili vzorniki, temveč so mu predstavljali sorodnost občutkov. Njegova dela poznajo idealizirano lepoto in kontemplativno transcendenco (kat. 10), milost ljubezni, občutljivost in ljubkost (kat. 11), imajo pa tudi drug obraz, tisti izmučen (kat. 9 in 21), groteskni in karikiran (kat. 26 in 56). Podobnost je vedno povezana z ekspresionizmom, a v sebi nosi sanje in breztežnostno stanje nadrealističnega, domišljije, ki se prikliče z zaprtimi očmi (kat. 19, 22, 57).

SPOMINJA NAS NA VSE, TODA NE NAJDEMO VZORNIKA

Ni se več poskušal „učiti“, prešel je v svoj notranji svet slik, ki je intuitiven, izviren, primarni in arhetipski – v nezavestnih in primarnih spominih forme – tistih iz madežev in v madežih, ki so aktivne kot čustveno stanje v vrtinčenju, razdajanju in zapiranju vase. Ta njegov notranji svet slik je izrazit v njegovih risbah z neposrednimi tehnikami s peresom, čopičem ter črnim tušem. Gre za tehnike, ki so nagnjene k „samozadostnosti“ in naključjem. Pogosto se je pojavljalo tudi vprašanje, ali je v njegovem procesu dela asociativni trenutek v razlitem madežu ali liniji naključen in spontan, ali je proces obrnjen, tj. nadzorovan.9 Ali iz slučajnosti nastaja oblika in se šele potem razvija kompozicija prizora (mogoče tudi naslov). Seveda ni neposrednega odgovora, tudi če je to posledica obeh procesov (naključnega in nadzorovanega) in da je v transformaciji iz neznanega in naključnega Testen našel prostor svojega sloga in likovnega jezika. Madeži in črte so postali podlaga dogodkov, v katerih je našel vso naravo sveta ter božansko in človeško naravo v verskih in svetovnih temah.

ČRNO IN BELO KOT SVETLOBA IN TEMA

Edinstven dvojni odnos črno-belega v risbah s peresom in laviranim tušem brata Ambroža Testena je bil tisti medij, ki je najbolj privlačil pozornost strokovne javnosti. Ima arhetipske lastnosti konflikta svetlega in temnega, moč, da stvari naredi vidne iz notranjosti prazne osnove. Odkrivanje svetlobe in odkrivanje teme (kat. 3, 16, 27, 50). Njegov slog je najbolj pragmatičen psihološki in čustven element pri odkrivanju značilnosti njegovega umetnika. Pa naj bo narisan s čopično linijo, zasičeno s črno, ali skupaj s prosojnostjo laviranja (kat. 3, 49, 63) ali ob sodelovanju peresa in tonskih iger.

8 Šimat Banov, 1982: Testenov fenomen analizira z izrazi ekspresionizma, analizira delčke slogov in dešifrira, da je »kompleks samoukosti prerasel v moč – v spodbud-no samozavest.«

9 To vprašanje je postavila tudi dr. med. Ana Lesac Brzić, dr. med. (2011.) v zelo zanimivi študiji o Testenovih risbah. Zanimiva je, ker raziskuje delo iz psihološkega vidika in v psihodinamičnih procesih nezavednega, tako da izvaja simbolne in arhetipske pomene, skrite v duktusu. Prepoznava Testenovo občutljivost ter tesnobno naravo in dokončno zvestobo do samostanskega življenja.

7

akademske estetske uzore. Kao da je bio razriješen sukob i jaz između slikarskih ideala i discipline koja je za to bila potrebna i njegove emocionalne i vizionarske imaginacije pune čuda, snoviđenja i vizija ( kat. 27, 38, 39). On je za sobom ostavio akademsku realističku konvenciju i okrenuo se imaginarnom. Kada je 1967. godine došao u Kamporski samostan, biva oslobođen svakodnevnih laičkih poslova i jedina dužnost mu je bila čuvati muzej. Tada je pronašao svoj medij, usredotočio se i posvetio imaginaciji svoje dinamične geste, koja je godinama bila potiskivana u divljenju slikarima koji oponašaju svijet. S motivacijom čije izvore nije lako definirati on nadilazi svoj kompleks samoukosti, kako piše Ive Šimat Banov8 u Testenovoj monografiji. Vanjski poticaj je zasigurno bio interes publike, ponajviše stranaca, koji su njegovo darivanje uzvraćali bojama i papirima, ali i knjigama i časopisima umjetnosti 20. st.

EKSPRESIONISTIČKA SRODSTVA

To posredovano upoznavanje umjetnosti 20. st. mogao je Testenovom senzibilitetu i vizualnoj intuiciji otvoriti novi svijet mogućnosti. Bio je to poticaj za rukopis, kojim se odrekao realističnog opisivanja prizora. Prostor „zbivanja slike“ Testen je otkrio u dinamici geste, linije, obrisa, mrlje, boje i tonova a prizor je postao emocionalan i simbolični otisak u drami, lirici i atmosferi. Između impresije i ekspresije. Taj novi rukopis i novi znakovi bili su u rodu s velikim obiteljima nordijskih ekspresionista Edvardom Munchom, francuzima George Roualtom i Marc Chagalom. To nisu bili uzori, već srodnosti senzibiliteta. Njegova djela poznaju idealiziranu ljepotu i kontemplativnu onostranost (kat. 10), milost ljubavi, suptilnost i ljupkost (kat. 11), ali imaju i drugo lice, ono izmučeno (kat 9 i 21), groteskno i karikaturalno (kat. 26 i 56). Polja srodnosti uvijek su povezana s ekpresionizmom, ali u sebi nose snovitost i bestežinsko stanje nadrealnog, imaginacije, koja se doziva zatvorenih očiju (kat. 19, 22, 57).

7

8 Šimat Banov, 1982.: Testenov fenomen analizira u srodstvima ekspresionizma, raščlanjuje čestice rukopisa i odgonetava, kako je „kompleks samoukosti prerastao u snagu – u poticajnu samovolju.“

Marijino vnebovzetje

1979

22

8

Predlaga in namiguje, ni iz tega sveta, temveč je narejen iz vizij (kat. 50). Je dinamičen in izginja v enem dihu. Postopek ustvarjanja – v svojih nenehnih črno-belih odnosih, tonih in kontrastih Stare in Nove zaveze ter Dantejevih temah iz pekla in življenja svetnikov (kat. 39, 41, 44, 45, 49, 51, 52) ali v vsakdanjih temah (kat. 2 in 58) – to je skoraj sinonim za ustvarjanje sveta in ločitve prvega dne od teme iz 1. Mojzesove knjige: Geneze: „V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. / Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bila nad globinami in duh božji je vel nad vodami. / Bog je rekel: „Bodi svetloba!“

In bila je svetloba. / Bog je videl, da je svetloba dobra. Bog je torej ločil svetlobo od teme. / In Bog je imenoval svetlobo dan in temo je imenoval noč. In bilo je jutro, prvi dan“ (Post 1–5).

BARVA KOT OBARVANA SVETLOBA

Testen je ustvarjal v prostih kombinacijah tehnik. V tehniki in slogu se je povezoval z risanjem, tako da med njimi ni bilo mogoče razlikovati. Edina razlika je ta med uporabo črno-belih tehnik tušev in barvnih tehnik akvarelov, gvašev, pastelov in (redkih) olj, ter tehnik, kjer je bil skoraj vedno prisoten črni tuš v madežih in s tonskimi laviranji. Med seboj sestavljeni, podrejeni ali kompozicijsko prepleteni! Ob izbiri barv se je nagibal – še posebej pri ikonografskih predstavitvah svetnikov – k opisnem, tako da jih je povezoval z njihovimi atributi in prizori iz življenjepisa ali ustvaril domišljijske pokrajine in prizore, ki se nagibajo k mističnim doživetjem (kat. 13, 14, 38, 57). Izbiral je čiste barve v svetlih pigmentih in jih medsebojno prepletal v učinku obarvane svetlobe psihičnih in čustvenih stanj (kat. 45, 51, 52) ter jih potem še „zbližal“ s širitvijo spektra. V vsem tem je bil dominanten liturgični sveženj barv: bele – velikonočne, svete in praznične; rdeče – cvetne nedelje, velikega petka, praznikov, ljubezni, krvi, življenja; ter vijolične – Vstajenja, Postnega časa, pokore in pogreba. Zeleno barvo veselega pričakovanja in plodnosti je Testen redko uporabljal v čisti obliki, zato je ena najlepših risb posvečena naravi kot rajskem vrtu – saj je narava v njegovi domišljiji drugost in onostranskost – narisana s peresom in prosojnim laviranjem čopiča (kat. 19). Modra barva je izven liturgične simbolike barva neba in morja, katera sta bila Testenu iz samostanov, v katerih je bival, medij razmišljanja o neskončnosti. V njegovih delih je prisotna kot nebo oz. simbol oddaljenosti, onostranskosti in svetosti (kat. 13, 14, 57).

Cvetje – žalost • 1981 50

9

PODSJEĆA NAS NA SVE I NE NALAZIMO UZORA

Nije više nastojao „učiti“, zašao je u svoj unutrašnji svijet slika, koji je intuitivan, izvoran, primaran i arhetipski – u nesvjesnim i primarnim sjećanjima oblika – onima iz mrlje i u mrljama, koje su aktivne kao emocionalno stanje u vrtnji, u raprskavanju i u zatvaranju u sebe. Osobit je u njegovim crtežima, u neposrednim tehnikama perom, kistom i crnim tušem. Tehnike, koje su sklone „samovolji“ i slučajnostima. Često se pojavljivalo pitanje, da li je u njegovu procesu rada asocijativni moment u razlivenoj mrlji ili liniji slučajan i spontan ili je proces obrnut, tj. kontroliran.9 Da li iz slučajnosti nastaje oblik i tek potom se razvija kompozicija prizora (možda čak i naslov). Dakako da izravnog odgovora nema i da su oni posljedica oba procesa (slučajnog i kontroliranog) i da je u preobrazbi iz bezobličnog i slučajnog Testen pronašao prostor svojeg rukopisa i likovnog govora. Mrlja i linija i obris postali su podloga zbivanja, u kojemu je pronašao svu prirodu svijeta i božansku i ljudsku narav u sakralnoj i svetovnoj tematici.

