GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

RU

DO

LF B

AD

JUR

A –

ŽIV

LJE

NJE

IN D

ELO

MA

TJA

@ G

ER

[I^

, BO

RU

T B

ATA

GE

LJ.,

HE

RM

AN

BE

R^

I^, L

JUD

MIL

AB

OK

AL,

ALE

[ G

U^

EK, J

AN

EZ K

AV

AR

, STA

NE

KO

CU

TAR

, BLA

@ K

OM

AC

,Z

VE

ZD

AN

MA

RK

OV

I], P

ET

ER

MIK

[A

, BLA

@ T

OR

KA

R

29

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

9437452169879

ISSN 1580-1594

20 €

RUDOLF BADJURA –ŽIVLJENJE IN DELO

MATJAŽ GERŠIČBORUT BATAGELJ

HERMAN BERČIČLJUDMILA BOKAL

ALEŠ GUČEKJANEZ KAVAR

STANE KOCUTARBLAŽ KOMAC

ZVEZDAN MARKOVIĆPETER MIKŠA

BLAŽ TORKAR

geo29 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 20.10.2014 8:12 Page 1

Mat­jaž­Ger­šičNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­asi­stentNa­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­mat­jaz.ger­sic@zrc-sazu.si

Bo­rut­Bata­geljNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar,­arhi­vistNa­slov:­Zgo­do­vin­ski­arhiv­Celje,­Tehar­ska­cesta­1,­3000­Ce­lje,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­bata­gelj@gmail.com

Her­man­Ber­čičNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­šport­ne­vzgo­je,­izred­ni­pro­fe­sorv­po­ko­juNa­slov:­Slam­ni­kar­ska­12,­1234­Men­geš,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­her­man.ber­cic@gmail.com

Ljud­mi­la­BokalNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­na­diplo­mi­ra­na­pro­fe­so­ri­ca­slo­ven­ske­ga­jezi­ka,­samo­stoj­nastro­kov­na­delav­ka­spe­cia­list­ka­v­hu­ma­ni­sti­ki­v­po­ko­juNa­slov:­Inšti­tut­za­slo­ven­ski­jezik­Fra­na­Ramov­ša­ZRC­SAZU,­Novi­trg­4,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­bokal@zrc-sazu.si,­ljud­mi­la.bo­kal@gmail.com

Aleš­GučekNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­inže­nir­arhi­tek­tu­re­v­po­ko­juNa­slov:­Abra­mo­va­8,­1111­Ljub­lja­na,­Ljub­lja­naE-po­šta:­ales.gu­cek@te­le­mach.net

Ja­nez­KavarNa­ziv:­inže­nir­elek­tro­teh­ni­ke,­bri­ga­dir­v­po­ko­juNa­slov:­Pod­Sle­me­nom­7,­4294­Kri­že,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­kavar@siol.net

Sta­ne­Kocu­tarNa­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­neNa­slov:­Mej­na­uli­ca­1,­2000­Ma­ri­bor,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­sta­ni­slav.ko­cu­tar@rtv­slo.si

Blaž­KomacNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf,­viš­ji­znans­tve­ni­sode­la­vec,­docentNa­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­blaz.ko­mac@zrc-sazu.si

Zvez­dan­Mar­ko­vičNa­ziv:­mag.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­zgo­do­vi­ne­in­poli­to­log,­majorNa­slov:­Vojaš­ki­muzej­Slo­ven­ske­voj­ske,­Engel­so­va­uli­ca­15,­2111­Ma­ri­bor,Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­zvez­dan.mar­ko­vic@gmail.com

Pe­ter­Mik­šaNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar,­asi­stentNa­slov:­Odde­lek­za­zgo­do­vi­no­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,Ašker­če­va­2,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­peter.mik­sa@ff.uni-lj.si

Blaž­Tor­karNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar­in­obram­bo­slo­vec,­kustosNa­slov:­Cen­ter­vojaš­kih­šol/Vo­jaš­ki­muzej­Slo­ven­ske­voj­ske,­Engel­so­vaulica­15,­2111­Ma­ri­bor,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­blaz.tor­kar@mors.si

pred_zalist_pred_zalist.qxd­­20.10.2014­­8:11­­Page­1

Mat­jaž­Ger­šičNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­ne,­asi­stentNa­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­mat­jaz.ger­sic@zrc-sazu.si

Bo­rut­Bata­geljNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar,­arhi­vistNa­slov:­Zgo­do­vin­ski­arhiv­Celje,­Tehar­ska­cesta­1,­3000­Ce­lje,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­bata­gelj@gmail.com

Her­man­Ber­čičNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­šport­ne­vzgo­je,­izred­ni­pro­fe­sorv­po­ko­juNa­slov:­Slam­ni­kar­ska­12,­1234­Men­geš,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­her­man.ber­cic@gmail.com

Ljud­mi­la­BokalNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­na­diplo­mi­ra­na­pro­fe­so­ri­ca­slo­ven­ske­ga­jezi­ka,­samo­stoj­nastro­kov­na­delav­ka­spe­cia­list­ka­v­hu­ma­ni­sti­ki­v­po­ko­juNa­slov:­Inšti­tut­za­slo­ven­ski­jezik­Fra­na­Ramov­ša­ZRC­SAZU,­Novi­trg­4,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­bokal@zrc-sazu.si,­ljud­mi­la.bo­kal@gmail.com

Aleš­GučekNa­ziv:­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­inže­nir­arhi­tek­tu­re­v­po­ko­juNa­slov:­Abra­mo­va­8,­1111­Ljub­lja­na,­Ljub­lja­naE-po­šta:­ales.gu­cek@te­le­mach.net

Ja­nez­KavarNa­ziv:­inže­nir­elek­tro­teh­ni­ke,­bri­ga­dir­v­po­ko­juNa­slov:­Pod­Sle­me­nom­7,­4294­Kri­že,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­kavar@siol.net

Sta­ne­Kocu­tarNa­ziv:­pro­fe­sor­geo­gra­fi­je­in­zgo­do­vi­neNa­slov:­Mej­na­uli­ca­1,­2000­Ma­ri­bor,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­sta­ni­slav.ko­cu­tar@rtv­slo.si

Blaž­KomacNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­geo­graf,­viš­ji­znans­tve­ni­sode­la­vec,­docentNa­slov:­Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­Gos­po­ska­uli­ca­13,1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­blaz.ko­mac@zrc-sazu.si

Zvez­dan­Mar­ko­vičNa­ziv:­mag.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­pro­fe­sor­zgo­do­vi­ne­in­poli­to­log,­majorNa­slov:­Vojaš­ki­muzej­Slo­ven­ske­voj­ske,­Engel­so­va­uli­ca­15,­2111­Ma­ri­bor,Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­zvez­dan.mar­ko­vic@gmail.com

Pe­ter­Mik­šaNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar,­asi­stentNa­slov:­Odde­lek­za­zgo­do­vi­no­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,Ašker­če­va­2,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­peter.mik­sa@ff.uni-lj.si

Blaž­Tor­karNa­ziv:­dr.,­uni­ver­zi­tet­ni­diplo­mi­ra­ni­zgo­do­vi­nar­in­obram­bo­slo­vec,­kustosNa­slov:­Cen­ter­vojaš­kih­šol/Vo­jaš­ki­muzej­Slo­ven­ske­voj­ske,­Engel­so­vaulica­15,­2111­Ma­ri­bor,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­blaz.tor­kar@mors.si

pred_zalist_pred_zalist.qxd­­20.10.2014­­8:11­­Page­1

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

RUDOLF BADJURA – ŽIVLJENJE IN DELO

Mat jaž Ger šičBo rut Bata geljHer man Ber čičLjud mi la Bokal

Aleš GučekJa nez Kavar

Sta ne Kocu tarBlaž Komac

Zvez dan Mar ko vićPe ter Mik šaBlaž Tor kar

2

LJUBLJANA 2014

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

RUDOLF BADJURA – ŽIVLJENJE IN DELO

Mat jaž Ger šičBo rut Bata geljHer man Ber čičLjud mi la Bokal

Aleš GučekJa nez Kavar

Sta ne Kocu tarBlaž Komac

Zvez dan Mar ko vićPe ter Mik šaBlaž Tor kar

Knjižna zbirka Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594, UDK 911 © GIAM ZRC SAZU, ZVGS

4

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29RUDOLF BADJURA – ŽIVLJENJE IN DELOMat jaž Ger šič, Borut Bata gelj, Her man Ber čič, Ljud mi la Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Sta neKocu tar, Blaž Komac, Zvez dan Mar ko vić, Peter Mik ša, Blaž Tor kar© 2014, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU

Ured­niš­ki­odbor: David Bole, Mate ja Breg Valja vec, Rok Ciglič, Matej Gabro vec, Dra go Klad nik, BlažKomac, Jani Kozi na, Janez Nared, Dra go Per ko, Pri mož Pipan, Nika Raz pot nik Visković,Aleš Smre kar, Maja Topo le, Mimi Urbanc, Mati ja Zorn

Ured­ni­ka: Mat jaž Ger šič, Dra go Per koRe­cen­zen­ta: Dra go Klad nik, Petra Svolj šakFo­to­gra­fi: Ljud mi la Bokal, Bogo mil Brin šek, Mar jan Gar bajs, Mat jaž Ger šič, Igor Lapaj neLek­to­ri­ca:­Ljud mi la BokalPre­vod­izvleč­ka­in­pov­zet­ka:­Šola za tuje jezi ke Mini strs tva za obram bo Repub li ke Slo ve ni jeOb­li­ko­va­lec: Dra go Per ko

Iz­da­ja­telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZUZa­izda­ja­te­lja: Dra go Per koSoiz­da­ja­telj: Zdru že nje vojaš kih gor ni kov Slo ve ni jeZa­soiz­da­ja­te­lja:­Fed ja Vra ni čar

Za­lož­nik:­Založ ba ZRCZa­založ­ni­ka: Oto Lut harGlav­ni­ured­nik: Aleš Pogač nik

Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom: SYNCOMP d. o. o.Ti­skar­na: Collegium Graphicum d. o. o.Na­kla­da: 300 iz vo dov

Na­slov­ni­ca:­Rudolf Bad ju ra kot smu čar leta 1913 (Zbir ka upo do bi tev zna nih Slo ven cev, hra ni Narodnain uni ver zi tet na knjiž ni ca).

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

929Badjura R. 91(497.4):929Badjura R. 908(497.4):929Badjura R.

RUDOLF Badjura – življenje in delo / Matjaž Geršič … [et al.] ; [urednika MatjažGeršič, Drago Perko ; fotografi Ljudmila Bokal … [et al.] ; prevod izvlečka inpovzetka Šola za tuje jezike Ministrstva za obrambo Republike Slovenije]. –Ljubljana : Založba ZRC, 2014. – (Geografija Slovenije, ISSN 1580-1594 ; 29)

ISBN 978-961-254-734-91. Geršič, Matjaž275787776

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29RUDOLF BADJURA – ŽIVLJENJE IN DELOMat jaž Ger šič, Borut Bata gelj, Her man Ber čič, Ljud mi la Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Sta neKocu tar, Blaž Komac, Zvez dan Mar ko vić, Peter Mik ša, Blaž Tor kar

UDK: 929Badjura R.91(497.4):929Badjura R.908(497.4):929Badjura R.

COBISS: 2.01

IZVLEČEKRu dolf Bad ju ra – živ lje nje in deloRu dolf Bad ju ra se je rodil 17. apri la 1881 v Li ti ji. Po matu ri v Ljub lja ni je pri takrat nem 27. peš pol ku v le -tih 1903–1905 slu žil vojaš ki rok. Leta 1905 je v Pra gi, kjer se je vklju čil tudi med tam kajš nje pla nin ce,na nemš ki trgov ski aka de mi ji obi sko val abi tu rient ski tečaj, ki ga je uspo so bil za komer cial no služ bo v ban -kah in trgov skih pod jet jih.

Po vrni tvi v Ljub lja no se je naj prej zapo slil v Kme tij ski poso jil ni ci, sle di la je raču no vod ska služ ba prilesnem trgov cu Hien gu, poz ne je pa se je zapo slil pri Kranj skem dežel nem odbo ru, kjer je delal do upokojitve.

Nje go vo delo in živ lje nje sta bila tesno pove za na pred vsem s smu ča njem, pre živ lja njem pro ste ga časav na ra vi, pisa njem turi stič nih vod ni kov, zbi ra njem ljud ske ga izraz ja in imen ter s skrb jo za slo vens tvo.Pomem ben pečat pa je Bad ju ro ve mu živ lje nju vti sni la tudi prva sve tov na voj na in nje go va vojaš ka kariera.

Bad ju ra se je s smu ča njem sez na nil v av strij ski voj ski leta 1911, poz ne je pa se je ude le žil dodatnihteča jev ter tudi sam postal uči telj smu ča nja in orga ni za tor smu čar skih teča jev. Smu ča nje ga je tako nav -du še va lo, da se je lotil tudi zbi ra nja doma če ga stro kov ne ga izraz ja. Svo ja dog na nja o stro kov nem izraz juin tudi o pou če va nju smu ča nja je obja vil v več stro kov nih delih.

Po leg kla sič ne ga sme mo Bad ju ro ozna či ti tudi za tur ne ga smu čar ja. Bil je usta nov ni član druš čineDren. Nje ni čla ni so opra vi li šte vil ne zim ske vzpo ne v hri be, spu ste v kraš ke jame in posne li pre nekaterečudo vi te foto gra fi je, ki so jih šir šim kro gom pred sta vi li na pre da va njih ter z nji mi obo ga ti li časo pi sne člankein knji ge.

Bad ju ro je naj bolj zapo slo va lo pisa nje turi stič nih vod ni kov. Zbra ti je bilo namreč tre ba gra di vo na tere -nu in natanč no pre ho di ti pokra ji no, za kate ro je sestav ljal vod nik. V nje go vi karie ri se jih je nabra lo 17v šti rih raz lič nih jezi kih, z nji mi pa je z iz je mo Pri mor ja pokril celo Slo ve ni jo.

Na svo jih poto va njih po slo ven skih pokra ji nah je zbi ral tudi doma če stro kov no izraz je za povr šin -ske obli ke in doma ča zem lje pi sna, pred vsem ledin ska ime na. Svo ja dog na nja je obja vil v knji gi Ljud skageo gra fi ja, ki sta ji sle di la dopol nje na izda ja in doda tek, ven dar pa sta osta la v tip ko pi su.

V zbi ra nju doma čih imen in izra zov ter spod bu ja nju lju di k nji ho vi rabi name sto tuje je zič nih ustrez -nic se v prvi vrsti zrca li Bad ju ro vo domo ljub je. Podob no je tudi s pi sa njem vod ni kov, v ka te rih opi su jein mesto ma poe tič no ori su je lepo to svo je domo vi ne.

Bad ju ro vo vojaš ko udejs tvo va nje, ves čas nepro fe sio nal no, ga je pri pe lja lo do čina nad po roč ni ka.Pomemb no vlo go je odi gral ob pre vrat nih dne vih v Ljub lja ni leta 1918, ko je bil ozna čen kot ljub ljan -ski gene ral Mai ster in kot povelj nik alp ske čete, ki je bila anga ži ra na v bo jih na Koroš kem v le tih 1918in 1919, po kon ča ni voj ni pa je ostal član rezerv ne sesta ve voj ske Kra lje vi ne SHS.

O Bad ju ro vem zaseb nem živ lje nju je bolj malo zna ne ga. Pole ti leta 1914 se je poro čil z Nem ko Hil -do Steinböck, s ka te ro sta žive la v Ljub lja ni. Po nje ni smr ti se je poro čil s se strič no Avre li jo in ji takozago to vil dostoj no pre živ lja nje sta ro sti. Leta 1963 je zbo lel za pljuč ni co in sep tem bra umrl.

KLJUČNE BESEDERu dolf Bad ju ra, smu ča nje, smu čar ska ter mi no lo gi ja, turi stič ni vod ni ki, zem lje pi sna ime na, zem lje pi snater mi no lo gi ja, šport ni turi zem, Dren, prva sve tov na voj na, voj ska SHS

5

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29RUDOLF BADJURA – ŽIVLJENJE IN DELOMat jaž Ger šič, Borut Bata gelj, Her man Ber čič, Ljud mi la Bokal, Aleš Guček, Janez Kavar, Sta neKocu tar, Blaž Komac, Zvez dan Mar ko vić, Peter Mik ša, Blaž Tor kar

UDC: 929Badjura R.91(497.4):929Badjura R.908(497.4):929Badjura R.

COBISS: 2.01

ABSTRACTRudolf Badjura's life and workRudolf Badjura was born on 17 April 1881 in Litija. After high school graduation in Ljubljana he servedin the then 27th Infantry Regiment from 1903 to 1905. In 1905, in Prague, where he also joined the localmountaineering society, he took courses for high school graduates at the German Trade Academy inPrague, thereby acquiring qualifications for commercial jobs in banks and trade companies.

His work and life were closely linked with skiing, spending leisure time in nature, writing travel guides,collecting folk expressions and names, and promoting Slovenian identity. His life was also significant-ly marked by World War I and his military career.

Badjura got acquainted with skiing in the Austrian Army in 1911. Afterwards, he took additional cours-es and became a ski instructor himself and organizer of ski courses. Greatly impressed by skiing, healso embarked on collecting domestic professional terms and published his findings about the termi-nology and ski instruction in several professional works.

In addition to downhill skiing, Badjura also mastered backcountry skiing. He was the founding mem-ber of the »Dren« (Eng. the dogwood) group. Its members completed several winter ascents of the mountainsand descents in the Karst caves, and took many wonderful photos, which were presented to the widerpublic at various lectures and used as enrichment in newspaper articles and books.

Badjura spent most of his time writing travel guides as this required gathering of material in the fieldand meticulous research of the countryside presented in the guides. Throughout his career he compiled17 guide books in four different languages, which, with the exception of the Littoral, cover the entire of Slovenia.

During his voyages through Slovenian regions he gathered domestic professional expressions for land-forms and domestic place names (microtoponyms). He published his findings in the book »Ljudska geografija«(Folk Geography), which was followed by its reviewed version and a supplement in typescript.

The gathering of domestic names and expressions, and promotion of their use among people asa replacement for foreign terms reflect Badjura's patriotism. The same holds true for his guides withdescriptions and occasional poetical depictions of the beautiful spots of his homeland.

His military activity, which Badjura pursued on a non-career basis, led him to the rank of First Lieutenant.He played an important role in the revolutionary days of 1918 in Ljubljana, for which he was dubbed»General Maister of Ljubljana«, and also commanded the Alpine Company that was engaged in thefights in Carinthia between 1918 and 1919. After the war, he served in the reserve structure of the armyof Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes.

Little is known about Badjura's private life. In summer of 1914 he got married to the German HildaSteinböck, and they lived in Ljubljana. After his wife died, he married her cousin Aurelia and thus securedher dignified old age. In 1963 he caught pneumonia and died in September.

KEY WORDSRudolf Badjura, skiing, ski terminology, travel guides, geographical names, geography terminology, sporttourism, Dren, World War I, Royal Yugoslav Army

6

VSEBINASpo mi ni na stri ca Rudi ja .................................................................................................................................................................................................................................. 8Pred go vor .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 91 Uvod ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 112 Bio graf ski oris oseb no sti Rudol fa Bad ju re (Ba diu re) ............................................................................................................................................ 13

2.1 Bad ju ra – smu čar ski ideo log ................................................................................................................................................................................................ 142.2 Slo ven ski »Bae de ker«: turi stič ni orga ni za tor in pisec vod ni kov ................................................................................................ 18

3 Dre no vec, gor nik in tur ni smu čar .................................................................................................................................................................................................. 253.1 Prvi obi ski gora .................................................................................................................................................................................................................................... 253.2 O za čet kih alpi niz ma ...................................................................................................................................................................................................................... 253.3 Bad ju ra – alpi nist ................................................................................................................................................................................................................................ 253.4 Bad ju ra – (tur ni) smu čar, jamar in fotoa ma ter ................................................................................................................................................ 31

4 Po smu či ni spoz naš krmar ja .............................................................................................................................................................................................................. 365 Slo ven ska smu čar ska ter mi no lo gi ja .......................................................................................................................................................................................... 42

5.1 Smuš ka ter mi no lo gi ja (1921) .............................................................................................................................................................................................. 435.2 Smuš ka ter mi no lo gi ja (1931) .............................................................................................................................................................................................. 435.3 Slo va ro pi sne zna čil no sti Bad ju ro vih bese do slov nih zbirk ................................................................................................................ 475.4 Smu čar (1924) – prva slo ven ska knji ga o smu ča nju .............................................................................................................................. 485.5 Bloš ko sta ros vet no smu ča nje in besed je (1596) .......................................................................................................................................... 50

6 Raz voj šport ne ga turiz ma ...................................................................................................................................................................................................................... 516.1 Kore ni pohod niš ke ga in pla nin sko-gor niš ke ga turiz ma ........................................................................................................................ 516.2 Šport ni turi zem sko zi priz mo seda njo sti ................................................................................................................................................................ 526.3 Pohod niš ki, pla nin ski in gor niš ki turi zem .............................................................................................................................................................. 536.4 Bad ju ra kot šport no-tu ri stič ni pisa telj .......................................................................................................................................................................... 55

7 Domo ljub je v slovs tvu Rudol fa Bad ju re ................................................................................................................................................................................ 617.1 Pre gled izbra nih vod ni kov ........................................................................................................................................................................................................ 63

8 Geo graf ski opus ................................................................................................................................................................................................................................................ 698.1 Ljud ska geo gra fi ja (1953) ........................................................................................................................................................................................................ 698.2 Gor ski pre ho di v lu či geo gra fi je (1955) .................................................................................................................................................................... 718.3 Kar to graf sko gra di vo ...................................................................................................................................................................................................................... 728.4 Bad ju ra in nje go vo delo v očeh aka dem skih geo gra fov ...................................................................................................................... 788.5 Sodob ne obrav na ve Bad ju ro ve ga dela .................................................................................................................................................................... 80

9 Prva sve tov na voj na .................................................................................................................................................................................................................................... 819.1 Pre vrat na doba .................................................................................................................................................................................................................................... 819.2 Slo ven ska voj ska 1918–1919 (Na rod na voj ska Drža ve Slo ven cev, Hrva tov in Srbov) ................................ 829.3 Boji za sever no mejo v le tih 1918–1919 ................................................................................................................................................................ 859.4 April ska ofen zi va leta 1919 .................................................................................................................................................................................................... 879.5 Dru ga ofen zi va – 28. maj 1918 .......................................................................................................................................................................................... 889.6 Po kon cu voj ne .................................................................................................................................................................................................................................... 89

10 Vojaš ka karie ra .............................................................................................................................................................................................................................................. 9110.1 Pre vrat ni dne vi v Ljub lja ni leta 1918 ........................................................................................................................................................................ 9110.2 Alp ska četa ............................................................................................................................................................................................................................................ 9310.3 Spor s Kar lom Šef ma nom .................................................................................................................................................................................................... 9510.4 Po kon ča ni voj ni .............................................................................................................................................................................................................................. 95

11 Bib lio gra fi ja Rudol fa Bad ju re .......................................................................................................................................................................................................... 9812 Sklep ........................................................................................................................................................................................................................................................................ 10013 Sez nam virov in lite ra tu re .............................................................................................................................................................................................................. 10314 Sez nam slik .................................................................................................................................................................................................................................................... 10915 Sez nam pre gled nic ................................................................................................................................................................................................................................ 111Zah va la .......................................................................................................................................................................................................................................................................... 112

7

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Spo­mi­ni­na­Stri­ca­rudi­ja

Ru­dolf­Bad­ju­ra­je­bil­prvo­ro­je­nec­kro­ja­ča­Hin­ka­in­nje­go­ve­žene­Mari­je,­šest­najst­let­sta­rej­ši­od­naj­-m­laj­še­ga,­četr­te­ga­bra­ta­Meto­da,­moje­ga­oče­ta.­Dol­ga­leta,­ki­jih­je­odslu­žil­v­vo­jaš­ki­suk­nji­kot­povelj­nik,so­mu­vti­sni­la­neiz­bri­sen­pečat,­utr­di­la­nje­gov­nepo­pust­lji­vi­zna­čaj­in­stro­ge­delov­ne­nava­de.­Zato­jebil­med­bra­ti­ved­no­spo­što­van­kot­izku­šen­in­razu­men­člo­vek.

Bil­je­skro­men,­samos­voj­člo­vek,­ki­ni­poz­nal­počit­ka­in­brez­de­lja.­Svoj­delov­ni­dan­ni­imel­raz­de­-ljen­le­na­ure,­ampak­na­minu­te,­toč­no­raz­po­re­je­ne­po­dejav­no­stih­prek­cele­ga­dne­va.­Pri­takem­nači­nudela­je­vztra­jal­vse­do­svo­je­ga­posled­nje­ga­dne.

Ži­vo­se­ga­spo­mi­njam.­Bil­je­visok,­vitek­mož­sred­njih­let,­ved­no­z­mi­sli­mi­nek­je­daleč.­Nje­gov­korakje­bil­dolg­in­lah­ko­ten,­tudi­takrat,­ko­je­že­upo­rab­ljal­popot­no­pali­co.­Pre­ko­ra­kal­je­veči­no­svo­je­ga­delov­-no­zgoš­če­ne­ga­živ­lje­nja.­Dol­gi­kora­ki­so­ga­pope­lja­li­v­vsak,­še­tako­odda­ljen­kraj,­vsa­ko­doli­no,­navsak­grič­in­vsa­ko­goro.­Korak­za­kora­kom­je­dne­ve­in­ure­podol­gem­in­počez­peša­čil­po­Slo­ve­ni­ji.­Nibilo­zasel­ka,­ki­ga­ne­bi­spoz­nal­in­skrb­no­opi­sal,­ni­bilo­poto­ka,­ob­kate­rem­ne­bi­postal,­ni­bilo­vetrov­-ne­ga­gre­be­na­in­raz­gled­ne­ga­vrha,­s­ka­te­re­ga­ne­bi­z­vsem­srcem­obču­do­val­lepo­to­naše­domo­vi­ne.Naj­je­bilo­vre­me­lepo­ali­turob­no,­dežev­no­ali­vetrov­no,­ali­pa­tiho,­meh­ko­zasne­že­no,­ved­no­je­bil­v­na­-ra­vi.­Srce­mu­ni­dalo,­da­bi­ostal­med­šti­ri­mi­zido­vi,­ki­so­ga­utes­nje­va­li.­V­kra­je,­nase­lje­ne­s­Slo­ven­cionkraj­meja­v­Av­stri­ji­in­teda­nji­Ita­li­ji,­pa­mu,­kot­slo­ven­ske­mu­rodo­lju­bu,­takrat­ne­obla­sti­obeh­deželniso­dovo­lje­va­le­vsto­pa.­To­ga­je­zelo­pri­za­de­lo.

Bil­je­dober­opa­zo­va­lec.­Na­svo­jih­dol­gih­poho­dih­je­zaz­na­val­vsa­ko­zna­čil­nost­in­podrob­nost­in­joskrb­no­zapi­so­val,­da­bi­nanjo­opo­zo­ril­tiste,­ki­so­jim­bili­nje­go­vi­zapi­si­name­nje­ni.­In­teh­je­bilo­veli­ko.V­vsa­kem­od­nas­je­želel­priž­ga­ti­željo­po­spoz­na­va­nju­naše­domo­vi­ne,­vseh­naših­kra­jev­in­lju­di,­patudi­naše­ga­besed­ja,­dra­go­ce­ne­ga­zakla­da­slo­ven­ske­ga­ime­no­slov­ja.­Te­želje­v­nje­go­vem­času­nisobile­nekaj­vsak­da­nje­ga,­zato­je­kar­sam­ure­jal­in­izda­jal­drob­ne­knji­ži­ce­s­svo­ji­mi­poto­pi­sni­mi­bese­dili,s­ka­te­ri­mi­je­vabil­bral­ce­v­kra­je­naše­deže­le,­hkra­ti­pa­je­skr­bel­tudi­za­spoz­na­va­nje­doma­če­ga­izra­-zo­slov­ja­v­na­šem­geo­graf­skem­pro­sto­ru.

Ob­njem­se­je­zbi­ral­krog­somiš­lje­ni­kov,­pri­ja­te­ljev,­tova­ri­šev,­ki­so­z­ena­kim­entu­ziaz­mom­sle­di­liskup­nim­ciljem,­a­v­vi­har­ju­teda­nje­ga­časa­so­živ­lje­nja­žal­hitro­uga­ša­la.­Ohra­njal­je­živ­spo­min­na­vse,ki­so­z­njim­deli­li­lepa­doži­vet­ja.

Ko­ga­je­živ­lje­nje­pri­si­li­lo­k­mi­ro­va­nju,­je­pisal.­Zbral­je­vse­svo­je­pre­šte­vil­ne­drob­ne­zapi­se­in­pol­-ne­belež­ke,­ki­so­se­s­ča­som­nabi­ra­le­na­nje­go­vih­mizi­in­poli­cah.­Z­vso­natanč­nost­jo­in­dosled­nost­joje­ure­dil­vse­gra­di­vo­in­ga­pre­dal­slo­ven­ski­Uni­ver­zi­tet­ni­knjiž­ni­ci.

Ko­sem­sama­ubi­ra­la­sto­pi­nje­po­nje­go­vih­hri­bov­skih­poteh­in­smu­či­nah,­me­je­rad­poslu­šal­in­spra­-še­val­o­po­drob­no­stih.­Nje­go­va­čus­tva­so­bila­sicer­skrb­no­sprav­lje­na­v­nje­go­vi­notra­njo­sti,­ven­dar­semob­naji­nih­pogo­vo­rih­opa­zi­la­topel­nasmeh­in­iskro­v­nje­go­vih­očeh.

In­še­nekaj­besed­o­nje­go­vi­naj­bolj­ši­pri­ja­te­lji­ci.­To­je­bila­nje­go­va­zapest­na­ura.­Bila­je­lepa,­sta­-ra,­oval­na,­skrb­no­obli­ko­va­na­in­je­poleg­urne­ga­kazal­ca­ime­la­tudi­minut­ne­ga.­Sprem­lja­la­ga­je­na­vsehizle­tih­in­poho­dih.­Kadar­je­pisal,­pa­je­poči­va­la­pred­njim­na­mizi.­Brez­te­ure­ni­nare­dil­niti­kora­ka,brez­nje­ni­bilo­niti­minu­te­nje­go­ve­ga­pisa­nja­in­nje­go­ve­ga­živ­lje­nja.­Žal­pa­je­ta­lepi­spo­min­po­nje­go­-vi­smr­ti­izgi­nil­v­nez­na­no.

Ro­ti­ja­Bad­ju­ra

8

PRED GO VOR

»Voj­na­je­obsta­ja­la­pred­nastan­kom­držav,­diplo­ma­cij­in­stra­te­gij,­sta­ra­je­sko­raj­toli­ko­kot­člo­ve­-štvo­in­dose­ga­naj­bolj­skri­te­kotič­ke­člo­veš­ke­ga­srca,­pro­sto­re,­kjer­JAZ­raz­tap­lja­razum­ske­raz­lo­ge,kjer­vla­da­ponos,­kjer­je­čus­tvo­ključ­no­in­kjer­je­instinkt­kralj…« je zapi sal razi sko va lec zgo do vi ne voj -sko va nja John Kee gan.

Knji ga o Ru dol fu Bad ju ri izha ja v letu sto te oblet ni ce začet ka prve sve tov ne voj ne in jo na prvo vr -sten način tudi obe le žu je. Rudolf Bad ju ra je bil njen ude le že nec in odli ko va nec, po pol nem, vse stran skoboga tem živ lje nju pa bi mogli sodi ti, da je izkuš njo voj ne, ki je zlo mi la mno go teles in duhov, uspel obr -ni ti v po zi tiv no narav na no živ ljenj sko držo.

Prva sve tov na, total na, abso lut na, glo bal na voj na, prva indu stria li zi ra na voj na, uje ta med let ni ci 1914in 1918, je bila mno žič na voj na, ki je pri za de ja la mnoš tvo zla, pred vsem pa se je raz ži ve la in izži ve lana izku šenj ski rav ni posa mez ni ka, ne gle de na boj no stran, ne ozi ra joč se na deli tev voj ne ga sve ta naboj no in civil no, na front no in zaled no, na mor je, zem ljo ali zrak. Pre pro sto se je vse sa la v živ lje nje terga obvla do va la do potan ko sti. Voj ne 20. sto let ja, začen ši s 1. sve tov no voj no, so prev ze le skraj ne in bre -zob zir ne obli ke; sko raj samou mev no je posta lo, da je nagib k skraj no sti nei zo gi ben in samo de jen. Ševeč, giba lo spre memb, teh no loš kih, gmot nih, psi ho loš kih, je bilo uni če nje, para dok sa len zna čaj voj nese je ute le šal v krea tiv no sti in uni če va nju obe nem.

Bolj kot kate ra ko li voj na dot lej je 1. sve tov na voj na obli ko va la voj no kul tu ro in izni či la Clau se wit -ze vo reklo o voj ni kot nada lje va nju poli ti ke z dru gi mi sreds tvi (Clau se witz 1993) in bolj kot kdaj ko li prejse je poka za lo, da voja ki niso kot dru gi ljud je, da nji ho ve veš či ne in vred no te niso ena ke tistim diploma -tov ali poli ti kov, ki so usod no zata ji li prav v po let nih dneh leta 1914 (Kee gan 1993, xvi), česar pa si voja kiv na sled njih šti rih letih niso sme li pri voš či ti.

He nrik Tuma, tako kot Rudolf Bad ju ra člo vek raz lič nih znanj in veš čin, oba pa nav du še na gor ni ka,a tudi malo da ne nemoč na sopot ni ka 1. sve tov ne voj ne, je v uvo du v knji go Izza­veli­ke­voj­ne ostroum -no zapi sal: »Opa­zo­val­sem­lah­ko­vojaš­ko­živ­lje­nje­tik­za­fron­to,­v­ob­če­va­nju­s­čast­ni­ki­in­voja­ki­semdobil­vpo­gled­pre­cej­glo­bo­ko­v­živ­lje­nje­lju­di­in­miš­lje­nje,­ki­ga­je­voj­na­goji­la.­…Pri­šel­pa­sem­do­pre­-pri­ča­nja,­da­je­bila­veli­ka­voj­na­neiz­mer­no­zlo­za­člo­veš­tvo,­da­voj­na­ni­ustva­ri­la­in­dvig­ni­la­niti­enečlo­veš­ke­kre­po­sti,­da­je­vse,­kar­je­bilo­veli­ke­ga­za­voj­ne,­bila­duša­pre­pro­ste­ga­člo­ve­ka,­ki­je­vršil­svo­-jo­dolž­nost,­da­se­je­edi­no­le­iz­duše­pre­pro­stih­lju­di­izvil­klic­vseč­lo­veš­ke­lju­bez­ni,­da­je­bil­edi­ni­junak­–nepoz­nan­vojak.«­(Tuma 1994).

Srž sve tov ne voj ne je zato rej pred vsem vojak, niso stra te gi je, niso poli ti ke niti vojaš ki cilji. V 60-mi -li jon ski mno ži ci voja kov 1. sve tov ne voj ne jih je bilo več kot 160.000 iz slo ven skih dežel, oble če nihv av stro-ogr ske vojaš ke uni for me; 10 mi li jo nov voja kov je na bojiš čih umr lo, od tega med 35.000 in40.000 slo ven skih. V novi juž no slo van ski držav ni skup no sti, kate re vojak je bil spet tudi Rudolf Bad ju -ra, je žalo va lo 30.000 voj nih vdov in sko raj 50.000 voj nih sirot, s fi zič ni mi posle di ca mi voj ne se je soo ča loveč kot 11.000 voj nih inva li dov. Tak šen je bil šte vilč ni člo veš ki davek »voj­ne,­ki­bo­kon­ča­la­vse­voj­ne«.Več na cio nal na avstro-ogr ska voj ska je svo jo zad njo voj no zače la s 142 ve li ki mi for ma ci ja mi, teme lje -či mi na pehot nih pol kih skup ne arma de ter domo bran skih in Honvéd pehot nih pol kih, med nji mi zara diveli ke ga dele ža slo ven skih voja kov kot slo ven ske ime nu je mo kranj ski 17. pe hot ni polk, celj ski 87. pe -hot ni polk, mari bor ski 47. pe hot ni polk, tržaš ki 97. pe hot ni polk, 2. gor ski strel ski polk, mari bor sko-celj ski26. strel ski polk, 7. lov ski bata ljon, pa tudi koroš ki 7. pe hot ni polk in delo ma 5. dra gon ski polk, slo ven -ski voja ki pa so slu ži li v skup no več kot polo vi ci avstro-ogr ske peho te, v pe hot nih pol kih ogr ske gadomo brans tva so slu ži li prek mur ski voja ki, slo ven ski voja ki pa so prav tako delo va li v dru gih rodo vihvoj ske dvoj ne monar hi je. Nad po roč nik Rudolf Bad ju ra je slu žil v graš kem, v 94 od stot kih nemš kem27. pe hot nem pol ku, tako kot tudi avtor véli ke ga slo ven ske ga voj ne ga roma na Dober­dob Pre ži hovVoranc. Toda nju ni vojaš ki poti sta bili povsem raz lič ni, čeprav sta mor da, gle de na nju no izbi ro, streme -la k is te mu cilju; Voranc je pre beg nil na ita li jan sko stran, da bi se v ju go slo van skih pro sto volj skih legi jahboril pro ti Avstro-Ogr ski, a se mu zara di jugo slo van ske mu pro sto volj ske mu giba nju v ita li janskem vojnem

9

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

ujet niš tvu nena klo nje nim oko liš či nam želja ni izpol ni la. Rudolf Bad ju ra pa je sko raj samo dejno, kot seje po raz pa du monar hi je obli ko va la slo ven ska voj ska iz jeder slo ven skih pol kov, postal njen deja venčlen. Vsa ke ga je vodi la odlo či tev za narod no dobro, bolj ali manj zave da joč se zgo do vin sko sti tre nutka,v ka te re ga sta vsto pa la kot posa mez ni ka.

Prva sve tov na voj na je temelj no zaz na mo va la gene ra ci jo, ki ji je pri pa dal Rudolf Bad ju ra, in še nekajbodo čih gene ra cij, ne gle de na nji ho vo dejav no ali pasiv no ude lež bo v njej. Slo ven ci so jo kot skup -nost doživ lja li več plast no, vanjo so vsto pi li v vzvi še nem domo ljub nem raz po lo že nju, ki se je v si cer boljble di in zara di sko raj šti riin pol let ne ga voj ne ga izčr pa va nja utru je ni raz li či ci pono vi lo ob raz gla su Drža -ve SHS 29. ok to bra 1918 na Kon gre snem trgu v Ljub lja ni, kate re novi slo ven ski voj ski je pri se gel tudiRudolf Bad ju ra. Toda pot do nove ga začet ka se je vila po šte vil nih fron tah 1. sve tov ne voj ne, od ruskein bal kan ske do soš ke in tirol ske, od brez brež nih in dalj nih gali cij skih poljan ter zim sko tež ko pre hodnihkar pat skih višav do smr to no snih kraš kih ostruž kov ter neiz pro snih gor skih bojev v slo ven skih Julij cih intirol skih Dolo mi tih. Bogas tva in pestro sti izku šenj, izpri ča nih v šte vil nih spo min skih, dnev niš kih in pisem -skih zapi sih, ni mogo če urav no te ži ti s trp lje njem, kru tost jo, povsod pre že čo smrt jo, neiz mer lji vo skrb joza doma če in doma čih za svo je voja ke. Mogo čen tok pisem je med nji mi ustvar jal pri vid pri sot no sti v sve -tu, ki so ga zapu sti li, in v ka te re ga se prem no gi niso mogli vrni ti. Toda tudi ta svet ni bil več svet na var nistra ni, kaj ti stre sa lo ga je pomanj ka nje, sko zenj je ves čas pre ha ja la vojaš či na, pre plav lja li so ga in nafron to spo mi nja li ranje ni voja ki, voj ni ujet ni ki, o njej so pri po ve do va li gali cij ski in pri mor ski begunci. Voj -na se je, z bob ne njem, ki se je sli ša lo v sto ki lo me tr sko glo bi no nje ne ga zaled ja, pre se li la v pro stor, kije bil v pre te klih voj nah varen in neo ma de že van, nevar nost je nena do ma pre ti la tudi zaled ju, ki so gafizič no ogro ža la leta la, bole zen, lako ta, voj ni ode ru hi, pred vsem pa obvla do va la bre zob zir na žalost in skrb.

Iz hod iz prve vélike voj ne 20. sto let ja ni pri ne sel takojš nje ga miru, meje slo ven ske ga ozem lja, držav -no pri pa da jo če ga naj prej Drža vi SHS in poz ne je Kra lje vi ni SHS, so bile ogro že ne na zaho du, seve ruin vzhod u. Kli cu nove domo vi ne se je nese bič no odzval tudi Rudolf Bad ju ra, da bi ji zago to vil var no,trd no in pra vič no sever no mejo. Toda prva sve tov na voj na ni zago to vi la ali ustva ri la var ne ga ali pravič -ne ga sve ta, troh ne či teme lji, ki jih je posta vi la, so svet zani ha li v skraj nost 2. sve tov ne voj ne in gene ra ci jepre ži ve lih v 1. sve tov ni voj ni ponov no pog na li na bojiš ča še bolj total ne, še bolj abso lut ne in še boljuni če val ne voj ne.

dr. Petra Svolj šak

10

1 UVOD

»Člo­vek­je­bit­je,­ki­ustvar­ja­zgo­do­vi­no­in­svo­je­pre­te­klo­sti­ne­more­pono­vi­ti,­niti­je­ne­more­poza­bi­ti.«(Au den 2014).

Do god kov ob oblet ni cah se spo mi nja mo z raz lič ni mi občut ki. Z ra dost jo nas nav da ja jo spo mi ni nalepe in pri jet ne stva ri, z gren ko bo pa žalost ne in nesreč ne reči. Ven dar živ lje nje ni le črno in belo, tem -več mozaič no, mavrič no; podob no je tudi s spo mi ni. Leto 2014 je pre že to s spo mi ni na ene ga groz lji vej šihdogod kov dvaj se te ga sto let ja – prvo sve tov no voj no. Sto let je namreč mini lo od »sa ra jev ske ga aten -ta ta«, ki je bil povod zanjo. Žalo sten spo min. Poleg vojaš kih gro zot pa so s tem obdob jem pove za nitudi zgod be in ljud je, kate rih smo se dolž ni spo mi nja ti s po seb nim spo što va njem in na kate re smo lahkoupra vi če no pono sni. Oblet ni ce veli kih dogod kov, ki so odlo čil no vpli va li na tok zgo do vi ne, so pri lož nost,da se spom ni mo tudi naj manj ših grad ni kov teh dogod kov – mož in žena, ki so vsak na svojs tven načinsode lo va li v tej voj ni in bili med njo in po njej delež ni raz no te rih usod. Eden tak šnih je zago to vo RudolfBad ju ra (Ba diu ra). Slo ve nec z ve li ko začet ni co, v ka te rem lah ko mno gi naj de jo svo je ga vzor ni ka. Zakajga ome nja mo v po ve za vi s prvo sve tov no voj no? Ker je bil Bad ju ra med dru gim vojaš ki čast nik in povelj -nik prve slo ven ske alp ske čete. Bad ju ra pa je bil nag njen k po li hi stors tvu. Mor da je rav no poz na va njein anga ži ra nje na mno gih področ jih raz log, da nje go va oseb nost in delo do zdaj nista bila delež na poglob -lje ne razi ska ve. Posa mez ni ki so o Bad ju ri pisa li pove či ni vsak s svo je ga področ ja, celo vi te ga opi sa panje go vo živ lje nje in delo doslej še ni bilo delež no. Da ne bi osta lo le pri ‘De­omni­bus­ali­quid,­de­toto nihil’,smo soav tor ji z raz lič nih znans tve nih podro čij v pri ču jo či znans tve ni mono gra fi ji sku ša li pred stavi ti Rudol -fa Bad ju ro kot pla nin ca, alpi ni sta, tur ne ga smu čar ja, dre nov ca, pobud ni ka prve ga jugo slo van ske gapla nin ske ga gla si la in pod por ni ka usta no vi tve Pla nin ske zve ze Jugo sla vi je, domo lju ba, obo že val ca lepotslo ven ske domo vi ne, turi stič ne ga budi te lja in vod ni ka, pis ca prvih slo ven skih turi stič nih vod ni kov, pionirja

11

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­1:­Vojaš­ki­objekt­na­Poklju­ki,­ime­no­van­po­Rudol­fu­Bad­ju­ri.

ARHIV­SLOVENSKE­VOJSKE

Rudolf Badjura – življenje in delo

šport ne ga turiz ma na Slo ven skem, geo gra fa, kar to gra fa, zbi ral ca teren ske ga izra zo slov ja, jezi ko slov -ca, smu čar ske ga ter mi no lo ga, smu čar ja, smu čar ske ga uči te lja, pis ca prve slo ven ske knji ge o smu ča nju,pobud ni ka smu čar skih tek mo vanj, voja ka, vojaš ke ga čast ni ka – nad poroč ni ka, vojaš kega smu čar skegauči te lja, »ljub ljan ske ga gene ra la Mai stra«, Mai stro ve ga bor ca, povelj ni ka prve slo ven ske alp ske četein še kaj.

Za ohra nja nje spo mi na na Bad ju ro in nje go ve zaslu ge na vojaš kem področ ju je na svojs tven načinposkr be la Slo ven ska voj ska. 14. sep tem bra 2012 je na pod la gi dru ge ga odstav ka 42. čle na Zako nao obram bi takrat ni mini ster za obram bo Aleš Hojs pod pi sal odred bo o poi me no va nju vojaš ke ga objek -ta Slo ven ske voj ske na Poklju ki po Rudo fu Bad ju ri (Slo ve sno ob raz gla si tvi … 2012). Ob tem dogod kuje slav nost ni govor nik bri ga dir Peter Zupan zapi sal: »Ru­dolf­Bad­ju­ra­je­slo­ven­ski­čast­nik,­ki­je­v­pre­-lom­nih­dogod­kih­ob­kon­cu­prve­sve­tov­ne­voj­ne­s­svo­ji­mi­odlo­či­tva­mi­in­deja­nji­pomemb­no­vpli­val­nakasnej­šo­naro­do­vo­zgo­do­vi­no.­Je­turi­stič­ni­in­šport­ni­pisa­telj,­ki­je­s­svo­ji­mi­turi­stič­no­infor­ma­tiv­ni­mi­deliže­v­ti­stem­obdob­ju­in­vse­do­svo­je­smr­ti­širil­pro­mo­ci­jo­lepot­Slo­ve­ni­je,­kot­prvi­med­prvi­mi­postal­pobud­-nik­mno­žič­ne­ga­smu­ča­nja­in­orga­ni­za­tor­prvih­smu­čar­skih­tekem­v­Slo­ve­ni­ji.­Kot­tak­se­je­pomemb­nozapi­sal­v­zgo­do­vi­no­slo­ven­ske­ga­naro­da,­poi­me­no­va­nje­voja­šni­ce­Slo­ven­ske­voj­ske­po­tem­zasluž­-nem­možu­je­zah­va­la­in­dolž­nost,­da­nje­go­va­dela­ne­bodo­zble­de­la­v­spo­mi­nu­slo­ven­ske­ga­naro­da!«(Zu pan 2012, 4).

Pri pad ni ki Slo ven ske voj ske pa so tudi zasluž ni, da je bil Rudolf Bad ju ra na sim po zi ju 13. mar ca 2014v Polj čah dele žen teme lji te znans tve ne obrav na ve, kate re rezul ta ti so zbra ni v pri ču jo či mono gra fi ji.

12

2 BIO GRAF SKI ORIS OSEB NO STI RUDOL FA BAD JU RE (BA DIU RE)

Ru dolf Bad ju ra se je rodil v Li ti ji 17. apri la 1881 star še ma Henri ku in Mari ji (ro je ni Bukov nik). Odraš -čal je kot dru gi naj sta rej ši med peti mi bra ti. Ob njem so odraš ča li še brat je Jan ko (1879), Hin ko (1887),Ciril (1893) in Metod (1896) (zgla še val na pola Bad ju ra Rudolf 1903–1941; zgla še val na pola Bad ju raMari ja 1914). Leta 1903 je z ma tu ro zaklju čil gim na zi jo v Ljub lja ni. Po matu ri je v le tih 1903–1905 v Ljub -lja ni pri takrat nem 27. peš pol ku slu žil vojaš ki rok. Leta 1905 je v Pra gi, kjer se je tudi vklju čil medtam kajš nje pla nin ce, na nemš ki trgov ski aka de mi ji zaklju čil abi tu rient ski tečaj, ki ga je uspo so bil zakomer cial no služ bo v ban kah in trgov skih pod jet jih (Bri lej 1952, 42–45).

Po vrni tvi v Ljub lja no je za krat ko obdob je dobil služ bo pri Kmet ski poso jil ni ci, kjer pa so se že zače -le naka zo va ti teža ve z na dre je ni mi, ki jih je Bad ju ra poz ne je imel še več krat. Pla nin sko usmer jen Bad ju raje od rav na te lja požel pogle de postra ni že po prvi pla či, ko si je name sto tem ne oble ke in klo bu ka kupilzelen klo buk, sive lod na ste hla če in »tu ri stov sko« kro jen suk njič, neko lepo nede ljo pa pro sil za dopust,v nas prot ju s pri ča ko va nji, saj je bilo za prak ti kan te obi čaj no, da pri de jo v služ bo tudi ob nede ljah dopol -d ne. Rav na telj Oskar Baier ga je po prvih nedelj skih zim skih izle tih odpu stil z be se da mi, da urad ni kov,ki nima jo »sic le dra« pri poso jil ni ci ne potre bu je jo. Po zapi su Bad ju re naj bi Baier vpli val tudi na Iva naHri bar ja, teda nje ga rav na te lja Ban ke Sla vi ja, ki naj bi Bad ju ro prav tako ozna čil za brez del ne ža (av to -bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf). Pri me ri naka zu je jo, kako so posa mez ni ki nekoč ozna če va li pro sto ča snogor niš ko dejav nost.

Bad ju ra si je leta 1907 raču no vod sko služ bo našel pri znan cu in lesne mu trgov cu Erne stu Hien gu.Tam je bil ob nede ljah prost, vsa polet ja do leta 1909 pa je s Hien go vo dru ži no pre živ ljal na Rake ku,kjer so ime li lesno skla diš če in čed no vilo. Z ljub ljan skim pri ja te ljem Kra šev cem Bogu mi lom Brinš kom,s ka te rim sta zasno va la druš či no dre nov cev, sta se tako pole ti odda lji la od nji ma tako lju bih »Kam niš -kih pla nin«, a se zato zbli ža la s kraš kim jam skim sve tom (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf; Bata gelj 2002).

13

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­2:­Raz­gled­ni­ca­Val­va­zor­je­ve­ga­trga­v­Li­ti­ji,­okrog­leta­1906.­Niz­ka­hiša­na­desni,­ob­Meš­ko­vihiši,­je­rojst­na­hiša­Rudol­fa­Bad­ju­re.

ZASEBNI­ARHIV­MARTIN­BRILEJ

Rudolf Badjura – življenje in delo

14

Leta 1910 je Bad ju ra po posre do va nju Valen ti na Kris per ja spet pri šel do urad niš ke služ be, kate rije ostal zvest do upo ko ji tve. V tu ri stič ni infor ma cij ski pisar ni nas pro ti Hote la Union je bil za popol dan -ski čas potre ben infor ma tor, Kris per pa je po posre do va nju pri dežel ne mu gla var ju Šuklje tu zanj ure dilsluž bo prak ti kan ta pri Kranj skem dežel nem odbo ru. V do bro so mu bile šte te nje go ve prve poto pi snegor niš ke obja ve v gla si lu Dom in svet v le tih od 1908 do 1910, kjer je z opi som ter s sli kov no in fotograf -sko opre mo pred sta vil Okre šelj v Sa vinj skih Alpah, Križ no jamo na Notranj skem in zim ski vzpon naVeli ko pla ni no nad Kam ni kom (Bad ju ra 1908; Badiu ra 1909a; Badiu ra 1909b; Bri lej 1952, 43; avto bio -gra fi ja Bad ju ra Rudolf). Leta 1908 se je prvič ogla sil v Pla nin skem vest ni ku, kjer je obja vil zapi sa o iz le tuna Kam niš ko sed lo ter o no vih jamah v Cerk niš kem jeze ru. Leta 1921 je v tej revi ji obja vil še zapis z na -slo vom Pozi mi v Kam niš ke pla ni ne in leta 1927 opi sal šmar no gor sko Grma do (Ba diu ra in Brin šek 1908a;Badiu ra in Brin šek 1908b; Badiu ra 1921; Bad ju ra 1927b).

Kaj je bilo torej vodi lo Bad ju ro ve dejav no sti, čemu se je naj bolj pos ve čal? Kaj ga je gna lo pa tudikaj žrlo in moti lo, to so temelj na vpra ša nja, ki naj nas pri pe lje jo k zna čaj ske mu ori su oseb no sti Rudol -fa Bad ju re. Ker je bil Bad ju ra zelo deja ven, mora mo vpo gled v nje go vo oseb nost vsaj malo raz čle ni ti.Stal ni ca nje go ve živ ljenj ske spo ro čil no sti je vse ka kor pogled na zuna nji, jav ni svet sko zi vzpo stav lja -nje nacio nal ne ga slo ven ske ga karak ter ja in doka zo va nje raz vi to sti slo ven ske kul tu re, ki pre že ma vsoraz no li kost nje go vih pri za de vanj. Nje go va zavest in delo sta bila zelo zaz na mo va na z utr je va njem eman -ci pi ra ne slo ven ske kul tu re. Podo bo Bad ju re mora mo vse ka kor zrca li ti sko zi nje go vo delo, zato v nje govmisel ni svet naj la že vsto pa mo, če ga, poe no stav lje no, raz de li mo na vsaj dve izsto pa jo či poglav ji: prvič,na nje go vo smu čar sko dejav nost, in dru gič, na nje go vo naj bolj pre poz nav no dejav nost pisa nja turi stič -nih vod ni kov. Sko zi ti dve dejav no sti se lah ko še naj bolj prib li ža mo zna čaj ske mu ori su oseb no sti Rudol faBad ju re, vmes pa bomo nale te li še na kak šno dru go od nje go vih poseb no sti.

2.1 BAD JU RA – SMU čAR SKI IDEO LOG

Bad ju ro ve ga pogle da na smu ča nje prav za prav ni mogo če loči ti od nje go ve ga gor niš tva, kar ga jepoz ne je v če da lje bolj spe cia li zi ra nih smu čar skih vrstah goto vo sta lo ugle da. S smu ča njem se je sez -

Sli­ka­3:­Spo­min­sko­obe­lež­je­na­rojst­ni­hiši­Rudol­fa­Bad­ju­re­v­Li­ti­ji.

MATJAŽ­GERŠIČ

na nil v av strij ski voj ski, ki je smu ča nje uva ja la v ok vi ru gor niš ke ga uspo sab lja nja. Leta 1911 je bil prvična eno me seč nem teča ju v Svin cu (Eber stein) pod Svinš ko pla ni no (Sa ual pe); podob nih teča jev se jeude le žil še v le tih 1912 in 1913, med voj no pa je bil leta 1917 še na spe cia li zi ra nem dvo me seč nemteča ju po zna čil ni Bil ge ri je vi (gor niš ko-smu čar ski) šoli v Mo ser bod nu pod Wies bach hor nom. Kma lu popovrat ku s pr ve ga teča ja, že februar ja 1911, je z dre nov ci opra vil prvi smu čar ski izlet sko zi Topol na Rog,»…kjer­sem­že­ime­nit­no­krma­ril­po­sever­ni­rebri­Roga­v­ovin­kih­brez­pada­nja…«, sle di li pa so šte vil -ni dru gi izle ti (Ku na ver 1936; živ lje nje pis Bad ju ra Rudolf). Bad ju ra se v ok vi ru kro ga dre nov cev v li te ra tu ripogo sto pojav lja kot pio nir smu ča nja, kljub temu da so posa mez ni ki v Ljub lja ni smu či poz na li že veli -ko pred njim, Oskar Gratzy reci mo že leta 1891 (Ba ta gelj 2009b). Bad ju ra pa se zelo pogo sto nava jatudi kot prvi pri nas, ki je orga ni zi ral smu čar ske teča je in tek mo va nja.

V po glav ju Smu čar ska kro ni ka prve dobe raz vo ja v pr vem slo ven skem spe cia li zi ra nem smu čar skempri roč ni ku Smu čar (1924) to tudi sam zapi še in nave de, da je januar ja 1914 v Bo hinj ski Bistri ci, takojzatem pa v Ljub lja ni, orga ni zi ral »prvi­red­ni­civil­ni­smuš­ki­tečaj«, februar ja 1914 pa, da so bila v Bo -hinj ski Bistri ci izve de na tudi prva smu čar ska tek mo va nja (Bad ju ra 1924b, 32–33). Pre gled časo pis jatiste dobe nam nje go ve trdi tve ovr že, saj viri kaže jo, da je Dežel na zve za za tuj ski pro met na Kranj -skem raz pi sa la prvi jav ni smu čar ski tečaj v Bo hi nju že februar ja 1909 (Win ters port in der Woc hein 1909,380), »te­ča­ji­za­skij« pa so se napo ve do va li tudi nasled nje sezo ne (Ob zor 1910, 23). V Bo hi nju je bilože zelo zgo daj poskrb lje no tudi za zah tev nej še smu čar je, saj so bile v se zo ni 1910–1911 prvič mar ki -ra ne tudi šti ri smu čar ske ture v oko li co (Zim sko-šport na … 1911, 4), dežel na zve za za tuj ski pro met paje decem bra 1912 izda la tudi pose ben zem lje vid smu čar skih tur v oko li co. Zri sal ga je Rudolf Bad ju ra(Ski tou ren in der Woc hein 1912, 2764). V se zo ni 1912–1913 pa se je v Bo hi nju dobro sode lo va nje nasmu čar skem področ ju splet lo z voj sko, ki je orga ni zi ra la tudi teča je za civi li ste, februar ja 1913 pa izved -lo tek mo va nje, ki ga slo ven sko časo pis je že tedaj – zelo zani mi vo – ime nu je »smu­kaš­ka­ tek­ma«(San kaš ka in smu kaš ka tek ma 1913, 3). Bad ju ra je na tej tek mi tudi tek mo val in bil tret ji, ne ome njapa je med svo ji mi zapi si. Bad ju ra je torej ver jet no dobro poz nal smu čar sko pre te klost Bohi nja, po nje -go vem izro či lu pa se je pre na ša la šele od sezo ne 1913–1914, ko je sam prev zel vods tvo teča jev.

Toda pri pi so va nje prvens tve ne vlo ge v šir je nju smu ča nja je dol go roč no nepo memb no pre poz na -no dejs tvo v pri mer ja vi s tem, kar je Bad ju ra v ob dob ju pred prvo voj no že zelo nazor no naka zal in sedoka zal kot nekak šen ustvar ja lec slo ven ske nacio nal ne smu čar ske ideo lo gi je. V smu ča nju je namrečpre poz nal nekaj, kar Slo ven cem ne daje le kori sti v smi slu šport ne ga in turi stič ne ga raz vo ja ter zdravja,ampak nudi poten cial, ki dvi ga slo ven sko kul tu ro nad nemš ko. V ča su slo ven ske narod ne eman ci pa -ci je na pre lo mu v 20. sto let je se je bilo namreč tre ba otre sa ti pri ti skov nemš ke kul tu re, ki se je raz gla ša laza viš jo. V naj več ji meri se je Bad ju ra v svo jih pri za de va njih zana šal na jezik in zgo do vi no. Bil je prvi,ki je v svo jih pri za de va njih zasta vil izum slo ven ske smu čar ske tra di ci je. Ta se je s kon ti nui ra nim pri za -de va njem nje go vih sodob ni kov in nasled ni kov tudi dodo bra uve lja vil.

Bad ju ra je bil prvi, ki je začel načrt no kaza ti na pove za vo med sta ros vet nim bloš kim smu ča njemin sodob nim smu ča njem na Slo ven skem (Ba ta gelj 2009b). Ko Blo ke ime nu je »Kranj­ski­Tele­mar­ki« inzapi še, da smo do nedav ne ga pogre ša li nekaj, kar smo že dav no ime li, je jasno, da želi ustva ri ti lik pono -sne ga slo ven ske ga smu čar ja, ki ta ple me ni ti šport nosi že v ge nih (Ba diu ra 1914, 1). Bad ju ra je bilVal va sor ju (1689) z zgod njim opi som bloš ke ga smu ča nja zelo hva le žen, »…da­nam­je­že­on­sam­potr­-dil,­da­je­vse­to­zra­slo­na­našem­doma­čem­zel­ni­ku­in­da­nas­niso­mogo­če­tega­nau­či­li­Skan­di­nav­ci­aliNem­ci,­vsled­česar­smo­tudi­upra­vi­če­no­lah­ko­pono­sni­na­izum­naših­pra­de­dov­–­smuš­kih­krmar­jevBlo­ča­nov!« (Bad ju ra 1920).

V pr vem objav lje nem bese di lu, s ka te rim je jasno izra zil pri za de va nja za uve lja vi tev slo ven ske smu -čar ske ter mi no lo gi je leta 1914, Bad ju ra spo ro ča, da je jezik le eno od sred stev uve ljav lja nja smu čar skenarod ne ideo lo gi je, ki naj bi se – tako kot pri Nor ve ža nih – raz vi la pri nas do »na­ci­jo­nal­ne­ga­špor­ta«(Ba diu ra 1914, 1). V ter mi no loš kem pris pev ku Slo ven ska smuš ka ter mi no lo gi ja v pod list ku Slo ven ske -ga naro da, je zapi sal: »Ka­kor­vsak­količ­kaj­raz­vit­šport,­tako­bo­izzval­tudi­smuš­ki­šport­med­nami­svo­joter­mi­no­lo­gi­jo,­svo­je­poseb­no­bese­diš­če;­kaj­ti­to­pač­nika­kor­ne­gre,­da­bi­se­še­v­na­da­lje­spra­še­va­li

15

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

16

Sli­ka­4:­Rudolf­Bad­ju­ra­v­mla­dih­letih,­pred­prvo­sve­tov­no­voj­no.

FRAN­VESEL,­FOTOTEKA­NUK

kak­šne­‘bin­dun­ge’­da­ima­mo,­kod,­kedaj­in­kako­kdo­‘ski­vozi’­(z­vo­zič­kom­ali­kako­ven­dar?)­ali­se­pusti­lis­po­dob­ni­mi­tuji­mi­spa­ke­dran­ka­mi­mrc­va­ri­ti­naša­občut­lji­va­smu­čar­ska­uše­sa!« (Ba diu ra 1914, 1).

Pri za de va nja in boj pro ti tujim grdim »spa­ke­dran­kam« je nada lje val tudi po prvi sve tov ni voj ni v gla -si lu Sport z ob ja vo 137 ge sel (Bad ju ra 1921). V še bolj izpo pol nje ni izda ji Smuš ke ter mi no lo gi je izleta 1932, kjer je obja vil in raz lo žil že 500 slo ven skih smu čar skih izra zov, še ved no obža lu je, da se nemore mo otre sti ger ma niz mov: »Res­so­neka­te­ri,­ki­se­potru­di­jo,­da­ne­vla­či­jo­v­go­vor­in­pisa­vo­tuje­gaple­ve­la,­kaj­še­da­bi­se­celo­postav­lja­ti­hote­li­s­tu­ji­mi­spa­ke­dran­ka­mi,­toda­veli­ki,­lah­ko­reče­mo­90-od­-stot­ni­veči­ni­smu­čar­jev­to­ni­nič­mar.­Kakor­da­je­že­vsak­čut­za­naš­jezik­izgi­nil!­In­tako­se­je­bohot­noraz­pa­sla­neka­poseb­na­smu­čar­ska­žlo­bo­dra­po­naših­kočah,­gostil­nah,­v­vla­kih,­na­uli­cah­kakor­tudiv­dnev­ni­kih,­pre­da­val­ni­cah­in­ele­gant­nih­dvo­ra­nah,­da­se­Bog­usmi­li« (Bad ju ra 1931, 1). Iz natanč nega,pri za dev ne ga dela Rudol fa Bad ju re veje idea li zem, a po dru gi stra ni tudi že razo ča ra nje nad sodob ni -ki, ki ga v uvo du v delo zaklju či: »Tudi­pri­naj­bolj­pre­šer­nem­vese­lju­na­smuč­kah­ne­sme­mo­poza­bi­ti,da­ima­mo­svoj­mater­ni­jezik,­ki­ga­mora­mo­spo­što­va­ti­in­ga­ne­sme­mo­zane­mar­ja­ti­nik­jer­in­niko­li« (Bad -ju ra 1931, 1). Rabo slo ven ske ga smu čar ske ga izraz ja je Bad ju ra sma tral za stan dard ne le narod nozaved ne, ampak tudi moral ne drže smu čar jev.

