169. redna seja vlade rs načelnika generalštaba slovenske vojske. zakon o obrambi v 45. členu v...

Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30

E: [email protected]

www.ukom.gov.si, www.vlada.si

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 22. februar 2018

169. redna seja Vlade RS Vlada razrešila generalmajorja dr. Andreja Ostermana z dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske in za novega načelnika GŠSV imenovala generalmajorja Alana Gederja Vlada je na današnji seji odločila, da se generalmajor dr. Andrej Osterman 25. februarja 2018 razreši z dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Zakon o obrambi v prvem odstavku 45. člena določa, da načelnika Generalštaba Slovenske vojske imenuje Vlada RS na predlog ministra za obrambo, v četrtem odstavku pa je določeno, da pristojnost za imenovanje obsega tudi pristojnost za razrešitev. Šesti odstavek 45. člena določa, da se poveljnike, vključno z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, imenuje in razrešuje v skladu z Zakonom o obrambi brez interne in javne objave na podlagi službenih potreb, določenih z zakonom. Prvi odstavek 44. člena določa, da je načelnik Generalštaba SV odgovoren za pripravljenost, delo in uporabo vseh poveljstev, enot in zavodov v vojski. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v skladu s prvim in šestim odstavkom 45. člena Zakona o obrambi 21. februarja 2018 podala predlog, da se generalmajor dr. Andrej Osterman 25. februarja 2018 razreši z dolžnosti načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Razrešitev načelnika Generalštaba SV generalmajorja dr. Andreja Ostermana se predlaga zaradi službenih potreb, ki jih v tem primeru predstavlja potreba po izboljšanju pripravljenosti Slovenske vojske. Pripravljenost Slovenske vojske je v skladu s 6. a točko 5. člena Zakona o obrambi stanje, ki odraža njeno sposobnost za izvrševanje nalog v miru in vojni. Vlada Republike Slovenije je za izboljšanje stanja v Slovenski vojski sprejela ukrepe, s katerimi je zaustavila trend padanja finančnih sredstev, namenjenih Slovenski vojski, ter zaradi izboljšanja njene pripravljenosti in izgradnje zmogljivosti za nacionalne potrebe ter potrebe zavezništva zagotovila dodatna sredstva. Ugotovitve iz ocenjevanja 72. brigade Slovenske vojske po metodi CREVAL kažejo, da se ukrepi za izboljšanje stanja pripravljenosti znotraj Slovenske vojske ne izvajajo s pričakovano dinamiko. Zato organ, ki ga vodi, ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ki bi zagotavljali kakovostno in učinkovito delovanje organa v skladu z njegovim programom dela. Zaradi učinkovitejšega izvajanja ukrepov znotraj Slovenske vojske za izboljšanje njene pripravljenosti se predlaga zamenjava načelnika Generalštaba SV. Vlada je na današnji seji odločila, da se generalmajor Alan Geder 26. februarja 2018 imenuje za načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Zakon o obrambi v 45. členu v prvem odstavku določa, da načelnika Generalštaba Slovenske vojske imenuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za obrambo. Šesti odstavek 45. člena določa, da se poveljnike, vključno z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, imenuje v skladu z Zakonom o obrambi brez interne in javne objave na podlagi službenih potreb, določenih z zakonom. V prvem odstavku 39. člena Zakona o obrambi je določeno, da Slovensko vojsko sestavljajo Generalštab SV kot organ v sestavi ministrstva ter njemu podrejena poveljstva, enote in zavodi.

http://www.ukom.gov.si/

http://www.vlada.si/

Ministrica za obrambo Andreja Katič je v skladu s prvim in šestim odstavkom 45. člena Zakona o obrambi ter drugim odstavkom 82. člena Zakona o javnih uslužbencih 21. februarja 2018 Vladi RS podala predlog, da se 26. februarja 2018 generalmajor Alan Geder imenuje za načelnika Generalštaba Slovenske vojske Ministrica za obrambo je predlagala imenovanje generalmajorja Alana Gederja za načelnika Generalštaba Slovenske vojske na podlagi njegovih izkušenj pri poveljevanju enotam Slovenske vojske, sodelovanja pri vzpostavljanju sistema poklicne vojske, ustrezne civilne in vojaške izobrazbe, ustreznega odnosa do podrejenih in sodelavcev ter njegove vizije razvoja Slovenske vojske. Generalmajor Alan Geder je eden najizkušenejših častnikov Slovenske vojske. V dosedanji karieri je zasedal več položajev v Teritorialni obrambi in Slovenski vojski:

– 1988–1991: poveljnik Občinskega štaba Teritorialne obrambe Gornja Radgona, – 1991–1992: namestnik poveljnika in izvršilni častnik na Območnem štabu

Teritorialne obrambe Murska Sobota, – 1992–1995: poveljnik 74. oklepno-mehaniziranega bataljona, – 1995–1999: poveljnik 4. pokrajinskega poveljstva v Postojni, – 1999: poveljnik 82. brigade Slovenske vojske, – 1999–2003: načelnik štaba v 3. operativnem poveljstvu Celje, – 2003–2005: načelnik oddelka G-3 v Poveljstvu sil Slovenske vojske, – 2005–2006: namestnik načelnika Centra za doktrino in razvoj, – 2006: namestnik poveljnika sil Slovenske vojske, – 2006–2010: poveljnik sil Slovenske vojske, – 2010–2011: namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, – 2011–2015: nacionalni vojaški predstavnik pri Natu in Evropski uniji, – 2015: namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske.

V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010. Generalmajor Geder je prejemnik več priznanj Ministrstva za obrambo in tujih oboroženih sil. Najpomembnejša so zlata medalja generala Maistra z meči, srebrna in bronasta medalja generala Maistra, znak Manevrske strukture narodne zaščite, bronasta medalja SV, srebrna medalja SV, spominski bojni znak Gornja Radgona, red Manevrske strukture narodne zaščite III. stopnje, srebrno priznanje načelnika GŠSV, bronasti meč PSSV, spominski križ Republike Italije in medalja za zasluge Republike Slovaške. Generalmajor Geder ima ustrezno civilno izobrazbo, opravil je več tečajev in usposabljanj na bataljonski ter brigadni ravni v domovini in tujini, v letih 2004 in 2005 pa je tudi opravil šolanje na Army War College v ZDA. Izpolnjuje tudi pogoje za zasedbo formacijske dolžnosti načelnika Generalštaba SV. Generalmajor Geder je veteran vojne za Slovenijo, saj je bil član Manevrske strukture narodne zaščite in udeleženec osamosvojitvene vojne leta 1991. Vir: MO Vlada o spremembi posebne vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev Sklep Vlade RS, s katerim je bila 16.1.2018 imenovana posebna vladna pogajalska skupina za razrešitev stavkovnih zahtev, se spremeni tako, da se:

za vodjo posebne vladne pogajalske skupine namesto Borisa Koprivnikarja, ministra za javno upravo, imenuje mag. Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka vlade,

za namestnico vodje posebne vladne pogajalske skupine namesto mag. Lilijane Kozlovič, generalne sekretarke vlade, imenuje mag. Saša Jazbec, Ministrstvo za finance,

kot članica posebne vladne pogajalske skupine v ožji sestavi imenuje mag. Tanja Bogataj, Ministrstvo za javno upravo,

kot član posebne vladne pogajalske skupine v širši sestavi imenuje mag. Mirko Stopar, Ministrstvo za zdravje,

Sestava posebne vladne pogajalske skupine za razrešitev stavkovnih zahtev reprezentativnih sindikatov javnega sektorja je torej naslednja:

mag. Lilijana KOZLOVIČ, generalna sekretarka vlade, vodja posebne vladne pogajalske skupine,

mag. Saša JAZBEC, Ministrstvo za finance, namestnica vodje posebne vladne pogajalske skupine,

Lidija APOHAL VUČKOVIČ, Inšpektorat za javni sektor, članica,

mag. Boštjan VASLE, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, član,

Darko STARE, Ministrstvo za pravosodje, član,

Boštjan ŠEFIC, Ministrstvo za notranje zadeve, član,

dr. Andreja BARLE LAKOTA, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, članica,

Damjana PEČNIK, Ministrstvo za kulturo, članica,

mag. Miloš BIZJAK, Ministrstvo za obrambo, član,

Polonca DROFENIK, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, članica,

Mojca RAMŠAK PEŠEC, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, članica,

Davor DOMINKUŠ, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, član,

mag. Mirko STOPAR, Ministrstvo za zdravje, član,

mag. Tanja BOGATAJ, Ministrstvo za javno upravo, članica,

mag. Branko VIDIČ, Ministrstvo za javno upravo, član. Ožja sestava pogajalske skupine je naslednja:

mag. Lilijana KOZLOVIČ, generalna sekretarka vlade, vodja posebne vladne pogajalske skupine,

mag. Saša JAZBEC, Ministrstvo za finance, namestnica vodje posebne vladne pogajalske skupine,

Lidija APOHAL VUČKOVIČ, Inšpektorat za javni sektor, članica,

mag. Boštjan VASLE, Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, član,

mag. Tanja BOGATAJ, Ministrstvo za javno upravo, članica,

mag. Branko VIDIČ, Ministrstvo za javno upravo, član. Širša sestava pa je naslednja:

člani ožje sestave,

Darko STARE, Ministrstvo za pravosodje, član,

Boštjan ŠEFIC, Ministrstvo za notranje zadeve, član,

dr. Andreja BARLE LAKOTA, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, članica,

Damjana PEČNIK, Ministrstvo za kulturo, članica,

mag. Miloš BIZJAK, Ministrstvo za obrambo, član,

Polonca DROFENIK, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, članica,

Mojca RAMŠAK PEŠEC, Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije, članica,

Davor DOMINKUŠ, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, član,

mag. Mirko STOPAR, Ministrstvo za zdravje, član. Vir: MJU Spremembe na področju izvajanja programa zaščite prič

Zakon o zaščiti prič določa pogoje in postopke za zaščito prič in drugih ogroženih oseb, ki so ogrožene zaradi sodelovanja oziroma pričanja v kazenskem postopku. Zaščita se ogroženim osebam zagotavlja pred, med in po končanem kazenskem postopku ter pomeni izvajanje nujnih zaščitnih ukrepov pred vključitvijo ogrožene osebe v program zaščite in izvajanje zaščitnih ukrepov v programu zaščite. Na podlagi dosedanjega izvajanja programa zaščite ter pri izvajanju nalog v mednarodnem okolju, so bile prepoznane operativne potrebe po spremembi aktualne normativne ureditve programa zaščite, zato je Vlada Republike Slovenije na današnji 169. redni seji določila besedilo novele Zakona o zaščiti prič, ki bo prinesla pozitivne spremembe na področju izvajanja programa zaščite prič v Republiki Sloveniji, in sicer:

- varnejše izvajanje zaščite ogroženih oseb v fazi izvajanja nujnih zaščitnih ukrepov bo zagotovljeno z dodatnima nujnima zaščitnima ukrepoma glede prirejenih dokumentov in spremembe identitete - enota ob izvedbi ukrepa začasne preselitve ob tem lahko osebi zagotovila tudi osebni dokument s prirejeno identiteto;

- možnost zaščitene osebe, da se odloči o nadaljnji uporabi spremenjene identitete: po zaključku programa zaščite bo dopuščena povezava izvirne in spremenjene identitete v evidencah, v kolikor bo to nujno zaradi zagotovitev pravic in obveznosti osebe ali tretjih oseb, kar bo zaščiteni osebi znatno olajšalo življenje po zaključku programa;

- možnost mednarodnega sodelovanja na področju zaščite prič z mednarodnimi

institucijami, ki nimajo statusa države, izvajajo pa program zaščite prič: s spremembo pogojev za mednarodno sodelovanje na področju zaščite prič bo slovenskim organom, pristojnim za zaščito prič, omogočeno sodelovanje z mednarodnimi organizacijami, ki nimajo statusa države, izvajajo pa progam zaščite prič in izkazujejo operativni interes po preselitvi zaščitenih prič na območje Republike Slovenije;

- poleg navedenih rešitev novela ureja tudi področje zbiranja, posredovanja in obdelave

osebnih podatkov oseb, obravnavanih po ZZPrič: predlagana normativna ureditev sledi pravilom in jamstvom, ki jih zagotavlja zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov.

Po prepričanju predlagatelja predlagane spremembe zakona predstavljajo dodano vrednost k učinkovitejšemu izvajanju programa zaščite prič in drugih ogroženih oseb v Republiki Sloveniji. Vir: MP Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov S predlogom zakona se v Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14, 19/15 in 55/17 – ZKolT) prenaša Direktiva (EU) 2015/2302 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o paketnih potovanjih in povezanih potovalnih aranžmajih, spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/314/EGS (UL L št. 326 z dne 11. 12. 2015, str. 1). Leta 2007 smo v slovenski pravni red z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-C, Uradni list RS, št. 126/07) prenesli Direktivo Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih (UL L št. 158 z dne 23. 6. 1990, str. 59), pred tem pa je to vsebino v okviru pogodbe o organiziranju potovanja urejal Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US). Direktiva 2015/2302/EU, ki spreminja Uredbo (ES) št. 2006/2004 in Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavlja Direktivo Sveta 90/314/EGS, državam članicam Evropske unije nalaga, da svojo zakonodajo uskladijo s sprejeto direktivo najpozneje do 1. januarja 2018.

V skladu z določili Direktive 2015/2302/EU se s spremembami in dopolnitvami Zakona o varstvu potrošnikov spreminja 6. podpoglavje VI. poglavja, ki v sedanji ureditvi zajema pogodbe o turističnih aranžmajih, tako da bodo z določbami v tem podpoglavju urejene pogodbe o paketnem potovanju in povezani potovalni aranžmaji. S predlogom zakona se odpravljajo tudi pomanjkljivosti pri prenosu prvega odstavka 6. člena, drugega in petega odstavka 8. člena in 10. člena Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 304 z dne 21. 11. 2011, str. 64). Na morebiten nepopoln ali nepravilen prenos navedenih členov je Evropska komisija opozorila Republiko Slovenijo v pilotnem projektu. Vir: MGRT V ponedeljek srečanje ministrice Vraničar Ermanove in komisarke Vestagerjeve Vlada se je danes seznanila z bistvenimi poudarki iz odgovora Evropske komisije na uradno prošnjo Slovenije za spremembo zavez glede Nove Ljubljanske banke (NLB). Strinjala se je, da je s komisijo pred uradnim odgovorom Slovenije smiselno opraviti dodatne pogovore. Njihov namen je zbližati stališča glede vsebine sprememb zavez za NLB. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman se bo zato 26. februarja 2018 v Bruslju sestala z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager. Ministrstvo za finance je 26. januarja 2018 prejelo odgovor Evropske komisije na slovenski predlog za spremembo zavez glede NLB iz decembra 2017. Slovenija ima do 2. marca 2018 čas, da se uradno odzove na odgovor komisije. Več podrobnosti v tej fazi ne moremo komentirati. Vir: MF Vlada potrdila končno oceno škode v kmetijstvu zaradi posledic suše leta 2017 Vlada je potrdila končno oceno neposredne škode v kmetijski proizvodnji zaradi posledic suše leta 2017 na prizadetih območjih Slovenije. Končna ocena škode znaša 65.295.869,52 evra in presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2017, s čimer je dosežena meja za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Navedeno končno oceno škode je 26. januarja letos verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah. Skladno z današnjim sklepom Vlade RS bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo program za odpravo posledic škode ter pri tem upoštevalo podatke, ki so jih oškodovanci posredovali Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje bo dokumentacijo o neposredni oceni škode v kmetijski proizvodnji zaradi suše leta 2017 predala Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Vlada je potrdila tudi stroške ocenjevanja škode, ki so ga opravile občinske komisije ter Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v skupni višini 30.802 evra. Vir: MO

Vlada ne podpira dopolnitev Energetskega zakona, ki ga je DZ predložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da ne podpira Predloga Zakona o dopolnitvah Energetskega zakona, ki ga je Državnemu zboru (DZ) predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom ter mnenje poslala Državnemu zboru RS. Po proučitvi predloga zakona vlada ugotavlja, da predlagan zakon razmeroma lahkotno in brez podrobnosti omogoča neomejeno samooskrbo po načelu neto meritev. Hkrati uvaja možnost skupnosti končnih odjemalcev ne glede na oddaljenost proizvodne naprave od mesta porabe. Po mnenju vlade bi to zelo povečalo potrebo po investicijah v omrežje, predvsem v distribucijsko omrežje, in stroške izravnave, ki jih krije sistemski operater. Vlada ob tem ocenjuje, da gre za izrazito netrajnostni način spodbujanja, ki daje popolnoma napačne cenovne signale in posledično privede v slepo ulico. Evropska unija namreč sprejema t.i. Clean energy paket, ki vključuje tri uredbe in eno direktivo. V direktivi je zapisano obvezno ločeno zaračunavanje omrežnine za odjem in oddajo v omrežje. V direktivi je uvedena tudi obvezna uvedba energetskih skupnosti, neodvisnih agregatorjev, dinamičnih tarif in aktivnih odjemalcev. Paket bo sprejet predvidoma konec leta 2018 ali v začetku 2019, takrat bo koncept energetskih skupnosti in aktivnih odjemalcev prenesen tudi v slovensko zakonodajo – na trajnosten način. Vlada meni, da predlog skupine poslank in poslancev ni niti skladen s pričakovano evropsko ureditvijo niti ni ekonomsko trajnosten. V Sloveniji bo treba omogočiti veliko investicij v proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije, kar potrjujejo vsi izračuni in projekcije, tudi osnutek Energetskega koncepta Slovenije. Te investicije je treba izvesti čim bolj učinkovito, predlagani zakon pa te učinkovitosti ne omogoča. Vir: MzI Vlada sprejela Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 Vlada je izdala Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (t.i. Uredba IAKS 2018). Uredba IAKS 2018 se v vsebinskem smislu prilagaja spremembam evropskih oz. slovenskih predpisov ter določa natančnejše postopke za integrirani administrativni in kontrolni sistem in navzkrižno skladnost za: sheme neposrednih plačil, ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje, plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami in ukrep dobrobit živali iz PRP RS za obdobje 2014–2020. Uredba določa zbirno vlogo, način izpolnjevanja, vse obrazce, vloge, zahtevke, priloge, načine in roke za predložitev sprememb ter umik vlog in zahtevkov. Zbirno vlogo morajo vložiti upravičenci (nosilci kmetijskih gospodarstev), ki:

uveljavljajo ukrepe kmetijske politike;

so zavezanci za izpolnjevanje navzkrižne skladnosti;

dajejo v promet živinska gnojila;

so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur;

bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorjih sadje in zelenjava, oljčno olje in namizne oljke ter hmelj v skladu s predpisom o priznavanju organizacije proizvajalcev,

bodo postali člani skupin proizvajalcev za skupno trženje v skladu s predpisom o priznanju organizacij proizvajalcev

so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji.