CRNO I BIJELO KAO SVJETLOST I TAMA

Jedinstveni dualni odnos crnog i bijelog u crtežima perom i laviranim tušem Fra Ambroza Testena bio je onaj medij, koji je najviše privlačio pažnju stručne javnosti. On ima ona arhetipska svojstva sukoba svijetlog i tamnog, moć, da stvari učini vidljivim iz nutrine prazne podloge. Razgrtanje svjetla i razgrtanje tame (kat. 3, 16, 27, 50). Njegov rukopis je najistančaniji psihološki i emocionalni instrument u otkrivanju svojstava svojeg crtača. Bilo da je iscrtan kistovnom linijom zasićenom crnim ili zajedno s transparencijama laviranja (kat. 3, 49, 63) ili u suradnji s perom i tonskim igrama.

Sugestivan i aluzivan, nije od ovoga svijeta, već je načinjen od vizija (kat. 50). Dinamičan je i nastaje u jednome dahu. Postupak stvaranja - u svojim postojanim crno bijelim odnosima, tonovima i kontrastima starozavjetnih i novozavjetnih, te danteovskim temama iz pakla i životima svetaca (kat. 39, 41, 44, 45, 49, 51, 52), ali i temama iz svakodnevnice (kat. 2 i 58) - gotovo da je sinonim stvaranju svijeta i odvajanja prvoga dana od tame iz starozavjetne Knjige Postanka: „U početku stvori Bog nebo i zemlju. / Zemlja bijaše pusta i prazna; tama se prostirala nad bezdanom i duh Božji lebdio je nad vodama. / I reče Bog: »Neka bude svjetlost!« I bi svjetlost. / I vidje Bog da je svjetlost dobra; i rastavi Bog svjetlost od tame. / Svjetlost prozva Bog dan, a tamu prozva noć. Tako bude večer, pa jutro – dan prvi.“ (Post 1-5).

BOJA KAO OBOJENA SVJETLOST

Testen je stvarao u slobodnim kombinacijama tehnika. Slikarsko se sljubljivalo u tehnici i rukopisu s crtačkim, pa ih je nije moguće razgraničiti, a jedino razlikovanje, koje se nameće, je ono između uporabe crno bijelih tehnika tuševa te tehnika u boji akvarela, gvaševa, pastela te (rijetkih) ulja i gdje je gotovo uvijek prisutan i crni tuš u mrljama i tonskim laviranjima. Jedno drugome superponirano, subordinirano ili kompozicijski isprepleteno! Odabirući boju naginjao je - osobito u ikonografskim prikazima svetaca - opisnom, povezujući ih s njihovim atributima i prizorima iz životopisa, ali stvorio je i imaginarrne krajolike i prizore koji naginju mističnim doživljajima (kat. 13, 14, 38, 57). Odabirao je čiste boje u žarkim pigmentima međusobno ih pretapajući u efektu obojene svjetlosti psihičkih i emotivnih stanja (kat. 45, 51, 52), a potom ih je „zbližavao“ proširujući spektar. U svemu tome dominantan je liturgijski svežanj boja: bijela Uskrsna, sveta i blagdanska, crvena Cvjetnice, Velikog petka,

9

9 To pitanje je postavila i dr. med. Ane Lesac Brzić dr. med. (2011.) u nadasve zanimljivoj studiji o Testenovim kasnim crtežima. Zanimljiva, jer istražuje djelo iz psihološkog rakursa i u psihodinamičnim procesima nesvjesnoga izvodeći simbolična i arhetipska značenja, skrivena u duktusu. Raspoznaje Testenov senzibilitet i anksioznu narav te krajnju odanost samostanskom životu.

10

ORGANIZIRANJE PRIZORA

Testen je ustvarjal na dva načina. V kompozicijah, ki površino zapolnijo od roba do roba (kat. 27), včasih kaotično in v strahu pred praznino (kat. 5), kdaj tudi brez središča z notranjimi nemiri in tesnobo (kat. 41). To so kompozicije množice ali številnih likov zgoščenega rokopisa vseh razponov njegovega linijskega in slikarskega sloga ter simboličnih motivov: cik-cak lomljene in valovite linije, od katerih so najbolj posebni večji madeži, še posebej v črno-belih risbah (kat. 3, 10, 12). Medtem ko prve deloma izpopolnjujejo prazni prostori, črni madeži s pogosto razlitimi robovi, imajo dinamike kozmičnih ali nadnaravnih dogodkov označbeno vlogo. Označujejo stanje, razpoloženje, enkrat duhovni boj in svetost, drugič radost ali tesnobo, včasih pa tudi zlo (kat. 16, 27). Druga vrsta kompozicije je pogosto urejena po diagonali v obsevanem in prostem prostoru. Okoli dvigajoče diagonale, ki je svetla in pomirjujoča (kat. 15), ali spuščajoče, ki je tesnobna (kat. 9). Ob vsem tem Testen ne pripisuje pomembnosti ikonografskim odnosom – majhnost je lahko predimenzionirana in nasprotno, saj je vse afekt in vse je efekt (kat. 25). Še posebej je treba izpostaviti celotno serijo njegovih pastelnih skic majhnih dimenzij, risanih v spontanih in zaigranih razpoloženjih skoraj minimalističnega izražanja (kat. 29–37). Prispodoba Testenovih kompozicij so lahko tudi akustična in glasbena doživetja, zato so pogosti tudi motivi glasbenikov, ki so bili večkrat v središču njegovega umetniškega zanimanja (kat. 4, 15, 40). Vidni v njegovih kompozicijah, linijskih ritmih, tonskih laviranjih, se lahko njegovi prizori opišejo kot atonalni ali melodični, harmonični v enoglasju ali večglasju, v allegru in moderatu ali v vznemirjeni turbi Kristusovega pasijona – šumenju in hrumenju množice, ki spremlja Kristusa na Križevem potu – eni od Testenovih osrednjih

ikonografskih tem (kat. 12, 48, 61).10 Ko je podpisan – v precej izrazitih razmerjih – z monogramom (z začetnico priimka) „T“,11 tedaj lahko, v luči njegove težnje po prenašanju oblik v simbole, to razberemo kot njegovo osebno poenotenje s Kristusovim pasijonom na križu (kat. 3. 12).

ISKRENO USTVARJANJE

Ko se je poskušalo s terminom opredeliti Testenovo samouko delo, se globoka spoznanja in raven duhovnosti kot tudi njegova popolna svoboda domišljije, niso mogla imenovati kot navadna, naivna, nedolžna ali

10 Po izročilu je Testen naslikal več Križevih potov. Ohranjen je Križev pot iz Krapnja, leta 1980 pa je naslikal tudi Križev pot v cerkvi sv. Bernardina v Kamporju. 11 Grška črka TAU, v latinščini crux comissa ali Tau križ (T) v zgodnjem krščanstvu postane simbol križanja Kristusa.

Veronikin prt (revers) • 1980–82 48

11

blagdana, ljubavi, krvi, života i ljubičasta Došašća, Korizme, pokore i sprovoda. Zelenu boju radosnog iščekivanja i plodnosti rijetko Testen primjenjuje u čistom obliku pa je jedan od najljepših crteža posvećenih prirodi kao rajskom vrtu - jer priroda je u njegovoj imaginaciji drugost i onostranost - nacrtana perom i transparentnim laviranjima kista (kat. 19). Plava, boja izvan liturgijskog simbolizma, boja je neba i mora, koje je Testenu iz samostana, u kojima je boravio, bilo medij kontemplacije o neizmjernom. Prisutna u njegovu djelu ona je kao i nebo simbol udaljenosti, onostranosti i svetosti (kat. 13, 14, 57).

ORGANIZIRANJE PRIZORA

Testen komponira na dva načina. Kompozicije koje plohu popunjavaju od ruba do ruba (kat. 27), gdjekad i kaotične i u strahu od praznine (kat. 5). Gdjekad i bez središta s unutrašnjim nemirima i tjeskobama (kat. 41). To su kompozicije mnoštva ili množine likova gustog rukopisa svih raspona njegovog linijskog i kistovnog rukopisa i simboličnih motiva: cik cak izlomljene i valovite linije od kojih su najspecifičnije krupnije mrlje, osobito u crno bijelim crtežima (kat. 3, 10, 12). Dok prve djelom popunjavaju praznine, crne mrlje često razlivenih rubova, dinamike kozmičkih ili nadnaravnih zbivanja imaju označiteljsku ulogu. Signaliziraju stanja, raspoloženja, nekad duhovnu borbu i svetost, nekad radost ili tjeskobu, a nekad i zlo (kat. 16, 27). Drugi tip kompozicije nerijetko se organizira oko dijagonale u ozračenom i slobodnom prostoru. Oko uzlazne dijagonale, koja se čita kao vedra i umirujuća (kat. 15), ili silazne, koja je tjeskobna (kat. 9). U svemu tome Testen ne pridaje važnosti ikonografskim odnosima veličina - sićušno može bit predimenzionirano i obrnuto - jer sve je afekt i sve je efekt (kat. 25). Posebno treba istaknuti

čitavu seriju njegovih pastelnih skica malih dimenzija, crtanih u spontanim i zaigranim raspoloženjima gotovo minimalističkog izraza (kat. 29-37). Testenove kompozicije mogu biti prispodobljene zvučnom i glazbenom doživljaju, stoga su i česti motivi glazbenika, koji su nerijetko bili u središtu njegova likovna interesa (kat. 4, 15, 40). Zrcaleći se u njegovim kompozicijama, linijskim ritmovima, tonskim laviranjima, njegovi prizori mogu biti gdjekad opisani kao atonalni ili melodični, harmonični u jednoglasju ili mnogoglasju, u allegru i moderatu, ali i u uznemirenoj turbi Kristove pasije – šumu i brujanju mnoštva, koji prati Krista na Križnom putu - jednoj od središnjih Testenovih ikonografskih tema (kat. 12, 48, 61).10 Stoga u svjetlu Testenove sklonosti prenašanja oblika u simbole, kada se u signaturi pojavljuje - u često upadljivim razmjerima - njegov monogram „T“11, možemo iščitati i kao svojevrsnu osobnu identifikaciju s Kristovom pasijom na Križu ( kat. 3, 12).

