SL SL

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, XXX

[…](2015) XXX draft

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

Poročilo

Spletno javno posvetovanje o zaščiti naložb in reševanju sporov med vlagateljem in

državo (RSVD) v Čezatlantskem sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe

(TTIP)

Datum: 26.3.2015

Poročilo

Spletno javno posvetovanje o zaščiti naložb in reševanju

sporov med vlagateljem in državo (RSVD) v Čezatlantskem

sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP)

13. januarja 2015

Povzetek

Pogajalske smernice1 za pogajanja o Čezatlantskem sporazumu o partnerstvu za

trgovino in naložbe (TTIP) predvidevajo vključitev zaščite naložb in reševanja sporov

med vlagateljem in državo (RSVD), če bodo izpolnjeni nekateri pogoji. Zaščita naložb

in RSVD sta bili v ospredju živahne javne razprave v EU o TTIP. Zato je Komisija med

27. marcem in 13. julijem 2014 organizirala javno posvetovanje, da bi nadalje razvila

pristop EU glede teh pomembnih vprašanj, ki zadevajo evropske državljane. Na

posvetovanju je bil predstavljen možen pristop EU (v nadaljnjem besedilu: predlagani

pristop EU ali predlagani pristop) ter zbrane povratne informacije o tem, ali bi

predlagani pristop EU, ki se bistveno razlikuje od drugih sporazumov s tradicionalnimi

klavzulami o zaščiti naložb in RSVD, dosegel ustrezno ravnovesje med zaščito

vlagateljev ter varstvom pravice in sposobnosti EU in držav članic, da zakonodajno

urejajo to področje v javnem interesu. Opozoriti bi bilo treba, da je bil predlagani

pristop EU glede zaščite naložb in RSVD oblikovan tudi na podlagi izkušenj, ki so bile

v okviru številnih obstoječih sporazumov pridobljene z arbitražo, kar pa je bilo včasih

sporno. Pri izvajanju pristojnosti, ki jo določa Lizbonska pogodba, lahko EU za svoje

celotno območje vzpostavi ureditev, ki bo nadomestila in postopno ukinila obstoječe

sporazume držav članic.

1 http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11103-2013-DCL-1/sl/pdf

26.3.2015 Stran 3 od 27

Predloženo je bilo referenčno besedilo na osnovi osnutka sporazuma med EU in Kanado

(CETA), ki je olajšalo sodelovanje v posvetovanju in ponazorilo elemente inovativnega

pristopa, ki ga predlaga EU2.

Posvetovanje je bilo strukturirano okoli 12 ključnih tem, ki zajemajo tako vsebinska

vprašanja o zaščiti naložb kot vprašanja glede RSVD. Prav tako je bilo na voljo odprto

splošno vprašanje, da so anketiranci lahko predložili svoja splošna stališča.

Službe Komisije s tem poročilom podajajo pregled rezultatov posvetovanja.

Komisija je prejela skoraj 150 000 odgovorov. Vsi odgovori so bili upoštevani

enakopravno. Velika večina odgovorov, tj. približno 145 000 (ali 97 %), je bila

predložena skupno prek različnih spletnih platform, ki so ponujale vnaprej pripravljene

odgovore, za katere so se odločali anketiranci. Poleg tega je Komisija prejela

posamezne odgovore od več kot 3 000 državljanov in okoli 450 organizacij, ki zastopajo

široko paleto civilne družbe EU (poslovne organizacije, sindikati, potrošniške

organizacije, odvetniške pisarne, akademska sfera itd.).

Na splošno bi odgovore lahko razdelili v tri kategorije.

Čeprav je bil obseg posvetovanja omejen na predlagani pristop EU glede zaščite naložb

in RSVD v okviru TTIP, so v prvi kategorij splošno nasprotovanje ali pomisleki glede

TTIP. Ta stališča so se pojavila tudi v zgodnejših posvetovanjih Komisije o TTIP.

Čeprav so bila ta stališča upoštevana, se mora nadaljnja ocena v okviru tega

posvetovanja še naprej osredotočati na izjave v zvezi s posebnimi vidiki,

predstavljenimi v okviru posameznega vprašanja.

Druga kategorija se nanaša na pomisleke ali nasprotovanje glede zaščite naložb ali

RSVD v okviru TTIP. Opozoriti je treba, da to posvetovanje poteka v posebnih

okoliščinah, saj so države članice soglasno pooblastile Komisijo za pogajanja o zaščiti

naložb in RSVD v TTIP pod pogojem, da bo končni rezultat v skladu z interesi EU.

Pogajalske smernice zato vključujejo element pogojevanja in pojasnjujejo, da bo

odločitev o vključitvi RSVD sprejeta v sklepni fazi pogajanj. Ta druga kategorija

odgovorov zadeva vprašanje, ki je širše od tistega, ki je bil predmet tega posvetovanja.

Zato bi bilo treba na to širše vprašanje odgovoriti glede na trenutna prizadevanja EU za

poglobljeno reformo zaščite naložb in sistema RSVD ter glede na oceno teh

prizadevanj.

Tretja kategorija zajema posebna stališča v zvezi z različnimi vidiki, ki jih predstavlja

posamezno vprašanje, mnoga od teh stališč pa navajajo konkretne predloge za nadaljnje

ukrepanje. Slika, ki jo kažejo ti odgovori, ponuja podrobnejši razpon pogledov.

Razhajanja obstajajo med različnimi kategorijami anketirancev, včasih pa se pojavijo

celo znotraj iste kategorije. Nekateri anketiranci na primer menijo, da predlagani pristop

2 http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/march/tradoc_152280.pdf

26.3.2015 Stran 4 od 27

EU ni zadosten za reševanje nekaterih vprašanj v zvezi s pravico do zakonodajnega

urejanja, drugi pa svarijo pred tem, da se ne bi prekomerno zmanjšala zaščita

vlagateljev. Mnenja so deljena glede skoraj vseh vprašanj.

Brez poseganja v katera koli druga vprašanja so se v tem okviru pojavila zlasti štiri

področja, na katerih bi bilo treba proučiti nadaljnje izboljšave:

- varstvo pravice do zakonodajnega urejanja,

- vzpostavitev in delovanje arbitražnih sodišč,

- razmerje med nacionalnimi pravosodnimi sistemi in RSVD,

- pregled odločb, sprejetih v okviru RSVD, prek pritožbenega mehanizma.

V prvem četrtletju leta 2015 se službe Komisije zato nameravajo dodatno posvetovati z

zainteresiranimi stranmi EU, državami članicami EU in Evropskim parlamentom glede

zgoraj navedenih področij, in sicer v okviru širše razprave o zaščiti naložb in RSVD v

TTIP, kar bi Komisiji omogočilo pripravo konkretnih predlogov za pogajanja o TTIP.

Treba je opozoriti, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja o tem vprašanju.

Oblikovanje novega pristopa pri zaščiti naložb in RSVD, ki bi v celoti ustrezal interesu

EU in bil v celoti usklajen z zavezo pred Evropskim parlamentom, je ključni cilj

pogajanj o TTIP.

26.3.2015 Stran 5 od 27

Vsebina

1. UVOD IN OZADJE 8

2. PREGLED ŠTEVILA IN VRSTE ANKETIRANCEV 9

2.1. Pregled vseh odgovorov 9

2.2. Skupni odgovori in tehnične težave 10

2.3. Vrste anketirancev 11

3. PREGLED GLAVNIH REZULTATOV POSVETOVANJA 14

3.1. Splošne ugotovitve 14

3.2. Posebne ugotovitve 16

4. PREDHODNA STALIŠČA GLEDE PODROČIJ ZA NADALJNJE DELO 24

PRILOGA I. METODOLOGIJA IN PREDSTAVITEV UGOTOVITEV (NA VOLJO

SAMO V ANGLEŠČINI)

PRILOGA II. PREDSTAVITEV ODGOVOROV POSAMEZNIH DRŽAVLJANOV

(NA VOLJO SAMO V ANGLEŠČINI)

PRILOGA III. PREDSTAVITEV PREJETIH ODGOVOROV PO VPRAŠANJIH (NA

VOLJO SAMO V ANGLEŠČINI)

26.3.2015 Stran 6 od 27

Seznam okrajšav

ACEA Association des Constructeurs Européens d’automobiles (Evropsko združenje

proizvajalcev avtomobilov)

BEPS erozija davčne osnove in prelivanje dobičkov

BEUC Bureau Européen des Unions de Consommateurs (Evropska potrošniška

organizacija)

BIT bilateralna investicijska pogodba

CEEP Evropski center za podjetja z javno udeležbo in podjetja splošnega

gospodarskega pomena

CEFIC Conseil Européen des Fédérations de l’Industrie Chimique (Evropska trgovinska

zveza za kemično industrijo)