Rok za oddajo zbirne vloge je od 26. februarja do 6. maja 2018. Po tem roku je 25-dnevni t. i. zamudni rok - to je do 31. maja 2018, v katerem je zbirno vlogo še mogoče oddati, vendar so plačila za vsak delovni dan zamude znižana za en odstotek.

Upravičenec ima pred rokom za oddajo zbirne vloge na spletu (»Zbirna vloga 2018…od A do Ž«) na voljo vnaprej pripravljene obrazce za pripravo na vnos zbirne vloge na stanje podatkov v RKG na dan 28. januar 2018, vključno z informacijami o neusklajenih podatkih v RKG, ki jih mora urediti en dan pred oddajo zbirne vloge. Do podatkov dostopa z navedbo KMG-MID številke. Prav tako so nosilcem na spletu na voljo podatki o plačilnih pravicah, grafični podatki o kmetijskih površinah in grafični sloji, ki so potrebni pri vnosu zbirne vloge. Upravičenec zbirno vlogo, priloge in spremembe zbirne vloge sam elektronsko izpolni, podpiše z varnim elektronskim podpisom in elektronsko vloži v informacijski sistem agencije. V preteklih letih je nosilec kmetijskega gospodarstva, ki sam ni vešč elektronskega vnosa zbirne vloge, za elektronski vnos lahko pooblastil le osebo, zaposleno v javni službi za kmetijsko svetovanje. Za leto 2018 je ta omejitev ukinjena, pooblasti lahko kogarkoli. Uredba IAKS 2018 določa tudi sporočanja izjemne okoliščine za ukrepe kmetijske politike za izvedbo 10. člena Zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške. Upravičencem, ki so oddali zbirno vlogo za leto 2017 in uveljavljali ukrepe kmetijske politike na površinah kmetijskih zemljišč, ki po arbitražni razsodbi niso več del ozemlja Republike Slovenije, bo ARSKTRP poslala predtiskan obrazec za sporočanje izjemne okoliščine, ki ga izpolnijo, podpišejo ter pošljejo ARSKTRP v 15 delovnih dneh od prejema. Vir: MKGP Letna poročila o izvajanju začasnih ukrepov razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo ter programov spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območja Pokolpje, Maribor in HRT Pokolpje Predloženo 6. letno poročilo zajema aktivnosti izvedene v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016 oz. v določenih vsebinah predstavlja kumulativno primerjavo učinkov posameznih ukrepov in instrumentov na stanje območja Pokolpja. Kumulativna primerjava učinkov se nanaša na obdobje od leta 2011 do konca leta 2016. V obdobju od začetka izvajanja programa je bilo izdelanih pet letnih poročil. 1. letno poročilo o izvajanju programa Pokolpje za leto 2011 je obravnavalo Območno razvojno partnerstvo (v nadaljevanju ORP), dne 16. 1. 2012. Osnutek prvega poročila je obravnavala in sprejela Medresorska komisija, dne 26. 1. 2012, ki je bila ukinjena dne 04. 2. 2012 in poročila v končni obliki ni obravnavala. 2., 3., in 4. letno poročilo je na sejah obravnavala Vlada Republike Slovenije in sprejela sklepe, da se je seznanila s poročili. Zadnje peto letno poročilo je vlada obravnavala na 114. redni seji dne 14. 12. 2016 pod točko 1.12 in prav tako sprejela sklep, da se je seznanila s Petim letnim poročilom o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore Pokolpju v obdobju od 2011–2016. 6. letno poročilo Pokolpje je izdelano po tem, ko je Vlada RS na podlagi 25., 27. in 28. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16) ter 8., 9. in 10. člena Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 in 78/15) sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 36/16) in Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo (Uradni list RS, št. 64/16) ter v nadaljevanju na 93. redni seji dne 23. 6. 2016 potrdila s sklepom Spremenjen program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011–2020 (v nadaljevanju Pokolpje 2020), ki nadomešča Program spodbujanja konkurenčnosti Pokolpja v obdobju 2011 do 2016, ki ga je Vlada Republike Slovenije sprejela s sklepom št. 30300-2/2011/4 dne 7. 4. 2011 in dopolnila s sklepoma št. 30301-1/2012/3 dne 2. 2. 2012 in št. 30301-6/2012/3 dne 4. 10. 2012 (v nadaljevanju Pokolpje 2016).

http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebine_na_vstopni_strani/zbirna_vloga_2018od_a_do_z/

http://www.arsktrp.gov.si/si/splosno/vstopna_stran/vsebine_na_vstopni_strani/zbirna_vloga_2018od_a_do_z/

Celotno poročilo si lahko ogledate na spletni strani MGRT www.mgrt.gov.si Maribor V skladu s 4. odstavkom 9. člena Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 in 78/15; v nadaljevanju: uredba) je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju: MGRT) dolžno Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore, ki jih za opredeljeno problemsko območje z visoko brezposelnostjo s sklepom določi vlada. Predloženo tretje letno poročilo o izvajanju ukrepov razvojne podpore v problemskem območju z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico in Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018 (v nadaljevanju: tretje letno poročilo) obsega vse izvedene aktivnosti in realizacijo finančnih sredstev v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016, kakor tudi kumulativno vrednost učinkov posameznih ukrepov, od sprejema Sklepa vlade o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Maribor s širšo okolico, št. 00726-16/2013, z dne 20. 6. 2013, naprej do zaključka proračunskega leta 2016. Tretje poročilo zajema izvajanje ukrepov endogene regionalne politike upoštevajoč sprejetje novega Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo s spremembami ter obe spremembi Progama spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018. Za problemska območja z visoko brezposelnostjo sprejme vlada dodatne začasne ukrepe razvojne podpore. To so projekti in dejavnosti, ki jih izvajajo ministrstva na tem območju in so ključni za odstranitev razvojnih ovir in/ali spodbuditev razvojnih potencialov območja. Za problemsko območje z visoko brezposelnostjo (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje) sprejme vlada v okviru dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore tudi program, ki se financira s posebne proračunske postavke MGRT. Za pripravo in izvedbo programa je odgovorno MGRT. Predlagane ukrepe programa izvajajo območne razvojne institucije, regionalne razvojne agencije in MGRT s svojimi izvajalskimi institucijami skladno s programom. Podrobneje so način odkrivanja območij in dodatni začasni ukrepi razvojne podpore določeni v 8. do 10. členu uredbe. Poslabšanje gospodarskih razmer na območju ugotavlja ministrstvo na ravni upravnih enot. Šteje se, da so se gospodarske razmere na določenem območju poslabšale do stopnje, ko registrirana brezposelnost doseže kritično mejo, če je stopnja registrirane brezposelnosti v upravni enoti najmanj tri zaporedne mesece 17,0-odstotna ali višja. Problemsko območje z visoko brezposelnostjo se lahko določi ožje ali širše od območja upravne enote, v kateri je stopnja brezposelnosti presegla kritično mejo, mora pa biti strnjeno območje enega ali več naselij, na katerem živi najmanj 20.000 prebivalcev. Na podlagi strokovne analize razvojnih problemov ga določi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu RS. Strokovno analizo razvojnih problemov pripravi ministrstvo v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo in razvojnimi institucijami, ki delujejo na območju. Skupaj s programom sprejme vlada tudi druge dodatne začasne ukrepe razvojne podpore z okvirnim finančnim in časovnim ovrednotenjem, ki so nujni za odpravo ključnih razvojnih ovir in razvojno aktiviranje območja na podlagi njegovih primerjalnih prednosti. Financirajo jih pristojna ministrstva iz svojih proračunskih postavk. Sprejmejo se ukrepi, ki so sklenjena celota s programom in so nujno potrebni za doseganje zastavljenih ciljev. Celotno poročilo si lahko prebereta na spletni strani MGRT www.mgrt.gov.si

http://www.mgrt.gov.si/


Hrastnik, Radeče in Trbovlje Vlada RS je sprejela sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo območje občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje in izvajanje Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore območju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, na 19. redni seji dne 25.7.2013 (sklep Vlade št. 00726-19/2013/7). Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo št. 00726-14/2016/5 (Uradni list RS, št. 36/16 in št. 64/16). V okviru tega je naveden Ukrep 1: Program spodbujanja konkurenčnosti problemskega območja z visoko brezposelnostjo. Z omenjenim sklepom je Program spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2018 podaljšan do leta 2020. Vlada Republike Slovenije je dne 23.6.2016 sprejela Spremembe Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, sklep Vlade RS št. 30301-4/2016/6. S spremembami Programa spodbujanja konkurenčnosti za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013-2020, se predlagani instrumenti vsebinsko usklajujejo z instrumenti ukrepa št. 1- Program spodbujanja konkurenčnosti problemskega območja z visoko brezposelnostjo Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemska območja z visoko brezposelnostjo, ki ga je sprejela Vlada št. 00726-14/2016/5 (Uradni list RS, št. 36/16 in št. 64/16). V skladu s četrtim odstavkom 9. člena Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike (Uradni list RS, št. 16/13 in 78/15) je MGRT dolžan Vladi RS posredovati letna poročila o izvajanju dodatnih začasnih ukrepov razvojne podpore. Tretje letno poročilo o izvajanju Programa spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore za problemsko območje z visoko brezposelnostjo Hrastnik, Radeče in Trbovlje v obdobju 2013–2020 se nanaša na leto 2016. Celotno poročilo si lahko ogledate na spletni strani www.mgrt.gov.si Vir: MGRT Vlada sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb Vlada je na današnji seji sprejela dopolnitev Dolgoročne strategije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb. Dopolnitve so se pripravile, ker se je med izvajanjem strategije izkazalo, da določena področja, kot so upravljanje kakovosti, oblikovanje finančnih inštrumentov in problematika zmerno razvitega trga energetskega pogodbeništva, potrebujejo podrobnejšo obravnavo in nadgradnjo. Med drugim se je kot operativni cilj strategije v javnem sektorju do leta 2023 dodala prenova 3 % javnih stavb v lasti ali uporabi ožjega javnega sektorja letno (med 15.000 in 25.000 m2), prenova 1,8 milijona m2 stavb v širšem javnem sektorju v obdobju do 2023 in izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi ter spodbujenimi naložbami v javnem sektorju na 1:3. Direktiva o energetski učinkovitosti namreč vzpostavlja več ukrepov, med katerimi ima pomembno mesto vodilna vloga javnega sektorja. Stavbe v lasti javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Organizacije iz javnega sektorja bodo od leta 2018 naprej kot nove stavbe lahko kupovale samo skoraj ničenergijske stavbe. Vsako leto pa bo potrebno prenoviti 3 % površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade.


Naložbe v energetsko učinkovitost stavb družbi prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Prihranki energije za ogrevanje in pripravo tople vode zaradi izvedbe ukrepov energetske prenove obstoječih stavb so ocenjeni v višini 10 % do leta 2020 oz. 25 % do leta 2030; to pomeni, da bi bila brez ukrepov energija v stavbah v letu 2020 višja za dobrih 10 %, v letu 2030 pa skoraj za 25 %. Največ prihrankov energije bo v skladu s strukturo investicij v stanovanjskem sektorju; na ravni 85 % vseh doseženih prihrankov z ukrepi prenove stavb. Ocenjeno je, da bodo dodatne investicije v energetsko prenovo povečale zaposlenost za 0,36 % do 0,58 % letno oz. med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest. To predstavlja neposredna nova delovna mesta. Sicer pa bodo aktivnosti glede na načrtovan povprečen letni obseg investicij predstavljale skupaj okrog 7.000 delovnih mest (posrednih in neposrednih). To bo imelo za posledico tudi pozitivne učinke na gospodarsko rast in javnofinančne prihodke. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na sklep parlamentarnega odbora glede predvidene selitve društev iz Cankarjeve ceste 1 v prostore na Linhartovi cesti 13 Vlada je sprejela Odgovor na Sklep Odbora Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Odbora Državnega zbora za kulturo ter Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, sprejet ob obravnavi 1.točke dnevnega reda »Predvidena selitev društev iz Cankarjeve ceste 1 v prostore na Linhartovi cesti 13« in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Ministrstvo za javno upravo pojasnjuje, da bodo društva tudi na novi lokaciji uporabljala ustrezne in primerne prostore za njihovo nadaljnje nemoteno delovanje. Zaradi podaje natančnejših informacij je pristojno ministrstvo z društvi, ki jim je Vlada Republike Slovenije s sklepom 19.8.2008, prenesla pravico brezplačne uporabe na poslovnih prostorih na Cankarjevi cesti 1, Ljubljana, opravilo skupni sestanek 29.11.2017, na katerem so bila izpostavljena naslednja dejstva: -z društvi, ki majo izkazano pravno podlago za brezplačno uporabo poslovnih prostorov (Društvo Svetovni Slovenski kongres, Združenje slovenska izseljenska matica in Društvo za združene narode), bo ministrstvo sklenilo nove pogodbe o brezplačni uporabi poslovnih prostorov na naslovu Linhartova cesta 13, Ljubljana, za katere pa bodo uporabniki, tako kot na Cankarjevi cesti 1, plačevali obveznosti iz naslova obratovalnih stroškov, stroškov rednega vzdrževanja in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; -pred sklenitvijo pogodb o brezplačni uporabi bo ministrstvo s posameznim društvom dogovorilo potrebno površino poslovnih prostorov, ki bodo v celoti pripravljeni za vselitev; vsem društvom bo zagotovljena souporaba velike sejne sobe za srečanja in prireditve in tudi arhivski prostori, ki jih bodo uporabljali za shranitev raznih predmetov in pomembnejših gradiv, ki so se zbirala tekom 27 letnega delovanja. Ostalim društvom oz. nevladnim organizacijam, ki poslovne prostore v poslovni stavbi na Cankarjevi cesta 1, Ljubljana prav tako uporabljajo na brezplačen način, vendar brez ustreznega pravnega naslova (Klub nekdanjih slovenskih veleposlanikov, Slovensko društvo za mednarodne odnose, Slovenska konferenca) bo pristojno ministrstvo omogočilo uporabo prostorov tudi na nadomestni lokaciji, vendar izključno v okviru poslovne površine, ki jo je dotično društvo oz. nevladna organizacija, souporabljala na podlagi privolitve tistega društva, ki opravlja njim sorodne dejavnosti. Z vidika delovanja društev sama prodaja poslovnih prostorov na Cankarjevi 1, Banki Slovenije, v ničemer ne bo ogrozila njihovega delovanja v javnem interesu, ker bo tak status društvo ohranilo tudi s spremembo sedeža. Država jim z zagotovijo nadomestnih enakovrednih poslovnih prostorov ne poslabšuje njihovega pravnega položaja in jim še nadalje omogoča kontinuirano delovanje v javnem interesu na vseh tistih področjih, za katera so ustanovljena.

Vir: MJU Vlada o poročilu Ministrstva za javno upravo glede Pospešitev in zaključkov postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah Vlada se je seznanila s poročilom Ministrstva za javno upravo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa Vlade Republike Slovenije iz januarja 2014 za "Pospešitev in zaključek postopkov po ZDEN ter ZPVAS na upravnih enotah" v zvezi s sklepom Vlade Republike Slovenije o spremembi prvonavedenega sklepa številka iz marca 2015, v času od 1.7. 2017 do 31. 12. 2017. Vlada Republike Slovenije je s sklepom januarja 2014 pozvala takratno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, takratno Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, da kot drugostopni organ v vseh primerih odločanja o rednem pravnem sredstvu zoper odločitve upravnih enot po ZDEN, odločajo meritorno z upoštevanjem pravnih norm ZUP. Sočasno je bil pozvan Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na upravnih enotah (UE) in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti sklada. S sklepom vlade marca 2015 je bilo podaljšano obdobje poročanja o odločanju drugostopenjskih organov (MKGP, MOP, MGRT) zoper odločbe UE po ZDEN ter aktivnostih SKZG RS na šest mesecev, zato podatki zajemajo drugo polovico leta 2017. Ministrstvo za javno upravo je na podlagi poročil in informacij UE, ministrstev ter podatkov Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o dogajanju na področju denacionalizacijske materije v času od 1.7. 2017 do 31.12. 2017 pripravilo deveto poročilo o realizaciji 4. in 5. točke sklepa vlade. 4. točka: MJU je od upravnih enot (UE) zbralo podatke o številu nepravnomočno rešenih zadev na dan 31. 12. 2017. Po podatkih UE, kjer postopki denacionalizacije še niso zaključeni, je bilo na dan 31. 12. 2017 skupno 104 nepravnomočno rešenih zadev, od tega 95 po ZDEN, po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS) pa 9 zadev. Število nepravnomočno rešenih zadev se je na UE v času od 1.7. 2017 (na ta dan je znašalo skupno število le-teh 110, od tega po ZDEN 100, po ZPVAS pa 10 zadev) zmanjšalo skupno za 6. Število nepravnomočno rešenih zadev po ZDEN se je v tem obdobju zmanjšalo za 5 zadev, po ZPVAS pa za 1 zadevo. Na dan 1. 7. 2017 je število pritožbenih postopkov zoper odločbe UE na MKGP znašalo 8 (od tega 7 po ZDEN ter 1 po ZPVAS) na dan 31. 12. 2017 pa 5, od tega vsi po ZDEN. Število konkretnih upravnih aktov MKGP v zvezi s pritožbami zoper odločbe UE znaša v obdobju od 1. 7. 2017 do 31. 12. 2017 skupno 18, od tega po ZDEN 16, po ZPVAS pa 2. Število meritornih odločb po ZDEN v tem obdobju znaša 1, število odločb, s katerimi so bile zadeve posameznim UE vrnjene v ponovni postopek in odločanje tudi 1. V 10 -ih primerih je MKGP izdalo odločbe o zavrnitvi pritožbe, 2 zadevi sta bili odstopljeni drugemu, pristojnemu, organu. V 2-eh primerih je MKGP v zvezi s pritožbo zaradi molka organa določilo rok po 255. členu ZUP. MKGP je po ZPVAS v obdobju od 1. 7. 2017 do 31. 12. 2017 izdalo 2 predmetni odločbi, v 1-em primeru je odpravilo odločbo UE in samo odločilo, v 1-em primeru pa je pritožbo zavrnilo. Na dan 1. 7. 2017 je bilo pritožbenih postopkov zoper odločbe UE po ZDEN na MOP 16, na dan 31. 12. 2017 pa 10. V obdobju poročanja je MOP izdalo 12 odločb v 10-ih zadevah, od tega je v 7-ih zadevah odločilo meritorno. V 5-ih primerih je MOP zadevo vrnilo UE v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.

