5. mednarodni festival likovnih umetnosti...

5. MEDNARODNI FESTIVALLIKOVNIH UMETNOSTI

KRANJ - ZDSLU 2016

DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA

5. INTERNATIONAL FINE ARTS FESTIVAL KRANJ- ZDSLU 2016

A DIGITAL IMAGE & A CLASSICAL PICTURE

5. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ -ZDSLU 2016

DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA

5. INTERNATIONAL FINE ARTS FESTIVAL KRANJ - ZDSLU 2016

A DIGITAL IMAGE & A CLASSICAL PICTURE

Prizorišča razstav:

GALERIJA DR. CENETA AVGUŠTINA - ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINESLOVENIJE, OE KRANJ

AVLA GORENJSKEGA GLASAGIMNAZIJA FRANCETA PREŠERNA

GIMNAZIJA KRANJZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE KRANJ

GALERIJA MESTNE OBČINE KRANJRAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC - Spodnje Bitnje

MESTNA KNJIŽNICA KRANJMAKEDONSKI KULTURNI CENTER

GALERIJA V KRANJSKI HIŠI - ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJHIŠA NA KONCU TUNELA

DRUŠTVO ARHITEKTOV KRARHETNO GALERIJA DESETNICA

CAFE GALERIJA PUNGERTKAVARNA KHISELSTEIN 12.56 KRANJ - ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJ

STOLP ŠKRLOVEC - GALERIJA JANEZ PUHARLAYERJEVA HIŠA - GALERIJALAYERJEVA HIŠA - NA VRTU

LAYERJEVA HIŠA - UMETNIŠKE REZIDENCEGALERIJA PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV

26. oktober - 5. november 2016

Petemu mednarodnemu likovnemu festivalu na potKranj zanesljivo stopa po poti mesta novih priložnosti. Ima jasno vizijo korakov trajnostnonaravnanega, naprednega in živahnega središča Gorenjske. Prisegamo na inovativno, akti-vno, gospodarsko uspešno in čisto mesto, ki je tudi generacijsko povezano. In kaj bolj po-vezuje ljudi kot kultura, ustvarjalnost? Zadovoljen sem, da je kakovost programov, ki seizvajajo v Kranju na kulturnem področju, izjemna. Med take dogodke vsekakor spada,letos že 5. Mednarodni festival likovnih umetnosti ZDSLU – Kranj 2016, ki ga organiziramag. Klavdij Tutta ob nekaj likovnih entuziastih znotraj Likovnega društva Kranj. Prav njim gre zahvala, da se Kranj na likovnem področju tudi mednarodno uveljavlja inkomunicira s širšim svetom. Letošnja tema festivala Digitalna podoba in klasična slika je vsekakor zadosti dober motivza avtorje, ki bodo s svojimi deli napolnili vse možne razstavne prostore v starem mestnemjedru in okolici.Hkrati pozdravljam vseh 180 likovnih umetnikov, ki se bodo predstavili gorenjskemu, slo-venskemu in mednarodnemu občinstvu.Umetniška sporočila naj bodo prelepe podobe in hkrati kažipot do iskanja novih sporočilin odkrivanja novih kreativnih praks, ki tudi drugim kažejo pot v prihodnost. Zgovornostnagovorov pa naj nas obiskovalce oplaja tudi v bodoče.Vabim vas, da v čim večjem številu pridete na razstave v kranjskih galerijah in tako poča-stite ustvarjalnost in umetniški angažma sodelujočih avtorjev.

BOŠTJAN TRILARŽupan Mestne občine Kranj

Zadnjih nekaj let se v slovenski turistični javnosti krepi zavedanje, da posamezni turističniprodukti niso dovolj močni, da bi lahko konkurirali na svetovnem turističnem trgu in daje potrebno posamezne produkte povezovati med sabo v sestavljene oziroma integralneturistične produkte. Ustvarjalci Mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj 2016 soto spoznali že pred petimi leti in tako si bodo obiskovalci Kranja v obdobju od 26. septem-bra do 5. novembra 2016 lahko ogledovali likovne razstave, ki jih je pripravilo stoosemdesetavtorjev na kar štiriindvajsetih lokacijah v starem Kranju in njegovi okolici. Tematika festivala Digitalna podoba & klasična slika obljublja odgovore na izzive sodob-nega časa in postavljanje novih vprašanj, obljublja ustvarjanje napetosti in njihovo sproš-čanje, obljublja razprave o tem ali sodobna tehnologija človeka osrečuje ali pa ga delanemirnega in postavlja vprašanje ali je sreča v ustvarjanju napetosti ali pa v sproščanju inmiru. Verjetno pa se bomo lahko vsi strinjali, da brez nemira tudi mir ne bi bil tako osre-čujoč.Zahvaljujem se vsem ustvarjalcem Mednarodnega likovnega festivala, še posebej pa Li-kovnemu društvu Kranj in umetniškemu vodji festivala mag. Klavdiju Tutti za organizacijoin izvedbo festivala. S takimi dogodki Kranj krepi svojo mednarodno prepoznavnost kotena izmed evropskih kulturnih prestolnic.

mag. TOMAŽ ŠTEFE, MBADirektor Zavoda za turizem in kulturo Kranj

5. Mednarodni festival likovnih umetnosti KranjAvstrijski umetniki in umetnice že vrsto let sodelujejo na Mednarodnem festivalu likovnihumetnosti Kranj, kjer vsako leto predstavijo svoja dela z različnih področij, pa naj bo to sli-karstvo, fotografija ali likovna umetnost. Festivala pa se ne udeležujejo zgolj avstrijskiumetniki in umetnice, ampak tudi umetniški ustvarjalci iz številnih drugih držav. Takobodo tudi tokrat v seriji razstav predstavljeni in razstavljeni različni pristopi do letošnjeteme: „Digitalne podobe in klasične slike“. S takšnimi skupnimi razstavami se podpira in krepi čezmejno kulturno sodelovanje medustvarjalci. Iz Avstrije se festivala letos udeležuje kar 23 različnih umetnikov – fotografov,kiparjev, grafikov, slikarjev in likovnih ustvarjalcev: Helga Cmelka, Wolfgang Daborer,Skip Grabner, Irmgard Hummitzsch, Ivan Klarič, Siegi Kleindienst, Renate Krammer, An-dres Klimbacher, Pamina Klimbacher, Ina Loitzl, Gisela Moritzer, Margit Nadrag, NežikaA. Novak, Valentin Oman, Tanja Prušnik, Fritz Rathke, Susanne Riegelnik, Sigrid Schnögl,Larissa Tomassetti, Helene Truschner, Inge Vavra, Gerhart Weihs in Klaus Zlattinger. Kotže rečeno, bodo ustvarjali na temo, ki je zelo aktualna, namreč o razliki med digitalno inklasični sliko v vseh njenih oblikah. S svojim delom bodo želeli pokazati, da si ti dve zvrsti

2 NAGOVORI

slik nista vedno v nasprotju, ampak se lahko tudi odlično dopolnjujeta.

mag. MARIE-THÉRÈSE HERMGES Direktorica Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani

Na 5. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU je letošnja tematika pos-večena odnosu med digitalno podobo in klasično sliko. Digitalna tehnologija, ki se mani-festira skozi različne nove oblike umetnosti, kot so internetna umetnost, umetnostdigitalnih instalacij in virtualna resničnost in ki so postale priznane umetniške prakse in-tenzivno vdira v tradicionalne oblike umetnosti. Ključna značilnost digitalne resničnostije, da se lahko pojavlja simultano, neomejeno, kjerkoli in kadarkoli to želimo, neomejenipubliki za razliko od klasične umetnosti, unikatnih, edinstvenih ter ročno izdelanih arte-faktov. Še ena pomembna razlika med digitalno podobo in klasično sliko je tudi v odnosumed gledalcem in sliko, v osebnem in intimnem dojemanju klasične umetnosti z vsemičutili in med sprehodom po neskončnem digitalnem prostoru.Aktualnost teme in kontinuiteta festivala samo kažeta na dejstvo, da je tovrstna likovnamanifestacija še kako potrebna in istočasno velik izziv za številne umetnike iz 15 držav,organizatorje in galerije na 24-tih lokacijah v Kranju. Festivalu želimo veliko uspehov.

ALEŠ SEDMAK Predsednik ZDSLU

Mednarodni projekt takih razsežnosti kot je zrasel v Kranju, si še dolgo nazaj nismo mogliniti predstavljati, da ga bomo uspeli realizirati. Prireditev je res velik organizacijski zalogaj,ki zahteva profesionalno odgovornost vseh akterjev, ki so odločilni za kvalitetno izpeljavoprireditve.Avtorji, ki bodo razstavljali na festivalu so se vsi potrudili po svojih močeh, da bi vsakoleto festival rastel predvsem na kvalitetni ravni. Festival bo združil veliko strokovne jav-nosti: umetnostnih zgodovinarjev, likovnih kritikov, poznavalcev likovne kulture, iz do-mačega in tujega umetniškega prostora.Ponosen sem, ker sem predsednik enega najbolj dejavnih likovnih društev v okviru Zvezedruštev slovenskih likovnih umetnikov. V septembru in oktobru vas vabim v Kranj na ogled Kranja - mesta umetnosti.

CVETO ZLATEPredsednik likovnega društva Kranj

Letošnji festival na temo Digitalna podoba in klasična slika, je velik kreativni izziv za vsenastopajoče umetnike, ki prihajajo v Kranj, iz petnajstih držav. Vpetost naših likovnikovv mednarodne umetniške tokove prinaša obilo novih spoznanj in sodelovanja na medna-rodnem umetniškem prizorišču.Letošnja tema je še posebej posebna v smislu, da bo poskusila prikazati kako so elektronskimediji in digitalizacija podobe vplivali na klasično modernistično sliko. Pred izvajalci torejstoji velik izziv. V okviru letošnjega festivala se priklanjamo tudi nagrajencu za življenjskodelo, profesorju Darku Slavcu.V okviru festivala se bo zvrstilo več kot triindvajset dogodkov, ki bodo animirali samomestno jedro Kranja, in njegove okolice. Pri izdelavi načrta festivala sem sledil trem os-novnim parametrom: kakovost likovnih del, njihova raznolikost in aktualnost. V festivalsem vključil slikarstvo, grafiko, kiparstvo, objekte, instalacije, fotografijo, modno obliko-vanje in arhitekturo. V tem kontekstu bo vsak obiskovalec festivala našel kaj primernegazase.Ob tej priložnosti gre posebna zahvala gospodu županu Boštjanu Trilarju in občinskemusvetu, za razumevanje in podporo našemu projektu, kot tudi sodelavcem Zavoda za turi-zem in kulturo Kranj, za pomoč pri izvedbi festivala, ter vsem institucijam na področjukulture, s katerimi smo kreativno sodelovali.

Magister likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTAPredsednik umetniškega sveta LD Kranj - ZDSLU in umetniški vodja festivala

NAGOVORI 3

OLGA BUTINAR ČEH - SLIKA, EVOLUCIJAIN DIGITALIZACIJA

Na 5. Mednarodnem festivalu likovnih umetnosti Kranj– ZDSLU je letošnja tematika posvečena digitalizaciji vumetnosti. Kontinuiteta festivala samo kaže na dejstvo,da je tovrstna likovna manifestacija še kako potrebna. Po-vezovanje in predstavitev različnih, tako lokalnih kot tudimednarodnih skupin umetnikov, govori o pravilni poti,po kateri hodimo v ZDSLU in tudi v okviru kranjskegamednarodnega likovnega dogodka, ki je postal že tradi-cionalen. Verjetno je obdobje za raziskovanje sodobnihfenomenov vizualnega in njegove problematike dozorelo,da se jih pogosteje vključuje v likovne manifestacije. Pravje, da se umetniki iz 15 držav spoprimejo z enim osnovnihproblemov v sodobnem slikarstvu: Ali je slika še sploh vumetnosti potrebna? Izredno velik premik je bil v 60. letihprejšnjega stoletja, ko je klasično slikarstvo dobesednopobegnilo iz slikarskih platen. In ko je Yves Klein z barvopomazana gola ženska telesa valjal po beli površini innato nastale odtise obesil po galerijah po Parizu, tudi vSloveniji umetniki niso več ubirali starih prehojenih potiv likovnem svetu. V istem obdobju so člani umetniškeskupine OHO govorili o »verbi-voko-vizualizaciji« inumetniki so s premišljenim konceptualnim pristopomiskali nove možnosti umetniškega izražanja. Pod vprašajso postavili nujnost obstoja umetniškega artefakta kotsmisla, cilja in rezultata umetniškega delovanja in povečalse je obseg meja samostojnih likovnih zvrsti. Za obstoj sli-karstva ni bilo enostavno obdobje, ko so umetniki pozi-vali: »Nehajte slikat!« Kar je v resnici pomenilo:»Raziskujte in slikajte drugače!« Do kod smo prišli daness sliko in slikanjem, v obdobju vse prisotnosti interneta,vsesplošne telekomunikacijske prevlade, digitalizacije,virtualnega sveta in virtualnih galerij? Vemo, da je slikar-stvo v svoji osnovi izredno radoveden medij, ki gre radpo poti k novostim in je ravno zato trenutno na hudi pre-izkušnji. Seveda se slikarstvo ne predaja in se ne podrejanovotarijam, tehnologijam in trendom, temveč gre sčasom naprej, kot je šlo vedno do sedaj, in vključuje no-vosti, a le do tiste mere, da vprašanje: »Ali slika ostaja?«sploh ni na mestu. In odgovor je: »Seveda slika ostaja!«Kljub brezmejni poplavi in agresiji digitalnega okoli nasje internet le podkupljiv izziv in kar nam nudi, moramopodrobno spremljati, slediti je potrebno njegov razvoj vdigitalnem svetu in na vse skupaj je nujno gledati tudi izzgodovinskega zornega kota. Sporočilo je jasno in pomir-jujoče: »Slikarstvo bo preživelo in z njim tudi intimni tre-nutek, ki se porodi med sliko in gledalcem, ki se vednoznova podaja na pot odkrivanja in raziskovanja v poseb-nem svetu, v katerega ga postavlja umetnik, slikar.« Fe-stivalu in sliki želimo veliko uspehov.

OLGA BUTINAR ČEH prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLU

.

This year's choice of topic at the 5th International FineArts Festival Kranj – ZDSLU is dedicated to digitalisa-tion in the arts. The continuity of the Festival itself onlypoints to the fact that this sort of art manifestation isvery much needed. The integration and presentation ofdifferent, both local and international groups of artists,confirms the correctness of the path we have been fol-lowing in the ZDSLU and, also, in the context of the in-ternational art event in Kranj, which has alreadybecome traditional. It is very likely that the period forthe exploration of the contemporary phenomena of thevisual and its problems has matured and, therefore,they are included more frequently into the art manifes-tations. It is right for the artists that come from 15 dif-ferent countries to take on one of the basic problems inthe contemporary painting: »Is the image in the art evenstill necessary?« An extremely big shift occurred in the1960's when the classical painting literally fled from thepainting canvases. And when Yves Klein started to rollthe naked and paint smeared female bodies across thewhite surface, which he later hung in Galleries aroundParis, the artists in Slovenia also decided to take the oldwalked paths in the world of the art no longer. In thesame period, the members of the OHO art group talkedabout the »verb-vocal-visualisation« and the artistssearched for new possibilities of artistic expression byusing a carefully-thought out conceptual approach. Thenecessity of the existence of an artistic artefact, as ameaning, purpose and result of artistic activity, wasbrought into question and, therefore, the range of inde-pendent art genres increased. This period was not aneasy period for the existence of painting, as artists sum-moned: “Stop painting!” But what that really meantwas: “Explore and paint somewhat differently!” Howfar have we come today with the image and painting, inthe period of all Internet presence, overall telecommu-nication dominance, digitalisation, virtual world, andvirtual galleries? It is known that painting is a very cu-rious media in its basics, which often loves to take theroad to novelties and is, thus, currently undergoing asevere test. Of course, painting does not surrender andsubordinate itself to gimmicks, technologies and trends,but moves with the times, as it always has up to now,and includes the novelties, but only to the extent thatthe question: “Does the image remain?” has become in-appropriate. And the answer is: »Of course, that imageremains!« Despite the immense flood and aggression ofdigital around us, the Internet is only a bribing chal-lenge and what is being offered to us by it has to bemonitored carefully. In addition to that, it is also neces-sary to follow its development in the digital world andto look at the whole thing from the historic point-of-view. However, the message is clear and reassuring:“Painting will survive, and with it also an intimate mo-ment in time, which arises between the image and theviewer, who is always on the path of discovery from theexploration in a special world, in which he/she is placedby an artist, a painter.” We wish every success to theFestival and the image.

OLGA BUTINAR ČEHProfessor of Art History, curator ZDSLU

4 OLGA BUTINAR ČEH - SLIKA, EVOLUCIJA IN DIGITALIZACIJA

PETER MAROLT - DIGITALNA PODOBA,SLIKA IN ALUZIJA OZIROMA ILUZIJA

Za precejšen del sodobnega oblikovanja, sodobne likovneprodukcije, pa tudi umetnosti sicer, velja, da so zavestnokaotični. Sodobnost je zaradi številnih medijev, hitre iz-menjave informacij, predvsem pa zaradi njihove poplave,že sama po sebi kaotična. Oblikovalci, oblikovalci pro-stora, režiserji in avtorji reklamnih sporočil, konec koncevpa tudi likovni ustvarjalci, pa tovrstni podobi sveta, lahkoda nehote, pa vendar, vsaj do neke mere sledijo. Kar jetudi logično in prav, če naj bi umetnost držala življenjuzrcalo. Kar se navideznega nereda tiče, gre v resnici zaurejenost, ki pa kot taka ni vidna na prvi pogled, mordatudi zato, ker gre včasih za relativno veliko število medseboj različnih si elementov, ki naj bi sestavljali celoto.Vsekakor gre za na prikrit način vzpostavljen notranji red,v katerem se odraža likovni smisel. V sodobnem svetu, stem pa tudi v sodobni likovni produkciji, ima red, kot be-sedo običajno razumemo, komaj kaj iskati. Kolaž in asem-blaž vsaj že stoletje vpeljujeta elemente, s katerimi iščetasozvočje, ki gradi na enakosti v različnosti. Kar lepo število desetletij je že od časa, odkar filmskamontaža do neke mere sovpada z montažo elementov naslikarski ploskvi. Po drugi strani je umetnost z dobo pla-kata postala dostopnejša, tako v smislu informacije, kakortudi same uporabe. Stvar je šla celo tako daleč, da je tudiumetnost sama postala potrošniško blago, k čemur je pri-pomogla tudi grafika, ki je omogočila, da so kar naenkratumetniške artefakte posedovali tudi manj premožni. Pod-obno je na primer s popularizacijo filma, ki je kar naenkratpostal dostopen vsakomur, pri čemer je iz umetniškegadejanja, vedno bolj postajal potrošniški produkt. Nastaja-joči produkti potrošniške družbe, so po drugi strani začelipostajati zaželen material likovnih ustvarjalcev. Masovnaprodukcija uporabnih elementov, embalaže, tiskovin, jekar naenkrat postala tudi možen material, s katerim se jemogoče likovno izraziti. Tako imenovani odpadki nisonujno neuporabni, saj je za ustvarjalca, v danem trenutku,lahko vsaka stvar povsem primerna.Sodobnost išče vedno nove izzive, le da je povsem mo-goče, da so ta obdobja med spremembami vedno krajša.Polagoma zavračamo stereotipe, predvsem tiste, ki so na-stali kot produkt uporabe visoke tehnologije. Uporaba le-te je zagotovo dobra. S to razliko, da je pomen kakršnegakoli likovnega dela v tem, da je! Niti lepo, niti grdo, po-membna sta njegova pomen in vsebina. Z vsakršno umetnostjo se ukvarjamo iz razloga, ker na tanačin lahko izrazimo svoja najgloblja čutenja. Tudi delsodobne likovne produkcije išče nove poti v smeri indi-vidualnosti in svobode likovnega izražanja, ki poenosta-vljeno rečeno, sledi ustvarjalčevi misli, tej pa ustvarjalčevaroka. Industrijski izdelki, reklame, uporaba sodobne teh-nologije, so za prave iskalce, ki pri svojem delu iščejo iz-ključno svojo resnico, svobodo, zanimive samo tolikočasa, dokler se v njih izraža resnična kreativnost in doklerjih takšno ustvarjanje ne omejuje. Celo material, ki seoprime prstov v času ustvarjalčevega zanosa, predstavljavidik otroškosti, čudeža raziskovanja. Ni nujno, da doti-kanje površine dlančnika ali katerega koli drugega za-slona visokotehnološkega produkta, omogoča ta

PETER MAROLT - A DIGITAL IMAGE, A PAINTING AND AN ALLUSION OR ILLUSION

A considerable part of contemporary design, contempo-rary artistic production, as well as art itself, is consid-ered to be consciously chaotic. Due to numerous media,fact-paced exchange of information and, in particular,their profusion, the contemporariness in itself is seenas chaotic. Designers and space designers, directors andauthors of promotional messages, and finally, also thefine art creators, follow such image of the world at leastto some extent, perhaps inadvertently, but nevertheless.This seems both logical and correct if the art is to holda mirror to life. As far as the virtual clutter is concernedit is, in fact, about the orderliness, which, as such, is notvisible at first sight. The reason for this may be seen inthe sometimes relatively large number of interactingdifferent elements, which are supposed to consist of awhole. In any case, this is certainly, in a covert manner,an established inner order, which mirrors the art sense.In the modern world and, thus, also in the contempo-rary artistic production, order, as we understand theword ordinarily, has hardly any place. For at least a cen-tury the collage and assemblage have both been intro-ducing the harmony-seeking elements which build onthe equality in diversity. Quite a number of decades have passed since the timewhen film editing began to correspond with the mon-tage of elements on a painting`s surface, at least to someextent. On the other hand, art became more accessiblewith the poster era, both in terms of information, aswell as in terms of the use itself. The whole thing haseven gone so far that the art itself became consumergoods, towards which the graphics also contributed,which has made it possible for less wealthy people sud-denly to own artistic artefacts. Similarly, for example,happened with the popularisation of the film, that hassuddenly become accessible to practically everyone, bywhich, in terms of an artistic act, the film has started tobecome increasingly more a consumer product. Theemerging products of the consumer society have, on theother hand, started becoming the desired material of theart creators. Mass production of useful elements, pack-aging, and printed materials has suddenly become apossible material which can be used in order to expressoneself artistically. The so-called waste is not necessar-ily useless, as practically anything can be entirely suit-able for the creator at a given moment.Contemporariness is always looking for new chal-lenges, yet it is very likely that the periods between thechanges are becoming shorter. Gradually, we are reject-ing the stereotypes, especially the ones, which formedas a result of the use of high technology. The use of thelatter can definitely be described as good, but with theexception that the meaning of any type of work of artcan be seen in the fact that it simply is! It is neitherbeautiful nor ugly; the only things that matter are itsmeaning and contents. The reason why people engage in any type of art is, be-cause in this way they can express their deepest feel-

PETER MAROLT - DIGITALNA PODOBA, SLIKA IN ALUZIJA OZIROMA ILUZIJA 5

privilegij. Peščica slikarjev, ki še vedno vztraja pri upo-rabi oljnih barv, ve, da je treba dati času čas in da stvari,kljub nenehnim spremembam, ko se svet vrti menda hi-treje kot kadarkoli, zahtevajo umiritev in poglobljeno ti-šino. Uporaba visoke tehnologije omogoča marsikaj,lahko pa da do neke mere ovira individualnost posamez-nika. Ustvarjalnost namreč zahteva resnično živost, ta pani nujno vezana na visokotehnološki medij. Tišina in no-tranja mirnost, vedno že vsebujeta tisti vidik ustvarjal-nega, ki vključuje notranje gibanje. Notranje čutenje jenamreč tisto, kar stvari požene v tek. Ustvarjalni nemir jetisti, ki notranje podobe in s tem svet, požene v gibanje.Če te slike na vsakovrstnih zaslonih predstavljajo isto res-nico, potem je pač vseeno kakšen medij ustvarjalec upo-rabi, da skozenj steče ustvarjalna energija, ki rojeva lenajboljše. Pomembno je le, da se ta v pravem trenutku iz-razi na najboljši možen način.

doc. dr. PETER MAROLTuniv. dipl. inž. arh.

ings. A part of contemporary artistic production is alsosearching for new paths in terms of individuality andfreedom of artistic expression which, to put it simply,follows the creator's thought that is later followed bythe creator’s hand. The authentic seekers who search fortheir truth and freedom in their work find industrialproducts, commercials, and the use of modern technol-ogy interesting only as long as the real creativity is re-flected in them and until such creation does not limitthem. Even the material which sticks onto the fingersduring the creator's zeal, presents a perspective ofpuerility and a miracle of exploration. It is not necessarythat such privilege can be achieved by touching the sur-face of a palmtop or any other type of high technologyproduct's screen. Only a handful of painters who stillinsist on the use of oil paints know that it is necessaryto let things run their course, and that things, despitethe on-going changes, when the world revolves arounditself faster than ever before, demand assuagement andan in-depth silence. The use of high technology enablesmany things but, to a certain extent, it may also hinderthe individual’s individuality. Namely, creativeness de-mands a real vivacity, which is not necessarily boundonto the high-technology media. Silence and internalserenity always already encompass the creative perspec-tive that includes the inner movement. The inner sen-tience is actually the one which sets things in motion,while the creative disorder propels the inner imagesand, therefore, the world, into movement. If these paint-ings in manifold frames present the same truth, then itdoes not matter what kind of media is used by the cre-ator in order to make the creative energy which pro-duces only the best flow through it. It is only importantfor it to express itself in the best possible way at theright moment.

doc. dr. PETER MAROLTuniv. dipl. inž. arh.