CETA Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado

CNCD Nacionalni center za razvojno sodelovanje

EKČP Evropska konvencija o človekovih pravicah

ECT Pogodba o energetski listini

EFILA Evropska zveza za naložbeno zakonodajo in arbitražo

ETUC Evropska konfederacija sindikatov

ETUCE odbor za izobraževanje v Evropski konfederaciji sindikatov

EU Evropska unija

GATT Splošni sporazum o carinah in trgovini

GATS Splošni sporazum o trgovini s storitvami

NTI neposredne tuje investicije

FET poštena in pravična obravnava

FTA sporazum o prosti trgovini

IBA Mednarodna odvetniška zbornica

ICC Mednarodna trgovinska zbornica

ICSID Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov

IISD Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj

26.3.2015 Stran 7 od 27

IIED Mednarodni inštitut za okolje in razvoj

MOD Mednarodna organizacija dela

IPR Pravice intelektualne lastnine

RSVD reševanje sporov med vlagateljem in državo

MFN država z največjimi ugodnostmi

MS države članice

NT nacionalna obravnava

NVO nevladna organizacija

NHS nacionalna zdravstvena služba

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

SG generalni sekretar

MSP mala in srednja podjetja

TACD Čezatlantski potrošniški dialog

TTIP Čezatlantsko partnerstvo za trgovino in naložbe

TRIPS trgovinski vidiki pravic intelektualne lastnine

ZN Združeni narodi

UNCITRAL Komisija Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo

UK Združeno kraljestvo

ZDA Združene države Amerike

STO Svetovna trgovinska organizacija

26.3.2015 Stran 8 od 27

1. UVOD IN OZADJE

Svet je junija 2013 soglasno pooblastil Evropsko komisijo za pogajanja o

Čezatlantskem sporazumu o partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP). V pogajalskih

smernicah je navedeno, da bi moral TTIP vključevati zaščito naložb in reševanje sporov

med vlagateljem in državo (RSVD), če bo končni rezultat izpolnjeval interese EU.

Zaradi velikega zanimanja javnosti za vprašanje zaščite naložb in RSVD je Komisija

začela javno posvetovanje o možnem pristopu (v nadaljnjem besedilu: predlagani

pristop EU ali predlagani pristop) ter zbrala povratne informacije o vrsti elementov, ki

so inovativni v primerjavi s preteklimi in sedanjimi praksami držav članic EU in so

zajeti v tem predlaganem pristopu ter bi lahko služili kot izhodišče za pogajanja o TTIP.

Javno posvetovanje se je začelo 27. marca 2014 in končalo 13. julija

20143.

To posvetovanje je bilo na voljo vsem zainteresiranim državljanom in stranem v EU.

Vprašalnik je bil na voljo v vseh jezikih EU. Komisija je zbrala mnenja o približno

dvanajstih ključnih vprašanjih, in sicer:

1. področje uporabe materialnih določb o zaščiti naložb,

2. nediskriminatorna obravnava vlagateljev,

3. poštena in pravična obravnava,

4. razlastitev,

5. zagotovitev pravice do zakonodajnega urejanja in zaščite naložbe,

6. preglednost RSVD, sočasni zahtevki in razmerje do nacionalnih sodišč,

7. etičnost arbitrov,

8. ravnanje in kvalifikacije,

9. zmanjšanje tveganja neresnih in neutemeljenih zadev,

10. dopuščanje obravnave zahtevkov (filtriranje),

11. smernice pogodbenic za razlago sporazuma,

12. pritožbeni mehanizem in doslednost sklepov.

Poleg tega so anketiranci pri končnem odprtem vprašanju lahko predstavili svoja

splošna stališča o zaščiti naložb in RSVD v TTIP.

Za vsako vprašanje je posvetovanje podalo uvodno razlago, opis najpogostejšega

pristopa v večini naložbenih sporazumov, opis ciljev EU za TTIP ter referenčna

3 Vse posvetovalne dokumente najdete na:

http://trade.ec.europa.eu/consultations/index.cfm?consul_id=179

26.3.2015 Stran 9 od 27

besedila, ki ponazarjajo, kako bi se lahko določeno vprašanje ubesedilo v pravnem

jeziku.

V tem poročilu so predstavljeni odgovori, ki so jih službe Komisije prejele med

posvetovanjem. Ni nujno, da ta stališča odražajo mnenje Evropske komisije ali njenih

služb. Poročilo prikazuje število in vrste anketirancev ter povzetek odgovorov, poleg

tega pa določa področja, glede katerih se želijo službe Komisije posvetovati z drugimi

zainteresiranimi stranmi, državami članicami EU in Evropskim parlamentom, da bi

lahko Komisija oblikovala stališče EU v pogajanjih o zaščiti naložb in RSVD v TTIP.

V prilogi je predstavljena uporabljena metodologija za analizo odgovorov in

predstavitev rezultatov. V drugi prilogi je za vsako vprašanje, ki je bilo zastavljeno v

posvetovanju, podrobna predstavitev stališč, ki so jih izrazile različne kategorije

anketirancev. Vsebuje tudi povzetek odgovorov posameznih državljanov.

2. PREGLED ŠTEVILA IN VRSTE ANKETIRANCEV

2.1. Pregled vseh odgovorov

Ta mobilizacija evropske civilne družbe je bila do zdaj največje javno posvetovanje, ki

ga je organizirala Komisija. Prejela je skoraj 150 000 odgovorov.

Pri posvetovanju so sodelovali anketiranci iz vseh 28 držav članic EU. Največ

odgovorov je prispelo iz Združenega kraljestva, sledijo pa mu Avstrija, Nemčija,

Francija, Belgija, Nizozemska in Španija, ki skupaj predstavljajo 97 % odgovorov4.

4 Podrobni statistični pregled je bil objavljen kmalu po zaključku posvetovanja; glej

http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2014/july/tradoc_152693.pdf.

26.3.2015 Stran 10 od 27

Preglednica 1: porazdelitev odgovorov po državah članicah

Država članica Število odgovorov % skupnega

števila

odgovorov

Združeno kraljestvo 52 008 34,8 %

Avstrija 33 753 22,6 %

Nemčija 32 513 21,8 %

Francija 9 791 6,5 %

Belgija 9 397 6,3 %

Nizozemska 4 906 3,3 %

Španija 2 537 1,7 %

Skupaj 144 905 97,0 %

Druge države članice 4 494 3,0 %

Skupno število odgovorov 149 399 100,0 %

2.2. Skupni odgovori in tehnične težave

Ugotovljeno je bilo, da je bilo zelo veliko število odgovorov (približno 145 000)

predloženih skupno prek različnih nevladnih organizacij (NVO). Te organizacije so

ponudile vnaprej pripravljene odgovore, za katere so se odločali anketiranci. Te NVO so

zagotovile namenske spletne platforme ali programsko opremo, pogosto z vnaprej

pripravljenimi odgovori, ki so omogočale neposredno nalaganje odgovorov v bazo

podatkov javnega posvetovanja, tako da je bilo v kratkem času mogoče predložiti zelo

veliko odgovorov. Opozoriti je treba, da so veliko večino teh odgovorov predložili

posamezni državljani, vendar so nekatere odgovore predložile tudi različne organizacije

(glej preglednico 2). Vsi odgovori so bili upoštevani kot veljavni prispevki.

Skupna stališča se lahko razdelijo, kot sledi:

Približno 70 000 odgovorov sestavlja sedem različnih sklopov, ki so bili

predloženih prek osmih različnih NVO. Vsak sklop vsebuje enake ali zelo podobne

odgovore na vseh 13 vprašanj.

Približno 50 000 odgovorov, predloženih prek ene NVO, vsebuje drugačen vzorec.

Na vprašanja 1 do 12 je bil odgovor splošna izjava, in sicer „nobenega komentarja

– menim, da RSVD ne bi smelo biti del TTIP“, medtem ko so bili posamezni

odgovori na zadnje vprašanje različni (vprašanje št. 13 – Splošna ocena).

Poleg tega je bilo približno 25 000 odgovorov s podobnimi značilnostmi, tj. brez

odgovorov na vprašanja 1 do 12, le odgovor na vprašanje 13. Odgovori na

vprašanje 13 so različni, vendar je večina izrazila podobna stališča. Vira teh

odgovorov ni bilo mogoče ugotoviti. Glede na podobnosti z drugimi skupnimi

odgovori so se za namene tega poročila tudi ti šteli za skupne odgovore.

Zaradi velikega števila prejetih odgovorov, ki so se istočasno nalagali v podatkovno

bazo, je bilo spletišče javnega posvetovanja 3. julija 2014 nedosegljivo za 2 uri. Da bi se

26.3.2015 Stran 11 od 27

popravile nevšečnosti, ki jih je povzročil ta tehnični incident, so se službe Komisije

odločile za podaljšanje posvetovanja za en teden. Med tem dodatnim tednom je mnogo

anketirancev ponovno predložilo svoje odgovore. Ker so bili nekateri od teh že zavedeni

pri prvi predložitvi, je bilo ob koncu posvetovanja več kot 6 000 popolnoma enakih

dvojnikov (tj. enako besedilo, ki ga je dvakrat poslal isti anketiranec). Sklenjeno je bilo,

da se zaradi nadaljnje analize in uradnih statističnih podatkov dvojniki izključijo iz

celotnega števila odgovorov.

Poleg skupnih odgovorov je baza podatkov posvetovanja zabeležila 3 144 posameznih

odgovorov državljanov EU in 445 posameznih odgovorov različnih organizacij, kot

so NVO, akademska sfera, posamezna podjetja, sindikalne organizacije, skupine za

zaščito potrošnikov, poslovna združenja in podobno. Za namene predstavitve rezultatov

se v nadaljnjem besedilu ti dve vrsti anketirancev imenujeta „posamezni odgovori

državljanov“ in „posamezni odgovori organizacij“.

