ZRC 27

Zbirka ZRC 27

AndrejMihevc SPELEOGENEZADIVAŠKEGAKRASA

© 2001,ZaložbaZRC,ZRCSAZU

Urednik VojislavLikarOblikovanje MilojkaŽalikHuzjan

Prevod NinaSušnikJezikovnipregled HelenaMajcenovič(slovenskobesedilo)

TrevorR.Shaw(angleškobesedilo)

Izdajatelj InštitutzaraziskovanjekrasaZRCSAZUZaizdajatelja TadejSlabe

Založila ZaložbaZRC,ZRCSAZUZazaložnika OtoLuthar

Vodjazaložništva VojislavLikar

Tisk Litterapicta,Ljubljana

TiskpublikacijejepodprloMinistrstvozaznanostintehnologijoRepublikeSlovenije.

CIP-KataložnizapisopublikacijiNarodnainuniverzitetnaknjižnicaa,Ljubljana

551.44(497.4-15)

MIHEVC,AndrejSpeleogenezaDivaškegakrasa/AndrejMihevc;

[prevodNinaSušnik].-Ljubljana:ZaložbaZRC,ZRCSAZU,2001.-(ZbirkaZRC;27)

ISBN961-6358-24-3110099200

Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610503224.

Z A L Ž B AZ R C

SpeleogenezaDivaškega krasaANDREJMIHEVC

LJUBLJANA2001

VSEBINA

Uvod.................................................................................................................... 9

Pregled osnovne literature o Divaškem krasu................................................. 11

Speleološka in morfološka analiza denudiranih jam...................................... 15BrezstropajamapriPovirju......................................................................... 18

Skalni relief na stenah rova........................................................................ 20Oblike, nastale zaradi zapolnitve rova s sedimenti in s prstjo........................ 20Jamski sedimenti........................................................................................ 22Brezstropa Jama pri Povirju v speleogenetskem prostoru................................ 25

Drugedenudiranejame.............................................................................. 27Denudirana Jama v Lipovih dolinah.......................................................... 28Denudirana Jama na ledini Grintavca....................................................... 32Denudirana Jama nad dolom Jablanc pri Gradišču..................................... 32Denudirana Jama v Radvanju................................................................... 33Nekarbonatni peski in prodi na Divaškem krasu......................................... 36

PomendenudiranihjamzarazumevanjespeleogenezeŠkocjanskegakrasa.............................................................................................................. 37

Bestažovca – primer speleogeneze.................................................................. 42Morfološkeznačilnostitergeološkazgradbaokolicejame....................... 42

Jama Bestažovca........................................................................................ 43Perkov spodmol.......................................................................................... 48Dol Bestažovca........................................................................................... 49

SpeleogenezajameBestažovca................................................................... 50

Škocjanske jame................................................................................................ 52HidrološkeznačilnostiReke....................................................................... 52ZgodovinaraziskovanjaŠkocjanskihjam................................................... 53Geološkerazmere........................................................................................ 54Hidrološkerazmerevjami.......................................................................... 62MorfologijaŠkocjanskihjam....................................................................... 63

Drobne oblike............................................................................................. 63Erozijske oblike in površine......................................................................... 64Oblike rovov............................................................................................... 67Morfološki opisi rovov in njihova vloga v Jamskem sistemu.......................... 71

SpeleogenezaŠkocjanskihjaminokoliškihudornic................................ 81

Kačna jama........................................................................................................ 82Geološkerazmerevjamiinmorfologijajamskihrovov............................ 82

Drobne oblike v jami................................................................................... 87Značilnosti rovov Kačne jame..................................................................... 96Hidrološke razmere v jami........................................................................ 100Prenikajoče vode v Kačni jami.................................................................. 100Reka v Kačni jami................................................................................... 101

SpeleogenezaKačnejame......................................................................... 104

Udornice in površje Divaškega krasa............................................................. 107

Datiranje sige................................................................................................... 114DatacijesigizŠkocjanskihjaminKačnejame......................................... 116

Datacije sig iz Škocjanskih jam................................................................. 116Datacija sig iz Kačne jame....................................................................... 119Datacije sig iz Divaške jame...................................................................... 121

DatacijesigizjamvMatarskempodolju.................................................. 123Datacije sig iz Mejam............................................................................... 123Datacije sig iz Ponikve v Odolini.............................................................. 124Datacije sig iz Slepe doline Jezerine............................................................ 125Datacije sig iz Račiške Ponikve................................................................. 132Datacije sig iz Dimnic.............................................................................. 132Datacije sig iz Jazbine v Rovnjah.............................................................. 133Datacije sig iz Lipiške jame....................................................................... 138Datacije sig iz kamnolomov Črnotiče in Črni kal....................................... 138Datacije sig iz korozijsko razširjenih razpok................................................ 139

Pregleddatacijsige.................................................................................... 140

Povzetek........................................................................................................... 144TheSpeleogenesisoftheDivačaKarst.......................................................... 149Literaturainviri.............................................................................................. 165Izvleček............................................................................................................ 174Abstract............................................................................................................ 175Seznamrisb–ListofIlustrations................................................................... 176

Gora se podere in kamen se prenese s svojega mesta.Voda prevotlika kamen in z nalivi se odplavi zemlja.

Job,141–22.

9

UVOD

Divaškikras jeuravnannižji svetmedGabrkom,Vremščico,Vremskodoli-no,BrkiniinTaborskimigriči.ObnjegovemrobupodŠkocjanomponikavŠkocjanskihjamahReka,ostaloozemljepajebrezpovršinskotekočihvoda.GlobokopodpovršjemtečeReka,očemerpričajoštevilnivhodivpodzemljeinvelikidoli,kisonastalizudorinadpodzemnimivotlinami.

Udorniceinvelikejame,vkaterihlahkospremljamopodzemnitokReke,pričajoorazvitostiinstarostitegadelakrasaterževečkotstoletjevzbujajovelikozanimanjemedraziskovalcikrasainspeleologi.Vzadnjihdesetletjihsmobilipričapomembnemurazvojuznanosti,predvsemnovimpogledomnanastanekinrazvojkrasa,patudiintenzivnimspeleološkimproučevanjeminodkritjemnaDivaškemkrasu.

Vpričujočemdelu semposkusilopredeliti speleološkipomenposame-znihpomembnihjam,denudacijskihostankovjam,jamskihsedimentovterudornicnaDivaškemkrasu.Podspeleogenezorazumemnastanekterrazvojjamodrazvojaprvegakanaladopopolnegaizginotjajame,kinastopizde-nudacijskimuničenjemokoliškekamnine.KerjeDivaškikraszelostar,semomejilproučevanjespeleogenezenarazvojkanalov,kisožesposobnipreva-jativečjekoličinevodeinsenespuščamvproučevanjeinicialnihkanalov.Vsvojemdelusemseomejilpredvsemnamorfološkoanalizojam,dinamikone-katerihprocesov,kijihoblikujejo,analizofluvialnihjamskihsedimentovinnadatacijesig.Spoznanjasemponekodpovezalzmorfologijopovršja.Pravtujeverjetnonajpomembnejšerazumevanjeoblikterprocesovvpodzemlju,sajsoštevilnereliefneoblikeposledicainterakcijepodzemnihvotlininpovršja.

Človekudostopnejamesofragmentirazličnihjamskihsistemov,zatosomorfološkozelorazlične.ProučilsemizbranejamenaDivaškemkrasu,deluMatarskegapodoljainnekaterejamenaSežanskemkrasu.Izbralsemletistejame,kivsebujejopomembneinformacijeospeleogeneziobravnavanegaob-močja.

NaDivaškemkrasusemproučilŠkocjanskejameinKačnojamo,kistanajvečjijamiKrasa.Izbralsemjuzaradidolžine,oblikovanostirovovinmo-žnosti primerjave geološke strukture in podzemnih oblik z oblikovanostjopovršja, predvsem udornic in denudiranih jam nad njima. Sodeloval semprinajnovejšihmerjenjihŠkocjanskih jam inpri izdelavinjihoveganačrta.RaziskovalsemvKačnijami,sodelovalprinjenemmerjenjuinizdelalnačrtjame.Vobehjamahsemanaliziralsedimente,merildinamikoerozijeinkoro-zijeteropravilvečdatacijsig.

10

Zdatacijamisigezmetodo230Th/234Usemposkušalugotovititrajanjeraz-ličnihspeleološkihprocesovvjamah,predvsempoplavnainerozijskaobdobjavjamahMatarskegapodoljainvpodzemljuŠkocjanskihjamterKačnejame.Zanalizamipaličastihstalagmitovsemskušaldoločitivplivpleistocenskihinholocenskihklimatskihspremembnadogajanjevjamah,zanalizamisige,kizapolnjujekraškerazpoke,pačasovnodoločitiprocesekorozijeinodlaganjasigevepikraškiconi.

JamskisistemBestažovca-PerkovapečinavTaborskihgričihnadSežanosemobdelalzaradivelikestarostijamtermlajšihmorfološkihprocesovvjami.Izdelal semnovnačrt jame terkartiralelemente jamskemorfologije. Jamosemprimerjalspovršjeminzudornicaminadnjoterskušalugotovitigenezoinstarosttegadelajamskegasistema.

PovršinskokartiranjenaKrasusemomejilnaugotavljanjedenudiranih–brezstropihjamteranalizorazmerijmedudornicamiinvrtačami.Primerjalsemdeležepovršinreliefnihoblik,katerihnastanekjepovezansspremembojamvpovršinskoreliefnoobliko,bodisisporušitvaminadjamamializdenu-dacijskimpojavljanjemjamnapovršju.

VdenudiraniBrezstropijamipriPovirjusemanaliziralohranjenejam-skesedimenteinkartiraloblikojame,kijijedenudacijaodstranilastroptergornjidelsten.DenudiranojamovRadvanjusemprimerjalzDivaškojamo,kipripadaistemujamskemusistemu,brezstropojamovLipovihdolinahpasŠkocjanskimijamami.Natanačinsemrazširilspeleološkaproučevanjatudiizvenjam,nasamopovršjeKrasa.

TerenskodeloinlaboratorijskodelosemopravilnaInštitutuzarazisko-vanjekrasaZRCSAZUvokvirudoktorske študijeSpeleogenezamatičnegakrasa(1994–1998)podmentorstvomprof.dr.IvanaGamsa.Pomembenvirpodatkovsobileanalize jamskihsedimentov,predvsemdatacijesig,kisemjihanaliziralnaDepartmentofGeology,UniversityofBergennaNorveškem.

Zamentorskopomočpri izdelavinalogesezahvaljujemprof.dr.IvanuGamsu,zapomočpridatacijahsigpaprof.dr.Stein-ErikLauritzenu.Sode-lavceminprijateljemzinštitutapasezahvaljujemzastrokovnepogovoreinnasvete.

Posebejsezahvaljujemzapomočvsemjamarjem,šezlastiprijateljemizJamarskegadruštvaLogatec,skaterimisempreživelnepozabnednivDiva-škempodzemlju.

11

PREGLEDOSNOVNELITERATUREODIVAŠKEMKRASU

Jamesonajkompleksnejšekraškeoblike.Oblikovanesokottridimenzional-nispletivkamnini,kivplivanaorganizacijo,obseginoblikospleta.Jamskisistemlahkoopredelimokotsistempovezanihvotlin,kisoalikišeprevajajovodo med točko vstopa in izstopa iz krasa (White, 1984; Ford & Williams,1989,242).Točkevstopasoponorialipovršje,skozikateroprenikajoenako-mernorazporejenepadavine.Nastanekpovezanihjamskihsistemovsosteo-retičnimiproučevanjirazložiliFord(1965),FordinEwers(1978)inPalmer(1991)zmodeliranjempaEwers(1982).

Apnencisoobičajnogostiinprepustnizavodoleoblezikah,prelomnihploskvah ali razpokah. Zaradi gradienta se začne voda v njih počasi lami-narnopremikati,njenogibanjepaopisujejoDarcyjeveenačbetoka(Ford&Williams,1989,146).

Zanastaneksistemasopomembni:dotokagresivnevode,iztokizsistemaingradient.Iztokizsistemaprevzamejorazpoke,kinajlažeodvajajovodoizkamnine.Zaradivečjehitrostivodesevnjihvzpostaviturbulentnitok.Pretokinznjimpovezanoširjenjekanalovsevtejtočkiskokovitopoveča.Kanaliseširijovodvisnostiodkoličinevode,ki joprevajajo.Pri tempretokomejujesprvapropustnostsamihkanalov,kasnejepavelikostzaledja(Palmer,1991;Dreybrodt,1998).Zvečanjemprofilaseobistempretokuzmanjšujehitrostvode vkanalu,kar zavrenjegovopovečevanje (Palmer,1991;Worthington,1991).

Jamske sisteme, ki sprva sledijo geološkim strukturam, plastovitosti alirazpokanosti,vodnitokprilagajasvojimlastnostim.Poglavitnidejavniki,ska-terimitokoblikujejamskisistem,sovodnakoličina,gradientinplavje.Rastkanalovterkasnejšeprilagoditvezobtoki,pretočitvamiinparagenezo(Ford&Williams,1989,272)pogostopopolnomazabrišejoprvotnemrežekanalov.Dreybrodt(1988)jepokazal,dasočasi,potrebnizaprilagoditve,kratki.Novikanalivugodnejšihsmerehpiratizirajostare,kizatoohranjajooblikezadnjemorfološkefaze.

Speleogenetskadogajanjapotekajovcelotnigmotiizpostavljenihapnen-cevvčasu,vkateremsespreminjajošegradient,hidrološkiinklimatskipo-goji.Zrazvojemkraškedrenaže,predvsempasprehodomjamizfreatičnevvadoznocono, serazvoj jamskihsistemovmočnospremeni.Odslej jihobli-kujejodrugi,pogostovelikopočasnejšiprocesi,jamepapostanejodostopnenašemuproučevanju.

12

Tastopnjavrazvojujam,kijooznačujejoprocesipodiranj,vertikalnegaprenikanjainspiranjasedimentov,trajatolikočasa,doklerjamneuničide-nudacijskozniževanjepovršja(Mihevc,1996).Proučevanjejamskihsistemovzatonepokaželegeološkihpogojevvkaterihsonastali,pačpatudisledovevsehostalihspeleogenetskihdejavnikovalinjihovihsprememb.Oblikovanjepovršinskega reliefa na krasu se dogaja v vrhnji ali epikraški coni (Gams,1962;Williams,1985;Klimchouk,1995;Šušteršič,1985),vendargausmerjapodzemnopretakanje.Vpovršinskereliefneoblikepasezaradipodiranjaalidenudacije vključujejo tudi jame(Mihevc,1996).Poznavanje speleološkegarazvojakrasajezatonujnotudizaproučevanjepovršinskemorfologijekrasa.

Osnovna speleološka raziskovanja in inventarizacija jamnaKrasu so sezačelažev19.stoletju.VzpodbudilojihjepredvsemiskanjevodnihvirovzaTrst.TakosobilaževprvipolovicistoletjaraziskanaštevilnabreznanaKrasunadTrstom(Gams,1974,17).Kasneje soHanke in sodelavci raziskaliŠko-cjanskejamedoodtočnegasifona(Müller,1891)terzačelizraziskovanjemvKačnijami(Marinitsch,1896).Obenemsoraziskovališedrugejamenatemobmočju. Ob prelomu stoletja so začeli raziskovati tudi jame ob Brkinskihponikalnicah, na primer jamo Dimnice, Mejame, Jamo na Prevali (Müller,1902),inštevilnemanjšejame.

VobdobjumedobemavojnamajebilonaKrasuodkritovelikonovihjam,spoznanjapazbranaterobjavljenavmonografijahIlTimavo(Boegan,1938)inDuemilagrotte(Boegan,1938).Kasnejejebiloodkritoševelikoštevilono-vihjam,patudinekajnovihrovovvžeznanihjamah,kibistvenopripomorejokpoznavanjujamnaKrasu.KrasstavključnozjamamimonografskoobdelalašeGams(1974)terKranjc(1997,1999).

HidrološkerazmerenaKrasusoobravnavalisprvasstališčavodnihpove-zav(Boegan,1938;Habič,1982;1989,Krivic,1982;Gemitti&al.,1981;Civita&al.,1995).PomembnisoopisiizjemnihhidrološkihstanjReke.OpoplavahRekevŠkocjanskihjamahjeporočalHabe(1966),oizjemnonizkivodi,kojeRekaponikalavVremskidolinivlastnistrugi,paHabič(1985).Izjemnoviso-kovodovKačnijamijeopisalMarinitsch(1896),nizkopaMihevc(1984).NaosnoviznanihpodatkovvjamahjeopisalvišinogladinekraškevodevKrasuHabič(1985).

PodrobnosobilesledeneBrkinskeponikalnice(Gams,1962;Krivic&al.,1989).DelponikalnicseodtekavpodmorskeizvirevKvarnerju,delvizvirevdoliniMirne,delpavizvireRižane.

SplošneinregionalnegeomorfološkeobravnaveKrasaobravnavajojameleobrobno.Jamesopomembnejšepriproučevanjukontaktnegakrasa.GamspriproučevanjuslepihdolinterŠkocjanskihjam(1962,1983)navajarazlič-nejameterjihvključujevgeomorfološkirazvojozemlja.KontaktnikraspriBrkinskih slepihdolinah ternekatere jame jeobdelalMihevc (1993, 1995,1997),podzemnitokRekeskoziKraspajenaosnoviprimerjavpoznanihjamskušalrekonstruiratiŠušteršič(1973).

O jamah na krasu obstaja obširna strokovna literatura, vendar pa je le

13

manjšidelposvečenspeleogenezijam.NajvečraziskovalcevjeproučevaloŠko-cjanskejame.Prvestrokovnemorfološkeinhidrološkeopisejamesoprispe-valiMüller(1991),Marinitsch(1896,1904)inMartel(1894).NjihoveopisejamevvelikimeripovzematašeOedl(1924)inBoegan(1938).

Podrobneje je geologijo okolice Škocjanskih jam in jamske sedimenteproučeval Gospodarič (1983, 1984, 1985). Tektonske strukturne razmere vjamijeproučilaŠebela(1994),odvisnostnastankaVelikedolineodincepcij-skihhorizontovpaKnez(1991,1996).Razvojposameznihdelovjame,razvojjaminudornicjeproučilGams(1968,1983,1992,1996).Recentnejamskese-dimentejevjamiproučevalKranjc(1983,1986),drobneoblikeSlabe(1996),intenzivnosterozijskihinkorozijskihprocesovvjamipaMihevc(1995).

VertikalnoprenikanjevodeskozistropjameterizločanjesigevjamistaproučevalaKogovšek(1984,1992)inGams(1994).Merjenajebilahitrostiz-ločanjasigespomočjokemijskihlastnostivode(Kogovšek,1983,1984,1992,1994)terzmikrometrom(Mihevc,1994).PoznavanjeŠkocjanskihjamjestr-nilHabičssodelavci(1989).

PodrobnejesobileobdelanešeDivaškajamainTrhlovca(Gospodarič,1984),Kačnajama(Mihevc,1984,1985)terDimnice(Gospodarič&Maleč-kar,1982;Habič,1985).DrobneoblikevDimnicahjeproučevalSlabe(1988,1996).Izfaset,stropnihkotlicsledovkondenznekorozijejeskušalugotovitispeleogenetskodogajanjevjami.VPonikvivOdoliniinvŠkocjanskihjamahjemerilhitrostnastajanjafasetMihevc(1992,1994,1996).

Jamskisedimentiso lahkopomembenindikatorrazvoja jam.RecentnefluvialnejamskesedimentejeproučilKranjc(Kranjc,1989).GospodaričjeproučilstarejamskesedimentevŠkocjanskihjamah(Gospodarič,1983)invDivaškijami(Gospodarič,1984).Naosnovirazlikmednjimijeločilvečfazzasipanja jam ter poglabljanja in spiranja sedimentov. Mineraloške analizesedimentovvDivaškiinvŠkocjanskihjamahjeopravilaZupan-Hajna(1992,1994,1998).SpomočjopaleomagnetizmasobilidatiranisedimentiizTrhlov-ceinDivaškejame(Bosak&al.,1998)terizčrnotiškegakamnoloma(Bosak& al., 1999). Sedimente v Brezstropi jami pri Povirju so analizirali Mihevc(1995)terMihevcinZupan-Hajna(1996).

Nahajališča nekarbonatnih peskov na površju krasa sta obravnavalaD’Ambrosi(1965),Radinja(1967,1972,1985).Tisedimentinajbibilipogla-vitnidokazopredkraškempovršinskemtokuReke.Nadanašnjempovršju,avjamskemokoljuodloženekremenovepeske,opisujetaPleničar(1956)inHabič(1994).Novpoglednaalogenesedimente,kijihnajdemonapovršju,jedalaanalizaprodov,peskovinilovicvzasutihdenudiranihjamah(Mihevc,1995;Mihevc&Zupan-Hajna1996).

Kapnikiinsigasoznačilenjamskisediment.Starostsigesonatemob-močjuproučevalivVileniciGams(1977),vŠkocjanskihjamahpaGospodarič(1977),Cuchi(1989)jedatiralsigovečjegastalagmitavVelikijamivBriščikih(Grotta gigante), Zupan-Hajna (1993, 1996) pa v Lipiški jami, ŠkocjanskihjamahinvMejamah.

14

MorfološkeznačilnostiingenezobrezennaKrasujeopisalMaucci(1973).Udornicesoizrazitapovršinskareliefnaoblika,kipaimasvojizvorvpodze-mnemdogajanju.Podrobnemeritveprostorninenekaterihudornicjeopra-vilJakopin(1982),mehanizmenjihoveganastankapastaproučevalaHabič(1963)inŠušteršič(1973).UdornicevzaledjuŠkocjanskihjamjepodrobnejeopisalGams(1983),kijeznjihovopomočjoskušalrekonstruiratispreminja-njepodzemnegatokaReke.

Pomembnosoprispevalakrazumevanjukvartarnegadogajanjainjam-skihsedimentovvvhodnihdelihjamarheološkainpaleontološkaizkopavanjavjamah.IzkopavanjevTominčevijami(Gospodarič,1984)jepokazalomoč-nopoplavnofazovjamipoprazgodovinskiposelitvijame.Ostankigruščevvnekaterihdolinah(Habič,1985,1987)tergruščivvhodnihdelihjamnajbikazalinamočnokrioklastičnorazpadanje.VJaminaPrevali(Szombathy,1913;Mihevc,1995)pajebilomogočeugotovitiantropogenozasipanjezaradičiščenjatravnikovpodvhodnimbreznom.

15

SPELEOLOŠKAINMORFOLOŠKAANALIZADENUDIRANIHJAM

Denudacijaoziromaploskovnozniževanjepovršja lahkonakrasunaletinastarejame,kisosicernastaleglobokopodpovršjem.Kersetakejamepoja-vijonapovršjuzaradidenudacije,lahkonjihoveostankeimenujemodenudi-ranejame,kerjimjedenudacijauničilastrop,patudibrezstropejame.NaDivaškemkrasu,patudidrugodnaKrasu«sotakejamezelopogostetersopomembenmorfološkielementkraškegapovršja.

Proučevanja kraške denudacije (Gams, 1962; Cucchi & Forti, 1997; Ja-kucs, 1977; Ford & Williams, 1989) so pokazala, da se večji del korozijskesposobnostiprenikajočepadavinskevode izrabiplitvopodpovršjemkrasa.Kersopadavinerazporejeneenakomernopopovršju,jepovršinskakorozijarazporejenarelativnoenakomerno,posledicategapajeenakomernozniže-vanjepovršja.Vdrobnemjesevedazaradistrukturnoalilitološkopogojenihnehomogenostivkamnini, lokalnoojačenekorozijeternačinazdruževanjarazpršenega dotoka v subkutani in epikraški coni (Gams, 1965; Williams,1985;Klimchouk,1995;Šušteršič,1985)raztapljanjeinodnašanjekamninespovršinekrasaneenakomerno.Toimazaposledicodiferenciranozniževanjepovršjainnastanekrazličnihreliefnihoblik.

Dejanskozniževanjepovršjaoziromakorozijskointenzitetougotavljamospomočjokoličineizporečjakraškihrekodnešenihkarbonatov(Gams,1962),spomočjostandardnihtablet(Gams,1985,1996)alispomočjomikrometr-skihmeritev(Cucchi&Forti,1985;Cucchi&Forti&Marinetti,1997).Ome-njenemetodedajorazličnerezultate.Kraškadenudacijaoziromaploskovnozniževanjepovršjanajbiznašalaod20do60mnamilijonlet.

Obtakšnidenudacijskistopnjioziromapredvideniterciarnistarostipo-vršja(Melik,1951;Radinja,1967)bimoralosedanjepovršjeDivaškegakrasapri svojem zniževanju že naleteti ter prerezati stare vertikalne ali horizon-talnejame.Vspeleološkialigeomorfološkistrokovniliteraturipasojamskielementinatempovršjuleredkoomenjeni.

NapovršjuŠkocjanskegakrasaindrugodnaKrasusoraziskovalcinašlisedimente, alogeneprodealipeske.Te sedimentenajbiodložilepredkra-škepovršinskotekočereke(Marussi,1941;Melik,1960;Radinja,1967,1972;D’Ambrosi,1965).Vkorozijskorazširjenerazpokealibrezna,kjersoseohra-nili,panajbibilitisedimentilokalnopresedimentiranišelekasneje,potemkosoterekenarobuKrasaponiknile,insejezačelovertikalnorazčlenjevanjepovršjaterspiranjepovršinskihsedimentovvpodzemlje.

Nekajlokacijkremenovihpeskovalidrugihalohtonihsedimentovsoopi-

16

salikotjamskanahajališča,vendarbrezproučitvesspeleogenetskegaaligeo-morfološkegavidika.PleničarjevkopukremenovihpeskovvLipovihdolinahopazil,dajekremenovepeskeinprodeodložilarekaponikalnica(Pleničar,1954).Sedimente,ohranjenevdenudiranihjamah,jeopisaltudiHabič(1987,1992).Vpeskihrazličnihbarvinzmočnoporušenosedimentacijskostruk-turojeiskaldokazezaodlaganjevrazličnihklimatskihpogojihtersledoveperiglacialnihprocesov.

Gospodarič(1984)priopisuDivaškejameinTrhlovcepredvideva,dastabilinadaljevanjiobehjamdenudirani,vendarpavreliefuniposkušalidenti-ficiratinjunihostankovaliiskatisedimentov,kibimorebitiostalinapovršju.

Pojavjamnapovršjuzaradidenudacijepovršjadrugodnakrasuopisuježe Kraus (1894, 73–75, 114). Opisal je primere, ko se je zaradi denudacijestropnadjamamistanjšal,karjepovzročiloudore.Večjipomendajedenuda-cijioziromainterakcijipovršjainpodzemljaBahun(1969).Različnoobliko-vanekraškevotlinenajbiobdenudacijskemzniževanjupovršjaspremenilovvrtače.Največkratpasoraziskovalcinajdbesigenapovršjupripisalirušenjujam,sajobičajnogovoreoporušenihjamah.Podzemnevotlinenajbidoseglepovršjespodiranjem,torejsspeleološkimprocesom,jamskiprostorpanajbipritempotovalnavzgor,doklernidosegelpovršja.Takonajbinastaletudiudorniceinvelikdelvhodovvjameinbrezna.

Privelikihzemeljskihdelih,povezanihzgradnjoavtocestčezKras,smopostalipozorninaštevilne,zalogenimisedimentizapolnjeneostanke jam.Gradbenikisosedimente,kisozapolnjevalivelikehorizontalnejame,zaradinjihoveslabenosilnostiizkopaliintakorazkrilinjihoveznačilnostiteromo-gočilivzorčevanjesedimentov(Mihevc&Šebela,1995;Mihevc&Zupan-Haj-na,1996).Poznavanjebrezstropihjamtersedimentovvnjihpajeomogočiloprepoznavanjepodobnihobliktudiizventraseceste.

Najpomembnejšabrezstropajamavtrasiavtocestejebiladolga230m.Vnjejsobileodličnoohranjenejamskestene,sigeinrazličnialogenifluvialnisedimenti.Kerji jebiladenudacijažeodstranilastrop,smojopoimenovaliBrezstropajamapriPovirju(Mihevc,1996).Imebrezstropajamapasmopo-temuporabljalizavsevečje,ssigo,sedimentiinoblikamiizpričanedenudi-ranejame.

PolegnjejebilovtrasicestepriDivači,DalnjihLežečahtermedSežanoindržavnomejošedvanajstkrajšihbrezstropih,zjamskimifluvialnimisedi-mentizapolnjenih jam,v skupnidolžiniokrog150m.Vvečiniprimerov jetrasapresekaladelejam,zatojebilanjihovaskupnarazkritadolžinamajhna.

Denudiranejamesoodrazsedanjihreliefnihinnekdanjihspeleogenet-skihoziromahidrološkihrazmer.Pomembnesozarazumevanjerazvojaspe-leogenetskegaprostorainkraškegapovršja,predvsempaodpirajonovepo-gledenanekarbonatnefluvialnesedimente,kijihnajdemonapovršjuKrasa,naprobleme,povezanezudiranjemstropovnadjamskimirovi,ternamanjobdelanopoglavjespeleogeneze–prehodjamvpovršinskereliefneoblike.

17

Slika1:BrezstropajamapriPovirjuindruge,vbesediluomenjenedenudiranejamenaDivaškemkrasu.1BrezstropajamapriPovirju,2denudiranijamijužnoodBrezstropejame pri Povirju, 3–5 denudirane jame v trasi avtoceste, 6 denudirana jama na lediniGrintavcaterdvedenudiranijaminalediniLokvica,7denudiranajamaohrobuRisnika,8denudiranajamavRadvanju,9denudiranajamavLipovihdolinah,10,11denudiranijamipriGradišču.Figure 1: Unroofed caves in the area of the Divača karst. 1, 2 unroofed cave at Povir, 3–5 denuded caves in the course of the highway, 6 unroofed caves in the area of Grintavca and Lokovica, 7 unroofed cave at the edge of the collapsed doline Risnik, 8 unroofed cave in dolina Radvanj, 9 unroofed cave at Lipje jame, 10, 11 denuded cave at Gradišče.

18

BREZSTROPAJAMAPRIPOVIRJU

PripripravahnagradnjoavtocestenaodsekuDivača–Dane(Dular,1991)sozaznalivzhodnoodPovirja,na lediniZadušice,vosicestišča,podolgovato,140mdolgoindo10mširokoobmočjesslabšimigeomehanskimilastnostmi,kisejeizteklovplitvovrtačo.Kosogradbenikiodstranilirušoinvrhnjislojprstiterpodnjimiležečesedimente, jepostalojasno,dagrezastarjamskirov.Nekolikozožensejerovnadrugistranivrtačenadaljevalvtrasicestešeokrog100m,natopazaviliztrase.Obmaksimalnemobseguizkopajebilovnadmorskivišinimed396in400mizkopanih320mdo5mglobokegarova.Generalnasmerjamejebila305°.

Rovjebiljasnoizražentudinainfrardečihletalskihposnetkih(cikličnosnemanjeSRS1980)delomakotsvetlejši,toplejšipastal,delomapagajepo-raščalizrazitpasgrmovja.

NaJVdelu,kjerjejamazašlavtrasoceste,jebilaširokaokrog6m,rovpasoizkopalidoglobineokrog5m.PomanjširazširitviprotiSZjerovblagoviju-galinseožil.Po140msejeiztekelnaddnommanjševrtače,asejenadaljevalnanjeninasprotnistrani.Ta45mdolgiodsekrovajebiložji,širokleokrog

Slika2:Uravnanopovršjevnadmorskivišinimed398in400mmedgradnjoavtoceste.VospredjujeBrezstropajamapriPovirju,izkateresožeodstranilisedimente.Figure 2: Levelled surface at elevation between 398 and 400 m during the highway construction. From the cave, that appeared on the surface because of karst denudation, sediments have been already removed.

19

3m.Izkoprovasejekončalobmasivnisigi,nadkaterosejepojaviltudi1mdebelskalnistrop.Rovsejeponovnopojavilnapovršjubrezstropapo35m.Tadeljamejebilmočnopoškodovaninpodobennekakšnizarušenidvorani.Nepoškodovanajebilalenjenasevernastena,nakaterisoseohranilefasete.Iznjesejerovnadaljevalprotiseveruizventraseavtoceste.Sleditisegajedaloposiginapovršjušekakih10m,natopase je iztekelvvelikoplitvovrtačoZadušice.

Večjidelrovajebilširokdo6m,nanajožjemmestu,vzhodnoodvrtače,pale2do3m.Globinaizkopajebilavvečjemdelurova3do4m,vendarnidoseglaživoskalnihtal.Levsrednjemdelurova,tikpredvrtačo,sosestenetakozožile,daživoskalnodnorovanibilovečdaleč–verjetnonakotiokrog395m.Vrtini,ki stabilinarejeni v temdelu rova(Dular,1991) stadosegli

Slika3:TloristerznačilniprerezvrtačeinBrezstropejamepriPovirju.Legenda:1redzina,2ilovica,3pesek,4prod,5siga,6rdečeobarvanisedimenti,7rume-noobarvanisedimenti.Figure 3: Plan and profile of the doline and eastern part of the Unroofed cave at Povir.Legend: 1 redzina, 2 loam, 3 sand, 4 gravel, 5 flowstone, 6 red coloured sediments, 7 yellow coloured sediments.

20

apnenecnakoti396m,vendarninujno,dastazadeliapnenecnanajnižjemoziromareprezentativnemmesturova.

SKALNIRELIEFNASTENAHROVA

Živoskalnistropjamejebilohranjenlevsevernemdelu,kijevodilizvrtačeprotiSZ.Stropjebildebellešeokrog1m.Vdelurova,kjerjestropmanjkal,oziromavizkopanemsedimentujebilolenekajskal,kisoplavalevsedimen-tu,vendarnibilomočugotoviti,aligrezadelejamskegastropaaliskale,kisoseodlomileodgornjegadelasten.Vsedimentusobilinajdenitudiposame-zni,dopolmetradolgistalaktiti.

Stenerovasobilenavpične,mestomaceloprevisne.Nanjihsoseohra-nilisledovioblikovanjavjamskemokolju,sledovikorozijskegaoblikovanjaobstikussedimentomtersledovimehanskegainkorozijskegapreoblikovanjavsubkutaniconikrasa.

Odjamskihobliksobilenajboljizrazitestenskezajede,tosoboljalimanjvodoravnipolkrožnižlebovi(Slabe,1995),kinastanejovvišinivodnegladinealitoka,lahkopatudivvišiniodloženegasedimentavjami.Podobne,vsmerivodnegatokanagnjenezajedenajdemovponornihjamah,kiprenašajoprod.

Vbrezstropijamisozajedenastaleinseohranilenavečmestih.Običajnosobiledvealitrivzporedno.Visokesobileod20do60cm,globokeod12do20cmterohranjenedodolžine7m.Obnjihsejeponekododložilailovica,drugodpesekinprod.Izmerilsemvpadzajednasedmihmestih.PetzajedjebilonagnjenihodSZproti JV,pridvehpavpadanisemmogel izmeriti.Očitnostanastaliprimirujočigladinialiobsedimentu.Naklonzajedjebilmajhen–ledo3°(spustza10cmnarazdalji5m).Čeizključimomožnosttektonskeganagibanjaterenaodčasa,kosozajedenastale,jebilvodnitokusmerjenprotiJV.Večvzporednihzajedkaženazapolnjevanjejamessedi-mentialipanavečkratnospremembovišinezapolnitve.

Fasetesemnašelnavečmestih,vendarsobilelenadvehdobroohranje-ne.Fasetenastenskizajedivsrednjemdelujamesoseohranilenapovršiniokrog0,5m2,vendarsobilepoškodovane.Fasetevsevernemdelujamepajepokrilaplastsige,ki jepopolnomaohranilanjihovoobliko.Sigose jedaloodluščitiodsteneintakorazgalitifasete.Poprečnavelikostfasetjebila2–3cm.Takšne fasetenastanejov vodnemtoku shitrostjookrog1ms–1 (Curl,1966;Slabe,1995).Tudifasetesokazale,dajebilvodnitokusmerjenprotiJV.

OBLIKE,NASTALEZARADlZAPOLNITVEROVASSEDIMENTIINSPRSTJO

Kjerseprstalinaplavinastikazapnencem,prihajadoenakomernegavlaženjaskalezagresivnovodo.Topovzročiploskovnokorozijo,kipoškodujeprejšnje,

21

vdrugačnihpogojihnastaleoblike.Takšennačinpreoblikovanjazajametudiposamezneskale,kiplavajovsedimentu.

Nanekajmestihvrovujepovršinoskaleprekrilasigaintakopopolnomaohranilavjamskihpogojihnastaleoblike,medtemkojekorozijavneposre-dnisoseščiniodstraniladebelejšialitanjšislojkamnine.Natakihmestihsemlahkoocenilobsegkorozijeodčasa,kojebilajamazapolnjenassedimentom.Ploskovnakorozijajeodstranilanajveč5do30mmpovršinskegaslojakamni-nesstenjame.

Navečmestihsobilivrovucen-tri močnejšega vertikalnega preni-kanjainznjimpovezanegaspiranja,karsejeizražalokotprodorrjavepo-vršinskeprstivjamskisediment.Naskali so nastali plitvi vertikalni žle-bovi.Skalani imelabelegapoprha,značilnegazasubkutanokorozijo.

Vrovusobileopaznepoškodbesten, ki jih je povzročilo zniževanjezemeljskega površja oziroma pribli-ževanje površja in jame. Izrazile sose kot večja gostota korozijsko raz-širjenih,zrdečoilovicozapolnjenihrazpokvvrhnjemdelustenrova(dookrog 1,5m pod sedanjim površ-jem). Stene so bile v tem delu tudiblagonagnjenenavzven.

Slika4:Prečniprerez stalagmita in skalenakateri jerasel.Kapnik jezaščitil skalopredkorozijo,kijenanezaščitenihmestihodstranilaokrog20mmdebeloplastka-mnine.Sigajevelikoboljodporna,razto-pilasejele2do3mmdebelaplastsige.Figure 4: Slice of the stalagmite that was buried below the sediments in the unroofed cave. Stalag-mite protected the rock on which it is standing from corrosion. On the section we can see that only 2–3 mm of the stalagmite and about 20 mm of the limestone was corroded away.

22

JAMSKISEDIMENTI

Jamskirovjebildovrhazapolnjenssedimentiinsprstjo.Prigradnjicestesosedimenteizkopali,karjeomogočilonatančenvpogledvnjihovosestavo.

Granulometrijskososedimentivariiraliodmeljado25cmvelikihpro-dnikov.Vzorcisobilianaliziranizrentgenskodifrakcijskometodo,narejenipasobilitudimikroskopskizbruskinekaterihsedimentov(Mihevc&ZupanHajna,1996).BarvoilovicinpeskovsmodoločilizMunsellovimibarvnimitabelami.

Napovršjujebilaokrog10cmdebelaplastrjavepokarbonatneprstialiredzine,sledilaje0,5do1mdebelaplastterrarosse(2,5YR3/3).Tajenav-zdolprešlavklastične sedimente, ilovice,peske inprodesprevladujočo inznačilnorumenorjavobarvo(10YR5/6).

Vprodnifrakcijisoprevladovalinekarbonatniprodnikiizflišnegapešče-njaka.Največjiprodnikjeimeldaljšoosdolgo25cm,največpajebilookrog5cmvelikihprodnikov.Bilisodobrozaobljeni.Prodnikiizpeščenjaka,kiimakarbonatnovezivo,sobilimočnoprepereli:kososeposušili,sorazpokaliinrazpadlinamanjšekosealivpesek.Prodniki,tudinajvečji,soležalivkremen-čevempesku,kijeverjetnonastalzrazpadomdelatakihprodnikov.

Vprodnihplastehsobiliredki,manjšiapnenčastiprodniki,kisobilipre-vlečenisčrnopatino.Posebnostmedprodisopredstavljalimočnoprepereli,do20cmvelikiporoznisilikatnikamni.Tikamnisobilizaobljeni,vendarsoimelitudipodobnozaobljenevdolbine,katerihzaobljenostpanemorebitiposledicafluvialnegatransporta.Površjekamnovjebilogladkoinprevlečenostanko,bleščečečrnoprevleko.

Konglomeratjebilnajdennaenemmestu.Tvoriljebazookrog1mde-belisigovikopi.Grezapravijamskikonglomerat,kijenastalnamestukaplja-njasigotvornevodeinkaženaodlaganjeprodainrastsigevistemobdobju.Sestavljalisogado15cmvelikiprodnikiizflišnegapeščenjaka,mednjimipasobilitudiprodnikiizapnenca.Deležtehprodnikovpajebilvečjikotvnece-mentiranemprodu,karkaženakorozijoapnenčevihprodnikovvsedimentu,kiganezaščitisiga.

Peskisosepojavljalivoblikilečastihtelesalilamelvilovici,medprodialisamostojno.Prevladujočabarvapeskovjebilarumenorjava.Vzgornjemdeluprofila,obstikus terrarosso,pa jenjihovabarvaprehajalavenakobarvo.Podobnojebilomočopazovatičistepeskerumenorjavebarve(10YR5/6),kisoobstenirovaspremenilibarvovrdečerjavo(2,5YR4/8),čepravješlonedvomnozasedimentisteplasti.

Mineraloškaanalizapeskovjepokazalaprecejenakosestavo.Večinosotvorilasilikatnazrna(97%aliveč),ostalimineralisobililevsledeh.Zrnasobilaslabozaobljenainsepozaobljenostinisoločilaodzrnpeskavprodnikihizflišnegapeščenjaka.Peskisoseločilipobarvi,kipajeizviralaleizpovršin-skeobarvanosti.Rumenobarvojimjedajalgoethit,rdečopahematit,mine-rala,kistabilazastopanavsledovih(Mihevc&Zupan-Hajna,1996).

23

Peseknedvomno izvira iz flišnihpeščenjakov,nastalpa je z razpadomprodnikov,karsejezgodilolahkožemedrečnimtransportomdojamealikasnejev sami jami.Različnaobarvanostpeska izvira izpogojevsedanjegaokolja, vkateremsopeski.Eolski izvor zrnni verjeten, saj sedimentacijskookolje,prod,sigainilovicanekažejonasuhoklimo.

Ilovice(meljneglinesprimesmi)sobilev jamipomešanesplastmialilečamipeskov,patudiproda.Posebnostilovicsomočnopovitevarvastese-dimentacijskestrukture,karkaženaintenzivnopregnetenjeplastičnihsedi-mentovvčasupoodložitvi.

Vverjetnopodobni,zapolnjenijamipriSežanijeHabič(1993)pripisalpovitost sedimentacijskihstrukturpleistocenskimkrioturbatnimprocesom.VizkopanihprofilihvBrezstropijamipriPovirjuizsamihoblikteganibilomočugotoviti.Povitoststrukturjebilaprejposledicadeformacij,kisonastalezaradipolzenjaalizmanjšanjaprostorninesedimentapoodložitvivjami.

Prevladujočabarvailovicjebilavspodnjemdeluprofilarumenkastorja-va(10YR5/8),vgornjempajeprešlavrdečobarvoterrarosse,enakopajespremenilabarvotudiobstenahrova, takoda jeobstenirumenkastorjavailovicaprešlavpasrdečeilovice.Gledenamineraloškosestavomedobemavrstamailovicenibilobistvenihrazlik.Vnjejstaprevladovalakremen(nad90%)inillit.

Siga se je v jami ohranila v obliki skorij, masivnih sigovih kop, prostostoječihstalagmitov,našlipasmotudinekajodlomljenihstalaktitov.Največ

Slika5:Prodnikiflišnegapeščenjakainapnencasoseohranililepodvečjosigovokopo.Figure 5: Pebbles of limestone and flysch sandstone were preserued only below large flowstone dome.

24

staresigejebilovSZdelujame.Očitnojebiltadelrovabliženjegovemunek-danjemustropu.Tusejeohranilonekajmasivnihkopinzaves.VJVdelujevrazširitvirovanastalavelikasigovakopa.Njenabazajenastalahkratizodla-ganjemproda.Severnoodnjesejevvečkot1mdebelosigovoplastvrezalastenskazajeda.Tasigajetorejstarejšakotzadnjafazaoblikovanjastenjame.Vzorecsigestegamestajebildatiranz234Th/230Umetodo,starostsigepajepresegala350Ka,kolikorjemejatemetode.

VneposrednibližiniBrezstropejamepriPovirjusemnaletalskihposnet-kihvinfrardečemdeluspektraidentificiralševečvodoravnihjam.Najbližja,kisejeohranila,ležiizventrasenovozgrajeneavtoceste.Odnjejeoddaljenale150m.KoordinatenjenegajugovzhodnegakoncasoX-5418300,Y-5062200,površjepajevnadmorskivišini399m.Generalnasmerjameje275°,jamapajedolga150m.Naposnetkihsejamaodražakotpodolgovatsvetlejšipas,kipomenidebelejšo intoplejšopreperelinooziromasedimente,vnaravipazbujnejšorastjogrmovja,drevesintrave.

Slika6:BrezstropajamapriPovirju(A)termanjšaohranjenadenudiranajama(B)naletalskemposnetku(posnetekvinfrardečemdeluspektravčrno-belitehniki).Figure 6: Unroofed cave at Povir (A) and smaller, still existing denuded cave (B) are well expressed on the infra red photograph.Foto.:CikličnosnemanjeSlovenijevmerilu1:30000iz leta1980;©GeodetskaupravaRepublikeSlovenije.ObjavaaeroposnetkanapodlagidovoljenjaGeodetskeupraverepu-blikeSloveniješt.90411-127/2000-2zdne15.5.2000.

A

B

25

Vzhodnidel tedenudirane jamesezačnes3mgloboko,okroglovrta-čo.Masivnegmotesigevnjenembokupakažejo,dagrezanekdanjijamskiprostor,spremenjenvvrtačo.Genetskojetonedvomnopreoblikovanjamskiprostor,vendarnemoremotrditi,dajeudornica.Nepoškodovanestenessigokažejonazapolnjenojamo,katerestropsejestanjšalinkončnorazkrojil.Delsedimentaizzapolnjenejamejebilspranvnotranjost,mordaeolskoodnesenali pa so ga celo izkopali ljudje. Tako je nastala sedanja depresija oziromavrtača.

BREZSTROPAJAMAPRIPOVIRJUVSPELEOGENETSKEMPROSTORU

NaosnovioblikestentersedimentovlahkorekonstruiramodelrazvojaBrez-stropejamepriPovirju.Ohranjenideljamejeostanekvečjegajamskegasiste-ma,kijeprevajalvodeponikalnicsfliša.Skozijamojeteklaponikalnica,kijenosilavelikeprodnike.Ponjihovivelikostiinpovelikemdeležuprodnikovizflišnegapeščenjaka(Kranjc,1986,1989)lahkosklepamo,daponorinisobilidalečstran.Pretokvodejevariiralodnekajdesetl/sdovečm3.SmertokavjamijebilaJV.

Slika7:Poglednaohranjenodenudiranojamo(B)zSZstrani.Denudiranajamajezapol-njenasfluvialnimijamskimisedimentiinsigo.Brezstropojamoprepoznamokotvijugastpaspovršjazbujnejšovegetacijo,kiseiztečevvrtačo-preoblikovanodvorano.Figure 7: View to the preserved unroofed cave (B). Cave is filled with fluvial cave sediments and flowstone. Cave can be recognised as meandering belt of richer vegetation, that ends in the doline – transformed cave chamber.

26

DanesjenajbližjiflišnaddolinoRaše.Oddaljenjeokrog5km,brkinskifliš,kiležiJV,paješedlje(7km).Očitnojebiltedajfliššekjebližejami,ver-jetnonaDivaškemGabrku,kjersodanespaleogenskiapnenci.Včasu,kojevjamošeteklaponikalnica,gajeverjetnošepokrivalfliš,kijevstratigrafskemstolpculeokrog100mvišenadohranjenimipaleogenskimiapnenci.

Medponoriinjamonibilopomembnihovir.Zunanjivplivisenisoodra-zilinaoblikovanjekapnikovinsigovihkop.Rastkapnikovjebilavečkratpre-kinjenasfazamierozijealizasipavanja.Enaodtakiherozijskihfazjamesejeodrazilatudinasigi,katerestarostpresega350Ka.Jamajebilanatozapolnje-nasfluvialnimisedimenti.Zapolnitevjepreprečilanadaljnjezapolnjevanjessigo,podiranjestropa,patudikorozijskopreoblikovanjesten.Konzerviranajamasenivečspreminjala,spreminjalapasejenjenaokolicaoziromapovršjenadjamo.

Jamskistropsejenadzapolnjenajamostanjšalternakoncurazkrojilvposameznebloke.Otemsicernidokazov,vendarpajestropnamestu,kjerjebilšeohranjen,ostalnepoškodovaninnikazalznakovpodiranja,ponekodpasovvrhnjemdelusedimentnezapolnitvejameplavaliposamezni,žemoč-nokorodiranikosiapnenca.

StarostiBrezstrope jamepriPovirju zaenkrat šenemoremonatančnodoločiti,sajmočnopresegamejeobičajnihdatacijskihmetod.Pomagamosilahkoleposredno–zupoštevanjemkraškedenudacije.Deževnicaterskoziprstprenikajočavodaizrabitavečjidelsvojesposobnostiraztapljanjavprvihmetrihpodpovršjem(Gams,1962).Topovzročaploskovnozniževanjepovrš-janadjamo,vjami,kijojezapustilvodnitokalipajepopolnomazapolnjenas sedimentom, senedogajaničveč.Sčasomapovršjedoseže jamo in stropjamepreprostoizgine.

Gams(1962)jezmerjenjemvrekahraztopljenegaapnencainspretokomrekizračunal,dasepovršjaporečijLjubljanice,SočeinKrkeznižujejoshi-trostjo1mv16,6,12,0in17,2tisočletihoziroma,dasejepovršjevporečjihnavedenihrekvmilijonletihznižaloza60,83in58m.Podobnevrednostibimoraleveljati tudizaporečjeRekeoziromazaKras.Nekajmanjševredno-sti(0,02mm/l)sopokazalemikrometrskemeritvenarazličnihlokacijahnaKrasu(Cucchi&al.,1997).NaosnovitehmeritevdenudacijebisepovršjenaKrasuznižaloza20mvmilijonletih.

Če predpostavimo, da je jamski rov nastal 50 do 100m pod površjemkrasainsejepovršjekorozijskozniževaloznavedenohitrostjo,jestarostjamemed750.000in5.000.000let.

Te starosti seujemajo znekaterimipaleomagnetskimidatacijami sedi-mentovvDivaškijami,TrhlovciinvdenudiranijamipriDivači(Bosak&al.,1998).Poplavne ilovice so se vDivaški jami inTrhlovciodložilepredmejoBrunhes/Matuyama oziroma pred 0,73 Ma. Magnetostratigrafska datacijaprofilaizdenudiranejamepriDivačipajepokazalaševečjostarost,najmanj1,6–1,8Ma,vendarpapodatkiiztegaprofilanakazujejomožnost,dajebilsedimentodloženžeprej,vreverzniGilbertepohi(3,8–5,0Ma).

27

PodobnovrednostjedalatudianalizasedimentovizbrezstropejamevkamnolomupriČrnotičah.Vpribližno15mvisokemjamskemrovu,zapolnje-nemzrazličnimifluvialnimisedimentiterssigovvrhnjemdelujebilanalizi-randelprofila,kijepokazalzaporedjemagnetozon,primerljivihzdogodkomOlduvai(1,76–1,79Makotnajmlajšomožnostjo(Bosak&al.,1999).Sevedapasotostarostijamskihzapolnitev,samejamepasoverjetnoprecejstarejše.

StarostBrezstropejamepriPovirjuopredeljuječas,vkateremsejegladi-napodzemnihrekspustilaodnadmorskevišine400mnanadmorskovišino180m.Reka,kidanesponikavŠkocjanskihjamahvnadmorskivišini317m,tečeskoziKačnojamovvišinahmed156in180m.NjenskrajniSZdel,Cimer-manovadvorana,kijeodBrezstropejamepriPovirjuoddaljena1200m,jevnadmorskivišini180moziroma220mnižje.