6 PETER MAROLT - A DIGITAL IMAGE, A PAINTING AND AN ALLUSION OR ILLUSION

AVSTRIJACMELKA HELGA

DABORER WOLFGANGHUMMITZSCH IRMGARD

KLEIDIENST SIEGIKRAMMER RENATE

LOITZL INAMORITZER GISELANADRAG MARGIT

NOVAK NEŽIKAPRUŠNIK TANJARATHKE FRITZ

RIEGELNIK SUSANNESCHNÖGL SIGRID

TOMASSETTI LARISSATRUSCHNER HELENE

WEIHS GERHARTZLATTINGER KLAUS

ITALIJACOMMAND MARIALUISA

FONTANELLA PAOLANOVELLA HEMALA MARIA

ZANEVRA ARIELLA

SLOVENIJAALJAŽ KATJA

BAJDE POLONABEDENE RENATABEŠTER FRANC

BIZOVIČAR MATEJBRICELJ BETI

CARNIOLLUS BRUTČERU BOLESLAV

DEBELJAK MATEJADEMŠAR BARBARA

DIMOVSKI BOGEDIMOVSKI DOMEN

DOBERLET VASJA DRUŠKOVIČ NATAŠA

ERŽEN ANDREJAERŽEN JOŽE

FRAS VLADOGEGIČ MITO

GROS TATJANAGOLIJA KLEMENTINA

GUNČAR BOŠTJANHODALIČ ARNE

JAKŠA LADO

JERAS DIMOVSKA IRENA JESIH DUŠA

KAFOL MILENA KALINŠEK LOJZE

KASTELEC BARBARAKOGOVŠEK SIMONA

KOMAC BISERKAKOŠICA OLGA in MARINŠEK ROK

LUKAN MARKO MAROLT PETER MEJAK MATEJOREL IRENA PAVLIN TINA

PAVLOVEC AGATAPAUŠER MARKO

PEČAR KATARINAPERČIČ MIHA

PETERNEL ALEŠPOTOČNIK VESEL VERONIKA PROSENC STEARNS NATAŠA

PUHAR ZMAGO SAMARIN JASNA

SELIŠKAR JANA in ELEDHWEN TJAŠASENEKOVIČ KATJASITAR SERPAN EVA

SLADIČ NIKOSLAPAR NEJČ

SLAVEC DARKOSPILLER TEO

SRDIĆ JANEŽIČ ZORANSTEFANČIČ JOŽICA

ŠKERL NINAŠOLAR META

ŠTIBELJ MARUŠA ŠTRUKELJ MIHAŠTRUKELJ NELI

ŠUŠTAR MARUŠATORKAR BRINA TUTTA KLAVDIJ

URH KAJA VALANT MOJCA

VOVK ČALIČ MARGARETAVOZELJ FRANC

WEINBERGER UROŠZAVODNIK CATHERINA

ZLATE CVETO ZORMAN MATIC

RAZSTAVLJALCI:

RAZSTAVLJALCI 7

DARKO SLAVEC

PRIZNANJE ZDSLUZA ŽIVLJENSKO DELO

8 GALERIJA DR. CENETA AVGUŠTINA

Darko Slavec, pri slikanju slike iz cikla Deus

DARKO SLAVEC akademski slikar, mag.slikarstva in mag. grafike, se je rodil 10. junija1951 v Postojni. Diplomiral je na Akademiji zalikovno umetnost v Ljubljani leta 1975 pri prof.Jelisavi Čopič. Študij je nadaljeval na slikarskispecialki in leta 1977 diplomiral pri prof. Gabri-jelu Stupici. Istega leta se je vpisal še na grafičnospecialko in leta 1980 diplomiral pri prof. Bog-danu Borčiču.. Zaposlen je kot redni profesor zarisanje in slikanje na Katedri za oblikovanje tek-stilij in oblačil Oddelka za tekstilstvo, grafiko inoblikovanje Naravoslovno tehniške fakulteteUniverze v Ljubljani. Je soustanovitelj Visokestrokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani.Tu je bil profesor od ustanovitve šole leta 1990do leta 2010. Do sedaj je pripravil 167 samosto-jnih slikarskih razstav ter sodeloval na 183skupinskih razstavah doma in v tujini. Živi indela v Ljubljani.

GA

LE

RIJA

DR

. CE

NE

TA

AVG

UŠ

TIN

A - Z

AV

OD

ZA

VA

RS

TV

O K

UL

TU

RN

E D

ED

IŠČ

INE

,DA

RK

O SL

AVE

C

Darko Slavec pred sliko Iz cikla DEUS

Slavec pravi: »Je nekakšna topla gmota, ni predmet, neka stvarmed naravo in človekom, rdeča nit preživetja. Ni edini simbolna mojih slikah, še veliko jih je. Če razrežete kruh na nekaj cen-timetrov in povečate, dobite sorodno teksturo kot pri kraterju,dobite površino, ki je povezana z elementarno naravo vesolja. Tikosi kruha lebde v vesolju, osvobojeni spon življenja. Gre za aso-ciativni simbol, ki ga upodabljam v različnih slojih, na belemprtu, v celem, razdrobljenega … Drobtinice v kozmosu imajodrug prizvok, negativen, so razkrojenost.« (Darinka Kladnik,»Rdeča nit preživetja«, Dnevnik, 11. 10. 1986)

Skorja kruha, ki ga Darko Slavec prikazuje na skrivnostnipoti skozi vesolje, včasih spominja na konfiguracijo kam-nitega površja. Krhek hlebec se je v brezzračnem prostorurazletel v skupek drobnih delcev. Darko Slavec je motivkruha, v katerem lahko vidimo tudi simbol človeka, po-gosto povezoval s prtom in mizo. Prt je lahko tudi zlato-srebrna folija, mizo pa predstavlja monolit (megalitskakamnita plošča).

Darko Slavec je pri ciklusih Kruh, svet in kozmos, Človek invesolje, Angeli kozmosa, Hlebec in prt in Sanje velike kopalke zdrobnimi enakomernimi potezami čopiča in s čistimi, in-tenzivnimi barvami naturalistično naslikal figure, pred-mete in druge motive, ki lebdijo v neskončnem prostoru.Iluzija realnosti je popolna. Motivi drsijo po toku časa invesoljskih prazninah tako rekoč ad infinitum (latinsko: vneskončnost). Čeprav so postavljeni v nenavadna raz-merja, slikar med upodobljenimi motivi plete niti, ki jihpovezujejo na vsebinskem nivoju. Srečanja med njimi nisonaključna. Metaforo človekove navzočnosti v skrivnost-nem vesoljnem univerzumu v enaki meri lahko razbiramov likovnih citatih (Vermeerjeva slika Alegorija slikarstva,

GALERIJA DR. CENETA AVGUŠTINA 9

Akademskega slikarja, grafika, fotografa in pedagogaDarka Slavca je likovna kritika uvrstila med predstavnikenovega realizma, superrealizma oziroma hiperrealizma,vendar ni pozabila opozoriti na pomembno razliko s tu-jimi in domačimi protagonisti omenjenih likovnih smeri.Darko Slavec je z mojstrskim obvladovanjem slikarsketehnike namreč začel upodabljati motive, ki niso bili zna-čilni za ameriški hiperrealizem. Figure in predmeti, ki jihje postavljal v črn, neskončen prostor – kasneje se je izka-

zalo, da gre za neizmerno vesolje – imajo simbolni pod-ton. Darko Slavec poudarja, da je povezava medkozmološkim in realističnim značajem njegovih slik na-stala postopoma, spontano in je odvisna od njegovegarodnega okolja, študija slikarstva in prvega poakademij-skega obdobja (D. Slavec, besedilo v zgibanki razstave Ininfinitum, Poslovni center HIT, Nova Gorica, 2002). Za-nimivo je, da so bili nekateri vsebinski poudarki prisotniže na delih, ki jih je Darko Slavec naslikal pred vpisomna likovno akademijo (nočni prizori, nizki horizont napodobah notranjske krajine). Tudi na tihožitjih, s katerimije Slavec na akademiji opozoril na zmožnosti slikarskeperfekcije, je postavljal predmete pred črno ozadje.

Sprva so bili pri osamljenih figurah, vratih in drugihpredmetih, ki jih je Darko Slavec razporejal v prazna pro-stranstva, prisotni vplivi nadrealizma in magičnega real-izma. Kmalu so jih nadomestili ikonografski sklopi, ki sose neposredno dotikali vloge, pomena in vpetosti člove-štva v univerzum. Bolj kot znanstvena fantastika kot vejaliterature, ki je naletela tudi na likovne odraze, so na sli-karja vplivala nova znanstvena dognanja o vesolju in po-skusi njegovega osvajanja, katerim je lahko sledil vmladih letih. Darko Slavec je pri tem oblikoval nekaj mo-tivnih stalnic. Mnoge so bile prisotne na začetku njegovesamostojne likovne poti. Najbolj prepoznaven simbol naslikarskih kompozicijah je hlebec kruha, o katerem Darko

Iz cikla ČLOVEK IN VESOLJE XI ali SANJE VELIKEKOPALKE IX, olje na platno, 140 × 100 cm, 1981

Iz cikla KRUH, SVET IN KOZMOS XXVolje na platno, 120 × 80 cm, 1980-89


krščanski motiv in simbol. S krščansko tradicijo lahkopovežemo tudi kruh, prt in (oltarno) mizo, ki jih imaDarko Slavec za primarne simbole našega civilizacij-skega obstajanja, ter napis Consummatum est (zadnjeKristusove besede pred smrtjo na križu).

O métierskem znanju priča tudi prikazano plastenjepodob. Motivi so lahko upodobljeni v več prostorskihslojih, pod figuro proseva vesoljski pejsaž ali vesoljnačrnina.

Za Darka Slavca je značilna tudi jasna in eksaktnarisba, ki je osrednji podobotvorni dejavnik pri grafikahv tehniki jedkanice in akvatinte. Spogledovanje s foto-grafsko popolnimi odslikavami predmetne resničnostina slikarskih kompozicijah je Darka Slavca po logičnipoti privedlo do fotografije. Pri fotografskih ciklusihLepa Vida, Predori in Asimetrična simetrija Bohinjskega je-zera je s pretanjenim posluhom za govorico svetlobeustvaril fotografske podobe, poseljene s podobno sim-bolno motiviko, kot jih jo srečamo na njegovih slikar-skih kompozicijah. Osrednji protagonist je figura,odeta v folijo, ki od daleč spominja na skrivnostna ve-soljska bitja na slikah iz ciklusa Angeli kozmosa. Motiviso bili fotografirani v svetlobi zahajajočega sonca, karnaravni ambient spreminja v skrivnostno prizorišče.

Brezmejni, fizično nedosegljivi prostor vesolja zaDarka Slava predstavlja velik, neskončno odprt komu-nikacijski potencial za izvirno umetniško pot oziromaza možnost poglabljanja v univerzalne skrivnosti. Su-gestivno, večpomensko sporočilo prinaša tudi ciklusakvarelov in akrilnih slik Sonca, za katerega bi lahkorekli, da je posvečen iskanju višjega kozmičnega reda.Kot smo pri Darku Slavcu vajeni, gre za urejen in kom-pozicijsko kontroliran svet. Krog oziroma sončni diskna kvadratnem nosilcu je podoba dovršenosti. Natan-čno snovanje podob je nadomestilo nadzorovano na-ključje. Pulziranje barve in izžarevanje svetlobepovzemata eksplozivnost energije, ki izžareva iz po-vršine velikih nebesnih teles. Slikar uporablja kombi-nirano tehniko kapljanja barve (dripping),doslikavanja in uravnavanja gibanja barve, ki včasihučinkuje celo haptično. V kaosu je vselej prisoten red.Barve, ki se zlivajo na platno in pri tem povezujejo vturbulence in vzorce, se gibljejo tako kot vse stvari vvesolju. Vse sile in materija se podrejajo univerzalnimzakonitostim. Na ta način je potekal tudi nastanek ve-solja in galaksij, ki ga prikazujejo kompozicije iz ci-klusa Deus – Galaktični deus. Darko Slavec razmišlja otem, da se ta kozmični red pojavlja v vseh stvareh, tudiv mikrokozmosu (npr. semena) in mikrostrukturah.Na slikah iz ciklusa Črne luknje eruptivne turbulencein meglice, ki krožijo okrog črnega kroga, spominjajona očesno šarenico in zenico.

Pri delih iz ciklusa Med demonskim in božanskim jeDarko Slavec fotografije vesolja dopolnil z drobnimičrnimi ploščami, okruški človekove prisotnosti indelčki nekdanjih nebesnih teles. Predmeti, ki jih je sčrnim flomastrom narisal brez predhodnih priprav

Ingresova Velika kopalka, Tutankamonova zlata maska), v fi-guri astronavta, ki je samo s popkovino privezan na vesolj-sko plovilo oziroma na matični planet, v foliji, steklenihploščah, v termogramu človeškega telesa, v odtisu slikarje-vega prsta in v drobnih predmetih, izvzetih iz vsakdana,med katerimi sta tudi steklenica in pločevinka Coca-Cole.Pripovedni lok omogoča različne interpretacije posameznihslik, a pri tem vsi pisci o slikarstvu Darka Slavca opozarjajona njihov intenziven pripovedni naboj.

Drobna znamenja, ki zaustavijo gledalčev pogled na povr-šini slikovnega polja, na primer živobarvne črtice, funkcio-nirajo kot prostorska določila in koordinate smeri. Vrtinčenjeteh barvnih črtic krepi povezanost vseh sestavnih delovkompozicije. Tudi vertikala in horizontala, ki sta lahko skompozicijskimi elementi ali napisi samo nakazani, imatasimbolni pomen: prva predstavlja duhovnost in večnost,druga materialnost in smrtnost. Vodoravna in navpičnakompozicijska premica tvorita križ, ki je najbolj pogost

Iz cikla LEPA VIDA NGC 2581fotografija, 1991


oziroma skic, učinkujejo tridimenzionalno in so preciznorazporejeni. Zdi se, da so se s površine likovnega poljapremaknili v globine kozmičnega prostora.Likovni svet Darka Slavca je odraz (p)osebne percepcijesveta in avtorjeve humanistične naravnanosti. Darko Sla-vec ob izjemni predanosti likovni umetnosti in velikiustvarjalni volji deluje tudi na pedagoškem področju inposega na polje likovne teorije.

ddr. DAMIR GLOBOČNIKmuzejski svetnik in likovni kritik

Iz cikla ČLOVEK IN VESOLJE ali SANJE VELIKE KOPALKE V, olje na platno, 80 × 90 cm, 1980 - 91

Iz cikla ČLOVEK IN VESOLJE VI, olje na platno, 180 × 130 cm, 1980 - 92


Iz cikla MED DEMONSKIM IN BOŽANSKIM IXflomaster na print, 29,5 × 42, 2007

Iz cikla PREDORIfotografija, 1993


Iz cikla ASIMETRIČNA SIMETRIJA BOHINJSKEGA JEZERAfotografija, 2008

14 AVLA GORENJSKEGA GLASA

AVLA GORENJSKEGA GLASA

MAROLT PETER je doktoriral s temo Pomen li-kovnosti za arhitekturni prostor. Pripravil je sedemindvaj-set samostojnih likovnih razstav, od tega je dvakratsamostojno razstavljal na Madžarskem in v Federaciji BiH,na skupinskih predstavitvah pa tudi v Avstriji in na Hrva-škem, v nekdanji ZRJ, Franciji, Španiji in Angliji, ter v Gale-riji ZDSLU. Med drugim je prejel tudi Priznanje zakvaliteto likovnih del na mednarodnem festivalu Srečanja2013 Kranj - ZDSLU.

PETER MAROLT, PODMORNICAakril na les na papir, 50 × 38,5 cm, 2016

TUTTA KLAVDIJ je rojen 1958 v Postojni. Dodi-plomski in podiplomski študij grafike je opravil na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani. Imel je preko 200samostojnih razstav, sodeloval pa na več 350 skupinskih,doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 61 domačih inmednarodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, kijih je prejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni,Seulu, Cadaqes, Villachu. Za dosedanje delo je prejel na-grado Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije – HypoAlpe Adria Bank, Bevkovo nagrado za življenjsko delo napodročju slikarstva. V Kranju je prejel veliko Prešernovoplaketo za področje kulture.

KLAVDIJ TUTTA

Iz cikla MEDITERANSKA PLOVILA slika in likovni objekt, akril kolaž, les na platnu70 × 50 cm, 2016

URH KAJA je rojena leta 1988 v Kranju. Študijskopot je začela na ALUO v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer jeleta 2012 diplomirala. Trenutno zaključuje magistrski študijna isti inštituciji. Je članica Zveze društev slovenskih likov-nih umetnikov in LD Kranj. Prejela je nagrado Grand PrixZUŠL (Ex-tempore Iveta Šubica , 2014) in Nagrado Fo.Vi(Ex-tempore Ptuj, 2015). Svoja dela pa predstavlja na samo-stojnih in skupinskih razstavah. W: www.kajaurh.com

KAJA URH, LUMINOUS III.olje na platnu, 100 × 70 cm, 2013

AVLA GORENJSKEGA GLASA 15

FRANC VOZELJ je rojen 28. marca 1954 vKranju. Po končani šoli za oblikovanje se je vpisal naALUO v Ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral na od-delku za slikarstvo. Leta 1981 je končal podiplomskištudij slikarstva pri prof. Janezu Berniku. Doslej je imelpreko 80 samostojnih razstav doma in v tujini, sodelo-val pa je na več kot 100 skupinskih razstavah. Med pri-znanji, ki jih je prejel za svoje delo, je velika Prešernovaplaketa mesta Kranja za leto 1999.

FRANC VOZELJ, KOMPOZICIJAmešana tehnika, 40 × 40 cm, 2016

CATHERINA ZAVODNIK je rojena6.9.1975 v Ljubljani. Leta 2000 je diplomirala iz indu-strijskega oblikovanja, leta 2003 iz umetniške grafike,leta 2008 pa je magistrirala iz slikarstva na ALUO vLjubljani. Med leti 2000 in 2004 je svoje grafično znanjenadgradila v Urbinu v Italiji. Razstavlja tako doma kotv mednarodnem prostoru. Leta 2011 je bila s sliko Sep-tember sprejeta na javni poziv umetnikom v SeverniEvropi, Spring Exhibition 2011 v Kunsthal Charlotten-borg (Danska). Je članica LD Kranj. W: www.catherina1.com

CATHERINA ZAVODNIK, INKA 480 (Opus Sakralni drevesni Da Vincijevi zapisk)Orig. Giclée print na pleksi steklo, 46 × 36 cm

GIM

NA

ZIJA

FR

AN

CE

TA

PR

EŠ

ER

NA

- DONACIJA

16 GIMNAZIJA FRANCETA PREŠERNA - DONACIJA

Pozdrav dobri ideji IIUmetnost nas bogati in navdihuje, širi nam obzorja in od-pira pogled. Tega se zavedamo tudi na Gimnaziji FrancetaPrešerna v Kranju, sicer tradicionalno športno usmerjenišoli, ki se v zadnjih letih vse bolj kaže kot šola, ki poleg sivihcelic in telesa razgibava tudi umetniškega duha.V zadnjem času nas še posebej navdušuje sodelovanje z aka-demskim slikarjem Klavdijem Tutto, ki je uspel dijake mo-tivirati tudi za večje projekte in pripeljal na našo šolo šedruge priznane umetnike. Nova umetniška dela, ki jih bodona stenah naše šole odslej občudovali dijaki, zaposleni indrugi obiskovalci, bodo še dodatno obogatila naš pouk innaš vsakdan ter morda spodbudila mlade umetnike med di-jaki, da se bodo podali na trnovo a ustvarjalno pot umet-nika.Sodelujočim umetnikom in Društvu LUM Kranj se v imenudijakov in zaposlenih za izjemen prispevek k obogatitvi na-šega poslanstva iskreno zahvaljujem.

MIRJAM BIZJAKprofesorica in ravnateljica gimnazije Franceta Prešerna

Tudi v okviru letošnjega 5. mednarodnega festivala likovnihumetnosti Kranj 2016 – ZDSLU smo pripravili donacijo še-stih avtorjev, ki bo nadaljevanje lanskoletne in bo zaokrožilaspoznavanje gorenjske in slovenske likovne umetnosti.Za dijake je pomembno, da se srečujejo z raznovrstnimi li-kovnimi rešitvami, saj s tem bogatijo svoje znanje o vizualnikulturi, spoznavajo estetsko vrednost likovnih umetnin inpostavitve le-teh v sodoben arhitekturni okvir.

Mag. likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTAPredsednik umetniškega sveta LD Kranj – ZDSLU

in umetniški vodja festivala

GOLIJA KLEMENTINA je rojena 26. marca 1966 na Jeseni-cah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu,kjer je leta 1990 diplomirala. Podiplomski študij slikarstva in grafike jeopravila na ALUO v Ljubljani. Doslej je imela 93 samostojnih razstav inje sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvah doma in v tujini.Prejela je 15 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Leta 2007je prejela nagrado Mestne občine Kranj za likovne dosežke.

HODALIČ ARNE izr. prof., fotoreporter, publicist, potapljač,jamar. Od 1987 kot poklicni fotograf, sodeluje s pomembnejšimi sloven-skimi in svetovnimi revijami (objava reportaž). Udeležil se je številnih fo-tografskih ekspedicij po svetu, sodeloval kot fotograf in aktivniudeleženec. Pripravil je nekaj odmevnih fotografskih razstav doma in posvetu. V ameriški izdaji National Geographic je objavil reportažo o pod-vodni arheologiji v reki Ljubljanici, je urednik fotografije pri slovenski iz-daji revije National Geographic, gostujoči predavatelj za fotografijo naFakulteti za družbene vede, izredni profesor za področje fotografije naVIST-u (Visoka šola za storitve).

PERČIČ MIHA je rojen leta 1972 v Kranju. Diplomiral jeleta 1997 na ALUO v Ljubljani smer vizualne komunikacije. Leta2002 je končal podiplomski študij grafike, pri prof. Branku Su-hyju in si pridobil naziv magister likovnih umetnosti. Sodelujena samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. NaFestivalu likovnih umetnosti v Kranju 2013, je prejel priznanjeZDSLU za kakovost likovnih del. Dela kot samostojni kulturnidelavec.

KLEMENTINA GOLIJAIz cikla VMESNI PROSTOR, akril in kolaž na platnu, 80 × 60 cm, 2016

ARNE HODALIČ, INDIJA 25let short_110

MIHA PERČIČ, DIGITALNI HROŠČ 1,lesorez na platnu, 80 × 60 cm, 2016

GIMNAZIJA FRANCETA PREŠERNA 17

ŠTIBELJ MARUŠA se je po Gimnaziji Kranj vpisala na oddeleklikovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Izobraževala se je napodročju filma in videa ter diplomirala na temo sporočilnosti barv v filmu.Delovala je tudi kot asistentka režije, delala reportaže ter fotoreportaže inse udeleževala različnih likovnih in filmskih delavnic. Od leta 2012 seukvarja predvsem s tehniko kolaža in ilustracijo. Razstavlja doma in v tu-jini. W: www.marusastibelj.com

MARUŠA ŠTIBELJ, KURA ALI JAJCE?, kolaž, 60 × 80 cm, 2016

TUTTA KLAVDIJ je rojen 1958 v Postojni. Dodiplomski in podi-plomski študij grafike je opravil na Akademiji za likovno umetnost v Lju-bljani. Imel je preko 200 samostojnih razstav, sodeloval pa na več 350skupinskih, doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 61 domačih in medna-rodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih je prejel na medna-rodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu, Cadaqes, Villachu. Zadosedanje delo je prejel nagrado Zveze društev likovnih umetnikov Slove-nije – Hypo Alpe Adria Bank, Bevkovo nagrado za življenjsko delo na po-dročju slikarstva. V Kranju je prejel veliko Prešernovo plaketo za področjekulture.

KLAVDIJ TUTTA, Iz cikla MEDITERANSKA PLOVILAakril kolaž, les na platnu, 80 × 60 cm, 2016

ZLATE CVETO je rojen leta 1955 v Vogljah pri Kranju. Leta 1977 jediplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomo tretjestopnje je opravil 1980 pri prof. Janezu Berniku. Ukvarja se s slikarstvom,grafiko, fotografijo in uporabno grafiko. Imel je 20 samostojnih razstav in97 skupinskih razstav. Je član ZDSLU in LD Kranj.

CVETO ZLATE, "METULJ NA VODI-IV" (Iz cikla Galičevi metulji), kolaž - akril na platnu, 80 × 60 cm, 2016

GIM

NA

ZIJA

KR

AN

J - DONACIJA

18 GIMNAZIJA KRANJ - DONACIJA

V Likovnem društvu Kranj smo ponosni, da smo uspeli prepričati dvanajst slikarjev, da so donirali svoja dela za stalnopostavitev v prostorih Gimnazije Kranj. Med njimi je tudi pet avtorjev, ki so bili dijaki Gimnazije Kranj. Upam in pre-pričan sem, da bo ta kolekcija motiv še za druge avtorje, ki bi bili v bodoče pripravljeni sodelovati.Kvalitetna likovna dela prispevajo k poznavanju sodobne likovne kulture, ker učence nagovarjajo z različnimi avtorskimiinterpretacijami in jih vzpodbujajo pri njihovi estetski in duhovni rasti.