2.3. Vrste anketirancev

Podrobna delitev odgovorov glede na kategorijo anketirancev je naslednja:

Preglednica 2: delitev po kategorijah anketirancev

Vrsta anketiranca Odgovori

skupaj

Državljani

148 830

Vrste organizacij: 569

Akademska sfera 8

Podjetja 60

Svetovalna podjetja 15

Vladne institucije in regulativni organi 11

Odvetniške pisarne 7

Nevladne organizacije 180

Trgovinska združenja, ki predstavljajo podjetja v EU 66

Sindikati in organizacije, ki predstavljajo sindikate v EU 42

Krovne nevladne organizacije 22

Možganski trusti 21

Druge organizacije 137

Popolnoma enaki dvojniki skupaj (ponovne predložitve) 6 346

Vsi skupni odgovori (brez dvojnikov) 139 464

Vsi posamezni odgovori 3 589

Vsi odgovori skupaj 149 399

Med postopkom analize je bilo ugotovljenih dvanajst dvojnikov, vendar niso imeli

vpliva na končni rezultat, ki je predstavljen v tem poročilu.

26.3.2015 Stran 12 od 27

Samo majhno število anketirancev (manj kot 1 % vseh anketirancev) je navedlo, da

imajo naložbe v ZDA.

Organizacije, ki so se odzvale, se zelo razlikujejo glede na vrsto, namen in obseg,

vendar skupaj predstavljajo široke sektorje evropske civilne družbe.

Opozoriti je treba, da uvrstitev v različne vrste organizacij zgolj odraža navedbo, ki so

jo anketiranci sami vnesli v spletni obrazec za namene posvetovanja na spletišču

Komisije.

V zvezi z vrstami anketirancev je za boljše razumevanje treba navesti naslednje:

Akademska sfera

Akademska sfera je zajemala skupino 120 visokošolskih strokovnjakov na področju

trgovinskega in naložbenega prava, prava EU, mednarodnega prava in človekovih

pravic, ustavnega prava, zasebnega prava, politične ekonomije in drugih področjih (ki

so predložili skupni odgovor), oddelek za evropsko, mednarodno in primerjalno pravo –

sekcija za mednarodno pravo in mednarodne odnose na Dunajski univerzi in

Observatorio sobre la Protección Jurídica de Inversiones en el Exterior, Universidad

Pontificia Comillas (ICAI-ICADE) iz Madrida (Španija).

Podjetja

Poleg tega so službe Komisije prejele odgovore od 60 posameznih podjetij, vključno od

27 mikropodjetij (manj kot 10 zaposlenih), 14 malih in srednjih podjetij ter 19 velikih

podjetij. Slednja vključujejo zelo velika podjetja EU (npr. Total, Alstom, Veolia, GDF-

Suez, Versalis, Daimler, Iberdrola, Repsol) in večnacionalna podjetja zunaj EU (npr.

Chevron, Japan Tobacco, Philip Morris); mnoga od teh pa so bila vpletena v odmevne

zadeve v okviru RSVD.

Potrošniki

Interese potrošnikov so med drugim predstavljali Evropska potrošniška organizacija

(BEUC), Čezatlantski potrošniški dialog (TACD) in Evropska zveza za uporabnike

finančnih storitev (Boljše financiranje).

Poslovna združenja

Poslovna združenja so vključevala BusinessEurope in Čezatlantski poslovni svet ter tudi

številne gospodarske zbornice iz različnih držav članic (npr. Avstrije, Belgije, Danske,

Finske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Španije, Švedske in Združenega kraljestva).

Komisija je precej odgovor prejela tudi od organizacij, dejavnih v določenih sektorjih

ali na posebnih področjih, kot so storitve, kemikalije, prehrana, alkoholne pijače,

prodaja na drobno, nafta in plin, avtomobilska industrija, IT, neželezne kovine in

založništvo. Sodelovali sta tudi dve združenji, ki sta predstavljali javne storitve, in sicer

Aqua Publica Europea (Evropsko združenje za javna podjetja za oskrbo z vodo) in

Evropski center za podjetja z javno udeležbo in podjetja splošnega gospodarskega

pomena (CEEP).

26.3.2015 Stran 13 od 27

Trgovinska združenja na evropski ravni, ki so prispevala k posvetovanju, so na primer

ACEA (proizvajalci avtomobilov), DigitalEurope (informacijske tehnologije), CEFIC

(kemična industrija), Eurometaux (neželezne kovine) ter storitve (Evropski forum za

storitve).

Vladne organizacije

Regionalne vlade in parlamenti ali politične stranke, ki so predložili odgovore, so bili iz

ene nemške (Bavarska) in ene avstrijske (Vorarlberg) regije, sodelovali pa so tudi ena

politična stranka nemškega parlamenta, ena stranka nemške regije ter parlament

Bavarske in mesti München in Nantes.

Nevladne organizacije

Pri posvetovanju so sodelovale nevladne organizacije (NVO) iz vseh glavnih sektorjev.

Dve tretjini jih šteje manj kot 500 članov, druge pa imajo vseevropski domet. Zlasti so

prispevale glavne okoljske organizacije na ravni EU, kot so Evropski urad za okolje,

Greenpeace, Friends of the Earth Europe ter Transport & Environment.

Od nacionalnih NVO so odgovore prispevale predvsem nemške (Naturschutzbund,

Greenpeace Germany, Združenje nemških potrošniških organizacij

(Verbraucherzentrale Bundesverband)), belgijske (CNCD 11.11.11, Ligue des Droits de

l’Homme, Mouvement Ouvrier Chrétien Wereldsolidariteit), francoske (Union fédérale

des Consommateurs, Attac in Amis de la Terre) in britanske (War on Want in Trade

Justice Movement) ter Friends of the Earth Finland, danski svet za potrošnike in

Zdravniki brez meja (kampanja za dostop).

Od neevropskih NVO so pri posvetovanju sodelovale US Public Citizen in Canadian

Council of Canadians ter Trade Justice Network.

Prispevki možganskih trustov so vključevali Mednarodni inštitut za trajnostni razvoj

(IISD), Mednarodni inštitut za okolje in razvoj (IIED), Mednarodni inštitut za mediacijo

(ki ni predložil odgovorov na vprašanja, ampak sveženj priporočenih smernic za

mediacijo).

Sindikati

Sindikate je predstavljalo glavno krovno združenje evropskih sindikatov, tj. Evropska

konfederacija sindikatov (ETUC). Poleg tega je mnogo nacionalnih organizacij

neposredno sodelovalo pri posvetovanju, na primer iz Avstrije, Belgije, Finske,

Francije, Irske, Italije, Nizozemske, Švedske ali Združenega kraljestva.

Odzvalo se je tudi več sindikatov iz posameznih sektorjev, med drugim iz naslednjih

dejavnosti: izobraževanje (odbor za izobraževanje v Evropski konfederaciji sindikatov –

ETUCE), založništvo (Federacija evropskih založnikov), javne službe (Evropska zveza

sindikatov javnih uslužbencev), proizvodnja in energija (industriAll), finance (npr.

Nordic Financial Sectors), promet (Evropska federacija delavcev v prometu) in storitve

(UNI Europa).

26.3.2015 Stran 14 od 27

Večina je predložila podrobne odgovore glede vsebine. Verjetno so se do neke mere

uskladile, saj je precej odgovorov podobnih ali celo enakih.

Drugi anketiranci

Omembe vredni anketiranci iz drugih kategorij so bili Law Society of England and

Wales, sekretariat Pogodbe o energetski listini (ECT), EFILA (Evropska zveza za

naložbeno zakonodajo in arbitražo) ter tudi glavna mednarodna arbitražna sodišča

(Stalno arbitražno sodišče v Haagu, arbitražni inštitut Stockholmske trgovinske zbornice

in Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID).

3. PREGLED GLAVNIH REZULTATOV POSVETOVANJA

Različne interesne skupine, ki so sodelovale v posvetovanju, predstavljajo najrazličnejše

interese na ravni EU. Zato ne preseneča dejstvo, da obstajajo pomembna razhajanja v

stališčih ne le med različnimi kategorijami anketirancev, temveč tudi znotraj istih

kategorij. Poleg tega je pomembno dejstvo, da so najbolj podrobne odgovore, ki

vsebujejo specifične predloge za nadaljnje ukrepanje, predložile predvsem različne

posamezne organizacije.

3.1. Splošne ugotovitve

Skupni odgovori odražajo vsesplošno nasprotovanje RSVD v TTIP ali pa na splošno.

Znatna večina odgovorov na splošno nasprotuje TTIP.

V teh odgovorih je mehanizem RSVD razumljen kot grožnja demokraciji in javnim

financam ali javnim politikam. Prav tako se ta mehanizem za EU in ZDA šteje za

nepotrebnega, saj sta pravosodna sistema obeh strani domnevno trdna. Taka mnenja

imajo v veliki meri tudi večina sindikatov, velika večina NVO, vladne institucije in

veliko anketirancev v kategoriji „druge organizacije“, vključno s potrošniškimi

organizacijami. Veliko skupnih odgovorov izraža posebne pomisleke glede možnosti,

da bi korporacije za velike vsote denarja tožile državo, kar bi po njihovem mnenju

negativno vplivalo na pravico do zakonodajnega urejanja. Poleg tega nekateri odgovori

sindikatov izražajo splošno nezaupanje glede neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov

ali pa jih skrbi, da bi RSVD lahko bila priložnost za vlagatelje, da se izognejo

nacionalnim sodiščem, zakonom ali predpisom.