Svo jo anga ži ra nost v smu ča nje kot »na­rod­no­pre­po­rod­no« dejav nost je nada lje val v no vih poli tič -nih okvi rih Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev, ko se je zelo aktiv no vklju čil v or ga ni za ci je, ki sospod bu ja le raz voj smu ča nja, naj prej v Sport no zve zo, poz ne je v Ju go slo van sko zim skoš port no zve zos se de žem v Ljub lja ni. Med tem se je med dru gim tudi odda ljil od preo sta le ga kro ga dre nov cev. Kot članuprav ne ga odbo ra zve ze in član teh nič no-tek mo val ne ga odse ka v pr vem skli cu (1922) se je takoj vklju -čil v ši ro ko akci jo orga ni zi ra nja bolj mno žič ne ga smu ča nja pri nas. Nje go vo zave za nost patriot skim innarod noo bramb nim nače lom v novi drža vi izka zu je nje go va anga ži ra nost za vklju če va nje smu ča nja v se -sta ve nove voj ske. Bad ju ra je za ta pro jekt zim skoš port ne zve ze pri pra vil pro gram in bil tudi pred la ganza prve ga vod jo vojaš kih teča jev. Zve za se je v do pi su na Koman do drav ske divi zi je v Ljub lja ni pohvalila,da ima v »…ome­nje­nem­načel­ni­ku,­rezerv­nem­poroč­ni­ku­g.­Bad­ju­ri,­priz­na­ne­ga­alpi­ni­sta­stro­kov­nja­-ka,­tako­teo­ret­sko­kot­prak­tič­no­rav­no­v­vo­jaš­kih­šolah­biv­še­avstro-ogr­ske­arma­de­izvrst­no­izvež­ba­nomoč­z­10-let­no­prak­so­v­ci­vil­nih­in­vojaš­kih­smu­čar­skih­teča­jih­kakor­tudi­v­voj­ni…«, kar je zago to vi loza napre dek (do pis JZŠZ Koman di … 1922).

Bad ju ra je tudi v ča su med sve tov ni ma voj na ma na smu ča nje gle dal izključ no kot na dopol ni tev »zim­-ske­turi­sti­ke«, prav za prav je bilo zanj to eno in isto. Nje gov temelj ni smu čar ski pri roč nik Smu čar izka zu jezelo širok kon cept smu ča nja, za kate re ga je trdil, da ni zgolj šport. Smu čar potre bu je »…pra­ve­lju­bez­nido­pri­ro­de,­v­vseh­udih­popol­no­ma­zdra­ve­ga­in­pa­–­v­srcu­glob­lje­čute­če­ga­in­raz­vi­tej­še­ga­člo­ve­ka!«(Bad ju ra 1924b, 9). Z os ta li mi vodil ni mi čla ni zve ze, ki so ved no bolj pou dar ja li goje nje smu čar skih tekmo -vanj kot prvo dejav nost zve ze, se Bad ju ra ni stri njal. Smu ča nje je videl kot »…zdra­vo­ide­jo­pla­nin­ske­gasokols­tva…« (do pis Bad ju re odbo ru … 1924), ved no bolj pa je bil zasta rel tudi v teh nič nem smi slu, sajje osta jal zvest gor niš ko-vo jaš ke mu kon cep tu smu ča nja, ki ga je napred no tek mo val no smuča nje v šport -nem smi slu kma lu pre hi te lo. Po neus pe hih na prvih med na rod nih tek mo va njih leta 1923 in 1924, ko sopred stav ni ki Jugo sla vi je nasto pi li v za sta re li in teh nič no popol no ma neu strez ni opre mi, naj bi Bad ju ra šekar vztra jal pri svo jem. Očit no je, da se je v ok vi ru zim skoš port ne zve ze poču til ved no bolj kot poseb nežin nek do, ki mu ne priz na va jo ugle da, ki si ga je z mar lji vost jo pri slu žil (Ba ta gelj 2009b). Februar ja 1924je odlo žil svo je odbor niš ko mesto v vods tvu zve ze (do pis Bad ju re odbo ru … 1924), leta 1925 pa je »Hla­-pec­Jer­nej«, kot se je sam okli cal, uža ljen izsto pil iz zve ze (Ba ta gelj 2009b). Smu ča nje je še naprej videlzgolj kot dopol ni tev slo ven ske pla nin ske kul tu re, s tega vidi ka lah ko raz poz na va mo nje go vo avto ri te tov pla nin skih vrstah še naprej (Bri lej 1952; Orel 1963). Te so nje go vo knji go Smu čar zara di vse stran skeusmer je no sti v zim sko gor niš tvo še dol go sma tra le za temelj no delo. Josip Tomin šek jo v Pla nin skemvest ni ku še leta 1935 raz gla ša kot temelj no in kla sič no delo, čeprav so smu čar sko teh nič ne prvi ne »nordij­-sko-al­pin­ske« teh ni ke in njej ustrez ne opre me že tedaj zelo zasta re le (To min šek 1935). Če upo šte va mo lesamo stoj ne mono gra fi je, je do takrat bolj sodob na smu čar ska dela izdal že Robert Kump, zna nih pa jebilo že tudi nekaj ozko spe cia li zi ra nih smu čar skih del dru gih pis cev, na pri mer Bori sa Rež ka, Dra ga Ulage.

17

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Iz spe cia li zi ra nih smu čar skih vrst je Bad ju ra očit no raz poz nal obču tek, da se mu dela kri vi ca in gane priz na va jo dovolj, ven dar se je nav kljub temu še ved no tru dil smu čar sko se izpo pol nje va ti. Tako jeleta 1927 pro sil zve zo, da bi se pri gostu jo čem nor veš kem tre ner ju Hans se nu ude le žil teča ja, ki je bilsicer miš ljen kot pre do lim pij ski tre ning, a ga je zve za zavr ni la (proš nja in zavr ni tev … 1927). Leta 1938se je ude le žil eno te den ske ga smu čar ske ga teča ja v slav ni šoli Han ne sa Schnei der ja v ti rol skem St.Anto nu, kar po dru gi stra ni ven dar le pri ča o nje go vem sle de nju teda njim sve tov nim smu čar skim smer -ni cam (do pis na Vrhov no komi si jo … 1937). Čeprav je tudi po izsto pu iz zve ze vodil neka te re smu čar sketeča je, a vse bolj ali manj v za seb ni reži ji, saj je zanje kot urad nik jemal dopust (per so nal na mapa Bad -ju ra 1932), nje go ve veli ke vlo ge, ki jo je imel še na začet ku dvaj se tih let, ni več pre poz na ti, kar je dejan skosimp to ma tič no veza no na vse več jo spe cia li za ci jo smu ča nja v po sa mez ne šport ne veje.

2.2 SLO VEN SKI »BAE DE KER«: TURI STIč NI ORGA NI ZA TOR IN PISEc VOD NI KOV

Bad ju ra je po služ bi pri Kranj skem dežel nem odbo ru (1910–1919) na začet ku leta 1920 nasto pilsluž bo kot taj nik pri Jugo slo van skem gene ral nem komi sa ria tu za pro met in turi sti ko v Ljub lja ni, po nje -go vem raz pu stu leta 1925 pri oddel ku mini strs tva za trgo vi no in indu stri jo v Ljub lja ni, po uprav nihrefor mah na pre lo mu v tri de se tih letih pa kot turi stič ni refe rent na oddel ku za trgo vi no, obrt in indu stri -jo Kra ljev ske ban ske upra ve Drav ske bano vi ne v Ljub lja ni. Pisa nje vod ni kov, ki ga je začel z ob ja voprve ga, Na Tri glav, v kra ljes tvo Zla to ro go vo! leta 1913, je nada lje val zelo siste ma tič no in natanč no. Z ob -ja va mi vod ni kov za posa mez na območ ja Slo ve ni je se je tru dil vse do svo je smr ti.

Prav izra zi to anga ži ra nje za pisa nje natanč nih in prak tič nih vod ni kov je pri ved lo do tega, da se jepo zgle du založ be nemš ke ga ute me lji te lja sodob nih turi stič nih vod ni kov Kar la Bäde ker ja pogo sto ozna -če val kar kot »slo­ven­ski­Bae­de­ker«. Pisa nje vod ni kov, natanč no vode nje beležk in pred vsem poto va njakri žem po Slo ve ni ji mu je bilo v krvi. Rad je poto val, pred vsem pa je hodil in hodil, od tod obču tek, daje Bad ju ra prav za prav za to živel. Očit no pa je, da od tega ni mogel žive ti, zato je ohra njal svo jo urad -niš ko služ bo. Delo pomož ne ga sekre tar ja prav na področ ju turiz ma, ki bi ga danes lah ko kdo razu melkot nekaj, kar je bilo zanj sre ča, Bad ju ra ni doživ ljal na tak način. Prav obrat no. Tudi na urad niš kemmestu se je poču til zapo stav lje ne ga in je pogo sto pri ha jal v konf likt z na dre je ni mi.

Že leta 1931, ko je zara di nes po ra zu mov celo izsto pil iz Zve ze za tuj ski pro met v Slo ve ni ji, se jev po seb ni spo me ni ci obr nil na bana Drav ske bano vi ne Dra ga Maru ši ča, se pri to žil in pro sil za prei ska -vo gle de na sla be oce ne svo je ga dela. Oči ta lo se mu je »…pri­vat­no­delo,­ki­da­ni­za­drža­vo,­ker­nerešu­jem­sko­ro­nobe­nih­urad­nih­aktov…da­urad­niš­ko­pla­čo­vle­čem,­pa­–­knji­ge­pišem…da­uži­vambene­fi­cij­kakor­noben­drug­urad­nik­v­celi­Jugo­sla­vi­ji…« (spo me ni ca gos po du banu … 1931). Pri tož begle de napre do va nja v služ bi je poši ljal celo v Beo grad. Ni se stri njal z oce na mi, ki so mu jih dali njego -vi pred po stav lje ni, četu di niso bile zelo sla be. Vede nje je nje gov pred po stav lje ni oce nil kot »…po­pol­no­makorekt­no­in­kaže­potre­ben­takt­in­usluž­nost­napram­vsem.­…V­svo­jem­delu­je­izred­no­pro­duk­ti­ven,­pri­-ha­ja­red­no­v­služ­bo­in­kaže­naj­več­jo­mar­lji­vost…« V ob čem mne nju in pred lo gu oce ne, ki je bila pravdobro, pa pre be re mo: »…Nje­go­vo­delo­bi­se­oce­ni­lo­odlič­no,­toda­je­eno­stran­sko­in­ne­ustre­za­inte­-re­som­služ­be,­čerav­no­je­v­in­te­re­su­drža­ve,­zato­prav­dobro…« (do pis na Vrhov no komi si jo … 1937).To je bilo leta 1937, dve leti prej pa ga je rav na telj Rudolf Marn oce nil še slab še, z do bro (proš nja zaprei ska vo 1935).

Pi sa nje vod ni kov so pred po stav lje ni Bad ju re, ki so prav za prav dela li na področ ju, za kate re ga jeBad ju ra dajal svoj pro sti čas, vide li kot konji ček. Bad ju ra je, jasno, za svo je vod ni ke hotel dober honorar,ki ga je ute me lje val pred vsem z na ra vo svo je ga dela, češ da se tega, kar on poč ne, ne da »na­pif­la­ti«.Hono rar je ute me lje val s tem, da potre bu je dodat na sreds tva za poto va nja, če hoče napi sa ti dober vod -nik, v ka te rem bodo podat ki vero do stoj ni, saj se o vsem, o če mer piše, hoče pre pri ča ti na last ne oči.V proš nji za prei ska vo na beo graj sko mini strs tvo se je Bad ju ra pri to žil tudi v zve zi z od no som rav nate -lja Mar na gle de izda je nemš ke ga vod ni ka po Slo ve ni ji: »Že­ob­prvi­pri­li­ki,­ko­mi­je­bilo­delo­pover­je­no,kakor­tudi­dne­16.­t.m.­sem­pri­pom­nil­g.­načel­ni­ku,­da­se­z­nje­go­vim­mne­njem,­‘da­mi­ni­tre­ba­za­ta

18

19

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

vod­nik­nič­poto­va­ti’,­ne­morem­povsem­stri­nja­ti,­kaj­ti­dobro­mi­je­zna­no,­da­so­nasta­le­v­mno­gih­tuj­-sko­pro­met­nih­kra­jih­važ­ne­izpre­mem­be,­tu­na­bolje,­tam­na­slab­še,­in­je­poseb­no­tež­ko­napra­vi­ti­si­pra­vosod­bo­o­go­stil­nah,­hote­lih,­pen­zio­nih­in­kopa­liš­čih,­ki­jih­še­nisem­imel­pri­li­ke­vide­ti­in­ker­ver­ja­mem­lev­ti­sto,­kar­vidim.­Dodal­sem,­da­ne­bi­rad­dal­povo­da­za­kri­ti­ko­va­nje­naše­mu­občins­tvu,­kakor­tudi­nebi­rad­videl,­da­bi­nasta­le­pri­tož­be­leto­viš­kih­gostov­zara­di­napač­nih­ali­nepo­pol­nih­podat­kov­v­tako­zelovaž­nem­nemš­kem­vod­ni­ku,­ki­ga­bodo­čita­li­gost­je­iz­Avstri­je,­Raj­ha,­Angle­ži­idr.­Opo­zo­ril­sem­tudi­g.šefa,­da­je­vsak­vod­nik­in­spe­ci­jel­no­nemš­ki­vod­nik­zelo­odgo­vor­no­delo.­V­njem­mora­jo­biti­toč­no­pre­-ci­zi­ra­na,­na­licu­mesta­ugo­tov­lje­na­dejs­tva,­ne­izmiš­ljo­ti­ne­in­da­je­tako­delo­povsem­nekaj­dru­ge­gakakor­npr.­pri­lož­nost­ni­felj­to­ni­ter­da­nimam­nava­de­pisa­ti­svo­jih­vod­ni­kov­na­tako­eno­sta­ven­način­kakorn.pr.­kak­Vimer­Mir­ko,­Katt­nigg,­Taub­in­oni,­ki­sestav­lja­jo­bro­šu­re­za­Zve­zo­za­tuj­ski­pro­met­v­Slo­ve­-ni­ji.« Bad ju ri se je ponu jen hono rar od rav na te lja (250 din na polo) zdel sme šno nizek: »Tru­dim­se­dol­galeta­z­na­bi­ra­njem­tuj­sko­pro­met­ne­ga­pro­pa­gand­ne­ga­gra­di­va,­da­morem­izva­ja­ti­izvir­na­dela,­vsa­svo­-ja­sreds­tva­gre­do­samo­za­te­name­ne,­ne­morem­si­zunaj­na­poto­va­njih­pri­voš­či­ti­niti­toli­ko,­da­bi­sepošte­no­hra­nil,­kakor­bi­to­fizič­ni­napo­ri­zah­te­va­li,­pri­svo­jih­delih­ne­zaslu­žim­niti­za­ene­hla­če,­a­dru­-gi,­ki­izda­ja­jo­tuj­sko­pro­met­ne­pub­li­ka­ci­je­za­Slo­ve­ni­jo,­me­vsi­po­vrsti­izko­riš­ča­jo­in­koli­kor­se­jim­zlju­bi,pa­ne­morem­niti­pri­sodiš­ču­dobi­ti­svo­je­pra­vi­ce.­Na­tak­način­je­seve­da­zelo­lah­ko­pisa­ti­pro­pa­gand­-ne­bro­šu­re­za­Slo­ve­ni­jo.­Če­bi­jaz­tako­delal,­imel­bi­vod­ni­ke­goto­ve­že­za­vso­Evro­po!­Povr­hu­tegapa­imam­za­to­moje­tru­da­pol­no­delo­še­–­sla­bo­oce­no­v­ura­du.« Mini strs tvu v Beo grad je v ne mo či, dav Ljub lja ni ne dose že žele ne ga in se ne uve de prei ska va, nave del tudi raz log, da naj ga ban ne bi spre -jel in mu ne bi odgo vo ril na spo me ni co, zato, ker mu je priš lo na uho, da je »ve­lik­gav­nar«. »…Ta­izja­vami­je­šla­tako­k­srcu,­da­sem­takrat­živč­no­obo­lel…« (proš nja za prei ska vo 1935).

Raz me re so se vse bolj slab ša le. Bad ju ra je leta 1937 mini strs tvu v Beo grad poslal proš njo za upo -ko ji tev: »…Raz­me­re,­ki­vla­da­jo­pri­našem­tuj­skem­pro­me­tu,­so­mi­vze­le­vese­lje­do­nadalj­nje­ga­delana­tem­polju,­zato­pro­sim­naslov,­da­me­bla­go­vo­li­raz­re­ši­ti­služ­bo­va­nja­pri­kra­lje­vi­ban­ski­upra­vi­Dravskebano­vi­ne­v­Ljub­lja­ni­ter­me­upo­ko­ji…« (proš nja Bad ju re Mini strs tvu … 1937). Podob no spom ladi 1938:»Spri­čo­dejs­tva,­da­sem­že­nad­pet­let­občut­no­zapo­stav­ljen­za­svo­ji­mi­kole­gi­sovrst­ni­ki­in­ako­mi­resni­mogo­če­napre­do­va­ti­v­V.­sku­pi­no­ter­mi­ni­mogo­če­popra­vi­ti­kri­vi­ce,­ki­jo­trpim­vsled­gori­ome­je­ne­-ga­polo­ža­ja,­pro­sim­ta­naslov,­da­se­me­čim­prej­upo­ko­ji« (proš nja Bad ju re Mini strs tvu … 1938). Bad ju raveč kot očit no sam sebe ni pre poz na val zgolj v bi ro krat ski funk ci ji služ be, za kate ro je dobi val pla či lo:»Moje­služ­be­kot­turi­stič­ni­refe­rent­kr.­Ban­ske­upra­ve­namreč­ne­sma­tram­tako,­kakor­da­sem­dol­žanreše­va­ti­zgolj­samo­spi­se,­ki­jih­dobim­v­roko,­nego­da­čuvam­nad­inte­re­si­turiz­ma­Drav­ske­bano­vi­nekjer­in­koli­kor­morem­in­tudi­nad­tem,­kako­se­raz­vi­ja­in­vrši­pro­pa­gan­da­za­Slo­ve­ni­jo« (iz ja va turi stičnegarefe ren ta … 1938).

Spo ri s po sa mez ni ki na področ ju orga ni za ci je turiz ma pri nas so dose gli vrhu nec po obja vi ostrekri ti ke dela Rudol fa Bad ju re, ki jo je v ča so pi su Sadaš njost obja vil Vla di mir Regally leta 1939. Zade vaje vodi la v tož bo v zve zi s ti skov no kazen sko zade vo na okrož nem sodiš ču v Ljub lja ni. Regally je Bad -ju ro v tem pri me ru napa del tudi kot zapo sle ne ga cen zor ja turi stič no pro pa gand ne ga gra di va v Drav skibano vi ni. Regally jev zastop nik odvet nik Vik tor Maček je na tož bo podal svo je mne nje: »…Toda­g.­Badju­-ri­se­je­na­nje­go­vi­raz­voj­ni­poti­v­tej­pano­gi­dogo­di­lo­pač,­kar­dole­ti­vsa­ko­gar,­ki­dalj­časa­brez­kon­ku­ren­ceobvla­da­neko­območ­je.­Prev­za­me­ga­misel,­da­brez­nje­ga­ne­more­biti­ne­pra­vil­ne­ga­raz­vo­ja,­ne­uspe­-šne­ga­napred­ka­v­nje­go­vi­pano­gi,­skrat­ka­popa­de­ga­psi­ho­za­avto­ri­te­te,­ki­črpa­ved­no­in­zgolj­samoiz­sebe,­odbi­ja­kri­ti­ko­vsa­ke­ga­dru­ge­ga­in­zgu­bi­tako­tudi­v­naj­kraj­šem­času­spo­sob­nost­samo­kri­ti­ke…«Bad ju ro je oce nil kot člo ve ka »…izred­ne­samos­vo­jo­sti,­nedo­sto­pen­tuje­mu­miš­lje­nju­in­nas­ve­tom,­karje­lah­ko­za­zaseb­ni­ka­odli­ka,­nevar­no­pa­za­jav­ne­ga­delav­ca…« (ti skov no kazen ska zade va 1939).Rudolf Marn je pro ti Bad ju ri pri čal, da je prav zara di »…neu­klon­lji­vo­sti,­samos­vo­jo­sti­in­neu­pra­vi­če­neavto­ri­ta­tiv­no­sti…« pro pa del pro jekt izda je nje go ve ga vod ni ka po Slo ve ni ji v sr bo hr vaš či ni, ki pa jeleta 1936 izšel v nemš či ni (Bad ju ra 1936). Pro ti Bad ju ri je pri čal tudi rav na telj Tuj sko pro met ne zve ze

Sli­ka­5:­Zgla­še­val­na­pola­Rudol­fa­Bad­ju­re. P str.­20–21

Rudolf Badjura – življenje in delo

20

ZGODOVINSKI­ARHIV­LJUBLJANA

21

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

v Ma ri bo ru Josip Loos: »Opo­zor­jen­sem­bil­sicer,­da­je­sode­lo­va­nje­z­Bad­ju­ro­zelo­tež­ko,­ker­je­zelonedo­sto­pen­tuje­mu­nas­ve­tu­in­se­sma­tra­kot­naj­viš­ja­instan­ca­v­vpra­ša­njih­tuj­ske­ga­pro­me­ta­ter­kottak­nez­mot­ljiv.« Ni mu bilo všeč, da je »…iz­nez­na­nih­vzro­kov­Bad­ju­ra­1937­začel­objav­lja­ti­kri­tič­nečlan­ke,­napa­dal­tuj­sko­pro­met­no­zve­zo…«. Kri ti zi ral je sez nam slo ven skih zdra vi lišč, ki sta ga zve zi izda -li, in v ob ja vi našte val izred no veli ko šte vi lo napak. »…Radi­tega­sem­jaz­pred­lo­žil­nje­gov­‘Vo­dič­poSlo­ve­ni­ji’­stro­kov­nja­ku,­ki­je­ugo­to­vil­1342­na­pak,­ako­se­šte­je­po­nači­nu,­kate­re­ga­je­Bad­ju­ra­upo­rab­-ljal­pri­korek­tu­ri­ome­nje­ne­ga­sez­na­ma…« (iz vle ček pri če va nja rav na te lja … 1939). Bad ju ra je bil dodru gih pis cev pri mer lji ve lite ra tu re res kri ti čen, do veli ke mere celo upra vi če no, saj po nje go vem mne -nju dela niso bila ena ko vred na.

V pri me ru izda je nje go ve ga Zim ske ga vod ni ka po Slo ve ni ji leta 1934 je napi sal spo me ni co pred -sed ni ku Jugo slo van ske zim skoš port ne zve ze Dra gu Maru ši ču, kjer ga je opo zo ril, da je isto ča sno izda naZima u Jugo sla vi ji, ki jo je v 5000 iz vo dih izda la Zve za za tuj ski pro met v Slo ve ni ji, povsem nepri merljivodelo. Češ da je to bro šu ra in ne vod nik. Natanč no ga je tudi pre gle dal in našte val zelo natanč no napaketer jih celo raz vr stil v po glav ja: Pra vo pi sne netoč no sti, Zem lje pi sne netoč no sti, Ime no slov ne netoč nosti,Geo graf sko – ter mi no loš ke netoč no sti, Tuj sko pro met ne pogreš ke (II. spo me ni ca gos po du pred sed ni -ku … 1934). Bad ju ra je bil z iz da jo Zim ske ga vod ni ka jasno v slab šem polo ža ju, ker je svo je obsež nej šedelo moral izda ti v sa mo za lož bi. Zato je prek pozi va v Ju tru s po men lji vim naslo vom, Smu čar ski ple -bis cit, že okto bra 1933 spod bu jal bral ce, naj naro či jo nje gov vod nik, da se finanč na kon struk ci ja nje go vepri pra ve sploh pokri je (Bad ju ra 1933).

V pri pom bah na pri če va nji Mar na in Loo sa na ome nje nem pro ce su je Bad ju ra jasno pove dal, zakajga neka te ri sodob ni ki vidi jo kot nezaup ljiv ca: »…Res­je­in­tudi­povem­razum­lji­vo­je­in­ni­nič­čuda­v­tem,če­sem­nezaup­ljiv­in­tudi­skraj­no­občut­ljiv­gle­de­svo­jih­del,­seve­da­v­prav­goto­vih­pri­me­rih­ali­in­se­izra­-zim­še­bolj­toč­no,­v­ti­stih­pri­me­rih:­kadar­se­moja­dela­pro­ti­po­stav­no,­v­mojo­veli­ko­ško­do­izko­riš­ča­jo,torej­tedaj,­ako­nale­tim­na­take­kon­ku­ren­te:­ki­plon­ka­jo­moje­vod­ni­ke­in­kra­de­jo­moje­dušev­no,­po­avtor­-skem­pra­vu­zaš­či­te­no­last­ni­no­in­jo­izda­ja­jo­kot­svo­jo…­Kadar­bodo­nasta­le­pri­nas­dru­ge­raz­me­re­inbom­imel­opra­vi­ti­s­po­šte­ni­mi­kon­ku­ren­ti,­ki­bodo­izda­ja­li­svo­ja­dela­iz­last­ne­ga­tru­da­in­zna­nja,­ne­bopro­ti­njim­z­moje­stra­ni­nobe­ne­ga­nezau­pa­nja­več…« (pri pom be Bad ju re k iz ja vam … 1939).

Med dru go sve tov no voj no je Bad ju ra nada lje val urad niš ko delo kot pomož ni taj nik pri Viso kem komi -sa ria tu za Ljub ljan sko pokra ji no. Leta 1942 je imel pre cej zdravs tve nih težav in bil za kra tek čas tudihos pi ta li zi ran, leta 1943 pa so se že spro ži li postop ki za nje go vo upo ko ji tev. Viso ki komi sar za Ljub -ljan sko pokra ji no mu je konec apri la že izdal odlok o upo ko ji tvi, a je maja priš lo do preo bra ta, ko se jeBad ju ra »…do­de­lil­v­služ­bo­Geo­gra­fič­ne­mu­insti­tu­tu­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni…« (per so nal na mapa Bad -ju ra 1932). Po kon ča ni voj ni je bil na krat ko zapo slen pri pros vet nem mini strs tvu, kjer pa je bil na začet kuleta 1946 upo ko jen (Bri lej 1952).

S svo bo do so se Bad ju ri vrni le moči in zdrav je, tako da je spet dobil zagon za delo (Ko cu tar 2009a).Z vne mo se je pos ve til pred vsem Ljud ski geo gra fi ji, želel pa si je izda ti tudi nov vod nik po Slo ve ni ji, kibi ga raz ši ril še na Pri mor je. Leta 1948 je bil hono rar ni usluž be nec pri upra vi za turi zem Ljud ske republikeSlo ve ni je, kjer se je obve zal za delo pri vod ni kih, in, da izu ri pomoč ni ka, ga uve de v delo in pou či o se -stav lja nju vod ni kov, tako da mu daje »…os­nov­ne­poj­me­o­tlo­pis­ju,­o­oro­gra­di­ji­(go­ro­pis­je),­zbi­ra­nju­insestav­lja­nju­kra­je­pi­sne­ga­gra­di­va…« (po dat ki za služ be no pogod bo 1948). Leta 1951 je kot hono rarnituri stič ni stro kov njak skle nil pogod bo s Ko mi te jem za turi zem in gostins tvo pri Vla di Ljud ske repub li keSlo ve ni je, da bi zbi ral topo graf sko gra di vo za Slo ven sko Pri mor je, zara di eks pe di tiv no sti pri delu panaj bi mu ob tem poma ga la še sestrič na Avre li ja, s ka te ro se je po smr ti svo je prve žene iz povsemprak tič nih raz lo gov tudi poro čil (po god ba s ko mi te jem … 1951; Bad ju ra 2014).

O Bad ju ri zaseb no vemo prav za prav bolj malo, kar je povsem razum lji vo gle de na to, da je bil inočit no tudi želel osta ti pred stav nik časa, v ka te rem je vlo go moš ke ga zaz na mo va la anga ži ra nost v jav -nem pro sto ru in sta bila moš ki jav ni in zaseb ni svet še zelo ostro loče na. V nje go vi izra zi ti jav ni drži,ki je bila pre že ta z za go var ja njem in uve ljav lja njem slo ven ske kul tu re, je mor da celo kon tro verz no, dasi je za part ner ko izbral Nem ko. Ob izbru hu prve sve tov ne voj ne se je namreč pole ti 1914 v Grad cu

22

23

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­6:­Rudolf­Bad­ju­ra­okrog­leta­1945.

FOTOTEKA­NUK

Rudolf Badjura – življenje in delo

poro čil s Hil do (ro je no Steinböck). Po kon ča ni voj ni sta žive la v Ljub lja ni. Kar po svo je pre se ne ča, je,da je Bad ju ra v Ljub lja ni (od leta 1903) do voj ne zame njal kar 16 na slo vov, do leta 1928 sta se z že noočit no usta li la na enem, a po letu 1928, kar spet pre se ne ti, sta bila pri jav lje na na raz lič nih naslo vih injih spet do dru ge sve tov ne voj ne vča sih zame nja la tudi po več v enem letu (zgla še val na pola Bad ju raRudolf 1903–1941).

Bad ju ra je vse do svo je smr ti osta jal izred no dela ven in dis ci pli ni ran. V poz nih letih je delal pred -vsem na topo graf skem in kra je pi snem gra di vu. »…Za­svo­je­gra­di­vo­sem­si­50 let­bru­sil­pete­po­Slo­ve­ni­ji,nje­go­ve­mu­ure­je­va­nju­se­ne­mislim­odre­či,­tudi­če­delam­le­za­arhiv­svo­jih­neob­jav­lje­nih­del…« je pisalmalo pred smrt jo (Orel 1963, 530–531). Za seboj je vse ka kor želel pusti ti sled; četu di v živ lje nju pogo -sto razo ča ran, je ver jet no slu til, da mu bo nek do nekoč zaslu ge priz nal.

Leta 1963 je zbo lel za pljuč ni co in 15. sep tem bra umrl. Tine Orel se je v Pla nin skem vest ni ku odnje ga poslo vil z be se da mi: »Dolž­ni­smo,­poklo­ni­ti­se­nje­go­ve­mu­duhu.­Nad­nje­go­vo­pisal­no­mizo­jezajet­na­poli­ca­nje­go­vih­turi­stič­nih­in­dru­gih­knjiž­nih­del,­v­nje­go­vi­mizi­ci­je­osta­lo­neob­jav­lje­no­gra­di­-vo,­obo­je­ved­no­bolj­živa­pri­ča,­da­ni­umrl.­Živi­v­de­lih…« (Orel 1963, 530–531).

24

25

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

3 DRE NO VEc, GOR NIK IN TUR NI SMU čAR»Za­izred­ne­zaslu­ge­pri­raz­vo­ju­slo­ven­ske­ga­pla­nins­tva­je­bil­na­pro­sla­vi­60-let­ni­ce­slo­ven­ske­ga

pla­nins­tva­v­Vra­tih­leta­1953­z­zla­tim­čast­nim­zna­kom­pod­šte­vil­ko­5­od­li­ko­van­Bad­ju­ra­Rudolf­iz­Ljub­-lja­ne« (Od li ko va nje zasluž nih … 1953, 755). Zabe lež ka daje slu ti ti, da je Rudolf Bad ju ra moral zapu sti tivelik pečat v slo ven skem pla nins tvu. Pri nje go vem raz vo ju je bil zelo viden in je bil zato kot peti po vrstipočaš čen z naj viš jim zna kom tedaj naj bolj šte vilč ne šport no druš tve ne orga ni za ci je pri nas – Pla nin -ske zve ze Slo ve ni je.

3.1 PRVI OBI SKI GORA

Bad ju ra se je iz Tupa lič pri Predd vo ru, rojst nem kra ju svo je mame Mari je, še v ro snih letih povz -pel na Zapla to, kjer se je ob sonč nem zaho du ogrel za lepo te pla nin ske ga sve ta. Nato je kot mla di necpre ho dil bliž nje in dalj ne vrho ve Kam niš ko-Sa vinj skih Alp, med dru gi mi je bil tudi na vrhu Grin tov ca.8. av gu sta 1898 je prvič obi skal Tri glav, kate re mu je 15 let poz ne je pos ve til svo jo prvo gor sko poto pi -sno mono gra fi jo. Tri leta zatem, leta 1901, pa je star dvaj set let že sam vodil sku pi no sošol cev na Tri glav,v Tren to ter sko zi Bovec in čez Pre del v Tr biž na želez niš ko posta jo. Vsa ta leta je pre ži vel v rojst niLiti ji, v Ljub lja no pa se je pre se lil leta 1903 (zgla še val na pola Bad ju ra Rudolf 1903–1941).

3.2 O ZA čET KIH ALPI NIZ MA

Mno gi poz na val ci ozna ču je jo zače tek alpi niz ma z us ta no vi tvi jo angleš ke ga alp ske ga klu ba (Al pi -ne Club) leta 1857 v Lon do nu (Mik ša in Golob 2013, 19), v slo ven ski pla nin ski in pred vsem alpi ni stič nizgo do vi ni pa med začet ni ke naše ga alpi niz ma uvrš ča mo Rudol fa Bad ju ro. V ob dob ju nje go ve ga sicerkrat ke ga delo va nja je bil slo ven ski al pi ni zem še povsem na začet ku. To je bil čas, ko so bile poti na našeglav ne vrho ve utr je ne in zava ro va ne. Po njih so lah ko nato turi sti zla go ma hodi li, ob poteh pa so bilezgra je ne koče in zave tiš ča. Vse to je postop no pri ne slo več jo mno žič nost in tudi var nost, zara di tegapa je bilo zani ma nje za gor ske vod ni ke manj še. In, če je bila hoja v gore v 19. sto let ju dostop na le ožje -mu kro gu pre mož nej ših gor skih nav du šen cev, je na pre ho du v 20. sto let je v gore zače lo zaha ja ti vseveč lju di iz niž jih slo jev. Raz lo gi za to so bili pred vsem v iz bolj ša nju pro met nih pove zav, ki so omo go -či le laž jo, udob nej šo, cenej šo in hitrej šo pot do vzno žij gora. Za manj pre mož ne pla nin ce je bil najemvod ni ka velik stro šek, zato so se na ture odprav lja li sami ozi ro ma v druž bi sople zal cev. Pomen in vlogagor skih vod ni kov sta se tako poča si zmanj še va la, poleg tega so se poja vi li tudi že prvi knjiž ni pla ninskivod ni ki z opi si sme ri in gor skih poti. Pre hod iz 19. v 20. sto let je je tako po eni stra ni pome nil zače tekmno žič ne ga obi ska gora, po dru gi pa tudi zače tek alpi niz ma v so dob nem pome nu bese de. Alpi ni zem niveč pome nil samo pri stop niš tva na vrho ve, tem več vse bolj ple za nje gor skih sten (Mik ša in Golob 2013, 19).

3.3 BAD JU RA – ALPI NIST

V slo ven skih gorah je na pre lo mu iz 19. v 20. sto let je delo va lo več nemš kih pla nin skih dru štev inSlo ven sko pla nin sko druš tvo. Slo ven sko pla nin sko druš tvo (SPD) je bilo usta nov lje no leta 1893 v Ljub -lja ni (Mik ša in Ajlec 2011, 34). Pla nins tvo se je med Slo ven ci hitro pri je lo in šte vilč no kre pi lo, alpi ni zempa je bil dome na red kih »neu rav no ve še nih« posa mez ni kov (Ko šir 1960, 37); SPD ga ni pod pi ra lo. Zunajokvi rov SPD in brez pomo či gor skih vod ni kov se je leta 1908 izob li ko va la sku pi na štu den tov (Mik ša inAjlec 2011, 49–51), ki je zače la goji ti alpi ni zem ozi ro ma str mo turi sti ko, kot se je takrat reklo ple za njusten in gre be nov, in se je poi me no va la Dren (Ma sterl 1981, 564). Izra za turist in turi­sti­ka­sta do prvihdeset le tij 20. sto let ja tako v pla nin ski kot splo šni lite ra tu ri in časo pis ju pome ni la hojo v gore ob pomoči

Sli­ka­7:­Dre­nov­ci­v­ska­lah­nad­Kam­niš­ko­Bistri­co. P str.­26

Rudolf Badjura – življenje in delo

26

FOTOTEKA­SLOVENSKEGA­PLANINSKEGA­MUZEJA

doma či nov, pred vsem lov cev in pastir jev. Turi sti so bili tisti, ki so hodi li na ture v gore. Na začet ku 20. sto -let ja, pred vsem pa po letu 1921, ko je bil usta nov ljen Turi stov ski klub Ska la, izraz turist niti ni več pome nilpla nin ca, torej tiste ga, ki hodi v hri be – pla ni ne, ampak ose bo, ki obvla da laž je ple za nje. Izraz alpi ni -zem pri nas takrat še ni bil znan ozi ro ma uve ljav ljen (Mlač s so de lav ci 2002, 237–238).

Dre nov ci so bili druž ba mla dih izo bra žen cev, sku pi na, ki ni bila niko li urad no orga ni zi ra na, tem večje bila zasno va na kot pri ja telj ska druž ba, ki jo je moč ne je kot član ska izkaz ni ca zdru že va la skup na lju -be zen do doma če ga gor ske ga sve ta (Ma sterl 1981, 564). Sku pi no sta zasno va la Bogu mil Brin šek inRudolf Bad ju ra, ki sta se zače la dru ži ti leta 1906, leta 1908 pa sta »…že­ime­la­okrog­sebe­druž­bo­mladihlju­di,­ki­so­si­nade­li­ime­dre­nov­ci­in­pri­re­ja­li­polet­ne­in­zim­ske­izle­te­v­Kam­niš­ke­pla­ni­ne,­goji­li­alpi­nistikoin­smu­ča­nje,­se­peča­li­s­fo­to­gra­fi­ra­njem­in­prou­če­va­li­kraš­ki­svet­in­nje­go­ve­poja­ve…« (Bri lej 1952, 42).Poleg Brinš ka in Bad ju re so bili dre nov ci še Jože Kuna ver, Pavel Kuna ver, Ivan Tavčar, Josip Cerk,

27

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­8:­»Zima­v­kam­niš­kih­pla­ni­nah.­1 Vrh­Kore­na;­2 Kam­niš­ki­vrh­nad­Bistri­či­co;­3 Za­me­ti­naKrvav­cu;­4 Kam­niš­ka­koča­S. P.D.­s­Kam­niš­ke­ga­sed­la;­5 Za­sne­že­na­pastir­ska­baj­ta­v­Kli­nu(l.­1909)­pod­Kam­niš­kim­sed­lom;­6 Po­gled­z­Ve­li­ke­ga­Zvo­ha­na­Koren­sko­pla­no­to­in­Kam­niš­kosed­lo;­7 Snež­na­stre­ha­na­Kore­nu;­8 Mo­tiv­iz­jar­ka­pod­Kriš­ko­pla­ni­no«­(Dom­in­svet­1911,­72).

BOGUMIL­BRINŠEK

Rudolf Badjura – življenje in delo

28

Ivan Mich ler, Ivan Kovač, Albin Hro va tin, Stan ko Rib ni kar in še neka te ri; druž bo je sestavljalo prib liž -no 14 čla nov.

»Med­tem­časom­pa­sem­spoz­nal­svo­je­ga­tova­ri­ša­Bogu­mi­la­Brinš­ka,­prak­ti­kan­ta­pri­Finanč­ni­direk­-ci­ji­v­Ljub­lja­ni.­Ne­spo­mi­njam­se­več­dobro,­kdo­mi­je­naro­čil,­naj­bom­ta­in­ta­večer­v­biv­ši­Narod­nikavar­ni­nas­pro­ti­Uni­ver­zi,­kjer­naj­čakam,­da­me­sez­na­ni­z­Bo­gu­mi­lom­Brinš­kom.­Seš­la­sva­se,­on­kotKra­še­vec­iz­Ilir­ske­Bistri­ce­vnet­jamar,­jaz­pa­kot­turist­hri­bo­vec.­Naglo­sva­se­spoz­na­la­oba­kot­roman­-ti­ka­in­povsem­podob­ni­har­mo­nič­ni­duši.­V­ka­var­nah­in­gostil­nah­se­nis­va­v­Ljub­lja­ni­več­sha­ja­la,­pačpa­po­naj­več­v­nje­go­vem­sta­no­va­nju­v­Šiš­ki,­kjer­je­imel­poleg­spal­ni­ce­eno­sobi­co­kuhi­njo­ure­je­no­kotskrom­no­foto­gra­fič­no­tem­ni­co.­In­prav­take­ga,­namreč­ama­ter­ja­foto­gra­fa­sem­potre­bo­val­in­mi­je­pri­-šel­prav­kot­nalašč­in­o­pra­vem­času!­Posta­la­sva­neraz­druž­lji­va­pri­ja­te­lja­vse­do­mobi­li­za­ci­je­v­prvisve­tov­ni­voj­ni­[Brin šek je sep tem bra 1914 padel na juž nem bojiš ču pri Mostar ju] in­zve­sta­tova­ri­ša­v­poz­-nej­ših­izle­tih.­On­me­je­učil­foto­gra­fi­ra­ti,­jaz­nje­ga­smu­ča­ti,­pa­o­tem­kasne­je.« Tako se Bad ju ra v svo jibio gra fi ji spo mi nja prve ga leta po pri ho du iz Pra ge (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf).

Idej no vodi lo dre novs tva je bilo osvo ji ti slo ven ske gore pred nemš ki mi alpi ni sti, s či mer so sku ša lipre pre či ti ponem če va nje imen slo ven skih gora. Eno od vodil dre nov cev je bilo tudi osva ja nje gora pozi -mi; takrat zim ski vzpo ni namreč niso bili v na va di. Brin šek in Bad ju ra sta se 24. fe bruar ja 1907 povz pe lana vrh Sv. Aha ca, 30. mar ca iste ga leta je sle dil njun vzpon na Snež nik, 4. in 5. ja nuar ja 1908 pa naKam niš ko sed lo. Turo na Snež nik je Bad ju ra opi sal tako le: »Priš­lo­je­novo­leto­1907.­Obvez­na­dopol­-

Sli­ka­9:­Rudolf­Bad­ju­ra­(prvi­z­leve)­v­»al­pi­ni­stič­ni«­druž­bi.

FOTOTEKA­NUK

dan­ska­služ­ba­ob­nede­ljah­in­praz­ni­kih­v­pi­sar­ni­mi­ni­dala­miru,­slu­til­sem,­da­moja­natu­ra­tega­dol­-go­ne­bo­pre­na­ša­la­in­tež­ko­sem­to­mesec­za­mes­cem­pre­sta­jal.­Večer­ni­vlak­naju­je­odpe­ljal­v­Št.­Peterna­Kra­su,­kjer­sva­izsto­pi­la­okrog­pol­pol­no­či.­Sne­ga­tu­ni­bilo.­Urno­sva­jo­ubra­la­skoz­Zagor­je­in­Kne­-žak­in­Korit­ni­ce­po­cesti.­Vse­je­bilo­v­spo­koj­ni­noči­in­cesta­praz­na,­le­čuki­so­sko­vi­ka­li,­po­vasehnobe­ne­ga­člo­ve­ka­ni­bilo­na­spre­gled… Men­da­sva­jo­ume­ri­la­čez­Veli­ki­Javor,­kjer­je­Bogo­posnelprvo­sli­ko­Loš­ke­ga­Snež­ni­ka,­nato­pa­spet­kar­narav­nost­ter­napo­sled­po­klan­cu­pro­ti­vrhun­cu­in­krajroba­do­trian­gu­la­cij­ske­koze.­Na­robu­malo­pod­vrhom­je­posnel­Bogo­zani­mi­vo­sli­ko­sever­ne­ga­vrh­-nje­ga­roba­L.­Snež­ni­ka,­ki­je­kazal­v­svo­jih­pla­steh­zna­čil­no­sli­ko,­kako­je­nale­ta­val­sneg­in­se­nala­galob­raz­nih­mete­žih,­na­vrhu­pa­sva­drug­dru­ge­ga­foto­gra­fi­ra­la­ob­trian­gu­la­cij­ski­kozi.… Kakor­je­šlodopol­dan­ime­nit­no­po­sre­nu­nav­kre­ber,­tako­nepri­jet­no­sva­–­neiz­ku­še­na­zim­ska­ganu­kad­ca­(ga­rov­-ca)­–­gazi­la­in­gazi­la­ter­se­pri­vsa­kem­kora­ku­kljub­krp­ljam­ugre­za­la­v­de­be­li­ota­ja­ni­sneg­in­vla­či­lanogi­korak­za­kora­kom­z­ved­no­več­jo­muko­po­dol­gi­poti­do­Lesko­ve­doli­ne­in­okrog­17h šele­sva­sepri­vle­kla,­v­pra­vem­pome­nu,­bese­de­vsa­izmu­če­na­do­tamoš­nje­gostil­ne« (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf).

Ta krat sta bila še sama na turah, naj po go ste je sta se odpra vi la na Krva vec ali v Kam niš ko Bistri -co. »Na­vad­no­sva­odha­ja­la­z­ve­čer­nim­kam­niš­kim­vla­kom­v­Kam­nik,­od­tod­pa­zve­čer­dalje­čez­Sidražin­Jagoš­če­k­Na­ce­tu­pri­Sv.­Ambro­žu,­kamor­sva­dos­pe­la­prib­liž­no­okrog­enih­pono­či.­Tu­sva­si­kuha­-la­čaj,­nato­pa­pole­gla­na­klo­peh­okrog­peči.­Zgo­daj­zju­traj­pa­sva­nada­lje­va­la­pot­čez­Krva­vec­in­Vel.Zvoh­ali­pa­skoz­Huda­vra­ta­čez­Žvan­dr­no­na­pla­ni­no­Kóren­ter­dalje­na­Košu­ti­no­ali­čez­Korénski­vrhdesno­na­Kom­po­te­lo­ali­na­levo­pro­ti­Dol­gi­nji­vi­na­Kokr­ski­gre­ben­ali­skoz­Kalš­ka­vra­ta­na­Kal­ce­itd.Vča­sih­sva­jo­ubra­la­iz­Kam­ni­ka­tudi­čez­pla­ni­no­Osre­dek­in­skoz­Kopriv­ni­co­na­vrh­Kriš­ke­ga­dola­indalje­kakor­zgo­raj­ali­pa­narav­nost­v­Bi­striš­ko­doli­no« (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf).

V le tih 1908–1910 so se Bad ju ri in Brinš ku pri klju či li preo sta li dre nov ci, ki so pred tem že sku pajzaha ja li v gore in ime li za seboj vzpo ne na Tri glav, Stol in dru ge vrho ve. Gle de nastan ka ime na sku pi -ne ima mo sta raz la gi. Po prvi so se v dren poi me no va li pole ti 1910, ko je novo na sta lo pla nin sko tova ri ši joBogu mil Brin šek pova bil na dokaj zah tev no ple zal no turo na Zele niš ke špi ce. Takrat naj bi vse lej šega -vi Brin šek, zado vo ljen zara di več podob nih uspe lih tur, posred no poh va lil zbra no ple zal no druš či no tako,da je vzklik nil: »Pa­smo­le­dren!« (Ma sterl 1981, 564). Bad ju ra pa v svo jih spo mi nih govo ri dru ga če:»…O­Dre­nu­so­pisa­li­že­mno­gi,­toda­veči­no­ma­pri­stran­sko­in­izkriv­lje­no.­Ime­naše­tova­ri­ši­je­Dren­jevzni­klo­že­februar­ja­ali­mar­ca­1908,­in­sicer­tako­le:­'Ta­čas,­neke­nede­lje­sva­bila­v­Kam­niš­ki­Bistri­ciin­sva­iska­la­onkraj­Próše­ka­Matev­ža­ali­Miho­Urši­ča,­ori­gi­nal­ne­ga­drvar­ja,­gonja­ča­s­skravž­lja­ni­mi­lasmi.Pri­tem­sva­nale­te­la­na­prvi­cve­to­či­grm­‘dren’.­Utr­gal­sem­ga­in­pri­tem­pri­pom­nil­Brinš­ku:­‘Dren,­to­bosim­bol­naše­tova­ri­ši­je­–­trdo­žila­vo,­tudi­pozi­mi­cve­to­če­dre­vo!’­Na­poz­nej­ših­skup­nih­izle­tih­v­gore,­pri­-gor­je­Grin­tov­cev­je­bilo­na­mojo­ini­cia­ti­vo­potem­brez­poseb­nih­kome­dij­ime­‘Dren’­spre­je­to­in­priš­lov­na­va­do…« (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf).

Dre nov ci so brez vod ni kov in po veči ni brez ple zal nih pri po moč kov izved li pomemb ne vzpo ne v Kam -niš ko-Sa vinj skih Alpah, že prej ome nje no pre če nje Zele niš kih špic, vzpon čez Hudi Prask v Mrz li gori,ple za nje gre be na Sku ta–Rin ke, prvens tve no smer v za hod nem oste nju Pla nja ve, danes ime no va noBrinš kov kamin (Bri lej 1952, 43), v Ju lij skih Alpah so na pri mer leta 1911, takrat že brez Bad ju re, pre -ple za li Slo ven sko smer v se ver ni ste ni Tri gla va (Mik ša in Golob 2013, 23), kar je bil peti slo ven ski vzponv Tri gla vu: »…Ob­pol­no­či­smo­se­sča­ka­li­v­Šiš­ki.­Sed­li­smo­na­kole­sa­in­oddr­ča­li­pro­ti­Gorenj­ski.­Namar­si­ka­te­rem­klan­cu­smo­piha­li­navz­gor­in­vle­kli­želez­ne­konji­če­za­uše­sa,­a­na­mno­gih­so­nas­ti­pone­-sli­navz­dol­z­br­zi­no,­da­je­žviž­ga­lo­mimo­ušes­in­da­so­uga­so­va­le­sve­til­ke.­Že­je­bilo­jutro,­ko­smo­vsto­pi­liv­Moj­stra­ni­pri­Šmer­cu.­Sum­lji­vo­so­nas­gle­da­li­v­na­ši­obno­še­ni­ple­zal­ni­oble­ki­in­s­‘co­pa­ta­mi’­na­nogah.Črev­lje­in­cepi­ne­nam­je­namreč­neki­pri­ja­telj­pri­pe­ljal­z­de­ve­tim­vla­kom­za­nami…« se poti iz Ljub lja -ne v do li no Vrat pod Tri gla vom spo mi nja Pavel Kuna ver (Ku na ver 1912, 29).

Dre nov ci so s svo jim poz na va njem ple zal ne in vrv ne teh ni ke ter z opre mo, ki jim je bila na voljo,obvla da li skal no ple za nje do III. težav nost ne stop nje. Pozi mi so veči no nji ho vih ple zal nih pod vi gov pred -stav lja li lah ki vzpo ni v sre do gor ju. Po Snež ni ku, Kom po te li in vzpo nu na Kam niš ko sed lo so pozi mipri sto pi li še na vrh Krvav ca in Veli ki Zvoh, pozi mi leta 1911 pa še na Grin to vec in konec iste ga leta tudi

29

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

30

na zasne že ni vrh Tri gla va (Ma sterl 1981, 564). O gor skih spre mem bah pozi mi ozi ro ma raz li ki med poletnimin zim skim obi skom gora je Rudolf Bad ju ra na pre da va njih rad dejal: »…Kaj­je­na­pri­mer­Krvav­čev­vrhsam­ob­sebi?­Nekaj­bor­no­pora­slih­skal,­sivih­in­rde­čih­–­nekaj­čisto­navad­ne­ga­–­in­kaj­zlož­no­ga­jespra­vi­ti­pod­se.­Nobe­ni­dami­se­ni­tre­ba­ustra­ši­ti­nje­go­vih­str­min.­A­glej­ga­šmen­ta­pozi­mi!­Da,­to­je­vsekaj­dru­ge­ga.­Kako­se­mu­nap­no­str­mi­ne­poseb­no­pro­ti­vrhu,­čez­kate­re­ga­visi­še­poseb­na­stre­ha­indaleč­v­praz­no­sega­jo­či­snež­ni­ril­ci…« (Ma sterl 1981, 563–564).

Slo ven ski alpi ni zem je takrat še moč no zao sta jal za raz vo jem v dru gih pre de lih Alp. Naj bolj ši ple -zal ci v Ap ne niš kih Alpah so namreč že pred 1. sve tov no voj no dose gli V. težav nost no stop njo poDülfer je vi les tvi ci. Les tvi ca, ime no va na po nemš kem ple zal cu Han su Dülfer ju, je bila v ve lja vi do dvaj -se tih let prejš nje ga sto let ja. Ime la je pet sto penj – pet je pome ni lo skraj no tež ko. Oce ne so bile opi sne:prva stop nja, dru ga stop nja itd. Poz ne je so to Dülfer je vo les tvi co poi me no va li v münchen sko les tvi co,saj se je veli ko ple zal cev skli ce va lo nanjo (Mik ša in Golob 2013, 28).

Tudi takrat naj tež ji sme ri v slo ven skih gorah, Nemš ki sme ri v Tri glav ski sever ni ste ni (oce na IV. ple -zal ne stop nje), ki jo je leta 1906 pre ple za la avstrij ska nave za, naš alpi ni zem še ni bil kos (Mik ša inGolob 2013, 23).

Do začet ka dvaj se tih let prejš nje ga sto let ja so slo ven ski alpi ni sti ple za li brez kli nov, čeprav so v temčasu tuji alpi ni sti že upo rab lja li kli ne tudi v slo ven skih gorah. Kli ne je upo rab lja la tudi avstrij ska nave -za Dome nigg – König – Reinl pri prvem vzpo nu v Tri glav ski sever ni ste ni leta 1906 (Reinl 1979, 282).Slo ven ski ple zal ci so za ple za nje naj prej upo rab lja li želez ne kav lje brez uše sa, prek kate rih so pre prostozatak ni li ali zave za li vrv, ter kli ne obroč kar je. Že po nekaj letih so neprak tič ne obroč kar je sko raj popol -no ma nado me sti li plo ski kli ni z uše som, sko zi kate re ga je bilo mogo če vpe ti vpon ko. Dre nov ci so vede li,da tuji alpi ni sti pri zah tev nih ple zal nih vzpo nih upo rab lja jo kli ne, ven dar jih sami pri ple za nju niso upo -rab lja li. Edi na doku men ti ra na upo ra ba kli na pri slo ven skih alpi ni stih pred prvo sve tov no voj no segav leto 1911, ko je dre no vec Pavel Kuna ver pri pono vi tvi Slo ven ske sme ri v Tri glav ski sever ni ste ni upo -ra bil klin za peri lo (Ku na ver 1912, 29).

Sli­ka­10:­S­smuč­mi­na­Veli­ki­pla­ni­ni­(Ru­dolf­Bad­ju­ra­na­sli­ki­desno),­v­ozad­ju­Grin­tov­ci.

FOTOTEKA­SLOVENSKEGA­PLANINSKEGA­MUZEJA

Pred prvo sve tov no voj no je bila ple zal na teh ni ka slo ven skih alpi ni stov pre pro sta. Zna no jim je bilonače lo treh opor nih točk. Poz na li so gvoz de nje v po čeh in kamin sko ple za nje. Upo rab lja li so torej načinple za nja, ki je člo ve ku pri ro jen brez uče nja, o ple zal ni teh ni ki pa je poz ne je Pavel Kuna ver za ple zanješir ših poči pred la gal gvoz de nje cele ga tele sa ali delov tele sa, za ple za nje ožjih poči pa gvoz de nje dlaniin sto pal (Ku na ver 1921, 84). Pri ple za nju v pla teh so se slo ven ski alpi ni sti na pre ho du iz 19. v 20. sto -let je sti ska li ob ste no: »…Če­sar­več­krat­ne­da­niti­roka­niti­noga,­namreč­popol­ne­var­no­sti,­to­da­v­zve­ziz­udi­dobro­upo­rab­lje­na­ploš­či­na­tele­sa.­Na­ska­lo­opr­to­telo­se­opri­me­vseh­robov­in­jamic­tako­tesno,da­se­je­za­polo­vi­co­laže­obdr­ža­ti­na­težav­nih­mestih.­Seve­da­v­tre­nut­ku,­ko­se­hri­bo­la­zec­poteg­nenavz­gor,­se­telo­ne­sme­drsa­ti­po­ska­li;­pač­pa­slu­ži­takoj­v­na­sled­njem­tre­nut­ku,­ko­telo­poči­va­in­seroka­izte­za­po­novem­oprim­ku,­adhe­zi­ja,­kakor­se­ime­nu­je­ta­spri­je­tost­med­oble­ko­in­ska­lo,­prav­izbor­-no…« (Ku na ver 1921, 84). Pred siste ma tič no upo ra bo kli nov za varo va nje so bila varo va liš ča zgolj več jeali manj še poli ce in lope v ste ni, kamor se je varu jo či use del in uprl z no ga mi. Dre nov ci in prvi ska la šiniso poz na li učin ko vi tih teh nik varo va nja sople zal ca. Vrv so pre pro sto poda ja li ali pov ze ma li z ro ka mi.Učin ko vi tost varo va nja so sku ša li pove ča ti s tem, da so vrv, ki je tekla sko zi dlan, ovi li okrog lak ti alipa so jo spe lja li čez upog nje no kole no (Ku na ver 1921, 90).

3.4 BAD JU RA – (TUR NI) SMU čAR, JAMA RIN FOTOA MA TER

Dre nov ci so bili tudi pio nir ji viso ko gor ske ga smu ča nja pri nas, saj so do tedaj red ki pla nin ci, ki sopozi mi zaha ja li v gore, pri hoji v sne gu upo rab lja li le okor ne krp lje (Ko šir 1960, 37). Pri hoji v gore jebilo zato nji ho vo geslo, da te ne sme jo poz na ti samo polet ne sezo ne. Obi sko va li so jih tudi tedaj, kojim je zima nade la novo, prej mno gim nez na no podo bo.

Na enem izmed zim skih izle tov dre nov cev je bil ude le žen tudi Bad ju rov pri ja telj Bra ni mir Gusić, kise spo mi nja, kako so doma či ni pod gora mi spre je ma li to red ko in nena vad no zim sko pla nin sko dejav -nost: »Spo­mi­njam­se,­kako­smo­nekoč­v­Sta­ho­vi­ci­po­vrni­tvi­s­Kr­vav­ca­mora­li­beža­ti­pred­doma­či­ni,­ki

31

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­11:­Rudolf­Bad­ju­ra­na­Sve­tem­Aha­cu­pri­Tur­ja­ku.

BOGUMIL­BRINŠEK,­FOTOTEKA­NUK

Rudolf Badjura – življenje in delo

32

so­nas­pre­ga­nja­li,­češ­da­se­pozi­mi­poda­ja­mo­na­smu­čeh­v­pla­ni­no­in­se­s­tem­lah­ko­mi­sel­no­izpo­stav­-lja­mo­nevar­no­stim­gor­ske­zime« (Gusić 1971, 405).

Med leto ma 1907 in 1910 so dre nov ci za gor ske vzpo ne še ved no upo rab lja li pre pro sto pla nin skoopre mo, tako polet no kot zim sko, leta 1910 pa so hojo s krp lja mi nado me sti le smu či. Na mno gih sli -kah iz tistih časov, ki pri ka zu je jo zim ske poho de dre nov cev na Veli ko pla ni no, Kam niš ko sed lo, Krva vec,Košu to, Mokri co in dru gam, vidi mo Bad ju ro spr va s krp lja mi in dere za mi, a kma lu tudi že na smu čeh.

Leto 1910 pome ni mej nik v tra di ci ji viso ko gor ske ga tur ne ga smu ča nja, saj je takrat Rudolf Bad ju -ra svo je somiš lje ni ke in soč la ne nav du šil za nakup tako ime no va nih Zdarsky je vih smu či z eno pali coin postal smu čar ski vadi telj dre nov cev (Ma sterl 1981, 564). Dre nov ci smu čar ji so bili poleg Bad ju re še:Jože (Jo sip) in Pavel Kuna ver, Ivan Tav čar in Ivan Kovač. Razen Bad ju re so bili vsi smu čar ji samou -ki. Spr va so smu ča li le na polož nej ših smu čiš čih v do li ni. S pri dob lje nim zna njem so se posto po ma seli lis hri bov skih smu čišč vse više, na čeda lje zah tev nej ša viso ko gor ska smu čiš ča v Kam niš ko-Sa vinj skihAlpah. Prav dre nov ci so odkri li pri mer nost Veli ke pla ni ne, Krvav ca, Kržiš ča in Kriš ke pla ni ne za alp skotur no smu ča nje (Ma sterl 1981, 564).

Mar ca leta 1910 sta Bad ju ra in Kuna ver kot prva s smuč mi osvo ji la vrh Krvav ca in Veli ke ga Zvo -ha, Brin šek pa ju je sprem ljal z de re za mi in krp lja mi, saj mu je tak šna opre ma omo go ča la laž jefoto gra fi ra nje. Nazaj gre de so sta vi li, kdo bo s Kr vav ca hitre je pri Kriš ki koči, smu čar ja ali pešec. Sta -vo je dobil Brin šek, ki se je kar sede, drseč na pele ri ni, spu stil po sne gu narav nost v Kriš ki dol. Pravna tej, za slo ven sko smu ča nje in alpi ni zem pre lom ni turi so nasta li tudi Brinš ko vi foto graf ski posnet ki(Ma sterl 1981, 564).

Leta 1910 se je dejav nost dre nov cev in med nji mi tudi Bad ju re raz ši ri la še na razi sko va nje kraš -ke ga pod zem lja, in sicer pod vods tvom Josi pa Cer ka. S tem so posta li pred hod ni ki in usta no vi te ljipoz nej še ga Druš tva za razi sko va nje jam, ki je bilo usta nov lje no leta 1910 (Ku na ver 1960, 6–11.) Zelopomemb no je tudi fotoa ma ter sko delo dre nov cev, ki so pri nas prvi zače li resno preu če va ti prob le me

Sli­ka­12:­Dre­nov­ci­v­kraš­kih­jamah.

FOTOTEKA­SLOVENSKEGA­PLANINSKEGA­MUZEJA

33

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­13:­Rudolf­Bad­ju­ra­(prvi­z­leve)­sku­paj­z­do­ma­či­ni­pred­Pod­peš­ko­jamo.

BOGUMIL­BRINŠEK,­FOTOTEKA­NUK

Rudolf Badjura – življenje in delo

34

Sli­ka­14:­Rudolf­Bad­ju­ra­(dru­gi­z­de­sne).

Sli­ka­15:­Rudolf­Bad­ju­ra­(v­sre­di­ni­na­desni­stra­ni)­v­meš­čan­ski­druž­bi;­na­nje­go­vi­desni­sedi­Jože(Jo­sip)­Kuna­ver.

FOTOTEKA­NUK

FOTOTEKA­NUK

35

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

umet niš ke gor ske foto gra fi je ter v SPD, kate re ga čla ni so po veči ni bili, usta no vi li fotoa ma ter ski odsek.Leta 1908 sta Brin šek in Bad ju ra prvič sku paj raz stav lja la pla nin ske foto gra fi je.

V Pla nin skem vest ni ku so leta 1908 zapi sa li: »Jako­mar­lji­va­ama­ter­ja­Bad­ju­ra­in­Brin­šek­sta­razstavi­-la­veli­ko­zbir­ko­pla­nin­skih­slik.­Izmed­teh­so­nas­zani­ma­le­poseb­no­one­iz­pogor­ja­Košu­ti­ne,­Krvav­ca,kate­re­smo­sedaj­prvi­krat­ime­li­pri­li­ko­obču­do­va­ti­po­foto­gra­fi­jah« (Tek mo val na raz sta va slik 1908, 11).Prvo pre da va nje o zimi v pla ni nah, ki ga je Rudolf Bad ju ra imel v Mest nem domu v Ljub lja ni 11. ja nuar -ja 1910, je sprem lja lo 70 skiop tič nih slik [pro ji ci ra nje pobar va nih slik, nari sa nih na ste klo]. »…Dvo­ra­naje­bila­nabi­to­pol­na!­Ko­sem­bral­svoj­opis­in­pri­ka­zal­ter­tol­ma­čil­sli­ke,­se­je­ob­vsa­ki­novi­sli­ki­sli­šalnav­du­še­ni­–­ah­iz­občins­tva,­ki­zim­skih­slik­naših­gora­sploh­še­nik­dar­niso­vide­li…« se pre da va njaspo mi nja Bad ju ra (av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf). Pla nin ska pre da va nja so dre nov ci nada lje va li tudiv poz nej ših letih, Pla nin ski vest nik je o njih red no poro čal. Med bolj obsež ni mi novi ca mi je bila tista izleta 1913 o pre da va nju Bad ju re in Pavla Kuna ver ja o »…naj­za­ni­mi­vej­ših­par­ti­jah­iz­Kam­niš­kih­pla­nin,Kara­vank­in­Julij­skih­Alp…« (Skiop ti čen večer … 1913, 77).

Bad ju ra se je v na sled njih letih od Dre na odda ljil. Dren se je zad njič sestal za božič leta 1913 naVeli ki pla ni ni (Ma sterl 1981, 565).