Mag. likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTA

BEŠTER FRANC je rojen leta 1957. Maturiral jena gimnaziji Kranj. Študijsko pot je nadaljeval na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1983 diplo-miral pri profesorjih: Š. Planinc, J. Bernik, G. Gnamuš. Dosedaj je imel okoli 50 samostojnih razstav, sodeloval pa jetudi na številnih skupinskih razstavah, kolonijah in Ex-temporih. Je član ZDSLU in LD Kranj in Društva obliko-valcev Slovenije.

FRANC BEŠTER, ELEKTRONIKA NAD PLATNIakril na platnu, 35 × 50 cm, 2016

DIMOVSKI BOGE je leta 1978 diplomiral iz sli-karstva, nato je opravil podiplomski študij restavratorstvain konservatorstva ter podiplomski specialistični študijgrafike na ALU v Ljubljani. Leta 1987 si je pridobil nazivdocenta za grafiko na Univerzi v Ljubljani ter leta 1990 naUniverzi Cirila in Metoda v Makedoniji za docenta za risa-nje in grafiko. Je samozaposlen v kulturi, deluje kot kustosin likovni kritik. Do sedaj je imel 51 samostojnih razstav,sodeloval pa je na preko 340 skupinskih razstavah doma inv tujini. Za svoje delo je prejel pet nacionalnih ter trinajstmednarodnih nagrad.

BOGE DIMOVSKI, BREZ NASLOVAdigitalni tisk, 35 × 50 cm, 2016

GOLIJA KLEMENTINA je rojena 26. marca1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia diBelle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 diplomirala.Podiplomski študij slikarstva in grafike je opravila naALUO v Ljubljani. Doslej je imela 93 samostojnih razstavin je sodelovala na več kot 200 skupinskih predstavitvahdoma in v tujini. Prejela je 15 nacionalnih priznanj in enomednarodno nagrado. Leta 2007 je prejela nagrado Mestneobčine Kranj za likovne dosežke.

KLEMENTINA GOLIJAIz cikla POTOVANJE SKOZI ČAS, akril na platnu

35 × 50 cm, 2016

GIMNAZIJA KRANJ 19

JERAS DIMOVSKA IRENA je rojena 17.avgusta 1960 v Kranju. Leta 1985 je diplomirala iz slikar-stva na ALU v Ljubljani ter leta 1988 končala magistrskištudij konservatorstva in restavratorstva z nazivom magi-ster umetnosti na isti akademiji. Od leta 1990 je članicaDSLU v Ljubljani. Do sedaj je imela 29 samostojnih terpreko 150 skupinskih razstav doma in v tujini. Za svojedelo je prejela eno nacionalno in eno mednarodno nagrado.

IRENA JERAS DIMOVSKA, BREZ NASLOVAmešana tehnika, 30 × 50 cm, 2016

VESEL POTOČNIK VERONIKA je ro-jena leta 1987 v Kranju. Po SŠOF se je leta 2006 vpisala naALUO. Leta 2012 je diplomirala iz slikarstva pri prof. Her-manu Gvardjančiču in Milanu Eriču. Kot študentka je sode-lovala na študentskih skupinskih razstavah v Brežicah inLjubljani. Leta 2010 je sodelovala na grafični delavnici vRheinu v Nemčiji. Razstavljala je na skupinski razstavi U35Mlada umetnost iz Škofje Loke in okolice. Živi in dela vKranju.

VERONIKA VESEL POTOČNIK, PERITE LOČENOakril na platnu, 35 × 50 cm, 2016

PUHAR ZMAGO je rojen leta 1952 v Kranju. NaALUO v Ljubljani je leta 1977 diplomiral iz slikarstva. Nje-gov opus obsega več kot 60 samostojnih razstav po Slove-niji in v evropskih državah, ter v New Yorku. Poleg tega jesodeloval v številnih skupinskih likovnih projektih domain v tujini. Od marca 2007 se v lastnem ateljeju v okvirudružinskega podjetja Puhart v Kranju posveča samostoj-nemu ustvarjanju in likovnemu izobraževanju vseh genera-cij.

ZMAGO PUHAR, BREZ NASLOVAmešana tehnika, 35 × 50 cm, 2016

20 GIMNAZIJA KRANJ

SERPAN SITAR EVA je rojena 1976 leta v Kra-nju. Leta 2003 je diplomirala pod mentorstvom profesorjaDarka Slavca, smer slikarstvo, na šoli za risanje in slikanje– Visoki strokovni šoli v Ljubljani. Na isti šoli zaključujemagistrski študij, smer slikarstva. Je članica Zveze društevslovenskih likovnih umetnikov in Likovnega društvaKranj.

EVA SERPAN SITAR, VEKTORSKA INTERVENCIJAROME TEARNE, mešana tehnika, 35 × 50 cm, 2016

SLAPAR NEJČ je rojen 10. marca 1945 v Stražiščupri Kranju. Po končani gimnaziji se je najprej odločil za štu-dij gradbeništva, nato pa se je preusmeril v grafično indu-strijo. Kasneje se je kot grafik popolnoma predal likovniumetnosti. Vmes pa je nekaj časa deloval kot svobodniumetnik. Imel je preko sto samostojnih in okoli petdesetskupinskih razstav pri nas in v tujini. Udeležil se je več li-kovnih kolonij in ex-temporov. Živi in ustvarja v Stražiščupri Kranju.

NEJČ SLAPAR, DREVO NA SORŠKEM POLJUakril na platnu, 35 × 50 cm, 2016

SRDIĆ JANEŽIČ ZORAN, rojen 4. septem-bra 1974. v Kranju. Študiral je na ALUO v Ljubljani, smerkiparstvo, kjer je diplomiral leta 2004 pri prof. Sreču Dra-ganu. Po končanem študiju se je zaposlil v delavnici Lu-tkovnega gledališča Ljubljana kot oblikovalec lutk - kipar.Študijsko se izpopolnjuje na raznih mojstrskih delavnicahobdelave različnih materialov. Ukvarja se z risbo, kipar-stvom in performansom. Živi in ustvarja v Ljubljani.

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ, SWEET YELLOWmešana tehnika, 35 × 50 cm, 2016

GIMNAZIJA KRANJ 21

MARUŠA ŠTIBELJ se je po Gimnaziji Kranj vpi-sala na oddelek likovne pedagogike Pedagoške fakultete vLjubljani. Izobraževala se je na področju filma in videa ter di-plomirala na temo sporočilnosti barv v filmu. Delovala jetudi kot asistentka režije, delala reportaže ter fotoreportažein se udeleževala različnih likovnih in filmskih delavnic. Odleta 2012 se ukvarja predvsem s tehniko kolaža in ilustracijo.Razstavlja doma in v tujini. W: www.marusastibelj.com

MARUŠA ŠTIBELJ, PAINTING TOOLkolaž, 35 × 50 cm, 2016

TUTTA KLAVDIJ je rojen 1958 v Postojni. Dodi-plomski in podiplomski študij grafike je opravil na Akade-miji za likovno umetnost v Ljubljani. Imel je preko 200samostojnih razstav, sodeloval pa na več 350 skupinskih,doma in po svetu. Za svoje delo je prejel 61 domačih in med-narodnih priznanj. Med nagradami izstopajo tiste, ki jih jeprejel na mednarodnih bienalih v Ljubljani, Barceloni, Seulu,Cadaqes, Villachu. Za dosedanje delo je prejel nagrado Zvezedruštev likovnih umetnikov Slovenije – Hypo Alpe AdriaBank, Bevkovo nagrado za življenjsko delo na področju sli-karstva. V Kranju je prejel veliko Prešernovo plaketo za po-dročje kulture.

KLAVDIJ TUTTA, Iz cikla MEDITERANSKA PLOVILAakril, kolaž, les na platnu, 35 × 50 cm, 2016

URH KAJA je rojena leta 1988 v Kranju. Študijsko potje začela na ALUO v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer je leta2012 diplomirala. Trenutno zaključuje magistrski študij naisti inštituciji. Je članica Zveze društev slovenskih likovnihumetnikov in LD Kranj. Prejela je nagrado Grand Prix ZUŠL(Ex-tempore Iveta Šubica , 2014) in Nagrado Fo.Vi (Ex-tem-pore Ptuj, 2015). Svoja dela pa predstavlja na samostojnih inskupinskih razstavah. W: www.kajaurh.com

KAJA URH, RINGA ROSES I.

akril na platno, 35 × 50 cm, 2016

22 GIMNAZIJA KRANJ - LIKOVNA DELAVNICA

Dela ustvarjena na delavnici učencev GIMNAZIJE KRANJ pod mentorstvom mag.KLAVDIJA TUTTE

Letošnji festival je posegel tudi na področje likovnega ustvarjanja mladih. Na Gimnaziji Kranj so se lotili izdelave šestnajstih likovnih podob na klasičnih platnenih osnovah. Vodila jih je zgodba,ki je opredeljevala futuristično zaznavo sveta. To je vse tisto, kar je povezano s sanjskim svetom ali s kritično zgodbo včasu, ki ga živimo.Dijaki so vstopali vsebinsko zelo raznoliko, zato smo morali pri delu upoštevati tudi uskladitvene elemente, ki so po-magali zgraditi enovit likovni jezik. Uporabljali smo tehnike risanja, slikanja, kolažiranja, trgank in uporabo akrilnihbarv.Ob nastajanju slik je potekal še projekt fotografiranja likovnih del in njihovih detajlov, iz katerih je skupina gimnazijskihmladostnikov sestavila film, ki bo predvajan na otvoritvi razstave.Nedvomno je gimnazijcem likovno snovanje priraslo k srcu, kajti videti je, da imajo v šolskem sistemu premalo likovneprakse. Kljub temu pomanjkanju smo uspeli projekt estetsko zaključiti in likovno urediti.


Vsako platno je plod dveh nadarjenih mladih duš. Na prvi pogled zgolj vznemirljivo in dinamično delo je od dijakovzahtevalo tudi veliko prilagajanja, argumentiranja svojih predlogov ter nenazadnje soočanja s kritiko. Tako je razumljivo,da je bilo navdušenje ob končnem izdelku, konglomeratu idej in zlitini raznolikih čustev, nepopisno.

ANITA OMEJEC, univ. dipl. nem. in prof. um. zg

GIMNAZIJA KRANJ 23

FUTURISTIČNA ZAZANAVA SVETA II., akril, kolaž akvarel, in tuš na platnu, 4 × slike 60 × 40 cm, 2016

FUTURISTIČNA ZAZANAVA SVETA I., akril, kolaž, akvarel in tuš na platnu, 12 × slike 40 × 60 cm, 2016

24 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE KRANJ - SPILLER TEO

ZA

VA

RO

VA

LN

ICA

TR

IGL

AV

, OE

KR

AN

J - TEO SPILLER

SPILLER TEO

Po vaši novi samostojni razstavi v Inštitutu Jožef Ste-fan v Ljubljani maja 2016 in glede na vašo široko raz-vejano delovno biografijo, se zdi umestno, daseznanimo tudi obiskovalce letošnjega kranjskega fe-stivala z vašimi dosežki in prizadevanji.

Za uvod v najin pogovor tole vprašanje: po izrazitotehnično usmerjenem študiju, nato zaposlitvi v infor-matiki, ste takorekoč začetni ustvarjalec digitalizi-rane, računalniške podobe v slovenskem prostoru.Vstop v novomedijsko ustvarjalnost net.art je bil nesamo inovatorski za naš prostor, ampak tudi medna-rodno zelo uspešen? Odkod te vaše, imenujmo jih,drzne odločitve?

Zanimanje za novo in drugačno imam v krvi. Moj oče si jenpr. leta 1968 sam plačal IBM tečaje v Radovljici in desetle-tja pred časom razmišljal o bolnišničnih informacijskih siste-mih. Podobnih primerov "petelinov, ki prezgodaj pojejo" je vnaši rodbini še precej.

Že Piet mondrian je nekoč dejal, da bi želel imeti stroj, s kate-rim bi lahko v realnem času komponiral likovne kompozicije.Prvi preprosti programi za risanje, ki so prišli skupaj sprvimi miškami, so se pojavili ravno v času, ko sem ves svojčas posvečal slikarskemu izobraževanju. Tako sem najprejzačel ustvarjati na prijateljevem računalniku, ki je ravnoustanovil enega prvih računalniških podjetij pri nas, najpo-gosteje ponoči, ko ga ni uporabljal nihče drug. Kasneje sem sikupil svoj lastni osebni računalnik, ki sem ga pritihotapil izMonakovega. Tako je nastalo več sto črno-belih grafik, shra-njenih na računalniški disketi. Ko sem jih hotel natisniti, šeposebej v formatu večjemu od A4, sem na svojstven načindoumel razliko med virtualnim in realnim svetom. Ustvar-jalni akt se namreč pri računalniški grafiki zgodi v računal-niku. Rezultat je datoteka, ki je fizično zgolj nekaj neskončnomajhnih različno nabitih delcev. Od tod do objektov, ki jihlahko obesimo na steno, je predvsem veliko stroškov.

Pri teh delih je šlo za izrazito likovni pristop, izveden z no-vimi mediji. Grafike sem pokazal Sergeju Kapusu, ki je preda-val na šoli, kjer sem se takrat učil slikarstva. Dejal je, da segotovo da iz računalnikov iztisniti kaj več. Takrat sem prvičzačutil, da je pojem vizualne umetnosti precej širši od pojmalikovnega, ki je takrat prevladoval pri nas.

Ko je v '90 letih prejšnjega stoletja Internet, ki ga je razvilaameriška vojska in je bil kasneje uveljavljen le v akademskihkrogih, pljusknil v gospodinjstva, sem tako kot desetine somi-šljenikov po celem svetu zaslutil, da se je odprla neka novapandorina skrinjica. Obdobju svobodnega in inovativnega ko-municiranja je sledila komercializacija Interneta in njegovnadzor v imenu takšnih in drugačnih varnosti. Nedvomnosvet ne bo nikdar več takšen, kot je bil pred razmahom Inter-neta. Tisti ki so ga ustvarili, so z njim osvojili svet.

Novi mediji so prinesli nov pristop, ki mi je bil še posebejpisan na kožo. Umetnike so v zgodovini pogosto označevalikot bogoskrunske, ker so iz nič ustvarjali podobe, kakršne naj

bi smel ustvariti samo Bog. Z novimi mediji pa smo začeliustvarjati platforme, s katerimi so uporabniki ustvarjali svojelastne umetnine, vendar v okvirih tistega, kar jim je umetniks platformo omogočil. Tako umetnik ni več le ustvarjal ti-stega, kar bi smel le bog, temveč je ustvaril "svet" z vsemi

njegovimi "naravnimi" zakoni.

Če sem pri izdelavi računalniških grafik uporabljal stroj, ka-kršnega si je želel Mondrian, pa sem v novih medijih takšenstroj ustvaril. Tako je npr. net.art projekt "Hommage toMondrian", o katerem se je precej pisalo v strokovni literaripo celem svetu (npr. CIAC magazin iz Montreala), uporab-niku omogočal, da je iz elementov spletnih strani ustvarjalkompozicije v slogu znanih Mondrianovih kvadratnih kom-pozicij.

Ste dobili v Sloveniji uvodno in ustrezno podporo?

Kakšna je v našem prostoru podpora inovativnim pristopomv umetnosti se spomnim vsak dan, ko se moram kot kolesarpo čudni in zaviti stezi prebijati mimo ruševin ljubljanskeCukrarne. Mestna vpadnica se je morala umakniti ruševi-nam propadle tovarne sladkorja, ker so naši predniki v njejpustili shirati ene prvih naprednih umetnikov pri nas. Ko sopo desetletjih njihovi potomci doumeli njihovo resnično vred-nost, so stavbo, v kateri so med stradanjem ustvarjali, spre-menili v spomenik. Ta strah, da se ne bi osramotili, če bipokazali zanimanje za nekaj, kar ni vse splošno priznano in

bank.comrobotizirano rezkanje na lepljene smrekove deske 50 × 40 cm, 2011

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE KRANJ 25

uveljavljeno, je na vsakem koraku prisoten še danes. Majhennarod brez omembe vredne elite je pač slab biotop za gojenjesodobne umetnosti.

Tako sem največ podpore za svoje ustvarjanje dobil prav odvas: takoj ko ste odprli mojo razstavo računalniških grafikleta 1995, ko ste v Mestni galeriji omogočili skupinsko raz-stavo "Digitalna grafika na papirju". In pa seveda, ko ste zodkupom mojega net.arta Megatronix omogočili projekt, o ka-terem se je govorilo in pisalo po celem svetu, vključno z me-diji kot sta New York Times in El Pais.

Kaj so za vas vodilna izhodišča v lastnem umetni-škem izražanju?

Dolgo časa sem se trudil delati konceptualno, se osredotočitina neko idejo in iz nje razviti umetnino. Ugotovil sem, da kajres dobrega ustvarim le spontano, v trenutnem navdihu. Ta-krat se izgubita prostor in čas, zapadem v stanje, iz kateregase zbudim šele, ko je delo končano.

Neprestano pridobivam informacije, se učim in izobražujemin o vsem skupaj veliko premišljujem. Pri tem me zanimazelo širok spekter stvari. Potem pa moje možganske sinapse tov nekem trenutku na sebi lasten čudežen način povežejo vnove in nenavadne kombinacije iz katerih se rodi novo delo.

Skozi desetletja sem močno izostril čut za kombiniranje razli-čnih elementov, iz katerih sestoji končno delo. Gre za posta-vljanje različnih entitet v prostor in čas na takšen način,da tvorijo celovito in smiselno celoto. Vse se mora ujematimed seboj, tako likovni elementi in različni materiali vprostorsko kompozicijo, kakor ustvarjalni proces, koncept,zgodba, promocija, predstavitev in drugo. Umetnina jezame celovita komunikacija ustvarjalca z občinstvom prekovseh zgoraj naštetih elementov. Zgodba se ne konča, koustvariš objekte. Pravzaprav se takrat šele zares začne.

Kdaj in zakaj ste, se potem, ko je ostal za vamimladostni spomin na fantastični svet slikarja Šte-fana Planinca v njegovem ateljeju, odločili za prido-bitev še formalne visoke izobrazbe na ljubljanskiVisoki šoli za umetnost, kjer ste opravili tudi magi-straturo.

Obrtniških spretnosti risanja in slikanja se lahko priučimomarsikje, visokošolski študij pa nam omogoči, da na svojedelo pogledamo tudi s formalne strani. Da ga umestimo vprostor in čas, da ga razumemo kot del zgodovine umetno-sti. Da znamo o njemu utemeljeno govoriti in pisati. Dalahko o njem enakopravno komuniciramo v umetnostnemsistemu.

To mi je bilo jasno že dalj časa, ker pa nisem eksistenčnovezan na umetniško ustvarjanje, sem se za študij odločil,ko sem uredil vsa druga življenska vprašanja in situacije.

Kako je ta izobrazba vplivala na vaš nadaljni ume-tniški razvoj, potem ko iz čiste novomedijske umet-nosti prestopate takorekoč »nazaj« do mediatiziranepodobe, ki jo izvajate na klasičen slikarski posto-pek?

Ko sem pridobil formalno izobrazbo sem lahko začel prenašatisvoje izkušnje in znanje naprej na mlajše generacije. V za-četku je bilo težišče na medijski umetnosti in njeni umestitviv sodobno umetnost. V povezavi z odnosi z javnostmi, v kate-rih sem delal 15 let ter skrbjo za digitalni ugled ene večjih or-ganizacij pri nas, pa sem našel dovolj teoretičnih inpraktičnih izhodišč tudi za predavanja s področja vprašanjumetniške kariere v 21 stoletju. To področje me je v zadnjihletih bolj prevzelo kot samo umetniško ustvarjanje.

Kar se tiče samega ustvarjanja je bil povratek v slikarstvo ne-kakšen katalizator, da sem se močneje posvetil podobi na fizi-čnem nosilcu. Pri tem gre prvenstveno za tri stvari:vprašanje minljivosti digitalnih objektov, postopek ustvarja-nja z računalnikom in statične podobe nasproti dinamični .

Vprašanja minljivosti digitalnega sveta sem se lotil že leta2003 v opusu "Oprijemljivi net.art". Gre za vprašanje, kajbodo arheologi čez nekaj stoletij lahko našli o današnjem času.Nedelujoč računalnik ali tablica sta namreč podobna stavbiknjižnice, v kateri ni več knjig. Po drugi strani pa je šlo zavprašanje samozadostnosti net.arta. Pri net.artu je bil Inter-net atelje, material in galerija hkrati. Pogosto pa še konceptoz. vsebina umetniškega dela. S postavljanjem takšnih projek-tov v "belo kocko" smo dobili le še bledo podobo avtentičnenet.artistične izkušnje. Umetnostni sistem in net.art se nistanikdar zares ujela.

playboy.comrobotizirano rezkanje na lepljene smrekove deske 50 × 40 cm, 2011

26 ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE KRANJ

Kar se ustvarjalnega akta tiče, še vedno poteka s pomočjo ra-čunalnika. Bodisi v smislu mondrianovskega komponiranja,o katerem sva se prej pogovarjala, bodisi o programiranjumojega robota La-labora, kjer gre za podobne stvari kot je šlopri net.artu.

Nastala podoba pa je za razliko od novih medijev statična.Pri delih, ki jih ustvarja La-laboro, lahko govorimo o nekevrste objektih. Tam je tudi akt nastanka svojevrsten perfor-mans - kot bi stroj prakticiral Zen. Računalniške podobe natrdnem nosilcu pa so preslikave ustvarjenega iz digitalne vmaterialno podobo. Glavni namen tega je ustvariti možnost,da bodo takšna dela razstavljena. To je osnovna "težnja"vseh umetniških del. Šele v dialogu z gledalcem se namrečkonča celoten umetniški proces. Če je net.art projekt avtenti-čno bival le na Internetu, pa statični podobi ali objektu daavro šele postavitev v galerijski prostor.

Kje so po vašem mnenju meje in možnosti v bodo-čnosti- morda v neki sintetizirani umetnosti, ki pa bimorala ohraniti in prispevati k novi likovni iz-virno-sti?

Umetnost bo vedno takšna, kakršni bodo umetniki, umetnikipa bodo takšni, kakršna bo družba. Kakšna pa bo družba bo-dočnosti, pa lahko samo ugibamo.

Prva predpostavka umetnosti 21. stoletja je, da ne bo večavantgardna. Popularna kultura prenaša politično korekt-nost iz Združenih držav po celem svetu. Zaželena je provo-kativnost, vendar raje v cirkusantskem slogu kot v smislupremikanja miselnih atraktorjev. Družbena angažiranost sebo nanašala raje na ozko omejene pojave in skupine kot navprašanja eksistence večinskega prebivalstva. S propadanjemsrednjega razreda se bomo najverjetneje vrnili v nekakšennovi srednji vek, ko bo visoka umetnost namenjena peščicinajbogatejših.

Hkrati novi mediji rahljajo estetske standarde in omogočajonekakšno novo, "vse-je-dovoljeno" kulturo. Navadili smo se,da vizualne elemente vse pogosteje komponirajo med sebojstroji, najraje po diktatu funkcionalnosti. Da bi bila podobasplošno sprejeta, ni več potrebno, da je grajena po strogihpravilih in kanonih.

Prav tako lahko vsakdo z nekaj kliki ustvari najrazličnejšepodobe in jih v trenutku distribuira globalni javnosti. Kergre za inflacijo produktov, je bolj kot videz podobe pomembennačin njene distribucije. Tukaj glavno vlogo prevzamezgodba. Vrednost podobi ali drugi kulturni entiteti da njenaviralnost, torej kako radi jo uporabniki delijo naprej prekosvojih socialnih omrežij.

Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj bo temu s podobami, spo-ročili in zvoki bombardiranemu občinstvu lahko še ponudilumetnostni sistem oz. kaj bo to občinstvo sploh še pripra-vljeno sprejeti. Dvomim namreč, da bo sama avra umetnosti,ki veje iz klasičnega razstavnega prostora, dovolj, da bi prite-gnila po eni strani nezainteresirano, po drugi strani pa ne-vrotično, novosti potrebno občinstvo. Močno vlogo utegneigrati tudi koncept "demokratičnosti", ko je dobro tisto, karje všeč večini. Najverjetnejša oblika za preživetje tega, kar je

danes umetnostni sistem, je nekakšen artentainment.

Zanemariti tudi ne gre potrebe po učinkovitosti, ki jo v vsepore družbenega življenja vriva ekonomska logika. Zelo ver-jetno je, da bodo umetniki v bodočnosti počeli "kaj korist-nega", npr. zdravili ljudi z art-terapijo ali prirejali delavniceza vzpodbujanje kreativnosti pri menedžerji, ne pa zgoljustvarjali podobe, ki ne bodo nikogar več zanimale.

V veliki meri se torej realizira tudi Warholova prerokba, dabo nekoč vsakdo 15 minut slaven ,in Beuysov koncept, da jevsak kreativen posameznik lahko umetnik.