Na dan 1. 7. 2017 je število pritožbenih postopkov zoper odločbe UE na področju ZDEN na MGRT znašalo 4, na dan 31. 12. 2017 pa ni bilo odprtega nobenega pritožbenega postopka. MGRT poudarja, da sta se v drugem polletju kot novi evidentirali 2 zadevi, medtem, ko je bila 1 zadeva zaradi nepristojnosti odstopljena na MKGP. Od 1. 7. 2017 do 31. 12. 2017 je MGRT izdalo 5 odločb, v 2-eh primerih je bila potrjena odločitev UE, v 2-eh primerih pa je bila zadeva vrnjena v ponovno odločanje na UE. V 1-em primeru je MGRT meritorno odločilo na način, da je odpravilo prvostopenjski akt. V primerih, ko ministrstvo ni odločilo meritorno v pritožbenem postopku zoper odločitev UE po ZDEN, niso ministrstva v poročevalnem obdobju podala nobenega poročila. Poročilo o razlogih za vrnitev 1 zadeve na UE v ponovno odločanje je sicer podalo MKGP, vendar pa gre za vračanje premoženja upravičencu po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09-uradno prečiščeno besedilo). 5. točka: S 5. točko sklepa Vlade RS je bil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS) pozvan, da maksimalno intenzivira svoje aktivnosti pri iskanju nadomestnih zemljišč v vseh tistih postopkih, ko je vodenje in nadaljevanje postopkov po ZDEN na UE in ministrstvih vezano na odločitve in aktivnosti sklada. Aktivnosti SKZG RS so v zvezi s postopki dodelitve nadomestnih zemljišč v tem obdobju potekale na naslednjih UE: UE Mozirje in UE Radovljica – skupaj 1 zadeva; UE Kranj – 3 zadeve; UE Tržič – 1 zadeva; UE Grosuplje – 1 zadeva in UE Ljubljana – 1 zadeva. SKZG RS v času od 1.7. 2017 do 31.12. 2017 upravičencem ni posredoval nobenega sporazuma o dodelitvi nadomestnih zemljišč. V tem obdobju je sicer bil sklenjen 1 sporazum. UE so v poročevalnem obdobju izdale 3 odločbe o dodelitvi nadomestnih zemljišč. Vir: MJU Vlada o poročilu o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2017 Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2017. Vlada Republike Slovenije je marca 2015, ustanovila Svet za razvoj informatike v državni upravi, ki usmerja razvoj informacijsko komunikacijskih sistemov državne uprave in upravljanje njihovih finančnih virov. Z ustanovitvijo Sveta je bila zagotovljena enotna točka za usklajevanje aktivnosti na operativnem nivoju povezanih z vlaganji v informacijsko tehnologijo, standardi, zalednimi sistemi in drugimi razvojno tehnološkimi vprašanji pri katerih je kompatibilnost sistemov ključna za njihovo učinkovito delovanje in racionalno vzdrževanje. Svet deluje na podlagi sprejetega poslovnika Sveta, ki ureja način in organizacijo dela. Svet sestavljajo: - strateški svet (sprejema odločitve o ključnih vlaganjih in standardih ter temeljnih tehnoloških usmeritvah), - koordinativna delovna skupina (skrbi za usklajeno izvajanje informacijskih projektov z vidika zagotavljanja kadrovskih in drugih virov ter političnega usklajevanja izvajanja informacijskih projektov in projektov, pri katerih je informacijska podpora ključna) in - operativna delovna skupina (usklajuje tehnična vprašanja realizacije projektov, poroča o implementaciji dogovorjenih rešitev in predlaga tehnične rešitve za usklajeno implementacijo informacijskih projektov). Z vidika transparentnosti delovanja Sveta so informacije dostopne na spletni strani: http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/svet_za_razvoj_informatike_v_drzavni_upravi/.

Strateški svet se je v letu 2017 sestal na treh sejah, na katerih je med drugimi obravnaval tudi naslednje vsebine:

Projekt Gospodar,

Poročilo o izvedenih aktivnostih Sveta za razvoj informatike v državni upravi za leto 2016

Uveljavitev direktive eIDAS v novelo ZPP-E,

Avtomatski informativni izračun,

Projekt neposredna potrditev operacije (NPO) »Vzpostavitev in delovanje nacionalne slovenske poslovne točke (SPOT)«,

V letu 2017 seje koordinativne delovne skupine niso bile sklicane. Operativna delovna skupina se je v letu 2017 sestala na štirih sejah. Obravnavala je tudi naslednje vsebine:

Projekt MFERAC,

Možnost praktične uporabe spletnih servisov na osnovi OGC specifikacij na Geodetski upravi RS,

Odprti podatki Slovenije (OPSI),

Prenova sistema za upravljanje z dokumentarnim gradivom,

GDPR – splošna uredba o varstvu podatkov. Delo Sveta se je v letu 2017 aktivno nadaljevalo. V primerjavi z 2016 je bilo izvedenih manj sej strateškega sveta, je bilo pa izvedenih več sej operativne delovne skupine, poleg tega je strateški svet večino svojega dela, pri pregledu in usklajevanju poslanih vlog, opravil preko dopisnih sej. Vloge so se, na zahtevo Sveta, dopolnjevale predvsem z vidika:

izvedb analiz trga in dodatne preučitve obstoječih enakovrednih informacijskih rešitev,

dopolnjevanja vsebine vlog s področja varstva osebnih podatkov (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) in informacijske varnosti,

priprave podatkov, ki ne sodijo v kategorijo osebnih podatkov, na način, da se lahko objavijo na portalu odprtih podatkov OPSI,

poudarka pomembnosti poslovnih pravil delovanja pri razvoju informacijskih sistemov oziroma rešitev z namenom optimizacije poslovnih procesov,

skrajšanja pogodb z zunanjimi izvajalci zaradi prehoda v centralizirano upravljanje pod okriljem Ministrstva za javno upravo,

sledenja tehnološkemu napredku in zmožnostim centralne informacijsko komunikacijske infrastrukture in infrastrukture Državnega računalniškega oblaka pri tehnološki prenovi zastarelih informacijskih sistemov,

uporabe priporočil Smernic za razvoj informacijskih rešitev, Smernic za javno naročanje informacijskih rešitev, Generične tehnološke zahteve in horizontalnih gradnikov.

Vloga Sveta kot organa, ki spremlja razvoj na informacijsko komunikacijskem področju državne uprave v Sloveniji, se je v letu 2017 nadaljevala, vendar ne samo kot kritičnega usmerjevalca dela ministrstev in njihovih organov v sestavi, temveč tudi kot pobudnika inovativnih in modernih idej ter informacijskih rešitev in povezovalca izvajanja javnih storitev v hitro razvijajočemu digitalnemu svetu. Vir: MJU Informacija o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih

postopkih ugotavljanja kršitev prava EU Vlada se je seznanila z Informacijo o stanju prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU.

Informacija v prvem delu vsebuje stanje prenosa direktiv, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in direktiv, katerih rok za prenos poteče najpozneje 1. 7. 2018. Skupno gre za 33 direktiv, pri čemer je 17 direktiv takih, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in 16 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 1.7. 2018. V drugem delu informacije so vsebovani postopki ugotavljanja kršitev prava EU (predsodni in sodni postopki), ki jih je Evropska komisija sprožila zoper Republiko Slovenijo bodisi zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije oziroma zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov bodisi iz razlogov neizpolnjevanja ali neustreznega izpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, in še niso zaključeni. Na dan 1. 2. 2017 je odprtih 51 postopkov, od katerih se 34 postopkov nanaša na nepravočasen prenos direktiv v pravni red RS oziroma nenotifikacijo nacionalnih predpisov za prenos ter 17 na nepravilno implementacijo direktiv in druge kršitve prava EU. Štiri zadeve so predmet postopkov pred Sodiščem Evropske unije. Vir: SVZ Vlada se je seznanila z informacijo, da na podlagi obračuna stroškov desetletnega programa preverjanja nacionalnih certifikacijskih organov skladnosti z načeli dobre laboratorijske prakse Vlada se je na današnji redni seji seznanila z informacijo, da na podlagi obračuna stroškov desetletnega programa preverjanja nacionalnih certifikacijskih organov skladnosti z načeli dobre laboratorijske prakse (DLP). Področje OECD dobre laboratorijske prakse je sistem kakovosti, ki zagotavlja ustrezno kakovost podatkov varnostnih študij vseh vrst kemikalij za potrebe postopkov registracij in ocenjevanja kemikalij pred njihovim dajanjem na trg. Sistem omogoča globalno medsebojno priznavanje podatkov študij, s čimer zmanjšuje potrebo po njihovem podvajanju ter obseg preskušanja na živalih in izmenjavo informacij ter ukrepanje v primeru neustreznih študij. Slovenija sodeluje z OECD na tem področju že več kot 20 let; pristojni organ za njegovo izvajanje pa je Urad Republike Slovenije za kemikalije. V okviru DLP področja poteka tudi program periodičnega preverjanja nacionalnih certifikacijskih organov ("on-site evaluation"). Ti pregledi se izvajajo v desetletnih intervalih, stroške teh pregledov pa pokrije vsaka država. Stroški se pokrijejo v obliki akontacije (s sporazumom dogovorjena višina je 10.000 eurov), po izvedenem pregledu se obračunajo glede na dejanske stroške, razlika do akontacije pa se vrne državi. Sekretariat OECD je na 31. srečanju delovne skupine za DLP marca 2017 predstavil finančno stanje programa DLP. Obračun stroškov ob koncu desetletnega obdobja, ki se zaključi s koncem leta 2017, je pokazal, da se je za pregled v vsaki državi porabilo povprečno 6.800 eurov. Po veljavnem sporazumu bi OECD morali vrniti državam po približno 3.200 eurov. Hkrati pa zaradi širitve obsega dela na eni strani in bistvenega zmanjšanja prostovoljnih finančnih prispevkov držav na drugi strani v nekaj preteklih let, kljub različnim ukrepom sekretariata, ni mogoče zagotoviti izvajanja vseh načrtovanih aktivnosti. Sekretariat je predlagal nekaj rešitev, od katerih je delovna skupina za DLP podprla predlog, da se neporabljena sredstva prenesejo v program DLP in se ne vračajo posameznim državam. Države so 9. junija 2017 na Skupnem srečanju odbora za kemikalije in delovne skupine za kemikalije, pesticide in biotehnologijo potrdile predlog delovne skupine za DLP, da se neporabljena sredstva programa pregledov prenesejo v program DLP. V Sloveniji je evalvacija potekala v letu 2017, za kar je država že leta 2014 vplačala 10.000 eurov akontacije. Glede na dobro sodelovanje z OECD na področju DLP, predvsem pa zaradi pozitivnih učinkov DLP programa, predlagamo, da se presežek vplačanih sredstev nameni za program DLP, s čimer se omogoči izvajanje načrtovanih aktivnosti.

Vir: MZ Vlada sprejela poročilo o nadzoru nad zapiralnimi aktivnostmi postopnega zapiranja RTH za leto 2016 Vlada je na današnji seji sprejela poročilo o izvedenem nadzoru nad zapiralnimi in drugimi aktivnostmi postopnega zapiranja RTH, Rudnika Trbovlje-Hrastnik za leto 2016. Nadzor je opravila družba Geostern, ki je bila izbrana na mednarodnem javnem razpisu. V poročilu je zajet tehnični nadzor (jamska zapiralna dela ter izvajanje sanacijskih in rekonstrukcijskih del na površini s prostorsko in ekološko sanacijo površine), finančni nadzor (tudi nad kadrovsko socialnim programom in javnimi naročili) ter nadzor na področju nepremičnin in premičnin. Ministrstvo za infrastrukturo iz poročila nadzora postopnega zapiranja RTH za leto 2016 ni ugotovilo nepravilnosti, ki ne bi bile sproti obravnavane pri izvajalcu nadzora in predstavljene v zaključnem poročilu nadzora postopnega zapiranja RTH za 2016, glede višine in namena porabe sredstev ter ostalih aktivnosti in izvajanja programa postopnega zapiranja RTH za 2016. Postopno zapiranje RTH ureja Zakon o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije, ki določa, da ministrstvo, pristojno za energetiko, letno poroča vladi o višini in namenu porabe sredstev ter izvajanju programa zapiranja RTH, ter da nadzor nad izvajanjem programa in porabe sredstev opravlja neodvisna strokovna institucija, izbrana na mednarodnem javnem razpisu. Sredstva za izvajanje programa zapiranja rudnika se zagotavljajo iz proračuna RS in iz lastnih virov RTH. Vir: MzI Predlog odločbe o dovoljenju za uporabo besede »Slovenija« v firmi družbe »Eurofins ERICo Slovenija d. o. o.« Vlada je dne 17.10.2017 prejela predlog družbe Eurofins ERICo VELENJE Inštitut za ekološke raziskave d.o.o. za izdajo dovoljenja za uporabo besede »Slovenija« v spremenjeni firmi družbe »Eurofins ERICo Slovenija d.o.o.«. V njem navaja, da je družba ERICo okoljevarstveno storitveno podjetje, ki ponuja storitve na okoljskih področjih, ter je v Sloveniji prisotna že več kot 20 let ter velja za eno izmed vodilnih družb na svojem področju. Od leta 2017 je družba v 100% lasti družbe Eurofins Holding za okoljske raziskave d.o.o., le ta pa je v lasti družbe Eurofins Environment Testing Lux Holding iz Luksemburga, ter kot takšen del multinacionalke Eurofins. Z novim lastnikom je družba dobila priložnost za delovanje na trgih skupine Eurofins, ki predstavlja mednarodno mrežo 375 laboratorijev v 41 državah v Evropi, Severni in Južni Ameriki ter azijsko pacifiški regiji s portfeljem z več kot 130.000 analitskimi metodami. Sicer pa tudi preko 150 družb v skupini Eurofins uporablja ime oziroma kratico države v kateri je registrirana družba.

Uporabo besede Slovenija in oznak države in samoupravnih lokalnih skupnosti ureja 15. člen ZGD-1, ki v prvem odstavku določa, da je besedo Slovenija v vseh sklonih in svojilnih pridevnikih (v nadaljnjem besedilu: beseda Slovenija) dovoljeno vnesti v firmo le z dovoljenjem vlade. Vlada lahko po prostem preudarku dovoli družbi uporabo besede Slovenija. Pri tem preveri izpolnjevanje davčnih in drugih javnofinančnih obveznosti družbe, njeno poslovanje (da družba ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje) ter, ali družba opravlja pridobitno dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena (drugi odstavek 15. člena ZGD-1). V skladu s tretjim odstavkom 15. člena ZGD-1 se šteje, da je dejavnost večjega pomena, če družba uspešno posluje in deluje družbeno odgovorno, vlada pa pri tem upošteva zlasti dejavnost, dosedanje poslovanje in finančni položaj družbe, ter usmerjenost družbe k razvoju in rasti. Predlogu se ugodi. Vlada je v postopku ugotovila, da je družba ERICo okoljevarstveno storitveno podjetje, ki ponuja storitve na okoljskih področjih, ter je v Sloveniji prisotna že več kot 20 let, ter velja za eno izmed vodilnih družb na svojem področju. Glede na uspešnost poslovanja gre za pomembno družbo, katere dejavnost je potrebno šteti kot dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena. Konec leta 2016 je bilo v družbi zaposlenih 46 delavcev. Iz letnega poročila izhaja, da družba v letu 2017 načrtuje poslovne prihodke v višini 2,4 mio evrov. Gre za družbo, ki je družbeno odgovorno podjetje, kar dokazujejo številne aktivnosti, tudi aktivno sodelovanje pri okoljski sanaciji Šaleške doline, tako pri načrtu sanacije kot pri udejanjanju sanacijskih ukrepov v energetiki, industriji in komunalnih dejavnostih. Pri izvajanju aktivnosti s področja okoljskih raziskav družba sodeluje z uglednimi slovenskimi inštitucijami in državnimi organi npr. Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Inštitutom Jožef Stefan, itd. Vlada je ugotovila, da ima družba izpolnjene vse davčne in druge javnofinančne obveznosti, prav tako ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. V skladu z vsem navedenim je bilo treba odločiti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Glede stroškov postopka vlada ugotavlja, da v obravnavanem postopku niso nastali, zato je bilo treba odločiti, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Vir: MGRT Predlog odločbe o dovoljenju za uporabo besede »Slovenija« v spremenjeni firmi, ki se bo glasila »Trelleborg Slovenija, d. o. o.« Vlada je dne 12.9.2017 prejela predlog družbe SAVATECH d.o.o. za izdajo dovoljenja za uporabo besede »Slovenija« v spremenjeni firmi družbe »Trelleborg Slovenija d.o.o.«. V njem navaja, da je švedska multinacionalna družba Trelleborg AB v juniju 2016 odkupila delnice češke družbe ČGS HOLDING a.s., ki je bila lastnik družbe SAVATECH d.o.o., tako da je družba SAVATECH d.o.o. danes del poslovne skupine Trelleborg. Družba je sprejela odločitev, da bo vsaka družba v poslovni skupini spremenila svojo firmo tako, da bo poleg besede Trelleborg uporabljala tudi ime države v kateri je družba ustanovljena. Predlogu se ugodi. Vlada je v postopku ugotovila, da se obvladujoča družba ukvarja s proizvodnjo in prodajo gumenotehničnih izdelkov, ki je bila ustanovljena leta 1905 in je ena izmed večjih gumarskih družb na svetu. V letu 2016 je imela v lasti družbe v 50 državah in je zaposlovala preko 23.000 delavcev. V letu 2016 je dosegla prodajo v višini 2,79 mrd evrov in v gumarski industriji uživa velik ugled kot proizvajalec najzahtevnejših aplikacij. Ugotovljeno je bilo, da je tudi družba SAVATECH d.o.o. v preteklih letih poslovala uspešno, saj se čisti prihodki od prodaje povečujejo, prav tako se povečuje čisti dobiček družbe, ki se je od leta 2010 iz 3,5 mio evrov, v primerjavi z letom 2016 znatno povečal, in znaša 12,6 mio evrov. Glede na uspešnost poslovanja gre za pomembno družbo, katere dejavnost je potrebno šteti kot dejavnost, ki je za Republiko Slovenijo večjega pomena, kar je utemeljeno tudi s tem, da neprestano širi svojo dejavnost in s tem ustvarja nova delovna mesta.