Rudolf Badjura – življenje in delo

4 PO SMU čI NI SPOZ NAš KRMAR JA

Prve smu či so Rudolf Bad ju ra, bra ta Jože in Pavle Kuna ver ter Ivan Tav čar okrog leta 1910 naroči liiz Avstro-Ogr ske. Bogo mil Brin šek, ki je bil tudi član dre nov cev pa ni smu čal, tem več vest no foto gra -fi ral pogum ne smu čar je. Šte vil ne odlič ne foto gra fi je je posnel tudi Jože Kuna ver in jih med leto ma 1920in 1923 objav ljal v ted ni ku Sport (Je loč nik 1969, 44).

Med 1. in 12. ja nuar jem 1914 je Kranj ska dežel na zve za za tuj ski pro met v Bo hi nju orga ni zi ra lasmu čar ski tečaj za dva najst goz dar jev, lov cev in poob laš če nih vod ni kov Slo ven ske ga pla nin ske ga društva.Tri je Bohinj ci ter devet tečaj ni kov iz Kranj ske Gore in Moj stra ne je vadi lo pod vods tvom Rudol fa Bad -ju re. Tečaj je pote kal podob no, kot ga je za civi li ste leta 1913 v Bo hi nju z do vo lje njem avstro-ogr skihvojaš kih obla sti kor ne ga poveljs tva v Grad cu vodil poroč nik Julius Rin gel. Zara di bolez ni Rin gla je poz -ne je vode nje teča ja prev zel Emil Schesc her ko. Po zaklju če nem teča ju je bila za tečaj ni ke orga ni zi ra nasmu kaš ka tek ma (Ba ta gelj 2009a, 130–131 in 158).

Na sled nji tečaj je Bad ju ra vodil od 15. do 30. ja nuar ja iste ga leta. Name njen je bil zna nim in boga -tim ljub ljan skim meš ča nom. Tečaj ni ki so smu ča li na Liva di v Ti vo li ju, samo 500 me trov od mest ne gasre diš ča, tik pod Fran­co­ski­mi­šan­ca­mi, kot so ime no va li širo ko pot, ki je vodi la v breg pro ti Rož ni ku. IzBad ju ro ve belež ni ce je raz bra ti, da se ga je ude le že va lo več kot 50 smu čar jev, eni red no, dru gi pri lož -nost no. Uči telj je že upo rab ljal dve smu čar ski pali ci, med tem ko so tečaj ni ki upo rab lja li le en kolec, kotje učil Mat hias Zdarsky (li lien feld ska alp ska teh ni ka). Dame so smu ča le v kri lih, kot je tedaj vele va lošport no pra vi lo pou dar ja nja žen sko sti (Gu ček 1998; Guček 2004, 103).

Na sled nja smu čar ska teča ja je Bad ju ra vodil okrog Boži ča v le tih 1917 in 1918, leta 1920 pa je vodilnedelj ske smu čar ske teča je v Ljub lja ni. Od 1. do 15. ja nuar ja 1921 je bil v Bo hi nju orga ni zi ran Prvi­red­-ni­jugo­slo­ven­ski­smuš­ki­tečaj, ki so se ga ude le ži li smu čar ji iz Slo ve ni je, Hrvaš ke in Srbi je. Dru­gi­red­nijugo­slo­ven­ski­smuš­ki­tečaj­je pote kal od 6. do 14. ja nuar ja 1924 v Bo hi nju (Go rec 1945, 34).

Za orga ni zi ra nje smu čar skih teča jev po 1. sve tov ni voj ni se je zdel Bad ju ri naj bolj pri me ren kraj Slo­-ven­ski­Davos (Gu ček 1970), tudi Bohinj-slo­ven­ska­Švi­ca in jugo­slo­van­ski­Davos (Ba ta gelj 2009a, 152;Bata gelj 2009b, 248), kot so smu čar ski nav du šen ci radi rekli Bohi nju. Narav ne dano sti rav nic in ne pre -str mih pobo čij so bile kot naro če ne za uva ja nje v smu čar ske veš či ne. Hotel Mar keš in turi stič ne sobe prizaseb ni kih so nudi li dokaj udob no pre no če va nje. Tečaj ni ki so se uči li osnov smu čar ske teh ni ke, še naj -več na Seno že tih v bli ži ni Bohinj ske Bistri ce (Ba ta gelj 2009b, 248). Šte vil ni izle ti na smu čeh so jih pri si li liv prak tič no rabo nau če nih prvin; na turah so namreč mora li pre ma go va ti vzpo ne, spu ste in se izo gi ba tinarav nim ovi ram. Na poti so pre či li tudi eno stav ne lese ne plo to ve in zamrz nje ne poto ke (Bad ju ra 1924b).

Ju go slo van ska zim skoš port na zve za (JZŠZ) z ge ne ral nim taj ni kom Josom Gor cem je že kma lu pousta no vi tvi spoz na la, da brez uči te ljev smu ča nja med nav du šen ci bele opoj no sti ne bo napred ka. Naj -laž je je bilo pro dre ti v voj sko. Rudolf Bad ju ra je pri pra vil gra di va za pou če va nje smu ča nja voja kov. Prvismu čar ski tečaj voja kov Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev je bil ver jet no v zimi 1924–1925 v Zgor -nje sav ski doli ni. V ar hi vih namreč obsta ja jo foto gra fi je voja kov na smu čeh v Pod ko re nu. Na kon cu so voja kitek mo va li v teku na smu čeh. Na tem teča ju je smu ča nje pou če val Ciril Žižek. Poz ne je je orga ni za ci jo vojaš -kih teča jev prev zel stot nik Karel Tau ber, ki je služ bo val v ka sar ni v Škof ji Loki. Nje gov pro gram je bil moč noraz šir jen, tudi s smu čar ski mi tura mi v Ju lij ske Alpe, med dru gim celo na Kre dari co. Karel Tau ber je biltudi uči telj smu ča nja in tesen sode la vec odbor ni kov JZŠZ, še poseb no Josa Gor ca (Ba ta gelj 2009b, 414).

Od bor ni ki JZŠZ so se stri nja li, da lah ko smu čar ske veš či ne pou ču je jo le dobro izur je ni smu čar ji,ki so ime li peda goš ko zna nje, poz na li teo re tič ne osno ve in zgo do vi no smu ča nja ter bili veš či smu čarskeprak se. Te so leta 1925 vklju či li v Zbor­nastav­ni­kov, med nji mi po vsej ver jet no sti tudi Iva na Tav čar ja,Sta ne ta Pela na, Ciri la Žiž ka, stot ni ka Kar la Tau ber ja in dru ge. Med nji mi pa ni bilo Rudol fa Bad ju re, kerje tedaj že pri šel navz križ z JZŠZ in leta 1924 iz nje tudi izsto pil (Gu ček 1970 po pri po ve do va nju JosaGor ca). Bad ju ra namreč ni bil zago vor nik vrhun ske ga tek mo val ne ga smu ča nja, tem več le smu ča njain tek mo va nja za zaba vo z mer je njem moči, po nače lu nor veš ke ga idrae­ta. V Sred nji Evro pi so ta pojemeno stav no pre ved li v šport.

36

37

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­16:­Naslov­ni­ca­knji­ge­Smu­čar­(1924).

Rudolf Badjura – življenje in delo

38

Sli­ka­17:­Pluž­ni­polo­žaj­smu­či,­zače­tek­alp­ske­teh­ni­ke­(Zdarsky­1911,­76).

39

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­18:­Nor­dij­sko-al­pin­ska­teh­ni­ka,­ki­jo­je­zago­var­jal­tudi­Rudolf­Bad­ju­ra­(Bil­ge­ri­1922,­27).

Rudolf Badjura – življenje in delo

40

Idraet­pa v os no vi pome ni spo sob nost giba nja na smu čeh v neo kr nje ni nara vi, kot dokaz moči, moža -to sti in žila vo sti, kar so vča sih meri li tudi na neke vrstah tek mo va njih (Al len 1993, 10–11). Bad ju ra jebil še poseb no uža ljen, ko se je sprl s ta krat naj bolj ši mi smu čar ji, ki so trdi li, da je na smu čeh mogo čepri ti iz Pod ko re na v Pla ni co po bliž nji ci s pre če njem poboč ja, ne le po dolin skem dnu. Za preiz kus so seodpra vi li loče no na pot in ko je Bad ju ra pri šel v Pla ni co, ga je tam že pri ča ka la sku pi na preo sta lih smu -čar jev (Gu ček 1970 po pri po ve do va nju Josa Gor ca).

V knji gi Smu­čar s pod na slo vom Smuš­ka­teo­ri­ja­in­prak­sa­za­začet­ni­ke­in­izvež­ba­ne, ki jo je Bad -ju ra napi sal leta 1924 in velja za prvi slo ven ski smu čar ski pri roč nik, se je oprl na Mat hia sa Zdar ske ga,pred vsem pa na poroč ni ka Geor ga Bil ge ri ja, ki sta napi sa la šte vil ne dopol nje ne knji ge o alp ski teh nikismu ča nja. Med tem ko je Zdarsky zago var jal alp sko (pluž no teh ni ko) in upo ra bo zgolj ene ga kol ca, jeBil ge ri izka zo val nav du še nje nad nor dij sko-al pin sko teh ni ko, pri kate ri gre za kom bi na ci jo tele mar ka,na str mej ših pre de lih pa za alp sko (pluž no) teh ni ko ter upo ra bo sestav lji ve ga kol ca, ki ga je bilo moč

Vaja. Plužni závor na levo! –(Breg na desno roko slika 41).

Pri vajenem krmarju opazimo pri plužnem závoru samo 2 glavni

značilni fazi: z a č e t e k z levo in z a k l j u č e k z desno oporo.

Novinca pa je koristno pou

Vaja: 1. Smukni na lahno p o š e v n o navzdol. Krmarica desna,

na ozko! , život pokonci! – 2. Še preden hočeš

zakrmiti, nekoliko brzino ( ), opri se dobro

n a l e v o, a ne sunkoma, hipno, temveč »crescendo« ravno toliko, da

se ne ustaviš in te ne zanese na desno, vodoravno vprek. – 3. Ko

si tako zavrl, se ne ustavil in imaš domalega vso težo skoro na

na zavornici (leva), obrni se z gornjim životom v l e v o, nagni se naprej

ter začni s u k a t i in obremenjevati vedno bolj d e s n o, dosedaj

razbremenjeno smučko. Za hip – sredi

ovinka – nastane faza, ko si nagnjen naravnost, navpik na strmino

navzdol v pravilnem plugu. N e p r e k r i ž a t i!

P l o s k o m a e n a k o m e r n o o p r t n a s m u č k e in

4. V tem hipu zapiči l e v i kolec na znotraj in spodaj, nagni se in

(desno peto ven, ) in – ako

treba, nagneš smučko nekoliko na notranji rob – hkrati pa pritegni popolnoma

5. Po končanem závoru se vzravnaš in smukneš v normalnem teku

(krmarica leva!) dalje, se ustaviš in zakrmari zopet v nasprotno stran.

čiti, da sestavlja ta z vor ali ta ovinek

pravzaprav 5 r a z l i č n i h f a z, ki se vrste brez presledka druga za

drugo. Te posamezne f a z e so: 1. uvodni smuk po

á

ševno navzdol v

normalni drži – 2. prehod v levo oporo – 3. prehod v popolni plug –

4. prehod v desno oporo (glavna zavora) – 5. prehod v normalno držo.

–

Teža bolj na levi

zaustavi l e v o peto ven!

Desno peto ven! Ploskoma!

Rilčke skupaj! Pete narazen!

naprej nagnjen!

prenesi

vso težo na spodnjo smučko potisni! krepko zavri

razbremenjeno levo, zgornjo smučko ali ploskoma ali v zraku k zavornici. –

pokonci

na ozko

Sli­ka­19:­Pri­mer­opi­sa­vaje­Pluž­ni­závor­(Bad­ju­ra­1924b,­52–53).­Opom­bi:­1.­av­tor­ome­nja­kolec,čeprav­je­že­upo­rab­ljal­dve­pali­ci,­kar­je­raz­vid­no­iz­skic,­upo­ra­bil­je­torej­svoj­sta­rej­ši­opis,­ko­ješe smu­čal­z­enim­kol­cem;­2.­za­vor­ni­ca­je­izplu­že­na­smuč­ka).

raz sta vi ti na dve smu čar ski pali ci (Zdarsky 1911, 5–6; Bil ge ri 1922, 26–28). Nor dij sko-al pin ska teh nikaje bila pri srcu tudi Rudol fu Bad ju ri, ker jo je že pred 1. sve tov no voj no oku sil na vojaš kih teča jih (Ba -ta gelj 2009b, 130–131).

Bad ju ra je v svo ji knji gi teme lji to obde lal smu čar sko opre mo, smu čar ske maže, vrste sne ga, opremoza tur no smu ča nje in dru go. Poseb no pozor nost je name nil smu čar ske mu živ lje nju in dis ci pli ni. Smu -čar je je sku šal usmer ja ti, da ne bi poče li česa, kar ne bi bilo všeč no tistim, kate rim so bili neza že le niin nepri ljub lje ni. Pomem ben delež v knji gi je name nil tudi smu čar ski ter mi no lo gi ji. Šolo smu ča nja je raz -de lil na osnov­ne­vaje­z os no va mi polo ža ja smu čar ja, hoje in teka po rav nem sve tu, obra ta na mestu,smu ka narav nost, drsal ne ga kora ka in pre ma go va nja plo tov, vzpon ske ga kora ka, nači nov pada nja invsta ja nja ter na umet­no­smu­ča­nje­z bolj zah tev ni mi smu čar ski mi prvi na mi, kot so plu že nje, pluž ni zavojin lok, kri sti ja ni ja, tele mark, viju ge (na ve zo va nje zavo jev), teren ski sko ki in sko ki na manj ši narav ni ska -kal ni ci. Avtor v knji gi opi su je tudi vle ko na smu čeh s ko njem (nor veš ko skijøring). Poleg natanč nih opi sovkonč ne obli ke smu čar ske prvi ne bral ca sez na ni s šte vil ni mi pomož ni mi vaja mi (pri mer sli ka 19), ki mupoma ga jo, da postop no, od prve ga posku sa do ved no zah tev nej ših vaj, dose že konč no prvi no, na pri -mer zavoj. Vsa ke mu opi su vaje sle di jo pred sta vi tev naj po go stej ših napak in pred lo gi za nji ho vo odpra vo(Bad ju ra 1924b, 33–61).

Vse vaje in konč ne like je bilo tre ba izva ja ti obo je stran sko, levo in desno, kar je Bad ju ra zelo natanč -no opi sal. Tru dil se je tudi, da je vse nemš ke izra ze poslo ve nil, pri čemer se je oprl na bloš ko ljud skoter mi no lo gi jo iz 19. in 20. sto let ja. Naslov ni co knji ge in ski ce je pris pe val Josip Vokač iz Mari bo ra, foto -gra fi je pa Bogo Brin šek, Ivan Tav čar, Jože Kuna ver in Jan ko Rav nik.

Georg Bil ge ri je v svo jih knji gah opi so val tudi zmanj še va nje hitro sti med spu sti z ra ze njem konicsmu čar skih palic po sne gu ali z ja ha njem palic, kar je Bad ju ra izpu stil, in kot napred no za zmanj še va -nje hitro sti sve to val plu že nje ali krat ke pluž ne zavo je. Bil ge ri je nare dil tudi pro gram za sedemd nev nismu čar ski tečaj, ki naj bi smu čar ja pri pra vil za kraj še izle te na smu čeh po rav nem, na vzpo ne po pobočjihin spu ste v do li no (Bil ge ri 1922, 61–66).

Priš lo pa je tudi obdob je, ko je sicer napred no pišo če ga smu čar ja pre ga zil čas. Temu se ni izog nilniti Rudolf Bad ju ra, ki je po letu 1924 še ved no vztra jal pri pio nir skih osno vah nor dij sko-al pin ske tehnike.

Han nes Schnei der iz kra ja Sankt Anton am Arl berg pa je tedaj že nare dil korak naprej s takoimenova no arl berš ko teh ni ko alp ske ga smu ča nja, pri kate ri se je smu čar gibal med raz bre me ni tvi jo inobre me ni tvi jo (gor–dol), nje gov osnov ni polo žaj pa je bil v sred nji pre ži z upog nje ni mi kole ni (nemš koHoc­ke), kar je iz pluž ne teh ni ke vodi lo v pa ra lel ne in škar ja ste zavo je (Frank in Schnei der 1925).

Na pod la gi boga tih smu čar skih izku šenj je Rudolf Bad ju ra trdil, da je smu či na tista, po kate ri je močspoz na ti, kako izku šen je smu čar ozi ro ma »kr­mar«, kot mu je rekel.

41

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­20:­Arl­berš­ka­teh­ni­ka­smu­ča­nja,­ki­je­Rudolf­Bad­ju­ra­ni­osvo­jil­(Frank­in­Schnei­der­1925).

Rudolf Badjura – življenje in delo

5 SLO VEN SKA SMU čAR SKA TER MI NO LO GI JA

Kako narav no oko lje vpli va na člo ve ka, je več ali manj neu go tov lji vo dejs tvo. Psi ho loš ke teo ri -je se temu ne pos ve ča jo, ker jih bolj zani ma ta člo vek kot socio loš ko bit je v vsak da njih situa ci jah innjegovo odzi va nje nanje. Prej ko ne pa na nje go vo rav na nje vpli va tudi člo ve ko va uje tost v bi val noozi ro ma narav no oko lje. Člo vek ga opa zu je, neza ved no se vple ta v nje go vo doje ma nje zuna nje gasve ta, v nje go ve zaz na ve, nave za ve in to sča so ma pri ve de do splo šnej ših, opaz nej ših spre memb,kar ima za posle di co spre me nje no odzi va nje na stvar nost in posle dič no pri na ša raz loč ke v us ta lje -nih ste reo ti pih.

Splo šno poda ja nje pona zo ri mo z do ka zom, kako se je spre mi njal člo ve kov odnos do gora. »…Goreso­še­v­no­vem­veku­pro­stor,­zaz­na­mo­van­z­bo­jaz­ni­jo,­stra­hom,­v­naj­bolj­šem­pri­me­ru­z­ne­za­ni­ma­njem.Nara­va­je­velja­la­za­lepo­in­pri­jet­no­le­tam,­kjer­je­bila­udo­ma­če­na…gore­pa­so­bile­povsem­zunaj­tehidea­lov,­saj­so­velja­le­za­neob­li­ko­va­ne,­nekul­ti­vi­ra­ne…­V­take­misel­ne­pred­sta­ve­uje­ta­poj­mo­va­njao­gorskem­sve­tu­je­posto­po­ma­cur­lja­la­želja­posa­mez­ni­kov,­da­bi­ta­div­ji­in­nevar­ni­svet­odkri­li…« (Ba -ta gelj 2009b, 76). Tako se je zani ma nje za gor ski svet poča si pre bu ja lo, v teku sto le tij od indi vi dualnihodkri telj skih pod vi gov raslo in preš lo do mno žič ne ga zani ma nja, k če mur je pris pe va la tudi insti tu cio -na li za ci ja pla nins tva (Ba ta gelj 2009b, 82).

Z za ni ma njem za gor ski svet se je začel spre mi nja ti tudi odnos do zime, naj prej v mest nih oko ljihs po sa mez ni mi pro sto ča sni mi dejav nost mi zunaj šti rih sten, posto po ma pa tudi s pri ka zo va njem podobzime v za pr tih pro sto rih. Zima in zim ska nara va je tako zače la izgub lja ti nepri jet no nedo stop nost, posta -ja la je osvoj lji va in obču do va na (Ba ta gelj 2009b, 91–93). Nave za va na smu ča nje v tej toč ki ninaključ na. Nje go va poja vi tev in uve lja vi tev sta tako organ sko zra sli iz spre me nje nih pogle dov na nara -vo in tež njo po oseb no bolj kako vost nem živ lje nju. Pri tem je smi sel no ome ni ti tudi šport kot tak;v os pred je je pri ha jal nje gov tele snovz goj ni namen (skrb za zdrav je) (Ba ta gelj 2009b, 94–95).

To je pou dar jal tudi Rudolf Bad ju ra: »Glav­ni­cilj­vseh­špor­tov­–­zdrav­je­–­je­ven­dar­naj­več­ja­dobri­-na,­naše­naj­dra­go­ce­nej­še­imet­je­na­sve­tu,­zato­pazi­mo­nanj­v­vseh­ozi­rih!« (Bad ju ra 1924b, 16).

V take spre me nje ne raz me re je tre ba vpe ti tudi Bad ju ro va pri za de va nja za obu di tev pri ljub lje no -sti zime in smu ča nja. V pred go vo ru h knji gi Smu čar piše: »…Ži­vah­no­se­je­raz­vi­la­v­zad­njih­tri­de­se­tihletih­pri­nas­turi­sti­ka.­Sta­ro­in­mla­do,­mož­in­žena,­vse­se­rado­gib­lje­pole­ti­po­naših­lepih­hri­bih­in­doli­-nah.­A­ko­zapi­še­bur­ja­in­zapa­de­sneg,­tedaj­se­kar­naen­krat­poiz­gubé­vse­te­mno­go­broj­ne­tru­me­izpolj,­goz­dov­in­višav­–­domov­za­peč.­Never­ni­Tomaž,­ki­ne­veš,­da­je­tudi­pozi­mi­pri­jet­no­na­pla­ni­-nah,­ali­bi­se­ne­hotel­neko­li­ko­pre­ma­ga­ti?­Pusti­enkrat­mesto,­bla­to,­meglo,­zaka­je­no­kavar­no…,­opr­tajsmuč­ke­in­hajd­z­nami­na­sneg,­na­son­ce!« (Bad ju ra 1924b, 7). Na dru gem mestu je pova bi lo v zim -sko nara vo neko li ko manj dra ma tič no: »…a­da­nes­že­raste­spoz­na­nje,­da­so­tudi­zim­ski­mese­ci­pri­mer­niin­ugod­ni­za­pro­sto­giba­nje­v­pri­ro­di­na­ledu­in­sne­gu…« (Bad ju ra 1924b, 9). Bad ju ra se je tako z vsosilo pre dal vlo gi uve lja vi te lja smu ča nja. Naprej z or ga ni za ci jo smu čar skih teča jev, ki jih je sam orga -ni zi ral in vodil, zave dal pa se je tudi potre be po smu čar ski lite ra tu ri pri roč ni kih, v ka te rih bi s pi sa nobese do pre ga nja li more bit ne pomi sle ke pred novim špor tom, pred vsem pa s šte vil ni mi korist ni mi napot -ki poma ga li vsem, ki so se za novi šport ogre va li. In to ne samo v prak tič nem smi slu. S svo jim občut komnarod ne zaved no sti je Bad ju ra uve ljav lja nje smu ča nja pove zal z do ma čo bese do, z iz vir nim slo ven -skim izraz jem.

Bad ju ro vo pri za de va nje za uve lja vi tev slo ven ske smu čar ske ter mi no lo gi je je dol go traj no; sežev leto 1914, ko je »…na­sta­la­prva­zbir­ka­naše­smuš­ke­ter­mi­no­lo­gi­je,­ki­je­izš­la­v­dveh­pod­list­kih­Slo­-ven­ske­ga­naro­da« (Bad ju ra 1931, 2). Leta 1920 je v ne kaj šte vil kah v ted ni ku Sport objav ljal smuš koizraz je, ki ga je leta 1921 izdal v sa mo stoj ni knji ži ci z na slo vom Smuš­ka­ter­mi­no­lo­gi­ja. Dru ga izda ja jeizš la v sa mo za lož bi leta 1931. Leta 1924 je z na slo vom Smu čar izš lo delo, ki je pra vi pri roč nik za smu -ča nje in smu čar sko opre mo; vse bu je podrob ne opi se in vses plo šna navo di la. Bad ju ra je leta 1956 izdalše tret je delo s po droč ja izraz ja z na slo vom Bloš­ko­sta­ros­vet­no­smu­ča­nje­in­besed­je ter tako skle nilveč kot tri deset let ja tra ja jo če obrav na va nje slo ven ske ga smu čar ske ga izraz ja.

42

5.1 SMUš KA TER MI NO LO GI JA (1921)

Iz da ja iz leta 1921 se zač ne z raz del kom o smu čar ski opre mi, v ka te rem Bad ju ra na prvem mestuobde la izra ze za »…sreds­tva­in­pri­pra­ve,­ki­jih­dene­mo­na­noge…«, sle di »os­ta­la­smu­čar­ska­opre­main­opra­va«. Nasled nji raz de lek vse bu je izra ze o sne gu, ta pa se izte ka v raz de lek o te re nu, nakar se spetvrne k izra zom, ki se nana ša jo nepo sred no na smu ča nje, natanč ne je na smu čar sko teh ni ko. V zadnjemraz del ku so zbra ni izra zi o ledu. V prvi izda ji je tako pomen sko opi sa nih 136 izra zov.

V Smuš ki ter mi no lo gi ji si je avtor za glav ni cilj zadal »…po­ja­sni­ti­novin­cu­smu­čar­ju­turi­stu­naj­po­-gla­vit­nej­še­poj­me­in­izra­ze,­ki­jih­rabi­pri­smuš­kem­špor­tu,­da­se­mu­ni­tre­ba­poslu­že­va­ti­tujih,­grdihspa­ke­drank…« (Bad ju ra 1921, 3). Iz cita ta je mogo če raz bra ti nje gov jezi kov ni nazor, ki teme lji na spre -je ma nju doma če ga izraz ja in odpo ru pro ti ger ma niz mom. Ugo tav ljal je dvoj nost teda nje smu čar sketer mi no lo gi je – na eni stra ni doma če, na dru gi pa tuje, kot kaže jo nazor ni pri me ri, po izvo ru nemš koizraz je. Z da naš nje ga social no zvrst ne ga sta liš ča je to niž je pogo vor no; avtor ima do nje ga odklo ni lenodnos. V na da lje va nju Bad ju ra v več raz del kih obrav na va izra ze, ob kate rih so zapi sa ni »tuji,­grdi« izra -zi: ob »de­rez­ni­kih« na pri mer opo zar ja, naj se ne rabi »gur­te«, ob »na­hrbt­ni­ku« ne »ruk­zak«, pri po ro ča»pod­vez« ne »štrumf­pantl­ni«. Raz de lek z na slo vom Smuš ka teh ni ka zač ne z na ro či lom, v ka te rem jezapi san izraz ski: »Gi­ba­nje­po­sne­gu­na­smu­čeh­izra­ža­mo­jako­raz­lič­no­–­samo­ne­‘ski vozi­ti’.« Name -sto tega, »…ki­se­je­žal­jako­raz­pa­sel…«, pri po ro ča drsa ti ozi ro ma drsa ti se (Bad ju ra 1921, 9).

V Smuš ki ter mi no lo gi ji iz leta 1921 so regi stri ra ni tudi kra ji pri do bi va nja izra zov. Nje gov popis smu -čar ske ga izraz ja tako ne teme lji samo na danes priz na ni meto di o iz ha ja nju iz gra di va in rabe besed,ki je odlo čil na za nji ho vo regi stra ci jo v zbir kah, pač pa je vire tudi doku men ti ral. Geo graf ska območ ja,ki so kot vir izra zov nave de na v krat kem uvo du v Smuš ko ter mi no lo gi jo, so: Bl – Blo ke, Bo – Bohinj,Pl – Pla ni na Sv. Križ nad Jese ni ca mi, M – Moj stra na, K – Križ ka [Kriš ka] pla ni na, poleg Blok torej Gorenj -ska. Pri Bad ju ri so kon kret no ome nje na nareč na območ ja, od koder so zapi sa ni izra zi. Pri za de val si jeza uve ljav lja nje žive ga govor je ne ga jezi ka, ki izvi ra in se potr ju je v na reč jih. Uvod v Smuš ko ter mi no -lo gi jo je pra vi apel k rabi doma če ga izraz ja in zbi ra nja tega na tere nu: »…Dr­ži­mo­se­prist­ne,­doma­če,naro­do­ve­govo­ri­ce­in­kdor­čuje­in­nabe­re­kaj­nove­ga,­naj­obja­vi­v­‘Spor­tu’,­da­čim­pre­je­in­še­bolje­izpo­-pol­ni­mo­svo­je­bese­diš­če…« (Bad ju ra 1921, 3). Izra ze v Smuš ki ter mi no lo gi ji loču je tudi po izvir no sti,»prist­no­sti«, pri čemer tiste, ki jih je našel na tere nu, ozna či z zvez di co: »Po­sa­mez­ni­izra­zi­so­dvoj­ne­-ga­izvo­ra:­ali­prist­ni,­doma­či,­ki­so­ozna­če­ni­z­*,­ali­pa­zasil­ne­izpe­lja­ve­pis­ca­in­dru­gi­udo­ma­če­ni­izra­zi,ki­so­brez­zvez­di­ce« (Bad ju ra 1921, 3). V prvi sku pi ni so torej izra zi, ki ima jo že ome nje ne območ nekraj ša ve.

V prvi izda ji Smuš ke ter mi no lo gi je je Bad ju ra raz kril svoj jezi kov ni nazor, ki se je v nje go vih nadaljnjihdelih še dodat no izob li ko val. Zave dal se je raz slo je no sti slo venš či ne in pou da ril spre je ma nje besed -nih enot iz pla sti pred stav ni kov slo ven ske ga pode že lja, s či mer je dal socio loš ki nasta vek, ki ga je v iz da jileta 1931 še bolj raz vil.

5.2 SMUš KA TER MI NO LO GI JA (1931)

V iz da ji iz leta 1931 je Rudolf Bad ju ra obrav na vo smu čar ske ga izraz ja izpo pol nil s so cio ling vi stič -ni mi dejs tvi, ki jih prič ne s pri teg ni tvi jo nacio nal no pomemb nih dog nanj. Že v pr vem odstav ku ome nista ros vet nost slo ven ske ga smu ča nja, ki se pona ša z do ka zi, »…da­je­bilo­smu­čars­tvo­pri­nas­na­Notranj­-skem­raz­vi­to­že­pred­400­leti…«. Nato prei de na jezi kov ne poseb no sti: »Edi­no­v­na­ši­deže­li,­na­Blo­kah,to­je­med­Cerk­ni­co­in­Veli­ki­mi­Laš­ča­mi,­se­je­ohra­ni­la­živa,­prist­no­narod­na­smu­čar­ska­govo­ri­ca,­doma­-ča­smuš­ka­ter­mi­no­lo­gi­ja« (Bad ju ra 1931, 1).

V na da lje va nju meni, da slo ven ski smu čar ji tega ne ceni jo, da pri na ša jo v go vor in pisa vo »tuj­ple­-vel« in da se je »…bo­hot­no­raz­pa­sla­neka­poseb­na­smu­čar­ska­žlo­bo­dra…« (Bad ju ra 1931, 1). Ponaved bi nekaj takih nepri mer nih izra zov in besed nih zvez, na pri mer »ski­–­vozi­ti,­šus­–­vozi­ti,­dva­smu­-čar­ja­vozi­ta­200m­viso­ko­str­mi­no« (Bad ju ra 1931, 1), niza jezi kov ne polo ža je in ugo tav lja upo rab ni ke;

43

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

44

Sli­ka­21:­Blo­ke.

MARJAN­GARBAJS

tega so kri vi tisti, ki smu čar sko izraz je v svo jem vsak da njem govo ru naj več rabi jo. To so »smu­čar­skiuči­te­lji­(va­di­te­lji),­govor­ni­ki,­pre­da­va­te­lji­in­dnev­ni­ki,­t. s.­pra­vi:­pis­ci­sport­nih­dnev­nih­vesti,­član­kov­inspi­sov« (Bad ju ra 1931, 1). Pri tem pou da ri zla sti pub li ci sti ko. Avtor ome nja, da je bila pri lož nost za izbolj -ša vo dana (pri tem ver jet no misli na svo jo prvo izda jo Smuš ke ter mi no lo gi je), sadu pa ni, a še zme rajlah ko poma ga »…ta­II.­pom­no­že­na­in­izpo­pol­nje­na­Smuš­ka­ter­mi­no­lo­gi­ja…« (Bad ju ra 1931, 1).

Sle di raz de lek Od kod je naša smuš ka ter mi no lo gi ja, v ka te rem opi še histo riat pri do bi va nja smučar -ske ga izraz ja za prvo izda jo Smuš ke ter mi no lo gi je. Pred »25­leti« je bilo vse nemš ko, »…n/N/obe­ne­gasmu­čar­ske­ga­izra­za­nismo­še­poz­na­li­in­nismo­vede­li,­da­ima­naš­jezik­samo­za­smu­či­kar­pet­izra­-zov…« (Bad ju ra 1931, 4), a av tor je s te ren skim paber ko va njem na Blo kah in dru god nabral veli kobesed ja, ki ga je še dopol nje val in izdal v dru gi, dopol nje ni izda ji »smu­čar­ske­ga­bru­sa«. To piše zato,da ne bi kdo dvo mil o iz vir no sti izra zov v na ve de nem delu.

Z na ved ba mi infor ma tor jev raz kri je tudi kon kret ne ose be in tako dopol ni samo kra jev ne naved bev prvi izda ji: »Mno­go­kaj­sem­ujel­iz­ust­Nace­ta­pri­Sv.­Ambro­žu,­ki­so­mu­pla­zo­vi­na­Krvav­cu­že­nekajreber­polo­mi­li,­pa­tudi­iz­pri­po­ve­do­va­nja­Matev­ža­Urši­ča­v­Kam­niš­ki­Bistri­ci,­Jane­za­na­Pla­ni­ni­pri­Sv. Kri­-žu,­Der­ni­ča­pod­Goli­ca­mi,­Mle­ku­ža­pri­Sv.­Jane­zu­ob­Bohinj­skem­jeze­ru­in­mno­gih­dru­gih­mož­po­raz­nihzapuš­če­nih­gor­skih­kotih.­Tako­pom­no­že­na­in­z­ne­ka­te­ri­mi­nazi­vi­iz­Ple­ter­šni­ko­ve­ga­besed­nja­ka­izpo­-pol­nje­na­zbir­ka­je­bila­potem­objav­lje­na­v­li­stu­Sport­v­zim­ski­sezo­ni­1920/21;­pona­tisk­te­obja­ve­je­bilaI.­izda­ja­Smuš­ke­ter­mi­no­lo­gi­je« (Bad ju ra 1931, 2–3).

Nova izda ja Smuš ke ter mi no lo gi je pa ni poglob lje na samo s so cio loš ki mi dejs tvi. Bad ju ra je pove -čal tudi šte vi lo obde la nih izra zov in jih siste ma ti zi ral v no vih raz del kih. V dru gi izda ji so posa mez ne

45

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Tedaj jo je mahnil avtor neko burno zimsko soboto 1912. na Bloke,na klasične snežne poljane slovenskega smučarstva ter zvabil drugidan po krščanskem nauku sedem bloških očancev-smučarjev na po-menek v tedanjo gostilno “pri Joškov ” čekom1039 m.

Že pri prvem litru se je možakom hitro razvezal jezik: “O, drsanje,smučkanje, to je pri nas že stara ‘dejgna’! Včasih smo bili bolj ‘hudi’na snegu nego sedaj, ko že na drugi svet škilimo.”

Da ste jih videli, s kako vnemo so mi svoje stare plohe razkladali innavdušeno pravili: kako plohe cepijo, v kropu parijo in v krivine de-vajo; kako še sedaj v debelih zimah čez Resje ali čez Smúkalicena smučéh k maši ali k pogrebu hodijo; kako ženske z mernikom koruzeoprtane v malin drsajo; kako so svoje dni znali naglo zakrmiti okrogdreves in grmov; kako so kot sapa letali po Bloščku in v enem samemgladkem smuku pridrsali do Metlán; kako so po Županščku krmariliin zajce podili po Pogači ter še razne druge povesti o nekdanjih zna-menitih metulskih krmarjh, izmed katerih je eden pri skakanju celobridko smrt storil.

Bila mi je prava radost poslušati te stare krmarje. Kar tekmovaliso, kdo bo kaj bolj imenitnega povedal. In tu so stresali besede, takolepe, domače kar kresalo se je pristno narodnih, neizumetničenih iz-razov, da sem jih komaj dohajal s svinčnikom na papirju.

ih v Metlàh, tam pod Bloš

–

Sli­ka­22:­Izsek­iz­bese­di­la­o­is­ka­nju­smu­čar­skih­izra­zov­(Bad­ju­ra­1931,­12).

Rudolf Badjura – življenje in delo

46

iztoč ni ce ošte vil če ne. Uve del je tudi neko vrsto gnez de nje pri izra zih, ki so bese do tvor no pove za ni. V slo -var skem sestav ku pod iztoč ni co smu či tako naj de mo že ome nje nih pet slo vi tih sopo men skih izra zovza smu­či: poleg zad nje ome nje ne ga še smu­ke, smu­če, smuč­ke, smu­či­ce. Zapo red na šte vil ka vklju čitudi »pod­ge­sla«, nato pa se nada lju je z iz toč ni ca mi v no vih ali ne jah. Tako je ošte vil če nih 500 izra zov.Kot je opaz no, se je gle de na prvo izda jo šte vi lo iztoč nic pove ča lo sko raj za tri krat.

Tudi dru ga izda ja ima izra ze uvrš če ne v po sa mez ne raz del ke. Prvi zaje ma izra ze z na slo vom Smu­-čar­ska­i.[n] dr.[uga] snež­niš­ka­opre­ma, sle di raz de lek »Ob­le­ka,­obu­tal [obu tev] i[n] dr.[ugo]«, nato pao pa da vi nah.

Bad ju ra izraz snež­nik ute me lju je: »…Ob­tej­pri­li­ki­naj­opo­zo­ri­mo­še­na­en­lep,­domač­izraz­snež­-ni­ki,­ki­ga­sicer­toli­ko­krat­čuje­mo­med­naro­dom,­a­ga­mest­ni,­šola­ni­ljud­je­zane­mar­ja­jo­v­go­vo­ru­in­pisa­viali­sploh­ne­poz­na­jo­in­zato­upo­rab­lja­jo­dobe­se­den­nemš­ki­pre­vod­‘vi­so­koalp­ski’­in­‘vi­so­koal­pin­ski’­(hoc­-hal­pin);­odtod­ona­smu­čar­ska­iznajd­ba:­‘vi­so­koalp­ska­vož­nja’,­‘vi­so­ko­tur­ska­teh­ni­ka’­–­Upo­rab­lja­mo­torej:snež­niš­ka­opre­ma,­snež­niš­ke­ture,­teča­ji­itd…« (Bad ju ra 1931, 12). Izraz teren iz prve izda je je zame -njal z izra zom smuš ki svet, kot je naslov nasled nje ga sestav ka. Ter mi ni s po droč ja meteo ro lo gi je sododa ni in zdru že ni v eno ti Zima,­vre­me,­zrak,­veter,­megla. Naslov Obči­la (ce ste, pota, ste ze) uva ja raz -de lek z izra zi o pro met nih poteh (Bad ju ra 1931, 15). Tudi v tej izda ji je zad nja sku pi na izra zov, ki senana ša na smuš ko teh ni ko. Prav tako kot v prvi izda ji tudi v dru gi izra zi niso raz po re je ni po abe ced -nem redu. Že ome nje no šte vil če nje teče naprej čez posa mez ne raz del ke, v ka te rih je mogo če odkri tinek smi seln red raz vr sti tve iztoč nic po nače lu od bliž nje ga k dalj ne mu.

V dru gi izda ji je opuš če no nava ja nje vira, torej območ nih oznak, v ka te rem izraz živi. Vzrok je iska tiv tež nji po pos plo še va nju izraz ja na celot no slo ven sko ozem lje, saj kon kre ti zi ra no območ je ob posa -mez ni iztoč ni ci opaz no dolo ča ožjo, lokal no rabo, nena ved ba pa pre se že te meje.

Sli­ka­23:­Metu­lje­na­Blo­kah,­kjer­je­Bad­ju­ra­zbi­ral­izra­ze­za­svo­ja­dela.

LJUDMILA­BOKAL

5.3 SLO VA RO PI SNE ZNA čIL NO STI BAD JU RO VIH BESE DO SLOV NIH ZBIRK

Bad ju ra je izra ze v obeh izda jah obde lal v slo var skih sestav kih, pri čemer je opaz no, da so v dru gi izda jiobsež nej ši. Za naved bo iztoč ni ce, ki je v krep kem tisku, veči no ma so oprem lje ne z na gla si, sle di pone kodnaved ba slov nič nih last no sti. Te vklju ču je jo naved bo rodil ni ka, opo zo ri la na šte vi lo, red ke je na spol. Nenagla -še ne iztoč ne so ver jet no tiste, za kate re je Bad ju ra menil, da so dobro poz na ne. Slov nič ni podat ki so pogo -stej ši v prvi izda ji. V dru gi izda ji so v ok le pa ju ob posa mez nih iztoč ni cah opo zo ri la na izra ze, ki se naj nebi rabi li. Vzrok ods ve to va ne rabe tiči v nji ho vem nemš kem izvo ru. S tem je Bad ju ra nor ma tiv ni vidik jezikovneobrav na ve še pou da ril. Pri mer: »klju­ka­[ne:­štra­mer],­stre­me­na­[ne:­bin­den­ge],­žle­bič­[ne:­rina]« (Bad ju -ra 1931, 5). Sicer pa tako kot v prvi izda ji tudi v dru gi izra ze obde lu je po nje mu zna nih pomen skih sestavinah,ki zdru že ne izpo pol ni jo pomen ske opi se, k če mur so doda ni tudi stvar ni podat ki. Pri mer: »Rde­či­sneg­v­našihsnež­ni­kih­ni­red­ka­pri­ka­zen.­Nasta­ne,­če­so­obla­ki­stre­sli­na­sneg­puš­čav­ski­prah­iz­Saha­re« (Bad ju ra 1931, 11).

Za pri mer ja vo celot ne ga slo var ske ga sestav ka nava ja mo izraz smu či. Med tem ko so v prvi izda jipod zapo red ni mi šte vil ka mi 2., 3., 4., 5., 6. na ve de ni izra zi smu či, smu ke, smu če, smu či ce in smuč ke,so v dru gi izda ji pod zapo red no šte vil ko 4 po men sko pojas nje ni: »smučí­[ne:­ski],­od­smuč,­í.­To­soplo­hi­(v.­9)­raz­lič­ne­dol­ži­ne,­ki­si­jih­nati­ka­mo­na­noge.­Za­smu­či­ima­mo­5­do­ma­čih­nazi­vov,­poleg­ime­-no­va­ne­ga­še­tele:­smúke­(od­smu­ka),­tež­ke­smučí,­smúče­(od­smu­ča),­smuč­ke­(od­smuč­ka)­in­smučíce(od­smučíca),­otroš­ke­smuč­ke.­Na­Blo­kah­ima­že­vsak­pet­let­ni­fan­tič­in­punč­ka­svo­je­smu­či­ce« (Bad -ju ra 1931, 4). Pri ljub lje na Bad ju ro va pri pom ba je od alter na tiv ne obli ke: fan tek ali punč ka (1921) v iz da ji1931 do bi la sešte val no obli ko: fan ti ček in punč ka (Bad ju ra 1921; Bad ju ra 1931).

Med pomen ske opi se so vple te ne posa mez ne jezi kov ne opom be, pri čemer spet zaži vi nje govodklonil ni odnos do ger ma niz mov. Pri mer: »képa… Sneg­na­petah­se­kepi,­t. j.­na­peti­se­nabi­ra­kepa,na­smuč­kah­pa­se­sneg­pri­jem­lje­ob­ jugu…­Sneg­»pika«­ je­grd­ger­ma­ni­zem,­naj­ izgi­ne« (Bad ju -ra 1931, 11). Bad ju ra je opo zo ril tudi na nepo treb ne kal ke. Pri mer: »ko­že­[ne:­psi]­pri­pe­nja­mo­na­smu­či,da­hitre­je­in­lagod­ne­je­hodi­mo­v­breg­ter­nam­smuč­ke­ne­spo­dr­sa­va­jo­nazaj.­Izra­zu­‘psi’­(iz­nemš­či­neSee­hun­de)­se­lah­ko­izog­ne­mo;­saj­ni­potreb­no,­da­bi­bil­vsak­izraz­dobe­sed­no­pre­ve­den (str. 7); … kólec=­dol­ga,­rav­na,­moč­nej­ša­pali­ca­za­turi­ste­peš­ce­name­sto­cepi­na­za­v­goro,­za­kar­upo­rab­lja­jo­turi­stiprav­po­nepo­treb­nem­izraz­»gor­ska­pali­ca«­iz­nemš­či­ne­(Berg­stock)« (Bad ju ra 1931, 6). Nič pa Badjurone moti jo šte vil ni izra zi iz hrvaš či ne in srbš či ne, ki jih v svo ja bese di la vple ta pod vpli vom takrat ne geo -po li tič ne pri pad no sti (ju go slo vans tvo).

Opaz na je tudi poglo bi tev jezi kov ne ga nazo ra. V iz da ji iz leta 1921 je v raz del ku z na slo vom Terenzbra nih šest izra zov, po slov nič ni obli ki samo stal niš kih besed nih zvez. Pri mer: »goli­svet,­pora­sel­svet,valo­vit­svet­ipd.« V iz da ji iz leta 1931 pa do izra za »te ren« zav za me nega tiv no sta liš če: »Po­zi­mi­čita­-mo­dan­za­dnem­po­časo­pi­sih­o­‘smuš­kih­tere­nih’­ali­‘smuš­kem­tere­nu’,­kakor­da­nima­mo­dobre­gasvo­je­ga­izra­za­za­to.­V­pre­tež­ni­veči­ni­pri­me­rov­se­da­vse­to­ozna­či­ti­z­do­ma­čo­bese­do­‘svet’;­govo­ri­-mo­torej:­smuš­ki­svet­[ne:­smuš­ki­teren]« (Bad ju ra 1931, 11–12).

Raba izra zov ni vse lej potr di la Bad ju ro vih navo dil. Pri mer: »oprt­nik­[ne:­ruk­zak]­je­pra­vi­domač­izrazza­vre­či­co,­ki­jo­nosi­jo­pla­nin­ci­na­hrb­tu;­»na­hrbt­nik«­so­si­turi­sti­izmi­sli­li;­klju­či­[ne:­ser­pen­ti­ne]­=­viju­-gast­pot­(ce­sta­nav­kre­ber).­Lju­belj­ska­cesta­od­Sv.­Ane­se­vije,­vzpe­nja­v­klju­čih­na­vrh­Lju­be­lja.­Cestačez­Lju­belj­gre­v­klju­če…« (Bad ju ra 1931, 14). Nor ma tiv ni Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka do izra -za ser pen ti na ne kaže nobe ne ga pred sod ka: ser pentína … nav. mn. 1. vi­ju­ga,­zavoj­vzpe­nja­jo­če­se­poti,ceste: usta vi ti se na vrhu ser pen tin; ostre ser pen ti ne / cesta dela ser pen ti ne / pot se dvi ga v dol gih ser -pen ti nah v hrib (Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1994, 1210). Pač pa ome nje ni slo var pomen izra zaključ v pe tem pome nu ena či s po me nom pri Bad ju ri in ga ozna ču je kot nareč ne ga: kljúč … 5. nav. mn.,nar. ser­pen­ti­na,­viju­ga: na klju čih se je voz nagi bal / jarek pre se ka pot v ve li kem klju ču ovin ku (Slo varslo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1994, 402). Kot nev tra len smu čar ski izraz pa je ključ spre jel Slo ven skismu čar ski slo var in tako v ne ko li ko dru gač nem pome nu spet potr dil Bad ju ro vo rabo: kljúč -a m 1. na­-vad­no­ostra­spre­mem­ba­sme­ri­giba­nja,­smu­ča­nja (Slo ven ski smu čar ski slo var 2011, 76). Danes je izrazv tem pome nu obro ben (Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1994, 402).

47

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Bad ju ra opo zar ja tudi na loče va nje pri dev ni kov smuš ki in smu čar ski: »Pri­dev­ni­ka­smuš­ki­in­smu­-čar­ski­pogo­sto­krat­pogre­šno­zame­nja­va­jo.­Pra­vil­no­je:­smuš­ki, a,­o:­svet,­ter­mi­no­lo­gi­ja,­teh­ni­ka,­šport,slovs­tvo,­indu­stri­ja,­plo­hi,­streména,­maže,­opre­ma­(tj.­kar­je­na­smučéh),­toda­smu­čar­ski,­a,­o:­tečaj,tek­ma,­čevelj,­kol­ci,­koča,­zato­čiš­če,­dom,­tek,­Nor­veš­ka­smu­čar­ska­zve­za,­klub,­tova­ri­ši­ja,­kro­žek­(od­-sek),­krmar,­stro­kov­njak,­ska­kal­ni­ca,­raj­(na­Slat­nah­v­Pla­ni­ci),­uči­telj,­vadi­telj­(tre­ner),­pouk,­ture,­izle­ti,opre­ma­(ki­jo­ima­na­sebi­smu­čar)« (Bad ju ra 1931, 16). Tudi tu je jezik loče va nje veči no ma opu stil inspre jel obli ko smu čar ski kot glav no za vse zve ze, pri dev nik smuš ki pa je pri do bil zasta re lo ozna ko.

Če Bad ju ra izra ze iz nemš či ne izlo ča iz rabe, pa ruskim priz na va vred nost za spre jem v lek si kal nisistem. Pri mer: »sámo­var­[ne:­šnel­zi­der]­je­dobra­ruska­bese­da« (Bad ju ra 1931, 7). Iz ruš či ne je celoprev zel izraz zastrug: zastrúgi mn. m. »Ta­izraz­sem­si­izpo­so­dil­iz­ruske­ga­slovs­tva,­ker­še­nisem­našeldoma­če­ga.­Zastru­gi­ so­majh­ni­ zame­ti­ v­ vzpo­red­nih­ viju­ga­stih­obli­kah­po­ širo­kih­ snež­nih­polja­nah(ravnéh);­nasta­ne­jo,­kadar­žene­veter­sip­ke­drob­ce­sne­ga,­z­nji­mi­sem­ter­tja­pome­ta­in­riše­prav­zani­-mi­ve­podo­be.­Lepa­igra­vetra­s­sne­gom« (Bad ju ra 1931, 11). V na ve de nem cita tu mora mo biti pozor nina čle nek »še«. Očit no je Bad ju ra iskal domač izraz, a ga do obja ve še ni našel. Prav tako lah ko v sko -raj lirič nem bese di lu raz poz na mo nje gov odnos do zim ske nara ve. Bad ju ra ne more skri ti nav du še njanad zimo in smu ča njem tudi drug je, na pri mer pri iztoč ni ci srež: »Tak­sneg­se­kra­sno­iskri­v­de­mant­-nih­bar­vah.­–­Ideal­na­smu­ka!« (Bad ju ra 1931, 10). Izraz zastrug je spre jel tudi Slo ven ski smu čar skislo var. Ustrez ni ki v an gleš kem in nemš kem jezi ku v tem slo var skem sestav ku doka zu je jo, da se je izrazmed na rod no uve lja vil: »za­stru­gi­-ov­m­mn.­manj­ša,­ostra­snež­na­vdol­bi­na­v­ob­li­ki­spod­je­de­ne­ga­vala,žle­ba,­ki­jo­izob­li­ku­je­močan­veter­z­od­na­ša­njem­navad­no­meh­ke­snež­ne­ode­je;­ang.:­wind-blown­sastru­-gi,­zastru­gi,­nem.:­Sastru­gi­n­pl,­Wind­gan­geln­f­pl« (Slo ven ski smu čar ski slo var 2011, 281).

Pri posa mez nih iztoč ni cah okraj ša va »v.« opo zar ja na pomen sko pove za ne izra ze, kar kaže na razi -sko val ca besed, ki mu slo va ro pis je, če bi imel pri lož nost, ne bi bila tuja dejav nost. Pri mer: »kŕplji­ce,mn.­od­kŕplji­ca­=­majh­ne,­okro­gle­krp­lje­(v.­1)…«. Pod zapo red no šte vil ko 1 je obde lan izraz krp lje (Bad -ju ra 1931, 4).

Kako zav zet je bil Bad ju ra pri zbi ra nju izra zov, lah ko skle pa mo iz sino nim nih nizov ob posa mez nihbesed nih vrstah. Pri mer samo stal ni ka: »sne­žin­ke,­t. j.­del­ci­pada­jo­če­ga­sne­ga­ima­jo­raz­lič­ne­nazi­ve:kósmi,­kosme,­muhe,­mač­ke,­cape,­opan­če« (Bad ju ra 1931, 9). Sodra ima te sino ni me: »sódrah,­sódrak,sódra,­sípa,­cízara,­tudi­bab­ja­sol,­bab­ja­jeza­ali­bab­je­pše­no­=­drob­cen,­bun­či­čast­sneg­v­le­pih­belihkro­gli­cah­pozi­mi. –­Isto­ta­ko­se­ime­nu­je­tudi­prav­drob­na­toči­ca­v­ne­ko­li­ko­več­jih­lede­nih­zrn­cih,­kakr­-šna­pada­pole­ti­ob­nevih­tah,­ali­pa­tudi­sol­ca« (Bad ju ra 1921, 11). Dere ze: »krámžar­ji,­krampížar­ji,krápši« (Bad ju ra 1931, 6). Pri me ri za gla gol: »z/Z/dr­snem,­zdrk­nem,­zle­tim,­zdri­čim,­zdri­čam« (Bad ju -ra 1931, 16). »Vre­me­se­predéne,­pre­na­redí,­preonéga,­preo­negávi,­izpre­vr­že« (Bad ju ra 1931, 13).Pri me ri s pri dev ni kom: »v/V/alo­vit, valo­ven,­gri­va­sti,­gubast,­hrib­čast,­kopast­svet­=­brda,­bre­go­vi,­bre­-žič­ki« (Bad ju ra 1931, 12).

V jav no sti več krat zastav lje no vpra ša nje, koli ko izra zov (sa mo stoj nih samo stal ni kov, brez pri dev -ni kov) za sneg ima slo ven ska smu čar ska ter mi no lo gi ja, in ob Bad ju ro vi ugo to vi tvi »100­sort­ga­je«(Smu čar 1924, 31), naj bodo nave de ni do zdaj zbra ni, koli kor se nam jih je posre či lo zbra ti. Nana ša jose na raz ne obli ke te zim ske pada vi ne (naj šir ši pomen): »bábja­jéza,­bábja­sôl,­bábje­pšêno,­cápe,­célec,cízara,­fírn,­gnílec,­gnój,­ínje,­ívje,­klóža,­kósme,­kósmi,­máčke,­mréna,­múhe,­nam­èt,­odméka,­ojívje,opánče,­opást,­osrénica,­osrníca,­polédica,­popŕh,­požléd,­požlèp,­požlépica,­prášnik,­pŕh,­pršíč,­púhec,pútr,­sípa,­sôlca,­sódark,­sódrah,­sódra,­srén,­srénec,­sréž,­srhlína,­stréha,­svéžec,­škralúp,­škrlúp,­vêja­-vi­ca,­vesélec,­zam­èt,­zastrúgi,­zmrzlína,­zŕnec,­žléd,­žlobódra,­žlobúdra« (Bo kal 2010).

5.4 SMU čAR (1924) – PRVA SLO VEN SKA KNJI GA O SMU čA NJU

Leta 1924 je Bad ju ra o smu ča nju izdal delo z naj šir šim naslo vom Smu­čar. Pod na slov Smuš­ka­teorijain­prak­sa­za­začet­ni­ke­in­izvež­ba­ne naka zu je, kako širo ko je zastav lje no. Doda nih je šest »po kra jin -skih« in 55 »teh nič nih« slik ozi ro ma skic. Sklad no s te da njo oze melj sko celo vi tost jo držav ne obli ke je

48

na kon cu dodan »sr bo hr vat ski tol mač«. Delo ima 76 stra ni. Vse bi na raz kri va odmik od prak tič nih jezi -kov nih napot kov, zato pa je toli ko bolj v os pred ju prak tič ni vidik smu ča nja, ki ga zače nja z omem boVal va sor je ve ga zapi sa o smu ča nju v Sla vi voj vo di ne Kranj ske iz leta 1689. Sta ros vet nost smu ča njanada lje doka zu je tudi s fol klor ni mi pri po ved ka mi, tra di ci jo pa vzpo stav lja s ča sov nim pre re zom uve -ljav lja nja smu ča nja od leta 1907 do leta 1923. Opi še zgo do vi no smučk, ki jo črpa iz nemš ke lite ra tu re.

Kako moč na je bila zavest o novi šport ni pri do bi tvi, pri ča tudi opo zar ja nje na pre vid nost pri pre na -ša nju po mestu: »…Ko­zade­neš­smuč­ke,­to­edi­no­slad­ko­buta­ro­v­živ­lje­nju,­na­rame­in­se­napo­tiš­nakolod­vor­(ali­obrat­no),­pazi­po­uli­cah­na­mest­ne­sve­til­ke,­ste­kla­in­izlož­be…« (Bad ju ra 1924b, 62). Z me -ta fo ro »slad­ka­buta­ra« Bad ju ra spet raz kri va veli ko čus tve no zav ze tost in pre da nost nove mu špor tu.Popu la ri za ci jo nove ga špor ta sku ša obu di ti s pri po ro ča njem o »zdra­vem­živ­lje­nju«. Ne poza bi raz čle -ni ti nevar no sti »smuš­ke­ga­spor­ta«.

Sa mo stal nik šport Bad ju ra dosled no zapi su je kot »sport«. Brez nik-Ra mov šev pra vo pis iz leta 1938ga ima zapi sa ne ga že v da naš nji obli ki (Slo ven ski pra vo pis 1938, 1999).

Bad ju ra ome nja »smu­čar­ja­alpi­ni­sta« in to, da »…v­snež­ni­kih­zah­te­va­zima­od­smu­čar­ja­neko­li­koveč…« (Bad ju ra 1924b, 11). V po sa mez nih dalj ših sestav kih so nato podrob no opi sa ni posa mez ni smu -čar ski izra zi, zbra ni v vse bin sko pove zu jo čih naslo vih.

Ti si sle di jo v na sled njem zapo red ju: Smu­čar­je­va­opra­va, Smu­čar­je­va­opre­ma, Sneg, Smuš­ka­teh­-ni­ka in Smu­čar­sko­živ­lje­nje,­dis­ci­pli­na­in­prak­sa. V raz de lek o »opra vi« Bad ju ra vklju či obu tev, peri loin oble ko. Poseb no pozor no se loti opre me za žen ske: »Žen­ska­opra­va.­Pra­va­smu­čar­ka­naj­se­pri­vež­-ba­nju­na­izle­tih,­zunaj­v­te­re­nu­prav­nič­ne­raz­li­ku­je­v­opre­mi­in­opra­vi­od­moš­kih­in­se­jim­popol­no­mapri­la­go­di.­To­se­nam­zdi­poseb­no­potreb­no­nagla­si­ti,­da­ne­bo­nes­po­ra­zu­ma­pri­vpra­ša­nju­gle­de­–­hlač«(Bad ju ra 1924b, 21).

Je zi kov nih opomb v tem delu ni. Kot zani mi vost naj bo ome nje no nekaj pozor nost zbu ja jo čih izra -zov. Pod iztoč ni co opr­snik v raz del ku o ob le ki je v ok le pa ju zapi san izraz swea ter: »…Še­bolj­ši­za­tureje­topli­jopič­(swea­ter),­ker­sega­čez­kol­ke…« (Bad ju ra 1924b, 19). Pluž ni zavor bi danes ime no va lipluž ni zavoj. Izraz kri sti ja ni ja se je takrat začel uve ljav lja ti, saj se jezi kov no distan co začu ti v uva jal nihizra zih »tako­zva­ni«: »Dru­gi­naj­važ­nej­ši­zavor,­ki­ga­v­prak­si­naj­ko­rist­ne­je­in­sko­ro­da­naj­češ­če­upo­-rab­lja­mo,­je­tako­zva­ni­‘krist­ja­ni­ja’« (Bad ju ra 1924b, 54). Prev ze to bese do tele mark vzpo re ja z do ma čimopi snim izra zom: »Za­vor­s­po­kle­kom­zove­mo­krat­ko­tele­mark.« Dodaj mo še antro po mor fi zem: »Prvorazo­ča­ra­nje­novin­ca­je­naga­ja­nje­smučk,­ki­sili­jo­izpo­čet­ka­vsa­ka­na­svo­jo­stran…« (Bad ju ra 1924b, 36).

Kako natanč no je bilo Bad ju ro vo opi so va nje navo dil o smu čar je vi opre mi, o obu tvi, peri lu, oble ki, sne -gu, pa o smu čar ski teh ni ki naj bo tudi pona zor je no z opi som smu či, kot ene mu od rele vant nih izra zovsmu čar ske ter mi no lo gi je: »Smu­či­deli­mo­dalje­v­še­sti­ce,­tj.­v­6 cm­ozke­plo­he­(mera­v­sre­di­ni­plo­ha,­kjerleže­stre­me­na)­za­deco­in­za­tek­me­na­dalja­vo,­v­obi­čaj­ne­sed­mi­ce­ali­osmi­ce­za­tež­je­ose­be­in­za­skokin­v­de­ve­ti­ce,­isto­ta­ko­za­skok­ali­za­lov­ske­smuč­ke.­Naj­na­vad­nej­ša­mer­kan­til­na­obli­ka­smu­či­je­takozva­ni­tele­mar­kov­tip­(sli­ka­b),­ki­se­je­naj­bolj­obne­sel­in­je­zato­splo­šno­uve­den.­Poleg­tega­ome­nja­moše­lov­ski­ali­let­ni­tip,­ki­nima­pri­ši­lje­nih,­suli­ča­stih­rilč­kov,­tem­več­s­kon­ca­zao­kro­že­ne­kri­vi­ne.­Lov­ske­alilet­ne­smuč­ke­so­dokaj­laž­je­in­kraj­še­nego­navad­ne,­a­zato­šir­še­(os­mi­ce,­deve­ti­ce­ali­celo­dese­ti­ce),da­laž­je­kre­ča­mo­po­goz­do­vih­in­na­sre­nu.­Slič­ne­so­jim­pri­mi­tiv­ne­bloš­ke­smu­či« (Bad ju ra 1924b, 22).

Raz de lek o stvar nih napot kih se kon ča s smu čar skim poz dra vom, pri čemer Bad ju ra ome nja tudipra vi la lepe ga vede nja, sicer pa prvi poz dra vi z »Zdra­vo«, odz drav lja pa se s »Smuk« ali pa »Sreč­-no!« (Bad ju ra 1924b, 68). Nasled nji raz de lek v delu Smu čar ima naslov Stvar­ni­ pre­gled.­Smuš­kater­mi­no­lo­gi­ja.­Srbo­hr­vat­ski­tol­mač. Takoj za njim je poja sni lo, da so v tem zbir ni ku izra zov z zvez di coozna če ni »…spe­cial­no­smuš­ko­teh­nič­ni­idr.­izra­zi,­ki­so­v­rabi­med­slo­ven­skim­naro­dom…« (Bad ju -ra 1924b, 69). Pre gled poka že, da so to v glav nem izra zi, ki jih je Bad ju ra našel med zbi ra njem po tere nu,kar je popi sal v Smuš ki ter mi no lo gi ji iz leta 1921. Sicer je besed je raz vrš če no po abe ced nem redu. Izho -dišč ne iztoč ni ce, dolo če ne z ro dil ni kom in s spo lom, so v slo venš či ni, ob njih pa je srb ski ozi ro ma hrvaš kiustrez nik. Raz vi tost ozi ro ma nera zvi tost smu čar ske ga izraz ja v teh dveh jezi kih se kaže v po sa mez -nih dalj ših pomen skih poja sni lih.

49

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Očit no se eno be sed ni izra zi do tedaj še niso obli ko va li: »smu­čar,­rja,­m­=­zim­ski­sport­nik,­turist­nasmu­čeh,­smu­čar­ka­(smu­ča­ri­ca),­e,­f.­=­dama­na­smu­či­ma« (Bad ju ra 1924b, 74).

Če prav se je v tem delu o smu čars tvu Bad ju ra ob posa mez nih izra zih izog nil kon kret nim jezi kov -nim opom bam, sama meto da kaže nje gov natan čen pri stop in pro nic lji vo raz miš lja nje, kar je bilo opaz notudi v de lih, ki so se osre do to ča la na samo smu čar sko ter mi no lo gi jo.

5.5 BLOš KO STA ROS VET NO SMU čA NJE IN BESED JE (1956)

To je Bad ju ro vo zad nje delo o smu čar ski ter mi no lo gi ji, pri kate rem je opaz no pri za de va nje popu -la ri zi ra ti bloš ko smu ča nje. Naz na nja tudi neu god no dejs tvo, da v na ših muze jih ni niti ene ga pri mer kaizvir nih bloš kih smu či. Bad ju ra natanč no opi su je nji ho vo obli ko, les, obde la vo desk, stre me na, v sodob -ni ter mi no lo gi ji vezi, kol ce in dru go. Pou da rek je na izra zih o njih, zapi sa nih raz pr to. V po glav ju Bloš kosmu čar sko besed je pov ze ma dog na nja iz svo jih prejš njih del, pri čemer želi čim bolj izvir no nave sti izrazjes čim več sino ni mi. Izra zi niso slo var sko obde la ni v iz toč ni cah, ampak v te ko čem sobe se di lu (Bad ju -ra 1956a, 14–25).