Umberto Eco je nedavno pred smrtjo dejal, da je Internet izvaškega norca ustvaril nosilca resnice. Lahko gre zgolj za ne-sprejemanje nove realnosti s strani intelektualca 20. stoletja,morda pa se res vračamo v nekakšno novo sužnjelastništvo,kjer je javnost bolj kot konstruktivni javni debati naklonjenalovu na čarovnice.

Kakorkoli že, ljudje bodo vedno imeli potrebo po kreativnemizražanju, to pa bo takšno, kakršne bodo družbene, miselne intehnološke možnosti okrog njih.

ALEKSANDER BASSIN

muzejski svetnik, likovni kritik - AICA in publicist

TEO SPILLER je rojen leta 1965. Svetovno prepoznaven je postal ssvojimi net.art projekti, s katerimi je sodeloval tudi na prizoriščih kotso Beneški bienale, Dessauski Bauhaus, Machida muzej grafičneumetnosti v Tokyu in Irski muzej sodobne umetnosti v Dublinu. Onjemu so pisali tudi svetovni mediji kot so New York Times, El Pais,CIAC Magazine, ORF, ipd. Po izobrazbi je magister likovnih umetno-sti, kot docent novih medijev predava tudi na Arthouse Collegu.

THE BOOK OF THE DEADračunalniška grafika na prirezani deski60 × 40 cm, 2003

ZAVAROVALNICA TRIGLAV, OE KRANJ 27

CYBERBRIDE, računalniška grafika na prirezani deski, 60 × 40 cm, 2003

28 GALERIJA MESTNE OBČINE KRANJ - srečanje gorenjskih umetnikov

GA

LE

RIJA

ME

ST

NE

OB

ČIN

E K

RA

NJ - srečanje gorenjskih um

etnikov

Digitalna doba z računalniki, tiskalniki, svetovnimspletom in družabnimi omrežji, pred tem pa že iz-najdbe fotografije, filma, televizije, videa in tudi ilustri-rane revije ter tiskani in televizijski oglasi, sospremenili (pogled na) klasično sliko. A velja tudiobratno. Ko so se novi mediji pojavili, razvijali in uve-ljavljali v vsakdanjem življenju in v umetnosti, je na nji-hovo estetiko, način podajanja vsebin in navzočnost vprostoru umetnosti močno vplivalo tradicionalno sli-karstvo. Odnos je vzajemen. Navadno gre za dve platiistega kovanca, za dve različici zgodbe, napisane v vi-zualnem jeziku.

Danes se zdi, da digitalne naprave zahtevajo drugačennačin razmišljanja, življenjski slog in ritem vsakdana,vplivajo na sistem vrednot in na doživljanje sveta ter nanačin gledanja in branja vizualnih podob. Seveda imajovelik vpliv tudi na ustvarjalno produkcijo. Umetnost ježiva, zato se odziva in spreminja. So umetniki, ki zave-stno ali intuitivno vključujejo medijske forme v klasičnoslikarstvo. So umetniki, ki na izjavo, da je slikarstvomrtvo, vselej odgovarjajo z novimi nasprotnimi dokazi.

Razmišljanja o razmerjih med medijskimi podobami inklasičnim slikarstvom odpira tudi tema letošnjega 5.mednarodnega festivala likovnih umetnosti Kranj –ZDSLU 2016. V Galeriji Mestne občine Kranj se pred-stavljajo člani Združenja umetnikov Škofja Loka in Li-kovnega društva Kranj. Razstavljena dela so izbrana vskladu s tematiko festivala, a hkrati ohranjajo avtorskoprepoznavnost vsakega ustvarjalca. Dela, postavljenadruga ob drugo, ustvarjajo novo zgodbo, se prilagajajoin zato pripovedujejo drugačno vsebino, kot če bi jihgledali izolirano, v okviru posameznega ustvarjalnegaopusa. Na tej razstavi zbuja veliko pozornost izrazitasnovnost, taktilnost in oprijemljivost, ki je v nasprotju zminljivostjo in fluidnostjo televizijskih in internetnihpodob, ter trdna in domišljena vsebinska sporočilnost,ki se upira banalnosti digitalnega vsakdana. To ježlahtna dediščina klasičnega slikarstva.

Lojze Kalinšek digitalno podobo in klasično slikozdruži z digitalnim tiskom na platno. Romantični son-čni zahodi se zlijejo v tehnološko žarenje. Tokrat avtorznačilno poustvarjanje motivov iz umetnosti drugačnihkultur in zgodovine nekdanjih civilizacij udejanja z re-produkcijami Willendorfske Venere, ki je pomnoženapo principu »copy & paste«. Morda Kalinšek podobnokot Roland Barthes odpira vprašanje avre originalnegadela v času, ko je umetnino mogoče tehnično reprodu-cirati.

Marko Lukan za osrednja protagonista svojih del iz-bere bika in leva. To sta arhetipski, mitološki živali,trdno zasidrani v kolektivni zavesti. Simbolizirata tra-dicijo, moč in oblast. Živalske motive Lukan stilizira vslogu plakatov in jih kombinira z barvitimi geometrij-skimi formami, ki spominjajo na mrežo digitalnih za-slonov. Kolažirane časopisne strani govorijo o

minevanju časa, a tudi o zgodovini, ki je izpostavljenanenehnim ponovitvam in variacijam.

Zmago Puhar svoje slikarske kompozicije ustvarja na ra-cionalen in metodičen način in tudi razstavljeno deloima geometrijsko jasno, skoraj arhitekturno zasnovo. Astrogo osnovo v obliki pravilne mreže avtor razrahlja injo z nizanjem pravokotnikov različnih dimenzij, smeri,barv in tekstur spremeni v dinamično strukturo. Takoustvari pisan videz kalejdoskopa oziroma kristalne po-vršine, v kateri odsevajo in se zlivajo barvni odtenki.Igro svetlobe dopolnjujejo taktilno vabljive teksture.

Tudi Nejč Slapar na svoj značilni način sestavlja, kombi-nira in variira geometrijske elemente v prostorsko sli-karske abstrakcije. Slaparjevo delo se zgleduje poop-artu, zaradi notranje dinamike pa je blizu tudi kineti-čni umetnosti. Razgibanost in monotonost, ponavljanjein spreminjanje grafičnih elementov na slikovnem for-matu ustvarjajo migetajoč ekran. Modri, rdeči, rumeni inzeleni elementi, ki se »pretakajo« po površini, spomi-njajo na povečan prerez televizijske katodne elektronke.

Irena Jeras Dimovska v tehniki cianotipije, svetlobnegaodtisa, posnema modro svetlobo televizijskega zaslona.Skicozno izrisani figuri avtorica kot režiserka postavlja vrazlične kadre, ki se bližajo in oddaljujejo, se ponavljajoin variirajo. Na način, podoben filmu ali stripu, gradi di-namiko pripovedi, ustvarja odnose in razpoloženja. Za-radi hladnih modrih odtenkov in praznih obrazovprevladujeta občutji melanholije in odtujenosti.

Boge Dimovski poudarja ustvarjalni proces, ki bolj kotna vsebinski pripovedi temelji na ekspresiji geste. Deltega procesa je poleg roke tudi naprava, stroj, ki čutno inčustveno potezo digitalizira in prestavi iz subjektivnegav objektivno. Avtor tako gledalca spodbuja k presoji inrazmisleku o bistvu in balastu v risbi, v umetnosti in ži-vljenju. Abstrahirana forma, ki spominja na formatknjige, hkrati pa asociira na pokrajino, podpira idejo oodnosu med naravo in civilizacijo.

Agata Pavlovec je ustvarjalka, ki zna vzpostaviti občut-ljivo razmerje med intimno poetiko in angažirano izpo-vednostjo. Njena slikarska podlaga je bela tkanina, prtali rjuha, tradicionalni ženski material, ki združuje sim-bole življenja, ljubezni in smrti. Horizontalni format de-luje kot filmski trak. S kolažem, poslikavo in risbo jerazdeljen na sekvence oziroma prizore. Ženska figura ssugestivnimi in čutnimi gestami pripoveduje zgodbo –avtoportretno, feministično in univerzalno humanisti-čno.

Slika Barbare Demšar predstavlja lirično abstrahiranopokrajino, v kateri slutimo simbole ptic, oblakov, drevesin zvezd. V isti sliki lahko uzremo tudi pravljični svet,naseljen z nenavadnimi bitji, ali pa v podobi vidimo svetbakterij, kakor bi ga opazovali z mikroskopom. Slikar-stvo Barbare Demšar tako spaja mikro- in makrokoz-mos, domišljijo in realnost, abstrakcijo in predstavnost.Avtorica svojo pripoved zapiše s skrivnostnimi znaki li-kovnega jezika – s točkami, ploskvami in črtami.

Klasična slika in novi mediji

GALERIJA MESTNE OBČINE KRANJ 29

Znaki, ki jih v svoje slike vključuje Klementina Golija,so blizu tako starodavnim zapisom in piktogramom kotsodobnim grafičnim znakom in računalniškim ikonam.Simbolično oko in uho na stilizirani jadrnici lahko be-remo kot sporočilo o videzu in pomenu sveta, ki odsevav umetnosti. Kompozicija je pedantna in čista, dinami-čne kontraste v geometrijsko slikarsko zasnovo pa vna-šajo organska risba, kolažirane teksture in digitalnirastri.Barbara Kastelec izbere renesančni okrogli format,tondo, in v duhu humanizma obuja človekovo zanima-nje za svet okoli sebe, za naravo, njegovo zmožnost ču-denja. Na modrem morskem ozadju, ki nekolikospominja na studijski »blue screen«, vidimo nenavadnokreaturo, rastlino ali žival. Organska oblika živih, kon-trastnih barv se zdi nekako zunajzemeljska. Okrogli for-mat in poudarjena perspektiva vzbujata iluzijo pogledaskozi teleskop v drugačne svetove.

Za neobičajen slikarski format se je odločil tudi MatejBizovičar. Pari okroglih slik so poslikani kot barvitaočesna zrkla, začudeno in vprašujoče uprta v gledalca.Tako avtor odpira vprašanje odnosa med gledalcem insliko, med opazovalcem in opazovanim, med subjek-tom in objektom. Slike, ki dobesedno iščejo in vračajopogled, obiskovalce razstave nagovarjajo k aktivnemudialogu z umetnostjo. Ekspresivne učinke krepijo inten-zivne in kontrastne barve.

MONIKA IVANČIČ FAJFARkustosinja in likovna kritičarka

Likovno društvo Škofja Loka:

BIZOVIČAR MATEJ je rojen 1969 leta v Ljubljani. NaALU je študiral (91-95) smer slikarstvo pri mentorju Gustavu Gna-mušu. Poleg slikarstva se ukvarja s kiparstvom, mozaiki, prostorskimipostavitvami, oblikovanjem notranjih prostorov, izdelavo in oblikova-njem pohištva ter drugih lesenih unikatnih izdelkov, predvsem zlesom. Za sabo ima kar nekaj samostojnih in skupinskih predstavitevdoma in v tujini.

MATEJ BIZOVIČAR, TALPOCULUSveč različnih parov krožnih slik premera med 7 - 60 cm

DEMŠAR BARBARA je diplomirala iz likovne pedago-gike pri prof. H. Gvardjančiču na Pedagoški fakulteti v Ljubljani 1997.Članica Združenja slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) in Zdru-ženja umetnikov Škofja Loka. Študijsko se je izpopolnjevala v CiteFranciji in ZDA. Imela je 26 samostojnih ter preko 170 skupinskih raz-stavah doma in v tujini. Prejela 21 nagrad v Slovenij, Hrvaški in ZDA. W: www.barbarademsar.com

BARBARA DEMŠAR, IN TAKO DALJE,mešana tehnika na kartonu, 95 × 95 × 8 cm, 2015

DIMOVSKI BOGE je leta 1978 diplomiral iz slikarstva,nato je opravil podiplomski študij restavratorstva in konservatorstvater podiplomski specialistični študij grafike na ALU v Ljubljani. Leta1987 si je pridobil naziv docenta za grafiko na Univerzi v Ljubljani terleta 1990 na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji za docenta za ri-sanje in grafiko. Je samozaposlen v kulturi, deluje kot kustos in liko-vni kritik. Do sedaj je imel 51 samostojnih razstav, sodeloval pa je napreko 340 skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je pre-jel pet nacionalnih ter trinajst mednarodnih nagrad.

BOGE DIMOVSKI, BREZ NASLOVAdigitalni tisk, 50 × 70 cm, 2016

30 GALERIJA MESTNE OBČINE KRANJ

KASTELEC BARBARA je rojena 8. sep-tembra 1976 v Kranju. Leta 2001 je diplomirala (pri doc.dr. Nadji Zgonik, prof. Emeriku Bernardu) na ljubljan-ski ALUO, kjer je leta 2004 končala podiplomski študij(prof. Gustav Gnamuš). Nagrade: 2001, 2. nagrada naXI. koloniji diplomantov ALU v Velenju; 2006, nagradaza najboljše delo mladega avtorja na Ex-temporu Piran;2013, VELIKA NAGRADA, Ex-tempore Piran. Leta2006 je pridobila status samostojnega kulturnega de-lavca.

BARBARA KASTELECPRENIA TETRAGONE/PARASTICHOPUS JOHN-SONI, gvaš na platnu, premer 50 cm, 2014

PAVLOVEC AGATA je bila rojena leta 1973v Kranju. Leta 2002 je diplomirala na ALU v Ljubljani.Obiskovala je tudi Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Odleta 2002 razstavlja samostojno, sodeluje na skupinskihrazstavah, kolonijah in delavnicah. Poleg slikarstva seukvarja tudi z gledališčem, pedagoško dejavnostjo inorganizacijo razstav ter prireditev. Je članica Združenjaumetnikov Škofja Loka in ZDSLU. Živi in ustvarja vŠkofji Loki.

AGATA PAVLOVEC, KANALIZIRANJE II.kolaž, mešana tehnika, 31 × 92 cm, 2016

Likovno društvo Kranj:

GOLIJA KLEMENTINA je rojena 26.marca 1966 na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Ac-cademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990diplomirala. Podiplomski študij slikarstva in grafike jeopravila na ALUO v Ljubljani. Doslej je imela 93 samo-stojnih razstav in je sodelovala na več kot 200 skupin-skih predstavitvah doma in v tujini. Prejela je 15nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado. Leta2007 je prejela nagrado Mestne občine Kranj za likovnedosežke.

KLEMENTINA GOLIJAIz cikla VMESNI PROSTOR, akril na platnu100 × 100 cm, 2014

JERAS DIMOVSKA IRENA je rojena17. avgusta 1960 v Kranju, leta 1985 je diplomirala iz sli-karstva na ALU v Ljubljani, ter leta 1988 končala magi-strski študij konservatorstva in restavratorstva znazivom magister umetnosti na isti akademiji. Od leta1990 je članica DSLU v Ljubljani. Od leta 1992 pa je za-poslena v Gorenjskem muzeju v Kranju kot konserva-torsko - restavratorska svetnica. Sodelovala je na prekostopetdesetih skupinskih razstavah doma in v tujini.

IRENA JERAS DIMOVSKA, BREZ NASLOVAcyanotipija, 50 × 70 cm, 2016

GALERIJA MESTNE OBČINE KRANJ 31

KALINŠEK LOJZE je rojen leta 1956. Leta 1977 je diplomi-ral na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po končanem študiju seredno udeležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanjdoma in v tujini. Ukvarja se tudi z ilustracijo, fotografijo in oblikova-njem na grafičnem in tehničnem področju. Za seboj ima več kot 70samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav doma in v tujini.

LOJZE KALINŠEK, SPET PRIHAJAMO I.digitalna grafika na platnu, 100 × 80 cm, 2016

LUKAN MARKO se je rodil 27. julija 1988 v Kranju. Odrojstva je gluh. Osnovno šolo je obiskoval na Zavodu za gluhe in na-glušne v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjošolo za oblikovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje vLjubljani. Po opravljenem likovnem preizkusu je bil leta 2007 sprejetna Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer jejunija 2013 pridobil naziv akademski slikar.

MARKO LUKAN, VLADAR, akril, kolaž, 100 × 150 cm, 2012

PUHAR ZMAGO je rojen leta 1952 v Kranju. Na ALUO vLjubljani je leta 1977 diplomiral iz slikarstva. Njegov opus obsega večkot 60 samostojnih razstav po Sloveniji in v evropskih državah, ter vNew Yorku. Poleg tega je sodeloval v številnih skupinskih likovnihprojektih doma in v tujini. Od marca 2007 se v lastnem ateljeju, vokviru družinskega podjetja Puhart v Kranju, posveča samostojnemuustvarjanju in likovnemu izobraževanju vseh generacij.

ZMAGO PUHAR, DIGI DIGIakril in kolaž na platnu, 50 × 70 cm, 2016

SLAPAR NEJČ je rojen 10. marca 1945 v Stražišču pri Kranju.Po končani gimnaziji se je najprej odločil za študij gradbeništva, natopa se je preusmeril v grafično industrijo. Kasneje se je kot grafik po-polnoma predal likovni umetnosti, vmes je nekaj časa deloval kotsvobodni umetnik. Imel je preko sto samostojnih in okoli petdesetskupinskih razstav pri nas in v tujini. Udeležil se je več likovnih ko-lonij in ex-temporov. Živi in ustvarja v Stražišču pri Kranju.

NEJČ SLAPAR, MODULARNA SLIKA (detajl) akril na kartonu, 105 × 36 cm, 2016

32 RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC, Fotografija Avstrija - Slovenija

RA

ZS

TA

VN

I PA

VIL

JON

JUG

OV

IC, Fotografija A

vstrija - Slovenija

WOLFGANG DABORER v fotografiji išče detajle, kisami po sebi ne izstopajo, a so kljub temu del nekezgodbe in likovne izpovedi. V tem primeru išče sledi li-kovnih elementov v predmetih realne zaznavnosti innjihovo prepletanje. Izseki, različnih zornih kotov,hkrati odkrivajo osvetljenost in s tem plastičnost terosenčenost, v katero je zavita ploskovitost. Na drugistrani pa gre za prikaz napredka industrializacije in člo-vekove domišljije.

Dela IRMGARD HUMMITZSCH so kot arhitekturno,prostorsko zaznamovane kompozicije čistih nasprotij, kinas že ob prvem pogledu preslepijo. Preplet ploskovito-sti in prostora, svetlega in temnega, abstraktnega in real-nega, nas popelje v nenavadne kompozicijske rešitve, kibi jih lahko iskali v urbanem okolju velikih mest. A vseskupaj je le iluzija na bleščečih aluminijastih ploščah,kjer se spajajo izseki fotografij v tehniki kolaža.

SIEGI KLEINDEINST se predstavlja s fotografijami na-stalimi v Istrskem mestu Grožnjan, ki je poznan kot"mesto umetnikov". Deli iz cikla Pepel in papir prikazu-jejo to kar nam pove že samo ime. Gre za izseke pogo-rišča, na katerih je ožgan papir ali časopis, les in oglje.Lahko bi rekli, da se v fotografiji skriva globlji pomen alisimbolika, neka preteklost in ponoven dvig, ki naj bitemu sledil ali pa gre le za naključje, ki jo predrami.

VASJA DOBERLET v svojih delih izpostavi arhitek-turne objekte moderne dobe, ki vzbujajo občudovanje inhkrati odpor. Skeletne zgradbe sestavljene iz številnihkvadratnih ali pravokotnih oken, so kot modularnenamnožene enote. V njih se blešči svetloba in glede navremenske razmere prezentirajo nenavadno igro narav-nega okolja. Po drugi strani pa v njih najdemo vzpored-nico s piksli ali slikovnimi elementi.

Avstrija

DABORER WOLFGANG je rojen 1963 leta. Študiralje pri Prof. Wilhelm Drach od leta 1983 - 88 na "Die Graphische" naDunaju. Od 1989 leta živi in dela v Špitalu ob Dravi. Razstavlja od1988 leta doma in v tujini (Mala Galerija in Galerija dr. Ceneta Av-guština - Kranj (SLO), Künstlerhaus Klagenfurt, Casello di GuardiaPorcia, Galerie SUR - Wien (P), Galerie Gabriel – Wien…). Od leta2003 je član Likovnega društva Koroške. W: www.daborer.at

WOLFGANG DABORER, BRÜCKEfotoprint na aluminijskih – Dibond ploščah, 80 × 80 cm, 2015

BOŠTJAN GUNČAR se predstavlja s ciklom STREETPOOL DANCE. Pred nami se odpre urbani ambientkot obstranska pripoved, s poudarkom na ženski fi-guri, ki je hkrati glavna protagonistka njegovih foto-grafij. Le-ta je postavljena v prednji plan in usmerjanaš pogled v diagonalni liniji. Gre za dramatičen za-mrznjen trenutek, ujetega, napetega telesa, ki ga umiris statičnim kipom v ozadju.

BISERKA KOMAC raziskuje in odkriva v svoji foto-grafiji nenavadne kombinacije, oblike in lastnosti mate-riala, ki jih prikazujeta izbrani deli s tlakovci in stoli.Zopet se pred nami razkriva problematika ploskovito-sti in tri dimenzionalnosti, konveksnosti in konkavno-sti, osvetljenosti in osenčenosti ter medsebojna igrabarvnega spajanja. V celotnem sklopu pa gre za iskanjelikovnosti v posameznih komponentah našega vsa-kdana.

V fotografijah NIKA SLADIČA je opaziti navihanoigrivo kolažno pripoved. Deli "Opazovalca" in "Kate-drala" sta kot izseka iz fotografovega dnevnika, kot za-lezovalca nekega objekta ali hudomušna predstavasamega sebe. V živahnih detajlih vidimo sledi odble-skov popačenih v oknih, ki so ohranili življenje. V ce-loti pa so le-ti del sive fasade mračnega pustega bloka,kot prikaz živahnosti, ki nas čaka zunaj naših sten.

MELITA AŽMAN, dipl. univ. um. zg.

RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC 33

HUMMITZSCH IRMGARD je rojena 1950leta v Leibnitz / Štajerska. Študirala je pedagoško smer mate-matike in športa. Od 1979 živi in dela v Celovcu / Klagenfurt.Je članica Likovnega društva Koroške. Razstavlja na samostoj-nih razstavah: St. Veit an der Glan, Dunaj, Althofen, Leibnitz,Klagenfurt, Wolfnitz in skupinskih predstavitvah. W: www.hummitzsch.at

IRMGARD HUMMITZSCH, BREZ NASLOVAfoto-kolaž, mešana tehnika na aluminij Dibond ploščah99 × 99 cm, 2016

KLEINDEINST SIEGI je rojena leta 1962. Živi indela v Eibiswaldu na Štajerskem. Leta 1985 je zaključila so-cialno akademijo v Gradcu. Obiskovala je poletno šolo zaumetnost in ulično gledališče. Umetniško se udejstvuje od leta1991, na področju slikarstva, fotografije, kiparstva in inštala-cij. Je članica Združenja za likovno umetnost "Atelier YingYang Galerija Centrum" v Gradcu. Razstavlja doma in v tu-jini. W: www.siegi-kleindienst.at

SIEGI KLEINDEINST, ASCHE UND PAPIERfotoprint na aluminijskih – Dibond ploščah, 40 × 60 cm

Slovenija

DOBERLET VASJA je rojen 1946 leta v Ljubljani inje mojster fotografije pri FZS. S fotografijo se ukvarja od leta1968. Razstavlja doma in po svetu. Do sedaj je imel 24 samo-stojnih razstav, sodeloval pa je na preko 600 razstavah. Prejelveč kot 100 nagrad, med njimi: mu je FIAP podelil naslov pla-tinasti odličnik (EFIAP/p); 2013, velika bronasta plaketamesta Kranj; FZS mu je podelil najvišje priznanje - Puharjevonagrado. Živi v Kranju.

VASJA DOBERLETORWELLIJA – MINISTRSTVO RESNICEapril 2005, Paris

34 RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC

GUNČAR BOŠTJAN je rojen 7. septembra1963 v Kranju. Po končani srednji šoli je vpisal študijBiologije v Ljubljani, kasneje pa še VŠOD Kranj. Že vsrednji šoli je pokazal nadarjenost in veselje do fotogra-fije in v tistem obdobju tudi dobil prva pomembnejšapriznanja in nagrade za svoje fotografije. Deluje v Kra-nju kot samostojni fotograf na področju umetniške inkomercialne fotografije.

BOŠTJAN GUNČAR, STREET POOL DANCEfotografija, 30 × 45 cm

KOMAC BISERKA rojena 27. maja 1949 vLjubljani. Najprej je študirala arhitekturo, ki je ni do-končala, ker se ji je »zgodila« družina, nato pa je po ne-kajletnem premoru naredila sprejemne izpite na ALUOv Ljubljani, kjer je diplomirala iz grafičnega oblikovanjapri profesorjih Ranku Novaku in Miljenku Liculu. Sli-kanje na ALUO je potekalo pri docentu akad. slik. Eme-riku Bernardu, kiparstvo pa pri prof. Luju Vodopivcu.

BISERKA KOMAC, BREZ NASLOVAfotografija, 60 × 80 cm, 2015

SLADIČ NIKO je rojen 20. januarja 1959 v Kra-nju. Od leta 2001 je član Fotografskega društva JanezPuhar Kranj. Doma in v tujini je za svoje fotografije pre-jel številne nagrade. Fotografska zveza Slovenije mu jeleta 2010 podelila naslov mojster fotografije, Medna-rodna zveza za fotografsko umetnost FIAP (FederacionInternationale de L'art Photographique) pa leta 2008naziv AFIAP – umetnik in leta 2010 častni naziv EFIAP-odličnik.