VokoliciBrezstropejamepriPovirjulahkotorejpričakujemo220mglo-boko vadozno cono, to je cono, kjer prevladuje vertikalno prenikanje, rastbrezenterspiranjesedimentovinprstinavzdol,kipaočitnonienakomernorazporejeno,nitizelointenzivno,sajsovjamiostališevsisedimenti.Vbližinijamestanastalidvevrtači.EnaodnjihjecelonaobmočjuBrezstropejame.Njenvplivnajamojebilminimalen.Vdelu,kjerjevrtačaprerezalastarejširov,jesedimentočitnospolzelizjamevdnovrtače.Vplivvrtačepanisegelna-prej,karkaženaminimalnobočnopremikanjesedimenta,kiverjetnotudivhladnihpleistocenskihklimahnimoglobitizelovelikoalipajesevedavrtačamlajša.Čektemudodamošedebelordečoprstvdnuvrtače,lahkougotovi-mo,datudispiranjeprstiskozidnovrtačenizelointenzivno.

DRUGEDENUDIRANEJAME

Veliko številodenudiranih jam,odkritihv trasiavtoceste,ni slučajno.Toli-kšnogostotolahkopredvidimozavelikdelKrasa.Vendarpatamnimamonarazpolagovelikihizkopov,kjerbilahkospoznalivsetakejameinpodrobnoproučiliznačilnostistentersedimentovvnjih.Kljubtemupalahkonanekate-rihlokacijahzvelikogotovostjospoznamotakšnejameoziromakarjeodnjihostalo terznjihovopomočjotudigenetskoopredelimonastaneknekaterihvrtačalidolov.

NaDivaškemkrasusemkartiralpovršjeiniskalsledovedenudiranihjam.Kriterijzanjihovoidentifikacijosovelikegmotesige,stalagmitiinstalaktiti,fluvialnialohtoniinavtohtonisedimenti,nekateresedimentnestrukturetermorfološkeznačilnostipovršja.

Vtrasiavtocestesemnašeldevet,izventrasepaosemvečjihbrezstropihjam.Njihovaskupnadolžinanapovršju(vvsehsobilitudialohtonisedimen-ti)jebila2900m.VtopanisemštelnizaudornicoddolaJablancdodolaRe-bidnikterštevilnihmajhnihostankovsigalidrugihsedimentov,kijihnisem

28

mogelzadovoljivoopredeliti.Podrobnejesemproučillevečjeinmorfološkopomembnejšebrezstropejame.

DENUDIRANAJAMAVLIPOVIHDOLINAH

LedinskoimeLipovedoline,tudiLipjejame,označujevrtačastopovršjejuž-noodDolnjihLežeč.Vnjihsozapotrebekovačevinlivarjevkopalikremen-čevpesek.Venioddolinsoizkopalivečstokubičnihmetrovpeskaindrugihsedimentovinvizkopurazgalilinavečmestihmasivnesige.Medsigoizstopavečmetrovvisokinširokstalagmit,kistojinadnuizkopnejamesredivrtače.KapniktersedimentejeopisalPleničar(1954).

Sediment, v katerem je prevladoval spran kremenčev pesek, je pripisalrazpaduflišnegapeščenjaka.Kemijskaanalizasedimentajepokazala75%kre-mena,15%mineralovglininželezovihoksidov,ostanekpastapredstavljala

v glavnem kalcijev inmagnezijevkarbonat.Vsedimentujeopazilnav-zkrižno sedimentacijo,prodnikeizflišnegape-ščenjakainv lutkespri-jete peske. Nahajališčeje opisal kot nekdanjomanjšo jamo, ki je bilaprav blizu površja, se-diment pa je primerjals sedimentom s koncaZgornjegarovavDimni-cah. Na karti kraškihoblik je Radinja (1967)

Slika8: Pogled na velikistalagmit v izkopanem za-hodnem delu denudiranejamevLipovihdolinah.Sta-lagmit so odkrili pri kopa-njukremenčevegapeska.Figure 8: View to the large sta-lagmite in the W part of the unroofed cave in the levelled surface of Lipove doline. Sta-lagmite was unearthed during quarrying of the quartz sand.

29

Slika9:PrerezdenudiranejamevLipovihdolinahnamestu,kjersokopalivrnik-kremen-čevpesekinpritemrazgalilistarstalagmit.Figure 9: Cross seclion of the denuded cave in Lipove doline on the place of the quartz sand dig and where the large slalagmite was uncover.

Slika10:JamskikonglomeratizjamevLipovihdolinah.Gradegaapnenčeviprodniki(A),prodnikiflišnegapeščenjaka(F)inprodnikipisanegaroženca(R).Figure 10: Cave conglomerate from the unroofed cave in Lipove doline. Limestone pebbles (A), pebbles of the flysch sandstone (F) and pebbles of coloured chert (R).

tovrtačovLipovihdolinahinvelikodenudiranojamo,kiseiznjenadaljuje,označilkotdolg,izrazitnizvrtač.

Izmerilsemdimenzijeizkopanegadelajame,izdelalnjenprečniprerezinspomočjokartiranjaokoliškegapovršjaugotovil,dajeizkopanajamaledel velikedenudirane jame,ki ji lahko sledimopopovršjuvdolžiniokrog

30

1800 m. V tej dolžini namreč najdemo na površju velike bloke sige in ru-menorjavenekarbonatnepeščeneiloviceterprodpisanegaroženca.JamasekončaoziromaobvisinadLisičnimdolom.

NajvečpodatkovodenudiranijaminudiizkopvvrtačivLipovihdolinah,tojevzahodnemdeludenudiranejame.Tujejamanajlepšeohranjena.Gor-njirobvrtačeoziromaizkopaskapnikomjevnadmorskivišini456m,kapnikpavnadmorskivišini447m.Obsevernemrobujeohranjenšedelstropavoblikispodmolainsiga,kipokrivadrugefluvialnesedimente.

Protivzhoduse iz izkopanegadela jamevLipovihdolinahnadaljujevnadmorskivišiniokrog450mmorfološkozelo izrazit,1800mdolgnizpo-dolgovatih, razpotegnjenim vrtačampodobnihdepresij, kiprehajajoena vdrugobrezvmesnihvišjihpragov.Nekateredepresijesookrogle,večinapajepodolgovatih.Daljšoosdepresijeimajonekajkratvečjokotjenjihovaširina.Ponekodjenizpodobenpravemujarku,drugodboljnizuvrtač.Dnodepresijjevseskoziokrog5do10mpodvišinoostalegapovršja,depresijepasoširoke30do40m.Vdepresijahnajdemoprodpisanegaroženca terrumenorjavepeščene ilovice, ponekod tudi masivne sige. Na nekaterih mestih najdemo

Slika11:Izreziztopografskekartezvrisaniminahajališčisige,alogenihsedimentovterverjetniobsegdenudiranejame.Figure 11: Topographic map with position of the flowstone, allogenic sediments and possible extension of the unroofed cave.

31

velikosigevgrajenevsuhezidove,nenajdemopamesta,odkoderjebilasigaizkopana.

Navečmestihserovdenudiranejamerazcepi.Tudivteh»stranskihro-vih«najdemosigoinalohtonefluvialnesedimente.EnkrakdenudiranejamesespustivdolJablanc,kjerseizgubi,drugipasekončanaddolomLisična.

Vizkopanemdeludenudiranejame,privelikemkapniku,izkopnidose-geldnainobehstenjame,zatoooblikiinnastankurovanemoremopovedatiničdoločenega.Nedvomnopaješlozajamo,kijeimelarovvnadmorskiviši-nimed435in450m.PodimenzijahbibilalahkojamapodobnarovomŠko-cjanskihjam,sajjebilrovverjetnomestomaširokvečkot20m.Pomasivnemkapnikusodečjebilstropnadjamotakrat,kosejevnjejodlagalasiga,debelvsajnekajdesetmetrovoziromavnadmorskivišinivsaj500m.Odloženosigojenatozasulalogenivodni toks fluvialnimisedimenti,prodomiz flišnegapeščenjaka,pisanegaroženca,apnencainspeskom.

Prodiinpeskisobilinedvomnoodloženivjami,sajsejeponekodprekonjihsprotiodlagalasigainpovezalaprodnikevkonglomerat.Levkonglome-ratusoseohranilitudiapnenčeviprodnikiinprodnikiflišnegapeščenjaka.Prodnikiizkrednihinpaleogenskihapnencevsovelikido5cmtersoslabozaobljeni.Izvirajoizokoliškegaapnenca.Flišniprodnikisodobrozaobljeni,vendarsotudivkonglomeratumočnoprepereli.Dobrosozaobljenitudipro-

Slika12:Skalanajamskihsedimentih–možniostanekstropadenudiranejamevLipovihdolinah.Figure 12: Lose rock on the cave sediments – possible remain of the ceiling of the unroofed cave in Lipove doline.

32

dnikipisanegaroženca.Velikisodo5cm,njihovazaobljenostpajenastalaverjetnoževčasusedimentacijefliša,izkateregaizvirajo.Takeprodnikenaj-demotudivpeščenihsedimentihvdenudiranijami,kjersoseohranilizaradivečjeodpornostiprotipreperevanju.Največpajevdenudiranijamikremen-čevegapeska,vrnika.Vjamojebilprinesensponikalnico,delpeskovpajenastalkasneje,spreperevanjemprodnikovizflišnegapeščenjaka.

VečjideldenudiranejamevLipovihdolinahležiSVodŠkocjanskihjam.VsevernemdeluŠkocjanskihjam,kiležijovnadmorskivišini214m,pajihcelo prečka. Kljub temu vpliva spodaj ležečih jamskih rovov na površju ničutiti. Sedimenti so v denudirani jami dobro ohranjeni. V njenem dnu nigrezov,kibikazalinamočnejšespiranjesedimentovnavzdolvspodajležečeŠkocjanskejame.Pozelogrobiocenijevdenudiranijamišesedajohranjenihokrog45.000m3jamskihsedimentov.

DENUDIRANAJAMANALEDINIGRINTAVCA

Manjša denudirana jama na ledini Grintavca nad dolom Rebidnik leži nanadmorskivišiniokrog445m,650msevernooddenudiranejamevLipovihdolinah.

Jamajebilaodkopanaprigradbenihdelihzaavtocestovdolžiniokrog50m,deljame,kiležitiknadRebidnikom,pasejeohranil.Izkopanideljamejepredstavljaldo8mširokrov.Pridelihsorazgalilistenerova,dnapadoglo-bineizkopaokrog6mnisodosegli.Vrovusoseodložileplastikremenovegapeskainprodapisanegaroženca,prekonjihpapasoviteilovice.Barvailoviceje v gornjem delu prešla iz rumenorjave v rdečerjavo, preko nje pa je bilaodloženaokrog1mdebelaplastsige.Nadnjojebilažerjavapokarbonatnaprstoziromapovršjevnadmorskivišiniokrog750m.Prodnikirožencasobilidobrozaobljenitervelikido3cm.

PodobneprodepisanegarožencajemogočenajtitudivdnudolaRebi-dnik.ProdizrožencajevtemdoluopisalžeRadinja(1967).Menilje,dagajeodložilapovršinskotekočaRekaindajebilprodvdolRebidnik,kjersejeohranil,sprankasneje.Kerpajednodolavnadmorskivišini431m,jeverje-tneje,daizviraprodizdenudiranejamenalediniGrintavca.

DENUDIRANIJAMINADDOLOMJABLANCPRIGRADIŠČU

Severnooddolajablancležitadve,vreliefudobroizraženibrezstropijami.200mdolgadenudiranajamanadJablancemjeohranjenavoblikinekajmglobokegajarka,kisezačnevnadmorskivišini470m,nanajvišjemdelupo-vršjaSZodGradišča.Jamajevvrhnjemdeluširokaokrog5m.PotekaprotiJZterseširokoodpreinobvisinadsevernimpobočjemJablancavnadmorskivišini455m.Denudiranajamajevreliefuizraženakotplitev,nekajmetrov

33

globokjarek,kisenavzdolpopobočjunekolikorazširi.SedimentisoizjameverjetnospolzelinavzdolvdolJablanc.Vdnutegajarkanajdemoprodnikeizpisanegaroženca.Sigesoseohranilelenajužnemrobudenudiranejame,vendarjihnajdemolevsekundarnilegi–zloženesovsuhihzidovihinškar-pah.Okrog50mseverozahodnooddenudiranejameležidrugajamapodob-nihdimenzij.Morfološko je izraženavreliefupovršjakotnekolikovijugastjarek.Jamasesslemenavnadmorskivišini470mspustiprotiseverudodolaKrnica,odtudaljepajipopovršjunemoremovečslediti.Tidvejamistanaj-višeležečidenudiranijaminatemdeluDivaškegakrasa.

DENUDIRANAJAMAVRADVANJU

Oblikaindolžinadenudiranejamejeodvisnaodkota,podkaterimpovršjeprerežejamskirov.Čedenudacijapovršjarazkrijevodoravnijamskirov,na-stanepodolgovataoblika.Čejekotmedpovršjeminrovomvečji,jedolžinadenudiranejamenapovršjumanjša.

Takejamesovprerezumanjočitne,sajjerazgaljenapovršinarovakrajša.Pogostovtakemprimerusplohnemoremozgotovostjotrditi,dagrezastarovodoravnojamo,saj jelahkodenudiranajamanastalaizvertikalnevotline.TakprimerjedenudiranijamskirovvpobočjudolaGorenjskegaRadvanja,kjer šelenaosnovinekarbonatnih sedimentov in v isti višini ležečebližnjeDivaškejamelahkosklepamo,dagrezavodoravenrov.

Radvanj je velikdol zdvojnimdnom.Nastal je vplastovitemkrednemapnencu sežanske formacije.Gornji robdola leži vnadmorski višiniokrog430m,dnopavvišini363in381m.VzahodnempobočjuGorenjskegaRad-vanjajevnadmorskivišinimed390in415mpobočjeprerezalovotlino,za-polnjenozjamskimisedimenti.Sedimentetvorijorumenorjaveilovice,peski,prodniki raznobarvnega roženca in masivne sige. Sediment prekriva ruša,zatooblikeindimenzijevotline,kijozapolnjuje,nimogočepovsemnatanč-nodoločiti.Naosnovinapobočjurazprostranjenihfluvialnihsedimentovinsiglahkosklepamo,dajebiladenudiranavotlinavsaj20mširokinpribližno15mvisokrov.Podimenzijah,tipusedimentovinsmeri,pajetadenudiranajamanajverjetnejenadaljevanjeseverovzhodnegakrakaDivaškejame.

VhodvDivaškojamoleži400mJZodsedimentavRadvanju,vnadmor-skivišini426m.Ženavhodulahkoopazimomasivnesige,kisegajodanespravnapovršje.Vjamijevnadmorskivišiniod356do390modloženarume-norjavainprekonjerdečailovica(Gospodarič,1985),patudivečgeneracijmasivne sige.Jamo predstavlja velik rov, ki poteka od vhoda 600m v smeriprotiJZ.PoGospodaričunajbiserumenorjavailovicaodložilavmindelskiledenidobi,rdečailovicapanajbibilaterrarossa,spranaspovršjavjamovtoplimindel-riškimedledenidobi.

OdvhodaprotiSVpajenadaljevanjeDivaškejamezasuto.Todavvho-dnemdelujamesevidi,daserovvtejsmerinadaljuje,vendarsogapopol-

34

nomazapolnilipodobnisedimenti,kotjihnajdemovostalemdeluDivaškejame.Venakismeri,kotjoimajama,paje400mSVodvhoda,venakivišinikotvdenudiranijamivRadvanju,razgaljenpodobensediment.Velikabliži-na,podobnadimenzijarovaintipsedimentakažejonavelikoverjetnost,dajedenudiranajamavRadvanjunadaljevanjeDivaškejame.

Nad jugozahodnimdelomDivaške jame leži jamaTrhlovca.Glavnideljamejekrajšimeandrastirovvnadmorskivišini404m.Večjideljamejeza-polnjenssedimenti(Gospodarič,1985),kotsopasoviterumenorjaveilovicez

Slika13:VerjetniobsegdvehdenudiranihjampriGradišču.Vrisanjeobsegrovaoziromaprodainsigenaobmočjuobehjam.Figure 13: Possible unroofed caves on Gradišče hill. Outline of two caves expressed in morphology of relief and some pebbles and flowstone.

35

laminamipeska,prekonjihpajeponekodšeodloženadebelasiga.Nastenahrovasoseohranilefaseteinstenskezajede,kisonastalevčasu,kosovjamiše vladale freatične razmere. Dimenzije rova, predvsem njegova širina, tipsedimentovinnadmorskavišinamočnospominjajonaBrezstropojamopriPovirju.

Slika14:DivaškajamainbrezstropajamavssedimentizapolnjenibrezstropijamivdoluRadvanj.Figure 14: Divača cave and filled unroofed cave exposed in the slope of the doline Radvanj.

36

Zvelikoverjetnostjolahkotrdimo,dapodobnisedimentiinenakanad-morskavišinaterbližinapostavljajoTrhlovco,Divaškojamo,zasutirovvRad-vanjuinBrezstropojamopriPovirjuvističasovniokvir.

NEKARBONATNIPESKIINPRODINADIVAŠKEMKRASU

Najdbekremenčevihpeskov,prodovinilovicsobilenaKrasuževečkratopi-sane.OkremenovihpeskihporočajoPleničar(1954),D’Ambrosi(1965),Ha-bič(1992),Radinja(1967,1972)indrugi.

Podobnisedimenti,kakršnisobilinajdenivBrezstropijamipriPovirju,sobiliobgradnjiavtocestenajdeniševdrugihbrezstropihjamah.Največjedenu-diranejamesobileodkopanenalediniGrintavcamedČešnjevceminDolomRebidnik,vvečjamahvDivaškemhribu,medPovirjeminŽirjami,vtrehveli-kihbrezstropihjamahmedtunelompodTaborom(484m)indržavnomejo.

Prisedimentih,vvsehprimerihješlozajamskesedimente,sejepokazalonekajizrazitihskupnihpotez,patudinekajrazlik,kisoposledicaindividual-negarazvojavsakejame.

Skupnapotezasedimentovjeznačilnabarva.Večjatelesasedimenta,takoilovnategaalipeščenega,imajorumenorjavobarvo,kiobrobovih,obstikussteno,tikpodpovršjeminvconahvertikalnegaspiranjaprehajavrdečo.Natehmestihsetudinekolikospremenimineralnasestavasedimenta,manjjemineralov,kiizvirajoizfliša,naprimerbiotita,invečhematita,karpričaomigracijisnovispovršjaalioksidaciji(Mihevc&Zupan-Hajna,1996).

Ilovicesopasovite,amočnopregnetene.Vmineralnisestavivpeskihinglinahprevladujekremen,kiimaočitnoizvorvflišnihkamninah.ProdnikeizflišnegapeščenjakainobliceizrožencasmonašlivBrezstropijamipriPo-virju.FlišniprodnikisotudivblokihkonglomeratavjamivLipovihdolinah.

VjamahmedDivaškemhribominnaGrintavci,pasoprodnikiizpisane-garoženca,premerado2cm,kakršnihvBrezstropijamipriPovirjunibilo.ProdnikiizpisanegarožencasobilitudivdenudiranihjamahpriGradiščuinvdenudiranijamivLipovihdolinah.Terazlikevsestavisezdijopomembne,vendarzaenkratninavoljodovoljpodatkovzaboljpodrobnoanalizonjihoverazprostranjenosti.

Izraziterazlikepasovodsotnostisige,podornihskalaliostrorobegagru-ščanaalohtonihsedimentih,karkaže,kakososeposameznejameodprlenapovršje.Večinaopazovanihjamjeprešlaizjamevpovršinskoreliefnooblikobrezizrazitejšefazepodiranja.

VBrezstropijamipriPovirjusobilesige,odloženevjamipredinmedsedimentacijskim ciklusom fluvialnih sedimentov. V jamah med DivaškimhribominGrintavcosobilimedblokekonglomeratapisanegarožencapome-šaniapnenčastigruščiinvečjipodornibloki.Primarnelegetegasedimentaintočnihoblikjamepanibilovečmogočeugotoviti.Vvelikemprofilubrez-stropejamevDivaškemhribusobilevidnelepoviteplastipeskainilovice.

37

VdenudiranijaminaGrintavci,meddolomaRebidnikinČešnjevec,jebila nad menjavo plasti peska in roženčevega proda odložena debela plastpasovitih ilovic.Barva te ilovice je v gornjemdeluprešla iz rumenorjave vrdečerjavo,prekonjejebilaodloženašepribližno1mdebelaplastsige,nadnjopajenastalarjavapokarbonatnaprst.

POMENDENUDIRANIHJAMZARAZUMEVANJESPELEOGENEZEŠKOCJANSKEGAKRASA

KljubtemudasodenudiranejamenaKrasupogostinizrazitmorfološkipo-jav,sobilevmorfološkeminspeleološkemproučevanjuKrasaspregledane.Sedimentevnjih,predvsemsflišaizvirajočekremenovepeskeinroženčeveprodnike,soraziskovalcipripisovalipovršinskimrekam,kinajbivpredkra-ški fazi teklepopovršju.Reke sonato začelepostopno skrajševati svoj tokprekoKrasa.Zadnjiostanektehpredkraškihrekpasosedanjeponikalniceobnjegovemrobu.Sedimenti,kisojihprinašalesflišnegaobrobja,najbibilisprvaodloženinapovršju,kasnejepalelokalnoprenesenioziromaspranivrazličnekraškekotanje,korozijskorazširjenešpranjealijame.

Morfološkoizpričaneinsfluvialnimisedimenti,odloženihvfreatičnihaliepifreatičnihpogojihterssigozapolnjenevelikedenudiranejamepaka-žejo,dajerazvojkrasavelikodaljšiinboljzapletenproces.Potrebnihjebilovečmilijonovlet,predenjihjedenudacijarazgalilanapovršje.Kersodenudi-ranejamenajstarejšereliefneoblikevpovršjukrasa–površjejemlajšeoziro-marecentno–njihovpojavnapovršiniizključujeobstojreliefnihoblik,suhihdolinaliuravnav,podedovanihizpredkraškegafluvialnegareliefa.

Sspeleološkoanalizovečjegaštevilaodkopanihbrezstropihjaminskar-tiranjempovršjasmolahkospoznalinekaterepojavemedzniževanjemkra-škegapovršjaterspeleogenetskimpreoblikovanjemjam.

Zdenudiranjempovršjanadsfluvialnimialidrugimisedimentizapolnje-nimihorizontalnimidelijamsonastalebrezstropejame,kisevpovršinskemreliefuizražajokotpodolgovatijarkialinizipodolgovatihvrtač.Ponekodpamorfološko splohnisobile izražene. Identificirali smo jih lahko le kot po-dolgovatepasovevjamskihpogojihodloženihsedimentov.Površinskaoblikabrezstropejamepajesevedaodvisnaodoblikejameterkota,podkaterimjosedanjepovršjeprereže.Pomembnovplivanaoblikonapovršjutudipolnilonekdanjejame.BrezstropejametevrstesoJamavLipovihdolinah,Brezstro-pajamapriPovirju,patudidenudiranajamavRadvanju.

Nezapolnjenejame,kijihdosežeepikraškaconasespremenijovdenu-diranojamodrugače,boljzrušenjemstropa,znastajanjemokenvnjemalispostopnimpremikanjemvhoda,česele-taodpiranapobočju.Takeoblikejenpr.vhodvDivaškojamo.

38

Pojavdenudiranihjamnapovršjukrasapomeni,dajekraškadenudacijavelikohitrejšakotpodiranjerovov.Velikipodorivjamahinznjimipovezanevelikeudornicesoomejenilenadoločenecone,torejsostrukturnopogojeni.Ostalideli jam se zrušijo šele, ko jih»dohiti«denudacijska frontaoziromaspodnjidelepikraškecone.

VprimeruDivaške jame,Trhlovce,denudirane jamevRadvanjualipajameinDolaBestažovcavidimo,dalahkonaistemprostoru,venakihnad-morskihvišinahnastopajojameindenudiranejame,kisoočitnoenakestaro-sti.Vendarpajeeneodnjihžedosegladenudacijskafrontainsosespreme-nilevpovršinskereliefneoblike(jarke,vrtačeipd.),drugepasoostalejame,kakršnesopredmetobičajnegaspeleološkegaproučevanja.

Poglavitnidejavnik,kijepovzročilodprtjedenudiranihjamnapovršje,nipodiranjestropa,ampakdenudacija.Jamesonastaleglobokopodpovrš-jem,potempasejepovršjejamampribližalo.Obpopustitviobokanadtakojamojesevedavkončnifazirazvojaprišlodoudora,vendarpamoramotakorazkrajanjestropaločitiodpodiranja,koseneka,globokopodpovršjemleže-čavotlinaspodiranjemodprenapovršje.Natanačinlahkogenetskoločimoudorniceoziromaudornevrtačeodvrtač,nastalihzaradidenudacijepodze-mnihkraškihoblik.

Zaradidenudacijskegazniževanjapovršjaalizaradipreoblikovanjajamselahkospeleološkipojaviodražajokottriločenemorfološkekategorijepovršja:

– denudiranejame,kisonastalezaradidenudacijepovršja,kijerazkrojilakamnino nad jamo; prazna ali s sedimenti zapolnjena votlina se je obstikuspovršjempreoblikovala,vendarpajebilavečinakamninskemasenovereliefneoblikeodnesenažeprejsspeleogenetskimiprocesi,udiran-jeoziromarušenjestropapamanjpomembno.

– jamskivhodi,kisoprerezjameterdenudacijskegapovršja;običajnojihobravnavamokotdeljame.

– udornicealiudornevrtače,kisotistedepresijskeoblikenakrasu,kjerjebilodločilnivzrokzanjihovnastanekpodiranjepodzemnihvotlin.

Slika15:Odpiranjavodoravnejamenapovršjezaradikraškedenudacije.A: Jamaješeglobokopodpovršjem.Vnjejseodlagasiga.B: Površjesepribližajami,odprejosevhodivjamo,rastsigesepospeši.Vnjejseodlagajo

predvsempodorniblokiinsedimentispovršja.C: Površjejedoseglojamo,spodiranjeminkrušenjemnastaneudornica,jamskivhodse

premika.Odjameostanejolepodorniavtohtonisedimenti.Legenda:1apnenec,2podorniblokiingrušč,3sigainkapniki.

Figure 15: Opening of the horizontal cave passage to surface because of surface lowering.A: Non active cave is still deep below the surface. Flowstone deposition.B: Surface reached the cave and some entrances opened. Collapse boulders and local surface sediments

are deposited near the entrances.C: Destruction of the cave continuos. Row of collapse dolines forms, cave entrance moves. Collapse

boulders and few flowstone remains.Legend: 1 limestone, 2 boulders, rubble, 3 speleothems.

39

Pomembne informacije o morfogenezi Krasa nam nudijo sedimenti izbrezstropih jam. V izkopanih denudiranih jamah so se na več mestih po-polnomaohraniledrobnekorozijskeoblikeoziromaskalnirelief,kipričaozadnjihprocesihvrovih,predensobili tizapolnjenissedimenti.Ohranilesosefasetiranesteneindrobnesigoveoblike.Togovoriominimalnivodnikoličini,kijemedsedimentominstenolahkokorodiralaprvotnopovršino

40

skale.Nanekaterihmestihpasejevzpostavilaučinkovitavertikalnadrenaža,kijebilavprofilihizraženakotpodaljšanahumusnaalirdečkastapovršinskaplastprsti,kijesegalanavzdolvjamskesedimente.Vvsehprimerih,kisemjihlahkoopazoval,jebilotoobbokuzasutegarovaalicelopolegjame,kardokazuje,dajeokoliškiapneneclažjeprepustenkotjamskisedimentvdenu-diranijami.

41

Tako lahko tudi razložimo, zakaj je vertikalno spiranje sedimentov izbrezstropih jam v kraško podzemlje relativno skromno. V skupni dolžini2900mnizovdepresij,vrtačoziromaostankovdenudiranihjam,kisemjihlahkoidentificiralspomočjosiginsedimentov,nisemnikjeropazilgrezovvsedimentih.Kljubrazličnidebelini,odnekajmetrovdoverjetnopreko10m,vtehsedimentihniprišlodointenzivnegarecentnegaspiranjavpodzemlje.Zanimivoje,dasedimenti,kizapolnjujejodenudiranejame,nisospolzeliiznjihvvečjimeri.TakonaprimerdenudiranajamavRadvanjualijamanaddolomBestažovcavreliefunistazaznavni.TudivdvehbrezstropihjamahpriGradišču, ki ležitananagnjenempovršju, je v jamah ostalo še veliko sedi-menta.OčitnopolzenjesedimentaizbrezstropihjamvsedanjitervhladnihpleistocenskihklimahvtemdeluKrasanipomembendejavnik.

Slika l6: Preoblikovanje vodoravne, s sedimenti zapolnjene jame v površinsko reliefnoobliko.A: Jamaješeglobokopodpovršjem,vnjejseodlagajoalohtoniinavtohtonisedimenti.B: Površjesepribližajami,pobočjejamoprereže.C: Denudacijapopolnomaodstranistropnadnekdanjojamo.Številoprodnikovvsedi-

mentusezmanjša,karbonatniprodnikiseohranijole,česozaščitenissigo.Sedimentisezačnospirativkras.Starejamskeoblikesepojavijonapovršju.

Legenda:1apnenec,2prod,3pesek,4laminiranailovica,5sigainkapniki.

Figure 16: Transformation of the horizontal, filled cave passage to surface relief feature because of surface lowering.A: Cave is deep below surface, allochtonous and autochtonous sediment are deposited in it.B: Surface comes near the filled cave. Slopes can cut such a caves.C: Surface reached the cave and roof of the cave is completely dissolved. No collapsing occur. Sediment

start to change, carbonate pebbles are preserved only below speleothems, sediments can be partly washed into the karst. Old cave features are exposed on the surface.

Legend: 1 limestone, 2 pebbles, 3 sand, 4 laminated loam, 5 speleothems.

42

BESTAŽOVCA–PRIMERSPELEOGENEZE

MedLipiškimravnikominpodoljem,kiseodDivače(n.v.435m)spuščapro-tiSZ,leživišjireliefTaborskihGričev.MedkopastimivrhoviVelikegaZidov-nika(575m)nadSežano,Staregatabora(603m),Strmca(593m)inGabričja(521m)nadDivačoješeniznižjihvrhov.Mednjimisotri,protiseverovzhoduodprtevečjeplitvedepresijevnadmorskivišinimed400in450m.Jugozaho-dnirobTaborskihgričevjemanjrazčlenjeninsezvišineokrog500mspuščavenakomernihneprekinjenihpobočjihvLipiškiravnik.

VTaborskemgričevjujeznanihvelikojam,posebnopozornostpazaslu-žijovodoravnejame,kisovnadmorskivišiniokrog500m.TejamesonajvišjeležečeznanevodoravnejamenaKrasu.MednjimijenajvečjajamaBestažov-ca.Iznjenelegeinodnosovdososednjihjamterudorniclahkorazberemonekaterepogojespeleogenezetegapodročja.Vjamisemproučilletistemor-fološkeznačilnosti,kiomogočajorazložitispeleogenezojameinokoliškegapovršja.

MORFOLOŠKEZNAČILNOSTITERGEOLOŠKAZGRADBAOKOLICEJAME

VhodvjamoBestažovcaleživnadmorskivišini483m,nagrebenuzznačil-nimimenomHrbec,kisevnadmorskivišiniokrog500mvlečeodZidovnikaprotiŠirokemuvrhu(517m).PravvnjegovisredinijepodZidovnikomnastal200do300mširokdolLipovnik, vnadaljevanjugrebenapa še70mširokindo25mglobokdol.Objužnemrobudolasonavpične,20mvisokestenein Perkova pečina. V nadaljevanju se greben spusti pod nadmorsko višino500m.Nerazčlenjenopovršjesespuščapodkotomokrog10°protiSVinJZ.VhodvjamoBestažovcaležiokrog150mzahodnoodgrebena.Podjamo,vnadmorskivišiniokrog475m,senaklonpobočjapovečana15do20°.Vtempregibupobočja40mzahodnoodjame,sezačenjarobdolaBestažovca,ka-teregadnojevnadmorskivišini426m,spodnji,prelivnirobpavnadmorskivišini439m.

ObmočjeHrbcagradijoplastovitiinmasivnirudistniapnenciJurkošek&Toman,1996),katerihplastivpadajopodkotomokrog15°vsmer220°.Pla-stisodebeleod40cmdoprekoenegametra.VjamiinvspodmoluPerkovepečinesovidneizrazitelezike,obnekaterihjeprišlodomedplastnihzdrsov.

43

JAMABESTAŽOVCA

PrveraziskavejameBestažovcadatirajovčasmedobemavojnama(Boegan,1938).Tedajjebilznanlevhodnideljame.KasnejesojamarjiizSežanenašlivjaminovrov,vnjempaneolitskokeramiko,živalskekostiinoglje.Izdelalisonovnačrt,kipajeimelnekajmanjšihnetočnosti,zatosmojamoponovnoizmerili.IzmerilismotudibližnjoPerkovopečinoinpovršjenadobemajama-ma,karomogočaprimerjavonjunemedsebojnelege.

JamoBestažovcasestavljatadveizrazitimorfološkienoti,vhodnadvora-naternotranjiGlavnirov.Tidveenotistaverjetnonastaliločenovrazličnihpogojih,razvidnapajenjunapovezanosttervplivnamlajšepleistocenskoinholocenskooblikovanjejame,sedimenteinoblikesedimentnihtelesvjami.

Vhod v jamo jenastal v temenu20mvisokedvorane,obprelomu,obkateremsejeizločilavečmetrovdebelasiga.Natosigonaletimoževglobiniokrog1mpodpovršjem.Obrobuvhodnedvorane,3mpodsedanjimpovrš-jem,kažerobsigemočnokondenznokorozijo,kijevsigiizoblikovalafasetampodobneoblike.

Vhodnadvoranajevtlorisuskorajpravilneokrogleoblike.Dnodvoranetvorinasipnistožec,katereganajvišjideljepodvhodom,najnižjipaobseve-rozahodnistenidvorane.Kamenjenasipnegastožca,kikažesubkutanekoro-zijskeoblike,jebiloočitnovjamonametanovzadnjihstoletjih.Nasippokrivacelotnodnodvorane,leobrobovihgani.Tupokrivajotlakosisige,predvsemodlomljenikosikapnikov.

Slika17:DigitalnimodelreliefanadjamoBestažovca.Figure 117: Elevation model of the relief ab ove the ca ve Bestažovca.

44

Steneinstropdvoranesovečinomapokritistemnorjavosigoalizmasiv-nimistalaktiti.Povsodsosledovilomovkapnikovalirazpadanjasige.Lomnepovršinepasostare.Medkapnikinidrobnejšegadrobirjaaliilovice.Kosika-pnikovinploskvesigevgornjemdeludvoraneternanekajmetrovvišjipoliciobvzhodnemrobudvoranekažejonapremikanjeterkrioturbatnosortiranje.Tiprocesinovejšega,vjamonametanegakamenjanisozajeli.Zdise,davse-danjihpogojihnisointenzivnioziromamorfološkopomembni.

Glavnideljamejedolgpreko150m.Potekaodvzhodaprotizahoduinjevisokdo5m.Vosrednjemdelujenadolžini35mohranjennepoškodovaniprimarni rov, vobehkončnihdelihpa so rovmočnopreoblikovaliprocesirazpadanjainzasulisedimenti.Glavnidelrovapotekaskorajpravokotnanavpadplasti,kisovstenahvidne,zlastipajeizraženaenatektoniziranalezika.

Slika18:TlorisjameBestažovca.Figure 18: Ground plan of the cave Bestažovca.

Slika19:IztegnjeniprofiljameBestažovca.Figure 19: Profile of the cave Bestažovca.

45

Osnovne oblike rova so se ohranile le v Glavnem rovu. Rov je na temmestuokrog12mširok,do4mvisok,dnopapokrivajosedimentineznanedebeline.Tusosenastenahohranilestenskeinstropnekotlice,kikažejobo-disinanastanekvfreatičniconialikasnejšepreoblikovanjeobnaplavini.Tedrugemožnostinesmemopovsemizključiti,čepravvjaminiobnaplavinskihstropnihkanalovaliznakovparageneze.Kotlicesodo30cmglobokeinimajopolmerdo0,5m.Največse jih jeohraniloobsevernistenirova.Iznjihoveobliketerrazporeditvenimočsklepatinasmertokavjami.

DrugaizrazitadrobnaoblikanastenahGlavnegarovasopovršine,kika-žejonaodpadanjekamnovodsteninseločijoodprimarnihoblik.Največjihjevgornjem,vzhodnemdelurova,manjpavBisernidvorani.Njihovvzoreckaženaneodvisnostodmorebitnihstrukturnihploskevvkamnini.Odpovrš-jarovasoodpadalikamnivelikostido15cm,karjebiloverjetnoposledicagelifrakcije.Procesizstenniodstranilvečkot20cmdebeleplastikamnine.Naosnovi izgledaodlomnihpovršinsklepam,dategarazpadanjadanesniveč.Razpadneploskveseizrazitoločijoodgladkihfreatičnihpovršin,ločijopasetudiododlomnihpovršinvzahodnemdeluGlavnegarova.Razpadneploskvesotamvečje,pogostosledijolezikamalirazpokam,kisekajosklade.Obnjihpasoodpadlivelikovečjiblokikamnine.

VzahodnemdeluGlavnegarovasestroprovadvigne,natlehpasepoja-vijoblokikamninemetrskihdimenzij.Obenemsepojavljavečsige.Masivna

Slika20:GlavnirovvjamiBestažovca.Naslikividimoznačilniprečniprofilrovainravna,krioturbatnouravnanatla.Figure 20: Main passage in the cave Bestažovca. The profile shows phreatic origin, while foor is gently and evenly inclined, owing to mass movements of the sediment.

46

siga,debelapreko3m,tvorivtemdelutudistroprova.Sigasejeodložilanasedimente,kipasosedajodstranjeni.Dnosigovihnatokovtakovisivzrakuintvorinekakšenvmesnistropnaddelomrovainsvodastimstropom.Nadtosigojeprehodvvhodnodvorano

VvzhodnemdeluseGlavnirovrazširiinrazcepivdvakraka.Kristalnadvoranajekratkonadaljevanjerovaprotijugu.Njenodnotvorijo5mvisokasigovakopaterpodornoskalovjeingrušč,pomešanzilovico.

DrugidelGlavnegarovasenadaljujeprotivzhodu.Nakoncujerovčelnopopolnomazatrpanskamenjem,pomešanimzilovicoinzemljoterkostmiinneolitskokeramiko.Tadelrovasekončavtlorisu5mjužnejein9mpodskrajnotočkoPerkovepečine.Nedvomnojesedimentnekakšnopodzemnomelišče,kipritekaizPerkovepečine.

DnoGlavnegarovavcelotipokrivajoklastičnisedimentizrazličnogra-nulacijoinstrukturo.Tlanajvišjegadelavvzhodnemdelurovatvorikamenje,veliko do 25cm, pomešano z ilovico in prsto ter neolitskimi arheološkimiostanki.Rov,kijevtemdeluširok9m,ječelnozatrpanstemsedimentom.Posipnikot sedimentaoziroma tal rova je sprva30°,nato senaklonvopa-znempregibuzmanjšanaokrog20°.Napovršjunajdemomedkamenjemingruščemkoseoglja,kostiinkeramiko.Razmetanostpredmetovterpovršinakažetanapolzenjecelotnegameliščavrovu.Nanekajmestihpasonameliščuzraslitudipaličastistalagmiti,najvišjisovisokiokrog50cm.

Slika21:PrevrnjenistalagmitivBestažovcikažejonapremiketalmedsedanjosigotvornofazo.Figure 21: Fallen stalagmites which are frequent in the cave Bestažovca show the movements of floor during the last phase of growth.

47

Meliščesegavrovudotočke3,kjersenaklontalvostrempregibuzmanjšana5°.Vtemdelusespremenitudigranulacijasedimenta.Navzdolprevladujevvrhnjem,nekajcmdebelemslojupeščeninilovnatsediment,podnjimpajegrušč.Gruščprihajanadanlešeobstikuravnihsedimentnihtalinstene.Osnovnaznačilnosttalvtemdelurovajevelikauravnanostprečnonarovterenakomerennaklon tal vzdolž rova.Ob severni steni rova sopri točki10 vprofiluarheološkesonderazgaljeneplastiogljainpepela,verjetnoneolitskestarosti.Tudinatehsedimentihrastejopaličastikapniki.Največjisovisokido180cm.Značilnisotrojnialidvojnivbazizraslistalagmiti.Grezaposebentipstalagmitov,kinastanejo,česestalagmitprevrne,nanjegovobazopasekaplja-njenadaljuje,zaradičesarnanjejzrastenovstalagmit.Pogostosenatoprevrnestalagmitšeenkrat,rastpasenadaljuje.Takšnistalagmitikažejonanestabil-nosttalmedrastjo,mordatudizaradizmrzovanjavzimskipolovicileta.

VGlavnemrovusemedtočkama7in9pojavijotudipoligonalnatla.Po-ligonisozaradivelikihblokovapnencanepravilnihoblik.Tivečjiblokisosenedvomnoodluščiliodstropa,kisetuzvišanaokrog5m.

Naklontalsepovečanaokrog20°,nivorovapaspustiza9mvdnoBi-sernedvorane.Tapregibvceloti sestavljajovelikeskale.Mednjimiso tudi

Slika22:Nagruščnatempobočju,nakateremnajdemomedkamenjem,pomešanimzilovico,tudikostiinneolitskokeramiko,sozraslipaličastistalagmiti.Nastenahsovidnisledovizmrzovanja.Figure 22: Stalagmites are growing on the talus cone where among the gravel loam, bones and pieces of Neolithic pottery can be found. The surface of the gallery wall shows the frost weathering.

48

kosibreče,kiseponekoddržijovelikihblokov,kardokazujepolzenjecelotnegmotesedimentavdnurova.TlaBisernedvoranesoskorajvodoravna.Natemmestupadasstropanekajcurkov,kimestomaodlagajosigo.Nadvehme-stihkapljanatlaagresivnavoda.Tajevgrušč,kitvoritla,izjedla35cmglo-bokiinvpremeru15cmvelikijamici.Sigasejevjamiodložilanavečmestih.Največjegmotesigesovvhodnidvorani.Tusoverjetnodebelevečmetrov.

Sigavtemdelunerasteveč,velikosigovihkoppa jerazpokaloinraz-padlo.VelikasigovagmotatvoridelstropaBisernedvorane.Tasiga jebilaočitnoodloženananeksediment,kipajebilizpodnjeodnesen.Recentna,hitrorastočasigajevKristalnidvoraniinvBisernidvorani,vglavnemrovuparastejolepaličastikapnikiincevčice.

PERKOVSPODMOL

Perkovspodmoljenastalnajužnistrani70mširokeinokrog25mglobokevrtače,kiležinavrhugrebena,120mvzhodnoodvhodavBestažovco.Vdnuvrtačejevnadmorskivišini483mmanjšanjiva,kijoobdajajovelikegrobljeinsuhizidovi.Severnopobočjevrtačejepoložno,južniobodpaimanavpičnestene,podkaterimije30mdolgspodmol.Stropspodmolajevisokdo10m,stenepasovgrobemnerazčlenjene,vdrobnempakažejorazpadne,gelifrak-cijskeoblike.Dnospodmolapokrivagrušč.Najnižjatočkaspodmolajevnad-morskivišini476moziromale9mnadskrajnimvzhodnimdelomBestažovce.

Slika23:PogledizPerkovegaspodmola.Figure 23: View from the cave Perkov spodmol.

49

DOLBESTAŽOVCA

Okrog50mzahodnoodvhodavBestažovcosenagibpobočjapoveča.Vstr-mejšidelpobočjajepoglobljendolBestažovca.Doljepodolgovateoblike,zdaljšo–150mdolgoosjovsmeriV–Zter110mdolgoosjovsmeriS–J.Gor-njioboddolajenanadmorskivišini470m,spodnjipananadmorskivišini439m.Poddolomsenadaljujeenakomerno,nerazčlenjenopobočjeprotiLi-piškemuravniku,kileživnadmorskivišiniokrog370m.

Umetnouravnanoinssuhimizidoviograjenodnodolajevnadmorskivišini426m.Pobočjadolasostrmainkamnita,zizjemovzhodnegapobočja,kjersevpobočjudolapojavljapasrumenorjaveilovice.Vzahodnemdeludolaizdanjajoiztalšemasivniblokikristalasteinplastovitesige.Tesigesoostankisigovihkopinstojijošenamestu,kjersonastale,precejsigepajebiloodbiteinjonajdemozloženovsuhihzidovih.Debelinatehjamskihsedimentovjeverjetnoprecejšnja,sajsohrasti,kirastejonanjih,debelejšikottisti,kiraste-jonakamnitihtlehdola.Naosnovirazprostranjenostiiloviceinsigevdolusklepam,dajesedimentzapolnjevalvečjo,okrog10mširokojamo,kijeležalananadmorskivišinimed430mdo450m.PotekalajevsmeriV–Z.Dajebilajamavelikasklepamotudinapodlagidebelineteroblikeohranjenih,napo-vršjuvidnihodloženihsig.Izvendola,vsmeriprotizahodu,seostankisigeinsedimentanapovršjurazgubijo,zatodenudiranijaminemoremovečslediti.

Izugotovljenegajerazvidno,dajedolBestažovcadenudiranajamainneudornadolina,nastalazaradiudiranjastropa.

Slika24:MedsebojnalegadolainjameBestažovcaterPerkovepečine.PrerezjenarejenvsmeriV–Z.Figure 24: Position of the collapsed doline dol Bestažovca and caves Bestažovca and Perkova pečina. ross section is in the W–E direction.

50

SPELEOGENEZAJAMEBESTAŽOVCA

Izmorfologijejameinlegeposameznihdelovjame,sedimentovterrazmerjadoPerkovepečineindolaBestažovca,lahkoizluščimolenekatere,predvsemmlajše,speleogenetskedogodkevrazvojuBestažovceinposrednomorfoge-nezodelaokoliškegapovršja.Posrednopalahkosklepamotudinagenezodo-lov,sajstakardvanastalanadjamo(dolBestažovcaindolsPerkovopečino).

VhodnadvoranaBestažovcejenavezananatektonskopretrtekamnine,obkaterihjelahkovfreatičnihpogojihnastalvečjiprostor,kigajepotemzaradiistihstrukturnihpogojevzajeloinpreoblikovalavertikalnoprenikanjevvadozniconi.

Glavnirovjame,kijedostopenvnadmorskivišinimed445min460m,oziromanjegovstrop,vpadaprotizahodupodkotomokrog5°.Glavnirovjelahkonastal,kososevodevznatnihkoličinahšepretakalevtejvišini,karjekakih100mnadsedanjimpovršjemLipiškegaravnikaoziroma400mnadse-danjimtokompodzemneRekevLabodnici.Rovjevdostopnemdelunastalvtektonskonepoškodovanihplastovitihapnencih.Nanjegovihkoncihsepoja-vljajoprelomi,razpoke,votlinevertikalnegarazvoja,podiranjestropainsiga.

ObkoncuoblikovanjaGlavnegarovajebiltaverjetnovcelotialivsajvvečjemdeluzapolnjensfluvialnimisedimenti.Čebibilprazen,bisevnjemvvečjimeriodložilasiga.MasivnasigovakopavstropuBisernedvorane,kipaneseženavzdolvrov,todomnevopotrjuje.

Kasnejejebilsedimentizdanesdostopnegadelarovaodstranjen.Lahkojebilsprannavzdolskozitektonskoporušeneapnencevconivhodnedvora-ne,lahkopajespolzelporovunavzdolprotidoluBestažovca.

Čepredpostavimo,daseGlavnirovBestažovcenadaljujevenakismeriinzenakimnaklonomprotizahodu,serovpo100miztečevpobočjudolaBesta-žovcavnadmorskivišiniokrog440m.Dejanskosevpobočjudolavnadmorskivišini465mdodnadolapojavljajosigeinilovnatisedimenti.Pomembnisozlasti ilovnati sedimenti, saj takihv jaminevidimo,ker jihpokrivajomlajšisedimenti.Obenempa so ilovice v temdolunedvomno jamskega izvora,očemerpričajovelikikosisigemednjimi.NajboljznačilensedimentGlavnegarovasoostrorobiapnenčastigrušči,ponekodpomešanizrjavoilovico.

Vdelu,kisekončapodPerkovopečino,tvori jamskatlastrmomelišče,kateregagruščjepomešanshumusnoilovico,kiočitnoizviraizpečine.Starostvrhnjegadelameliščadoločajoneolitskečrepinje.Neolitskečrepinjeinmedgruščpomešanekostisopomembenčasovnirepervjami.Kažejonaintenzivnopolzenjegrušča,kijevzadnjihnekajtisočletihpopolnomaprekinilopovezavosPerkovopečino.Prehodmedobemajamamapajebilmogoč,očemerpri-čajotudiplastipepela,verjetnoognjiščavnotranjem,položnejšemdelurova.Strminaklonmelišča(20–28°)setudiostroločiodpoložnihtalrovapodnjim.

Tudigruščnatisedimentvdnupoložnegadelarovakažepolzenje.Vspo-dnjemdelupredBisernodvoranogajezajezilosstropaodpadloskalovje.Zazajezenimdelomtokasedimentasonapoložnihtlehnastalapoligonalnatla.

51

Tokaženahladnoklimo.Istočasnojeverjetnopotekalotudirušenjeka-pnikovvvhodnidvorani.RecentnepoligoneinpolzenjetallahkovidimovSkednenijamipriLazah(Gams,1963),kjerjezaradidvehvhodovpozimizelomočnazračnacirkulacija,kijamomočnorazhladi.PodobnipogojisovladalitudivBestažovci.

Podobnocirkulacijozraka,predvsempamočanvplivnasigo,lahkoopa-zujemovjamiDimnice(Habič,1985).Zaradidvehvhodovjevvmesnemdelujame,vglobiniokrog50m,močnazračnacirkulacijaterzimskozmrzovanjeinizsuševanjesige.Sigajeprepredenazrazpokami,seluskastokrojiinodpa-da.Kljubtemupasezdotokomnovesigotvornevode,mordatudisprekrista-ljevanjemprekoleta,ponovnoutrdiinlahkokljubujemrazu.

VBestažovcipajevsaodpadlasigakristalasta,steklastainprosojnaternekaževplivovsezonskegaizsuševanjainzmrzovanjaterpoletnegautrjevanja.Zdise,dajeodpadlavenemsamemzamahu,podogodku,kijeshladiljamoter polomil kapnike, zavese in večje gmote plastovite sige. Tak dogodek jesevedalahkolenenadnoodprtjeenegaaliobehvhodov,predvsempahladnaklima.Takšnipogojibibililahkolevzadnjiledenidobi,patudišepozneje.

Hladenzrak,kijetekelskozijamo,jejamohladil,karsejeodraziloskri-oturbatnimipojavi,gelifrakcijosten,kapnikovinsigevvhodnidvorani.Manj-šinaklonskikotsedimentavrovukaženapočasnejšepremikanjesedimentnegmoteinnadaljšičas.Natejpovršinisoverjetnovneolitiku,oziromakojebildostopizPerkovepečinešemogoč,nastalaognjišča.Zatosmemoupravičenodomnevati, da so bila tla Glavnega rova oblikovana prej, morda ob koncupleistocena.Enakestarostipabipotemmoralibititudisledovigelifrakcijenastenahtegadelarova.

Močnazračnacirkulacijaterznjopovezanoohlajevanjejamejepreneha-la,kojegruščizPerkovepečinezaprlprehodmedjamama.Vzrokmočnejše-mupolzenjugruščajemordavlažnejšaklima.

Odtakratpasetlavjaminisovečpremikala.Natokažejopaličastistala-gmiti,nastabilnostpakažejotudikorozijskeluknjevgruščuvBisernidvorani.

NaosnovioblikjameBestažovce,sedimentovinlegejamelahkospozna-movBestažovcinekateremorfogenetskedogodke.Kerpanimamonjihovihabsolutnihdatacij,lahkoumestimoposameznadogajanjazanesljivolezačaszadnjih5000letoziromazačasmlajšegaholocena.Fazerazvoja,kijihlahkoidentificiramo,sobile:

– izoblikovanjerova,– zapolnitevrovazilovicami,– nastanekgradienta,vertikalnoprenikanje,nastanekvhodnedvorane,– spiranjesedimentaizvrhnjegadelajame,– odložitevsigenanaplavinivGlavnemrovuinsigevvhodnemdelujame,– novafazaspiranjasedimentavBisernidvoraniinvGlavnemrovu,– predneolitskopolzenjetal,oblikovanjestrukturnihtal,odpadanjesige,– poneolitskaprekinitevpovezavesPerkovopečino,rastpaličastihkapnikov,– antropogenozasipanjevhodnedvoraneskamenjem.