50

6 RAZ VOJ šPORT NE GA TURIZ MARu dol fa Bad ju ro lah ko na pod la gi nje go vih del ter zapi sov o njem šte je mo za ene ga začet ni kov raz -

vo ja turi stič nih dejav no sti in šport ne ga turiz ma, kot ga razu me mo dan da nes. Naj prej naj na krat koosvet li mo nje go vo vlo go pri raz vo ju smu ča nja in zim skoš port ne ga turiz ma. V vi rih, ki govo ri jo o Ru dol -fu Bad ju ri, je pre cej zapi sov name nje nih nje go ve mu delo va nju prav na področ ju smu ča nja.

To je tesno pove za no s sku pi no dre nov cev, v ka te ri so bili Rudolf Bad ju ra, Bogo Brin šek, Pavel Kuna -ver, Ivan Tav čar in Jože Kuna ver (Je loč nik 1969, 44). Posred no pa smu ča nje lah ko pove že mo tudis po ho di na smu čeh za pre ma go va nje več jih raz dalj in tudi več jih višin skih raz lik. Poho di ozi ro ma pohod -niš tvo na smu čeh in smu ča nje samo pa nosi jo v sebi kali zim skoš port ne ga turiz ma.

Je loč nik (1968) v zve zi s tem pra vi: »Po­seb­no­mar­kan­ten­pojav­je­leta­1910­po­jav­druš­či­ne­Dren.To­so­mla­di­pla­nin­ci,­ki­so­jim­smuč­ke­sreds­tvo­za­obi­sko­va­nje­pla­nin­tudi­pozi­mi.­Ker­veli­ko­foto­gra­-fi­ra­jo,­pome­ni­jo­nji­ho­vi­posnet­ki­odkrit­je­zasne­že­nih­pla­nin­slo­ven­ski­ jav­no­sti.­Poseb­nost­nji­ho­ve­gafoto­gra­fi­ra­nja­so­pri­ka­zi­pla­nin­v­sne­gu,­pri­čemur­je­smu­čar­zme­rom­le­sta­tist.­Dre­nov­ci­se­pozi­mileta­1914­povzp­no­s­smuč­mi­tudi­na­Kam­niš­ko­sed­lo,­tokrat­v­druž­bi­smu­čar­jev­iz­Hrvaš­ke,­kar­je­sma­-tra­ti­za­zače­tek­sode­lo­va­nja­slo­ven­skih­in­hrvaš­kih­smu­čar­jev« (Je loč nik 1968, 9). »Dre­nov­ci­so­hodi­lis­svo­ji­mi­smuč­mi­naj­prej­v­bli­ži­no­Ljub­lja­ne.­Narav­no­oko­lje­jim­je­omo­go­či­lo,­da­so­kot­pla­nin­ci­–­smu­-čar­ji­opra­vi­li­svo­je­začet­ne­pod­vi­ge­na­smu­čeh­na­vrho­ve­in­poboč­ja­Pol­ho­graj­skih­dolo­mi­tov­ter­naKureš­ček­in­Kata­ri­no.­Potem­pa­so­vne­ti­smu­čar­ji­nada­lje­va­li­svo­je­pod­vi­ge­in­se­kma­lu­povz­pe­li­naVeli­ko­pla­ni­no­in­še­na­Krva­vec« (Je loč nik 1969, 43–45). Šli so pa tudi na zasne že no Kam niš ko sed -lo (Je loč nik 1969, 43). V bis tvu so bili to prvi pri stop ni ki na smu čeh na viš je leže če vrho ve in začet ni kizim skoš port ne ga turiz ma na slo ven skih tleh. Med nji mi je imel Bad ju ra zelo pomemb no vlo go, saj jebil pobud nik mno gih zim skih tur.

6.1 KORE NI POHOD NIš KE GA IN PLA NIN SKO-GOR NIš KE GA TURIZ MA

Dre nov ci, med nji mi zla sti Bad ju ra, so zav ze to širi li ide jo o gi ba nju v na ra vi tudi v zim skem času,pred vsem na smu čeh. Šte vil na pre da va nja, obo ga te na s fo to gra fi ja mi ozi ro ma pri ka zom narav nih lepotin dano sti, še pose bej gora, naj bi pri lju deh vzbu ja la zani ma nje za poho de v na ra vo tudi v zim skemčasu. Pose bej naj bi spod bu ja li zani ma nje pre bi val cev mest, ki naj bi se iz pasiv nih obi sko val cev zakajenihgostiln in dru gih zapr tih pro sto rov pre le vi li v ak tiv ne ude le žen ce in lju bi te lje nara ve ter se usme ri li v tu -ri stič ne dejav no sti. To pou dar ja tudi Bata gelj (2009b): »Zima­se­je­v­pred­sta­vah­sodob­ni­kov­takratnega časaposto­po­ma­zače­la­sli­ka­ti­kot­lepa­in­obču­do­va­nja­vred­na,­kar­prej­ni­bilo­obi­čaj­no« (Ba ta gelj 2009b, 93).Druš či na okrog Bad ju re je pri če la zavest no in siste ma tič no širi ti že ome nje no ide jo o ak tiv nem biva njuin živ lje nju v na ra vi nas ploh, še zla sti o po ho dih in turah na zasne že ne pla ni ne in gore ter seve da tudina vrho ve. Bata gelj nada lju je »Tudi­Pavel­Kuna­ver­(so­pot­nik­Bad­ju­re­in­član­sku­pi­ne­Dren)­ni­videl­večsmi­sla,­da­bi­nam­‘gore­bile­dostop­ne­samo­v­to­plem­polet­nem­času,­tri­četr­ti­ne­leta­pa­bi­jih­mora­liobču­do­va­ti­le­od­daleč,­ko­ven­dar­rav­no­pozi­mi­pri­ča­njih­bleš­če­če­okras­je,­da­mora­biti­gori­čarob­ne­-je­nego­pole­ti’.« (Ku na ver 1921 v Ba ta gelj 2009b, 93). O tem se je zače lo pisa ti tudi v ča so pi sih, ki sobral cem pose bej pri na ša li član ke o vab lji vi zimi. Pisa lo se je, da je biti v zim ski nara vi popol no ma nekajdru ge ga kot pre živ lja ti dne ve v mest ni megli in meš ča ne spod bu ja lo h kraj šim pa tudi dalj šim zim skimizle tom. Eden takih je bil tudi zim ski izlet k za le de ne le mu sla pu Perič nik. Pose bej zani mi vo je bilo časo -pis je, obo ga te no z zim ski mi foto gra fi ja mi. »…Fo­to­gra­fi­je­zim­ske­pokra­ji­ne­so­kma­lu­osvo­ji­le­raz­lič­nečaso­pi­sne­medi­je,­ki­so­omo­go­ča­le­moder­no­sli­kov­no­opre­mo­k­član­kom.­Ne­le­spe­cia­li­zi­ra­ni­Pla­nin­-ski­vest­nik,­tudi­dru­ga­splo­šna­gla­si­la­so­objav­lja­la­prve­pri­zo­re­zime­v­pla­ni­nah…« (Ba ta gelj 2009b, 93),s tem pa spod bu ja la raz lič ne zim skoš port ne aktiv no sti in turi stič ne dejav no sti.

Bad ju ro in nje go ve somiš lje ni ke je neneh no vodi la ide ja, da bi pre bi vals tvo, še zla sti lju bi te lje nara -ve, usmer ja li k zdra ve mu giba nju tudi v zim skem času in ne le pole ti, ko so poti v do li nah in po gorahkop ne. Iz pisnih del in doseg lji vih virov je mogo če zaklju či ti, da je bil Bad ju ra velik lju bi telj smu ča nja in

51

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

giba nja v za sne že ni zim ski pokra ji ni. V mar si čem se mu je namreč zim ska nara va zde la še lep ša, kojo pobe li sneg. Še pose bej, če jo je pri mer jal z dru gi mi let ni mi časi.

V zve zi s tem je v pred go vo ru h knji ži ci Smu čar zapi sal: »…Sta­ro­in­mla­do,­mož­kakor­žena,­vsese­rado­gib­lje­pole­ti­po­naših­lepih­hri­bih­in­doli­nah.­A­ko­zapi­še­bur­ja­in­zapa­de­sneg,­tedaj­se­kar­naen­-krat­ poraz­gu­be­ vse­ te­mno­go­broj­ne­ tru­me­ s­ polj,­ goz­dov­ in­ višav­ –­ domov­ za­ peč.­ Celo­ naj­boljnav­du­še­nih­turi­stov­poslej­ni­več­na­spre­gled,­kakor­da­jim­ni­nič­več­do­nara­ve,…« in nada lju je: »…Naj­-brž­ne­bo­tra­ja­lo­dol­go,­da­se­pre­pri­čaš:­da­je­tudi­pozi­mi­nara­va­naj­manj­tako­kra­sna­in­obču­do­va­njavred­na­kakor­pole­ti.­Mor­da­bo­zado­sto­val­že­en­sam­lep­zim­ski­dan,­da­vidiš:­da­ni­nič­bolj­lepe­ga,­čiste­-ga­in­nič­bolj­zdra­ve­ga­vese­lja,­kakor­je­vese­lje­na­smuč­kah,­o­če­mer­poje­mo­vsi­smu­čar­ji:­da­so­topra­va­nebe­sa­na­zem­lji…« (Bad ju ra 1924b, 5). Ni dvo ma, da je Bad ju ra s tem postal pobud nik in začet -nik orga ni zi ra ne ga smu ča nja ter zim skoš port ne ga turiz ma na slo ven skih tleh. Zani mi vo je, da je žev ti stem času, ne da bi glob lje poz nal moti va cij ske meha niz me in moti va cij sko struk tu ro takrat ne ga brals -tva, ko je pisal o gi ba nju na smu čeh v zim ski nara vi, pre se net lji vo posta vil v os pred je doživ ljaj skokom po nen to. Kar pome ni uži va ti na sne gu in se vese li ti zim skih rado sti. K temu pa posred no ob »zdra -vem vese lju« doda ja tudi motiv zdrav ja, ki je poleg užit ka in zado voljs tva še ved no v os pred ju moti vovgiba nja v na ra vi, tudi več je ga dela današ nje ga pre bi vals tva.

6.2 šPORT NI TURI ZEM SKO ZI PRIZ MO SEDA NJO STI

Za ugo tav lja nje vpli va in dele ža Rudol fa Bad ju re pri raz vo ju pohod niš ke ga, pla nin ske ga in gor ni -ške ga turiz ma ter posle dič no šport ne ga turiz ma je nema ra naj bo lje, da naj prej osvet li mo šport ni turi zemtako, kot ga poj mu je mo in razu me mo danes, pri tem pa z us trez no ana li zo ter s kri tič no pre so jo ob upo -šte va nju raz mer takrat ne ga obdob ja, torej Bad ju ro vih časov na tem področ ju, posku ša mo opra vi tiustrez no pri mer ja vo. Taka pri mer ja va in ana li tič ni raz mi slek je mogoč, če si podrob ne je ogle da mo mode -le šport ne ga turiz ma in opre de li tve posa mez nih avtor jev, ki so nedol go tega preu če va li pove za nost špor tain turiz ma. Šte vi lo opre de li tev šport ne ga turiz ma se je pre cej pove ča lo v zad njih pet naj stih letih, ko seje dejav nost zače la pos pe še no raz vi ja ti in pri do bi va ti pomen. Pri tem se bomo osre do to či li na tiste opre -de li tve šport ne ga turiz ma, ki so pove za ne s šport nim ozi ro ma šport no re krea tiv nim udejs tvo va njemturi stov ozi ro ma s tu ri stič ni mi poto va nji v po ve za vi s po sa mez ni mi šport ni mi ozi ro ma šport no re krea -tiv ni mi aktiv nost mi.

Na tej pod la gi sta High man in Hinch (2001) zapi sa la, da je šport ni turi zem na špor tu teme lje če poto -va nje za dolo čen čas, Stan de ven in De Knop (1991) pa pra vi ta, da šport ni turi zem zaje ma vse nači neaktiv ne in pasiv ne ude lež be v šport nih aktiv no stih ter orga ni zi ra no in neor ga ni zi ra no ukvar ja nje s špor -tom, ki potre bu je poto va nje (od da lje no od doma in delov ne ga pro sto ra). Gib so no va (1998) je šport nituri zem opre de li la kot poto va nje, ki posa mez ni ka sti mu li ra, da se zača sno odda lji od svo je ga stal ne -ga pre bi va liš ča z mo ti vom aktiv ne ude lež be v špor tu, gle da nja šport nih aktiv no sti ali obču do va nja atrak cij,pove za nih s špor tom. Poleg tega pa v šport ni turi zem vklju ču je mo tudi pro fe sio nal ni (po klic ni) šport,ki zah te va poto va nja šport ni kov ter nji ho vih sprem lje val cev na tre nin ge in tek mo va nja. Na dru gi stra -ni pa je šport lah ko zelo zani mi va vse bi na počit ka, tako ime no va ne ga aktiv ne ga počit ka ozi ro mapoto va nja, za kate re ga posa mez nik izbe re naj bolj pri ljub lje no turi stič no desti na ci jo (Kurtz man 2001).Sve tov na turi stič na orga ni za ci ja (UNWTO) pa šport ni turi zem defi ni ra kot turi zem oseb, ki se pose bejzani ma jo za kra je, kjer so lah ko aktiv ni v svo jem pri ljub lje nem špor tu (Ber čič s so de lav ci 2010, 55).Ritc hie in Adair (2002) sta šport ni turi zem opre de li la kot: »…ak­tiv­no­šport­no­poto­va­nje­(npr.­golf,­smu­-ča­nje,­pla­va­nje,­potap­lja­nje,­pohod­niš­tvo­in­dru­gi­špor­ti)…za­je­ma­oba­poja­va,­ki­sta­glav­na­moti­va­zapoto­va­nje,­tako­šport­kot­turi­zem…«. V svo ji knji gi Hud son (2003) šport ni turi zem opi su je kot del celot -ne ga turiz ma, ki zaje ma več pod ka te go rij. Tako v ka te go ri ji šport ne ga turiz ma naj de mo doživ ljaj skituri zem, turi zem v na ra vi, rekrea tiv ni turi zem in podob no (We ier mair 2003).

V teo ri ji in prak si sicer poz na mo več vrst turiz ma. Za Slo ve ni jo je še pose bej pomemb na nje go vazvrst, ki je pove za na z zim skoš port ni mi aktiv nost mi. Tudi to je v ve li ki meri spod bu jal Rudolf Bad ju ra.

52

Če smo v knji gi Šport v tu riz mu (Ber čič s so de lav ci 2010, 67) pou da ri li, da ima zim skoš port ni turi zemv Slo ve ni ji raz me ro ma dol go tra di ci jo, potem lah ko med ustvar jal ce nave de ne tra di ci je povsem upra -vi če no uvr sti mo tudi Bad ju ro. Iz nje go vih šte vil nih zapi sov in del izha ja zav ze tost za posa mez nezim skoš port ne aktiv no sti, še zla sti za smu ča nje. Že takrat je spod bu jal pre bi vals tvo k smu ča nju v neo -kr nje ni nara vi, ven dar ne le na pla nja vah in smu čiš čih v niž jih pre de lih, mar več tudi v viš jem gor skemsve tu. Zani mi va je tudi pri mer ja va Bad ju ro vih raz mi sle kov in zapi sov, ki so pove za ni z de jav nost mi v zim -skem času v ta krat nem obdob ju, s so dob ni mi opi si in opre de li tva mi.

»Ak­ti­ven­zim­ski­dopust­je­v­od­no­su­do­pre­živ­lja­nja­pro­ste­ga­časa­v­os­ta­lih­let­nih­obdob­jih­goto­vospe­ci­fi­čen.­Zasne­že­na­zim­ska­kra­ji­na­daje­take­mu­dopu­stu­poseb­no­mikav­nost­in­vred­nost.­Danes­ježe­v­ve­li­ki­meri­uve­ljav­lje­na­opre­de­li­tev,­da­je­Slo­ve­ni­ja­tudi­‘bela’­deže­la,­kar­se­kaže­pri­nepo­sred­-nem­pov­pra­še­va­nju­turi­stov­po­raz­lič­nih­šport­nih­dejav­no­stih.­Ko­govo­ri­mo­o­Slo­ve­ni­ji­kot­‘beli­turi­stič­nidesti­na­ci­ji’,­misli­mo­na­mož­no­sti,­ki­jih­s­svo­ji­mi­zim­ski­mi­kra­jin­ski­mi­bogas­tvi­nudi­doma­čim­in­tujimgostom­med­dnev­nim,­teden­skim­ali­dalj­šim­zim­skim­oddi­hom.­Turi­sti­ozi­ro­ma­gosti­se­namreč­tudi­nazim­skem­dopu­stu­želi­jo­ukvar­ja­ti­s­špor­tom­ozi­ro­ma­z­alp­skim­smu­ča­njem,­z­de­ska­njem­na­sne­gu,­s­hojoin­tekom­na­smu­čeh,­s­‘te­le­mark’­smu­ča­njem,­z­dr­sa­njem,­san­ka­njem,­keg­lja­njem­na­ledu­in­z­dru­gi­-mi­zim­skoš­port­ni­mi­aktiv­nost­mi.­Zato­v­Slo­ve­ni­ji­prav­zim­skoš­port­ni­turi­zem­dobi­va­v­šir­šem­področ­juturiz­ma­vse­vid­nej­še­mesto« (Ber čič s so de lav ci 2010, 68).

O le po tah zasne že ne zim ske pokra ji ne, o nje ni mikav no sti in vred no sti je pisal tudi Bad ju ra. Pravtako je cenil »belo« Slo ve ni jo, nje ne lepo te in zim ska pokra jin ska bogas tva ter »zdra vo vese lje«, ki ganudi jo aktiv no sti na smu čeh. Vse to pa je tudi ude ja njal. Zato lah ko Bad ju ro šte je mo med naše naj po -memb nej še začet ni ke zim skoš port ne ga turiz ma.

Bad ju rov pris pe vek pri zim skoš port nem turiz mu pou dar ja tudi Bata gelj: »Bad­ju­ri­je­smu­ča­nje­pome­-ni­lo­več­kot­šport.­Zanj­je­bilo­smu­ča­nje­pred­vsem­člo­ve­ko­vo­udejs­tvo­va­nje­v­na­ra­vi­ter­zdrav­in­etič­nišport,­smu­ča­nje­pa­je­bilo­tudi­nje­go­va­zgo­do­vi­na­in­pomemb­na­turi­stič­na­pano­ga,­ne­pa­zgolj­tek­mo­-va­nja.« Svo jo vizi jo smu ča nja je sam ozna čil kot »…nič­dru­ge­ga­kot­izpol­ni­tev­turi­sti­ke­v­zim­skemčasu…« (Ba ta gelj 2009b, 171). V tem pogle du si je vse živ lje nje tudi naj bolj pri za de val. To je doda tendokaz, ki potr ju je nje go vo že nave de no pio nir sko vlo go.

6.3 POHOD NIš KI, PLA NIN SKI IN GOR NIš KI TURI ZEM

Po leg zim skih aktiv no sti, ki jih je spod bu jal Bad ju ra, se je pos ve čal tudi pohod niš tvu in pohod ni -ške mu turiz mu, ki ju je poleg pla nins tva in gor niš tva prav tako cenil in širil med ljud mi. O tem nam pri ča jonje go va šte vil na pisna dela in kar to graf sko gra di vo, pred vsem pa nje go vi vod ni ki.

Če pri mer ja mo sodob no véde nje o po hod niš tvu in spoz na nja Bad ju re, lah ko ugo to vi mo, da mno -go zdajš nje ga zna nja izha ja prav od nje ga.

»Slo­ve­ni­ja­ima­kot­majh­na­drža­va­svo­je­pred­no­sti­na­področ­ju­pohod­niš­tva.­Tako­rekoč­je­iz­vsa­-ke­ga­urba­ne­ga­področ­ja­mož­no­v­re­la­tiv­no­krat­kem­času­in­raz­da­lji­pri­ti­do­nara­ve,­kjer­se­posa­mez­niklah­ko­ude­le­ži­pohod­niš­tva.­Pohod­niš­tvo­je­v­Slo­ve­ni­ji­pri­sot­no­že­dol­go,­ven­dar­se­je­zače­lo­bolj­siste­-ma­tič­no­ zno­traj­ turiz­ma­ obrav­na­va­ti­ šele­ v­ zad­njem­ deset­let­ju.­ Ljud­je­ ved­no­ pogo­ste­je­ zaha­ja­jov­na­ra­vo­s­ci­ljem­spro­sti­tve­in­bega­iz­vsa­kod­nev­ne­ga­vrve­ža.­Gle­de­na­to,­da­je­Slo­ve­ni­ja­alp­skadeže­la­in­ima­tako­zelo­dobre­narav­ne­pogo­je,­kli­mo­in­relief­za­raz­voj­pohod­niš­ke­ga­turiz­ma,­polegtega­pa­je­pohod­niš­tvo­del­slo­ven­ske­šport­ne­kul­tu­re,­je­pohod­niš­ki­turi­zem­vse­ka­kor­lah­ko­pomem­-ben­del­ponud­be­šport­ne­ga­turiz­ma­v­Slo­ve­ni­ji« (Ber čič s so de lav ci 2010, 77). Tudi Bad ju ra je govo rilo »po hod niš tvu« ozi ro ma o gi ba nju v na rav nem oko lju pole ti in pozi mi. Zanj je bila nara va obču do -va nja vred na v vseh let nih časih, pri čemer je zna ten pou da rek dajal prav zim sko šport nim aktiv no stim.Sodeč po opi sih posa mez nih poti v raz lič nih Bad ju ro vih vod ni kih pohod niš tvo táko, kot ga razu memodanes, že dol go obsta ja v slo ven skem pro sto ru. Ni dvo ma, da Bad ju ri, ki je na svojs tven način in z izo -stre nim čutom opi so val raz lič ne poti po vsej Slo ve ni ji, tudi na tem področ ju delo va nja lah ko pri pi še movlo go pio nir ja.

53

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

54

Pred sko raj 90. leti, leta 1924, je Bad ju ra zapi sal: »V­zad­njih­31­le­tih­(od­1892–1923)­se­je­turi­sti­-ka­v­Slo­ve­ni­ji­kaj­lepo­raz­vi­la.­Z­ve­se­ljem­opa­ža­mo­vsa­ko­leto­več­je­mno­ži­ce­turi­stov,­lju­di­dobre­volje,ki­so­vzlju­bi­li­čisti­gor­ski­zrak­in­kra­sno­nara­vo,­ki­vedo­ceni­ti­svo­je­zdrav­je­in­spo­što­va­ti­svo­jo­domo­-vi­no­s­tem,­da­jo­bolj­in­bolj­spoz­na­va­jo« (Bad ju ra 1924a, pred go vor). S svo ji mi somiš lje ni ki je širil ide joo pla nin skih in gor niš kih poho dih ter turah na raz lič ne nači ne. Naj prej je bil to nje gov oseb ni zgled, sajje ob poho dih in raz lič nih turah skrb no opa zo val poti in si zapi so val splo šne podat ke, poseb no sti in tudipodrob no sti. Ob last nih izkuš njah in doži vet jih je sku paj s pri ja te lji načr to val raz lič ne poti na pla ni ne,v sre do gor je in tudi v vi so ko gor je. Ob tem pa so se roje va le zami sli, da bi pre ho je ne poti in doži vet jana raz lič nih turah ne le popi sal zase in za pri ja te lje, ampak je vse to želel deli ti tudi z dru gi mi – ena komisle či mi ozi ro ma s po sa mez ni ki in sku pi na mi lju di podob nih želja, inte re sov in hotenj. In tudi s ti stimi,ki še niso bili pre pri ča ni o ko ri stih pohod niš tva, pla nins tva in gor niš tva. Dejan sko je s tem želel vzbu -di ti zani ma nje za pla ni ne in gore ter nas ploh za poto va nja tako po deže li Kranj ski kot seve da tudi šir še.Zato se je siste ma tič no lotil pisa nja. Pri pra vil je vrsto pri roč ni kov in vod ni kov za pohod niš tvo, pla nins -tvo ter gor niš tvo, kot danes poi me nu je mo te dejav no sti, ki jih je že takrat pove zo val s tu riz mom. Dejs tvoje namreč, da je Bad ju ra vse te dejav no sti zdru žil pod skup nim ime nom »tu ri stič ni pro met«, ko jev predgo vo ru h knji ži ci Na­Tri­glav,­v­kra­ljes­tvo­Zla­to­ro­go­vo! opi sal pomen, pri pra ve in izda jo vod ni ka(Ba diu ra 1913). V pred go vo ru k slo ven ski izda ji je zapi sal: »Dejs­tvo,­da­Slo­ven­ci­kljub­temu,­da­smoTri­gla­vu­najb­liž­ji,­do­sedaj­sploh­še­nismo­ime­li­kaži­po­ta­po­Julij­skih­Alpah,­dočim­so­že­izš­li­v­raz­nihtujih­jezi­kih,­me­je­pred­vsem­doved­lo­do­tega,­da­sem­se­v­prvo­lotil­poto­pi­sa­naj­slo­vi­tej­še­ga­kota­našegru­de­–­kra­ljes­tva­Zla­to­ro­go­ve­ga« (Ba diu ra 1913, pred go vor).

Sli­ka­24:­Na­cilju!­–­Ob­Alja­že­vem­stol­pu­vrh­Tri­gla­va.

FOTOTEKA­NUK­IN­BADIU­RA­1913,­84

Na ve de ni pla nin ski vod nik je bil eden prvih v ce lot nem pub li ci stič nem opu su Rudol fa Bad ju re, v ka -te rem je siste ma tič no obde lal Tri glav sko pogor je, pred vsem pa poti in pri sto pe do Tri gla va. Zani mi voje, da je vod nik izšel naj prej v slo ven skem jezi ku, potem pa zara di veli ke ga zani ma nja v ta krat ni skup -ni drža vi tudi v sr bo hr vaš kem. Bad ju ra je namreč ver jel, kot je zapi sal, v: »…ži­vah­no­giba­nje­pla­nin­cev,pred­vsem­iz­Zagre­ba,­Beo­gra­da­in­dru­gih­kra­jev­takrat­ne­zdru­že­ne­Jugo­sla­vi­je…« (Bad ju ra 1922b,pred go vor). Hkra ti s tem je raču nal tudi na pro mo ci jo tega dela Julij skih Alp ozi ro ma gor ske ga sve ta,v šir šem smi slu pa tudi Slo ve ni je. Že takrat je Bad ju ra govo ril o »tu ri sti ki«, ki je bila v slo ven skih Alpahdobro raz vi ta, pred vsem zah va lju joč Slo ven ske mu pla nin ske mu druš tvu (SPD) in nje go vim podruž ni -cam po vsej Slo ve ni ji.

6.4 BAD JU RA KOT šPORT NO-TU RI STIč NI PISA TELJ

Šte vil na Bad ju ro va dela govo ri jo o tem, da je bil kot sno va lec in pisec izjem no plo do vit, še zla sti jeto vid no v iz da ji šte vil nih pla nin skih vod ni kov in šport no tu ri stič ne ga slovs tva nas ploh. Iz krat ke ga zapi -sa v Slo ven skem bio graf skem lek si ko nu Bad­ju­ra­Rudolf­–­turi­stič­ni­in­šport­ni­pisa­telj je raz vi den delnje go ve pub li ci stič ne dejav no sti, pove za ne s po droč jem pla nin ske ga in gor niš ke ga turiz ma ozi ro mašport ne ga turiz ma. Poleg objav raz lič nih knji žic in vod ni kov je šte vil ne član ke in zapi se objav ljal tudiv slo ven skem časo pis ju in raz lič nih revi jah. »…V­DS­[Dom in svet] je­1908–10­priob­čil­s­ski­ca­mi­infoto­graf­ski­mi­posnet­ki­obo­ga­te­ne­član­ke:­Okre­šelj­v­Sa­vinj­skih­Alpah,­Križ­na­jama,­Veli­ka­pla­ni­na­nadKam­ni­kom,­Prvi­poiz­kus­na­Kam­niš­ko­sed­lo­pozi­mi;­v­PV­[Pla nin ski vest nik] od­1908:­Zima­v­pla­ni­-nah,­Nove­ jame­ob­Cerk­niš­kem­ jeze­ru­ itd.…« in še mno ge dru ge (Can kar s so de lav ci 1932). Kotpoz na va lec pla nin ske ga in gor ske ga sve ta je Bad ju ra zelo skrb no opi so val pla nin ske in gor niš ke poti.Pre pri čan je bil, da je dobro opi sa na pot z vse mi podrob nost mi in poseb nost mi pomem ben dejav nik,ki lah ko veli ko pris pe va k var ni hoji v pla ni ne in gore. Tudi v vod ni ku Na­Tri­glav,­v­kra­ljes­tvo­Zla­to­rogovo!pre poz na mo nje go vo temelj no name ro pa tudi želje, da bi bral cem ter bodo čim pla nin cem in gorni komcelo vi to in vero do stoj no prib li žal izbra no pla nin sko in gor sko oko lje. Iz nje go vih vod ni kov in šte vil nihdel ne izha ja jo le nje go vo teo re tič no zna nje in spoz na nja, mar več tudi boga te in raz no vrst ne pla ninsketer gor niš ke izkuš nje.

55

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Pre­gled­ni­ca­1:­Sez­nam­Bad­ju­ro­vih­turi­stič­nih­vod­ni­kov­(vir:­COBISS).

na slov leto izi da je zik

1 Na Tri glav, v kra ljes tvo Zla to ro go vo! 1913 slo ven ski2 Klo pin sko jeze ro 1920 slo ven ski3 Vrb sko jeze ro 1920 slo ven ski4 Ilu stro va ni kaži pot: Ljub lja na – Gorenj sko (soav tor: D. Šebe nik) 1920 slo ven ski5 Ju go slo ven ske Alpe – Slo ve ni ja 1922 sr bo hr vaš ki6 Na Tri glav, u kra ljes tvo Zla to ro go vo! 1922 sr bo hr vaš ki7 Po hor je 1924 slo ven ski8 Klei nen führer durch Slo ve nien 1925 nemš ki9 Koz ja ko vo pogor je nad Dra vo 1927 slo ven ski

10 Za sav je 1928 slo ven ski11 100 iz le tov po Gorenj skem, Dolenj skem in Notranj skem 1930 slo ven ski12 Iz le ti po Kara van kah 1932 slo ven ski13 Zim ski vod nik po Slo ve ni ji 1934 slo ven ski14 Čez Pol že vo na Dolenj sko 1935 slo ven ski15 Blej ski izle ti 1935 slo ven ski, nemš ki, češ ki16 Klei nen führer durch Slo we nien 1936 nemš ki17 Iz bra ni izle ti po Gorenj skem, Goriš kem, Notranj skem, Dolenj skem in Zasav ju 1953 slo ven ski

Rudolf Badjura – življenje in delo

56

Tu ri stič ni vod ni ki so tisti del Bad ju ro ve pub li ci stič ne dejav no sti, po kate rem je naj bolj poz nan medlaič no jav nost jo. V svo ji plo do vi ti karie ri je namreč izdal kar 17 tu ri stič nih vod ni kov (pre gled ni ca 1) v šti -rih raz lič nih jezi kih.

Upra vi če no ga šte je mo za »…pis­ca­prvih­slo­ven­skih­turi­stič­nih­vod­ni­kov…« (Ko cu tar 2009a). Prvivod nik Na­Tri­glav,­v­kra­ljes­tvo­Zla­to­ro­go­vo! v slo ven skem jezi ku je izdal leta 1913. V njem bral ce posebejpou či o Ju lij skih Alpah, hkra ti pa jim posre du je svo ja véde nja in zna nja o oseb ni var no sti na poho du alituri, oskr bi in napot kih za posa mez ne poti, tra ja nju sezo ne, poma ga lih na poti in opre mi ter gor skih vodnikih,posre du je pa še vrsto dru gih pomemb nih podat kov in infor ma cij (Ba diu ra 1913). Za tiste čase je bil never -jet no natan čen in teme ljit pri opi su posa mez nih poti in pri sto pov ter posre do va nju raz lič ne ga sli kov ne gagra di va in kar to graf skih pri ka zov. Vse to sku paj ga še z dru gi mi pub li ka ci ja mi in zapi si uvrš ča med pio -nir je pub li ci stič ne dejav no sti o pla nins tvu in gor niš tvu, posred no pa tudi o pla nin skem in gor niš kem turiz mu.

O Bad ju ro vih vod ni kih je v Po kra jin skem arhi vu v Ma ri bo ru leta 2009 Sta ne Kocu tar pri pra vil raz -sta vo in raz stav ni kata log. Avtor je pred sta vil Bad ju ro vo živ lje nje in delo, natanč ne je sedem izbra nihvod ni kov, poleg tega pa tudi dru ga Bad ju ro va dela, kot je na pri mer smu čar ska ter mi no lo gi ja. Kocu tarje Bad ju ro ozna čil za ene ga pio nir jev sno va nja slo ven ske turi stič ne pub li ci te te (Tov šak 2010, 187–188).

Sli­ka­25:­Bad­ju­ro­vi­vod­ni­ki,­izda­ni­med­leto­ma­1913­in­1924.

IGOR­LAPAJNE

57

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­26:­Bad­ju­ro­vi­vod­ni­ki,­izda­ni­med­leto­ma­1924­in­1953.

IGOR­LAPAJNE

Rudolf Badjura – življenje in delo

58

Ru dolf Bad ju ra je leta 1923 Mini strs tvu za indu stri jo in trgo vi no v Beo grad posre do val svo jo željoo zem lje vi dih in vod ni kih, ki jo je pod kre pil s pred lo gom o pet naj stih vod ni kih, med kate ri mi naj bi nekateriizš li v več jezi kov nih raz li či cah, poleg slo ven ske tudi češ ki, nemš ki in srbo hr vaš ki (Ko cu tar 2009b, 10).Ana li za vseh izda nih vod ni kov je poka za la, da konč ni rezul tat malen kost no odsto pa od Bad ju ro vih načrtov;jezi kov nih raz li čic posa mez ne ga vod ni ka je neko li ko manj, šte vilč no pa jih je več, tako da lahko zaklju -či mo, da je zbir ka vse bin sko boga tej ša, saj pokri va šir še območ je, kot si ga je Bad ju ra spr va zastavil.

Ru dolf Bad ju ra je v svo jih knji gah pred sta vil celot no ozem lje Slo ve ni je, z iz je mo Pri mor ja, ki je v ti -stem času spa da lo na zahod no stran rapal ske meje, in Koroš ke, ki je po ple bis ci tu leta 1920 posta ladel Avstri je (Ko cu tar 2009b, 11).

Ve či na Bad ju ro vih vod ni kov je manj še ga, žep ne ga for ma ta. Vse bin sko so obi čaj no raz de lje ni nasplo šni del, v ka te rem so bral cu na voljo splo šne infor ma ci je o po sa mez ni pokra ji ni, nje nih zna čil no -stih, voz nih redih avto bu sov in vla kov, v njem je tudi pre gled leto višč in zdra vi lišč, ter na, kot ga Bad ju raime nu je, topo graf ski del, kjer so nave de ne raz lič ne sme ri, vzdolž kate rih so natanč ne je opi sa ni kra ji inosta le zani mi vo sti v po kra ji ni. Veli ko vred nost z da naš nje ga gle diš ča ima jo tudi Bad ju ro vi kra jev niseznami na kon cu posa mez nih knji žic. Ti nam omo go ča jo topo nim ske razi ska ve slo ven skih in tujih zem -lje pi snih imen. Veči ni vod ni kov so pri lo že ni tudi zem lje vi di, na kate rih se izka zu je Bad ju ro va skrb zanatan čen pri kaz tistih zna čil no sti v po kra ji ni, ki so pomemb ne za turi stič no dejav nost, pred vsem poti,pre no čišč in dru gih objek tov. Bad ju ra je bil zelo dosle den tudi pri upo ra bi slo ven skih zem lje pi snih imenna območ ju sosed njih držav, pred vsem Avstri je in Ita li je (več o zem lje vi dih v po glav ju 8.3).

Ne ka te ra Bad ju ro va vod niš ka dela niso bila pub li ci ra na. V član ku dr. Bri le ja ob Bad ju ro vi 70-ti obletni -ci lah ko zasle di mo, da je že leta 1927 dokon čal vod nik z na slo vom Gor nji Jadran od Suša ka do Šibe ni ka,a ga ni uspel obja vi ti. V do pol nje nji obli ki naj bi imel tudi name ro izda ti vod nik iz leta 1922, ki je izšelv sr bo hr vaš kem jezi ku, pri prav lje no pa naj bi bilo tudi gra di vo za vod nik po Kara van kah od Pece doPle šiv ca. Želja Bad ju re je bila napi sa ti tudi vod nik po slo ven skem Pri mor ju (Bri lej 1952, 44).

Po sa mez ne izda je pla nin skih in gor skih vod ni kov lah ko uvr sti mo v tu ri stič noš port no lite ra tu ro. Nave -di mo nekaj pri me rov:• V knji ži ci Zasav­je­–­leto­viš­ča,­kopa­liš­ča,­pri­rod­ne,­zgo­do­vin­ske­in­dru­ge­zna­me­ni­to­sti,­izle­ti­po­gorahin­doli­nah, kjer je pri pra vil podro ben opis pokra ji ne med Ljub lja no, Savinj sko doli no s Ce ljem, doli -na ma Sot le in Krke ter Mirn sko doli no s pre gled no kar to Slo ve ni je, so takoj na začet ku pred stav lje nido takrat napi sa ni in izda ni Bad ju ro vi vod ni ki. V ti stem času sta med pla nin ci in gor ni ki pose bej odme -va li obe izda ji ‒ slo ven ska (1913) in srbo hr vaš ka (1922) ‒ vod ni ka Na­Tri­glav­­… (Bad ju ra 1928).

• V ob sež nej šem vod ni ku Jugo­slo­ven­ske­Alpe­–­Slo­ve­ni­ja v sr bo hr vaš či ni je pred stav ljen celo vit pre -gled raz lič nih dejav no sti pohod ni kov in turi stov na območ ju takrat ne Slo ve ni je. Bad ju ra je v pred go vo ruzapi sal: "To­delo­je­zamiš­lje­no­kot­prvi­poskus­‘Vod­ni­ka’­v­ob­li­ki­sve­tov­nih­kaži­po­tov.­Vodil­na­miselpis­cu­je­bila,­da­bi­bil­povsem­razum­ljiv­Srbom,­Hrva­tom­in­tudi­Slo­ven­cem.­Bil­naj­bi­koli­kor­je­mogočeobši­ren,­hkra­ti­pa­naj­bi­bili­podrob­ne­je­opi­sa­ni­kra­ji,­kjer­je­pro­met­tuj­cev­bolj­živa­hen­(Bad­ju­ra­1922a,pred­go­vor­VI).

• V vod ni ku Pohor­je­Bad ju ra pohod ni ke vodi po Pohor ju in Koz ja ku, Drav ski, Mislinj ski, Mežiš ki in Dra -vinj ski doli ni ter dru gih kra jih v Po drav ju (Bad ju ra 1924a).

• Med Bad ju ro vi mi vod ni ki naj ome ni mo še vod nik Koz­ja­ko­vo­pogor­je­nad­Dra­vo (med Mari bo rom inDra vo gra dom z oko li co Šen ti lja v Slo ven skih gori cah) (Bad ju ra 1927a).

• K bo ga ti beri vod ni kov je Bad ju ra dodal tudi knji ži co Izle­ti­po­Kara­van­kah. Tudi v njej v uvod ni besedinav du šu jo če vabi bral ce k obi sku tega sli ko vi te ga slo ven ske ga gor ske ga sve ta, ko pra vi: »…Tro­jesnež­ni­kov,­veli­čast­nih­spo­me­ni­kov­nara­ve:­Julij­ske,­Savinj­ske­Alpe­in­Kara­van­ke­pove­li­ču­je­jo­zemljoSlo­ven­cev.­Mogo­čen­svojs­tven­sijaj­odse­va­z­njih­ble­ste­čih­sne­gov­in­nemih,­sli­ko­vi­to­ožar­je­nih­glavdaleč­tja­v­tuje­deže­le­ter­izvab­lja­tru­me­nav­du­še­nih­častil­cev,­mla­do­ko­sta­ro,­pole­ti­in­pozi­mi,­odbli­zu­in­daleč­v­njih­sinje­viša­ve…« (Bad ju ra 1932, 3).

Svo ja raz miš lja nja o Bad ju ri kot pis cu vod ni kov Kocu tar skle ne: »Vr­hu­nec­pub­li­ci­stič­ne­ustvar­jal­-no­sti­Rudol­fa­Bad­ju­re­sov­pa­da­s­ča­som­zgod­nje­ga­obdob­ja­Kra­lje­vi­ne­Srbov,­Hrva­tov­in­Slo­ven­cev,

59

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­27:­Dopi­sni­ca­v­knji­ži­ci­Zasav­je­(Bad­ju­ra­1928).

Sli­ka­28:­V­uvod­nem­delu­vod­ni­ka­Jugo­slo­ven­ske­Alpe­–­Slo­ve­ni­ja­Bad­ju­ra­med­dru­gim­turi­stesezna­ni­tudi­z­voz­nim­redom­pošt­nih­vozil,­ki­so­bila­v­ti­stem­času­name­nje­na­jav­ne­mu­pot­niš­ke­mupro­me­tu­(Bad­ju­ra­1922a,­89).

Rudolf Badjura – življenje in delo

kasnej­še­Kra­lje­vi­ne­Jugo­sla­vi­je.­Bad­ju­ra­je­zaslu­til­pri­lož­nost­turi­stič­ne­ga­raz­cve­ta,­ven­dar­pa­je­hkra­tipri­tem­pre­poz­nal­veli­ko­ovir«. Jedr na ta je tudi nje go va misel: »…da­je­v­svo­ji­oseb­no­sti­zdru­žil­pre­-plet­teme­lji­te­ga­poz­na­va­nja­slo­ven­skih­pokra­jin­s­si­lo­vi­to­željo­prib­li­ža­ti­ta­spoz­na­nja­doma­čim­in­tujimturi­stom­zara­di­bolj­še­pre­poz­nav­no­sti­Slo­ve­ni­je,­kre­pi­tve­te­veje­gos­po­dars­tva­pa­tudi­domo­ljub­ja.« (Ko -cu tar 2009b, 1). Bad ju ra pa je, kot je zapi sal Kocu tar, želel »…prib­li­ža­ti­slo­ven­ski­turi­stič­ni­poten­cialtuj­cem.­Pred­vsem­je­mislil­na­obi­sko­val­ce­iz­dru­gih­delov­nove­juž­no­slo­van­ske­drža­ve,­na­Srbe­in­Hrva­-te,­pa­tudi­na­turi­stič­ne­toko­ve­iz­Češ­ko­slo­vaš­ke,­Avstri­je­in­Nem­či­je…«. Dodal je, da »…po­jav­nje­go­vihturi­stič­nih­vod­ni­kov­po­veči­ni­oprem­lje­nih­s­prak­tič­ni­mi­zem­lje­vi­di­in­jasni­mi­opi­si­poti­v­pr­vih­deset­let­-jih­20.­sto­let­ja­lah­ko­po­upo­rab­ni­pla­ti­mor­da­posre­če­no­pri­mer­ja­mo­z­no­vo­dob­nim­vsto­pom­sate­lit­skenavi­ga­ci­je­v­pla­nins­tvo­in­popot­niš­tvo…« (Ko cu tar 2009b, 1).

»…S­svo­ji­mi­pla­nin­sko-tu­ri­stič­ni­mi­vod­ni­ki­ je­Rudolf­Bad­ju­ra­opra­vil­pio­nir­sko­delo­na­področ­jusnova­nja­turi­stič­ne­pub­li­ci­sti­ke.­Gre­za­izje­men,­a­šir­ši­slo­ven­ski­jav­no­sti­žal­pre­ma­lo­znan­pod­vig­izjem­-ne­ga­posa­mez­ni­ka,­ki­je­pri­svo­jem­počet­ju­vztra­jal­kljub­pogo­ste­mu­nera­zu­me­va­nju­oko­lja,­v­ka­te­remje­delo­val.­Prav­zato­mu­gre­tudi­zah­va­la,­da­je­z­us­tvar­jal­nim­nemi­rom­samo­za­vest­no­pre­se­gel­pre­-vla­du­jo­čo­misel­nost­časa­in­oko­lja­ter­s­po­gu­mom­in­lju­bez­ni­jo­oral­ledi­no­sodob­ne­ga­slo­ven­ske­gaturi­stič­ne­ga­slovs­tva.

Prav­zato­so­vod­ni­ki­Rudol­fa­Bad­ju­re­poleg­izjem­ne­prak­tič­ne­vred­no­sti­tudi­‘vi­so­ka­pesem’­domo­-vi­ni­in­nje­nim­lepo­tam…« (Ko cu tar 2009c,19).

60

61

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

7 DOMO LJUB JE V SLOVS TVU RUDOL FA BAD JU RE

S tu ri stič ni mi in pla nin ski mi vod ni ki ter dru gi mi zapi si spoz na va mo Rudol fa Bad ju ro tudi kot čute -če ga in pre da ne ga domo lju ba. Ob vpra ša nju, kaj ga je obli ko va lo v oseb nost, ki doma la s sle her nimsvo jim počet jem pre da no slu ži domo vi ni, dobi mo vrsto ned voum nih, čeprav sko raj ved no nepo pol nihodgo vo rov. Mla dost na spoz na va nja narav nih lepot doma če ga oko lja ter poz nej še vojaš ke izkuš nje soizob li ko va le oseb nost, ki ni okle va la, ko je bilo tre ba v raz su lu časa nepo sred no po 1. sve tov ni voj niz ve li ko samoor ga ni za ci je v za met kih slo ven skih vojaš kih for ma cij opra vi ti nalo ge v Ljub lja ni in poz ne -je brez pomi sle kov sto pi ti v bran Koroš ki, kjer ga je dole te la tudi brid ka in niko li doce la pojas nje naujet niš ka izkuš nja. Poz nej še pio nir sko delo ob ustvar ja nju turi stič ne ga slovs tva je opra vil s po pol no pre -da nost jo ter vojaš ko dis ci pli ni ra nost jo. Tudi v oko ljih, ki so mu bila dot lej sko raj da nez na na (na pri merPohor je in Koz jak), se je pove zal z ljud mi, ki so se dot lej že deset let ja bori li pro ti ger ma ni za ci ji in somu ponu di li vso pomoč. Slo ven ske turi stič ne zmog lji vo sti je videl kot »ju go slo van sko Švi co«, zave dalse je, kaj vse je potreb no za raz voj turiz ma, Koz ja ko vo pogor je ob sever ni meji je pred sta vil kot pozabljenoin šib ko tudi v na rod nost nem smi slu. Pose bej izsto pa opo zo ri lo poli ti kom, ki so, izgub lje ni v med se boj -nih spo rih, sla bi li držav no skup nost, krni li njen ugled in držav lja nom poši lja li nes pod bud na spo ro či la.Domo ljub je Rudol fa Bad ju re vse do današ njih dni ni izgu bi lo tedaj in danes aktual ne ga spo ro či la.

Ru dolf Bad ju ra je v svo ji oseb no sti zdru žil pre plet teme lji te ga poz na va nja slo ven skih pokra jin in silo -vi to željo ta spoz na nja prib li ža ti doma čim in tujim turi stom. Vrhu nec nje go ve pub li ci stič ne ustvar jal no stisov pa da s ča som nastan ka Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev, poz nej še Kra lje vi ne Jugo sla vi je,kot nove poli tič ne stvar no sti v po ver saj ski Evro pi. Bad ju ra je zaslu til pri lož nost turi stič ne ga raz cve taSlo ve ni je in hkra ti pri tem pre poz nal veli ko ovir. Zasta vil si je dva cilja: slo ven ske turi stič ne zmog lji vo -sti pred sta vi ti doma čim turi stom in tako pre se či sta re dežel ne raz me ji tve, zara di kate rih je bilo mno gimpre bi val cem nek da nje kro no vi ne Kranj ske območ je Šta jer ske pre cej nez na no, in obrat no. Rudolf Bad -ju ra je želel Slo ve ni jo in nje ne lepo te prib li ža ti Slo ven cem zara di bolj še pre poz nav no sti, kre pi tve te vejegos po dars tva pa tudi domo ljub ja. Dru gi cilj je bil prib li ža ti slo ven ske turi stič ne mož no sti tuj cem, pred -vsem je raču nal na obi sko val ce iz dru gih delov nove juž no slo van ske drža ve, na Srbe in Hrva te, ki soSlo ve ni jo zgo daj pre poz na li kot »ju go slo van sko Švi co«, pa tudi na turi ste iz Češ ko slo vaš ke, Avstri jein Nem či je. Bad ju ro vo pio nir sko delo na področ ju sno va nja turi stič ne pub li ci sti ke je izre den, a žal prema -lo znan pod vig izjem ne ga posa mez ni ka, ki je pri svo jem počet ju vztra jal kljub pogo ste mu nera zu me va njuoko lja, v ka te rem je delo val. Prvo knji go, vod nik na Tri glav, je izdal leta 1913.

Tik pred 1. sve tov no voj no se je Rudolf poro čil. Nje go vo prvo ženo, Avstrij ko Hil do Steinböck, jedru ži na izob či la, ker se je poro či la s Slo ven cem. Aktiv no sode lo va nje v prvi sve tov ni voj ni je Rudol fa

»Malo število izredno bistrovidnih mož je raz-krilo veličastno lepoto Srednjeevropskih Alp(Tyndall, Studer, Whymper, Barth in drugi; prinas: Vodnik, Stanič, Frischauf, Aljaž, Kocbek,Orožen, F. Tominšek, Kunaver, Mlakar,i. dr. in Čehi: Chodounský, Dvorský, Franta,Dvořak i. dr.) Glasno so jo oznanjali ti izvoljenciin navduševalno. In dosegli so želen uspeh. Ženekoliko desetletij za prvimi klicarji je številoljudi, ki hočejo uživati prej nepoznani čar vele-gorja, naraslo na tisoče in desettisoče. Prebival-cem v alpskih deželah se je razodela domovinaPrerojena v novi krasoti …«

Badiura

Sli­ka­29:­Uvod­nik­knji­ži­ce­Rast­lins­tvonaših­Alp,­pris­pe­vek­k­spoz­na­va­njusloven­ske­zem­lje­(Seidl­1918,­1).

Rudolf Badjura – življenje in delo

izob li ko va lo v iz jem no dis ci pli ni ra ne ga, pre da ne ga in siste ma tič ne ga ustvar jal ca. Šte vil ni nje go vi poz -nej ši zapi si pa nosi jo v sebi spo ro či lo izjem ne domo vin ske zave sti bojev ni ka, ki se je z vne mo srč ne gavoja ka podal na edi no preo sta lo polje ustvar jal ne ga domo vin ske ga izra ža nja.

Po 1. sve tov ni voj ni je nada lje val delo kot refe rent za turi zem pri Kra lje vi ban ski upra vi in postalzačet nik orga ni zi ra ne ga turi stič ne ga dela v novi drža vi. »…Smer­delo­va­nja­mu­je­prou­če­va­nje­Slo­ve­-ni­je­v­tu­ri­stič­nem­in­tuj­sko­pro­met­nem­ozi­ru,­siste­ma­tič­no­zbi­ra­nje­gra­di­va­za­kaži­po­te­po­Slo­ve­ni­ji,zbi­ra­nje­nomen­kla­tu­re,­razi­ska­va­nje­kra­jev­nih­zna­me­ni­to­sti­ter­pro­pa­gan­da­moder­ne­turi­sti­ke,­let­ne­inzim­ske,­s­pre­da­va­nji­in­član­ki­v­slo­ven­skem­časo­pis­ju…pri­prav­lja­kaži­po­te­in­podrob­ne­zem­lje­vi­dev­manj­šem­meri­lu­za­vso­Slo­ve­ni­jo…«, piše o nje go vi usme ri tvi v Slo ven skem bio graf skem lek si ko nu(Can kar s so de lav ci 1932, 21). Za uspe šno turi stič no dejav nost je pomemb na tudi jav na pred sta vi tev.Tega dejs tva so se v na šem oko lju zave da li že v ča su avstro-ogr ske drža ve, prav zato je sku pi na turi -stič nih delav cev, med kate re je sodil Bad ju ra, po voj ni nada lje va la delo.

Zgo do vi nar dr. Bojan Bal ko vec med dru gim ugo tav lja, da Arhiv Slo ve ni je hra ni tudi gra di vo 7. od -del ka bano vin ske upra ve, kjer naj de mo 18 ška tel gra di va o tu riz mu. Tam je shra nje no gra di vo Jugo -slo van ske ga gene ral ne ga komi sa ria ta za pro met in turi sti ko ter nje go vih raz lič nih prav nih nasled ni kov,od Zve ze za tuj ski pro met v Slo ve ni ji s se de žem v Ljub lja ni prek Tuj sko pro met ne zve ze Mari bor doBano vin ske ga turi stič ne ga sve ta. Turi stič ni delav ci in tudi uprav ni orga ni so se zave da li, da mora bitipro pa gand no gra di vo kar naj bo lje izde la no. Rudolf Bad ju ra je na sejah pogo sto opo zar jal na nuj nostzem lje vi dov v vod ni kih ozi ro ma na nji ho vo kva li te to, ki mora zado vo lji ti tudi naj zah tev nej še ga turi sta(Bal ko vec 1996, 148–149).

Med sve tov ni ma voj na ma je zelo veli ko poto val in pisal. Na svo jih poteh je bil samo tar, saj je njegovzve sti pred voj ni sopot nik Bogu mil Brin šek padel na bojiš ču. Neča ki nja Tija Bad ju ra se spo mi nja, da jestric vse živ lje nje ohra nil vojaš ko dis ci pli no. Vsta jal je ob dolo če ni uri, ob šestih ali četrt na sedem, natoje telo va dil in zaj tr ko val. Svoj delov ni dan je imel raz de ljen do minu te natanč no, celo obi ske neča ki njeje načr to val do minu te natanč no. Ko je odha jal na teren, je prej natanč no načr to val celot no poto va njein upo šte val vsa ko, tudi naj manj šo podrob nost. Imel je nava do, da se je v po sa mez nih vaseh ustav -ljal pri sta rej ših lju deh in si skrb no zapi so val nji ho ve pri po ve di ter na svo ji poti sle dil pred vsem sta rimledin skim ime nom. Podat ke je s svinč ni kom vpi so val v be lež ko, v ka te ro je natanč no dodal tudi časov -ne raz da lje med posa mez ni mi kra ji ali toč ka mi na tere nu. Pri tem delu mu je poma ga la sestrič na in dru gažena Avre li ja (Bad ju ra 2014).

S so de lav ci, med kate ri mi je bil tudi Zagreb čan dr. Bra ni mir Gušić (1901–1975), si je pri za de val zanasta nek skup ne ga jugo slo van ske ga pla nin ske ga gla si la in usta no vi tev Pla nin ske zve ze Jugo sla vi je.Bad ju ro vo pub li ci stič no delo v Slo ve ni ji je leta 1922 spod bu di lo hrvaš ke ga avtor ja Dra ga Pau lića, ki jev ti stem času izdal vod nik po Pli tvič kih jeze rih, sko raj soča sno pa je v Za gre bu izš la tudi Gušićeva knjigaMed ved ni ca. Ti knjiž ni deli sta sto pi li v zgo do vi no kot prva obsež nej ša pla nin ska vod ni ka na Hrvaškem.Posred no je njun izid spod bu dil prav Rudolf Bad ju ra (Gu šić 1971).

Ru dolf Bad ju ra je 1. ok to bra 1923 pisal Mini strs tvu za trgo vi no in indu stri jo v Beo grad. Opo zo ril jena svo jo željo po čim bolj ših zem lje vi dih v bo do čih vod ni kih (Bal ko vec 1996, 150). Ko je leta 1925 pri -prav ljal Vod nik po Jugo sla vi ji, je pred la gal, da se tiska v sr bo hr vaš ki, nemš ki, češ ki in angleš ki ali fran co skiraz li či ci. Bojan Bal ko vec je v za pi sni ku sestan ka o tem nale tel na pri pis, »…da­Fran­co­zi­ne­potu­je­jomno­go,­Angle­žu­pa­je­to­v­krvi…«, kar je nami go va lo na potre bo po angleš ki name sto fran co ski raz -li či ci (Bal ko vec 1996, 150).Vod nik po Jugo sla vi ji naj bi obse gal okrog 400 stra ni for ma ta 11 × 16 cm.V vsa kem od pred la ga nih jezi kov naj bi nati sni li po 5 ti soč izvo dov. Pri boga ti opre mi (zem lje vi di, fotogra -fi je) je Bad ju ra opo zar jal na nove Bea de ker je ve in Meyer je ve vod ni ke. Pred vi de val je, da bi v sr bo hr vaš kiin nemš ki izda ji lah ko izš li že leta 1927. V do pi su mini strs tvu je podrob ne je raz čle nje na tudi načr to va -na vse bi na (Bal ko vec 1996, 154).

Že z le tom 1909 je pri čel siste ma tič no zbi ra ti gra di vo za svo je vod ni ke, ki jih je v krat kih pre sled -kih objav ljal kar 25 let ter v njih pred sta vil celot no Slo ve ni jo, razen že ome nje nih Pri mor ja in Koroš ke.Veči na knjig je izš la v prak tič nem pri roč nem for ma tu, tisk je bil veči no ma dro ben in stis njen z že ljo, da

62

bi bilo v čim manj šem obse gu natis nje ne ga čim več gra di va, kar so popot ni ki in pla nin ci pra vi lo ma hva -lež no spre je li. V vod ni kih naj de mo opi se leto višč, kopa lišč, zdra vi lišč, zgo do vi no kra jev, narav ne, kul tur nein dru ge zna me ni to sti, mož no sti izle tov. Že ob povr šnem pre bi ra nju ugo to vi mo, da je avtor nava jal vrstopodat kov, ki jih ne naj de mo niti v zad nji izda ji Turi stič ne ga vod ni ka po Slo ve ni ji.

Pre be re mo lah ko, kje so bile pošte, brzo ja vi, tele fo ni, hra nil ni ce in ban ke, želez niš ke posta je, pri -sta niš ča, o mož no stih naje ma vozov in vpreg, lad jah za pre vo ze, pa tudi, kje so bile cari nar ni ce, šole,par ki, od kod sta bil deni mo nape lja na vodo vod in elek trič na nape lja va, kje in kak šne so bile gostil nein resta vra ci je, hote li, kje se je dalo naj ti zdrav ni ka in lekar no. Za opi se pla nin skih poti je upo rab ljal šenatanč nej šo kate go ri za ci jo zah tev no sti, kot jo ima danes Pla nin ska zve za Slo ve ni je. Vod ni ke boga ti -jo tudi pre gled ni zem lje vi di, foto gra fi je, srbo hr vaš ki »tol ma či« poj mov, kra jev na in stvar na kaza la terpone kod »go stil niš ki adre sar ji« (Hab jan 1998).

Vso gra di vo je zbral na šte vil nih poteh po Slo ve ni ji in v po go vo rih z vaš ki mi očan ci, od kate rih je z za -ni ma njem pov ze mal kra jev na ime na za poti ter ljud ske pri po ved ke. Služ ba refe ren ta za turi zem v in for -ma cij ski pisar ni pri ban ski upra vi Drav ske bano vi ne mu je omo go ča la poto va nja, a še le potem, ko je bilooprav lje no vse dru go pisar niš ko delo refe ren ta. Svo je knji ge je pisal povsem samo stoj no, za posa mez -ne stro kov ne teme pa je k so de lo va nju pova bil kate re ga od poz na val cev. Pra vi lo ma je sam risal in pri -re jal tudi ris be in zem lje vi de, roko pi se pa je pred tiskom pre da jal še v je zi kov ne pre gle de (Bad ju ra 2005).

Bad ju ro vo delo va nje se je sre če va lo z zla tim in kriz nim obdob jem med voj ne ga turi stič ne ga raz vo -ja. Po zasto ju in preu sme ri tvi šte vil nih gostov v ob dob ju nepo sred no po prvi sve tov ni voj ni se je šte vi loturi stov v Slo ve ni ji zače lo naglo pove če va ti. Tak šne tež nje zasle du je mo do poja va gos po dar ske kri ze.Leta 1930 je bilo 130.871 go stov, nato je sle dil upad, ki je tra jal vse do leta 1934, ko so našte li le112.684 go stov. V le tih nove ga gos po dar ske ga vzpo na nepo sred no pred dru go sve tov no voj no se ješte vi lo gostov leta 1938 dvig ni lo na okrog 250.000. Doma či gost je so spr va ime li dve tret jin ski delež,v le tih gos po dar ske kri ze pa se je nji hov delež pove čal na 75 od stot kov. Od tujih gostov je bilo več kotpolo vi ca Avstrij cev in Nem cev (54 %), za eno peti no je bilo Čehov in Ita li ja nov, za eno četr ti no pa preo -sta lih. Raz me ro ma veli ko je bilo Angle žev in Ame ri ča nov (Marn 1939, 472). V tem obdob ju je turi zempostal pomemb na sesta vi na narod ne ga gos po dars tva. Del zaslug za to lah ko pri pi še mo tudi Rudol fuBad ju ri, ki je obo ga til ponud bo turi stič ne lite ra tu re, jo dvig nil na pri mer lji vo raven in tako pri teg nil pozor -nost turi stov. Mno gim med nji mi je nje go vo delo olaj ša lo in pope stri lo poto va nja, saj so s po moč jo zatiste čase sodob nih in obsež nih vod ni kov bolje spoz na li cilje svo jih poto vanj in v njih odkri li vrsto spod -bud tudi za nadalj nje odkri va nje narav nih lepot in kul tur nih zna me ni to sti slo ven ske ga dela nek da njeKra lje vi ne Jugo sla vi je.

7.1 PRE GLED IZBRA NIH VOD NI KOV

Nje gov vod niš ki prve nec je knji ži ca Na Tri glav, v kra ljes tvo Zla to ro go vo!, ki je leta 1913 izš lav sloven skem jezi ku, leta 1922 pa še v do pol nje ni srbo hr vaš ki jezi kov ni raz li či ci, v pre vo du Mari ja neHene ber go ve iz Zagre ba.

Delo for ma ta 11,5 × 14,5 cm vse bu je 31 fo to gra fij, en zem lje vid ter načrt in podrob ne je pred sta viTri glav sko pogor je z naj raz lič nej ših zor nih kotov. V pred go vo ru dru ge izda je je avtor zapi sal, da je zara -di veli ke ga pov pra še va nja in čeda lje več je ga obi ska Tri glav ske ga pogor ja prva izda ja vod ni ka poš la.Pri pri red bi nove pa je imel v mi slih pred vsem čeda lje več je zani ma nje pla nin cev iz Zagre ba in Beogra -da. Dodal je vrsto novih podat kov, pred vsem ilu stra cij, zem lje vid želez niš ke ga omrež ja in nov zem lje vidTri glav ske ga pogor ja. Delo nas podrob ne je sez na ni z vr sto splo šnih podat kov. Geo loš ki in bota nič nioris je v ce lo ti pris pe val bota nik in geo log, pro fe sor Fer di nand (Fer do) Seidl. Po zgo do vi nar ju, geo gra -fu in pro fe sor ju na uči te ljiš ču v Ljub lja ni Fra nu Orož nu, sicer neča ku celj ske ga zgo do vi nar ja Igna ci jaOrož na, pa je pov zet zapis o pr vih turi stih na Tri gla vu.

Ko opi su je raz lič ne sme ri pri sto pa na Tri glav, name ni poseb no pozor nost pri sto pom iz Tren te, o ka -te ri v sr bo hr vaš ki izda ji iz leta 1922 med dru gim piše: »…Po­nesreč­nem­rapal­skem­spo­ra­zu­mu­je­priš­la

63

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Tren­ta,­upaj­mo,­da­le­zača­sno,­pod­upra­vo­Ita­li­je,­kar­pa­ne­sme­ovi­ra­ti­jugo­slo­van­skih­pla­nin­cev,­dane­bi­ubi­ra­li­tudi­tren­tar­skih­poti­na­Tri­glav­in­ne­obču­do­va­li­skri­tih­lepot­Tren­te…«. Pose bej poe ti čenje opis raz gle da z vrha Tri gla va: »…Raz­gled­je­prav­ljič­no,­nepo­pi­sno­lep,­tako­da­si­tisti,­ki­še­ni­imelte­sre­če,­da­ga­obču­du­je­z­last­ni­mi­očmi,­ne­more­pred­stav­lja­ti­vse­lepo­te.­V­ja­snih­zim­skih,­jesen­skihin­čistih­polet­nih­dneh,­še­pose­bej­po­dež­ju­ali­nevih­ti,­ko­je­zrak­očiš­čen­lah­ko­s­pro­stim­oče­som­vidišv­da­lja­vo,­ki­pre­se­ga­150­ki­lo­me­trov…­Brez­dalj­no­gle­da­lah­ko­opa­zu­ješ­Tržaš­ki­zaliv,­bleš­če­či­izliv­Sočev­mor­je,­Gra­dež,­Oglej,­Lagun­ske­oto­ke,­Benet­ke,­pro­stra­no­Fur­la­ni­jo,­naše­odtr­ga­no­Pri­mor­je,­Lom­-bard­sko­niži­no…« (Bad ju ra 1922b).