ISKRENO STVARALAŠTVO

Kada se pokušalo terminom odrediti Testenovo samouko djelo, duboki uvidi i razina duhovnosti kao i njegova popuna sloboda imaginacije, ono nije moglo biti nazvano prostodušnim, naivnim, nevinim, i bezazlenim pa ni autsajderskim. Pri tome bilo je čvrsto strukturirano ikonografijom i Svetim izvorima.12 Smjelost i inventivnost interpretacija biblijskih tema i osobito Apokalipse, Križni putovi i Golgote, potom prizori iz života Franjevačkih svetaca, teme iz Danteove Božanske komedije, na kojima je radio posljednjih godina,13 upućuju na lucidno pronicanje u izvore i njihovo poznavanje ali i iznalaženje posve neobičnih kompozicija u njihovoj vizualizaciji. Plemeniti ethos i empatija maloga brata Testena bila je velika i u njegovoj

11

10 Prema predaji Testen je oslikao niz Križnih putova. Sačuvan je Križni put iz Krapnja, a 1980. oslikao je Križni put u crkvi sv. Bernardina u Kamporu.11 Grčko slovo TAU, u latinskom crux comissa ili sažeti križ (T), u ranom krščanstvu postaje simbolom Kristova raspeća.12 Testen je bio dobar „slušač“. Spominjao je zaređenu braću i teologe, koji su mu tijekom života bili nakloni mentori. 13 Teme iz Danteove Božanske komedije počinje raditi sugestijom akademika Tonka Maroevića.

12

nenevarna, pa niti avtsajderska. Hkrati je bilo trdno oblikovano z ikonografijo in svetimi osnovami.12 Drznost in domiselnost interpretacije svetopisemskih tem, še posebej Apokalipse, Križevih potov in Golgote, nato prizori iz življenja frančiškanskih svetnikov, teme iz Dantejeve Božanske komedije, na katerih je delal v zadnjih letih,13 kažejo na lucidno prehajanje v izvore in njihovo poznavanje ter tudi iznajdbo nenavadnih kompozicij v njihovi vizualizaciji. Plemeniti ethos in empatija malega brata Testena sta bila velika tudi v njegovem mučeništvu ter svojevrstni skromnosti v komunikaciji – vse se je združilo v notranji vrtinec slik in vizij (kat. 57), ki je nastajal tako, kot da je treba nadoknaditi desetletja v preostalem času. „Hitim zaradi radovednosti, saj dokler ne zaključim s sliko, nikoli ne vem, če sem kar koli naredil!“ je dejal Testen.

KAZANJE NASE (AVTOPORTRETI)

Ohranjena je serija Testenovih avtoportretov, kot da je z njimi poskušal postati viden ter pustiti sled lastnega samopreskušanja. V zbirki v Kamporju se mu pripisuje tudi nepodpisani slikani avtoportret v profilu iz leta 1937 (kat. 1). Izveden je v slojih sivo rjavih tonov, je fiziološko in psihološko izražen, z nenavadnim pogledom proti nečemu, kar gleda z intenzivnostjo, v sebi ima nekaj, v čemer Testenovega avtorstva – zaradi nezmožnosti primerjave z deli iz tega obdobja – ni mogoče niti potrditi niti zavrniti14. V času priprave te razstave je bil v Kamporju najden Testenov modri avtoportret v profilu (kat. 21). V neformalnih potezah čopiča v hladni modri barvi je skoraj monokromatičen, v kompoziciji, fiziognomičnih konturah, pa tudi v razmerjih, pa popolnoma povezan s štirideset let nazaj narisanim portretom. Čeprav ni podpisan in datiran, gre za Testenovo pozno ekspresivno in simbolično izražanje. Portret je lobanja, grozna in agonistična, pogled v smrt ali svetovno

apokalipso. Narisan je na strani slovenskega časopisa z natisnjenimi osmrtnicami! Kot risbo Večerni zvonovi (kat. 20), čudežno silhueto iz črnega brezobličnega madeža, podpisano leta 1978, ki je nastala na povsem isti podlagi papirja, v to leto datiramo tudi njegov modri portret v profilu. Tako prva kot druga risba sta s svojo makabristično atmosfero pričanji Testenovega temnega psihizma, dualističnega in manihejskega, s katerim je gledal v prizore sveta in samega sebe; z nestrpnostjo v strahu in v njegovi krhki in netrajni lepoti (kat. 19).

OSEBNE PRISPODOBE

Avtoportret iz leta 1979 (kat. 23) je brez dvoma prispodoba odločitve o opustitvi posvetnega življenja. Frančiškanska obleka, v katero je oblečen, govori o njegovem klicu, čopič in paleta v njegovih rokah pa sta atributa frančiškanskega slikarskega poklica. Zapušča mestno okolico visokih zgradb – verjetno iz Ljubljane, kjer je na kratko ostal (1918–1920) – brez dotikanja tal. Za sabo pušča številne ljudi in z desne strani s prozornim laviranjem orisan ležeči ženski lik. V drugi risbi ne poznamo pripovedi in pomena, zato ga poskušamo rekonstruirati. Njegov lik – s karakterističnimi očali – je obkrožen z vizijami iz sanj, medtem ko mu ob ušesu „šepeta“ majhen angel (kat. 56). Presenečena fiziognomija in nenavadno izkrivljeno oko – motiv, ki se pogosto pojavi in interpretira kot „Tisti, ki vse vidi“ ali Božje oko – prikazuje, da je Testen v svojih umetniških vizijah in sanjah tisti, kateri je prejel dar, da vidi več in to razkriva z neke vrste pretvarjanjem prikaza sanj.

NOTRANJI SPOPADI SPOMINJAJOČEGA BITJA

Da je imel mali brat tudi eno skrito kritično subverzijo proti svetu, pa tudi svoji lastni sredini, govori ena od prav tako redko objavljenih risb (kat. 5), ki je ostala

12 Testen je bil dober »poslušalec«. Omenjal je, da so bili bratje v samostanu in teologi njegovi mentorji.13 Teme iz Dantejeve Božanske komedije je začel risati po priporočilu akademika Tonka Maroevića. 14 Po letu nastanka pripada obdobju Testenovega bivanja v samostanu Gospe Loreške v Kuni Pelješki. Tam je bil Testen skupaj z bratom Kostom, prav tako Slovencem.

Spoprijateljila sta se. Brat Kosta je oskrboval Testena z umetniškimi časopisi in delovnim gradivom ter ga povezal s slikarjem Gabrijelom Jurkićom, s katerim si je Testen nekaj časa dopisoval. To je tudi obdobje, ko ga je provincial poslal na poučevanje v samostan v Badiji.

13

mučaljivosti i svojevrsnoj skromnosti u komunikaciji, sve se konvertiralo u unutrašnji vrtlog slika i vizija (kat. 57), koji je nastajao, kao da treba nadoknaditi desetljeća u preostalom kratkom vremenu. „Žurim zbog radoznalosti, jer dok ne završim sliku, nikad ne znam, jesam li išta postigao!“ govorio je Testen.

KAZIVANJE O SEBI (AUTOPORTRETI)

Sačuvan je niz Testenovih autoportreta, kao da je njima nastojao postati vidljiv i ostaviti trag vlastitog samoispitivanja. U Kamporskoj zbirci pripisuje se njemu i nepotpisani slikani autoportret u profilu iz 1937. godine (kat. 1). Dorečen u lazurama sivo smeđih tonova, fizionomijski i psihološki izražajan, neobičnog pogleda prema nečemu što gleda s intenzitetom, posjeduje razinu, u kojoj Testenovo autorstvo - u nemogućnosti usporedbe s djelima iz tog razdoblja - nije moguće potvrditi ni poreći.14 Međutim, u vrijeme pripreme ove izložbe pronađen je u Kamporu Testenov plavi autoportret u profilu (kat. 21). U enformelnoj gesti kista u hladnoj plavoj boji gotovo monokromatski, u kompoziciji, fizionomijskim obrisima čak i u proporcijama potpuno oslonjen na četrdeset godina raniji portret. Premda nije označen i nije datiran, riječ je o Testenovu poznom ekspresivnom i simboličkom izričaju. Portret je lubanja, užasnuta i agonijska, pogled u smrt ili Apokalipsu svijeta. Nacrtan je na stranici slovenskih novina s tiskanim osmrtnicama! Kako je i crtež Večernja zvona (kat. 20), čudesan siluetarni crtež iz crne bezformne mrlje, signiran 1978. godine, nastao na posve istoj podlozi papira, tom godinom datiramo i njegov plavi portret u profilu. I jedan i drugi crtež svojom su makabrističkom atmosferom svjedočenja Testenovog tamnog psihizma, dualističkog i manihejskog, kojim je zurio u prizore svijeta i samoga sebe; u zebnji i strahu i u njegovoj krhkoj i netrajnoj ljepoti (kat. 19).