52

ŠKOCJANSKEJAME

HIDROLOŠKEZNAČILNOSTIREKE

Reka,kizbiravodenaNotranjskem,jenajvečjaponikalnicaKrasa.Izjemnajepovodnikoličini,količiniplavja,kigatovorisseboj,izjemnapajetudipojamah,kijihjeoblikovala.RekolahkospremljamovpodzemljuzaponoromvŠkocjanskih jamahšepribližno3km,natookrog900mnjenega tokanepoznamo.Ponovnosepojaviv12kmdolgiKačnijami,vkateripajedostopnaleobnizkemvodostaju.Obvisokivodijevečjideltejamezalit.DelvodeReketečetudiskozi13kmoddaljenoLabodnico.

Svojeproučevanje jamvzdolžpodzemnega tokaRekesemomejil lenaŠkocjanskejameinnaKačnojamo,kipazaradiskupnedolžine–18kmrovovter270mglobine–dobroodražajorazvojjamvtemdeluKrasa.

PovodjeRekenaflišu(nadvodomernopostajoCerkvenikovmlin)zna-ša 335km2 (Kranjc & Mihevc, 1988). Poprečni pretok Reke na vodomernipostajiCerkvenikovmlin,500mpredenRekadosežekarbonatnekamnine,je 8,95m3/s. Minimalni pretok Reke na isti vodomerni postajije 0,16m3/s,maksimalnipa387m3/s.Poizračunihinocenahimajostoletnevisokevode453m3/spretoka.

Razmerjemedvisokoinnizkovodojekar1:2419.Tojeodrazklimatskihrazmer,predvsempadavinvoblikimočnihnalivovterhitregaodtokapoplav-negavala.FlišnidelporečjaRekepripadahklimiPrimorskeSlovenije(Gams,1972).Primarnimaksimumpadavinjenovembra,sekundarnipaspomladi,primarniminimumjeavgusta,sekundarnipafebruarja.Nalivipovzročijohi-tre,akratkotrajnepoplavevzdolžReke.VŠkocjanskihjamahprihajatakratdozastajanjavodeindovelikegapovišanjavodnegladine.PriproučevanjupoplavvdoliniReke(Kranjc&Mihevc,1988)sejepokazalo,danapovršjunastopijopoplave,ko24-urnakoličinapadavinpreseže50mm.

Redkejšasoopazovanjavisokihvodavpodzemlju.Obpoplavileta1965jevodavŠkocjanskihjamahnaraščalashitrostjo5m/h(Habe,1966)indoseglakoto321m,karje70mnadobičajnogladinovMüllerjevidvorani.Danesjenamestu,dokoderjesegalavoda,plošča,kiopozarjanatopoplavo.Ševiše,donadmorskevišine346mnajbiseglapoplavaleta1929(Gospodarič,1984).

Poplavni valReke lahkoopazujemo še vKačni jami in vLabodnici.VKačnijamisedvignevodazapribližno120m,donadmorskevišine240minzalijevelikdeljame.OvisokivodipodvhodnimbreznomjeporočalJ.Mari-

53

nitschleta1896.Ohidrološkihrazmerahvjami,kojevečjideljamepopolno-mazalit,palahkosklepamolenapodlagiplavja(Mihevc,1984).

VLabodnicijepodzemnarekaobnormalnemvodostajunanadmorskivišini19,6m,obpoplavi30.oktobra1895pasejedvignilaza92mindoseglavišino112,5m(Boegan,1938).

ZGODOVINARAZISKOVANJAŠKOCJANSKIHJAM

RaziskaveŠkocjanskihjamvprvipolovici19.stoletjasobilepovezaneziska-njemnovihmožnostioskrbezvodoins turističnodejavnostjo.Vnekajde-setletjih so raziskaliMahorčičevo inMariničevo jamo,Tominčevo jamo terŠumečojamodoŠestegaslapu.Intenzivnejšeraziskovanjejamsejezačelo,kojeleta1884prevzelovodstvoraziskavDÖAVizTrstapodvodstvomA.Hankeja(Habe,1973).Vnekaj letihsoraziskovalcidosegliskrajnidel jame–Mrtvojezero.Primerjenjusonaredilinekajnapak.ZaradinjihjebilpoložajnaHan-kejeveminkasnejeponjempovzetihnačrtihkončnegadelajameprikazan44mnižjein200mzahodneje,kotjedejansko.PodrobnejestaseukvarjalazjamamišeBoegan(1928)inOedl(1932).

Gospodarič (1983, 1984) je proučil geološke razmere v vhodnem deluŠkocjanskihjaminnapovršjuvnekaterihudornicah.Oblikerovovjepripisallitološkimrazlikamvkamninah.Ločil je trietaže,vkaterihsoseohranilealohtonenaplavine inavtohtone sige. Iznjih je sklepalnapaleohidrološkerazmereterrazvojnefazejamvmlajšempleistocenuinholocenu.Najstarejširovinajbibiliohranjenilevreliktihinjihjemogočepovezatiponadmorskivišini. Bolje je ohranjena etaža, ki jo tvorijo vodoravni rovi v višinah od310m do 340m. Nastala naj bi v srednjem pleistocenu. Zanjo so značilnivečji vijugavi rovi z manjšim strmcem, v njih pa se je ohranilo tudi velikosedimentov.Strmejša,vanjovrezanaetaža(ponjejtečeRekadanes),panajbibilawümska.

Spomočjodatacijsigezmetodo14Cjeumestilzadnjepoplavnoobdobjevmlajšipleistocen.Tedajnajbiintenzivnejšekrušenjebotrovalotudinasta-janjuudornic.Klimatskespremembenajbitorejvplivalenarazvojjame:hla-dnaobdobjabiseodrazilasfazamierozije,naplavljanjainkrušenjavjamah,toplejšepleistocenskeklimepanajbipovzročileboljumirjenrazvojterna-stanekvečjihvodoravnihodsekovjam.SpoznanjaojamahsopovzeliHabičssodelavci1989.

StrukturnerazmerevHankejevemkanaluinvMartelovidvoranijeopi-salaŠebela(1994).PodrobnojevVelikidoliniproučevallastnostiapnencainnavezanostfreatičnihrovovnalezikeKnez(1996).

Poodkritjupodzemnega tokaRekevKačni jami inponjeninatančniizmeri(Kenda,1984;Mihevc,1984)se je izkazalavišinskanapakavnačrtu

54

Škocjanskih-jam, poleg tega pa se je pojavil tudi dvom o pravilnosti načrtaŠkocjanskihjam.

Noveteodolitskemeritvejame(Mihevc,1995,1996;Drole,1997)sopo-kazale,daležiskrajnatočkaMartelovedvoraneoziromagladinaMartelovegajezeravnadmorskivišini214m.NanovikartografskiosnovijebilomogočeinterpretiratiodvisnostpotekajameodgeološkihstrukturinjonatančnejeumestitivjamskisistemskupajsKačnojamo.

Slika25:Škocjanskejame.NačrtjamejeizdelannaosnovimeritevInštitutazaraziskova-njekrasaZRCSAZUvletihl986–1998.Figure 25: Cave Škocjanske jame. Plan of the cave is basing on surveys of Karst research institute ZRC SAZU in years 1986–1988.

GEOLOŠKERAZMERE

Škocjanskejamesonastalenaobmočjustikaturonskihinsenonskihdebelo-skladovitihsvetlosivihrudistnihapnencevterpaleocenskihdrobnoplastovi-tihtemnihapnencev.Tominčevajama,Mahorčičevajama,obeudorniciterŠumečajamasHankejevimkanalominMartelovodvoranosonastalevde-beloskladovitihinneskladovitih,masivnihapnencih.Tihajamajenastalavdrobnoskladovitemgornjekredneminpaleocenskemapnencu(Gospodarič,1983;Knez,1996).

55

Mehanskelastnostiapnencevsodobre,tako,dasonastaliinseohrani-lido140mširokiroviterdvorane.Podiranjerovovlahkozasledimotakovtankoplastovitihkotvmasivnihapnencih.Največjeudorniceindvoranesonastalevdebeloskladovitihapnencih.

Pomembnejše kot litološke so strukturne razlike v kamnini, predvsemplastovitosttertektonskaporušenost.Naosnovinoveizmerejamesemkar-tiralosnovnegeološkenezveznosti.Izbralsemtiste,kisoseočitnoizrazilevmorfologijirovovalipovršjavokolicijam.Testrukturnelinijesemspomočjozaporednihprerezovprikazalvtridimenzionalnemmodeluternanjnavezalmorfogenetskoopredeljenedelejam.Natanačinsemželelrazložitinastanekvečinesedanjihdelovjameinudornihdolin,patudipoložajbrezstropihjamnapovršju.

Naobmočju jameupadajoskladiproti JZpodkotom22–30°.Vobmo-čjuMariničevejame200/20°,vobmočjuVelikedolineinRudolfovedvorane210/30°,priSwidovemrazgledišču180/20°, vMartelovidvoranipa v smeri200/25°.Podatkimeritevvjamisedobroujemajozmeritvami,opravljeniminapovršju(Gospodarič,1984).

Slika26:GeološkakartaŠkocjanskegakrasa(Gospodarič,1983),dopolnjenazobrisomŠkocjanskihjamponoviizmeri.Figure 26: Geology map of Škocjan karst (Gospodarič, 1983), supplemented with the outline of the cave after the new survey.

56

Jamajenastalavstratigrafsko300mdebeliskladovniciplastovitihapnen-cev.Plastisolepovidne,vendarpasospeleogenetskopomembneletiste,obkaterihjeprišlodotektonskegazdrsa.Knez(1996)jevVelikidolinisedimen-tološkoopisalštiritakelezikeinjihoznačilsštevilkami.Tektoniziranalezikazoznako400sekavrhnjidelSchmidlovedvorane,obleziki500ponikaReka,oblezikah600in700,kistanajniževstratigrafskemsmislu,pajenastalslapvVelikidoliniinspodnjidelOknamedobemadolinama.Medleziko400in500 je 25m debel paket nepoškodovanega apnenca, med lezikama 500 in60033m,medlezikama600in700pa14mdebelpaketnepoškodovanegaapnenca(Knez,1996).

Prispeleološkemkartiranjuvjamisemopisanetektoniziranelezikesledilskoziostaledelejame,patudinapovršjuinvbližnjihudornihdolinah.Pone-kodsenamrečpolegnjihpojavljajoševzporedne,tuditektoniziranelezike,lezikelahkonekolikopovijajo,sekajopajihtudimlajšiprelomi,kijihpreki-njajo.Zatojemožnapriidentifikacijilezikenavečjirazdaljitudinapaka.Po-legteh,levVelikidoliniopaznihlezik,sevjamipojavljajotudistratigrafskovišjeinnižjeležečelezike.TehjevelikozlastivTihijamiinvkončnemdeluMartelovedvorane.Zaradivečjegostotesomanjizraziteinmanjpomembnezaspeleogenezojam.

Slika27:PoglednaprvislapvRudolfovidvorani.Rovsejeoblikovalobtektoniziranilezi-ki500(210/30°).Rekasejevprvotnieliptičnirovdelnopoglobila,večjidelrovapasejeoblikovalparagenetskonadleziko.Figure 27: The First waterfall in the chamber Rudolfova dvorana. Passage is developed along tecton-ised bedding-plane 500 (210/30°. Passage is formed by paragenesis above the initial structure and partly by vadose entrenchment of the river.

57

Osnovna geološka struktura, tektonizirani leziki 300 in 400, vmesni125mdebelipaketmasivnihapnencevternižjelezike500–700,soskozicelojamonespremenjeni.Obtehlezikahjenastalavečinajame,strukturapasemorfološkoodražatudinapovršju.

Stratigrafskonajvišeležilezika300.Obnjejsejeoblikovalgornji,elip-tičnidelHankejevegakanala.Lezikezaradivišinekanalanemoremospre-mljati,vendarsejodanatančnodoločitiobvstopuRekevHankejevkanalpriMačjibrvi.ObnjejsejeoblikovaltudidelstropaMüllerjevedvorane.Dolezi-kepasežetudifreatičnobreznooziromakaminvzahodnemdeluMiillerjevedvorane.Nadnjodebeloskladovitiapnencisslaboizraženimilezikamiprei-dejovplastovitepaleogenskeapnence,vkaterihsolezikevelikoboljizraženeinodprte.LahkojihvidimovstropuTihejame.

Obnižjeležečileziki400jenastalkratkifreatičnirovTunel,kipovezujevhodnidelSchmidlove terRudolfovedvorane indnoDvoraneponvic.Obnjejpritekatudisigotvornavoda,kijeoblikovalaponvice.VVelikidolinilezi-ka400potekapodOzkošpiljo,potempaobrobuJurjevegadolaprotiseveru.

Obleziki500sejeoblikovalponorRekevVelikidolini.LezikajevidnavostenjihVelikedoline,potempaseponovnopojavivstenahLisičnegadola.ObnjejjenastaltudigornjidelOkna(Miklovskedenj)medobemadolinama.

Slika28:VzhodnopobočjeVe-likedoline.Morfološkoizrazi-tesolezike400,500in600.Obleziki500jenastaleliptičnirov(Miklovskedenj)vnadmorskivišinipribližno312m.Figure 28: Eastern slope of Velika dolina. Morphologically expressed tectonised bedding-planes are 400, 500 and 600. Along bedding-plane 500 phreatic gallery (Mik-lov skedenj) in elevation about 312 m was formed.

58

LezikajemorfološkoizraženakotnagnjenapolicavMalidoliniinvMariniče-viterMahorčičevijami.Tujezaradidvehprelomnihsistemovverjetnonekoli-kopremaknjena,vendarjilahkosledimodosamegavstopaRekevpodzemlje.

Leziki600in700stavjamskimorfologijimanjizraženi,sajležitanajniž-je.Obleziki600stanastalidvemanjšijamiinnadnjoTominčevajama.ObtejlezikisonastalitudiŠtoln,slapvOknuterSlapvVelikidolini.

Vstenahpribližno90mglobokegakanjonskegaHankejevegakanalale-zikemorfološkonisoizražene.Kanalpotekasprvavsmerislemenitve,potempaseobrneprotiseveruinpotekaprotivpaduplasti.Prvatektoniziranalezi-kasepojavivdnukanalapriSwidovemrazgledišču.Smervpadaje180/23°.Naslednja lezika,zvpadom180/22°,ki jorovprereževPutickovidvorani,leži stratigrafskopribližno35mnižje.Nižje lezikeprečka rov v začetku inv končnem delu Martelove dvorane, ki poteka že popolnoma proti severu.

Slika29:Obleziki600jenastaleliptičenrov,skozikaterega pada eden odslapovvOknu.Figure 29: Waterfall in gal-lery named Okno was formed along tectonised bedding-plane 600.

59

V tem delu je zaradi močnega razpadanja sten ob razpoklinskih conah SJinzablatenostidvorane,plastovitosttežkoopazovatiternatančnoizmeriti.Spomočjoopisnegeometrije,upoštevajespremembosmeriinnaklonavpadatektoniziranihlezikterverjetnegadvigazahodnegakrilaobprelomuvMül-lerjevidvoranizaokrog10m(Šebela,1996),potekasevernidelŠkocjanskihjamspetvlezikah400–700terverjetnostratigrafskošenižje.

Navedene lezikepa somorfološko izražene tudi napovršju.Tam,kjersekajopovršje,soobnjihrazvrščenemanjševrtače,ponekodpatudidenu-diranejame.Zlastijepomembenspodnjisnoplezik(400–700),kijimlahkosledimovjugozahodnem,navpičnemrobudolaLisična,potempapopovršjuprotiJZ.Obnjihsejeoblikovalasedajdenudiranajama,kijilahkosledimovdolžini1800mdovelikegakapnikavLipovihdolinah.Lezikazoznako300jenapovršjumanjizrazita.

Slika30:Tektoniziranalezika(verjetno500)vPutickovidvorani.Videnjeodmikstene,nastalzaradiporušenekamninenadleziko.Figure 30: Tectonised bedding-plane (possibly nr. 500) in chamber Putickova dvorana. Wall retreat above the bedding-plane where rock was damaged is evident.

Prelomi in izrazite prelomne cone so drugi pomembni morfogenetskielement.Ločimodobroizraženeprelomezjasnodefiniranimidrsnimiplo-skvamiinrazpoklinskecone.MorfološkonajizrazitejšisoprelomivsteniMaleinVelikeDolinepodŠkocjanomterprelomivŠumečijamiinMartelovidvo-rani.ObŠkocjanskemprelomu(90/90°)sejeoblikovalspodnjidelMarini-čeve jame.Obprelomu(90/90°)zmočnimihorizontalnimipremiki,kipa

60

Slika 31: Geološka struktura in položaj rovov v Škocjanskih jamah. Prerezi preko zna-čilnihdelov jamepotekajov smeri220°–40°.Označenesopomembnejše tektoniziranelezikeinprereziskoziglavnedelejame.Figure 31: Geological structure and the position of the passages of Škocjanske jame. Cross sections of characteristic parts of the cave are in direction of 220°–40°. Important tectonised bedding-planes and sections of the main parts of the cave are presented.

61

nepresekalezike500,sejeoblikovaloOknomedobemadolinama.Pomem-benješeprelomvMüllerjeviinSvetinovidvorani(10/90°)inprečniprelom350/55°–70°.VMartelovidvoranijeizrazitprelom,obkateremsestropdvora-nezniža(350/85°),patudiprelom,kijeizraženlevzahodnembokudvorane(220/30°).

Morfološko ter speleogenetsko so pomembnejše razpoklinske cone, kipotekajovsmeriS–JinvsmeriSZ–JV(Gospodarič,1983;Šebela,1994).Teconesolahkoširokedonekajdesetmetrov.Polastnostihsemedsebojrazli-kujejoalipasespreminjajonakratkorazdaljo,karsemočnoodražavmor-fologijiposameznihdelovrovov.Ponekodjekamninaobnjihkompaktna,porazpokahpaneprepustna,zatoobnjihnisledovkorozije.Drugodsoteconemočnoprepustnezavodo.

Speleogenetskopomembenjenizbrezen,kijenastalobtakiconivbokuRudolfovedvorane.RazpoklinskeconesoponekodizraženevmorfologijistenHankejevegakanala,drugodpaobnjihniopaznespremembevoblikovano-stirovov.VplivalesotudinaoblikovanjevzhodnesteneMartelovedvorane.

Slika 32: Značilna razpoklinska cona ob severnem robu Velike doline. Ob vertikalnihrazpokahseodstenekrušijovelikiblokiapnenca.Figure 32: Fractured zone on the N rim of Velika dolina. Along vertical fractures large blocks of the limestone are breaking away.

62

HIDROLOŠKERAZMEREVJAMI

RekatečeskozivečjidelŠkocjanskih jam.Vjamovstopivnadmorskivišini317mterseskoziMahorčičevoinMariničevojamospustiza12mvMalodo-lino.Vtemdeluimasprvaširokodnoinstrugo,potempasezoživpribližno20mglobokkanjon,ki senadaljujev trehslapovihskoziOknodo jezeravVelikidolini.OdvstopavjamodojezeravVelikidoliniseRekaspustiza48mterimastrmec120‰.

Iz Jezera vVelikidolini iztekaRekapoozkemkoritu vglavnidelŠko-cjanskihjamvnadmorskivišini269m.VRudolfovidvoranisespustiza7m(na269m),v250mdolgemtokuskoziSvetinovoinMüllerjevodvoranopaza12m.NazačetkuHankejevegakanalajegladinaRekevnadmorskivišini250m.VprvemdeluHankejevegakanala,donjegovegazavoja izdinarskesmerivsmerS–JseRekaspustišeza15m.PodSwidovimrazglediščemtečevnadmorskivišini234m.DozačetkaMartelovedvoraneseRekaspustišeza7m.Dotegamestatečepogostopoživoskalnistrugi,vMartelovidvoranipapopodornihblokih innaplavinah.Pri vstopuvdvorano jegladinaRekevnadmorskivišini233m,priMartelovemjezerupavnadmorskivišini214m.VglavnemdelujamesetakoRekaspustiznadmorskevišine269mna214moziromaza55mnarazdaljiokrog1500m.Strmecjevtemdelu37‰

Vodavstrugitudiobnajnižjemvodostajunepresahnepovsem,karsmolahkoopazovalimedmerjenjemjam.PretokRekejebiltakratleokrog501/s,vodapajeteklaprekoživoskalnihpragovvplitvihkoritih.Kljubmajhnemupretoku nismo mogli nikjer vzdolž toka opaziti močnejšega izgubljanja alidotokavodevstrugo.

Povečanpretokvodeseodrazivdvigugladinezaposameznimiovirami,vendar segladinavečinomanedvigneza večkot10m.Običajnepoplavnevodesežejodo30mvisokovSvetinovidvorani,oziromadonadmorskevišine260m.Izjemnepoplavepasežejovelikovišje.Takojenaprimerpoplava2.septembra1965doseglakoto321m(Habe,1966).Kerjebilagladinaobtemvodostaju v jami izenačena, je bila v Martelovi dvorani poplava visoka kar107m.Najvišjeznanepoplavevprejšnjemstoletjusodvignilegladinovodedonadmorskevišine346moziromaza132mvMartelovidvorani.

PolegRekesevjamahpojavljajoštevilnidotokiinkapljanja,vendarpasovodnekoličineprivečinilemajhne.VTihijami,kijeoblikovanavpaleo-genskihapnencih,soštevilnicurkiinkapljanja.NajpomembnejšisovVelikidvorani(Kogovšek,1984).Zaostaledelejamesoznačilnidotokivodesstrani.Večinadotokovpritekasseverovzhodnestrani.Tolahkorazložimozvpadomplastiprotijugu.Voda,kipritekavjamo,jemočnosigotvornainstalna.Naj-močnejšitakdotokvodejevDeževnijamivHankejevemkanalu.Tadotokjeizjemnosigotvoren.

PosebenhidrološkipojavsorazpršenakapljanjasstropavglavnemkrakujameodRudolfovedoMartelovedvorane.Tokapljanjeobstajalevtoplipolo-

63

vicileta,prenehapa,kosezačneznastopomnižjihzunanjihtemperaturzrakvjamihladiti.Očitnogrezapojavkondenzanastroputegadelajam,kjersomočnizračnitokovi.

MORFOLOGIJAŠKOCJANSKIHJAM

DROBNEOBLIKE

VŠkocjanskihjamahnajdemonastenahrovovvelikoznačilnihoblik.Teobli-ketvorijoboljalimanjizrazitinmorfološkopomembenskalnirelief.Nekate-resoznačilnezaŠkocjanskejame,sajjihvdrugihjamahnenajdemo.TakšnisopredvsemsledovidrsenjavelikihblokovterozkeinpodolgovatefasetenaskalahvHankejevemkanalu.

PosebnopozornostzaslužijotudirazličnooblikovaneerozijskepovršineinprepleterozijskihinkorozijskihoblikvdnuHankejevegakanala.Poseb-nostŠkocjanskihjamsoozke,podolgovatefasetezostrimibočnimiprehodi.Nastalesonaskalahvdnustrugeinnanekaterihstenah.Večinafasetjenapovršinah,ki so1–2mnadnormalnimvodostajemRekeod vstopa v jamopodŠkocjanomdoMartelovedvorane.

Razporeditev ter vzorci faset na skalah so odvisni od lege v vodnemutoku.Napritočnistraniskalsokratkeinširoke.TakšnefasetejevHankeje-vemkanaluopisalSlabe(1995).Napovršinah,kisovzporednestokom,pasonastalezeloozkeindolgefasete.Mednjimisoznačilninaotipostribočniprehodi,ostrirobovipanastajajotudinapritočnistranitehfaset.

Dimenzije inoblika faset ternjihovarazporeditevkažejonanastajanjev zelo hitrem toku. Izmeril sem več površin s takšnimi fasetami. Fasete soizrazitopodolgovate, širokepoprečno9,6mmindolge36,8mm.Razmerjemeddolžinoinširinojemed2,5in6,spovprečjemokrog4.Fasete,ki jihnajdemovdrugihjamah(Slabe,1995),imajorazmerjemedširinoindolžinookrog1–2.

Značilnizafasetesoostrirobovitam,kjersefasetestikajooziromapre-hajajoenavdrugo.Tokaženanjihovohitrorastinnaodsotnosterozijskegadelovanja vode. Druga značilnost teh faset je njihova majhnost. Najmanjšefasete,kisemjihizmerilinsobileočitnošeaktivne,sobile2mmširoketer9mmdolge.

Naštirihmestihsemnapovršiniozkihfasetzmikrometrommerilzni-ževanjepovršjafaset.Merilsemnaizpostavljenemgrebenuskale,1,5mnadtokomsredi15mširokegadnarovaoziromastrugeRekevPutickovidvoraniinna trehmestihnaskali vMartelovidvorani,1mnadnormalnogladinoReke.Strugajevtemdeluširoka10m.Fasetelahkonastajajo,kadarjepretokRekenajmanj10m3/s.

64

Meritvesemopravljalvčasuodleta1992do1998.Vtemčasusemštiri-kratodčitalvrednostkorozije.Odštirihmerilnihmestjeenouničilapopla-va.Največjeznižanjepovršinenapreostalihdevetihmerilnihtočkahvšestihletihje0,05mm,najmanjšepa0,01mm,karpajetudinamejinatančnostiinstrumenta.

EROZIJSKEOBLIKEINPOVRŠINE

ErozijskeoblikepokrivajovečjepovršineobodaŠkocjanskihjam.Reka,kipri-tekasfliša,jeprodonosna(Kranjc,1983).Prod,kigaRekaprenašaobvišjihinvisokihvodah,stržentokazabijavnekaterepovršinealipaznjimbrusiingladiskalnepovršine.Posledicaobehprocesovjerazličnogladkapovršina,patudirazličnahitrostabrazijepovršine.

Zaugotavljanje intenzivnosti tehprocesov semv jamahpripravildevetmerilnih mest, kjer sem odčitaval zniževanje površine. Pri mikrometrskihmeritvahsemimeltežave,sajsemmerilnetočkenamestilnamestih,kjersotokovihitri.Tokinplavjestapoškodovalanekajmerilnihtočk,takodameri-tvetamnisopovsemzanesljive,kljubtemupakažejovelikostnirederozijskihprocesovvjamah.

Slika33:OzkefasetenaskalisredistrugeRekevPutickovidvoranioblikujehitrivodnitok.Ostriroboviinprehodimedfasetamikažejonaodsotnosterozije.Figure 33: Narrow and elongated scallops on the boulder in the Reka river bed are formed by corrosion of the high, fast flowing water. Sharp edges among the scallops show that there is no erosion.

65

MerilnetočkesemnamestilnaskalivMartelovidvorani,nadvehmestihna stenioberozijskih loncih vPutickovidvorani,na skaloobprodiščupriSwidovemrazglediščutervstrugipriČetrtemslapuvSvetinovidvorani.Enoodmerilnihtočksemnamestilnavelikprodnik,karpanibilonajbolje,sajgajevodavečkratodnesla.Merilnetočkesemnamestilnadvatipapovršin:napovršine,kjersovidnisledoviudarcevkamnov,napovršinipamanjkajokoščkikamninemilimetrskihdimenzij;drugepovršinesobrušene,naotipgladkevendarnedvomnoerozijskeganastanka.

Meritvesemopravljalodleta1992do1998.Vtemčasusemštirikratod-čitalpodatkeoeroziji.Naosmihmerilnihtočkahnakaterihlahkoopravim27meritev, jebilozaradirazličnihvzrokovuporabnih le17meritev.Najve-čjeizmerjenoznižanjepovršinenatolčenihpovršinahskalejebilo1,15mmvPutickovidvorani,nabrušenipovršiniskalepriSwidovemrazglediščupa0,14mm.Najmanjširezultatisobili0,25mmnatolčenihin0,09mmnabru-šenihpovršinah.

Polegmeriteverozijskega inkorozijskegazniževanjastrugeRekesemvjamahpostalpozorenna izmenjavokorozijskih inerozijskihpovršinternaodlaganjesigevdnustrugeReke.Značilnostjamje,dasevstrugiRekeizme-njujejopovršine,kijihoblikujeerozijaterpovršine,kijihoblikujekorozija,patudipovršine,kjersevstrugiodlagasiga.Tokaženavelikokompleksnostdogajanjainvelikerazlikemedprocesiobrazličnihvodostajih.

Fasetesepojavljajovvečjemdelustruge,razenvspodnjemdeluMartelove

Slika34:ErozijskozaobljenaskalapriSwidovemrazglediščuvHankejevemkanalu.Figure 34: A rock rounded by erosion from Swidovo razgledišče in the Hanke channel.

66

dvorane.Površinesfasetamisovvečiniprimerov1–2mnadvišinonizkevode.Višeobstenahfasetniveč.Erozijskepovršinezavzemajonajvečjidelpovršin.Prevladujejobrušenepovršine.Mest,kamorvodazabijaprodnikejemanjinsoomejenanamanjšaobmočja.Erozijskepovršinesoboljenakomernoraz-porejenepostrugi instenah,vendarvečinomanevečkot5mnadgladinosrednjevode.

Slika 35: Merjenjeerozije v draslji vPutickovidvorani.Figure 35: Measur-ing of the erosion by micrometer in the pot-hole in the Putickova dvorana.

Posebnostmeddrobnimioblikamisovzporedneraze,kijihnajdemonazaobljenihblokihvstrugiReke.Razesorazličnovelike,običajnopagrezado20cmširokeindolgepovršinezvzporednimirazamiobrobovihskal.NajvečoraženihblokovjevdelujamepodHankejevimkanalom,kjerblokipokriva-jodnostruge.Razeočitnonastanejoprihitrejšempremikanjutakihblokov,inkažejonanjihovorelativnopogostopremikanje,kčemurverjetnoprecej

67

pripomorejotudipoplavnevode.Največjiblokzrazamiimadimenzije8×7×11minleživPutickovidvorani.

Obnizkemvodostaju,kojepretokRekepod501/s,pasovidnevdnustruge,naskalnihpragovihinvečjihskalahtudisigoveprevleke.Sigajete-mnorjava,laminiranaternedosegavečjihdebelin.Odlagasevtankihlami-nah.

Slika36:Skalazrazami,kinastanejopripremikanjuvstrugi.Skala leživširokistrugiRekevMartelovidvorani.Figure 36: Micrometer measuring of the erosion by in the pothole in the Putickova dvorana.

OBLIKEROVOV

Oblikerovovsopomembenpokazateljspeleogenetskegadogajanjavrazvojujamskegasistema.Medsebojsemočnorazlikujejo.Morfološkolahkovjamahločimorove,kisoseoblikovalivtrehrazličnihrazvojnihfazahrazvojaŠko-cjanskihjam.Tosoinicialnirovi,sledijorovi,kijihjeoblikovalaReka,inrovi,kisosepoizoblikovanjuspremenilipredvsemzaradipodiranja.

Prevladujočerazlagenastankajamskihsistemovgovorijooprvotnihpre-vodnikih,kitvorijorazpoklinskihidrološkisistem.Vnajugodnejšihsmerehselaminarnitokvnjihpoveča.Topovzročimočnejšokorozijo,kipripeljedorazširitvekanalovdotemere,dasevnjihpojaviturbulentnitok.Tikanalisenatozelohitrorazširijododimenzij,kotjihlahkoopazujemovjamah.

Vsmisluinicialnih,prvotnihrovovŠkocjanskihjamrazumemtisterove,kisoseoblikovalivnajugodnejšismerigledenastrukturoingradient.Tona-

68

vezanostlahkoševednorazberemoiznjihoveoblikeinusmerjenosti.Izoblikrovov,njihovelegetersedimentovvnjihpalahkosklepamo,dasonastalivfreatičniconi.

Jamskisistemitežijokboljšemuprevajanjuvode.Rovisezvrezovanjem,obhodi in paragenezo prilagodijo značilnostim toka in gradienta (Ford &Williams,1988,242).Vodnitoksiprilagajaoblikekanalov,spreminjapatudimrežokanalov ter težikoblikovanjurovovvnivojuvodnegladine(Ford&Ewers,1978).Pomembnovlogopritemimajotudijamskisedimenti.

Osnovneprilagoditvemrežekanalovso(Ford&Ewers,1978)vrezovanje(entrenchment),obtok(bypassing)inparageneza.Privrezovanjuinparage-netskempreoblikovanjugrezapostopnopreoblikovanjekanalov,priobtokupazapretočitevvnovekanaleoziromazahiter,nezvezendogodek,podzem-skopiraterijoinobglavljanjedelakanala.Obtokipomembnihrovovmočnootežujejorazumevanjerazvojanekegasegmentakrasa.Obtokrovalahkona-stanekjerkoliterlahkozaobidepoljubnovelikdelrova.Takrazvojpuščazasebojštevilnefosilneoblike,kipaselahkodobroohranijo.

Inicialnirovisotisti,kijihjeoblikovalavodapoprehoduizlaminarnegavturbulentnirežimtoka(Ford&Williams,1989;Ford&Ewers,1978)insoohraniliznačilnostiprvotnegastanja.Pravilomasotomanjširovi,decimetr-skihdometrskihdimenzij,kisonastalivfreatičniconiinsekasnejenisovečbistvenospremenili.Številnisozelomajhni.Izprečnihprofilovtehrovovterobliknanjihovihstenahlahkosklepamo,dajebilahitrosttokavnjihmajh-na.Takirovisoprevajalivodnitok,kipajebillahkoledelcelotnekoličineReke inganemoremo imenovatiReka.Predpostavljati smemo,da so se tikanalioblikovali kotmreža subparalelnihkanalov.Tisti kanali, ki sobili vnajugodnejšilegigledenagradientinvnajugodnejšihstrukturnihpogojih,sovmedsebojnemtekmovanjuraslinajhitrejetersopiratiziraliostalekanale.Ohranilisosvojoprvotnooblikoinsekasnejelemalospreminjali,pogostopasojihzapolnilisedimenti.

Hitrostnastankakraškihkanalovjenaosnovi laboratorijskihposkusovinmatematičnihmodelovizračunalDreybrodt.Pritemjepomembnadolžinatoka,vkateripridedozasičenjaraztopinevkanalih(Dreybrodt,1988).Iztehračunovizhajajotuditeoretičniizračuniohitrostiumikastenvkanalih.Priustreznihpogojihsetakolahkorazvijejokanalimetrskihdimenzijvnekajde-settisočletih.Tosevedapomeni,dalahkoobhodnirovinastanejovrealnemčasuinlahkohitroprilagajajojamskispletspremembigradientov.

Inicialnirovisoseohranilipoceli jami.NajlažjedostopnastaŠtolninTunel.Tadvarovastanastalaobtektoniziranileziki.Zarazumevanjerazvojasopomembnitudiinicialnikanali–brezna,naprimerbreznapodtunelomobsteniRudolfovedvorane,breznaoziromakaminivMüllerjevidvoraniinkaminvHankejevemkanalu.

Rovi,kijihjeoblikovalaReka,sotistirovi,skozikaterejeteklaRekaalinjenapredhodnica,kipaježeimelalastnostivelikeponikalnice.Sovelikihdimenzijinsoleševmanjšemdelunavezaninainicialnegeološkestrukture.

69

Vnjih jeočitenmorfološkidejavnikReka,ki jessvojovodnokoličino,plavjeminrežimomdoločalanjihovooblikoinrazvoj.

Rovisoseoblikovalivvadoznihalifreatičnihrazmerah,lahkosoparage-netskialipaerozijski.FreatičniroviRekesorov,kinadmostomčezHankejevkanal vodidoMačjebrvi,del Tihe jame ter sedanjiponorReke.Freatičninastaneklahkorazberemole iznjihovihprofilov.Freatičnirov jetudivečjidelTihejame,vendarsovnjemzaradilitologijeterspremembstrukturnihpogojevoblikeprecejdrugačnekotvostalihdelihjame.

Paragenetskirovisotistirovi,kjersejerovodinicialnihoblikširilpred-vsemnavzgor(Renault,1968;Passini,1975).Vzrokparagenezejezasipavanjedna rova s sedimenti in iztiskanje toka ter s tem tudikorozijskegaprocesapod strop rova. Parageneza je zato značilnost ponikalnic, zlasti tistih, ki vpodzemlje prinašajo veliko plavja. Vendar pa prodonosnost ni edini vzrokparageneze.Šepomembnejšajenesposobnostkrasa,dapovečagradientteromogočiodvajanjevodeinsedimentovznjo.

Paragenetskedrobneoblikenastenahrovovsoenakefreatičnim.Drob-neoblikeoziromaskalnireliefzatonisozanesljivpokazateljtegapojava.Naparagenezolahkosklepamolespomočjoprečnihinvzdolžnihprofilovrovatersedimentovnadnurova.

Paragenetskouravnavanjestropa,zlastiše,čejeuravnanvečjiodsekjame,jelahkopomembenmorfološkiznak(Mihevc,1991).VŠkocjanskihjamahso

Slika37:ParagenetskopreoblikovanstropRudolfovedvorane.Kapnikinepravilnihoblikverjetnonastajajozaradimočnegaizsuševanjaalikondenzacijevlage.Figure 37: The ceiling of the Rudolfova dvorana that was reshaped by paragenesis. Stalagmites of dif-ferent shape are result of drying and condensation.

70

Slika38:RovTunelnatlorisuinnaiztegnjenemprerezudelaŠkocjanskihjam.Legenda:ASchmidlovadvorana,BbreznovTunelu,CZadnjiponor,DveznirovmedSchmidlovoinRudolfovodvorano,EVelikookno,F,GDvoranaponvic.Figure 38: Passage Tunel and its position in the Škocjanske jame.Legend: A Chamber Schmidlova dvorana, B shaft in the Tunel, C Zadnji ponor, D passage between chambers Schmidlova and Rudolfova dvorana, E Veliko okno, F, G Dvorana ponvic.

71

seuravnanistropidobroohranili,medtemkojednorovovpogostoprekritoalimočnopreoblikovanoterpoglobljeno,ponekoddo80m.

IzrazitoparagenetskopreoblikovanideliŠkocjanskihjamsoSchmidlovadvoranaterstropRudolfovedvorane,DvoraneponvicinsevernidelSvetinovedvorane.Kljubtemu,dastroppotekavsmerislemenitveplastiinprečnona-njo,jedobrouravnan.StropSchmidlovedvoranejevnadmorskivišini330–328m, stropRudolfovedvoranevnadmorski višini328m, stropvDvoraniponvicpavnadmorskivišini329m.Venakinadmorskivišini jetudistropsevernegadelaSvetinovedvorane.

Gravitacijskirazvojrovovomogočaznižanjesplošnegladinekraškevode.Vodni tokovi tečejo skozi rove s prosto gladino ter erodirajo in korodirajopredvsemnavzdol.Najlepšigravitacijskiprofil imanedvomnoHankejevka-nal,kjersejeRekapoglobilavfreatičnirovza60–80m.Manj,okrog40m,sejepoglobilavOknuteršemanj,do10m,vMahorčičeviinMariničevijamitervdnuVelikedoline.

Razvojjame,predvsempovečevanjerovov,jesprožilsekundarneprocesev jami,medkaterimi jegotovonajpomembnejšepodiranje.PritempasevŠkocjanskih jamahkaže,dapretrtost kamninedoloča intenziteto inobsegpodiranja.Intenzivnostprocesovsehitrospreminjavzdolžrovov,karjepred-vsemposledicadejstva,daroviprečkajorazličnegeološkestrukture.

Vseterazvojnefaze–oblikovanjeinicialnihkanalov,oblikovanjevelikihfreatičnihrovovtergravitacijskeinparagenetskepojavelahkoločimosamoteoretično,sajjeverjetnodeltegaoblikovanjapotekalsočasno.

MORFOLOŠKIOPISIROVOVINNJIHOVAVLOGAVJAMSKEMSISTEMU

Štolnjekratek,leokrog40mdolgrov,kivodiodpotipredTominčevojamopodnaravnimost,imenovanOkno.Prvotnojebildelnozasutinzatonepre-hoden.Obkoncuprejšnjegastoletjasoskozenjurediliturističnostezo.

Nastaljeobtektoniziranilezikizoznako600,kivpadapodkotom20°vsmer220°.Rovjevprofilulečast,do1,5mširokindo2mvisok.PotekavsmeriSZ–JV.Oblikovalsejevfreatičnihpogojihinsekasnejenivečbistvenospremenil.Narazvojrovavfreatičnihpogojihinnapočasenvodnitokskozirovkažejozaobljenestene.Sedimentjebilvrovuodloženverjetnokasneje,kojevanjževdiralaRekaizjamemedobemadolinama.

Tuneljerov,kisezačnepodvrhomSchmidlovedvoraneinvodivodorav-noprotizahodu.VsteniRudolfovedvoraneseodprevoblikinekakšnegabal-kona.PrvinačrtinopisrovajenaredilJ.Marinitsch(1904).Rovjedostopenpoplezalnipoti.Skozenjjevpreteklemstoletjuvodilaposebnaturističnapot,izdelanavsedimentuvdnurova.Rovjepomemben,kervnjemlahkovidimoprvotnifreatičnirov,kisejerazvilvzdolžlezike.

Rovsejeoblikovalvnadmorskivišinimed300in305m,obleziki400.

72

PotekaskorajvodoravnovsmeriV–Z.Navzhodnistraniseodpirapodstro-pomSchmidlove,nazahodnipaRudolfovedvorane.

Rovjevprerezuovalen,do3mvisokterdo6mširok.Kerjevvečjemdeluzasutssedimentom,lahkooblikoživoskalnegadnavidimolenaobehkoncih,kjerjebilsedimentiznjegaspran.RovsekavzahodnemdelurazpoklinskaconavsmeriS–J.Conajevmorfologijirovaizraženasprečnimizajedamiinkamini.Natehmestihseprerezrovabistvenospremeni.

Nastenahrovasoohranjeneoblike,kibilahkonastalevfreatičnihpo-gojihaliobnaplavini.Teoblikesoizraziteobnišahinkaminihrazpoklinskecone.Tusonastaletudistropnekupole.Nikjervrovupaniobnaplavinskihanastomozalistropnihkanalov.

Zaradi močnih prepihov je pomemben dejavnik oblikovanja drobne-gaskalnegareliefavrovutudikondenznakorozija.Skalajepreperelaokrog5mmvglobino.Medmesti,kjerseodlagasiga,insosednjiminezaščitenimipo-vršinamijedo1cmvišinskerazlike,kijolahkopripišemokondenznikoroziji.

NavzhodnistraniseTunelodprevnavpičnivzhodnisteniRudolfovedvo-rane.Vtemdelupotekaprečnonaizrazitorazpoklinskocono.Predkoncemrovaseodnjegaodcepiozek,poprečno1mširokindo2mvisokrov,kisledieniodrazpokrazpoklinskecone.Vodilnastrukturarovaniveč lezika400,ampakrazpokerazpoklinskecone,kipotekajovsmeriS–J.Rovprehajaboč-noizenevdrugorazpoko,delakolenastezavoje,sedvigneinsepotemnav-

Slika39:RovTunel.Eliptičnirovpokrivajovspodnjemdelusedimenti.Figure 39: Passage Tunel. Phreatic elliptical profile is partly filled with sediments.

73

pičnospustizaokrog20mvnekajkrajšihbreznih.Natrehmestihsebreznaodprejovsteni,okrog40mnaddnomRudolfovedvorane.Navpičniodsekisovprerezulečasti.Stenebrezenkažejopodobnereliefneoblikekotstenetunela.Vstropusovidnerazpokerazpoklinskecone,vendarpaskoznjeniprihajalodovertikalnegaprenikanja.Tadelrovajeočitnonastalvfreatičnihpogojihvrazpoklinskiconi.Rovioziromabreznavnjihsoverjetnopovezovaliobepomembnileziki,leziko400inleziko500.Izsledovvjamipanijasno,alisejevodavtehbreznihdvigovalaalispuščala.IzhodirovainbrezenvRudol-fovodvoranokažejo,dasosepodobnabreznanahajalatudivobmočjuRudol-fovedvoraneinrova,kiRudolfovodvoranopovezujesSchmidlovodvorano.

Očitnosotivertikalnifreatičniroviohranjenidelvertikalnegafreatične-gaskokamedlezikama500in400.IzhodivRudolfovodvoranonakazujejotudimožennastanektegaprostora.Obglavnihprevodnihkanalih,vzpore-dnihfreatičnihbreznihjeprišlodohitrerastiinnjihovegaširjenja.Breznasotakopreraslaenovdrugo,oziromasezrušilavskupenprostor,kisejekasnejerazvilvRudolfovodvorano.

Hankejev kanal imenujemorovmedMüllerjevoinMartelovodvorano.Rovpotekasprvavdolžini550mvsmeri300°,natopasepritočki54obrnevsmer330°insepo250mrazširivMartelovodvorano.Vrovujevečmanjših

Slika40:PrerezčezRudolfovodvoranovsmeriS–J,zvrisanimitektoniziranimilezikami,obkaterihstanastalaZadnjiponorinTunel.Figure 40: Cross section of the Rudolfova dvorana. Tectonised bedding-planes along which passages Zadnji ponor and Tunel formed.

74

razširitev,kiso jihraziskovalcipoimenovalidvorane–naprimerPutickovadvorana,Rinaldinijevadvorana,Deževnadvoranaitd.

NazačetkuHankejevegakanalajenjegovodnovnadmorskivišini251m,stroppavnadmorskivišini325m.Pridnujekanalširokmanjkot10m,podstropompa15-20m.Protidnukanalasenanekajmestihkažejozožitve,vanjepasovrezanazeloozkakorita.Tasonanajožjemmestuširokale2m.

Zaradidostopavkanalpostrugialipoozkipoti15–20mnadRekojetežkonatančnejepregledatinjegovvrhnjidel.Kljubtemupasmozelektron-skimimeritvaminaenajstihmestihizmerilinjegovovišinotercelotniprofil.

Hankejevkanal,zlastinjegovprvidel,dotočke54,jenajvečjiternajdaljšienotenjamskirovvjami.Rovimavgornjemdelulečastprofil,kijenagnjenvzdolžlezike300.Tadelprofilaje15–20mširokterpribližno8mvisok.Vanjjevrezananekajmetrovožja,70–80mgloboka,gravitacijskasoteska.Obistilezikistaserazvilatudidelstropainkrožnirov,kisepridruži jamivsteni

Slika41: Dno Hankejeve-gakanala.Značilnesove-likeskale,ki ležev strugireke, in masivne sigovekopealipolstebri.Figure 41: The bottom of the Hanke channel. Characteri-stic view on the large boulders forming the river bed and massive flowstone domes or halfpillars.

75

Müllerjevedvorane.Protizahodu,oziromavsmeri300°papotekagornjifre-atičnidelrovaskorajpopolnomapremočrtnovsmerislemenitve.Stroprovasev550mspustiodnadmorskevišine325mna313m,njegovodnopaznad-morskevišine252mna230moziromaza18m.

Kanjonski,gravitacijskopoglobljenidelHankejevegakanalajenerazčle-njen.Stenesonavpičnealirahlonagnjenenavzven.Vstenahkanalasotrimanjšezajedeindverazširitvi,nastaliobprelomihvsmeriS–J.

Dnokanalajevečinomaživoskalno,delomapagapokrivajotudivelikiskalnibloki.Vdnujemogočeopazovatiizraziteerozijskeoblike,patudifa-sete.Poljafasetsoomejenanatistepovršine,kjerniznakoverozijskegapre-oblikovanjaskale.Vkanalujevečmanjšihslapov,visokihdo4m.NajvečjijeTrinajstislap.Prelivaseprekovelikegablokasige,kisejeodkrhnilssevernestenekanalavDeževnijami.Ostalislapovisoledo2mvisokiinpadajoprekoživoskalnihpragovvsmerirazpoklinskihcon.

Slika 42 : RaziskovanjeŠumeče jame leta1884.NaHeillmannoviilustra-cijijeprikazanspustčezŠestislap.(Pazze,1893).Figure 42: The explora-tion of Šumeča jama in 1884. On the illustration by Heillmann is the descent over The sixth waterfall (Pazze, 1893).

76

Celotnidelrovakaženadvemorfološkoizraženifazi.Najprejsejevsmeri300°,obtektoniziranileziki,oblikovalfreatičnikanal.SledilojeenakomernovrezovanjeReke.Čejevtemčasuprišlodomorebitnegazastajanjavrezovanjaalizasipanjakanala,setovsamimorfologijisoteskeniodrazilo.Starostvre-zovanjakanalanidoločena.MasivnisigovipolstebrivobmočjuDeževnejamepasozačelirastiobkoncupleistocena.

Šumeča jama. Raziskovalci, ki so v sredi prejšnjega stoletja raziskovalijamo po Reki, so genetsko in morfološko enotni jamski prostor dojeli kotdvedvorani.PoimenovalisojuSvetinovainMüllerjevadvorana.Gospodarič(1983)obedvoraniskupajimenujeŠumečajama.

ŠumečajamajerazpotegnjenavsmeriS–J.NjensevernidelseodpiravDvoranoponvicinvRudolfovodvorano.ProtijuguseodpiravTihojamoinvHankejevkanal,kiostrozavijeprotiseverozahodu.GladinaRekejevgornjemdelujamevnadmorskivišini262m,vspodnjemdelupavnadmorskivišini251m.Šumečajamajedolga250minnanajširšemmestuširoka80m.Njenvolumenje870.000m3,površinapa16.700m2

ŠumečajamajenastalavŠkocjanskempaketuapnencev,medlezikama400in300.VgornjemdeludvoraneoziromavSvetinovidvoranijevdnuraz-galjenavelikaploskevlezike400,vstropuMüllerjevedvoranepalezika300.

Dvorano sekajo za razumevanje na-stankajamepomembniprelomi.Glav-nipotekavsmeri350°poosidvorane.Pojavi pa se še več drugih prelomov.Pomembnastadva:prelom350/55°inprelom 350/60°. Oba sta morfološkodobroizražena.

RekasevŠumečijamivbrzicahinvdvehslapovihspustiza11m.Strugaje v večjem delu ožja od 10m. Najve-čjoširinodosegadvoranaokrog30mnaddnom.Vdnudvoranesepojavlja-jo recentne erozijske oblike in fasete.Vendarpane seže večkot1–2mnadsrednjo višino vode v dvorani. Višjeprevladuje skalni relief nedoločljivihoblik inodlomneploskve.Večinaod-

Slika43:ProfilHankejevegakanalavDežev-nijamipriTrinajstemslapu.Figure 43: Profile of the Hanke channel at Deževna jama near 13th waterfall.

77

lomnihploskevjenastalaobtektonskihploskvahrazpoklinskihconinpre-lomov.

ObodlomnihploskvahjeoblikovantudivečjidelstropaŠumečejame.NazačetkuTihejamejestropvnadmorskivišini320minsledileziki300donajvišjetočkedvorane,ki jenadŠestimslapom.Tujestropdvoranevnad-morskivišini360mdvoranapajevisoka104m.Vstropujeverjetnozaradiprečnegaprelomanastalaspodiranjemprecejšnjakupola.Iznjesoobpre-lomnihploskvahizpadliblokimetrskihdimenzij.OstankitegapodoraležijonadŠestimslapom,obvzhodnistenidvorane.

NajvišjidelŠumečejamepanivpodornikupoli,pačpavkaminu,kijevzahodnemdeluMüllerjevedvorane.Kaminseodpiravbokudvoraneinsekupolastozaključi.Iznjegavodiprotizahoduovalenrov,kijeponekajme-trihzatrpanssedimenti.Vrhkaminainovalnirov,stanastalaobleziki300,kijenatemmestuvvišini376moziroma116mnadRekovMüllerjevidvorani.Kamininrovstaostanekstaregafreatičnegaspleta.

VsevernemdeluŠumečejamesestropznižana330mnadmorskevišine,tuježeparagenetskouravnaninseiztečevstropDvoraneponvic.

Za razumevanje nastanka Šumeče jame sta ključnega pomena obliko-vanost stropanaobehkrajihdvorane inoblikovanostrovovnapritočni ter

Slika44:PrečniprofilMüllerjevedvorane,kijedelŠumečejame.Figure 44: Cross section over Müllerjeva dvorana, part of the chamber Šumeča jama.

78

odtočnistranidvorane.VečjidelprostornineŠumečejamejenastalzaradipodiranjasten,kigajesprožilovrezovanjeReke,innezaradipodiranjastro-pa.TeganemoremotrditizasosednjiHankejevkanal,kjerprienakemvrezo-vanjuRekevistihplastehniprišlodopodiranjasteninvečanjaprostorninejame.PodiranjesteninvečanjevolumnaŠumečejametakoni leposledicavrezovanjaReke,ampakmoramonjegovvzrokiskatidrugje.