Knji ži ca, ki jo je zalo ži la in izda la ljub ljan ska založ ba Klein ma yr-Bam berg, vse bu je tudi roč no dodanvlo žek, tiskan na papir ju vijo lič ne bar ve, na kate rem avtor name ni pozor nost obmej ne mu reži muleta 1922. Piše, da za obisk Alja že ve ga doma v Vra tih in pen zio na Zla to rog ob Bohinj skem jeze ru nisopotreb ne poseb ne dovo lil ni ce; za obisk pla nin skih koč v Ju lij skih Alpah je dovolj kate ri ko li oseb ni doku -ment, za izle te v ož je obmej no območ je pa je tre ba naro či ti poseb ne izkaz ni ce. Pri po ro ča član skeizkaz nic Slo ven ske ga pla nin ske ga druš tva s fo to gra fi jo, ki jim je mogo če s pla či lom čla na ri ne vsa ko letopodalj ša ti veljav nost (Ba diu ra 1913).

Leta 1922 je v sr bo hr vaš kem jezi ku izš lo nje go vo najob sež nej še delo, Jugo slo ven ske Alpe – Slo -ve ni ja natisnjeno na 514 stra neh drob ne ga tiska, sicer. To je bil prvi vod nik po Slo ve ni ji, ki je pred sta vilvsa nje na turi stič no pomemb na območ ja. O sta nju turiz ma – in ne le turiz ma – v te da njem času avtorspre go vo ri v ob sež nem uvod ni ku, sim bo lič no spi sa nem na držav ni praz nik Vidov dan leta 1922. Meddru gim pra vi: »…Ne­vemo­kaj­ima­mo…pa­se­zato­pre­pi­ra­mo­v­raz­gre­tih­poli­tič­nih­stra­steh­v­stran­-kah.­Bolj­še­bi­bilo,­da­se­mal­ce­napo­ti­mo­ven,­da­upre­mo­pogled­v­na­ra­vo,­da­se­med­seboj­boljespoz­na­mo­in­da­preu­či­mo­svo­jo­deže­lo,­da­bi­povz­dig­ni­li­njen­ogro­men­mrtvi­kapi­tal­v­ko­rist­člo­veš­ke­-ga­zdrav­ja­in­bla­go­sta­nja­drža­ve…« (Bad ju ra 1922a, VI). V na da lje va nju piše, da želi z iz da jo vod ni ka,za kate re ga upa, da ni zad nji, zapol ni ti vrzel v po nud bi tovrst ne lite ra tu re, kar obču ti jo vsi pot ni ki, kiv ved no več jem šte vi lu obi sku je jo seve ro za hod ni, boga to obdar je ni del naše kra lje vi ne, jugo slo van skoŠvi co Slo ve ni jo. Delo je zamiš lje no kot prvi poskus vod ni ka v po do bi, kot je bila pri tovrst ni lite ra tu ri žeuve ljav lje na prak sa v sve tu. Zara di želje, da bi knji ga izš la še pred sokol skim izle tom leta 1922, je njenavse bi na pri kraj ša na za pre gled Slo ve ni je v ce lot nem obse gu, vsee no pa zaje ma vsa pomemb nej šamesta med Dra vo in Kol po ter med zahod no in sever no mejo in Sot lo. Temelj no vodi lo pri nasta ja njuvod ni ka je bilo ustva ri ti tak šno delo, ki bi bilo vsem, tako Srbom in Hrva tom kot Slo ven cem povsemrazum lji vo, da bo hkra ti čim bolj obšir no ter da bodo v njem opi sa ni vsi kra ji z ži vah nim tuj skim prometom.Zara di obi li ce gra di va, ki je bilo na voljo, in ome je ne ga obse ga, se je vod nik odda ljil od felj ton ske gaslo ga in zato toli ko ne pri ka zu je posa mez nih kra jev nih zna me ni to sti in lepot. Četu di je delo obšir no, nipopol no, zato avtor pro si vse popot ni ke, da ga opo zo ri jo na more bit ne pomanj klji vo sti in dopol ni tve termu poš lje jo čim bolj natanč ne podat ke, da bo more bit na poz nej ša izda ja vod ni ka še bolj popol na. Kose zah va li vsem, ki so pri po mo gli k izi du vod ni ka, skle ne svoj zapis v do mo ljub nem duhu: »…Ju­go­-slo­van­ski­popot­nik­– na­pla­no!­Ven­iz­stru­pe­ne­ga­mest­ne­ga­živ­lje­nja!­Ni­kaj­bolj­korist­ne­ga,­pa­tudi­boljzdra­ve­zaba­ve­ne,­kot­je­prav­poto­va­nje,­pod­son­cem­ni­lep­še­knji­ge,­kot­je­pisa­na,­buj­na­nara­va­inniti­ene­lep­še­drža­ve­ni,­kot­je­naša­skup­na­uje­di­nje­na­domo­vi­na!­Mla­di­na­odpri­oči,­opa­zuj­ljuds­tvo,spoz­na­vaj­to­deže­lo,­da­jo­boš­zna­la­ceni­ti,­lju­bi­ti­in­bra­ni­ti,­da­se­poka­žeš­vred­na­svo­bo­de,­ki­je­mno­-gi­še­ne­more­jo­ime­ti!­Če­sem­ti­s­svo­ji­mi­skrom­ni­mi­moč­mi­poma­gal­do­lepih­spo­mi­nov­in­te­zava­ro­valpred­zab­lo­da­mi,­mi­bo­to­naj­lep­ša­zah­va­la!­Sreč­no­pot!« (Bad ju ra 1922a, VIII).

V na da lje va nju podrob ne je opi še vrsto podrob no sti, ki zelo natanč no pred sta vi jo Slo ve ni jo, vse odsta nja komu ni ka cij do turi stič ne orga ni zi ra no sti, ki jo pred sta vi v 3. po glav ju z na slo vom Turi sti ka. Meni,da je turi sti ka v alp ski Slo ve ni ji že zelo dobro raz vi ta, na odkri va nje pa še čaka tem ni in skri ti svet pod -zem nih čudes. »Ju­lij­ske­in­Savinj­ske­Alpe­ter­Kara­van­ke,­Pohor­je,­Zasav­je­in­dru­ga­pogor­ja­so­dobrorazi­ska­na,­tako­da­je­dan­da­nes­ta­žal­malo­znan­čudo­vi­ti­alp­ski­svet­zara­di­šte­vil­nih­udob­nih­pla­nin­-skih­zave­tišč­in­šte­vil­nih­var­nih­poti­že­vzor­no­pri­prav­ljen­na­obi­sko­val­ce« (Bad ju ra 1922a, 17). Naj večzaslug za to zdra vo, lepo in vese lo turi stič no giba nje pri pi su je Slo ven ske mu pla nin ske mu druš tvu (SPD),

64

ki je orga ni zi ra lo in vodi lo našo turi sti ko. Orga ni za ci ja, piše, »…je­vznik­ni­la­‘iz­lju­di-za­lju­di’,­iz­veli­kelju­bez­ni­do­naše­lepe­domo­vi­ne­in­iz­čus­tve­ne­nave­za­no­sti­na­nara­vo.­Le­požr­tvo­val­no­sti­lju­di,­nji­ho­-vi­moči­in­delav­no­sti­gre­zah­va­la,­da­se­je­turi­sti­ka­kljub­šte­vil­nim­pre­pre­kam­dvig­ni­la­na­seda­njo­raven.To­se­je­zgo­di­lo­kljub­nas­pro­to­va­njem­nek­da­nje­avstro-ogr­ske­vla­de­in­nje­nih­dobro­finan­ci­ra­nih­poma­-ga­čev­iz­orga­ni­za­cij­‘Volk­srat’­in­nemš­ke­ga­pla­nin­ske­ga­druš­tva­DÖAV,­ki­sta­si­zada­li­nalo­go,­da­namodtr­ga­jo­in­potuj­či­jo­koš­ček­za­košč­kom­naše­lepe­domo­vi­ne.­Prav­bud­no­sti­SPD­gre­zah­va­la,­da­jeohra­ni­lo­Gorenj­sko­in­dru­ge­naše­obmej­ne­kra­je­pred­gro­ze­čim­pri­ti­skom­ger­ma­ni­za­cij­ske­popla­ve,­kisi­je­načrt­no­kon­cen­tri­ra­la­svoj­pri­tisk,­da­bi­s­pre­ho­dom­pre­ko­naših­Alp­zgra­di­la­svoj­(nemš­ki)­most‘od­Bal­ti­ka­do­Jadra­na’« (Bad ju ra 1922a, 17).

V na rod noo bramb nem duhu se je spom nil tudi pome na pred voj ne ga delo va nja »bra tov Čehov« ozi -ro ma požr tvo val ne češ ke podruž ni ce Slo ven ske ga pla nin ske ga druš tva v Pra gi, ki je v skup no stiz osred njim odbo rom SPD v Ljub lja ni zelo uspe šno delo va la, še pose bej na Jezer skem, v oko li ci Kranj -ske Gore in dru gih alp skih kra jih. »…S­tem­je­veli­ko­pri­po­mo­gla­k­raz­vo­ju­tuj­ske­ga­pro­me­ta­v­Slo­ve­ni­jiin­spod­bu­di­la­enot­no­delo­slo­van­ske­turi­sti­ke­ter­širi­la­spoz­na­nje­o­le­po­tah­naše­ga­alp­ske­ga­pro­sto­ramed­‘se­ver­ni­mi­bra­ti’.­Prav­v­or­ga­ni­za­ci­ji­SPD­je­dana­tudi­pri­mer­na­pod­la­ga­za­raz­voj­jugo­slo­van­sketuri­sti­ke­po­celot­ni­drža­vi« (Bad ju ra 1922a, 17). Nato nave de vseh 16 po druž nic SPD, za tiste v »za­-se­de­nih­kra­jih« (za rapal sko mejo in na Koroš kem) pa meni, da bo že bliž nja pri hod nost spre go vo ri lao nji ho vem delo va nju.

V ča su nasta ja nja vod ni ka se je Bled izob li ko val v ce nje no leto viš če šte vil nih doma čih in tujih turi -stov. Bad ju ra mu je name nil poseb no pozor nost. V uvod ni pred sta vi tvi zapi še Pre šer nov verz »De­že­laKranj­ska­nima­lepš­ga­kra­ja« in nada lju je, da je sve tov no zna no leto viš če, kopa liš če in zim skoš port nosre diš če. Bled ozna ču je istoi men sko obči no in žup ni jo, ki zaje ma ta sli ko vi te vasi okrog Blej ske ga jeze -ra, ki je posta lo sre diš če tuj ske ga pro me ta v Slo ve ni ji! »…Vzne­mir­lji­vo,­tem­no-mo­dro-ze­len­ka­sto­jeze­ropovr­ši­ne­1,33­kva­drat­ne­ga­kilo­me­tra­in­glo­bi­ne­30­me­trov­je­nepra­vil­ne­šti­ri­kot­ne­obli­ke.­Ponu­ja­svojbleš­čeč­obraz,­v­ka­te­rem­se­zrca­li­buj­no­pisan­venec­vil­in­par­kov,­ki­se­lah­ko­meri­z­naj­lep­ši­mi­in­naj­-sli­ko­vi­tej­ši­mi­jeze­ri­v­Sred­nji­Evro­pi.­Kra­sen­jezer­ski­kraj­dela­ta­še­bolj­sli­ko­vi­to­vzne­mir­ljiv­sta­ri­roman­tič­niblej­ski­grad­in­pred­vsem­idi­lič­ni­otok­s­cerk­vi­co.­Blej­sko­jeze­ro,­ki­ga­s­se­ve­ra­varu­je­jo­skal­ne­grma­deKara­vank­s­pla­zo­vi­tim­Sto­lom,­z­za­ho­da­pa­veli­čast­ni­snež­ni­ki­Julij­skih­Alp­s­Tri­gla­vom­–­kra­ljem­slo­-van­skih­gora­–­je­pra­vi­biser­in­ponos­celot­ne­Jugo­sla­vi­je!« (Bad ju ra 1922a, 264). V na da lje va nju sepos ve ti šte vil nim podrob no stim, od turi stič ne ponud be do pred lo gov šte vil nih spre ha jal nih poti v bliž -njo in dalj no oko li co. Med stra ne ma 96 in 97 je vod ni ku doda na neo šte vil če na rde če obar va na stran,na kate ri avtor opom ni bral ca – jugo slo van ske ga turi sta – da prav kar pre bi ra prvo celot no izda jo vod -ni ka o na ših Alpah in takoj nato pou da ri, da s tem delo ni kon ča no, tem več se šele prav zače nja in dapome ni skrom no pod la go za raz voj naše turi sti ke. Lepo ta Alp in Kra sa ter vsa lepo ta Slo ve ni je kli če jok pre ma go va nju napo rov in pove zo va nju za dose go pomemb nih ciljev. »Nas,­ki­smo­našim­Alpam­najb­-liž­je,­se­v­prvi­vrsti­tiče,­da­se­v­skup­nem­pri­za­de­va­nju­potru­di­mo,­kako­bi­čim­bolj­omi­li­li­poto­va­nje­inbiva­nje­v­Slo­ve­ni­ji­našim­bra­tom­Srbom­in­Hrva­tom­ter­slo­van­skim­gostom­v­ob­če!« (Bad ju ra 1922a).

Če prav so mno gi podat ki danes že zasta re li, je vod nik še ved no upo ra ben. Po pomemb no sti tegadela lah ko skle pa mo, da se je prav zara di nje ga v na ši govo ri ci tako trd no zako re ni ni la srbo hr vaš kabese da »vo dič« name sto slo ven ske ga »vod ni ka« (Hab jan 1998). Knji ga je izš la v sr bo hr vaš kem jezi -ku ozi ro ma v je zi ku, ki naj bi bil temu kar se da podo ben. Čeprav avtor v uvo du nava ja pre va jal ce, naj brždrži, da je kar sam pre va jal v je zik, ki ga ni naj bo lje znal.

Gra di vo za vod nik Pohor je je Bad ju ra zbral v se zo ni 1922/1923. Vse bu je 115 stra ni poto pi sne gain dru ge ga bese di la ter kot pri lo go 19 fo to gra fij, dva zem lje vi da in »tal ni načrt Mari bo ra«. Izda la in založilaga je druž ba Klein ma yr in Bam berg v Ljub lja ni, nati sni la pa tam kajš nja Del niš ka tiskar na. Avtor je v pred -go vo ru zapi sal, da se je »…v­31­le­tih­turi­sti­ka­v­Slo­ve­ni­ji­kaj­lepo­raz­vi­la.…« Pri tem je mislil na časpo letu 1893, ko je bilo usta nov lje no SPD. S po seb nim vese ljem opa ža vsa ko leto več je mno ži ce turi -stov, lju di dobre volje, ki so vzlju bi li čisti gor ski zrak in kra sno nara vo, ki zna jo ceni ti svo je zdrav je inspo što va ti svo jo domo vi no s tem, da jo bolj in bolj spoz na va jo. Poseb no zado voljs tvo čuti ob ugo tovitvi,

65

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

»…da­so­se­naši­kra­ji­‘omi­li­li’­v­zad­njih­letih­mno­gim­Hrva­tom­in­da­že­pogo­sto­sre­ča­mo­v­na­ših­snež­-ni­kih­tudi­tova­ri­še­iz­Srbi­je.« Žal pa, nada lju je Bad ju ra, velja ta ugo to vi tev samo za Gorenj sko, saj seves pri liv turi stov iz Jugo sla vi je osre do to ča samo v Po sav ju, med tem ko so nam kra ji v Po drav ju, ki so»…is­to­ta­ko­vred­ni­obi­ska, še­ved­no­prav­malo­zna­ni…« Izra ža upa nje,­»…da­skrom­na­knji­ži­ca­ne­bozgre­ši­la­svo­je­ga­name­na­in­bo­pri­va­bi­la­tudi­tja,­na­sever­no­mejo­našo­ob­Dra­vi­mno­go­turi­stov­Slo­-ven­cev,­Hrva­tov­in­Srbov,­da­kma­lu­spoz­na­jo­tudi­ta­kos­naše­trdo­pri­bor­je­ne­zem­lje!« (Bad ju ra 1924a,pred go vor). V na da lje va nju poja sni, da je bilo po leto viš čih okrog Pohor ja in Ple šiv ca pred prvo sve -tov no voj no zelo živah no, kar je ugod no vpli va lo na narod no gos po dars tvo, manj pa v na rod nost nemsmi slu. Veči no ma so namreč v te kra je pri ha ja li leto viš čar ji iz Avstri je, Nem či je in Ogr ske. Po voj ni jeta tok usah nil. Med dru gim sta bili ovi ri manj ugod no valut no raz mer je in teža ve pri preč ka nju držav -nih meja. »…Ju­go­slo­va­ni­pa­niso­pri­ha­ja­li,­ker­jim­ti­kra­ji­nik­dar­niso­bili­zna­ni­in­se­je­po­pre­vra­tupola­ga­lo­pre­ma­lo­važ­no­sti,­da­bi­jih­vpe­lja­li­tudi­v­te­kra­je…« (Bad ju ra 1924a, 6). Ko opi su je pokra ji -no, se usta vi ob kmeč kih poses tvih, še pose bej ob domo vih, ki so bili gra je ni v do ma čem, sta rem slo gu.»…Vse­je­pre­pro­sto,­a­lič­no,­pone­kod­obču­do­va­nja­vre­den­okus,­po­čemer­more­oko­tuj­ca­takoj­pre­-so­di­ti,­s­kak­šnim­gor­kim­srcem­vise­Pohor­ci­na­svo­jih­lepih­doma­či­jah…« Ven dar pa v opom bi potar na,da se pri nas nič več ne ozi ra na oku sno stav bo hiš in doma čij in da je misel na to pone kod že povsemoto pe la. Tudi po Gorenj skem. »…Zida­se­škat­la­za­škat­lo­z­ob­li­gat­no­frča­ro­v­sre­di­ali­brez­nje,­kar­selepe­mu­okvi­ru­nara­ve­prav­nič­ne­pri­le­ga,­žali­pot­ni­ko­vo­oko­in­ga­v­tako­lepih­kra­jih­ozlo­vo­lja.­Tudis­tem­se­uni­ču­je­jo­inte­re­si­tuj­ske­ga­pro­me­ta,­in­sicer­na­širo­ko,­bolj­kakor­si­to­mar­sik­do­pred­stav­lja.Dru­god­ima­jo­o­zaš­či­ti­lepih­in­pri­rod­no­zna­me­ni­tih­kra­jev­povsem­dru­ga­čen­smi­sel!­Nič­bolj­še,­žal,­niv­tem­ozi­ru­tudi­po­naših­mestih!« (Bad ju ra 1924a, 19).

V pred go vo ru, napi sa nem v Ljub lja ni 1. maja leta 1923, se za pod po ro in pomoč zah va li še rav na -te lju real ne gim na zi je v Ma ri bo ru pro fe sor ju Jako bu Zupan či ču, pre la tu dr. Fra nu Kova či ču ter raz nimdru gim rodo lju bom (Bad ju ra 1924a, pred go vor).

Pri splo šnem opi su turiz ma piše, da Podrav je res nima »…ble­ste­čih­sne­gov,­ne­čaro­bar­ve­nih­sten,nebo­tič­nih­gor­skih­veli­ka­nov­in­tudi­ne­veli­kih­jezer­in­dru­gih­obi­čaj­nih­alp­skih­pri­vlač­no­sti…«. Kljubtemu pa v to oko lje mno gi radi pri ha ja jo in se vra ča jo, potem ko so te kra je spoz na li, da je tukaj lepoin »…da­se­da­s­Po­hor­ci­prav­dobro­sha­ja­ti…« (Bad ju ra 1924a, 5–6). Opi su je pri vlač nost pohor skihleto višč: »…meh­ka­pota,­čisti­zrak,­pri­je­ten­hlad­ob­bistrih­vodah,­soč­no­zele­nje­vse­nao­krog.­Tu­se člo­-vek­nava­di­zgo­daj­vsta­ja­ti­in­zato­prav­nič­ne­pogre­ša­zve­čer­pone­kod­obvez­ne­uspa­van­ke­madžar­skihali­dru­gih­ciga­nov…« Tukaj se pre pu sti opi su, ki sodi v li te rar no kate go ri jo izra ža nja: »…Vi­so­ko­se­jevzpe­lo­son­ce,­mač­je­sre­bro­in­zla­to­iskrí­v­ne­broj­luski­nah­po­meh­kem­kolo­vo­zu.­Izgi­neš­v­sen­či­no.Sedaj­gre­ob­gra­bi,­ob­šum­nih­sko­kih­in­sla­po­vih­bur­nih­vodá­pre­ko­veli­kan­skih­gra­nit­nih­skal.­Mlin­zamli­nom,­žaga­za­žago,­v­dveh­urah­mor­da­pre­ko­40­ta­kih­idi­lič­nih­pri­zo­rov­in­še­ni­kon­ca­in­kra­ja­te­alione­div­je­roman­tič­ne­pohor­ske­gra­be,­ki­se­glo­bo­ko­zaje­da­med­jel­ka­mi­in­smre­ka­mi.­Zani­miv­karak­-te­ri­sti­kon­naših­Krko­no­šev!« (Bad ju ra 1924a, 6).

Bad ju ra poseb no pozor nost name ni tudi Mari bo ru in oko li ci. Meni, da ima mesto gle de na svo jozem lje pi sno lego, pestro in sli ko vi to oko li co, cest no in želez niš ko kri žiš če ter ugod ne raz me re trgo va -nja le v Ju go sla vi ji veli ko pri hod nost, o če mer govo ri jo sta ti sti ke zad njih let. Mesto je kul tur no, narod no,gos po dar sko in poli tič no sre diš če Slo ven cev v Po drav ju.­»…Lepo­mesto­napra­vi­na­tuj­ca­lep­vtis,­poseb­-no­ sever­ni,­ novej­ši­ del­mesta­ z­mo­der­no­ure­je­ni­mi­ uli­ca­mi,­ kra­snim­par­kom­ in­ nasa­di.­ Ima­bla­gopod­neb­je­z­milo­zimo­in­red­ko­meglo­(‘Slo­ven­ski­Meran’)!­Tuj­ski­pro­met­v­se­zo­ni­je­živa­hen…« (Bad -ju ra 1924a, 64).

Delo Koz ja ko vo pogor je nad Dra vo s pod na slo vom Leto viš ča, kopa liš ča, pri rod ne, zgo do vin -ske in dru ge zna me ni to sti, izle ti in alp ske ture je leta 1927 izda la in zalo ži la mari bor ska podruž ni caSlo ven ske ga pla nin ske ga druš tva, nati sni la pa Del niš ka tiskar na v Ljub lja ni. Gre za eno skrom nej ših

66

Sli­ka­30:­Notra­nja­naslov­ni­ca­vod­ni­ka­Koz­ja­ko­vo­pogor­je­nad­Dra­vo,­s­pos­ve­ti­lom­in­pod­pi­somRudol­fa­Bad­ju­re­(Bad­ju­ra­1927a). P

67

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

del z vse ga 32 stran mi. Je pa toli ko bolj pomemb no zara di območ ja, ki ga obrav na va, in časa, v ka te -rem je nasta lo.

Bad ju ra uvo do ma zelo jasno zapi še, da je Koz ja ko vo obmej no pogor je nad Drav sko doli no brezdvo ma naj bolj zapuš če na in od naših turi stov zane mar je na slo ven ska pokra ji na. »…Ne­pri­jet­no­dir­nenaše­ga­popot­ne­ga­člo­ve­ka,­ki­motri­te­lepe­in­ne­malo­zani­mi­ve­kra­je,­a­sre­ča­va­samo­tuj­ce,­mno­go­-broj­ne­turi­ste­iz­Avstri­je­in­vidi,­kako­never­jet­no­malo­zani­ma­nas,­kako­živi­ondot­ni­svet,­rod­naše­krvi,ki­bije­trd­boj­za­svoj­obsta­nek,­poleg­tega­pa­še­boj­za­svoj­–­mate­rin­jezik…« (Bad ju ra 1927a). Kriv -do za tak šno sta nje pri pi su je sla be mu poz na va nju tega oko lja, a je v isti sapi pre pri čan, da bo odslejbolje, saj novi vod nik govo ri o tem, da je tudi za to območ je oprav lje no prvo turi stič no delo. Raz pre de -ne so rde če niti na vse stra ni ter podrob no opi sa ni vsi pomemb nej ši kra ji in poti. »…Prav­zato­ni­večzadrž­ka,­da­ne­bi­obi­sko­va­li­tudi­Koz­ja­ko­ve­ga­pogor­ja…«. Ob kon cu pred go vo ra, zapi sa ne ga ob boži -ču leta 1926, Bad ju ra pozo ve, naj »…sku­paj­popra­vi­mo,­kar­smo­zamu­di­li,­in­se­potru­di­mo,­da­tudi­tekra­je­čim­prej­spoz­na­mo­in­pri­po­ro­ča­mo­turi­stom.« Avtor opo zo ri tudi na stal no bli ži no držav ne meje ins tem pove za ne more bit ne teža ve z ob mej ni mi stra žar ji. Ome ni izkaz ni co SPD, ki jo pona va di zah te -va jo obmej ni kon trol ni orga ni. Pove, da je bila leta 1926 z Av stri jo skle nje na kon ven ci ja gle de obmej nenev tral ne turi stič ne cone, ki pa se nana ša samo na Julij ske in Savinj ske Alpe ter Kara van ke. Koz ja ko -vo pogor je in Slo ven ske gori ce sta iz te kon ven ci je izv ze ta. Zato se upo ra ba sta rih, pred voj nih gre ben skihpoti, kot sta bili pot s Ko še nja ka čez Sv. Urban ter od Ostre ga vrha pro ti Sv. Kri žu (da nes Gaj nad Mari -bo rom), čeprav te pre ha ja jo z ene ga držav ne ga ozem lja na dru ge ga, navad no mol če priz na va na obehstra neh. »…Toda!­Turi­sti,­ki­jih­usta­vi­jo­kon­trol­ne­stra­že­ob­meji­in­zah­te­va­jo,­da­se­legi­ti­mi­ra­jo,­naj­nesma­tra­jo­tega­pozi­va­kot­šika­ne,­ker­vrši­jo­kon­trol­ni­orga­ni­le­svo­jo­služ­be­no­dolž­nost,­ter­naj­zate­gadeljopu­ste­vsa­ko­nepo­treb­no­opaz­ko…« (Bad ju ra1927).

68

8 GEO GRAF SKI OPUS

Ru dolf Bad ju ra je znan pred vsem kot turi stič ni in šport ni pisa telj, refe rent za turi zem in zbi ra lec kra -jev nih zna me ni to sti (Can kar s so de lav ci 1932), ne zasle di mo pa ga nave de ne ga kot geo gra fa, ver jet nozato, ker je svo je temelj no geo graf sko delo izdal več deset let po zaključ ku redak ci je zvez ka bio graf -ske ga lek si ko na, v ka te rem je ome njen.

V uč be ni ku Uvod v geo gra fi jo, ki naj bi ga štu dent je geo gra fi je poz na li do potan ko sti, je Bad ju ra sicerome njen kot geo graf – ama ter, ki se je poleg Henri ka Tume ukvar jal s to po no ma sti ko, nje go vo deloLjud­ska­geo­gra­fi­ja pa naj de mo tudi med sez na mom lite ra tu re s te ma ti ko topo no ma sti ke (Vri šer 2002).Ven dar tudi to očit no ne zado stu je, da bi Bad ju ro in nje gov pris pe vek h geo gra fi ji, geo gra fi poz na li, karvelja že zla sti za mlaj še gene ra ci je.

8.1 LJUD SKA GEO GRA FI JA (1953)

Delo, s ka te rim si Bad ju ra zaslu ži pro stor v geo graf skih ana lih, je zago to vo Ljud­ska­geo­gra­fi­ja­–Teren­sko­izra­zo­slov­je. V njem avtor spret no pre ple ta dve vodil ni ide ji. Prva je slo ven sko stro kov nogeograf sko izraz je, pred vsem za povr šin ske obli ke, dru ga pa geo graf sko ime no slov je. Vse bi na je raz -de lje na na šest vse bin sko zao kro že nih pogla vij. Prvo govo ri o rav nin skih povr šin skih obli kah (ra vensvet, rav ni na), dru go o re lief nih obli kah v gri čev ju in gorov ju (vzvi šen svet, višav je), tret je je name nje -no kon kav nim relief nim obli kam (po glob ljen svet, vdr ti ne), četr to vodov ju, peto povr šin ski ode ji, zad njepa govo ri o ko mu ni ka ci jah (ob či la). Knji ga vse bu je tudi več kot 200 skic (čr­te­žev) in foto gra fij, ki mno -ge obrav na va ne poj me dodat no pona zar ja jo. Obe vodil ni ide ji se pre ple ta ta pri vsa kem obrav nav nemstro kov nem poj mu. Nje go ve mu poja sni lu sle di jo ime no slov ni pri me ri (Bad ju ra 1953). Tako je knji ga hkra tigeo mor fo loš ki učbe nik in ter mi no loš ki slo var, obe nem pa eno temelj nih ime no slov nih del, ki je zdajš -njim razi sko val cem v ve li ko pomoč pri razi sko va nju kra jev nih, ledin skih in osta lih zem lje pi snih imen.Vse bu je 5229 stro kov nih izra zov in zem lje pi snih imen, med kate rimi mno gi niso več v upo ra bi, bodi si,ker zve ni jo arhaič no, bodi si, ker so ozna če ne s dru gim kva li fi ka tor jem ali pomen sko niso ustrez ni.

Med uve ljav lje ni mi izra zi lah ko ome ni mo deber, del ta, dolič, glo bel, gori ca, gra moz, mean der, okljuk,ronek, rut, vrta ča, med tisti mi, ki pa se niso »pri je li«, lah ko izpo sta vi mo nekaj zna čil nih pri me rov. Izrazžan­darm (Bad ju ra 1953, 143) upo rab lja za prio stre no stol pa sto vzpe ti no, ven dar v so dob nem jezi kov -nem kor pu su te bese de ne naj de mo več. Podob no je z izra zom zibe­(Bad ju ra 1953, 258), ki ozna ču jemoč vir na tla. Izraz vodi­na­(Bad ju ra 1953, 226), ki je v Slo var ju slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka ozna čens kva li fi ka tor jem za nareč no bese diš če, v prek mur skem nareč ju pome ni ‘(ve li ka) voda’ (Slo var slo venske -ga knjiž ne ga jezi ka 2000), upo rab lja kot obče velja ven izraz za »vod no maso«. Kot pri mer pomen skespre mem be je izraz var­(Bad ju ra 1953, 248), ki ozna ču je zelo fin sedi ment, tudi mulj; Geografski ter -mi no loš ki slo var (Klad nik, Lovren čak in Oro žen Ada mič 2005) ga ne nava ja, v Slo var ju slo ven ske gaknjiž ne ga jezi ka (2000) pa pome ni bodi si »str­jen­mate­rial,­ki­je­pri­var­je­nju­zmeh­čan­ali­sta­ljen« ozi ro -ma »eno­to­za­mer­je­nje­jalo­ve­moči­elek­trič­ne­ga­toka.«

Bad ju ro va knji ga je med geo gra fi moč no odme va la. Šte vil ni so postre gli z bolj ali manj kon struk -tiv ni mi kri ti ka mi (več v podpo glav ju 8.4). Bad ju ra se je na kri ti ke odzval in leta 1957 napi sal dru gi delknji ge, ki ga je pod na slo vil Reše­to­umet­nih­in­ljud­skih­zem­lje­pi­snih­izra­zov (Bad ju ra 1957). V njem jeBad ju ra poleg argu men ti ra nih odgo vo rov na kri ti ke Ljud­ske­geo­gra­fi­je podal in poja snil tudi mno gepoprav ke napak, ki so se vri ni le v prvo knji go. Za dru go knji go Bad ju ra ni našel založ ni ka, zato je bilaizda na le v tip ko pi su. Zara di tega odzi va na dru go knji go v stro ki sko raj da ni bilo.

Po dese tih letih od izi da prve ga dela Ljud­ske­geo­gra­fi­je je Bad ju ra za tisk pri pra vil še tret ji del z na -slo vom Kra­je­pi­sno­gra­di­vo­–­dodat­ki­k­Ljud­ski­geo­gra­fi­ji­1953­(Bad ju ra 1963). V njem je še izpo pol nilin dodat no poja snil neka te re geo graf ske stro kov ne izra ze, ki se nana ša jo na prvi dve deli ter na tipkopisTopo­gra­fič­ni­oris­430­gor­skih­pre­ho­dov­po­Slo­ve­ni­ji, podal pa je tudi neka te re poprav ke iz ome nje nihdel. Glav ni namen je, kot sam pra vi: »…da­še­enkrat­opo­zo­rim­bral­ce­na­izred­no­bogas­tvo­in­lepo­to

69

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

70

Sli­ka­31:­Naslov­ni­ca­Ljud­ske­geo­gra­fi­je­(1953).

naših­kra­jev­nih­in­ledin­skih­imen…« (Bad ju ra 1963, 5). Tudi tret je Bad ju ro vo delo iz sklo pa Ljud­skegeo­gra­fi­je žal ni bilo izda no in je osta lo v tip ko pi su. Tovrst ne izda je so dose gle zelo ozek krog bral cevin tako niso ime le več je ga vpli va na more bit ne spre mem be pri rabi kra jev nih in osta lih zem lje pi snih imenter stro kov nih izra zov.

8.2 GOR SKI PRE HO DI V LU čI GEO GRA FI JE (1955)

Bad ju ra je s po seb no natanč nost jo in zav ze tost jo preu če val gor ske pre la ze in nji ho va poi me no -vanja. Zmo ti lo ga je dejs tvo, da se je v slo van ski ter mi no lo gi ji uve lja vil izraz sed lo, kar je po nje go vemprepričanju pre vod nemš ke ga izra za der­Sat­tel. Na pod la gi last nih opa zo vanj je trdil, da pojem sed lov slo ven skem pome nu tra di cio nal no ozna ču je popol no ma dru go stvar kot jo nemš ka bese da. V po vezavi s totema ti ko je obja vil tri dela: leta 1950 čla nek Slo­ven­sko­in­nemš­ko­geo­graf­sko­sed­lo (Bad ju ra 1950, 138–170),leto poz ne je samo stoj no knji ži co Gor­ski­pre­ho­di­v­lu­či­ljud­ske­geo­gra­fi­je (Badju ra 1951), nekaj let poz -ne je pa še tip ko pis Topo­gra­fič­ni­oris­430­gor­skih­pre­ho­dov­v­Slo­ve­ni­ji (Bad ju ra 1955a).

V pr vem pris pev ku pojas nju je, da naj bi v slo ven skem jezi ku sed lo tra di cio nal no pome ni lo pro storna pla ni ni, kjer so se usta li li pastir ji s svo ji mi čre da mi in si posta vi li koli be, ali pa izpo stav lje no mesto,koder so lah ko sede li in opa zo va li živi no. Sed lo pa, kot trdi Bad ju ra, v ne ka te rih oblju de nih gor skih kra -jih pome ni tudi zem ljiš ki delec. Name sto izra za sed lo Bad ju ra nava ja kar 27 raz lič nih ljud skih izra zov,ki bi jih lah ko upo rab lja li za poi me no va nje gor skih pre la zov. Na pod la gi natanč ne ana li ze zgo do vin skihvirov od Val va sor ja dalje zaklju či, da »…sed­la­in­podob­na­pri­nas­sedaj­za­gor­ske­pre­ho­de­udo­ma­če­-na­navla­ka,­vse­to­torej­ni­bila­od­nek­daj­naša­narod­na­last!« in, da »…sed­lo­ni­pra­vo­jugo­slo­van­skopre­val­sko­ime­in­da­zato­nima­domo­vin­ske­pra­vi­ce­niti­pri­juž­nih­niti­pri­sever­nih­Slo­va­nih…«. V to po -graf skem delu član ka Bad ju ra naj prej nave de 33 to po ni mov, ki vse bu je jo bese do sed lo, in po nje go vempre pri ča nju niso pra vil na, zato za vsak pri mer doda tudi ustrez no poi me no va nje, tako na pri mer za toponimKam niš ko sed lo pred la ga rabo ime na Jer ma no va vra ta, za Dolš ko sed lo Zdolš ka škr bi na, za Bašelj -sko sed lo pa Bašelj ski vrh. V na da lje va nju nave de 38 topo ni mov, kjer je po nje go vem pre pri ča nju bese dased lo pri mer no upo rab lje na tako na slo ven skem kot tujem ozem lju. Na kon cu pris pev ka oce ni, da jesta nje, kjer so sta ri slo van ski izra zi za pre la ze zame nja ni s poj mom sed lo »nevz drž no« in da je »…takizmeš­nja­vi­tre­ba­napra­vi­ti­konec­čim­prej…«. Pre pri čan je, da »…na­lo­ga­naše­geo­graf­ske­zna­no­sti­jein­mora­biti,­da­doma­če­dobre­geo­graf­ske­izra­ze­in­ime­na­dolo­či,­drži­in­zaš­či­ti,­ne­pa­da­jih­zane­mar­-ja­in­nado­meš­ča­s­tu­ji­mi,­nepra­vil­ni­mi« (Bad ju ra 1950, 140–170).

V sa mo stoj ni pub li ka ci ji (Bad ju ra 1951) je pred hod no raz pra vo poglo bil in dopol nil. Uvod ne mu delusle di jo pred sta vi tev geo graf ske kate go ri za ci je gor skih pre ho dov, ime no slov na tipi za ci ja pre val skih izrazov,na kon cu pa še poglav je o pre val skih topo graf skih ime nih. Z ome nje no knji ži co pa Bad ju ro vo razi sko va -nje gor skih pre ho dov in pre la zov ni bilo kon ča no. Pri pra vil je gra di vo za knji go Topo­graf­ski­oris­430­gor­skihpre­ho­dov­v­Slo­ve­ni­ji, a je žal osta lo v tip ko pi su. Edi ni jav no dostop ni izvod tega gra di va hra ni Cen tral nabib lio te ka SAZU. Namen »…tega­zad­nje­ga­pre­val­ne­ga­spi­sa…« je bil pred sta vi ti meto do lo gi jo zbi ra njagra di va o gor skih pre ho dih za vse pokra ji ne v Slo ve ni ji zara di izde la ve ime ni ka, ki bi ga lah ko upo rab lja listro kov nja ki in šir ša jav nost in naj bi omo go čil poe no te no rabo imen gor skih pre ho dov (Bad ju ra 1955a, 5).

Bad ju ro va vztraj nost pri zavra ča nju bese de sed lo pa je očit no teme lji la na trh li pod la gi. Sodob naeti mo lo gi ja namreč pojas nju je, da bese da sed lo izha ja iz pra slo vanš či ne in je izpe lja na iz prain doevrop -ske ga kore na *sed- v po me nu ‘se de ti’. Iz pra slo van ske bese de pa je izpo so je na tudi sta ro vi so ko nemš kabese da satul, iz kate re je izpe ljan sodo ben nemš ki izraz Sat­tel (Snoj 1997, 557). Zaklju či mo torej lahko,da je resni ca rav no obrat na, kot je trdil Bad ju ra.

Kar se tiče same ga pome na bese de sed lo, jo v so dob nem času razu me mo kot »pri­pra­vo­za­sedenje,pre­na­ša­nje,­ki­se­name­sti­živa­li­na­hrbet« ali pa kot »šir­ši­zlož­nej­ši­pre­hod­čez­gor­sko­sle­me­iz­enedoli­ne­v­dru­go« (Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1985, 612). Pome nov, kot jih nava ja Bad ju ra, Slo -var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka ne vse bu je, kar pa seve da ne pome ni, da v pre te klo sti med ljud miniso bili pre poz na ni.

71

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

72

8.3 KAR TO GRAF SKO GRA DI VO

Ve či na Bad ju ro vih vod ni kov, ki so podrob ne je obrav na va ni v pod po glav ju 6.4 in poglav ju 7, je oprem -lje nih z za tisti čas zelo kako vost ni mi zem lje vi di. Neka te ri ima jo splo šni zna čaj, dru gi spet so bolj temat skenara ve (mest ni načr ti, zem lje vi di smu čar skih tur, želez niš kih pove zav). Pose bej zani mi vi so gre ben skizem lje vi di (sli ka 32), ki jih ne izde lu je jo več.

Med ome nje ni mi zem lje vi di je nekaj takih, ki so zani mi vi z več vidi kov, pose bej izsto pa jo načr ti mest.Bad ju ra je v vod ni ku Pohor je obja vil načrt Mari bo ra v me ri lu 1 : 12.000 (sli ka 33).

Na črt je pri vla čen na pogled, poleg tega pa je zelo zani miv za štu dij raz vo ja urba ne ga pro sto ra naše -ga dru ge ga naj več je ga mesta, zara di veli ke ga pou dar ka na zem lje pi snih ime nih in dru gih opi sih pa jetudi pra vi doku ment o po do bi mesta v ob dob ju pred dru go sve tov no voj no.

Ma ri bor je, sodeč po tej ski ci, v ti stem času imel kavar no Cen tral, poli cij ski komi sa riat, žup niš če,stol ni kapi telj, dekliš ko in meš čan sko šolo, mest no hra nil ni co, magi strat, kne zoš ko fij sko seme niš če, veli -ko kavar no, trgov ski gre mij, lavre tan sko kape lo, narod ni dom.

Po dejav no sti so poi me no va ni Samo stan ska, Vinar ska, Mesar ska, Spla var ska, Ribiš ka, Pri sta niška,Kopa liš ka, Sod na, Cvet lič na, Mlin ska, Klav niš ka in Usnjar ska uli ca ter Pri stan. Poleg ulic so na načr -tu ozna če ni še kopa liš če Mari bor ske Benet ke, vež ba liš če, šport ni pro sto ri, vrt na ri ja, sad jar ska in vinar skašola, sana to rij, delav ni ce Juž ne želez ni ce ter Koroš ki in Glav ni kolod vor, ob kate rem so pli nar na, usnjar -na, klav ni ca, milar na, zvo nar na, živin ski trg, par ni mlin Franz in otroš ki vrtec. O or ga ni zi ra no sti teda njevoj ske pri ča jo nazi vi pešač ka voja šni ca, konje niš ka voja šni ca, top niš ka voja šni ca. Mesto je imelo tudijav no bol ni co in moš ko kaz nil ni co. Na zem lje vi du je na križ pot ju želez niš kih poti ozna če no sme tiš čeJuž ne želez ni ce, zna čil no sti površ ja pa so dale ime Str mi uli ci in uli ci Ob jar ku. Na Dra vi so ozna če nibrv, Držav ni veli ki most, Želez niš ki most in brod.

Sli­ka­32:­Izrez­gre­ben­ske­ga­zem­lje­vi­da­Kara­van­ke­iz­leta­1932.­Hra­ni­ga­kar­to­graf­ski­odde­lekNarod­ne­in­uni­ver­zi­tet­ne­knjiž­ni­ce­v­Ljub­lja­ni.

BLAŽ­KOMAC

73

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Pre­gled­ni­ca­2:­Sez­nam­Bad­ju­ro­vih­zem­lje­vi­dov­(vir:­COBISS).

na slov leto me ri lo je zik ri sar zvrst

1 Šta jer ska 1905 1 : 750.000 slo ven ski Bad ju ra sam pre gled ni zem lje vid

2 Bled in oko li ca 1920 1 : 50.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni

3 Ju lij ske Alpe 1920 1 : 75.000 slo ven ski Bad ju ra sam pre gled ni zem lje vid

4 Slo ve ni ja 1920 1 : 1.200.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid

5 Slo ve ni ja, pre gled na kar ta 1920 1 : 750.000 slo ven ski nez nan fi zič ni in pro met nis so sed nji mi pokra ji na mi zem lje vid

6 Smuš ke ture v Bo hi nju/ 1920 1 : 58.000 slo ven ski, Bad ju ra sam tu ri stič ni zem lje vidSki tou ren in der Woc hein nemš ki

7 Ju lij ske Alpe 1920 1 : 65.000 slo ven ski Bad ju ra sam pre gled ni zem lje vid

8 Ju lij ske Alpe 1920 1 : 70.000 slo ven ski Bad ju ra sam pre gled ni zem lje vid

9 Slo ve ni ja 1922 1 : 1.200.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid z rde či mikva drat ki, ki ozna ču je jopodrob nej še zem lje vi de

10 Slo ve ni ja – osred nji del 1922 1 : 500.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid,pri lo ga št. 7

11 Ljub lja na 1922 1 : 15.000 slo ven ski nez nan na črt mesta, pri lo ga št. 2

12 Ju lij ske Alpe – pri soj na stran 1922 1 : 100.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid

13 Ju lij ske Alpe – osoj na stran 1922 1 : 100.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid,pri lo ga št. 4

14 Go re nja Sav ska doli na 1922 1 : 200.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid,pri lo ga št. 3

15 Kam niš ke ali Savinj ske Alpe 1922 1 : 100.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid,pri lo ga št. 6

16 Na črt prve ga izle ta Srp ske ga 1924 1 : 200.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vidpla nin ske ga druš tva

17 Na črt dru ge ga izle ta Srp ske ga 1924 1 : 100.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vidpla nin ske ga druš tva

18 Ma ri bor 1924 1 : 12.000 slo ven ski nez nan na črt mesta

19 Ljub lja na 1924 1 : 15.000 sr bo hr vaš ki nez nan na črt mesta

20 Ko roš ka 1925 1 : 200.000 slo ven ski Bad ju ra sam zem lje vid želez niš ke mre že

21 Po drav je 1925 1 : 200.000 slo ven ski nez nan pre gled ni zem lje vid

22 Pol že vo z oko li co 1925 1 : 48.000 slo ven ski Vili Finž gar pre gled ni zem lje vid

23 Pol že vo z oko li co 1925 1 : 25.000 slo ven ski Vili Finž gar pre gled ni zem lje vid

24 Ka ra van ke 1925 1 : 300.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni, gre ben skizem lje vid

25 Ju lij ske Alpe 1925 1 : 500.000 slo ven ski nez nan zem lje vid želez niš kih pove zav

26 Blej sko jeze ro in oko li ca 1930 1 : 15.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vid

27 Blej sko jeze ro in oko li ca 1930 1 : 25.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vid

28 Kam niš ke Alpe 1930 1 : 50.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vid,posku sni odtis

29 Kam niš ke Alpe 1930 1 : 50.000 slo ven ski nez nan tu ri stič ni zem lje vid

30 Blej ska oko li ca/Bled ske 1930 1 : 50.000 slo ven ski, nez nan tu ri stič ni zem lje vidoko li/Um ge bung von Bled češ ki, nemš ki

31 Blej ska oko li ca/Bled ske 1930 1 : 62.500 slo ven ski, nez nan tu ri stič ni in relief nioko li/Um ge bung von Bled češ ki, nemš ki zem lje vid

32 Ka ra van ke 1932 1 : 300.000 slo ven ski Vili Finž gar pre gled ni zem lje vid

33 Ka ra van ke 1932 1 : 75.000 slo ven ski Vili Finž gar pre gled ni zem lje vid

34 Raz gled z Grin tov ca 1940 ni jasno slo ven ski nez nan pla nin ski zem lje vid

Rudolf Badjura – življenje in delo

Na načr tu je posred no, po ime nih usta nov ozi ro ma ulic izpo stav lje nih več oseb, pove či ni umet nikov.Ozna če ni so spo me nik župa na Andrea sa Tap pei ner ja, Ipav če va uli ca, Miloš Obi lićeva uli ca, Mai strovauli ca, Tru bar je va uli ca, Stros sma yer je va uli ca, Erba no va uli ca, Gos pe ji na uli ca, Jur či če va uli ca, Jenko -va uli ca, Tat ten bac ho va uli ca, Wil den hrai ner je va uli ca, Can kar je va uli ca, Cafo va uli ca, Ker sni ko va uli ca,Ašker če va uli ca, Alek san dro va uli ca, Gre gor či če va uli ca in Ciril-Me to do va uli ca. Juž no od Dra ve so bileLev sti ko va uli ca, Res lje va uli ca, Ghe go va uli ca, Pre ra do vićeva uli ca, Komen ske ga uli ca, Mur ko va ulica,Kose ske ga uli ca, Ket te je va uli ca, Stri tar je va uli ca, Dajn ko va uli ca, Lin har to va uli ca, Val va sor je va ulicater Dvořako va in Puš ki no va uli ca.

Bad ju ro vo skrb za popot ni ke in širo ko pro stor sko doje ma nje, ki izha ja iz avstro-ogr ske monar hi je,pa doka zu je ozna ka na zem lje vi du, ki ozna ču je smer pro ti Mari bor ski koči in ozna ke sme ri želez niš -kih prog Pre va lje–Ce lo vec, Gra dec–Du naj–Pra ga, Zida ni Most–Ljub lja na–Za greb.

Po do ben, le da teh nič no neko li ko manj izpo pol njen, je načrt Ljub lja ne v me ri lu 1 : 15.000 (slika 34),ki je kot pri lo ga vod ni ka Jugo­slo­ven­ske­Alpe­–­Slo­ve­ni­ja izšel leta 1924. Zem lje vid je nari san v dvehodten kih rja ve bar ve, napi si na njem pa so črni. Kar to graf ski zna ki so bili upo rab lje ni za želez niš ko pro -go, cest no želez ni co, cerk ve in spo me ni ke. Med zani mi vost mi načr ta ome ni mo, da so pomemb nej šestav be pose bej ome nje ne, med nji mi kino Tivo li, Koli zej, kavar na Evro pa, Narod ni dom, ope ra, stavbakre dit ne ban ke, justič na [sod na] pala ča, hotel Union, fran čiš kan ska cer kev, glav na pošta, park Zvezda,Nun ska cer kev, stav ba pokra jin ske vla de, Dra ma, stav ba uni ver ze in real ke, uči te ljiš če, stav ba finančne

74

Sli­ka­33:­Načrt­mesta­Mari­bor.

dele ga ci je, elek trar na, Voja šni ca Voj vo de Miši ča, mest na pli nar na (ob glav nem Kolod vo ru), glu ho nem -nica, pokra jin ska bol ni ca, Voja šni ca kra lja Petra in Tobač na tovar na.

V le gen di so pose bej ozna če ni še Pre šer nov spo me nik, Narod na gale ri ja, obe lisk, fil har mo ni ja, mestnahra nil ni ca, uči telj ska tiskar na, hotel Soča, hotel Lloid, del niš ka tiskar na Jutro in Ljud ska kopelj. Ome -nje ni so še Hotel Trat nik, šola na Ledi ni, cer kev sv. Jože fa, otroš ka bol ni ca, Šent ja kob ska šola, Pošta III.,čeho slo vaš ki kon zu lat, šola na Grab nu, avstrij sko zastop niš tvo, Glas be na mati ca (kon ser va to rij), gara -ža Gorec, Jadran ska ban ka, trgov ska in obrt na zbor ni ca, čekov ni urad, Kranj ska hra nil ni ca, Trbo velj skapre mo go kop na druž ba, Figo vec, evan gelj ska cer kev, koman da mesta, aka dem ski dom, cerkev SrcaJezu so ve ga, poli cij sko rav na teljs tvo, jahal ni ca, šola na Vrta či, Drav ska divi zi ja, Jako pi čev pavi ljon, kjerpri re ja jo »umetn. raz sta ve«, Jugo slo van ska tiskar na, seme niš če in stol na cer kev.

75

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Sli­ka­34:­Načrt­mesta­Ljub­lja­na.

Rudolf Badjura – življenje in delo

Na zem lje vi du je na mestu Tro mo stov ja še Fran čiš kan ski most. Pose bej so ozna če ni raz gled ni stolpna Gra du in Ljub ljan ski veli ki semenj v skraj nem seve ro vz hod nem delu par ka Tivo li.

Ne manj ka jo tudi ozna ke želez niš ke pro ge »v­Rož­no­doli­no«, »na­Notranj­sko« s po ja sni li: »Ra­kek,Trst–Reka«. Pro ga »Na­Gorenj­sko« vodi v sme ri »Je­se­ni­ce–Bled–Bo­hinj« ozi ro ma »v­Pla­ni­co«. Navzhod lah ko potu je mo v sme reh »Ma­ri­bor–Beč­[Du naj]–Pra­ga–Za­greb–Beo­grad« in »No­vo­me­sto­[Novomesto]–Kar­lo­vac–Ko­čev­je–Za­greb«.

Pro ti seve ru vodi jo ceste na Ježi co ter v Čr nu če, Kam nik, na Tro ja ne in v Ce lje, pro ti jugu pa lahkopo cesti odpo tu je mo na Ig, Stu de nec in Tur jak.

Uli ce so poi me no va ne po pomemb nih ose bah, na pri mer Pra ža ko va uli ca, Komen ske ga uli ca, Miklo -ši če va cesta, Slomš ko va uli ca, Ter di no va uli ca, Dal ma ti no va uli ca, Res lje va cesta, Kot ni ko va uli ca, Sv.Petra cesta, Metel ko va uli ca, Čopo va cesta, Vrhov če va uli ca, Boho ri če va uli ca, Rav ni kar je va uli ca, Hol -za pr. uli ca, Zalo kar je va uli ca, Jap lje va uli ca, Korit ko va uli ca, Jen ko va uli ca, Sv. Mar ti na cesta, Lipi če vauli ca, Voj vo de Mišića cesta, Dr. Valen tin Zar ni ko va uli ca, Ciril-Me to do va uli ca, Stros sma yer je va uli ca,Alek san dro va cesta, Kre kov trg, Stri tar je va uli ca, Pre šer no va uli ca, Mari jin trg, Wol fo va uli ca, Peter ne -lo va uli ca, Val va sor jev trg, Salen dro va uli ca, Vego va uli ca Blei wei so va cesta, Erjav če va cesta, SimonGre gor či če va uli ca, Ašker če va cesta, Coi zo va cesta, Hre no va uli ca, Koru no va uli ca …

Na nek da nje gos po dar ske dejav nost ozi ro ma neka te re dru ge zna čil no sti mest nih pre de lov kaže -jo ime na ulic, kot so Zeljar ska uli ca, Tesar ska uli ca, Zvo nar ska uli ca, Vožar ski pot, Lon čar ska ste za,Ope kar ska uli ca, Veli ka čol nar ska uli ca, Mala čol nar ska uli ca, Suk nar ska uli ca, Bar var ska uli ca, Vrt -na uli ca, Štu den tov ska uli ca, Sta re prav de uli ca, Domo bran ska cesta, Reč na uli ca, Cerk ve na uli ca,Židov ska uli ca, Gos po ska uli ca, Kri žev niš ka uli ca, Knež ja uli ca, Šol ski dre vo red, Seme niš ka uli ca, Konju -šna uli ca in Cesta v Mest ni log.

Skrb Bad ju re za zem lje pi sna ime na tudi v pro sto ča snih dejav no stih doka zu je roko pi sni Načrt prve -ga ofi ci jel ne ga izle ta (1923) Srp. plan. druš tva v Sa vinj ske Alpe v me ri lu 1 : 100.000. Poleg tega načr taje še načrt v manj šem meri lu (1 : 500.000), ki pri ka zu je dostop iz Beo gra da prek Zagre ba, Zida ne gaMosta, Laš ke ga, Celja, Žal ca in Paš ke vasi do Mozir ja. Od Mozir ja dalje lah ko poti sle di mo na načr tuveč je ga meri la, ki je zani miv, ker so z raz lič ni mi bar va mi ozna če ni raz lič ni nači ni poto va nja: »vož njapo želez ni ci« z rja vo, »vož nja z vo zom« z mo dro ze le no, »peš po ti« po cestah, kolo vo zih in ste zah paz rde čo. Pot od Mozir ja do Luč naj bi pre vo zi li z vo zom, od Luč do Logar ske doli ne ozi ro ma Roba no -ve ga kota naj bi šli peš, od tam naprej pa čez »Sa vinj ske ali Kam niš ke Alpe« do Sta ho vi ce in Kam ni ka,od koder bi se prek Ljub lja ne z že lez ni co pelja li nazaj do Zagre ba in Beo gra da. V Kam niš ko-Sa vinjskihAlpah so ozna če ne doli ne Gore nja Savinj ska doli na, Lógar ska doli na, Okre šelj, Logar ski kot, Roba -nov kot na seve ru ter Konec in doli na Kam niš ka Bistri ca na jugu.

Zem lje vid vse bu je še ozna ke pastir skih sta nov, voda in šumov ozi ro ma sla pov: Logar ski šum, šumOrlič je, izvir Kam niš ke Bistri ce ter narav ni most Préda selj in tesní pred Belo. Vri san je tudi pre si ha jo -či stu de nec v te sni Igla med Luča mi in Sol ča vo. Reka Savi nja je poi me no va na Sávina.

Z vi di ka popot ni kov so pomemb ne pla nin ske posto jan ke Koča na Koro ši ci, Kam niš ka-Fri šau fo vakoča, Coj zo va koča, Bistriš ka koča in Piskr ni kov dom ter Robánova sta la.

Na načr tu so pri ka za ni vsi pomemb ni vrho vi, neka te ri z nad mor ski mi viši na mi: Grínta vec (2558),Sku ta (2532), Bra na, Mrz la gora, Pla nja va, Dedec, Ojstríca (2349), Pečí.

Po do ben načrt v ro ko pi sni obli ki je Bad ju ra nari sal za 2. iz let Srb ske ga pla nin ske ga druš tva (1924)v Ju lij ske Alpe in Kara van ke, prav tako v me ri lu 1 : 100.000. Zem lje vid pri ka zu je krož no pot iz Doli neprek Tri gla va do Bohi nja in nazaj. V le gen di, ki je v srb skem jezi ku, so ozna če ne želez ni ce, »av to po -šte« [pošt na vozi la so v tem času poleg pošte pre va ža la tudi pot ni ke], ceste, »kol nik« [ko lo voz], ste ze,pastir ski sta no vi, pla nin ske koče, vode, jeze ra in sla po vi, lede ni ki ozi ro ma sne žiš ča ter ita li jan ska (ra -pal ska) in avstrij ska meja.

Na zem lje vi du so z mo dro ze le no bar vo napi sa na zem lje pi sna ime na Bled, Gor nja Sav ska doli na,Veli ka Pišen ca, Krni ca, Vra ta, Kot, Krma, Velo polje, Luk nja, Tren ta, Zad nji ca, Doli na Sed me rih jezer,Kom na, Konec, Bohinj, Suha in Bohinj ska doli na.

76

77

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Z rja vo bar vo so pri ka za ne gore. Pose bej so ozna če ne Kara van ke, Stol, Lepi vrh, Goli ca, Klek, Hruš -ki vrh, Baba in Plevévni ce. Juž no od Save so Babin zob, Vrt ci, Možíc, Črna prst, Gradíca, Vogel, Škr bi na,Kuk, Vogel, Komar ča, Tíča ri ca, Kopíca, Zélna ri ca, Hri ba ri ca, Kanja vec, »Vel. Tri glav«, Mali Tri glav, Kre -da ri ca, Begunj ski vrh, Rja vi na, Sever na Tri glav ska ste na, Piha vec, Kriš ki podi, Ste nar, Razor, Kriš kaste na, Pri soj nik, Škr la ti ca in Špik.

Tudi na tem načr tu so nari sa ne pla nin ske posto jan ke Kadil ni ko va koča, Spod nja koča na Goli ci,Pre šer no va koča, Val va sor je va koča, Orož no va koča, Mal ner je va (ko ča), Koča pri Tri glav skih jeze rih,Vod ni ko va koča ter Alek san drov, Tri glav ski, Sta ni čev in Alja žev dom.

Na ski ci sta pose bej ozna če na Bohinj ski in Kara vanš ki želez niš ki pre dor.Med ime ni nase lij naj bo ome nje no tisto, kate re ga ime je zapi sa no »Gozd (Rute)« in nje go vo želez -

niš ko posta jo, ki se je ime no va la tako, kot se zdaj ime nu je nase lje: »Gozd - Mar tu ljek«. Pla ni na nadJese ni ca mi ima ob ime nu doda tek »Sv. Križ«. Pose bej natanč no so vri sa ni zasel ki na Ble du: Reči ca,Grad, Zago ri ca, Žele če, Mli no, Suvo bor; Bad ju ra je namreč izde lal tudi zem lje vid Ble da, ki ga je očit -no upo ra bil pri izde la vi te ski ce. Blej sko jeze ro je pri ka za no z izo hie ta mi. Zani mi vo je še, da je SavaBohinj ka poi me no va na z ime nom »Bohínjka«, po Doli ni pa teče »Sava«. V Bo hinj sko jeze ro se izli vaSavi ca, njen izvir pa Bad ju ra ime nu je »Šum Savi ce«. V Do li ni Tri glav skih jezer so "I. Jeze ro, II., III. Zele -no jeze ro, IV. Veli ko jeze ro, V. in VI. Pri dveh jeze rih ter VII. Črno jeze ro. Pose bej so nari sa na tudi Kriš kajeze ra. Zani mi va je pred sta vi tev takrat še dokaj raz sež ne ga Tri glav ske ga lede ni ka z ime nom »Ze le nisneg«.

Sli­ka­35:­Načrt­dru­ge­ga­izle­ta­Srb­ske­ga­pla­nin­ske­ga­druš­tva.

Rudolf Badjura – življenje in delo

78

Za ni mi vi so tudi Bad ju ro vi gre ben ski zem lje vi di. NUK hra ni nekaj takih zem lje vi dov, ki jih je nari salsam, veči no pa je nari sal Vil ko, tudi Vili Finž gar. Leta 1932 je nastal tovr sten zem lje vid z na slo vom Kara­-van­ke, ki pri ka zu je območ je od Nabor je ta na zaho du do Žirov ni ce. Na seve ru sega še onstran Belja ka,na jugu pa do prvih gre be nov Julij skih Alp. Kot pove že naslov, je vse bin sko težiš če zem lje vi da gor skisvet Kara vank, kjer so podrob no pri ka za ne tudi pla nin ske koče. Posa mez ni vrho vi so ozna če ni bodi -si z ime ni bodi si z vi šin ski mi kota mi. Zem lje vid je dra go cen tudi zara di slo ven skih imen na avstrij skemKoroš kem. Relief ozi ro ma gre be ni ter napi si na zem lje vi du so natis nje ni v rja vih bar vah, držav na mejaz Av stri jo je rde ča, jeze ra in več je reke (Sava in Dra va) pa so ozna če ni z mo dro bar vo.

Bad ju ra je po pred lo gi Topo­grap­hisc­he­Detail­kar­te­XVI­Julisc­he­Alpen v me ri lu 1 : 50.000 nari saltudi gre ben ski zem lje vid Vzhod nih Julij skih Alp. Zem lje vid obsta ja v ro ko pi sni in natis nje ni raz li či ci. V nje -go vem osred ju je pri ka zan Tri glav s ta krat še raz sež nim Tri glav skim lede ni kom (»Ze len sneg«), ki jeprav tako kot osta la sne žiš ča (npr. pod Pri soj ni kom, Kriš ko ste no, Veli ko Dni no, Dovš kim kri žem, Str -ma ta ri co, med Kre da ri co in Alek san dro vo kočo (Pla ni ko), Pod Ste no nad Doli čem, na juž nih obron kihTri gla va), reke, jeze ra in izvi ri ozna čen z mo dro bar vo. Tri glav ska jeze ra so ozna če na z za po red ni mište vil ka mi. Gor ski gre be ni so pri ka za ni z rja vi mi bar va mi, napi si pa so v čr ni bar vi. Zem lje vid vse bu jepomemb nej ša ledin ska ime na, ozna ke nad mor skih višin in ime na vrhov. Pri ka za ne so tudi »majh ne«in »več je« pla ni ne: Klin v do li ni Pišen ce, Zad nji ca, Zaja vor, Zasip ska pla ni na, Lipan ska pla ni na, Javornik,Kranj ska doli na, Pra prot ni ca, Lom, Voje, Grin tov ca, Pri Jeze ru, Ded no polje, Ovča ri ja, Vrta ča, Jur jevčevapla ni na, Gov njač). Pla nin ske koče se raz li ku je jo gle de na to, ali so oskr bo va ne (npr. Voss hut te, Dom naVrši ču, Alja žev dom, Desch man haus – na natis nje ni raz li či ci Sta ni če va koča, Tri glav ski dom Maria-The re sien Haus, Vod ni ko va koča, Sie ben seen hut te) ali ne (Baum bach hut te); na zem lje vi du pa soprikaza ne tudi lov ske koče (Rud no polje, Mrz li stu de nec) in hote li. Roko pi sni zem lje vid ima desno spo -daj vri san Bad ju rov mono gram, ki je nari san z eno pote zo in pri ka zu je tiska no črko B, v ka te ri je črka R.

Sli­ka­36:­Bad­ju­rov­mono­gram.