OSOBNE ALEGORIJE

Autoportret iz 1979. godine (kat. 23) bez sumnje je alegorijski prikaz odluke o napuštanju svjetovnog života. Franjevački habit u koji je odjeven govori o njegovu pozivu, a kist i palete u rukama su atributi njegove franjevačke slikarske vokacije. On odlazi iz urbanog ambijenta visokih zgrada - vjerojatno iz Ljubljane, gdje je kratko boravio (1918.-1920.) – ne dotičući tlo. Ostavlja za sobom mnoštvo i s desne strane prozirnim laviranjem ocrtan ležeći ženski lik. Drugom crtežu ne znamo narativ i značenje pa ga pokušavamo rekonstruirati. Njegov lik - s karakterističnim cvikerom - okružen je vizijama iz sna dok mu uz uho „šapuće“ minijaturni anđeo (kat. 56). Zaprepaštena fizionomija i neobično razgoračeno oko - motiv koji se često pojavljuje i interpretira kao „Onaj koji sve vidi“ ili Božje oko – predmijeva, kako je Testen u svojim umjetničkim vizijama i snovima onaj, kojemu je darovano, da vidi više i to objavljuje svojevrsnim mimikriziranjem kroz prikaz sna.

UNUTRAŠNJI SUKOBI PAMTEĆEG BIĆA

Da je u malom bratu postojala i jedna prikrivena kritička subverzija prema svijetu pa i vlastitoj sredini, govori jedan također rijetko objavljivani crtež (kat. 5), koji je ostao bez naziva i koji je gotovo manifestno potpisan (A. Testen 1975.) krupnim slovima i posred kompozicije gotovo upleten u kaotično slikarsko/crtačko tkivo. S desne strane se vide u neredu postavljene slike, u kojima prepoznajemo Testenove kompozicije, a s lijeve strane odlazi grupa likova okrećući leđa prizoru. Radi li se o prijeziru prema njegovim slikama, o vlastitim sumnjama u njihovu vrijednost, malodušnosti, osjećaju napuštenosti, ljutnji ili osudi lažne duhovnosti? Ova kompozicija nije tumačena i ostati će enigmom, ali u kaotičnoj, gotovo olujnoj pozadini i kompoziciji, koju obuzdava crtanim

13

14 Prema podatku o godini nastanka pripada razdoblju Testenova boravka u Samostanu gospe od Loreta u Kuni Pelješkoj. Tamo se Testen nalazi s bratom Kostom, također Slovencem. Prijateljuju. Brat Kosta nabavlja Testenu umjetničke časopise i materijale za rad i povezuje ga sa slikarom Gabrijelom Jurkićem, s kojim se Testen neko vrijeme dopisuje. To je i razdoblje, kada ga provincijal šalje na poduku u samostan na Badiji.

14

brez naslova in ki je zagotovo podpisana kot razglas (A. Testen 1975) z velikimi črkami in po sredi kompozicije ter je zagotovo vpletena v kaotično slikarsko/risarsko tkivo. Na desni strani vidimo kaotične slike, v katerih prepoznamo Testenove kompozicije, z desne strani pa odhaja skupina ljudi, tako da so obrnjeni s hrbti proti prizoru. Ali gre za zaničevanje lastnih slik zaradi lastnih dvomov v njihovo vrednost, malodušnost, občutek zapuščenosti, jeze ali obsodbo lažne duhovnosti? Ta kompozicija ni interpretirana in bo ostala skrivnostna, toda v kaotičnem, skoraj nevihtnem ozadju in kompoziciji, katero zadržuje z narisanim modrim okvirjem, se nahajajo globoke notranje borbe spominjajočega se bitja in kritičnega bralca lastne in človeške narave v prispodobi majhne risbe jeznega angela (kat. 18). Risba s tušem in peresom, ki z vznemirjenim slogom prikazuje čisto nebeško bitje, ki v besnem obupu strmi v svet.

NA KONCU BESEDILA KOT POST SCRIPTUM

Testen je bil na zunaj skromen, lepega, svetlega in zamišljenega kontemplativnega obraza, toda „naleteli smo na z barvo zamazano okolje, ki se je lahko merilo z vsako delovno obleko, kot tudi na našitke, ki so pričali o popolnem pomanjkanju skrbi za videz in vtis“15. Tihega in skromnega govora, v katerem se je slišalo slovensko poreklo, pogosto nasmejanega in duhovitega, ironičnega in samoironičnega, iskreno zmedenega in še bolj vznemirjenega z zanimanjem za svoje ustvarjanje ter vedno v nejeveri glede svojega daru. Toda ta dar med svetlobo in temo, pohvalo in veseljem, čudeži in popolnoma običajnimi stvarmi, nas je spomnil na nebesa in pekel ter učil o odrešenju. Zato je edini način, s katerim lahko zaključim to besedilo, ki bo tako kot vsa druga besedila vedno ostalo v slutnjah interpretacije duhovnih in namišljenih prehajanj Testenovega likovnega opusa, da mu posvetimo stavek Frančiška Asiškega: „Brat Ambrož Testen je s sledenjem svojemu klicu začel delati tisto, kar je bilo nujno. Potem je delal tisto, kar je bilo mogoče, nenadoma pa je delal nemogoče.“16

15 Šimat Banov, 1982. str. 9.16 Sveštarov Šimat, 2016, str. 14: sv. Frančišek Asiški: „Začni delati tisto, kar

je potrebno, potem tisto, kar je možno, in kmalu boš delal, kar velja za ne-mogoče.“

Literatura:Maroević, Tonko: Fratar sa zelenom bradom, „Start“, 26. 11., Zagreb 1980.Šimat Banov, Ive: Testen, monografija, Zagreb, 1982.Lesac, Ana: Fra Ambroz Testen- naslikana snoviđenja jednog fratra, Acta medico--historica Adriatica, Vol. 9, No. 2., december, Rijeka, 2011.Škunca, Bernardin: Slikarska zaigranost jednog mirnog fratra, „Književna Rijeka“, št. 3, letnik XVIII. jesen, Rijeka, 2013. Sveštarov Šimat, Margarita: Fra Ambroz Testen, Rukopis izvan umjetničkih matrica, Zagreb, 2016.

15

plavim okvirom, nalaze se duboki unutrašnji sukobi pamtećeg bića i kritičkog čitača vlastite i ljudske naravi prispodobljena i u malenom crtežu ljutitog anđela (kat. 18). U crtežu tušem i perom uznemirenog rukopisa, čisto nebesko i anđeosko biće u ljutitom očajanju zuri u svijet!

NA KRAJU TEKSTA KAO POST SCRIPTUM

Testen je bio vanjštinom skroman, lijepog, svijetlog i zamišljenog kontemplativnog lica ali „naišli smo na bojom umrljani habit što se mogao mjeriti sa svakim radnim odijelom, kao i na zakrpe, koje su svjedočile o potpunom pomanjkanju mara za izgled i dojam“.15 Tihoga i škrtoga govora u čijem se zvuku osjećalo slovensko podrijetlo, nerijetko nasmijan i duhovit, ironičan i autoironičan, iskreno zbunjen i štoviše uznemiren interesom za svoje stvaralaštvo i uvijek u nevjerici prema svojem daru. A taj dar između svjetlosti i tame, zdvajanja i ushita, čuda i posve običnih stvari podsjetio nas je na raj i na pakao i podučava iskupljenju. Stoga jedini način, kojim mogu zaključiti ovaj tekst, koji će kao i svi drugi tekstovi uvijek ostati u slutnjama interpretacije duhovnih i imaginativnih sublimacija Testenova likovnog opusa, jest posvetiti mu sentencu Franje Asiškoga: „Fra Ambroz Testen, je slijedeći svoj poziv započeo radeći ono što je bilo nužno. Potom je radio ono što je bilo moguće i iznenada je radio nemoguće.“16

15 Šimat Banov, 1982. str. 916 Sveštarov Šimat, 2016., str. 14: Sv. Franjo Asiški: „Započni radeći ono što je potrebno, potom ono što je moguće i iznenada radit ćeš nemoguće.“

15

17

Pianist (Za klavirjem)

1974

4

18

brez naslova (slike in ljudje)1975

5

19

brez naslova (Moški s cilindrom)

ok. 1975

7

20

Milostni samaritan1976

9

21

Kristus (Kontemplacija)1976

10

22

Devica z otrokom1976

11

23

Rdeča ptica na vodi1977

13

24

Prerok1977–79

14

25

Lik z glasbilom1978

15

26

Večerni zvonec1978

20

27

Glava moškega v profilu (Avtoportret?)1978

21

28

Vodna ptica in metulj1978

19

29

Poslednja sodba1980

27

30

Egipčanski bič1980

38

31

Dolina neskrbnih vladarjev (Dante, Božanska komedija, Vice)1980

41

32

Sv. Krištof s Kristusom na ramenih1980

51

33

Objokovanje (avers)1980–82

48

34

Požeruhi (Dante, Božanska komedija, Pekel)1981

54

35

Črno sonce1981

57

36

Alegorični avtoportret (Izpoved)1981

56

37

SAMOSTOJNE RAZSTAVE

1981Kampor, atrij samostana sv. Evfemije

Hvar, Galerija, Banketi

Mengeš, Galerija „mežnarija“

Dubrovnik in Zagreb, (skupna razstava) Dante v likovni umetnosti in književnosti

1982

Kampor, samostan sv. Evfemije

Zagreb, Narodna in univerzitetna knjižnica

Palmižana, Galerija Škorpion

1983Zagreb, Galerija Buljat, „GB“

1985Kampor, atrij samostana sv. Evfemije

1986

Velika Gorica, (skupna razstava), Ukročena beseda divjine

1988

Split, Galerija „Gospa od Zvonika“

1989Zagreb, Muzejski prostor (monografska razstava)

1990Kampor, „Galerija Testen“

1992Trogir, Muzej mesta Trogir

1994Maribor, Galerija Ars Sacra

2007Loka pri Mengšu, Galerija „mežnarija“ (stoletnica rojstva)

2013Šibenik, „Galerija sv. Krševan“

2014 Zagreb, „Slovenski dom“ (30. obletnica smrti)

2016Zagreb, Hrvaški muzej naivne umetnosti

Deset božjih zapovedi (Mojzes na gori Sinaj)

198259

38

ŽIVLJENJEPIS BRATA AMBROŽA TESTENA

Zapisan med leti 1981/1982 po njegovem pričevanju

1897 – Loka pri MengšuBrat Ambrož Testen je bil rojen 31. avgusta 1897 v Slovenji, v Loki pri Mengšu blizu Kamnika v družini z osmimi otroki. Krščen je bil z imenom svojega očeta kot Janez Testen. Oče je bil zidarski mojster ter trgovec in je v obrtni šoli poučeval tehnično risanje. Družinski priimek izhaja iz Napoleonovega obdobja. V Loki je Janez obiskoval osnovno šolo, kjer ga je še posebej zanimalo risanje.