VečinavolumnaŠumečejamejenastalavskladovniciapnencamedlezi-kama400in300.Kersoseprvikanalirazviliobtehlezikah,jemoralavoda»preskočiti«izlezike400vstratigrafsko125mvišjoleziko300.Freatičnidvigjelahkonastalobvertikalnemprelomu(350/90°),kipotekavosidvorane.To

Slika45:SvetinovadvoranavŠumečijami.BrzicavospredjuslikejeČetrtislap.Najširšideljamejeokrog20do30mnadstrugoReke.Figure 4 5: Chamber Svetinova dvorana in Šumeča jama. Rapids of the Reka are named the Fourth waterfall. The widest part of the chamber is about 20–30 m above the present level of the reka river.

79

pomeni,dajevodavpretrticonitegaprelomaobdvigunavzgorizdelalanav-pičnekanale–breznainkorozijskorazrahljalaprelomnocono.Breznasosekasnejebočnozraslavenotno,večjodvorano.OstanektakegabreznajekaminvMüllerjevidvorani,enakeganastankasobreznavstenisosednjeRudolfovedvorane.OpisanprimerrazloživečanjevolumnaŠumečejamezdvemaraz-ličnimaprocesoma:sfreatičnimdvigomvode,nastankombrezeninnjihovimzraščanjemterpoznejšimvrezovanjemRekeinposledičnimrušenjemsten.

PodobnojenastalanekolikomanjšaRudolfovadvorana.Tuditujeprišlodozraščanjarovovinpodiranjanaobmočjufreatičnegaskokamedkanala-ma,oblezikah400in500.DopodiranjapaniprišlovstenimedRudolfovodvoranoinVelikodolino,kjersoseohraniliroviinbreznafreatičnegaskoka.

Martelova dvoranajez2.100.000m3največjadvoranavŠkocjanskihja-mahterobenemnajvečjadvorananaKrasu.Dvoranajedolga308minnanajširšemmestuširoka123m.Poprečnaširinadvoraneje89m.Stropdvoranejevpoprečjuvisok106m,nanajvišjemmestupa146m.

DvoranasezačnepriDvaindvajsetemslapu,kjerseHankejevkanalrazši-riinzviša.Večjideldna,kijetuširoko25m,zavzemastrugaReke.Tlorisnaširinarovapaje66m.Podslapomsezačnedvoranahitroširiti.Vprvemdeludvoranesotlaobdesnem,vzhodnembreguReke.Najvišjeso30mnadstru-go.VsevernipolovicidvoranetečeRekaobvzhodnisteni,tladvoranepasevzpnejoprotizahodnisteniza47m.Pokrivajojihvelikepodorneskale,prekokaterihsejevspodnjihdelihodložilprod,višjepapesekinfinejšisedimenti.Dnodvoraneleživnadmorskivišinimed233min214m.Stropjevnadmor-skivišini310–370m,površjenadnjimpamed430in445mnadmorskevišine.

Stenedvoranesooblikovaneobvelikihodlomnihpovršinah,kisledijotektonskimploskvam.Morebitnih inicialnih rovov vdvoraninismoopazili.Zaradi velikih dimenzij dvorane nismo mogli dobro osvetliti, zato ni pov-semgotovo,kakšnesonjihoveoblikevgornjihdelih.Pomembenjeprelom330/85°,obkateremsedvoranakončainizrazitarazpoklinskacona,obkaterijeoblikovanavzhodnastenadvorane.

Oknojekratka,le50mdolgajamamedVelikoinMalodolino.Visokojepribližno45m,nanajširšemmestupaješiroko20m.Rekavstopavanjvnadmorskivišini305m,potempavtrehslapovihdosežejezerovVelikidolinivnadmorskivišini270m.

VmorfologijiOknaso jasnovidni trijeelementi.Gornjidel, imenovantudiMiklovskedenj,jenastalkotfreatičenlečastrovobleziki500.VspodnjemdeluOknajepodobnonastalmanjšiovalnirov,nadaljevanjeŠtolna,obleziki600.Povezuje juozki vadoznikanjon.VrhnjidelOkna jebiloblikovankotfreatičnikanalvnadmorskivišini320m.Vadozniprebojnavzdolkaže,dastarovadelovalahkrativfreatičnihpogojih,potempasejezgornjivrezalnavzdol.

Mahorčičeva inMariničeva jama sta imenizadvadelaenotnegarova,skozikateregaRekavnadmorskivišini317mprvičvstopivpodzemlje.Rovsespustiza17mdoMaledoline.Prvidelrova,Mahorčičevajama,potekavsme-rislemenitveplasti.Prvotnirovjenastalobleziki500,vendarsejepozneje

80

vrezal,delnopatudiparagenetskozvišal.VtemdelusevjamospustibreznoOkroglica.Spodnjidelrova,Mariničevajama,zavijeprotijuguobvpaduskla-dovinsespustivMalodolino.

Slika46:TlorisinprereziMartelovedvorane.Figure 46: Ground plan and cross sections of the chamber Martelova dvorana.

81

Tominčeva jamajerov,kiseodpiravsevernisteniVelikedoline,vnad-morskivišiniokrog312m.Rovjedolg240m,do50mširokindo10mvisok.Sprvapotekaproti severu, vendargapookrog100mzačne čelno zapiratipodornigruščvoblikimelišča.Rovsemočnozoži,medmeliščeminzaho-dnostenopasenadaljuješeizvenobmočjazasipanja.Ponekajdesetmetrihsekonča.Podornigrušč,kisejevrovodložilvoblikimelišča,izviraizvišjihvotlinaliudorniceLisična,katerednojevnadmorskivišini345m.

Tlavrovupokrivatapoplavnailovicainpesek,vzadnjemdelutudigruščinsiga.StropjevistinadmorskivišinikotvSchmidlovidvoraniinjepodobnooblikovan.

Tiha jamajezVelikodvoranoinPodornodvoranodelŠkocjanskihjam,kijihgenetskonajtežeopredelimo,sajsevtemdelujammočnospremenijolitološkerazmere.Prvideljamejevplastovitihkrednihapnencih,natopavplastovitih inmočno tektonskopoškodovanihpaleogenskihapnencih (Go-spodarič,1984).

TihajamasprvapotekaprotiJV,vsmerislemenitvedoVelikedvorane.VVelikidvoranisejamanadaljujevozkeminnizkemLabirintu,kipotekazvpadomplastiprotiJZ.VvznožjuPodornedvoraneserovobrneprotiSZ,serazširiindvigne,doklersenekončasčelnimpodoromvParadižu.Dnorovavcelotipokrivajosedimenti(Gospodarič,1984),stroppajerazčlenjenzaradiplastovitostiinprelomovterzaradipodiranja.

TihajamaseizMüllerjevedvoranevzpnevdolžini80mod308do338mnadmorskevišine.Rovjeokrog20mširokindo10mvisok.Stroppotekavtemdeluvnadmorskivišinimed328in341m.Vnajvišjemdeluserovraz-širina30minostanetakoširok80mdoVelikedvorane.ZaradiplastovitihapnencevinprelomavsmeriS-Jjerovneizrazitihoblik.Nastenahinstropuprevladujejooblike,kikažejonanastanekrovavfreatičnihpogojih.Dnorovapokrivajopoplavneiloviceinpeski,živoskalnodnopaninikjervidno.Nasutodnovprečnemprerezuniravno.Obzahodnistenijevcelotnidolžiniznižanona333mnadmorskevišine.TapasnižjihtalsenadaljujevdnoVelikedvora-ne,kjersevdolžini50mspustina323mnadmorskevišine.Vtemdelujevpodornimaterial,kitvoridnoVelikedvorane,vrezanerozijskijarek.

JamasenatonadaljujevLabirintu.Njegovodnoleživnadmorskihviši-nah323min310m.Živoskalnihdimenzijinoblikerovanepoznamo,sajjevvelikimerizasutsplavjem,gruščem,pomešanemspeskiinilovicami.Obtehnaplavinahsonastropunastaleobnaplavinskeoblike,kidokazujejo,dasejevodapretakalapodstropomšepotem,kojebilrovpovsemzapolnjen.Zapol-nitevrovapanedvomnoizviraizVelikedvoraneinTihejame.

VspodnjemdeluLabirintasejenanaplavinoodložilavelikasigovakopa,kiseimenujeŠotor.Turističnapotpotekatikobnjej,zatojespodnjidelkopeprerezan.Datacijaspodnjegadelasigejepokazalastarost37.000let.Sigajeodloženanapeščeniinilovnatisediment.

82

SPELEOGENEZAŠKOCJANSKIHJAMINOKOLIŠKIHUDORNIC

RazvojŠkocjanskihjam,zlastipašenastanekvelikihdvoran,jemogočera-zložitispomočjohidrološkihznačilnostiReke,morfologijejamskihrovovinzlastnostmigeološkihstruktur,obkaterihsonastalirovi.Zanalizovsehtehznačilnostiugotavljamopoglavitnamorfogenetskadogajanja vposameznihodsekihjam,nemoremopajihtočnočasovnoopredeliti,sajnammanjkajozanesljivičasovnireperji.Datacijesigesonezanesljivezaradikontaminacijespoplavno ilovico,predvsempa sopremlade, ilustrirajo lahkodogajanja vjamahnaprehoduizpleistocenavholocen.Tudimeritverecentnihprocesov,erozijeinkorozijeodražajolestopnjosedanjeintenzivnostitehprocesov.

VŠkocjanskih jamah ločimo freatične rove, rove,ki so segravitacijskopoglobili,inrove,kisoseparagenetskopreoblikovali.PrviroviŠkocjanskihjam,kikažejonanastanekvfreatičnihpogojih,soseoblikovalioblezikah,kijihoznačujemosšiframi300,400,500in600insledijoslemenitviskladov.Rovisoprevajalivodoistočasno.Mednjimisejevodapretakalatudivzdolžtektonskihstruktur,prelomovinrazpoklinskihcon,kipotekajovečinomavsmeriS–J.Pretakanjejezahtevalovelikefreatičnedvigeinspuste,kidosegajonaobmočjuSvetinoveinMüllerjevedvoraneokrog175m.Vsitirovisopreva-jaliznatnekoličinevode,kipatedajšenimoglaprenašatiproda.Prodsover-jetnoprevajalirovi,kijihnajdemodaneskotdenudiranejamemedLisičnimdolominLipovimidolinami.

Izoblikejamskihrovovlahkosklepamo,dajeobstajalodaljšečasovnoob-dobje,kojebilagladinakraškevodevnadmorskivišiniokrog300do340m,gradientpausmerjenprotijugozahodu.Rekasejeprilagodilatempogojeminoblikovalavelikerovevtejvišini.Rovisoseoblikovalizvrezovanji,para-genezo,nekateripasoverjetnonastalikotobhodnirovi.Ponjihsosezlastipoplavnevodelahkoizognileoviramalivelikimovinkom,kijihpovzročajofreatičnezanke.TakosonastalivelikiroviMahorčičeveinMariničevejame,Tominčevejame,SchmidlovedvoraneinDvoraneponvic.Vistinadmorskivi-šinisonastalitudiroviTihejameinzgornjiinicialnidelHankejevegakanala.GradientRekevnjihjebilmajhen,zatojevodaodlagalasedimenteinnadnjimiparagenetskouravnalastrope.Paragenetskopreoblikovanjepanizajelorova,vkateregasejekasnejepoglobilHankejevkanal.

Naosnoviohranjenihsledovplavjainnadmorskevišine,lahkodobrora-zložimo oblikovanje Tihe jame. Čeprav obstoji možnost, da jo je oblikovalpritokzBrkinov(Gams,1968),pazatonijasnihmorfološkihdokazov.Go-tovoje,dajezadnjivodnitok,kiješetekelskozijamo,prihajalizMüllerjevedvorane.TavodajepredpodoromvVelikidvoraniodlagalapesekinilovicodonadmorskevišine338m.Čebivodapritekalaznasprotnestrani–zBrki-nov,zapodoromnebiodlagalasedimenta.KasnejesejepretokskoziTiho

83

jamozmanjšal,sajjevečinovodežeprevajalHankejevkanal.Zatojelastennasipznižalas338mna334mnadmorskevišine.VrezalasejetudivpodorvdnuVelikedvoraneinstemgradivomzatrpalaLabirint.KerjenajnižjatočkaLabirinta310minležinjegovoživoskalnodnogotovoše10mnižje,jeprotiJZusmerjengradienttegadelajameprecejvelik.

VnadaljnjemrazvojujevŠkocjanskihjamahprevladovalomočnovrezo-vanje,kijeimelovzrokizvensamejame.Vrezovanjesmemopovezatizdvemanadmorskimavišinama,vkaterihsonastalitudiroviKačnejame.Razlogjetorejregionalen,vendarsejevobehjamahodrazilnarazličennačin.VKačnijami jeprišlodoprilagajanjapredvsemz razvojemnižje ležečihobhodnihrovov,vŠkocjanskihjamahpazmočnimvrezovanjem.

DovrezovanjajeprišlonajprejvMartelovidvorani.Tojepritegnilavode,kisoseprejpretakalepoparagenetskihrovihvnadmorskihvišinah300do340mvTihojamo,skoziinicialnirovHankejevegakanala.RazvojHankeje-vegakanala,kikaženaenakomernovrezovanjebrezprekinitev, jevseskozidoločaltudidinamikovrezovanjavdelihnadnjim.

Šumečajamajepoglabljanjusledilazlahkoto.Vrezovanjejeolajšaloiz-sipanje tektonsko porušene in korozijsko izjedene kamnine oziroma conefreatičnegaskoka.Takolahkorazložimoizjemnedimenzijetegadelajame.MedVelikodolino,RudolfovoinSchmidlovodvoranoinDvoranoponvicpaseRekanivrezovala,ampakjeuporabilastarejšefreatičnerovekotobhodnerove.Obhodniroviso:rovmedVelikodolinoinRudolfovodvorano,rovmedSchmidlovoinRudolfovodvoranoterrovmedRudolfovodvoranoinŠumečojamo.ManjsosezvrezovanjempoglobilirovivOknuinvMariničevitervMahorčičevijami.

RazvojŠkocjanskihjamoziromacelotnegapodzemljajevplivaltudinaoblikovanjeudornic.KakojepotekalrazvojudornicVelike inMaledoline,težkorazložimo,sajsejetuohranilolenekajkratkihrovov.Vendarpalah-ko sklepamo,da sonastankuvelikihudornicbotrovalipodobnipogojikotnastankuŠumečejame.Obprimernitektonskipretrtostijeprihajalodocir-kulacijevode,ki jeomogočalakorozijskorahljanjevfreatičnihinkasnejevvadoznihpogojih.Udornicesotorejposledicastrukturnihrazmerinspeleo-genezejame.

PriproučevanjunastankaingenezeŠkocjanskihjamjetrebaupoštevatišeostankedenudiranihjamterstarihudornicindolgegarazvojajamnatemobmočju.Najstarejširovisodanesrazgaljeninapovršju.Čeupoštevamozni-ževanjekraškegapovršja,sostarivečmilijonovlet.Zarazumevanjerazvojajamjepomembnadenudiranajama,kijilahkosledimo1800metrovpopo-vršju,SVodŠkocjanskihjam,iznadstenLisičnegadoladokapnikavLipovihdolinah.Grezado20mširok,vreliefudobrovidenjarekalinizvrtač.Sigeinfluvialnisedimentinapovršjudokazujejo,dajebilatonekočjama,kijeprevajalavelikoponikalnico.Denudiranajamaležinamestu,kjerlezike500,600,700presekajoravninopovršja.Torejjenanastanektejamevplivalaraz-poreditevistihtektoniziranihlezikkotvŠkocjanskihjamah.

84

KAČNAJAMA

PrvaraziskovanjaKačnejamesopovezanaziskanjempodzemnegatokaRekezaŠkocjanskimijamami.A.Hankejespomočjodomačinovleta1891dosegeldnovhodnegabreznainraziskaldeljame.Zalažjidostopvjamosodomačinileta1895podvodstvomJ.Marinitschanarediliplezalnopotskozi186mglo-bokovhodnobrezno.Vnekajletihsoodkrili indokumentiraliokrog2kmrovov,kiležijo200mpodpovršjem(Marinitsch,1896;Müller,1901).Podze-mnegatokaRekenisodosegli,opazilipaso,dadelejamezalivavoda,karsopovezovalispoplavamiReke.Leta1972jebilodkritMarušičevprehod(Ken-da&Petkovšek,1974),kijeodprlpotdopodzemnegatokaRekevspodnjihdelihjame.Trenutnojeraziskanihokrog12kmjame(Mihevc,1984;Nagode,1998).

GEOLOŠKERAZMEREVJAMIINMORFOLOGIJAJAMSKIHROVOV

Jamaleživskladovitihkrednihapnencih.Od0,5mdo1mdebeleplastiima-jo smer 170–195° ter vpadni kot od 15–25°. V spodnjem delu jame, v deluŠkocjanskegakanalatervRovudesetihjezersepojavljajotudidolomitizira-niapnencikrednestarosti.Izrazitejekotplastovitostjevjamskimorfologijiopaznavlogarazličnihrazpoklinskihsistemovaliprelomov.Le-tivplivajonapotekinoblikovanjejamskihprostorov.

Najopaznejševmorfologijirovovinvmorfologijicelejamesorazpoklin-skecone,kipotekajovsmeriS–J.Kjerprelomisekajorove,sonastalevečjedvorane,povezavemedetažamiinvhodnobrezno.ObrazpoklinskiconijenastalatudivelikaudarnadolinaBukovnik,kiležinadjamo,ter140mglobo-kobreznoKošavajama,kateregadnoje100mnadOzkimrovom.

GornjedeleKačnejametvorijoneaktivnialileobčasnoaktivniroviReke.Rekajeskozidelrovovteklasprostogladino,delrovovpasejeoblikovalvconi freatičnega pretakanja vode, kar jemoč razbrati iznjihovihprerezov,potekainrazvejanosti.Zzniževanjemvodnegladinevkrasujepostalgornjideljameneaktiven,poplavnevodesoobčasnovnjemodlagaleflišnipesekinilovico,prenikajočavodapasigo.Obprelomnihconahsoseoblikovalevelikedvorane.

VrovihspodnjeetažeKačnejametečeRekaobnormalnemvodostajuvdolžini1500m,obvišjivodipajeetažapopolnomazalita.Vnjejopažamodva

85

morfološkatiparovov.OzkiinvisokirovipotekajovečinomavsmeriS–JaliSZ–JZ.Polegprečnegaprofilajezanjeznačilenševečjistrmec.Prevajajosre-dnjeinnizkevodeterimajomanjšoprevodnost.Poplavnavodavnjihodlagadrobnejšeplavje,pesekinblato.ŠiršiinnižjirovispodnjeetažeimajomajhenstrmectergeneralnosmerprotiSZ.Soglavniprevodnikivisokevode.Vnjihso velikekoličine recentneganekarbonatnega inkarbonatnegaproda, le vzatišnihmestihjevnjihodloženodrobnejšeplavje.

Slika47:Kačnajama.Načrtu(Mihevc,1984)sododaninovidelijame(Nagode,1998).Figure 47: Kačna jama. To the plan (Mihevc, 1984) new parts (Nagode, 1998) are added.

86

DROBNEOBLIKEVJAMI

DrobneoblikereliefanaskalnihstenahKačnejamepričajoosedanjeminonekdanjemmorfološkemdogajanjuvjami.Pokrivajovsejamskestene,najde-mopajihtudinapodornihskalah.Zamorfogenetskoproučevanjesozani-mivelenekatereoblikenatistihmestihvjami,kipričajooprocesih,kijihzdrugimiopazovanjinemoremougotoviti.

Fasetesogotovoenanajboljproučenihdrobnihjamskihoblik.VKačnijamisofaseterelativnoredke.Največjihjevspodnjemdelujame,vrovih,pokaterihRekastalnoteče.VŠkocjanskemkanalu invOzkemrovusofasetenastalepredvsemnaskalah,kiležijosreditoka,manjfasetpajenasamihste-nah.Poljafasetsomajhna,izvelikostifasetpasezaradimočnorazčlenjenihstennedaugotovitizanjihovnastanekdominantnegapretoka.Vtemdelujame so skaleprekrite s tankoplastjoblata,kiga za sebojpustijopoplave,karpričaorazmerah,kinisougodnezanastanekfaset.VečfasetnajdemovvišjemRovudesetihjezerinvPetkovškovemrovudoCimermanovedvorane.Fasetesevtemdelupojavljajonastenahternaerodiranihostankihskalinsigovihkopnadnurova.Natakihmestihsefaseteprepletajozerozijskimioblikaminaskalah.

Pomembnejše so fasete, ki jih lahkonajdemov zgornjihdelih jame.Vbreznu,kipovezujeSpodnjiinLogaškirov,sonastalefasetevnadmorskiviši-ni210m.Fasetekažejonasmertokanavzgor.Nastalesonasigi,kijoodlagasigotvornicurek.TapritekassigovekopeSaturninnanekajmestihnafaseteodlaganovosigo.Vendarstaprocesavravnotežju,karpomeni,dajeobliko-vanjefasetšerecentno.Fasetesovidnevzoženemdelubrezna,kjerjeprofilrovavelikleokrog2m2.Drugopoljefaset,kijepomembnozarazumevanjehidrološkihrazmervjami,sofasetenakoncuVzhodnegarovavnadmorskivišiniokrog235do240m.Pokrivajoskalnesteneinnekajmanjšihkapnikov.Kažejonasmertokanavzgoroziromaprotijugozahodu.Napoljefasetjebilv preteklosti z rdečo oljnato barvo narisan nekakšen znak. Na njem je nanekaterihmestihbarvažezbrušena,kardokazuje,dadotevišinešesegajopoplave,karpotrjujejotudiblatnestene.

Erozijske površinena skalikažejonahitrevodne tokove,kiprenašajoprodinpesek.Največerozijskihpovršinjevspodnjihdelihjame,vRovudese-tihjezertervPetkovškovemrovuinvLabirintu,kjersosteneponekodobruše-nedostropa.ErozijaoblikujetudifasetampodobneoblikeinvelikeerozijskeloncevrovihLabirinta.Erozijskepovršineseodkorozijskihpovršinločijoposledovihudarcevprodnikov.Naotipsoševednohrapaveinsetakoločijoodkorozijskihpovršin,kisonaotipgladke.

VrovuDesetihjezer,kjerjerovširokokrog10m,sosledovierozijeome-jenipredvsemnatla,kipasopovečinipokritazdo5cmvelikimprodom.Močnejša erozija, predvsem erozija sten, je vidna v Petkovškovem rovu. Tusoprofilirovamanjši,temuprimernapajevečjahitrosttoka.Takonajdemosledoveudarcevprodnikovdovečmetrovnadtlemi.Zaradineravnihstenin

87

spreminjajočegaseprofilarovapanimogočeizračunatipretokavodeskoziteroveobpoplavi.

ErozijskihpovršinnenajdemovOzkeminvSpodnjemrovu,tojevnaj-nižjihrovih,kivodijoprotijugozahodu.

Stropne kotlice ali stropne kupole so morfološko in genetsko različneoblike,kijihnajdemonastropujam.Nastanejovfreatičnihpogojih.Vstro-kovniliteraturionastankustropnihkupolnienotnegamnenja(Slabe,1996).VKačni jami somorfološkopomembne in značilnekupole le vLogaškemrovu.Vprečnemprerezusopravilnihokroglihaliovalnihoblik,navzgorpasestopnjastoožijooziromaprehajajovkupolezmanjšimprerezom.Prehodisoostriinlepoizraženi.Najvišjakupolavnizu,kijeobenemnajmanjša,jepravilnihoblikinvvečiniprimerovnekaženavezanostinarazpokealidrugestrukturneelementevkamnini.

StropinsteneLogaškegarovasoprevlečenestankoblatnoprevleko,kijozasebojpustijopogostepoplave.Vstropnihkupolahpateprevlekeni;naj-demojolevspodnjemdelukupol.Mejamedobemapovršinamakaževišino,dokaterejevkupoloseglapoplavnavoda.Obnaraščanjupoplavevodastiskaujetizrakvkupolo,očitnopakupolvodanezalije.Kakšnajevlogastiskanjazrakaprioblikovanjukupol,nijasno,zdipase,datapojavpomembnovplivananjihovooblikovanje.

Erozijski loncisovjamiredekpojav.NajvečjihnajdemovSZdelujame,

Slika48:KorozijskikotličipriOgabnemjezeruvLogaškemrovu.Nastalisovpoplavniconijamevnadmorskivišini214m,35mnadobičajnogladinoReke.Figure 48: Solution pits on the wall in Logaški rov passage. They were formed in flood zone at elevation of 214 m, 35 m above the usual water level of the Reka river.

88

pokrivajopatudidnorovovvLabirintu.Takoseimenujespletrovov,kiseodPetkovškovegarovaodcepijoprotiPeščenemurovu.Loncisovdnuzapolnje-nisprodom.Zanjejeznačilenmočantok,velikpretokinmajhenvertikalnigradient.Zatosenepoglabljajo,ampakseširijo.

Korozijski kotličisonastalivrovih,kjernajdemosledovepoplavvobli-kitankeplastinaplavljenegablata.Kotličinastanejozaradilokalnoojačenekorozije.Vtakonastalivdolbinisekoncentrirataorganskaprevlekainvoda,zatoseteoblikepoglabljajoinširijo.Prevladujejookrogleoblike,kisestavljajorazlične,reliefuskaleprilagojenemreže.Čepravvladajopodobnipogojinadaljšihodsekihrovov,pasekotličipojavljajolelokalno.Tokaženadejstvo,daimajozelopomembnovlogoprinjihovemnastankutudilitološkelastnostikamnine.

Največkorozijskihkotličevjevspodnjemdelujame,vOzkem,PeščeneminSpodnjemrovu,kisopogostopoplavljeni.Tuprevladujejovdolbinicecen-timetrskihdimenzij.VLogaškemrovu,priOgabnemjezeruinvprehodihpriSaturnusoponekodtudidecimetrske,medsebojzraslevdolbine,kiustvarja-jonekakšnosatovjezmnogimibočnimipovezavami.

PodorisopomembenelementvmorfologijiKačnejame.Vjamilahkolo-čimopodore,kjerjeodpadloodstenalistropanekajskalein»prave«podore,kjerjepodiranjemorfološkopomembenproces.Zaradihorizontalneinverti-

Slika49:60mvisokaVhodnadvoranaKačnejame.Vstropudvoranesekončujejobrezna,kivodijona186mvišjepovršje.Meddolgoekspozicijoslikejejamar,kisejevzpenjalpovrvi,ssvojolučjonapravilpretrganosvetlobnosled.Figure 49: 60 m high entrance chamber of Kačna jama. In the ceiling, there are parallel shafts leading to the surface which is 186 m above. During the long exposition of the film caver left the trace of his light while climbing.

89

kalnerazprostranjenostirovovlahkovjamiopazujemoalispremljamopogojeindejavnike,kipodiranjeusmerjajo.Podiranjenienostavnaposledicaslabihmehanskihlastnostikamnine,ampakstrukturnihinpredvsemspeleološkihprocesov.Tilahkovdoločenihpogojihomogočijonastanekvelikihdvoranintudiudornihdolinnapovršju.

Vstrokovniliteraturisoopisaniprimeripodiranjarovovzaradimehanskihlastnostikamnine(White,1969)alikotposledicaspremembkraškegasistema(Brenčič, 1993).Nanavezanost jamskih etaž inpodornih conna tektonskelinije v jamah Postojnskega jamskega sistema je opozoril Habič (1982). Po-drobnejestatektonskestruktureinnjihovvplivnarovekartiralaČarinŠebela(1997).IntenzivnostinklimatskevplivenakrušenjestenvjamahjenaprimeruPredjameopisalKranjc(1981),oblikeposipnihstožcevterudorniceŠušteršič(1984),drobnooblikovanostodlomovoziromaskalnireliefpaSlabe(1996).

PodročjaintenzivnejšegasedanjegaalistaregapodiranjasovKačnijamiokrogvhodavjamo,naobmočjupriKalvariji,vSpodnjemrovuvHojkerje-vidvorani,vLojzovempodorunakoncuPeščenegarovainvCimermanovidvorani.Namestih,kjerlahkoopazujemopodorneinodpadlebloke,soseprvotnirovirazširilializvišaliinseponekodspremenilivpravedvorane.

PodVhodnimbreznomjenastalaokrog60mvisokaVhodnadvorana.Nastalajenamestu,kjersestikajoJužnadvorana,Vzhodnirov,Zahodnirovin186mglobokoVhodnobrezno.Dnodvoranepokrivagrušč.Mednjimsotudiposameznevečjeskale,vendarpanivečjihblokov.Vzahodneminvzho-dnemdeludvoranejednouravnano,protijugupasednokotmeliščespuščavJužnodvorano.Meliščevspodnjemdeluprekrivadrobnoplavje,predvsem

Slika 50: Prečni prerezVhodnedvoraneKačnejame.Figure 50: Cross section of the entrance chamber of the Kačna jama.

90

peščenasivailovica,kakršnonajdemovgornjihdelihjame.Gruščvdnudvo-ranekaženapočasnoenakomernoodpadanje.Težkojeoceniti,kolikogruščaizviraizstendvoraneinkolikoiz186mglobokegabrezna.Težkojeocenititudideležantropogenegagrušča.

DnodvoraneprečkaodSVproti Jdo8mglobok jarek,ki je razčlenilnekočenotnoravnodnopodvhodnimbreznom.Jarekjeočitnovrezalavoda,kiobčasnopritekaizVzhodnegarovavJužnodvorano.Stenedvoranesoobli-kovanevzdolžvečjihprelomnihploskevinrazpokrazpoklinskecone,kipo-tekajovsmeriS–J.Razpoklinskaconajeizraženatudinapovršju,severnoodvhodavjamodoBukovnika.

PodiranjenaobmočjuKalvarijejeustvarilonajvečjiprostorvjami.Tlarovasovdolžini150mpokritaspodornimiskalami.PodorniblokisepojavijonadKapniškimprehodom(vnadmorskivišini260m)insegajodoKalvarije.

Slika51:VzdolžniprerezdelaVzhodnegarova.Sedimentikažejonaobčasnopoplavljanjetegadelajamedonadmorskevišineokrog280m.Figure 51: Section of the part of Vzhodni rov passage. Sediments are indicating the flooding of this part of the cave to the level of 280 m a.s.l.

V Kapniškem prehodu rastejo na skalah veliki stalagmiti. Rov se natorazširina30m,nanajširšemmestucelona50minzvišanapribližno40m.Dnorovasedvignetikzaprehodomzaokrog10m,natošeza26mna296mnadmorskevišine,potempasespustionstranvrhaKalvarijeza50mnanad-morskovišino245m.

Podornokamenje,kiležinadnurova,jeveliko,mednjimsoskaleme-trskih dimenzij. Stene kažejo velike gladke odlomne ploskve, ki so nastaleobrazpokahrazpoklinskecone.Taconapotekavsmeri20–200°.Vtemdelujamesonavečmestihmočnakapljanjasigotvornevode,vendarnapodorunivelikihkapnikov.KapljanjajezaKalvarijomanj.Kljubtemupajetunailovicizraslonekajvelikihstalagmitov.

VrhnjidelpodoraKalvarije jepokrit zdebeloplastjo ilovnatihpeskov,napeskihpasejeodložilatudivelikasigovakopa.Strmovzhodnopobočje

91

Kalvarijepokrivatavceloti flišnipesek in ilovica, jugozahodnopobočjepapodornibloki.

Alohtonepeskeinilovicosonanajvišjemdelupodoraodložilepoplave.Natemmestubipravzapravlahkopričakovalinajintenzivnejšeinnajmlajšeodpadanjeskalsstropa.Sigovakopa,kirastenapeskihinilovicah,padoka-zujevisokostarosttehnaplavin.Čepravbialohtonesedimentepričakovalipocelempodoru,jihnajdemolenanjegovemvrhuinnavzhodnemdelupodora.

TakšnerazporeditvesedimentovnapodorihlahkoopazujemovspodnjihdelihKačnejame,kjerjenapritočnihstranehpodorovodloženodrobnejšeplavje, odtočne strani pa so sprane (Mihevc, 1984). Podorni kup Kalvarijepredstavljatakooviropoplavnivodi.DvigvodevrovuvzhodnoodKalvarijenamizpričujejoaktivnefasetevnadmorskivišini259m.Vodapalahkopri-tekatudiizHojkerjevedvorane,kiležipodKalavarijo.Naosnovirazporedi-tvedrobnegaplavjalahkosklepamo,davodapredKalvarijonarastedonad-morskevišinepribližno280minsečezpodor,kijevišji,neprelije.VodaseprecejaskozipodorternazahodnistranipodoraizviraintečeprotiVhodnidvorani.Naobčasnitokvode,kitečeodKalvarijeprotiVhodnidvorani,ka-žejotudistrugevdnurovainVhodnidvorani,obsežneravnicenaplavljenegakremenčevegapeskanapoložnejšihdelihrova,alimesta,kjervodaponikavbokurova,naprimerpriKapniškemprehodu.

Slika52:PoglednapodorKalvarijevVzhodnemrovu.Figure 52: View to the Kalvarija, heap of collapse boulders in the passage Vzhodni rov.

PodKalvarijo leži vHojkerjevodvoranorazširjenidelSpodnjega rova.Spodnjirovješiroklenekajmetrov.VHojkerjevidvorani,katerednojevnad-morskivišini196m,paserazširido25m.Celotnirovindvoranastanastala

92

obistirazpoklinskiconikotKalvarija.Stenedvoranesopremočrtne,obliko-vaneobrazpokahrazpoklinskecone.

Dnodvoranevcelotipokrivapodor.Izdvoranevodinekajkrajšihrovovvzdolžrazpok,vzporednozglavnimprostoromdvorane.Vkončnemdeludvo-rane,ki jev tlorisupodnajboljspranimdelomrovazahodnoodKalvarije,pajeodtočnisifonvnadmorskivišini172m.TadeljamešerednopoplavljaReka,zatosovnjemodloženitudikosilesa,drobnejšeplavjepajesprano.

Če primerjamo obe dvorani, vidimo, da se podirata ob istih tektonskihstrukturah,veijetnonasečiščudvehrazpoklinskihcon.Napovršjunadjamosoopaznerazpoklinskeconevsmeri220–40°,tojevsmeri,vkateripotekaPeščenirov,patudivsmeri270–90°,obkaterisejeoblikovalavzhodnastenarovapredKalvarijo.Verjetnajetudihidrološkapovezavamedobemapodornimadvora-nama,tedajvodapritekaskozipodorizrovov,kiležiSVodpodoraKalvarije.

DrugovelikopodiranjerovovvjamijenastalonaobmočjuLojzovegapo-dorainBukovnika.PodornoobmočjepredstavljaLojzovpodorvOzkemrovuvnadmorskivišini154m,podorvPeščenemrovumednadmorskimavišina-ma181in235m,udornicaBukovnik,zdnomjevnadmorskivišini384m,inpodorvJamivBukovniku,katerednojevnadmorskivišini338m.Vpodorihvjamahsomočniprepihi,kardokazujedagrezaistipodor.

Slika53:PrečniprerezVzhod-negarovavobmočjuKalvarijeinHojkerjevedvorane.Figure 53: Cross section over the Vzhodni rov in the region of Kal-varija and Hojkerjeva dvorana chamber.

93

V Ozkem rovu dosežemo podor v bližini odtočnega sifona Reke, ki jeobenemtudinajnižjatočkajame.Podorvtemdelujamejepodobenmočnotektonskopretrtemuapnencuzblokimetrskihdimenzij,kisoselemalopre-maknili, takodalahkocelorekonstruiramo,odkodsoprišli.Le30mnadnjimjenakoncuPeščenegarovanastalaLojzovadvorana,katerednosedvi-gnedonadmorskevišine235m.Dnodvoranepokrivajovelikipodornibloki.Vodamednjimiodteka,ujameselevečjeplavje,predvsemdrevesnadebla.Dvoranasedvigujeprotijugu,končapasesstrmosteno,nadkaterosovisoki,nedostopnikamini.

NadLojzovodvoranoleživsmeriS–JrazpotegnjenaudornicaBukovnik.Njeniseverniinzahodnipobočjistanavpični,mestomapajenavpičnotudijužnopobočje.StenepobočijdolasoseoblikovaleobprelomniconiS–Jinobprečnemprelomu,kipotekavsmeriV–Z.DnoBukovnikajeuravnanovnadmorskivišiniokrog384m.Nasevernemkoncusednopoglobiinspustipodseverno,navpičnostenoudornicevJamovBukovniku.

Slika54:PrečniprerezdolaBukovnik in jamevBukovniku.Podnjim jeprečniprerezPeščenegainOzkegarova,kjerjenajnižjatočkajamepriodtočnemsifonuReke.Figure 54: Cross section over collapse dolina Bukovnik, cave in it and passages of the Peščeni rov and Ozki rov, which is the lowest point of the cave and outflow sump of the Reka river.

94

JamavBukovnikujeostaneknekdajvečjegaprostora.ObSZsteniselah-kospustimomedpodorominsteno46mgloboko,dokoteokrog338m.Vse-skozijevjamizaznatimočanprepih.

Čepravdosežemopodorena treh točkahvnadmorskihvišinah156m,181–235minnapovršjumed340min425m,nemoremotrditi,dagrezapo-diranjeenegaprostora.Kerkažejooblikepodornihblokovizrazitetektonskeodlomneploskve,jeočitno,dajetektonskapretrtostglavnidejavnik,kipov-zročapodiranje.Zatojeboljsmiselnogovoritioconipodiranja.Prostorskojetoobmočjedolgonapovršjuvsaj250m,širokopa120m.Vsijamskirovi,kipotekajoskozenj,sepodirajo.

Slika55:UdornicaRisnikindelrovovKačnejame.Vtemdelujamenisledovpodiranja,kibibilipovezanizudornicoRisnik.Figure 55: Collapse doline Risnik and part of the galleries of the Kačna jama below it. There is no traces of collapse in this part of the cave.

95

NovoodkritideliKačne jamedosežejoobmočjeudarnedolineRisnik.Jamapotekatuvnadmorskivišinimed185in205m,medtemkojednoRi-snikavnadmorskivišini364m.VKačnijaminisledovpodiranja,čepravjejamavneposrednibližiniudorniceinsekaisteprelomnecone,kisovjamimorfološkoizraženekotpragovivstrugiReke.Obnjihseznanirovinepodi-rajo.Sklepamolahko,daseudornicaRisnikpodiravnekodrugovotlino,kipajeverjetnoševobmočjunihanjagladinevode.

ZNAČILNOSTIROVOVKAČNEJAME

Za opredelitev procesov, ki oblikujejo rove, so najpomembnejši znakiprečni invzdolžniprerez rova ter smer rova.Čeprimerjamovse trikarak-teristike rova, lahko dobimo splošne zakonitosti oblikovanja rovov, pa tudicelotnegajamskegasistema.

Aktivni vodni rovijame,tojerovi,pokaterihtečeRekaobnormalnemali nekoliko višjem vodostaju, se med seboj močno razlikujejo. Morfološkolahkoopredelimodvatipaaktivnihvodnihrovov,kiserazlikujetapodimen-zijah,prečnihprerezihinsmeri.

Vprvitipaktivnihrovovuvrstimorove,kiimajopravokotniprofilinpo-tekajopretežnovsmeri JV–SZoziromavsmerislemenitveskladov.Vta tiprovovlahkouvrstimodelpritočnegarovaReke,Škocjanskikanal,Rovdesetih

Slika56:AktivnivodnirovpriBrzicahvnadmorskivišini177m.Figure 56: Active water gallery at Brzice in elevation of 177 m a.s.l.

96

jezer,delPetkovškovegarovainCimermanovrov.Rovipotekajovsmeriplasti,redkejeprečno,vsmerialiprotismerivpadaskladov.

Zaradivelikihpresekovjehitrosttokavtehrovihmajhna,zatonastenahinstropuniopazniherozijskihoblikalifaset.Tesepojavijolenamestih,kjerserovizožijoalizavijajo.Večjihjepritlehrovov,sajjeRekaprodonosnatudiobnižjihvodostajih.NajvečerozijskihoblikjevobmočjuLabirintainPetkov-škovegarova.ZlastivslednjemjezaradivečzožitevtokReketakomočan,daerodirasteneinsigetudi4modtalrova.Polegerozijskihobliknaudarnihmestihtokapalahkonajdemotudifasetenatistihmestih,kamorstržentoka,kinosiprod,neudarja.Stenerovovsonamestih,kjernisledoverozije,moč-norazčlenjene.Izstopajokorozijskezajedeoblezikahinrazpokah.

DrugaznačilnostrovovspravokotnimprofilomjeusmerjenostprotiSZinzelomajhenstrmec.VišinskarazlikamedsifonomvŠkocjanskemkanaluinsifonomvCimermanovidvoranijele2m,zračnarazdaljamednjimapa1350m.Tirovisodobroprevodni,očemerpričajoplavje,prodinhlodi,kiv njih praviloma ne zastajajo. Oblikovanost rovov s pravokotnim profilom,predvsempamajhenstrmec,kaženaprilagojenostregionalnemugradientutersmerislemenitveplasti.Vnjihovemdnu,predvsemvPetkovškoveminvRovudesetihjezer,sonaprodih,kipokrivajotla,nastalevelikesigovekope.Kopesolahkonastalevobdobju,kopotehrovihRekanitekla.Danessoiz-postavljenemočnierozijiinsopovečinižeuničene.Datacijesigiztehkopsopokazalestarostpreko350Ka.

Slika57:StranskiSpodnjirovpriBrzicah.Figure 57: Side passage Spodnji rov joins the main at Brzice.

97

Morfološkopovsemdrugačnisoaktivnirovi,kipotekajoprečnonarovespravokotnimprofilom.Soožji,avisoki,potekajopribližnovsmeriS–J,preč-nonaplastovitost.Vsirovitegatipasonastaliobrazpoklinskihconah.Takšniso Spodnji rov, Ozki rov in Peščeni rov, sem pa lahko prištejemo tudi delPetkovškovegarova,kipotekavrazpoklinskiconi.Enakeoblike je tudidelpritočnegarova,kipritekavsmeriVZ.

Zarazlikoodprejšnjihimajotirovilečastprofil.Spodnjidelirovovsopo-gostozasutissedimentializalitizvodo.Njihovestenesomanjrazčlenjene.Vnjihpogostoneopazimoplastovitosti.Čepravsokrajši,imajovvzdolžnihpro-filihvečjestrmce.TakoseOzkirovvdolžini550mspustizaokrog15m,dno450mdolgegaSpodnjegarovasedvignezaskoraj20minpotemspustiza25m.Tiroviprevajajonormalnoinnizkovodo,patudivisokevodeprotijugu.Vendarjenjihovaprevodnostmanjša,karsekaževboljdrobnihsedimentihvnjih,vvelikikoličiniplavnegalesa,vejevjainlistja.Čepravsoboljstrmivnjihnenajdemoproda,pravtakopatudineerozijskihobliknastenah.IzjemajedelpritočnegarovavsmeriV–Z.TarovješiroklenekajmetrovinsevSlapuspustizaokrog15m,karpredstavljanajvečjistrmecvjami.

Čepravsorovizlečastimprofilomožjikotrovispravokotnimprofilom,pasepogostejekončujejospodori.Vzrokmoramoiskativdejstvu,dasopo-doriinrovitegatipanastaliobistihgeološkihstrukturah.PeščeniinOzkirovsetakokončatavpodorniconiLojzovegapodora,SpodnjirovpavobmočjuHojkerjevedvorane.

Strukture,obkaterihsonastalirovizlečastimprofilom,potekajoprečnonaplastovitost.Omogočajofreatičneskokeoziromatokvodeizkanalov,kisooblikovaniobdoločenihlezikah,vkanale,kiležijovstratigrafskovišjihaliniž-jihlezikah.ObmočjefreatičnegadvigavodejenaprimerpovezavaSpodnjegarovazLogaškimrovom.Razporeditevinpotekozkihlečastihrovovkažetanaoblikovanjevfreatičnihpogojih.Njihovkasnejširazvojpajebilodvisenodzniževanjapiezometrskegladinevodevkrasuinusmerjenostigradienta.

Logaški rovimenujemospletrovovmedMarušičevopasažoinSpodnjimrovom.MorfološkosotemurovupodobnišedeliVzhodnegarovazaKalvarijoinnovoodkritidelijame,kivodijoizLogaškegarovaprotijugu.Vsitirovile-žijovnadmorskivišinimed215in260m.Njihovaskupnaznačilnostjevelikarazličnostprofilov, smeri, strmcev indimenzij.Rovi soobčasnopoplavljeniterimajopodobnepeščenerecentnesedimenteinostankestarihsigovihkop.

Morfološkotehrovovnemoremopovsemnatančnoopredeliti.Nekateriodsekisonastaliobrazpoklinskihconah,drugiobplasteh.Njihovistrmcisoneuravnani,dimenzije inoblikeprofilovrovovpasespreminjajonakratkerazdalje.Večinaobliknastenahrovovkaženanastanekvfreatičnihpogojihinnakasnejšeminimalnovadoznopreoblikovanje.Kerležijole30–90mnadReko,sošepogostoaktivni.

Poplavnevodevtemdelujameodlagajodrobankremenčevpesekinve-likoorganskegaplavja.Morfološkesledovepoplavpanajdemolevnekaterihzoženihdelihvobliki faset.Recentnefasetekažejonazelohitretokove,ki

98

nastanejopripoplavahinhitremdvigovanjugladinevode.Tepoplavevseda-njihpogojihlemalopreoblikujejospletrovov.Pomembnesozato,kerprena-šajopesekindrugoplavje.

Vhodno breznopredstavlja186mglobokvhodvjamo.Začenjasevdnuvrtačevnadmorskivišini435m.Nastalojevrazpoklinskiconi,kipotekavsmeriS–J.Vnjemjeopaznatudiplastovitost,kipanasamooblikobreznanevpliva.Breznosezačnekottrojnobreznozvmesnimipretini,kisolenekajmetrovdebeliindo50mvisoki.Vglobiniod60do80msebreznazdružijovenotenjašek,kipasenatoponovnorazdelivtribrezna.Dveodnjihsezdru-žita, temubreznupasepridružinovovzporednobrezno.Vsa tribreznasedokončnoodprejovstropuVhodnedvorane,kijepribližno60mnadtlemi.

Vzporednabreznatervmesnipretinimednjimikažejo,dasobreznana-stalaločeno,terdajedozdruževanjaprišlokasneje,kojenastalapodnjimidvorana.Izoblikebrezennemoremozagotovougotoviti,alisobreznanastalavvadoznialivfreatičniconi,verjetnosonastalavfreatičnihpogojihterbilakasnejenekolikovadoznopreoblikovana.

Vzhodni rov je sestavljen iz dveh morfološko različnih delov. Dolg je838m.MedVhodnodvoranoinKalvarijoserovnadolžini400mdviguje,natosestrmospustiza50m.Dnojepokritozilovicoinnaplavljenimpeskom.Sigeinkapnikovjemalo.Rovješirokdo15minjeenakomernovisok.Vpeščeninaplavinitlehrovasojarkastestrugeindaljširavniodsekipeščenihtal.Najve-čjijedolg50minširokokrog35m.TikzanjimserovzoživKapniškiprehod.

Slika58:DnoVzhodnegarovapokrivajoalohtonipeskiinposameznikapniki.Figure 58: The bottom of the Vzhodni rov passage are covered with sand an few stalagmites.

99

ZaKapniškimprehodomserovrazširido40mterdosegavišinedo50m.Nastenahrovasovidneodlomnepovršine,kisledijorazpoklinskiconi,tlapapokrivajopodornibloki.Vprečnemprerezujepodornazahodnistranirovakakih10mvišjekotnavzhodnistrani.Nižjideljeprečnoinvzdolžnoraventersenavzgorzaključisstrmimpobočjem,kipripeljedovrhaKalvarijevnadmorskivišini296m.Podorjespran.Peseksepojavišelenadnadmorskovišino280m.ZaKalvarijopajecelotnopobočjepodorapokritospeskominilovico.Izpodoraštrlijovelikeskale,kisoobloženespeskominilovicotakokotstenerova.NastenahpredKalvarijotakihoblogni.

ZaKalvarijoserovzmanjšainmočnospremeni.Nastenahnajdemofre-atične,zaobljeneoblike.Nanekajmestihsonatokimasivnesige.Podiranjavrovuniveč.RovsekončavMarušičevipasaži,kjer jemasivnasigaskorajpopolnomazaprlarovvnadmorskivišini215m.Vrovusonavečmestihvidnisledovivodnegatoka,kiobčasnozalivatadeljame.Nadvehmestihsonastaleinšenastajajofasete.Opazilismotudivšpranjezagozdenoplavje.Naosnovirecentnihsledovinrazporeditveplavjalahkosklepamonapogostopojavlja-njevodevVzhodnemrovuzaKalvarijo,nanaraščanjevodedonadmorskevišine280m,naprecejanjevodeskozipodorinnaobčasnitokvodeskozirovdoVhodnedvorane.

Zahodni rovsezačnevVhodnidvoranivnadmorskivišini250m.VodiprotiJZ.Pookrog250msekončavnadmorskivišini190m.Rovpotekaspr-vavodoravno,potempasezačnestrmospuščatiprotizahodu.Vstrmejšemdelujemanjšebrezno,kisevdnukončasstalnimjezerom.Posebnostrova,zlastišebrezna,sooblike,kipričajo,dajerovnastalvfreatičnihpogojih.Topotrjujejotudinaplavine,finerdečeilovice,kakršnihvostalihdelihjameni.

Južna dvoranajenadaljevanjeVhodnedvoraneprotijugu.Dnodvoranepokrivagrušč,odpadel s stendvorane invhodnegabrezna, tervečje skale,kiizvirajospovršja.Vnadmorskivišiniokrog235msezačnejonatlehrovapojavljatialohtonenaplavine.Vspodnjemdeludvoranejetasedimentdebelževečmetrov.Medsedimentominjužnostenojamejeodprtina,skozikate-rolahkopridemomedpodornimiblokiv150mdolgRovčloveškihribic.Vrovujemajhenpotok,vkateremsobilevečkratopaženečloveškeribice.Vodapritekaizsifonskegajezera.Tečeprotiseveru,kjerseizgubivpodor,kileživtlorisupodVhodnodvorano.

Obpoplavahpritekaskozi tarovvodav Južnodvorano.Topovzročavpodoru in pri izhodu v dvorano močno erozijo, o čemer pričajo apnenča-stiprodnikiinerodiraneskalnepovršine.Južnodvoranoševednopoplavijovisoke vode.O tempričajopesek, ilovica terdrobci listja, vejic indrugegaorganskegaplavja.Visokovodovtemdelujamejeleta1896videlG.Žiberna(Marinitsch,1896).VodajesegaladoVhodnedvorane,vendarpovsemtočnavišinatedanjepoplaveniznana.PravtakoniznanoalijetakratvodateklaodKalvarijeskoziVzhodnirovdoJužnedvorane.Vtemstoletjuobvisokihvodahjameniobiskalnihče.

100

Novi deli jame,okrog3,5kmrovov,sobiliodkritileta1997zasifonomvOgabnemjezeru.Novidelisomorfološko,genetskoinhidrološkorazlični.Največjiinvišjeležečirovisopomorfologiji,plavjuternadmorskivišinipo-dobniLogaškemurovuinVzhodnemurovuzaKalvarijo.VglavnempotekajooddosedajznanihdelovjameprotiJV.

Skrajni JV del novih delov jame pa se spusti za okrog 40m in dosežeaktivnitokRekevnadmorskivišinimed180in195m.Rekajenatemmestuizdelalanekajmetrovširokinpribližno30mvisokrov,kisenarazdalji30mdvigne za15m.Skozenj tečeReka v slapu inbrzicah.Nadbrzicami se rovponovnoobrnevsmerS–Jinsenadaljujevpritočnisifon.Odtudokončne-gasifonavŠkocjanskihjamahješeokrog900mrazdaljeinmanjkot10mvišinskerazlike.

HIDROLOŠKERAZMEREVJAMI

Kljubstoletnemuraziskovanju jame, sohidrološkerazmerevKačni jami leslaboznane.Vzrokzatojetežkadostopnostspodnjihdelovjame,predvsempaizrednanihanjavodnegladinevnjej.PrviraziskovalcisoopazovalivodovjamiprištevilnihcurkihinvodokaznembreznuvZahodnemrovu.Zaradislabeganačrta jame,napačneglobine jame innapačnihnaklonov rovov jebilorazumevanjepretočnihrazmervKačnijamipomanjkljivo.