Po drugi strani pa velika večina poslovnih združenj in večina velikih podjetij močno

podpira zaščito naložb in RSVD v TTIP, medtem ko so mala podjetja bolj kritična.

Precejšnje število odgovorov poudarja pozitivno vlogo, ki jo lahko imajo neposredne

tuje naložbe za gospodarsko rast in delovna mesta. Navajajo, da predpisi o zaščiti

naložb lahko podprejo naložbe z zagotavljanjem enakih konkurenčnih pogojev za EU in

ZDA. Nekateri odgovori navajajo, da vlagatelji iz EU morda ne bodo ustrezno zaščiteni

na ameriških sodiščih. Zato je pomembna previdnost, da se ne bi znižala raven zaščite,

ki so je vajeni evropski vlagatelji.

26.3.2015 Stran 15 od 27

Zaradi raznolikosti interesov, ki jih predstavljajo anketiranci v tej široki kategoriji, so

stališča kategorije „druge organizacije“ na splošno deljena. Tisti, ki nasprotujejo zaščiti

naložb in RSVD, v bistvu navajajo iste trditve, kot so navedene zgoraj. Tisti pa, ki to

podpirajo, menijo, da ni dovolj dokazov o pomanjkljivosti mehanizma RSVD. Menijo,

da pri zaščiti naložb in uporabi RSVD ne gre za krizo, ki bi narekovala obsežno

reformo.

Glede na predlagani pristop pri zaščiti naložb številni sindikati, NVO, poslovne

organizacije ali druge vrste anketirancev priznavajo, da si EU prizadeva izboljšati

sistem zaščite naložb. Vendar znatno število sindikatov in velika skupina NVO menijo,

da spremembe v predlaganem pristopu ne zadostujejo za odpravo njihovih pomislekov

glede zaščite naložb in RSVD. Po drugi strani pa več anketirancev iz različnih kategorij

meni, da gre predlagani pristop predaleč; izrazili so namreč resne pomisleke glede

znižanja ravni zaščite naložb.

Znatno število poslovnih združenj na različne načine izraža podporo predlaganim

izboljšavam glede RSVD v TTIP ali pa na splošno navaja, da bi podprlo bolj vključujoč

in skladen sistem RSVD, ki bi bil pregleden in etičen. Predlagani pristop za TTIP v

sedanji obliki po mnenju več podjetij znatno znižuje raven zaščite, ki jo zagotavljajo

obstoječi investicijski sporazumi. Nekaj anketirancev, ki so se izjavili za NVO, kritizira

predlagani pristop, ki naj bi ogrožal zaščito naložb, in trdi, da bi nižji standardi zaščite

naložb lahko imeli negativen vpliv na Evropo, ker bi privabili manj naložb.

Veliko anketirancev iz več različnih kategorij poudarja potrebo po ohranitvi pravice do

zakonodajnega urejanja v javnem interesu. Drugi anketiranci, v glavnem posamezna

podjetja in poslovna združenja, pa menijo, da si mednarodni predpisi o naložbah in

pravica držav do zakonodajnega urejanja niso v nasprotju.

Precejšnje število anketirancev iz različnih kategorij meni, da je predlagani pristop

neuravnotežen v korist vlagateljev. Zato zahtevajo večje obveznosti za vlagatelje, zlasti

na področju človekovih pravic, socialnih in okoljskih predpisov ali, bolj na splošno,

odgovornosti podjetij do družbe.

V zvezi s predlaganim pristopom pri RSVD mnogi anketiranci podpirajo načelo večje

preglednosti. Vendar prav tako menijo, da bi klavzulo za zaščito zaupnih informacij v

postopku RSVD vlagatelji lahko zlorabili in javnosti ne bi razkrili pomembnih

informacij. Uvedba kodeksa ravnanja za arbitre se na splošno šteje za pozitivno, čeprav

mnogi dvomijo, da je možno zagotoviti neodvisnost arbitrov. Obstaja tudi splošno

mnenje, da so nacionalna sodišča primernejša od RSVD, številni primeri pa navajajo, da

bi se morala uporabiti izključno nacionalna sodišča za reševanje sporov med državo in

tujimi vlagatelji. Kljub nekaterih odgovorov v podporo teh reform mnogi anketiranci

menijo, da ne zadostujejo za odpravo pomislekov, ki jih imajo glede RSVD na splošno.

Obstajajo tudi pomisleki, da dostop do mehanizma RSVD dejansko ostaja posebna

pravica predvsem velikih družb, saj mali zasebni vlagatelji zaradi stroškov in

zapletenosti težko posegajo po tem mehanizmu. Zaželen je mehanizem za reševanje

sporov, ki bi bil bolj prilagojen MSP.

26.3.2015 Stran 16 od 27

3.2. Posebne ugotovitve

Vprašanje št. 1 Področje uporabe materialnih določb o zaščiti naložb

Obstajajo različna stališča glede področja uporabe zaščite naložb.

Izključitev podjetij nabiralnikov z zahtevo po bistveni poslovni dejavnosti je pozdravilo

veliko anketirancev iz različnih kategorij, vendar ta podpora ni bila soglasna. Nekateri

državljani so na primer izrazili dvome glede učinkovitosti predlaganega pristopa v

praksi. Nekateri člani akademske sfere, odvetniške pisarne, podjetja ali sindikati

zahtevajo večjo jasnost dikcije in opredelitev pojma „bistvene poslovne dejavnosti“. Po

drugi strani pa manjšina poslovnih združenj meni, da bi bilo treba dovoliti zbiranje

najugodnejših pogodb in podjetja nabiralnike, če so bila ustanovljena v skladu z

veljavno zakonodajo. Nekateri anketiranci, na primer poslovna združenja, predlagajo

vključitev klavzule o odrekanju ugodnosti namesto sklicevanja na bistvene poslovne

dejavnosti.

Glede opredelitve pojma „naložba“ nekateri anketiranci menijo, da je preozka, drugi pa,

da je preširoka. Številni anketiranci iz različnih kategorij pozivajo k večji jasnosti

nekaterih izrazov, predvsem tistih, ki se nanašajo na značilnosti naložb. Znatno število

sindikatov se je zavzemalo za ozko opredelitev, na primer omejeno le na neposredne

tuje naložbe. Veliko anketirancev iz različnih kategorij je zavrnilo zamisel, da bi se

lahko zaščitile portfeljske ali špekulativne naložbe.

Različni anketiranci so zahtevali horizontalne izjeme, na primer javnih storitev ali

določenih občutljivih sektorjev (npr. zdravstvo, izobraževanje, okolje ali finančni trgi),

temu pa je odločno nasprotovalo več poslovnih združenj, ki so se zavzemala za čim

manj izjem in omejitev.

Več anketirancev med poslovnimi združenji in podjetji se zavzema za široke opredelitve

pojmov, ki bi na primer zajemale vse pravice intelektualne lastnine, nematerialne

naložbe ter tudi nekatere posebne pogodbe. Nekateri pozivajo tudi k razširitvi zaščite

naložb, vključno z RSVD, na fazo pred ustanovitvijo. Od anketirancev iz različnih

kategorij (npr. akademska sfera, poslovna združenja, sindikati) so prišle tudi omembe

vredne pobude, da se pojasni sklicevanje na veljavno zakonodajo.

Vprašanje št. 2 Nediskriminatorna obravnava vlagateljev

Nekateri anketiranci menijo, da je nediskriminatorna obravnava že določena v

nacionalni zakonodaji ali zakonodaji EU in je zato ni treba posebej vključiti v TTIP.

Nekateri menijo, da je diskriminacijo v nekaterih primerih mogoče upravičiti. Po drugi

strani pa številna poslovna združenja menijo, da je nediskriminacija zelo pomembno

načelo za naložbe ali celo bistvena za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev.

Stališča se tudi razhajajo glede vprašanja splošnih izjem. Nekateri (npr. sindikati)

menijo, da bi morale biti širše in da bi se morale na primer uporabljati za vse določbe o

zaščiti naložb, drugi (npr. poslovnega združenja) pa menijo, da bi jih moralo biti čim

26.3.2015 Stran 17 od 27

manj, da ne bi prišlo do prikritega protekcionizma. Nekateri anketiranci dvomijo v

učinkovitost izjem na področju naložb, saj so namenjene predvsem trgovinskim

zadevam.

Klavzula o državi z največjimi ugodnostmi (MFN) je prav tako predmet različnih

stališč. Nekateri (npr. nekatere NVO) menijo, da klavzula o MFN ni potrebna. Drugi

anketiranci (npr. iz kategorije „druge organizacije“ ali „poslovna združenja“) pa menijo,

da je bistvenega pomena. Namen EU, da bi se izognili uvozu boljših postopkov za

RSVD ali materialnih standardov prek klavzule o MFN, je po mnenju anketiranih

državljanov pa tudi organizacij premalo jasen, nezadosten ali pa prekomeren, saj obstaja

nevarnost, da bi s tem obveznost MFN postala skoraj nesmiselna. Na splošno se poziva

k večji jasnosti.