V postopku je bilo prav tako ugotovljeno, da gre za družbo katere obvladujoča družba je multinacionalka, ki ima mednarodni ugled, ter v firmah svojih odvisnih družb uporablja imena držav sedežev odvisnih družb. Vlada je ugotovila, da ima družba izpolnjene vse davčne in druge javnofinančne obveznosti, prav tako ni v postopku insolventnosti oziroma prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje. V skladu z vsem navedenim je bilo treba odločiti, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Vir: MGRT Določba Obligacijskega zakonika po mnenju Vlade RS oblikovana ustrezno abstraktno in skladno z nomotehničnimi pravili Vlada je sprejela Mnenje o Predlogu za sprejem avtentične razlage 631. člena Obligacijskega zakonika. Skupina poslank in poslancev je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila v obravnavo Predlog za sprejem avtentične razlage 631. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), po kateri naj se določbo 631. člena OZ razume tako, da je pogoj koneksnosti terjatev sodelavca podjemnika do podjemnika in podjemnika do naročnika izpolnjen, če se obe terjatvi nanašata na dela, opravljena v okviru istega pogodbenega razmerja. Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da določba 631. člena OZ glede na dejstvo, da gre za temeljni civilnopravni zakonik, oblikovana ustrezno abstraktno in skladno z nomotehničnimi pravili. Določba 631. člena OZ je v tem pomenu jasna in hkrati tudi vsebinsko odprta, da omogoča sodiščem, da jo v konkretnih primerih razlagajo upoštevaje temeljna razlagalna načela in pravila ter družbene razmere in okoliščine konkretnega primera. Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije ne podpira sprejema avtentične razlage 631. člena OZ. Vir: MP Vlada se je seznanila z rednim mesečnim poročilom o stanju vladnih strateških razvojnih projektov za mesec januar 2018 Vlada se je na današnji seji seznanila z rednim mesečnim poročilo o stanju vladnih strateških razvojnih projektov za mesec januar 2018. Trenutni nabor projektov, ki jih pripravljamo in izvajamo po proceduri Vladnih strateških razvojnih projektov:

1 Energetska prenova stavb v državni in občinski lasti MZI P1

2Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev

centralnega sistema javnega naročanjaMJU P2

3 Zelena proračunska reforma MF P3

4 Reorganizacija informatike v državni upravi MJU P4

5Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih

obveznostiMF P5

6 VEM v okviru Centrov za socialno delo MDDSZ P6.1.

7 VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij MOP P6.2.

8 VEM za poslovne subjekte MGRT P6.3.

9 VEM za mlade MIZŠ P6.4.

10 Sistem kriznega upravljanja in vodenja MORS P7

11 Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja MF P8

12Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva

in ekonomske demokracijeMGRT P9

13 Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev MGRT P10

14 Prenova in optimizacija spletnih mest državne uprave MJU P11

15 Centralizacija ravnanja z nepremičnim premoženjem MJU P12 P1: Izvedbe nalog na pripravljalnem in operativnem področju potekajo v skladu s terminskim in finančnim načrtom. P2: Pri posameznih nalogah v fazi zaključevanja izvedbe so rahla terminska odstopanja, vendar bistveno ne vplivajo na predvideni termin zaključevanja projekta. P3: Izvedba projekta poteka nemoteno. P4: Zaključevanje izvedbe projekta je podaljšano do konca februarja zaradi reševanja problemov s prerazporeditvami kadra ter podaljšanega usklajevanja Uredbe o informacijski varnosti. Vse ostale naloge programa projektov so zaključene. P6.2: Izvedba projekta poteka brez problemov in v skladu z zagonskim elaboratom. P6.3: Aktivnosti na vseh štirih sistemskih ravneh so v izvajanju. Pri posameznih nalogah obstajajo rahla terminska odstopanja, ki pa ne vplivajo na predvideni termin zaključevanja projekta. P6.4: Izvedba projekta poteka brez problemov in v skladu z načrti. P9: Zakon o socialnem podjetništvu je v postopku obravnave v Državnem zboru. Glede na termin zaključka postopka bodo redefinirani termini izvedb nalog v odvisnih fazah. Izvedba poteka v skladu z aktualnim Zagonskim elaboratom projekta. P11: Izvedba nalog na osnovi aktualnega Zagonskega elaborata poteka brez večjih odstopanj. Naročniku bodo v februarju predstavljeni predlogi vsebinskih dopolnitev projekta ter posledičnih sprememb na področjih strategije izvedbe, terminskega plana, projektne organizacijske strukture ter finančne konstrukcije. Izvedbe projektov P5, P6.1, P7, P8, P10 in P12 so zaključene. Vir: KPV Uredba o državnem prostorskem načrtu za Varovano parkirišče Brdo zahod s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi Vlada je izdala Uredbo o državnem prostorskem načrtu (DPN) za Varovano parkirišče Brdo zahod s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi.

Uredba, s katero vlada v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor sprejme DPN, daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. V DPN, kot izvedbenem prostorskem aktu za državno prostorsko ureditev, so določene (opisane in ustrezno grafično prikazane) rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega, okoljevarstvenega urejanja prostora in krajinskega oblikovanja posega v prostor. S tem DPN se načrtujejo naslednje prostorske ureditve: varovano parkirišče za tovorna vozila, v manjšem obsegu za avtodome, s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi (ločenimi sanitarijami za uporabnike varovanega parkirišča, bencinskim servisom z ločenimi točilnimi mesti za tovorna in osebna vozila ter z nadstrešnico, poslovnim objektom s trgovsko-gostinskim programom ter manevrskimi in parkirnimi površinami); rekonstrukcija zahodnega dela avtocestnega priključka Ljubljana Brdo z novim krožnim križiščem Brdo zahod; krajinsko arhitekturne ureditve; ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij; drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami. Vir: MOP Potrditev najustreznejše rešitve za prenosni plinovod R15/1 Pince - Lendava Vlada se je seznanila s predlogom najustreznejše rešitve, ki je proučena v gradivu »Državni prostorski načrt (DPN) za prenosni plinovod R15/1 Pince–Lendava, Utemeljitev rešitve«, ki jo je izdelalo podjetje ZUM d. o. o. iz Maribora. Vlada kot najustreznejšo potrdi rešitev, s katero se načrtuje prenosni plinovod, ki poteka od stične točke na slovensko madžarski meji do mejne merilno regulacijske postaje Pince, nato se usmeri proti zahodu in poteka po južni strani avtoceste A5 mimo naselja Petišovci do obstoječe merilno regulacijske postaje Lendava. Po izvedeni javni razgrnitvi utemeljitve rešitve, ki je potekala od 22. 8. do 22. 9. 2016, pridobljenih prvih mnenjih nosilcev urejanja prostora in po pridobljeni pozitivni odločbi v postopku celovite presoje vplivov na okolje, sta koordinator in pobudnik v skladu z Zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (ZUPUDPP) poslala predlog najustreznejše variante vladi v potrditev. Vlada je v skladu ZUPUDPP potrdila predlog najustreznejše rešitve s sklepom ter ga bo poslala koordinatorju, pobudniku, investitorju in vsem nosilcem urejanja prostora iz sklepa o pripravi DPN. Koordinator objavi Sklep o potrditvi predloga najustreznejše rešitve na svojih spletnih straneh. Glede na prostorske omejitve in z namenom čim manjše porabe prostora je plinovod umeščen, kolikor je bilo to mogoče, ob že načrtovan prenosni plinovod M9 Lendava - Kidričevo. Utemeljitev rešitve in z njo povezane prostorske ureditve so bile analizirane in presojane s prostorskega, varstvenega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. Načrtovana prostorska ureditev podpira načrtovani regionalni razvoj, zagotavlja racionalno rabo prostora, omogoča učinkovito razmeščanje dejavnosti, ohranja razvojne potenciale prostora in naselij, ne vpliva na razvoj obstoječih in načrtovanih dejavnosti, gospodarsko javno infrastrukturo in oskrbo prebivalcev, na vse segmente okolja ima nebistven vpliv ob izvedbi omilitvenih ukrepov, leži na lahko dostopnem in reliefno nerazgibanem terenu, ki omogoča relativno nezahtevno gradnjo samega plinovoda, lokacije energetskih objektov so izbrane tako, da ne zahtevajo večjih posegov za njihovo opremljanje z gospodarsko javno infrastrukturo in je kot obravnavana investicija primerna za izvedbo. Vir: MOP

Vlada sprejela Sedemnajsto poročilo Republike Slovenije izvajanju Evropske socialne listine Republika Slovenia mora v skladu z obstoječim sistemom poročanja v letu 2017 predložiti poročilo o izvajanju členov Evropske socialne listine. Evropsko socialno listino (MESLS) je Svet Evrope sprejel leta 1996. Republika Slovenija je skupaj z ratifikacijo MESLS sprejela nadzor nad obveznostmi iz MESLS po postopku, ki ga določa Dodatni protokol k Evropski socialni listini, ki ureja sistem kolektivnih pritožb. V skladu z obstoječim sistemom poročanja, ki od leta 2014 vključuje obdobno poenostavljeno poročanje za države podpisnice MESLS, mora Republika Slovenija v letu 2017 predložiti poročilo o izvajanju členov iz vsebinskega sklopa pravice iz dela (členi 2, 4, 5, 6, 21, 22, 26, 28, 29). Dodatnih informacij o izvajanju členov iz vsebinskega sklopa zaposlovanje, usposabljanje in enake možnosti Evropski odbor za socialne pravice (v nadaljnjem besedilu: EOSP) v primeru Slovenije ne zahteval. 17. poročilo Republike Slovenije o izvajanju MESLS se nanaša na poročevalsko obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2016 in vključuje zakonodajne in druge ukrepe v navedenem obdobju, s poudarkom na predstavitvi sprememb Zakona o delovnih razmerjih, pri pripravi katerega so bile v celoti upoštevane interpretacije členov MESLS in odločitve Evropskega odbora za socialne pravice, statistične in druge podatke o izvajanju posameznih določil MESLS ter odgovore na vprašanja Evropskega odbora za socialne pravice iz Zaključkov 2014. Vlada ocenjuje, da na podlagi 17. poročila RS ne bo prejela negativnih zaključkov, z izjemo zaključka o izvajanju člena 4§1 – pravično plačilo, kjer ga pričakuje, saj se je razmerje med bruto povprečno plača in minimalno plačo v poročevalskem obdobju oddaljevalo od ciljne vrednosti, v letu 2016 pa je padlo pod 50%, kar je jasen pokazatelj neusklajenosti razmer v RS z zahtevami MESLS. Vir: MDDSZ Vlada sprejela Poslovno politiko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije za obdobje od 2018 do 2021 Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je bil ustanovljen s 1. januarjem 2017 in sicer na podlagi Zakona o javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije. Ustanoviteljske pravice v imenu Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije. Za področje delovanja sklada je pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Sklad kot osrednja ustanova v Republiki Sloveniji na področju spodbujanja razvoja kadrov in štipendiranja, spodbujanja razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide, poravnavanja obveznosti iz naslova nadomestil preživnin v primerih neplačevanja preživnine za preživljanje mladoletnih otrok ter za poravnavanje obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca uresničuje svoje poslanstvo:

z dodeljevanjem štipendij in drugih oblik financiranja dijakom in študentom za izobraževanje v Sloveniji in tujini z namenom:

o spodbujanja najboljših dijakov in študentov k doseganju odličnosti na področju znanja in raziskovanja,

o usmerjanja mladih k vpisu v izobraževalne programe za poklice, ki jih v gospodarstvu primanjkuje,

o podpore izobraževanju najboljših slovenskih študentov za študij v tujini in s tem zagotavljanja kakovostnih kadrov z znanji iz tujine za razvoj slovenskega gospodarstva in znanosti,

o zagotavljanja priložnosti za dijake in študente za krajšo mednarodno mobilnost v okviru izobraževanja, udejstvovanja na tekmovanjih iz znanja ali raziskovanja ali za druge oblike mobilnosti zaradi pridobivanja znanja in spretnosti ter osebnostnih lastnosti, zaradi katerih so ti udeleženci bolje pripravljeni na trg dela,

o promocije in spodbujanja kadrovskega štipendiranja kot pomembnega dejavnika dolgoročnega načrtovanja kadrov s strani podjetij in usmerjanja mladih v poklice, za katere so izkazane potrebe na trgu dela,

o povezovanja med Republiko Slovenijo in prednostnimi regijami s štipendiranjem državljanov teh držav za izobraževanje v Republiki Sloveniji kot načinom sodelovanja in zagotavljanja razvojne pomoči tem državam;

s sofinanciranjem mobilnosti domačih in tujih strokovnjakov za spodbujanje prenosa znanja med različnimi raziskovalnimi projekti in ustanovami ter iz znanstvenoraziskovalnega področja v gospodarstvo;

z dodeljevanjem finančnih spodbud podjetjem in njihovim zaposlenim za dvig izobrazbene ravni in usposobljenosti zaposlenih za večjo konkurenčnost podjetij;

z dodeljevanjem drugih finančnih spodbud, namenjenih razvoju človeških virov;

z nadziranjem izvajanja kvotnega sistema, vodenjem postopkov in odločanjem o pravicah in obveznostih invalidov in delodajalcev iz naslova izpolnitve kvote oziroma o spodbudah za zaposlovanje invalidov in o dolgu zaradi neizpolnitve in neplačila kvote;

z jamčenjem za terjatve delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in z učinkovito izterjavo stečajnega dolžnika;

z izplačevanjem nadomestila preživnin otrokom, ki jim je s pravnomočno sodbo, začasno odredbo oziroma dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki pa je preživninski zavezanci ne plačujejo, in z izterjavo dolžnikov;

z organizacijo dogodkov za različne deležnike, vključene v razvoj človeških virov, za spoznavanje novih zamisli ter za izmenjavo dobrih praks in mreženje;

s sistematično promocijo dobrih praks prek medijskih objav in komuniciranja z različnimi javnostmi za doseganje napredka pri ravnanju s človeškimi viri.

Poslovna politika sklada pomeni ključne strateške usmeritve delovanja sklada za obdobje 2018–2021, njena letna realizacija oziroma operacionalizacija pa se izvaja v skladu s sprejetim letnim poslovnim in finančnim načrtom sklada, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije. O doseganju letnih ciljev poslovanja sklad poroča pristojnemu ministrstvu in v rednih letnih poročilih, ki so objavljena tudi na spletnih straneh sklada. Sklad bo s svojo dejavnostjo v obdobju 2018 – 2021 skušal doseči predvsem naslednje soodvisne strateške cilje:

Krepitev vloge sklada kot osrednje ustanove v Republiki Sloveniji na področju spodbujanja razvoja kadrov in štipendiranja, spodbujanja razvoja zaposlovanja invalidov in ohranjanja delovnih mest za invalide, poravnavanja obveznosti iz naslova nadomestil preživnin v primerih neplačevanja preživnine za preživljanje mladoletnih otrok in za poravnavanje obveznosti iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca.

Zagotavljanje uspešnega doseganje ciljev javne politike s področja delovanja sklada.

Učinkovita, vključujoča in trajnostna organizacijska in poslovna kultura.

Izvajanje učinkovite, uspešne in gospodarne izterjave sredstev iz postopkov insolventnosti, od preživninskih zavezancev in zavezancev za kvoto.

Vir: MDDSZ Vlada potrdila prerazporeditev pravic porabe Vlada je na današnji redni seji potrdila prerazporeditev pravic porabe. Vlada je potrdila prerazporeditev sredstev na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za sofinanciranje programa Šport in rekreacija. Za ta namen se zagotavljajo dodatna sredstva v višini 2.600.000,00 EUR.

Vir: MF Vlada ne podpira Zormanove novele zakona o igrah na srečo Vlada je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu novele Zakona o igrah na srečo, ki ga je v parlamentu vložil poslanec Branko Zorman. Zorman navaja, da je njegov osnovni cilj spremembe zakona sistemska ureditev in stabilizacija financiranja Fundacije za šport (FŠO), posredno pa tudi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ter uskladitev področja prirejanja športnih stav s pravnim redom EU in sodbami slovenskih sodišč, ob upoštevanju sodobnih trendov in mednarodnih ureditev na področju prirejanja stav. Vlada mu pojasnjuje, da v vsej postopkih pred slovenskimi sodišči, ni bilo ugotovljeno neskladje slovenske zakonodaje s področja iger na srečo z evropskim pravnim redom. Zorman tudi napačno ocenjuje, da naj bi slovenski rezidenti pri tujih prirediteljih športnih stav vplačali za približno 250 mio EUR. Če bi to držalo, potem bi pomenilo, da ta vplačila presegajo vsa vplačila v klasične igre na srečo v letu 2017 za več kot 54 % (prestavljajo kar 154 % dodatnih vplačil). Prav tako ni mogoče pritrditi Zormanu, da naj bi bil glavni razlog za znižanje vplačil zmanjšanje števila igralcev pri Športni loteriji, ki igrajo stave preko spleta. Število igralcev, ki je vplačalo stavo za udeležbo v igri »Prve stave« preko spleta vsaj enkrat v obdobju od leta 2012 do leta 2017, se od leta 2012 stalno povečuje. Leta 2017 jih je bilo tako glede na leto 2012 več za 12 %, so se pa vplačila na posameznega igralca znižala. Zormanov predlog tudi ne naslavlja celovite usklajenosti področja iger na srečo s pravnim redom EU, ne odpravlja omejitve pri pridobitvi lastniških deležev koncesionarjev ter ne odpravlja nekaterih nepotrebnih administrativnih ovir. Zorman želi z novelo zakona urediti zgolj področje stav, kar je še dodatne razlog, da vlada njegovega predloga ne podpira. Vir: MF Nova uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske, ki delujejo v MOM Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami. Uredba bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije. Nominalne osnove za plače v prilogi 1 Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (UMOM), in Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini so se od 1. septembra 2016 razlikovale. Razlika je bila 0,55 odstotka. Z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2016 in drugih ukrepih v javnem sektorju je bilo v 2. členu določeno, da se od 1. septembra 2016 za določitev plač javnih uslužbencev in funkcionarjev uporablja plačna lestvica, določena v prilogi 1 ZSPJS. Ugotovljena razlika izhaja iz izračuna nominalnih osnov UMOM z dne 1. junija 2012, ko je bila uveljavljena plačna lestvica, ki je upoštevala znižanje osnovne plače plačnih razredov za osem odstotkov, vendar pa bi bilo treba hkrati upoštevati dvig osnovne plače plačnih razredov za 0,55 odstotka, ki jih je 1. januarja 2011 uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ta pa prehodno ni bila upoštevana.