Pomembnejšaopazovanjavodevjamisobilaopravljenaleta1896,kojeobpoplavahRekenaraslatudivodapodvhodnimbreznomindoseglakoto240m(Marinitsch,1896).PravonadmorskovišinoinpoložajRekevjamisodalešelemeritveKačnejame(Kenda,1984;Mihevc,1984)termeritveŠko-cjanskihjam(Mihevc,1995;Drole,1997).

Vjamijebiloopravljenihmalohidrološkihmeritev.Izmerilismovišinointemperaturovodevposameznihdelihjame,predvsempasmonaosnovirazporeditveprodainpeska,finejšegaplavjainplavnegalesaterplastikepo-skušali rekonstruiratipogojepretakanjaRekev jami terocenitihidrološkovlogoposameznihrovovjameobvišjihvodostajihReke.Čepravsoopazovanjazelogroba,nudijodovoljnatančnoslikozarazumevanjeosnovnegapretaka-njavodevKačnijami.Tipodatkisopomembni,sajlahkonanjihoviosnovisklepamonanačinpretakanjavodetudivostalemdeluKrasainprotiizviromTimava.

PRENIKAJOČEVODEVKAČNIJAMI

PrenikajočavodapritekavroveKačnejamenaštevilnihmestih.Njenakoli-čina,režiminkemijskelastnostinamlahkonudijopomembneinformacijeovadozniconinadjamo(Kogovšek&Kranjc&Šebela,1992).Polegsamevodesopomembenindikatorpretakanjaskozistroptudisigovekopeinkapniki.

101

Njihovarazporeditevkaženastrukturnerazmerevjami,oblikenatokovpananekdanjealisedanjelastnostiprenikajočevodevjami.Prenikajočovodolahkodelimonarazpršenokapljanjevvečjihconahinnakoncentriranecur-kealidotokevode.

Razpršena kapljanja se običajno pojavljajo v večjem delu rova. Skupnakoličinavode,kitakoprenika,jemanjša.Večjeconerazpršenegakapljanjasopredvsemvzgornjihdelihjame.Odražajosevrastikapnikovalisigovihskorij.NajvečjeconerazpršenegakapljanjasovsrednjemdeluZahodnegarova,vdelihVzhodnegarovatervdelihLogaškegarova,vspodnjemdelujamepalenanekajmestihvPetkovškovemrovu.

Curkisokoncentriranidotokivodevjamo,karpomeni,daimajovečjezaledje.Odrazpršenegakapljanjaseločijopopretoku,hitrostireagiranjanapadavineinpokoličiniteroblikisige,kijoodlagajo.Nekateridotokivodevbokurovakažejopodobnelastnosti, in jihlahkoprištevamoktakemutipupretakanjavode.Značilnostcurkovjehitroodzivanjenazunanjepadavine.VLogaškemrovu,kileživglobiniokrog200mpodpovršjem,sosepretokicurkovobičajnopovečalipribližnotriurepozačetkupadavin.

Curkeinbočnedotokenajdemopredvsemvspodnjihdelihjame.Tosokoncentrirani dotoki vode s pretoki od nekaj desetink litra do več litrov vsekundi.Curkisoobičajnomočnosigotvornitersoodložiliinšeodlagajove-likekoličinesige.NajvečjicurkisovCimermanovidvoraniinvPetkovškavemrovu.Nekateriodnjihsoodložilido1000m3sigevoblikimasivnihkop,kopesponvicamiinbaldahine.VPetkovškovemrovuinvRovudesetihjezersonaprodnatatlaodloženestaresigerovskorajpovsemzaprle.Zaradinestabilnihtalinerozijesotekopeponekodrazpadleoziromasobilekasnejeerodirane,ostankinastenahpakažejonjihovnekdanjiobseg.

Vvišjihdelihjame,vLogaškemrovuinkončnemdeluVzhodnegarova,sopodimenzijahenakekopezaprlenadaljevanjerovov.PodobnihnatokovsigealivodnihcurkovpavVzhodneminvZahodnemrovunepoznamo.Veči-nanajmočnejšihcurkovjenastalavozkihinvisokihlečastihrovih,namestih,kjerrovesekajopomembnerazpoklinskestrukturealikjerrovi spremenijosmer.

Čeprimerjamo razporeditev conmočnejšega razpršenegakapljanja incurkov,vidimo,dasecurkipravilomapojavljajovspodnjemdelujame,kjerjetudimanjrazpršenegakapljanja.Razpršenokapljanjejeobičajnozavečjejamskeprostorealidelerovov,kisomočnejetektonskopretrti.Kljubpretr-tostipaniizrazitegarazpršenegakapljanjavrazširjenemVzhodnemrovupriKalvariji,pačpaprednjiminzanjim,kjerserovrazširioziromazoži.

REKAVKAČNIJAMI

VKačnijamipoznamookrog2500mrovov,pokaterihtečeRekaobnormal-nemvodostajusprostogladino,in8000mrovov,kiprevajajovišjevode.

102

Rekasepojavi vpritočnemsifonuvnadmorskivišiniokrog200m.Pokratkemtokusenjenado10mširokastrugazoživozka,le3mširokakorita,vkaterihsevodaspustizaokrog15m.Natotečepoširokemrovusprodnatimdnomvnadmorskivišiniokrog185minizginevsifon.Vrovujezataknjenegavelikoplavnegalesainplastike.Tejevelikotudivvišjihdelihjame,kijihviso-kevodeševednorednoletnopoplavljajodonadmorskevišineokrog240m.

Po200mneznanegatokaseRekaponovnopojavivŠkocjanskemkanaluvnadmorskivišini182m.NatotečedoBrzic,kjersemedvelikimiskalnimibloki spusti v Penasto jezero. Jezero se konča s sifonom v Slepiču. Reka seznovapojavivOzkemrovu,pokateremtečedoodtočnegasifona,kileži17mnižje,kotjePenastojezerovnadmorskivišini154m.OdodtočnegasifonavKačnijamidoizvirovTimavapriŠtivanuješe30kmzračnečrte.

VtemdelujeRekadostopnaobnormalnemvodostaju,obmalenkostnempovečanjupretokapajetadeljameženedostopen.Naraščajočavodazačneverjetno zastajati v Slepiču. Ko naraste za 3 do 4m, se iz Penastega jezeraprelijeinpoplaviRovdesetihjezer.OdtuodtekavOzkirov,doklerslednjišelahkoprevajapovečanokoličinovode.Kosegladinavodedvignezapri-bližno12m,začnepožirativodotudiPeščenirov,nakoncukateregasomedpoplavnimiblokištevilnipožiralniki,kipaimajolemajhnokapaciteto.Prinadaljnjemdviguvodesele-taprelijepreko15mvisokegapragaprotisifonuvSpodnjemrovu.IstočasnosepodaljšatokvodeskoziPetkovškovrovdoCi-mermanovegarova.

Kosegladinavodedvignezaokrog30m,zalijetudinadaljevanjeSponje-

Slika59:ShematičniprerezKačnejame.Figure 59: Schematic cross secti on trough Kačna jama.

103

garova.Vvišjihrovihsevodapretakapočasneje,vendarpajetudiobpopla-vahvjamiprecejšengradient,očemerpričajofasetealivšpranjezabitikosilesa.Močnimtokovomvodesledimovozkembreznu,kipovezujeSpodnjirovzLogaškimrovom.Tusovsigi,kišerastenastalefasete,kikažejonamočantok navzgor. Nad njimi je med skalami zagozden 35cm debel in 3m dolghlod.FasetesonastaletudinavečmestihvkončnemdeluVzhodnegarova.Kažejonasmertokaprotijugu.

Izjemnovisokevodesežejodookrog240mnadmorskevišineinzalijejoše dele Vzhodnega rova, Južno dvorano in dno Vhodnega brezna. Voda vtemdelujameverjetnopritekaizRovačloveškihribicvnajnižjemdeluJužnedvorane.Dotokjetakomočan,dajestenaobrušenasprodom,kigadvigujejopoplavnevode.

Oprevodnostiposameznihrovovlahkosklepamonaosnoviplavja,kigazasebojpuščajopoplavnevode.Prodneinpeščenesipinekažejosmertoka,izvelikostipalahkosklepamonahitrosttoka.Listjeindrobnevejiceseodlagajonapritočnistranipodorovalidvigajočihsedelovrova.Napritočnistraniovirsostenezablatene,naodtočnistranipasosprane.Blatnestenesonekakšenpokazateljrecesijepoplavvrovih.

Večjikosilesa,do8mdolgihlodialidebladrevesskoreninamisekopi-čijopredpomembnimizožitvamiinpodori,kizapirajorove.Vvečjihrovihselesleslučajnozatakneinohrani.Pomembenindikatorvišinepoplavejetudiplastika,predvsemplastičnestekleniceinembalažačistilnihsredstev.Najde-mojovvsehaktivnih,patudivnajboljpogostopoplavljenihrovih.

Poplavjusodeč,sonajboljprevodnirovi,kivodijoprotiSZ.TakšnisoRovdesetihjezer,PetkovškovinCimermanovrov.Zanjesoznačilnevelikeprodnesipine,erodiranestenerovovinodsotnostdrobnejšegaplavja.Vtehrovihnaj-demozataknjenehlode,kamionskepnevmatike,nipalistjaalidrobnihvejic.SifonnakoncuCimermanovegarovatorejvodinepredstavljavečjeovire,zatoplavjetunezastaja.

Drugače jevOzkeminvPeščenemrovu.Nakoncuobehrovov jeobi-loplavnegalesa,zataknjenegaaliodloženegavrazširjenihdelihrova.Polegtegavtehrovihzastajašeblato,listjeindrobnevejice.EnakoplavjeimatudiSpodnjirov.Vsitirovivodijoprotijugu.

Tudipritočnidelijamekažejonapoplave,vendarvrovih,kisodo40mnadReko,ostajaledrobnoorganskoplavje.Večjikosilesa,naprimerdreve-snodeblo,kijedolgo5minkažesledoverezanjazmotornožago,jevjamoprišlozenoodvišjihvodavzadnjihletih.

Opogostnosti,trajanjuinvišinipoplavnimamodovoljpodatkov.Verje-tnopaRekanarasteza10do15mpovsakemmočnejšemdežju.50mvisokapoplava,kizaliješeLogaškirov,seposledovihsodeč,pojavljaskorajvsakoleto.Izjemnovisokovodoje21.oktobra1896vjamividelŽiberna(Marinit-sch,1896).Tedajjevodazalilatudideldvoranepodvhodom,dovišine240m.Najvišje vodepaverjetnozalijejodelVzhodnegarovazaKalvarija,donad-morskevišine280m.

104

Poleg sledov visokihvoda so v jamiopazovali tudi zelonizkepretočnerazmere,insicervčasunastankanovegaponoraRekepriZgornjihVremah,med23.in26.septembrom1982.PretokvodevjaminaBrzicahjeznašalleokrog50l/sek,karpomeni,dajeskozijamoteklaleodcednavoda,kisestekavŠkocjanskikanal.Vodajeupadlaza1mvŠkocjanskemkanaluinvPena-stemjezeru,vOzkemrovupasosevstrugiodprliokrog7mglobokiponori.

NapodlagimerjenjatemperatureRekevKačnijamisklepamonahitrostpretakanja vode vpodzemlju.Temperaturo vode vŠkocjanskih jamah semmerilpozimi1994.Temperaturavode jebilapred jamookrog0°C, slapvVelikidolinijebilzaledenel,vodapodmanjšimicurkijezmrzovalaševMül-lerjevidvorani invHankejevemkanaludoPetnajstegaslapu.TemperaturavodevMartelovemjezerujebila1,5°C.

Obpodobnihvremenskihpogojih,19.februarja1982,jebilatemperatu-ravodevKačnijaminaBrzicah3,5°C.NajvišjaizmerjenatemperaturaRekevKačnijaminaistemmestupoleti,pajebila15°C.IzmerjenenizkealivisoketemperatureRekekažejonazelohitropovezavoŠkocjanskih jaminKačnejame ob nizkemvodostaju. Reka v tem delu očitno ne dobiva pomembnihpritokovvode,kibilahkobistvenovplivalinanjenotemperaturo.

Še pomembnejši so sklepi, ki jih lahko naredimo na osnovi opazovanjtokavodeobrazličnihvodostajih.Obnajnižjemvodostajuseskozijamopre-takaleokrog501odcednihvoda,Rekapasejamipovsemizogne.Alitečezahodnoodjamealikjedrugje,izmorfologijejamesevedanimočrazbrati.

ObpovečevanjupretokaRekesevključujevprevajanjevodevednovečvišjihrovovKačnejame.ObtempasezačneRekaraztekativvečsmeri.Vsirovinisoenakoprevodni.Čepravjerazličnaprevodnostlahkoposledicalo-kalnihovir,pajevendarleskupnaznačilnostlečastihrovovvspodnjihdelihjame,kivodijoprotijugu,večjazablatenost.Tokaženapočasnejšetokovealipanakazujebližinolokalnepiezometrskegladine.

Ob poplavah se v zalitih delih jame pojavljajo močni tokovi, o čemerpričajofaseteterplavje.TokaženahudourniškiznačajRekeobpoplavi,patudinavelikegradientevjamioziromaraztekanjeizglavnihdotočnihrovovvstranske.Največjigradientverjetnonastanevjamiobstoletnihvodah,kovoda za Kalvarijo naraste približno do kote 280m, se preceja skozi podorintečepodnurovadovišineokrog240m.Tatoklahkorazberemosamoizmorfologijestrugevdnurovainsevedanevemo,kakopogostosepojavljaterkakopomembenjevresnici.

VKačnijamisetokvisokevodeRekerazcepivvečsmeri.Mimojamepateče tudinajnižjavoda,koRekaponiknežepredŠkocjanskimi jamami. Iztegasledi,dasetudižeobsrednjihvodahpretakapoločenihkanalihinnekotenareka.

105

SPELEOGENEZAKAČNEJAME

Kačnajamaje12kmdolgspletjamskihrovov,kiležijomednadmorskimavi-šinama154in290m.Jamskiroviserazprostirajonaobmočju,kimeri2000m×1300m.Nadnjimisonastaletriudornice,vjamipasoštiriobmočjainten-zivnejšegarušenjajamskihrovov.

Jamski rovi, po katerih teče Reka, ležijo med nadmorskima višinama154in190m.Obvisokihvodah je jamazalitadonadmorskevišine280m.Tedajjezalitaskorajcelajama,skoziVzhodnirovpatečemočantok.VodenilevVhodnembreznu.Takeizjemnevodesoredke,asovmorfologijirovovinrazporeditviplavjavnjihšeopazne.Rednevsakoletnepoplavesežejodonadmorskevišinepribližno240m.

RoviKačne jame ležijovdvehvišinah: spodnjivnadmorskivišinimed154in195m,zgornjipavnadmorskivišinimed220in240m.

Na podlagi hidroloških lastnosti ločimo jamo na tri dele. Aktivni roviprevajajo srednje visoke vode v smeri proti zahodu. Od pritočnega do od-točnegasifonapadegladinavodevdolžini2100mza41mali19‰.Rovisooblikovanidelnooblezikah,delnopapoprečnihrazpoklinskihconah.Ima-jogravitacijskooblikovaneprofile.AktivnirovivisokevodepodaljšujejotokRekeprotiSZ.Tiroviimajonajvečjoprepustnost,ocenjenonaosnoviveliko-stiprofilovinvelikostiplavja,kisogasposobniprevajati.Vnjihjestrmecveli-komanjši–narazdalji3200mle15mali4‰.Ostalideljameobsegarove,kiprevajajopoplavnevode.Tiroviležijovnadmorskivišinimed180in280m.Poplavedvignejogladinovodevnjihza126m.Obtakihvisokihpoplavahjegradientvodevdelujame,kinizalit,usmerjenprotijugu.

Pomorfoloških značilnostih ločimovKačni jami več tipov rovov.Rovispodnjegadelajamespravokotnimiprofilisonastalivsmerislemenitvepla-sti.Tirovi,katerihgeneralnasmerjeJV–SZ,soglavniprevodnikivode.Zanjejeznačilenmajhenstrmec.Rovi,kisonastaliobrazpoklinskihconahvsmeriJZ–SV,sovečinomaozkiinvisokiterimajolečastprofil.Njihovstrmecjepo-nekodvelik.Obnjihsonastalitudivertikalnialiskorajvertikalniodsekiro-vov,podori,brezna,patudivečsifonov.Rovizrazličnimiprofili,brezzvezne-gastrmcaalienotneusmeritve,soznačilnizaLogaškirovinzadelpritočnegadelajame.Kažejonanastanekvfreatičnihrazmerah.Podorniroviindvoranesospodiranjempreoblikovanirovinamestih,kjerjekamninatektonskopre-trtainkorozijskorazrahljana.

Najstarejši od danes dostopnih rovov so prevajali vodo Reke proti JZ.Vodase jeskoznjepretakalasifonskoodLogaškegarovaskoziVzhodnirovprotiZahodnemrovu.VVzhodnemrovupasoseohranilisledovigravitacij-skegapretakanja.Strmcatehdelovrovovsenedanatančnougotoviti,sajsotlakasnejeprekrilipodoriinsedimenti.

VnovejšifazirazvojasejevzpostavilglavnitokvodeprotiSZ.Oblikovalisosegravitacijskirovi,kisledijoslemenitviplastialipotekajoprečnonanje

106

obrazpoklinskihconah.Takirovisopritočnirovi,Škocjanskikanal,Penastojezero, Rov desetih jezer in Petkovškov rov. Njihovi prvotni freatični profi-li senisoohranili.ObdobjepretakanjaprotiSZ jebilodolgotrajno,nakarkažetudimajhenstrmectehrovov,kilahkoprevajajovelikekoličinevodeterplavja,peskainproda.Vnjihovemrazvojusobilatudiobdobja,koskoznjeniteklavoda.Venitakihfazsejenaprodnihtlehodložilovelikosige,kijodanesvodaerodirainodnaša.Datacijesigovekopekažejonastarostvišjokot350Ka.

Najnovejširazvojjamejepovezanznadaljnjimzniževanjemgladinekra-ške vode, kar v območju jame ponovno spreminja smer gradienta najnižjevodeprotiJZ.

Za razumevanje speleogeneze Kačne jame so pomembne ugotovitve oodnosumedjamointremiudornicami,kileženadnjo.DolinaKrguncejenajplitvejša.Njenodnoleživnadmorskivišini403mnadŠkocjanskimkana-lom,kijevnadmorskivišinipribližno180m.Vtemdelujameniopazitipo-diranjastropaalipovezavezdolinoKrgunce.DolBukovnikjenastalobistihstrukturahkotpodorivOzkeminvPeščenemrovu,vendarpapodor,kigadosežemovjami,niistipodorkotpodorvBukovniku.EnakojezRisnikom–razpoklinskecone,kisovidnevsteniudornice,sojasnoizraženetudivjami,neposrednepovezaveudorniceinjamepanismomogliugotoviti.

OdprtopaostajavprašanjevzrokarazličnegavertikalnegarazvojaŠko-cjanskihjaminrazvojarovovvKačnijami.Škocjanskejamekažejoenoten,širokovalenrov,kivijugainsecepi,vanjpajedo80mglobokovrezankanjonReke.Kačnajamapakažedvevišinskietaži,vkaterihsonastalidostopnirovi.

ZaproučevanjespeleogenezejamnacelemKrasujepomembnodejstvo,dasevKačnijamitokRekerazcepivspletrovov,kizavzemajo2kmdolgo,1kmširokoinobpoplavahdo120mvisokoconokraškegapodzemlja.Ta-kšenjetokRekedoizvirovnarobuKrasa.VnadaljevanjuKačnejamezatonismiselnoiskatienegaglavnegakanalaReke,ampakrojkanalov,kihkratiprevajajovodo.TikanalisovbližiniponorovRekeprecejdivergentni.Kon-vergencolahkopričakujemošeleblizuizvirovvspodnjemdeluKrasa.

107

UDORNICEINPOVRŠJEDIVAŠKEGAKRASA

Udornice sopodefiniciji tiste reliefneoblike,kinastanejozudori stropovnadpodzemnimivotlinami.Vstrokovniliteraturipasoobravnavaneudorni-cezelorazlično.Nekaterimorfologiproučujejoudornicesstališčamehanikekamnininznjorazlagajomehanizmeteroblike,kinastanejopripodiranju.Drugiproučujejopredvsemnenadneudore,kisopogostopovezanisčloveškodejavnostjo,naprimerrudarjenjem.Vslovenskistrokovniliteraturipodizra-zomudornicaobičajnorazumemotistovrtačo,kijeizjemnaposvojihdimen-zijah in imastrmaalinavpičnapobočja.Manjšeudorneoblikepapogostozaradipomanjkanjasledovprocesapodiranjazanemarimo.

NaobmočjuDivaškegakrasajevečskupinudornic,kijihdomačiniime-nujejodolalidolina.Medsebojjihlahkoločimoaliprimerjamoponadmor-skivišiniobodov,višinidnaaliponjihovioblikiterstarosti.Pritemsenajveč-kratuporabljaprimerjavamedkamnitimideliinmeliščiterdnomudornic.Natejosnovijebilonarejenihževečklasifikacijudornic(Gams,1973,1982;Šušteršič,1971).Večinatemeljinapredpostavki,daimajomlajšeudornicevečstrmega,kamnitegaoboda.

Podrobnejejeopisalrazporejenostnajvečjihudornic,kipoprostorninimočnopresegajoprostorninenajvečjihjamskihdvoraninnjihovoodvisnostiodpodzemnih tokov,Habič (1963,1987).Njihovnastanek jemogoč le, čeobstajavglobinipomembenvodnitok,kiučinkovitoodstranjujeporušenokamnino.VplivjamskihpodorovnapoplavepodzemnihrekjeopisalGospo-darič(1984,1985),nastanekudorniczvidikamehanikekamnininoblikova-njapaŠušteršič(1968,1973,1984).

Naosnovirazporeditveudornic,predvsempaprimerjavestarostiudor-nic,jeopredelilrazvojnefazeŠkocjanskihjamGams(1983).Prostornineve-likihjamskihprostorovinudornicpriŠkocjanskihjamahjeprimerjalJako-pin(1981).MeritveŠkocjanskihjam,zlastišeuporabaelektronskihmerilcevrazdalj(Mihevc,1996;Drole,1997),pasodaleosnovezaizračunprostorninevečjihprostorovvjamahinnjihovoprimerjavozvolumniudornic.

UdornicenaDivaškemkrasusopomembnakraškareliefnaoblikainpo-membenspeleološkiznak.Vvečiniprimerovnemoremougotoviti,nadka-kšnimivotlinamisoseoblikovale.LepriŠkocjanskihjamahinpriKačnijamilahkoopazujemopovezavomedjamoinudornicoternatanačinrazumemonekateradogajanjavzveziznjihovimnastajanjeminrazporeditvijo.

Na31km2površineDivaškegakrasasemprimerjalpovršinovrtač,udornicinnerazčlenjenegakraškegapovršja.Divaškiravniksogeomorfologirazlagali

108

prvenstvenokotostanekdoline,kijojeoblikovalapopovršjutekočaReka(Ma-russi,1941;Radinja,1967).Dolinonajbikasnejšiprocesivdrobnemmočnorazčlenili,vgrobempajeohranilasvojeznačilnosti.Narobovihnajbiseohra-nilitudiniziterasinramen.Habič(1983)jeopozorilnaočitnostrukturnopo-gojenostravnikaintudidrugihreliefnihenotnaKrasu.Vsakaodenotjeimelazaradivertikalnihneotektonskihpremikovinspremembvišinegradientane-kolikodrugačenrazvoj,karsejeodrazilotudivdrobnioblikovanostireliefa.

PoglavitnimorfološkiprocesnaDivaškemkrasunajbibilkorozijskozni-ževanjepovršjainnastanekvrtač.Procesjeodvisenleodpadavinskevode,sajseRekaindrugeponikalnicepretakajoglobokopodpovršjeminnanjegovooblikovanjeneposrednonemorejovplivati.Padavinskavodavečjidelsvojegapotencialaizkoristivepikraškiconi(Gams,1974),zaradidelnegahorizontal-negapretakanjaprotilokalnimznižanjemgladinevodevepikraškiconipanajbinatehmestihnastalevrtače(Williams,1985;Klimchouk,1995).

Proučitvedenudiranihjam(Mihevc,1996)insedimentovvnjihpakažejo(Bosak&al.1998,1999),dajebilrazvojpovršjaboljzapleten.Odpredkra-škegapretakanjajeminilovelikočasa,vkateremjedenudacijaodstranilane-kaj100mkamnine,takodaoostankihuravnanegapredkraškegareliefanemoremovečgovoriti.Prodnikivbrezstropihjamahkažejonazapletenrelief,večjideležflišnihkamninnapovršju,precejšengradientinločenoponikanjevečvodotokov.

Ostankidenudiranihjamopozarjajonavelikdeležpodzemnihvotlin,kisosespremenilevpovršinskereliefneoblike.Tereliefneoblikesopogostopodobnevrtačam,odpovršinskihoblikpajihlahkoločimolepoznačilnihjamskihsedimentih(Mihevc&Zupan,1986).

Na izbranem področju Divaškega krasa sem poskušal ločili vrtače odudornicinodreliefnihoblik,kisonastaleizdenudiranihjam,innatanačinopredelitispeleološkeelementevsedanjemreliefu.Nakartahvelikegamerilasemoznačilobrisevrtačinudornic.Kotudornicesemoznačiltistedepresije,kisoizjemnepodimenzijah,sajjenatančnejšagenetskaklasifikacijatežkaalinemogoča.Pritemsemverjetnoizpustilvečještevilomanjšihudornic,kisemjihprištelmedvrtače.Poleg tega sem spodrobnimkartiranjemna terenuugotovilinoznačilobrisevečdenudiranihjam.Določilsemlahkoletiste,kisomorfološkoizraziteinsovnjihostankisedimentovohranjeninapovršjuindovoljočitni.Izračunalsemdeležpovršinvrtač,ostankovdenudiranihjamnapovršjuinudornictergaprimerjalzobsegomnerazčlenjenihpovršin.

PovršjeDivaškegakrasaleživnadmorskivišinimed420in450m.Površjejeuravnano,razčlenjujejopagaštevilnevrtačeinudornice,kisopoglavitnapovršinskareliefnaoblika.Značilnajeverjetnostrukturnopogojenarazpo-reditevvečineudornicvdvavzporednaniza,kiležitavdinarskismeri.Prvi,SV niz, se začne pri Sapendolu, sledi dol Jablanc, Lesen dol, Lazni dol inRebidnik terdvojnidolKrgunce. Jugozahodnood teganiza ležidruginizudornic–Sekelak,Globočak,Velikidol,dvamanjšadolaterDivaškiinGo-renjskiRadvanj.

109

Zaobaniza jeznačilno,dapotekadaljšaosdolovv smeriniza,kažejopasetudidrugeskupneznačilnosti.ZaseverninizmeddolomaJablancinKrguncesoznačilneplitvejšeudornicezdnomvnadmorskivišinimed410in430m.Pobočjadolovnisokamnita,redkopresegajonaklon30°,značilnazanjepasoširokaravnadnazobilokraškeilovice,vkaterinajdemotudikre-menoveprodnike.

UdornicenizamedSekelakominRadvanjemsoglobljekotdoliprveganizainnimajoizrazitegaravnegadna.IzjemajeleSekelak.Dnadolovsovnadmorskivišini350in353mvSekelakuinGlobočaku,Radvanjpaimadnovnadmorskivišini363m.Vistemnizuležijošetrimanjše,aplitvejšeudorni-ce.Pobočjadolovteganizasostrma,tudipreko30°,skalnapalepriSekelaku.

Zanekajudornicjeznačilno,dasoizrazitopodaljšanevsmeriS–J.Ta-kšnisodoliSekelak,VelikainMaladolina,terdvojnidolLisična-Sapendol.Tojeočitnoposledicavtejsmeripotekajočihrazpoklinskihcon,kijihlahkovidimozlastivVelikiinMalidolini.Značilnosttehudornicjevelikaskalnatostoboda.Tojedelnoposledicamasivnih,odpornihapnencevinmladostiteh

Slika60:Deležipovršinenerazčlenjenegapovršja,različnoglobokihvrtačinudornicnaDivaškemkrasu.Figure 60: Percentage of levelled surface and surfaces of dolines and collapsed dolines according to depth.

110

oblik,sajsteneinmeliščakažejonaintenzivneproceserastidolov.TiprocesisozlastiočitnivVelikiinMalidolini,skozikateritečeReka,dolinipaimatadaljšoosprečnonatokReke.OstaleudornicesoobnormalnemvodostajuRekeizvenaktivnegatoka.

IzvennizovudornicležitaudorniciBukovnikinRisnik.DolBukovnikjeudornicazdnomvnadmorskivišini384m,podnjimsekončujetadvaaktivnarovaKačnejame.TostaPeščenirov,kileživnadmorskivišini180m,ter26mpodnjimOzkirov,vkateremjevnadmorskivišini154modtočnisifonReke.VtlorisulenekajdesetmetrovstranodRisnika,kateregadnojevnadmorskivišini363m,papotekajodeliKačnejamevnadmorskivišini195m,vendarvnjihnisledovpodora.PomajhnemdeležukarbonatnegaprodavKačnijamiinvelikihhlodih,kijihRekaprenašavanjo,udornicaRisniknepredstavljaposebneovirevodnemutokuReke.VečjooviropredstavljakončnidelOzkegarova,kileživpodorniconiBukovnika.

Za15najglobljihudornicsemizračunalprostorninenaosnovipodatkovizkartvmerilu1:5000.Prostornineudornicsemnatoprimerjalsprostorni-namivrtač.Tegasemizračunalspomočjoizračunanihprostorninvrtačrazlič-nihvelikostnihrazredov.Prostorninavrtače,kijeglobokapribližno10mterimapremerokrog40m,znašaod5.000do7.000m3,odvisnoodnjeneoblike.Izračunaneprostorninevrtačnisozelonatančne.Vprašljivajetudimejamedvrtačamiinudornicami,kisemjopostavilnaosnoviglobinekotanjeinnenaosnovigeneze.Kljubtempomanjkljivostimsopodatkireprezentativni.Nudijonamvelikostniredposameznegapojavainrazmerjamednjimi.

Slika 61: Razporeditev ter ob-seg vrtač in udornic na Diva-škemkrasu.Območje,prikaza-nonakarti,zajema5×6,2km.Figure 61: Dolines and collapsed dolines of the Divača karst. Area on the map covers 5 × 6.2 km.

111

Naizbranempovršju(31km2)semoznačil761vrtačin15udornic.Mejomedvrtačamiinudornicamisempostavilpovsemumetno,zglobino30m.Vpovprečjuje25depresijnakm2površja.Nanekaterihdelihobravnavanegapovršja,napaleogenskihapnencihinpobočjih,jenjihovagostotazelomajh-na.Večjezgostitvevrtačsonakrednihapnencih,kjerjegostotado240vrtačnakm2.

Slika62:DigitalnimodelreliefazvrtačamirazčlenjenegaDivaškegakrasanadzahodnimdelomŠkocjanskihjamindigitalnimodelreliefaudorniceRisnik.Podatkizamodelre-liefasopovzetipokartivmerilu1:5000.Površjezajemaobmočje250×250m;izohipsesona3m.Figure 62: Digital elevation model of the surface with dolines above the Škocjanske jame and surface of equal size (250 × 250 m) with a single collapse dolina Risnik. Data for the both were taken from the 1 : 5000 topographic map, contour lines are on 3 m.

112

Skupnapovršinavrtačterudornicpredstavlja11%odskupnepovršineobravnavanegaterena.Pritemodpadena761vrtač7%,na15udornicpa4%skupnegapovršja.Deleždenudiranih jam jevpovršjumajhen, lepribližno0,16%celotnegapovršja.Kljubtemupatopredstavljakarpribližno50.000m2površine.Velikovečinopovršja,kar88%zavzemajonerazčlenjene,uravnanepovršine.

Drugačepajezrazmerjemmedprostorninamidepresijskihoblik.Sku-pnaprostorninaizbranih15udornicznaša38.000.000m3,skupnaprostorni-navrtačpa6.000.000do10.000.000m3.

VŠkocjanskihjamahinvKačnijami,kiimataskupajpreko18kmrovov,smoidentificiralimesta,kjerprihajadopodiranjaoziromanastajajodvora-ne.NajvečjadvoranajeMartelovadvorana,kiimaprostornino2.100.000m3(Mihevc,1997).NekajmanjšistaMüllerjevainSvetinovadvorana,kiskupajmeritapribližno873.000m3.DrugedvoranevŠkocjanskihjamahalivKačnijamisovelikomanjše,njihoveprostorninedosegajolenekaj10.000m3.

Drugače je s prostorninami udornih dolin. Ti so za red velikosti večjikot soprostorninenajvečjihdvoran.Največjaudornicana temobmočju jedvojnaudornicaRadvanj,kimeri9.000.000m3.Sledi122mglobokidolSe-kelak z8.500.000m3.Velika inMaladolinaobsegata skupaj sSapendolom

Slika63:PoglednaudornicoRisnikzvzhoda.Prehodizuravnanegapovršjavvertikalnealistrmestenejeoster.Pogledprotizahodu.Figure 63: View of the collapsed doline Risnik from the east. Transition from levelled surface to steep or even vertical walls is abrupt.

113

ter dolom Lisična 6.200.00m3. Sledijo Globočak (4.600.000m3), Bukovnik(1.500.000m3),Risnik(1.500.000m3)indruge.

Ker na Krasu ne poznamo tako velikih dvoran, moramo predpostaviti(Habič,1963),dajeprinastankutakovelikihudornihdolinpomembnotudisprotnoodnašanjekamenine,sajbisevnasprotnemprimerudvoranehitrozapolnilespodornimkamenjem,terbilahkonapovršjunastaleleudornice,kibiimelevelikomanjšoprostorninokotprvotnavotlina.

Opazovanja raztekanja vode vobmočjuKačne jame (Mihevc, 1984) innihanjagladinekraškevodenamomogočajorazumetirazporeditevudornic.Udornicelahkonastajajohkrati,ploskovnorazporejenepopovršjuinnenuj-nonanizanevzdolždominantnegatoka.Zaradivelikeganihanjapodtalnicesoglavnažariščarušenjalahkotudivrazličnihvišinah.

Primerjava deleža površin nerazčlenjenega površja s površino vrtač inudornicnampokaže,dajeuravnavanjepovršjanaobravnavanemdeluKrasaprevladujočgeomorfološkiproces.Nizekdeležpovršinevrtačnekolikoprese-neča,sajjetadelKrasadovoljčasaizpostavljenvertikalnemuprenikanjuinrazčlenjevanju.

Uravnavanjepovršjaternastajanjevrtačjeposledicarazličnointenzivnekorozije innačinapretakanjavodevepikraškiconikrasa.Udornice inde-nudiranejamepasoreliefneoblike,prikaterihjebilakamninaodnesenasspeleološkimiprocesi.Vprimerjavispovršinamivrtačpajezelovelikdelpo-vršin,kisoseoblikovalekotspeleološkiobjekti.Semmoramoštetiudornice,denudiranejameintudivhodevjame.DeležtehpovršinjegeomorfološkopomembenelementDivaškegakrasa.

Šepomembnejšipajedeležspeleološkihelementovvkraškempovršju,čeprimerjamoprostorninevrtačinudornic.Čepravsopovršinevrtačledvakratvečjeodpovršinudornic,jevolumenudornickarpetkratvečji.

114

DATIRANJESIGE

Starostsedimentovlahkoopredeljujemorelativno,vprimerjavizdrugimise-dimentiindogodki,aliabsolutno,kadarstarostiprimerjamoznizomsekvencenakedolžine,naprimerzleti.Najprimernejšisedimentzadatiranjenakra-sujesekundarnoodloženikalcit,kitvorirazličnesedimentacijskeoblike,zakatereuporabljamoskupnoimesiga.Sigajeznačilenjamskisediment,najde-mopajotudikotvezivomedgruščinapovršju.Kljubprimernostizadatiranjemoramobitipriinterpretacijirezultatovprevidni.Upoštevatimoramonačinvzorčevanjasigeinmožnenapake,kiizvirajoizfizikalnenaravemeritev,po-sebnostirastisigealinjeneonesnaženosti(Smart&Roberts,1996).

Sigaseizločaizdotekajočevodeobprimernihkemijskihpogojih.VodamorabitizasičenazraztopljenimCaCO3,kisezačneizločati,kadarjeparcial-nipritiskCO2vvodi,kipritekavjamo,večji,kotjevjamskiatmosferi.

DeležCO2vprostiatmosferisenespreminjabistveno,medtempajede-ležtegaplinavslaboprezračenihrazpokahvkamnini,kamorprideizprsti,veliko večji.Ker izviraCO2po večini izbiološkeaktivnosti vprsti, tapa jepovezanasklimatskimipogoji,pogojujeizločanjesigepredvsemklima(Ja-kucs,1977).VsedanjihpogojihsevSlovenijisigaizločavnormalnihpogojihdonadmorskevišinepribližno1000m,višepalešeizjemoma(Gams,1962).

Vsvetujebilovzadnjemčasuizdelanihvečprimerjavmedklimatskiminihanjiinodlaganjemsige(Baker&Smart,1996;Winograd,1992;Genty&Quinif,1996;Lauritzen,1996,Linge,1999).Zatovrstnoprimerjavo jepo-trebnodovoljvelikoštevilodatacij invzporedneanalizestabilnihizotopovkisika.

NaKrasu–vVileniciinvŠkocjanskihjamah–jenaredilprveabsolutnedatacije sige na osnovi metode 14C H. Franke (Gospodarič, 1977, 1985). VŠkocjanskihjamahsobiledatiranesigevTihijami,vVilenicipavFabrisovemrovu.SledilesoTh/UdatacijekapnikaizVelikejamevBriščikih(Cucchi&Forti,1989)indatacijekapnikovŠkocjanskihjam,Lipiškejame,VileniceinMejam(Zupan,1991),vendarskupaj lenaosmihvzorcih.Večdatacij sig jebilonarejenihvPostojnski jami(Gospodarič,1977,Ikeya&Miki&Gospo-darič,1983;Zupan,1991)invKrižnijami(Ford&Gospodarič,1985,1989).

VzorčevalsemsigoizrazličnihjamskihinpovršinskihlokacijnaKrasuternaredilskupaj63analizvzorcevsige.Vzorčevalsemsigo,kijebilapovezanazdoločenimiprocesialinjegovimiprekinitvamivjamahalinapovršju.Drugoizhodiščejebilovzorčevanjepooblikipodobnihkapnikovvrazličnihjamah.Kjerjelebilomogoče,semvzorčevaltako,dasemupoštevalobakriterija.

115

Zadoločanjestarostisigesemuporabljalmetodo234Th/230Usštetjemalfadelcevpostandardnimetodi(lvanovich&Harmon,1988).Datacijskametodatemeljinapredpostavki,dajebilobnastankusigemedkristalevgrajen238U,nepatudidrugiizotopiiznjegoverazpadnevrste.Tisepojavijošelepostopo-mazaradiradioaktivnegarazpadanja238U.Starostnastankasigeseizračuna

Slika64:Preglednakartazoznačenimilokacijamipobranihvzorcevsige.Legenda:ACBrezstropajamapriPovirju,1kamnolomaČrnotičeinČrnikal,2slepadoli-naJezerina,3kamnolomLipica,4cestniusekpriDivači,5cestniusekpriPovirju,6cestniusekpriSežani,7JazbinavRovnjah,8PonikvevOdolini,9Dimnice,10PečinavBorštu,11Mitjinajama,12Račiškeponikve,13Mejame,14Škocjanskejame,15Kačnajama,16Divaškajama,17Lipiškajama.Figure 64: Map of the sampling points of the flowstone.Legend: AC Unroofed cave at Povir, 1 quarries Črni kal and Črnotiče, 2 blind valley jezerina, 3. Li-pica quarry, 4 road cut at Divača, 5 road cut at Povir, 6 road cut at Sežana, 7 Jazbina v Rovnjah, 8 Ponikve v Odolini, 9 Dimnice, 10 Pečina v Borštu, 11 Mitjina jama, 12 Račiške ponikve, 13 Mejame, 14 Škocjanske jame, 15 Kačna jama, 16 Divaška jama, 17 Lipiška jama.

116

izrazmerja230Th/234U.AnalizesobilenarejenenaDepartmentofGeology,UniversityofBergenvlaboratorijuprof.dr.Stein-ErikLauritzena.

Vzorcesigealicele,predvsemvitkekapnike,semvzorčevalnaznačilnihmestihvjamah.Kapnikesemprerezalvzdolždolgeosiinizrezalploščicoizcentralnegadelakapnika.Tajebilauporabljenazadatiranje,drugidelika-pnikapazaštetjeprirastnihlaminindrugeanalize.

Vzorce sige sem raztopil v koncentrirani HNO3. Dodal sem izotop228Th/232Ukotnotranjistandardzakontrolokemičnegapostopka.Raztoplje-nevzorcesemnatoočistilvsehprimesi,koncentriralinzionskokromatogra-fijoločilUinThnuklide.Počiščenjustabiliobefrakcijizelektrolizonane-senina jekleniploščici,nanjihpa izmerjeneaktivnosti zmeritvijo sevanjaalfadelcev. Starosti sobile izračunane s standardnimi algoritmi (Ivanovich&Harmon,1982,1992;Lauritzen,1990,1991).RezultatidatacijsopodanivKa(1Ka=1000let).Območjenegotovostioziromavelikostnapakeizhajaizstatistikeštetjarazpadovnuklidovoziromaalfadelcev.Privzorcih,bogatihz238U,jetomajhno.Rezultatisobiliprivzorcih,kisovsebovalidetritični230Th,računskopopravljeniskorekcijskimfaktorjemBo=1,5(Schwarcz,1980).

DATACIJESIGIZŠKOCJANSKIHJAMINKAČNEJAME

Čepravobejamiločipribližno1kmnepoznanihrovov,julahkoobravnava-mokotenotenjamskisistem.ZarazumevanjespeleološkegarazvojategadelaKrasa,stajamiizrednopomembni,sajsonjunirovidolgiskupaj18km.Ome-jilsemsenatistesige,kisopovezanezzadnjimispeleogenetskimidogajanjivsistemu,tojessigami,kisoseodložilevdanesaktivnihvodnihrovih.

Vobehjamahsoohranjenirazličnisedimenti.Recentnefluvialnesedi-mentejeproučevalKranjc(1986),starejše,višjeležečesedimentepaGospo-darič(1984),kijeskušaltakoopredelitifazeerozijeinzapolnjevanjajame.

Zmetodo14CjesigevVelikidvoraniinDvoraniponvicanaliziralGospo-darič(1977,1984).VVelikidvoranijevzorčevalporušenstalagmit,kijesejeprevrnilpred11,3±0,1Katerstalagmit,kijezačelrastipred8,9±0,1Ka.22cmdolgistalagmitvDvoraniponvicjezačelrastipred12,2±0,1Ka(Go-spodarič,1988).Vseopravljenedatacijekažejomlado,hitrorastočosigo.Tudičeupoštevamokorekcije14C,kotjihpredlagaHolmgren(1995),nedobimobistvenovišjihstarosti.

DATACIJESIGIZŠKOCJANSKIHJAM

Hankejevkanaljepribližno80mvisokerozijskirov.Stenekanjonasoneraz-členjene,brez večjihpolicali zajed.Na večmestih sonapoložnejšihdelih

117

stenemočnidotokiodložilisigevoblikidovečdesetmetrovvisokihpolste-brovzbaldahini.SegajodosrednjegladineReke,kjersesedimentiranjesigizmenjujeznjenoerozijo.

Odlaganje sig jehitro,nanekaterihmestihdo3mmna leto(Mihevc,1995).Sigesorumenkastorjave,poroznetervsebujejoponekodpoplavneilo-viceinpesek.Zaraditegajedeleždetritičnega230Thvnjihvelik,karmočnozmanjšazanesljivostdatacij,sajlahkoilovicemočnopostarajoanaliziranivzo-rec.

Hitrarastoblikujevelike intežkegmotesig,ki sepodirajoalipa jihvspodnjemdeluerodiraReka.Tojeomogočilovzorčevanjesigtrehrazličnihsigovihkop5do20mnadgladinoReke.

VečinovzorcevsemvzelvDeževnijami:vzorcesigobpoti(1309),vume-tnemtuneluskozisigo(1310),vvrhnjemdelubaldahinaimenovanega,Slon,(1314), iz erodirane sige tik nad Trinajstim slapom (1262) in iz porušenekope,kileživstrugiRekepodTrinajstimslapom,(1307).

Analizesopokazale,dasovvsehvzorcihvelikekoličine230Th,kikljubkorekcijivplivajonazanesljivostrezultatov,zatojihmoramoobravnavatizdo-ločenomeroprevidnosti.

Slika65:PrevrnjenikapnikpriSwidovemrazglediščuvHankejevemkanalu.Datiranivzo-recsige(1263)jebilvzetvjedruprevrnjenegakapnika.Vozadjujenastenisvežeodlože-nasvetlejšasiga.Figure 65: Collapsed stalagmite from Swidovo razgledišče in Hanke channel. Sample (1263) was taken in the core of it. In the background there is already new flowstone deposited.

118

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1306 SKKALVA 0,476 0,99 0,325 9,529 42,7+1,4–1,4 37+1,6–1,6

1310 TULE 0,118 1,136 0,544 2,3 83,5+9,3–8,6 37,2+13,7–13,2

1262 TRINAJST 0,079 1,071 0,573 2,001 91,2+5,0–4,8 31,2+7,9–7,8

1314 SLON 0,089 1,021 0,374 2,495 50,8+5,3–5,0 23,2+7,8–7,6

1309 HASKALA 0,15 0,966 0,248 1,111 31,0+3,0–2,9 13,3+7,5–7,6

1307 SKHK 0,213 1,03 0,109 5,076 12,5+1,3–1,3 8,9+1,7–1,7

1263 SWIDA 0,487 1,023 0,105 24,526 12,0+0,4–0,4 11,3+0,4–0,4

Tabela1:RezultatidatacijvzorcevsigvŠkocjanskihjamah.

PriSwidovemrazglediščusejepodrlvstrugoRekevečkot10mdolginvečmetrovdebelpolsteber.Vzorecporoznesige(1263)semvzelizstratigraf-skonajstarejšegadelapolstebratam,kjersejetanekočdotikalstene.Analizasigejepokazalastarost11,3Ka.

Slika66:FotografijasigovekopeGoba,kijebilaodloženavnadmorskivišini314m,naalohtonepeskevspodnjemdeluPodornedvorane.Vzorecsigezaanalizojebilvzetvspo-dnjemdelukope.(FotoJ.Hajna).Figure 66: Speleothem named Goba in elevation of 314 m a.s.l. is deposited on the allochtonous sands in the Podorna dvorana chamber. Sample was taken from the lower part of the dome. (Photo J. Hajna).

119

Podobna,poroznarjavkastasigazlaminamijebilaodloženatudinavečmestihvTihijami.Analiziranjebilvzorecsige(1306)sspodnjegadelasigovekopeGoba.Čepravtasiganibilaodloženavpogojihrednegapoplavljanja,jebilavseenomočnokontaminiranazilovico.Starostvzorcajebila37±1,6Ka.

DATACIJESIGIZKAČNEJAME

VspodnjihrovihKačnejame,kjerRekapoplavljavečkratnaleto,senovasigaodlagalenanekajmestih.Vdelihjame,kisoleobčasniprevodnikiReke,pajevelikoostankovvelikihsigovihtvorb.Tesodanesspodkopaneinpodrtetermočnoerodirane.VzelsemvečvzorcevsigizCimermanovegainSpodnjegarova.

CimermanovrovjeskrajniSZdelKačnejame.Njegovodnoleživnad-morskivišini180m.Rov jeobsrednjemvodostajuRekeneaktiven,njegovodnopokrivajojezerainprodišča.ObvišjihvodostajihpostaneCimermanovrovpomembenprevodnikvode,očemerpričajoerozijskisledovinastenah,zagozdenavelikadeblavrovuinodsotnostdrobnegaplavja.Prerezrovajedo100m2

Razmerevrovusobilevpreteklostidrugačne,očemerpričajoostankive-likihsigovihkopinposameznistalagmitivnekaterih,boljzatišnihdelihrova.

Obstojvelikihkopvdnurova,ponvicinstalagmitovkaženavelikespre-membesedimentacijskihpogojevvistemrovu.Namendatacijjebilugotovitičasovneokviretehsprememb.Analiziralsemvzorcesigeizdvehstalagmitovinostankovmasivneerodiranesigovekope.

VzorcasigedvehstalaktitovstabilavzetavskrajnemSZdeluCimermano-vegarova,blizukončnegasifona,vnadmorskivišinipribližno190m.Stalak-titastaraslanaprevisnistenimanjšestranskedvorane,kijebilazapolnjenaspoplavnoilovico.Ilovicaserazlikujeoddrobnegaplavja,kiganajdemovspodnjihdelih jame.Spiranjesedimentaizdvoraneprotisifonujerazkrilostalaktite,kisonekolikokorodirani,ponekodpasenanjihizločatudinovasiga.Vzorca(1258in1312)semvzelizmorfološkopodobnihstalaktitov.Obastaimelanizekdeleždetritičnega230Thinstasepostarostizelorazlikovala(74Kain2Ka).

VdnuCimermanovegarovasejeodložilavelikasigovakopa,njenapro-storninajeveč10m3.Kopastojinaprodu,kigavsedanjihhidrološkihpogo-jihodnašajoobičajnevišjevode,zatosigovakopaluskastorazpada.PodobnihkopješevečvPetkovškovemrovuinvRovudesetihjezer.Analiziralsemdvavzorca(1245in1313)izspodnjegadelakope.Obavzorcakompaktne,goste,rjavekristalastesigestastarejšaod350Ka.

VenakinadmorskivišinikotCimermanovrov leži tudiSpodnjirov,kipaimadrugačnovlogovhidrologijijame.Čepravtuditarovprevajavisokevode,jehitrosttokavnjemprecejnižja,sajseobumikupoplaveizvodeusedadrobnoplavje,obviškupoplavepavodaprenašatudipesekinprod.

120

Vdnurovajenarazdaljipribližno50mrazgaljenastarejšasiga.Odložilase je voblikimasivnihponvic, kipokrivajo celo širino rova.Danes to sigomočnoerodirapoplavnavoda.Vzorec(1256)izrobaponvicejebilstar83Ka,vendarsprecejšnjonapakoterzvelikokorekcijozaradikontaminacije.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1245 KACI3A 0,161 1,056 1,043 17,919 >350

1258 KACIM1 0,255 1,622 0,516 65,32 74,7+3,2–3,1

1256 KASP1 0,045 1,188 0,614 6,276 100+11,8–10,7 83,6+13,1–2,1

1312 KACIM2 0,138 1,245 0,02 10000 2,27+0,7–0,7

Slika67:Erodiranesigo-ve kope v PetkovškovemrovuKačnejame.Figure 67: Eroded speleo-thems in passage Petkovškov rov in the Kačna jama.

Tabela2:RezultatidatacijevzorcevsigvKačnijami.

121

DATACIJESIGIZDIVAŠKEJAME

Vhodv670mdolgoDivaškojamoleživnadmorskivišini426m.RoviDiva-škejamepotekajovnadmorskivišinimed350in410m,površjenadjamojevnadmorskivišini450m.Vhodvjamojenastalzzniževanjempovršjainznjegovimpribliževanjemjamskemurovu.

Žeprivhoduvjamoopazimomasivnesige,kisegajodanespravdopovrš-ja.Vjamijevnadmorskivišini356do390modloženarumenorjavapasovitainrdečailovica,natopavečgeneracijmasivnesige.Vjamijebilailovicaod-loženavdvehfazah,kijujeločiloobdobjeerozijeinizločanjasige.NaosnovizaporedjasedimentacijejeGospodarič(1985)sklepal,dasejerumenorjavailovicaodložilavmindelskiledenidobi,rdečailovicapanajbibilaspovršjaprinesenaterrarossa,spranavjamokasneje,vtoplimindel-riškimedledenidobi.PodobnesedimentenajdemotudivTrhlovci,tiknadJZdelomDivaškejame,vnadmorskivišinimed404in420m.

