a o b l beneška ljudska d k i a Čatež 132 n a k 205-248-web.pdf · Škrati so do ljudi prijazni,...

KORAKI NAD OBLAKI PRIROČNIK K BERILU I 205

132K O R A K I N

A D

O B L A K IBeneška ljudska

ČatežPrimer šolske interpretacije je pripravila

Tatjana PintarOŠ GORJE

CILJI Učenci ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev),ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti,ß samostojno tiho berejo besedilo, ß glasno, interpretativno berejo prozno delo,ß se identificirajo s književno osebo,ß si oblikujejo predstavo književne osebe,ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih besedilnih signalov,ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb.

UVODNA MOTIVACIJA Čatež. – Na kaj pomislite ob tej besedi? Na Čateške toplice, verjetno. Torej na bazene s toplo in zdravilno vodo. Le zakaj se temu kraju tako reče? To bi bilo treba raziskati. Je pa res, da v Benečiji – na drugem koncu Slovenije – poznajo bajno ali bajeslovno bitje z imenom čatež.

NAJAVA BESEDILA Pa preberimo beneško pripovedko, ki nam ga bo predstavila.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in osredotočijo na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJEUčitelj prebere pripovedko.

ČUSTVENI PREMOR Nekaj sekund tišine, da učenci zberejo svoje misli.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Bi radi srečali čateža?

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo besedilo in si na listič ali v zvezek izpisujejo neznane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učitelj vodi frontalni pogovor o razumevanju besed in jih razlaga s pomočjo učencev.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Delo z zemljevidom – poiščejo kraje, ki so navedeni na začetku, poiščejo Čateške toplice.Narišejo čateža – pomagajo si z besedilom in risbe razstavijo na stenah učilnice.

GLASNO BRANJE Prostovoljec na bralnem stolu glasno prebere pripovedko – ostali sledijo besedilu v berilu.

VREDNOTENJE Eden od učencev pove obnovo pripovedke, drugi pozorno spremljajo pripovedovanje in na koncu komentirajo (jasnost, strnjenost, zaporedje dogodkov v obnovi ...).Učitelj vodi frontalni pogovor – pomaga si z vprašanji v berilu (En, dva, tri - odgovori ti).Učenci se v skupinah ali parih pogovorijo o besedilu pod naslovom Mali vseved in na predlogo miselnega vzorca oblikujejo osnutek nove pripovedke, zbirajo ideje za:- obliko bajnega bitja (pol človek, pol ...),- njegova čarovna moč (pomaga, kaznuje, nagaja, uči ...),

206 I PRIROČNIK K BERILU KORAKI NAD OBLAKI

- značaj (hudoben, dober, muhast ...),- učinki njegovega delovanja (potres, soteska, nahajališče rude ...).

NOVE NALOGE ß Na podlagi miselnega vzorca, ki si ga naredil(a) s sošolci, si izmisli pripovedko o svojem bajeslovnem bitju in njegovi čarovni moči (doma lahko marsikaj spremeniš, če dobiš boljšo idejo kot v šoli) – poveži ga z neko naravno posebnostjo v bližini svojega kraja ali katerokoli slovensko znamenitostjo (naravno okno, skala/velik kamen posebne oblike, soteska, nahajališče rude, močvirje) ali naravnim pojavom (potres, poplava ...). Seveda svoje nadnaravno bitje tudi nariši in predstavi sošolcem.ß Čatež se maščuje na različne načine (s kamenjem zasuje hiše, ljudi zapelje v votline in jih tam draži do smrti ...). Napiši eno od zgodb: - o otroku, ki ga je zapeljal čatež v svojo votlino in ga tam mučil, dokler ni podlegel (kje sta se srečala, zakaj ga je zapeljal, kako ga je dražil ...), - o kmetu, ki je razjezil čateža, in mu je potem ta zasul kmetijo (s čim ga je kmet razjezil, kako mu je pokazal roge, kaj se je zgodilo z njegovo družino, ko jim je plaz zasul domačijo ...), - o pastirju, ki ga je čatež obdaril s šibo (kakšne vrste šiba je bila to, s čim jo je zaslužil ...).

133K O R A K I N

A D

O B L A K I

Primer šolske interpretacije je pripravila

Breda GrudenOŠ IVANA TAVČARJA,GORENJA VAS

CILJI Učenciß berejo o bajnih bitjih v slovenskih pokrajinah, palčkih, škratih, čatežu, vedomcu itd. in spoznajo njihovo vlogo v ljudskem verovanju,ß z zbirko sestavljajo domišljijskočutno predstavo pravljičnih bitij,ß upoštevajo avtorjev opis in dodajajo prvine iz svoje domišljije,ß se identificirajo s književnimi osebami, ß razumejo motive za ravnanje pravljičnih bitij,ß pravljice prebirajo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje,ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,ß besedilo označujejo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,ß poustvarjajo na podlagi iste teme,ß zbirajo pravljice v narečju,ß seznanijo se s knjižno zbirko založbe Didakta Zakladnica slovenskih pripovedi – V somraku kraljestva palčkov in škratov (tudi Visoko v gorah, globoko v vodah, Odkod je ta naš svet?), ß pripovedujejo ljudske pravljice po svoji izbiri sošolcem.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj pripravi knjižne primere in ilustracije bajnih bitij. Učenci si ogledajo knjige in zbrane ilustracije. Opisujejo bajna bitja in povedo, kakšno čudežno moč menijo, da ima določeno bajno bitje. Poimenuje-jo bajna bitja.

Gorenjska ljudska

O Védomcih


NAJAVA BESEDILA Učitelj najavi novo besedilo. Pripravi prostor (svečke, zatemnitev). Pove, da bodo poslušali pravljico o vedomcih, ki se največkrat prikazujejo kot lučke ali leteči ogenj, ki ima čarobno moč. Podobni so škratom.

PREMOR PRED POSLUŠANJEM Učenci se umirijo, prijetno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.

INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE PRAVLJICE Učitelj doživeto pripoveduje učencem gorenjsko pripovedko O vedomcih.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo pravljico ter uredijo vtise o njej.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o vtisih. Povedo, ali jim je bila pravljica všeč ali ne.

TIHO BRANJE Samostojno poiščejo besedilo v berilu in ga tiho preberejo. Podčrtajo manj znane in neznane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Učenci oblikujejo skupine. V vsaki skupini poiščejo besede, ki jih niso razumeli, in razlage zapišejo na list. Besede razložijo ali poiščejo razlago v SSKJ (http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html): vedomec, migljajo, zbirališče, švignil, bi zagodel, se razlete, razpotje, se je razkropil, so se razpršili.Ko z delom končajo, skupine zamenjajo liste. Sošolcem iz sosednje skupine razložijo besede, ki jih poznajo. Težje besede razložijo s pomočjo učitelja. Skupine petih besed uporabijo v novih povedih.

GLASNO BRANJE Izbrani učenci interpretativno preberejo besedilo.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILAUčitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci opišejo obnašanje vedomca. Pripovedujejo, kako se je z njimi srečala kmetica.

ANALIZA ZGRADBE LITERARNEGA BESEDILA Pogovorijo se o besedilu in utemeljijo, zakaj je to besedilo pripovedka. Kaj pomeni, da je gorenjska? Pokažejo na zemljevidu.

SINTEZA IN VREDNOTENJE Učenci se pogovorijo o besedilih, ki so jih že prebrali. Opisujejo bajna bitja iz že prebranih pravljic. Ogledajo si zbrane ilustracije, jih opisujejo. Povedo, če poznajo kakšno ljudsko pripoved, ki na domišljijski način razloži nenavadne pojave.

Učenci v skupinah dopolnijo besedilo iz razdelka Nič lažjega in ga zapišejo v zvezek.

NOVE NALOGE ß Zbirajte ljudske pravljice v domačem okolju.ß Zapišite svojo pravljico o bajnem bitju in jo ilustrirajte. Predstavite pravljice in jih zberite v knjigi Bajna bitja v 5. razredu.ß V skupinah pripravite zemljevid Bajna bitja po slovenskih pokrajinah.


PRILOGA

V zbirki Zakladnica slovenskih pripovedi so doslej izšle štiri knjige.

V isoko v gorah, globoko v vodah, Zbirka: Zakladnica slovenske pripovedi, Založba Didakta, Radovljica 1999.

V tej knjigi so zbrane pripovedi iz zakladnice naše-ga ljudskega izročila iz različnih krajev Slovenije, tudi

preko meja.V uvodu mag. Roberto Dapit in dr. Monika Kropej spregovorita

o bajnih bitjih narave v slovenskem ljudskem izročilu.

Zgodbe, ki so nastajale med ljudmi in se širile preko ustne-ga izročila iz roda v rod, nam veliko povedo, kako so ljudje v preteklosti živeli, kaj so delali in kako so si svet predstavljali. Namen teh zgodb je bil, da bi otroci razumeli in se naučili, kaj je dobro in kaj slabo in kako naj bi se obnašali v naravi in med ljudmi. Čeprav se danes zgublja navada pripovedovanja ljudskih pravljic, se med ljudmi še pojavljajo pripovedovalci, ki se spo-minjajo zgodb, ki so jih slišali nekoč. Zbiralci so jih zapisali in nam jih ohranili. Ustno izročilo nima meja, saj ljudje prestopajo geografske meje in z njimi tudi njihove pripovedi. Imena likov se menjajo, zgodbe pa so si zelo sorodne.

Tako je tudi nastala zbirka pripovedi, ki vsebuje zelo stare motive o bajnih bitjih, kot so vile, bele žene, krivopete, žalik žene, divji možje, divje žene, povodni možje, velikani, ajdi in po-javi iz narave. Čeprav je danes zbledelo verovanje v človekovo odvisnost od skrivnostnih naravnih sil, pravita avtorja v uvodu, nas pravljice in povedke lahko popeljejo v nevidni svet, ki nas obdaja.

Mladim bralcem in raziskovalcem ljudskega blaga pomeni pričujoča zbirka enaintridesetih besedil iz različnih slovenskih krajev potovanje in spoznavanje bitij, v katera so verjeli naši predniki in jih želijo tudi sodobni otroci poznati.