Skladno s tretjim odstavkom 6. člena UMOM se nominalne osnove za opravljanje vojaške službe oziroma službe zunaj države za izračun plač za posamezno formacijsko dolžnost oziroma naziv usklajujejo s plačno lestvico, določeno za plače v Republiki Sloveniji, zato je treba nominalne osnove v UMOM uskladiti s plačno lestvico, določeno za plače v Republiki Sloveniji. Zaradi navedenega je Vlada RS spremenila prilogo 1, ki določa za 0,55 odstotka višje nominalne osnove za opravljanje vojaške službe izven države. Finančne posledice te spremembe znašajo 3.244 evrov na mesec. Vlada je z novo uredbo določila tudi, da se dodatki za nevarnost na območju delovanja, za nevarne naloge, za posebne pogoje bivanja in za poveljevanje, določeni v nominalni višini, usklajujejo na enak način kot za druge javne uslužbence na delu v tujini. Vir: MO Odgovor na pobudo VČP o sistemski ureditvi položaja oseb, ki nezakonito bivajo v RS Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o sistemski ureditvi položaja oseb, ki nezakonito bivajo na ozemlju Republike Slovenije. 17. oktobra 2017 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih. Z dopolnitvijo 51. člena zakona se je uredil status tudi tistih tujcev, ki jim je bilo v RS dovoljeno zadrževanje za čas najmanj 24 mesecev in njihova odstranitev iz države še vedno ni možna, pri čemer pa morajo pri tej kategoriji tujcev obstajati tudi drugi utemeljeni razlogi in posebne osebne okoliščine, ki utemeljujejo njihovo prebivanje v RS. Tem osebam se z dopolnitvijo zakonodaje omogoča pridobitev dovoljenja za začasno prebivanje z veljavnostjo dveh let (z možnostjo podaljševanja z veljavnostjo dveh let), pod pogoji, določenimi z Zakonom o tujcih. Varuh v svoji pobudi pozdravlja to spremembo, vendar meni, da rešitev ni zadostna. Izpostavlja dejstvo, da mora oseba pred pridobitvijo dovoljenja za začasno prebivanje imeti v RS izdano dovolitev zadrževanja, in sicer za najmanj 24 mesecev, kar pomeni pravico zgolj tistega tujca, ki je v postopku odstranitve in se ga zaradi nezmožnosti odstranitve ne more odstraniti, da se mu lahko izda dovolitev zadrževanja. Pojasnjujemo, da gre za tujce, ki v RS prebivajo nezakonito, njihovo nezakonito bivanje pa je RS dolgotrajno tolerirala. Skladno z določbami Zakona o tujcih so tujci, ki v RS prebivajo nezakonito, podvrženi bodisi ukrepu prostovoljne vrnitve ali prisilne odstranitve. Razlogi, zaradi katerih se tujca, ki bi se ga sicer moralo odstraniti iz države, ne odstrani in se mu dovoli zadrževanje, določa Zakon o tujcih taksativno v 73. členu, pri čemer je eden izmed razlogov tudi načelo nevračanja na podlagi 72. člena Zakona o tujcih. Glede na dejstvo, da gre za nezakonito prebivajoče tujce, se je z dopolnitvijo 51. člena sledilo ureditvi, ki je sicer že do sedaj veljala za ureditev statusa nezakonito prebivajočih oseb v RS, ki jim je bilo dovoljeno zadrževanje, pri čemer pa je dodatno, glede na specifičnost položaja teh oseb razširila možnost izdaje dovoljenja za začasno prebivanje na tujce, katerih odstranitev iz države ni možna zgolj iz načela nevračanja, temveč tudi iz drugih razlogov, navedenih v 73. členu Zakona o tujcih. Pri tem je določeno tudi, da morajo obstajati drugi utemeljeni razlogi in posebne osebne okoliščine, ki utemeljujejo njihovo prebivanje v RS. Z navedeno rešitvijo je vzpostavljena ustrezna pravna podlaga, na podlagi katere bo omogočena legalizacija statusa vseh tistih tujcev, ki so nezakonito prebivali v RS in izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 51. člena Zakona o tujcih. Varuh izpostavlja tudi pomislek v zvezi z spremembo, ki omogoča, da ti tujci pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje, ki po mnenju Varuha ne pomeni neke trajne rešitve njihovega statusa.

Ocenjujemo, da je obdobje dveh let, za katero se tujcu ob izpolnjevanju zakonskih pogojev lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje, dovolj dolgo obdobje, v katerem se bo lahko tujec aktivno vključil v družbo in si uredil status po kateri izmed drugih pravnih podlag, ki jih določa Zakon o tujcih. Ob tem pa Zakon o tujcih omogoča tudi možnost podaljševanja dovoljenja z veljavnostjo dveh let ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. Ob tem dodajamo, da je z dopolnitvijo zakonodaje ustrezno urejena možnost legalizacije statusa dlje časa nezakonito prebivajočih tujcev, ki sledi tudi standardom in merilom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vir: MNZ Vlada o ukrepih v primeru ponovitve množičnega prihoda migrantov Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Branka Grimsa o preventivnih ukrepih Vlade Republike Slovenije v primeru drugega vala migrantov, ki ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi je ena izmed primarnih nalog policije, ki izhaja iz njene temeljne dolžnosti. Učinkovito varovanje zunanje schengenske meje, skladno z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo, ostaja temeljni cilj ne samo policije, ampak tudi Vlade Republike Slovenije. Določeni ukrepi za obvladovanje migracij so v preteklosti že bili pripravljeni in sprejeti. Nanašajo se na ukrepanje policije v takih primerih, postavitev začasnih tehničnih ovir na določenih območjih, spremembo zakonodaje (Zakon o tujcih), okrepljeno sodelovanje policije s Slovensko vojsko pri nadzoru državne meje (skupne mešane policijsko-vojaške patrulje). Prav tako se nezakonite migracije redno spremljajo z izmenjavo informacij s sosednjimi državami in z državami v regiji ter v okviru Evropske agencije za mejno in obalno stražo. Novembra 2017 je naloge vzpostavitve sprejemno registracijskih centrov prevzel Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo tujcev. Z namenom obvladovanja morebitnega novega vala migrantov je Urad podal pobudo za ustanovitev Medresorske delovne skupine za vzpostavitev in delovanje sprejemno registracijskih centrov. Sestavljali jo bodo predstavniki tistih ministrstev, ki so odigrali ključno vlogo pri delovanju nastanitvenih centrov v preteklosti. Slovenska policija je že dokazala svojo profesionalnost in se je na tovrstne migracijske pritiske dobro pripravila. Pomembno pa je, da se ob takih dogodkih uporabi multidisciplinaren pristop in aktivna udeležba vseh pristojnih institucij in organov tako v Sloveniji kot na ravni EU. Vir: MNZ Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Suzane Lep Šimenko v zvezi z izgradnjo avtocestnega odseka Draženci–Gruškovje. Vlada odgovarja, da dela na odseku Draženci–Gruškovje potekajo skladno s pogodbenimi roki in časovnico izvajalca del. Prvi del avtoceste je bil tako končan 21. 11. 2017, drugi del pa bo dokončan pred pogodbenim rokom, ki je 5. 1. 2019. Dokončanje vseh del na 2. etapi in odprtje avtoceste za promet pred poletno sezono 2018 ni možno. Izvajalec bo do poletne sezone dokončal večino gradbenih del na avtocesti in omogočil, da se bo promet do mejnega prehoda v celoti odvijal po novo zgrajeni avtocesti, in sicer dvosmerno po desni polovici avtoceste. Glede na trenutno stanje del na gradbišču in napovedi izvajalca ocenjujemo, da bo dokončanje vseh del in otvoritev celotnega avtocestnega odseka do mejnega prehoda jeseni 2018. Vlada še odgovarja, da dela potekajo znotraj potrjenega finančnega okvira investicije.

Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s hitrimi električnimi polnilnicami in ga poslala Državnemu zboru RS. Vlada odgovarja, da je na avtocestnem križu RS 26 hitrih polnilnic za električna vozila. Vzpostavljene so bile v letu 2015 v okviru projekta Srednjeevropski zeleni koridorji (CEGC), ko je bilo v Avstriji, na Slovaškem, v Nemčiji, na Hrvaškem in v Sloveniji skupaj postavljenih 115 hitrih polnilnih postaj. Hitre polnilnice na slovenskem avtocestnem križu so bile postavljene na vsakih 50 km in pokrivajo celotno avtocestno omrežje v Sloveniji. Na eni polnilnici se lahko hkrati polnita dve električni vozili. To pomeni sočasno polnjenje 52 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Uporabnikom električnih vozil hitre polnilnice omogočajo polnjenje z močjo 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Hitre polnilnice imajo nadstandardno tehnologijo, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilnice skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. Pri vzpostavitvi javne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil je tako narejen pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila. Na vprašanje, koliko vozil se lahko napolni v 24 urah, vlada odgovarja, da je to odvisno od odločitve uporabnikov električnih vozil, za koliko želijo napolniti avtomobilsko baterijo in koliko časa imajo za to na voljo. Ob predpostavkah, da je povprečni čas polnjenja na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu 22 minut in da ima dan 1.440 minut, da bi preklop na polnjenje drugega vozila bil vedno takojšen in da bi vsa vozila polnila enak čas, potem bi na eni hitri polnilnici ob sočasnem polnjenju bilo napolnjenih 130 električnih vozil. To pomeni, da bi se lahko na dan (upoštevan je čas med 6.00 do 22.00) napolnilo 2.250 električnih vozil na vseh hitrih polnilnicah na slovenskem avtocestnem križu. Pri tem smo predpostavili tudi, da je električno omrežje, na katerem se nahajajo te polnilnice, ves čas pod nemotenim napajanjem. Od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2017 je bilo na omenjenem omrežju opravljenih 18.225 polnjenj. Praktično vse polnitve (98 %) so bile z vozili, za katere so lastniki za plačilo storitve uporabili eno od kartic, ki so v uporabi v RS. Dobra 2 % polnitev so opravili vozniki iz tujine, ki so se na polnilnicah identificirali s karticami tujih ponudnikov storitev polnjenja (npr. avstrijski Smatrics, slovaški GreenWay itd.). V matičnem registru vozil in listin je bilo konec lanskega leta 786 baterijskih vozil na električni pogon kategorije M1 (osebna vozila) in 86 baterijskih vozil na električni pogon kategorije N1 (lahka tovorna vozila). Na podlagi analize, ki je bila narejena za pripravo Strategije za alternativna goriva in podatkih o številu prvič registriranih vozil v letu 2017, je bilo 31. 12. 2017 v Sloveniji dejansko 1.260 vozil na električni pogon, če se upošteva širša opredelitev, ki upošteva tudi število priključnih hibridov in vozil s podaljševalnikom dosega. Med vozili na električni pogon kategorije M1 so imele fizične osebe registriranih 381 vozil (48,5%), pravne osebe pa 405 vozil (51,5%). Ministrstva in organi v sestavi so imeli 31. 12. 2017 registriranih 6 vozil na električni pogon. Njihovo število se bo v letu 2018 povečalo, saj je bil v letu 2017 uspešno izpeljan postopek skupnega javnega naročanja, na podlagi katerega bo v letu 2018 dobavljenih 24 vozil na električni pogon. Javni sektor (lokalne skupnosti, javna podjetja, javni zavodi) je imel 31. 12. 2017 registriranih 29 baterijskih vozil na električni pogon.

V državni upravi pa poteka tudi projekt souporabe električnih vozil. Februarja 2017 sta Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za javno upravo podpisali pogodbo s podjetjem Avant Car o souporabi električnih vozil »Avant2Go«. Sistem uporabnikom omogoča možnost enostavne rezervacije najema električnih vozil. Ta so tehnološko napredna, brez škodljivih izpustov, trajnostni vidik pa je dodatno poudarjen z uporabo električne energije. S pilotnim projektom smo stopili korak naprej in kot ena prvih držav na svetu vpeljujemo sodobno storitev, ki izhaja iz modela delitvene ekonomije in temelji na slovenskem znanju, obenem pa se umešča v iniciativo Slovenija, zelena referenčna država v digitalni Evropi. Gre za korak naprej k trajnostni mobilnosti in prehodu v nizkoogljično družbo. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z izboljšanjem prometne varnosti in ga poslala Državnemu zboru RS. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je varnost cestnega prometa pomembno družbeno vprašanje v RS in EU, prav tako pa ima pomembno vlogo v novi beli knjigi o prometni politiki za obdobje od 2010 do 2020, saj je zmanjšanje števila umrlih v prometnih nesrečah ključno za splošno izboljšanje prometnega sistema ter zadovoljevanje potreb in pričakovanj državljanov. Za dosego ciljev, opredeljenih v Resoluciji o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, je potreben skladen cestni in integralni pristop, pri katerem bodo upoštevane sinergije ciljev politik na drugih področjih prometa ter upoštevanje in izvajanje ukrepov varnosti cestnega prometa na evropski, državni in lokalni ravni. Strategija nacionalnega programa zagotavlja načrtno približevanje zastavljenim ciljem in njihovo doseganje, kar za leto 2017 dokazujejo tudi statistični podatki. Policija je v letu 2017 obravnavala 17.557 prometnih nesreč (2,3 % manj kot v letu 2016). V teh prometnih nesrečah so umrli 104 udeleženci (20 % manj kot v letu 2016), 846 je bilo hudo telesno poškodovanih (0,9 % manj kot v letu 2016) in 7.023 lahko telesno poškodovanih (8,3 % manj kot v letu 2016). Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja nepravilen premik z vozilom, pri prometnih nesrečah z najhujšimi posledicami pa neprilagojena hitrost in nepravilna stran oziroma smer vožnje. Vlada še odgovarja, da bo lahko Agencija za varnost v prometu na podlagi sprejete novele Zakona o voznikih, tarife ter proračunov RS za leti 2018 in 2019 vse stroške, povezane z izvajanjem zakonsko določene naloge (zagotavljanje opravljanja vozniških izpitov), pokrila z namensko dodeljenimi sredstvi, druga sredstva, zagotovljena v državnem proračunu, pa v večjem deležu namenila za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa ter preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s povečanjem sredstev v cestno infrastrukturo Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca dr. Francka Trčka v zvezi s povečanjem sredstev v cestno infrastrukturo in ga poslala Državnemu zboru RS. Na vprašanje, ali so bili opravljeni izračuni za uvedbo infrastrukturnega centa ter na kakšen način in v kakšnem obsegu bi ga uvedli, vlada odgovarja, da je Ministrstvo za infrastrukturo proučevalo idejo o uvedbi infrastrukturnega prispevka od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu. V letu 2015 in začetku leta 2016 je ministrstvo intenzivno iskalo rešitev, ki bi zagotovila nujno potrebna dodatna finančna sredstva za investicije v državno cestno infrastrukturo, še posebej po obdobju gospodarske krize, ko so bila vlaganja v državno cestno infrastrukturo omejena le na izvedbo nujnih investicij in popravil.