VDivaškijamisoponekodostankiilovic,kikažejo,dajebilajamavcelotizapolnjena.ŠesedajpajezapolnjenonadaljevanjejameSVodvhoda.Vtejsmeri,400modvhoda,jevnadmorskivišinimed390in415mpobočjedolaRadvanjaprerezalassedimenti–zrumenorjavimiilovicamiinmasivnimisi-garnizasutrovpodobnihdimenzij,kijeverjetnonadaljevanjeDivaškejame.

Datiralsempetvzorcevsštirihmestvjami.Vhodvjamojenastalzudo-romstropanadrovom.Vzelsemvzorec(1316)masivnesigeizkope,kijenadvhodomvjamo.Analizasigejepokazalastarost243+81–47Ka.VRešaverjevidvorani, vnadmorski višini 390m ležina tleh velik, 12mdolg indo4mdebelkapnikHarambaša.Zaradidebelinesonakapnikurasli tudimanjši,parazitski stalagmiti.Ker jebiloprenehanje rastioziromapodrtjekapnikamordapovezanos spremembopretakanja skozi strop jame inmordapove-čanim spiranjem sedimenta, sem analiziral vzorec (1375) s temena takegaparazitskegakapnika.Starost tegakapnikaoziroma starost,ko jeprenehalrastije176+17–15Ka.

Žibernovadvoranajenajboljzahodnideljame.Dnodvoranepokrivajopoplavne ilovice, v katerih je kasnejše spiranje oblikovalo do 10 m reliefa.Vspodnjemdelujeodloženarumenorjavalaminiranailovica,prekonjepardečkastailovica.Medobemaplastemailovicsovdaljšemobdobju,kovjaminibilopoplav,zraslikapnikiinsigoveskorje.Mednjimajezraseltudi39cmdolgstalagmit.Datiralsemvzorec(1242)izbazetegastalagmita.Analizajepokazala,dajeprestarzadatacijskometodo230Th/238U,torejdajestarejšiod350Ka.

PodobnisedimentisotudivPretnerjevidvorani.Poplavneilovicesoero-dirane,nanjihpajetankaplastkamenja.Tokamenje,kijeočitnoodpadlosstropa,jeprekrilatemnaskorjaizsige,nanjejpasozraslidebeli,akratkikapniki.Analiziralsembazo(1243)intemekapnika(1244),kisejeprevrnilzaradiurejanjaturističnepoti.Vbazijestarostsige16±1Ka,vvrhnjemdelukapnikapa7±0,8Ka.

122

Slika68:Vrhparazitskegastalagmita,kijeraselnapodrtemkapnikuHarambaša.Datira-najebilardečkastavrhnjasiga.Razmakmedčrtamije3cm.Figure 68: Tip of the small parasitic stalagmite that was growing on the large, now collapsed stalag-mite named Harambaša. The sample of the upper, reddish flowstone was analysed.

Slika69:SigovaskorjainstalagmitmeddvemaplastemapoplavnihsedimentovvŽiberno-vidvoranistastarejšaod350Ka.Figure 69: Flowstone crust and stalagmite between two layers of flood loam from chamber Žibernova dvorana in the Divaška jama was older than 350 Ka.

123

DATACIJESIGIZJAMVMATARSKEMPODOLJU

VzdolžrobaBrkinovponikavDivaškikrasinvMatarskopodoljevečještevilopotokov.Oblikovalisojame,vkaterihsejeodložilovelikofluvialnihsedimen-tov,patudisig.Nekateresigesoseodložilenazadnjihfluvialnihzapolnitvah,drugepasostarejše,prekritezmlajšimisedimenti.

KersoseponikalniceinRekaenakoodzivalenaklimatskespremembe,jeverjetno,dasosigevspodnjihrovihtehjampodobnestarosti.VzorčevalsemsigevšedanesaktivnihvodnihrovihponikalnicvMejamah,PonikvahvOdo-liniinvRačiškihponikvah,vdvehjamahvslepidoliniJezerinetervzaledjuponikalnicvJazbinivRovnjah.

DATACIJESIGIZMEJAM

Mejameso171mglobokain300mdolgaponornajama,z2do3mširokimiroviinbreznimednjimi(Mihevc,1989).Vvodoravnihdelihrovovinnaširših

Slika70:ShematičniprerezDivaškejame,zoznačenimimestipobranihvzorcevsig.Figure 70: Schematic cross section of the Divaška jama cave with the flowstone sampling points.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1242 DIVAILA 0.25 1,026 1,019 10000.0 >350

1244 DIVAPODB 0.206 0.988 0.066 10000.0 7,4+0.8-0.8

1243 DIVAPODA 0.240 0.976 0.140 258,0 16,4+1,2-1,2

1316 DIVAVHO 0.06 1,09 0.928 10.372 254+79,7-46,4 243,7+81-47

1375 ORJAK 0.243 1,0874 0.827 23,966 181+17,1-14,8 176,3+17-15

Tabela3:RezultatidatacijvzorcevsigvDivaškijami.

124

mestihpokrivadnojamenekarbonatniprod.Ponikalnicaimahudourniškirežim,erozijapajepomembenoblikovalniprocesvjami.

Sigonajdemovjamivoblikikapnikov,odložilapasejetudinavečjidol-žinivdnurova,naboljstrmihdelihrova,patudivbreznih.Vdnurovajebiladebelapovečmetrov,vendarjojepotokmočnoerodiral.Vsigismonašliodtiselistovhrastaingabra,karpričatudiotem,dajesigoodlagalavodaponikalnice.

Analiziral semvzorec(1294) laminiraneporoznerjavesige.Pokazal jestarost15±7Ka.Vzorecizisteplastiježebildatiran(Zupan,1991),starnajbibil42±28Ka.Velikorazlikomedobemarezultatomaanalizlahkopripišemonapakizaradikontaminacijez230Th.

DATACIJESIGIZPONIKVEVODOLINI

PonikvevOdolinisoaktivnaponornajamapotokaBrsnica.Jamajegloboka120mindolgapribližno200m.Zasuta jebilasprodnimzasipomkotdnoslepedoline;ponekodsoostankizapolnitvešeohranjeni,navečmestihpaza-

Slika71:ErodiranasigavMejamah.Figure 71: Eroded flowstone in the cave Mejame.

125

pirajonadaljevanjejame.Dolgotrajnazapolnitevjepreprečilanastajanjesigevjami,vendarpasoohranjenesige,kisonastalepredzapolnitvijo.Največjatakasiga,kipajemočnoerodirana,sajponikalnicaprenašavelikekoličineproda,jeohranjenatikpredsifonomvspodnjemdelujame.

Gosta kristalasta siga rjave barve je ostanek velike kope, ki je prekrilaskalevdnunekdanjestrugejamskereke.Sigajeohranjenalenaenemmestu,tik pred odtočnim sifonom. O intenzivnosti erozije in korozije v tem delujamepričajosledoviudarcevprodnikovnastenahjameinfasete.Hitrostko-rozijskegapoglabljanjafaset,1mmna100let,jebilaizračunanaspomočjonapisa,ohranjeneganajamskisteni(Mihevc,1993).

Vzorecsigesemvzelvspodnjemdeluostankakope,obstikusigeinskale.Vzorec(1257)jestarvečkot350Ka.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1294 MEJAME 0,209 1,086 0,361 2,038 48,3+4,4-4,3 15,0+7,3-7,2

1257 ODOLNA 0,037 1,158 1,038 4,857 >350

Tabela4:RezultatidatacijvzorcevsigvMejamahinPonikvahvOdolini.

DATACIJESIGIZSLEPEDOLINEJEZERINE

SlepadolinaJezerinajenajvečjaslepadolinavMatarskempodolju.Vslepodolinopritekatadvapotoka.PotokPeriloponikavjami,kijegloboka120m,

Slika72:ShematičniprerezrobnegadelaslepedolineJezerinezvrisanimpoložajemjaminoznačenimimestivzorčevanja.Figure 72: Schematic cross section of the edge of the Jezerine blind valley with caves and sampling points of the flow stone.

126

drugipotokpanimadostopnejame.Dnodolinepokrivajofluvialninekarbo-natnisedimentisfliša.

Polegaktivneponornejamestavslepidolinišedvejami.JamavBorštuseodpiravsevernemboku,približno50mnadsedanjimdnomdoline.Predkratkim je bila ob vznožju zahodnem pobočja najdena še Mitjina jama, kileživvišinidna.Vhodvjamojezatrpanspodornimskalovjemingruščem.Podobengrušč,ponekodcementiranvbrečo,jerazgaljentudivbližnjempe-skokopu.VzorcesigzadatiranjesemvzelvPečinivBorštu,vMitjinijamipatudivpeskokopuprivhoduvanjo.

PečinavBorštuje244mdolgain21mgloboka.Njenvhodleživpobočjuslepedolinevnadmorskivišini570m.Vhodjenastalzaradiudorastropanadrovom,kisejepribližalpobočjuslepedoline.Jamapotekaprotiseveruinsekonča zasuta skremenovimpeskom.Stene jamekažejo freatičneoblike indelnopreoblikovanjezaradikrušenjastenvbližinivhoda.Siganastopavobli-kimasivnihkop,čokatihstebrovinkristalastih,prekristaljenihstalagmitovinstalaktitov.Vsrednjemdelujamesmovzelivzorecrazbitega,16cmdebelegastalagmita. Srednjidel kapnika sestavlja laminiranaprozornaali bela siga,protiobodupaprehajavrdečkasto.Belasigaizosrednjegadelakapnikajestara211+20–17Ka.

Slika73:FotografijaprerezanegainpoliranegakapnikaizPečinevBorštu.Srednjidelsestavljalaminiranaprozornainbelasiga,protiobodupajesigaobarvanardeče.Figure 73: Polished section of the stalagmite from cave Pečina v Borštu. Middle part of the stalagmite is of laminated translucent or white calcite, the rim has more impurities.

127

VhodvMitjinojamoleživpeskokopuvbokuslepedoline.Vvhodnemdelusespustimovspletdo10mširokihrovov.Vhodvjamojevnadmorskivišini512m,rovipasovnadmorskivišinipribližno50m,tojevenakinad-morskivišini,kotjeravnonaplavljenodnoslepedoline.Dnorovovvečinomaprekrivajopeščenialiilovnatinanosi,podobnitistimvslepidolini.

Slika 74: Vzorčevalnomesto JEZ A v Mitjinijami.Figure 74: Sampling point JEZA in the cave Mitjina jama.

Manjšodvoranovosrednjemdelujameskorajzapirapodorninasip,kijevrovnasutizbočnega,danesnedostopnega,višjegarovaalidvorane.Medstropominpodornimkamenjemjemočanprepih,vendar jamarjemtudiskopanjemšeniuspelodosečinadaljevanjazazožitvijo.Zasipsestavljajogruščiintudivečjikamni,kise jasnoločijoodavtohtonega,starejšega,odstropaodpadlegakamenja.

Zasip,kisevoblikimeliščaspuščavdvorano,kažessvojimnaklonom,sortiranostjogruščainvečjihkamnovterodsotnostjodrobnihdelcevvnjemnanekdajintenzivnopolzenje.Meliščesedanesnepremikaveč,sajnaspo-dnjistraninanjemrasteskupinapaličastihstalagmitov.Priraziskovanjujamesejeponesrečisprožilaskalanadkapnikiinjihvečpodrla.Natemmestu(JEZA)semizrazbitinsestavildvakapnika.Obasemprerezalpopodolžniosiiniznjihvzelserijovzorcev.Kersoprerezanikapnikipokazalilaminiranost,semprimerjaltudištevilorastnihlaminzradiometričnodoločenostarostjokapnika.

Obakapnikastaizporoznelaminiranesige.Laminesestavljajoparigo-stejše inprosojnetersvetlejšeneprozornesige,ponekodpasovmestemnezgostitve lamin.Izrazita laminiranostkaženamenjavoobdobij,ko jebil tadeljamevlažen,inobdobij,kojeprihajalodoizsuševanjapovršinekapnikov.Takšnipojavisomožnileprivdiranjuzunanjegazrakavjamopozimi.

Kapnik s tega mesta sem (1285) datiral v njegovi bazi. Vzorec mlečnobelekristalasteporoznesige jepokazal starost16,3±2Ka.Višjideli124cmvisokegainledo7cmdebelegakapnikazaradiporoznostinisobiliprimernizadatiranje.

128

V 124,5cm dolgem stalagmitu sem lahko pod lupo naštel 3855 parovlaminsige.Srednjadebelinalamineje0,3mm,minimalna0,08mm,maksi-malnapa0,54mm.Polegparovlaminpajebilovkapnikutudi26temnejšihprosojnejšihplastisige,kjersobilelaminetakotanke,dajihmedsebojnisemmogelločevati.Gostejšelaminenedvomnooznačujejočaszmanjšanegapre-tokavode(Genty&Quinif,1996).Obpredpostavki,dapartemneinsvetlelamineizražaletniprirastkapnikavvišino,solaminiranidelikapnikarasti3855let,v26zgostitvahpajeizraženihostalih12.500letrastikapnika.Topasevedapomeni,dajevnjihizraženvečjičasovnidelrastikapnika.

Drugikapnikzistegamesta(1394in1395)jebil151cmvisoksteber,kijenastal,kosejestalagmitvvišini137cmzdružilscevčico,rastočonadnjim.Kapnikjekazalneenakomernorastsštevilnimihiatusiinspremembamide-beline.Datiranjebilvzoreckapnika(1395),vendarzaradikontaminiranosti

Slika 75: Prerez laminirane-gakapnika(1285)izlokacijeJEZ A v Mitjini jami. Vidneso tanke rastne lamele sige,zgostitvelamel,hiatusiinob-dobjakorozije.Figure 75: Polished stalagmite section from Mitjina jama, lo-cation JEZ A. Inner structure indicates changes in its growth.

129

nidaluporabnegarezultata.Vzorecistegakapnikavvišini28cm(1394),pajeimelboljšerazmerje230Th/232Thinjepokazalstarost12,2±2,4Ka.Višjidelikapnikazaradiporoznostinisobiliprimernizadatiranje,zanimivipasobilizaprimerjavorastnihlamininzastojevvrasti.

Analiziranakapnika sta rasla lepribližno2moddaljenadrugoddru-gega,zatosempričakoval,dabomožnoprimerjatinjunoobliko,starostternotranjostrukturo.Razlikavstarostinivelika.Čeupoštevamostatističnona-pako, sta začela rastipribližnoob istemčasu.Kapnika sta sibilapodobnatudinazunaj.Spodajstadebela,protivrhupatanka.Mnogoboljserazlikujenjunanotranjastruktura,kikaženarazlikevrasti.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1285 JEZA1 0.107 1,179 0.158 11,333 18,6+1,9–1,8 16,3+2,1–2,1

1395 JEZA2 0.129 1,216 0.196 1,963 23,5+3–2,9 6+5,2–5,2

1394 JEZA2 0.094 11805 0.1319 70,909 15+–2 12,2+2,4–2,3

Tabela5:RezultatidatacijvzorcevsigizdvehkapnikovvMitjinijami.

VkončnemdelujameMitjinejamesedo10mširokrovkončasčelnimpodorom.Prednjimjerovzasutspoplavnimiilovicamiinpeski.Nafluvial-nihsedimentihinpodorusozraslištevilnipaličastistalagmiti.

Slika76:VrhnjidelkapnikaizsklepnegadelaMitjinejame.Vvrhnjemdelujesigakom-paktna,vspodnjempajevnjejvidnihvečhiatusovinsledovpoplav.Figure 76: Upper part of the tall stalagmite from cave Mitjina jama, sampling point JEZ B. Lower part of the stalagmite shows interruptions in the growth and flood events.

130

Analiziralismovzorcesigeizprevrnjenega,126,5cmdolgegastalagmita.Stalagmitjeraselnailovici,natopasejeprevrnilinrazlomil.Vzdolžniprerezkažedobrolaminiranost.Medlaminamijevspodnjemdeluprecejpoplavneiloviceinpeska.

Slika77:VzorčevalnomestoJEZBvMitjinijami.Figure 77: Sampling point JEZ B in the cave Mitjina jama.

Slika78:VzorčevalnomestoJEZBvkončnemdeluMitjinejame.Vzorcesigesmovzeliizkapnika,kiležinatleh.Figure 78: Sampling point JEZ B in the inner part of Mitjina jama. Samples were taken from the fallen stalagmite.

Iz stalagmita (JEZ Bl) sem analiziral šest vzorcev sige. Iz baze sta bilavzetavzorca1286 in1390.Dala starezultat10,4±1Ka in12,6±1Ka.V temdelukapnikajebilasigabrezprimesi,zatojerezultatzanesljiv.Izsrednjega

131

dela stabila vzetadvavzorca.Prvi (1291) je ležalpodmočnimhiatusomzdelci ilovicemedsigo,drugi(I386)patiknadnjim.Analizaprvega(1291)jepokazalastarost14±1Ka,analizadrugega(1386)pa18±1Ka.Drugivzorecjekazalprevelikostarostverjetnozaradikontaminacijezilovicooziromade-tritičnim230Th.Pravilnostratigrafskostaroststapokazalanaslednjavzorca.Sigavvišini117cm(1391)jestara7,8±1Ka,sigavvišini126cm(1287)pa7,3±0,8Ka(1403).

Drugi proučeni kapnik (JEZ B2) je bil dolg 85cm, ko se je prevrnil.Kapnikjebilvspodnjemdeluševečkratpoplavljen,karsejeodrazilovme-njavilaminsigeinilovice.Vvišini72cmjeizrazithiatus,kigajespremljalaodložitevtankeplastisigeinpeskanavrhukapnika.

Datiral sem štiri vzorce sige iz tega kapnika. Siga je bila primerna zaanalizo, zato sorezultatidatacijnatančni inzanesljivi.Vzorec1397 izbazekapnikajepokazalstarost12,4±2Ka,vzorecvvišini25cmnadbazokapnika(1401)pastarost11,3±0,7Ka.Vvišini71cm,tikpodhiatusom,jedatiranivzorec (1402) pokazal starost 6,9±0,4Ka, nad hiatusom v višini 75cm pa3,6±0,6Ka.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1286 JEZB 0,225 1,260 0,099 17,416 11,3+0,9-0,9 10,4+1,3-1

1390 JEZB 0,296 1,273 0,122 14 14,1+0,9-0,9 12,6+1-0,9

1386 JEZB 0,210 12,119 0,1667 16,22 19,6+1-1 18,0+1-1

1291 JEZB 0,211 1,221 0,132 30,222 15,3+1,2-1,2 14,6+1-1

1391 JEZB 0,172 1,211 0,093 56,154 10,5+1-1 7,8+1-1

1287 JEZBJEZB2

0,231 1,143 0,072 15,1 8,1+0,7-0,7 7,3+0,8-0,8

1397 JEZB 0,22 1,248 0,171 3,661 20,3+1,6-1,5 12,4+2,2-2,1

1401 JEZB 0,172 12181 0,0993 10000,0 11,3+0,7-0,7

1402 JEZB 0,213 12,181 0,0623 122,0 6,9+0,4-0,4

1403 JEZB 0,180 11,816 0,0330 10000,0 3,6+0,6-0,6

Tabela6:RezultatidatacijevzorcevsigizdvehkapnikovvMitjinijami,lokacijaJEZB.

JugozahodnopobočjeslepedolineJezerinepokrivaplastostrorobategagrušča,kijesortiran,vmespasotudivečjeskale.Gruščjeočitnozaprlnekda-njivišjidostopvMitjinojamoingalahkogenetskoinmorfološkopovežemozgruščemvjamiprivzorčevalnemmestuJEZA.Gruščjeponekodsprijetvbrečo.Vpraznihprostorihmedkamnisejeodložilačistadordečkastoobar-vana,večcmdebelalaminiranasiga.Vzorecsige(1376),izrezanizbreče,jestar6,3±1Ka.

132

DATACIJESIGEIZRAČIŠKEPONIKVE

Račiškeponikveso470mdolgain9mglobokavodnajama,kileživnadmor-skivišini476m,vdnuRačiškeslepedoline.Sestavljatajodvarova,kiležitaskorajvenakinadmorskivišini.Spodnji imastalnivodni tok,gornji,nekajmetrovvišji,pajezalitlešeobčasno.Vtemrovunanekajmestihrastejoka-pniki.

Kapnik,kisemgaizbralzaanalizo,večkratletnozalijevodainnanjempustitankosledblata.Kapnik,kijebildolg60cminvbazidebel15cm,jeizplastovite,močnoporaznesige.Analizasige(1308)jepokazala,dazaradimočnekontaminiranostisigespoplavnoilovico(razmerje230/Th232Thjebilo1,4)datiranjenimogoče.

DATACIJESIGIZDIMNIC

Dimnicesozdolžino6020minglobino134mnajvečjajamavMatarskempo-dolju.Vhodvjamojevnadmorskivišini567m.Jamajeizdvehdelov:starejšihsuhihrovovvelikihdimenzijinozkih,danesaktivnihrovov,pokaterihtečeponikalnicaizVelikihLoč.Vjami jezlastivgornjemdeluvelikosige,medkaterosotudikapniškistebri,kisodijomednajvečjekapnikevSloveniji.Sigosemvzorčevalnadvehmestih.VsevernemdeluPaletnedvoraneinvPodornidvorani.

VsevernemdeluPaletnedvoranepokrivatlapodor.Nanjemrastejopo-sameznistalagmiti.Nagornjemrobupodorasepojavivtlehstarejšapoplavnailovica,izdvoranepasespustikratekrovbrezimena.

Nagornjemrobupodorasozraslištevilnikapniki,kipasodanespolo-mljeni.Zbralsemdeleizpuljenegainrazbitega,25cmdolgega,vbazi6cmdebelega kapnika. Kapnik je iz kompaktne, steklaste rjave sige. Datacija jepokazalastarost98±8Ka.

PodvhodomvjamojevelikaPodornadvorana,kisespuščaprotispodnjivodnietažijame.Tladvoranetvorijogrušč,kamenjeinnekajizrednovelikihpodornihblokov.Nablokekapljas stropavoda,zatonanjihovihprevisnihstranehrastejomanjšistalaktiti.Zaradipolzenjablokovpasonekateristalak-titipremaknjeniiznavpičnesmeri.

Vzorecsigejebilvzetzbloka,velikegapribližno5×5m.Nablokusobiletriskupinestalaktitovinzaves,vsakaorientiranavdrugosmer,karkažetri

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1376 BLVC 0.118 1,078 0.0673 8,909 7,5+0.8–0.8 6,3+1–1

Tabela7:RezultatdatacijevzorcasigeizgruščavpeskokopuslepedolineJezerine.

133

obdobjarelativnodolgegamirovanjainsevedatripremikebloka.Vzelsemtrivzorcesige,vendarjeanalizauspelaleprienemvzorcu(1315).Starostsigejebila180+48–36Ka.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1315 DIPOD 0.058 1,193 0.903 4 219+44–32 180.65+48–36

1374 DIMTRIKB 0.123 0.920 0.589 631,0 98,25+8–7

Tabela8:RezultatidatacijevzorcevsigizdvehkapnikovvjamiDimnice.

DATACIJESIGIZJAZBINEVROVNJAH

JazbinavRovnjahje2230mdolgain160mglobokajama.Vhodleživnad-morskivišini485m, južnoodslepedolineBrezovice.Dno jamejenajnižjadosegljivatočkaMatarskegapodolja,sajleživnadmorskivišini325m

Analiziralsemvzorcesigeizdvehstalagmitovinizkosovsigoveskorje.Vspodnjemdelurovajame,vglobinipribližno125m,jerasel238cmdolgkapniškisteber.Dnorovasetuspušča,potempaizravnavmajhnidvorani.Iznjesenadaljuje10mdolg,nekajmetrovširokinvisokrov.Dnorovasestavlja-jokamnidecimetrskihdimenzij,kinisoodpadlisstropategarova,pačpasovanjpripolzeliizprostora,kiležizanjim.Natemkamenjurasteševečpaliča-stihkapnikov.Največjimednjimi,kapnikC238,sejezrušilobneprevidnemdotikuobiskovalca.Izkazaloseje,dajebilževbazipočen.Zbralsemdelepolomljenegakapnikainiznjegovesredineizrezalpocelidolžinipribližno2cmdebeloploščo,iznjepaševzorcezaanalize.

KapniškisteberC238je215cmdolgstalagmit,kisejevgornjemdeluzraselscevčico,kisejekasnejeodebelila.Kapnikjeizkompaktneprosojnealibelelaminiranesige.Vbazijedebel7cm,nanajširšemmestu,vvišini70cm,pa11cm.Zaradivisokegadeleža238Uinnizkekontaminacijez232Thsobilirezultatianalizvzorcevzelozanesljivi.

Stalagmitjezačelrastipred16±0,6Ka(vzorec1396).Vspodnjemdelujebilovrastišenekajmotenj,kisoizraženevhiatusihinlaminahobarvanesige.Morfološkopomembenjedrugihiatusvvišini17cm,kjersemvzeldvavzorca.Vzorcasta3cmnarazen.Vzorecsigeizpodhiatusa(1288)jepokazalstarost10±0,2Ka,vzorecnadhiatusom(1385)pa9±0,2Ka.

Hiatusjejasen,izraženstankoplastjordečesige.Podnjimjesigazaradizelo tankih lamin kompaktna, prosojna in bela, lamine pa debelejše. Nadnjimsedebelinastalagmitapoveča,karpomenipovečandotokvode.Rastjebilaševečkratmotena,karsekaževzgostitvahlamin,vendarjelepri151cmvišinepravihiatusobarvanstankimslojemrdečeilovice.

Vzorecsigepri149cmnadbazo(1292)jestar7,6±0,2Ka,vzorecpri211cm(1398)pa5±0,2Ka.Sigasejenakapnikuodlagalashitrostjo0,03mm/leto.

134

Slika79:ShematičniprerezJazbinevRovnjahinobeh,izjameanaliziranihkapnikov.Nanjihsooznačenamestavzorčevanja.Figure 79: Schematic cross section of the cave Jazbina v Rovnjah and two stalagmites that were ana-lysed. Locations of subsamples from them are marked.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1396 FOOTA0.7 1,56 2,642 0.139 1084 16,1+0.6–0.5

1288 CM7 1,54 2,597 0.094 660.2 10.6+0.2–0.2

1385 CM11,5 1,60 2,48 0.083 10000 9.3±0.2–0.2

1292 CM139 1,8 2,418 0.068 10000 7,6+0.2–0.21

1398 C238 1,61 24,329 0.0502 10000.0 5,5+0.2–0.24

9:RezultatidatacijevzorcevsigekapniškegastebraC238izJazbinevRovnjah.

135

Slika80:JazbinavRovnjah.Kapnikivspo-dnjemdelujame,odkoderjebilvzetpodr-tikapnikC238.Kapnikjezraselnamestu,kjerstojijamarka.Figure 80: Lower part of the cave Jazbina v Rovnjah. The tall stalagmite C 238 was grow-ing on the rubble where the caver is standing.

Slika 81: Baza kapnika C 238 v Jazbini vRovnjah. Razločno so vidne spremembevodloženi sigi inprekinitve rasti.Mrežaimadimenzije3×3cm.Figure 81: Photograph of the slice of the sta-lagmite C 238 base from Jazbina v Rovnjah. Changes in deposition and hiatuses are clearly seen. Grid size is 3×3 cm.

136

DrugistalagmitizJazbinevRovnjah(JBRT)jeraselvglobini75mpodvhodom,nakamenjuinkosihrazlomljenihsig.Kamenjejeodpadloodsteninstropa,nekajpagajenatomestopripolzeloporovu.Dokazpolzenjajesortiranost kamenja.Kosi sigovih skorij sopostavljenipokonci inurejeni vpoligonenepravilnihoblik.Tokaženamočnepojavekrioturbacije v jami.Zaanalizosemvzeldelepolomljenegastalagmita(JBRT)insigoveskorje,nakaterijezrasel.

Vzorecsige(1373)semizrezalizsrednjegadelaskorje.Analizajepoka-zalastarost240+40–30Ka,vendarparezultatnizelonatančenzaradivelikekontaminacijezdetritičnimTh.

Stalagmit,ki je raselnapoligonalnih tleh, jebil vbazidebel8cm,navrhuvvišini51,5cmpa5cm.Kapnik je iz temnorjave laminiranesige,ki2cmpodvrhomnadhiatusompreidevsvetloinprozornosigo.Kristalasta

Slika82:RazmerjemedvišinoinstarostjovzorcevsigeizkapnikaC238.Naklonkrivuljepredstavljahitrostrastikapnika.Figure 82: The position of the dated subsamples of the stalagmite C 238 plotted against the obtained ages. The line represents the growth rate.

137

kompaktnasiga,tankeprirastnelamineingladkapovršinakapnikakažejonapočasnoinenakomernorast.

Trije vzorci iz kapnika so dali zanesljive rezultate. Siga v bazi kapnika(1393)jestara43±2Ka,vvišini20cm(1399)pa14±0,5Ka.Belaprozornasiganadhiatusomvvišini49cm(1400)jestara4,9±0,4Ka.Stalagmitjeraselzelopočasi,shitrostjo0,016mm/letoodosnovedohiatusa.Nadnjimsespremenibarva sige, stalagmitpostane tanjši, spremeni se tudihitrost rasti,ki znašanadhiatusomle0,0013mm/leto.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1373 Skorja 0,36 1,43 0,931 14,08 250+40–29 240+40–30

1393 JBRT1 0,26 1,289 0,3324 10000 43,1+2,5–2,4

1399 JBRT2 0,59 1,222 0,1253 10000,0 14,4+0,5–0,5

1400 JBRT4 0,58 12,918 0,0448 10000,0 4,9+0,4–0,4

Tabela10:RezultatidatacijevzorcevsigekapnikaJBRTinsigoveskorjeizJazbinevRovnjah.

Slika83:JazbinavRovnjah,izkaterejebilvzet51cmvisokstalagmitJBRT.Kapnikjeraselnamestu,kjerjenatlehvrvnazavora.Vidnesokrioturbatnopremaknjenesigoveplošče.Figure 83: The position in the cave where 51 cm tall stalagmite JBRT was sampled. Stalagmite grew on the frost shattered and mowed flow stone in the front of the picture.

138

DATACIJESIGIZLIPIŠKEJAME

Lipiškajamaje1194mdolgain230mglobokajama.Vhodnideliindeljamedoglobinepribližno100msobogatozakapani,vnižjihdelihpajesigemanj.VjamijebildatiranstalaktitizKozinskegarova(Zupan,1991),njegovastarostpajebilavišjaod350Ka.

Vspodnjemdelustaregarova,tikpredvstopomvKozinskirov,semvzelizjame15cmdebelin52cmdolg,vbaziodlomljenistalagmit.Stalagmitsemiz-bralzato,kerjevprelomukazalraznobarvneplasti.Približno8cmdebeloje-drokapnikajeizbelekristalastelaminiranesige,kigradienakomernodebelkapnik.Čeztojedrosejeodložila3cmdebelaplastrdečkasteinrumenorjavesige.Obarvanasigaindebelejšikapnik(Dreybrodt,1988)kažetanapovečanpretokskozistrop.Podobneprehodebarvesemopazilprištevilnihdrugihprelomljenihkapnikih,patudiprikapnikihizdrugihjam–naprimervJamivBorštu,kisemgatudidatiral.

Kapniksemprerezalnapoliniznjegaizrezaltrivzorcesige.Vzorecbelesige(1384),vzetizsredinekapnikavnjegovibazi,jepokazalstarostvečjood350Ka.Drugivzorecbelesige(1383)jebilvzetizvrhabelegajedrakapnika.Datacijajepokazalastarostsige336+197–67Ka.Vzorecplastirdečesige,kisejeodložilanabelosigo,pajebildatiranna356+140–60Ka.Kersestarostiobehanaliziranihvzorcevpribližujetamejimetode,stanapakirelativnove-liki,stempalahkorazložimotudinapakovdataciji,sajjerdečasigamlajšakotbela.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1384 LIPBS3 0,09 0,952 10,512 10000,0

1383 LIPBS1 0,10 10358 0,9659 10000,0 336+197–67

1382 LIPRS2 0,16 10275 0,9733 26,24 362+140–60 356+140–31

Tabela11:RezultatidatacijevzorcevsigestalagmitaizLipiškejame.

DATACIJESIGIZKAMNOLOMOVČRNOTIČEINČRNIKAL

VkamnolomuČrnotičesopridelihvzahodnemdelukamnolomanaletelinavelikovotlino.Njenestenesoobloženessigo,votlina,verjetnobrezno,pajebilapopolnomazasuto.Vreliefunapovršjutejamenibilazaznavna.Jamajebilazapolnjenazostrorobimsortiranimgruščem.Mednjimsobiletudiposa-meznevečjeskaleinvelikikapniki,kisoseodtrgalisstropaalisten.Vbreznusemvzelvzorecsige,kijecementiralagrušč.Vzorecsigejebilvgrušču10mpodsedanjimpovršjem.Venakivišinisemvgruščunašeltudipaleontološkeostanke.Verjetnogrezaspodnjočeljustrosomaha(Gulo Gulo),vendarosteo-loškimaterialšenizadovoljivoobdelan.Starostsige(1260)je211+55–38Ka.

139

VČrnokalskemkamnolomusemvzorčevalsigo,kijecementiralapodor-ne bloke in grušč v zapolnjenem breznu. Brezno je bilo zapolnjeno z rde-čoilovico,posameznimivečjimiskalami,odlomljenimikapnikiingruščem.Medtemisedimentijebilovelikokostivelikihsesalcev.Vzorecsige(2042)jepokazalstarost143±14Ka.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

1293 BABO 0,22 1,07 1,003 100000

1260 CKB 0,171 1,160 0,908 8,920 227,80+53,47–36,54 211,85+55,07–38,00

Tabela 12: Rezultati datacije vzorcev sige iz zapolnjenega brezna v kamnolomuČrnotiče.

DATACIJESIGIZKOROZIJSKORAZŠIRJENIHRAZPOK

VcestnihusekihalivkamnolomihnaKrasulahkonaštevilnihmestihvidi-mo korozijsko razširjene razpoke, ki jih zapolnjuje siga. Razpoke in sige znjimisegajopogostodopo-vršja.Analiziralsemvečta-kšnih zapolnitev v cestnemusekupriDivači,Povirjuinpri Sežani ter v kamnolo-mu Lipica. Izbral sem sige,ki so ležale lenekajmetrovpod sedanjim površjem, vkamnolomu Lipica pa tudisige, ki so bile približno10mpodpovršjem.Analizevzorcevsopokazalenapre-cejšnjostarosttehsig.

Slika 84: Korozijsko razširjenerazpoke z odloženimi sigami vkamnolomuLipica.Figure 84: Fissures widened by corro-sion and the flowstone deposited in them.

140

Sige v cestnih usekih pri Divači, Povirju in Sežani so se odložile v do30cmširokihrazpokah,kijihjekorozijskooblikovalaprenikajočavoda.Dabiugotovilzačetekodlaganjasige,semvzelvzorcenajstarejšihplastisige,kisoodloženenaživoskalnestenerazpok.Dvedataciji(2043in2507)stapoka-zalikončnostarostpribližno330Ka.Ostaladvavzorca(2080in2044)pastastarejšaod350Ka,kijemejatemejedatacijskemetode.

LenekolikomlajšisobilivzorcisigeizLipiškegakamnoloma.Sigasejetuodložilavkorozijskorazširjenihrazpokah,kipašenisopopolnomazapolnje-nessigoalipajetakorodirana.Vzelsemvzorceizglobine10m(2080),20m(2078) in 25m (2076) pod površjem. Starosti sige so bile 314+133–61Ka,245+42–31Ka,171+53–37Ka,najstarejšasigapajebilabližepovršju,envzo-rec(2075)pajebilprestarterjepresegelmejodatacijskemetode.

Št.vzorca

Šifravzorca Uppm 234U/238U 230Th/234U 230Th/232Th IzračunanastarostvKa±napaka(±σ)

KorigiranastarostvKa±napaka(±σ)

2043 DAC-P 0,04 1,06 0,971 10000 331+235–71

2044 POV-AC 0,45 1,01 1,061 202,51 preko350

2075 LISTAJA2 0,01 0,33 18.798 4,229 preko350

2076 LISTAJA1 0,13 1,00 0,858 4,142 211+50–340 171+53–37

2078 LIN0-2 0,10 1,08 0,941 5,532 274+40–30 245+42–31

2079 LIN0-3 0,15 1,11 0,988 6,3665 339+129–59 314133–61

2080 PO-AC-SK 0,11 1,044 1,023 7,262 preko350

2507 SETUNEL 0,17 1,097 0,986 25,03 343+109–55 337+110–55

Tabela13:Rezultatidatacijevzorcevsigeizzapolnjenihrazpok.

PREGLEDDATACIJSIGE

Procesodlaganjasigevjamahjenasprotenraztapljanjukarbonatnihkamnin,zatozdatacijosignemoremodatiratinastankasamihjam,lahkopadoloči-mostarostnekaterihprocesovznotrajposameznihjam.Analizevzorcevsigeiz20različnihlokacijvjamahinnapovršjusopokazaletristarostneskupinevzorcevsig.

Večvzorcevjepreseglomejodatacijskemetode,kije350Ka.MedtemivzorcisobilesigaizBrezstropejamepriPovirjuinsigepodrdečimipoplav-nimiilovicamivDivaški jami,kjerjebilavisokastarostpričakovana.Prese-nečajovisokestarostierodiranesigeizspodnjegadelaKačnejameinsigaizPonoravOdolini.Tesigesoerozijskiostankiobsežnihsigovihkop,odloženihv najnižjih, torej tudi verjetno najmlajših dostopnih rovih ponikalnic. Pre-senečajo tudi velike starosti sige v zapolnjenih špranjah nekaj metrov podpovršjemkrasa.

141

Druga skupina vzorcev kaže starosti med 250 in 150Ka. Te sige so seodložilevmindel-riškimedledenidobioziromavtoplejšiOIS7dobipoizo-topskitemperaturnikrivulji.MednjesodijosigaizjamevČrnotiškemkamno-lomu,kjerjesigavezivoostrorobegagrušča.ZnjenopomočjojebilomogočečasovnouvrstititudikostneostankevrsteGulovzačetekriškegaglacialaozi-romavOIS6,sigoizkamnolomatersigoizkamnolomavČrnemKaluinsigeizcestnihusekovinLipiškegakamnoloma.

Enakestarosti(243Ka)sotudisigeprivhoduvDivaškijamo,karkaže,dajebiltakratstropjamevvhodnemdelušeohranjen,jamapazaprta.VrhkapnikaHarambašajeraseldopred176Ka,torejjezraselvmindel-riškemin-terglacialu.Potempasejevbaziodlomil.Kerserastkapnikanaodlomljenemmestuvbazininadaljevala,toverjetnopomeni,dajojezavrlahladnariškadoba,obenempajetedajverjetnonastopilotudimočnejšespiranjesedimen-tovinstemdestabiliziranjepodlagekapnika,kisejezatoprevrnil.Kasnejeserastnatemmestunivečobnoviladoenakemere.Vzroklahkoiščemovstanjšanjusamegastropa inznjimpovezanimi spremembamivprenikanjuvodealivtanjšanjupedološkegapokrova.

Podobnestarosti(241K)sošesigovaskorjaizJazbinevRovnjah,kijebilapoznejekrioturbatnopremaknjena, srednjidel stalagmita iz jamevBorštu(211Ka)insiganapodornihblokihvDimnicah.

Izriško-würmskemedledenedobeoziromaizOIS5sosamotrijevzorci.Majhnoštevilovzorcevtestarostijelahkoposledicavzorčevanja,verjetnejepagrezadejanskomanjšorastsige,karjemordaposledicatoplejše,aboljsuheklime.V tačas sodijosigev spodnjemdeluKačne jame(1258 in1256)terkapnik(1374)vDimnicah.

Majhno je tudi številodatiranihvzorcev izzadnje ledenedobe.Najsta-rejšadatiranasiga(1391) iz tegaobdobja jebazakapnikaJBRTv JazbinivRovnjah,zdokajzanesljivodatacijo43Ka.

BoljvprašljivisorezultatianalizvrstesigizŠkocjanskihjam.Zaradikon-taminacijesigspoplavnoilovicojemožnavelikanapaka.Analizesig(vzorci1310,1306in1262)izŠkocjanskihjamsopokazalestarostimed37in31Ka.Tudi drugi vzorci, ki so pokazali manjšo starost, na primer vzorca 1314 in1309,kažejovelikokontaminacijo.Dvomvpravilnostidatacij–verjetnosoanalizezaradikontaminacijepokazaleprevelikostarost–jeupravičen.

Tretjainnajvečjaskupinavzorcevsigpajemlajšihod20Ka.Velikošte-vilovzorcevvtemstarostnemrazredujepredvsemposledicavzorčevanjainnekažedejanskerazporeditverastisigporazličnihobdobjih.VzorcitehsigizvirajoizJazbinevRovnjah,Mitjinejame,Divaškejame,Kačnejame,Ško-cjanskihjaminMejam.

VjamahvJezeriniinJazbinivRovnjah,patudivDivaškijamisejezačelanovasigotvornafazapredpribližno16Ka.HkratizrastjosigejeprenehalonaplavljatipeščeneilovicevMitjinojamo,natemsedimentupasozačelirastikapniki.Sprvavnjihovirastividimovečpoplavnihfaz.Kasnejesopoplaveprenehale,sajvsiginivečtankihlaminsigespoplavnimpeskominilovico.

142

Kapniki so pred 16Ka začeli rasti tudi na podorih v Mitjini jami in vDivaškijami.KervMitjinijamigradipodornistožeckamenje,kijevtadeljamepripolzelooddrugod,topomeni,daseodtedajpodornepremikaveč.Ustalitev melišča je nedvomno posledica klimatskih sprememb, vendar pamehanizma,kijevplivalnastabilizacijomelišča,nimogočepovsemnatanč-noopredeliti.Prenehanjepremikanjapodornegakonusajelahkoposledicatoplejšeklimeinprenehanjazmrzovanjavtemdelujame.Enakeučinke,sta-bilizacijomelišča,pabilahkoimelotudimočnejšeizločanjesige,karlahko

Slika85:RazporeditevstarostivzorcevmlajšihsigvprimerjavisShackletonovo(1973)izo-topskopaleotemperaturnokrivuljo.Figure 85: Distribution of the ages of analysed younger flowstone samples against the isotope paleotem-perature curve (Shackleton, 1973).

143

tudistabilizirapodorninasip.PodobnojevJazbinivRovnjah,kjersozačelirastivitkikapnikinapodornemskalovju,kigapokrivapoplavnoblato.

VDivaškijamisejezačelaodlagatisiganatankeplastigrušča,kijeod-padelssteninstropa.Novasigotvornafazajenedvomnoposledicaspremembvkemičnihlastnostihprenikajočevode,vzrokezanjepamoramoiskativkli-matskihspremembahnapovršju.

Polegpaličastihstalagmitovsmodatiralitudimasivnesige,kisopoveza-nezdogajanjivponornihjamah.TakšnesosigeizHankejevegakanalavŠko-cjanskihjamahinizMejam.Analiziranisobilivzorcičiste,skorajbelesigepo-rušenegapolstebrapriSwidovemrazglediščuinporušenesigepriTrinajstemslapu.Vzorcastastara11Kaoziroma8Ka.Obedatacijistadokajzanesljiviterkažetanaintenzivnoizločanjesigevtemobdobju,obenempadokazujeta,dajebilžetedajHankejevkanal,podobnokotdanes,širokoodprtpoplavnimvodamReke.VistemčasovnemobdobjusejeodložilatudisigavMejamah.Danespatosigoerodiraponikalnica,kistalnoponikavjami.

Pomembnespeleogenetske ingeomorfološkeprocese lahkorazberemoizsige,kisejeodložilavkorozijskorazširjenerazpokeinjodanesnajdemoplitvopodpovršjemkrasa,kjersesigadanesneodlaga.

Korozijskorazširjenerazpokeinvnjihodloženesigepričajoodvehraz-ličnihprocesih.Prvijekorozijainširjenjerazpoke,drugipakasnejšeodlaga-njesige.Korozijskoširjenjerazpokbimoraloimetipomembenvplivnaobli-kovanjepovršjakrasa,erozijoprstivkrasinvertikalnorazčlenjevanjekrasa.Nasprotnopabilahkoodlaganjesigeplitvopodpovršjemtaproceszavrloinomogočilouravnavanjepovršja.

Vzrokzasprememboprocesajelahkoveč.Povzročijolahkospremembaklimealipadenudacijskopribliževanjepovršjarazpokam.Kopričnovotlinepod površjem komunicirati z atmosfero se v njih zmanjša parcialni pritiskC02,korozijopanadomestiizločanjesige.

Datacijesigizzapolnjenihrazpoksopokazalenadolgotrajenprocesod-laganjavrazpokah,karverjetnoprispevakvelikiuravnanostipovršjaKrasa.

144

POVZETEK

ProučevanjeDivaškegakrasajepokazalo,daspeleogenezenesmemoomejitilenapodzemljeindalahkokraškopovršjerazložimolespoznavanjemspeleo-loškihoblikinpojavov.Ugotovitve,kisemjihnanizalvposameznihpoglavjih,so pridobljene na izbranih, morda tudi izjemnih primerih oziroma jamah.IzbranesobiletudijameizvenobmočjaDivaškegakrasa,vendarlahkoštevilnapridobljenaspoznanjauporabimonaDivaškemkrasupatudidrugod.

Podspeleogenezomoramorazumetinastanekinrazvojjamodrazvojaprvegakanaladopopolnegaizginotjajame,kinastopizdenudacijskimuniče-njemokoliškekamnine.Vsvojemdelusemseomejilpredvsemnamorfološkoanalizojam,dinamikonekaterihprocesov,kijihoblikujejo,inanalizofluvi-alnihjamskihsedimentov.Zarazumevanjesemposkušal,predvsemzanalizosigdatiratiposamezneprocesevjamah.SpeleološkaspoznanjasemuporabiltudizarazlaganjepovršinskemorfologijeDivaškegakrasa,sajsoštevilnereli-efneoblikeposledicainterakcijepodzemnihvotlininpovršja.

Divaškikrasježezelostar,otempričajovelikejameinvelikapodzemnaReka.Jamesonastajalevčasovnemrazponunekajmilijonovlet.Starostinaj-starejšihnisemmogeldoločitispomočjodatacijskihmetod,pačpazupošte-vanjemdenudacijskegazniževanjapovršja,kijenadnjimiodstranilaznatnodebelino kamnine in jame odprla na površje. Te, denudirane, poimenovalsemjihtudibrezstropejame,leženaDivaškemkrasunapovršjuvvišinimed400 in 460m. Ob predpostavki,da je bilo nad njimi, ko so nastale, okrog100mkamnine,indasodenudacijskevrednosti2do6mmnatisočlet,sotejamestareod1do5milijonovlet.Teugotovitvepotrjujejotudipaleomagne-tnedatacijesedimentovizbrezstropihjamnaDivaškeminPodgorskemkrasuterMatarskempodolju.

VenakinadmorskivišinipaležitatudiDivaškajamainTrhlovca.Zaradivelikebližine,rovovpodobnihdimenzijinpodobnihsedimentovsmemozatotuditemajamamapripisatienakostarost.

ŠestarejšajejamaBestažovca.LeživTaborskihgričihpribližno100mnadLipiškimravnikom.ČeniprišlomedravnikomterTaborskimigričidovertikalnihtektonskihpremikov,jetajamašestarejšaoddenudiranihjamnaDivaškem.

V brezstropih jamah analizirani alohtoni sedimenti nedvomno kažejonaodložitevvjamskemokolju.Sedimentesoodložileponikalnicevjamah,kjer se je istočasno odlagala siga, nekatere pa so se odložile v jamah brezsige,mordacelovfreatičnihpogojih.Vrazličnihjamahsoseodložilirazlični

145

sedimenti.Todokazujeobstojvečmanjšihločenihponikalnic,kisoznepro-pustnegaobrobjaponikalivKras.SedimentivpribližnoenakihvišinahpanakazujejonanekofazovrazvojuKrasa,kojeprišlodohkratnegazatrpanjavečjegaštevilajam.

Tudi najstarejši del Škocjanskih jam je ohranjen kot brezstropa jama.1800mdolgadenudiranajamavLipovihdolinahjenastalaobistihgeološkihstrukturahkotnekateridelisedanjihŠkocjanskihjam.

Morfološko kartiranje in identifikacija reliefnih oblik, ki so nastale izbrezstropihjam,jepokazala,dasobilialohtonisedimenti,kijihdanesnajde-monapovršjuDivaškegakrasa,odloženivjamah.Tosoobenemtudinajsta-rejši,ševprimarnilegiohranjenifluvialnisedimentinaKrasu.

Drugopomembnodejstvo je,da sobrezstrope jameodprtenapovršjezaradidenudacijskegazniževanjapovršjainnezaradipodiranjastropov,sajpridenudiranihjamahnisemmogelugotovitipomembnihsledovpodiranja.Tomečenovolučnarazmišljanja,dasojamevotlinevkamnini,kisepočasikot mehurček v gosti tekočini, pomikajo navzgor zaradi rušenja stropa. Izmorfologijedenudiranihjamsedasklepati,dasosedostopnejamepotem,kojihjezapustilvodnitok,kijihjeoblikoval,lemalospremenile.Močnopasejepreoblikovala,predvsemznižalo,površje.

Taugotovitevveljatudizavhodnabrezna.Verjetnoseprivečinibrezenhitrejeznižujepovršje,kotserušijosteneinstropbrezna,inhitreje,kotseustvarjalijakastadepresijaokrogbrezna.Verjetnopritempomagatudiizlo-čanjesige,kilahkopodiranjestenbrezenpopolnomazavre.

Čepredpostavimo,dasosenekatereoddenudiranihjamzrušile,pasemoramovprašati,vkakšnopovršinskoreliefnooblikosespremenijojamskipodori,kojihdosežeepikraškadenudacijskafronta.Tovprašanjeostajaod-prto,sajnaDivaškemkrasunisemnašeldobroohranjenihprimerovtakegarazvoja.

Vdenudiranihjamahsoseohranilisedimenti,prodi,peski,patudiilo-vice.NaDivaškemkrasujenjihovaprostorninaznatna,tisedimentipapred-stavljajovelikdelnapovršjuohranjenihsedimentovoziromaosnovezanasta-nekprsti.Obstojsedimentovnapovršju,kjerjedanesgladinaRekepribližno220mpodpovršjempravpodenoodtakšnihjam,pakaže,dajevertikalnospiranjevkrasubodisizeloneenakomernoalipanepomembno.Deleždenu-diranihjamjevpovršjumajhen,lepribližno0,1%odcelotnegapovršja.Kljubtemupatopomenikarpribližno30.000m2površine.

Kjerbrezstropejameprerežepoševnopovršje,sejamenormalnonada-ljujejosstropom.Prehodiizbrezstropihvnavadno,ssedimentizasutoalipatudipravo,odprtojamosohitri.Takšnejamesobilerazgaljeneprigradbenihdelihnaavtocesti,nadaljevanjedenudirane jamenapovršjupred jamskimvhodompa lahkovidimopriDivaški jami in jamiBestažovci.Tako so tudinastankijamskihvhodovpovezanizdenudacijskimzniževanjempovršja,po-znavanjetakšnihprimerovpanamomogočapovezatištevilnekraškepojaveinoblikevenotnikraškigeomorfnisistem.

146

V jami Bestažovca lahko opazujemo zapolnitvene procese, zlasti pa iz-razitepojavepolzenjasedimentavrovu,krioklastičnokrušenjesteninpoli-gonalnatla.Tepojave jemogočedatiratispomočjoneolitskekeramike,kijonajdemona tlehvrovu.Tako lahkočasovno indimenzijskoopredelimopomembenmlajšiprocesvjami.

ŠkocjanskejameinKačnojamojeoblikovalaistareka,vendarpaseobejamimedsebojmočnorazlikujeta.Vzrokjevrazličnigeološkizgradbi,pred-vsempavgradientuvpodzemlju.

NastanekinoblikovanjeizjemnihoblikterdimenzijŠkocjanskihjamjeomogočilaposebnageološkastruktura.Jamajenastalavneplastovitihapnen-cih,kijihprekinjajotektoniziranelezike.Paketineplastovitihapnencevmedlezikamisodebelido30m,glavnipaket,vnjemsonastalevečjedvorane,pajedebel125m.DrugapomembnastrukturasorazpoklinskestrukturevsmeriS–J.

ZaŠkocjanskejamesoznačilnitrijetipivotlin:freatičniinparagenetskirovi,globokikanjonitervelikedvoraneinudornice.