NIKO SLADIČ, OPAZOVALEC50 × 50 cm, 2016

RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC - Srečanje Koroška (A) in Gorenjska (SLO) 35

V razstavnem paviljonu Jugovic že vrsto let v okviru festivala postavljamo razstavi, ki soočata ustvarjalnost avstrij-skih umetnikov in ustvarjalcev iz Gorenjske. Take razstave nosijo v sebi idejo zbliževanja med kulturami in ustvarjalcisamimi.V zadnjih letih smo sodelovali z galerijo Vorspann – Vprega s katero smo razvili prijateljsko in strokovno sodelovanje.Veliko naših članov je bilo predstavljeno v Železni Kapli in po drugih razstaviščih na Avstrijskem Koroškem. Letos smo avtorje izbrali iz različnih koroških krajev, tako da zaokrožajo podobo ustvarjalnosti v tej avstrijski pokra-jini.Skupna tema letošnjih razstav je Digitalna podoba in klasična slika, ki je motivirala tako člane Likovnega društvaKranj, kot tudi ustvarjalce, ki prihajajo iz sosednje države.Ob tej priložnosti se zahvaljujem tudi družini Jugovic, ki že vrsto let sodeluje pri večjih prireditvah Likovnega društvaKranj.Hvala jim za vse storjeno.


Avstrija

CMELKA HELGA je rojena 1952 leta v Mödling/NÖAvstrija. Od 1990 je članica Wiener Künstlerhauses. Je dobitnicapriznanj in nagrad, med drugim: leta 1989 in 1992 nagrada zaumetniško promocijo, sklada Dunajske gospodarske zbornice.Leta 2001 je prejela štipendijo regijske pokrajine Paliano, Italija.Redno obiskuje simpozije ter razstavlja doma in v tujini. Sodelujena Grafičnih bienalih in trienalih ter knjižnih projektih. Živi inustvarja v Spodnji Avstriji in na Dunaju. W: www.cmelka.at

HELGA CMELKA, ERINNERUNGEN AN ... II. slika na platnu, 80 × 70 cm, 2016

KRAMMER RENATE se od leta 1989 ukvarja s slikar-stvom, grafiko, videom, fotografijo in scenografijo. Izobraževanjepri profesorjih: Giselbert Hoke, Rivka Rinn, Helmessen, Staudac-her, Rotterdam in Rebecca Little John. Je članica Gruppe 77 inzdruženja ACRYL. Notranje opreme za Time-Space-Existence, 15.Architecturebiennale 2016, Benetke, Palazzo Mora. Živi in dela vKumbergu pri Gradcu. W: www.renate-krammer.at, E: [email protected]

RENATE KRAMMER, HOME, tuš, 80 × 80 cm, 2013

RA

ZS

TA

VN

I P

AV

ILJO

N J

UG

OV

IC -

Sre

čanj

e K

oroš

ka (A

) in

Gor

enjs

ka (S

LO

)

RIEGELNIK SUSANNE je rojena v Budimpešti.V letu 1993 se je izpopolnjevala na Mednarodni polletni likovniakademiji za likovno umetnost v Salzburgu pri HermannuNitschu. Ukvarja se s slikarstvom in grafiko. Sodelovala je naštevilnih samostojnih in skupinskih razstavah, mdr. Rimu, Du-naju, Peterburgu, Pragi, Budimpešti, Dubaju, Talinu... Njenadela se nahajajo v številnih zbirkah in muzejih. Živi in ustvarjana Dunaju in na Koroškem.

SUSANNE RIEGELNIK, KRANJ, akril na platnu,100 × 100 cm

TOMASSETTI LARISSA je rojena leta 1972 vGmündu. Študirala je slikarstvo in grafiko pri Prof. Stejskaluna HS „Mozarteum“ v Salzburgu, kjer je diplomirala z odliko.Zanima jo risba, slikarstvo in fotografija. V kulturnem mestecuGmündu ima z možem Atelje Larissa & Frank Tomassetti(Kropiunik), ki se nahaja v Parterju Maltatora, ter je dnevnoodprt od meseca maja do meseca oktobra. W: www.larissa-to-massetti.com

LARISSA TOMASSETTI, CONCEAL AND DECEIVE 6tm., 60 × 80 cm, 2016

NOVAK NEŽIKA je rojena 1961 v Železni Kapli. Leta1979 je maturirala na Zvezni realni gimnaziji BORG v Celovcu.Od leta 1985 do 1988 dela v različnih specializiranih delavni-cah keramike na Koroškem. Od leta 1988 do 1990 je naredilamojstrsko šolo keramičnega ustvarjanja v Gradcu. Leta 1990 jeopravila mojstrski izpit iz keramike. Od leta 1990 naprejustvarja kot svobodna umetnica v Beli pri Železni Kapli. W:www.novakart.at

NEŽIKA A. NOVAK, POGLED Z DRUGE STRANIkeramični objekt, žgana glina – gravura, 40 × 25 cm, 2016

36 RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC- Srečanje Koroška (A) in Gorenjska (SLO)

Slovenija

FRANC BEŠTER je rojen leta 1957. Maturiral je na gimnazijiKranj. Študijsko pot je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost vLjubljani kjer je leta 1983 diplomiral pri profesorjih: Š. Planinc, J. Ber-nik, G. Gnamuš. Do sedaj je imel okoli 50 samostojnih razstav, sodelo-val pa je tudi na številnih skupinskih razstavah, kolonijah inEx-temporih. Je član ZDSLU in LD Kranj in Društva oblikovalcev Slo-venije.

FRANC BEŠTER, BLAGOSLOV, akril na platnu, 80 × 60 cm, 2016

ČERU BOLESLAV je rojen 19. septembra v Ljubljani. Že vrani mladosti se je ukvarjal z risanjem, z leti pa se je s poglabljanjem vslikarstvo razvil. Imel je več samostojnih likovnih razstav. Udeležuje setudi skupinskih razstav po Sloveniji in v tujini (Italija, Nemčija, Češka,Avstrija). Za svoje delo je prijel tudi priznanja. Je član ZDSLU in članLD Kranj. Živi in dela v Kranju.

BOLESLAV ČERU, NACLLINE I.akril, platno in print na plastični foliji, 100 × 70 cm, 2016

DIMOVSKI BOGE je leta 1978 diplomiral iz slikarstva, natoje opravil podiplomski študij restavratorstva in konservatorstva ter po-diplomski specialistični študij grafike na ALU v Ljubljani. Leta 1987 sije pridobil naziv docenta za grafiko na Univerzi v Ljubljani ter leta1990 na Univerzi Cirila in Metoda v Makedoniji za docenta za risanje ingrafiko. Je samozaposlen v kulturi, deluje kot kustos in likovni kritik.Do sedaj je imel 51 samostojnih razstav, sodeloval pa je na preko 340skupinskih razstavah doma in v tujini. Za svoje delo je prejel pet nacio-nalnih ter trinajst mednarodnih nagrad.

BOGE DIMOVSKI, BREZ NASLOVA, digitalni print, 50 × 70 cm, 2016

ERŽEN JOŽE je rojen 19. februarja 1946 v Ljubljani. Študij ki-parstva in grafike na ALU v Ljubljani je končal leta 1970. Leta 1967 jeprejel študentsko Prešernovo nagrado. Doslej je imel 90 samostojnihrazstav in 150 skupinskih razstav. Sodeloval je na različnih Ex-tempo-rih, bienalih in trienalih ter likovnih kolonijah. Največ je razstavljal naHrvaškem, Koroškem, Nemčiji in po bivši Jugoslaviji.

JOŽE ERŽEN, DEBELORITNA, terakota, 24 × 19 × 30 cm


38 RAZSTAVNI PAVILJON JUGOVIC - Srečanje Koroška (A) in Gorenjska (SLO)

FRAS VLADO je rojen 29. julija 1955 leta v Ljubljani. Obiskovalje oddelek za grafiko na SŠOF v Ljubljani. Leta 1985 se je zaposlil na Za-vodu za varstvo kulturne dediščine. Sodeloval je pri delih in projektihna vseh zvrsteh kulturne likovne dediščine. Leta 2002 je diplomiral izrestavratorstva na ALUO v Ljubljani, kasneje pa še magistriral. Podi-plomski študij na FF v Ljubljani, na oddelku za umetnostno zgodovino,smer heritologija.

VLADO FRAS, EMBRIOsmolno oljne barve, akril na platnu, 40 × 30 cm, 2014

JERAS DIMOVSKA IRENA je rojena 17. avgusta 1960 vKranju, leta 1985 je diplomirala iz slikarstva na ALU v Ljubljani, ter leta1988 končala magistrski študij konservatorstva in restavratorstva z na-zivom magister umetnosti na isti akademiji. Od leta 1990 je članicaDSLU v Ljubljani. Do sedaj je imela 29 samostojnih ter preko 150 sku-pinskih razstav doma in v tujini. Za svoje delo je prejela eno nacionalnoin eno mednarodno nagrado.

IRENA JERAS DIMOVSKA, BREZ NASLOVA digitalna slika, 60 × 100 cm, 2013

LUKAN MARKO se je rodil 27. julija 1988 v Kranju. Od roj-stva je gluh. Osnovno šolo je obiskoval na Zavodu za gluhe in naglušnev Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je vpisal na Srednjo šolo za obli-kovanje in fotografijo, smer industrijsko oblikovanje v Ljubljani. Poopravljenem likovnem preizkusu je bil Leta 2007 sprejet na Akademijoza likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je junija 2013 prido-bil naziv akademski slikar.

MARKO LUKAN, SRCE, akril na platnu, 80 × 80 cm, 2016

OREL IRENAje študirala likovno pedagogiko na Pedagoški fa-kulteti v Ljubljani, kjer je leta 2006 tudi diplomirala na temo iz sodobneumetnosti. Istega leta je zaključila tudi šolo za kustose na SCCA. Tre-nutno zaključuje študij magisterija, smer slikarstvo na Akademiji za li-kovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Živi in dela v Ljubljani.

IRENA OREL, STRANGERS WHEN WE MEETmešana tehnika, 50 × 35 cm, 2016


PUHAR ZMAGO je rojen leta 1952 v Kranju. Na ALUO v Lju-bljani je leta 1977 diplomiral iz slikarstva. Njegov opus obsega več kot 60samostojnih razstav po Sloveniji in v evropskih državah, ter v NewYorku. Poleg tega je sodeloval v številnih skupinskih likovnih projektihdoma in v tujini. Od marca 2007 se v lastnem ateljeju, v okviru družin-skega podjetja Puhart v Kranju, posveča samostojnemu ustvarjanju in li-kovnemu izobraževanju vseh generacij.

ZMAGO PUHAR, DIGI DAGI, akril na platnu, 70 × 100 cm, 2016

SERPAN SITAR EVA je rojena 1976 leta v Kranju. Leta 2003 jediplomirala pod mentorstvom profesorja Darka Slavca, smer slikarstvona šoli za risanje in slikanje – Visoki strokovni šoli v Ljubljani. Na isti šolizaključuje magistrski študij, smer slikarstva. Je članica Zveze društev slo-venskih likovnih umetnikov in Likovnega društva Kranj.

EVA SERPAN SITAR, PALMA, PTIČ IN ČOLNakril, kolaž na platnu, 40 × 50 cm, 2016

ZAVODNIK CATHERINA je rojena 6.9.1975 v Ljubljani.Leta 2000 je diplomirala iz industrijskega oblikovanja, leta 2003 iz ume-tniške grafike, leta 2008 pa je magistrirala iz slikarstva na ALUO v Lju-bljani. Med leti 2000 in 2004 je svoje grafično znanje je nadgrajevala vUrbinu v Italiji. Razstavlja tako doma kot v mednarodnem prostoru. Leta2011 je bila s sliko September sprejeta na javni poziv umetnikom v Se-verni Evropi, Spring Exhibition 2011 v Kunsthal Charlottenborg (Dan-ska). Je članica LDK. W: www.catherina1.com

CATHERINA ZAVODNIK, DEČEK S ČEŠNJAMI

giclee print na platno, 80 × 120 cm, 2016

ME

ST

NA

KN

JIŽN

ICA

KR

AN

J – digitalno v klasični modernistični sliki L

D K

ranj

40 MESTNA KNJIŽNICA KRANJ – digitalno v klasični modernistični sliki LD Kranj

Digitalna podoba in klasična slika imata pomembnomesto v umetnostni zgodovini. Klasična slika je starejšain zato nudi večji in časovno daljši pregled in razvoj. Fo-tografija ali digitalni mediji pa nastopita kasneje, a zatonimata nič manjše vloge. Lahko bi celo rekli, da sta namslednji ponudili in odprli pogled v drugačen svet, s svo-jim karakterističnim umetniškim značajem in nam omo-gočata z ustreznim znanjem lažjo in hitrejšo možnostmanipulacije le-te. Danes tako lahko vidimo kombina-cijo obeh ter interakcijo, ki odpira različne možnosti indaje nove priložnosti za nadaljnji razvoj.

BOGE DIMOVSKI s čisto risbo nakazuje likovno po-dobo kot abstrahirano redukcijo na njene elemente, zakaterimi se skriva naravno okolje, ki mu predstavlja za-točišče in umik.

ANDREJA ERŽEN v svojem delu spominjajočem na ti-skan plakat kaže preplet obeh medijev, ki pa je le vizua-len. V resnici se za njim skriva naslikano delo skolažnim podajanjem barvne površine.

IRENA JERAS DIMOVSKA nas popelje v svet ab-straktnega, naravnega, barvnega in živahnega okolja,sestavljenega iz barvnih ploskev, ki vsebujejo linijskozarisane podobe ženskega telesa.

MILENA KAFOL je združila različne barvne ploskve vizsek, kjer ni stroge zamejenosti, temveč gre za prepleta-nje in razlivanje barvnih enot, kot ostanek neke tiskanezgodbe, ki jo je že načel zob časa.

LOJZE KALINŠEK se podaja v svet digitalnih medijevin računalniško izdelane slike, ki spaja novi medij ozna-čen s ploskovitostjo in klasično podobo, ikono Willen-dorfske Venere, izstopajočo v ospredje z vso svojotelesnostjo.

BISERKA KOMAC se predstavlja z delom, ki na prvipogled deluje kot čisti kolaž z osrednjo digitalno po-dobo, v drugem pa se razkrijejo posamezne sledi barv-nih odtisov in manipulacij, ki jih dosega z uporaborazličnih tehnik.

MIHA PERČIČ se vrača k čisti grafični podobi dela,kot abstrahirani sliki, zbledeli ali neizostreni, sestavljeniiz posameznih enot, ki tvorijo neko celoto.

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ z delom "7 palčkov", pred-stavi zanimivo kombinacijo digitalnega tiska in klasičneslike v različnih tehnikah likovnega izražanja. Obemapa je skupna linijska risba.

META ŠOLAR se ukvarja s problematiko sodobnegasveta, kjer nas na vsakem koraku nadlegujejo socialnimediji in prenašajo naše življenje v virtualni vzporednisvet. Tako je njena slika odsev le tega..MARUŠA ŠTIBELJ posega po kolažni tehniki kotosrednjem elementu njenih del. Kompozicije nastajajokot prepleti premišljenih izrezkov iz različnih medijevin spajajo digitalno s klasičnim.

BRINA TORKAR s fotografijo odpira pogled v premi-šljeno kompozicijo, v katero je ujela utrip razgibanostiin razburkanosti morja, ki udarja ob statičnost in podu-hovljenost neuklonljive človeške podobe.

KAJA URH se predstavlja z rastrsko, linijsko sliko, kiprekriva in zakriva realno podobo dečka in ga hkratipodvoji ter prikaže kot odsev. Celota je kot produkt sli-karske tehnike z močnim vplivom digitalnega časa.

CATHERINA ZAVODNIK združi s pomočjo digitalnetehnologije, po zgledu kolažne tehnike fotografijo, po-sameznih detajlov in risbo v zaključeno tiskano celoto,kjer je prisotna tako ploskovitost kot plastičnost.


BOGE DIMOVSKI je leta 1978 diplomiral iz slikarstva,nato je opravil podiplomski študij restavratorstva in konservator-stva ter podiplomski specialistični študij grafike na ALU v Lju-bljani. Leta 1987 si je pridobil naziv docenta za grafiko na Univerziv Ljubljani ter leta 1990 na Univerzi Cirila in Metoda v Makedonijiza docenta za risanje in grafiko. Je samozaposlen v kulturi, delujekot kustos in likovni kritik. Do sedaj je imel 51 samostojnih razstav,sodeloval pa je na preko 340 skupinskih razstavah doma in v tujini.Za svoje delo je prejel pet nacionalnih ter trinajst mednarodnih na-grad.

BOGE DIMOVSKI, BREZ NASLOVAdigitalni print, 50 × 70 cm, 2016

MESTNA KNJIŽNICA KRANJ 41

ERŽEN ANDREJA je rojena 1969 leta v Ljubljani. Leta 2009je diplomirala iz slikarstva in likovne teorije na ALUO v Ljubljani. De-luje na področju slikarstva, instalacije, grafike, ilustracije, animacije ingrafičnega oblikovanja. Prejela je priznanje za kvaliteto likovnih del naFestivalu likovnih umetnosti Kranj 2013 - ZDSLU. Do sedaj je imela večsamostojnih in skupinskih razstav. Je članica ZDSLU in ima status sa-mostojne ustvarjalke na področju kulture.

ANDREJA ERŽEN, EGO LOST, akril na platnu, 52 × 102 cm

JERAS DIMOVSKA IRENA je rojena 17. avgusta 1960v Kranju, leta 1985 je diplomirala iz slikarstva na ALU v Ljubljani, terleta 1988 končala magistrski študij konservatorstva in restavratorstva znazivom magister umetnosti na isti akademiji. Od leta 1990 je članicaDSLU v Ljubljani. Do sedaj je imela 29 samostojnih ter preko 150 sku-pinskih razstav doma in v tujini. Za svoje delo je prejela eno nacionalnoin eno mednarodno nagrado

IRENA JERAS DIMOVSKA, BREZ NASLOVAdigitalna slika, 60 × 100 cm, 2013

KAFOL MILENA je rojena 10. januarja 1947 v Novem Sadu. Vletih 1965−1970 je študirala jezike na FF v Ljubljani. Preizkusila se je narazličnih področjih umetniškega izražanja. Leta 2010 se je vpisala vprvi letnik rednega študija slikarstva na ALUO v Ljubljani, kjer je leta2013 diplomirala. Trenutno končuje magistrski študij slikarstva na istiakademiji. Razstavljala je na nekaj skupinskih in samostojnih razsta-vah. Živi in dela v Ljubljani.

MILENA KAFOL, DIALOGUE, akril na platnu, 100 × 100 cm, 2016

KALINŠEK LOJZE je rojen leta 1956. Leta 1977 je diplomiralna Pedagoški akademiji v Ljubljani. Po končanem študiju se redno ude-ležuje vsakovrstnih likovnih kolonij, simpozijev in srečanj doma in vtujini. Ukvarja se tudi z ilustracijo, fotografijo in oblikovanjem na grafi-čnem in tehničnem področju. Za seboj ima več kot 70 samostojnih inveč kot 200 skupinskih razstav doma in v tujini.

LOJZE KALINŠEK, SPET PRIHAJAMO IV.digitalna grafika na platnu, 100 × 80 cm, 2016

42 MESTNA KNJIŽNICA KRANJ

KOMAC BISERKA je rojena 27. maja 1949 v Lju-bljani. Najprej je študirala arhitekturo, ki je ni dokončala, ker seji je »zgodila« družina, nato pa je po nekajletnem premoru nare-dila sprejemne izpite na ALUO v Ljubljani, kjer je diplomirala izgrafičnega oblikovanja pri profesorjih Ranku Novaku in Mi-ljenku Liculu. Slikanje na ALUO je potekalo pri docentu akad.slik. Emeriku Bernardu, kiparstvo pa pri prof. Luju Vodopivcu.

BISERKA KOMAC, G - SPPOTakril na platnu, 60 × 70 cm, 2016

PERČIČ MIHA je rojen leta 1972 v Kranju. Diplomiral jeleta 1997 na ALUO v Ljubljani smer vizualne komunikacije. Leta2002 je končal podiplomski študij grafike, pri prof. Branku Su-hyju in si pridobil naziv magister likovnih umetnosti. Sodelujena samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu. NaFestivalu likovnih umetnosti v Kranju 2013, je prejel priznanjeZDSLU za kakovost likovnih del. Dela kot samostojni kulturnidelavec.

MIHA PERČIČ, DIGITALNI HROŠČ 2lesorez, 100 × 70 cm, 2016

SRDIĆ JANEŽIČ ZORAN, rojen 4. septembra1974. v Kranju. Študiral na ALUO v Ljubljani, smer kiparstvo,kjer je diplomiral leta 2004 pri prof. Sreču Draganu. Po konča-nem študiju se je zaposlil v delavnici Lutkovnega gledališča Lju-bljana kot oblikovalec lutk - kipar. Študijsko se izpopolnjuje naraznih mojstrskih delavnicah obdelave različnih materialov.Ukvarja se z risbo, kiparstvom in performansom. Živi inustvarja v Ljubljani.

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ, 7 PALČKOV (detajl)mešana tehnika, oljne krede, akril, digitalni tisk, les35 × 210 cm, 2016

ŠOLAR META , rojena leta 1989, je študirala slikarstvona Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani,kjer je leta 2014 tudi diplomirala. Je članica Zveze društev slo-venskih likovnih umetnikov in Likovnega društva Kranj. Sode-lovala je na več skupinskih in samostojnih razstavah poSloveniji in Evropi. Živi in ustvarja v Radovljici. W: www.metasolar.si

META ŠOLAR, #PAINTING #ART

akril na platnu, 120 × 100 cm, 2016

MESTNA KNJIŽNICA KRANJ 43

ŠTIBELJ MARUŠA se je po Gimnaziji Kranj vpisala na oddeleklikovne pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani. Izobraževala se je napodročju filma in videa ter diplomirala na temo sporočilnosti barv vfilmu. Delovala je tudi kot asistentka režije, delala reportaže ter fotorepor-taže in se udeleževala različnih likovnih in filmskih delavnic. Od leta 2012se ukvarja predvsem z tehniko kolaža in ilustracijo. Razstavlja doma in vtujini. W: www.marusastibelj.com

MARUŠA ŠTIBELJ, DRAWING TOOL, kolaž, 35 × 50 cm, 2016

TORKAR BRINA je rojena 8. marca 1978 na Jesenicah. Zaklju-čila je SŠOF v Ljubljani, smer grafični oblikovalec. Leta 2002 se je vpisalana ALUO smer slikarstvo. Leta 2005 je tri mesece študirala na NationalCollege of Art and Design v Dublinu na Irskem. Diplomirala je 2007, natemo Slika kot prostor izmenjave piktoralnih in sodobnih reprodukcijskihpostopkov, pod mentorstvom doc. prof. Sergej Kapusa. Trenutno nada-ljuje podiplomski študij na ALUO.