Infrastrukturni prispevek bi se kot namenski vir zaračunaval od litra prodanega energenta, pri čemer bi zaračunavanje takega prispevka v višini 0,01 evra od litra prodanega energenta na letni ravni pomenilo približno 22 milijonov evrov prihodkov v integralni proračun. Ker bi zvišanje drobnoprodajnih cen energentov znižalo prodane količine teh energentov, bi to pomenilo znižanje prihodkov od ostalih dajatev, ki so vezane na energente, tako da bi bil lahko končni skupni učinek na prihodke državnega proračuna iz naslova vseh dajatev manjši. Ugotovljeno je bilo tudi, da uvedba infrastrukturnega prispevka od porabe energentov, ki se uporabljajo kot pogonsko gorivo v prometu, kot namenskega vira ni v skladu z Zakonom o javnih financah, po katerem vsi prejemki proračuna služijo za pokrivanje vseh izdatkov, razen če z Zakonom o javnih financah ali zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, ni določeno drugače. Gre torej za eno od temeljnih proračunskih načel (t. j. načelo integralnosti proračuna), s katerim se želi onemogočiti neposredno ali avtomatično vezanje določenih prejemkov proračuna na določene izdatke ter s tem preprečiti, da bi bili samo nekateri neposredni proračunski uporabniki upravičeni do določenih – že vnaprej rezerviranih – prejemkov. To pomeni, da je pri določanju namenskih virov potrebna posebna previdnost, saj se s tem, ko se preusmerja integralne prihodke v namenske, zmanjšuje obseg sredstev za druge ne-prometno infrastrukturne namene. Prav tako prevelik delež namenskih sredstev v celotnih sredstvih proračuna onemogoča fleksibilnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna, na kar je ob reviziji zaključnega računa proračuna že večkrat opozorilo tudi Računsko sodišče RS. Vlada se zaveda, da je treba nujno zagotoviti zadostna finančna sredstva za načrtovanje investicij in investicijskega vzdrževanja državne cestne infrastrukture na srednji in dolgi rok. Ustrezen obseg sredstev, ki zagotavlja postopno izboljšanje stanja obstoječe cestne infrastrukture, je zagotovljen tudi v sprejetih proračunih za leti 2018 in 2019. Za naslednja leta pa bo potreben obseg vlaganj začrtan v 6-letnem operativnem načrtu. Pri tem je bilo upoštevano, da se dosežen obseg vlaganj ohranja tudi v naslednjih letih. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi z izgradnjo pločnika na odseku ceste Šentjur–Mestinje Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanke Jelke Godec v zvezi z izgradnjo pločnika na odseku ceste Šentjur–Mestinje in ga poslala Državnemu zboru RS. Vlada odgovarja, da je za ta investicijski projekt Direkcija RS za infrastrukturo v letu 2016 pridobila oziroma izdelala projekt za izvedbo (PZI), ki je recenziran in dopolnjen. V zaključevanju je postopek pridobivanja vseh potrebnih dokazil o razpolaganju z zemljiščem, manjka le še pogodba z enim lastnikom. Prav tako je v postopku javno naročilo za gradnjo. Ker je bila na prvo odločitev vložena pritožba na Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil, ki je ugodila vlagatelju in zadevo vrnila v ponovno odločanje naročniku, so vse ponudbe sedaj v ponovnem pregledu in odločitvi o izboru ponudnika. Na delu, kjer so pridobljena vsa potrebna zemljišča, naj bi se dela začela spomladi 2018. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na vprašanje poslanca Danijela Krivca v zvezi z investicijskim programom za nadgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper v dvotirno progo Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na vprašanje poslanca Danijela Krivca v zvezi z investicijskim programom za nadgradnjo drugega tira železniške proge Divača–Koper v dvotirno progo in ga poslala Državnemu zboru RS.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, da ni nikoli sprejela odločitve, da se drugi tir železniške proge Divača–Koper nadgradi v dvotirno progo. S sklepom, ki ga poslanec navaja, je vlada Ministrstvo za infrastrukturo in Direkcijo RS za infrastrukturo le zadolžila, da pridobita ustrezne strokovne podlage, ki bodo omogočale, da se možnost nadgradnje železniške proge v dvotirno prouči. Šele na osnovi vseh strokovnih argumentov (pravne in strokovno-tehnične narave) bo odločitev o nadgradnji železniške proge mogoče sprejeti. Trenutno poteka preverjanje obveznosti izvedbe presoje vplivov na okolje za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za načrtovani poseg širitve servisnih cevi v treh predorih v polni profil, kar bi omogočilo dolgoročno vzpostavitev dvotirne železniške proge na novi trasi in opustitev obstoječega tira, ki poteka čez Kraški rob in po dolini Rižane. Ko bo podano mnenje Ministrstva za okolje in prostor, bo vlada na predlog Ministrstva za infrastrukturo odločala o širitvi servisnih cevi. Investicijski program za potrditev odločitve o pristopu k investiciji se pripravlja za osnovno varianto projekta, ki temelji na veljavnem gradbenem dovoljenju. Do sedaj je bilo izdelanih več predinvesticijskih študij, investicijski program pa se bo sprejemal predvidoma na način, kot ga določa Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom Divača−Koper, takoj ko bo ta uveljavljen. Brez uveljavitve zakona namreč ni mogoče izdelati dokončne verzije investicijskega programa. Poleg odprtih tehničnih vidikov projekta in obsega del mora investicijski program določiti tudi vire in način financiranja, kar vse bistveno vpliva na izračun finančne vzdržnosti ter družbene in ekonomske upravičenosti projekta. Investicijski program bo pripravljen v roku 60 dni po uveljavitvi zakona. V tem času bo sprejeta tudi odločitev o širitvi servisnih cevi, kar bo upoštevano pri pripravi končne verzije investicijskega programa. Vir: MzI Vlada sprejela odgovor na pobudo poslanca Jožeta Tanka v zvezi z državnim prostorskim načrtom za obvoznico Ribnica Vlada je na današnji seji sprejela odgovor na pobudo poslanca Jožeta Tanka v zvezi z državnim prostorskim načrtom za obvoznico Ribnica in ga poslala Državnemu zboru RS. V odgovoru je izpostavljeno, da je v Strategiji razvoja prometa v RS za obdobje do leta 2030 v okviru ukrepa »Povezava Kočevja z Ljubljano« zapisano, da je dostopnost kočevsko ribniškega območja zaradi nižjih potovalnih hitrosti otežena, zato je treba zagotoviti dostopnost do celovitega prometnega omrežja, in sicer tako, da se v čim večjem obsegu uporabi in nadgradi obstoječa prometna infrastruktura. Tem izhodiščem sledi tudi »Študija posodobitve cestne povezave Ljubljana–Škofljica–Kočevje«, s katero so celovito ovrednotene prometne povezave med kočevskim in ribniškim območjem z osrednjo Slovenijo in določeni ukrepi na cestnem omrežju za zagotavljanje ustreznega prispevka k razvoju obravnavanega območja. Projekt modernizacije 3.a razvojne osi obsega 89 različnih ukrepov za vzpostavitev sodobne prometnice. Dinamika realizacije ukrepov poteka skladno z razpoložljivimi sredstvi, zagotovljenimi v državnem proračunu, in po prioritetah, s katerimi se zagotavlja ustrezna prepustnost omrežja ter potrebna raven prometnih uslug. Ker je izvedba ukrepa za zagotavljanje pretočnosti prometa in zmanjšanje obsega prometa v jedru Ribnice prioritetna, bodo letos pripravljene strokovne podlage in pripravljena pobuda, na podlagi katere bosta Ministrstvo za infrastrukturo ter Ministrstvo za okolje in prostor Vladi RS predlagala sprejem sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za obvoznico Ribnica.

Izboljšanje pretočnosti na 3.a razvojni osi predstavljata zaključena projekta, ki sta predana prometu, in sicer polni avtocestni priključek Šmarje Sap ter štiripasovnica do začetka naselja Lavrica. Projekt širitve Dolenjske ceste se nadaljuje. Za izvedbo skozi Lavrico je pripravljena izvedbena dokumentacija, za potek skozi Škofljico pa je v pripravi. Celoten projekt naj bi bil zaključen do konca leta 2019. V teku je tudi rekonstrukcija železniške proge od Ribnice do Kočevja, kjer poteka obnova proge, postajnih poslopij ter peronov. Rok za izvedbo in vzpostavitev železniškega prometa do Kočevja je najkasneje do konca leta 2019. Poleg omenjenih projektov se na 3.a razvojni osi izvajajo samostojni investicijski projekti, in sicer ureditev križišč pri osnovni šoli na Škofljici in Pijavi Gorici, v pripravi pa so ureditev križišča za Gradišče, ureditev ceste skozi Grič in Breg, ureditev ceste Spar–MOL–Inles v Ribnici, ureditev pločnika Nemška vas–Prigorica, ureditev križišča Kolodvorske in Ljubljanske ceste v Kočevju ter ureditev križišča Fara. Vir: MzI Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s tovarno Kum-plast Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s tovarno Kum-plast. Vlada v odgovoru med drugim navaja, da je v obravnavanem obdobju pogosto prihajalo do preseganj dnevne mejne koncentracije prašnih delcev PM 10. Primerjava z ostalimi merilnimi mesti v okviru Državne merilne mreže za spremljanje kakovosti zunanjega zraka kaže, da so bile višje oziroma primerljive povprečne vrednosti delcev PM 10 kot na lokaciji Kisovec vrtec, v obravnavanem obdobju zabeležene le še v Celju, Zagorju in Murski Soboti. Podobno sliko kaže tudi število preseganj dnevne mejne koncentracije. Vendar pa je v primeru števila preseganj dnevne mejne vrednosti treba dodati, da je bilo v istem obdobju na merilnem mestu Kisovec vrtec izmerjeno precej manjše število preseganj (22 )kot v Zagorju (33). Koncentracije elementov v sledovih v delcih PM10 so bile nizke. Inšpekcija za okolje in naravo Ministrstva za okolje in prostor redno nadzira ravnanje družbe Kum-plast d. o. o., na lokaciji Loke, Kisovec. Družba proizvaja izdelke iz plastične mase iz granulata, ki ga kupuje v tujini in iz mlevca, ki ga pridobivajo pri predelavi lastnih odpadkov. Družba na tej lokaciji ne predeluje odpadke drugih povzročiteljev, temveč zgolj lastne. Odpadki, ki nastajajo v družbi so dolivki in obrezline ter izdelki, ki ne dosegajo standardov. Ti odpadki se zmeljejo v mlinu in so po sestavi enaki vhodni surovini - granulatu. Družba ima za predelavo tovrstnih odpadkov pridobljeno veljavno okoljevarstveno dovoljenje, v katerem pa niso predpisane mejne vrednosti za emisije v zrak. Družba je opravila obratovalni monitoring emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov, skladno s predpisi, ki urejajo emisije snovi v okolje (Uredbo o emisiji snovi v zrak in Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu). Iz rezultatov meritev, ki so bile opravljene v letu 2017 in ki jih je opravil pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa je bilo ugotovljeno, da noben izmerjen parameter v času meritev ni presegal s predpisi dovoljenih mejnih vrednosti. Uredba tudi predpisuje, katere parametre mora posamezna družba v okviru obratovalnega monitoringa meriti. Meritve lahko opravljajo samo pooblaščeni izvajalci obratovalnega monitoringa, ki imajo pridobljeno pooblastilo MOP. Vlada tudi poudarja, da predpisi z delovnega področja inšpekcije ne določajo prepovedi, omejitev in ukrepov v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem neprijetnih vonjav v zrak, zaradi česar se civilna iniciativa tudi pritožuje, zato inšpekcija v primeru pojava teh vonjav v okolju tudi nima podlage za ukrepanje. Glede na ugotovljeno stanje, da je družba opravila z zakonom predpisane meritve emisij snovi v zrak in da je bilo pri teh meritvah ugotovljeno, da noben, s predpisom določen parameter, ni presegal dovoljenih mejnih vrednosti, inšpekcija za okolje nima zakonske podlage za ukrepanje. Vir: MOP

Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z zamuljenostjo reke Drave Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi z zamuljenostjo reke Drave. Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje pravno ureditev odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v RS in ravnanje Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Direktiva o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode je bila v slovenski pravni red prenesena z določbami Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), Uredbo o vrstah ukrepov za sanacijo okoljske škode in Pravilnikom o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode. V skladu z ZVO-1 se odgovornost za preprečevanje in sanacijo okoljske škode nanaša na škodo, ki je povzročena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom in habitatnim tipom, vodam ali tlem. ZVO-1 določa tudi osebe, ki so zavezane k odgovornosti za preprečevanje in sanacijo okoljske škode in postopek ugotavljanja oz. sanacije okoljske škode, pa tudi primere čezmejne škode, ko je nastala okoljska škoda na območju RS, njen izvor pa je v drugi državi članici. V skladu z načelom »povzročitelj obremenitve plača« je za preprečevanje in sanacijo okoljske škode odgovoren njen povzročitelj. Ta mora v primeru škode izvesti vse nujne ukrepe za zmanjšanje posledic, o nastali okoljski škodi obvestiti MOP in v mu odobritev predložiti program sanacijskih ukrepov. ZVO-1 tudi določa, da lahko pravna ali fizična oseba, ki je zaradi nastanka okoljske škode prizadeta ali bi lahko bila prizadeta in nevladna organizacija, ki ima status organizacije, ki deluje v javnem interesu, MOP o škodi obvesti in zahteva, da MOP ukrepa v skladu z zakonom. To obvestilo mora vsebovati tudi informacije in podatke, ki izkazujejo obstoj okoljske škode. Če MOP ugotovi, da je okoljska škoda tudi nastala, o tem njenemu povzročitelju izda odločbo, s katero mu naprti izvedbo sanacijskih ukrepov. Zakon o vodah med drugim določa, da je imetnik vodne pravice dolžan redno odstranjevati plavje in odvzemati naplavine na tistem delu vodotoka, na katerega vpliva izvajanje njegove vodne pravice, skladno s predpisi in na način ter v obsegu, določenim v vodnem dovoljenju ali koncesiji. Imetnik vodne pravice pripravi predlog programa odvzemanja in uporabe oziroma razpolaganja z naplavinami, ki ga potrdi MOP. Po navedbah DEM meritve prečnih profilov Ptujskega jezera opravljajo vsaki dve leti. Te služijo kot osnova za izračun celotnega oziroma koristnega volumna akumulacijskega bazena in s tem posredno zaprodenosti. Zadnje meritve akumulacijskega bazena HE Formin (Ptujskega jezera) so bile opravljene leta 2016 – rezultati so pokazali, da je v celotni akumulaciji – v primerjavi z letom 1981, ko je bila opravljena prva meritev – približno 26 odstotkov sedimentov, v koristni akumulaciji pa je sedimentov manj kot en odstotek. Skladno z Načrtom upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2016-2021 na vodnem telesu MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero niso doseženi okoljski cilji, saj je ugotovljen zmeren ali slabši ekološki potencial. V Programu ukrepov upravljanja voda, ki je sprejela vlada z namenom izvedbe ciljev, opredeljenih v nacionalnem programu upravljanja z vodami in Načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja za obdobje 2016-2021 je vključen tudi ukrep – »Preučitev problematike sedimenta z vidika doseganja dobrega stanja voda«. V okviru ukrepa se pripravi pregled zajetih podatkov o suspendiranem in rinjenem sedimentu na vodotokih, zberejo in pregledajo se izvedene študije ter nacionalni in mednarodni projekti, ki naslavljajo problematiko sedimenta, predvsem z vidika doseganja okoljskih ciljev. Prav tako je v Programu ukrepov upravljanja voda določen ukrep »Priprava podrobnejše ocene izvajanja ukrepov, ki se navezujejo na doseganje dobrega ekološkega potenciala, pri proizvodnji električne energije v velikih hidroelektrarnah in po potrebi priprava podrobnejših usmeritev za njihovo izvajanje«. Vir: MOP Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025 Vlada je sprejela besedilo odgovora na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu (NSP) 2015-2025 (ReNSP 15-25).

Vlada v odgovoru navaja, da Ministrstvo za okolje in prostor letno poroča vladi o izvajanju aktivnosti, predvidenih v ReNSP15-25. Trenutno je v vladni obravnavi informacija o izvajanju za leto 2017. ReNSP 15-25 vsebuje Akcijski načrt aktivnosti, ki se izvajajo po predvideni časovnici. S srednjeročno usmerjenostjo bodo v obdobju petih let izvedeni izbrani projekti za stabilizacijo razmer na področju stanovanjske oskrbe v Sloveniji. V novih okvirih bo zagotovljena enakopravna obravnava prebivalcev pri reševanju stanovanjskega problema. Hkrati bodo ukrepi usmerjeni v urejenost in transparentnost podatkov ter vključevanje zunanjih investitorjev v zagotavljanje stanovanjske oskrbe, kar bo posledično prispevalo k razbremenitvi javnih financ. Izvajajo se aktivnosti na naslednjih področjih:

Shema za mlade (Pilotni projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje ter Pilotni projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade);

Shema za starejše (Pilotni projekt medgeneracijske skupnosti za starejše in projekt informiranja o možnostih bivanja za starejše v lokalnih skupnostih – t.i. projekt Sobivamo. V okviru projekta je oblikovana spletna stran www.sobivamo.si, kjer so na enem mestu zbrane različne vsebine o možnostih sobivanja, prav tako pa se projekt predstavlja po 11-ih mestnih občinah v Sloveniji, kjer že potekajo razprave);

Deložirane družine in posamezniki (Pilotni projekt podpore in pomoči družinam, ki so bile prisilno izseljene, se izvaja kot del paketa pomoči najšibkejšim pod vodstvom Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), ki v sodelovanju z MOP in Stanovanjskim skladom RS (SSRS) omogoča nabor enajstih stanovanj, na naslednjih lokacijah: Celje, Mirna na Dolenjskem, Postojna, Vipava, Podgrad, Ilirska Bistrica in Ljubljana);

Stanovanjske zadruge (ustanovljena je bila projektna skupina pod vodstvom MOP, ki v sodelovanju s predstavnikom Kabineta predsednika vlade, SSRS, JSS MOL, Mreže za prostor in Zadruge Zadrugator pripravlja pilotni projekt. Projekt je razdeljen v dve fazi, in sicer pripravljalno in izvedbeno fazo; pripravljalna faza je zaključena);

Sprememba stanovanjske zakonodaje (izvedene so bile spremembe in dopolnitve Stanovanjskega zakona v letu 2017. Temeljni cilj predlaganih sprememb je bil izenačitev upravičencev do subvencije v neprofitnih in tržnih stanovanjih. V smislu načela enakosti smo tudi izenačili vse najemnike v neprofitnih stanovanjih, ne glede na to, kdaj je bilo sklenjeno najemno razmerje, kar je omogočilo preverjanje upravičenosti do neprofitne najemnine tudi za tiste najemnike, ki so sklenili najemno razmerje za neprofitno najemnino pred 14. 10. 2003, ko je stopil v veljavo Stanovanjski zakon. Omogočeno je povečanje obsega zadolževanja javnih stanovanjskih skladov, s čimer bomo vzpodbudili in omogočili graditev javnih najemnih stanovanj in tako omogočili več upravičencem dostojno bivališče, s čimer sledimo ReNSP 15-25. Osnutek izhodišč za (celovito) prenovo stanovanjske zakonodaje je objavljen na spletnih straneh MOP. Ena ključnih sprememb glede dostopnosti stanovanj je želja po vpeljavi stanovanjskega dodatka z namenom, da se zagotovi transparentnost nad uporabo javnih sredstev in pravičnejše urejanje pravic do uporabe javnih najemnih stanovanj za vse prebivalce. Stanovanjski dodatek bi se moral poenotiti za vse najemnike, v neprofitnih stanovanjih ali pa v tržnih stanovanjih, pri čemer bi še vedno bil odvisen od višine dohodkov. Hkrati pa se neprofitna najemnina spremeni v stroškovno;

Javna služba za najemniško upravljanje (pripravlja se projekt, s katerim bo SSRS oddajal v javni najem stanovanja v lasti sklada in stanovanj, ki jih bodo pogodbeno SSRS oddali za potrebe oddaje v javni najem drugi deležniki iz zasebnega in javnega sektorja. Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine;

http://www.sobivamo.si/

Pregled aktivnosti in projektov SSRS (SSRS ima kot vodilni izvajalec ReNSP15-25 v načrtu številne naloge od pilotnih projektov za mlade, starejše in druge ranljive skupine prebivalstva pa do zagotavljanja novih najemnih stanovanj na lokacijah, kjer je izkazana potreba lokalnih skupnosti skladno s PROSO. Med izvedenimi projekti in projekti v teku ter pripravi izpostavljamo sledeče - zaključek izgradnje stanovanj v soseski Zeleni gaj na Brdu; oddaja stanovanj v lasti SSRS v najem; novi projekti izgradnje najemnih stanovanj na območjih PROSO; Program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020; nakup stanovanj za najem preko javnega poziva; projekti za starejše; projekti za mlade; projekti za ranljive skupine; Spekter d.o.o. – prenos poslovnega deleža na SSRS

Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede kriptovalut Vlada je danes sprejela odgovor na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi s stališčem vlade glede regulacije kriptovalut in njihove obdavčitve. Poslanec v vprašanju navaja, da se je guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny zavzel za regulacijo trgovanja z bitcoini oz. kriptovalutami in njihovo obdavčitev. Meni, da je treba za kriptovalute uveljaviti osnovna pravila, kot veljajo za vse druge finančne transakcije, predlagal pa je tudi obdavčitev bitcoinov oz. kriptovalut z DDV. Poslanca zanima, kakšno je stališče vlade glede regulacije kriptovalut in njihovega obdavčenja. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da je problem sistemske regulacije področja virtualnih valut tako na globalni ravni kot tudi v EU in posameznih državah članicah predvsem v dejstvu, da transakcije, povezane z virtualnimi valutami, temeljijo na decentraliziranem sistemu veriženja podatkovnih blokov (blockchain), zato je večina procesov, ki potekajo pri teh transakcijah, anonimnih oz. so zunaj jurisdikcije posameznih držav. Glede na to se je večina finančnih regulatorjev v posameznih državah v zadnjem obdobju odločila objaviti opozorila, v katerih morebitne vlagatelje v kriptovalute opozarja na previdnost pri teh naložbah, saj gre za dejavnost, ki ni sistemsko regulirana, zaradi česar so, tudi ob upoštevanju visoke volatilnosti kritpovalut, vlagatelji lahko izpostavljeni tveganjem. Tudi v Sloveniji je zaradi povečanega zanimanja javnosti za virtualne valute, zlasti kot oblike naložbenega sredstva, Odbor za finančno stabilnost (OFS), ki ga sestavljajo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencija za zavarovalni nadzor, Banka Slovenije in ministrstvo za finance, na spletnih straneh ministrstva in ATVP 9. oktobra 2017 objavil opozorilo, da deležniki shem virtualnih valut, ki v Sloveniji omogočajo nakup (npr. menjalne platforme), hranjenje (npr. ponudniki digitalnih denarnic) in trgovanje z virtualnimi valutami, niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Na ravni EU je takšno opozorilo javnosti posredoval tudi European Securities and Markets Authority (ESMA) kot neodvisen organ EU, katerega naloga je ohranjanje stabilnosti finančnega sistema EU z izboljšanjem zaščite vlagateljev in spodbujanjem stabilnih in urejenih finančnih trgov. Vlada je novembra 2017 imenovala delovno skupino za pripravo Akcijskega načrta Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov). Naloga delovne skupine je, da na podlagi preučitve ovir v praksi in s strani startup skupnosti predstavljenih primerov dobre prakse in rešitev iz tujine pripravi predlog Akcijskega načrta »Slovenija – dežela zagonskih podjetij (startupov). V okviru priprave akcijskega načrta delovna skupina med drugim obravnava tudi zbiranje zagonskih sredstev z izdajo žetonov in v povezavi s tem tudi področje kriptovalut. Kriptovalute so v slovenski zakonodaji trenutno regulirane na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. Zaradi številnih tveganj, ki obstajajo pri poslovanju z virtualnimi valutami, je ta materija urejena v zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma.

Z vidika obdavčenja vlada pojasnjuje, da so tudi kriptovalute podvržene veljavni davčni zakonodaji. Pri presoji davčne obravnave se upošteva tudi veljavna sodna praksa Sodišče EU. Ustrezna pojasnila na temo davčne obravnave kriptovalut so objavljena tudi na spletnih straneh Finančne uprave RS. Vlada je v nadaljevanju odgovora predstavila ključne poudarke, povezane z obdavčitvijo kriptovalut, in sicer davčno obravnavo dohodka, davčno obravnavo za namene DDV in davčno obravnavo za namene davka na finančne storitve. Vir: MF Vlada odgovorila na poslansko vprašanje o novem zakonu o javnih financah Vlada je odgovorila na poslansko vprašanje Andreja Širclja v zvezi s sprejemanjem novega zakona o javnih financah. Vlada zagotavlja, da neposrednih negativnih posledic zaradi nesprejetja novega in celovitega zakona za državni proračun in javna sredstva ne bo. Poslanec Andrej Šircelj je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi s posledicami nesprejetja novega in celovitega zakona o javnih financah. Vlada pojasnjuje, da se je s predlogom novega zakona o javnih financah poizkušalo urejati večje število vprašanj, ki na novo urejajo finančni položaj različnih uporabnikov javnih sredstev. Navedeni zakon je določal enotne omejitve pri ravnanju z javnimi sredstvi, nove naloge, drugačen proračunski pristop pri porabi sredstev in večji nadzor pri porabi javnih sredstev. Namen ministrstva za finance je bil tudi posodobiti nekatera zastarela pravila in odpraviti zaznane pomanjkljivosti sedanje ureditve. Vse to pa je botrovalo tudi temu, da predloga zakona ni bilo mogoče uskladiti z vsemi deležniki, pri tem pa je bilo iz posredovanih pripomb mogoče ugotoviti, da se želi določati splošna pravila na način, da bo prilagojen posameznemu področju proračunskega uporabnika. Tovrstne težnje so posledično privedle do velikega števila pripomb in predlogov, ki so si medsebojno večkrat v nasprotju. Navedeno je posledica dejstva, da noben drug zakon nima takšnega vpliva na delovanje proračunskih uporabnikov in vseh blagajn javnega financiranja kot prav zakon o javnih financah. Neposrednih negativnih posledic zaradi nesprejetja novega in celovitega zakona o javnih financah za državni proračun in javna sredstva ne bo. Že sedaj veljavni zakon o javnih financah namreč določa vrsto načel, kot so npr. načelo učinkovitosti, gospodarnosti, namenskosti, zakonitosti itd. in drugih ureditev pri ravnanju s proračunskimi sredstvi, pri tem pa navedena načela veljajo tako za neposredne kot posredne uporabnike proračuna. Poleg navedenega je treba upoštevati tudi, da se ključne rešitve, ki bi lahko povzročale škodo, določajo z novelo zakona o javnih financah, ki uvaja večjo fiskalno disciplino, bistveno bolj natančno načrtovanje izdatkov vseh institucionalnih enot sektorja država, predvsem pa bistveno večji poudarek na programski klasifikaciji, kar izhaja iz ureditve, po kateri morajo institucionalne enote sektorja država na ravni podprograma določiti vrstni red prioritet iz svoje pristojnosti za naslednja štiri leta. Vlada se strinja, da je večjo gospodarnost pri ravnanju z javnimi sredstvi mogoče povečati tudi s kogentnimi pravnimi normami ter s povečanim nadzorom nad porabo javnih sredstev na način, da se opredelijo kršitve in nanje vežejo sankcije.

Vir: MF

Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s pretirano sečnjo kakovostnega lesa v državnih gozdovih Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s pretirano sečnjo kakovostnega lesa v državnih gozdovih in prodajo le-tega, pogosto pod ceno, v bližnjo tujino. Poslanec dr. Trček je vlado vprašal, kdaj bo končno začela ukrepati, namesto da sodeluje v tem škodljivem početju. Vlada je na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka odgovarja: Obseg sečnje je v vseh slovenskih gozdovih, ne glede na lastništvo, skladno z Zakonom o gozdovih določen z gozdnogospodarskimi načrti gozdnogospodarskih enot. Sodelavci Zavoda za gozdove po principih nege usmerjajo razvoj gozda z izbiro dreves za možni posek t. i. odkazilom, ki ga izvajajo revirni gozdarji v gozdovih vseh lastništev, v sodelovanju z lastniki gozdov, na podlagi gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov. Tako ZGS seveda ravna tudi v državnih gozdovih in sicer skladno z dinamiko, ki izhaja iz navedenih načrtov ter glede na letni obseg sečenj, dogovorjen z družbo SiDG. SiDG šele na podlagi dovoljenj za posek dreves (odločba o izbiri dreves za posek, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda, odločba o negovalnih delih v gozdu) izvaja posek, spravilo in prodajo gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju: GLS). Kot izhaja iz revidiranega Poslovnega poročila SiDG za leto 2016, je znotraj obsega celotne sečnje s 70 % deležem prevladovala sanitarna sečnja. Gre za prvo poročilo družbe, ki se nanaša na drugo polovico leta 2016. Pri tem je treba upoštevati, da družba v začetku delovanja (julij 2016) še ni imela potrjenega poslovnega načrta s kvantificiranimi cilji ter niti organa nadzora (nadzornega sveta). V tem obdobju se je morala družba v celoti vzpostaviti, medtem pa je morala gozdna proizvodnja (sečnja, spravilo lesa) nemoteno potekati. Razumeti je tudi treba, da je družba začela s proizvodnjo v izrazito neugodnem času, ko je bila hitrost ukrepanja (sečnja) nujno potrebna zaradi sanacije poškodovanih gozdov (žled, lubadar) in s tem preprečitve še večje škode v gozdovih. Sanitarna sečnja predstavlja posek bolnega, poškodovanega ali sušečega se drevja, ki je odstranjeno iz sestoja z namenom izboljšanja zdravstvenega stanja sestoja. To je drevje, ki so ga škodljivi biotski dejavniki (škodljivci, bolezni, divjad) ali škodljivi abiotski dejavniki (veter, sneg, žled, suša, plaz, usad, onesnažen zrak, delo v gozdu) poškodovali v taki meri, da nima gozdnogojitvene prihodnosti. V sanitarni posek je vključeno tudi oslabelo drevje, ki ga je iz sanitarno varstvenih razlogov potrebno odstraniti iz sestoja. Tako preprečimo namnožitev potencialno nevarnih organizmov. Sanitarno sečnjo glede na njeno naravo zaznamuje slabši izkoristek, tako pri količini kot pri kakovosti posekanega lesa, kot ga je mogoče doseči pri rednih sečnjah zdravih oz. nepoškodovanih dreves. Slabši izkoristek se kaže tako v manjšem izkoristku lesa za hlodovino, kot tudi v slabših kakovostnih razredih GLS. Izkoristek lesa za hlodovino oziroma razmerje med hlodovino in ostalo oblovino je pri sanitarnih sečnjah manjši. Pri sanitarnih sečnjah je izkoristek predvsem znotraj hlodovine slabši, ker kvaliteta GLS pade. Posledično višjih kakovostnih razredov pri sanitarnih sečnjah skoraj ni, medtem ko so v rednih sečnjah prisotni do približno 30 odstotkov. Od realizirane prodaje GLS, ki je obsegala 530.241 m3, je bilo tako iz naslova sanitarne sečnje posekanih in prodanih 370.282 m3 GLS. Obseg proizvodnje je bil malo manjši, kot je znašal letni obseg sečenj, s čimer ni bila presežena dinamika iz gozdnogospodarskih načrtov. Družba je s prodajo GLS na tuje trge ustvarila 10 % vseh prihodkov. Po bilanci za leto 2016 je to pomenilo, od skupaj 25,697 mio evrov prihodkov, 2,590 mio evrov iz prodaje lesa na tuje trge. Prodaja GLS je bila torej izvedena prioritetno na domačem trgu oziroma slovenskim kupcem.

Preliminarni poslovni rezultati v letu 2017 prikazujejo manjše preseganje plana sečnje in prodaje lesa, kar je posledica predvsem zaradi nekoliko povečanega obsega sanitarnih sečenj v tem letu. Planirana prodajna cena lesa na enoto kubičnega metra sicer ni bila dosežena kot posledica slabše kakovosti lesa iz naslova napada podlubnikov in z njimi povezane sanitarne sečnje, zaradi česar se je sortimentna struktura slabšega lesa v primerjavi s planiranim povečala in tako neugodno vplivala na povprečno ceno. Dosežena prodajna cena v letu 2017 je kljub temu za več kot 6 EUR/m3 višja, kot v prejšnji ureditvi s koncesninami. Na SiDG so v letu 2017 prodali 1.141.204 m3 gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 50,1 EUR/m3. Pri tem je bilo ustvarjenega 17,1 mio evrov dobička pred davki, kar je 76% nad letnim planom. Neto donos za državo v letu 2017 znaša 35,3 milijona EUR oz. 30,9 EUR/m3 in je po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izračunan kot razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja ter investicij v gradnjo cest in vlak. V primerjavi s preteklim koncesionarskim sistemom se je neto donos za državo skoraj potrojil, saj je pred tem povprečni donos znašal približno 11 €/m3. Po oceni SiDG bo treba zaradi posledic vetroloma decembra 2017 posekati približno 1.108.000 m3 poškodovanega drevja in sicer na polovici površine državnih gozdov. To predstavlja skoraj letni obseg sečenj, ki je predpisan z gozdnogospodarskimi načrti. Sama struktura poškodovanega drevja kaže, da so poškodovani pretežno iglavci, po oceni preko 80 odstotkov. Na samo hitrost sanacije bodo vplivali tako obseg poškodovanih gozdov kot tudi pogoji izvajanja sečnje in spravila, obseg razpoložljivih kapacitet za sečnjo in spravilo, delež zahtevnejših terenov, odprtost gozdov s sekundarnimi gozdnimi prometnicami, možnost odvoza in prodaje lesa ter ostali pogoji. Pogoji za izvajanje sečnje in spravila so v vetrolomu še težji kot sicer oziroma so to dela z izredno povečano nevarnostjo. Izvajanje sanacije je zaradi tega nekoliko počasnejše in tudi nekoliko stroškovno dražje, predvsem v gozdovih, ki niso dovolj odprti z gozdnimi prometnicami in na težje dostopnih terenih, kjer prevladuje žičniško spravilo. Pri oddaji storitev sečnje in spravila na razpise SiDG opaža, da so kapacitete za te storitve v Sloveniji premajhne, da bi zagotovili izvedbo poseka vseh poškodovanih iglavcev do vegetacije. Prodajo lesa bodo prilagodili dinamiki izvajanja sanacije. Po podpisu dolgoročnih pogodb za prodajo lesa predelovalcem, bodo prodajo lesa preusmerili na te pogodbe. Viške prodaje glede na možnosti prodaje po dolgoročnih pogodbah pa bodo prodajali preko javnega zbiranja ponudb in preko javnih dražb gozdno lesnih sortimentov. Glede na povečan obseg sanitarnih sečenj v preteklih letih zaradi gradacij podlubnikov se pričakuje, da bo tudi v letošnjem letu precejšen obseg sečenj vezan na ta vzrok sanitarne sečnje. Sredi letošnjega januarja se je iztekel Javni razpis SiDG za sklepanje dolgoročnih prodajnih pogodb za prodajo skupno 670.000 m3 okroglega lesa iglavcev in listavcev. Do izteka razpisnega roka je prispelo 195 ponudb, med njimi dve iz tujine. Po odprtju in analizi ponudb bodo sklenjene dolgoročne pogodbe in dobava GLS. Predvideva se, da bo postopek končan v drugi polovici februarja. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o. Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi z družbo Slovenski državni gozdovi d.o.o., v katerem poslanec sprašuje, kdaj bo vlada končno že izvedla revizijo dela SiDG, kdo bo prevzel krivdo, tudi politično, za nastale razmere ter kdaj bo odstavila direktorja g. Ficka. Vlada v odgovoru poslancu dr. Francu Trčku odgovarja:

Poslovanje družbe SiDG skladno z Zakonom o gospodarskih družbah spremlja nadzorni svet. Njegove glavne pristojnosti so nadzorovanje vodenja poslov družbe, pregled in preverjanje dokumentacije družbe, pridobivanje vseh relevantnih informacij, potrebnih za izvajanje nadzora, sklicevanje skupščine po potrebi, pregled letnih poročil družbe, pa tudi zastopanje družbe proti članom uprave. Preliminarni poslovni rezultati SiDG v letu 2017 prikazujejo preseganje plana sečnje in prodaje lesa, kar je posledica predvsem povečanega obsega sanitarnih sečenj v tem letu. Planirana prodajna cena lesa na enoto kubičnega metra sicer ni bila dosežena, kar je posledica nekoliko slabše kakovosti lesa iz naslova sanacije napada podlubnikov, zaradi česar se je sortimentna struktura slabšega lesa v primerjavi s planiranim povečala in tako neugodno vplivala na povprečno ceno. Dosežena prodajna cena v letu 2017 je kljub temu za več kot 6 €/m3 višja kot v prejšnji ureditvi s koncesninami. Na SiDG so v letu 2017 prodali 1.141.204 m3 gozdnih lesnih sortimentov po povprečni ceni 50,1 EUR/m3. Pri tem je bilo po preliminarnih in nerevidiranih informacijah ustvarjenega 17,1 mio evrov dobička pred davki, kar je 76% nad letnim planom. Neto donos za državo v letu 2017 znaša 35,3 milijona € oz. 30,9 €/m3 in je po metodologiji MKGP izračunan kot razlika med vrednostjo lesa in stroški poseka, spravila, gojenja ter investicij v gradnjo cest in vlak. V primerjavi s preteklim koncesionarskim sistemom se je neto donos za državo skoraj potrojil, saj je pred tem povprečni donos znašal približno 11 €/m3. Nadzorni svet od začetka poslovanja SiDG ni zaznal nepravilnosti, zaradi katerih bi sklical skupščino družbe ter predlagal imenovanje revizorja. Podjetje je sicer obvezano opravljati letno revizijo računovodskih izkazov, ki za leto 2016 ni zaznala nobene materialne pomanjkljivosti. Letna revizija poslovnih izkazov 2017 bo končana predvidoma maja 2018. Kot izhaja iz revidiranega Poslovnega poročila SiDG 2016 in preliminarnih rezultatov poslovanja SiDG v letu 2017 družba uspešno gospodari z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Pri tem je treba upoštevati, da družba v začetku delovanja (julij 2016) še ni imela potrjenega poslovnega načrta s kvantificiranimi cilji ter niti organa nadzora (nadzornega sveta). V tem obdobju se je morala družba šele v celoti vzpostaviti, medtem, ko pa je morala gozdna proizvodnja (sečnja, spravilo lesa) nemoteno potekati. Družba je začela in posluje v izrazito neugodnem času, ko je hitrost ukrepanja (sečnja) nujno potrebna zaradi sanacije poškodovanih gozdov (žled, lubadar, vetrolom) in s tem preprečitve še večje škode v gozdovih. Izredne razmere v povezavi z ujmami in prenamnožitvijo lubadarja iz leta 2016 so se nadaljevale tudi v letu 2017 in se bodo po vseh napovedih stroke tudi letos. Nadzorni svet SiDG je na seji aprila lani imenoval novo poslovodstvo družbe. Po izvedenem postopku izbire na podlagi javnega razpisa so člani Nadzornega sveta za glavnega direktorja SiDG d.o.o., ki pokriva področje gozdarstva in lesarstva ter koordinira delo poslovodstva, imenovali Zlatka Ficka, za direktorja za finance, računovodstvo in kontroling pa Dejana Kaisersbergerja. Direktorja sta imenovana za mandat petih let, in sicer z začetkom s 1. 5. 2017. Nadzorni svet lahko odpokliče posameznega člana poslovodstva, če ta huje krši obveznost, če ni sposoben voditi poslov, če mu skupščina izreče nezaupnico, razen če je nezaupnico izrekla iz očitno neutemeljenih razlogov, iz drugih ekonomsko-poslovnih razlogov (pomembnejše spremembe v strukturi delničarjev, reorganizacija in podobno). Nadzorni svet od imenovanja novega poslovodstva družbe ni zaznal okoliščin, ki bi mu skladno z zakonodajo narekovale spremembe v poslovodstvu SiDG. Vir: MKGP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Andreja Čuša v zvezi s starševskimi nadomestili Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v svoji kočni določbi določa, da starševsko nadomestilo, ne glede na določbo prvega odstavka 47. člena tega zakona znaša nadomestilo 90 odstotkov osnove.