8.4 BAD JU RA IN NJE GO VO DELO V OčEH AKA DEM SKIH GEO GRA FOV

Prvi odmev na Bad ju ro vo delo v li te ra tu ri zasle di mo leta 1932. Anton Melik, takrat docent na ljubljan -skem oddel ku za geo gra fi jo, je v Geo­graf­skem­vest­ni­ku v ru bri ki Knji­žev­nost obja vil poro či lo o Bad ju ro vemvod ni ku z na slo vom Izle­ti­po­Kara­van­kah. Poleg krat ke ga splo šne ga opi sa knji ži ce, ki jo ozna ču je kot»ka ži pot no knji go«, pou dar ja tudi Bad ju ro ve ugo to vi tve pri nere še nih topo nim skih vpra ša njih tega delagor ske ga sve ta ter čez mej ni zna čaj vod ni ka, saj, kot nava ja »…ob­se­ga­knji­ži­ca­popis­izle­tov­v­vsehKara­van­kah,­na­obeh­stra­neh­držav­ne­meje,­kakor­pač­ne­more­biti­dru­ga­če…«. Melik svoj pris pe vekzaklju či s po ja sni lom, da so tovrst ne knji ge nuj no in neob hod no potreb ne, pose bej za raz voj »tuj ske -ga pro me ta« (Me lik 1932, 152–153).

O Bad ju ro vi knji gi Gor­ski­pre­ho­di­v­lu­či­geo­gra­fi­je je v isti revi ji leta 1952 pisal geo graf Cene Malo -vrh. V krat kem član ku je poja snil kori sti, ki jih ima od knji ge geo graf ska stro ka, hkra ti pa opo zo ril, daje antro po cen tri čen pogled na dolo če ne poja ve na površ ju zelo povr šen in jih je tre ba obrav na va ti z vzroč -no-po sle dič ne ga vidi ka. Ome nil je tudi Bad ju ro ve pred lo ge pri kar to graf skem ozna če va nju pre val skihoblik. Veči na se mu jih je zde la pri mer nih, pri neka te rih pa je izra zil pomi sle ke. Na kon cu je oce nil, daima knji ži ca boga to vse bi no in korist no gra di vo za nadalj njo obrav na vo tovrst ne tema ti ke (Ma lo -vrh 1952, 214–215).

Naj več ji odmev na Bad ju ro vo delo med geo gra fi je mogo če zasle di ti po izi du Ljud­ske­geo­gra­fi­je(Bad ju ra 1953). V ča so pi su Naši­raz­gle­di je še iste ga leta o njej kri tič no pisal Ivan Gams, takrat zaposlen

na Geo graf skem inšti tu tu SAZU. Gams naj prej ome nja odmev nost Bad ju ro ve knji ge in šte vil ne poh -va le, ki jih je bilo mogo če zasle di ti v dnev nem časo pis ju. Nada lju je s poh va lo Bad ju ro ve ga pris pev kak izra zo slov ju in nje go vi name ri po več ji vlo gi slo ven ske ga izraz ja v zna no sti. V osred njem delu član -ka Gams pole mi zi ra o po sa mez nih izra zih, ki jih Bad ju ra uva ja v geo graf sko izra zo slov je. Naj prej ome ni,da tudi naslov ni naj bolj pri me ren, saj s poj mi, ki jih vse bu je knji ga, ope ri ra jo tudi geo gra fi ji sorod nestro ke, na pri mer geo lo gi ja in hidro lo gi ja. Nato kri tič no pre tre se odsta vek na stra ni 16 in posa mez neizra ze teme lji to poja sni. Na kon cu ugo to vi, da se od dva naj stih obrav na va nih izra zov lah ko brez pomi -sle kov sprej me jo le tri je. Sve tu je pre vid nost pri izbi ri poj mov, pojas nju je raz li ke med nji mi v raz lič nihnareč nih govo rih (kot pri mer nava ja pojem vrta ča/do li na), spra šu je pa se tudi o smi sel no sti zah tev pouva ja nju sta rih gor skih imen za neka te re vrho ve (na pri mer Urš lja, Ple ši vec). Na kon cu pris pev kaponovno poh va li Bad ju ro vo delo pri zbi ra nju stro kov nih izra zov in doda, da bi jih mora la obrav na va titer mi no loš ka komi si ja pri SAZU ter ob sode lo va nju s sla vi sti in stro kov nja ki s po sa mez nih podro čij sesta -vi ti zado vo lji vo ter mi no lo gi jo. Gle de na oko liš či no, da je Bad ju ra gra di vo zbi ral v pro stem času, Gamszaklju či, da »…gre­takim­lju­dem,­kot­je­v­ljud­skem­izra­zo­slov­ju­na­pri­mer­Bad­ju­ra,­pol­no­priz­na­nje«(Gams 1953, 10–11). Na začet ku leta 1954 je Bad ju ra v Na­ših­raz­gle­dih­obja vil odgo vor na Gam so vokri ti ko. Gam su oči ta pred vsem, da je »…iz­bral­za­svoj­glav­ni­pred­met­tisti­odsta­vek­na­str.­16,­kjer­sozgoš­če­ni­naj­huj­ši­očit­ki­sodob­ne­mu­geo­graf­ske­mu­pisa­nju…«, pri čemer ni natanč no poja snil, kate riizra zi so zado vo lji vi in kate ri ne. V na da lje va nju na vsak Gam sov oči tek odgo var ja z ar gu men ti. Oči tamu tudi, da se ne zav ze ma dovolj za ori gi nal na slo ven ska ime na ter za odpra vo napak, ki so nasta lepri rabi zem lje pi snih imen, pred vsem gor skih (Bad ju ra 1954a, 9).

Leta 1953 je o Bad ju ro vi knji gi v Slo­ven­skem­etno­gra­fu v ru bri ki Knjiž­na­poro­či­la­in­oce­ne poro čalVal ter Bohi nec, takrat zapo slen v Na rod ni in uni ver zi tet ni knjiž ni ci v Ljub lja ni. Zani mi vo je, da Bohi necknji go oce nju je z et no graf ske ga vidi ka, čeprav je bil v prvi vrsti geo graf. V uvo du opi še veli či no dela,ki ga je Bad ju ra pri pra vil samo stoj no, pou da ri pomen ljud skih zem lje pi snih izra zov in nada lju je z njego -vim pome nom za etno loš ko in etno graf sko stro ko. Sle di kraj ši siste ma tič ni oris knji ge, pri čemer takokot Gams ugo tav lja, da je nje na veli ka pomanj klji vost odsot nost loka ci je obrav na va nih izra zov. Poh -va li slo ven ska ime na, ki jih Bad ju ra upo šte va na »…se­daj­ponem­če­nih­tleh…«. Bohi nec se zave da,da Bad ju ra mno gih že usta lje nih ter mi nov ne bo mogel izpo dri ni ti, je pa dobro, da so izra zi zbra ni, sajbo tako laž je uskla je va nje med znans tve nim in ljud skih izra zo slov jem (Bo hi nec 1953, 330–331).

Ob izi du Bad ju ro ve Ljud ske geo gra fi je se je odzval tudi Sve to zar Ile šič, red ni pro fe sor na geo graf -skem oddel ku ljub ljan ske Filo zof ske fakul te te. O njej je obja vil obši ren čla nek v Geo­graf­skem­vest­ni­ku,v ru bri ki Knji­žev­nost. V uvo du je Bad ju ro naj prej ozna čil kot »…ene­ga­naših­naj­mar­kant­nej­ših­pla­nin­-cev…«, ki na svo jih poteh zbi ra ljud ska kra jev na ime na ter izra ze in jih objav lja v knjiž ni obli ki. Nada lju jes sa mo kri ti ko ozi ro ma kri ti ko geo gra fi je kot stro ke, ki ni zmo gla zbra ti izra zo slov ne ga gra di va. Nava jašte vil na nes klad ja pri rabi dolo če nih izra zov med geo gra fi in hidro lo gi (na pri mer dvoj ni ca pod tal ni ca –tal na voda) ter geo gra fi in pedo lo gi (na pri mer prst – tla). Ile šič pojas nju je, da je Bad ju ra sto ril veli kodelo, črpal iz raz lič nih virov ter teme lji to in s ko men tar ji obde lal mno ga že zna na ter mi no loš ka gesla,dodal pa še veli ko novih. Ob vsem pou dar ja Bad ju ro vo skrb za doma či jezik. Ile šič na krat ko ori še siste -ma ti čen pri stop v Bad ju ro vi knji gi in nada lju je, da bo šte vil na gesla sicer mogo če brez pomi sle ka ume sti tiv geo graf sko ter mi no lo gi jo, ven dar se bo o mno gih pri me rih tre ba še teme lji to pogo vo ri ti. Naj več pomi -sle kov izra ža na račun šte vil nih arhaiz mov in uva ja nja pozab lje nih zem lje pi snih imen, ki so že izgi ni laiz ljud ske zave sti. Spor ni se mu zdi jo tudi neka te ri stro kov ni izra zi, ki jih Bad ju ra kot negeo graf vidi nadrug način, kot na pri mer geo mor fo log (uva ja nje izra za dni na name sto kot li na, suha žle bi na name stosuha doli na in podob no). Ile šič nava ja tudi šte vil na kra jev na ime na in dru ge topo ni me, ki jih je Bad ju -ra spre me nil brez potreb nih argu men tov. Kljub pomi sle kom na kon cu Bad ju ro vo knji go oce ni za zelopomemb no in kot temelj za nadalj nje razi ska ve, avtor ju pa tudi česti ta za oprav lje no delo (Ile -šič 1953a, 228–232).

V isti revi ji je Ile šič obja vil tudi kra tek pris pe vek o Bad ju ro vem vod ni ku z na slo vom Izbra­ni­izle­ti­poGorenj­skem,­Goriš­kem,­Notranj­skem,­Dolenj­skem­in­Zasav­ju. Poh va li Bad ju rov slog pisa nja vod ni kov,

79

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

pri pom ni le, da so izle ti mor da izbra ni pre več »…s­sta­liš­ča­Ljub­lja­ne­in­manj­iz­dru­gih­cen­trov­izlet­niške­-ga­živ­lje­nja,­npr.­Mari­bo­ra«.Naj več jo vred nost vod ni ka za geo graf sko stro ko vidi v bo ga tem ime no slov nemgra di vu, žalo sti pa ga odsot nost slik in zem lje vi dov, za kar pa ne kri vi avtor ja, ampak založ ni ka (Ile -šič 1953b, 232).

Mne nje o Ljud ski geo gra fi ji je izra zil tudi Cene Malo vrh. V nje go vem član ku bere mo šte vil ne pohva -le in le red ke kri ti ke. Pra vi, da je »…Bad­ju­ro­vo­delo­zara­di­boga­te­vse­bi­ne­geo­gra­fi­ji­brus­nepre­cen­lji­vevred­no­sti…« (Ma lo vrh 1953, 618–621). Bad ju ra se je odzval tudi na Malo vr ho vo kri ti ko. Podob no kotpri odzi vu na Gam sov zapis, je tudi tokrat postre gel s šte vil ni mi argu men ti za vsak izraz, ki mu ga očitaMalo vrh (Bad ju ra 1954b, 113–119). Svoj odgo vor Malo vr hu je nada lje val v na sled nji šte vil ki Pla nin skegavest ni ka, kjer je pole mi zi ral pred vsem o izra zu poboč je, ki ga je Bad ju ra na vsak način sku šal nado -me sti ti z izra zom stran (Bad ju ra 1954c, 398–400).

8.5 SODOB NE OBRAV NA VE BAD JU RO VE GA DELA

Po letu 1980 se Bad ju ra in nje go vo geo graf sko delo v li te ra tu ri ome nja ta vsaj pet krat. V En­ci­klo­-pe­di­ji­Slo­ve­ni­je je gesel ski čla nek o njem pri pra vil geo graf Milan Oro žen Ada mič. Poleg pogla vit nihdej stev o nje go vem živ lje nju pou dar ja nje gov pris pe vek k vod niš ki lite ra tu ri, pri čemer nava ja 8 bib lio -graf skih enot, ome nja pa tudi pris pe vek k smu čar ski lite ra tu ri (dve bib lio graf ski eno ti). Konec gesel ske gačlan ka name nja Ljud­ski­geo­gra­fi­ji iz leta 1953 ter dru gim raz pra vam, v ka te rih »…je­zbral­in­obde­lal veli­-ko­kra­jev­nih­imen.« Ome nje no je tudi Kra­je­pi­sno­gra­di­vo, ki je osta lo v ro ko pi su. Dra go cen podatek,ki ga v sta rej ših pris pev kih ni mogo če zasle di ti, je naved ba o tem, da je Bad ju ra v ok vi ru Geo graf skegadruš tva za območ je Slo ve ni je vodil korek tu re zem lje pi snih imen na topo graf skih zem lje vi dih v me ri lu1 : 100.000 (Oro žen Ada mič 1987, 168).

Leta 1998 je v ča so pi su Delo Vla di mir Hab jan v ru bri ki Zna­me­ni­ti­Slo­ven­ci obja vil čla nek z na slo -vom Pre­ro­mal­vso­deže­lo. Veči no član ka je name nje ne ga Bad ju ro ve mu pris pev ku k vod niš ki lite ra tu ri,ki jo avtor natanč no opi še in ome nja devet raz lič nih vod ni kov s pri pom bo, da so neka te ri izš li v več izda -jah. Vod ni ke raz čle ni na izlet niš ke knji ge, kjer so opi sa ni veči no ma enod nev ni izle ti, in kla sič ne vod ni ke.Zad nji del član ka name ni opi su Bad ju ro ve zapuš či ne na področ ju geo graf ske ter mi no lo gi je. Bad ju roozna či za »…po­leg­dr.­Tume­naj­mar­lji­vej­še­ga­zbi­ral­ca­ljud­skih­kra­jev­nih,­zem­lje­pi­snih­in­dru­gih­izra­-zov…« Avtor nava ja tudi nje gov pris pe vek pri korek tu rah zem lje pi snih imen na topo graf skih zem lje vi dihSlo ve ni je, pogla vit ni del pa name ni ovred no te nju Ljud­ske­geo­gra­fi­je. Pri ka že tudi teža ve pri iska nju založ -ni kov za dru gi in tret ji del ome nje ne knji ge ter usta no ve, ki jim je zapu stil tip ko pi se. V za ključ ku Bad ju rovbib lio graf ski opus ovred no ti kot »…izred­no­teme­ljit­in­mer­ljiv­ter­še­danes­vre­den­obču­do­va­nja…« (Hab -jan 1998, 8).

Šir ši krog bral cev je z Bad ju ro in nje go vim delom leta 2005 sez na nil Dario Cor te se, ko je o njemobja vil dva član ka v re vi ji Gea, v ru bri ki Tema­mese­ca. V član ku z na slo vom Bad­ju­ro­va­krož­na­pot opi -su je pot, ki jo je litij sko pla nin sko druš tvo ozna či lo v spo min na svo je ga roja ka ter zanjo pri pra vi lo vod nikin dnev nik. Tudi to je namreč eden od nači nov, da se ohra nja spo min na Bad ju ro in nje go vo delo. Cor -te se ome ni še neka te re Bad ju ro ve vod ni ke, dotak ne pa se tudi prob le ma ti ke ime na Zasav je inugo tav lja, da ga je prvi leta 1928 v is toi men skem vod ni ku upo ra bil prav Bad ju ra (Cor te se 2005a, 20–27).Dru gi čla nek je name njen celo vi te mu ori su živ lje nja in dela Rudol fa Bad ju re (Cor te se 2005b, 16–19).

Slo ven ska geo graf ska stro ka je od leta 2005 boga tej ša za Geo graf ski ter mi no loš ki slo var. Ured ni -ki so v uvod nem delu kri tič no ovred no ti li Bad ju rov pris pe vek k slo ven ski geo graf ski ter mi no lo gi ji. Knji goLjud­ska­geo­gra­fi­ja iz leta 1953 ozna ču je jo kot »…pov­ze­tek­obsež­nej­še­ga­roko­pi­sa,­nasta­le­ga­med­leto­-ma­1938­in­1946…« Po nji ho vem mne nju je Bad ju ra pogo sto pre ti ra val in že uve ljav lje ne geo graf skeizra ze nado meš čal z ljud ski mi, da bi jih tako ohra nil v je zi kov nem spo mi nu. Ugo tav lja jo tudi, da je Bad -ju ri to nekaj krat uspe lo, zato so neka te ri ljud ski izra zi vklju če ni tudi v slo var (Klad nik, Lovren čak in Oro ženAda mič 2005, 8–9).

80

9 PRVA SVE TOV NA VOJ NAPrva sve tov na voj na je Slo ven cem zapu sti la izjem no hude posle di ce. Šte vil ni mla di fant je so pad li

na fron tah, voj na je z vso svo jo suro vost jo div ja la v za hod nem delu slo ven ske ga ozem lja ob reki Soči,notra njost pa je ime la pomemb no vlo go zaled ja. Maja 1918 so bili Slo ven ci v več jem ali manj šem šte -vi lu kar v 50 pol kih avstro-ogr ske voj ske. Slo ven ske vojaš ke in civil ne obla sti so takoj po kon ča ni voj nioce ni le, da se je sve tov ne voj ne ude le ži lo vsaj 150.000 mož s slo ven ske ga ozem lja. Da je z av stro-ogr -sko voj sko na fron tah nekaj hudo naro be, je v dru gi polo vi ci leta 1918 kaza lo čeda lje več zna menj. Ven darslo ven sko vojaš tvo vse do usod nih dni konec okto bra 1918 ni ime lo, niti ni moglo ime ti vpli va na postopnoobli ko va nje novih slo ven skih oblast nih orga nov, svo je neza do voljs tvo z ob sto je čim sta njem in nada -lje va njem voj ne je lah ko poka za lo le z vo jaš ki mi upo ri (Biz jak 2001).

9.1 PRE VRAT NA DOBA

29. ok to bra 1918, dan za Češ ko in Polj sko, so v Za gre bu in Ljub lja ni sve ča no raz gla si li osa mosvo -ji tev od Avstro-Ogr ske in držav no tvor bo, ki so jo ime no va li Drža va Slo ven cev, Hrva tov in Srbov (po go stojo skraj ša no ime nu je mo Drža va SHS). Ta drža va je zaje ma la ozem lja današ njih Slo ve ni je, Hrvaš ke terBosne in Her ce go vi ne, brez Prek mur ja in Medži mur ja. Banat, Bač ka in Bara nja (Voj vo di na) so se poskle pu skupš či ne pri klju či li Kra lje vi ni Srbi ji (Pe rov šek 1998 in 2009). Vede ti mora mo, da nova Drža vaSHS ni obse ga la celot ne ga jugo slo van ske ga ozem lja, ampak samo tisto, ki je bilo v me jah habs bur -ške monar hi je. Kra lje vi na Srbov, Hrva tov in Slo ven cev (Kra lje vi na SHS) je nasta la šele 1. de cem bra 1918,ko sta se Drža va SHS in Kra lje vi na Srbi ja zdru ži li v enot no drža vo.

Slo ven sko vojaš tvo je odi gra lo odlo čil no vlo go pri prev ze mu obla sti v Ljub lja ni. Z Dr ža vo Slo vencev,Hrva tov in Srbov je posle dič no nasta la tudi potre ba po vzpo sta vi tvi obo ro že nih sil. Na dan raz gla si tvenove drža ve je bila v Ljub lja ni veli ka mani fe sta ci ja, na kate ri se je zbra lo okrog 30.000 lju di, med nji mije bilo prib liž no 100 ofi cir jev in 500 vo ja kov (po dr. Rosto har ju). V nji ho vem ime nu je poroč nik dr. Mihaj -lo Rosto har s sab ljo v roki odpo ve dal pri se go habs burš ke mu cesar ju in oblju bil zve sto bo novi drža vi.Slav nost ni govor nik je bil Ivan Hri bar. To je bil pre lom ni tre nu tek, s ka te rim je bila leta 1918 roje na slo -ven ska držav nost. Že nasled nji dan zju traj, 30. ok to bra 1918, je ljub ljan ski gene ral Rudolf Uhe rek uka zalpokli ca ti k sebi na raport 15 ali 18 slo ven skih ofi cir jev, ki so sode lo va li na pro sla vi. Prvi na kri lu je stalnad po roč nik Rudolf Bad ju ra, ki mu je dejal, da so zanj mero daj ni le odlo ki Narod ne ga vijeća v Za gre -bu. Drža va SHS je obsta ja la od 29. ok to bra do 1. de cem bra 1918, ko se je s Kra lje vi no Srbi jo zdru ži lav Kra lje vi no Srbov, Hrva tov in Slo ven cev. Med na rod no ni bila priz na na, je pa izpol nje va la vse zah tevemed na rod ne ga pra va za nasta nek drža ve. Vrhov na oblast v Dr ža vi SHS je bilo Narod no vijeće s sede -žem v Za gre bu, nje gov pred sed nik je bil dr. Anton Koro šec. V zad njih dneh okto bra so Slo ven ci v Ljub lja niprev ze li civil no in vojaš ko oblast. Ob raz pa du Avstro-Ogr ske ter nastan ku Drža ve SHS in Nemš ke Avstri -je med drža va ma ni bila dolo če na meja ali raz me ji tve na črta. Pred vsem obmej ne kra je sta si lasti li obedrža vi. Narod na vla da v Ljub lja ni meji ni name nja la dovolj pozor no sti. Meni la je, da bomo Slo ven ci namirov ni kon fe ren ci brez težav dose gli ugod no posta vi tev meje. Prav tako ni bila dolo če na meja na zaho -du s Kra lje vi no Ita li jo. S kon cem 1. sve tov ne voj ne, v ka te ri so se naši kra ji znaš li v za led ju soš ke fron te,se je bli žal tudi konec obsto ja Avstro-Ogr ske. To so mno gi pri ča ko va li, ker se je že med voj no vede lo,da so antant ne sile z lon don skim pak tom oblju bi le Ita li ji na račun odprt ja nove fron te pro ti cen tral nimsilam velik del tega ozem lja. Hkra ti je bilo tež ko ver je ti, da se bodo Ita li ja ni po kon cu voj ne dejan skousta vi li na začr ta nih mejah. V Ljub lja ni je 31. ok to bra 1918 zače la delo va ti Narod na vla da SHS za Slove -ni jo. V njej je kot pover je nik za narod no obram bo odde lek za narod no obram bo vodil dr. Lovro Pogač nik.Iste ga dne je bil v Za gre bu spre jet sklep o us ta no vi tvi II. voj ne ga okrož ja v Ljub lja ni in o ime no va njupod mar ša la (di vi zij ski gene ral) Niko le Ištva no vića za nje go ve ga povelj ni ka. S tem je slo ven ska voj skadobi la for mal ni naziv, ki ji je ostal do začet ka februar ja 1919. Doku men ti poveljs tva II. voj ne ga okrožjaso bili pisa ni v slo venš či ni (Švajn cer 1990).

81

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

9.2 SLO VEN SKA VOJ SKA 1918–1919 (NA ROD NA VOJ SKA DRŽA VE SLO VEN cEV, HRVA TOVIN SRBOV)

Spom la di leta 1918 so na jugu avstro-ogr ske monar hi je poli tič ne eli te slo van skih naro dov (Slo ven -ci, Hrva ti, Srbi) zah te vo po preu re di tvi avstro-ogr ske drža ve v tria li stič no fede ra tiv no obli ko, v ka te ri biime la juž no slo van ska eno ta Hrva tov in Slo ven cev vključ no z Bo sno in Her ce go vi no svo jo poli tič no enti -te to, radi ka li zi ra le v us ta no vi tev samo stoj ne držav ne tvor be, ki bi se zdru ži la s Sr bi jo. Izpe lja va pa nika korni bila lah ka, saj je avstro-ogr ska držav na oblast obsta ja la in delo va la, poli ti ki pa nika kor niso žele li tve -ga ti kakr šne ko li revo lu cio nar ne geste. Poleg tega med antant ni mi drža va mi ide ja juž no slo van ske drža veni ime la veli ke pod po re, čeprav je tako ime no va ni Jugo slo van ski odbor v emi gra ci ji ide jo juž no slo van -ske drža ve širil pri pomemb nih antant nih drža vah, pred vsem Fran ci ji in Zdru že nih drža veh Ame ri ke,pa tudi v Ita li ji. Veli ki vojaš ki pora zi jese ni 1918 in pos pe šen raz pad Avstro-Ogr ske so juž no slo van skopoli tič no eli to v do mo vi ni naš li dokaj nepri prav lje no; poli tič no je bil prob le ma ti čen še nedo re čen načinzdru ži tve s Sr bi jo. Eli ta je bila nepri prav lje na na hude var nost ne raz me re in desta bi li za ci jo, ki sta jo pri -ne sla raz pad Avstro-Ogr ske in konec sve tov ne voj ne (Pe rov šek 1998).

Tik pred zlo mom Avstro-Ogr ske je bil 18. ok to bra 1918 objav ljen cesar ski mani fest, ki je govo ril o novinotra nji ure di tvi Avstri je; 16. ok to bra ga je sesta vil cesar Karel I. Habs burš ki. V njem je bilo pred vi de -no, da bi avstrij ski naro di lah ko for mi ra li last ne drža ve. Če bi nave de ni akt podrob ne je preu či li, bi kma luugo to vi li, da bi bila slo ven ska držav nost v ok vi ru Avstri je nekaj nemo go če ga, saj so Nem ci dodo braspoz na li korist nost slo ven ske ga ozem lja in izhod na mor je prek Trsta (Ple ter ski 1971).

V letu 1918 poli tič na doga ja nja v Slo ve ni ji niso več toli ko nare ko va li z Du na ja, ker so se vse boljizra ža la hote nja Slo ven cev, saj so celo svo jo maj niš ko dekla ra ci jo pri la go di li nji ho vim poli tič nim ciljem,usta no vi tvi drža ve. V tem času so se na Slo ven skem zače li usta nav lja ti pokra jin ski in kra jev ni narod -ni sve ti. Vrhu nec je bil dose žen, ko so na začet ku okto bra v Za gre bu usta no vi li Narod ni svet Slo ven cev,Hrva tov in Srbov (Na­rod­no­vijeće­Slo­ve­na­ca,­Hrva­ta­i­Srba) (Pe rov šek 1998). Sicer je bil Narod ni svetv Ljub lja ni usta nov ljen 16. av gu sta 1918 (Rib ni kar 1998). Narod ni svet je dan po obja vi cesar ske gamani fe sta o preob li ko va nju Avstri je podal izja vo, da prev ze ma v svo je roke vods tvo narod ne poli ti kein da postav lja temelj ne zah te ve za reši tev jugo slo van ske ga nacio nal ne ga vpra ša nja. Izja va tega novegaavto ri ta tiv ne ga orga na v Za gre bu, usta nov lje ne ga na tleh še ved no obsto je če habs burš ke monar hi je,je naka za la, kaj se bo zgo di lo s to sta ro monar hi jo. V prvi toč ki izja ve je bilo zapi sa no: »Zah­te­va­mo zedi­-nje­nje­naše­ga­celot­ne­ga­naro­da­Slo­ven­cev,­Hrva­tov­in­Srbov­na­vsem­nje­go­vem­etno­graf­skem­teri­to­ri­june­gle­de­na­kate­re­koli­pokra­jin­ske­in­držav­ne­meje,­v­ka­te­rih­danes­živi­–­v­eno­enot­no­popol­no­masuve­re­no­drža­vo,­ure­je­no­na­nače­lih­poli­tič­ne­(in)­eko­nom­ske­demo­kra­ci­je,­kar­v­sebi­vse­bu­je­odpra­-vo­vseh­social­nih­in­eko­nom­skih­kri­vic­in­nee­na­ko­sti« (Pe rov šek 1998, 39).

Boji za sever no mejo so tako de­fac­to pote ka li na istem ozem lju, de­iure pa v dveh raz lič nih državah.Obe drža vi sta ime li veli ko notra njih in zuna njih prob le mov, ven dar je bilo težiš če le-teh prav na nedo -lo če nih držav nih mejah. Ta prob lem je obsta jal že ob nastan ku Drža ve SHS, ki je pre ne ha la obsta ja ti1. de cem bra 1918 in niko li ni bila med na rod no priz na na. Pred zdru ži tvi jo te krat ko traj ne drža ve, v ka -te ri je ime la Slo ve ni ja dobe sed no popol no držav no prav no samo stoj nost, s Kra lje vi no Srbi jo, je bilapred slo ven sko Narod no vla do obi li ca raz lič nih prob le mov: od meja, voj ske, notra nje utr di tve, pre hra -ne, zuna nje nevar no sti in podob no. V Na rod ni vla di v Ljub lja ni so bila resor na pover je niš tva, meddru gim tudi pover je niš tvo ozi ro ma odde lek za narod no obram bo, ki ga je vodil dr. Lovro Pogač nik (Pe -rov šek 2005).

V vsej tej zmeš nja vi in pre vrat nem obdob ju je bilo vpra ša nje, kaj bo s slo ven ski mi meja mi na zahodu,seve ru in vzhod u, povsem neja sno, tako za Narod no vla do v Ljub lja ni kakor tudi za srb sko vla do invrhov no koman do srb ske voj ske. Poz ne je, leta 1919, se tega prob le ma niso zna li ustrez no loti ti ne v De -žel ni vla di v Ljub lja ni ne v Beo gra du. Iz tega lah ko ugo to vi mo, da tudi po nastan ku skup ne drža veKra lje vi ne SHS poli tič ne eli te niso vede le, kako naj zač ne jo reše va ti to tež ko vpra ša nje. Raz re še va -nje mej ne ga vpra ša nje med Nemš ko Avstri jo in Kra lje vi no SHS je bila ena izmed naj tež jih nalog mla de

82

drža ve. Mož ni sta bili dve reši tvi, ali iti v vo jaš ki spo pad ali pa se poga ja ti. Za sled nje se je ogre va latudi oblast v Ljub lja ni, kar se ji je v letu 1919 tudi hudo maš če va lo (Kriz man 1975).

Av stro-Ogr ske ni bilo več. Nastal pa je prob lem, ker je rav no ta pre mi nu la drža va, prak tič no že po»svo ji smr ti« (3. no vem bra 1918) pod pi sa la pre mir je z Ita li jo. Rav no Ita li ja kot antant na sila si je na vsenači ne pri za de va la, da bi nova Nemš ka Repub li ka Avstri ja dobi la tak šne meje, kakr šne so ustre za lepred vsem njej sami, torej Ita li ji, seve da na ško do Slo ven cev na Koroš kem in Šta jer skem. Sreč na oko -liš či na je bila, da je bil v tem času Narod ni svet za Šta jer sko odloč nej ši in aktiv nej ši kot Narod na vla dav Ljub lja ni. Na Koroš kem pa v letu 1918 ni bilo nobe ne ga dovolj spo sob ne ga slo ven ske ga poli ti ka ozi -ro ma neke odloč ne vojaš ke ose be, ki bi zače la raz re še va ti prob le me, tako kot jih je za Šta jer sko gene ralRudolf Mai ster (Hart man 1998). Slo ven ska Narod na vla da je na miren način prev ze la zade ve nek da -njih avstrij skih obla sti. Na neka te rih področ jih je poka za la pre cej orga ni za cij skih zmož no sti (na pri merpre voz več sto tisoč voja kov s soš ke ozi ro ma ita li jan ske fron te čez slo ven sko ozem lje), skr be la je zared in mir, gos po dars tvo, pre skr bo, pro met, šols tvo, zna nost, kul tu ro in dru ge jav ne zade ve. Pri za de -va la si je za zdru ži tev slo ven ske ga etnič ne ga pro sto ra in vzdr že va la sti ke z na sta ja jo či mi drža va mi naozem lju nek da nje Avstro-Ogr ske (Bal ko vec 1992). Novem bra je orga ni zi ra la slo ven sko voj sko. Ta jebila v voj sko Kra lje vi ne SHS for mal no vklju če na šele januar ja 1919, čeprav je še ved no izva ja la samo -stoj ne boj ne aktiv no sti na Koroš kem (Švajn cer 1990).

Nova slo ven ska oblast (vla da in nje no pover je niš tvo za obram bo ter štab 2. voj ne ga okrož ja v Ljub -lja ni) je bila mno go manj uspe šna, tako kar zade va odnos do Ita li je kot tudi pri raz re še va nju šta jer ske gain koroš ke ga vpra ša nja. Takrat so bili dejan sko odlo čil ni med na rod ne oko liš či ne (in te re si Fran ci je, Zdru -že ne ga kra ljes tva in Ita li je) ter mla čen odnos Beo gra da do slo ven skih mej nih in oze melj skih prob le mov,ven dar sta svo je pris pe va la tudi neod loč nost in med lost slo ven skih poli ti kov. Le-ti so naiv no pri ča ko -va li, da bo vpra ša nje slo ven skih meja reši la mirov na kon fe ren ca (Mi kuž 1965).

Ker so bili Slo ven ci v od lo čil nih tre nut kih pre puš če ni sami sebi, saj se zanje niso zav ze ma le zma -go vi te drža ve, so ita li jan ske eno te po skle ni tvi pre mir ja med avstro-ogr sko in antant no voj sko (ozi ro maita li jan sko voj sko) zased le črto, ki je bila dolo če na z lon don sko pogod bo 26. apri la 1915. Lon don skapogod ba, ki jo je tega dne antan ta skle ni la z Ita li jo, je Kra lje vi ni Ita li ji zago tav lja la širi tev nje ne ga ozem -lja na vzhod, do črte Trbiž–Pre del–Man gart–Pod br do–Idri ja–Snež nik–Kvar ner. Ita li jan ske čete sopro di ra le tudi čez to črto, saj je sre di novem bra ita li jan ska izvid niš ka eno ta priš la do Vrh ni ke in celov bli ži no Ljub lja ne. Šele ko je Narod na vla da posla la pro ti ita li jan ski voj ski, ki je bila pri Vrh ni ki, pod -pol kov ni ka Šva bića, so Ita li ja ni pre ne ha li pro di ra ti, saj jim je Šva bić zagro zil, da bo s svo ji mi voja kiupo ra bil orož je. Šva bića je Beo grad kma lu za tem odpo kli cal, ker nje go ve samoi ni cia tiv ne akci je ni odo -bra val, zato je 20. no vem bra 1918 moral zapu sti ti Slo ve ni jo (Švajn cer 1992; Švajn cer 1999, 171).

Pod pol kov nik Ste van Šva bić (1865–1935), čast nik srb ske kra lje ve voj ske, je bil med 1. sve tov novoj no ranjen. Po pro pa du Avstro-Ogr ske se je med vra ča njem iz ujet niš tva 6. no vem bra 1918 sku pajz dru gi mi srb ski mi ujet ni ki usta vil v Ljub lja ni. Tu je po dogo vo ru s čla nom Narod ne ga sve ta v Za gre buSve to zar jem Pri bi če vićem postal član Narod ne vla de SHS v Ljub lja ni. Zbral je 74 ofi cir jev in 300 vo ja -kov ter iz njih sesta vil Koman do srb skih enot v Ljub lja ni (Is to ri ja Drav ske divi zij ske obla sti 1918–1920, 1).Pro di ra nje ita li jan skih enot pro ti Vrh ni ki in Ljub lja ni je 14. no vem bra 1918 sku šal usta vi ti naj prej s po -seb no noto, nato je pro ti njej poslal okrog 300 mož z 12 stroj ni ca mi. Dose gel je čin pol kov ni ka. Leta 1931ga je Ljub lja na ime no va la za čast ne ga meš ča na (Švajn cer 1999, 171).

Dan sve ča ne raz gla si tve je Drža va SHS doča ka la brez last nih obo ro že nih sil. Načr ti, še manj paukre pi poli tič nih sil, ki so vodi le osa mos vo ji tev juž no slo van skih naro dov v ok vi ru Avstro-Ogr ske, gle -de vojaš ke pla ti nacio nal ne osa mos vo ji tve niso pri ved li do last nih obo ro že nih sil, če odmi sli mopol vo jaš ke lokal ne eno te Narod ne obram be. Ome je va le so jih raz me re, v ka te rih se je pora ja la država.Pre bi vals tvo in območ je nove drža ve je bilo v tre nut ku osa mos vo ji tve 29. ok to bra v sklo pu Avstro-Ogr -ske, ki je izvr še va la pol no suve re no oblast. In bila je še v voj ni, čeprav se je že poga ja la za pre mir je.Vojaš ke eno te z ve čin sko juž no slo van skim moš tvom, na kate re je nova držav na eli ta raču na la, so bileše na fron tah ali nameš če ne zunaj držav ne ga ozem lja. Dokaj naiv no so lah ko zah te va li le, da vla da

83

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

»slo ven ske pol ke« pri teg ne s front. Tovrst ne zah te ve večnacio nal nih pred stav ni štev pa je avstrij ska vla -da zavr ni la. Šele 31. ok to bra je dovo li la, da se lah ko ofi cir ji na last no zah te vo podre de Narod nim sve tom(Pe rov šek 2005). Toda hkra ti se last ne obo ro že ne sile zara di zau pa nja v na če lo nacio nal ne samood -loč be, ki ga je raz gla sil ame riš ki pred sed nik Wil son, juž no slo van ski eli ti niti niso zde le tako pomemb ne.Osa mos vo ji tve no giba nje juž nih Slo va nov je bilo tudi pod vpli vom pro ti voj ne, mirov ne pro pa gan de, pravraz di ral no pa je učin ko va la vses plo šna nave li ča nost voja kov v pe tem voj nem letu. Kljub temu pa se jepoli tič ni eli ti zde la usta no va držav ne voj ske tako samou mev na in nuj na, da je takoj pohi te la vsaj z us -ta no vi tvi jo voj ske. Narod no vijeće, ki je prev ze lo zača sno izvr šno in zako no daj no oblast v dr ža vi, jevojaš ke sile Drža ve SHS sma tra lo za eno vi te; za vode nje voj ske je odre di lo pover je ni ka za narod noobram bo dr. Mata Drin ko vića. Že 29. ok to bra 1918 je Narod no vijeće ime no va lo naj viš ja vojaš ka poveljs -tva nove drža ve; kader zanje je izbra lo med gene ra li, ki so mu dan prej izra zi li lojal nost in jav no pod pr liobli ko va nje obo ro že nih sil Drža ve SHS. Šef ope ra tiv ne ga odse ka pover je niš tva za narod no obram boin s tem povelj nik voj ske je postal pod mar šal Miho vil Miha lje vić. Pogla vit ni prob lem vojaš ke orga ni za -ci je je bila pri do bi tev moš tva za eno te. Pover je nik za obram bo Narod ne ga vijeća je takoj izdal odloko mo bi li za ci ji, ki pa je brez avto ri te te držav ne obla sti nale tel na le skro men odziv. Vsak od sestav nihdelov drža ve je dobil svo je ope ra tiv no vojaš ko poveljs tvo, vojaš ko okrož je. Hrvaš ko je zaob se glo I. okrož -je, področ je Slo ve ni je in spr va Istre je bilo v pri stoj no sti II. vojaš ke ga okrož ja, Bosna III., Her ce go vi naIV., V. vojaš ko okrož je pa naj bi bilo pomor sko (Pojić 2008). Toda poli tič na želja še ni pome ni la dejan -ske ga obli ko va nja voj ske, še manj kot eno vi te ga orga niz ma. Raz li ke med sestav ni mi deli drža ve sobile pre ve li ke, tudi na vojaš kem področ ju, ne le v po li tič nem smi slu. Para dok sal no je, da jih je dru ži laprav enot na pod la ga, pri pad nost dote da nji avstro-ogr ski voj ski, ki je omo go ča la vsaj podob no ravenvojaš ke ga zna nja in dok tri nar nih izho dišč, čeprav je res, da je ime la tudi avstro-ogr ska voj ska tri temeljnesestav ne dele. Tako ne pre se ne ča, da je bilo obli ko va nje voj ske bolj pre puš če no vsa ki od pokra jin skihpoli tič nih obla sti kot pa enot nim smer ni cam in ener gič ne mu poveljs tvu gene ral šta ba v Za gre bu. NaHrvaš kem je bilo na voljo veli ko vojaš kih povelj ni kov, ki so bili pri prav lje ni sode lo va ti pri pove lje va njuin orga ni zi ra nju voj ske, saj je do takrat Hrvaš ka kot edi na med pokra ji na mi Drža ve SHS ime la delo maavto nom no vojaš ko eno to Hrvat sko domo brans tvo. Manj pri prav lje no sti je bilo pri mo štvu, da se splohvklju či v voj sko. Hrvaš ka se je namreč že od jese ni leta 1917 sre če va la z mno žič nim pro ti voj nim pro -te stom voja kov, ki se je kazal v mno žič nem dezer ti ra nju iz voj ske, tako ime no va nim zele nim kadrom(Bje la jac 1988). Nas prot no je v Slo ve ni ji obču tek nacio nal ne ogro že no sti pri ve del do vrste samoi ni cia -tiv nih nasto pov rezerv nih ofi cir jev, ki so prev ze li oblast v po sa mez nih mestih in dejan sko zava ro va liizob li ko va nje poli tič nih orga nov nove drža ve. Ta obču tek je tako vodil tudi do več je odziv no sti voja kov,da so se vklju če va li v nove eno te, ki so bile sestav lje ne po tra di cio nal no ena kem oze melj skem nače -lu kot prejš nje avstrij ske. Tako so bili v se sta vu teh enot naj viš ji hrvaš ki povelj niš ki kader, slo ven ski ofi cir jiin tra di cio nal ne vojaš ke eno te, tako ime no va ni »slo ven ski pol ki«, ki so jih že 18. no vem bra izpo pol ni lis prvo mobi li za ci jo ozi ro ma vpo kli cem. II. vojaš ko okrož je se je v dru gi polo vi ci novem bra 1918 sko rajosa mos vo ji lo ozi ro ma je ime la nanj v vse več ji meri nepo sred ni vpliv slo ven ska Narod na vla da, ki jesklad no z dr žav no prav no ure di tvi jo od 19. no vem bra nepo sred no izvr še va la tudi vojaš ko oblast(Švajn cer 1990). V Bo sni in Her ce go vi ni je bilo obli ko va nje voj ske naj šib kej še; ni bilo toli ko ofi cir ske -ga kadra, ni bilo niti odziv no sti pre bi vals tva, ki je avstro-ogr sko oblast še ved no čuti lo kot novo pri si lo,poleg tega pa je bli ži na srb ske voj ske hro mi la napo re po usta nav lja nju last nih vojaš kih enot. Pomem -ben zavi ral ni dejav nik je bilo tudi dejs tvo, da lokal no voj ska ni bila potreb na, saj ni bilo nepo sred ne voj nenevar no sti. Rezul tat tega je bil, da je voj ska obsta ja la bolj na papir ju kot pa v vo ja šni cah. In podob novelja tudi za pomor sko vojaš ko silo, ki je doži ve la hud uda rec že na začet ku svo je ga obli ko va nja, koje antan ta zah te va la, da Drža va SHS izro či vse voj ne lad je, ki jih je dobi la v na sleds tvo od Avstro-Ogr -ske (Bje la jac 1988).

Ko se vpra ša mo, kolik šen je bil obseg voj ske novem bra 1918, osta ja jo zgo do vi nar ji v za dre gi. Virine dopuš ča jo, da bi ga natanč no opre de li li, a ven dar je mogo če iz del nih in ne povsem pri mer lji vih podat -kov pred vi de va ti, da je voj ska ime la manj kot 20.000 vo ja kov, raz po re je nih v 15 pe hot nih, konje niš kih

84

in arti le rij skih pol kih, kar kaže, da je šlo za šib ke eno te, pove či ni za jedra naj bolj nacio nal no zaved nihvoja kov. V Slo ve ni ji, kjer so pol ke vzpo sta vi li z mo bi li za ci jo, je vsak od šti rih pehot nih pol kov štel odokrog 1000 do naj več 1200 vo ja kov. Kar polo vi co čast ni kov in voja kov, torej okrog 12.400, je bilo pravv eno tah II. vojaš ke ga okrož ja, torej v Slo ve ni ji (Pe rov šek 1998; Biz jak 2001).

9.3 BOJI ZA SEVER NO MEJO V LE TIH 1918–1919

Mno go ostrej še kot na zahod ni meji pro ti Ita li ji so bile raz me re na Šta jer skem in Koroš kem. Po raz -su lu avstro-ogr ske voj ske na tem območ ju sploh ni bilo raz me ji tve ne črte. Rav no zara di tega je Narod novijeće na proš njo Narod ne vla de v Ljub lja ni antant nim silam pred la ga lo (ra zum lji vo je, da je bila Ita li jaizv ze ta iz teh pred lo gov), da zase de jo črto Šmo hor–Be ljak–Ce lo vec–Šen tvid ob Gli ni –Ve li ko vec–Šen -tan draž v La bot ski doli ni–Dra vo grad–Ra dlje ob Dra vi–Špi lje–Rad go na–Mo no šter, kar se seve da nizgo di lo (Mi kuž 1965).

V tem obdob ju je nemš ki občin ski odbor v Ma ri bo ru raz gla sil mesto z oko li co za sestav ni del nem -š ko-av strij ske drža ve. Ta vozel je pre se kal šele Rudolf Mai ster, ki ga je Narod ni svet za Šta jer sko3. no vem bra 1918 ime no val za gene ra la (pred tem je imel čin major ja). Hkra ti je bil ime no van tudi zapovelj ni ka mesta in vse slo ven ske Šta jer ske. Veli ka sre ča za Slo ven ce je bila, da je bil v Ma ri bo ru v tehusod nih dne vih major/ge ne ral Mai ster. Ta je 1. no vem bra 1918 z vso odloč nost jo in pogu mom avstrij -skim čast ni kom dopo ve dal, da prev ze ma vojaš ko poveljs tvo nad mestom in vso spod njo Šta jer sko, kida je v ju go slo van skem območ ju. Hkra ti jih je sez na nil, da bo vsak upor kaz no van in obrav na van predvojaš kim sodiš čem (Hart man 1998).

Na rod ni svet za Šta jer sko je te nje go ve izja ve pod prl in spre jel nje gov pred log, da ga ime nu je za gene -ra la. Gene ral Mai ster je delo val v na job čut lji vej šem pre de lu Slo ve ni je, saj so si pred vsem mari bor skimeš ča ni (Nem ci in ponem če ni Slo ven ci) obup no pri za de va li, da bi Mari bor s Po drav jem pri pa del Avstri -ji. Za to se je tru dil pred vsem nemš ki občin ski odbor. Dejs tva nam kaže jo, da so bili načr ti avstrij skih Nem cevše več ji, zato je gene ra lu Mai stru tre ba priz na ti, da je znal ukre pa ti pra vo ča sno in pra vil no (Pe nič 1988).

Na začet ku novem bra 1918 je gene ral Mai ster raz po la gal s so raz mer no majh no voj sko, čeprav jebil postav ljen za povelj ni ka vojaš kih enot na vsem slo ven skem Šta jer skem. Vse več obo ro žen cev pase je pri ja vi lo v Schutz we hr, ki naj bi varo val veli ko nemš ke inte re se v Ma ri bo ru. V tak šnih raz me rahse je nape tost med Mai stro vi mi bor ci in Schutz we hrom stop nje va la. Da bi gene ral Mai ster obvla dal polo -žaj na Šta jer skem, je sam, brez ved no sti Narod ne vla de v Ljub lja ni, odlo čil, da se mora jo mobi li zi ra tidolo če ni let ni ki, saj je bila nas prot na stran vojaš ko moč nej ša (Po toč nik 2008).

V tem času se je nad po roč nik Mal gaj odlo čil, da bo šel iz Celja v Me žiš ko doli no in začel osvo ba -ja ti Koroš ko (Ude 1977).

Ge ne ra lu Mai stru se je jav lja lo vse več slo ven skih voja kov, pro sto volj cev. Med nji mi je bilo pre cejtudi pri mor skih Slo ven cev. Ti so obli ko va li Tržaš ki bata ljon, ki ga zara di šte vilč ne ga sta nja voja kov obča -sno ime nu je mo tudi polk (Grad nik 1981). Na novo so se obli ko va li Mari bor ski, Celj ski in Ljub ljan skipeš polk kakor tudi Ljub ljan ski gor ski strel ski polk. Te in še preo sta le eno te, zve ste gene ra lu Mai stru,so 23. no vem bra 1918 razo ro ži le mari bor ski Schutz we hr. Tega dne je Mal gaj iz Mežiš ke doli ne kre nilpro ti Veli kov cu, seve da v do go vo ru z ge ne ra lom Mai strom. Že 1. de cem bra 1918 je odbil prvi nemš kinapad na Veli ko vec (Se ru čar 1950).

Ob tem ne sme mo poza bi ti, da so prve vojaš ke akci je na sever ni meji pote ka le v ok vi ru Drža veSHS, ki je bila raz de lje na na več vojaš kih okro žij. Slo ve ni ja je spa da la pod 2. voj no okrož je s se de žemv Ljub lja ni. To okrož je s svo jim šta bom pa v teh usod nih dne vih ni nare di lo tiste ga, kar bi od tak šne gavojaš ke ga orga na pri ča ko va li, odloč ne ga boja pred vsem za mejo. Dru go voj no okrož je je bilo odprav -lje no šele na začet ku leta 1919, ko je bila že usta nov lje na Kra lje vi na SHS (Švajn cer 1990).

Ljub ljan ska Narod na vla da se je za Mai stro ve nas ve te in pote ze pre ma lo zme ni la. »Pri voš či la« sije celo to nev šeč nost, da je na Koroš kem for mi ra la vojaš ko eno to, sestav lje no iz biv ših srb skih voj nihujet ni kov. Avstrij ci so to eno to pod vods tvom in poveljs tvom srb ske ga kape ta na Milo va na Milo sav ljevića

85

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

decem bra 1918 pri Grab štaj nu razo ro ži li in jo posla li nazaj v Kra lje vi no SHS. Prav afe ra pri Grab štaj -nu je bila uvod v av strij sko ofen zi vo pro ti slo ven skim zased be nim četam na Koroš kem in pro ti leve mukri lu zased be ne črte šta jer ske ga obmej ne ga poveljs tva (Ude 1977). To se je zgo di lo dva ted na po nastan -ku Kra lje vi ne SHS. V tem pri me ru bi mora li ime ti odlo čil nej šo vlo go vojaš ki in poli tič ni pred stav ni kiv Beo gra du kakor pa neav to ri ta tiv na Narod na vla da v Ljub lja ni z ne de jav nim šta bom 2. voj ne ga okrož -ja. V neod loč no sti Narod ne vla de v Ljub lja ni očit no tiči raz log, da je gene ral Mai ster sam skle nil pogod boo de mar ka cij ski črti na Šta jer skem in Koroš kem s pol kov ni kom Rudol fom Pass yem, pred stav ni komavstrij skih civil nih in vojaš kih obla sti iz Grad ca. Dolo či la sta, kje naj pote ka raz me ji tve na črta med avstrij -ski mi in slo ven ski mi eno ta mi. Rav no zara di pote ka te meje od Rad go ne prek Šen tvi da ob Gli ni, Krn ske gagra du, Belja ka in Šmo hor ja je nasta lo v šta jer ski in koroš ki Dežel ni vla di in celo v Na rod ni vla di v Ljub -lja ni veli ko neza do voljs tvo. Vsi so bili mne nja, da je pogod ba med gene ra lom Mai strom in pol kov ni komPass yem brez pred met na (Sienč nik 1987).

Za sta vi mo si lah ko vpra ša nje, zakaj Narod na vla da v Ljub lja ni tega spo ra zu ma ni izko ri sti la in z vse -mi raz po lož lji vi mi sreds tvi raz me sti la svo je eno te na toč ke, ki so bile dolo če ne v tem spo ra zu mu. Loj zeUde je v svo jem obšir nem delu med dru gim zapi sal, da »…na­ši­vla­di­ne­bi­sme­lo­biti­mar,­kako­si­jeta­spo­ra­zum­raz­la­ga­la­nas­prot­na­stran…« (Ude 1977, 88). V prid temu nava ja celo določ be iz med -na rod ne ga pra va.

Ko roš ki in šta jer ski oblast ni ki so se kma lu po raz pa du habs burš ke monar hi je zaved li, da jim gro zinevar nost od tistih, ki so jih še vče raj gle da li zviš ka. Od vse ga začet ka so bili namreč na Koroš kempoleg regu lar ne avstrij ske voj ske Volks we hr orga ni zi ra ni tudi nere gu lar ni vojaš ki oddel ki Bur ger we hrin Alarm kom pa nien. Apri la 1919 so se ti vojaš ki oddel ki prei me no va li v Heim we hr. Naša stran pa jevodi la svo jo voj sko s po moč jo 2. voj ne ga okrož ja, ki sta mu pove lje va la Hrva ta pod mar šal Ištva no vićin pod pol kov nik Milan Ulmansky, ki je bil načel nik šta ba.

Sre di novem bra 1918 so iz pro sto volj cev nasta li nasled nji peš pol ki:• Ljub ljan ski peš polk (iz nek da nje ga 17. peš pol ka, 7. in 20. lov ske ga bata ljo na),• Slo ven ski pla nin ski polk (iz 2. gor ske ga strel ske ga pol ka),• Tržaš ki peš polk (iz nek da nje ga 97. peš pol ka ter 5. strel ske ga pol ka),• Mari bor ski peš polk (iz nek da nje ga 47. peš pol ka in 26. strel ske ga peš pol ka) ter• Celj ski peš polk (iz nek da nje ga 87. peš pol ka) (An drej ka 1928).

Vzhod no ko roš ki sek tor sta spr va obvla do va la nad po roč nik Fra njo Mal gaj in gene ral Rudolf Mai -ster. Preo sta li del Koroš ke pa je po nalo gu Narod ne vla de v Ljub lja ni dobil v nad zor stot nik Alfred Lavrič,ki je v ju tra njih urah 19. no vem bra 1918 z 58 vo ja ki in 7 čast ni ki zase del Borov lje. Za zaslu ge pri osvoba -ja nju Koroš ke je napre do val v ma jor ja (Se ru čar 1950). To deja nje je ime lo dolo če no posle di co: slo ven skavoj ska je obvla do va la ozem lje juž no od Dra ve pa tudi Veli ko vec, ki ga je Mal gaj zase del 30. no vem -bra 1918. Zna no je, da so do januar ja 1919 Nem ci kot mejo med Nemš ko Avstri jo in Jugo sla vi jo priz na va lireko Dra vo. Zača sna demar ka cij ska črta po Dra vi, ki sta jo dolo či la Lavrič in koroš ki vojaš ki povelj nik,pod pol kov nik Lud wig Hülgerth, je bila zapi sa na v po seb ni izja vi ozi ro ma v tako ime no va ni pro vi zo ričnikon ven ci ji. Ta doku ment je nastal na pod la gi odloč ne ga vojaš ke ga delo va nja major ja Lavri ča (Sienč -nik 1987). Uso da te pogod be pa je posta la vpraš lji va, ko so slo ven ske čete v Pod ju ni preš le na sever nibreg Dra ve, srb ski odde lek pa je 14. de cem bra 1914 pro drl do Grab štaj na (Sej ni zapi sni ki 1998, 191).

Iz zgo raj napi sa ne ga lah ko ugo to vi mo, da so ime li pobu do v svo jih rokah pred vsem gene ral Maister,major Lavrič in nad po roč nik Mal gaj. Vsi tri je so se z nas prot no stra njo zna li dogo vo ri ti o raz nih demar ka -cij skih črtah. Ljub ljan skim obla stem je teh spo sob no sti manj ka lo prav v tre nut kih, ko bi bile naj bolj potreb ne.

Do pre lo ma je priš lo 14. de cem bra 1918, ko so Avstrij ci razo ro ži li biv še srb ske voj ne ujet ni ke priGrab štaj nu. Po tem dogod ku je pogum koroš kih nemš kih voja kov in nji ho ve ga vods tva nevar no zrastel(Grad nik 1981). Narod na vla da v Ljub lja ni je doje la, da se stop nju je jo zaple ti, zato se je odlo či la za mobi -li za ci jo. Koroš ko območ je je raz de li la na dva sek tor ja:• obmej no poveljs tvo za vzhod no Koroš ko pod poveljs tvom major ja Žer ja va in• zahod no koroš ko obmej no poveljs tvo pod poveljs tvom in vods tvom major ja Lavri ča (Ude 1977).

86

Ob moč je od Dra vo gra da do Rad go ne je nad zo ro va lo šta jer sko obmej no poveljs tvo, ki ga je vodilgene ral Mai ster. Kma lu za tem ni bilo v ob mej nem poveljs tvu za vzhod no Koroš ko na šir šem območ -ju Veli kov ca nad po roč ni ka Mal ga ja, ker je bil z uka zom »pre meš čen«, zato je posta la vpraš lji va obram basever ne meje, saj ljub ljan ska vla da svo ji ma naj bolj ši ma čast ni ko ma ni zau pa la. Slu ti mo lah ko, da seje Narod na vla da v Ljub lja ni bala tako moči gene ra la Rudol fa Mai stra kot nad po roč ni ka Mal ga ja. Mai -ster, Lavrič in Mal gaj so več krat opo zar ja li, da je tre ba pro di ra ti pro ti Celov cu in Belja ku, ven dar sov Ljub lja ni nji ho ve zah te ve nale te le na glu ha uše sa. Zato ni pre se net lji vo, da je vse bolj naraš ča la samo -za vest nemš kih povelj stev in enot, zato so pri pad ni ki Volks we hra zače li pro di ra ti pro ti zahod ne mu deluKoroš ke, natanč ne je pro ti Rože ku, Šent ja ko bu v Ro žu in Podrož ci. Nem ci so 7. ja nuar ja 1919 pro di -ra li tudi pro ti Borov ljam. Pri hum perš kih mosto vih pri Borov ljah je bil major Lavrič tež ko ranjen, nje govpri boč nik Pavel Sir nik pa ubit. To je bila tež ka izgu ba za slo ven sko voj sko, saj major Lavrič ni bil samoranjen, ampak tudi zajet. Ver jet no je ta dogo dek vpli val tudi na boje za Borov lje, zato je avstrij skim Nem -cem mesto uspe lo zav ze ti (Ude 1977).

Po zav zet ju Boro velj sta bila v os pred ju pozor no sti koroš ke ga dežel ne ga poveljs tva tako Podrož -ca kot kara vanš ki pre dor. Po zav zet ju Šent pa vla 27. de cem bra 1918 je boj na mora la slo ven skih četvse bolj upa da la, nas prot ni ko va pa naraš ča la. Koroš ke nemš ke čete so se zače le pri prav lja ti, da bi zav -ze le pomemb no veli kovš ko mostiš če (Sienč nik 1987).

V vse te spo pa de in zaple te se srb ska voj ska ozi ro ma voj ska kra lje vi ne SHS ni vme ša va la. Vojaš -ko oblast je v svo je roke vse bolj prev ze mal gene ral Krsta Smi lja nić, saj je, sicer skri to, začel pose ga tiv do god ke na Koroš kem (Švajn cer 1990), kar pa je bil bolj poli ti čen kot vojaš ki poseg.

Ve li kovš ko mostiš če sta koroš ka dežel na vla da in vojaš ko poveljs tvo čuti la kot čeda lje bolj mote -če, za slo ven sko vla do in vojaš ko poveljs tvo pa je pome ni lo izho diš če za pohod pro ti Celov cu. Koroš kiNem ci so iska li povod ali vzrok, da bi zased li slo ven sko Koroš ko s Ce lov cem vred, saj so pri ha ja le infor -ma ci je, da Koroš ka zara di geo graf ske in gos po dar ske nede lji vo sti pri pa da Nemš ki Avstri ji. Te infor ma ci jeso nasta le na pod la gi nekak šnih stro kov nih mnenj, ki so jih na Koroš kem opra vi li pred vsem ame riš kivojaš ki izve den ci (Sienč nik 1987).

Do zača sne ga pre mir ja, ki sta ga koroš ka dežel na in slo ven ska narod na vla da skle ni li 13. ja nuar -ja 1919, so eno te na obeh stra neh obmi ro va le na črti Koren sko sed lo–se ver na vra ta Kara vanš ke gapre do ra–Suhi vrh–Ka ra van ke–Lju belj–Sele–Šmar je ta–Apa če–Ga li ci ja–ve li kovš ko mostiš če–Or li ča vasin dalje po Dra vi. Pri tem je osta lo vse do 29. apri la 1919 (Ude 1977).

Pred slo ven sko ofen zi vo na Koroš kem so v Ljub lja ni kot ene ga izmed povelj stev v Kra lje vi ni SHSfor mi ra li poveljs tvo Drav ske divi zij ske obla sti. Ta nova vojaš ka oblast je nado me sti la nek da nje 2. vo -jaš ko okrož je, nasta lo še v Dr ža vi SHS, ki ni več obsta ja la (Lah 1988, 327–328).

9.4 APRIL SKA OFEN ZI VA LETA 1919

Ofen zi va slo ven skih enot, ki se je zače la 29. apri la 1919, je bila zelo sla bo pri prav lje na, še slab šepa vode na. Poveljs tva slo ven skih enot, pra vi lo ma veli ko sti šti rih bata ljo nov, so takoj po odho du z ve -li kovš ke ga mostiš ča izgub lja la med se boj ne sti ke, saj so eno te v raz ne sme ri pro di ra le pre več vsak se bi.To se je doga ja lo že prvi dan ofen zi ve. Kljub začet nim uspe hom so kma lu izgu bi le pobu do in zaš le celov tak tič no podre jen polo žaj. Eno te s tega mostiš ča so se vse bolj odda lje va le med seboj ter osta ja lebrez med se boj ne ga sode lo va nja in pove za ve. Tudi rezer ve iz zaled ja ni bilo. Nič bolj še se ni godi loeno tam, raz po re je nim juž no od Dra ve. Eno te niso mogle skle ni ti moč ne fron te, saj je bilo na fron ti pre -ma lo vojaš ke sile. V ča su ofen zi ve je bilo na Koroš kem le devet in pol bata ljo nov peho te ter 40 to pov(Švajn cer 1990, 164).

Ko oce nju je mo polo žaj slo ven skih enot v april ski ofen zi vi leta 1919, lah ko hitro ugo to vi mo, da slo -ven ska poveljs tva niso ime la dovolj rezerv na celot nem boje va liš ču, zato tudi ni bilo mogo če zapre tinasta ja jo čih odpr tin med eno ta mi, ki so izgub lja le smer, pobu do, kumu la tiv nost udar nost in celo moti -vi ra nost. Eno te dejan sko niso več poz na le front ne črte in svo jih sme ri pro di ra nja (Ude 1977).

87

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Av strij ci so ta zme de ni in izgub lje ni polo žaj slo ven skih enot kma lu opa zi li in se pri pra vi li na pro tiakcijoozi ro ma pro ti na pad. Že 2. maja 1919 so usme ri li kon cen tri čen napad na veli kovš ko mostiš če. Slo venskebra nil ce so pri si li li, da so se zače li umi ka ti čez Dra vo. Zara di nasta le zme de so Avstrij ci dva dni poz -ne je zače li pro di ra ti z bo ro velj ske stra ni juž no od Dra ve, tako da so pro dr li v za led je vzhod ne ga delafron te. Moč ne avstrij ske eno te so ob pod po ri pol vo jaš kih enot doma či nov pro di ra le po Labot ski doli niin na jug pro ti Dra vo gra du (Is to ri ja Drav ske divi zij ske obla sti 1918–1920, 61–62). Gene ral Mai ster innad po roč nik Mal gaj, ki je bil s svo ji mi voja ki na bojiš ču, sta avstrij ske eno te zadr že va la do 6. maja, ko jenad po roč nik Mal gaj padel. Nje go va smrt je še ved no zavi ta v skriv nost, saj o njej obsta ja več raz ličic.Po eni od njih naj bi mu eks plo di ra la ena od roč nih gra nat, ki jo je nosil okrog pasu, ko se je na svo jiposto jan ki okrog 14. ure pla zil sko zi vejev je goz da (Kranjc in Štampfl 2009).

Ope ra ci ja slo ven ske voj ske je takoj doži ve la popoln neus peh, posle di ca tega je bila izgu ba slo venskeKoroš ke, razen Dra vo gra da in Slo venj Grad ca. Vzro ki za poraz so bili na stra ni tistih, ki so to ope ra ci -jo vodi li, in tistih, ki so ji pove lje va li. Povsem jasno je, da se je pre ma lo upo šte va lo tak tič na pra vi la, samoorga ni za ci jo voj ske, njen raz po red, pri pra ve na spo pa de in podob no (Pre pe luh 1938).