Vprašanje št. 3 Poštena in pravična obravnava

Za večino skupnih anketirancev, sindikatov in več NVO so standardi poštene in

pravične obravnave zelo zaskrbljujoči, bodisi zaradi nekaterih zadev v okviru RSVD

bodisi iz strahu, da bi predlagani pristop še vedno dovoljeval široko razlago s strani

arbitražnih sodišč. Več anketirancev iz poslovnih krogov, NVO ali drugih organizacij je

izrazilo zaskrbljenost glede znižanja ravni zaščite zaradi revizije standardov poštene in

pravične obravnave, ki naj bi zagotavljali osnovno zaščito. Zdi se, da najpomembnejše

področje soglasja zadeva zagotovilo, da se poštene in pravične obravnave ne more

razlagati kot zavezo ali obljubo, da bo pravno okolje vlagatelja ostalo nespremenjeno

(„stabilizacijska klavzula“).

Obstaja splošni interes za večjo jasnost, zlasti v zvezi z nekaterimi pojmi, uporabljenimi

v izčrpnem seznamu obravnave, ki opredeljuje ta standard. Mnenja pa so deljena med

anketiranci različnih kategorij, ali to pomeni, da mora biti poštena in pravična

obravnava opredeljena z izčrpnim ali neizčrpnim seznamom. Nekatere pomisleke so

izrazile obe strani glede možnosti, da bi pogodbenici revidirali vsebino standarda v

življenjskem obdobju TTIP (tj. nekateri se bojijo, da bi to povzročilo povečanje

področja uporabe standarda, drugi pa, da bi v praksi pogodbenici v zvezi s tem težko

dosegli dogovor).

Vprašanje legitimnih pričakovanj tudi zbuja velik interes, saj nekateri anketiranci trdijo,

da ne bi smela biti vključena, drugi pa trdijo, da jih predlagani pristop ne zajema

zadostno. Anketiranci iz več kategorij menijo, da bi bila dodatna pojasnila koristna ali

potrebna.

Poleg tega so stališča precej deljena med različnimi kategorijami anketirancev glede

vključitve ali nevključitve „krovne“ določbe.

Vprašanje št. 4 Razlastitev

Večina stališč, izraženih glede tega vprašanja, se nanaša na posredno razlastitev.

Nekateri anketiranci opozarjajo, da ni nujno, da vsi regulativni ukrepi, ki jih sprejmejo

države, zahtevajo plačilo nadomestila, medtem ko drugi menijo, da bi moral vsakršen

26.3.2015 Stran 18 od 27

regulativni ukrep, ki ima enak učinek kot razlastitev, imeti značaj nadomestila. To

dejansko odraža širše razhajanje mnenj med strokovnjaki in izvajalci na tem področju,

in sicer gre za doktrino „policijskih pooblastil“ proti doktrini „zgolj po učinku“.

Nekateri anketiranci tudi menijo, da so nekateri izrazi nejasni. Na primer, po mnenju

večine državljanov pa tudi nekaterih sindikatov, akademske sfere in možganskih trustov

ustvarja sklicevanje na sorazmernost ali zakonitost nekaterih javnih ukrepov negotovost,

kar bi lahko povzročilo preširok manevrski prostor za razlago.

Nekateri anketiranci, na primer nekateri sindikati, menijo, da bi bilo treba pojem

posredne razlastitve znatno zožiti, tako da na primer ne bi specifično zajemal izgube

dobička. Drugi anketiranci, v glavnem iz poslovnih krogov, menijo, da bi predlagani

pristop znižal zaščito vlagateljev pred največjim tveganjem, s katerim se soočajo v

tujini, zlasti v primerjavi z bilateralnimi investicijskimi pogodbami, saj omogoča

državam, da nadomestil ne dodelijo za ukrepe, sprejete v nekaterih sektorjih (npr.

zdravstvo). To bi lahko škodovalo naložbam v teh sektorjih v primerjavi z naložbami v

drugih sektorjih.

Vprašanje št. 5 Zagotovitev pravice do zakonodajnega urejanja in zaščite naložb

Velika večina anketirancev iz skoraj vseh kategorij se na splošno strinja, da je treba

doseči ustrezno ravnovesje med zaščito naložb in potrditvijo pravice do zakonodajnega

urejanja v javnem interesu. Vendar ima manj anketirancev pozitivno mnenje o

predlaganem pristopu, saj je bilo dejansko zabeleženo precejšnje razhajanje. Nekateri na

primer menijo, da predlagani pristop ni zadosten, drugi pa, da je preširok; spet tretji pa

trdijo, da si pravica do zakonodajnega urejanja in zaščita naložb nista v nasprotju.

Predlagani pristop je po mnenju nekaterih anketirancev prešibek (npr. akademska sfera,

možganski trusti), saj je sklicevanje na pravico do zakonodajnega urejanja v preambuli

in je lahko nezavezujoča. Po mnenju nekaterih pa je preozek (na primer sindikati), ker

se na primer sklicevanja ne uporabljajo za standarde, ki ščitijo naložbe. Drugi

anketiranci, na primer iz poslovnih krogov, zavračajo nekatere izjeme ali omejitve (npr.

glede subvencij ali javnih naročil), ki se uporabljajo za zaščito naložb, ali pa na splošno

priporočajo previdnost pri uporabi takih omejitev.

Vprašanje št. 6 Preglednost RSVD

Preglednost postopkov RSVD in dostop do zaslišanja sta splošno sprejeta cilja. Vendar

gre pri tem za dve vrsti pomislekov. En sklop pomislekov, večinoma s strani NVO in

sindikatov, zadeva nekatere izjeme pri določbah o preglednosti zaradi varovanja

zaupnih poslovnih informacij, ker bi se lahko razlagale preširoko in bi ogrozile

učinkovitost preglednosti. Izražen je bil tudi pomislek glede sodišč, ki bi lahko imela

preveliko diskrecijsko pravico pri odločanju o okoliščinah, v katerih bi bilo javno

zaslišanje zaprto za javnost. Drug sklop pomislekov, ki prihaja iz poslovnih organizacij

in podjetij, zadeva določbe o preglednosti v predlaganem pristopu, ki naj bi presegale

tiste v večini nacionalnih pravnih sistemih, kar bi lahko privedlo do nevarnosti razkritja

resnično zaupnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Obstaja tudi zaskrbljenost, da bo

26.3.2015 Stran 19 od 27

dostop javnosti do zaslišanj politiziral zadeve, ki jih predložijo podjetja, pri čemer

obstaja nevarnost, da bi to vplivalo na poštenost postopka.

Vprašanje št. 7 Sočasni zahtevki in razmerje do nacionalnih sodišč,

Kar zadeva razmerje do nacionalnih sodišč, je veliko anketirancev podalo splošne izjave

namesto pripomb glede specifičnega predlaganega pristopa. Tako so na primer številne

NVO, tudi krovne NVO, menile, da bi bilo treba nacionalna sodišča uporabiti izključno

za poravnavo sporov med državo in tujimi vlagatelji. Vendar več anketirancev zastopa

zmernejše stališče, ki bodisi ne izključuje RSVD v nekaterih primerih bodisi določa bolj

specifične pripombe, če se bo uvedlo RSVD. Ti anketiranci menijo, da bi praviloma

morala imeti nacionalna sodišča prednost, saj so v boljšem položaju za reševanje sporov

med vlagatelji in državo. Zato podpirajo zamisel o spodbujanju nacionalnega postopka,

vendar mnogi menijo, da predlagani pristop nezadostno spodbuja nacionalna pravna

sredstva. Trdijo, da osnutek določb ne obvezuje in ne spodbuja vlagateljev, da se za

popravo krivice obračajo na nacionalna sodišča. Prav nasprotno, trdijo, da določbe

obvezujejo vlagatelje samo, da izberejo med nacionalnim sodiščem in mednarodnim

arbitražnim sodiščem, da bi se izognili vzporednemu postopku. Zato nekateri od teh

anketirancev neposredno zagovarjajo uvedbo zahteve, da se najprej izčrpajo lokalna

pravna sredstva, potem pa se lahko uporabi RSVD kot zadnje sredstvo za rešitev spora.

Po drugi strani pa skoraj vsa velika podjetja in poslovna združenja, ki sicer razumejo

razlog za spodbujanje nacionalnega postopka, menijo, da bi vlagatelj moral imeti

možnost svobodne izbire pravne poti (bodisi nacionalne bodisi mednarodne), RSVD pa

ne bi smelo biti zadnje sredstvo. Menijo, da bi nekatere ugovore bolje obravnavala

nacionalna sodišča, po drugi strani pa bi bila za nekatere potrebna mednarodna

arbitraža. Nekateri anketiranci navajajo primer diskriminacije v korist lokalnih podjetij,

kar po ameriški zakonodaji ni prepovedano. Drugi omenjajo dejstvo, da se lokalnim

sodiščem lahko prepreči neposredna uporaba obveznosti, ki izhajajo iz mednarodne

pogodbe. Spet drugi menijo, da se državam gostiteljicam lahko odobri imuniteta na

lokalnih sodiščih, zlasti ko gre za javne akte. Prav tako priznavajo, da nekaterih

zahtevkov ni mogoče obravnavati z mednarodno arbitražo, na primer preiskovanje

ustavnosti ukrepa. Na splošno vsa velika podjetja in podjetniška združenja nasprotujejo

obvezni zahtevi po izčrpanju nacionalnih pravnih sredstev, saj bi to ustvarilo samo

nepotrebne zamude. Podjetja (in poslovna združenja) prav tako na splošno nasprotujejo

rešitvi tako imenovanega razpotja.