1913–1914 – Frančiškanski samostani v Zadru in KošljunuS šestnajstimi leti je vstopil v samostan sv. Frančiška v Zadru ter v noviciat v samostanu na Košljunu, kjer se je učil za krojača in dobil frančiškansko ime Benedikt.

1914–1918 – 1. svetovna vojnaOb začetku vojne je bil vključen v avstrijsko vojsko ter bil tri leta na fronti v XVII. slovenskem regimentu, kjer je bil tolmač za nemški jezik. Napoten je bil na Češko, a so ga po poskusu dezertacije poslali v prve bojne vrste. Konec vojne je dočakal v Meranu.

1918–1920 – LjubljanaTri leta je živel v Ljubljani, kjer je razmišljal, kakšno bi bilo življenje po svetu, a se je odločil vrniti v samostan.

1920–1925 – Dubrovnik, samostan Malih bratovV samostanu Malih bratov v Dubrovniku je dobil ime Ambrozij in kot brat laik delal v kuhinji in na vrtu. V voskarni je pet let izdeloval sveče, ki jih je krasil z oljem. Njegovo risanje in slikanje je pritegnilo pozornost predstojnikov.

1925 – Cavtat, samostan Snežne GospeObiskoval je Bukovčev atelje in veliki slikar mu je postal vzor.

1927 – Pelješac, Orebić, samostan Gospe angelovSlikar Maksimilijan Vanka (1889–1963) mu je želel pomagati, da bi na Akademiji v Zagrebu v dveh letih lahko postal slikar. Testen je to opustil in ni odšel v Zagreb. Ni se odločil niti za misijo v Argentino.

1929–1939 – Pelješac, Kuna, samostan Gospe LoreškeNa Pelješcu je spoznal brata Kosta iz Slovenije. Ta mu je dostavljal barve in umetniške časopise. Po Dubrovniku je bil poslan v Kunu na Pelješac v samostan Gospe Loreške. Dopisoval si je s slikarjem Gabrijelom Jurkićem, obiskoval

je hišo pokojnega slikarja Celestina Medovića. Provincial M. Gugić je Testena, ki se je želel naučiti “pravil slikanja”, poslal na otok Badij pri Korčuli k umetnostnem zgodovinarju patru Andriju Vidu Mihičiću. Toda profesorju Testen ni bil zanimiv.

1939–1961 – Otok Krapanj, samostan sv. Križa; Šibenik, samostan sv. FrančiškaV Krapanj je prišel slikati v cerkev sv. Jelene in ostal tam polnih 22 let. Med 2. svetovno vojno je skupaj z ostalimi brati pomagal partizanom. Iz Šibenika so ga Nemci internirali skupaj z ostalimi brati in someščani Krapnja.

1961–1967 – Pelješac, Orebić, samostan Gospe angelovPoslan je bil v Orebić. Med ostalimi deli je tudi slikal, a ni dobil priznanja okolice.

1967–1983 – Rab, Kampor, samostan sv. BernardinaZahvaljujoč zaščitniku Ediju Hrabanu je bil Testen poslan v Kampor, da “sestavi, pazi in ureja” muzej in Testen je s tem dobil pogoje za risanje in slikanje. Obiskovalci in gosti samostana so opazili njegovo delo. Na razstavi Rabske slikarske kolonije so ga opazili kritiki, organizirati so se začele razstave, sledila je monografija.

1984 – Smrt in zadnji dneviOb koncu življenja je živel v zadrskem samostanu sv. Frančiška, kjer je umrl 7. januarja 1984 v 87. letu življenja in 63. letu redovništva.

39

ŽIVOTOPIS FRA AMBROZA TESTENA

Prema njegovu kazivanju zapisan 1981/1982. godine

1897. Loka pri Mengšu.Fra Ambroz Testen rođen je 31. kolovoza 1897. u Sloveniji, u Loki pri Mengšu blizu Kamnika, u obitelji s osmero djece. Kršten je po imenu svojeg oca kao Janez Testen. Otac je bio zidarski majstor i trgovac te je u obrtnoj školi podučavao tehničko crtanje. Smatra se kako prezime obitelji potječe iz Napoleonova razdoblja. U Loki Janez pohađa osnovnu školu i posebno ga privlači crtanje.

1913.-1914. Franjevački samostani u Zadru i Košljunu.Sa šesnaest godina ulazi u Samostan sv. Franje u Zadru, te u novicijat u samostan na Košljunu, gdje uči krojački zanat i dobiva franjevačko ime Benedikt.

1914.-1918. I . svjetski rat.Početkom rata je unovačen u austrijsku vojsku te boravi tri godine na fronti u XVII. slovenskom regimenti kao tumač njemačkog jezika. Poslan je u Češku, a nakon pokušaja dezertiranja šalju ga na prve linije bojišnice. Kraj rata dočekuje u Meranu.

1918.-1920. Ljubljana.Tri godine živi u Ljubljani, razmišljajući o svjetovnom životu, no odlučuje se vratiti u samostan.

1920.-1925. Dubrovnik, samostan Male braće.U samostanu Male braće u Dubrovniku dobiva ime Ambrozije i kao brat laik radi u kuhinji i vrtu. U voštarnici punih pet godina izrađuje svijeće, koje oslikava uljem. Njegovo crtanje i oslikavanje privlači pažnju pretpostavljenih.

1925. Cavtat, samostan Gospe od Snijega.Obilazi Bukovčev atelje i veliki slikar mu postaje uzorom.

1927. Pelješac, Orebić, samostan Gospe od anđela.Slikar Maksimilijan Vanka (1889.-1963.) želi mu pomoći, kako bi na Akademiji u Zagrebu za dvije godine mogao postati slikar. Testen odustaje i ne odlazi u Zagreb. Odustaje i od odlaska u misije u Argentinu.

1929.-1939. Pelješac, Kuna, samostan Gospe od Loreta.Na Pelješcu upoznaje fratra Kostu iz Slovenije. On mu nabavlja boje i umjetničke časopise. Nakon Dubrovnika poslan je u Kunu na Pelješcu u Samostan Gospe od Loreta.

Dopisuje se slikarom Gabrijelom Jurkićem, obilazi kuću pokojnog slikara Celestina Medovića. Provincijal M. Gugić šalje Testena, koji želi naučiti „pravila slikanja“, Badiju kod Korčule, povjesničaru umjetnosti padru Andri Vidu Mihičiću. No profesor nije pokazao interes za njega.

1939.-1961. Krapanj, samostan Sv. Križa; Šibenik, samostan Sv. Frane.U Krapanj dolazi slikati za crkvu Sv. Jelene i ostaje ondje pune 22 godine, a u vrijeme II. svjetskog rata zajedno s braćom pomaže partizanima. U Šibeniku su ga Nijemci internirali sa subraćom i sumještanima Krapnja.

1961.-1967. Pelješac, Orebić, samostan Gospe od anđela.Poslan je u Orebić, između ostalih poslova slika, ali ne dobiva priznanja u svojoj sredini.

1967.-1983. Rab, Kampor, samostan Sv. Bernardina.Zahvaljujući gvardijanu Edi Hrabaru, Testen je poslan u Kampor, da „radi, čuva i redi“ muzej te tako Testen dobiva uvjete za crtanje i slikanje. Posjetioci i gosti samostana uočavaju njegov rad. Na izložbi Rapske slikarske kolonije pobuđen je interes kritičara, organiziraju se izložbe i uslijedila je monografija.

1984. - Preminuće i zadnji dani.Pred kraj života živio je u zadarskom samostanu Sv. Frane gdje je preminuo 7. siječnja 1984. u 87. godini života i 63. godini redovništva.