Os ta ja vpra ša nje, zakaj slo ven ske sile niso bile dovolj izpo pol nje ne in zakaj se ni opra vi lo učin ko -vi to gru pi ra nje ali zbi ra nje sil. Zna no je, da je obsta ja la le mini mal na rezer va, ki že prve ga dne spo pa dovni zadoš ča la potre bam. Poleg tega mora mo ome ni ti sla bo mora lo slo ven skih voja kov, ki zago to vo nibila na rav ni tak šne vojaš ke aktiv no sti. V ča su napa da ni bilo med se boj ne koor di na ci je, sin hro ni za cije,povez lji vo sti ozi ro ma tak tič ne ga sti ka. Povsem nei zra zi to vlo go je ime lo težiš če, veli kovš ko mostiš če,od koder so zače li izva ja ti ope ra ci jo. Ofen zi va se je zače la brez ognje ne pod po re. Bata ljo ni z ve li kovš -ke ga mostiš ča so bili tako neus kla je ni, da so zače li z ne kak šnim diver gent nim napa dom, kar je eno tampre pre če va lo in jih ovi ra lo, da bi pre bi le tak tič no glo bi no nas prot ni ka. Ker je »na pre do va nje« pote ka -lo po nepri mer nih sme reh, začet nih uspe hov ni bilo mogo če izko ri sti ti. Neka te re eno te so sicer dose gleope ra tiv no glo bi no, ven dar jih dru ge eno te niso pod pr le, zato niso mogle izko ri sti ti svo jih uspe hov (Se -ru čar 1950).

Pri obrav na vi april ske ofen zi ve 1919 je tre ba pou da ri ti, da so bile neka te re boj ne akci je pomanj -klji vo izve de ne, brez trd ne obveš če val ne in zaš čit ne služ be. Skrat ka, načr to val ci ofen zi ve so povsemzane ma ri li eno od sed mih temelj nih boj nih funk cij (1. ma ne ver, 2. og nje na pod po ra, 3. ob veš če val nazago to vi tev, 4. pre mič nost, ovi ra nje in pre ži vet je, 5. zrač na obram ba, 6. za go tav lja nje delo va nja in 7. po -ve lje va nje), in sicer obveš če val no zago to vi tev, pa tudi obveš če val no pri pra vo bojiš ča (Fur lan 2006).Šib ke slo ven ske eno te so bile raz tre se ne po prib liž no 100 ki lo me trov dol gi koroš ki fron ti in sko raj vseso bile pri si lje ne delo va ti brez med se boj ne pove za ve in sode lo va nja. O vsem tem pro sto volj ci niso vede lipopol no ma nič. Zato so bili zelo neza do volj ni, ko so izve de li, da je ljub ljan ska vla da gene ra lu Mai struodvze la poveljs tvo nad vojaš ki mi akci ja mi na Koroš kem.

Slo ven ske eno te so doži ve le ene ga naj huj ših pora zov, bile so raz bi te in potis nje ne iz Koroš ke (Pre -pe luh 1938).

Kdor je uka zal to ofen zi vo, ni preu čil nobe ne ga ele men ta, ver jet no se je še naj manj vede lo o po -lo ža ju pri sovraž ni ku, kjer so bili vode nje in pove lje va nje, izpo pol ni tev, oskr ba, načr to va nje in mora lana viš ji rav ni kot na slo ven ski stra ni.

Av strij ske eno te so bile tak tič no dejav nej še. Ver jet no so ime le dovolj rezerv in tak tič ni cilji so se jimpoka za li takoj, ko so zače le s pro tiu da rom. Ker so izko ri sti le vse sla bo sti slo ven skih enot, še naj boljpa nji hov neor ga ni zi ran umik, jim je bila pot do Slo venj Grad ca povsem odpr ta.

9.5 DRU GA OFEN ZI VA – 28. MAJ 1919

Po neus pe šni april ski ofen zi vi 1919 je poveljs tvo jugo slo van ske Drav ske divi zij ske obla sti mobi li -zi ra lo nekaj let ni kov, v Slo ve ni jo pa so pris pe li tri je srb ski pol ki, konje ni ca in top niš tvo. Slo ven sko-srb skeozi ro ma jugo slo van ske eno te, ki so bile veči no ma sestav lje ne iz slo ven skih enot, so se pre for mi ra le,pre gru pi ra le in izpo pol ni le. Nji ho va raz po re di tev je omo go ča la širok in isto ča sen nastop v vseh smereh.

88

Nasto pi le so eno te, ki so jih orga ni zi ra li v La bot ski, Koroš ki, Jezer ski, Lju belj ski in Jese niš ki odred(Se ru čar 1950).

Vse te eno te so bile podre je ne in pod poveljs tvom ter vods tvom povelj ni ka Drav ske divi zij ske obla -sti gene ra la Krste Smi lja nića. Drav ska divi zij ska oblast je 1. fe bruar ja 1919 nado me sti la 2. voj no okrož je,ki je v svo ji coni odgo vor no sti pokri va lo celot no slo ven sko ozem lje v nek da nji Drža vi SHS (Lah1988,327–328).

V teh eno tah so bili slo ven ski pol ki z ba ta ljo ni kot za časa pone sre če ne ofen zi ve 29. apri la 1919.Močan napad, udar, ogenj in sile, ki so bile gru pi ra ne tako, da so dose ga le pre moč nad sovraž ni ko vi -mi sila mi, so bile glav ne zna čil no sti te ofen zi ve. Še pose bej so okre pi li desno kri lo, ki sta ga pokri va laLabot ski in Koroš ki odred, ter odred v cen tru, ki ga je pokri val Jezer ski odred (Grad nik 1981). V tej dru -gi ofen zi vi je imel pomemb no vlo go gene ral Mai ster, saj je pove lje val Labot ske mu odre du, ki je bilraz po re jen na izpo stav lje no kri lo in je imel poleg Koroš ke ga odre da izjem no pomemb no vlo go pri uspe -hu ofen zi ve. Tre ba je pou da ri ti, da so dru gim odre dom pove lje va li srb ski čast ni ki (Se ru čar 1950).

Med dru go ofen zi vo je bila na jugo slo van ski stra ni izra že na stal na aktiv nost, ofen ziv nost in nepre -ki nje nost boj nih delo vanj. Sami so izbi ra li težiš če in cilje. Avstrij ske eno te so bile na celot nem ope ra tiv nemobmoč ju dobe sed no para li zi ra ne, tako da so bili dose že ni ope ra tiv no-tak tič ni in tudi stra teš ki cilji. Pri -pra ve na to ope ra ci jo so bile popol no ma dru gač ne, saj so bile eno te pra vo ča sno izpo pol nje ne in sesta vireor ga ni zi ra ni v pet odre dov. Jasno so bili dolo če ni težiš če ope ra ci je, toč ke osre do to ča nja ter odlo či -tve, opre de lje no je bilo enot no vode nje in pove lje va nje. Sled nje je zago tav lja lo, da bo ope ra ci ja pote ka lauspe šno. Pred to ofen zi vo so bile oprav lje ne tudi moral no po li tič ne pri pra ve. Kar zade va ognje no pod -po ro, je bila ta pri prav lje na, orga ni zi ra na in izva ja na tako, kot mora biti za izved bo ofen ziv ne ope ra ci je.Ta ognje na pod po ra je lah ko ves čas ofen zi ve ovi ra la gru pi ra nja avstrij skih enot. Težiš če ope ra ci je jebilo zelo izra zi to, saj je bilo okrep lje no pred vsem desno kri lo. Pri ana li zi dru ge ope ra ci je ali ofen zi vene naj de mo več diver gent nih pro di ranj, ker so si jugo slo van ski povelj ni ki pri za de va li za skon cen tri ranoudar no moč svo jih enot. Samo napre do va nje je pote ka lo po načr tih in je bilo uskla je no ter med se boj -no koor di ni ra no. Težiš če ope ra cij je bilo tam, kjer so bile avstrij ske eno te nes po sob ne zadr že va ti pri tiskjugo slo van skih enot. Zgo di lo se je celo, da so se znaš le v kleš čah jugo slo van skih enot, ki so pro di ra -le pro ti Celov cu. Vanj so z vzhod a prvi vko ra ka li voja ki Slo ven ske ga pla nin ske ga pol ka 6. ju ni ja 1919,z juž ne stra ni pa so v me sto priš li srb ski oddel ki. 7. ju ni ja se je pol kov ni štab nasta nil v Gor njih Trušnjahin I. bata ljon v Djek šah s šta bom v Ma lem Šen tvi du (Zu pan čič 2002). V tej ofen ziv ni ope ra ci ji so jugo -slo van ske eno te poka za le, kako se obne se pre na ša nje težiš ča v ča su boj ne ga delo va nja in kako jetre ba gru pi ra ti svo je sile, da se dose že jo ope ra tiv ni ter nazad nje tudi stra teš ki rezul ta ti in cilji. Vse paje teme lji lo na dobro izbra nih tak tič nih postop kih, potreb nih mane vrih in pra vo ča snih uda rih ozi ro manapa dih na dolo če nih sek tor jih. Kljub vojaš kim uspe hom v tej ofen zi vi je 4. ju ni ja 1919 na pariš ki mirovnikon fe ren ci svet šti rih skle nil, ver jet no tudi pod vti som ofen zi ve jugo slo van skih čet, da se plebis cit no ozem -lje raz de li v 2 coni, A in B. S tem so bili vojaš ki pre mi ki na Koroš kem do ple bis ci ta kon ča ni (Ude 1977).

9.6 PO KON cU VOJ NE

Dr ža va Slo ven cev, Hrva tov in Srbov se je že 1. de cem bra 1918 s Kra lje vi no Srbi jo zdru ži la v Kra -lje vi no Srbov, Hrva tov in Slo ven cev. To je zah te va lo tudi zdru že va nje obo ro že nih sil obeh držav v enot novoj sko. V vo jaš kem pogle du so držav no ozem lje raz de li li na 6 ar mad nih in 16 di vi zij skih obla sti ali obmo -čij. Ta deli tev je bila v ve lja vi v voj ni in miru. Divi zij ske obla sti ali območ ja so deli li na vojaš ka okrož jain ta na vojaš ke sre ze. Za Slo ven ce je obli ko va nje nove obo ro že ne sile pome ni lo šte vil ne spre mem -be gle de na sistem, ki so ga poz na li v Av stro-Ogr ski in nato v Dr ža vi SHS. Za nas je še pose bej zani mi vaDrav ska divi zij ska oblast, ki je bila eno od vojaš kih obmo čij v Ju go sla vi ji med sve tov ni ma voj na ma inje zaje ma la celot no slo ven sko ozem lje pod Kra lje vi no SHS ozi ro ma poz nej šo Jugo sla vi jo. Osno va li sojo 1. fe bruar ja 1919 in iste ga dne je v Ljub lja ni zače lo delo va ti nje no poveljs tvo. Slo ven ska jav nost ješele 2. fe bruar ja 1919 izve de la, da je kralj ukaz o nje ni usta no vi tvi izdal že 22. de cem bra 1918. Sporočeno

89

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

je bilo, da je kralj za povelj ni ka ime no val gene ra la Krsto Smi lja nića in da je ta s 1. fe bruar jem prev zelpoveljs tvo nad vse mi poveljs tvi, četa mi in zavo di na ozem lju divi zi je, s čimer je pre ne ha lo delo va ti povelj -s tvo 2. voj ne ga okrož ja. Spo ro či lo ni niti z eno bese do poja sni lo, kaj bo usta no vi tev nove divi zij ske obla stipome ni la za slo ven sko voj sko. Poveljs tva voj nih okro žij so bila v Ljub lja ni, Celju in Mari bo ru, ope ra tiv -ne eno te pa so bile še v Rib ni ci in Škof ji Loki. V nje ni sesta vi so bili poveljs tvo 7. ar ma de, Tri glav skadivi zi ja, Drav ska divi zi ja in Tri glav ski pla nin ski odred.

Slo ven ski pla nin ski polk je juni ja 1919 izgu bil slo ven sko ime in postal 47. pe ša dij ski puk (pe hot nipolk), a še s slo ven skim vods tvom in jezi kom. 1. no vem bra 1919 so ga prei me no va li v 40. pe ša dij skipuk (pe hot ni polk), popol no ma raz slo ve njen pa je bil ob demo bi li za ci ji maja 1920 (Zu pan čič 2002).

90

10 VO JAš KA KARIE RARu dolf Bad ju ra, ki je v voj ski ves čas delo val nepo klic no, je svo jo vojaš ko karie ro začel v Ljub lja -

ni, na eno let ni čast niš ki šoli (pro sto volj ska šola) 27. (Graš ke ga) pehot ne ga pol ka avstro-ogr ske voj skev le tih 1904 in 1905.

Med prvo sve tov no voj no je Bad ju ra kot pehot ni poroč nik in nad po roč nik 27. pe hot ne ga pol kaleta 1917 kon čal dvo me seč ni alpin ski tečaj na Wies bach hor nu (Mo ser bo den) in bil uspe šen »smu čar -ski koman dant«. V ob dob ju delo va nja v av stro-ogr ski voj ski je bil za svo je vojaš ke uspe he odli ko vans Kar lo vim čet nim križ cem. Tega so pode lje va li tistim voja kom avstro-ogr ske voj ske, ki so bili na bojiš -ču in so v bo jih sode lo va li vsaj 12 ted nov. Poleg Kar lo ve ga čet ne ga križ ca je pre jel tudi odli ko va njeSig num Lau dis, ki se je čast ni kom pode lje va lo tako za zaslu ge v miru kot v voj ni (Mi litär-Sche ma ti smusdes … 1918, 235 in 535). V vo jaš ki evi den ci so poda ne tudi oce ne nje go vih oseb nost nih last no sti v časupove lje va nja alp ski četi. Ozna čen je bil kot zdrav, spo so ben vojak, dober alpi nist, do sta rej ših pozoren,do mlaj ši strog ter pra vi čen in dis ci pli ni ran. Tudi v spo mi nih bor cev za sever no mejo je Bad ju ra izpo -stav ljen kot dober hri bo la zec, znan pla ni nec, pla nin ski pisa telj in narod no zave den slo ven ski čast nik(do da tek h kva li fi ka cij ski poli 1919; Jen ko 1919).

10.1 PRE VRAT NI DNE VI V LJUB LJA NI LETA 1918

Slo ven sko vojaš tvo je odlo čil no vlo go odi gra lo pri prev ze mu obla sti v Ljub lja ni. V me stu je bilo že 28. in29. ok to bra 1918 več nemi rov, saj se je na želez niš ki posta ji upr lo 1000 češ kih voja kov, ki niso hote linada lje va ti poti na fron to (Švajn cer 1990, 17–23). Pri se ga poroč ni ka dr. Mihaj la Rosto har ja Jugo sla -vi ji na mani fe sta ci ji 29. ok to bra 1918 pred dežel nim dvor cem še ni pome ni la, da je bila prev ze ta držav naoblast. Slo ven ski poli ti ki so se namreč bali reak ci je vojaš kih enot ozi ro ma v Ljub lja ni nasta nje ne gamadžar ske ga bata ljo na 19. pe hot ne ga pol ka, saj je v me stu takoj po prev ze mu obla sti moč no pri manj -ko va lo obo ro že ne avto ri te te, na kate ro bi se Narod na vla da lah ko opr la (Biz jak 2003, 42).

Pri nastan ku Drža ve Slo ven cev, Hrva tov in Srbov je aktiv no sode lo val tudi Bad ju ra. Dan pred praz -nič nim 29. ok to brom 1918 so se neka te ri rezerv ni čast ni ki sesta li na taj ni seji v ho te lu Union v Ljub lja ni,kjer so raz glab lja li o pri mer no sti ude lež be uni for mi ran cev na splo šnih narod nih mani fe sta ci jah. Veči -na nav zo čih je bila pro ti tak šni ude lež bi. Kljub temu so skle ni li, da se nasled nji dan slo ven ski čast ni kizbe re jo in uvr sti jo v spre vod. Ob 8. uri zju traj sta se pred pošto dobi la čast ni ka Rudolf Bad ju ra in FrancPavlič, poz ne je pa se jih je nabra lo še nekaj in vsi so sode lo va li v spre vo du s tre mi četve ro sto pi. Mno -go čast ni kov se je poz ne je pri dru ži lo spre vo du v ci vi lu. Ti so pri Bavar skem dvo ru, kjer je bilo poveljs tvomesta, v spre vod poteg ni li še dru ge čast ni ke, tako da se je na kon cu for mi ra lo od 30 do 60 če tve ro -sto pov, med kate ri mi so bili veči no ma Slo ven ci in dru gi Slo va ni. Kora ka li so mimo vojaš ke ga poveljs tva,kjer so bile postav lje ne stra že (Ko če var 1938, 3). Spo min na ta dogo dek je Bad ju ra opi sal v Slo ven -cu: »Ko­smo­šli­mimo­kolod­vo­ra­in­mani­fe­sti­ra­li­za­Jugo­sla­vi­jo,­so­nas­tam­mrko­gle­da­li­madžar­ski­voja­kiv­je­kle­nih­čela­dah.­Dru­gi­dan­smo­takoj­ob­8.00­zju­traj­dobi­li­pozi­ve­od­vojaš­ke­ga­poveljs­tva,­naj­sejavi­mo­na­raport­k­mest­ne­mu­gene­ra­lu,­Čehu­po­rodu­(ge­ne­ral­Uhe­rek).­Pokli­ca­nih­nas­je­bilo­kakih15­do­18­čast­ni­kov,­torej­tisti,­ki­jih­je­mest­no­poveljs­tvo­z­Ba­var­ske­ga­dvo­ra­uteg­ni­lo­opa­zi­ti­med­spre­-vo­dom.­Posta­vi­li­smo­se­v­vr­sto­in­jaz­sem­bil­na­levem­kri­lu.­Gene­ral­me­je­nahru­lil:­‘Kako­more­te,gos­pod­ nad­po­roč­nik,­ v­ uni­for­mi­ avstrij­ske­ga­ čast­ni­ka­ sode­lo­va­ti­ pri­ taki­ slo­ven­ski­ mani­fe­sta­ci­ji.’V­obraz­sem­mu­odgo­vo­ril:­‘Gos­pod­gene­ral,­od­danes­naprej­so­zame­mero­daj­ni­samo­odlo­ki­Narod­-ne­ga­veča­v­Za­gre­bu!’­Gene­ral­se­je­začu­dil:­‘Ah,­so!’­Sto­pil­je­k­dru­ge­mu­in­če­se­ne­motim,­je­bil­toseda­nji­gostil­ni­čar­in­posest­nik­v­Ko­sta­nje­vi­ci­g.­Bačar.­Ta­je­rapor­ti­ral:­‘Gos­pod­gene­ral,­jav­ljam­vam,da­se­pri­dru­žu­jem­mne­nju­svo­je­ga­tova­ri­ša!’­Prav­tako­so­odgo­vo­ri­li­še­tri­je­ali­štir­je­čast­ni­ki­po­vrsti,nato­pa­se­je­gene­ral­zopet­vrnil­k­meni:­‘Kako­je­to­v­skla­du­s­pri­se­go,­ki­ste­jo­dali­kot­ofi­cir?’­Odgo­-vo­ril­sem­mu­prib­liž­no­na­isti­način­kakor­pri­prvot­nem­vpra­ša­nju.­Gene­ral­je­sta­vil­čast­ni­kom­še­dru­gavpra­ša­nja,­nato­pa­je­odgo­vo­ril:­‘Gos­pod­je­ofi­cir­ji,­dobro­ste­vede­li,­da­to­ni­v­skla­du­z­va­ši­mi­dolž­nostmi,

91

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

ko­ste­sode­lo­va­li­pri­tej­mani­fe­sta­ci­ji.­Posle­di­ce­pri­pi­ši­te­sami­sebi!’­Zad­nji­sta­vek­je­ponav­ljal­kot­refrenves­čas­med­svo­jim­govo­rom.­Nato­smo­odš­li« (Ko če var 1938, 3).

Med kli ca ni mi čast ni ki pri gene ra lu ni bilo poroč ni ka dr. Rosto har ja. Vojaš ka poli ci ja je namreč dobi -la nalog, da ga are ti ra, o če mer ga je obve stil nad po roč nik Josip Poto kar, ki je delal pri vojaš ki poli ci ji.Spo ro čil mu je, da ga čaka jo v re zerv ni bol ni šni ci bel gij ske voja šni ce, kjer je bil Rosto har v bol niš kemsta le žu. Zato se ni vrnil v vo ja šni co, tem več se je skril v svo jem ljub ljan skem sta no va nju (Švajn -cer 1990, 18).

Na sled nji dan je po pri če va nju Bad ju re že priš lo do pre vra ta in kro ži le so govo ri ce o raz su lu fron -te v Ita li ji. Slo ven ski čast ni ki so zače li orga ni zi ra ti pro sto volj ne eno te in pri tem je pomemb no vlo go odi graltudi Bad ju ra. Sku paj s po roč ni kom Uhliřom je imel v Cu krar ni v re zer vi nekaj vojaš tva, pri prav lje ne gaza more bit ne spo pa de. Za more bit ni spo pad z ma džar skim bata ljo nom v Ljub lja ni so slo ven ski čast ni -ki raču na li na orož je iz šem pe ter ske voja šni ce. V ča su pre vra ta so v Ljub lja ni ime li pomemb no vlo gotudi želez ni čar ji, ki so poma ga li pri for mi ra nju enot slo ven skih voja kov in orga ni za ci ji nji ho vih trans por -tov. Čez slo ven sko ozem lje naj bi z raz pad le fron te pri reki Pia vi šlo od 200.000 do 250.000 vo ja kov,med tem ko naj bi se jih okrog 50.000 čez naše ozem lje vra ča lo z Bal ka na (Biz jak 2003, 35). Od vse -po vsod so namreč pri ha ja li voja ki, ki so se vra ča li domov in iz teh enot je Bad ju ra sesta vil vod voja kov,po veči ni Čehov in Polja kov, ki so se zbra li pred ljub ljan skim magi stra tom. Slo ven ce je le s te ža vo novačilv svo je vrste, saj nava ja: »…Slo­ven­ski­voja­ki­so­bili­namreč­tako­demo­ra­li­zi­ra­ni,­da­so­vsi­tiš­ča­li­domov.Le­malo­se­mi­jih­je­posre­či­lo­dobi­ti…« (Ko če var 1938, 3).

Vsi voja ki so si s kap str ga li avstrij ske kokar de in si nanje pri pe li slo ven ske tri barv ni ce. Zani mi voje bilo tudi to, da so bili med nji mi celo neka te ri Avstrij ci. Bad ju ro va eno ta je dobi la nalo go, da zase deposlop je dežel ne vla de in pre pre či uni če nje ali odvoz pomemb nih doku men tov. Po obko li tvi poslop jaje Bad ju ra spo ro čil dvor ne mu svet ni ku, gro fu Cho rin ske mu, da se mu ne bo nič hude ga zgo di lo in dane sme iz poslop ja vla de izgi ni ti noben doku ment (Ko če var 1938, 3).

V tem času so zače li pri ha ja ti tudi prvi avto mo bi li z ita li jan ske fron te in iz Pri mor ja v Ljub lja no. Bad -ju ro va eno ta je kolod vor zastra ži la, del voja kov pa odpe lja la na nad zor no toč ko na Viču, na kri žiš čeRim ske in Blei wei so ve ceste. Prav tako je sku pi no voja kov posta vil na Tržaš ki cesti bli zu tobač ne tovar -ne. Ni bilo dol go, ko je po Tržaš ki cesti pri hi tel luk suz ni avto, v ka te rem je sedel tržaš ki namest nik Alfredvon Friess-Ske ne. Avto je bil preu smer jen na vojaš ko poveljs tvo na Bavar skem dvo ru. Teda nji pover -je nik za notra nje posle dr. Josip Brejc je kot svoj prvi akt Friess-Ske ne ju pod pi sal pot ni list za nadalj njepoto va nje. Kma lu zatem je pri šel dru gi avto z ne ka te ri mi gene ra li in viš ji mi štab ni mi čast ni ki, med kate -ri mi je bil tudi pol kov nik graš ke ga 27. pe hot ne ga pol ka, v ka te rem je slu žil Bad ju ra. Čast ni kom je poja snilsta nje ter pou da ril, da so v Ju go sla vi ji, kar pa niso spre je li z odo bra va njem, še pose bej pol kov nik 27. peš -pol ka, ki se je spr va neko li ko upi ral. Bad ju ra jim je namreč uka zal, da mora jo v sprems tvu nje go vihvoja kov na mest no poveljs tvo, kjer bodo dobi li nadalj nja navo di la. Tako je bilo to popold ne zaje tih okrog20 luk suz nih avto mo bi lov, v ka te rih so bili sami beže či viš ji in niž ji čast ni ki ter raz ni oblast ni ki z ita li jan -ske fron te. Zase gel je tudi več vojaš kih bla gajn, med dru gim celo ope ra cij sko bla gaj no. Nasled nje gadne so iz ita li jan ske fron te zače li pri ha ja ti voja ki, kar je še pose bej obre me ni lo ljub ljan ski kolod vor. Tamje bilo nekaj dni veli ko dela z or ga ni zi ra njem pre vo za za vojaš tvo, ki je pri ha ja lo na kolod vor in odha -ja lo z nje ga. Kljub veli kim mno ži cam voja kov ni bilo več jih težav. Tiste voja ke, ki so pri ha ja li po cesti,so spre je ma li v bli ži ni zdaj opuš če ne tobač ne tovar ne pri nek da nji mit ni ci. Bad ju ra v spo mi nih nava ja,da je nago vo ril vsa ko kolo no, potem so vse voja ke razo ro ži li in jim pove da li, naj ohra ni jo red in mir, dabodo v naj hi trej šem času posla ni v do mo vi no in da na kolod vo ru dobi jo tudi mena žo. Tež je delo so ime lipoz ne je, ko so pri ha ja li tež ka arti le ri ja in veči no ma pija ni madžar ski voja ki. Po naved bah Bad ju re je bilta spre jem pre cej raz bur ljiv, toda kljub temu ni priš lo do več jih inci den tov in nobe ne ga pra ve ga spo pa -da. Orga ni za ci ja pre vo za vojaš tva je tra ja la celih šest dni in tako je bila Ljub lja na reše na več jih inci den tov,ki bi jih lah ko pov zro či la umi ka jo ča voj ska (Biz jak 2003, 30; Koče var 1938, 3).

Nato je bil Bad ju ra pre meš čen na vojaš ko poveljs tvo na Bavar skem dvo ru, o če mer tudi ome nja nekajzani mi vih pri pet lja jev. V Slo ven cu je zapi sal: »…Ne­ke­ga­dne­smo­dobi­li­od­narod­ne­stra­že­v­Lo­gat­cu

92

tele­fon­sko­obve­sti­lo,­da­je­tam­vsa­cesta­zatr­pa­na­z­vo­jaš­ki­mi­kolo­na­mi,­to­je­z­ar­ti­le­ri­jo­in­z­vo­jaš­ki­miapro­vi­za­cij­ski­mi­avto­mo­bi­li.­Da­odprem­cesto­v­Lo­gat­cu,­sem­se­odpe­ljal­z­dve­ma­avto­mo­bi­lo­ma­vojakovv­Lo­ga­tec.­V­Lo­gat­cu­sem­s­svo­jo­stra­žo­obšel­vso­zatr­pa­no­cesto­in­dal­pove­lje,­naj­se­apro­vi­za­cijskakolo­na­avto­mo­bi­lov,­ki­je­kar­na­debe­lo­pro­da­ja­la­moko,­mast­in­dru­ga­živi­la­po­Logat­cu,­takoj­v­teku10­mi­nut­pri­pra­vi­za­odhod­in­da­se­mora­trgo­vi­na­neha­ti.­Tra­ja­lo­je­sicer­malo­več­ko­10­mi­nut,­predense­je­pri­če­la­avto­mo­bil­ska­kolo­na­pre­mi­ka­ti,­ven­dar­je­bila­kaj­kma­lu­na­cesti­pro­ti­Ljub­lja­ni,­kamor­smodos­pe­li­oko­li­6.­zve­čer.­Kolo­na­je­šte­la­33­av­to­mo­bi­lov,­nalo­že­nih­pred­vsem­z­moko­pa­tudi­z­dru­gi­miživi­li.­Kolo­no­smo­diri­gi­ra­li­na­dvo­riš­če­ljub­ljan­ske­voja­šni­ce.­Na­ta­način­je­dobi­la­potem­ljub­ljan­skabol­ni­šni­ca­potreb­na­živi­la…« (Ko če var 1938, 3).

Za čet ni zagon slo ven skih niž jih čast ni kov se je po kon cu voj ne posto po ma pole gel, saj je Narod -na vla da odloč ne posa mez ni ke iz pre vrat nih dni čeda lje bolj odri va la na stran in utap lja la v mno ži cidru gih. To je prav kar nasta li voj ski odvze lo zagon, Narod na vla da pa je sku ša la niž je čast ni ke pri do bi tis po vi ša nji, na povelj niš ke dolž no sti pa je postav lja la viso ke čast ni ke, ki se ob pre vra tu niso izka za li.30. no vem bra 1918 so se zbra li slo ven ski niž ji čast ni ki in izbra li pose ben odbor, ime no van tudi »re vo -luč ni«. Čast niš ki zbor 2. voj ne ga okrož ja v Ljub lja ni je 10. de cem bra 1918 spre jel poseb no izja vo, s ka te roso se čast ni ki odpo ve da li vseh sestan kov in zbo ro vanj. Slo ven ski čast ni ki so se namreč ves novem -ber in na začet ku decem bra 1918 sesta ja li v Ljub lja ni mimo poveljs tva, kar je zanj posta lo mote če. Zatoje pri pra vi lo ome nje no izja vo, v ka te ri so zah te va li, da se pre ne ha z vsa ko dejav nost jo, ki pote ka mimonje ga (Švajn cer 1990, 39–55).

10.2 ALP SKA čETA

Po pre vrat nih dne vih in delo va nju v Ljub lja ni je Bad ju ra postal povelj nik ene od čet bata ljo na koroš -ke legi je, ki ji je pove lje val pod pol kov nik Her man Vid mar. Sre di decem bra 1918 so Bad ju ro vo četopre me sti li v Ra dov lji co (Ra dov ljiš ka četa), kjer je bila zara di »ne lju be ga« dogod ka raz de lje na na dvadela. Del eno te pod poveljs tvom pod čast ni ka Anto na Vov ka in Jože ta Gol ma jer ja je bil dode ljen 1. ba -ta ljo nu Ljub ljan ske ga pol ka, ki mu je pove lje val kape tan 1. raz re da Miro slav Mar tin čič, dru gi del podpoveljs tvom kape ta na 2. raz re da Bad ju re pa se je for mi ral v Alp sko četo. Sled nja je nasta la konec decem -bra 1918, ko sta se zdru ži li Radov ljiš ka četa (ime no va na tudi legi ja pro sto volj cev) pod poveljs tvomBad ju re in Jese niš ka alp ska četa. Sled nja je bila sestav lje na iz sku pi ne Jese ni ča nov, biv ših čla nov narod -ne stra že, ki je delo va la pri Sav skih jamah in na Rož ci. Pove lje val jim je poroč nik Vla di mir Kapus,poma ga la pa sta mu Miha Čop in Anton Morič. Alp ska četa je ime la od 120 do 150 bor cev in posto jan -ke na vrho vih Kara vank nad Jese ni ca mi. Stal ne posto jan ke so ime li pri Sve tem Kri žu, v Med jem dolu,Sav skih jamah, na Suhi, Goli ci, Kope lič ni gori, Kle ku in Rož ci (La vse gar 1922; Rav he kar 1922).

Med prvi mi pad li mi pro sto volj ci Alp ske čete je bil Vil man Kristl z Je se nic, ki je bil sku paj s so bor cizadol žen za napad na avstrij ske polo ža je na Koroš kem. V tem spo pa du je Alp ska četa pro di ra la naHru ši co, nato odš la z vla kom v Po drož co, pono či pa čez Suhi vrh v Šent ja kob v Ro žu in se vrni la nazajv Po drož co, ker se napad na avstrij ske polo ža je ni posre čil (La vse gar 1922). Alp ska četa je bila aktiv -no ude le že na v na pa du jugo slo van skih čet pri kara vanš kem pre do ru 29. apri la 1919. Napad je bilzasno van kot del ofen zi ve, ki jo je slo ven ska stran načr to va la zara di neu god nih infor ma cij, ki so pri ha -ja le iz Pari za. Z ofen zi vo, ki je nasta la na pobu do dežel ne vla de iz Ljub lja ne, je slo ven ska stran žele ladokonč no reši ti koroš ko vpra ša nje. Ofen zi va je bila sla bo pri prav lje na, vodi li so jo slo ven ski povelj niki,ven dar ned vom no z ved nost jo povelj ni ka tedaj že usta nov lje ne Drav ske divi zij ske obla sti, gene ra la KrsteSmi lja nića.

Tako so slo ven ske eno te 29. apri la 1919 v zgod njih jutra njih urah na celot ni raz me ji tve ni črti odPodrož ce na zaho du do Dra vo gra da na vzhod u zače le z ofen zi vo. Glav ni del ofen zi ve je bil spro ženz ve li kovš ke ga mostiš ča, sicer zelo ekso cen trič no gle de na raz po lož lji ve sile in gle de na same ga nas -prot ni ka. Ofen zi va z ve li kovš ke ga mostiš ča je pred vsem zara di pre se ne če ne ga nas prot ni ka dobronapre do va la, ven dar so se slo ven ske eno te odda lje va le od svo je ga sre diš ča, med pro sto ri med enotami

93

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

pa so bili zara di nasto pa nja v treh sme reh čeda lje obsež nej ši. Zato je bil že iste ga veče ra izdan ukazza vrni tev na izho dišč ne polo ža je (Biz jak 2001, 128). Na odse ku Podrož ca je napa del 1. ba ta ljon Ljubljan -ske ga pol ka, ki mu je pove lje val kape tan 1. raz re da Miro slav Mar tin čič. 1. če ti je pove lje val nad po roč nikdr. Jan ko Pikuš, 2. če ti nad po roč nik Aloj zij Fur lan, 3. če ti nad po roč nik Karel Tau ber, četi stroj nic nad -po roč nik Franc Ste no vec, 1. Alp ski četi kape tan 2. raz re da Rudolf Bad ju ra, naskoč ni četi nad po roč nikJakob Potoč nik, top niš ki bate ri ji Ljub ljan ske ga arti le rij ske ga pol ka nad po roč nik Oton Gre go rič, Celj skigor ski top niš ki bate ri ji nad po roč nik Stei ner. Doda ne pa so bile še eno te pro sto volj cev in neka te re srb -ske čete, ki so bile aktiv no ude le že ne v spo pa du.

Na lo ga bata ljo na je bila zav ze ti kolod vor v Po drož ci in razo ro ži ti tam kajš nje avstrij ske posad ke. Nalo -ga 1. če te Ljub ljan ske ga peš pol ka je bila napad in razo ro ži tev posad ke na kolod vo ru Podrož ca in pro dorpro ti Šent ja ko bu v Ro žu, zav zet je nase lja in zava ro va nje s stra ža mi. 2. če ta je bila rezer va pred tune -lom. Nalo ga Alp ske čete in 3. če te Ljub ljan ske ga peš pol ka je bila pro dor čez Suhi vrh na Pod gor je innaprej v Šent ja kob v Ro žu. Četa stroj nic se je raz de li la po potre bi na te čete, naskoč na četa pa je pro -di ra la prek kolod vo ra in zased la Svat ne. Štab ni nared nik Hiris in nared nik Koren sta se z de se ti mi mož misku ša la pre pla zi ti prek nemš ke črte, napa sti nemš ko bate ri jo pri vasi Reka ter uni či ti topo ve. Top ni štvobor cev za sever no mejo je ime lo nalo go pod pi ra ti akci jo in moti ti pri hod nemš ke pomo či.

Po začet ku napa da v zgod njih jutra njih urah je 1. če ta pro dr la do kolod vo ra Podrož ca in zaje la vsoavstrij sko posto jan ko ter pro dr la naprej do gra di ča kne za Liec he stei na, kjer je bila odbi ta. Poz ne je jeuni či la grad, pro dr la do Leš in se spu sti la v boj z Av strij ci. 2. če ta, ki je bila v re zer vi, je 1. če ti posla lana pomoč dva voda. Napad Alp ske čete in 3. če te Ljub ljan ske ga peš pol ka sta pre pre či la snež ni metežin tema, tako da so se bor ci mora li vrni ti na izho dišč ne polo ža je. Naskoč na četa je zav ze la kolod vorSvat ne in uje la avstrij sko naskoč no četo, nato pa se je okrog Sva ten začel boj. V tem času so iz Belja -ka in Celov ca priš le na pomoč nove avstrij ske čete in zased le posto jan ke na kri žiš ču želez ni ceBeljak–Ce lo vec in raz gled no toč ko seve ro vz hod no od kolod vo ra Svat ne. Zve čer 29. apri la je iz Ljub -lja ne priš la na pomoč še ena četa, ki jo je kape tan 1. raz re da Mar tin čič poslal v Šent ja kob v Ro žu, dabi napad la Avstrij ce v hr bet, ven dar je v no či iz 29. na 30. april koman da divi zi je v Ljub lja ni uka za lapre ki ni ti ofen zi vo in zau ka za la umik na izho dišč ne polo ža je. Dan poz ne je je priš lo do avstrij ske ga pro -ti na pa da in Slo ven ci so spet obdr ža li samo vhod v pre dor pri Podrož ci. 2. in 3. maja so Avstrij ci zače lipro tio fen zi vo. Na začet ku je bila usmer je na pred vsem pro ti veli kovš kem mostiš ču, kjer je priš lo do hudihbojev. Slo ven ske eno te so se mora le umak ni ti.

Av strij ski dežel ni zbor pa se ni zado vo ljil samo z za sed bo veli kovš ke ga mostiš ča, saj je že nasled -nji dan spre jel odlo či tev, da je tre ba »…os­vo­bo­di­ti­celot­no­Koroš­ko…« (Biz jak 2001, 129; Jeras inSte no vec 1919). Avstrij ci so uspe šno izved li tudi sunek čez Svat ne pro ti Podrož ci, zav ze li Šent ja kobv Ro žu, kolod vor in pri tem uje li tudi slo ven sko posad ko, ki ji je pove lje val Bad ju ra. Sled nji je bil zajet,ko je kon tro li ral eno od posadk. Jakob Lavse gar se teh dogod kov spo mi nja: »…Po­mojem­miš­lje­njuje­bil­v­za­čet­ku­maja­pred­vi­den­napad­Nem­cev­na­naše­polo­ža­je.­Zato­so­v­Po­drož­co­priš­li­gene­ralMaj­ster,­kape­tan­Mar­tin­čič,­kape­tan­Potoč­nik,­kape­tan­Bad­ju­ra­in­odre­di­li,­naj­Miha­Čop­zbe­re­sku­pi­-no,­ki­naj­odi­de­na­Jese­ni­ce,­ker­bo­tam­dobil­mulo,­orož­je­in­hra­no,­ter­naj­nato­zase­de­sed­lo­na­Rož­ci.V­tej­sku­pi­ni­sem­bil­tudi­sam.­Ker­smo­pris­pe­li­na­Jese­ni­ce­kasno,­smo­noč­pres­pa­li­doma,­z­do­go­-vo­rom,­da­rano­zju­traj­zase­de­mo­Rož­co.­Še­pre­den­smo­odš­li­iz­Jese­nic,­so­iz­Koroš­ke­in­Podrož­cenaši­že­beža­li­sko­zi­pre­dor­nazaj,­ker­so­jih­Nem­ci­poti­sni­li­s­po­lo­ža­jev.­Zased­li­smo­sed­lo­in­kot­zad­-nji­je­pri­šel­s­ko­roš­ke­stra­ni­kape­tan­Mar­tin­čič.­Na­mostu­v­Po­drož­ci­je­bila­pred­tem­na­eni­stra­ni­našastra­ža,­a­na­dru­gi­stra­ni­nemš­ka.­Nem­ci­so­pom­no­ži­li­svo­je­vojaš­tvo­in­pri­patru­lji­ra­nju­naših­do­sre­demostu­našo­patru­ljo­uje­li.­Ko­je­kon­tro­li­ral­posad­ko,­je­padel­v­ujet­niš­tvo­na­ta­način­tudi­kape­tan­Bad­-ju­ra.­Kasne­je,­ko­je­pris­pe­lo­vojaš­tvo­iz­Srbi­je,­je­pre­ko­Lju­be­lja­uspe­la­ofen­zi­va­in­so­Nem­ci­zbe­ža­lis­Ko­roš­ke,­je­bil­izpuš­čen­kape­tan­Bad­ju­ra…« (La vse gar 1922). Kljub temu da Lavse gar v svo jih spo -mi nih ome nja izpu sti tev Bad ju re, se Sto jan Jen ko spo mi nja nje go ve ga bega.

Bad ju ro so namreč sku paj z dru gi mi slo ven ski mi voja ki posla li v ujet niš tvo. Tam je Bad ju ra postalpobud nik nastan ka spo me ni ce ujet ni kov, ki so jo name ra va li naslo vi ti na koman do Drav ske divi zij ske

94

95

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

obla sti v Ljub lja ni. Vse bi na spo me ni ce je opi so va la raz me re in trpin če nje slo ven skih voja kov v ujet ni -š tvu. Bad ju ra naj bi sku paj z nad po roč ni kom Jane zom Čer ne tom in poroč ni kom Andre jem Flaj som28. maja 1919 načr to val pobeg, ki naj bi mu tudi uspel, med tem ko so sta bila Flajs in Čer ne med pobe -gom uje ta (Jen ko 1919).

10.3 SPOR S KAR LOM šEF MA NOM

V spo mi nih nad po roč ni ka Kar la Šef ma na, kate re ga četa je delo va la na območ ju Pod ko re na in Kam -na te ga vrha, Bad ju ra ni pri ka zan v po zi tiv ni luči. Šef ma no va četa se je iz narod nih straž v Gor nje sav skidoli ni obli ko va la na skraj nem zaho du kranj sko-ko roš ke meje. To so bili fant je, ki so zara di ita li jan ske -ga ogro ža nja Gor nje sav ske doli ne tudi po raz pu stu narod nih straž na Kranj skem vztra ja li v vo jaš ki služ bi.For mi ra li so se v če to, ki ni šte la več kot 150 mož, doma pa so bili iz Pod ko re na, Rateč, Kranj ske Gorein Gozd - Mar tulj ka, takrat ime no va ne ga Rute. Pove lje val jim je nad po roč nik Karel Šef man, ki je imelsedež eno te v Pod ko re nu. Nad zo ro va li so pre ho de in kara vanš ke vrho ve zahod no od Rož ce, pred vsemKam na ti vrh, Pete li njek ter cesto prek Koren ske ga sed la. Na koroš ko stran so se usme ri li šele po 5. ja -nuar ju 1919, ko so avstrij sko-ko roš ke čete zav ze le Pod klo šter (Ude 1977, 169).

V svo jih spo mi nih Šef man ome nja spor z Bad ju ro, ki je pove zan z ita li jan skim napre do va njem pro tiPeči in Pete li nje ku. Šef man opi su je, da je moral 19. ju ni ja 1919 na inter ven ci jo Drav ske divi zij ske obla -sti pre da ti del Pete li nje ka Ita li ja nom. Med izva ja njem varo va nja območ ja Pod ko re na in Kam na te ga vrha,kjer je priš lo tudi do manj še ga spo pa da, je Šef man pro sil za popol ni tev eno te, ki je nato bila popol nje -na s 25 mož mi Bad ju ro ve čete. Bad ju ro vi mož je so nato zara di napa da ita li jan skih ozi ro ma avstrij skihenot na območ ju Jere bi ko vec–Kam na ti vrh zapu sti li svo je polo ža je in pobeg ni li v do li no. Šef man je obspo mi nu na zapuš če ne polo ža je Bad ju ro ve eno te zapi sal: »Oči­vid­no­je­bila­četa­zgo­daj­zju­traj­napa­-de­na,­ko­je­bila­stra­ža­nepaz­lji­va­in­je­veči­na­moš­tva­še­spa­la.­Kot­sem­zve­del­poz­ne­je,­je­stroj­ni­čar­juuspe­lo­v­zme­di­odda­ti­rafal­na­bli­ža­jo­če­se­sovraž­ni­ko­ve­voja­ke­–­nez­na­no­ali­nemš­ke­ali­ita­li­jan­ske,odvr­gel­je­stroj­nič­no­puš­ko­po­bre­gu­in­sam­sko­čil­v­goš­čo.­Dobil­sem­vtis,­da­je­bil­tuji­nas­prot­nik­pre­-se­ne­čen,­in­jo­je­jedr­no­popi­hal,­kot­naš­Bad­ju­rov­odde­lek,­ki­se­je­začel­zbi­ra­ti­šele­v­Pod­ko­re­nu«(Šef man 1919). Bad ju ra naj bi sra mo to želel popra vi ti s tem, da je na zapuš če ne polo ža je poslal ene -ga svo jih naj bolj ših voja kov Miho Čopa, zna ne ga pro sto volj ca iz bal kan skih vojn, kar pa je kma lu zane ti lospor med obe ma povelj ni ko ma. Prob lem je nastal zara di obmo čij nad zo ra posa mez nih enot, saj si jevsak povelj nik rajon delo va nja svo je eno te raz la gal po svo je. Glav na toč ka spo ra je bilo Koren sko sedloozi ro ma vpra ša nje nje go ve ga nad zo ra. Nasta le teža ve je nazad nje rešil srb ski bata ljon, ki je na polo -ža jih zame njal obe slo ven ski četi. Do spo rov med Bad ju ro in Šef ma nom je pri ha ja lo tudi poz ne je, sajga je Bad ju ra »va bil«, naj se nje go va četa vklju či v Bad ju ro vo, kar je bilo za Šef ma na pro vo ka ci ja. Popisa nju Šef ma na je »…afera­priš­la­pred­srb­ski­bata­ljon­ski­štab,­kjer­je­šopek­rož­major­ji­ci­opra­vil­svoje,nas­prot­ni­ka­sta­si­poda­la­roke­v­spra­vo…« (Šef man 1919).

Srb ski bata ljon je bil nato kma lu zame njan, polo ža je okrog Pete li nje ka, kjer je delo va la Šef ma no -va četa, pa si je ogle dal tudi gene ral Krsta Smi lja nić, kar je sto ril v sprems tvu Bad ju re in ne Šef ma na,to pa je sled nje ga glo bo ko uža lo sti lo.

Po Šef ma no vem mne nju je bila s tem dokonč no zape ča te na nje go va uso da spre je ma v Ju go slo -van sko kra lje vo voj sko. Karel Šef man ni dobil mesta v kra lje vi voj ski, kljub mno gim posla nim proš njam,naslov lje nih tudi na obramb ne ga mini stra Kra lje vi ne Jugo sla vi je, gene ra la Mila na Nedića (An drej ka 1940).

10.4 PO KON čA NI VOJ NI

Po veli ki ofen zi vi med 28. ma jem in 6. ju ni jem 1919 in poz nej šem pre mir ju je bila Alp ska četa dokoroš ke ga ple bis ci ta 10. ok to bra 1920 nameš če na za stra že nje meje med Mari bo rom in Veli kov cem.

Sli­ka­37:­Naslov­ni­ca­vojaš­ke­ga­dos­je­ja­Rudol­fa­Bad­ju­re­(kar­ton­služ­be­nih­odno­sa…1933). P str.­96

Rudolf Badjura – življenje in delo

96

Z do lo či tvi jo meje med Avstri jo in Kra lje vi no SHS je bila Alp ska četa raz for mi ra na (La vse gar 1922). Bad -ju ra karie re v voj ski Kra lje vi ne SHS (Kra lje vi ne Jugo sla vi je) ni nada lje val, ostal je pa akti ven v nje nirezerv ni sesta vi. V vo jaš ki evi den ci Mini strs tva voj ske in mor na ri ce Kra lje vi ne Jugo sla vi je je zaz na mek,da je bil spre jet v voj sko Kra lje vi ne Jugo sla vi je 9. no vem bra 1920 kot rezerv ni pehot ni poroč nik (kar -ton služ be nih odno sa … 1933, 5). Raz log, zakaj je Bad ju ra dobil čin poroč ni ka v novi voj ski Kra lje vi neSHS, ni znan, saj bi moral ohra ni ti čin kape ta na 2. raz re da iz časov bojev za sever no mejo. Naj ver jet -ne je je, da voj ska Kra lje vi ne SHS ni priz na la činov, ki jih je pode li la Narod na vla da Drža ve SHS v ob dob jubojev za sever no mejo.

Bad ju ra se je ude le že val tudi vojaš kih vaj, od kate rih je zabe le že na vaja avgu sta 1921, ko je kotčast nik rezer vist delo val v 3. če ti 9. pe hot ne ga pol ka v Ne go ti nu pri Zaje čar ju (kar ton služ be nih odno -sa…1933, 8). Leta 1924 je dose gel čin pehot ne ga kape ta na 2. raz re da in nazad nje še kape ta na 1. raz re da(kar ton služ be nih odno sa … 1933, 5).

Po leg odli ko vanj iz obdob ja slu že nja v Av stro-ogr ski voj ski, je bil po kon ča ni prvi sve tov ni voj ni zauspe he na vojaš kem področ ju nagra jen tudi z re dom Sve te ga Save (kar ton služ be nih odno sa…1933, 8).

97

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

11 BIB LIO GRA FI JA RUDOL FA BAD JU RE

Bib lio gra fi ja Rudol fa Bad ju re, ki je mesto ma pod pi san tudi Badiu ra, je sestav lje na na pod la gi podatkoviz vza jem ne knjiž nič ne baze COBISS (COBISS 2014), baze Pla nin ske ga vest ni ka (Pla nin ski vest -nik 2014), baze Digi tal ne knjiž ni ce Slo ve ni je (Dlib 2014) in razi sko val ne ga dela avtor jev. Pre glednicane vse bu je kar to graf ske ga gra di va, pri kate rem je Bad ju ra sode lo val kot avtor, soav tor ali redak tor. Kar -to graf ska dela so siste ma tič no raz de la na in nave de na v po glav ju 8.3. Posa mez ne bib lio graf ske eno tev sez na mu so raz po re je ne po vrst nem redu gle de na leto izda je.

Pre­gled­ni­ca­3:­Bib­lio­gra­fi­ja­Rudol­fa­Bad­ju­re­(Ba­diu­re).

na slov vr sta gra di va je zik leto izda je

1 Iz let na Kam niš ko sed lo čla nek slo ven ski 1908

2 Nove jame ob Cerk niš kem jeze ru čla nek slo ven ski 1908

3 Okre šelj v Sa vinj skih pla ni nah čla nek slo ven ski 1908

4 Križ na jama čla nek slo ven ski 1909

5 Pot čez Veli ko Pla ni no v Bi strič ni Konec nad Kam ni kom čla nek slo ven ski 1909

6 Prvi poiz kus na Kam niš ko sed lo pozi mi čla nek slo ven ski 1910

7 Zima v pla ni nah čla nek slo ven ski 1912

8 ‘Pla nin ski diren daj’ Idrij ske podruž ni ce S. P. D. čla nek slo ven ski 1912

9 Na Tri glav, v kra ljes tvo Zla to ro go vo!: (ka ži pot na Tri glav): vo dič slo ven ski 191327 fo to gra fič nih posnet kov, 1 zem lje vid, 3 na čr ti

10 Zem lje vid slo ven ske zem lje čla nek slo ven ski 1913

11 Slo ven ska smuš ka ter mi no lo gi ja čla nek slo ven ski 1914

12 Slo ven ska smuš ka ter mi no lo gi ja čla nek slo ven ski 1914

13 Kaj pri po ve du je Val va zor o slo ven skih smu čar jih? čla nek slo ven ski 1920

14 Ka ži pot po Gorenj skem čla nek slo ven ski 1920

15 Klo pinj sko jeze ro vo dič slo ven ski 1920

16 Smu čars tvo med Slo ven ci čla nek slo ven ski 1920

17 Smuš ka ter mi no lo gi ja čla nek slo ven ski 1920

18 Smuš ki sport čla nek slo ven ski 1920

19 Vrb sko jeze ro knji ga slo ven ski 1920

20 Smu čar je va opra va čla nek slo ven ski 1921

21 Smuš ka ter mi no lo gi ja čla nek slo ven ski 1921

22 Smuš ka ter mi no lo gi ja se pa rat slo ven ski 1921

23 Po zi mi v Kam niš ke pla ni ne! čla nek slo ven ski 1921

24 Smu čar ska tek ma v Bo hi nju čla nek slo ven ski 1921

25 II. smu čar ska tek ma za prvens tvo Jugo sla vi je v Pla ni ci čla nek slo ven ski 1922pri Rate čah, dne 26. fe bruar ja 1922

26 Ju go slo ven ske Alpe: leči li šta, leto vi šta, kupa ti la, pri rod ne vo dič sr bo hr vaš ki 1922zna me ni to sti, izle ti, alp ske ture. 1. deo, Slo ve ni ja : prak tič ni vodić

27 Na Tri glav, u kra ljes tvo Zla to ro go vo!: (ka ži put) knji ga sr bo hr vaš ki 1922

28 Slo ve ni ja, Pohor je: prak ti čen vod nik po Pohor ju, Koz ja ku, Ple šiv cu, vo dič slo ven ski 1924po Drav ski, Mislinj ski, Mežiš ki, Dra vinj ski doli ni in dru gih kra jihv Po drav ju: 2 zem lje vi da, tal ni načrt Mari bo ra, 19 slik

29 Smu čar : smuš ka teo ri ja in prak sa za začet ni ke in izvež ba ne: pri roč nik slo ven ski 19246 po kra jin skih, 55 teh nič nih slik: srbo hr vaš ki tol mač

30 Klei ner Führer durch Slo ve nien: Bade- und Kuror te, Som mer frisc hen, Ausflüge, vo dič nemš ki 1925Berg tou ren, Sehenswürdig kei ten: mit einer Kar te und 30 Il lu stra tio nen

98

31 Med ved ni ca. Pla nin ski vodič čla nek slo ven ski 192532 Kozjákovo pogor je: prak tič ni vod nik: leto viš ča, kopa liš ča, pri rod ne, vo dič slo ven ski 1927

zgo do vin ske in dru ge zna me ni to sti, izle ti in alp ske ture33 Šmar no gor ska Grma da 676 m čla nek slo ven ski 192734 Za sav je : prak ti čen vod nik: leto viš ča, kopa liš ča, pri rod ne, vo dič slo ven ski 1928

zgo do vin ske in dru ge zna me ni to sti, izle ti po gorah in doli nah:1 zem lje vid: srb sko hr vaš ki tol mač

35 Sto izle tov po Gorenj skem, Dolenj skem, Notranj skem vo dič slo ven ski 193036 Smuš ka ter mi no lo gi ja slo var slo ven ski 193137 Iz le ti po Kara van kah: s pre gled nim zem lje vi dom 1 : 300.000 vo dič slo ven ski 193238 Smu čar ski ple bis cit čla nek slo ven ski 193339 Zim ski vod nik po Slo ve ni ji: srb sko hr vaš ki tol mač pri lo žen vo dič slo ven ski 193440 Blej ski izle ti: z re lie fom in zem lje vi dom Blej ske oko li ce vo dič slo ven ski, nemš ki, češ ki 193541 Čez Pol že vo na Dolenj sko vo dič slo ven ski 193542 Klei ner Führer durch Slo we nien: (Drau ba nat): Bade- und Kuror te vo dič nemš ki 1936

Som mer frisc hen, Ausflüge, Berg tou ren, Sehenswürdig kei ten43 Klei nen Fürer durch Slo we nien vo dič nemš ki 193644 Slo ven sko in nemš ko geo graf sko sed lo se pa rat slo ven ski 195045 Gor ski pre ho di v lu či ljud ske geo gra fi je: Nada lje va nje raz pra ve knji ga slo ven ski 1951

»Slo ven sko in nemš ko geo graf sko sed lo« v Geo graf skem vest ni ku 195046 Iz bra ni izle ti: po Gorenj skem, Goriš kem, Notranj skem, vo dič slo ven ski 1953

Dolenj skem in Zasav ju47 Ljud ska geo gra fi ja, Teren sko izra zo slov je knji ga slo ven ski 195348 Ljud ska geo gra fi ja (Te ren sko izra zo slov je) čla nek slo ven ski 195449 Nemš ki vrh 2180 m ali Viso ka vrta ča? čla nek slo ven ski 195450 K prob le mu slo ven ske ga geo graf ske ga izra zo slov ja čla nek slo ven ski 195451 Ljud ska geo gra fi ja (Te ren sko izra zo slov je) čla nek slo ven ski 195452 Ljud ska geo gra fi ja (Te ren sko izra zo slov je) čla nek slo ven ski 195453 To po gra fič ni oris 430 gor skih pre ho dov v Slo ve ni ji knji ga slo ven ski 195554 Nova pisa ri ja čla nek slo ven ski 195555 Bloš ko sta ros vet no smu ča nje in besed je: [smu ča nje za 45-let ni co knji ga slo ven ski 1956

orga ni zi ra ne ga slo ven ske ga smu ča nja]56 Bloš ko sta ros vet no smu ča nje in besed je: 11 fo to gra fij, 14 čr te žev knji ga slo ven ski 195657 Dve vrsti topo gra fič nih polic čla nek slo ven ski 195658 Dve vrsti topo gra fič nih polic čla nek slo ven ski 195659 Ljud ska geo gra fi ja, Teren sko izra zo slov je. Del 2, knji ga slo ven ski 1957

Reše to umet nih in ljud skih zem lje pi snih izra zov60 Jer ma no va vra ta (1921 m) čla nek slo ven ski 1961

61 Kra je pi sno gra di vo: dodat ki k Ljud ski geo gra fi ji (1953) knji ga slo ven ski 1963

99

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Geografsko izrazjein imenoslovje 26 %

Turistični vodnikiin njihove ocene 32 %

Smučanje 26 %

Opisi planinskihin drugih izletov 16 %

Sli­ka­38:­Temat­ska­raz­vr­sti­tev­pris­pev­kovRudol­fa­Bad­ju­re­glede­na­tema­ti­ko.

Rudolf Badjura – življenje in delo

100

12 SKLEP

Živ lje nje in delo Rudol fa Bad ju re sta bila tesno pove za na s tu riz mom, smu ča njem in pre živ lja njempro ste ga časa v na rav nem oko lju. Svo je lju bi telj ske aktiv no sti je veči no ma nad gra dil s stro kov ni mi deli,ki sestav lja jo nje gov bogat bib lio graf ski opus. Da pa je poleg red nih služ be nih obvez no sti uspel pisa tiše knji ge in član ke, poto va ti po Slo ve ni ji in zbi ra ti gra di vo, je pri po mo gel nje gov zna čaj. Izjem na natanč -nost, delav nost, pre po treb na vztraj nost, mesto ma ver jet no celo trma, ki se kaže v ne ka te rih spo rihz na dre je ni mi in celo s so miš lje ni ki, so pris pe va li h ka ko vo sti nje go va dela. Ozna či mo ga lah ko za pio -nir ja na neka te rih področ jih, zago to vo pa izsto pa nje go vo delo na področ ju smu ča nja, pisa nja turi stič nihvod ni kov in zbi ra nja ljud skih izra zov.

Sku paj z ne ka te ri mi somiš lje ni ki, tudi lju bi te lji nara ve, je usta no vil druš či no Dren. V gore niso zahaja lile pole ti, tem več tudi pozi mi, bili so začet ni ki alpi niz ma, jamars tva, foto gra fi ra nja pokra ji ne. Nad lepo -ta mi nara ve so bili narav nost prev ze ti.

Ru dolf Bad ju ra je tik pred začet kom 1. sve tov ne voj ne in po njej do leta 1924 opra vil pio nir sko delov pou če va nju smu ča nja na ozem lju Repub li ke Slo ve ni je. Teča je je vodil v Bo hinj ski Bistri ci in v Ljub -lja ni za boga te meš ča ne, vse ga 500 me trov od sre diš ča mesta. Pou če val je Bil ge ri je vo nor dij sko-al pin skoteh ni ko s plu že njem, pluž nim zavo jem in lokom ter nor veš ki slog tele mar ka. Spr va je upo rab ljal le enkolec tako kot Mat hias Zdarsky (li lien feld ska alp ska teh ni ka), poz ne je pa po zgle du poroč ni ka Bil ge ri -ja dve smu čar ski pali ci. Leta 1924 je napi sal prvo slo ven sko smu čar sko knji go, v ka te ri je natanč noopi sal smu čar sko opre mo, smu čar ske maže, smu čar sko živ lje nje in pred sta vil »ko deks« smu čar je vegavede nja. Tru dil se je, da je vse nemš ke izra ze poslo ve nil, pri čemer se je oprl na bloš ko ljud sko ter mi -no lo gi jo iz 19. in 20. sto let ja. Pos ve til se je načr to va nju in izved bam smu čar skih teča jev za voja ke. Prvitak tečaj je pozi mi 1924/1925 v Zgor nje sav ski doli ni vodil uči telj smu ča nja Ciril Žižek. To zimo je tudipre ne hal sode lo va ti z Ju go slo van sko zim skoš port no zve zo in je iz nje izsto pil, ker se ni stri njal z njenonarav na nost jo k vr hun ske mu tek mo val ne mu špor tu. Tudi nje ga je čas pre hi tel, ker se je opi ral na prvotnonor dij sko-al pin sko teh ni ko in ni sle dil raz vo ju alp ske teh ni ke, ki jo je po letu 1920 začel uva ja ti in leta 1925ute me ljil Han nes Schnei der iz tirol ske ga St. Anto na na Arl ber gu. Kljub temu je Rudolf Bad ju ra oral ledi -no pri pou če va nju smu ča nja v Slo ve ni ji in je bil zelo pomem ben pri uve ljav lja nju poho dov v gore nasmu čeh v zim skem času, kar je kre pi lo duha in telo.

Bad ju ro lah ko upra vi če no šte je mo tudi za začet ni ka raz vo ja pohod niš ke ga, pla nin ske ga in gor niš kegaturiz ma ter posle dič no šport ne ga turiz ma v Slo ve ni ji. Iz nje go ve obsež ne pub li ci stič ne dejav no sti in drugihpisnih virov izha ja, da je bil izjem no plo do vit in obču do va nja vre den pisec z vi so ko postav ljeni mi delovni -mi zah te va mi, odlič no notra nje orga ni zi ran ter v ce lo ti pre dan pla nin ski in gor niš ki dejav no sti. Bil je uspe šen»og la še va lec« in pobud nik nave de nih aktiv no sti med ljud mi v vseh let nih časih, še pose bej pozi mi. S po -konč nost jo in svo jim last nim zgle dom je bil pre poz na ven in prvi med ena ki mi v svo jem času, ko je šlo zauve ljav lja nje pla nin ske in gor niš ke dejav no sti, pose bej v po ve za vi s tu riz mom. Ob tem pa se je izka zalne le kot pisec in pub li cist, mar več tudi kot uči telj in ustvar ja lec pozi tiv ne moti va cij ske misel no sti pre bi -vals tva in ustvar jal ne ga odno sa do aktiv no sti na zasne že nih pla nja vah, v sre do gor ju in tudi viso ko gor ju.

Tu ri stič no slovs tvo Rudol fa Bad ju re je dra go ce no tudi zavo ljo avtor je ve ga siste ma tič ne ga pri sto -pa do vrste pere čih dilem slo ven ske ga pro sto ra v ča su, ko so vod ni ki nasta ja li. Z ve li ko vne mo govo rio kri vič ni rapal ski meji. Ko se ozi ra po doli nah onstran Kara vank, spod bu ja, naj ne poza bi mo bra tov,ki jih je odtr ga la ple bis cit na odlo či tev, na Koz ja ku – pogor ju med Dra vo in sever no mejo – vidi vse trp -ke posle di ce ger ma ni za ci je, ki je zaz na mo va la zad nja deset let ja pred prvo sve tov no voj no. Bra lecvod ni kov, še pose bej pa bra lec kot popot nik in pla ni nec, ob tak šnih spo ro či lih ni mogel osta ti neob čutljivza tovrst no prob le ma ti ko. Prav zato lah ko ute me lje no sodi mo, da je bil Rudolf Bad ju ra s svo ji mi turi -stič ni mi in pla nin ski mi vod ni ki v ob čut lji vem obdob ju Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cev, poz nej šeKra lje vi ne Jugo sla vi je, tudi uči telj čute če ga odno sa do domo vi ne. Slo ven cem in vsem Jugo slo va nomteda nje dobe je poslal veli ko pomemb nih spo ro čil. Gle de na preiz kuš njo, ki je sle di la po komaj 23 letihživ lje nja prve jugo slo van ske drža ve, so ta spo ro či la pusti la glo bo ke sle di.

Bad ju ra se je zave dal, da se lah ko dolo če no izraz je uve lja vi le z re gi stri ra ni mi zbir ka mi, kar seude ja nja v slo var jih. Zato je to temelj no nalo go vse stran sko izpol nil. Pose gel je na vsa področ ja smu -čars tva, od opre me do bolj splo šnih podro čij, kot sta vre me in pada vi ne, zato ga z vso upra vi če nostjoima mo za začet ni ka slo ven ske smu čar ske ter mi no lo gi je. Zastav lja se tudi vpra ša nje, kako lah ko potegne -mo vzpo red ni co med uve lja vi tvi jo slo ven ske smu čar ske ter mi no lo gi je in izra zo slov jem dru gih strok.To je sicer obšir na nalo ga za pri hod nje razi sko val ce, pred vi de va mo pa lah ko, da je bila smu čar skater mi no lo gi ja ena prvih, ki je dobi la svo jo kodi fi ka ci jo. Za pri mer ja vo lah ko nave de mo teh nič no, avto -mo bil sko stro ko. Ta je dobi la svo je prve zapi se v slo var ju leta 1928, ko je ter mi no loš ki odsek združe -nja jugo slo van skih inže nir jev in arhi tek tov iz ljub ljan ske sek ci je izdal prvi zve zek Teh nič ne ter mi no lo gi jez na slo vom Avto mo bil avtor ja Vik tor ja Ska ber ne ta. To je nemš ko-slo ven ski in slo ven sko-nemš ki slo -var na 62 stra neh (Bo kal 1998, 139–147). Stro ka, ki ji je bil bli zu vsak da nji svet člo ve ku neob hod ne -ga pro me ta, je bila z re gi stra ci jo svo je ga besed ja časov no za »ne po treb ni mi otro ča ri ja mi« smuš ke gašpor ta.