BRINA TORKAR, ČAŠČENJE VENEREavtorica koncepta Brina Torkar, avtor fotografije Boris Zabukovec42 × 65 cm, 2016

URH KAJA je rojena leta 1988 v Kranju. Študijsko pot je začela naALUO v Ljubljani, smer slikarstvo, kjer je leta 2012 diplomirala. Trenutnozaključuje magistrski študij na isti inštituciji. Je članica Zveze društev slo-venskih likovnih umetnikov in LD Kranj. Prejela je nagrado Grand PrixZUŠL (Ex-tempore Iveta Šubica , 2014) in Nagrado Fo.Vi (Ex-temporePtuj, 2015). Svoja dela pa predstavlja na samostojnih in skupinskih razsta-vah. W: www.kajaurh.com

KAJA URH, RINGA ROSES IX., diptih, akril na platno, 80 × 40 cm, 2016

ZAVODNIK CATHERINA je rojena 6.9.1975 v Ljubljani.Leta 2000 je diplomirala iz industrijskega oblikovanja, leta 2003 iz umetni-ške grafike, leta 2008 pa je magistrirala iz slikarstva na ALUO v Ljubljani.Med leti 2000 in 2004 je svoje grafično znanje nadgradila v Urbinu v Italiji.Razstavlja tako doma kot v mednarodnem prostoru. Leta 2011 je bila ssliko September sprejeta na javni poziv umetnikom v Severni Evropi,Spring Exhibition 2011 v Kunsthal Charlottenborg (Danska). Je članicaLDK. W: www.catherina1.com

CATHERINA ZAVODNIK, WAGANDA 410. (Opus Sakralni drevesni Da Vincijevi zapisk)Orig. Giclée print na pleksi steklo, 89 × 64,5 cm

44 MAKEDONSKI KULTURNI CENTER - MITO GEGIČ, DOMEN DIMOVSKI

MA

KE

DO

NS

KI K

UL

TU

RN

I CE

NT

ER

- MIT

O G

EG

IČ, D

OM

EN

DIM

OV

SKI

MITO GEGIČ

Zelo rad posega po sodobni »digitalni« tehnologiji pričemer upošteva splošne, globalne in lokalne dogodke.V likovnem smislu se naslanja na postmodernističnoprakso. Izhodišče njegovega likovnega dela izhaja izraznovrstnih tradicionalnih motivov od žanrskih do fi-guralnih, gre predvsem za prvinskost lova, gozdnihpokrajin in lovskih trofej. Neodvisno od letnih časovmu glavno prioriteto predstavlja skrb za varovanjeokolja. Slikarska dela Mita Gegiča nastajajo po lastnihfotografskih predlogah ali izposojenih posnetkih iz in-ternetnih strani. Prenos in povečava fotografskihpodob na slikovno ploskev poteka preko digitalne teh-nologije. Sledi slikanje z akrilnimi barvami na nesta-bilno, (ne)tradicionalno slikovno podlago kot sopapirni lepilni trakovi nalepljeni eden poleg drugega.Po končanem slikarskem delu začenja s procesom pre-obrazbe oz. s postopkom razgrajevanja, podiranja, pre-mestitve trakov v zaključene kompozicijske rešitve,kjer pa še vedno ostaja pod vplivom predhodne slikar-ske faze, torej časa razdvojenosti in premisleka. Odločase za neke vrste monokromno upodobitev, ki zaživišele s kontrastnimi barvnimi svetlo-temnimi poudarki,z razpršenimi lepilnimi trakovi, (ne)povezanimi vsnope v različnih smereh in z večjimi ali manjšimi raz-miki na mlečno belem platnu. Pri kolažno recikliranempostopku avtor ohrani samo figurativni, nosilni delmotiva, kjer ostaneta samo človek- lovec in divjad –žrtev. Premeščanje trakov na drug nosilec iste velikostije »vrhunec«, njegovega značilnega umetniškega iz-raza. Mito Gegič stremi k perfekcionistično razisko-valni senzibilnosti, tehnično in miselno popolniprodukcijski angažiranosti, ki ga uvršča med mladepripadnike slovenskega multimedijskega ustvarjanja.Njegovi silhuetni obrisi so op artistično estetsko obar-vani zaradi česar doživljamo vsebino slike kot odtis,produkcijo originalnosti in urejenosti. Neodvisno odvsebine ostaja njegov proces slikanja je univerzalna,atraktivna rešitev uporabna za katerokoli likovno teh-niko in temo.Izbrana dela na razstavi so plod večletnih raziskovanjo lovski tematiki. Na tej podlagi je nastal pronicljiv»arhaični« cikel z vpogledom na nostalgične dogodkeiz otroštva in mladosti. Cikel razkriva kronološki po-gled na njegov likovni razvoj. Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik

DOMEN DIMOVSKIAvtorski video film Domna Dimovskega je nastal obpočastitvi 70 letnice ustanovitve Akademije za likovnoumetnost in oblikovanje v Ljubljani. Predvajan je bil narazstavi z naslovom ALUO LXX Preteklost, sedanjost,prihodnost v Jakopičevi galeriji v Ljubljani. Pri nastaja-nju filma je uporabil črno-bele in barvne fotografije izarhiva ALUO od njene ustanovitve leta 1946 do današ-njih dni. Sodobno oblikovan film predstavlja zgodo-vino umetniškega poslanstva in likovne prakseAkademije, ki ga je Dimovski opremil z zanimivo zvo-čno kuliso. Animirani dokumentarni fotografski pos-netki prikazujejo pomembne posebne ali priložnostne

trenutke in vsakdanja naključna dogajanja kot je ate-ljejsko delo študentov na različnih oddelkih akade-mije. Kratek tri in pol minutni film nas tako popelje vzgodovinske dogodke, v čas gradnje novega krila aka-demije, med fotografske upodobitve takratnih profe-sorjev, otvoritve študentskih razstav v prostorihALUO in drugje, strokovne, študentske ekskurzije, od-delke in ateljeje, podelitve Prešernovih študentskih na-grad, različne seje in delovne sestanke. Pretekledogodke je avtor ponazoril s prepletanjem fotografij,ki se v perspektivi približujejo in oddaljujejo v zgoš-čeno, vzvalovano kompozicijo, s spreminjajočo se di-namiko. Avtorsko zvočno podlago z abstraktnimi,naravnimi, brezčasnimi žametnimi »šumi« in tonskimipoudarki določenih kadrov je Domen Dimovski skle-nil v enkratno animirano tridimenzionalno izvedbo.Kolažirano kadriranje neprestanega gibanja, struktur-nih poudarkov, večplastnih digitalnih posnetkov inpostopkov je ovil v tančico abstraktnih harmoničnihzvokov torej, gre za konceptualno združitev likovne inzvočne vsebine v estetsko celoto. Film je bil projiciranna pokončne, lebdeče, premikajoče se trakove, kar jeustvarilo vzvalovano prostorsko iluzijo prihajajočih inodhajajočih »slikic«, »skrivljenih» kompozicijskih ka-drov v horizontalo, vertikalo ali razpršenih v vsesmeri. S tem je pridobil na dinamiki in igrivosti iz-vedbe.Končna izvedba obeh razstavljajočih avtorjev Mita Ge-giča in Domna Dimovskega v galeriji Makedonskegakulturnega centra kaže zanimivo povezavo medobema avtorjema, ki jo začutimo tako v izrazu kot vdvodimenzionalnih ali 3D upodobitvah.

mag. BOGE DIMOVSKI, muzejski svetnik

Avtorski pogled na deloV tem kratkem besedilu bi rad vzpodbudil razmišlja-nje in obenem na kratko predstavil eno izmed razsež-nosti razstavljenih del.Računalniške grafike, ki ji predstavljam so tako imeno-vani 3D renderji oz. 3D upodobitve. Ustvarjanje s po-močjo računalniških programov vsekakor ni v naprejdan ready made. V praksi se zato pojavljajo problemi,ki jih v tradicionalnih tehnikah ne poznamo. Hladnostračunalniških simulacij tako na primer rad obogatim steksturami, ki jih pridobim s fotografiranjem realnihmaterialov ali risb. Upodabljanje pa vedno znova rešuje dilemo, ki na-stane v stiku z neskončnostjo - tako je namreč številomožnih interpretacij, med katerimi obstaja vrednostnarazlika. Na tem mestu se ne moremo izogniti povezavis konceptom perspektive. V seriji Papirnato mesto se jimotivno tudi posvečam. Na delih lahko vidite domi-šljiski svet v več različicah. Na prvi lahko opazite ukri-vljenost vodoravnih in vertikalnih linij. To je takoimenovan ribji pogled oz. fisheye. V hipu bi lahko pre-poznali analogijo z iluzijami, skozi katere je naš po-gled popačen. Vendar so iluzije zahtevnejši pojav, sajjih prepoznavamo le za nazaj, retroaktivno. Skozi štu-

MAKEDONSKI KULTURNI CENTER 45

dijo tako na primer ugotovimo, da je sintetična perspe-ktiva veliko bolj stvarna, prav zaradi uporabe ukrivlje-nih linij. Papirnato mesto se v naslednjih delihspremeni preko atmosferične perspektive, steklenih,transparentnih stavb do barvne ploskovitosti. Nazad-nje pa izrisuje nek nov še posebej nenavaden multiper-spektivični pogled. Ko govorimo o perspektivi imamo v mislih vsaj dvakraja, ki sta si v nekakšnem odnosu in med katerima je

vzpostavljena razlika. Umetnik nenehno ustvarja tako ra-zliko. Prav nenehna osebna kritika in nezadovoljstvo de-luje kot sila, ki teži k akumulaciji nove vednosti, zato jetežko ovreči subjektivnost kot preprosto, nezahtevno inkončno. Možni so torej drugi zorni koti, ker je realnost šte-vilčno mnogotera in gledalec je tisti, ki bi moral vztrajatipri ustvarjanju svojih.

DOMEN DIMOVSKI

MITO GEGIČ je rojen leta 1982 v Ljubljani. Leta2008 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za liko-vno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Tu dokon-čuje tudi magistrski študij slikarstva. Na natečajuPremio Arte Laguna (Italija) je bil leta 2014 nagrajens samostojno razstavo. Je prejemnik priznanja Ri-harda Jakopiča za leto 2016. Živi in ustvarja na Ptujuin v Škofji Loki.

MITO GEGIČ, L'ETAT, C' EST MOIacrylics, duct tape on canvas, 40 × 50 cm, 2014

DOMEN DIMOVSKI je rojen leta 1995 v Kranju. Pokončani Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo vLjubljani leta 2014, je bil sprejet na Akademijo za li-kovno umetnost in oblikovanje, smer Video in novimediji. Sodeloval je na številnih festivalih med dru-gim na Animateki, Grossmannu, ANIMFEST Atene,This Human World in Videomaniji. Za svoja dela jeprejel tri nagrade. W: www.caligofx.net

DOMEN DIMOVSKIkader iz animacije ALUO LXX

DOMEN DIMOVSKIPAPIRNATO MESTO, 3D render, 2015

46 GALERIJA V KRANJSKI HIŠI – Zavod za turizem Kranj, gosti iz Avstrije

GA

LE

RIJA

V K

RA

NJS

KI H

IŠI – Z

avod za tu

rizem K

ranj,gosti iz A

vstrije

INA LOITZL kot vsestranska umetnica raziskuje razli-čne možnosti umetniškega izražanja. Risba, kolaž, foto-grafija, performens in video so sklopi, ki jo označujejo,vsem pa je skupna tematika, ki se podreja ženski. No-tranja izpoved, videnje in spoznavanje samega sebe,spola kot takega in njegovo vrednost izpostavi v simbo-lično – kritičnem pogledu. Tako je rdeča barva nosilkapomena vezanega na žensko in s tem na življenje.

TANJA PRUŠNIK beleži sledi, ki so del nas in našezgodovine. Želja po ohranitvi in zamrznitvi izsekov,trenutkov ali celo nadgradnja vizualnega z notranjimiin zunanjimi dražljaji ter njihova možnost manipulacijeso ključne točke, v katerih bi lahko iskali izhodišče zadvoplastno statično delo, za katerim se skriva fotogra-fija in slika. Povezovanje misli, sledi in narave v živo fi-ktivno video animacijo, pa občutimo kot utrip ujetegarealnega življenja in nenehnega spreminjanja.

FRITZ RATHKE želi v svoji fotografiji ohraniti samos-voj pogled na stvari, ki ga prevzamejo in navdihnejo.Spreminjanje okolja, tako naravnega kot urbanega terdosežki napredka in industrializacije so stvari ob kate-rih išče in želi izpostaviti nenavadne zgodbe, ki se skri-vajo v detajlih. Tako nastaja raznolikost in pestrostkombinacij, ki mu jih omogočajo sklopi odbleskov tertemu podrejena prikrita zgodba v zgodbi.

KLAUS ZLATTINGER ustvarja svoje kompozicije spomočjo računalniškega posega v realno fotografijo.Fotografija tako predstavlja izhodiščno točko, ne pakončnega rezultata. Z abstrahirano kombinacijo in pla-stenjem fotografij reduciranih na osnovne grafične ele-mente, ki izgubijo kakeršenkoli stik z realnostjo, ustvarikompozicije v katerih je moč zaznati pokrajinski pridihz ekspresivnim barvnim poudarkom.


LOITZL INA je rojena 14. maja 1972 v Celovcu. Leta 1992je študirala grafiko in vizualne medije na HS/Mozarteum Salz-burg. Leta 1997 je gostovala Akademiji uporabnih umetnosti naDunaju. Je dobitnica številnih nagrad med drugim je leta 2005 do-bila štipendijsko nagrado na področju likovne umetnosti Koroške.Znana je predvsem po združevanju tekstilnih del z video umet-nostjo. Imela je številne samostoje in skupinske razstave. Njenadela so v privatnih in javnih zbirkah. Živi in dela na Dunaju. W: http://inaloitzl.net/joomla/

INA LOITZL "SCHNEEWEISS UND ROSENROT"Animation, Farbe und Ton, 2005

GALERIJA V KRANJSKI HIŠI – Zavod za turizem Kranj 47

PRUŠNIK TANJA je rojena 22. novembra 1971 vWolfsbergu/Koroška. Med leti 1990-1999 je študirala arhi-tekturo na Tehnični univerzi na Dunaju. Sodelovala je naštevilnih skupinskih in samostojnih razstavah doma in vtujini. Leta 2014: postane članica Gesellschaft bild. Künstle-rInnen Österreichs-Künstlerhaus Wien, prejme Umetniškonagrado za ženske Koroške „za kulturo&proti nasilju“. Živiin dela kot svobodna umetnica in arhitektka na Dunaju,Koroškem/A in v Sloveniji. Od 2016 članica LD KRANJ -ZDSLU. W: www.prusnik.com

TANJA PRUŠNIK, SLEDI, fotografija, video, 2016

RATHKE FRITZ je rojen 1949 v Steinfeldu obDravi. Študiral je slikarstvo pri Prof. Gustav Hessingu naAkademie der Bildenden Künste na Dunaju. Od 1975 do2009 je delal kot likovni vzgojitelj na AHS: Bruck na Muri,Graz, Špital na Dravi, kjer se je ukvarjal s preslikovanjem indokumentiranjem učnega gradiva, sedaj pa se že nekaj časaposveča izključno fotografiranju predvsem detajlov krajinin arhitekture. Razstavlja doma in v tujini.

FRITZ RATHKE, VENECIA, fotografija, 50 × 75 cm

ZLATTINGER KLAUS je rojen 1956 v Špitaluob Dravi. Študiral je na Pedagoški Akademiji pri Prof. Sie-gried Tragatschnigu v Celovcu. V letih 1993-2005 je bilvodja galerije Schloss Porcia Špital ob Dravi. Je član Likov-nega društva Koroške. Ukvarja se z fotografijo. Razstavljadoma (St. Veit, Špital ob Dravi, Lind/Drau, Seeboden, Ju-denburg, Gerlitzen, Feldkirchen, Beljak) in v tujini ( Friaul/ I, Kranj / SLO). Na tretjem Mednarodnem festivalu li-kovnih umetnosti v Kranj je leta 2014 prejel priznanje zakvaliteto likovnih del.

KLAUS ZLATTINGER, WIE EINE LANDSCHAFT I.fotografik, 33 × 44 cm, 2016

48 HIŠA NA KONCU TUNELA - oblikovalci

HIŠ

A N

A K

ON

CU

TU

NE

LA

-oblikovalci

NATAŠA DRUŠKOVIČ izdeluje unikatni nakit iz reci-kliranih obstoječih materialov, s spremenjenim name-nom in vrednostjo. Zanimiva je izbira zavrženegatiskanega vezja, kot predmeta industrijske izdelave, kiv sebi nosi nevidne podatke ter je nekoč predstavljaldel pomembnejše celote s potrošno vrednostjo. Danespa je njegov pomen obrnjen, izpostavljen, razgaljen kotelement, z estetsko vrednostjo, kombiniran s predvi-deno najstarejšo kovino bakrom, ki v sodobnem svetunosi pomembno vlogo zaradi vsestranskosti uporabe.Dvojnost ali spajanje dveh svetov pa se nadaljuje tudi vizdelavi vzorcev, kjer gre le za oživitev videza in močidigitalne moderne in starejše grafične tehnike – jedka-nja.

OLGAFACESROK v svojem delu posegata po najno-vejši tehnologiji 3D tiskanju in na ta način poskušatakar najbolj izkoristiti možnosti, ki jima jih le-ta nudi.Nakit in modni dodatki kolekcije "Winter garden" soprodukt digitalnega v naprej pripravljenega modela.Trirazsežni, voluminozni objekt tako nastane v procesuplastenja oz. nalaganja materiala. Sam izdelek v temprimeru broška, nas vizualno prepriča s svojo prefinje-nostjo, natančnostjo ter krhkostjo. Odprta vrtnica, za-prti razpadajoči cvet, listi in razgibana vzpenjavka,dajejo videz zamrznjene narave, ki v sivinskih tonihopominja na mrtvo, zapuščeno a nikoli pozabljeno le-poto na beli zimski idili.

NELI ŠTRUKELJ se predstavlja s kolekcijo torb "Mo-dulart" sestavljenih iz modularnih enot. Izdelki tu pre-segajo ozkost ali običajnost s katero se dnevnosrečujemo in jo sprejemamo kot samoumevno in edinoveljavno. Gre za poseg v tehnološko in industrijsko,celo arhitekturno sfero oblikovanja, razumevanja terpredstavljanja nevsakdanjih predmetov, ki izžarevajosamozavest tako uporabnika kot oblikovalca. Izrazitatri dimenzionalnost in dodelana modularna izdelava, vkatero so vključene preproste a vendar dovršene oblikein uporabnost predstavlja neposredno povezavo inumestitev izdelkov v urbani prostor.

JANA SELIŠKAR in TJAŠA ELEDHWEN se predsta-vljata s kolekcijo "Animala". Gre za fantazijsko, domi-šljijsko, nadnaravno zgodbo. Spajanje dveh komponentna eni strani krhkosti in nežnosti ženske podobe ter nadrugi animaličnega in divjega. V celoti izstopa belina inz njo povezana čistost ter nedotaknjenost in popolnost,ki jo simbolizira. Navidezna resničnost, omogočena spomočjo digitalne tehnologije jima omogoči vnašanjekonceptualnega, simboličnega pomena in hkrati nekododatno vrednost. Podobe upodobljene na tekstilu sokot izraz naravnega in prvinskega a hkrati grotesknega.


DRUŠKOVIČ NATAŠA se je rodila 28. sep-tembra 1976 v Kranju. Zaključila je SŠOF v Ljubljani.Leta 2005 je diplomirala na Visoki strokovni šoli za risa-nje in slikanje v Ljubljani pri prof. Daretu Birsi. Po kon-čani diplomi je nekaj let opravljala likovno-pedagoškodelo, kasneje se je angažirala tudi kot risarka arheolo-ških najdb. Ukvarja se z oblikovanjem in izdelovanjemnakita.

NATAŠA DRUŠKOVIČ, UNIKATNI NAKITbaker, tiskana vezja,..

V letošnjem letu vklučujemo v sodelovanje pri Mednarodnem festivalu lkiovnih umetnosti Kranj tudi hišo na koncutonela, ki uspešno promovira mlade diplomirane oblikovalce, fotografe ter izdelovalce modnih dodatkov in nakita.

HIŠA NA KONCU TUNELA - oblikovalci 49

OLGAFACESROK je blagovna znamka nakita inmodnih dodatkov pod okriljem oblikovalcev Olge Košica inRoka Marinška V svojem delu raziskujeta sodobni nakit innove tehnologije, še posebej 3D tiskanje. Kot oblikovalca ko-lekcij nakita sta sodelovala s korejsko modno znamko Wo-oyoungmi in kitajsko Masha Ma s katero sta se predstavilana uradnem delu pariškega tedna mode. Bila sta finalista naprestižnem mednarodnem oblikovalskem dogodku ITS inkot oblikovalca modnih dodatkov osvojila Elle Style Award2014. W: www.olgafacesrok.com

OLGAFACESROKbroška iz kolekcije WINTER GARDENinspiracija poezija Pabla Nerude, 3D tiskfoto Matjaž Banič

SELIŠKAR JANA se je rodila 9. novembra 1978 vKranju. Zaključila je SŠOF kot modna oblikovalka in nadalje-vala študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanjev Ljubljani, kjer je absolvirala smer kiparstvo. Ukvarja se zunikatnim oblikovanjem usnjene galanterije in igrač. Z bla-govno znamko "Debudok" je sodelovala na razstavah in sej-mih v domačem in mednarodnem prostoru.

ELEDHWEN TJAŠA, rojena 1.oktobra 1987 vKranju. Leta 2011 jo navduši fotografija. Strokovno ji po-maga Tania Mendillo. Sledi samostojna pot in projekt IM-PERFECT MODELS, za katerega pravi, da je čisto na vsakemposamezniku nekaj lepega. V sklopu tega projekta so nastaleže tri razstave. Trenutno so aktualni portreti s pravljičnimpridihom. Projekti: fotografiranje za znamko Norman Bites,projekt Julija… Sodeluje s Hišo na koncu tunela.

JANA SELIŠKAR / oblačila in torbeTJAŠA ELEDHWEN / fotografija, kolekcija ANIMALA

ŠTRUKELJ NELI je magistra umetnosti; ima statussamostojne kulturne delavke na področju oblikovanja. Izpo-polnjevala se je na Portugalskem / Fakulteta za arhitekturo,Lizbona / oddelek za umetnost in oblikovanje, London /Central Saint Martins shool of Art and design. Leta 2008 jeprejela za svoje diplomsko delo Multifunkcionalna torba štu-dentsko Prešernovo nagrado ter nagrado za perspektivnomlado oblikovalko, ki jo podeljuje Zavod Big na Mesecuoblikovanja. Razstavlja tako v Sloveniji kot v tujini. W: www.nelizabeta.com

NELI ŠTRUKELJ, kolekcija MODULART, PISMO

50 DRUŠTVO ARHITEKTOV – KRARH, instalacija na Glavnem trguDR

UŠ

TV

O A

RH

ITE

KT

OV

– KR

AR

H, instalacija na G

lavnem trgu

Društvo arhitektov KRARH se letos ukvarja z izhodiš-čnim razmišljanjem, kaj so sodobne tehnologije in digi-talni mediji prinesli v oblikovanje prostora, stavbneplastike in posameznih arhitekturnih členov, ter kako silahko oblikovalec prostora pomaga z njimi.

Nekdaj, pred prihodom digitalizacije, je oblikovalčevkreativni proces potekal samo s pomočjo klasičnih pri-pomočkov kot so svinčnik, risalne table, ravnila, šestilain makete v fizični obliki. V današnji pa so se klasi-čnemu oblikovalskemu procesu pridružili pripomočkisodobne tehnologije, kot so računalniki, programi, ti-skalniki, laserji s 3D tehnologijo, ki nam že v načrto-valni fazi omogočajo hitrejši, bolj natančen invsestranski virtualni prikaz bodočih oblikovalskih reši-tev v virtualnem oz. digitalnem prostoru. Vse to omo-goča hitrejše preverjanje različnih možnosti umestitve,predno se odloči za najboljšo, končno varianto.

KRARH je letos s pomočjo sodobne tehnologije "sproje-ciral" na obstoječi tlak Glavnega trga grafično podobo,ki spominja na starodavno kamnoseško znamenja izčasov, ko se poklic arhitekta še ni izoblikoval. Edino,kar je ostalo za njimi so vklesana znamenja njihovih de-lavnic. Veliko le teh najdemo tudi v poznogotski cerkvisv. Kancijana v Kranju. Prav ta gradbena delavnica je

dala vzor številnim poznejšim cerkvam (Radovljica,Škofja Loka, sv. Peter nad Begunjami, Kamnik (sv. Pri-mož), Šentrupert na Dolenjskem).

Izbira materiala grafične podobe (gladke barvne samo-lepilne folije) nakazuje tipično gladko in refleksno po-vršino sodobnih digitalnih naprav (televizijski,računalniški, telefonski ekran).

Tako kot kamnite plošče predstavljajo osnovni gradnik(pixel) tlakovne površine, enako samolepilne folijepredstavljajo osnovni gradnik (pixel) nove grafične po-dobe. Mišljena je kot inspiracija za kompozicijo abstra-hiranih urbanih elementov (ulice, trgi, klopi…) hkratipa ohranja spomin na naše stare gradbene mojstre -graditelje mest, za katerimi ni na žalost ostalo nobenihnačrtov, zapiskov, in imen na srečo pa ostajajo njihoveveličastne stavbe in vklesana znamenja.

PETRA VENCELJ, univ. dipl. geograf in univ. dipl. um. zg.

KR ARH grafika projekta perspektivna in tlorisna projekcija

DRUŠTVO ARHITEKTOV – KRARH 51

ALJAŽ KATJA je rojena 29. oktobra 1982 v Kranju. Leta 2010je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentor-stvom profesorjev Miloša Florijančiča in Mitje Zorca. Sodeluje z razli-čnimi arhitekturnimi biroji v Sloveniji. Deluje kot samostojnaustvarjalka na področju kulture. Sodelovala je z različnimi avtorskimiskupinami in prejela nagrade na mednarodnih in domačih arhitek-turnih in oblikovalskih natečajih. Je ena od ustanoviteljic Društva ar-hitektov Krarh.

BAJDE POLONA je rojena v Kranju 3. oktobra 1988. Zaklju-čuje študij arhitekture v Ljubljani, pod mentorstvom Sonje Ifko. Sode-lovala je na različnih arhitekturnih delavnicah po Sloveniji.

DEBELJAK MATEJA je rojena 15. septembra. 1975 v Kra-nju. Univerzitetna diplomirana socialna delavka. Sodeluje pri števil-nih projektih na področjih medsebojnega sodelovanja, kulture,ekologije, ustvarjanja, povezovanja lokalne skupnosti.

MEJAK MATEJ je rojen 4. februarja 1983 v Ljubljani. Leta2001 se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Leta 2010 jezačel profesionalno delovati na področju arhitekturnih vizualizacij inanimacij. Pri svojem delu sodeluje z različnimi arhitekturnimi biroji vSloveniji in v tujini, nedavno pa je tudi kot avtor sodeloval in prejelnagrade na različnih mednarodnih in domačih arhitekturnih nateča-jih. Je eden od ustanoviteljev Društva arhitektov Krarh.