Vile, bele žene, žalik žene, častljive žene ali častitke, kakor jih pač imenujejo ljudje v različnih krajih, so bitja z dolgimi svetlimi lasmi, oblečena v belo in bivajo blizu izvirov, na vrhu gore, v drevesu in plešejo kot rusalke ali sirene. Meje so zabrisane, lastnosti bitij se prelivajo, različna so le imena.

Rojenice, divje žene, krivopete in vesne napovedujejo usodo.Dujačese, krivopete in ajdovske deklice se celo poročijo z

možmi, a od njih pričakujejo vdanost in poštenost. Ko mož prekrši obljubo, vilinsko bitje za vedno odide.

Divji možje, gorni možje, pogorni možje, hostniki, vilenjaki so močni, orjaške postave, so ljudem prijazni, lahko pa tudi sovražni. Če jih ljudje obdarijo s kruhom in mlekom, se bogato oddolžijo, skopost pa grobo kaznujejo.

Velikani, orjaši in hrusti živijo v hribovitih delih Slovenije in so neznansko močni. Danes za njimi ostajajo skale nenavadnih oblik.

Povodni mož, jezernik, gestrin, salemsonar, mamalić, vancaš in še kdo je velik, kosmat, z ribjim repom in živi v jezerih, rekah, tudi morju, je ljudem nevaren, lahko jih potegne v vodo ali povzroči nevihto in burjo.

Ko bodo bralci prebrali te pripovedi, bodo prisluhnili vilinskim bitjem, kjerkoli bodo hodili, saj bivajo v gozdovih in rekah, trav-nikih in poljih in se skrivajo pred ljudmi, a se pogosto pojavljajo in burijo domišljijo.

Ilustracije Vena Dolenca vnesejo vanje čarobnost, pravljičnost, strah in humor, dopolnjujejo besedila, jih obogatijo in nudijo bralcem možnost, da domišljija zaplava na krilih. Le na brezkraj-nih poteh domišljije pa lahko srečamo vso čarobnost, ki nam jo knjiga ponuja.

Drugi knjigi je naslov Odkod je ta naš svet? in prinaša pripo-vedi o poreklu stvarstva. Besedila je izbral in priredil dr. Zmago Šmitek. V knjigi najdemo razlage o nastanku sveta, človeka, potresov, plodne zemlje, kraške pokrajine, o Luni, Velikem vozu in ozvezdjih, nastanku strele, stvarjenju ženske, nastanku jezikov, o ognju, kamniških planinah in izvoru rastlin ter živali.

Pripovedi ponujajo bralcu razmišljanje nekdanjega človeka, ki je živel v tesnem stiku z naravo in imel dar opazovanja. Ta človek ni potreboval globokih in natančnih razlag o okolju, temveč se je zadovoljil s preprostimi, a zanj verjetnimi pripovedmi, ki so se širile iz kraja v kraj in so jih prenašali ljudje. Ti so jih neštetokrat ponavljali v kmečkih domačijah in kolibah z namenom spozna-vati človeško vlogo v okolju. Zgodbe so pripovedovalci povedali vsakokrat nekoliko drugače in poslušalcem se je zdelo, da prinašajo resnico, v katero so verjeli.

V somraku kraljestva palčkov in škratov je tretja knjiga iz zbirke Zakladnica slovenske pripovedi, za katero sta izbor in priredbo besedil pripravila dr. Monika Kropej in mag. Roberto Dapit. Tokrat imajo glavno besedo pritlikava bajna bitja, od vedomca do palčkov.

Škratje in palčki živijo v gozdovih, gorah, rudnikih, močvirjih, domačem ognjišču, kovačiji, čevljarski delavnici, letijo po zraku in se spuščajo po dimnikih. So majhne postave, imajo starikav obraz, dolgo belo brado, rdečo koničasto kapico, oblečeni so v rdečo jopico, rdeče ali zelene hlače, s seboj nosijo lučko, včasih pa se prikažejo kot maček, žaba, tele ali kaj drugega. Nekateri so prijazni, čuvajo gozdne zaklade, pomagajo človeku pri različ-nih opravilih in kažejo pot v rudnikih. Škrati so do ljudi prijazni, a če jih ti razjezijo, jih kaznujejo.

Poleg pravljic o palčkih pa so v knjigi zbrane tudi pripovedi o čatežu, ki se rad zadržuje ob izvirih pitne vode, orku, duhu divjin, ki v gozdovih in na planinah straši ljudi, voureku, ki se ljudem pokaže v podobi osla. Vedomci so skupina majhnih otrok, morda duhovi tistih, ki jih je mati zavrgla. Čeprav danes v palčke, škrate in druga bajna bitja ne verjamemo več, te zgodbe še vedno pripovedujemo otrokom. Ljubitelji ljudskega besedila pa bodo v knjigi poiskali sledi davnih časov in davno izgovorje-nih pripovedi.

Četrta knjiga z naslovom Sledovi potujočih duš predstavlja povedke in pravljice o bajnih bitjih-kresnikih, škropnikih in vedomcih. Zbrani so najznačilnejši primerki iz vseh slovenskih pokrajin. Gre za različne strašljive prikazni, ki so zlasti ponoči prežale na človeka, med njimi so seveda zelo pomembne duše umrlih, ki so si nadele različne oblike: kot MEGLICE ali kot SKRIVNOSTNA LUČ, ki ponoči švigne prek neba. Ljudje so se neskončno bali vračajočih se duš pokojnikov. Številni obredi in zakletve, pa tudi fizična dejanja (obtežitev grobov s težkimi kamnitimi ploščami), naj bi preprečile te nezaželene obiske.


134K O R A K I N

A D

O B L A K I

Primorska ljudska

Komu se hrib smeje


Tatjana PintarOŠ GORJE

CILJI CILJIUčenci ß doživljajo ljudsko pripovedko ob poslušanju interpretativnega branja (učitelja in sošolcev),ß razvijajo sposobnost razumevanja in doživljanja besedilne stvarnosti,ß samostojno tiho berejo besedilo, ß glasno, interpretativno berejo prozno delo,ß se identificirajo s književno osebo,ß si oblikujejo predstavo književne osebe,ß prepoznavajo značajske lastnosti in občutja književne osebe iz neposrednih in posrednih besedil-nih signalov,ß iščejo razlage za ravnanje književnih oseb,ß dramatizirajo prozno besedilo.

MOTIVACIJA Ste že kdaj razmišljali, kaj bi storili s kupom denarja – če bi recimo našli zaklad ali zadeli na loteriji? Kaj pa bi storili vaši starši?

NAJAVA BESEDILA Morda pa boste imeli srečo in se vam bo posmejal hrib, kot se je nekemu revnemu kmetu na Primorskem.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se udobno namestijo in osredotočijo na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Poslušajo učiteljevo interpretativno branje.

ČUSTVENI PREMOR Nekaj sekund premora, da se zgodba usede.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Vam je bila zgodba všeč? Kako čutite – je hrib ravnal pravično?

TIHO BRANJE Učenci prvič tiho preberejo besedilo in si izpisujejo neznane besede v zvezek.Učenci drugič tiho berejo in sproti rešujejo učni listič (UČNI LIST 1).

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učence razdelimo v pare, zamenjajo si lističe in jih pregledajo – uskladijo razlage. Po dva para skupaj sestavita skupino, ki reši UČNI LIST 2.Učitelj vodi frontalni pogovor: dopolnjuje razlage in postavlja dodatna vprašanja.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj vodi frontalni pogovor o vsebini.Kdo nastopa v zgodbi?Zakaj se je hrib začel smejati?V čem se kmet in bogatin razlikujeta?


GLASNO BRANJE Poklicani učenec na bralnem stolu glasno prebere celo zgodbo.

VREDNOTENJE Poklicani učenec pove obnovo.Učenci zgodbo ilustrirajo; dva učenca namesto v zvezek rišeta na tablo – prvi bogatina in drugi kmeta.Učenci v skupinah (po tri ali štiri – lahko iste kot pri razlagi manj znanih besed) razvrščajo pridevnike (UČNI LIST 3).Učitelj ima pripravljene večje lističe z istimi pridevniki, ki jih po navodilih učencev pritrjuje ob ustre-zen lik na tabli.

NOVE NALOGE ß V skupinah po štiri: - zaigrajte celo zgodbo brez besed, - izberite en prizor in postavite nemo sliko, diapozitiv (torej brez besed in gibanja), prikažite izbrani odlomek.ß Učitelj vodi pogovor o ljudskih pripovedih, ki jih učenci poznajo o nastanku svojega kraja ali kateri od krajevnih znamenitosti. Učenci obiščejo starejšo osebo v svojem kraju in jo prosijo, naj pove kako ljudsko pripoved. Zapišejo jo in jo predstavijo sošolcem.

UČNI LIST 1 Samostojno delo:V besedilu poišči besede in besedne zveze ter jih razloži. Na prazna mesta dodaj svoje.

BESEDA RAZLAGA

kolikor češ

pole

bogatin

odirati reveže

je napregel psa

žakelj

nakladati


UČNI LIST 2 Delo v parih:V prebrani zgodbi poišči besede, ki so zapisane tako, kot jih govorimo.

(npr. rečt, nehat)

UČNI LIST 3 Delo v trojkah:

BOGATIN KMET

IZNAJDLJIV GRABEŽLJIV REVEN NENASITEN

PREPROST SKROMEN BOGAT IZKORIŠČEVALSKI

PRETKAN PRILAGODLJIV SITEN UREN

POŠTEN HVALEŽEN SEBIČEN NEHVALEŽEN



Jožica MarinčičOŠ TREBNJE

CILJI Učenciß poslušajo primorsko pravljico,ß pravljico berejo, s posebej oblikovanim govorom označijo razpoloženje,ß ustrezno reagirajo na čustvene sestavine besedila,ß besedilo označijo na podlagi lastnega doživetja ob poslušanju,ß odgovarjajo na vprašanja o vsebini,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega časa in prostora,ß poustvarjajo na podlagi iste teme,ß zbirajo pravljice v narečju,ß pripovedujejo ljudske pravljice po izbiri svojim sošolcem.