Sku paj z ne ka te ri mi dre nov ci je bil Bad ju ra med prvi mi Slo ven ci, ki so se loti li jamars tva in tako posta lipred hod ni ki ter usta no vi te lji Druš tva za razi sko va nje kraš kih jam (Bri lej 1952, 43).

Skrb za doma če stro kov no izraz je zrca li Bad ju rov upor pro ti ger man skim vpli vom. Podob no se kažepri rabi zem lje pi snih in dru gih imen. Že leta 1913 je obja vil pomi slek o pri mer no sti ime no va nja pla nin -skih koč (Bad ju ra 1913, 75), leta 1954 raz pra vo o Nemš kem vrhu ozi ro ma Viso ki vrta či v Ka ra van kahkot odmev na kri ti ko tega poi me no va nja, ki jo je izra zil Josip Šašel (Bad ju ra 1954d, 442–447), leta 1955raz pra vo o poi me no va nju sote ske Kavč ka (Kav čič je) pri Mostah (Bad ju ra 1955b, 124–127), leto poz -ne je o poj mu polji­ca in last nem ime nu, ki izha ja od tod (Bad ju ra 1956b, 32–35; Bad ju ra 1956c, 102–105),in čez nekaj let o ime nu Jer ma no va vra ta (Kam niš ko sed lo) (Bad ju ra 1961, 35–37). Vsa ta pri za de va -nja izka zu je jo skrb za pra vi len zapis in ohra nja nje doma čih zem lje pi snih imen ter nje go vo kle no držoin vztraj nost, ne gle de na šte vil ne kri ti ke, ki jih je bil dele žen.

V stro kov nih geo graf skih kro gih je nje go vo delo pre cej odme va lo, pred vsem ob izi du Ljud­ske­geogra­-fi­je (na pri mer Bor ko 1953; Gams 1953; Bohi nec 1953; Ile šič 1953a; Malo vrh 1953), med laič no jav nost jopa je bil znan pred vsem po šte vil nih turi stič nih vod ni kih.

Na sodob no zem lje pi sno ime no slov je in ter mi no lo gi jo je razen z že ome nje ni mi pisni mi deli vpli valtudi z gra di vom iz svo je obšir ne kar to te ke imen, gra di vom za izpo pol ni tev Ple ter šni ko ve ga slo var ja terkorek tu ra mi zem lje pi snih imen na topo graf skih zem lje vi dih v me ri lu 1 : 100.000, ki jih je vodil v ok vi ruGeo graf ske ga druš tva (Bri lej 1952, 44; Oro žen Ada mič 1987). Kljub neka te rim ute me lje nim pri pom -bam, kot je na pri mer oči tek, da posa mez ni tlo pi sni izra zi v Ljud­ski­geo­gra­fi­ji niso loka cij sko opre de lje ni(Gams 1953; Ile šič 1953a), ima delo Rudol fa Bad ju re za sodob no geo graf sko razi sko va nje nepre cen -ljiv pomen. Šte vil ni na tere nu zbra ni izra zi so dan da nes med doma či ni že pozab lje ni in prav Bad ju ro vadela nam lah ko poma ga jo pri odsti ra nju tan či ce skriv no sti pokra ji ne v pre te klo sti.

Za ni mi va je tudi Bad ju ro va raba ekso ni mov. Pri načr tu Ljub lja ne v me ri lu 1 : 15.000, ki je izšel v sr -bo hr vaš kem jezi ku lah ko opa zi mo, da Bad ju ra za avstrij ski Wien, po slo ven sko Dunaj, rabi srb ski ozi ro mahrvaš ki ekso nim Beč. Za hrvaš ko Rije ko upo ra bi slo ven ski ekso nim Reka, ne pa tudi za Kar lo vac (slo -ven sko Kar lo vec). Pri zem lje pi snih ime nih v da naš njem slo ven skem zamejs tvu je bolj dosle den. Za kra jena današ njem avstrij skem Koroš kem in Šta jer skem dosled no upo rab lja slo ven ska zem lje pi sna ime na(Be ljak, Celo vec, Trbiž, Žab ni ce). Tudi v tem se kaže nje gov odpor do nemš tva, hkra ti pa sim pa ti ja doslo van skih jezi kov. Pri smu čar ski ter mi no lo gi ji sim pa ti je do na pri mer ruske ga jezi ka in odkla nja nje ger -ma niz mov celo eks pli cit no ome nja.

V sve tov ni tok zgo do vi ne je bil Bad ju ra vpet med prvo sve tov no voj no. Mogo čih reši tev za šte vil -na neso glas ja med sve tov ni mi vele si la mi po mir ni poti ni bilo več. Svet in Evro pa sta bila na tna lu hitre ganapred ka, spre memb v mi sel no sti, bojev za raz de li tev novih oze melj, notra njih trenj v več na cio nal nihdrža vah, iska nju novih suro vin skih baz in raz pa da oto man ske ga cesars tva, sta nje v »bal kan skem lon -cu« pa je dose glo vre liš če. V Sa ra je vu je priš lo tudi do usod nih stre lov, ki so na Vidov dan 28. ju ni ja 1914usmr ti li avstro-ogr ske ga pre sto lo na sled ni ka Fran ca Fer di nan da in nje go vo nose čo ženo Zofi jo. Kljub

101

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

sva ri lom sta obi ska la Bosno, kjer si je pre sto lo na sled nik želel ogle da ti vojaš ke mane vre. V sve tov nemzgo do vi no pis ju je prav ta dogo dek razum ljen kot povod za prvo sve tov no voj no.

Mo bi li zi ra nih je bilo tudi vseh pet sinov litij ske ga kro ja ča Hin ka Bad ju re in nje go ve žene Mari je. Nadvse mi dogod ki hudo pri za de ta mati Mari ja sreč ne vrni tve svo jih otrok z bo jišč po kon cu voj ne ni dočaka -la (Bad ju ra 2014). Med voj no je bil Rudolf Bad ju ra pehot ni poroč nik in poz ne je nad po roč nik avstro-ogr skevoj ske. Po kon cu voj ne je sode lo val pri vojaš kem pre vra tu v Ljub lja ni, saj je kot čast nik novo na sta leDrža ve Slo ven cev, Hrva tov in Srbov zago tav ljal red in mir v Ljub lja ni, poz ne je pa je bil povelj nik alp -ske čete v bo jih za sever no mejo. V bo jih pri Podrož ci je bil tudi zajet, ven dar je uspel pobeg ni ti in sevrni ti k svo ji četi. Po kon ča nih bojih za sever no mejo in koroš kem ple bis ci tu apri la 1920 je kot čast nikrezer vist in ude le že nec vojaš kih vaj obča sno delo val v voj ski Kra lje vi ne Srbov, Hrva tov in Slo ven cevozi ro ma Kra lje vi ne Jugo sla vi je. Tako se je zaklju či la nje go va vojaš ka karie ra, ki jo je začel v Ljub lja nina čast niš ki šoli 27. pe hot ne ga pol ka avstro-ogr ske voj ske. Rudolf Bad ju ra je bil izjem na vojaš kaosebnost z mno gi mi talen ti in spo sob nost mi. Za nje go vo pre ho je no vojaš ko pot so zna čil ni pogum, dis -ci pli ni ra nost, trma in delav nost. Poleg odli ko vanj iz obdob ja slu že nja v av stro-ogr ski voj ski je po prvisve tov ni voj ni za uspe he na vojaš kem področ ju pre jel tudi red Sve te ga Save.

Na civil nem področ ju Bad ju ra poseb nih nagrad, z iz je mo zla te ga čast ne ga zna ka za zaslu ge priraz vo ju pla nins tva, ni pre jel.

»Da­nes­spo­min­na­Bad­ju­ro­ne­živi,­kot­bi­si­spo­što­va­nja­vred­ni­mož­zaslu­žil.­Zato­velja­poh­va­li­tinje­go­ve­litij­ske­roja­ke,­da­so­svo­jo­lokal­no­pla­nin­sko­pot,­urad­no­odpr­to­30. 6. 1974­na­slo­ve­sno­sti­naJan­čah,­poi­me­no­va­li­Bad­ju­ro­va­krož­na­pot« (Lu štrek 2014), pri ču jo ča znans tve na mono gra fi ja pa jenaj manj, kar smo lah ko stro kov nja ki podro čij, s ka te ri mi se je Bad ju ra ukvar jal, sto ri li v znak spo što -va nja do nje go ve ga dela.

102

13 SEZ NAM VIROV IN LITE RA TU RE

II. spo me ni ca gos po du pred sed ni ku zim skos port ne zve ze dr. Dra gu Maru ši ču banu Drav ske bano vinev za de vi izda je Zima u Jugo sla vi ji Zve ze za tuj ski pro met v Slo ve ni ji. Ljub lja na 1934. Narod na inuni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku -men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Al len, E. J. B. 1993: From Skis port to Skis port, One Hun dred Years of an Ame ri can Sport, 1840–1940.Amherst.

An drej ka, V. 1928: Raz voj vojaš tva in dogod ki od pre vra ta do danes. Slo ven ci v de set let ju 1918–1928.Ljub lja na.

An drej ka, V. 1940: Dopis Glav ne ga odbo ra legi je koroš kih bor cev gene ra lu Mila nu Nediću. Arhiv RepublikeSlo ve ni je, AS 1193, t. e. 22. Ljub lja na.

Au den, W. H. 2014: Med mrež je: http://sl.wi ki quo te.org/wiki/Zgo do vi na (29. 6. 2014).Av to bio gra fi ja Bad ju ra Rudolf. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873

Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.Ba diu ra, R., Brin šek, B. 1908a: Izlet na Kam niš ko sed lo. Pla nin ski vest nik 14-1.Ba diu ra, R., Brin šek, B. 1908b: Nove jame ob Cerk niš kem jeze ru. Pla nin ski vest nik 14-6/7.Ba diu ra, R. 1909a: Križ na jama. Dom in svet 22-1.Ba diu ra, R. 1909b: Pot čez Veli ko Pla ni no v Bi strič ni Konec nad Kam ni kom. Dom in svet 22-10.Ba diu ra, R. 1921: Pozi mi v Kam niš ke pla ni ne! Pla nin ski vest nik 22-1.Ba diu ra, R. 1913: Na Tri glav, v kra ljes tvo Zla to ro go vo! Ljub lja na.Ba diu ra, R. 1914: Slo ven ska smuš ka ter mi no lo gi ja. Slo ven ski narod 67-29.Bad ju ra, R. 1908: Okre šelj v Sa vinj skih pla ni nah. Dom in svet 21-9.Bad ju ra, R. 1913: Zem lje vid slo ven ske zem lje. Pla nin ski vest nik 19-4.Bad ju ra, R. 1920: Kaj pri po ve du je Val va zor o slo ven skih smu čar jih? Sport 1-9.Bad ju ra, R. 1921: Smuš ka ter mi no lo gi ja. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1922a: Jugo slo ven ske Alpe ‒ Slo ve ni ja. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1922b: Na Tri glav, u kra ljes tvo Zla to ro go vo! Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1924a: Pohor je. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1924b: Smu čar: smuš ka teo ri ja in prak sa za začet ni ke in izvež ba ne. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1927a: Koz ja ko vo pogor je nad Dra vo. Mari bor.Bad ju ra, R. 1927b: Šmar no gor ska grma da. Pla nin ski vest nik 28-6.Bad ju ra, R. 1928: Zasav je. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1931: Smuš ka ter mi no lo gi ja: II. pom no že na in izpol nje na izda ja. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1932: Izle ti po Kara van kah. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1933: Smu čar ski ple bis cit. Jutro 14-243.Bad ju ra, R. 1936: Klei ner Führer durch Slo we nien. Ljub lja na, Mari bor.Bad ju ra, R. 1950: Slo ven sko in nemš ko geo graf sko sed lo. Geo graf ski vest nik 22.Bad ju ra, R. 1951: Gor ski pre ho di v lu či ljud ske geo gra fi je. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1953: Ljud ska geo gra fi ja: Teren sko izra zo slov je. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1954a: K prob le mu slo ven ske ga geo graf ske ga izra zo slov ja. Naši raz gle di 3-1.Bad ju ra, R. 1954b: Ljud ska geo gra fi ja (Te ren sko izra zo slov je). Pla nin ski vest nik 10-2Bad ju ra, R. 1954c: Ljud ska geo gra fi ja (Te ren sko izra zo slov je). Pla nin ski vest nik 10-7.Bad ju ra, R. 1954d: Nemš ki vrh 2180 m ali Viso ka vrta ča? Pla nin ski vest nik 10-8.Bad ju ra, R. 1955a: Topo gra fič ni oris 430 gor skih pre ho dov v Slo ve ni ji. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1955b: Nova pisa ri ja. Pla nin ski vest nik 11-3.Bad ju ra, R. 1956a: Bloš ko sta ros vet no smu ča nje in besed je. Ljub lja na.Bad ju ra, R. 1956b: Dve vrsti topo gra fič nih polic. Pla nin ski vest nik 12-1.Bad ju ra, R. 1956c: Dve vrsti topo gra fič nih polic. Pla nin ski vest nik 12-2.

103

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Bad ju ra, R. 1957: Ljud ska geo gra fi ja : Teren sko izra zo slov je, Reše to umet nih in ljud skih zem lje pi snihizra zov. Ljub lja na.

Bad ju ra, R. 1961: Jer ma no va vra ta (1921 m). Pla nin ski vest nik 17-1.Bad ju ra, R. 1963: Kra je pi sno gra di vo: Dodat ki k Ljud ski geo gra fi ji 1953. Ljub lja na.Bad ju ra, T. 2005: Tia Bad ju ra, oseb ni vir. Ljub lja na.Bad ju ra, T. 2014: Tia Bad ju ra, oseb ni vir. Ljub lja na.Bal ko vec, B. 1992: Prva slo ven ska vla da 1918–1921. Ljub lja na.Bal ko vec, B. 1996: Raz voj turiz ma v Slo ve ni ji. Ljub lja na.Ba ta gelj, B. 2002: Ljub ljan ski dre nov ci. Ljub lja na 7-3/4.Ba ta gelj, B. 2009a: »Bo hinj – slo ven ska Švi ca«: začet ki zim ske ga turiz ma v Bo hi nju pred prvo sve tov -

no voj no. Kro ni ka 57 – izred na šte vil ka.Ba ta gelj, B. 2009b: Izum smu čar ske tra di ci je, kul tur na zgo do vi na smu ča nja na Slo ven skem do leta 1941.

Ljub lja na.Ber čič, H., Sila, B., Slak Valek, N., Pin tar, D. 2010: Šport v tu riz mu. Ljub lja na.Bil ge ri, G. 1922: Der alpi ne Ski lauf. München.Biz jak, M. 2001: Slo ven ska voj ska 1918–1919 in for mi ra nje Drav ske divi zij ske obla sti. Magi str sko delo,

Odde lek za zgo do vi no Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Biz jak, M. 2003: Umik avstro-ogr ske voj ske sko zi slo ven ski pro stor novem bra 1918. Pris pev ki za novejšo

zgo do vi no 43-1.Bje la jac, M. 1988: Voj ska Kra lje vi ne SHS 1918–1921. Beo grad.Bo hi nec, V. 1953: Rudolf Bad ju ra, Ljud ska geo gra fi ja. Slo ven ski etno graf 6/7.Bo kal, L. 1998: Avto mo bil – dvo je zič ni stro kov ni slo var in (Brez ni ko ve?) nove bese de v njem. Jezi koslovni

zapi ski 4.Bo kal, L. 2010: Izra zi za sneg in smu či v slo ven ski smu čar ski ter mi no lo gi ji. Sla via Cen tra lis 3-2.Bor ko, B. 1953: Bad ju ro va »Ljud ska geo gra fi ja«. Ljub ljan ski dnev nik 130.Bri lej, A. 1952: Ob 70 let ni ci Rudol fa Bad ju re. Pla nin ski vest nik 53-1.Can kar, I., Luk man, F. K., Kidrič, F., Gspan, A., Petré, F., Mun da, J. 1932: Slo ven ski bio graf ski lek sikon.

Ljub lja na. Med mrež je: http://nl.ijs.si/fe do ra/get/sbl:0061/VIEW/ (15. 8. 2013).Clau se witz von, C. 1993: On war. Lon don.COBISS, Koo pe ra tiv ni onli ne bib lio graf ski siste mi in ser vi si. Med mrež je: http://www.co biss.si/ (13.2.2014).Cor te se, D. 2005a: Bad ju ro va krož na pot – veli ki zasav ski tre king. Gea 15-6.Cor te se, D. 2005b: Rudolf Bad ju ra: »Kranj ska ban ska upra va za moje delo ni ime la dosti smi sla«.

Gea 15-6.Dlib, Digi tal na knjiž ni ca Slo ve ni je. Med mrež je: http://dlib.si (16. 6. 2014).Do da tek h kva li fi ka cij ski poli 1919. Voj ni arhiv Srbi je, VAS, Arhiv voj ske Kra lje vi ne Jugo sla vi je, AVKJ

67, dos je 7–9, škat la 19. Beo grad.Do pis Bad ju re odbo ru JZŠZ 1924. Arhiv Jugo slo van ske zim skoš port ne zve ze (JZŠZ) 1922–1941, Fakul -

te ta za šport Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Do pis JZŠZ Koman di Drav ske divi zi je v Ljub lja ni 1922. Arhiv Jugo slo van ske zim skoš port ne zve ze

(JZŠZ) 1922–1941, Fakul te ta za šport Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.Do pis na Vrhov no komi si jo za oce nje va nje držav nih usluž ben cev v Beo grad 1937. Narod na in uni verzi -

tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I.5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Frank, A., Schnei der, H. 1925: Wun der des Schneesc hus. Ham burg.Fur lan, B. 2006: Boj no delo va nje. Skrip ta, Poveljs tvo za dok tri no, raz voj, izo bra že va nje in uspo sab lja nje.

Ljub lja na.Gams, I. 1953: K prob le mu slo ven ske ga geo graf ske ga izra zo slov ja. Naši raz gle di 2-21.Gib son, H. 1998: The wide world of sport tou rism. Parks & Recrea tion 33-9.Go rec, J. 1945: Zgo do vin ski pre gled smu ča nja med Slo ven ci. Ljub lja na.

104

Grad nik, V. 1981: Pri mor ski pro sto volj ci v boju za sever no mejo. Koper.Gu ček, A. 1998: Po smu či nah od pra dav ni ne, Ljub lja na.Gu ček, A. 2004: Sle di smu ča nja po sta rem, smu čar ske teh ni ke. Ljub lja na.Gu ček, S. 1970: Sve to zar Guček, oseb ni vir. Ljub lja na.Gu šić, B. 1971: Rudol fu Bad ju ri, uči te lju in pri ja te lju v spo min. Pla nin ski vest nik 71-9.Hab jan, V. 1998: Pre ro mal vso deže lo: zna me ni ti Slo ven ci – Rudolf Bad ju ra. Delo 40-216.Hart man, B. 1998: Rudolf Mai ster, gene ral in pesnik. Ljub lja na.High man, J., Hinch, T. 2001: Sport tou rism: A fra me work for research. Inter na tio nal jour nal of tou rism

research 3-1.Hud son, S. 2003: Sport and adven tu re tou rism. New York, Lon don, Oxford.Ile šič, S. 1953a: Rudolf Bad ju ra, Ljud ska geo gra fi ja. Geo graf ski vest nik 25.Ile šič, S. 1953b: Rudolf Bad ju ra, Izbra ni izle ti po Gorenj skem, Goriš kem, Notranj skem, Dolenj skem in

Zasav ju. Geo graf ski vest nik 25.Is to ri ja Drav ske divi zij ske obla sti 1918–1920. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 62. Ljub lja na.Iz ja va turi stič ne ga refe ren ta kr. ban ske upra ve v Ljub lja ni Bad ju re Rudol fa na dopis mati ce Put ni ka v Beo -

gra du 1938. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf.Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Iz vle ček pri če va nja rav na te lja Tuj sko pro met ne zve ze v Ma ri bo ru (Loos) 1939. Narod na in uni ver zi tetnaknjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 inkores pon den ca. Ljub lja na.

Je loč nik, M. 1968: Raz voj alp ske ga smu ča nja na Slo ven skem. Zbor nik Viso ke šole za tele sno kul turov Ljub lja ni 2.

Je loč nik, M. 1969: Raz voj alp ske ga smu ča nja na Slo ven skem. Zbor nik Viso ke šole za tele sno kul turov Ljub lja ni 3.

Jen ko, S. 1919: Spo mi ni s ko roš ke fron te. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 22. Ljub lja na.Je ras, B., Ste no vec, F. 1919: Spo mi ni na boje za Koroš ko. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 22.

Ljub lja na.Kar ton služ be nih odno sa ofi ci ra (voj nih činov ni ka) 1933. Voj ni arhiv Srbi je, VAS, Arhiv voj ske Kra lje vine

Jugo sla vi je, AVKJ 67, dos je 2, škat la 19. Beo grad.Kee gan, J. 1993: A Hi story of War fa re. New York.Klad nik, D., Lovren čak, F., Oro žen Ada mič, M. (ur.) 2005: Geo graf ski ter mi no loš ki slo var. Ljub lja na.Ko cu tar, S. 2009a: Rudolf Bad ju ra – Ob 85-let ni ci pla nin ske ga vod ni ka Pohor je. Med mrež je:

http://www.gore-ljud je.net/no vo sti/47888/ (15. 8. 2013).Ko cu tar, S. 2009b: Rudolf Bad ju ra, pisec prvih slo ven skih turi stič nih vod ni kov. Mari bor.Ko cu tar, S. 2009c: Rudolf Bad ju ra, pisec prvih turi stič nih vod ni kov. Pla nin ski vest nik 114-8.Ko če var, C. 1938: Izza dni narod ne ga osvo bo je nja, Rudolf Bad ju ra o pre vrat nih dne vih. Slo ve nec 66-250a.Ko šir, F. 1960: Ob 70-let ni ci dre nov ca Iva na Tav čar ja. Pla nin ski vest nik 16-1.Kranjc, M. F., Štampfl, J. 2009: Voj ni spo mi ni: 1914–1919 / Fra njo Mal gaj. Mari bor.Kriz man, B. 1975: Vanj ska poli ti ka jugo sla ven ske drža ve: 1918–1941: diplo mat sko-hi sto rij ski pre gled.

Zagreb.Ku na ver, P. 1912: Črez sever no ste no Tri gla va. Pla nin ski vest nik 18-2.Ku na ver, P. 1921: Na pla ni ne! Ljub lja na.Ku na ver, P. 1936: Petind vaj set let ni ca smu ča nja v Slo ve ni ji. Pla nin ski vest nik 36-1.Ku na ver, P. 1960: Moji spo mi ni na prvo dejav nost Druš tva za razi sko va nje jam Slo ve ni je (1910–1913).

Naše jame 2-1/2.Kurtz man, J. 2001: Tou rism, Sport and Cul tu re. Sport and tou rism. Madrid.Lah, M. 1988: Drav ska divi zij ska oblast. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 2.La vse gar, J. 1922: Spo mi ni na dogod ke za osvo bo di tev Koroš ke v le tih 1918–1922. Arhiv Repub li ke

Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 22. Ljub lja na.

105

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Lu štrek, J. 2014: Bad ju ro va krož na pot (de sni breg Save). Med mrež je: http://www.rtv slo.si/tu rea van tu re/no vi ce/bad ju ro va-kroz na-pot-levi-breg-save/337769 (20. 7. 2014).

Ma lo vrh, C. 1952: Rudolf Bad ju ra, Gor ski pre ho di v lu či ljud ske geo gra fi je. Geo graf ski vest nik 24.Ma lo vrh, C. 1953: Ljud ska geo gra fi ja. Pla nin ski vest nik 8-10.Marn, R. 1939: Dvaj set let tuj ske ga pro me ta v Slo ve ni ji. Spo min ski zbor nik Slo ve ni je.Ma sterl, M. 1981: Dre nov ci. Pla nin ski vest nik 81-12.Me lik, A. 1932: Rudolf Bad ju ra, Izle ti po Kara van kah. Geo graf ski vest nik 8-1.Mik ša, P., Ajlec, K. 2011: Slo ven sko pla nins tvo. Ljub lja na.Mik ša, P., Golob, U. 2013: Zgo do vi na slo ven ske ga alpi niz ma. Ljub lja na.Mi kuž, M. 1965: Oris zgo do vi ne Slo ven cev v sta ri Jugo sla vi ji 1917–1941. Ljub lja na.Mi litär-Sche ma ti smus des Öster reic hisc hen Kai sert hu mes 1918. Wien.Mlač, A., Kli nar, S., Lesko šek, B., Pol lak, B., Savenc, F., Šegu la, P., Ven gust, A., Zupets, S. B. 2002:

Pla nin ski ter mi no loš ki slo var. Ljub lja na.Ob zor 1910. Pla nin ski vest nik 16-1.Od li ko va nje zasluž nih pla nin cev v Vra tih 1953. Pla nin ski vest nik 9-12.Orel, T. 1963: Ni umrl – ne sme umre ti (Ob Bad ju ro vi smr ti). Pla nin ski vest nik 63-11.Oro žen Ada mič, M. 1987: Bad ju ra Rudolf. Enci klo pe di ja Slo ve ni je.Pe nič, L. 1988: Boji za slo ven sko sever no mejo 1918–1920. Mari bor.Pe rov šek, J. 1998: Slo ven ska osa mos vo ji tev v letu 1918: Štu di ja o slo ven ski držav no sti v Dr ža vi Slo -

ven cev, Hrva tov in Srbov. Ljub lja na.Pe rov šek, J. 2005: Slo ven ska samo stoj nost v Dr ža vi SHS. Slo ven ska novej ša zgo do vi na 1848–1992.

Ljub lja na.Pe rov šek, J. 2009: »V za že lje ni deže li«: slo ven ska izkuš nja s Kra lje vi no SHS/Ju go sla vi jo 1918–1941.

Ljub lja na.Per so nal na mapa Bad ju ra 1932. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 67, Kra ljev ska ban ska upra va Dravske

bano vi ne, splo šni odde lek, per so nal ne mape usluž ben cev. Ljub lja na.Pla nin ski vest nik 2014. Digi tal ni arhiv. Med mrež je: http://www.pvka za lo.si/home.asp (16. 6. 2014).Ple ter ski, J. 1971: Prva odlo či tev Slo ven cev za Jugo sla vi jo: poli ti ka na doma čih tleh med vojno 1914–1918.

Ljub lja na.Po dat ki za služ be no pogod bo 1948. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek,

MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.Po god ba s Ko mi te jem za turi zem in gostins tvo pri Vla di LRS 1951. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca

(NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon -den ca. Ljub lja na.

Pojić, M. 2008: Vije snik nare da ba 1918–1919: Vla da Narod nog vijeća Slo ve na ca, Hrva ta i Srba, Odioza narod nu odbra nu. Zagreb.

Po toč nik, D. 2008: Zgo do vin ske oko liš či ne: delo va nja gene ra la Rudol fa Mai stra na Šta jer skem, Koroškemin v Prek mur ju. Ljub lja na.

Pre pe luh, A. 1938: Pri pom be k na ši pre vrat ni dobi. Ljub lja na.Pri pom be Bad ju re k iz ja vam prič Mar na in Loo sa 1939. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Rokopi -

sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.Proš nja Bad ju re Mini strs tvu trgo vi ne in indu stri je za upo ko ji tev iz zdravs tve nih raz lo gov 1937. Narodna

in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku -menti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Proš nja Bad ju re Mini strs tvu trgo vi ne in indu stri je za upo ko ji tev iz zdravs tve nih raz lo gov 1938. Narodnain uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku -men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Proš nja in zavr ni tev za ude lež bo Bad ju re na teča ju T. Hann se na 1927. Arhiv Jugo slo van ske zim skoš -port ne zve ze (JZŠZ) 1922–1941, Fakul te ta za šport Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.

106

Proš nja za prei ska vo; Pismo Bad ju re na Mini strs tvo trgo vi ne in indu stri je v Beo grad 1935. Narod nain univer zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku -menti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

Rav he kar 1922: Spo mi ni na dogod ke v bor bi za nacio nal no osvo bo di tev slo ven ske ga naro da. ArhivRepub li ke Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 22. Ljub lja na.

Reinl, H. 1979: Sever na ste na veli ke ga Tri gla va. Pet sto le tij Tri gla va. Mari bor.Rib ni kar, P. 1998: Sej ni zapi sni ki Narod ne vla de Slo ven cev, Hrva tov in Srbov v Ljub lja ni in Dežel nih

vlad za Slo ve ni jo 1918–1921, 1. del: od 1. nov. 1918 do 26. feb. 1919. Ljub lja na.Ritc hie, B., Adair, D. 2002: The gro wing recog ni tion of sport tou rism. Cur rent issues in tou rism 5-1.San kaš ka in smu kaš ka tek ma 1913. Slo ven ski narod 46-37.Seidl, F. 1918: Rast lins tvo naših Alp. Ljub lja na.Se ru čar, Z. 1950: Voj ne akci je u Koruš koj 1918/19 godi ne. Beo grad.Sienč nik, L. 1987: Koroš ki ple bis cit 1920. Mari bor.Skiop ti čen večer Slov. Plan. Druš tva 1913. Pla nin ski vest nik 19-2.Ski tou ren in der Woc hein 1912. Lai bac her Zei tung 287-131.Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1985. Ljub lja na.Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 1994. Ljub lja na.Slo var slo ven ske ga knjiž ne ga jezi ka 2000. Ljub lja na.Slo ven ski pra vo pis 1938. Ljub lja na.Slo ven ski smu čar ski slo var 2011. Ljub lja na.Slo ve sno ob raz gla si tvi ime no va nja Voja šni ce Bošt ja na Kek ca, dne vu vojaš kih gor ni kov, 20-let ni ci

132. gor ske ga bata ljo na Slo ven ske voj ske in 5-let ni ci Zdru že nja vojaš kih gor ni kov Slo ve ni je 2012. Med -mrež je: http://www.slovenskavojska.si/odnosi-z-javnostmi/sporocila-za-javnost/novica/nov/slovesno-ob-razglasitvi-imenovanja-vojasnice-bostjana-kekca-dnevu-vojaskih-gornikov-20-letnici/ (27.6.2014).

Snoj, M. 1997: Slo ven ski eti mo loš ki slo var. Ljub lja na.Spo me ni ca gos po du banu Drav ske Bano vi ne Dra gu Maru ši ču 1931. Narod na in uni ver zi tet na knjiž nica

(NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon -den ca. Ljub lja na.

Stan de ven, J., De Knop, P. 1999: Sport Tou rism. Cham paign.Šef man, K. 1919: Spo mi ni. Arhiv Repub li ke Slo ve ni je, AS 1193, t. e. 22. Ljub lja na.Švajn cer, J. J. 1990: Slo ven ska voj ska 1918–1919. Ljub lja na.Švajn cer, J. J. 1992: Voj na in vojaš ka zgo do vi na Slo ven cev. Ljub lja na.Švajn cer, J. J. 1999: Šva bić Ste van. Enci klo pe di ja Slo ve ni je 13.Tek mo val na raz sta va slik 1908. Pla nin ski vest nik 14-1.Ti skov no kazen ska zade va, okrož no sodiš če v Ljub lja ni, odgo vor na tož bo obdol žen ca Regally Vla di -

mir ja 1939. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873 Bad ju ra Rudolf.Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

To min šek, J. 1935: Knji ge za smu čar je. Pla nin ski vest nik 35-1.Tov šak, S. 2010: Rudolf Bad ju ra, pisec prvih slo ven skih turi stič nih vod ni kov, kata log k is toi men ski razstavi.

Arhi vi 33-1.Tuma, H. 1994: Izza veli ke voj ne. Nova Gori ca.Ude, L. 1977: Boj za sever no slo ven sko mejo 1918–1919. Mari bor.Val va sor, J. V. 1689: Die Ehre dess Her zog tums Crain. Lay bach.Vri šer, I. 2002: Uvod v geo gra fi jo. Ljub lja na.We ier mair, K. 2003: New trends in sports and lei su re time sports. Athens, St. Gal len.Win ters port in der Woc hein 1909. Lai bac her Zei tung 44-128.Zdarsky, M. 1911: Alpi ne (Li lien fel der) Ski fa hr-Tech nik, eine Anlei tung zum Selb stun ter richt. Ber lin.Zgla še val na pola Bad ju ra Mari ja 1914. Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na (ZAL), SI_ZAL_LJU/0500 Mesto

Ljub lja na, domo vin ski odde lek, zgla še val ne pole: 46/03, Bad ju ra Rudolf. Ljub lja na.

107

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Zgla še val na pola Bad ju ra Rudolf 1903–1941. Zgo do vin ski arhiv Ljub lja na (ZAL), SI_ZAL_LJU/0500Mesto Ljub lja na, domo vin ski odde lek, zgla še val ne pole: 46/03, Bad ju ra Rudolf. Ljub lja na.

Zim sko-šport na sezi ja v Bo hi nju 1911. Slo ven ski narod 44-4. Ljub lja na.Zu pan, P. 2012: Bad ju ri na Poklju ka: poi me no va nje voja šni ce Slo ven ske voj ske na Rud nem polju. Rudno

polje.Zu pan čič, C. 2002: Slo ven ska voj ska 1918–1920. Slo venj Gra dec.Živ lje nje pis Bad ju ra Rudolf. Narod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca (NUK), Roko pi sni odde lek, MS 1873

Badju ra Rudolf. Zapuš či na; Doku men ti I. 1–I. 5 in kores pon den ca. Ljub lja na.

108

14 SEZ NAM SLIK

Sli ka 1: Vojaš ki objekt na Poklju ki, ime no van po Rudol fu Bad ju ri. 11Sli ka 2: Raz gled ni ca Val va zor je ve ga trga v Li ti ji, okrog leta 1906. Niz ka hiša

na desni ob Meš ko vi hiši je rojst na hiša Rudol fa Bad ju re. 13Sli ka 3: Spo min sko obe lež je na rojst ni hiši Rudol fa Bad ju re v Li ti ji. 14Sli ka 4: Rudolf Bad ju ra v mla dih letih, pred prvo sve tov no voj no. 16Sli ka 5: Zgla še val na pola Rudol fa Bad ju re. 20–21Sli ka 6: Rudolf Bad ju ra okrog leta 1945. 23Sli ka 7: Dre nov ci v ska lah nad Kam niš ko Bistri co. 26Sli ka 8: Zima v kam niš kih pla ni nah. 1 Vrh­Kore­na; 2 Kam­niš­ki­vrh­nad­Bistri­či­co; 3 Za­me­ti

na­Krvav­cu; 4 Kam­niš­ka­koča­S. P.D.­s­Kam­niš­ke­ga­sed­la; 5 Za­sne­že­na­pastir­skabaj­ta­v­Kli­nu­(l.­1909)­pod­Kam­niš­kim­sed­lom; 6 Po­gled­z­Ve­li­ke­ga­Zvo­ha­na­Koren­skopla­no­to­in­Kam­niš­ko­sed­lo; 7 Snež­na­stre­ha­na­Kore­nu; 8 Mo­tiv­iz­jar­ka­pod­Križ­kopla­ni­no­(Dom in svet 1911, 72). 27

Sli ka 9: Rudolf Bad ju ra (prvi z leve) v ‘al pi ni stič ni’ druž bi. 28Sli ka 10: S smuč mi na Veli ki pla ni ni (Ru dolf Bad ju ra na sli ki desno), v ozad ju Grin tov ci. 30Sli ka 11: Rudolf Bad ju ra na Sve tem Aha cu pri Tur ja ku. 31Sli ka 12: Dre nov ci v kraš kih jamah. 32Sli ka 13: Rudolf Bad ju ra (prvi z leve) sku paj z do ma či ni pred Pod peš ko jamo. 33Sli ka 14: Rudolf Bad ju ra (dru gi z de sne). 34Sli ka 15: Rudolf Bad ju ra (v sre di ni na desni stra ni) v meš čan ski druž bi;

na nje go vi desni sedi Jože (Jo sip) Kuna ver. 34Sli ka 16: Naslov ni ca knji ge Smu čar (1924). 37Sli ka 17: Pluž ni polo žaj smu či, zače tek alp ske teh ni ke (Zdarsky 1911, 76). 38Sli ka 18: Nor dij sko-al pin ska teh ni ka, ki jo je zago var jal tudi Rudolf Bad ju ra (Bil ge ri 1922, 27). 39Sli ka 19: Pri mer opi sa vaje Pluž­ni­závor­(Bad ju ra 1924b, 52–53). 40Sli ka 20: Arl berš ka teh ni ka smu ča nja, ki je Rudolf Bad ju ra ni osvo jil (Frank in Schnei der 1925). 41Sli ka 21: Blo ke. 44Sli ka 22: Izsek iz bese di la o is ka nju smu čar skih izra zov (Bad ju ra 1931, 12). 45Sli ka 23: Metu lje na Blo kah, kjer je Bad ju ra zbi ral izra ze za svo ja dela. 46Sli ka 24: Na cilju! – Ob Alja že vem stol pu vrh Tri gla va. 54Sli ka 25: Bad ju ro vi vod ni ki, izda ni med leto ma 1913 in 1924. 56Sli ka 26: Bad ju ro vi vod ni ki, izda ni med leto ma 1924 in 1953. 57Sli ka 27: Dopi sni ca v knji ži ci Zasav je (Bad ju ra 1928). 59Sli ka 28: V uvod nem delu vod ni ka Jugo­slo­ven­ske­Alpe­–­leči­li­šta,­leto­va­li­šta,­kupa­li­šta,

pri­rod­ne­zna­me­ni­to­sti,­izle­ti,­alp­ske­ture med dru gim Bad ju ra turi ste sez na ni tudiz voz nim redom pošt nih vozil, ki so v ti stem času slu ži la jav ne mu pot niš ke mupro me tu (Bad ju ra 1922a, 89). 59

Sli ka 29: Uvod nik knji ži ce Rast lins tvo naših Alp, pris pe vek k spoz na va nju slo ven skezem lje (Seidl 1918, 1). 61

Sli ka 30: Notra nja naslov ni ca vod ni ka Koz ja ko vo pogor je nad Dra vo, s pos ve ti lomin pod pi som Rudol fa Bad ju re (Bad ju ra 1927a). 67

Sli ka 31: Naslov ni ca Ljud ske geo gra fi je (1953). 70Sli ka 32: Izsek iz gre ben ske ga zem lje vi da Kara van ke iz leta 1932. Hra ni kar to graf ski

odde lek Narod ne in uni ver zi tet ne knjiž ni ce Ljub lja na. 72Sli ka 33: Načrt mesta Mari bor. 74Sli ka 34: Načrt mesta Ljub lja na. 75Sli ka 35: Načrt dru ge ga izle ta srb ske ga pla nin ske ga druš tva. 77

109

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Sli ka 36: Bad ju rov mono gram. 78Sli ka 37: Naslov ni ca vojaš ke ga dos je ja Rudol fa Bad ju re (kar ton služ be nih odno sa … 1933). 96Sli ka 38: Pris pev ki Rudol fa Bad ju re gle de na tema ti ke dela. 99

110

15 SEZ NAM PRE GLED NIc

Pre gled ni ca 1: Sez nam Bad ju ro vih turi stič nih vod ni kov (vir: COBISS). 55Pre gled ni ca 2: Sez nam Bad ju ro vih zem lje vi dov (vir: COBISS). 73Pre gled ni ca 3: Bib lio gra fi ja Rudol fa Bad ju re (Ba diu re). 98–99

111

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

Rudolf Badjura – življenje in delo

Zah­va­la!

Za­pomoč­pri­iska­nju­in­dosto­pa­nju­do­gra­di­va­ter­nude­nju­šte­vil­nih­podat­kov,­ki­so­obo­ga­ti­li­pri­ču­-jo­čo­knji­go,­se­avtor­ji­zah­va­lju­je­mo­Cen­tral­ni­bib­lio­te­ki­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­ in­umet­no­sti,dru­ži­ni­Bri­lej,­Fakul­te­ti­za­šport­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­gos­pe­Roti­ji­(Tiji)­Bad­ju­ra,­gos­po­du­Mar­ku­Simiću,knjiž­ni­ci­Geo­graf­ske­ga­inšti­tu­ta­Anto­na­Meli­ka­ZRC­SAZU,­knjiž­ni­ci­inšti­tu­ta­za­slo­ven­ski­jezik­Fra­naRamov­ša­ZRC­SAZU,­Knjiž­ni­ci­Liti­ja,­knjiž­ni­ci­Umet­nost­noz­go­do­vin­ske­ga­inšti­tu­ta­Fran­ce­ta­Ste­le­ta­ZRCSAZU,­Narod­ni­in­uni­ver­zi­tet­ni­knjiž­ni­ci,­knjiž­ni­ca­ma­Oddel­ka­za­geo­gra­fi­jo­in­Oddel­ka­za­umet­nostnozgo­do­vi­no­Filo­zof­ske­fakul­te­te­Uni­ver­ze­v­Ljub­lja­ni,­Slo­ven­ske­mu­etno­graf­ske­mu­muze­ju,­Slo­ven­skemufilm­ske­mu­arhi­vu­v­ok­vi­ru­Arhi­va­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je,­Voj­ne­mu­Arhi­vu­Srbi­je,­zasluž­ne­mu­pro­fe­sor­juv­po­ko­ju­dr.­Juri­ju­Kuna­ver­ju,Zgo­do­vin­ske­mu­arhi­vu­Celje­in­Zgo­do­vin­ske­mu­arhi­vu­Ljub­lja­na.

Izdajo­znanstvene­monografije­so­omogočili­Planinska­zveza­Slovenije,­Zveza­slovenskih­častnikovin­Združenje­vojaških­gornikov­Slovenije.

112

Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRCSAZUNa­slov:­Gos­po­ska­uli­ca­13,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­gi@zrc-sazu.siMed­mrež­je:­http://giam.zrc-sazu.si

In­šti­tut­je­leta­1946­usta­no­vi­la­Slo­ven­ska­aka­de­mi­ja­zna­no­sti­in­umet­nosti­inga­leta­1976­poi­me­no­va­la­po­aka­de­mi­ku­dr.­Anto­nu­Meli­ku­(1890–1966).­Odleta­1981­je­sestav­ni­del­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­demijezna­no­sti­in­umet­no­sti.­Leta­2002­sta­se­inšti­tu­tu­pri­klju­či­la­Inštitut­za­geo­gra­-fi­jo,­ki­je­bil­usta­nov­ljen­leta­1962,­in­Zem­lje­pi­sni­muzej­Slo­venije,­usta­nov­ljenleta­1946.­Ima­oddel­ke­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo,­humano­geo­grafijo,­regio­nal­nogeo­gra­fi­jo,­narav­ne­nesre­če,­vars­tvo­oko­lja,­geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­sistem­intemat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­zem­lje­pi­sno­knjiž­ni­co­ter­zem­lje­pi­sni­muzej.­V­njem­jesedež­Komi­si­je­za­stan­dar­di­za­ci­jo­zem­lje­pi­snih­imen­Vlade­Repub­li­ke­Slo­venije.Nje­go­vi­razi­sko­val­ci­se­ukvar­ja­jo­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­razi­ska­va­mi­Slo­-ve­ni­je­in­nje­nih­pokra­jin­ter­pri­pra­vo­temelj­nih­geo­graf­skih­knjig­o­Slo­ve­ni­ji.Sode­lu­je­jo­pri­šte­vil­nih­doma­čih­in­med­na­rod­nih­pro­jek­tih,­orga­ni­zi­ra­jo­znan­-s­tve­na­sre­ča­nja,­izo­bra­žu­je­jo­mla­de­razi­sko­val­ce,­izme­nju­je­jo­znans­tve­ne­obi­ske.Inšti­tut­izda­ja­znans­tve­no­revi­jo­Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo­graf­ski­zbor­-nik­ter­znans­tve­ni­knjiž­ni­zbir­ki­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je­in­Geo­ri­tem.­V­so­dih­letihizda­ja­knjiž­no­zbir­ko­GIS­v­Slo­ve­ni­ji,­v­li­hih­letih­knjiž­no­zbirko­Regio­nal­ni­raz­-voj,­vsa­ko­tret­je­leto­pa­knjiž­no­zbir­ko­Narav­ne­nesre­če.

Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­jeNa­slov:­Bohinj­ska­Bela­153,­4263­Bo­hinj­ska­Bela,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­info@zvgs.siMed­mrež­je:­http://www.zvgs.si/

Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­je­je­bilo­usta­nov­lje­no­leta­1994­kot­Gorskasek­ci­ja­pri­Zve­zi­slo­ven­skih­čast­ni­kov.­23.­no­vem­bra­2007­se­je­iz­sek­ci­je­preo­-bra­zi­lo­v­sa­mo­stoj­no­zdru­že­nje,­ki­kot­inte­re­sna­orga­ni­za­ci­ja­delu­je­v­ok­vi­ru­Zve­zeslo­ven­skih­čast­ni­kov.­Čla­ni­zdru­že­nja­so­nek­da­nji­in­aktiv­ni­pri­­pad­ni­ki­slo­ven­-skih­vojaš­kih­gor­skih­enot.­Zdru­že­nje­teme­lji­na­vred­no­tah­pri­za­de­vanj­za­mirin­spo­što­va­nje­člo­ve­ko­vih­pra­vic,­spod­bu­ja­nju­pri­ja­teljs­tva­in­sode­lo­va­nja­medvoja­ki­gor­ni­ki,­prou­če­va­nju­in­razi­sko­va­nju­zgo­do­vi­ne­vojaš­ke­ga­gor­niš­tva­in­smu­-ča­nja,­varo­va­nju­gor­ske­nara­ve­ter­ohra­nja­nju­spo­mi­na­na­pad­le­in­umr­le­voja­kev­go­rah.­Ima­svo­je­sim­bo­le,­ki­izha­ja­jo­iz­zgo­do­vi­ne,­tra­di­cij­in­dosež­kov­slo­ven­-ske­ga­vojaš­ke­ga­gor­niš­tva­in­smu­ča­nja.­Zdru­že­nje­je­civil­no­–­vojaš­ka­orga­ni­za­ci­japoseb­ne­ga­pome­na,­ki­tesno­sode­lu­je­s­Slo­ven­sko­voj­sko,­pose­bej­z­nje­no­gor­-sko­eno­to­(132.­gor­ski­polk)­in­Več­na­cio­nal­nim­cen­trom­odlič­no­sti­za­gor­skoboje­va­nje­(VCOGB).­Konec­leta­2013­je­bilo­v­zdru­že­nje­včla­nje­nih­bli­zu­šti­ri­-sto­čla­nov­in­sim­pa­ti­zer­jev.Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­je­je­od­leta­1999­pol­no­pra­ven­član­Med­-na­rod­ne­fede­ra­ci­je­vojaš­kih­gor­ni­kov­(IFMS),­ki­zdru­žu­je­deset­nacio­nal­nihorga­ni­za­cij­iz­Evro­pe­in­Zdru­že­nih­držav­Ame­ri­ke.­Raz­vi­to­ima­intenziv­no­dvo­-stran­sko­ sode­lo­va­nje,­ bodi­si­ prek­med­na­rod­ne­ fede­ra­ci­je­bodisi­ z­ dru­gi­minacio­nal­ni­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi­vojaš­kih­gor­ni­kov­v­tu­ji­ni.Ob­dru­gih­dejav­no­stih­se­zdru­že­nje­inten­ziv­no­pos­ve­ča­razi­sko­va­nju­voja­ške­gagor­niš­tva­in­vojaš­ke­ga­smu­ča­nja,­tako­v­zgo­do­vi­ni­kot­v­so­dobnem­času,­takoda­na­tem­področ­ju­dopol­nju­je­stro­kov­ne­aktiv­no­sti­Slo­ven­ske­voj­ske.­Orga­-ni­zi­ra­stro­kov­na­in­izo­bra­že­val­na­sre­ča­nja­s­po­droč­ja­vojaškega gorniš­tva­insmu­ča­nja­ter­samo­stoj­no­ali­s­soiz­da­ja­te­lji­pub­li­ci­ra­lite­ra­turo­s­tega­področja.

Sez­nam­knjig­iz­zbir­ke­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je

1 Mi­lan­Na­tek,­Dra­go­Per­ko:­50 let­Geo­graf­ske­ga­in­šti­tu­ta­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU2 Jer­ne­ja­Fridl:­Me­to­do­lo­gi­ja­te­mat­ske­kar­to­gra­fi­je­na­cio­nal­ne­ga­at­la­sa­Slo­ve­ni­je3 Dra­go­Per­ko:­Ana­li­za­površ­ja­Slo­ve­ni­je­s sto­me­tr­skim­digi­tal­nim­mode­lom­relie­fa4 Uroš­Horvat:­Raz­voj­in­učin­ki­turiz­ma­v Rogaš­ki­Sla­ti­ni5 Mimi­Urbanc:­Kulturne­pokrajine­v­Sloveniji6 Miha­Pavšek:­Snežni­plazovi­v­Sloveniji7 Maja­Topole:­Geografija­občine­Moravče8 Drago­Kladnik,­Marjan­Ravbar:­Členitev­slovenskega­podeželja9 Damir­Josipovič:­Dejavniki­rodnostnega­obnašanja­v­Sloveniji10 Irena­Rejec­Brancelj,­Aleš­Smrekar,­Drago­Kladnik:­Podtalnica­Ljubljanskega­polja11 Franci­Petek:­Spre­mem­be­rabe­tal­v slo­ven­skem­alp­skem­sve­tu12 Aleš­Smrekar:­Zavest­ljudi­o­pitni­vodi13 Blaž­Komac:­Do­lec­kot­zna­čil­na­obli­ka­dolo­mit­ne­ga­površ­ja14 Drago­Kladnik:­Po­do­ma­če­na­tuja­zem­lje­pi­sna­ime­na­v slo­ven­skih­atla­sih­sve­ta15 Blaž­Komac,­Matija­Zorn:­Pobočni­procesi­in­človek16 Janez­Nared:­Prostorski­vplivi­slovenske­regionalne­politike17 Lučka­Ažman­Momirski,­Drago­Kladnik,­Blaž­Komac,­Franci­Petek,­Peter­Repolusk,­Matija­Zorn:

Terasirana­pokrajina­Goriških­brd18 Mati­ja­Zorn:­Ero­zij­ski­pro­ce­si­v slo­ven­ski­Istri19 David­Bole:­Eko­nom­ska­preo­braz­ba­slo­ven­skih­mest20 Blaž­Komac,­Karel­Natek,­Matija­Zorn:­Geografski­vidiki­poplav­v­Sloveniji21 Bri­gi­ta­Jam­nik,­Aleš­Smre­kar,­Borut­Vrš­čaj:­Vr­tič­kars­tvo­v Ljub­lja­ni22 Rož­le­Bra­tec­Mrvar,­Lu­kas­Bir­sak,­Jer­ne­ja­Fridl,­Dra­go­Klad­nik,­Ju­rij­Kuna­ver:

Ko­ce­nov­sred­nje­šol­ski­atlas­kot­didak­tič­na­pre­lom­ni­ca23 Bo­jan­Erhar­tič:­Geo­mor­fo­loš­ka­dediš­či­na­v­Do­li­ni­Tri­glav­skih­jezer24 Drago­Kladnik,­Rok­Ciglič,­Mauro­Hrvatin,­Drago­Perko,­Peter­Repolusk,­Manca­Volk:

Slovenski­eksonimi25 Drago­Kladnik,­Drago­Perko:­Slovenska­imena­držav26 Mateja­Breg­Valjavec:­Nekdanja­odlagališča­odpadkov­v­vrtačah­in­gramoznicah27 Drago­Kladnik,­Primož­Pipan,­Primož­Gašperič:­Poimenovanja­Piranskega­zaliva28 Rok­Ciglič:­Ana­li­za­narav­nih­pokra­jin­skih­tipov­Slo­ve­ni­je­z­GIS-om29 Matjaž­Geršič,­Borut­Batagelj,­Herman­Berčič,­Ljudmila­Bokal,­Aleš­Guček,­Janez­Kavar,

Stane­Kocutar,­Blaž­Komac,­Zvezdan­Marković,­Peter­Mikša,­Blaž­Torkar:­Rudolf­Badjura­–življenje­in­delo

pred_zalist_pred_zalist.qxd­­20.10.2014­­8:11­­Page­2

Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka­ZRCSAZUNa­slov:­Gos­po­ska­uli­ca­13,­1000­Ljub­lja­na,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­gi@zrc-sazu.siMed­mrež­je:­http://giam.zrc-sazu.si

In­šti­tut­je­leta­1946­usta­no­vi­la­Slo­ven­ska­aka­de­mi­ja­zna­no­sti­in­umet­nosti­inga­leta­1976­poi­me­no­va­la­po­aka­de­mi­ku­dr.­Anto­nu­Meli­ku­(1890–1966).­Odleta­1981­je­sestav­ni­del­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ne­ga­cen­tra­Slo­ven­ske­aka­demijezna­no­sti­in­umet­no­sti.­Leta­2002­sta­se­inšti­tu­tu­pri­klju­či­la­Inštitut­za­geo­gra­-fi­jo,­ki­je­bil­usta­nov­ljen­leta­1962,­in­Zem­lje­pi­sni­muzej­Slo­venije,­usta­nov­ljenleta­1946.­Ima­oddel­ke­za­fizič­no­geo­gra­fi­jo,­humano­geo­grafijo,­regio­nal­nogeo­gra­fi­jo,­narav­ne­nesre­če,­vars­tvo­oko­lja,­geo­graf­ski­infor­ma­cij­ski­sistem­intemat­sko­kar­to­gra­fi­jo,­zem­lje­pi­sno­knjiž­ni­co­ter­zem­lje­pi­sni­muzej.­V­njem­jesedež­Komi­si­je­za­stan­dar­di­za­ci­jo­zem­lje­pi­snih­imen­Vlade­Repub­li­ke­Slo­venije.Nje­go­vi­razi­sko­val­ci­se­ukvar­ja­jo­pred­vsem­z­geo­graf­ski­mi­razi­ska­va­mi­Slo­-ve­ni­je­in­nje­nih­pokra­jin­ter­pri­pra­vo­temelj­nih­geo­graf­skih­knjig­o­Slo­ve­ni­ji.Sode­lu­je­jo­pri­šte­vil­nih­doma­čih­in­med­na­rod­nih­pro­jek­tih,­orga­ni­zi­ra­jo­znan­-s­tve­na­sre­ča­nja,­izo­bra­žu­je­jo­mla­de­razi­sko­val­ce,­izme­nju­je­jo­znans­tve­ne­obi­ske.Inšti­tut­izda­ja­znans­tve­no­revi­jo­Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo­graf­ski­zbor­-nik­ter­znans­tve­ni­knjiž­ni­zbir­ki­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je­in­Geo­ri­tem.­V­so­dih­letihizda­ja­knjiž­no­zbir­ko­GIS­v­Slo­ve­ni­ji,­v­li­hih­letih­knjiž­no­zbirko­Regio­nal­ni­raz­-voj,­vsa­ko­tret­je­leto­pa­knjiž­no­zbir­ko­Narav­ne­nesre­če.

Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­jeNa­slov:­Bohinj­ska­Bela­153,­4263­Bo­hinj­ska­Bela,­Slo­ve­ni­jaE-po­šta:­info@zvgs.siMed­mrež­je:­http://www.zvgs.si/

Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­je­je­bilo­usta­nov­lje­no­leta­1994­kot­Gorskasek­ci­ja­pri­Zve­zi­slo­ven­skih­čast­ni­kov.­23.­no­vem­bra­2007­se­je­iz­sek­ci­je­preo­-bra­zi­lo­v­sa­mo­stoj­no­zdru­že­nje,­ki­kot­inte­re­sna­orga­ni­za­ci­ja­delu­je­v­ok­vi­ru­Zve­zeslo­ven­skih­čast­ni­kov.­Čla­ni­zdru­že­nja­so­nek­da­nji­in­aktiv­ni­pri­­pad­ni­ki­slo­ven­-skih­vojaš­kih­gor­skih­enot.­Zdru­že­nje­teme­lji­na­vred­no­tah­pri­za­de­vanj­za­mirin­spo­što­va­nje­člo­ve­ko­vih­pra­vic,­spod­bu­ja­nju­pri­ja­teljs­tva­in­sode­lo­va­nja­medvoja­ki­gor­ni­ki,­prou­če­va­nju­in­razi­sko­va­nju­zgo­do­vi­ne­vojaš­ke­ga­gor­niš­tva­in­smu­-ča­nja,­varo­va­nju­gor­ske­nara­ve­ter­ohra­nja­nju­spo­mi­na­na­pad­le­in­umr­le­voja­kev­go­rah.­Ima­svo­je­sim­bo­le,­ki­izha­ja­jo­iz­zgo­do­vi­ne,­tra­di­cij­in­dosež­kov­slo­ven­-ske­ga­vojaš­ke­ga­gor­niš­tva­in­smu­ča­nja.­Zdru­že­nje­je­civil­no­–­vojaš­ka­orga­ni­za­ci­japoseb­ne­ga­pome­na,­ki­tesno­sode­lu­je­s­Slo­ven­sko­voj­sko,­pose­bej­z­nje­no­gor­-sko­eno­to­(132.­gor­ski­polk)­in­Več­na­cio­nal­nim­cen­trom­odlič­no­sti­za­gor­skoboje­va­nje­(VCOGB).­Konec­leta­2013­je­bilo­v­zdru­že­nje­včla­nje­nih­bli­zu­šti­ri­-sto­čla­nov­in­sim­pa­ti­zer­jev.Zdru­že­nje­vojaš­kih­gor­ni­kov­Slo­ve­ni­je­je­od­leta­1999­pol­no­pra­ven­član­Med­-na­rod­ne­fede­ra­ci­je­vojaš­kih­gor­ni­kov­(IFMS),­ki­zdru­žu­je­deset­nacio­nal­nihorga­ni­za­cij­iz­Evro­pe­in­Zdru­že­nih­držav­Ame­ri­ke.­Raz­vi­to­ima­intenziv­no­dvo­-stran­sko­ sode­lo­va­nje,­ bodi­si­ prek­med­na­rod­ne­ fede­ra­ci­je­bodisi­ z­ dru­gi­minacio­nal­ni­mi­orga­ni­za­ci­ja­mi­vojaš­kih­gor­ni­kov­v­tu­ji­ni.Ob­dru­gih­dejav­no­stih­se­zdru­že­nje­inten­ziv­no­pos­ve­ča­razi­sko­va­nju­voja­ške­gagor­niš­tva­in­vojaš­ke­ga­smu­ča­nja,­tako­v­zgo­do­vi­ni­kot­v­so­dobnem­času,­takoda­na­tem­področ­ju­dopol­nju­je­stro­kov­ne­aktiv­no­sti­Slo­ven­ske­voj­ske.­Orga­-ni­zi­ra­stro­kov­na­in­izo­bra­že­val­na­sre­ča­nja­s­po­droč­ja­vojaškega gorniš­tva­insmu­ča­nja­ter­samo­stoj­no­ali­s­soiz­da­ja­te­lji­pub­li­ci­ra­lite­ra­turo­s­tega­področja.

Sez­nam­knjig­iz­zbir­ke­Geo­gra­fi­ja­Slo­ve­ni­je

1 Mi­lan­Na­tek,­Dra­go­Per­ko:­50 let­Geo­graf­ske­ga­in­šti­tu­ta­An­to­na­Me­li­ka­ZRC­SAZU2 Jer­ne­ja­Fridl:­Me­to­do­lo­gi­ja­te­mat­ske­kar­to­gra­fi­je­na­cio­nal­ne­ga­at­la­sa­Slo­ve­ni­je3 Dra­go­Per­ko:­Ana­li­za­površ­ja­Slo­ve­ni­je­s sto­me­tr­skim­digi­tal­nim­mode­lom­relie­fa4 Uroš­Horvat:­Raz­voj­in­učin­ki­turiz­ma­v Rogaš­ki­Sla­ti­ni5 Mimi­Urbanc:­Kulturne­pokrajine­v­Sloveniji6 Miha­Pavšek:­Snežni­plazovi­v­Sloveniji7 Maja­Topole:­Geografija­občine­Moravče8 Drago­Kladnik,­Marjan­Ravbar:­Členitev­slovenskega­podeželja9 Damir­Josipovič:­Dejavniki­rodnostnega­obnašanja­v­Sloveniji10 Irena­Rejec­Brancelj,­Aleš­Smrekar,­Drago­Kladnik:­Podtalnica­Ljubljanskega­polja11 Franci­Petek:­Spre­mem­be­rabe­tal­v slo­ven­skem­alp­skem­sve­tu12 Aleš­Smrekar:­Zavest­ljudi­o­pitni­vodi13 Blaž­Komac:­Do­lec­kot­zna­čil­na­obli­ka­dolo­mit­ne­ga­površ­ja14 Drago­Kladnik:­Po­do­ma­če­na­tuja­zem­lje­pi­sna­ime­na­v slo­ven­skih­atla­sih­sve­ta15 Blaž­Komac,­Matija­Zorn:­Pobočni­procesi­in­človek16 Janez­Nared:­Prostorski­vplivi­slovenske­regionalne­politike17 Lučka­Ažman­Momirski,­Drago­Kladnik,­Blaž­Komac,­Franci­Petek,­Peter­Repolusk,­Matija­Zorn:

Terasirana­pokrajina­Goriških­brd18 Mati­ja­Zorn:­Ero­zij­ski­pro­ce­si­v slo­ven­ski­Istri19 David­Bole:­Eko­nom­ska­preo­braz­ba­slo­ven­skih­mest20 Blaž­Komac,­Karel­Natek,­Matija­Zorn:­Geografski­vidiki­poplav­v­Sloveniji21 Bri­gi­ta­Jam­nik,­Aleš­Smre­kar,­Borut­Vrš­čaj:­Vr­tič­kars­tvo­v Ljub­lja­ni22 Rož­le­Bra­tec­Mrvar,­Lu­kas­Bir­sak,­Jer­ne­ja­Fridl,­Dra­go­Klad­nik,­Ju­rij­Kuna­ver:

Ko­ce­nov­sred­nje­šol­ski­atlas­kot­didak­tič­na­pre­lom­ni­ca23 Bo­jan­Erhar­tič:­Geo­mor­fo­loš­ka­dediš­či­na­v­Do­li­ni­Tri­glav­skih­jezer24 Drago­Kladnik,­Rok­Ciglič,­Mauro­Hrvatin,­Drago­Perko,­Peter­Repolusk,­Manca­Volk:

Slovenski­eksonimi25 Drago­Kladnik,­Drago­Perko:­Slovenska­imena­držav26 Mateja­Breg­Valjavec:­Nekdanja­odlagališča­odpadkov­v­vrtačah­in­gramoznicah27 Drago­Kladnik,­Primož­Pipan,­Primož­Gašperič:­Poimenovanja­Piranskega­zaliva28 Rok­Ciglič:­Ana­li­za­narav­nih­pokra­jin­skih­tipov­Slo­ve­ni­je­z­GIS-om29 Matjaž­Geršič,­Borut­Batagelj,­Herman­Berčič,­Ljudmila­Bokal,­Aleš­Guček,­Janez­Kavar,

Stane­Kocutar,­Blaž­Komac,­Zvezdan­Marković,­Peter­Mikša,­Blaž­Torkar:­Rudolf­Badjura­–življenje­in­delo

pred_zalist_pred_zalist.qxd­­20.10.2014­­8:11­­Page­2

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

RU

DO

LF B

AD

JUR

A –

ŽIV

LJE

NJE

IN D

ELO

MA

TJA

@ G

ER

[I^

, BO

RU

T B

ATA

GE

LJ.,

HE

RM

AN

BE

R^

I^, L

JUD

MIL

AB

OK

AL,

ALE

[ G

U^

EK, J

AN

EZ K

AV

AR

, STA

NE

KO

CU

TAR

, BLA

@ K

OM

AC

,Z

VE

ZD

AN

MA

RK

OV

I], P

ET

ER

MIK

[A

, BLA

@ T

OR

KA

R

29

GEOGRAFIJA SLOVENIJE 29

9437452169879

ISSN 1580-1594

20 €

RUDOLF BADJURA –ŽIVLJENJE IN DELO

MATJAŽ GERŠIČBORUT BATAGELJ

HERMAN BERČIČLJUDMILA BOKAL

ALEŠ GUČEKJANEZ KAVAR

STANE KOCUTARBLAŽ KOMAC

ZVEZDAN MARKOVIĆPETER MIKŠA

BLAŽ TORKAR

geo29 OVITEK_geo16 OVITEK.qxd 20.10.2014 8:12 Page 1