Prvirovisoserazviliobtektoniziranihlezikahinrazpoklinskihconah.Podvplivomgradienta,kijebilusmerjenprotizahodu,jeRekaprvotnispletmajhnihrovovzobhodi,paragenezoinvrezovanjipreoblikovalavsistemro-vovzvelikimieliptičnimiprofilivvišinipribližno320m.Roveoblezikah,kileževrazličnistratigrafskivišini,sopovezaliboljalimanjnavpičniroviinbre-znavprečnihrazpoklinskihconahoziromavconahfreatičnihdvigovalispu-stov.Sočasnosonatehmestihzačelenastajatiogromnedvoraneinudornice.

Kasnejšeznižanjegladinevodevkrasunizvodnojesprožilomočnovre-zovanjeternastanekpodzemnegakanjona.Morfološkeznačilnostirovov,intipisedimentovvrovihinprimerjavazvišinamivKačnijamipotrjujejotakrazvojjam.Nemoremopaabsolutnodatiratiposameznihrazvojnihfazjameoziromapovezatile-tehsklimatskimispremembamivpleistocenu.

Kačnajamakažedrugačen,zaKrasboljobičajenrazvoj.Zanastanektejamejebilonavoljovečinicialnihstruktur.Sedajdostopnajamaimarovevtrehvišinah,jamapajeobizjemnihpoplavahskorajvcelotizalitazvodo.

Rekasev jamiraztekavrazličnesmeri,glavniodtok jeusmerjenprotiseverozahodu,nižjevodeprotijugozahodu,najvišjepaceloprotijuguJ.OdKačnejamenavzdolzatonesmemovečpričakovatienotnegatokaReke,am-pakširokoconozrovivrazličnihvišinah.

Vjamijevečobmočijintenzivnegapodiranja.Natehmestihsonastalevelikedvorane,napovršjunadjamopatrivelikeudornice.Vvsehprimerihseizkazuje,dajezapodiranjepomembnatektonskapretrtostkamninevzdolžrazpoklinskihconvsmeriS–J.

ZrazvojemobehjamjenaDivaškemkrasupovezanatudiizrednagostotavelikih,očitnoudornihdolin.Skupnapovršinavrtačinudornicpredstavlja11%skupnepovršineizbranegapovršja.Odtegazavzemajovrtače7%,udor-nicepa4%skupnegapovršja.Velikovečinopovršja,kar88%papredstavljajonerazčlenjene,uravnanepovršine.

147

Čepravzavzemajovrtačedvakratvečpovršjakotudornice,pajeprostor-ninaudornicvelikovečjakotprostorninavrtač.NajvečjaudornicaRadvanjima 9.000.000m3 prostornine, Martelova dvorana v Škocjanskih jamah pale2.100.000m3.Skupnaprostorninaizbranihudornicznaša38.000.000m3,skupnaprostorninavrtačpale6–10.000.000m3.

OpazovanjaraztekanjavodevobmočjuKačnejameternihanjagladinekraškevodevjamahzapreko100mnamomogočajorazumetitudirazporedi-tevinnastanekudornic.Raztekanjevodeomogočasočasnonastajanjeudor-nicnadmrežastorazporejenimiaktivnimikanali,kileževrazličnihvišinah.Ker so prostornine udornic za red velikosti večje od prostornine največjihznanih dvoran, lahko predpostavimo, da udornice ne nastanejo z enostav-nimudoromnadvotlino,ampakrastejoobsprotnemodstranjevanjupodrtekamnineinzzraščanjemvotlin.Tosomesta,kjerjeprihajaloalipašepri-hajadodviganjavodeinmočnekorozijeobrazpoklinskihconahmedrovi,ki leže v različnih višinah. Podiranje pospešuje tudi prenikajoča agresivnavoda,sigatvornapalahkoproceszavrealiustavi.Nastajanjeudornicjetorejdinamičenspeleološkiproces,nelezgoljrušenjekamnine,kibigadoločalelemehaničnelastnostikamnine.

Primerjavadeležapovršinnerazčlenjenegapovršja inpovršinovrtačinudornicnampokaže,dajeuravnavanjepovršjavtemdeluKrasadominantengeomorfološkiproces.Takouravnavanjepamordalahkopovežemossigami,kisoseodložilevkorozijskorazširjenerazpokeplitvopodpovršjeinjihlahkovidimovvsehcestnihusekih.Pomembnisospeleološkiprocesi,kiomogočajonastajanjevelikihudornic.Polegudornicpasopomembenelementvpovršin-skimorfologijiKrasatudidenudiranejameinvhodivjame.

Datiranje sig iz jamter sig spovršja zmetodo230Th/234U jepokaza-lonekajznačilnostirastisigenaKrasu,kipasopredvsemodrazklimatskihspremembinnespeleogenetskihdogajanj.Večjideležmladihsigmedvzorcijeposledicanačinavzorčevanja innekažedejanskerazporeditve rasti sigepo različnih obdobjih. Velik del analiziranih vzorcev sige je presegel mejodatacijskemetode350Ka.Medtemivzorcisobile:sigaizdenudiranejamepriPovirju,sigeizkorozijskorazširjenihrazpokplitvopodpovršjem,patudisigapodrdečimiilovicamivDivaškijami.EnakestarostipajebilatudisigaiznajnižjegadelaKačnejame,kjersejelahkoodložilale,čeRekaskozitadeljamenitekla.

Vzorcidrugeskupinesostarimed250in150Ka,insobiliodloženivme-dledenidobiM/RoziromaOIS7.TestarostisopokazalivzorcisigeizbrečevČrnotiškemkamnolomu,vzapolnjenihrazpokahvLipiškemkamnolomuinsigeprivhoduvDivaškojamo.EnakostarjebilvzorecsigoveskorjeizJazbinevRovnjah,kijebilakasnejekrioturbatnopremaknjena,stalagmitizjamevBorštuinsiganapodornihblokihvDimnicah.

Iz medledene dobe R/W so le trije vzorci. Majhno število vzorcev testarosti je lahkoposledicavzorčevanja,mordapagrezadejanskomanjšorastsige.

148

Majhnoštevilodatiranihvzorcevjetudiizzadnjeledenedobe.SemsodisigaizbazekapnikaJBRT,sprecejzanesljivodatacijo43Ka.Zaradikontami-nacijesoboljvprašljivirezultati,dobljeninasigahizŠkocjanskihjam.

Največjaskupinavzorcevsigepajemlajšihod20Ka.Vzorcisigeizvirajoiz JazbinevRovnjah,Mitjine jame,Divaške jame,Kačne jame,ŠkocjanskihjaminMejam.Velikoštevilovzorcevvtemstarostnemrazredujepredvsemposledicavzorčevanja.Večinakapnikov,kisemjihanaliziral, jezačelarastipredpribližno16Ka.VjamahvJezeriniinJazbinivRovnah,patudivDivaškijamijehkratiprenehalonaplavljatipeščeneilovice,prenehalapasosepre-mikatitudinekaterameliščavjamah.Tokaženapomembneklimatskespre-membe,verjetnopovečanjevlažnostiintemperaturenapovršju,vpodzemljupanazačetekholocenskesigotvornefaze.

149

THESPELEOGENESISOFTHEDIVAČAKARST

SUMMARY

INTRODUCTION

TheDivačaKarstistheSEpartoftheKarstplateauofWSlovenia.AttheedgeoftheKarstbelowŠkocjan,theRekafallsintotheŠkocjanskecaves,whiletherestoftheterritoryiswithoutsurfacewaterflows.CollapsedolinesandlargecavesinwhichitispossibletofollowtheundergroundcourseoftheRekaareproofofahighlydevelopedandoldkarstforoveracentury,provokinggreatinterestamongkarstresearchersandspeleologists.

InthisworkIhaveattemptedtodefinethespeleologicalsignificanceofthelargercaves,denudationcaveremnants,cavesedimentsandcollapsedoli-nesinthisKarst.Thecavesaccessibletomanaremerelyfragmentsofvariouscavesystems,andthusmorphologicallyverydiverse.Iexaminedselectedca-vesinTheDivačaKarst,andothersinthevicinity.Iselectedonlycavescon-tainingimportantinformationonthespeleogenesisoftheareaunderstudy.

IcarriedoutfieldworkandlaboratoryworkattheKarstResearchInstitu-teattheScientificResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts(ZRCSAZU)aspartofdoctoralresearchentitled»SpeleogenesisoftheKrasplateau«(1994–1998)supervisedbyProfIvanGams.Animportantsour-ceofinformationwastheanalysisofcavesediments,especiallythedatingofflowstone,whichIanalysedattheDepartmentofGeologyattheUniversityofBergenaspartoftheSPEPproject.

Iwouldliketoexpressmygratitudefortheassistancegiventomebymysupervisorprof.IvanGams.IwouldalsoliketothankProfStein-ErikLauri-tzenforhelpindatingflowstone.IthankallmycolleaguesattheInstitute,aswellascaversfortheirexpertadviceandilluminatingconversations.

SPELEOLOGICALANDMORPHOLOGICALANALYSESOFDENUDEDCAVES

TheloweringofreliefintheKarstmayexposecavesthathaveformeddeepbeneaththesurface.Assuchcavesappearonthesurfaceduetodenudation,wemaycalltheirremainsdenudedcaves.Acaveceilingwillbethefirsttoberemovedbydenudation,whichiswhytheyarealsocalledunroofedcaves.Such caves are frequently found in The Divača Karst, as elsewhere in theKarst,andareasignificantmorphologicalelementofkarstrelief.

150

Researchintokarstdenudation(Gams,1962;Jakucs,1977;Ford&Willi-ams,1989)hasshownthatthegreaterpartofthecorrosioncapabilityofper-colatedprecipitationwillbeusedintheupperkarstzone.Realkarstloweringhasbeendemonstratedwiththeaidofamountsofcarbonatesremovedfromkarst catchment areasbywater flow (Gams, 1962), standard tablets (Gams1985,1996)ormicrometermeasurements(Cucchi&Forti,1985;Cucchi&Forti&Marinetti,1997).KarstdenudationofTheDivačaKarstreliefwouldthusbe20–60meverymillionyears.

Ithasbeenusualforresearcherstoexplainflowstoneonthereliefbythecollapseofcaves.Undergroundcaveswouldthusappearonthesurfacebycollapse,meaningthroughaspeleologicalprocess,whilethecaveareawouldtravelupwarduntilitreachedthesurface.Researchershavefoundsediments,allogenicrubbleorsandonthesurfaceofTheDivačaKarst.Thesesedimentsarethoughttohavebeendepositedbypre-karstsurfaceflows(Marussi,1941;Melik, 1961; Radinja, 1967,1974, D’Ambrosi, 1965). They are preserved inkarsthollows,widenedcracksorshafts,butarethoughttoberesedimentedtotheselocationsatalaterperiod.

Somequartzsandorallogenicsedimentlocationswerelaterdescribedascaves,butwithout speleologicalorgeomorphologic investigation(Pleničar,1954;Habič,1987,1993;Gospodarič,1984).

We mapped the relief of The Divača Karst and searched for traces ofunroofed caves. The criteria for the identification of unroofed caves wereasfollows:largemassesofflowstone,stalactitesandstalagmites,fluvialandautochthonoussediments,andsomesedimentstructureandmorphologicalcharacteristicsoftherelief.Ofthevariousunroofedcavesfound,wedescribethreecharacteristicexamples:anunroofedcaveatPovir,theunroofedcaveofLipovedolineandanunroofedcavefromRadvanj.

UNROOFEDCAVEATPOVIR

Highwayconstructorsfounda10mwideand320mlongareaoflessergeo-mechaniccharacteristicsinthevicinityofthevillageofPovir.Asthetoplayerofsoilandthesedimentsbeneathitwereremoved,itbecameclearthatanoldcavetunnel400mabovesealevel,reachedbytheloweringofthereliefthroughdenudation,hadbeenexposed.Thetunnelhasverticalwalls,andevenoverhanginginsomeplaces.Tracesofflowstoneformationsinthecaveenvironmentarepreserved,whiletheceilingismissing,promptingthenameunroofedcave(Mihevc&Šebela,1995;Mihevc,1996).

Wallnotches,moreorlesshorizontalsemi-circularcavitiesformingatthelevelofthewaterbodysurface,arethemostnotableofthecavefeatures.Scal-lopsarealsopreservedinsomelocations.Theaveragescallopsizewas2to3cm.Scallopsofthissizedevelopbesidewaterflowsofapproximately1ms–1(Curl,1966).Thescallopsindicatethatthewaterflowedinasouth-eastdirection.

151

Partsofthecavewallwerecoveredbyflowstone,whilecorrosioninthedirectvicinityremovedthemoreorlessthicklayerofrock.Inlocationssuchas this, it ispossible tomeasure theamountof corrosion from theperiodwhenthecavewasfilledwithsediment.Surfacecorrosionremovedonlyafewcentimetresofthesurfacelayerofrockfromthecavewalls.Thewallsweredamagedbycorrosiontoahigherdegreeonly intheplaceswhereverticalpercolationwasmorepotent, and is revealedby thepenetration ofbrownsurfacesoilintocavesediment.Thecavealsorevealeddamagetoitswallsca-usedbythecavenearingthesurface.Thisisnoticeableinthehigherdensityoffissuresfilledwithredloamandwidenedbycorrosionintheuppersectionofthecavewalls.

The cave was completely filled with allochtonous sediment (Mihevc &Zupan-Hajna1996).Brownsoiloncarbonatebedrockorredzinawasonthesurface,followedbya0.5mto1mthicklayerofchromiccambisol(2.5YR3/3).Thesepassedintoclasticsediment,loam,sandandrubblewithacha-racteristieyellow-browncolour(10YR5/6).

Non-carbonate flysch sandstone rubble prevailed in the pebble fracti-on.Thelargestpebblehada25cmlongeraxis,althoughmoststoneswerearound5cm.Stones,eventhelargestones,arelocatedinflintysand,mostprobablydevelopingfromthedecompositionofsomeoftherubble.

Sandofayellow-browncolourwasfoundintheformoflens-likebodiesorlamellaeinloam,intherubble,orseparately.Intheuppersectionofthecross-section,theircolourshiftedtored-brown(2.5YR4/8).Thesandiscom-posedmostlyofsilicategrains(97%ormore);othermineralswerefoundonlyintraceamounts.Theloaminthecaveismixedwithlayersor lensshapedclustersofsandandalsorubble.Aspecialcharacteristicoftheloamis thestronglywrappedsedimentationstructures,indicatingintensivekneadingofplasticsedimentfollowingthedepositionperiod.

Flowstonewaspreservedinthecaveintheformofcrusts,massiveflowsto-nedomesandsolitarystalagmites;wealsofoundsomebroken-offstalactites.The flowstone sample was dated using the 234Th/230U method but the ageexceeded350Ka(thelimitofthismethod).Weidentifiedsomemoredenu-dedcavesonaerialphotographsintheinfraredspectrumrangedosetotheunroofedcave.Onthephoto,thecaveappearsasanelongatedlighterbeltindicating thicker sediments and soil; therearealsoabundantbushesandtreesonthesurface.

Asinkingriverflowthroughthecavetransportedlargepiecesofrubble.Judgingfromtheirsizeandthehighproportionoflargesandstonerubble,waterflowratevariedfromafewtensofl/stoafewm3/sandthereliefenergyofthesurfaceriverandthekarstwashigh.Thesinkingpointoftheriverwasnearby.Todaythesurfacearoundthecaveislevelledandsuchrockcannolongerbefoundinthevicinity.

Thedevelopmentofstalactitesandstalagmiteswasinterruptedseveraloftimesbyphasesoferosionandfilling.Thecavewasfinallyfilledwithfluvial

152

sediment.Thisprevented the furthergrowthof flowstone,ceilingcollapseandcorrosion fromreforming thewalls.The cave ceilingbecame thinnerabovethefilledcave,finallydisintegratingintoindividualblocks.

TheageoftheunroofedcaveatPovircanbedeterminedbykarstdenuda-tion.Withtheassumptionthatthecavedevelopedatadepthof50–100mandthepresupposeddenudationrate,itsageis750,000to5millionyears.Thiswouldagreewith somepaleomagneticdatingof sediments inDivaška jamacave,TrhlovcaandthedenudedcavenearDivača(Bosak&al.,1998,1999).

TheageoftheunroofedcaveatPoviridentifiesthetimewhenthewaterlevelintheKarstdropped.TheReka,whichflowsthroughKačnajamacave180mabovesealevel,islocated1200mfromtheunroofedcave,butisalsolocated220mlower.

UNROOFEDCAVEINLIPOVEDOLINE

The largest unroofed cave in The Divača Karst is located on the surfacenortheastofŠkocjanskecaves,namedaftergreatnumberofdolinesLipovedoline.Themappingofthesurfaceshoweda1800mlongseriesofelongated,stretchedoutdolines450mabovesealevelandinterconnectedwithouthigherthresholds.Thebottomsofthedolinesare5mto10mbelowtheleveloftherestofthesurface;thedepressionsare20mto30mwide.Multi-colouredchert rubble, yellow-red sandy loam and massive flowstone were found atthebottomofthedolines.Thedenudedcavepassageforksinanumberofplaces.These side tunnelsalsocontain flowstoneandallochtonous fluvialsediments.

Inthewesternpartofthisunroofedcave,inoneoftheLipovedoline,quartzsandwasextracted,duringwhichalargeamountofflowstoneandalargestalactitewereexposed.Thestalagmiteandthesedimentsweredescri-bedbyPleničar(1954),whoalsodescribedthecaveasbeingformerlysmallandlocatednearthesurface,withacollapsedroof.

TheunroofedcaveinLipovedolineissimilartoŠkocjanskecavesinitsdimensions,asthewidthofthetunnelwasinsomeplaceslikelytobemorethan20m.Judgingbythemassivestalagmiteandflowstone,theceilingwasatleast10mthickandatleast500mabovesealevelduringthetimeflowsto-newasdeposited in thecave.Deposited flowstonewas thencoveredbyanallochtonousfluvialsediments.Aroughestimatewouldbethattherearestiliapproximately45,000m3ofcavesedimentspreservedinthecave.

AlargerpartoftheunroofedcaveinLipovedolineliesnorth-eastofŠko-cjancaves.ThispartevencrossesabovethenorthernpartofŠkocjancaves,wheretheRekaflowsat214mabovesealevel.Despitethis,therearenovisi-bleeffectsoflower-lyingcavegalleriesonthesurface.TherearesedimentsinthedenudedcaveandtherearenohollowsindicatingstrongwashingofthesedimentsintothepartsofŠkocjancavesbelow.

153

UNROOFEDCAVEINRADVANJ–THECONTINUATIONOFDIVAŠKACAVE

ThewesternslopeofalargecollapsedolineRadvanjcutsthroughacavefilledsedimentat390–450mabovesealevel.Thesedimentsarecomposedofyel-low-brownloam,sand,multi-colouredchertrubble,andmassiveflowstone.Basedontheslopeofstretched-outfluvialsedimentandflowstone,wecanassume thatagalleryat least20mwideand15mhighwasdenuded.Thedimensions,typesofsedimentanddirectionpointtothecavelikelybeingacontinuationofthenorth-easternextremityofDivaškajamacave.

Divaška cave is a 600m long gallery lying 356–390m above sea level.Fromtheentranceandinanorth-eastdirection,Divaškajamacaveisfilledwithyellow-brownandredloam,andmassiveflowstone.Inthesamedirec-tion,400mnorth-east fromtheentrance,at thesamelevelastheRadvanjslope,similarsedimentisexposed.Theproximity,similartunneldimensionsandsedimenttypemakeithighlypossiblethatthedenudedcaveinRadvanjisthecontinuationofDivaškajamacave.

DespitebeingafrequentandnotablemorphologicaloccurrenceintheKarst,denudedcaveswerepreviouslyoverlookedinmorphologicalandspele-ologicalKarstresearch.TheappearanceofdenudedcavesintheKarstmeansthatKarstdenudationisafasterprocessthancavepassagedisintegration.

Passagebreakdownandconsequentlargecollapsedolinesarelimitedtoonlyafewzones.Mostcaveswilldisintegrateonlyaftertheyarereachedbythedenudationfrontofthesurface.

Cavesandunroofedcavescanbefoundinthesamelocationandatthesamesealevel;theyareobviouslyofthesameage.Thelevellingofthereliefduetodenudationorreformationofcavesarespeleologicalphenomenathatmayoccurasthreeseparatemorphologicalcategoriesofrelief:

– asunroofedcaves, formeddue to reliefdenudationdisintegrating therockabovethecave;

– ascaveentrances,whichareanintersectionofthecaveandthedenuda-tionsurface;

– orascollapsedolines,forwhichthemainreasonfordevelopmentisthecollapseoftheundergroundcaves.

BESTAŽOVCA–ANEXAMPLEOFSPELEOGENESIS

WestofTheDivačaKarstlietheTaborskigričihills.Withinthemareanum-berofhorizontalcavesapproximately500mabovesealevel.Thesecavesarethehighest-lyinghorizontal caves in theKarst.Bestažovca is the largestofthem.

Thecaveformed475mabovesealevelinbeddedandmassiverudisticlimestone.Bedding-planesareclearlyvisibleandsomeweretectonised.East

154

ofthecaveliesa70mwideandupto25mdeepcollapsedoline,withverti-cal20mhighwalls,atthefootofwhichliesthecavePerkovspodmol.Onagentlyinclinedslopeunderthecaveandapproximately40mwestofthecaveentrance, is theedgeofdolinaBestažovca, thebottomofwhich is located426mabovesealevel.

Thecaveitselfiscomposedoftwodistinctmorphologicalunits:theen-tranceroomandtheinnermaintunnel.TheEntranceroomhasanalmostcircularfloorplan;itsbottomisasedimentcone.Therockinthesedimentconeshowssubcutaneouscorrosionforms,provingthatitwasdepositedthereinrecentcenturies.Theedgesoffloorsintheroomarecoveredbypiecesofflowstone,especiallybroken-offpiecesofstalagmites.Stalagmitepiecesandflat flowstone inonepartofa room indicate frost shattering, shiftingandsorting.Theseprocessesdidnotactonthenewerrockdepositedinthecave.

Themainpartofthecaveisagallerymorethan150minlength,lyinginaneast-westdirectionandupto5mhigh.Primarytunnelwallsformedinphreaticconditionsarepreservedtoaheightof35minthemiddlesection.Thegalleryisapproximately12mwideandupto4mhighinthissection;a layer of sediment, thickness unknown, covers the floor. Wall niches andceilingpocketsarepreservedinthissection,pointingtoeitheraformationinthephreaticzoneoralaterreformationwithsediments.Insomepartofthissectionofthetunnel,rocksupto15cminsizehavefallen.Disintegrationsurfaces,whicharenotstructurallyconditioned,canbeclearlydistinguishedfromthesmoothphreaticsurfacesandareprobablytheconsequenceofge-lifraction.

Largeblocksofrockhavefallenfromareasinbothendsectionsofthetunnel,whererockistectonicallyfractured.Breakdownblocksshowstructu-raldisintegrationsurfacessuchasbedding-planesorfissures.

Blocksofrocks,measuringoverametre,andmoreflowstoneareonthefloorinthewesternpart.Inthissection,massiveflowstone(thicknessover3m)alsoformspartoftheceiling.Theflowstonewasobviouslydepositedontosediment,whichbasnowbeenremoved.

Intheeasternpart, themaintunnel isblockedwithrocksmixedwithloam,soil,bonesandNeolithicpottery.Thefloorplanofthissectionofthetunnelends5msouthand9mbelowtheextremepointofthecaveatPerkovcliff.ThereisnodoubtthatthesedimentoriginatedfromPerkovspodmolcliff.

Themaintunnelflooriswhollycoveredwithclasticsedimentofvaryinggranulationandstructure.AtalusconeatthefootofPerkovcliffproducesrockmixedwithloam,soilandNeolithicarchaeologicalremains.Theangleofthesedimentortunnelflooris20–30°.Insomeplacesonthetaluscone,tallstalagmiteshaveformed,thetallestonebeingapproximately50cmhigh.The talus cone reaches into the tunnel,where the inclinationof the floorfallsrapidlyto5°.Sedimentgranulationalsochangesinthisarea.Loamyandsandysedimentprevailsdownwardsinthetopfewcentimetresoftheupper

155

layer.Beneathitismostlysharp-edgedrubble.Themaincharacteristicofthefloorinthispartofthetunnelisthehighdegreeoftraversalalignmenttothetunnelandtheeveninclinationoftheflooralongsidethetunnel.Onthenorthernsideofthetunnel,layersofcharcoalandash,probablyNeolithic,areexposedinthearchaeologicalprobeprofile.Sticklikestalagmitesalsogrowonthesesediments, thelargestofthemupto180cmhigh.Thereisalsoapolygonalfloorinthetunnel.Duetothelargelimestoneblocks,thepolygonsareofanirregularshape.Onehundredandtwentymetreseastoftheentran-ceintoBestažovca,onthesouthernsideofthe70mwideandapproximately25mdeepcollapsedoline,liescavePerkovspodmol.Thenorthernslopeofthecollapsedolineisgentle,whilethesouthernedgehasverticalwalls,atthefootofwhichisthe30mlongcave.Itsceilingisupto10mhigh,thewallsaregenerallynotdisintegrated,anddetailedinspectionrevealeddisintegrationandgelifractionforms.

Theflooriscoveredwithgravel.Thelowestpointis476mabovesealevel,oronly9mabovetheextremeeasternpartofBestažovca.

Approximately50mwestoftheentranceintoBestažovca,thedipoftheslopeincreases.DolinaBestažovcaisdepressedintothesteepersectionoftheslope.Thedolinaiselongated;the150maxisliesinaneast-westdirectionandthe110maxisinanorth-southdirection.Theupperboundariesofthedolinaare470mandthelower429mabovesealevel.Theslopeunderthedolinaisevenandsmooth,continuingevenlyintoalower-lyingplainapproxi-mately370mabovesealevel.

Theslopesofthedolinaarerocky,withtheexceptionoftheeasternslo-pe,wheremassiveblocksofcrystallisedandbeddedflowstoneandabeltofyellow-brownloamareexposedtothesurface.Thisflowstoneistheremnantofflowstonepiles.Theyarestilllocatedwheretheyformed.Laminatedloamisundoubtedlycavesedimentthatcoveredtheflowstonecompletelyandfil-ledtheformercaveuptotheceiling.

Basedonwidelydiffusedloamandflowstoneinthedolina,weconcludethatthesedimentfilledacavepassagemorethan10mwide,thecontinuati-onofBestažovcacave,at430–450mabovesealevel.

SPELEOGENESISOFBESTAŽOVCACAVE

Themorphologyandpositionofindividualcavesectionsexplainonlysome,mostly younger,phenomenaof speleogenesis in thedevelopmentofBesta-žovcaand,indirectly,themorphogenesisofapartofthesurroundingrelief.

TheentrancechamberintoBestažovcaisconnectedtotectonicallyda-maged rock, which underwent vertical movement in the vadose zone. Themaincavetunnel,whichisaccessiblefrom445–460mabovesealevel,couldhave formedwhenwater in largequantities flowed throughat thisheight,which is approximately 400m above the present flow of the underground

156

river.Theaccessiblesectionofthepassageformedintectonicallyundamagedbeddedlimestone.Fractures,fissures,cavesofverticaldevelopment,collap-singandflowstonehaveoccurredatbothends.Themaingallerywas,attheend of its development, probably completely, or at least mostly, filled withfluvialsediment.Thissedimentwaslatertransportedfromthegallerydown-wardsandthroughtectonicallydamagedlimestoneintheentrancezoneoftheeasternroom,orelseitsliddownwardsthroughthetunneltowardsdoli-naBestažovca.ThemainBestažovcagallerycontinuesinthesamedirection,dippingtowards thewestand into theslopeofdolinaBestažovca,which isapproximately440mabovesealevel.Here,onthedolinaslopeandatahei-ghtof465m,areflowstoneandloamysediments.Intheeasternpartofthecave,endingunderthePerkovspodmol,thecavefloorisataluscone,obvio-uslyoriginatingfromPerkovspodmol.

The origin and age of the talus cone can be determined by pieces ofNeolithicpottery.Theypointtotheintensiveslidingofgravel,whichcomple-telycutoffconnectionsbetweenthetwocaves.Gravelsedimentinthelevelbottomofthemaintunnelalsoslid,asapolygonalfloordevelopedonthelevelsection.

Thereasonfor thecoolingof thecavewasprobably thecirculationofcoldairthroughPerkovspodmolandintothepresententrance.FireplacesweremadeinthecaveintheNeolithicoranotherperiod,whenthecavewasaccessiblefromcavePerkovspodmol.Itisjustifiedtoassumethatthefloorofthemaintunnelformedearlier,maybeattheendofthePleistocene.

Thecirculationofcoldair,andthecoolingofthecaveassociatedwithit,ceasedwhengravelfromPerkovcliffcutoffthepassagebetweenthecaves.Thereasonforgravelslidingtoagreaterdegreemaybefoundinthemorehumidclimate.Cavefloorshavenotmovedsincethen;thisisprovedbythepresenceofthinstalagmites.

CAVESYSTEMOFTHEUNDERGROUNDREKARIVER

TheRekaisthelargestsubterraneanriverintheKarst.Itsmeanflowrateis8.95m3/s(maximum387m3/s).TheRekacanbeobservedundergroundaf-teritdisappearsthroughasumpinthenorthernpartofcaveŠkocjanskejameandre-appearsafter900minthe12kmlongcaveKačnajama.WelimitedthestudyalongReka’sundergroundflowtotheŠkocjanskeandKačnajama.Becauseoftheircombinedpassagelengthof18kmanddepthof270m,bothreflectthedevelopmentofcavesinthispartoftheKarstverywell.

157

ŠKOCJANSKEJAMECAVES

Škocjanskecavesdevelopedinacontactareaofcretaceousthick-beddedru-distic limestone and Palaeocene thin-bedded dark limestone (Gospodarič,1993). The following were important in the development of the caves: thestructuralcharacteristicsoftherock;andthe15–125mthickpacketsofun-damagedrockbetweentectonisedbedding-planes(Knez,1996).Mostprima-rytunnelsdevelopedalongthese,andthisstructureisalsomorphologicallydistinctonthesurface.Smalldolines,andoccasionallydenudedcaves,for-medinplaceswherethetunnelsemergedonthesurface.

Fracturesanddistinctfracturezonesaretheothersignificantmorpho-logical elements. Fissure zones (north-south and northwest-southeast) aremorphologically and speleologically significant (Gospodarič, 1983; Šebela,1996).Thesezonescanbeuptoafewdozenmetreswide.

TheRekaflowsthroughmostoftheŠkocjanskecaves.Theriverentersthecaveatanaltitudeof317m;intheMartelovadvoranaroom,itis214mabovesealevel(i.e.103mlower).TheReka’sflowrateduringthelowestwatertablelevelisaround50l/s.Anincreaseinflowratewillbereflectedintheriseofthewatertablelevelafterindividualobstacles,mostlylessthan10m.Floodsusually reachup to30m.The largestknown flood in thepreviouscenturyraisedthewatertablelevelto346mabovesealevel(i.e.by132mintheMartelroom).

Škocjanskecavesarecomposedofphreatictunnels,andgravitationalorparagenetic reshaped galleries. The proto-channels developed in phreaticconditions,formedalongtectonisedbedding-planes.Betweenthetwo,wateralso followed other tectonic structures, vertical fractures in fissured zonesrunningmostlynorthtosouth.Thewaterflowdemandedahighdegreeofphreaticrisingandfallingbetweenindividualbedding-planeswhich,intheareaofthechambersSvetinovadvoranaandMüllerjevadvorana,isapproxi-mately175m.Thus,phreaticshaftsdevelopednexttothefissurezonesandarepreserved in theareaof theRudolfovaandMüllerjevadvorana.Largequantitiesofwatercouldflowthroughallthesetunnels.Meanwhile,rubblewastransportedthroughwatertablecaves,todayfoundhigher,forinstanceinthedenudedcaveinLipovedolineatanaltitudeofaround450m.

Wecanconcludefromtheshapesofcavetunnelsthatalongperiodfol-lowedwhenthepiezometricwatertablewas340–300mabovesealevelandthegradientwasinasouth-westdirection.TheRekaadaptedtotheseconditi-ons,formingnewlargetunnelsbyparagenesis,bypassingandentrenchment.ThelargetunnelsoftheareaofMahorčičevaandMariničevajama,theTo-minčevajamaandtheSchmidlovadvorana.TheTihajamapassageandtheupperinitialpartofHankechannelalsodevelopedatthesamewaterlevel.TheReka’sgradientinthesetunnelsislow,whichiswhytheflowdepositedsedimentandlevelledtheceilingaboveitbyparagenesis.

158

In the furtherdevelopmentofŠkocjanske jame,potent cuttingprevai-led,thereasonforitlyingoutsideofthecaves.CuttingoccurredfirstinthechamberMartelovadvorana,theninthecanyonHankejevkanal,whereitcutto80m;theotherpartsofthecavefollowedtoo.Theleastcuttingtookplaceintheeasternpartofthecave.Insomelocations,theRekaformedbypassesandreshapedoldphreatictunnels.

VastroomsareaspecialcharacteristicofŠkocjanskejame.TheyprobablydevelopedwhentheRekacutintothezoneofphreaticlifts.Thisoccurredinfissurezones,wherewaterenlargedanumberofparallelfractures.Thelar-gestaretheMartelovadvorana,withavolumeof2,100,000m3,andŠumečajama(870,000m3).

UnderstandingthedevelopmentofthecollapsedolinesVelikaandMaladolinaisdifficult–onlyafewshorttunnelsarepreservedinthatarea.Butwecanpresumethattherewereatworkconditionssimilartothoseinwhichlargeroomsformed.

InvestigationofthegenesisofŠkocjanske jamemust takeintoaccounttheremnantsofdenudedcaves.Tounderstandthedevelopmentofthecaves,itisnecessarytostudythe1800mlongdenudedcaveinLipovedolinenorth--eastofŠkocjanskecaves.Evidencethatthiswasacavethroughwhichalargesubmergedriveronce flowed isprovidedbya trench formedofa seriesofdolines(clearlyvisibleinreliefandupto20mwide),flowstoneandfluvialsediments.Thedenudedcaveislocatedwherethesametectonisedbeddin-gplanesasinŠkocjanskecavescrosswiththesurfaceplane.

KAČNAJAMACAVE

After theoutflowsumpfromŠkocjanske jame, theRekaappears inKačnajama.Althoughthesameriverformedbothcaves,thereisabigmorphologicaldifferencebetweenthe two.Škocjanske jameshowaunifiedseriesofwideandovalparageneticgalleries,whichcurves and forks and intowhich thecanyonoftheRekahascuttoadepthof80m.KačnajamaisanetworkoftunnelsonatleasttwolevelsandtheRekaflowsinvariousdirectionsinthecave.

Kačna jama lies in bedded cretaceous limestone. Fissure zones in anorthsouthdirectionaremostnoticeableinthemorphologyofthecaveanditstunnels.Largerooms,connectionsbetweenlevelsandanentranceshaftallformedalongthefissurezones.

Theupperpartsofthecavearecomposedofnon-activeoroccasionallyfloodedtunnels,whiletheRekaflowsthroughthelowerparts.Byobservingthedistribution of rubble and sand, finer flotsamandwood, it ispossibletoreconstructtheconditionsinwhichtheRekaflowedintothecaveandtoevaluatethehydrologicalroleofindividualtunnelsinthecaveduringhigherwaterlevels.

159

TheRekaappearsintheinflowsumparound200mabovesealevelandflawstoasumpattheendofthenarrowtunnel154mabovesealevel.Inthissection,theRekaisaccessibleonlyduringlowwater.TheReka’swaterlevelinthecavegalleriesincreasesby10–15maftereachheavierrainfall.Judgingbytraces,floodingoccursalmosteveryyear,increasingthewaterlevelby50m.Anexceptionallyhighwaterleveloccurredin1896(Marinitsch,1896).Thewaterfillednearlyallthecaveuptoalevelof240mandreachedtheroombelowtheentrance.

Judgingbytheflotsam,tunnelsleadinginanorth-eastdirectionarethemostpenetrable.Theycontainlargeamountsofrubble.Thetunnelsleadingsouthwardscontainalotofflotsamwood,mud,leavesandsmalltwigs.WhentheReka’sflowrateincreases,manyofthehigherpassagesinKačnajamaareincludedintheflow,andtheRekaforksoutinotherdirections.Sincethereisanetworkofchannelsatvariouslevelsthatconductwatersimultaneously,thereisnopointinsearchingforonemainchanneloftheReka’sflowinthecontinuationofKačnajama.

TherearefewtypesofgalleriesinKačnajama,differingintheirmorpho-logicalcharacteristics.Theright-angledtunnelsofthelowerpartofthecavehaveformedinthedirectionofthedipofthebeds.Tunnelsalongthefissurezoneinasouthwest-northeastdirectionaremostlynarrowandhigh,andhavea lens-shaped cross-section. Their gradient is high everywhere. Vertical andnearlyverticaltunnelsections,cave-ins,shafts,andanumberofsumpsformednexttothem.Insomeplacesinthesumps,scallopshaveformed,indicatinghe-avyupwardstreaming.Thescallopsobviouslydevelopwhenfloodwatersoccur.

BreakdownsareanimportantelementinthemorphologyofKačnajama.Becausethegalleriesarespreadouthorizontallyandvertically,wecanob-serveandmonitorconditionsandfactorsdirectingthecollapse.Cave-insaremostpronouncedintheareaoftheBukovnikcollapsedoline,whereitispos-sibletoaccesscave-insat156m,181mand,onthesurface,340mand425mabovesealevel.Theyarespreadacrossanareaatleast250mlongand120mwide.Allcavetunnelsrunningunderthemarecavingin.Becausetheformsofcaved-inblocksindicatedistincttectonicsurfacesofbreaking,itisobviousthattectonicdamageisthemainfactorintheoccurrenceofcave-ins.

COLLAPSEDOLINESANDTHEDIVAČAKARSTRELIEF

ThesurfaceoftheDivačaKarstlies420–450mabovesealevel.Thereliefislevelledwithnumerousdolinesandcollapsedolinesasthedominantsurfa-cereliefform.Geomorphologistshaveexplainedthelevelledsurfaceprima-rilyastheremnantofapre-karstificationvalleyformedbytheRekaflowingacrossthesurface(Marussi,1941;Radinja,1967).Thesmallstructuresinthevalleywere,accordingtothisexplanation,formedbylaterprocesses,butthevalleyitselfpreserveditscharacteristics.

160

Ihavecomparedtheareaofdolines,collapsedolinesandsmoothKarstreliefinanareacovering31km2.IidentifiedandseparatedsolutiondolinesfromcollapsedolinesandformsofrelieforiginatingfromdenudedcavesintheselectedareaoftheDivačaKarst.Inthiswayweidentifiedspeleologicalelementsinthepresentrelief.

Asgeneticclassificationisdifficult(orevenimpossible)toachieve,col-lapsedolinesweredefinedasthosedolinesexceptionalintheirdimensions,primarilydeeperthan30m.Wecalculatedtheproportionoftheareacove-redbydolines,remnantsofdenudedcavesonthesurfaceandcollapsedoli-nes,andcomparedthemtotheareaofsmoothrelief.

Collapsedolinesare,bydefinition,reliefformswhichoccurwhenceilin-gsaboveundergroundcavescollapse.Slovenianexpertliteratureunderstan-dscollapsedolinesasthosewithexceptionaldimensions,andsteeporverticalwalls.Smallercollapseformsareforthatreasonfrequentlyleftasidebecauseoflackofclearsignsofcollapseprocesses.

CollapsedolinesintheDivačaKarstareanimportantKarstreliefformandspeleologicalsign.Formostcasesitisnotpossibletodiscoverwhatkindofcavestheydevelopedabove.TheconnectionbetweenacaveandcollapsedolinehasbeenestablishedonlyforŠkocjanskeandKačnajama,allowingustounderstandsomeprocessesinconnectionwiththeirformationanddistri-bution.Adistinctnorth-southelongation ischaracteristicofsomecollapsedolines.Suchcollapsedolineshasacharacteristicallyrockyboundary.Thiscanpartlybeascribedtomassive,resistantlimestoneandthenewnessofthe-seforms,aswallsandtalusconesindicateintensiverecentprocessesofdolinadevelopment.TheseprocessesareespeciallyevidentintheVelikaandMaladolinesthroughwhichtheRekaflaws.Thelongeraxisofbothdolinestraver-sestheflowoftheReka.

InKačnajama,wecangainaccessbelowBukovnikandRisnikcollapsedolines.Bukovnikdolina, isacollapsedolinewith itsbottom384mabovesealevel.TwoactivegalleriesinKačnajamaendbeneathit.ThetunnelsareSandyTunnel(180mabovesealevel)andNarrowTunnel(254m).PartsofKačnajamanearRisnik,itsbottom363mabovesealevel,are195mabovesealevel.

Inthegalleriesandinthedolinaitselfcollapseprocessesareevidentlyconnectedtothesametypeoffracturisationandareconnectedwithpercola-tingwateroroscillationofkarstwater.

Wecalculatedthevolumesofthe15deepestcollapsedolinesandcom-paredthemtothevolumesofthedolines.Thevolumeofanordinarydoline,10m deep with a diameter of around 40m, would be 5,000–7,000m3. Wemarked761dolinesintheselectedareaand15collapsedolines.Thedistinc-tionbetweendolinesandcollapsedolineswasdrawnartificiallyatadepthof30m.Insomepartsoftheareaunderstudy,onPaleogenelimestoneandslopes,theirdensityislow.Higherdensities,upto240dolinesperkm2andwithanaverageof25dolinesperkm2,occuroncretaceouslimestone.

161

Thetotalareacoveredbydolinesandcollapsedolinesrepresents11%ofthetotalarea:761dolinesmakeup7%and15collapsedolinesmakeup4%ofthetotalarea.Theproportionofdenudedcavesissmallinarea(onlyapproxi-mately 0.16% of the total area, although this is approximately 50,000m3).Mostofthem(88%)arelevelledandsmooth.

Theratiobetweenthevolumesofdepressionformspresentsadifferentpicture.Thetotalvolumeoftheselected15collapsecavesis38,000,000m3,whilethetotalvolumeofdolinesis6–10millionm3.

WeidentifiedlocationsinŠkocjanskeandKačnajamainwhichcollap-singorroomformationistakingplace.Togethertheyhaveatotalof18kmofpassages.ThelargestroomistheMartelovadvorana,withavolumeofover2.1millionm3(Mihevc,1997).ThesomewhatsmallerMüllerjevadvoranaandSvetinovadvoranahaveatotalvolumeof873,000m3.OtherroomsinŠko-cjanskeorKačnajamaaremuchsmaller,withvolumesuptoafew10,000m3.

Thevolumesofcollapsedolinesisdifferenttothatoftherooms.Collap-sedolinesareonestagelargerthanthelargestrooms.ThelargestcollapsedolineintheareaistheRadvanjdoublecollapsedoline(volume9millionm3).Itisfollowedbythe122mdeepSekelak,thevolumeofwhichis8.5mil-lionm3andLisičnadolina(6.2millionm3).Thenthereare:Globočak(4.6millionm3),Bukovnik(1.5millionm3),Risnik(1.5millionm3)andothers.AsroomsthatbigarenotusualintheKarst,wemustassume(Habič,1963)that collapsedolines this large coulddeveloponlywith simultaneous rockremoval.Ifthiswerenotthecase,theroomwouldfillupwithcaved-inrockandonlycollapsedolinesmuchsmallerthantheprimarycavewouldappearonthesurface.

ObservationsofwaterflowinginvariousdirectionsinKačnajamaandofvariationsinthekarsticwatertablelevelofferanexplanationofthedistri-butionofcollapsedolines.Collapsedolinescanformatthesametime,andtheirshapeiselongatedonthesurfaceandnotnecessarilyaseriesalongsidethedominantflow.Themainfocalpointsofcaving-incanbeatvariouslevelsduetogreatvariationinthewatertablelevel.

Acomparisonof theproportionofareaof smoothreliefand theareacoveredwithdolinesandcollapsedolinesshowsthatlevellingisadominantgeomorphologic process in this part of the Karst. Relief levelling and thedevelopmentofdolines is theconsequenceof varyingcorrosion intensitiesandthemannerofwatermovementintheepikarsticzoneoftheKarst.Theproportionalareaofdolinesislow,despitethegreatverticalgradientinkarst.Collapsedolinesanddenudedcavesarereliefformsinwhichrockwastran-sportedawaybyspeleologicprocessesandareasignofthemechanismsofdenudationloweringoftherelief.

Incomparisonwithdolinesurfaces,thespeleologicalelement(dolines,unroofedcavesandcaveentrances)areanimportantpartoftherelief.Evenmoreimportantistheproportionofspeleologicalelementsinkarsticreliefifwecomparevolumesofordinarydolinesandcollapsedolines.Eventhough

162

theareasofthedolinesareonlytwicethoseofcollapsedolines,thevolumesofcollapsedolinesarefivetimeslargerthanthoseofcollapsedolines.

FLOWSTONEDATING

The process of flowstone deposition in caves is the opposite of carbonaterockdissolution.Thisisthereasonwecannotdatetheformationofthecavebytheflowstoneinit,butwecandeterminetheageofsomeprocessesinsideindividualcaves.Analysesofsamplesfrom20differentlocationsincavesandonthesurfaceshowedthreeagegroupsofsamples.

A number of samples exceeded the dating method limits of 350Ka.Amongthesewere flowstonesamples fromtheunroofedcaveatPovirandflowstonefromundertheredfloodloamintheDivaškajamacave,forwhichahigheragewasexpected.Toooldwerealsoerodedflowstoneforthelowerpart of Kačna jama and flowstone from Ponor in Odolina. This flowstoneis anerosionremnantof large flowstonepilesdeposited in the lowest (i.e.probablynewest)accessibletunnelsofsubmergedwaterflaws.Thehighageofflowstoneinfilledcracksafewmetresbelowthesurfaceisalsosurprising.

Theothergroupofsamplesindicatedanageofbetween250and350Ka.ThisflowstonewasdepositedintheMindel-Rissinterglacialstage–thatis,inwarmperiod7accordingtotheisotopetemperaturecurve.FlowstoneforthecaveatČrnotičequarryistheadhesivebetweenthesharp-edgedgravelandisalsofromthisperiod.WithitsassistanceitwaspossibletoplaceintimetheremainsofbonesoftheGulo GulotothebeginningoftheRissglacialperiod–thatis,inperiod6oftheisotopetemperaturecurve,aswellasflowstonefortherockpitinČrniKalandflowstoneforconstructionpitsforroadsandLipicaquarry.

The flowstone from the entrance into Divaška jama is the same age(243Ka).This indicates that thecave’sceilingon theeastern sidewas stilipreservedandthecavewasclosed.ThetopoftheHarambašastalagmitegrewuntil176Kaago,meaningthatitgrewintheMindel-Rissinterglacialperiod.Thenitbrokeatitsbase.Asthegrowthofthestalagmitedidnotcontinueafteritbrokeoff,thisprobablymeansthatitwasstoppedbythecoldRisspe-riodand,atthesametime,therewasaheavierwashingofsediment,andthusthedestabilisationofthebaseofthestalagmite,causingittotoppleover.Thegrowthcouldnotreturninthesamedegreelateron.Thereasonmaybesou-ghtinthethinningoftheceilingandalterationinwaterpercolationrelatedtothat,ortothethinningofthesoilcover.Ofasimilarage(241Ka)aretheflowstonecrustinJazbinainRovnjah,whichwaslaterdisplacedbyprocessesofcryroturbation,themiddlesectionofthestalagmitefromthecaveatBoršt(211Ka),andtheflowstoneonthecollapsedblockatDimnice.

TherewereonlythreesamplesdatingfromtheRiss-Würminterglacialage (OIS5).The lownumberof such samplesmaybe theconsequenceof

163

sampling,althoughitismorelikelythatflowstonegrowthwasslower,possiblyduetoawarmeranddrierclimate.FlowstonefromthelowerpartofKačnajama(1258and1256)andastalagmiteatDimnice(1347)arefromthisperi-od.Theoldestdatedflowstone(1391)fromthisperiodisthebaseoftheJBRTstalagmiteatJazbinainRoving,thedatingrelativelyreliableat43K.

TheresultsofanalysesofanumberofflowstonesamplesfromŠkocjan-skejamearemorequestionable.Duetoflowstonecontaminationwithloam,largeerrorispossible.Flowstoneanalyses(samples1310,1306,1262)forŠko-cjanskejameindicatedagesofbetween37and31Ka.Othersamples,indica-tingalowerage(forexample,samples1314and1309),indicatehighconta-mination.Doubtsinthedatingprocessarejustified,asanalysesindicatedanhighageduetocontamination.

Thethirdandlargestgroupofsamplesisyoungerthan20Ka.Thehighnumberofsamplesinthisagegroupisprimarilytheconsequenceofsample-takinganddoesnotrepresent therealdistributionof flowstonegrowth invariousperiods.ThesamplesarefromJazbinainRovnjah,Jezerine,Divaškajama,Kačnajama,ŠkocjanskejameandMejame.

InthecavesatJezerinaandJazbinavRovnjah,andalsoinDivaškajama,anewflowstone-producingphasebeganapproximately16Kaago.AtthesametimeasflowstonebegantoformontheallochtonoussedimentofthesinkingriverinMitjinajama.Anumberoffloodphasesarevisibleatthebeginningofthegrowth.Thefloodingceasedlater,asthinlaminaeofflowstonewithfloodsandandloamarenolongervisibleintheflowstone.

StalagmitesbegantogrowoncollapsedbouldersandscreeinMitjinajamaandDivaškajama16Kaago.ThetalusconeinMitjinajamaismadeofrockthat slid in from elsewhere, meaning that the collapsing and sliding of thescreewasstillfromthen.Thecessationofthemovementofthescreeconecanbetheconsequenceofawarmerclimateandcessationoffreezinginthiscave.Thesameeffect,talusconestabilisation,wouldberenderedbyheavierflowsto-nedepositionintheceilingfracturescementingthemorflowstonestabilisingthecollapsedmaterial.AsimilarsituationispresentincaveJazbinainRovnjah,wheretallstalagmitesbegantogrowonscreerockcoveredwithfloodmud.

FlowstoneinDivaškajamabegantobedepositedonathinlayerofgra-velthatfellfromthewallsandtheceiling.Anewflowstoneformationphaseisundoubtedlytheconsequenceofchanges inthechemicalcharacteristicsofpercolatingwater.Thereasonforthismustbesoughtinclimatechangesonthesurface.Besidesticklikestalagmites,wedatedmassiveflowstonecon-nected to sinking rivers from theHankechannel inŠkocjanske jame, andMejame.Weanalysedsamplesofpure,flowstoneofabrokenhalf-columninHankechannel.Thesamplesshowedagesof11Kaand8KA.ThedatingisrelativelyreliableandindicatedintensiveflowstonedepositioninthisperiodandatthesametimethatHankechannelwaswideopentofloodwaterfromtheReka,asitstiliistoday.FlowstoneinMejamewasdepositedinthesameperiod.Todayitiserodedbyaregularsinkingriverflowinthecave.

164

Importantspeleogenicandgeomorphologicprocessesmaybeundersto-odbyobservingflowstonedepositedincorrosion-widenedfissuresandfoundtodaynearthesurface,whereflowstoneisnolongerdeposited.

Fissureswidenedbycorrosionandtheflowstonedepositedinthempointto twodifferentprocesses.The first is corrosionand fissure-widening; thesecondislaterflowstonedeposition.Thecorrosion-wideningoffissuresco-uldhaveanimportanteffectonverticalkarstdisintegration,whileflowstonedepositionnearthesurfaceshouldslowthisprocessandenablethelevellingofrelief.Thereareanumberofreasonsforthealterationoftheprocess.Cli-matechangeorthedenudationlevellingofreliefmaycauseit.Datingoftheflowstoneoffilled-infissuresindicatesalong-termprocessofdepositioninfissures,whichmaycontributetothegreatlylevelledreliefintheDivačakarst.

165

LITERATURAINVIRI

Bahun,S.,1969:Ontheformationofkarstdolinas.Geološkivesnik22(1986),25–32,Zagreb.

Baker,A.&P.Smart&R.Edvards,1996:Massspectrometricdatingofflow-stonefromStumpCrossCavernsandLancasterHole,Yorkshire:paleocli-mateimplications.JournalofQuaternaryScience,11,107–114.

Boegan,E.,1938:IlTimavo.Studiosull’idrografiacarsicasubaereaesotter-ranea.Memoriedell’IstitutoItalianodiSpeleologia,II,1–251,Trieste.