MOTIVACIJA Učitelj na tablo pritrdi ilustracije književnih junakov iz ljudskih pravljic iz berila Koraki nad oblaki. Učenci jih opisujejo. Tiste, ki jih že poznajo, poimenujejo in povedo, v kateri pravljici nastopajo. Pripovedujejo o njih kot književnih junakih ljudskih pravljic in povedk.

Učitelj vodi razgovor, v katerem odkrivajo značilnosti ljudskih pravljic in povedk in navajajo primere. Učitelj lahko zapisuje na tablo, lahko pa skupaj sestavljajo miselni vzorec na liste, učitelj pa na grafoskopsko folijo. (PRILOGA 1)Učitelj pove, da v pravljicah lahko nastopajo tudi oblaki. Učenci naštejejo vsaj deset besed, kakšen je lahko oblak. Učenci razmišljajo, kje se posamezni oblaki rodijo.

NAJAVA BESEDILA V starih časih so na Primorskem razmišljali, kje se rodijo in kakšni so oblaki. Oblake so si predsta-vljali na prav poseben način. Kako, nam bo razložila primorska ljudska povedka, ki nosi naslov O oblakih.

PREMOR PRED BRANJEM Ko učitelj že napove besedilo, sledi kratek premor, da se učenci pripravijo na besedilo.

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILAUčitelj pripoveduje besedilo na pamet, kolikor je mogoče zvesto izvirniku. Učenci se koncentrirajo na zgodbo. Ko so učenci spoznali pripoved, lahko sprejemajo besedilo v vsem njegovem bogastvu. Učitelj bese-dilo glasno, interpretativno prebere. Do prebranega besedila se učenci opredelijo.

PREMOR PO BRANJU Učitelj počaka nekaj sekund, da uredijo misli in vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj poudari sporočilo razlagalne povedke: »To so duše umrlih, ki gredo proti soncu in čakajo, da bodo šle v nebesa.«Pripovedujejo o vtisih. Povedo, kakšna se jim zdi pripovedovalčeva razlaga oblakov.

TIHO BRANJE Gre za neusmerjeno tiho branje, za otrokov intimni stik z besedilom. Ob tem branju si učenci obliku-jejo svoj odnos do besedila.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESEDUčenci opozorijo na besede, ki jih niso razumeli ali so se jim zdele neobičajne. S pomočjo učitelja jih razložijo in uporabijo v novih povedih.

135K O R A K I N

A D

O B L A K I

Primorska ljudska

O oblakih


VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Kateri oblaki nastopajo v zgodbi?Kje se rodijo beli oblaki? Kaj imajo radi?Kakšni postanejo, ko osivijo, in kaj se zgodi, ko umrejo?Zakaj so črni oblaki drugačni od belih?Kaj pada na zemljo, ko se beli in črni oblaki stepejo?Kdo in kako jih razžene?Kaj se zgodi, kadar bog vetra zgreši oblake?Kje so oblaki, kadar je nebo jasno?Kaj predstavljajo rdeči oblaki?

GLASNO BRANJE Eden od učencev glasno prebere vsebino povedke.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Na koliko odstavkov je razdeljeno besedilo?Kaj sporoča prvi odstavek?Kaj sporočita drugi in tretji odstavek?Poišči utemeljitve, da je besedilo O oblakih ljudska pripovedka.

VREDNOTENJE IN PRIMERJANJE Predstavijo književne osebe, ki nastopajo v pravljici. Opišejo jih.Povedo, kaj mislijo, da je hotel pripovedovalec s povedko sporočiti.Izrazijo svoje mnenje o pripovedovalčevi razlagi. Ugotovijo, ali je povedka podobna kateri od ljudskih pravljic, ki so jih brali in v čem je podobna. S pomočjo učitelja ugotovijo, da gre za razlagalno povedko:- je kratka,- poskuša pojasniti lastnosti v naravi: nastanek dežja, toče, groma,- gre za strašljive podobe duš umrlih, ki v obliki rdečih oblakov potujejo proti nebesom.

NOVE NALOGE ß Učenci po vzrocu ljudske povedke razložijo nastanek dežja, toče in groma.ß Učenci zbirajo ljudske pravljice in povedke v svojem okolju, pri čemer so zelo pozorni na njihove značilnosti. Predstavijo jih v razredu.ß Zapišejo pogovor med oblaki. (PRILOGA 2)ß Prosijo starejšo osebo, da jim primorsko pravljico prebere v svojem narečju. Če jim dovoli, jo posnamejo. Posnetke naslednjič poslušajo.


PRILOGA 1

PRIMERI:

ß Zlata ptica ß Kralj Matjaž ß Peter Klepec ß Hvaležni medved ß Pšenica – najlepši cvet ß Pastirček ß Vesoljni potop in Kurent ß Žal žene ß Rabeljsko jezero ß Od kdaj ima zajček kratek rep ß Kristus in sveti Peter ß Zlatorog ß Zlata orehova vejica ß O treh grahih ß Vražji graben in Škratkovica

kraj in čas dogajanja sta neznana

rešujejo naloge, ki v vsakdanjem življenju niso izvedljive

pravljična števila (3, 100, 7, 2, 6, 1)

dobrota je poplačana

zlo je maščevano, a ne vedno

čudežni predmeti

danes so namenjene razvedrilu

nastopajo čarovniški pripomočki

nenavadne moči

moči rešujejo junake pravljic in jih vodijo k uspehu

prerokbe

junakova iznajdljivost, pridnost, zvijačnost

nastopajo živali, v njih živijo človeške lastnosti

povedke govorijo o nastanku imen posameznih krajev

govorijo o vodi, kamninah, jamah, rastlinah, živalih…

razlagajo nastanek sveta, prikazni, elementarne nesreče

nastopajo bajna bitja, ki so dobra ali slaba (vile, divji mož, rojenice, povodni mož, škrat, krivopetnice)

nastopajo ljudje s posebno močjo (volkodlaki, more, desetniki in drugi)

opisujejo dogodke iz Jezusovega življenja, življenja njegove matere in svetnikov

pripovedujejo o čudežnih nastopih svetnikov, o kaznovanjih, spreobrnitvi

poskušajo pojasniti lastnosti v naravi: pri človeku, živalih (zakaj ima zajec kratek rep), pri rastlinah, pri neživi naravi (od kod velikanske skale sredi polja)

Ljudska pravljica in povedka.


PRILOGA 2 Zapiši pogovor med oblaki. Pogovarjata se lahko beli in črni oblak, beli in rdeči … lahko pa tudi beli, črni in rdeči.



Branka ŠkufcaOŠ ZALOG

CILJI Učenciß razvijajo zmožnost poslušanja umetnostnega besedila,ß ob poslušanju besedilo v mislih dopolnijo s svojimi domišljijskimi podobami in ga povezujejo s svojimi izkušnjami in čustvenim svetom,ß ločijo realni in domišljijski svet ter realistični dogajalni prostor pripovedi,ß opazijo razliko med pravljico, kjer se dogajajo čudeži, in realnim delom pripovedi, v katerem živijo književni junaki,ß določijo dogajalni čas in kraj,ß odgovarjajo na vprašanja v berilu in utemeljujejo svoje odgovore,ß v knjižnici ali doma poiščejo zbirke slovenskih ljudskih pravljic,ß iščejo podoben motiv tudi v drugih ljudskih pravljicah,ß se seznanijo s pojmom ljudska pravljica ter z lastnostmi ljudske pravljice,ß pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj pove domačo žival, učenci posnemajo oglašanje te živali. Pri tem poskušajo biti čim bolj originalni. Za vsako žival učenci povedo, kako imenujemo njeno oglašanje (petelin – kikirikanje …).Ali poznate kakšno pravljico, v kateri nastopajo domače živali? Učenci zapišejo naslove pravljic, ki jih poznajo.

NAJAVA BESEDILA Slovenska ljudska pravljica, ki govori o živalih, ki so šle po svetu, ima naslov Boter petelin in njegova zgodba. Prisluhnite, kaj se je petelinu in vsem ostalim živalim zgodilo.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo in usmerijo pozornost na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo interpretativno branje učitelja.

ČUSTVENI PREMOR Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci pripovedujejo o pravljici. Povedo, ali so jo že slišali, morda poznajo nekoliko drugačno pravlji-co. Izrazijo svoje mnenje o živalih, njihovem popotovanju in srečanju z razbojniki.

136K O R A K I N

A D

O B L A K I Slovenska ljudska

Boter petelin in njegova zgodba

Živalska pravljica z nekaterimi zaznavnimi prvinami komičnosti (vzrok odhoda živali na potova-nje) pripisuje živalskim književnim osebam človeške lastnosti, predvsem pa prikazuje njihovo iznajdljivost; slednje se povezuje z značilno pravljično temo, in sicer da je tudi šibkejši lahko najpomembnejši – živali torej zaradi poguma premagajo močnejše nasprotnike. Pravljica tudi v sklepnem delu vsebuje izrazite prvine komike (pretiravanje), tako da deloma že odstopa od pravljičnega vzorca »klasične« živalske pravljice. Didaktični instrumentarij spodbuja razumevanje razvoja zgodbe, mlade bralce pa seznanja tudi z zbirkami pravljic – prav zato je lahko uvodna motivacija medbesedilna (pogovor o pravljicah) ali zgodbena (tvorjenje nenavadne, komične pravljice). – Odlomek iz igre Bremenski mestni godci je v berilo vključen kot primer poustvarjalne nadgraditve pravljice, predvsem pa je ob njem smiselno ustvariti malo razredno »predstavo«.

Tematska analiza besedila


TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno). Učitelj sproti na tablo piše besede: srepo zakikirika, boter petelin, poslopje, tramovi, vol, sfrfoleti, gromko, ogel, razsrjen, obličje, zabrusi …Učenci iz besed tvorijo nove povedi.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in na vprašanja, ki jih zastavi učitelj. Kako se pravljica začne? Kaj meniš, zakaj se je boter petelin odpravil po svetu? Katere prestrašene živali so se mu pridružile? Zakaj živali niso nadaljevale poti po gozdu? Kaj so sklenile? Kaj je z drevesa zagledal petelin? Kam so se nato odpravile živali? Kaj so počeli razbojniki v samotni hiši? Česa so se domislile živali? Kaj so storili razbojniki, ko so zaslišali grozovit hrup? Kam so šle živali počivat?Kdaj si je razbojnik upal nazaj v hišo? Kaj se mu je pripetilo? Zakaj so se mu drugi razbojniki smejali in rogali? Kaj jim je povedal? Kaj se je zgodilo z razbojniki?So bili to pravi razbojniki?