Večina anketirancev med NVO in drugimi organizacijami, ki ne zavzemajo načelnega

stališča proti RSVD kot takem, podpirajo predlagani pristop, da se preprečijo vzporedni

postopki in dvojne odškodnine. Vendar nekateri menijo, da predlagane določbe ne

zadostujejo za zagotovitev, da ne bo prišlo do vzporednih postopkov ali zbiranja

najugodnejših pogodb. Po drugi strani pa se nekatera podjetja in poslovna združenja ne

strinjajo s predlogom, da povezana podjetja tožečega vlagatelja ne smejo na lastno

pobudo začeti postopka RSVD. Menijo, da bi v primeru kakršnega koli tveganja za

prekrivanje nadomestil naknadna sodišča pri sprejemanju sklepov in dodelitvi

odškodnine upoštevala vse predhodne arbitražne postopke, če bi to zahtevale okoliščine.

26.3.2015 Stran 20 od 27

Na koncu pa približno polovica anketirancev, ki je navedla posebne pripombe glede

mediacije (iz vseh kategorij), podpira predlagani pristop pri spodbujanju mediacije. Prav

tako se strinja s predlogom, da bi se mediacija lahko uporabila kadar koli v nacionalnem

postopku in postopku RSVD. Vendar nekateri anketiranci menijo, da predlog

nezadostno spodbuja mediacijo, nekateri od njih pa so predlagali, da bi morala biti

predhodna mediacija obvezna, preden se zadeva preda senatu.

Vprašanje št. 8 Etičnost, ravnanje in kvalifikacije arbitrov

V zvezi z etičnostjo in ravnanjem arbitrov mnogi anketiranci menijo, da so pravila o

neodvisnosti arbitrov in zanesljivi izbirni postopki za arbitre bistvenega pomena.

Številni odgovori pozdravljajo prizadevanja EU za rešitev tega vprašanja. Kljub temu so

nekateri udeleženci podvomili, da bo predlagani pristop EU zagotovil zadostna jamstva,

ali pa so trdili, da to ni bilo preizkušeno v praksi. Več udeležencev meni, da že sam

značaj RSVD onemogoča zakonodajno ureditev ravnanja arbitrov (NVO, akademska

sfera), drugi pa trdijo, da vprašanja navzkrižja arbitrov ne gre precenjevati, saj obstoječi

predpisi (npr. smernice Mednarodnega odvetniška zbornica, pravila ICSID itd.) ustrezno

rešujejo to problematiko (predvsem podjetja, nekatere odvetniške pisarne in akademska

sfera).

Nekateri menijo, da so zahtevane kompetence arbitrov preveč omejene, medtem ko

drugi (zlasti NVO) menijo, da bi arbitri morali imeti izkušnje na socialnem in okoljskem

področju; spet drugi udeleženci (odvetniške pisarne, podjetja) poudarjajo potrebo po

arbitrih s posebnim (tehničnim) znanjem, ki ustreza področju spora.

Mnogi anketiranci pozdravljajo predlog EU za kodeks ravnanja in pravila za

izpodbijanje arbitrov v okviru RSVD, čeprav se mnogi (NVO, akademska sfera,

možganski trusti in vlade) bojijo, da to v praksi ne bo zavezujoče (glej pojasnila v

Prilogi III, vprašanje 7).

Kar zadeva izključitev arbitrov nekateri udeleženci (možganski trusti, vlade in

akademska sfera) trdijo, da bi bilo treba postopek razširiti in s tem vključiti

pomanjkanje kvalifikacij (ne le pomanjkanje neodvisnosti kot navaja predlagani

pristop). Nekateri udeleženci izrecno pozdravljajo zamisel o pooblastitvi generalnega

sekretarja ICSID, da odloča o izpodbijanju arbitrov, medtem ko nekateri drugi (NVO)

ne zaupajo generalnemu sekretarju ICSID, ker menijo, da je preveč naklonjen ZDA

(glej pojasnila v Prilogi III, vprašanje 7).

Poleg tega mnogi udeleženci menijo, da je register arbitrov korak v pravo smer. Vendar

je predlagani pristop EU pogosto kritiziran, ker naj bi šlo le za rezervno rešitev (tj.

uporablja se le, če strani v sporu ne imenujeta arbitra ali se ne moreta dogovoriti glede

predsednika).

Drugi udeleženci (velika podjetja, odvetniške pisarne in arbitražne institucije, kot so

ICC) nasprotujejo oblikovanju registrov arbitrov, ker bi to stranem v sporu omejevalo

izbiro. Registri arbitrov so bili tudi kritizirani, ker naj bi bili pristranski v korist držav

26.3.2015 Stran 21 od 27

(saj vlagatelji ne sodelujejo pri oblikovanju seznamov) in ker politizirajo imenovanja

arbitrov ter preprečujejo imenovanje arbitrov s posebnim znanjem na področju spora.

Vprašanje št. 9 Zmanjšanje tveganja neresnih in neutemeljenih zadev

Pripombe glede neresnih in neutemeljenih zahtevkov so usmerjene v mehanizem za

neresne zahtevke, zlasti glede njegovega področja uporabe, postopkovnih vidikov in

vloge arbitrov, ki obravnavajo te zahtevke.

Glede mehanizma neresnih zahtevkov majhno število poslovnih združenj, drugih

organizacij in svetovalnih služb trdi, da neresni in neutemeljeni zahtevki v preteklosti

niso bili problematični, zato ni potrebe, da se to vprašanje obravnava zdaj. Prav tako več

sindikatov in podjetniških združenj meni, da tak mehanizem že obstaja v pravilih ICSID

za arbitražo, oblikovanje novega pa ne bi pomenilo nobene dodane vrednosti.

Glede področja uporabe načela majhna skupina anketirancev, ki v glavnem zastopajo

sindikate in NVO, meni, da obseg neresnih in neutemeljenih zahtevkov, kot je

opredeljen v besedilu, ne bo zadostoval, da bi preprečil zlorabo sistema s strani

vlagateljev. Obžaluje, da ne bi izključeval zahtevkov, ki bi lahko povzročili resno javno

škodo. Kljub prošnji nekaterih anketirancev iz vseh kategorij za boljšo opredelitev

neresnih in neutemeljenih zahtevkov ni bilo nobenega konkretnega predloga besedila.

Anketiranci so predložili tudi veliko pripomb glede predlaganega postopka za

obravnavanje neresnih in neutemeljenih zahtevkov. Nacionalni odbori Mednarodne

trgovinske zbornice glede tega izražajo zaskrbljenost, da bi skupni učinek teh dveh

členov povzročil nepotrebno zavlačevanje postopka. V odziv na nevarnost sistematičnih

ugovorov s strani države z namenom zavlačevanja postopka nekatere NVO, poslovna

združenja in odvetniške pisarne predlagajo, da bi postopek obravnaval tudi „neresne

ugovore“.

Pri preučevanju načela „kdor izgubi, plača“ večina tistih, ki je predložila pripombe,

nasprotuje strogi uporabi tega načela. Področje uporabe in učinek tega načela sta bila

predmet pripomb.

V zvezi z njegovim področjem uporabe nekateri anketiranci, v glavnem poslovna

združenja, NVO in druge kategorije, predlagajo uporabo načela v fazi, ko sodišče izreče

sklep o obstoju neresnega in neutemeljenega zahtevka. Poleg tega NVO in anketirane

vlade predlagajo, da se za dodatno odvračanje od neresnih zahtevkov sodiščem dovoli,

da uvedejo dodelitev kazni poleg dodelitve stroškov arbitraže, ki jih je imela stran, ki je

vložila neresni zahtevek. Majhno število NVO in sindikatov predlaga tudi jasnejšo

opredelitev pojma „izjemne okoliščine“, saj meni, da bi ta določba lahko povzročila

dolgotrajne razprave. Poleg tega nekatera poslovna združenja, podjetja in drugi

anketiranci trdijo, da bi morali arbitri ohraniti svojo diskrecijsko pravico in odločati o

stroških na podlagi lastne ocene.

Glede učinka načela več anketirancev iz poslovnih združenj, NVO, podjetij in drugih

skupin trdi, da bi dosledna uporaba načela „kdor izgubi, plača“ lahko odvrnila MSP od

26.3.2015 Stran 22 od 27

uporabe mehanizma RSVD. Če bi MSP tvegalo plačilo stroškov v primeru neuspešnega

zahtevka, ne bi izbiralo RSVD. Po mnenju dveh poslovnih združenj je učinek načela

tudi to, da bi njegova uporaba odvračala iskanje alternativne rešitve spora. Po drugi

strani pa več NVO izjavlja, da bi država morebiti sprejela poravnavo, da bi se izognila

plačilu visokih stroškov.

Vprašanje št. 10 Dopuščanje obravnave zahtevkov (filtriranje)

Veliko anketirancev, zlasti med poslovnimi združenji, se boji, da bi uporaba filtrov v

postopkih reševanja sporov lahko privedla do močne politizacije sporov, in priporoča,

da se ne uporabljajo. Nekateri menijo, da mehanizem filtriranja ne bi prispeval k

pravičnejšemu in bolj poštenemu arbitražnemu sistemu, medtem ko druge skrbi, da bi

predlagani mehanizem filtriranja omejil in oviral možnost vlagateljev do

nepristranskega in neodvisnega odločanja o njihovih zadevah/zahtevkih.