39

40

BIBLIOGRAFIJA

Maroević, Tonko: Fratar sa zelenom bradom, „Start“, 26. 11., Zagreb 1980.Cvetkova, Elena: Testen slikarsko otkriće, „Večernji list“, 29. 07., Zagreb, 1981.Lakoš, Milan: Sklad nemira i blagosti, „Slobodna Dalmacija“, 21. 07., Split, 1981.Lončarević, Juraj: Franjevac i slikar Ambroz Testen, „Veritas“, št. 6, Zagreb, 1981.J. L. (Lončarević, Juraj): Izložba franjevca Testena, „Glas koncila“, 25. 07., Zagreb 1981.Maroević, Tonko: (predgovor kataloga) Dante u likovnoj umjetnosti i književnosti, Dubrovnik- Zagreb, 1981.Pogačnik, B.: Slikarski brat Testen, „Delo“, Ljubljana, 02. 09., Ljubljana, 1981.Sopta, Josip: Fra Ambroz Testen – otkriće slikara, „Zvona“, št. 12, Čakovec, 1981.Srhoj, Vinko: Djelo monaškog simbolizma, „Slobodna Dalmacija“, 15. 09., Split, 1981.Subotić, N.: Crkva i samostan na Kuni, „Kuna“,1981.Šimat Banov, Ive: (predgovor kataloga) Testen, Klaustar Samostana sv. Eufemije u Rabu i Galerija na Bankete u Hvaru, julij, avgust, september, Rab i Hvar, 1981. Šimat Banov, Ive: Tri hvarske izložbe, „Večernji list“, 17. 08., Zagreb, 1981.Šimat Banov, Ive: Konoba djedova, „Nedjeljna Dalmacija“, Split, 08. 12. 1981.Šimat Banov, Ive: Pokušaj za jedan nepotpuni portret, Fra Janez Ambroz Testen, „Život umjetnosti“, št. 32, Zagreb, 1981.Šimat Banov, Ive: Otkriće slikara, „Svijet, št. 9, Zagreb, 1981.Škunca, Bernardin: Izložbe fra Ambroza Testena, Veritas, št. 10, Zagreb, 1981.Gall, Zlatko: Nadahnuti Marginalac. Uz monografiju „Testen“ Ive Šimata Banova,“Slobodna Dalmacija“, Split, 1982.Klarić, Tvrtko: Danteovi dubrovački dani, „Marulić“, št. 2, Zagreb, 1982.(nn): Čudi me Fratar pa komunist, „Danas“, št. 15, 01. 06., Zagreb, 1982.Quien, Guido: „Testen“ - Likovna monografija, „ČIP“ Čovjek i prostor, št. 357., december, Zagreb, 1982. Šimat Banov, Ive: Testen, monografija, Zagreb, 1982.Bole, F.: Gost meseca, Ognjišče, št. 12, Koper, 1982.Čorak, Željka: (predgovor kataloga) Fra J. Ambroz Testen, pasteli i crteži, Galerija Buljat, „GB“, Zagreb, 1983.Gall, Zlatko: Uz zagrebačku izložbu crteža i pastela Ambroza Testena, „Slobodna Dalmacija“, 07. 06., Split, 1983.Maleković, Vladimir: Bitan pomak u osamdesetoj, „Vjesnik“, 07. 06., Zagreb, 1983.Metlikovič, Matej: Sjećanje z umjetnostjo frančiškanskego brata J. Ambroza Testena, „ Bilten“ Verski časopis studentov in izobražencev, 1983/1984, Ljubljana.Mrkonjić, Zvonimir in Šimat Banov, Ive: Testen, „Život umjetnosti“, št. 37/38, Zagreb, 1984.(nn): Ljudje v novicah, „Delo“, 25. 01., Ljubljana, 1984.(nn): Umro fra Ambroz Testen, „Kana“, št. 2., Zagreb, 1984. M. G.: Umetnik s Frančiškovim duhom, Slikaru, bratu Ambrozu (Janezu) Testenu v spomin, „Družina“ št. 7, 12. 02., Ljubljana, 1984.Šolman, Mladenka: In memoriam, Ambroz Testen, „Danas“ 24. 01., Zagreb, 1984.Štokalo, Gabrijel: Brat Ambroz Testen. Slikar, kuhar, sakristan, vrtlar, „ Glas koncila“, 22. 01., Zagreb, 1984.Bonifačić, Andrija: Klaustar sv. Eufemije na otoku Rabu, Kampor, 1985.Šimat Banov, Ive: (predgovor kataloga) Klaustar sv. Eufemije u Kamporu, poletje, 1985.Šimat Banov, Ive: (predgovor skupne izložbe) Pitoma riječ divljine, Galerija „Galženica“, Velika Gorica, 1986.Guardini, Romano: Križni put Gospodina našega Isusa Krista, Zagreb, 1987Belamarić, Joško: Predgovor kataloga, Galerija „Gospa od Zvonika“, Split, december/januar, 1988/1989.Cvetkova, Elena: Fra Ambroz među turistima. Prilog Testena kultiviranju rapske turističke ponude, „Večernji list“, 24. 06., Zagreb, 1989.Grenac, Davorka: Dugo putovanje poslije šutnje, „Studio“, Zagreb, 1989.Grenac, Davorka: Put Ambroza Testena, „TOP“, 16. 01., št. 89, Zagreb, 1989.Grenac, Davorka: Slike fra J. Ambroza Testena, „Nedjeljni Vjesnik“, 22. 01., Zagreb, 1989.J. M.: O Testenu dokumentarno, „Glas Koncila“, 19. 02., Zagreb, 1989.

41

(M. Bo.): Izložba Testena, „Večernji list“, 20. 02., Zagreb, 1989.Maroević, Tonko: Starac i boje, „Danas“, 07. 02., Zagreb, 1989.Nikitović, Spomenka: Iskušenje slikarstva, „Večernji list“, 22. 01., Zagreb, 1989.(r.): Nesvjesni ekspresionist, „Večernji list“, 05. 03., Zagreb, 1989.(spn): Nepoznati Testen, „Večernji list“, 19. 01., Zagreb, 1989.Škunca, Josip: Slikar patnje, „Vjesnik“, 20. 02., Zagreb, 1989.Štokalo, Gabrijel: Brat Ambroz Testen, „Glas Koncila“, št. 2, 22. 01., 1989.Viculin, Marina: Fra Janez Ambroz Testen, Zagreb, 1989.Film o slikarju Testenu, „Družina“, 26. 02., Ljubljana, 1989.Mesesnel, Janez: Izgubljeni in spet odkriti slikar : rojak na Hrvaškem, „Delo“, 14. 04., Ljubljana, 1989.Neznani slovenski slikar in menih: Fra Janez Ambroz Testen 1897. do 1984., (Muzejsko-galerijski prostor, Jezuitski trg, Zagreb 1989), „Dialogi“, 1990, letnik 26, št. 4/5/6, 1990. Šimat Banov, Ive: Predgovor kataloga, „Galerija Testen“, Kampor – Rab, 1990.Prijatelj, Kruno in Šimat Banov, Ive: (predgovor kataloga), Testen, „Muzej grada Trogira“, Trogir, 1992.(B. Z.): Dogodek v mariborski galeriji Ars sacra, „Delo“, št. 6., 08. 01., Ljubljana, 1994.(h): Dela patra J. Ambroža Testena, „Večer“, 05. 01., Maribor, 1994.Hauc, Franci: Slike brata Ambrozija, „Slovenec“, 08. 01, Ljubljana, 1994.Metlikovič, Matej: (predgovor izložbe), Razstava slik Janeza Ambroža Testena, Galerija Ars sacra, Maribor, 1994.Metlikovič, Matej: Mistična poetika madežev na risbah i gvaših J. A. Testena, „Slovenec“, št. 31., 02. 02., Ljubljana, 1994.Murko, Metka: Umetnost iza samostanskih zidov, V Ars sacri dela frančiškama Testena, „Družina“, 01., Ljubljana, 1994. Šišara, Slavica: Nesanica (Susret), „Forum“, 05. – 06., Zagreb, 1994.Hodak, Ivica: Slikar koji je umjetnost obogatio „Testenovim stilom“, „Primorsko goranski dnevnik“, 02. 09., Rijeka, 1997.Hodak, Ivica: Veliki štovatelj fra Ambroza Testena (susret sa slikarom i profesorom Marijanom Jakubinom na Rabu), „Kvarner“, 10. 09., Rijeka, 1997.I.H.: Kako biti malen a velik ispod zvijezda, U povodu stote godišnjice rođenja Fra Ambroza Testena, „Novi list“, 01. 09., Rijeka, 1997.Jurić, R.: Čudesno djelo fra Ambroza Testena, „Novi list“, 01. 09., Rijeka, 1997.Jurić, Romana: Izložba slika fra Ambroza Testena, „Novi list“, 10. 09., Rijeka, 1997.Škrlep, Janez: (razstava Galerija Mežnarija) Janko Testen, slikar in frančiškanski brat, ob 110. obljetnici njegovega rojstva, Loka pri Mengšu, 2007.Brojan, Jože (ur.): Janko Testen (1897 – 1984) Slikar in fračiskanski brat iz Loke pri Mengšu, Loka pri Mengšu, 2009.Sivec, Ivan: Slovenska galeria na Rabu, „T“, 22. 08., 2009.Grce, Mirjana: U Franjevačkom samostanu u uvali Sv. Eufemije na otoku Rabu, Slike Fra Ambroza Testena izložene u vlazi, Otočni NL, 12. 12., Rijeka, 2010. Hočevar, Ksenja: „Brat z zeleno brado“, 17. 12., Ljubljana, 2010.Juteršek, Mirko: Janko Testen: slikar in frančiškanski brat iz Loke pri Mengšu, Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, april, št. 43, 2011.Lesac, Ana: Fra Ambroz Testen- naslikana snoviđenja jednog fratra, Acta medico-historica Adriatica, Vol. 9, No. 2., december, Rijeka, 2011Grce, Mirjana: Novo ruho, Obnovljen franjevački samostan u Kamporu, Testenova djela vraćaju se u galeriju, Novi list, 16. 07., Rijeka, 2012.Mirković, Marjana: 16. september, Cerkev sv. Eufemije, Kampor Galerija Testen, Sopotja, glasilo slovenske manjšine na Reki in v PGZ, leto 1., št. 4. Rijeka, 2012.Maroević, Tonko in Jurinić, Polona: (predgovor kataloga) Razstava slik fra Janka Ambroza Testena, Zagreb, 2013.Šimat Sveštarov, Margarita: (predgovor kataloga ) J. Ambroz Testen, Pasionski crteži, „Galerija sv. Krševan“, Šibenik, 2013.Škunca, Bernardin: Slikarska zaigranost jednog mirnog fratra, „Književna Rijeka“, št. 3, letnik XVIII. jesen, Rijeka, 2013. Dagelić, Ana: Izložbe, Testenova djela, „Glas Koncila“, 12. 01., Zagreb, 2014.Maroević, Tonko: Uz izložbu fra Janka Ambroza Testena u Slovenskom domu u Zagrebu, I zanosi i muke u obliku, „Hrvatsko slovo“, 03. 01., Zagreb, 2014.Sveštarov Šimat, Margarita: Fra Ambroz Testen, Rukopis izvan umjetničkih matrica, Zagreb, 2016.Škunca, Bernardin: Testen, slikarska zaigranost jednoga mirnog fratra, Kampor- Zagreb, 2017.