GLASNO BRANJE Klicani učenci po odlomkih glasno preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spre-minjajo barvo ter dinamiko glasu.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Ljudje so si pravljice pripovedovali iz roda v rod. Pomembni zbiratelji so jih začeli zbirati in objavljati; učenci preberejo razdelek Knjižnica prihajamo.Katere lastnosti ljudskih pravljic najdeš v tej pravljici? Ali se da določiti kraj in čas dogajanja? Kakšen je konec pravljice?

VREDNOTENJE Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Kakšne so živali? Ali je pametno biti razbojnik?

NOVE NALOGE ß Predstavljaj si, da si se spremenil(a) v eno od oseb iz pravljice. Zapiši, kaj se ti je zgodilo. Lahko zapišeš v obliki dnevnika. (PRILOGA 1)ß Pravljična oseba, ki si jo izbral(a), je poslal(a) sporočilo SMS več osebam iz drugih pravljic. Napiši sporočila. (PRILOGA 2)ß Učenci pripravijo razstavo knjig slovenskih ljudskih pravljic, ki jih imajo doma. Primerjajo posamezne izdaje in ugotavljajo, če so v različnih izdajah različne pravljice. Besedila pravljic z istim naslovom primerjajo in ugotavljajo, ali se besedila razlikujejo.


PRILOGA 1 Predstavljaj si, da si ena od pravljičnih oseb. Zapiši v obliki dnevnika, kaj se ti je zgodilo.

Napiši SMS-sporočilo, ki ga je pravljična oseba poslala drugi osebi iz pravljice. Napiši, kateri osebi je sporočilo namenjeno.

PRILOGA 2


140K O R A K I N

A D

O B L A K I

László Varvasovszky, po bratih Grimm:

Bremenski mestni godci



CILJI Učenciß poslušajo, nato še sami berejo besedilo po vlogah,ß primerjajo besedili Bremenski mestni godci ter Boter petelin in njegova zgodba, ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu,ß opazujejo in okarakterizirajo junake,ß razlikujejo navedbe besedila in njegov dramski govor,ß seznanijo se s pojmom radijska igra in vedo, da je to zvočna domišljija, ki pride do izraza v posneti radijski izvedbi,ß razlikujejo dramsko besedilo od proznega,ß poznajo pojme prizor, dejanje, igralci …ß odlomek zaigrajo s svojimi besedami.

MOTIVACIJA Učitelj razred predhodno spremeni dvorano; prazen prostor pred tablo, grafoskop, stoli postavljeni v vrste. Učenci vstopijo v pol zatemnjen prostor. Sedejo v krog pred tablo. Učitelj pripravi slike tipičnih živali, ki nastopajo v znanih pravljicah. Posameznim učencem te slike pritrdi na hrbet. Učenci ugibajo, katero žival predstavljajo. Sprašujejo po zunanjem videzu, in ko so prepričani, da vedo, katero žival predstavljajo, vprašajo še, v kateri pravljici nastopajo. Pripovedujejo o pravljici, v kateri kot določena žival nastopajo.Učitelj izbira tudi živali, ki nastopajo v pravljici Bremenski mestni godci.

Če imamo v razredu lutke, lahko učenci, ko odkrijejo žival, ki jo predstavljajo, odigrajo prizorček iz pravljice.Učitelj obrne nalogo: pripoveduje del pravljice, učenci pa morajo ugotoviti, katera žival v tisti pravljici nastopa in kakšna je njena vloga.

NAJAVA BESEDILA Tudi pisatelj Varvasovszky pozna živalske književne junake pravljičarjev Grimmov. Njegovi pravljični ju-naki pa radi nastopajo tudi v gledališki igri. Pes, mačka, petelin in osel so čutili, kako so z leti postali nekoristni svojim gospodarjem. Odločili so se, da se bodo odslej preživljali kot muzikanti v mestu. Odšli so in na poti jih je ravno ujela noč. Prisluhnimo jim in v zgodbi Bremenski mestni godci nam bodo povedali, kako bodo prenočili.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se pripravijo na doživljanje dramskega besedila. Sedejo na stolčke v »gledališču«.

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILA Učitelj pripravi uprizoritev na grafoskopu (glej navodilo za uprizoritev Edija Majarona v berilu za 4. razred (Berilo za razvedrilo), na strani 127). Učencem odigra prizor iz berila. Besedilo pripoveduje na pamet in pri tem pazi, da govori doživeto in čim bolj zvesto izvirniku. Dramsko besedilo potem še prebere.

ČUSTVENI PREMOR Učenci so prevzeti, osupli, brez besed. Doživetje sede, vtisi se poglobijo.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učiteljeva izjava: Bremenski godci so pa zares pogumni! Naj v miru prespijo noč!


TIHO BRANJE Učenci si poiščejo miren kotiček v razredu. V svojem tempu preberejo odlomek dramskega besedila. Vstopijo v dialog z literarnim besedilom, v razredu vlada bralni mir.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Naštejejo besede, ki jih niso razumeli. Razložijo jih sošolci ali učitelj. Uporabijo jih v novih povedih.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILAUčenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Kam so namenjeni osel, pes, mačka in petelin?Kako se imenuje mesto? Kako si razlagaš pomen imena Bremen?Zakaj tistega dne živali niso prispele v Bremen?Kako so se živali dogovorile, da bodo prenočile v gozdu?Kaj je zagledal petelin?Zakaj so se odločile, da gredo do hiše, kjer je svetila luč?Kdo je bil v hiši?O čem so se roparji pogovarjali? K čemu so se pripravljali?Kaj je zagledal osel, ki je pogledal v hišo?Kako so živali vdrle v hišo?Zakaj so roparji zbežali?

GLASNO BRANJE Učenci glasno preberejo besedilo po vlogah. Pri tem pazijo, da z glasom čim bolj sooblikujejo literar-no stvarnost.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učitelj vpraša, ali se zdi učencem predstavitev besedila kakorkoli drugačna. Vpraša jih, kaj je dramatizacija. Ob tem vprašanju na grafoskopski foliji pokaže del proznega in del dramskega besedila (Mali vseved). Pogovorijo se o razliki. V zvezek si izpišejo definicijo dramskega besedila, ki jo najdejo v berilu. Učitelj razloži, kaj je prizor in kaj dejanje.

Preštejejo prizore v odlomku. Povedo, kdo nastopa v petem prizoru in kje se dogaja šesti prizor.

Če so učenci že brali pravljico Petelin in njegova zgodba, se z učiteljem pogovorijo o vprašanjih v berilu En, dva, tri – odgovori ti.Če tega besedila ne poznajo, ga preberejo doma. Lahko jim ga preberejo starši (prvo branje). Nato razmišljajo o vprašanjih v berilu in nanje pisno odgovorijo. Damo jim dovolj časa.

VREDNOTENJE Učenci povedo, kaj menijo o tem, da so se pravljični junaki postarali in postali nekoristni svojim gospodarjem. Izrazijo svoje mnenje o nekoristnosti živali. Povedo, kaj bi naredili oni, če bi bili gospodarji živali. Označijo osebo, ki jim je bila najbolj všeč, in osebo, ki se jim je zdela najbolj pogumna.

NOVE NALOGE ß Učenci povedo, katerega književnega junaka bi predstavili. Sestavijo skupine, ki bodo uprizorile igro. Medpredmetna povezava: pri likovni vzgoji izdelajo vse, kar bodo potrebovali za uprizoritev (glej navodilo v berilu). Učenci vadijo igranje s senčnimi lutkami. Pridobijo si občutek za vodenje lutk. Pri tem jim učitelj svetuje in pomaga. Vsak učenec pred igro poizkusi vodenje senčnih lutk.ß V skupinah v literarnih kotičkih napišejo nadaljevanje dramatizacije. Zaigrajo prizora iz berila in nadaljevanje zgodbe, kot so si ga zamislili (PRILOGA 1).ß Bremenski mestni godci so posneti kot radijska igra. To zanimivo zvočno domišljijo lahko učitelj predvaja pri razrednikovi uri ali pa jo združi z uro, kjer bodo primerjali besedili Bremenskih mestnih godcev ter Botra petelina in njegove zgodbe (ko bodo prebrali Botra petelina in njegovo zgodbo).

PROZNO BESEDILO DRAMSKI PRIZOR


PRILOGA 1 V skupini se pogovorite o nadaljevanju zgodbe. Dramski prizor zapišite in pripravite za uprizoritev.

7. prizor



Mateja ŠkufcaOŠ TREBNJE

CILJI Učenci ß si ogledajo zbirko rezijanskih ljudskih pravljic in slikanico Tri botre lisičice,ß poslušajo pravljico v celoti,ß spoznajo živalsko pravljico,ß okarakterizirajo književne junake,ß opisujejo dogajalni prostor in čas,ß domišljijsko dopolnijo literarni svet.

UVODNA MOTIVACIJA

Učitelj na tablo nariše: __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __

Učenci ugibajo črke, učitelj jih piše na prava mesta (rešitev: LJUDSKA PRAVLJICA).

Učitelj med učence razdeli lističe s črkami (DELOVNI LIST 1). Na lističih so tudi črke, ki ne sodijo k rešitvi. Iz črk učenci sestavijo besedno zvezo ljudska pravljica.

Na plakatu skupaj oblikujejo miselni vzorec, s katerim predstavijo značilnosti ljudske pravljice.Kaj pa pravljice, v katerih nastopajo živali? Ali jih poznate? Učenci jih naštejejo. Takšne pravljice so ŽIVALSKE PRAVLJICE.

NAJAVA BESEDILA V pravljici, ki jo bomo danes spoznali, nastopajo tri lisičice. Ta pravljica je rezijanska ljudska pravlji-ca. Povedala vam bom celo pravljico. Pripravite se na poslušanje.