PAUŠER MARKO je rojen 10. aprila 1978 v Kranju. Leta2001 se je vpisal na Fakulteto za arhitekturo v Ljubljani. Tekom štu-dija je začel profesionalno delovati na področju arhitekturnih vizuali-zacij in projektiranja, kasneje se je uspešno preizkusil tudi vindustrijskem in grafičnem oblikovanju, kjer je prejel nagrade na večoblikovalskih natečajih. Pri svojem delu trenutno sodeluje z razli-čnimi arhitekturnimi biroji, poleg tega samostojno vodi svoj obliko-valski opus.

PETERNEL ALEŠ je rojen 9. septembra 1981 v Kranju. Leta2013 je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pod mentor-stvom profesorjev Igorja Kalčiča in Vojka Kilarja. Pred in po za-ključku študija je sodeloval z različnimi arhitekturnimi biroji vSloveniji. Skupaj z različnimi avtorskimi skupinami je kot avtor sode-loval in prejel nagrade na mednarodnih in domačih arhitekturnih inoblikovalskih natečajih. Je eden od ustanoviteljev Društva arhitektovKrarh.

SENEKOVIČ KATJA je rojena 15. januarja 1982 v Mari-boru. Obiskovala je študij krajinske arhitetkure na Biotehniški fakul-teti v Ljubljani, kjer je leta 2007 diplomirala pod mentorstvomprofesorja Davorina Gazvode. V času študija si je eno leto nabirala iz-kušnje na mednarodni izmenjavi na Portugalskem. Kot soavtor je so-delovala in prejela nagrade na več natečajih v okviru Zbornice zaarhitekturo in prostor Slovenije. Je članica Društva arhitektov Krarh.

VALANT MOJCA je rojena 5. novembra 1992 v Kranju.Študira na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Sodeluje na različniharhitekturnih delavnicah, vodenih s strani Fakultete za arhitekturo vLjubljani. Usmerjena je tudi v grafično oblikovanje - njene izdelke(plakate, kataloge, brošure, letake) lahko opazimo v okolici Kranja inKomende.

52 ETNO GALERIJA DESETNICA - krpanke treh dežel

ET

NO

GA

LE

RIJA

DE

SE

TN

ICA

- krpanke treh dežel

Med najstarejše oblike šivanja sodi ročno delo krpanka.Začetki sodijo daleč v pradavnino v obliki prešitih in spolnilom napolnjenih živalskih kož. Krpanko, kot jopoznamo danes, so hkrati z aplikacijo prinesli iz Pale-stine v Evropo križarji, ki so jih prevzeli slikovito sesta-vljeni in oblikovani prapori poraženih Saracenov.Quilt (angl.) dobesedno pomeni prešita odeja vendarizraz ne ločuje med navadno prešito odejo in mojstrovi-nami, ki so pod tem nazivom nastajale v Ameriki odčasa kolonializma dalje in se razširile po svetu.Quilt je vedno sestavljen iz treh delov: quilt top – zgor-nji del krpanke (dekoriran v patchwork tehniki, aplika-ciji ali kombinaciji obeh dveh, pogosto okrašen tudi zvezenino), voluminozno polnilo in podlaga iz enotnetkanine.

Glede na kompozicijo quilta je patchwork lahko izde-lan kot medaljon s centralnim vzorcem, heksagram, kotsestavljanka blokov (kvadratov, trakov), ali pa v svo-bodni kompoziciji. Slednji je doživel razcvet v 18 in 19.stoletju, ko so v tehniki broderie perce na nevtralnopodlago nanašali motive ptic in cvetja.Avtorice za svoje motive iščejo v svojem okolju. Neka-terim je podlaga geometrijski lik, pogosto pa so ab-strakcije predmetov in podob iz narave. Mnogi vzorciso tudi vizualizacija misli, idej ali razgovorov, skozi no-vejše aplikacije z uporabo digitalnega tiska.


Avstrija: MORITZER GISELA, NADRAG MARGIT, SCHNÖGL SIGRID, TRUSCHNER HELENE

Patchwork gruppe Klagenfurt – v skupini deluje 12 članic. Od leta 1999 dalje se srečujejo enkrat mesečno in skupaj od-krivajo nove tehnike šivanja krpank.

Italija: COMMAND MARIALUISA, FONTANELLA PAOLA, NOVELLA HEMALA MARIA,ZANEVRA ARIELLA

Patchwork skupina Biechi Mati – Trieste, Friuli-Venezia Giulia, Italy

Slovenija: VOVK ČALIČ MARGARETA, mentorica in slušateljivce male šole v Kranju: GROS TATJANA, PEČAR KATARINA, STEFANČIČ JOŽICA, ŠKERL NINA

VOVK ČALIČ MARGARETA je rojena 1. junija 1956, je začetnica izdelave krpank v slovenskem prostoru. Odleta 1985 do leta 2007 je delovala kot samostojni kulturni delavec, oblikovalec tekstilij, zadnja leta pa svoje znanje vobliki tečajev in delavnic posreduje novim generacijam.

MARGIT NADRAG, TWISTED BARGELLObombaž, 102,5 × 103,5 HELENE TRUSCHNER, ZVEZDA

bombaž, paper piecing, 81 × 78 cm

SIGRID SCHNÖGL, POMLADNI DEŽbombaž, paper piecing, 83 × 60 cm

GISELA MORITZER, SLIKE ŽENSK DRUŽINE MORObatik, ročno barvan bombaž, digitalni tisk, 85 × 77 cm

ETNO GALERIJA DESETNICA 53

NINA ŠKERL, BARVITAbombaž, paper piecing, 60 × 60 cm, 2016

MARIA NOVELLA HEMALA, MOJ VRT

ARIELLA ZANEVRA, JESENSKE POTIbombaž, batik, til, mešana tehnika, 60 × 60 cm

PAOLA FONTANELLA

MARIALUISA COMMAND, MICK JAGGER

TATJANA GROS, IZ KOŠČKOVbombaž, 60 × 60 cm, 2016

JOŽICA STEFANČIČ, DREVObombaž, 60 × 60 cm, 2016

MARGARETA VOVK ČALIČ, FIBONACCIbombaž, 60 × 85 cm, 2016

54 CAFE GALERIJA PUNGERT - digitalno v geometriji

CA

FE G

AL

ER

IJA P

UN

GE

RT

- digitalno v geometriji

Digitalni tiski Nejča Slaparja so povečane in barvno iz-peljane variante posameznih sicer precej številnih av-torjevih črno-belih risb narejenih s črnim tušem naenotno velikih belih kartonih manjšega kvadratnegaformata v op-art maniri, ki kot zaključene celote lahkofunkcionirajo kot samostojno umetniško delo ali kot ne-kakšna osnova, služijo nadaljnjim manipulacijam- v iz-virni obliki ali spremenjene in reproducirane bodomorda enkrat povezane v večje celote oziroma sestave(npr. modularne slike) ali pritegnjene v drugačne funk-cije oziroma kontekste (npr. objekti, ambient).

Računalniške grafike Duše Jesih prikazujejo nekakšnekonstruirane rastrske strukture, sestavljene iz različnooblikovanih in kompozicijsko organiziranih elementovčrne barve (mreža iz horizontalnih in vertikalnih črt ra-zličnih debelin, vertikalne črte različnih debelin, hori-zontalne in vertikalne črte enakih debelin, shematičenniz kvadratov in pravokotnikov) v dialogu z enotno in

nevtralno, večinoma svetlo, barvno podlago, ki s svojo(navidezno) organskostjo nekoliko spominja na pravobarvno materijo in pa tudi na z vidno realnostjo nepri-merljive abstraktne vizualne teksture.

Barvno in formalno premišljeno komponirana platnaBeti Bricelj, poslikana z akrilnimi barvami, ki sicer na-daljujejo avtoričina dosedanja, so izvirna in prepozna-vna, likovna raziskovanja in razmišljanja v smeri t. i.optične umetnosti, nas tokrat ne soočajo z dinamizmomin vratolomnimi optičnimi učinki naslikanega, ki smojih pri tovrstnih izpeljavah vajeni, ampak nas nagovar-jajo s statično umirjenim dialogom vsakokrat nekolikodrugače razporejenih barvnih pravokotnih likov inčrnega kvadrata, ki kot osrednji motiv, kot lahko za-znamo ob zaporednem opazovanju slik, le blago rotira.

MAJA MEDJA, absolventka umetnostne zgodovine

BRICELJ BETI je rojena leta 1974 v Postojni. Leta 2000 je diplo-mirala na Šoli za risanje in slikanje – Visoki strokovni šoli v Ljubljani.Po končanem študiju je nadaljevala z izobraževanjem v Avstraliji. Zaseboj ima vrsto samostojnih in skupinskih razstav doma in v tujinivključno z razstavo v priznanem muzeju za geometrijsko abstrakcijo inMADI umetnost v Dallasu, TX. Leta 2007 se je njena umetniška vizijarealizirala na arhitekturi kot Pot sonca na fasadi na stavbi Poslovnotrgovskega objekta Epicenter B2 v Postojni. Od leta 2002 je članicaZDSLU. Živi in ustvarja razpeta med različnimi deželami, predvsemmed Slovenijo in Škotsko.

BETI BRICELJ, BREZ NASLOVA, akril na platnu, 50 × 50 cm, 2016

JESIH DUŠA je rojena 16. januarja 1977 v Ljubljani. Leta 1996 jekonča SŠOF (grafično oblikovanje) v Ljubljani. Leta 2003 je diplomiralaiz slikarstva na Šoli za risanje in slikanje - Visoka strokovna šola, Lju-bljana. Leta 2006 pa je tam zaključil še specialistični študij slikarstva. Vletu 2008 je dobila status samozaposlenega v kulturi. Leta 2012 je vpi-sala magistrski študij slikarstva na ALUO v Ljubljani. Leta 2015 je pre-jela študentsko Prešernovo nagrado.

DUŠA JESIH, ARCHITECTURAL DIGEST P01mešana tehnika na platnu, 50 × 50 cm, 2016

SLAPAR NEJČ je rojen 10. marca 1945 v Stražišču pri Kranju.Po končani gimnaziji se je najprej odločil za študij gradbeništva, natopa se je preusmeril v grafično industrijo. Kasneje se je kot grafik popol-noma predal likovni umetnosti. Vmes je nekaj časa deloval kot svo-bodni umetnik. Imel je preko sto samostojnih in okoli petdesetskupinskih razstav pri nas in v tujini. Udeležil se je več likovnih kolo-nij in ex-temporov. V Gorenjskem muzeju so mu leta 2015 pripravilipregeldno razstavo. Živi in ustvarja v Stražišču pri Kranju.

NEJČ SLAPAR, XP2, digitalni odtis, 70 × 50 cm, 2016

KAVARNA KHISELSTEIN 12.56 KRANJ – digitalno oblikovanje v tekstilu 55

KA

VA

RN

A K

HIS

EL

ST

EIN

12.

56 K

RA

NJ

– digitalno oblikovanje v tekstilu

Renata Bedene ustvarja v tehnikah strojno šivanje,strojno vezenje, ročno vezenje in kolažiranje. Te tehnikezdružuje s sitotiskom. Navdih črpa v naravi, kjer se vsezlaga in spaja v čudovite neponovljive usedline. Dialogmed prostorom, ki ga gradi z raznobarvnimi tekstili-jami in tehnikami, deluje kot sestavljanje fotografij (pa-norama maiker program) v digitalnem svetu. Sprehodskozi prosojne tkanine, linije strojnih šivov gledalcu do-puščajo nešteto možnosti vtisov.

Simono Kogovšek je navdahnil avstralski umetnik Ju-stin Maller, katerega dela imajo to posebnost, da svojelike in osebe interpretira v digitalni obliki z ostroko-tnimi geometrijskimi liki različnih barv, ki jih sestavljav markantne celote.Tudi sama ustvarja, lahko bi rekli sestavlja, svoja obla-čila s kombinacijami različnih barv in različnimivrstami materialov. Avtorica povezuje digitalni in realni svet na blagu skombinacijo sitotiska in prešivanja blaga. Različne vrsteblaga imajo s svojo taktilnostjo realistični nagovor, kotkontrapunkt pa delujejo liki v obliki faset, ki dajejo di-gitalni vtis. Podobno kot kalejdoskop.

Tini Pavlin je kot osnova izdelku služila avtorska fili-granska risba ženske figure. Le ta spominja na njeneprešivanke v tekstilu, ki so prepoznavna stalnica v av-toričinih modnih kreacijah. Risbi je dodala fotografijoptice (silhueta) v rdeči barvi in geometrijski lik. Ele-mente je računalniško »obdelala« v programu photos-hop in jih v sitotisku prenesla na folijo. Barvno skromnisvet je omejen na sivo-črno in žareče rdečo, ki po po-menu vsebuje strast, nagone, drznost in veselje do ži-vljenja. Morda ji bo ta predloga služila tudi pri njenihmodnih kreacijah v četrti fazi.


BEDENE RENATA je diplomirala na Naravoslovnotehniški fa-kulteti v Ljubljani, smer oblikovanje tekstilij in oblačil. Od leta 2001 samo-stojno deluje na področju tekstilnega oblikovanja. Leta 2010 je pridobilanaziv samostojni delavec v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS. V istemletu je bila sprejeta v Društvo Oblikovalcev Slovenije. Leta 2009 je za tapi-serijo z naslovom »Liberation of heart« prejela drugo nagrado na 15.med-narodni razstavi-European Patchwork Meeting v Francija. W: www.renatabedene.com

RENATA BEDENE, MED INŠTALACIJO IN KOLAŽEM, 2016

KOGOVŠEK SIMONA je po srednji tekstilni šoli, ki ji je dalaznanje krojenja in šivanja, šolanje nadaljevala na Naravoslovnotehniškifakulteti – smer oblikovanja oblačil. Leta 2007 je v Kranju odprla atelje,kjer se oblačila lahko izdelajo po naročilu. Vsako novo obdobje v Simoni-nem življenju nekoliko vpliva na obliko njenih izdelkov. Zorijo, skupaj znjo, bi lahko rekli.

SIMON KOGOVŠEK, KALEJDOSKOP

PAVLIN TINA je rojena leta 1978 v Kranju. Po zaključeni SŠOF jenadaljevala študij na Naravoslovnotehniški fakulteti smer modno obliko-vanje. Kot modna kostumografinja sodeluje z BB teatrom, plesnimi skupi-nami Qulenium, Mana,…Zavod za turizem Kranj, oblikuje pa tudiplakate za družabne prireditve in revijalni tisk. Včasih šivanje zamenja zrisanjem. Svoje risbe nato transformira na oblačila s pomočjo tiska.

TINA PAVLIN, PRVA IN TRETJA FAZA

56 GALERIJA JANEZ PUHAR V STOLPU ŠKRLOVEC

GA

LE

RIJA

JAN

EZ

PU

HA

R V

ST

OL

PU

ŠK

RL

OV

EC

DIGITALNA PODOBA IN KLASIČNASLIKA: NJUN PREPLET

Spremembe, ki so jih v zadnjih dveh desetletjih povzro-čili globalizacija, informatizacija, digitalizacija in vzpo-stavitev svetovnega spleta, so bistveno vplivale tudi napremike v polju vizualnih umetnosti. Ena najvidnejšihznačilnosti je zagotovo hibridizacija umetnostnihzvrsti, ki sta jo povzročila prav hiter razvoj tehnologijin vznik novih medijev v devetdesetih letih. Ob temvelja poudariti, da so tehnološke inovacije najprej pov-zročile mrežno povezovanje novih in starih medijevznotraj umetnostnega polja, tako da so se ločnice medposameznimi likovnimi zvrstmi zabrisale do nerazpo-znavnosti. V naslednji fazi hibridizacije, na prehodu vnovo tisočletje pa se je umetnost začela prepletati tudi zneumetnostnimi disciplinami. S tem pa se seveda nirazširilo samo področje umetnostnega delovanja, tem-več se je spremenilo tudi pojmovanje sodobne umetno-sti, ki presega modernistične opredelitve. Slike tako danes ne pojmujemo več kot "okno v svet"(kot je Leon Battista Alberti davnega leta 1435 poime-noval slike z novo geometrično perspektivo), ampakodprto, večplastno, oblikovno in pomensko heterogenopolje, ki je po svoji strukturi bolj podobno nekakšnemu"ekranu", nasičenemu z raznolikimi vizualnimi in tek-stualnimi informacijami. Umetniki namreč združujejona slikovni ploskvi podobe iz najrazličnejših virov, ori-ginale in reprodukcije, ki jih po vzoru produkcijskih inkompozicijskih postopkov elektronskih medijev neo-mejeno kombinirajo: sopostavljajo drugo ob drugo alidrugo na drugo, da se plastijo, prepletajo, množijo terustvarjajo vtis preobilja vizualnega gradiva. Peter Wei-bel, eden glavnih teoretikov vpliva novih tehničnih me-dijev na tradicionalne likovne zvrsti je za takšnoslikarstvo, ki prikazuje že upodobljeno realnost, uvedeltermin postmedijska slika (pittura immedia). Nov formalni jezik združevanja raznovrstnega vizual-nega materiala s klasičnimi slikarskimi tehnikami jedanes že povsem uveljavljen in splošno sprejet. V vse-binskem smislu pa se zanimanja sodobnega slikarstvaraztezajo od reinterpretacije medijskih podob in kriti-čne refleksije družbene stvarnosti do povsem subjektiv-nih zgodb.

Miha Štrukelj sodi v prvo generacijo slikarjev, ki jepostmedijsko sliko uveljavila že v poznih devetdesetihletih. Sprva je kot predloge za svoje slike uporabljalrentgenske posnetke, pozneje medijske podobe drama-tičnih in katastrofičnih dogodkov (kot je černobilska je-drska katastrofa), v zadnjem desetletju pa upodabljaizključno motive urbane krajine, povzete po lastnih fo-tografijah. A ne glede na to, za kakšen motiv gre, teme-lji struktura njegovih slik na dekonstrukciji podob, kijih računalniško poenostavi in slikarsko preoblikuje. Prisvojem delu poudarja slikarski proces, v katerem imapomembno vlogo zlasti prenos motivov na slikovnoploskev, pri čemer uporabi sistem mreže, ki umetni-kom že stoletja služi kot pripomoček za povečavo

podob, a s to razliko, da je na njegovih slikah avto-nomni konstitutivni element. Naslikane podobe dajejozaradi vidne strukturne mreže ter dodanih barvnih inpraznih polj, ki ponekod razkrivajo osnovno risbo,videz heterogenosti in razdrobljenosti na osnovne ele-mente digitalne slike. S takšno strategijo oblikovanjaslikovnega polja, v katerem se prepletajo realne in fikti-vne podobe, namreč ponazarja svojo lastno vizijo druž-benega okolja. Po drugi strani pa nas opozarja navarljivost medijsko posredovanih podob ter nam zasta-vlja vprašanja o naravi in pomenu klasične slike v digi-talni dobi.

Generaciji umetnikov, ki je odraščala v času medijskezasičenosti, pripada tudi Uroš Weinberger. Za njegovoslikarstvo lahko rečemo, da nagovarja gledalca z vso si-lovitostjo družbene stvarnosti, polne nesmislov in na-sprotij, saj v svojih delih analizira anomalije sodobneglobalizirane potrošniške družbe. Hkrati pa ga zanima,kakšen vpliv imajo vizualna medijska sporočila na pov-prečnega gledalca. Sporočilnost svojih del stopnjujetudi s formalno izvedbo slik, ki razkrivajo več plasti pa-stoznih in lazurnih nanosov (pogosto) žarečih barv, skaterimi ustvari učinek svetlobnega žarenja motivov,podobnega televizijskemu ekranu. Vse našteto veljatudi za delo A Camp Jesus Documentary, ki je nastalopo filmski predlogi istoimenskega dokumentarca oevangeličanski indoktrinaciji otrok v ZDA, s pomočjokatere vzgajajo novo generacijo "odgovornih" državlja-nov. Motiv otrok, upodobljenih med plesom na sod-obno krščansko glasbo, je slikarsko še bolj preoblikovanin težje berljiv kot avtorjeva pretekla dela, saj figure zneprepoznavnimi obrazi razpadajo na množico drob-nih amorfnih form. Vsebino slike pravzaprav lahko ra-zumemo le, če poznamo tudi tematikodokumentarnega filma.

Slikarstvo Maruše Šuštar zaznamuje neobičajen "teh-nološki" pogled iz višine na krajino/zemeljsko površje,ki ponekod razkriva tudi geografsko določljiva prizo-rišča, povzeta po kartografskih predlogah, dostopnihna svetovnem spletu. V njenih starejših delih prepo-znamo interpretacije satelitskih posnetkov New Yorka,še posebej pogoste pa so upodobitve geostrateško po-membnih območij na Bližnjem vzhodu, kar kaže, da jeavtoričino ustvarjanje družbenokritično. Prostrane kra-jine, preoblikovane v slikovite barvne gmote, predsta-vljajo slikovno osnovo, na kateri se pojavljajo fragmentizemljevidov, toponimi ter različni tlorisi (mest in anti-čnih zgradb), ki aludirajo na preteklost. Predvsem panašo pozornost pritegnejo drobne človeške figurice,upodobljene bodisi kot tavajoči ali (zgolj) bivajoči posa-mezniki bodisi kot brezimni liki, združeni v večje mno-žice. Takšno oblikovno in vsebinsko večplastnostopazimo tudi na sliki s pomenljivim naslovomNad/zor XI., ki omogoča gledalcu konkretno identifi-kacijo prostora – t.i. zibelke civilizacije. Pokrajina, v ka-teri sicer ni značilnih figuralnih likov, temveč le črtnoizrisan model figure, namreč spomni tako na staroda-vne, visoko razvite kulture kot tudi na znova aktualnakrizna žarišča.

1

1 Besedilo je delno povzeto po uvodniku tematske številke "Dialogov" znaslovom Hibridizacija umetnosti (št. 7-8, 2013).

GALERIJA JANEZ PUHAR V STOLPU ŠKRLOVEC 57

Med tiste avtorje, ki raziskujejo možnosti izvirne sin-teze digitalne podobe in fizične geste na slikovni plo-skvi, sodi tudi Jasna Samarin, čeprav njene fotografskepredloge ne izhajajo iz množičnih medijev, ampak upo-rablja svoje lastne posnetke, s katerimi dokumentira mi-nuciozne detajle v krajini. Izhodišče njenih zadnjihdiptihov so fotografije efemernih reliefnih odtisov, kijih je na peščenih tleh kamnoloma zapustil človek s svo-jim delovanjem. Zanima jo namreč prenos tridimenzio-nalnih reliefnih podob v nov kontekst, natančneje nadvodimenzionalno slikovno površino, pri čemer je foto-grafija "vmesnik" med originalnim odtisom in njegovoslikarsko variacijo. Avtorica med ustvarjalnim postop-kom predela fotografske posnetke, najprej računalni-ško, nato še slikarsko. Fragmente reliefov v digitalnemmediju sestavi v enovito vertikalno strukturo, ki jo odti-sne na platno v dveh različicah, pozitivu in negativu,ter slikarsko preoblikuje s škropljenjem drobnih barv-nih kapljic v več plasteh. Na ta način ustvari videzdrobnozrnate haptične teksture močnih svetlobnih kon-trastov, ki poustvarja krhkost izvirnih odtisov, hkratipa ohranja iluzijo njihove peščenosti in prostorske glo-bine.

NATAŠA KOVŠCA, likovna kritičarka

SAMARIN JASNA (1966, Ljubljana) je štu-dirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost inoblikovanje v Ljubljani, kjer je diplomirala leta 1989.Kot štipendistka francoske vlade je v letih 1990 in1991 študirala na École nationale supérieure desBeaux-Arts v Parizu. Med letoma 1989 in 1992 je na-daljevala podiplomski študij na ALUO v Ljubljani priprof. Emeriku Bernardu. Imela je več kot 27 samostoj-nih razstav doma in v tujini. E: [email protected]

JASNA SAMARIN, DUALITY

print in akril na platnu, 80 × 120 cm, 2016

58 GALERIJA JANEZ PUHAR V STOLPU ŠKRLOVEC

ŠTRUKELJ MIHA (1973, Ljubljana) je študi-ral slikarstvo na ALUO v Ljubljani. Leta 2002 je bilonjegovo delo predstavljeno v celovitem pregledu sod-obnega slikarstva Vitamin P: New Perspectives inPainting, ki je izšlo pri založbi Phaidon. Leta 2009 je vslovenskem paviljonu – Galeriji A+A v Benetkah za-stopal Slovenijo na 53. beneškem bienalu. W: www.miha-strukelj.com

MIHA ŠTRUKELJCONSTRUCTION SITE / GRADBIŠČE 2-6olje, svinčnik in ličarski trak na platnu190 × 300 cm, 2014

ŠUŠTAR MARUŠA (1977, Kranj) je leta2006 diplomirala na ALUO, kjer pravkar zaključujetudi podiplomski študij slikarstva. Od leta 2009 jeimela več samostojnih razstav v Sloveniji, Avstriji inna Hrvaškem. Sodelovala je tudi na vrsti preglednihrazstav sodobne slovenske umetnosti. Leta 2009 je pre-jela nagrado ESSL art award CEE 2009 – posebno po-vabilo Vienna Insurance Group, leta 2014 pa prvonagrado ART MUSE za slikarsko delo. W: www.marusa.si

MARUŠA ŠUŠTAR, NAD/ZOR XI.olje na platnu, 80 × 80 cm, 2010

WEINBERGER UROŠ (1975) – podiplom-ski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnostin oblikovanje v Ljubljani (2005). Študentska Prešer-nova nagrada (2001), nagrajenec razstave Pogled na li-kovno umetnost Slovenije 6: Jaz, tukaj, zdaj (2011),kulturni rezidenci Ministrstva za kulturo RS v Berlinu(2009) in Schafhof - Europäisches Künstlerhaus Ober-bayern, Freising, Nemčija (2013). Živi in ustvarja kotsamostojni kulturni ustvarjalec v Ljubljani in Novemmestu. E: [email protected]

UROŠ WEINBERGERA CAMP JESUS DOCUMENTARYolje na platnu, 100 × 111,5 cm, 2016

LAYERJEVA HIŠA – galerija 59

LA

YE

RJE

VA

HIŠ

A –galerija

DIGITALNO IN VPLIV NA PREOBRAZBOPODOBE

MATIC ZORMAN,nagrajenec prestižnega tekmovanja World Press PhotoAward 2016 v kategoriji "Ljudje", "nadaljuje" tradicijochiaroscura, svetlo-temnega in tenebrizma, temne ma-nire, v svojem prepoznavnem avtorskem slogu. Če-prav gre za fotografije, njegovi posnetki pogostoučinkujejo kot slike, narejene v tehniki olja. Odbleski,odsevi in predvsem svetloba za katero si prizadeva, dabi bila tudi v reportažnih fotografijah čimbolj avtenti-čna, dramatično poudarjajo in simbolično osvetljujejodelikatne motive in situacije, ki zadevajo človekovo in-timo, se dotikajo našega sočutja in vprašanja osebne an-gažiranosti ter pomoči kot je v razstavljenem ciklu namgeografsko najbližja problematika z begunci. Z likovno,kompozicijsko in vsebinsko briljantnimi posnetki, kinagovarjajo gledalca iz večih zornih kotov, s finesamiskrivnostnega in realnega obenem, postavlja Matic Zor-man zrcalo tako družbi kot tudi vsem nam. Nenazadnjesmo problematiko z begunci, glede na odzive, doživljalizelo raznoliko in velikokrat diametralno nasprotno.