42

SEZNAM RAZSTAVLJENIH DEL

1. Avtoportret/Avtoportret, 1937, 33 cm x 28 cm, olje na lesu/ulje na dasci, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

2. Ribolov/Ribolov, 1970–80, 19 cm x 28 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš; papir, last Dagmar Meneghello

3. Križanje/Raspeće, 1973, 20 cm x 15 cm, tuš, laviran tuš in gvaš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

4. Pianist (Za klavirjem)/Pijanist (Za klavirom), 1974, 31 cm x 23,5 cm, tuš in pastel na papirju/pero, kist, tuš, pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

5. brez naslova (slike in ljudje)/bez naziva (Slike i ljudi), 1975, 29 cm x 41 cm, tuš, laviran tuš in pastel na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

6. Pastir z ovco (Dobri pastir)/Pastir s ovcom (Dobri pastir), 1975, 29 cm x 41 cm, gvaš in pastel na papirju/gvaš, pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

7. brez naslova (Moški s cilindrom)/bez naziva (Muškarac s cilindrom), ok. 1975, 25 cm x 20,5 cm, tuš, lavirani tuš in sepija na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, sepija, papir, last Hrvaškega muzeja naivne umetnosti, Zagreb, inv. št. 1764, foto: [Goran Vranić]/HMNU

8. Prizor iz življenja sv. Frančiška Asiškega/Prizor iz života sv. Franje Asiškog (Sv. Franjo Asiški i Jakoba Frangipani?), ok. 1975, 38,5 cm x 30 cm, tuš, gvaš in pastel na papirju/kist, tuš, pastel, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

9. Milostni samaritan/Milosrdni Samaritanac, 1976, 26 cm x 34 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Hrvaškega muzeja naivne umetnosti, Zagreb, inv. št. 1563, foto: [Goran Vranić]/HMNU

10. Kristus (Kontemplacija)/Krist (Kontemplacija), 1976, 27 cm x 19 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

11. Devica z otrokom/Bogorodica s djetetom, 1976, 26,5 cm x 17,5 cm, tuš, lavirani tuš in gvaš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

12. Golgota/Golgota, ok. 1976, 28,5 cm x 43 cm, tuš, lavirani tuš in gvaš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

13. Rdeča ptica na vodi/Crvena ptica na vodi, 1977, 13,5 cm x 13,5 cm, tuš in tempera na papirju/pero, kist, tempera, tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

14. Prerok/Prorok, 1977–79, 17 cm x 13,6 cm, tempera na papirju/tempera, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

15. Lik z glasbilom/Lik s glazbalom, 1978, 24,8 cm x 19 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Hrvaškega muzeja naivne umetnosti, Zagreb, inv. št. 1557, foto: [Goran Vranić]/HMNU

16. Cvetje zla/Cvijeće zla, 1978, 20 cm x 18,8 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello

17. Kmet v kožuhu (Slovenski kožuh)/Seljak u kožuhu (Slovenski kožuh), 1978, 29 cm x 20,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

18. Prestrašeni angel/Užasnuti anđeo, 1978, 20,5 cm x 20 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

19. Vodna ptica in metulj/Vodena ptica i leptir, 1978, 19,5 cm x 29 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

20. Večerni zvonec/Večernje zvono, 1978, 13 cm x 15 cm, tuš na časopisnem papirju/pero, kist, tuš, novinski papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

21. Glava moškega v profilu (Avtoportret?)/Glava muškarca u profilu (Autoportret?), 1978, 30,3 cm x 19,3 cm, gvaš in pastel na časopisnem papirju/kist, gvaš, pastel, novinski papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

22. Marijino vznebovzetje/Uznesenje, 1979, 21,2 cm x 30,4 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

23. Alegorični avtoportret/Alegorijski autoportret, 1979, 39,5 cm x 29,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

24. Družina/Obitelj, 1979, 29 cm x 19,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

43

25. Sv. Anton Puščavnik/Sv. Antun Pustinjak, 1979, 29,5 cm x 39 cm, gvaš, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

26. Alegorija (Kolo angelov?)/Alegorijska kompozicija (Kolo Anđela?), ok. 1979, 21 cm x 30 cm, sepija, akvarel, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, sepija, akvarel lavirani tuš, podloga, last Dagmar Meneghello

27. Poslednja sodba/Posljednji sud, 1980, 19,5 cm x 28,8 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

28. Petelin ob zori (Petrova izdaja)/Pijetao u zoru (Sv. Petar i pijetao, Petrovo izdajstvo, 1980, 29 cm x 20,5 cm, tuš, lavirani tuš in gvaš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

29. Devet skic -1/Devet skica, 1980, 9,1 cm x 6,9 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

30. Devet skic -2/Devet skica, 1980, 9,4 cm x 7 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

31. Devet skic -3/Devet skica, 1980, 9,1 cm x 7 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

32. Devet skic - 4/Devet skica, 1980, 9,2 cm x 7 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

33. Devet skic - 5/Devet skica, 1980, 9,1 cm x 8,2 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

34. Devet skic -6/Devet skica, 1980, 9,1 cm x 8,2 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

35. Devet skic - 2 -1/Devet skica, 1980, 9,1 cm x 6,9 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

36. Devet skic - 2 -2/Devet skica, 1980, 9,20 cm x 6,9 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

37. Devet skic - 2 -3/Devet skica, 1980, 9,2 cm x 6,9 cm, pastel na papirju/pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

38. Egipčanski bič/Bič egipatski, 1980, 29,5 cm x 39 cm, akvarel na papirju/akvarel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

39. Angel/Anđeo, 1980, 11,5 cm x 8,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

40. Orkester/Orkestar, 1980, 21,5 cm x 16 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

41. Dolina neskrbnih vladarjev (Dante, Božanska komedija, Vice)/Dolina nehajnih vladara (Dante, Božanstvena komedija, Čistilište), 1980, 19,5 cm x 29 cm, tuš, lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

42. Križev pot/Križni put, 1980, 23 cm x 31,5 cm, svinčnik na papirju/olovka, papir, last Dagmar Meneghello

43. Saloma zapelje Janeza Krstnika/Saloma zavodi Ivana Krstitelja (Oblačenje), ok. 1980, 70 cm x 50 cm, tempera na papirju/kist, tempera, papir, last Dagmar Meneghello

44. Imago Pietatis (Kristus s trnovo krono)/Imago Pietatis (Krist okrunjen trnovom krunom), ok. 1980, 31 cm x 23 cm, gvaš in pastel na papirju/pero, kist, gvaš, pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

45. Sv. Janez od Križa/Sv. Ivan od Križa, ok. 1980, 50 cm x 35 cm, olje na lesonitu/ulje na lesonitu, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

46. Sv. Frančišek Asiški z volkom in pticami/Sv. Franjo Asiški s pripitomljenim gubijskim vukom i pticama, ok. 1980, 30 cm x 25 cm, gvaš, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, gvaš, tuš, lavirani tuš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

47. Sv. Hieronim z levom v jami/Sv. Jeronim u špilji s lavom, ok. 1980, 40 cm x 30 cm, gvaš, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

48. Objokovanje (avers) in Veronikin prt (revers)/Oplakivanje (avers) Veronikin rubac (revers), 1980–82, 59 cm x 49 cm, olje na lesonitu/ulje na lesonitu, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

49. Sv. Elija/Sv. Ilija Gromovnik, 1981, 28,8 cm x 23,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello

44

50. Cvetje – žalost/„Cvijeće“ – Tuga (Tugovanje), 1981, 28,8 cm x 20,5 cm, tuš in laviran tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

51. Sv. Krištof s Kristusom na ramenih/Sv. Krištof s Kristom djetetom na ramenima, 1980, 42 cm x 30 cm, gvaš in pastel na papirju/pero, kist, gvaš, pastel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

52. Sv. Janez Krstnik/Sv. Ivan Krstitelj, 1981, 32,5 cm x 46 cm, tuš, laviran tuš, gvaš in pastel na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, pastel, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

53. Požeruhi (Dante, Božanska komedija, Pekel)/Proždrljivci (Dante, Božanstvena komedija, Pakao), 1981, 30 cm x 29,5 cm, akvarel na papirju/akvarel, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

54. Požeruhi (Dante, Božanska komedija, Pekel)/Proždrljivci (Dante, Božanstvena komedija, Pakao), 1981, 41,5 cm x 29 cm, tuš, lavirani tuš, akvarel in gvaš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, akvarel, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

55. Tri zveri (Dante, Božanska komedija, uvod)/Tri Zvijeri (Dante, Božanstvena komedija, uvodno pjevanje), 1981, 29,5 cm x 39 cm, gvaš, tuš, lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor, foto: [Alenka S. Lamovšek]/GLST