PREMOR PRED POSLUŠANJEM Učenci se zberejo in pripravijo na mirno poslušanje.

INTERPRETATIVNO PRIPOVEDOVANJE Učitelj pravljico pripoveduje, ob tem kaže slike v slikanici.

ČUSTVENI PREMOR Učenci uredijo vtise o slišanem.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Ali bi se vi pridružili lisičicam na potepu? Učenci povedo tudi svoje mnenje o pravljici.

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo odlomek iz pravljice, ki je v berilu. Označijo manj znane in neznane besede.

144K O R A K I N

A D

O B L A K I

Rezijanska ljudska

Tri botre lisičiceRezijanska ljudska pravljica o treh lisičicah v marsičem odstopa od tradicionalnega pravljičnega vzorca – v njej je izrazita predvsem prisotnost motivike sodobnega sveta, čeprav pravljica še vedno ohranja tudi pravljične poteze (npr. pogostitev z dobrotami). Tak spoj tradicionalnih (živalske osebe) in sodobnih prvin deluje komično, inovativno – v tem smislu izbrano besedilo spodbuja predvsem bralčevo nadgrajevanje pravljične-ga klišeja, kar spodbuja tudi didaktični instrumentarij. Uvodna motivacija lahko poteka kot pogovor o nenavadnih osebah, tj. kot kombinacija besedne in predstavne motivacije (npr. po vzorcu lisica + raketa > lisica v raketi > zgodbica s tem naslovom).



RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Manj znanih in neznanih besed je kar veliko v tem odlomku. Učence razdelimo v tri skupine. Tudi odlomek razdelimo na tri dele. Vsaka skupina poišče in poskuša pojasniti besede v enem delu besedila.

Z učenci se pogovorimo tudi o starih izrazih (gori, doli, napravljena, tje, denarce). Učenci pripovedujejo, kako bi lahko besede zamenjali.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILAKatere književne osebe nastopajo v besedilu?Kakšne lastnosti imajo lisice? Zakaj?Lisičica z Brajde se je odločila, da gre na obisk k svoji botrici v Log. Kako se je za obisk pripravila?Kakšen je bil njen avto?Prišla je do vile svoje botrice. Kakšna je bila ta vila?Česa se je botrica prestrašila?S čim ji je botrica z Loga postregla?Ali sta pripravili tudi večerjo? Kakšna je bila večerja?Ali je lisičica z Loga dobro živela? Po čem lahko tako sklepaš?Povej, kaj se je dogajalo po večerji.

VREDNOTENJE Učencem predstavim zbirko rezijanskih ljudskih pravljic. Učenci pripovedujejo, katere pravljice so že brali in katere se jim zdijo privlačne za branje.Kakšno življenje so živele lisičice? Kakšne so bile po značaju?Kdaj in kje se je pravljica dogajala?Naloga na delovnem listu. (DELOVNI LIST 2)

NOVE NALOGE ß Dve lisičici sta obiskali še tretjo. Napiši nadaljevanje zgodbe. Opiši, kaj so botre lisičice delale pri tretji lisičici s konca Loga.


DELOVNI LIST 1 Ljudska pravljica

L J U DS K A PR A V LJ I C AE H B L


DELOVNI LIST 2 Živalske pravljice

Spomni se štirih živalskih pravljic. V vsak krog napiši en naslov pravljice in njene glavne živalske junake.




CILJI Učenciß tiho in glasno preberejo besedilo,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo o besedilu,ß ustno odgovarjajo na vprašanja,ß vstopajo v ustvarjalni dialog z besedilom in literarni svet povezujejo s svojim izkušenjskim in čustvenim svetom,ß si utrjujejo stališče o babičinem pripovedovanju,ß sami napišejo narobe pravljico.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj razdeli učence v skupine. Vsaka skupina naredi miselni vzorec o pravljicah. Vključuje naj vse, kar vedo o pravljicah (vrste pravljic, nastanek pravljic, značilnosti pravljic).Skupine predstavijo svoje miselne vzorce (PRILOGA 1).

Učitelj vpraša učence, če so že kdaj slišali narobe pravljico. Kakšna pravljica je narobe pravljica? Ali bi jo znali sestaviti?Skupaj si izmislimo narobe pravljico. Pripovedujemo jo v »verigi«. Nekdo od učencev začne s pravlji-co, ki si jo zamisli. Naslednji nadaljuje, vendar se ne drži več vsebine pravljice, pa tudi oddaljiti se ne sme preveč. Pravljico zaključimo ravno nasprotno, kot je napisana v originalu.

NAJAVA BESEDILA Pisateljica Lilijana Praprotnik Zupančič je napisala narobe pravljico. Prisluhnite ji.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo, udobno namestijo ter usmerijo pozornost na poslušanje.

INTERPRETATIVNO BRANJEUčenci poslušajo interpretativno branje. Učitelj bere pravljico s kratkimi premori in spremlja odziv učencev.

ČUSTVENI PREMOR Učenci si oddahnejo, uredijo svoja doživetja ob poslušanju.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo, kako so doživeli besedilo, učitelj jih usmerja z vprašanji.Se vam je zdelo besedilo smešno? Vas je besedilo jezilo in spravljalo ob živce? Ste bili razočarani? Kako se počutite, če nekdo ves čas prekinja govor, misel, branje?Ali se vam je že zgodilo kaj takega? Kdaj? Kdo vas je prekinil in pri čem? Ali vas kdaj starši prekinejo med igro, ko morate k večerji …

144K O R A K I N

A D

O B L A K I

Lilijana Praprotnik Zupančič

Babica pripovedujeBesedilo je značilna »pravljica« o pripovedovanju pravljice – pravljice, ki se niko-li niti prav ne začne, kaj šele konča. Osnovna značilnost tega besedila je torej pripovedovalčevo poigravanje z bralčevim pričakovanjem. Didaktični instrumentarij se osredotoča na pravljični ton oz. na pripovedovanje pravljice kot dogodek, v uvo-dni motivaciji pa bi učitelj lahko posnemal igrivi način babičinega pripovedovanja.



TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo besedilo in podčrtajo manj znane in neznane besede. Pri ponovnem branju označijo imena otrok, ki poslušajo babico.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci odgovarjajo na vprašanja v berilu in vprašanja, ki jih zastavi učitelj. Kdo pripoveduje pravljico?Koliko otrok je zbranih okoli babice?Zakaj babica ne more povedati pravljice o Rdeči kapici do konca?Naštej, kaj vse je zmotilo babico med pripovedovanjem.Kako si predstavljaš sobo, v kateri babica pripoveduje otrokom pravljice?

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spre-minjajo barvo ter dinamiko glasu.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILAOpredelijo kraj in čas dogajanja.Naštejejo in opišejo osebe, ki nastopajo v pravljici. Kako si predstavljate babico? Kakšna je narobe pravljica?

VREDNOTENJE Kakšna se vam zdi pravljica? Ali vas tak način pripovedovanja moti ali vam je všeč? Zakaj?

NOVE NALOGE ß Napišejo narobe pravljico. (PRILOGA 2)ß Opišejo babico, ki pripoveduje pravljico.

PRILOGA 1 Dopolnite miselni vzorec. Napišite glavne značilnosti pravljice.


PRILOGA 2 Napiši narobe pravljico.


148K O R A K I N

A D

O B L A K IFran Milčinski

Laži


Andrejka ŽičkarOŠ GLOBOKO

CILJI Učenciß si ogledajo zbirke pravljic Frana Milčinskega,ß se v sproščenem pogovoru seznanijo s pojmom ljudska pravljica, ki ima formalni začetek in konec pripovedi,ß vedo, da v pravljici vladajo zapovedi in prerokbe, v njih nastopajo pravljična bitja, imajo velik pomen pravljična števila,ß poslušajo pravljico Laži, pravljico glasno in tiho berejo,ß obnovijo jo s svojimi besedami,ß se identificirajo s knjižno osebo;ß razumejo vzroke za ravnanje književnih junakov,ß ob branju doživljajo veliko estetskega užitka,ß sestavljajo nove besede iz manj znanih besed,ß ločijo stvarni svet do nestvarnega in njuno povezovanje,ß opredelijo dogajalni čas in ga primerjajo z drugimi pravljicami,ß vživljajo se v različne vloge,ß ustno obnavljajo zgodbo,ß presojajo druge na podlagi lastnih stališč oz. meril,ß učenci razmišljajo o tem, kakšni so junaki in kakšni želijo biti,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu in utemeljujejo svoje odgovore,ß razložijo pomen duhovitih domislic,ß razložijo pomen lenobe, pameti, laži, duhovitosti,ß dramatizirajo odlomek.

UVODNA MOTIVACIJA Otroke postavimo pred problem. Ali tudi vi kdaj lažete?

Humorno pretiravanje in duhoviti pomenski preobrati so značilni za znano pravljico Frana Milčinskega Laži; poleg humorja (taka je že prva poved), ki se kaže predvsem v nonsen-snih besednih zvezah (zvrhano prazen ipd.) je v njej zaznati tudi pravljične motive, npr. preizkušnjo, modrost in iznajdljivost najmlajšega brata ter kazen za negativno književno osebo. Napoved predstavlja Milčinskega kot pomembnega pravljičarja, didaktični instru-mentarij pa osvetljuje značilni pisateljev humor oz. nenavadno vsebino pravljice. V uvod-ni motivaciji se je smiselno pogovarjati o naslovu (napovedovanje pravljice na podlagi naslova, oznaka književnih oseb ipd.), če pa mladi poznajo pisateljevo knjigo Butalci, bi kot izhodišče šolske interpretacije lahko bili tudi humorni portreti likov iz te pripovedi.


ZLAŽEM SE

KAKO SE POČUTIM?• zmagovalno• krivo• napeto ...

KAKO SE OBNAŠAM?• krilim z rokami ...

ZAKAJ SE ZLAŽEM?• želim drugače, kot mi velevajo• upam, da bom zmagal(a)• da vzbudim pozornost

KAKŠEN(NA) SEM, KO SE ZLAŽEM?• živčen, jezen• imam spačen obraz

KDAJ SE ZLAŽEM?• ko predvidevam, da imam sam prav


Kako pa je s tistim, ki mu lažemo?