Po drugi strani pa številni anketiranci, zlasti med državljani in sindikati, menijo, da filter

ne bi bil učinkovit pri preprečevanju zahtevkov za RSVD, če se upošteva sporazumni

značaj tega mehanizma.

Sicer pa več anketirancev pozdravlja uvedbo filtra, saj nekateri od njih na primer

menijo, da je filter upravičen v času svetovne finančne krize, drugi pa ga podpirajo, ker

se po njihovem mnenju tako prepreči nevarnost napačnega razlaganja s strani

arbitražnih sodišč.

Vprašanje št. 11 Smernice pogodbenic za razlago sporazuma,

Velika večina anketirancev, ki je odgovorila na to vprašanje, ni zadovoljna s

predlaganim pristopom glede nadzora, ki ga imajo pogodbenice nad razlago sporazuma

(prek zavezujočih razlag in pravice do posredovanja pogodbenice, ki ni stran v sporu),

vendar so mnenja jasno deljena, ko gre za razloge za kritiko.

Prva skupina (predvsem NVO in sindikati) meni, da predlogi pogodbenicama ne dajejo

dovolj nadzora nad arbitražnim postopkom, medtem ko druga skupina (predvsem

poslovna združenja in podjetja) navaja, da pogodbenici ne bi smeli posegati v arbitražna

sodišča, ki bi morala svobodno odločati tudi o vprašanjih razlage. To odraža bolj

temeljno stališče glede RSVD. Tisti, ki nasprotujejo RSVD, želijo več nadzora s strani

pogodbenic nad arbitražnim postopkom in menijo, da so predlogi še vedno nezadostni,

medtem ko tisti, ki sprejemajo arbitražno sodišče, niso pripravljeni sprejeti nadzora s

strani pogodbenic in mehanizme, ki bi lahko omejevali diskrecijsko pravico sodišč.

Anketiranci, ki menijo, da predlagani mehanizmi za razlago niso zadostni, so predložili

naslednje utemeljitve. Prvič, zavezujoče razlage zahtevajo soglasje obeh strani.

Predvsem NVO menijo, da pogodbenica, ki ni stran v sporu, ne bi smela imeti pravice

do veta. Drugič, več anketirancev (predvsem NVO in sindikati) trdi, da v praksi sodišča

26.3.2015 Stran 23 od 27

morda ne bodo želela uporabiti„zavezujočih“ razlag, mehanizmi za uveljavljanje takih

razlag pa ne obstajajo.

Anketiranci, ki menijo, da so predlagani mehanizmi za razlago prekomerni (poslovna

združenja in podjetja), so izrazili zaskrbljenost, da predlogi dajejo pogodbenicama

preveč pristojnosti. Trdijo, da bi morala biti mnenja le v obliki priporočil, ki niso

zavezujoča za arbitražno sodišče. Glavni razlogi proti zavezujoči razlagi vključujejo

nevarnost politizacije sporov v postopku, nevarnost oslabitve pristojnosti arbitrov in

pomisleke glede oblikovanja sistema, ki bi bil preveč okoren. Pomisleki glede

zavezujočih razlag so toliko bolj odločni, ko gre za njihovo morebitno uporabo pri

zadevah v postopku. Zlasti poslovna združenja, podjetja, odvetniške pisarne in

gospodarske zbornice svarijo pred takšno uporabo in trdijo, da bi bilo to v nasprotju z

dolžnim pravnim postopanjem ter bi ogrozilo pravno varnost za vlagatelje.

Poleg tega je več anketirancev izrazilo dvome glede pravice posredovanja s stani

pogodbenice, ki ni stran v sporu. Menijo, da bi bilo treba to pravico uveljavljati

previdno in v dobri veri ter ji dodati jamstva za zagotovitev, da posredovanje ne bi

oviralo ali neupravičeno bremenilo arbitražnega postopka ali neupravičeno vplivalo na

katero koli stran v sporu.

Vprašanje št. 12 Pritožbeni mehanizem in doslednost sklepov

Predlog za pritožbeni mehanizem ni bil niti v celoti zavrnjen niti v celoti podprt.

Mnogi anketiranci iz vseh kategorij se načeloma zavzemajo za pritožbeni mehanizem

ali celo menijo, da je nujno potreben. To stališče izražajo zlasti mnoge NVO ter več

poslovnih združenj, podjetij, sindikatov, krovnih NVO in vladnih organizacij. Čeprav se

zavedajo, da je možnost pritožbe prednost, navajajo tudi več pomislekov. Zato glede

pritožbenega mehanizma ni bilo jasnega stališča niti za niti proti; ta je odvisen

predvsem od konkretne oblike mehanizma in od tega, ali se pomisleki lahko odpravijo.

Glavna prednost predlaganega pritožbenega mehanizma je, da prispeva k večji

skladnosti in s tem tudi pravni varnosti. Najbolj pogosto omenjena slabost je, da

pritožbeni mehanizem povzroča stroške in zamude v postopku. Nekateri so predlagali,

da se uvedejo zavezujoči roki, da bi se zamude omejile.

Pri preučevanju uporabnosti pritožbenega mehanizma je več anketirancev podvomilo,

da bo predlagani pristop dosegel zastavljene cilje (NVO in podjetja). ICC in nekatera

poslovna združenja glede tega trdijo, da pritožbeni mehanizem lahko ogrozi dokončnost

arbitraže in s tem spodkoplje temelje mednarodne arbitraže. Zato načeloma nasprotujejo

pritožbenemu mehanizmu. Nekateri anketiranci (zlasti nekatere nacionalne podružnice

ICC) menijo, da pritožbeni mehanizem ni potreben, ker je na voljo dovolj obstoječih

mehanizmov. Nadzorni mehanizmi na podlagi Konvencije ICSID in mehanizmi

Newyorške konvencije so se izkazali za učinkovite in zagotavljajo primerno ravnotežje

med dokončnostjo in poštenostjo postopka. Nazadnje je precejšnje število anketirancev

iz različnih kategorij (npr. poslovna združenja, NVO, možganski trusti, vladne

26.3.2015 Stran 24 od 27

organizacije) izjavilo, da bi morale službe Komisije zagotoviti več informacij o strukturi

in delovanju pritožbenega mehanizma, ali trdilo, da ne morejo soditi o predlogu brez

podrobnih informacij.

Večina zadevnih odgovorov se načeloma zavzema za pritožbeni mehanizem. Kljub

temu imajo precej negativno stališče glede predloga, saj se zavzemajo za pritožbeni

mehanizem, ki se razlikuje od pritožbenega mehanizma iz dokumentov posvetovanja:

Številna poslovna združenja in podjetja ter nekaj NVO, drugih organizacij in

nacionalnih podružnic ICC menijo, da bi bilo treba mehanizem, če je ta potreben,

razviti na večstranski ravni, na primer v tesnem sodelovanju z UNCITRAL, ICSID

in ICC.

Nazadnje je majhno število NVO predlagalo, da bi moral imeti pritožbeni

mehanizem, če bo ustanovljen, obliko mednarodnega sodišča.

Znatno število anketirancev je izrazilo pomemben pomislek glede nevarnosti, da bo

povečano število dvostranskih sporazumov o naložbah povzročilo močno

razdrobljenost RSVD. Vsak dvostranski sporazum o naložbah ima lahko svoj

mehanizem RSVD, sodišča pa lahko različno razlagajo iste določbe, ki jih vsebujejo

različni dvostranski sporazumi o naložbah. Ti anketiranci so zato predlagali

vzpostavitev tako imenovanega „splošnega pritožbenega mehanizma“, ki bi veljal za

vse pogodbe o naložbah.

Več anketirancev se zavzema tudi za dodatna jamstva. Trdijo, da je pritožbeni postopek

odvisen od neodvisnosti arbitrov, in predlagajo na primer, da se oblikuje kot stalni

organ s stalnimi člani.

Kar zadeva obseg pritožbe, večina anketirancev, ki je odgovorila na to vprašanje, meni,

da ne bi smel zajemati popolnega pregleda (pravni in dejanski okvir), ampak le pravno

podlago (izključno ali poleg postopkovnih vprašanj). To stališče zagovarja več NVO in

krovnih NVO ter tudi nekaj poslovnih združenj in podjetij.

Vprašanje št. 13 Splošna ocena

Splošni odgovori, zbrani v okviru tega odprtega vprašanja, so v splošnem že

predstavljeni na začetku tega poglavja. Podrobnejše informacije so na voljo v prilogah.

4. PREDHODNA STALIŠČA GLEDE PODROČIJ ZA NADALJNJE DELO

To poročilo vsebuje rezultate javnega posvetovanja o predlaganem pristopu EU pri

zaščiti naložb in RSVD v pogajanjih o TTIP. Kot je navedeno v obvestilu o

posvetovanju, je ključno vprašanje posvetovanja, ali bi predlagani pristop za TTIP, kot

je predstavljen v referenčnih besedilih, dosegel ustrezno ravnovesje med zaščito

vlagateljev ter varstvom pravice in sposobnosti EU, da zakonodajno ureja to področje v

javnem interesu.