LADO JAKŠAVizualno izhodišče razstavljene serije fotografij LadaJakše predstavlja izziv in prednost sodobne digitalnetehnike, da na zaslonih fotoaparata ponuja brezhibenpredogled slike, ki bo posneta in pri tem omogoča, daavtor svojo likovno vizijo pred pritiskom na sprožileckamere lahko opazuje skozi celo vrsto optičnih, struk-turnih, filtrirnih in drugih "open". Tako fotograf gledasvet okoli sebe skozi vizure negativa, solarizacije, po-sterizacije, različnih planov ostrine ... ter poišče likovnein vsebinske poante, ki "preoblikujejo" svetove pozna-nega in jih morda brez takšnega digitalnega predogledane bi niti opazili, kaj šele uvideli ali ustvarjalno in inspi-rativno razumeli. Prezrti pogledi, kot je ime tovrstni se-riji fotografij in prihajajo na plano zgolj zaradineobičajnih "prizmatičnih" pristopov, potrjujejo dejstvo,da je naš pogled na stvari, ljudi in svet pogosto površenin površinski. Tako kot je veliko Prezrtih pogledov, ježal tudi Prezrtih ljudi in prav njim je in bo posvečen ce-loten opus že "dokumentiranih" pa tudi novih, še priha-jajočih posnetkov. Fotografije ostajajo takšne, kot jih jeLado Jakša videl na zaslonu kamere. Razstavljene vsvoji izvorni, "predogledani" podobi so že same po sebidragocene in navdihujoče ter kot takšne ne potrebujejonikakršnih estetskih korektur ali obdelav.

BRUT CARNIOLLUSVizionarsko nadgrajuje izhodiščno fotografsko sliko -oziroma kot sam pravi, množice fotografskih zapisov,katerih zbiralec je - skozi različne digitalne postopke,kolažiranja ter se pri tem vsebinsko in preko naslavlja-nja svojih del poigrava s tematiko prapoka, praspo-mina, poskonceptualizma in ultra minimalizma. Slednjise v tej seriji izostri v izčiščena likovna dela abstraktnihoblik, gladkih, sočno barvnih površin, ki pa v sebi no-sijo aktualno likovno sporočilo, nekakšen praspominfotografskega medija iz katerega avtor izhaja. Tako jeod vsega "digitalnega" balasta na koncu ostala le čista

forma, ki v nekakšni nanodimenziji odzvanja prvotnoin izhodiščno fotografsko sliko. Ta "praslika" je nakoncu digitalne poti postala samostojno likovno delo,ki govori samo zase izven formalnih fototehničnih for-mulacij in je obenem, kot zatrjuje avtor, tudi brezglu-tenska in hipoalergenska organska abstrakcija, nastalakot "umetniška raziskava usodnih trenutkov ob veli-kem poku, ko je nastala prva raztrganina v tkanini ve-solja."

CVETO ZLATEV razstavljeni seriji fotografij Cveto Zlate namernoostaja pri primarni črnobeli fotografski tehniki in pri navidez enostavnem motivu lutke oziroma njenegaobraza s katerim smo se kot otroci vsi bolj ali manj in-timno srečevali, ga personificirali in doživljali kot ži-vega. Morda se ljudje lutkam danes intenzivnejepribližujemo preko mode, estetskih operacij, pretira-nega naprezanja po izklesanem telesu … v čemer infil-trirano odzvanjajo diktati globalnih lepotnih idealov …Ko vizualno tendiramo k podobnosti, dovoljujemo, dadrugi upravljajo z nami, našim okusom in se kot lutkeodzivamo celo na njihova pričakovanja … Se deka-dentno deformiramo ali morda na novo osmišljamo? Jeto zgolj črno-belo opažanje brez uporabe rožnatih očal?Pa vendar v namerno deformiranem obrazu lutkeostaja dovolj plemenite človeške mehkobe, zvedavosti,in zaupanja, da se bodo zadeve dogajale tako kot jetreba, glede na visoke etične standarde. S spretno izbra-nimi zornimi koti, namerno poudarjenimi neostrinami,en face portretom, ki prehaja v profil ter z izzivalno fo-kusiranimi pogledi lutkinih oči daje Cveto Zlate foto-grafijam posebno psihološko razsežnost, nekakšnoskrivnostno prisotnost, ko statična lutka skozi medij fo-tografije ponovno oživi in spregovori.

GERHART WEIHSNe preseneča, da Gerhart Weihs svoja dela naslavljakot fotografike, saj je njihovo fotografsko izhodišče po-vsem očitno, vendar pa so na svojem digitalnem spre-hodu do končne grafične podobe doživele mnogotransformacij. Ker so bile že prvotne fotografije posnetev zanimivih vizurah odbleskov, večslojnih nizanj foto-grafskih planov, zamikov ostrine in neostrine, so skozidigitalno obdelavo še pridobile na slikovitosti, vibrant-nosti in barvni pestrosti. Njegovi zvezdniško popolniportretiranci - lutke, naši idealni globalni estetizirani le-potni vzorniki, se v svoji mirni in samozavestni drži,suverenih pogledov, likovno in mentalno plastijo prednami v slikovitem prosojnem vsečasju vse dotlej, do-kler se njihova podoba in svet naokoli ne razgradi dogeometričnih abstraknih form, kot je primer reproduk-cije v katalogu. Četudi so virtualni portretiranci Ger-harta Weihsa zaustavljeni in zamrznjeni v digitalnemčasu, so ujetniki svojih lastnih in globalnih mrež, vpetiv usklajeno likovno in kompozicijsko dovršenost, v pa-limpsest realnega in irealnega, ostrega-neostrega, izpo-stavljenega-zakritega … "vpeti" med oblike, prostoreter znake sodobnega, preteklega in prihodnjega časa.

NUŠA PODGORNIK, likovna kritičarka in kuratorka

60 LAYERJEVA HIŠA – galerija

CARNIOLLUS BRUT je vizualni umet-nik in fotograf, ki se ukvarja z digitalnim kolažemin digitalno grafiko, pri čemer njegova dela pravi-loma izhajajo iz fotografskega zapisa in se kot raz-stavni eksponat materializirajo v obliki digitalnegaUV tiska. Njegova dela so razstavljena in nagraje-vana po vsem svetu. Od leta 2012 v vlogi papa-razza zalezuje udeležence mednarodnegalikovnega simpozija na Sinjem vrhu nad Ajdov-ščino. Živi in dela v Radovljici. W: http://carniollus.com

BRUT CARNIOLLUS, NEBESNA SLEDdigitalni UV tisk, 60 × 90 cm, 2015 - 2016

JAKŠA LADO je Umetniški fotograf, svo-bodni umetnik ter skladatelj in izvajalec lastneglasbe za film, televizijo, gledališče in umetniškiples. 12 CD-jev avtorske glasbe. Preko 60 samostoj-nih fotografskih razstav doma in v tujini, avtorskadela v zbirkah številnih galerij po Evropi, fotomo-nografije, fotografske interpretacije literature, kriti-ški teksti o fotografiji. Številni avtorskifoto-multivizijski projekti doma in po svetu terredno sodelovanje na mednarodnih umetniškihsimpozijih. E: [email protected]

LADO JAKŠA, PREZRTI POGLEDtehnika digitalni print, 30 × 40 cm

WEIHS GERHART je rojen v Sachsen-burgu na Koroškem. Ukvarja se s slikarstvom, gra-fiko in fotografijo. Študiral je pri profesorjihHeinzu Brunu Galleju in Luisi Kloosom. Študijskoje potoval v Indijo, ZDA in Italijo. Razstavljal je naKoroškem, v Trstu, Bellunu in drugih mestih v Ita-liji. Živi in dela v Seebodnu ob Miljskem jezeru naKoroškem. W: www.gerrysfotos.eu

GERHART WEIHSIz cikla "MY DUMMIES IN REFELXION"fotografik auf Aludipond, 47 × 80 cm, 2016

LAYERJEVA HIŠA – galerija 61

ZLATE CVETO je rojen leta 1955 v Vo-gljah pri Kranju. Leta 1977 je diplomiral na Aka-demiji za likovno umetnost v Ljubljani, diplomotretje stopnje je opravil 1980 pri prof. Janezu Ber-niku. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, fotogra-fijo in uporabno grafiko. Imel je 20 samostojnihrazstav in 97 skupinskih razstav. Je član ZDSLUin LD Kranj.

CVETO ZLATE, LUTKAfotografija, 50 × 50 cm, 2016

ZORMAN MATIC je rojen 10. decem-bra 1986 v Kranju. Njegova dela so bila večkratmednarodno nagrajena, leta 2013 je bil sprejetmed vzhajajoče talente agencije Reportage byGetty Images, letos je bil v ožjem izboru selekcije30 najboljših fotografov do 30 let agencije Ma-gnum. 2015 je na festivalu Slovenia Press Photoprejel nagrado za najboljšo fotografijo leta, leta2012 pa za najboljšo reportažo.

MATIC ZORMANGEVGELIA, MACEDONIA – AVGUST 82015, fotografija

62 LAYERJEVA HIŠA – na vrtu, svetlobna in prostorska instalacija

LA

YE

RJE

VA

HIŠ

A –

na vrtu, svetlobna in prostorska instalacija

ANDREJA ERŽEN se je v tokratni inštalaciji "FISHER-MAN'S FRIENDS" naslonila na znano blagovnoznamko, močnih mentolovih pastil. Zgodba se ne nave-zuje toliko na samo blagovno znamko, kot na simboli-čno metaforično vsebino ribiča in njegove prijatelje.Instalacijo sestavlja petnajst svetlobnih objektov, osvet-ljenih s pomočjo solarne energije, ki jo vsrkajo temu pri-merne celice. Svetloba je tako naravni vir energije inhkrati gonilna sila, ki jim daje moč, da zasvetijo. Le-tivsebujejo različne črno bele slike, na katerih so ljudje inživali, ki ponekod že posegajo v pravljični svet, podrugi strani pa prikazujejo različne vidike popotnikovepoti in usode. Raznolikost sveta na objektih je kotvaba,viseča na zakrivljenih drogovih podobnih ribiškipalici. Polkrožno nameščene v svoji sredini, držijo pro-jicirano QR kodo, ali pa so usmerjene, na osvetljenomesto, kjer le ta leži. Tu pa se skriva prehod v digitalnisvet ali obratno. QR koda namreč v sebi skriva pove-zavo v svet digitalnih medijev – video animacijo, ki naszasuje s popotniškimi fotografijami krajev iz ptičje per-spektive. Ponazorjeno je torej nekakšno lebdeče stanje,ki razkriva in povezuje posameznika z naravnim oko-ljem v realnem in virtualnem svetu.

"Speča muza" prostorske instalacije ZORANASRDIĆA JANEŽIČA predstavlja nadaljevanje njegovihobjektov, kjer je poudarek na materialnosti in sami nad-gradnji ideje, s katero želi avtor opozoriti nase ali mo-goče prebuditi opazovalca v nas. Pri umetniku ne gretoliko za digitalno umetnost kot za koncept, ustvaritiklasično sliko ter ji dodati neko zunanjo noto, ki bi delopretvorilo v namišljeno vizualno gibajočo se sliko. Stem upošteva same naravne danosti, saj speči muzi po-čivajoči na stolih, postavi v naravo. Tako nas izbor sa-mega materiala, v tem primeru lesa še, dodatno povežez njegovim izhodiščem. Organskost in prečiščenost skatero poda glavo je podrejena formi in na ta način de-luje kot umirjena, tiha, ne kričeča gmota materije, v ka-teri je skrito življenje. Stoli pa nam dajo občutek realnozaznavnega elementa, ki sili v ospredje, čeprav je le no-silec zgodbe. Zamisel z umetno ustvarjeno meglo, ki bizaobjela celoto, pa je le še vizualna igra iluzije ter vir-tualizacije in manipulacije gledalca.


ERŽEN ANDREJA je rojena 1969 leta v Ljubljani. Leta2009 je diplomirala iz slikarstva in likovne teorije na ALUO v Lju-bljani. Deluje na področju slikarstva, instalacije, grafike, ilustracije,animacije in grafičnega oblikovanja. Prejela je priznanje za kvali-teto likovnih del na Festivalu likovnih umetnosti Kranj 2013 -ZDSLU. Do sedaj je imela več samostojnih in skupinskih razstav.Je članica ZDSLU in ima status samostojne ustvarjalke na področjukulture.

ANDREJA ERŽEN, FISHERMAN'S FRIENDSinštalacija s svetlobnimi objekti (solarne celice, led žarnice, plasti-čni drog, platno, QR koda, video animacija)(15 × objektov) 15 × 3 cm, 2016

SRDIĆ JANEŽIČ ZORAN, rojen 4. septembra 1974.v Kranju. Študiral na ALUO v Ljubljani, smer kiparstvo, kjer je di-plomiral leta 2004 pri prof. Sreču Draganu. Po končanem študijuse je zaposlil v delavnici Lutkovnega gledališča Ljubljana kot obli-kovalec lutk - kipar. Študijsko se izpopolnjuje na raznih mojstrskihdelavnicah obdelave različnih materialov. Ukvarja se z risbo, ki-parstvom in performansom. Živi in ustvarja v Ljubljani.

ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ, DVE SPEČI MUZI (detajl)les - hrast, 2,50 × 70 × 70 cm, 50 × 40 × 30 cm, 2016

LAYERJEVA HIŠA – umetniške rezidence, gostje iz Avstrije 63

LA

YE

RJE

VA

HIŠ

A –um

etniške rezidence, gostje iz Avstrije

LOITZL INA je rojena 14. maja 1972 vCelovcu. Leta 1992 študij grafike in vizualnihmedijev na HS/Mozarteum Salzburg. Leta 1997 jebila gostujoča študentka na Akademiji uporabnihumetnosti na Dunaju. Je dobitnica številnih na-grad, med drugim je leta 2005 dobila štipendijskonagrado na področju likovne umetnosti Koroške.Znana je predvsem po združevanju tekstilnih delz video umetnostjo. Imela je številne samostoje inskupinske razstave. Njena dela so v privatnih injavnih zbirkah. Živi in dela na Dunaju. W: http://inaloitzl.net/joomla/

PRUŠNIK TANJA je rojena 22. novembra1971 v Wolfsbergu/Koroška. Med leti 1990-1999je študirala arhitekturo na Tehnični univerzi naDunaju. Sodelovala je na številnih skupinski insamostojnih razstavah doma in v tujini. Leta 2014:postane članica Gesellschaft bild. KünstlerInnenÖsterreichs-Künstlerhaus Wien, prejme Umet-niško nagrado za ženske Koroške „zakulturo&proti nasilju“. Živi in dela kot svobodnaumetnica in arhitektka na Dunaju, Koroškem/Ain v Sloveniji. Od 2016 članica LD KRANJ -ZDSLU. W: www.prusnik.com

RATHKE FRITZ je rojen 1949 v Steinfelduob Dravi. Študiral je slikarstvo pri prof. GustavHessingu na Akademie der Bildenden Künste naDunaju. Od 1975 do 2009 je delal kot likovni vz-gojitelj na AHS: Bruck na Muri, Graz, Špital naDravi, kjer se je ukvarjal s preslikovanjem indokumentiranjem učnega gradiva, sedaj pa se ženekaj časa posveča izključno fotografiranju pred-vsem detajlov krajin in arhitekture. Razstavljadoma in v tujini.

GA

LE

RIJA

PR

EŠ

ER

NO

VIH

NA

GR

AJE

NC

EV

- NATAŠA

PROSE

NC ST

EARNS

64 GALERIJA PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV- NATAŠA PROSENC STEARNS

NATAŠA PROSENC STEARNS video umetnica in re-žiserka je diplomirala na ALUO v Ljubljani leta 1990.Med študijem so jo začele zanimati gibljive slike. Na-stala so prva video dela, ki jih je razširila v instalacije, vkaterih prostor vselej igra integralno vlogo. V devetde-setih so se njena dela začela pojavljati na razstavah infestivalih, sledile so številne nagrade in štipendije. Leta1997 je prejela Fulbrightovo štipendijo in odpotovala vLos Angeles na podiplomski študij filma in videa naCalifornia Institute of the Arts. Odtlej živi med Lju-bljano in Los Angelesom, s pogostimi udeležbami narazstavah in festivalih v Sloveniji, ZDA in drugje. Leta1999 je predstavljala Slovenijo na Beneškem bienalu zvideo instalacijo Gladiatorji, za katero je leta 2001 pre-jela Nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1995 dalje jeposnela mnogo kratkih in dokumentarnih filmov tercelovečerni film Suvenir. Prejela je še vrsto drugih šti-pendij in nagrad, lani pa je bila ponovno predstavljenana beneškem Biennalu, tokrat v sklopu razstave DVAJ-SET UMETNIKOV IZ LOS ANGELESA. Njena dela sov domačih in mednarodnih stalnih zbirkah, v arhivuPostaje DIVA na SCCA, v ZDA pa jo predstavlja gale-rija Ruth Bachofner. W: www.natasastearns.com

Nataša Prosenc Stearns - O predstaviti v KranjuDela iz serije Črne vode in druge zgodbe Nataše Pro-senc Stearns so gibljivi kolaži, ki temeljijo na plastenjupodob. Ustvarjajo svet, ki ni antropocentri¬čen, ampakintegrira člove¬ško telo v okolje, ki se nenehno širi,krči, spreminja. Dela upodabljajo stanja neprestangaporajanja, integriteta telesa razpada, vzpostavlja novepovezave z okoljem in sugerira nove možnosti regene-racije. Transformacije se dogajajo pod vplivom vode, kise v delu Nataše Prosenc Stearns iz naravnega ele-menta spreminja v likovni element dekonstrukcije aliintegracije. V nekaterih delih voda povzroča razpad po-dobe, v drugih delih pa je tekočina, ki povezuje in va-ruje. Intenzivno ukvarjanje s telesom je umentničinodziv na odtujeno eksistenco sodobnega človeka, ki po-staja vse bolj “breztelesena”, ker je velik del medčlove-ških odnosov preseljen iz fizičnega sveta na ekrane in vvirtualni prostor Interneta.

GLADIATORJI – MIMOHOD, video instalacija, 7 min in 16 sek, 1999

NATAŠA PROSENC STEARNS

STROKOVNI SODELAVCI, LIKOVNI KRITIKI IN UMETNOSTNI ZGODOVINARJI FESTIVALA 65MEDNARODNA ŽIRIJA

STROKOVNI SODELAVCI, LIKOVNI KRITIKI IN UMETNOSTNI ZGODOVINARJIFESTIVALA

ALEKSANDER BASSIN, muzejski svetnik, likovni kritik - AICA in publicistddr. DAMIR GLOBOČNIK, umetnostni zgodovinar, likovni kritik - AICA in muzejski svetnikdr. JERICA ZIHERL (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka - AICA

mag. MILENA KOREN-BOŽIČEK, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka - AICANATAŠA KOVŠCA, umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka

MELITA AŽMAN, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarkaMONIKA IVANČIČ FAJFAR, samostojna likovna kritičarka, kustosinja in kuratorka

PETRA VENCELJ, samostojna likovna kritičarka - AICA in kustosinjaNUŠA PODGORNIK, samostojna likovna kritičarka, kuratorka in publicistka

DEJAN MEHMEDOVIČ, likovni kritik, galerist in publicistSANDA BAJZEK (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarka

OLGA BUTINAR ČEH, prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLUKARL VOUK (A), podpredsednik društva likovnih umetnosti Koroške / Celovec

MAJA MEDJA, absolventka umetnostne zgodovinemag. BOGE DIMOVSKI, muzejski svetnik in likovni kritik

DUBRAVKO BAUMGARTNER, kustos Galerije - Muzeja Lendave

MEDNARODNA ŽIRIJApredsednica žirije:

mag. MILENA KOREN-BOŽIČEK, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka - AICAčlani:

SANDA BAJZEK (CRO), umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarkaNATAŠA KOVŠCA, umetnostna zgodovinarka in samostojna likovna kritičarkaKARL VOUK (A), podpredsednik društva likovnih umetnosti Koroške / Celovec

OLGA BUTINAR ČEH, prof. umetnostne zgodovine, kustosinja ZDSLUmag. KLAVDIJ TUTTA, predsednik umetniškega sveta LD Kranj - ZDSLU, umetniški vodja festivala

66 ZEMLJEVID PRIZORIŠČ V STAREM MESTNEM JEDRU KRANJA

Razstavišča

- GALERIJA DR. CENETA AVGUŠTINA - ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE KRANJ

- MESTNA KNJIŽNICA KRANJ

- GALERIJA V KRANJSKI HIŠI - ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJ

- HIŠA NA KONCU TUNELA

- DRUŠTVO ARHITEKTOV KRARH

- ETNO GALERIJA DESETNICA

- CAFE GALERIJA PUNGERT

- KAVARNA KHISELSTEIN 12.56 KRANJ - ZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJ

- STOLP ŠKRLOVEC - GALERIJA JANEZ PUHAR

- LAYERJEVA HIŠA - GALERIJA

- LAYERJEVA HIŠA - NA VRTU

- LAYERJEVA HIŠA - UMETNIŠKE REZIDENCE

- GALERIJA PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV

MA

IST

RO

V T

RG

GL

AV

NI T

RG

PU

NG

ER

T

PRIREDITELJI, PODPORNIKI 67

Cankarjeva 4, Kranj, tel.: 04/236 25 20

5. MEDNARODNI FESTIVAL LIKOVNIH UMETNOSTI KRANJ - ZDSLU 2016DIGITALNA PODOBA & KLASIČNA SLIKA26. september - 5. november 2016

PrirediteljiLIKOVNO DRUŠTVO KRANJ - ZDSLUZAVOD ZA TURIZEM IN KULTURO KRANJZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH LIKOVNIH UMETNIKOVin mag. likovnih umetnosti KLAVDIJ TUTTA

Izdal in založil: Zavod za turizem in kulturo Kranj, Likovno društvo KranjZanj: mag. Tomaž Štefe, direktor; Cveto Zlate, predsednik

Zasnova in umetniško vodenje PROJEKTA 2016: mag. Klavdij Tutta

Urednik: mag. Klavdij Tutta

Nagovori: Boštjan Trilarmag. Tomaž Štefemag. Marie-Thérèse HermgesAleš SedmakCveto Zlate mag. Klavdij Tutta

Uvodni tekst: Olga Butinar Čehdr. Peter Marolt

Teksti: ddr. Damir Globočnikmag. Klavdij TuttaNataša Kovšca Melita AžmanMonika Ivančič Fajfar Petra VenceljNuša Podgornik Aleksander Bassin mag. Boge Dimovski Maja MedjaMirjam BizjakAnita Omejec

Prevod teksta v angleški jezik: Sabina Gregorin

Fotografije: arhiv avtorjev, Cveto Zlate

Biografski podatki: avtorji, Melita Ažman

Obdelava fotografij: Trajanus, d.o.o., Brut Carniollus, Melita Ažman

Oblikovanje logotipa 2016: Melita Ažman

Oblikovanje tiskovin: Melita Ažman

Tisk: Pro Grafika, Žabnica

Naklada: 600

Kranj, september 2016

Vse informacije na:

http://likovnodrustvo-kranj.weebly.com/festival-2016.html

Cankarjeva 4, Kranj, tel.: 04/236 25 20

5. mednarodni festival likovnih umetnosti...

Documents