Kako se laganje, laži končajo? (Igra vlog.)V paru si izmislite trenutek, ko lažete. Eden bo tisti, ki laže, in eden tisti, ki mu lažete. Zaigrajta razplet – kako se konča.

Spoznavanje in členitev problema.Ali samo mi lažemo? Lažejo samo otroci? Kaj pa odrasli? Kako se laganje konča pri njih?

NAJAVA BESEDILA Slišali boste pravljico o deklini, ki se je želela poročiti s tistim, ki bi jo pripravil do tega, da bi ga obsodila, da laže. Pravljico je napisal Fran Milčinski.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice.

PRIPOVEDOVANJE Pravljico pripovedujemo najprej na pamet, saj s tem močno spodbujamo učenčevo domišljijsko aktivnost.

INTERPRETATIVNO BRANJEPravljico še enkrat prebere učitelj ali učenca, ki sta dobra bralca.

ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek o besedilu.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel.

TIHO BRANJE Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESEDUčenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede, ki jih uporablja pisatelj. (PRILOGA 1)Če kakšnega izraza ne vedo oziroma ga ne najdejo, doma prosijo svoje starše za pomoč pri razlagi.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako se pravljica začne? Kdaj se dogaja?Kako pisatelj opisuje hišo?Kakšna je hčer? Je res tako lepa, da ji ni para v vsej deželi? Opiši jo.Kakšnega ženina je iskala?Kakšni so bili trije bratje? Opiši jih.Kako je potekal pogovor med deklino in tretjim bratom? S čim jo je pripravil, da mu je rekla, da laže?Se je oženil z njo?

TISTI, KI MU LAŽEMO / SMO SE MU ZLAGALI

KAKO SE POČUTI?• jezno• žalostno• napeto ...

KAJ NAREDI?• kaznuje nas• pusti nas pri miru ...

KAKO SE OBNAŠA?• kriči, vpije• krili z rokami• je tiho ...


NOVE NALOGE ß Nadaljuj pravljico. Kaj se je zgodilo potem? ß Dramatizacija pravljice. (Prizor odigrajo učenci ali pa ga odigrajo s paličnimi lutkami.)ß Pravljico obnovijo s svojimi besedami. ß Opišejo in narišejo glavno književno osebo. ß Napišejo spis To je bila moja majhna laž ipd.

PRILOGA 1 Kako bi razložil(a) naslednje besede in besedne zveze?

BESEDE/BESEDNE ZVEZE

KLENE

FIŽOLOVE LUŠČINE

ŠKAF

PURMAN

JEZIČNI DOHTAR

SNUBEC

PROCESIJA

DURI

ŠTRENA

GOLT

ODRIVAČ

SE IZPRIDILO

STO ORALOV HRASTOVE ŠUME

POMEN




CILJI Učenciß se seznanijo z besedilom, ga poslušajo, tiho in glasno preberejo,ß ločijo stvarni in domišljijski svet in njuno povezovanje,ß literarni svet povezujejo s svojimi izkušnjami,ß iščejo nasprotne pomene značajev književnih junakov in se vživljajo v različne vloge,ß se identificirajo s književno osebo, ki bi ji bili radi podobni, in razložijo, zakaj druga književna oseba ne ustreza njihovim željam,ß zaznavajo značajske lastnosti književnih junakov,ß razložijo motive za ravnanje oseb,ß opišejo okolje, v katerem se pravljica dogaja,ß nizajo posrečene primere humornega pripovedovanja,ß primerjajo pravljici Laži in Bedak Jurček,ß razložijo, iz koga se pisatelja norčujeta,ß utemeljijo podnaslov Andersenove pravljice.

MOTIVACIJA Učitelj vodi razgovor o pravljicah. Učenci pripovedujejo, katere pravljice poznajo, kdo v njih nastopa, kakšne so osebe, kateri predmeti nastopajo. Povedo, ali poznajo koga od pravljičarjev. Učitelj izpo-stavi Hansa Christiana Andersena.

Učitelj prinese v pravljični vrečki nekaj tipičnih predmetov. Učenci jih otipajo in s tipom ugotovijo, kateri predmeti so skriti. Povedo, v katerih pravljicah nastopajo in kakšno vlogo imajo.

Na tablo nizajo primere posameznih značilnosti pravljice:• neverjetnost• čudežnost• nestvarnost likov• nestvarnost dogodkov• verjetna stvarnost• junaki • izvor pravljic

Izmed oseb, ki nastopajo v pravljici, učitelj izpostavi osebo BEDAK. Učenci ga narišejo in zapišejo, kako si ga predstavljajo:

152K O R A K I N

A D

O B L A K I

Hans Christian Andersen

Bedak JurčekOdlomek iz Andersenove pravljice se z Lažmi Frana Milčinskega povezuje tako po upodobitvi treh književnih oseb (starejša brata in najmlajši brat, ki je najbolj iznajdljiv) kot po komičnosti. Toda medtem ko Laži prikazujejo »zmago« najmlajšega, odlomek iz Andersenove pravljice to šele napoveduje, torej mladega bralca spodbuja, da si sam iz-misli nadaljevanje – oz. ga motivira za branje pravljice v celoti. Tako ni naključje, da tudi didaktični instrumentarij spodbuja primerjavo obeh besedil; v uvodni motivaciji bi se lahko pogovarjali o Andersenovih parvljicah ali pa, če Laži že poznajo, obnovili osnovne vsebinske značilnosti te pravljice (medbesedilna motivacija).



Učenci povedo, ali so že brali kakšno pravljico, v kateri je nastopal književni junak, ki ni bil preveč bister. Opišejo ga.

NAJAVA BESEDILA Danski pravljičar Hans Christian Andersen je napisal veliko pravljic. V njih nastopajo tipični pravljični junaki. Eden od njih je bedak, ki mu je ime Jurček. Prisluhnite odlomku njegove pravljice in razmislite, zakaj je bedak in povrhu še Jurček.

PREMOR PRED BRANJEM Gre za stopnjevanje pričakovanja in vzbujanje radovednosti, kaj bo pisatelj povedal. Radovedni stopijo v dialog s pisateljem in besedilom.

INTERPRETATIVNO BRANJE IN DOŽIVLJANJE BESEDILAUčitelj doživeto pripoveduje besedilo na pamet. Njegov stik s sprejemnikovimi očmi je nenadome-stljiv.V prvem stiku učenci spoznajo zgodbo, izvejo, za kaj gre in kako se bo končalo. Učitelj pazi, da pripo-veduje čim zvesteje izvirniku. Literarno besedilo lepo, estetsko prebere. Gre za trenutek, ko učenci ugledajo literarno delo v vsem bogastvu njegove spoznavne, estetske in etične strukturiranosti. To je trenutek, ko je stik z literarnim besedilom vir estetskega ugodja.

PREMOR PO BRANJU Trenutek tišine, v katerem učenci uzaveščajo prve, neposredne vtise o umetnostnem besedilu.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učitelj vpelje izjavo po čustvenem odmoru, npr. Ej, česa vse si bedak Jurček ni izmislil!

TIHO BRANJEUčenci besedilo tiho preberejo. Sami so z besedilom. Gre za percepcijsko situacijo: avtor – besedilo – bralec. Učenec vstopa v dialog z literarnim besedilom in posredno z njegovim avtorjem (intimni stik z literaturo).

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učitelj se z učenci pogovori o neznanih besedah. Učenci naštevajo besede, ki jih ne razumejo. Razlo-žijo jih tisti, ki poznajo njihov pomen. Pomagajo si s SSKJ. Izpolnijo učni list o neznanih ali manj znanih besedah (PRILOGA 1).

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učenci v celih povedih odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.Kdo so glavne književne osebe?Opiši starejša brata. Kaj je znal starejši brat? V čem se je odlikoval drugi brat?Zakaj sta se morala na snubljenje kraljeve hčere pripraviti? Kako sta se pripravljala?Zakaj sta potrebovala ribje olje?Kdaj izvemo, da je imel star graščak tudi tretjega sina? Opiši ga.Zakaj nam pisatelj v začetku zgodbe predstavi le dva sinova?Kakšnega moža si bo izbrala kraljeva hči?Kaj je očka podaril starejšima sinovoma?Zakaj mlajšemu ni dal konja?Kako se je mlajši odpravil na pot?Zakaj sta starejša brata počasi jezdila pred mlajšim bratom?Kaj je najmlajši nabral med potjo?Kako sta se ob tem vedla brata?Poišči primere humornega pripovedovanja.So prišli pred mestna vrata vsi skupaj? Zakaj ne?Razloži njegovo ime: BEDAK JURČEK.

GLASNO BRANJE Po dva učenca polglasno prebereta zgodbo drug drugemu.Po branju v dvojicah učenec, ki je dober bralec, literarno besedilo prebere še enkrat.


ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učenci obnovijo značilnosti ljudske pravljice. Poiščejo značilnosti ljudske pravljice, ki jih vsebuje tudi Andersenova pravljica.

SINTEZA IN VREDNOTENJE Učenci utemeljujejo domnevo, da so brali pravljico. Opisujejo nenavadne, čudežne dogodke, ki so se zgodili v pravljici. Naštejejo pravljice, ki imajo podobne značilnosti. Razmislijo, ali poznajo še kakšno pravljico, v kateri se pisatelj norčuje iz književne osebe (npr. F. Milčinski: Laži, P. Golia: Jurček).Primerjajo osebe, opazujejo njihove lastnosti. Povedo, v čem so sinovi med seboj različni, v čem pa so si podobni. Razložijo, katera oseba jim je bila všeč in zakaj, katera pa ne in zakaj.

Razmislijo, ali je zgodba realna ali fantazijska. Ali v vsakdanjem življenju vedno zmaga najmlajši, najmanjši, najšibkejši, dober?

Hans Christian Andersen je svojo zgodbo podnaslovil Stara zgodba, ki je zmerom nova. Učenci razložijo pomen podnaslova.