56. Alegorični avtoportret (Izpoved)/Alegorijski autoportret (Ispovijed), 1981, 19,3 cm x 22,2 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

57. Črno sonce/Crno sunce, 1981, 28,2 cm x 27,2 cm, akvarel in tempera na papirju/pero, kist, akvarel, tempera, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

58. Sprehod/U šetnji, ok. 1981, 29,5 cm x 21 cm, gvaš, tuš in pastel na papirju/pero, tuš, pastel gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

59. Deset božjih zapovedi (Mojzes na gori Sinaj)/Deset Zapovjedi Božjih (Mojsije na brdu Sinaju), 1982, 30 cm x 21 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello, foto: arhiv Dagmar Meneghello

60. Sv. Frančišek Asiški in Kristus na križu/Sveti Franjo Asiški i Raspeti Isus na Križu, 1982, 55 cm x 41 cm, gvaš na papirju/gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

61. Kristus z angelom, ki mu ponuja kelih v vrtu Getsemane/Krist s anđelom, koji mu prinosi kalež u Getsemanskom vrtu, 1982, 54 cm x 72,5 cm, tuš in gvaš na papirju/kist, tuš, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

62. Sv. Frančišek Asiški v mističnem zanosu/Sv. Franjo Asiški u mističnom zanosu, 1982, 48 cm x 35,5 cm, tuš, lavirani tuš, pastel in gvaš na papirju/kist, tuš, lavirani tuš, pastel, gvaš, papir, last Frančiškanskega samostana sv. Bernardina, Kampor

63. Izpoved/Ispovijed, 1982, 29 cm x 19,5 cm, tuš in lavirani tuš na papirju/pero, kist, tuš, lavirani tuš, papir, last Dagmar Meneghello

45

FRA AMBROŽ TESTENARTISTIC SELF-AWARENESS OF THE LATE PERIOD

People who believe that a friar is not present in this world are wrong in their thinking.

„I am Slovenian by birth, Croatian in life, Christian by the grace of Divine Providence, a disciple of Jesus in spirit, a brother of St Francis of Assisi by vocation …“ These are the words of Fra Ambrož Testen (Loka pri Mengšu, 1897–1984. Zadar, the Franciscan monastery of St Jerome), a self-taught painter, which demonstrate his loyalty to his heritage, the place where he lived, and his devotion to Franciscan vocation, which, as far back as 1913, led him to the Franciscan Province of St Jerome in Dalmatia in Istra.

Ever since childhood, little brother or lay brother carried within him a longing that could not be quelled – an aspiration to express his own emotionality and spirituality, his admiration of the world and life, its wonders and horrors. He was quiet and withdrawn and a teacher in Loka pri Mengšu encouraged him to draw and paint at a young age. And so, very early on, Testen found his medium and ambition, as well as the desire to withdraw from secular life and find refuge within the monastic microcosm in the service of and devotion to Franciscan modesty, to which he would commit himself through art with great dedication. He painted and drew his whole life. In every spare moment, everywhere and on every possible surface – on various consumable materials in six decades – at all of his monastic milestones, yet he was not able to reach his artistic ideals. That was the academic painting imitating the world by old Venetian masters of Gothic, Renaissance and Baroque art, the Dubrovnik painters of the 15th and 16th century, and the masters of the early Croatian modern painting from the first half of the 20th century – Vlaho Bukovac and Celestin Medović. As an unschooled painter, he was unable to reach those role models in the spirit of the grandness of sacred painting. Not having embraced the opportunities for an education in painting, he could not become recognised under the criteria of sacred art. In 1980, unexpectedly and in lucky circumstances, the word about a brother painter from a monastery in Kampor spread. In his eighty-third year of life and the sixtieth year of his monasticism, the public – especially the

professional public – recognised the uniqueness of style and opus, evident in numerous paintings and drawings. Everything was created with an honest style eluding classification, a style of duality; the natural and supernatural, the sinfulness and holiness, the mercy and retribution, the light and darkness and the redeeming sacrifice. In small formats and drawings in black ink, with pen and brush of an astounding style that evolved from the smear and the line, their synergy and confrontation. In the luminous colours of his pastels and gouaches, and above all in his unsurpassable imagination and symbolic language of shapes. There was no need for biblical, New Testament or apocalyptic iconography or the iconography of Dante’s Inferno to understand the art letter of the little brother. He shared and gave them away selflessly, but the fragility of consumable materials (everything that could bear a mark) and relatively small formats of his works brought about fear that this newly discovered opus would deteriorate and disappear. Searching the monasteries where he lived in an attempt to find the source of this style, related to the 20th century expressionism, while at the same time related to nothing, did not yield results, while smaller remains – the rest had been destroyed or lost – mostly illustrated the endeavours to emulate his academic role models. It was absolutely clear that Testen’s work and the emotionality of the signature – sometimes in the surrealist spirit, but at the same time in expression and impression and deep visual imagination – was the result of free expression, which only occurred in the later period. His works were without the addition of imitation and description. The fullness and matureness of imagination, searching for its outer form, was in that moment liberated from the role models and the desire for validation, and the debate on the Testen phenomenon as artistic self-awareness in the late period began. We can claim that it is during this distinct creative outburst, which lasted nearly a decade in the Franciscan monastery of St Bernardin in Kampor – knowing he was running out of time – that Testen created with spontaneity and speed with which he wished to make up for lost time. With a desire and dreams – yet without hope – that this would be the dedication to The Creator’s world and all miracles of life, which simultaneously comprise the elements of holiness and the elements of humanity. To sum up this phenomenon, as has been done many times before, including in this text, we end by dedicating a paraphrase of a famous quote by St Francis of Assisi to him: „By following his call, Fra Ambrož Testen started by doing what was necessary. Then he did what was possible, and suddenly he was doing the impossible.”

46

AMBROŽ TESTEN, UMETNIŠKO SAMOZAVEDANJE POZNEGA OBDOBJA

Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, 28. 2.–5. 5. 2019

IzdajateljCenter za izobraževanje in kulturo Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje

ZanjPatricija Pavlič

Koordinacija razstaveAndrejka Vabič Nose

Besedilo in dokumentacijaMargarita Šimat

Prevod iz hrvaškega v slovenski jezik in jezikovni pregled hrvaškega in slovenskega besedilaMasaja, Sašo Šoško, s.p.

Jezikovni pregled biografije Margarite Šimat Kristina Gregorčič

Prevod v angleški jezik in jezikovni pregled Lea Udovč

Fotografijearhiv Dagmar Meneghello (kat. št. 14, 22, 27, 50, 56, 57, 59), Alenka S. Lamovšek (kat. št. 1, 4, 5, 10, 11, 13, 19, 20, 21, 23, 38, 41, 48, 51, 55), Goran Vranić (kat. št. 7, 9, 15)

OblikovanjeMeta Gabrijel

TiskAlfagraf Tiskarna d.o.o.

Naklada300 izvodov

Cena5€

Galerija likovnih samorastnikov TrebnjeGoliev trg 1, 8210 Trebnje, SlovenijaT: 00386 (0)7 34 82 106, 00386 (0)31 371 404E: galerija@ciktrebnje.si, www.galerijatrebnje.si

Center za izobraževanje in kulturo TrebnjeKidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, SlovenijaT: 00386 (0)7 34 82 100, F: 00386 (0)7 34 82 102E: info@ciktrebnje.si, www.ciktrebnje.si

Copyright: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, Trebnje 2019.Vse pravice pridržane.Tiskano v Sloveniji.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

75(497.5):929Testen A.

TESTEN, Janko, 1897-1984 Ambrož Testen : umetniško samozavedanje poznega obdobja : Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, od 28. februarja do 5. maja 2019 / [besedilo in dokumentacija Margarita Šimat ; prevod iz hrvaškega v slovenski jezik Masaja, prevod v angleški jezik Lea Udovč ; fotografije arhiv Dagmar Meneghello, Alenka Lamovšek, Goran Vranić]. - Trebnje : Center za izobraževanje in kulturo, Galerija likovnih samorastnikov, 2019

ISBN 978-961-6841-14-6 1. Gl. stv. nasl. 298829056

Razstavo so omogočili:

CIK Trebnje – Galerija likovnih samorastnikov Trebnje,

Dagmar Meneghello,

Frančiškanski samostan sv. Bernardina, Kampor,

Hrvaški muzej naivne umetnosti, Zagreb,

Občina Mirna,

Občina Mokronog - Trebelno,

Občina Šentrupert,

Občina Trebnje.

BIOGRAFIJAMARGARITE ŠIMAT

Margarita Šimat je iz umetnostne zgodovine diplomirala leta 1979. Od leta 1976 je delala v Zbirki umetnin Anteja in Wiltrude Topić Mimara, kasneje pa v Kabinetu grafike Hrvaške akademije znanosti in umetnosti, kjer se je upokojila kot muzejska svetovalka. Med letoma 2009 in 2013 je na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu doktorskim študentom predavala o grafiki.

Strokovno se ne ukvarja samo s starimi mojstri iz obdobja od 15. do 19. stoletja, ampak se posveča tudi sodobni ustvarjalnosti. V različnih vlogah (selektorica, kustosinja, avtorica besedil, strokovna sodelavka …) je sodelovala pri pripravah Hrvaških trienalov grafike, piše pa tudi besedila za monografske in druge publikacije. Med drugimi je pisala o Hamu Čavrku, Zlatku Pricu, Marijanu Richterju, Zlatku Keserju, Miroslavu Šuteju, Brunu Mascarelliju, Bogdanu Borčiću, mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani ter številnih drugih umetnikih in dogodkih.

Bila je glavna urednica mednarodnega časopisa Grafika, kot likovna kritičarka pa najpogosteje objavlja v revijah Vijenac, Kontura in Grapheion.

GALERIJA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV TREBNJE