Na podlagi odgovorov je mogoče izjave na splošno razdeliti v tri glavne kategorije:

26.3.2015 Stran 25 od 27

i) izjave, ki na splošno nasprotujejo TTIP,

ii) izjave, ki navajajo pomisleke glede zaščite naložb in RSVD v okviru TTIP ali pa

na splošno, ter

iii) izjave, ki navajajo posebna stališča glede vprašanj v zvezi s posvetovanjem.

Izjave, ki na splošno nasprotujejo TTIP

Prva kategorija se nanaša na izjave, ki na splošno nasprotujejo TTIP. Glede na prejšnje

posvetovanje o TTIP in javno razpravo o tem področju se Komisija zaveda različnih

stališč zainteresiranih strani glede TTIP na splošno. Vendar je dejanski obseg tega

posvetovanja omejen na predlagani pristop pri zaščiti naložb in RSVD za TTIP. Čeprav

so bila ta stališča upoštevana, se mora nadaljnja ocena v okviru tega posvetovanja še

naprej osredotočati na izjave v zvezi s posebnimi vidiki, predstavljenimi v okviru

posameznega vprašanja.

Izjave, ki nasprotujejo RSVD v okviru TTIP ali pa na splošno

Druga kategorija izjav navaja pomisleke glede zaščite naložb in RSVD v okviru TTIP

ali pa na splošno. Opozoriti je treba, da to posvetovanje poteka v posebnih okoliščinah,

saj je Svet soglasno pooblastil Komisijo za pogajanja o visokih standardih zaščite

naložb in RSVD v okviru TTIP pod pogojem, da bo končni rezultat v skladu z interesi

EU. Pogajalske smernice zato vključujejo element pogojevanja in pojasnjujejo, da bo

odločitev o vključitvi RSVD sprejeta v sklepni fazi pogajanj.

Tako ta druga kategorija odgovorov obravnava širše vprašanje od tistega, ki je bil

predmet tega posvetovanja. Zato je treba na to širše vprašanje odgovoriti v okviru

trenutnih prizadevanj EU za temeljito reformo zaščite naložb in sistema RSVD ter

ocene teh prizadevanj. .

Opozoriti je treba, da več pomislekov temelji na zadevah v okviru RSVD, ki še niso bile

obravnavane. Rezultati in posledice teh zadev niso znane. Zato se zdi, da so vsi sklepi

na takšni podlagi prezgodnji. Vendar se službe Komisije strinjajo, da je treba

razpravljati o tveganjih za pravico do zakonodajnega urejanja, ki izhaja iz teh zadev.

Drugič, ti pomisleki v mnogih zadevah temeljijo na sodnem postopku RSVD po

obstoječih naložbenih sporazumih ali na podlagi pristopa, ki je bil uporabljen v

obstoječih naložbenih sporazumih. Opozoriti bi bilo treba, da je bil predlagani pristop

pri zaščiti naložb in RSVD oblikovan tudi na podlagi izkušenj, tj. rezultati arbitraže v

okviru številnih obstoječih sporazumov so bili včasih sporni. Z izvajanjem pristojnosti,

ki jo določa Lizbonska pogodba, ima EU možnost, da po vsej EU vzpostavi reformirano

ureditev, ki bo nadomestila in postopno ukinila obstoječe pogodbe držav članic5. Ker se

5 V tem okviru bi se lahko sklicevali tudi na Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti na

člen 47.

26.3.2015 Stran 26 od 27

predlagani pristop precej razlikuje od besedila obstoječih sporazumov po vsem svetu, je

težko priti do dokončnih ugotovitev o prednostih predlaganega pristopa EU, ki temelji

na starih besedilih. Predlagani pristop bi zlasti vključeval pravila za večjo preglednost v

postopku RSVD. V sporazumih EU tajnost sodišča RSVD ne bo možna, zainteresirane

strani pa bodo lahko posredovale in predložile svoja mnenja. Predlagani pristop tudi v

veliki meri odpravlja pomisleke glede ravnanja in etičnosti arbitrov, zlasti z uvedbo

kodeksa ravnanja in vnaprej pripravljenega seznama („registra arbitrov“), s katerega bi

strani v sporu v okviru RSVD izbrale arbitre. Slednji bo omogočil vnaprejšnje

izogibanje navzkrižju interesov. Tretjič, kar zadeva pomisleke glede morebitne

nevarnosti za zakonodajo v javnem interesu, je treba opozoriti, da je mehanizem RSVD

namenjen izključno izvrševanju določb o zaščiti naložb. RSVD ni sistem, ki vlagateljem

zagotavlja pravico do revizije ali spremembe zakonodaje. Za vložitev zahtevka morajo

vlagatelji dokazati kršitev enega od standardov zaščite naložb in posledično

gospodarsko škodo za naložbo tujega vlagatelja. Poleg tega si predlagani pristop EU

prizadeva za nadaljnjo obravnavo pomislekov, ki zadevajo potrebo po preprečevanju

ugovorov proti zakonodaji ali ureditvi za javne namene, in sicer s pojasnitvijo

standardov zaščite naložb in preprečevanjem neupravičene razlage. Na primer, v okviru

spremenjenih določb o razlastitvi ali natančnejše opredelitve „poštene in pravične

obravnave“ ni več mogoče predvideti uspešnega zahtevka vlagatelja zoper zakonodajo

na področju javnega interesa, ki bi vplivala le na njegov dobiček.

Vendar je ravnovesje med pravico do zakonodajnega urejanja in zaščito naložb v

središču tega posvetovanja in se šteje za eno od področij, na katerem se bo delo

nadaljevalo.

V zvezi z ravnanjem vlagateljev predlagani pristop ščiti le tiste naložbe, ki so v skladu z

veljavnimi predpisi države gostiteljice. To pomeni, da morajo vlagatelji izpolnjevati vse

obveznosti, ki se uporabljajo v jurisdikciji gostiteljice, npr. v smislu temeljnih pravic ter

delovne ali okoljske zakonodaje. Država gostiteljica še vedno lahko opredeli posebne

obveznosti, ki veljajo za vlagatelje na njenem ozemlju. Poleg tega je ena od pomembnih

novosti predlaganega pristopa ta, da se v istem sporazumu medsebojno podpirajo

določbe o zaščiti naložb in določbe o trajnostnem razvoju. Slednje med drugim

vključujejo specifična sklicevanja na mednarodne konvencije na področju dela ali

okolja ali prepoved znižanja ravni varstva dela in okolja z namenom privabljanja

naložb. Zajemajo tudi sklicevanja na obstoječe mednarodne programe družbene

odgovornosti podjetij, ki se neposredno nanašajo na ravnanje vlagateljev.

Izjave, ki vsebujejo posebna stališča glede vprašanj v zvezi s posvetovanjem

Tretja kategorija zajema izjave, ki vsebujejo posebna stališča glede vprašanj v zvezi s

posvetovanjem. So zelo podrobne in pogosto vsebujejo tudi posebna priporočila za

predlagani pristop EU. Mnogi odgovori priznavajo, da predlagani pristop pomeni

napredek v primerjavi z obstoječimi modeli.

Slika, ki jo kažejo ti odgovori, ponuja celovitejši in podrobnejši razpon odgovorov in je

zato pomemben rezultat tega posvetovanja. Stališča, ki jih zastopajo nekatere kategorije

26.3.2015 Stran 27 od 27

anketirancev, se očitno razhajajo, vendar obstajajo tudi področja možnega ali

dejanskega soglasja, zlasti kar zadeva nadaljnje izboljšave.

Ta analiza potrjuje, da je predlagani pristop v referenčnem besedilu izhodišče za

razpravo o stališču EU v TTIP. Vendar posvetovanje tudi kaže, da so za TTIP potrebna

dodatna prizadevanja. Ta pogajanja naj bi imela posebne značilnosti, ki zahtevajo

nadaljnji razvoj stališča EU. Na primer, naložbeni odnosi med EU in ZDA so daleč

najširši in najgloblji na svetu. Treba je upoštevati te okoliščine in tudi dejstvo, da ima

TTIP širše posledice kot drugi sporazumi, ki jih je s pogajanji sklenila EU.

Brez poseganja v katera koli druga vprašanja so se v zvezi s tem pojavila zlasti štiri

področja, na katerih bi bilo treba proučiti nadaljnje izboljšave:

- varstvo pravice do zakonodajnega urejanja,

- vzpostavitev in delovanje arbitražnih sodišč,

- razmerje med nacionalnimi pravosodnimi sistemi in RSVD,

- pregled odločb, sprejetih v okviru RSVD, prek pritožbenega mehanizma.

V prvem četrtletju leta 2015 se službe Komisije zato nameravajo dodatno posvetovati z

zainteresiranimi stranmi EU, državami članicami EU in Evropskim parlamentom glede

zgoraj navedenih področij, in sicer v okviru širše razprave o zaščiti naložb in RSVD v

TTIP, kar bi Komisiji omogočilo pripravo konkretnih predlogov za pogajanja o TTIP.

Treba je opozoriti, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja o tem vprašanju.

Oblikovanje novega pristopa pri zaščiti naložb in RSVD, ki bi v celoti ustrezal interesu

EU in bil v celoti usklajen z zavezo pred Evropskim parlamentom, je ključni cilj

pogajanj o TTIP.

***