NOVE NALOGE ß Učenci delajo po interesih v literarnih kotičkih. Sami se odločijo za nalogo, ki se jim zdi najbolj zanimiva. Zadnjo nalogo pa opravijo vsi. • Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim in kraljično (PRILOGA 2). • Starejša brata sta prišla pred vrata. Kaj je bilo potem? Napiši nadaljevanje zgodbe. Če želiš, lahko nadaljuješ v obliki stripa.ß Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi pravljico do konca. Predstavi jo sošolcem (PRILOGA 3). ß To nalogo opravijo vsi učenci. Svetujem, da učitelj pred tem z učenci obravnava književno besedilo F. Milčinskega Laži. Zapišejo spis, v katerem pravljico Laži primerjajo s pravljico Bedak Jurček. Pozorni so na: • književne osebe (brate, nevesto, starše), • okolje, v katerem dogajanje poteka, • zgodbo (kaj se je dogajalo, kako se je zapletlo, kako razpletlo), • način, kako pisatelj pripoveduje (napiši primere humornega pripovedovanja), • iz koga se pisatelja norčujeta, • sporočilo obeh pravljic, • razlaga podnaslova Stara zgodba, ki je zmerom nova, • ali bi tudi Milčinski svoji zgodbi lahko dal enak podnaslov.


PRILOGA 1 NEZNANE IN MANJ ZNANE BESEDE

1. Poveži, kar sodi skupaj.

bistroumen hiter, uren konj

moder časopis

snubljenje konj

cehovska pravila pameten človek

iskri konj bistroglav

časnik dejanje, ko fant zasnubi dekle

vranec pravila združenih obrtnikov

kaniti razmisliti

pretuhtati nameravati

2. Izberi si tri besede in jih uporabi v povedih.

3. Kako bi razložil(a) naslednje misli:

mlatiti prazno slamo:

rečeno – storjeno:

sesti zadenjsko na kozla:


PRILOGA 2 Bedak Jurček se je pojavil pred kraljično. Ilustriraj ga in napiši kratek pogovor med njim in kraljično.

ILUSTRACIJA:

POGOVOR MED JURČKOM IN KRALJICO:


PRILOGA 3 Pojdi v knjižnico in si sposodi knjigo Bedak Jurček. Preberi jo do konca. Predstavi jo sošolcem.Pomagaj si s kratkim zapisom. Nadaljuješ lahko takole:

Snubcem so delili zaporedne številke in jih postavljali v ravne vrste po šest.



Simona PelkoOŠ ZALOG

CILJI Učenci ß si ogledajo nekatera dela danskega pisatelja H. C. Andersena (Grdi raček, Palčica, Kraljična na zrnu graha, Pravljice),ß se seznanijo z mednarodnim dnevom knjige za otroke (2. april),ß v skupinah preberejo več knjižnih del H. C. Andersena in ga s pomočjo plakatov predstavijo,ß poslušajo pravljico Mala morska deklica v celoti,ß pripovedujejo asociacije na pojem voda,ß s pomočjo domišljije pripovedujejo o pravljičnem življenju na morskem dnu,ß doživijo pravljico kot celoto besedila in ilustracije,ß opišejo prostor in čas dogajanja,ß se identificirajo s književno osebo,ß si izmislijo svoj konec zgodbe.

UVODNA MOTIVACIJA Učitelj predstavi učencem pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Obiščejo knjižnico in si ogledajo razstavo njegovih knjižnih del. Učenci naštevajo njegove pravljice in pravljične junake, ki jih poznajo.

NAJAVA BESEDILA H. C. Andersen je pisal najrazličnejše pravljice. Med drugim tudi pravljico o prelepi deklici, ki biva v morskem kraljestvu.

PREMOR PRED BRANJEMUčenci se umirijo in pozorno prisluhnejo branju.

INTERPRETATIVNO BRANJE Poslušajo učiteljevo branje pravljice.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo dogodke in uredijo svoje vtise.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Pripovedujejo o prebranem odlomku, o tem, kako si predstavljajo opisano morsko kraljestvo.

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo odlomek in izpišejo manj znane besede.

RAZLAGA MANJ ZNANIH IN NEZNANIH BESED Manj znane besede poskušajo razložiti, pomagajo si s SSKJ.

154K O R A K I N

A D

O B L A K I

Hans Christian Andersen

Mala morska deklicaDrugi odlomek iz opusa znamenitega danskega pravljičarja je besedilo, ki vzpostavlja povsem drugačno razpoloženje in temo kot Bedak Jurček. Besedilo vsebuje poetične podobe morskih globin, didaktični instrumentarij pa spodbuja napovedovanje razvijanja zgodbe in se navezuje na preostala Andersenova bese-dila in risanke, posnete po njih – predvsem obnavljanje (ogled?) risank je lahko tudi ustrezna uvodna motivacija.



VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Učitelj postavlja vprašanja o vsebini. Učenci ustno odgovarjajo v celih povedih.

GLASNO BRANJE Učenci glasno preberejo odlomek.

VREDNOTENJE Kdo so glavne, kdo stranske književne osebe? Koliko morskih princesk je imel morski kralj? Kaj misliš, katera je bila najlepša?Ali bi lahko mala morska deklica živela v sodobnem času? Kakšna bi bila potem tvoja sodobna pravljica?Učenci poimenujejo dogodke, ki se zgodijo le v pravljici. Primerjajo Andersenovo pravljico z ljudskimi in ugotavljajo razlike.

NOVE NALOGE ß Si predstavljate opisano morsko dno? Ali bi ga znali likovno upodobiti? S katerimi likovnimi tehnikami bi to storili?ß Izmislijo si konec pravljice. Koga bo spoznala mala morska deklica? ß Tisti, ki imajo doma katerekoli Andersenove pravljice, jih prinesejo v šolo. V razredu pripravimo razstavo o življenju danskega pravljičarja H. C. Andersena s pomočjo referatov in plakatov ter predstavimo njegova literarna dela.




CILJI Učenciß poslušajo umetnostno besedilo,ß estetsko uživajo v besedilu,ß po poslušanju označijo besedilo na podlagi lastnega doživljanja,ß oblikujejo si domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,ß identificirajo se s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,ß besedilno stvarnost opazujejo s svojega zornega kota,ß berejo pravljico in jo povežejo z doživetji iz svojega življenja,ß se ob učiteljevi spodbudi čutno odzivajo na besedilno realnost,ß razvijajo asociativne sposobnosti,ß odgovarjajo na vprašanja ob besedilu,ß spoznajo pojem pripovedno besedilo,ß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti, ljubezni.

UVODNA MOTIVACIJA Pogovarjamo se o sreči in žalosti in oblikujemo, dopolnjujemo miselni vzorec na tabli.SREČA: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim.ŽALOST: kdaj, zakaj, kakšen sem, kako se obnašam, počutim.Poiščemo asociacije na besedi SREČA in ŽALOST.Obkrožim besedo LJUBEZEN. Kakšni smo, ko smo zaljubljeni? Zakaj smo srečni? Kako se takrat obnašamo? Ali smo lahko tudi žalostni? Kdaj in zakaj? Kako se pa takrat obnašamo?Otroke pripeljemo do tega, da izražajo svoja čustva, ko imajo nekoga radi, in do tega, da izrazijo svoja čustva, ko jim ljubezni ne vračajo …

NAJAVA BESEDILA Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, ki je zelo čustvena. Govori o veliki sreči in veliki žalosti, bolečini … Prisluhnite.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pripravijo na poslušanje pravljice.

PRIPOVEDOVANJE Učitelj najprej pravljico pripoveduje na pamet, saj s tem močno spodbuja domišljijsko aktivnost učenčev.

INTERPRETATIVNO BRANJE Pravljico še enkrat prebere ali pokliče dobre bralce.

156K O R A K I N

A D

O B L A K I

Feri Lainšček

Zalika in GustiLainščkova pravljica Zalika in Gusti je iz zbirke Mislice, v kateri se sodobni pisatelj vrača k izročilu klasične avtorske pravljice. To pomeni, da v središču pravljičnega dogajanja ni otrok in njegov svet, ampak tematika, ki je značilna za klasično oz. ljudsko pravljico – v izbrani pravljici torej moč ljubezni in dobrega srca. Na junake ljudske pravljice spominja-ta tudi osrednji osebi, saj sta brezdomca, ki nenehno potujeta, reveža, ki imata le drug drugega, in srečneža, ki jima igra usode nameni blaginjo in srečo. Didaktični instru-mentarij se navezuje na temeljne pravljične prvine (preobrati, dogajalni prostor, osebe), v uvodni motivaciji pa bi se bilo smiselno pogovoriti o temi pravljic, predvsem o »moči srca« (Kdo je v pravljicah zmagovalec? Kdo doseže na koncu srečo? Kaj pomeni, če je človek dobrega srca?).



ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek o besedilu. Učenci podoživijo zgodbo in uredijo svoje vtise o njej.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci izrazijo doživetja, ki jim pridejo najprej na misel.

TIHO BRANJE Učenci pravljico vsak zase tiho preberejo.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESEDNaštevajo besede, ki jih niso razumeli. Pomen besede razložijo učenci, ki jo poznajo, ali pa pomen poiščemo v SSKJ.

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Določi glavne in stranske književne osebe.Kdo sta bila Zalika in Gusti? Kakšna sta bila? Kakšna je bila videti Zalika med plesom? Opiši jo.Kaj ji je ponudil kraljevič?Se je Zalika strinjala z njegovim predlogom? Kaj se je zgodilo?Opiši Zaliko med njenim bivanjem na kraljevskem dvoru. Je bila srečna?Kaj pa Gusti?Kako sta se Zalika in Gusti spet našla?Kako se pravljica konča?

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno in doživeto preberejo pravljico.

VREDNOTENJE Primerjamo pravljico z ljudsko pravljico. Kaj jima je skupno? V čem se razlikujeta? Kako doživljate Zaliko, Gustija in kraljeviča?