Bosak,P.&A.Mihevc&P.Pruner&K.Melka&D.Venhodova&A.Langrova,1999: Cave fill in the Črnotiče quarry, SW Slovenia: palaeomagnetic,mineralogical and geochemical study. Acta carsologica 28/2, 15–39,Ljubljana.

Bosak,P.&P.Pruner&N.Zupan-Hajna,1998:Paleomagnetic researchofcavesedimentsinSWSlovenia.Actacarsologica27/2,151–179,Ljubljana.

Bosak,P.&P.Pruner&N.Zupan-Hajna,1998:PaleomagneticresearchofcavesedimentsinSWSlovenia.Rokopis,ArhivIZRK,1–96,Praha–Postojna.

Brenčič,M.,1993:Košelevc.Našejame,34,41–51,Ljubljana.Cività,M.&F.Cucchi&A.Eusebio&S.Garavoglia&F.Maranzana&B.Vi-

gna,1995:TheTimavoHydrogeologicSystem:AnImportantReservoirofSupplementaryWaterResourcestobeReclaimedandProtected.Actacarsologica24,169–186,Ljubljana.

Cucchi,F.&F.Forti&A.Marinetti,1997:Surfacedegradationofcarbon-aterocksinthekarstofTrieste(ClassicalKarst,Italy).Fieldtripguide,MeetingM3,FourthInternationalConferenceonGeomorphology,3–8,Trieste.

Cucchi,F.&F.Forti,1985:Mesuresdedegradationderochescarbonatéesetd’accroissementdestalagmites.Speluncamémoires,N°14,87–91,Paris.

Cucchi,F.&P.Forti,1989:ThefirstabsolutedatationofaspeleothemfromTriesteKarst.Actacarsologica18,53–64,Ljubljana.

Curl, R. L., 1966: Scallops and flutes. The Transaction of Cave ResearchGroupofGB,7/2,121–160,Nottingham.

Čar,J.&S.Šebela,1997:StrukturnalegavertikalnihkraškihobjektovnaPo-stojnskiGmajni.Actacarsologica,26/2,295–304,Ljubljana.

D’Ambrosi,C.&F.Legnani,1965:SulproblemadellesabbiesiliceedelcarsodiTrieste.Boli.dellaSocietàAdriaticadiScienze.LIII,3,Trieste.

Dreybrodt,W.,1988:ProcessesinKarstSystems.Springer-Verlag,Berlin,Hei-delberg.

Dreybrodt,W.,1998:Earlyevolutionofkarstaquifersinlimestone:Modelson

166

two-dimensionalpercolationclusters.Proceedingsof the12thInterna-tionalCongressofSpeleology,2,LaChaux-de-Fonds.

Drole,F.,1997:NewsurveyofŠkocjanskejame.Proceedingsofthe12thInter-nationalCongressofSpeleology,6,(vtisku),LaChaux-de-Fonds.

Dular,A.,1991:Geofizikalnemeritvena trasibodočeavtocesteČebulovicaDivača.Geološkizavod,Ljubljana.

Ewers, R.O. 1982: Cavern developement in the dimensions of lenght andbreadth.PhD.thesis,McMasterUniversity.

Ford,D.&P.Williams,1989:KarstGeomorphologyandHydrology.HymandandUnwin,1–601,London.

Ford,D.&R.Ewers,1978:Thedevelopementof limestonecave systems inthedimensionsof lenght anddepth.Can. J.EarthSci. 15, 1783–1798,Hamilton.

Ford,D.C.&R.Gospodarič,1989:UseriesdatingstudiesofUrsusSpelaeusdepositsinKrižnajama,Slovenia.Actacarsologica,18,39–51,Ljubljana.

Ford,D.C.,1965:Theoriginofthelimestonecaverns:amodelfromthecen-tralMendipHills,England.Bull.Nat.Spel.Soc.Am.,27,109–132,Alex-andria,Virginia.

Gams,I.,1962:JamapodBabjimzobom.Proteus,25,1,23–27.Ljubljana.Gams,I.,1962:MeritvekorozijskeintenzitetevSlovenijiinnjihovpomenza

geomorfologijo.Geografskivestnik,34,3–20,Ljubljana.Gams,I.,1962:SlepedolinevSloveniji.Geografskizbornik,7,263–306,Lju-

bljana.Gams,I.,1963:Logarček.ActaCarsologica,3,7–84,Ljubljana.Gams, I., 1965: Types of Accelerated Corrosion. Problems of Speleological

Research.ProceedingsInter.Spel.Confer.Brno1964,Brno.Gams,I.,1966:PoročiloobarvanjuvDimnicahinvTriglavskembreznuvletu

1964.Actacarsologica,4,151–156,Ljubljana.Gams,I.,1968:TihajamavsistemuŠkocjanskihjam.Proteus,30,6,146–150,

Ljubljana.Gams,I.,1972:PrispevekkklimatogeografskidelitviSlovenije.Geogr.obzor-

nik19,1,1–9.Ljubljana.Gams,I.,1973:Slovenskakraškaterminologija,1973,Ljubljana.Gams,I.,1974:Kras.Slovenskamatica,Ljubljana.Gams, I.,1983:Škocjanskikraskot vzoreckontaktnegakrasa.Mednarodni

simp.»ZaščitaKrasaob160-letniciturističnegarazvojaSkocjanskihjam«,(Lipica1982),22–26,Sežana.

Gams, I.,1986:Kontaktnifluviokras.Actacarsologica,14–15(1985),72–86,Ljubljana.

Gams,I.,1992:Sistemiprilagoditveprimorskegadinarskegakrasazakmetij-skorabotal(SystemsofAdaptingtheLittoralDinaricKarsttoAgrarianLandUse).Geografskizbornik,31,5–106,Ljubljana.

Gams,I.,1994:SigoveponvicesposebnimoziromnaŠkocjanskejame.Našejame,36,86–93,Ljubljana.

167

Gams,I.,1996:Meritvekorozijevjamahspomočjoapnenčevihploščic.Našejame,38,101–105,Ljubljana.

Gemitti,F.,1981:NuoveesplorazionieindaginiidrochimicheallerisorgivedelTimavo.Att.Del5°ConvegnoRegionalediSpeleologiadelFriuli–VeneziaGiulia,161–176,Trieste.

Genty,D.&Y.Quinif,1996:Annually laminatedsequences in the internalstructureof someBelgian stalagmites – importance for paleoclimatol-ogy.JournalofSedimentaryResearch,A66,275-288.

Gospodarič,R.,1977:Generacijesigvnekaterihkraškihjamah.Geografijakrasa.Poročila1977,1–31,IZRKZRCSAZUPostojna.

Gospodarič,R.,1983:OgeologijiinspeleogeneziŠkocjanskihjam.Geološkizbornik,4,163–172.Ljubljana.

Gospodarič, R., 1984: Jamski sedimenti in speleogeneza Škocjanskih jam.Actacarsologica,12,1983,27–48,Ljubljana.

Gospodarič,R.,1985:Ageanddevelopmentofcollapsedolinesabovethecavesystems.TheexamplesfromclassicalkarstofSlovenia(NWYugoslavia).

AnnalesdelaSociétéGéologiquedeBelgique,108,113–116,Liege.Gospodarič,R.,1985:OspeleogeneziDivaškejameinTrhlovce.Actacarso-

logica13,1984,5–34,Ljubljana.Gospodarič,R.,1987:GeochronologyofQuaternaryKarstProcessesinthe

KarstofNWYugoslavia.INQUA87,Programmewithabstracts,p.176.Gospodarič,R.,1988:PaleoclimaticrecordofcavesedimentsfromPostojna

karst.AnnalesdelaSociétéGéologiquedeBelgique,111/1,91–97,Liege.Habe,F.,1966:Katastrofalnepoplaveprednašimiturističnimijamami.Naše

jame,8,45–54,Ljubljana.Habe, F., 1973: Stopetdeset let turističnega razvoja Škocjanskih jam. Naše

jame,15,23–48.Ljubljana.Habič,P&M.,Knez&Kogovšek,J.&Kranjc,A.&Mihevc,A.&Slabe,T.&

Šebela,S.&Zupan,N.,1989:ŠkocjanskeJameSpeleologicalRevue.Int.J.Speleol.18,1–2,pp.1–42.

Habič, P., 1963: Udarne vrtače koliševke in podzemski tokovi. Tretji jugo-slovanskispeleološkikongres,125–129,Sarajevo.

Habič,P.,1982:Kraškireliefintektonika.Actacarsologica,10,23–43,Lju-bljana.

Habič,P.,1982:VodnagladinavNotranjskeminPrimorskemkrasuSlovenije.Actacarsologica,10,37–75,Ljubljana.

Habič,P., 1985:Razpadanje inuničevanjekapnikovpodvplivomnaravnihdogajanjinčlovekovegaposeganjavkras.Naškrš,11,18–19,21–31,Sara-jevo.

Habič,P.,1987:RenčelicaDolinenearSežana.Man’sImpactinDinaricKarst(Guide-book),115–117.Ljubljana.

Habič,P.,1992:LesphenomenespaléokarstiquesdukarstAlpinetDinariqueenSlovénie.V:Karstetévolutionsclimatiques,411–428,Bordeaux.

Holmgren,K.&S-E.Lauritzen&G.Possnert,1994:230Th/234Uand14CDating

168

oflatepleistocenestalagmiteinLobatseIIcaveBotswana.QuaternaryGeo-chronology13,11–119.

Ikeya,M.&T.,Miki&R.,Gospodarič,1983:ESRdatingofPostojnacaveSta-lactite.Actacarsologica,11(1982),117–130,Ljubljana.

Ivanovich,M.&R.S.,Harmon,1992:UraniumseriesDisequilibrium.Appli-cationstoEarth,MarineandEnvironmentalSciences.ClarendonPress,Oxford,1–910.

Jakucs,L.,1977:Morphogeneticsofkarstregion.AkademiaiKiado,Budapest.Jurkošek,B.&M.,Toman&B.,Ogorelec&L.,Šribar&K.,Drobne&M.,Po-

ljak&L.,Šribar,1996:FormacijskageološkakartajužnegadelaTržaško--Komenskeplanote,1:50.000.,p.143,Ljubljana.

Kenda,I.&Petkovšek,J.,1974:OdkritjetokaNotranjskeRekevKačnijamipriDivači.Našejame,15,41–46,Ljubljana.

Kenda,I.,1984:VišinskaizmeraKačnejame.9.jugoslavenskispeleološkikon-gres,411–417,Zagreb.

Klimchouk,A.,1995:Karstmorphogenesisintheepikarsticzone.CaveandKarstScience,vol.21/2,45–50.

Knez,M.&Kranjc,A.&Mihevc,A.&Petrič,M.,1997:TheCavesofŠkocjanskeJameandKras.Actacarsologica,26/1,Supplementum,8–35,Ljubljana.

Knez, M., 1991: Sedimentological and Stratigraphical Properties of Lime-stonesfromtheŠkocjanskejamearea.ThesecondInternationalSympo-siumontheAdriaticCarbonatePlatform,105,Zagreb.ZRC14,p.186,Ljubljana.

Knez,M.,1996:Vpliv leziknarazvojkraških jam.ZaložbaZRC,14,p.186,Ljubljana.

Kogovšek,J.&Luzar,M,1983:VertikalnoprenikanjenaobmočjuŠkocjan-skih jam. Medn. simp. zaščita krasa ob 160-letnici turističnega razvojaŠkocjanskihjam,60–64,Sežana.

Kogovšek,J.,1984:VertikalnoprenikanjevŠkocjanskihjamahinDimnicah.Actacarsologica,12(1983),49–65,Ljubljana.

Kogovšek,J.,1984:VertikalnoprenikanjevodenamatičnemKrasuvprimer-javisprenikanjemvPlaninskijami.9.jugoslovanskispeleološkikongres,323–328,Zagreb.

Kogovšek,J.,1992:FlowstonedepositionintheSloveniancaves.Actacarso-logica,21,169–173,Ljubljana.

Kranjc, A.& J.,Kogovšek&S., Šebela, 1992:Les concrétionnementsde lagrottedeSkocjanske(Slovénie)etleschangementsclimatiques.Karstetevolutionsclimatiques,355–361,Bordeaux.

Kranjc,A.(ed.),1997:SloveneClassicalKarst–Kras.ZaložbaZRC,p.254,Ljubljana.

Kranjc,A.,&A.,Mihevc,1988:PoplavnisvetobNotranjskiReki.Geografskizbornik28/5,195–218,Ljubljana.

Kranjc,A.,1983:DinamikaodpadanjasigevGolobjiluknji,Predjama.Actacarsologica,11(1982),103–116,Ljubljana.

169

Kranjc,A.,1983:RecentnifluvialnisedimentivŠkocjanskihjamah.Medna-rodnisimpozij»ZaščitaKrasaob160-letniciturističnegarazvojaŠkocjan-skihjam«,SOZDTimav,27–31,Sežana.

Kranjc,A.,1986:Transportrečnihsedimentovskozikraškopodzemlje.Actacarsologica,14/15,(1985–86),109–115,Ljubljana.

Kranjc,A.,1986:Transportrečnihsedimentovskozikraškopodzemljenapri-meruŠkocjanskihjam.Actacarsologica,14–15,109–116,Ljubljana.

Kranjc,A.,1989:Recentfluvialcavesediments,theiroriginandroleinspe-leogenesis.Opera4.razreda,SAZU,ZRC,Inštitutzaraziskovanjekrasa,27,1,1–167,Ljubljana.

Kraus,F.,1894:Höhlenkunde.1–103,Wien.Krivic, P. & M., Bricelj & M., Zupan, 1989: Podzemne vodne zveze na po-

dročjuČičarije inosrednjegadelaIstre.Actacarsologica,18,265–284,Ljubljana.

Krivic,P.&M.,Bricelj&N.,Trišič&M.,Zupan,1987:SledenjepodzemnihvodvzaledjuizviraRižane.Actacarsologica,16,83–104,Ljubljana.

Krivic,P.,1982:Naravnanihanjagladinepodtalnicekraškegavodonosnika.Geologija,25/1,129–150.Ljubljana.

Lauritzen,S.E.&R.,Lovlie&D.,Moe&E.,Ostbie,1990:PaleoclimateDe-ducedfromaMultidisciplinaryStudyofaHalf-Million-Year-OldStalag-mitefromRana,northernNorway.QuaternaryResearch,34,306–316.Washington.

Lauritzen, S.E., 1991: »Age4U2U«Program for Reading ADCAM energy234Uraniumages.TurboPascalCode,5000lines.

Lauritzen,S.E.,1996:High-resolutionpaleotemperatureproxyrecordforthelast interglaciation based on Norwegian speleothems. Quaternary Re-search43,133–146.Washington.

Linge,H.,1999:IsotopicstudiesofsomenorthernNorwegianspeleothemsandcalcareousalgaefromSvalbard.Doctorscientariumthesis.Depart-mentofGeology,UniversityofBergen,1–83,Bergen.

Marinitsch,J.,1896:LaKačnajama(Gouffredesserpents)enIstrie.Mém.Soc.deSpéleologieIno3.

Marinitsch,J.,1896:LeshauteseauxdanslaKačnajama.SpeluncaII,148,Paris.

Marinitsch,J.,1897:LesabsorptionsdelaReccaàSaintCanzian(Istrie).Bul-letindelaSociétédeSpéléologie,37–43.Rennes.

Marinitsch,J.,1904:LaGrottedesSurprisesàSaintCanzian.Spelunca,5/37,97–100,Paris:

Martel,E.A.,1894:LesAbîmes.CharlesDelagrave,Paris.Marussi,A.,1941:IlPaleotimavoel’anticaidrografiasubaereadelCarsoTrie-

stino.Boll.Soc.Adr.Se.Nat.,38,104–126.Trieste.Melik,A.,1951:PliocenskaPivka.Geografskivestnik,13,17–39,Ljubljana.Melik,A.,1955:KraškapoljaSlovenijevpleistocenu.DelaInštitutazageogra-

fijoSAZU,3,1–163,Ljubljana.

170

Melik,A.,1960:PrimorskaSlovenija.Slovenskamatica,Ljubljana.Mihevc,A.&Lauritzen,S.E.,1997:Absolutedatationsofspeleothemsandits

speleomorphologicalsignificancefromDivaškajamaandJazbinacaves;Krasplateau,Slovenia.Proceedingsofthe12thInternationalCongressofSpeleology,1,Symposium7:PhysicalSpeleology,57–59,LaChaux-de-Fonds.

Mihevc,A.&N.Zupan-Hajna,1996:Clasticsedimentsfromdolinesandcaveson the route of highway at Divača. Acta Carsologica 25, 169–191, Lju-bljana.

Mihevc, A. & S., Šebela, 1995: The problems of constructions on karst– the examples from Slovenia. Karst Geohazards, Engineering andEnvironmental Problems in Karst Terrane, 475–479, Beck, Balkema,Rotterdam.

Mihevc,A., 1984:Kačna jama.–9. jugoslovanski speleološkikongres,417–422,Zagreb.

Mihevc,A.,1985:NovaspoznanjaoKačnijami.Našejame,26,11–20,Ljubljana.Mihevc,A.,1986:TehnikeobvladovanjavhodnegabreznaKačne jame.Naš

krš,12,45–50,Sarajevo.Mihevc,A.,1989:KontaktnikraspriKačičahinponorMejame.Actacarsolo-

gica,18,173–195,Ljubljana.Mihevc,A.,1989:OstankiorodijprvihraziskovalcevŠkocjanskihjaminKač-

nejame.Našejame,31,27–33,Ljubljana.Mihevc,A.,1991:MorfološkeznačilnostiponornegakontaktnegakrasavSlo-

veniji.Geografskivestnik,63,41–50,Ljubljana.Mihevc,A.,1991:Morfološkeznačilnostiponornegakontaktnegakrasa.Ma-

gistrskanaloga,Ljubljana.Mihevc,A.,1991:Ravnistropi,inicialniinstropnikanaliterstropneanasto-

mozenaprimerih jamPiskovica inBrlognaRimskem.Naše jame,33,19–27,Ljubljana.

Mihevc,A., 1992:Brkini regioncontactkarst.-Proceedingsof the Interna-tionalSymposiumGeomorphologyandtheSea,301–306,Zagreb.

Mihevc,A.,1993:ContactkarstofBrkinihillson the southern sideof theClassicalkarstareainSlovenia.ProceedingsoftheXIInternationalCon-gressofSpeleology,5–7,Beijing.

Mihevc, A., 1993: Micrometric measurements of the corrosion rate on thecavewallinscriptioninaswallet-caveofOdolina(Slovenia).BulletindelaSociétégéographiquedeLiège,29(1992),93–96,Liège.

Mihevc,A.,1994:ContactKarstofBrkiniHills.Actacarsologica,23,100–109,Ljubljana.

Mihevc,A.,1994:MorfološkeznačilnostiMatarskegapodolja.Annales,AnaliKoprskegaprimorjainbližnjihpokrajin,4,163–168,Koper.

Mihevc, A., 1994: Some Results on Micrometric Measurements in theŠkocjanskejameCaves,Slovenia.l.MitteleuropäischeGeomorphologen-tagung,75,Wien.

171

Mihevc,A.,1994:TheMartel’sChamberinŠkocjanskejame.Actacarsologi-ca,23,206–214,Ljubljana.

Mihevc,A.,1995:GeomorphologicalmeaningofthesedimentsbeneaththeentrancepotholesintheareaofŠkocjanskejame–thecaseofJamanaPrevaliII.ProceedingsCavesandMan,InternationalSymposiumoftheoccasionofthe70-thanniversaryopeningtothepublicoftheDemanovs-kacaveofLiberty,16–20,LiptovskyMikulaš.

Mihevc,A.,1995:NovemeritveMartelovedvoranevŠkocjanskihjamah.Našejame,37,39–44,Ljubljana.

Mihevc,A.,1995:ThemorphologyofshaftsontheTrnovskigozdplateauinwestSlovenia.CaveandKarstScience,vol.21/2,67–69.

Mihevc,A.,1996:Somepreliminary resultsofmicrometricmeasurements inŠkocjanskecaves,Slovenia.Krasispeleologia,8(XVII),66–[71],Sosnowiec.

Müller,F.,1891:EntdeckungsfahrtenindenSt.KanzianerHöhlenimJahre1890vom18.bis25.UnterirdischenWasserfall.MitteilungendesDÖAV,8,99–103,129–131.Wien.

Müller,F.,1892:DieJamanaPrevali.MitteilungendesDeutschenundÖster-reichischenAlpenvereins,n.11.122–123.Wien.

Nagode,M.,1998:NačrtnovihdelovKačnejame,ArhivJDLogatec.Oedl,R.,1924:DerunterirdischeLaufderReka.Einekarsthydrographische

StudieüberdasHöhlenundDolinengebietvonSt.KanzianundDivacaaufderTriesterKarsthochfläche.Doktorskateza,1–334,München.

Palmer,A.,1984:Geomorphicinterpretationofkarstfeatures.VGroundwa-terasgeomorphicagent.R.G.LaFleur(edit.)173–209,London.

Palmer,A.,1991:Originandmorphologyoflimestonecaves.Geol.Soc.Amer.Bull.103,1–21.

Passini,G.,1975:Sull’importanzaspeleogeneticadell’»erosioneantigravita-tiva«.Legrotted’Italia,4,297–326.

Pazze,P.A.,1893:ChronikderSektionKüstenlanddesDeutschenundÖster-reichischenAlpenvereins,1873–1892.1–130,Trieste.

Pleničar,M.,1954:Vrnik.Proteus,17,98–90,Ljubljana.Radinja,D.,1967:VremskadolinainDivaškikras.Problematikakraškemor-

fogeneze.Geografskizbornik,10,157–256,Ljubljana.Radinja,D.,1972:ZakrasevanjevSlovenijivlučicelotnegamorfogenetskega

razvoja.Geografskizbornik,13,Ljubljana.Radinja,D.,1985:Krasvlučifosilnefluvialneakumulacije.Actacarsologica,

14–15,99–108,Ljubljana.Renault, P., 1968: Contribution à l’etude des actions mécaniques sédimen-

tologiquesdanslaspéléogenese.Leseffetsmécaniquesàl’echelledelacavité.AnnalesdeSpéléologie,23,259–307.

Schwarcz,H.P.,1980:Absoluteagedeterminationofarchaeologicalsitesbyuraniumdatingoftravertines.Archaeometry,22,3–4.

Shackleton, N.J. & N., Opdyke, 1973: Oxygen Isotope and PaleomagneticStratigraphyofEquatorialPacificCoreV28–238:OxygenIsotopeTem-

172

peratureandIceVolumesona105Yearand106YearScale.QuaternaryResearch3,39–55,Washington.

Slabe,T.,1988:JamskeanastomozevDimnicah,Actacarsologica16(1987),167–179,Ljubljana.

Slabe,T.,1988:KondenznakorozijanaskalnemoboduKomarjevegarovavDimnicah.Actacarsologica,17,79–92,Ljubljana.

Slabe,T.,1994:Dejavnikioblikovanjajamskeskalnepovršine.Actacarsologi-ca,23,370–398,Ljubljana.

Slabe, T., 1994: Klasifikacija in poimenovanje jamskih skalnih oblik. Našejame,36,43–57,Ljubljana.

Slabe,T.,1995:CaveRockyRelief.ZaložbaZRC,10,p.128,Ljubljana.Slabe,T.,1996:KarstfeaturesintheexpresswaysectionbetweenČebulovica

andDane.Actacarsologica,24,221–240,Ljubljana.Slabe, T., 1997: Caves in the Dane–Fernetiči Expressway. Acta carsologica

26/2,361–372,Ljubljana.Slabe,T.,1997:Karstfeaturesdiscoveredduringexpresswayconstructionin

Slovenia.EnvironmentalGeology32/3,186–190,Springer-Verlag.Smart,P.&M.,Roberts,1996:Paleoclimaticdeterminationfromspeleothems

–acriticalappraisalofthestateoftheart.Climatechange:TheKarstRecord.157–160,Bergen.

Szombathy,G.J.,1913:AlterstumfundeausHohlenbeiSt.KanzianimÖester-reichischenKiüstenlande.MitteilungenderPraehistorischenKommissi-onderKaiserlichenAkademiederWissenschaften2,17–190,Wien.

Šebela,S.,1994:DoločitevgeološkezgradbenadŠkocjanskimijamamispo-močjoaeroposnetkov.AnaliKoprskegaprimorjainbližnjihpokrajin,4,183–187,Koper.

Šebela,S.,1995:Jamabrezstropa.Življenjeintehnika5,60–61,Ljubljana.Šušteršič, F., 1968: Nekaj o nastanku kraških udornih dolin. Naše jame, 9

(1967),58–65,Ljubljana.Šušteršič,F.,1973.:MedŠkocjanominLabodnico.Proteus,35,212–215,239,

281–287,320–322.Ljubljana.Šušteršič,F.,1973:KproblematikiudornicinpodobnihoblikvisokeNotranj-

ske.Geografskivestnik,45,71–86,Ljubljana.Šušteršič,F.,1984:Preprostmodelpreoblikovanjaudornic.Actacarsologica,

12,107–131,Ljubljana.Šušteršič,F.,1985:Metodamorfometrijeinračunalniškeobdelavevrtač.Acta

carsologica13,81–98,Ljubljana.Šušteršič, F., 1985: Model čistega krasa in nasledki v interpretaciji površja.

Actacarsologica14–15,59–70,Ljubljana.Šušteršič,F.,1994:DavidJohnLowe:Theoriginoflimestonecaverns:anin-

ceptionhorizonhypothesis.Našejame36,176–180,Ljubljana.Šušteršič,F.,1994:JamaKlokainzačelje.Našejame36,9–31,Ljubljana.White,E.&B.White,1969:Processesofcavernbreakdown.Bull.Nat.Speleo.

Soc.Aun.31(4),83–96.

173

White,W.B.,1984:Rateprocesses:chemicalkineticsandkarstlandformde-velopment. V Groundwater as geomorphic agent. R.G. LaFleur (edit.)227–248London.

Williams,P.,1985:Subcutaneoushydrologyandthedevelopmentofdolineandcockpitkarst.Z.Geomorf.29,4,463–482.Berlin.

Winograd,I.J.&T.,Coplen&B.,Landwehr&M.,Riggs&A.,Ludvig&K.,Szabo&B.,Kolesar&K.,Revesz,1992:Continous500,000-YearClimateRecordfromVeinCalciteinDevilsHole,Nevada.Science,vol.258.

Worthington,S.R.H.,1991:KarstHydrologyoftheCanadianRockyMoun-tains.1–227,Hamilton.

Zupan,N.,1991:Flowstonedatations inSlovenia.Actacarsologica20,Lju-bljana,187–204.

Zupan-Hajna,N.,1992:Mineralnasestavamehanskihsedimentoviznekate-rihdelovslovenskegakrasa.Actacarsologica,21,117–130,Ljubljana.

Zupan-Hajna,N.,1994:NajpogostejšimineraliizjamklasičnegaKrasa.An-nales,AnaliKoprskegaprimorjainbližnjihpokrajin,4,143–148,Koper.

174

IZVLEČEK

SPELEOGENEZADIVAŠKEGAKRASA

Delo obravnava razvoj izbranih jam in Divaškega krasa od nastanka prvihkanalov,dotrenutka,kokraškidenudacijskiprocesiodstranijookoliškaka-mnina.VDivaškemkrasusoseohranilejamessledovivečmilijonovlettraja-jočegarazvojakrasa.

Najstarejšejamesoseževključilevsedanjepovršjekotposebnereliefneoblike.Imenovalismojihbrezstropejame.Vnjihsoseohranilesigaintudialohtoni sedimenta, ki izvirajo iznekarbonatnihkamnin.Največja jebrez-stropajamavLipovihdolinah,1800mdolgareliefnauleknina,delnošeza-polnjenazjamskimifluvialnimisedimentiinsigo.

ZaradidenudacijepovršjasejeodprlvhodvDivaškojamo,deljamevpo-bočjihdolaRadvanj,pajespremenjenvbrezstropojamo.PodobnojepotekaltudirazvojjameindolaBestažovcainPerkovepečine.

PredhodnicaŠkocjanskih jamjebrezstropa jamavLipovihdolinah,kiležinadnjimi.Škocjanskejamesooblikovanevneskladovitihapnencihzred-kimitektoniziranimilezikami.Obnjihsonastalivfreatičnihpogojihinici-alnirovimetrskihdimenzij,vrazpoklinskihconahparojifreatičnihbrezen.Sledilojedaljšeobdobje,kojebilregionalnigradientvkrasumajhen,zatososevvišiniod300do340moblikovalialiparagenetskopreoblikovalivelikirovi.SledilojepovečanjegradientavkrasuinmočnovrezovanjeReke.Takosonastalipodzemnikanjoni,sporušitvijopretinovmedfreatičnimibreznipavelikedvoraneinudornice.

VKačnijamiseenotnitokRekerazcepivvečsmeri,odvisnoodvodostaja.Vjamisoconemočnegapodiranjavrovih,večrovovpavoditudipodudorni-ce.Nastajanjeudornicinvelikihpodorovvjamahlahkopovsodpovežemozrazpoklinskimiconamiinnihanjempoplavnevodezapribližno120m.

VelikovečinopovršjaDivaškegakrasa–88%,predstavljajonerazčlenje-ne, uravnane površine. Skupna površina vrtač ter udornic predstavlja 11%odskupnepovršine,odtegapovršinaudornic4%.Pomembnejšajenjihovaprostornina;največjaudornicaRadvanjima9milijonovm3prostornine;15večjihudornicpaskupaj38milijonovm3.Skupnaprostorninavsehvrtačpajele6–10milijonovm3.

Datacijesigsopokazale,dasosigenastajalevtoplejšihobdobjihpleisto-cenaindajevelikosigstarejšihod350Ka.Ugotovilismoprenehanjenapla-vljanjaBrkinskihponikalnicvjamahterzačetekholocenskosigotvornefazepredpribližno16Ka.

175

ABSTRACT

THESPELEOGENESISOFTHEDIVAČAKARST

AnumberofcavesandthesurfaceofDivačakarstwereselectedandstudiedfromthedevelopmentofthefirstchannelstothetimewhenkarstdenuda-tionremovestherockaroundcavesanddestroythem.

Theoldestcaves in theareaare incorporated into thepresent surfaceasspecificreliefforms.Wenamedthemunroofedcaves.Inthemflowstoneandallochtonoussedimentsdepositedbysinkingriversarepreserved.Thelargestintheareais1800mlongunroofedcaveBrezstropajamainLipovedoline.Onthefieldwecantraceitasanelongateddepressionfilledwithal-lochtonoussedimentsandflowstone.

Divaška jama cave is 600m long. Because of the surface approachingentrancetocavehaveopenedandpartofthecaveceilingwascorrodedaway.Thispartof thecavewecanfollowontheslopesof thedolineRadvanjasunroofedcave.SimilardevelopmentwasinthecaseoftheBestažovcacave.

About18km longand to275mdeepcave systemof theriverReka inŠkocjanskejameandKačnajamawasstudied.

PredecessorofthepresentŠkocjanskejameisunroofedcaveBrezstropajamainLipovedolinelyingabovethecaves.Škocjanskejameareinthemas-sivelimestonewithsporadictectonisedbedding-planes.Alongtheminphre-aticconditionsinitialpassagesformedconnectedbyphreaticshaftsdevelopedinfracturedzones.Longerperiodwiththelowgradientfollowed,causingtheformationandparagenetictransformationoflargepassagesinelevationofabout300–340m.LatergradientbecamelargercausingtheentrenchmentofReka.Deepundergroundcanyonsandlargechambersdevelopedwherewallsbetweenthephreaticshaftscollapsed.

IntheKačnajamatheRekasplitstodifferentdirectionsdependingofthewaterlevel.Inthecavearezonesofcollapsingandseveralpassagesendsunderthecollapsedolines.Formationofthelargebreakdownsandcollapsedolines iswithin fractured zoneswhere importantoscillationsof thekarstwaterleveloccur.

Collapsedolinesare importantspeleologicelement in thepresent sur-face.Thelargestofthem,Radvanjhasavolumeabout9millionm3.Volumeof15collapsedolinesisabout38millionm3andtheycoverabout4%ofthesurface.Thevolumeofdolinesisonly6–10millionm3andtheycover7%ofthesurface.Mostofthearea88%,presentslevelledsurfaces.

FlowstonedatationsshowedtheperiodsofgrowthinwarmerPleistoceneperiodsandthatseveralsampleswereoldmorethan350Ka.DatationsoftheyoungerstalagmitesshowedtheendofthemassivesedimentationofthesinkingriversandbeginningoftheHoloceneflowstonedepositionbeforeabout16Ka.

176

SEZNAMRISB–LISTOFILUSTRATIONS

Slika1: BrezstropejamenaDivaškemkrasu.Unroofed caves in the area of the Divača karst.

Slika2: Uravnanopovršjevnadmorskivišinimed398in400mmedgradnjoavtoceste.Levelled surface at elevation between 398 and 400 m during the highway construction.

Slika3: TloristerznačilniprerezvrtačeinBrezstropejamepriPovirju.Plan and profile of the doline and eastern part of the Unroofed cave at Povir.

Slika4: Prečniprerezstalagmitaterskale,nakaterijerasel.Slice of the stalagmite that was buried below the sediments in the unroofed cave.

Slika5: Prodnikiflišnegapeščenjakainapnencasoseohranililepodvečjosigovokopo.Pebbles of limestone and flysch sandstone were preserved only below large flowstone dome.

Slika6: Brezstropa jamapriPovirjutermanjšaohranjenadenudirana jamastavidnitudinaletalskemposnetkuvinfrardečemdeluspektra.Unroofed cave at Povir and smaller, still existing denuded cave are well expressed on the infra red photograph.

Slika7: Poglednaohranjenodenudiranojamo.View to the preserved unroofed cave.

Slika8: Pogled na veliki stalagmit v izkopanem zahodnem delu denudirane jame vLipovihdolinah.View to the large stalagmite in the W part of the unroofed cave in the levelled surface of Lipove doline.

Slika9: Prerez denudirane jame v Lipovih dolinah na mestu, kjer so kopali vrnik –kremenčevpesekinpritemrazgalilistarstalagmit.Cross section of the denuded cave in Lipove doline on the place of the quartz sand dig and where the large stalagmite was uncover.

Slika10: JamskikonglomeratizjamevLipovihdolinah.Cave conglomerate from the unroofed cave in Lipove doline.

Slika11: Izreziztopografskekartezvrisaniminahajališčisige,alogenihsedimentovterverjetniobsegdenudiranejame.Topographic map with position of the flowstone, allogenic sediments and possible extension of the unroofed cave.

Slika12: Skalanajamskihsedimentih–verjetniostanekstropadenudiranejamevLipo-vihdolinah.Lose rock on the cave sediments – possible remain of the ceiling of the unroofed cave in Lipove doline.

Slika13: VerjetniobsegdvehdenudiranihjampriGradišču.Possible unroofed caves on Gradišče hill.

Slika14: DivaškajamainbrezstropajamavssedimentizapolnjenibrezstropijamivdoluRadvanj.Divača cave and filled unroofed cave exposed in the slope of the doline Radvanj.

Slika15: Odpiranjavodoravnejamenapovršjezaradikraškedenudacije.Opening of the horizontal cave passage to surface because of surface lowering.

177

Slika16: Preoblikovanjevodoravne,ssedimentizapolnjenejamevpovršinskoreliefnoobliko.Transformation of the horizontal, filled cave passage to surface relief feature because of surface lowering.

Slika17: DigitalnimodelreliefanadjamoBestažovca.Elevation model of the relief above the cave Bestažovca.

Slika18: TlorisjameBestažovca.Ground plan of the cave Bestažovca.

Slika19: IztegnjeniprofiljameBestažovca.Profile of the cave Bestažovca.

Slika20: GlavnirovvjamiBestažovca.Main passage in the cave Bestažovca.

Slika21: PrevrnjenistalagmitivBestažovcikažejonapremiketalmedsedanjosigotvor-nofazo.Fallen stalagmites which are frequent in the cave Bestažovca show the movements of floor during the last phase of growth.

Slika22: Nagruščnatempobočju,nakateremnajdemomedkamenjem,pomešanimzilovicotudikostiinneolitskokeramiko,sozraslipaličastistalagmiti.Stalagmites are growing on the talus cone where among the gravelloam, bones and pieces of Neolithic pottery can be found.

Slika23: PogledizPerkovegaspodmola.View from the cave Perkov spodmol.

Slika24: MedsebojnalegadolainjameBestažovcaterPerkovepečine.Position of the collapsed doline dol Bestažovca and caves Bestažovca and Perkova pečina.

Slika25: Škocjanskejame.NačrtjamejeizdelannaosnovimeritevInštitutazaraziskova-njekrasaZRCSAZUvletih1986–1998.Cave Škocjanske jame. Plan of the cave is basing on surveys of Karst research institute ZRC SAZU in years 1986–1988.

Slika26: GeološkakartaŠkocjanskegakrasa(Gospodarič,1983),dopolnjenazobrisomŠkocjanskihjamponoviizmeri.Geology map of Škocjan karst (Gospodarič, 1983), supplemented with the outline of the cave after the new survey.

Slika27: PoglednaprvislapvRudolfovidvorani.The First waterfall in the chamber Rudolfova dvorana.

Slika28: VzhodnopobočjeVelikedoline.Eastern slope of Velika dolina.

Slika29: Ob leziki 600 je nastal eliptičen rov, skozi katerega pada eden od slapov vOknu.Waterfall in gallery named Okno was formed along tectonised bedding-planes.

Slika30: TektoniziranaJezika(verjetno500)vPutickovidvorani.Tectonised bedding-plane (possibly nr. 500) in chamber Putickova dvorana.

Slika31: GeološkastrukturainpoložajrovovvŠkocjanskihjamah.Geological structure and the position of the passages of Škocjanske jame.

Slika32: ZnačilnarazpoklinskaconaobsevernemrobuVelikedoline.Fractured zone on the N rim of Velika dolina.

Slika33: OzkefasetenaskalisredistrugeRekevPutickovidvoranioblikujehitrivodnitok.Narrow and elongated scallops on the boulder in the Reka river bed are formed by corro-sion of the high, fast Jlowing water.

178

Slika34: ErozijskozaobljenaskalapriSwidovemrazglediščuvHankejevemkanalu.A rock rounded by erosion from Swidovo razgledišče in the Hanke channel.

Slika35: MerjenjeerozijevdrasljivPutickovidvorani.Measuring of the erosion by micrometer in the pothole in the Putickova dvorana.

Slika36: Skalazrazami,kinastanejopripremikanjuvstrugi.Micrometer measuring of the erosion by in the pothole in the Putickova dvorana.

Slika37: ParagenetskopreoblikovanstropRudolfovedvorane.The ceiling of the Rudolfova dvorana that was reshaped by paragenesis.

Slika38: RovTunelnatlorisuinnaiztegnjenemprerezudelaSkocjanskihjam.Passage Tunel and its position in the Škocjanske jame.

Slika39: RovTunel.Eliptičnirovpokrivajovspodnjemdelusedimenti.Passage Tunel. Phreatic elliptical profile is partly filled with sediments.

Slika40: PrerezčezRudolfovodvoranovsmeriS–Jzvrisanimitektoniziranimilezikami,obkaterihstanastalaZadnjiponorinTunel.Cross section of the Rudolfova dvorana. Tectonised bedding-planes along which passages Zadnji ponor and Tunel formed.

Slika41: DnoHankejevegakanala.The bottom of the Hanke channel.

Slika42: RaziskovanjeŠumečejameleta1884.The exploration of Šumeča jama in 1884.

Slika43: ProfilHankejevegakanalavDeževnijamipriTrinajstemslapu.Profile of the Hanke channel at Deževna jama near the 13th waterfall.

Slika44: PrečniprofilMüllerjevedvorane,kijedelŠumečejame.Cross section over Müllerjeva dvorana, part of the chamber Šumeča jama.

Slika45: SvetinovadvoranavŠumečijami.BrzicavospredjuslikejeČetrtislap.Chamber Svetinova dvorana in Šumeča jama.

Slika46: TlorisinprereziMartelovedvorane.Ground plan and cross sections of the chamber Martelova dvorana.

Slika47: Kačnajama.Načrtu(Mihevc,1984)sododaninovidelijame(Nagode,1998).Kačna jama. To the plan (Mihevc, 1984) new parts (Nagode, 1998) are added.

Slika48: KorozijskikotličipriOgabnemjezeruvLogaškemrovu.Solution pits on the wall in Logaški rov passage.

Slika49: 60mvisokaVhodnadvoranaKačnejame.60 m high entrance chamber of Kačna jama.

Slika50: PrečniprerezVhodnedvoraneKačnejame.Cross section of the entrance chamber of the Kačna jama.

Slika51: VzdolžniprerezdelaVzhodnegarova.Section of the part of Vzhodni rov passage.

Slika52: PoglednapodorKalvarijevVzhodnemrovu.View to the Kalvarija, heap of collapse boulders in the passage Vzhodni rov.

Slika53: PrečniprerezVzhodnegarovavobmočjuKalvarijeinHojkerjevedvorane.Cross section over the Vzhodni rov in the region of Kalvarija and Hojkerjeva dvorana chamber.

Slika54: PrečniprerezdolaBukovnikinjamevBukovniku.Cross section over collapse dolina Bukovnik.

Slika55: UdornicaRisnikindelrovovKačnejame.Collapse doline Risnik and part of the galleries of the Kačna jama below it.

Slika56:AktivnivodnirovpriBrzicahvnadmorskivišini177m.Active water gallery at Brzice in elevation of 177 m a.s.l.

179

Slika57: StranskiSpodnjirovpriBrzicah.Side passage Spodnji rov joins the main at Brzice.

Slika58: DnoVzhodnegarovapokrivajoalohtonipeskiinposameznikapniki.The bottom of the Vzhodni rov passage are covered with sand an few stalagmites.

Slika59: ShematičniprerezKačnejame.Schematic cross section trough Kačna jama.

Slika60: DeležinerazčlenjenegapovršjainpovršinrazličnoglobokihdolininudornicnaDivaškemkrasu.Percentage of levelled surface and surfaces of dolines and collapse dolines according to depth.

Slika61: RazporeditevinobsegvrtačinudornicnaDivaškemkrasu.Območje,prikazanonakarti,zajema5×6,2km.Dolines and collapsed dolines of the Divača karst. Area on the map covers 5 × 6.2 km.

Slika62: DigitalnimodelreliefazvrtačamirazčlenjenegaDivaškegakrasanadzahodnimdelomŠkocjanskihjamindigitalnimodelreliefaudorniceRisnik.Digital elevation model of the surface with dolines above the Škocjanske jame and surface of equal size (250 × 250 m) with a single collapse dolina Risnik.

Slika63: PoglednaudornicoRisnikzvzhoda.View of the collapsed doline Risnik from the east.

Slika64: Preglednakartazoznačenimilokacijamipobranihvzorcevsige.Map of the sampling points of the flowstone.

Slika65: PrevrnjenikapnikpriSwidovemrazglediščuvHankejevemkanalu.Collapsed stalagmite from Swidovo razgledišče in Hanke channel.

Slika66: FotografijasigovekopeGoba,kijebilaodloženavnadmorskivišini314m,naalohtonepeskevspodnjemdeluPodornedvorane.Speleothem named Goba in elevation of 314 m a.s.l. is deposited on the allochtonous sands in the Podorna dvorana chamber.

Slika67: ErodiranesigovekopevPetkovškovemrovuKačnejame.Eroded speleothems in passage Petkovškov rov in the Kačna jama.

Slika68: Vrhparazitskegastalagmita,kijeraselnapodrtemkapnikuHarambaša.Tip of the small parasitic stalagmite that was growing on the large, now collapsed stalagmite named Harambaša.

Slika69: Sigova skorja in stalagmit med dvema plastema poplavnih sedimentov vŽibernovidvoranistastarejšaod350Ka.Flow stone crust and stalagmite between two layers of flood loam from chamber Žibernova dvorana in the Divaška jama was older than 350 Ka.

Slika70: ShematičniprerezDivaškejame,zoznačenimimestipobranihvzorcevsig.Schematic cross section of the Divaška jama cave with the flowstone sampling points.

Slika71: ErodiranasigavMejamah.Eroded flowstone in the cave Mejame.

Slika72: Shematični prerez robnega dela slepe doline Jezerine z vrisanim položajemjaminoznačenimimestivzorčevanja.Schematic cross section of the edge of the Jezerine blind valley with caves and sampling points of the flowstone.

Slika73: FotografijaprerezanegainpoliranegakapnikaizPečinevBorštu.Polished section of the stalagmite from cave Pečina v Borštu.

Slika74: VzorčevalnomestoJEZAvMitjinijami.Sampling point JEZ A in the cave Mitjina jama.

Slika75: Prerezlaminiranegakapnika(1285)izlokacijeJEZAvMitjinijami.Polished stalagmite section from Mitjina jama, location JEZ A.

180

Slika76: VrhnjidelkapnikaizsklepnegadelaMitjinejame.Upper part of the tall stalagmite from cave Mitjina jama, sampling point JEZ B.

Slika77: VzorčevalnomestoJEZBvMitjinijami.Sampling point JEZ B in the cave Mitjina jama.Slika78: VzorčevalnomestoJEZBvkončnemdeluMitjinejame.Sampling point JEZ B in the inner part of Mitjina jama.

Slika79: ShematičniprerezJazbinevRovnjahinobeh,izjameanaliziranihkapnikov.Schematic cross section of the cave Jazbina v Rovnjah and two stalagmites that were analysed.

Slika80: JazbinavRovnjah.Kapnikivspodnjemdelujame,odkoderjebilvzetpodrtikapnikC238.Lower part of the cave jazbina v Rovnjah where stalagmite C 238 was growing.

Slika81: BazakapnikaC238vJazbinivRovnjah.Photograph of the slice of the stalagmite C 238 base from jazbina v Rovnjah.

Slika82: RazmerjemedvišinoinstarostjovzorcevsigeizkapnikaC238.The position of the dated subsamples of the stalagmite C 238 plotted against the obtainedages.

Slika83: JazbinavRovnjah,izkaterejebilvzet51cmvisokstalagmitJBRT.The position in the cave where 51 cm tall stalagmite JBRT was sampled.

Slika84: KorozijskorazširjenerazpokezodloženimisigamivkamnolomuLipica.Fissures widened by corrosion and the flowstone deposited in them.

Slika85: Razporeditevstarostivzorcevmlajšihsigvprimerjavizizotopskopaleotempera-turnokrivuljo(Shackleton,1973).Distribution of the ages of analysed younger flow stone samples against the isotope paleotemperature curve (Shackleton, 1973).

ZbirkaZRC

Zbirka je bila ustanovljena 1994 leta in je namenjena predvsem objavam znanstvenih monografij s področja humanističnih in nekaterih družboslovnih ter naravoslovnih ved.

Dušan Kos,MED GRADOM IN MESTOMOdnos kranjskega, slovenještajerskega in koroškega plemstva do gradov in meščanskih naselij do začetka 15. stolega1994,(ZRC1),225str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-90125-0-X.

Eva Holz, RAZVOJ CESTNEGA OMREŽJA NA SLOVENSKEMOB KONCU 18. IN V 19. STOLETJU1994,(ZRC2),159str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-90125-1-8.

Dušan Kos,IMAGO IUSTITIAEHistorični sprehod skozi preiskovanje, sojenje in pravo pri plemstvu v poznem srednjem veku1994,(ZRC3),142str.,12×19cm,broširana,ISBN961-90125-3-4.

Oto Luthar(Ur.),HISTORIČNI SEMINAR – POT NA GRMADO1994,(ZRC4),227str.,12×19cm,broširana,ISBN961-90125-4-2.

Monika Kropej,PRAVLJICA IN STVARNOSTOdsev stvamosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine1995,(ZRC5),280str.,21×29,7cm,broširana,ISBN961-90125-7-7.

Janja Žitnik, OREL IN KORENINE MED »BRUŠENJEM« IN CENZURO1995,(ZRC6),244str.,12×19cm,broširana,ISBN961-90125-5-0.

Darinka TrpininBranko Vreš,REGISTER FLORE SLOVENIJEPraprotnice in cvetnice1995,(ZRC7),144str.,21×29,7cm,broširana,ISBN961-90125-6-9.

Blaž Resman,BAROK V KAMNULjubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe1995,(ZbirkaZRC8),164str.,12×19cm,broširana,ISBN961-90125-8-5.

Fran Ramovš,KRATKA ZGODOVINA SLOVENSKEGA JEZIKA I1995,(ZbirkaZRC9),VIII+246str.,12×19cm,trdavezava,ISBN961-90125-6-9.

Tadej Slabe,CAVE ROCKY RELIEF AND ITS SPELEOGENETICALSIGNIFICANCE(Jamski skalni relief in njegov speleogenetski pomen)1996,(ZbirkaZRC10),str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-6182-03-X.

Marko Terseglav,USKOŠKA PESEMSKA DEDIŠČINA BELE KRAJINE1996,(ZRC11),256str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-6182-07-2.

Zmaga Kumer,VLOGA, ZGRADBA, SLOG SLOVENSKE LJUDSKE PESMI1996,(ZRC12),154str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6182-11-0.

Marjan Dolgan,TRI EKSPRESIONISTIČNE PODOBE SVETAPregelj, Grum, Jarc1996,(ZRC13),168str.,12×19cm,broširana,ISBN961-6182-13-7.

Martin Knez,VPLIV LEZIK NA RAZVOJ KRAŠKIH JAMPrimer Velike doline, Škocjanske jame1996,(ZRC14),186str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-6182-12-9.

Naško Križnar,VIZUALNE RAZISKAVE V ETNOLOGIJI1996,(ZRC15),154str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6182-16-1.

Dragica Turnšek,MESOZOIC CORALS OF SLOVENIA(Mezozojske korale Slovenije)1997,(ZRC16),513str.,22×30cm,trdavezava,ISBN961-6182-44-7.

Tomaž Erza,OBRAT GILLESA DELEUZA.Teorija subverzije in ideja popolne ontologije v Logiki smisla in Anti-Ojdipu1997,(ZRC17),248str.,12×19cm,broširana,ISBN961-6182-41-2.

Stanka Šebela,TEKTONSKA ZGRADBA SISTEMA POSTOJNSKIH JAM/TECTONIC STRUCTURE OF POSTOJNSKA JAMA CAVE SYSTEM1998,(ZRC18),112str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-6182-65-X.

Več avtorjev, SOUTH CHINA KARST I1998,(ZRC19),247str.,trdavezava,ISBN961-6182-68-4.

Miha Kosi,POTUJOČI SREDNJI VEKCesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem1998,(ZRC20),344str.,17,5×24,5cm,trdavezava,ISBN961-6182-66-8.

Maja Topole,MIRNSKA DOLINARegionalna geografija porečja Mirne na Dolenjskem1998,(ZRC21),175str.,21×29,5cm,broširana,ISBN961-6182-64-1.

Marina Lukšič-Hacin,MULTIKULTURALIZEM IN MIGRACIJE1999,(ZRC22),269str.,12×19cm,broširana,ISBN961-6182-81-1.

Metoda Kokole,ISAAC POSCH,»diditus Eois Hesperiisque plagis – slavljen v deželah Zore in Zatona«.Zgodnjebaročni skladatelj na Koroškem in Kranjskem1999,(ZRC23),296str.,17,5×24,5cm,trdavezava,ISBN961-6182-88-9.

Duška Kneževic Hočevar,DRUŽBENA RAZMEJEVANJA V DOLINI ZGORNJE KOLPEDomačinska zamišljanja nacije in lokalitete1999,(ZRC24),233str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6182-95-1.

Breda Čebulj-Sajko,RAZPOTJA IZSELJENCEVRazdvojena identiteta avstralskih Slovencev2000,(ZRC25),140str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6358-06-5.

Ernest Ženka,PROSTOR IN UMETNOSTProstor med filozofijo, likovno umetnostjo in znanostjo v delih Leonarda, Moholyja-Nagyja in Warhola2000,(ZRC26),174str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6358-16-2.

Andrej Mihevc,SPELEOGENEZA DIVAŠKEGA KRASA2001,(ZRC27),180str.,17×24cm,broširana,ISBN961-6358-24-3.

ZAL ŽBAZ R C

P.P.306,GOSPOSKA13,1001LJUBLJANATELEFON:014706465,FAX:014257794

E-NASLOV:ZALOŽBA@ZRC-SAZU.SISPLETNASTRAN:HTTP://WWW.ZRC-SAZU.SI/ZALOZBA