NOVE NALOGE ß »Kralj pa je do konca življenja potoval od križišča do križišča, od vasi do vasi, od mesta do mesta in pripovedoval svojo čudno zgodbo, ki pa ji ni nihče verjel.« Napiši nadaljevanje zgodbe, kot bi jo pripovedoval kralj.ß Obnovi pravljico.ß Opiši in nariši Zaliko med plesom ali ko je bila kraljica.ß Doma preberi pravljico svojim staršem, starim staršem … Pogovorite se o vsebini pravljice, o ljubezni med Zaliko in Gustijem, o sreči, žalosti, bolečini …




CILJI Učenciß pripovedujejo o veliki sreči in veliki žalosti,ß ponovijo značilnosti ljudske pravljice,ß poslušajo, nato še sami preberejo umetnostno besedilo,ß estetsko uživajo v besedilu,ß si oblikujejo domišljijsko predstavo dogajalnega prostora,ß se identificirajo s književno osebo in pripovedujejo o svojih občutkih,ß odgovarjajo na vprašanja o besedilu,ß spoznajo pojem pripovedno besedilo.

UVODNA MOTIVACIJA Medbesedilna motivacijaUčitelj vodi pogovor:Ali so vam starši pripovedovali pravljice? Katere? Katere pravljice so vam najljubše? Kaj je ljudska pravljica? Katere so značilnosti ljudske pravljice? (PRILOGA 1)

Izkušenjska motivacijaKaj je za vas velika sreča? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili?Kaj je za vas velika žalost? Kdaj ste jo doživeli? Opiši dogodek. Kako ste se počutili? (PRILOGA 2)

Likovna motivacijaVeliko srečo ali veliko žalost narišejo na list papirja.

NAJAVA BESEDILA Pisatelj in pesnik Feri Lainšček je napisal pravljico, za katero je dobil navdih pri ljudskem izročilu. Pravljica govori o Zaliki in Gustiju ter njuni veliki sreči, ki jo je uničil kraljevič, ki je želel dobiti Zaliko proti njeni volji. Poslušajte, ali mu je uspelo.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se umirijo in pozornost usmerijo na branje.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učenci poslušajo učiteljevo interpretativno branje.

ČUSTVENI PREMOR Učenci podoživijo zgodbo ter uredijo vtise o njej.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Ta kraljevič je bil pa res prebrisan ...

TIHO BRANJE Učenci tiho preberejo pravljico in podčrtajo manj znane ali neznane besede. Hitrejši bralci poiščejo in z drugo barvo podčrtajo besedo, ki se v besedilu največkrat ponovi.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci povedo besede, ki jih niso razumeli. Besedo razloži učenec, ki pozna pomen. Če nihče od učencev ne pozna pomena besede, ga razloži učitelj (verbalno in neverbalno).

VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA Kako se pravljica začne?Kdo sta glavna junaka?Kakšna je bila Gustijeva muzika in kakšen Zalikin ples?

Zalika in Gusti


Poišči povedi, ki opisujejo Zalikin ples.Opiši Zaliko.Koga vse je premamil Zalikin ples?Kaj je kraljevič ponudil Zaliki?Zakaj Zalika ponudbe ni sprejela?Kaj je naredil kraljevič? Ali je bila Zalika kot kraljica srečna?Kako so skrbeli za Zaliko na kraljevem dvoru v Blatogradu?Kaj se je zgodilo, ko sta šla kralj in kraljica neko nedeljo na semenj?Kako se zgodba konča?

GLASNO BRANJE Klicani učenci glasno po odlomkih preberejo pravljico. Berejo čim bolj doživeto, ustrezno hitro, spreminjajo barvo ter dinamiko glasu.

ANALIZA ZGRADBE BESEDILA Učenci določijo in opišejo glavne in stranske književne osebe. Učenci pripovedujejo o kraju in času dogajanja. Ali ju lahko določimo?

Primerjajo prebrano pravljico z ljudsko. Katere so skupne značilnosti pravljice Zalika in Gusti ter ljudske pravljice? Učenci povedo: kraj in čas dogajanja nista določena, srečen konec, dobro je poplačano z dobrim, slabo s slabim.V čem se pravljici razlikujeta? V pravljici, ki smo jo brali, ni čudežnih predmetov, dejanja se ne ponavljajo, ni nenavadnih bitij.

Besedilo, v katerem nam pisatelj pripoveduje o človeku, njegovih dejanjih in usodi, pravimo pripovedno besedilo.

VREDNOTENJE Kakšna občutja vam vzbuja pravljica? Povedo, ali se jim je zdelo v pravljici kaj nenavadno. Je ravnanje vseh junakov pravilno? Pogovor o ravnanju kraljeviča. Zakaj pravimo, da je ljubezen slepa? Pogovor o izbiri življenjskega partnerja danes.

NOVE NALOGE ß Napišejo predzgodbo.ß Napišejo pozgodbo (nadaljevanje pravljice, kot da jo pripoveduje kraljična).ß Dramatizacija zgodbe.ß Učenci v okviru podaljšanega bivanja ali v svojem prostem času obiščejo knjižnico in se seznanijo z deli Ferija Lainščka.


PRILOGA 1 Dokončaj povedi s čim več idejami. Bodi čim bolj izviren/na.

Če bi postal/a čarovnik/ca, bi

Če bi bil/a dobra vila, bi

Če bi bil/a zlobna vila, bi

Če bi postal/a kraljevič, bi

Če bi postal/a kraljična, bi

Če bi znal/a zelo lepo igrati na gosli, bi

Če bi znal/a zelo lepo plesati, bi

Napiši, katera pravljica ti je najljubša.

Zakaj?

Katero pravljico so ti starši največkrat brali oziroma pripovedovali, ko si bil(a) majhen(na)?


PRILOGA 2 Dopolni povedi s čim več idejami.

Ob besedi SREČA najprej pomislim na

Zame pomeni velika sreča

Najbolj srečen(na) sem, ko

Najbolj me razveseli

Ko sem zelo srečen/na,

Svojo veliko srečo najraje delim z/s

Srečni ljudje so

Opiši dogodek, ko si bil/a zelo srečna.




CILJI Učenciß razumejo vsebino pesmi in odkrijejo njeno sporočilo, ß zaznavajo ritem in rimo,ß zaznajo metafore (puhasta preja, svetli svetovi),ß se identificirajo s književno osebo,ß ustvarjalno nadgrajujejo besedilo.

UVODNA MOTIVACIJA Jezikovna motivacijaPoskušaj sestaviti čim več novih besedi na zlog VE-.Izluščimo besedo vesoljec in se pogovorimo, kaj pomeni, učenci iščejo asociacije na besedo veso-ljec.Razmišljajo in pripovedujejo o tem, ali res živijo vesoljci; kje in kako živijo, ali bi jih želeli srečati in zakaj, kakšni so, kaj počnejo, s čim potujejo, kakšno je vesolje …

NAJAVA BESEDILA Tone Pavček je napisal pesem z naslovom Vesoljec. Pa prisluhnimo, o kakšnem vesoljcu govori.

PREMOR PRED BRANJEM Učenci se osredotočijo na Pavčkovo pesem.

INTERPRETATIVNO BRANJE Učitelj pesem najprej recitira, saj je tako stik z besedilom pristnejši. Pesem Vesoljec še prebere.

ČUSTVENI PREMOR Čas za premislek o besedilu.

IZRAŽANJE DOŽIVETIJ Učenci izražajo vtise ob pesmi.

TIHO BRANJE Učenci pesem vsak zase tiho preberejo.

RAZLAGA MANJ ZNANIH BESED Učenci še enkrat preberejo besedilo ter izpišejo besede, ki jih niso razumeli, in nenavadne besede, ki jih uporablja pesnik. Besede poiščejo v SSKJ in razložijo njihov pomen. Besede: zvonik, puhasta, preja, nese, sinjina, suknja …

160K O R A K I N

A D

O B L A K I

Tone Pavček

VesoljecPesem kot sklepno besedilo berila Koraki nad oblaki povzema njegovo temo in se navezuje na naslov učbenika: s hojo otroških korakov je mogoče priti do obla-kov. Na krilih domišljije je torej mogoče vse – leteti do neba, obiskati nenava-dne, svetle svetove in spoznavati samega sebe. In ker je tako potovanje samo po sebi dogodivščina, je veselje, popotnik, bralec – bogat, tudi če je čisto sam (in prestrašen). – Ker besedilo sklepa berilo, nima didaktičnega instrumentarija. Bi bilo to pesem torej smiselno le prebrati in je sploh ne analizirati? Si izmisliti npr. glasbeno spremljavo zanjo? Jo izvesti kot skupno recitacijo? Jo povedati kar tako, nekega svetlega dne – kot jutranji pozdrav?



VPRAŠANJA ZA RAZVIJANJE RAZUMEVANJA BESEDILA O čem govori pesem?Kaj je puhasta preja?Kaj pomeni, da živiš dan in loviš noč za črno suknjo?Kaj so svetli svetovi? Kje so?Zakaj je vesoljec velik, čeprav zbeži v mišjo luknjo?

GLASNO BRANJE Pesem skupaj deklamiramo. Pazimo na ritem in intonacijo.Kje smo brali hitreje in kje počasneje? Zakaj? Pesem preberejo štirje učenci – vsak svojo kitico.

VREDNOTENJE Učenci povedo, kdo bi lahko bil Pavčkov vesoljec. V kaj bi se lahko spremenil zvonik? In kam vse bi lahko raketa potovala? Vam je bila pesem všeč? Zakaj?

NOVE NALOGE ß Otroke razdelimo v skupine ali dvojice: • Potovanje v vesolje (narišejo in opišejo svojo pot v vesolje) • Nariši in opiši svojega vesoljca • Postal sem vesoljec (narišejo in napišejo zgodbico) • Moje srečanje z vesoljcem (narišejo in opišejo svoje srečanje)ß Napiši pesmico z akrostihom Vesoljec ali Vesolje. (PRILOGA 1)ß Učenje pesmi na pamet.

PRILOGA 1V

E

S

O

L

J

E

C

V

E

S

O

L

J

E


© Založba IZOLIT, izobraževalna literatura Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založnika ni dovoljeno nobenega dela ali celote te knjige na kakršenkoli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša tako na mehanske oblike reprodukcije (fotokopiranje) kot na elektronske (skeniranje ali prepisovanje na kakršenkoli pomnilniški medij)!

a o b l beneška ljudska d k i a Čatež 132 n a k 205-248-web.pdf · Škrati so do ljudi prijazni,...

Documents