Omenjeni ukrep velja do vključno leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda in hkrati rast stopnje delovne aktivnosti v starostni skupini od 20 do 64 let preseže 1,3 odstotne točke. Gospodarska rast v letu 2015 ni presegla 2,5% (bila je 2,3%), bil pa je dosežen pogoj rasti stopnje delovne aktivnosti (1,4). V letu 2016 pa je bila gospodarska rast višja od 2,5%, ni pa bil dosežen pogoj rasti stopnje delovne aktivnosti (0,9). Dokončni podatki za leto 2017 bodo na voljo v septembru 2018. Že sedaj pa je določeno, da kadar osnova ne presega minimalne plače, znaša nadomestilo 100 odstotkov. Tako v primeru, ko mati med nosečnostjo prejema (nižje) bolniško nadomestilo in na koncu njena osnova ne presega minimalne plače, izplačilo vseeno znaša 100 odstotkov osnove, kar pomeni, da se položaj socialno šibkejšim staršem v času starševskega dopusta ne poslabša. Vlada se zaveda omenjenega problema, na kar kaže tudi Resolucija o družinski politiki 2018-2028 z naslovom »Vsem družinam prijazna družba«. Eden temeljnih ciljev resolucije je izboljšanje kakovost družinskega življenja s poudarkom na visoki ravni kakovosti življenja otrok. Kot podcilja sta opredeljena tudi posebno varstvo in zaščita najranljivejših družin in posameznih družinskih članov ter izboljšanje socialno-ekonomskega položaja družin in otrok. Med številnimi ukrepi v predlogu resolucije je naveden tudi ukrep, ki neposredno naslavljata problem, ki ga v poslanskem vprašanju izpostavljate, in sicer: Dvigniti starševsko in očetovsko nadomestilo na 100 % osnove. Verjamemo, da bomo z njegovo realizacijo položaj mladih staršev izboljšali. Vir: MDDSZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s problematiko (ne)varnosti dela pri sečnji in spravilu lesa 19. člen Zakona o gozdovih v prvem odstavku določa, da dela v svojem gozdu lahko opravlja lastnik gozda, pri tem pa mu lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči. V drugem odstavku pa določa, da dela v gozdu lahko opravljajo tudi za ta dela registrirane fizične ali pravne osebe (izvajalci), ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti. Ti pogoji so predpisani v Pravilniku o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11 in 80/12). Tako lahko lastniki gozdov za svojo varnost najprej poskrbijo tako, da dela v gozdu prepustijo za to usposobljenim strokovnjakom ali pa vsaj z izobraževanjem in usposabljanjem, na katerih se seznanijo s tehnikami dela in pridobijo ustrezna znanja za pravilno in varno delo v gozdu. Poročilo o delu za leto 2016 kaže, da število smrtnih in posledično tudi ostalih nezgod do leta 2014 narašča, nato pa pada. Bistveno za razumevanje problematike varnosti pri delu v gozdu in nezgod pa je dejstvo, da so se nezgode v preteklosti dogajale pogosteje kot sedaj. Če smo imeli v Sloveniji v obdobju med letoma 1980 in 1995 v Sloveniji posekanih 107.000 m3 lesa na eno smrtno nezgodo (v tem času je bil ta podatek za Avstrijo 311.000 m3 ), znaša ta količina za zadnje desetletno obdobje 358.000 m3 posekanega lesa1. Menimo, da ta rezultat kaže na uspešno preventivno delo na tem področju, ki ga bomo z vsemi deležniki nadaljevali tudi v prihodnje. Podatki o usposabljanjih za varno delo v gozdu, izvedenih s strani Zavoda za gozdove Slovenije kažejo, da je bilo od leta 1995 izvedenih 2.200 usposabljanj z več kot 40.000 udeleženci. Aktivnosti podpira tudi MKGP, rezultat tega pa je zagotovo tudi dinamika nezgod, kot je opisana v tem odgovoru. Vir: MDDSZ

1 Rdeča črta predstavlja absolutne vrednosti te količine po letih, zelena pa drseče sredine

Snemanje obravnav dopuščeno v obsegu, ki je potreben za pravilno obveščanje javnosti ter na način, ki najmanj ovira potek postopka Vlada je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z zagotavljanjem javnosti sojenja. Javnost sojenja je bistvena prvina demokratične družbene ureditve in tudi z ustavo posebej zajamčena pravica, ki v okviru temeljne človekove pravice do sodnega varstva zagotavlja uresničevanje pravice do poštenega sojenja. Po 24. členu Ustave RS, ki ureja javnost sojenja, so sodne obravnave javne, sodbe pa se izrekajo javno. Pravica javnosti sojenja pa ni absolutna, saj 24. člen v zadnjem stavku vsebuje zakonski pridržek, na podlagi katerega je zakonodajalec pooblaščen, da določi izjeme, torej primere in pogoje, pod katerimi se javnost sojenja lahko izključi. Po mnenju Vlade RS Pogoji za pridobitev in odvzem akreditacije novinarjev za poročanje z glavnih obravnav na sodiščih novinarjem zagotavljajo avtonomijo, svobodo izražanja, avtorskih pravic ter zagotavljajo transparentnost in preglednost sojenja. Akt predsednika vrhovnega sodišča namreč poleg zakonskih podlag zaokrožuje celoto pravil, da se pri obveščanju javnosti lahko ustavna pravica do javnosti sojenja tudi dosledno uresničuje. Vrhovno sodišče ob tem še pojasnjuje, da dovolitev snemanja ni v neposredni korelaciji z javnostjo sojenja. Dejstvo, da dovoljenje ni izdano, ne pomeni nujno, da je obravnava zaprta za javnost. Mediji in javnost so v teh primerih še vedno lahko prisotni in o obravnavi poročajo, ni le dovoljenja za snemanje. Vir: MP Novela Zakona o brezplačni pravni pomoči izboljšala učinkovitosti in delovanje instituta brezplačne pravne pomoči kot celote Vlada je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z izvajanjem instituta brezplačne pravne pomoči. Temeljni predpis, ki ureja področje brezplačne pravne pomoči, je Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) predstavlja obliko uresničevanja pravice do sodnega varstva in sicer po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi zmogli uresničevati. Zadnje spremembe na področju BPP so bile sprejete v letu 2015 z novelo ZBPP-C. Navedena novela je med drugim uskladila pogoje in način ugotavljanja materialnega položaja prosilcev v postopkih BPP s pogoji in načinom ugotavljanja upravičenosti do drugih pravic iz javnih sredstev, uvedla elektronske povezave za pridobivanje podatkov prosilca o upravičenosti do denarne socialne pomoči, na katero je vezano upravičenje do nujne BPP, in spremenila ureditve vračila sredstev, ki jih je Republika Slovenija izplačala iz proračuna za namen BPP, nazaj v proračun RS. Res je, da Varuh človekovih pravic ugotavlja, da kljub pomoči, ki jo zagotavlja ZBPP, v praksi niso redki primeri, ko posamezniki ostanejo brez BPP. Zato je Vlada RS na podlagi zakonskih sprememb, ki so stopile v veljavo v začetku aprila 2015, z namenom, da se tistim prosilcem, katerih socialni in materialni položaj sta tako slaba, da so po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, upravičeni do denarne socialne pomoči, zelo poenostavila postopek za pridobitev pravice do BPP. Prav tako so se v prid upravičencem nekoliko spremenile tudi določbe ZBPP, ki urejajo izjemno in izredno BPP. Ker sodi pravica do BPP po svojem temelju med pravice iz javnih sredstev, smo z namenom, da se poenotijo pogoji za dodelitev BPP z drugimi socialnimi transferji, da se preprečijo absurdne situacije iz prakse, ki nastajajo zaradi ne-poenotenih kriterijev različnih socialnih transferjev, kriterije za ugotavljanje materialnega položaja prosilca izenačili s kriteriji, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

Novela ZBPP-C je začela veljati v začetku leta 2015. Po podatkih sodne statistike za leto 2014, 2015 in 2016 se vidi trend povečanja števila odobrenih prošenj za izredno oziroma izjemno BPP, obenem se je v tem obdobju povečalo tudi število odobrenih rednih BPP. Glede na navedeno Vlada RS meni, da je zakonska ureditev BPP ustrezna in da zakon služi svojemu namenu. Vir: MP Napredek pri odkrivanju obravnavanega kaznivega dejanja ter osumljencev ter pregonu in sojenju obdolžencem oziroma obtožencem v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja Vlada je na današnji seji sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Eve Irgl v zvezi z 245. členom Kazenskega zakonika. KZ-1, ki v 245. členu določa kaznivo dejanje pranja denarja, je začel veljati 1. 11. 2008. Pred uveljavitvijo KZ-1 je bilo kaznivo dejanje pranja denarja na enak način določeno v 252. členu prej veljavnega Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ). Ustava Republike Slovenije v 28. členu določa načelo zakonitosti v kazenskem pravu, v skladu s katerim nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Zato se dejanja, ki so kazniva, ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši. Glede na navedeno torej lahko tudi po uveljavitvi novega KZ-1 tečejo postopki v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja po 252. členu KZ, v zvezi z dejanji, ki so bila storjena kasneje, pa po 245. členu KZ-1. Navedeno je tudi razlog, da so v podatkih v nadaljevanju večinoma zajeti postopki tako zaradi 252. člena KZ kot tudi zaradi 245. člena KZ-1. Po podatkih policije so bile v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2017 podane ovadbe za 643 sumov kaznivih dejanj pranja denarja. V zvezi z vprašanjema o postopkih pred sodišči ter pravnomočnih obsodbah za kaznivo dejanje pranja denarja v obravnavanem obdobju pa iz Letnih poročil o delu Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in iz Skupnih poročil o delu državnih tožilstev izhaja, da je bilo v obdobju od začetka leta 2010 do konca leta 2016 izrečenih 66 pravnomočnih obsodilnih sodb za kaznivo dejanje pranja denarja. Glede na to, da so bile pred letom 2010 za kaznivo dejanje pranja denarja izrečene le tri obsodilne sobe, je torej iz navedenih podatkov razviden napredek tako pri odkrivanju obravnavanega kaznivega dejanja ter osumljencev kot tudi pri pregonu in sojenju obdolžencem oziroma obtožencem v zvezi s kaznivim dejanjem pranja denarja. Taka pozitivna ocena napredka izhaja tudi iz poročil o vzajemnem ocenjevanju ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki potekajo v okviru Odbora strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov proti pranju denarja in financiranju terorizma (MONEYVAL). Zadnje poročilo, ki pomeni peti krog vzajemnega ocenjevanja, osredotočen predvsem na učinkovitost sistema, je bilo v zvezi z Republiko Slovenijo sprejeto junija 2017. Vir: MP Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z usodo podjetja Arosa Mobilia iz Limbuša Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z usodo podjetja Arosa Mobilia iz Limbuša in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Uvodoma pojasnjujemo, da je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (v nadaljevanju MGRT) z družbo Arosa Mobilia še vedno v dogovorih za dodelitev državne pomoči, kar pomeni, da je zadeva in s tem vloga družbe še v obravnavi. Arosa Mobilia je v letu 2016 že prejela državno pomoč po pravilu »de minimis«. Ocenjeno je namreč bilo, da brez predvidene finančne spodbude družba ne bo mogla dočakati ponovne vzpostavitve sheme »Reševanje in prestrukturiranje« preko katere bi se družba celovito prestrukturirala. Edina možnost je bila dodelitev pomoči po pravilu »de minimis« v obliki subvencije, ker po tem pravilu družbi v težavah ni dovoljeno dodeliti kredita. Tako je MGRT družbi že v letu 2016 dodelilo pomoč v obliki subvencije v višini 200.000 EUR. Pred letom 2017 pomoč družbi ni mogla biti odobrena zaradi tehničnih razlogov. Ob prijavi je bilo podjetje mlajše kot 3 leta, ko pa je bil ta pogoj izpolnjen, pa se je shema »Reševanje in prestrukturiranje« zaradi uskladitve z zakonodajo EU v letu 2015 iztekla. Za ponovno vzpostavitev sheme je bilo potrebno uskladiti in sprejeti nov Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS, št. 5/17; v nadaljnjem besedilu ZPRPGDZT) in dodati kot možne uporabnike tudi zadruge. Zaradi obsežnosti sprememb je bilo potrebno zakon sprejemati po predpisanem postopku. ZPRPGDZT je bil sprejet 26.1.2017. S sprejemom zakona so bili vzpostavljeni tudi formalni pogoji za dodelitev pomoči. V letu 2017 je družba Arosa Mobilia na MGRT naslovila vlogo za dodelitev državne pomoči v obliki dolgoročnega kredita v višini 700.000 EUR. Strokovna medresorska komisija za dodeljevanje državnih pomoči družbam in zadrugam v težavah(v nadaljnjem besedilu: komisija), ki mora skladno z ZPRPGDZT podati pozitivno mnenje za dodelitev pomoči, je na svoji seji dne 23.6.2017 obravnavala vlogo družbe. Na podlagi mnenja komisije je minister dne 12.7.2017 izdal sklep, s katerim je MGRT pomoč odobrilo, vendar pod odložnim pogojem, da lastnik Arose, družba Pololes Pohištvo d.o.o., poleg že napovedanega odpisa terjatev v korist kapitalskih rezerv v višini 447.747,00 EUR ter odpisa poslovne terjatve v višini 350.000,00 EUR zagotovi še dodatno povečanje osnovnega kapitala z denarnimi sredstvi v višini najmanj 400.000,00 EUR. Pogodba o dolgoročnem kreditu je bila sklenjena 5.10.2017. Družba Arosa Mobilia je obvestila MGRT, da ni sposobna izpolniti odložnega pogoja v obliki dokapitalizacije v višini 400.000 EUR. Pojasnila je, da je družba Pololes od avgusta 2016, ko je postala lastnik pa do oktobra 2017 v raznih oblikah prispevala v družbo Arosa Mobilia 800.000 EUR. V danih okoliščinah bi dodatni strošek dokapitalizacije ogrozil tudi stabilnost poslovanja družbe Pololes. Družba Arosa Mobilia je 10.1.2018 na MGRT naslovila vlogo za izvedbo dokapitalizacije v štirih obrokih v roku enega leta. Komisija je njihovo vlogo obravnavala na svoji seji dne 24.1.2018 in prošnji za izvedbo dokapitalizacije v 4 obrokih ugodila pod pogoji, da družba Pololes Pohištvo d.o.o., Podvelka izvede delno dokapitalizacijo v višini 150.000 EUR v denarju do 31.3.2018. Po izvršeni dokapitalizaciji MGRT z družbo sklene sporazum o zavarovanju terjatve v notarski obliki. Družba se tudi zaveže, da izvede preostanek dokapitalizacije v predlaganih terminih in zneskih. Skladno z navedenim Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da se z zadevo ni zavlačevalo. Poraba javnega denarja za dodeljevanje državnih pomoči je podvržena zahtevam in formalnostim tako nacionalne kot tudi EU zakonodaje in zato ne glede na siceršnjo upravičenost družbe do pomoči teh zahtev ni mogoče zanemariti. Vlada se zaveda pomembnosti ohranjanja delovnih mest in vloge podjetja v panogi, zato si v okviru možnega prizadevamo podjetju pomagati, tako kot tudi drugim podjetjem, ki se znajdejo v podobnih okoliščinah. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z realizacijo Zahtev slovenske obrti in podjetništva iz let 2014, 2015, 2016 in 2017 Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje Suzane Lep Šimenko v zvezi z zahtevami slovenske obrti in podjetništva in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada je poslanki na to temo že odgovarjala avgusta 2017, ko je poslanko zanimalo katere zahteve slovenske obrti in podjetništva iz let 2014 do 2016 namerava Vlada RS realizirati v letu 2017 in kakšno je mnenje Vlade RS o pobudah slovenske obrti in podjetništva 2017. Obrtno podjetniška zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: OZS) vsako leto pripravi zahteve slovenske obrti in podjetništva, v pripravo katerih so vključene vse sekcije in odbori OZS. Zahtev je vsako leto nekaj več kot 100. V letu 2017 je bilo vseh zahtev 121, od teh je OZS opredelila 10 najpomembnejših zahtev. Ministrstva vsako leto aktivno pristopijo k pregledu ukrepov iz zahtev slovenske obrti in podjetništva in se do njih opredelijo. Zahteve obrti in podjetništva so že od leta 2013 vključene v Enotno zbirko ukrepov za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja ter dvig konkurenčnosti (v nadaljnjem besedilu: Enotna zbirka), katerega nosilec je Ministrstvo za javno upravo, ki enkrat letno pripravlja poročilo o realizaciji ukrepov. Enotna zbirka namreč predstavlja zaveze Vlade RS s konkretnimi opredelitvami ukrepov, predlogi rešitev, nosilci ter roki realizacije. Ukrepi v enotni zbirki so poenoteni in izhajajo iz različnih dokumentov (Zahteve slovenske obrti, Agenda 46+, Akcijski program za izvajanje Akta za mala podjetja, Akcijski program za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje zakonodajnih bremen za 25 %, …), ki so smiselno združeni po šestnajstih področjih. OZS je kot prvo izmed najpomembnejših zahtev postavila zahteve za spodbudnejše davčno okolje. Vlada RS izpostavlja, da je pri pripravi ukrepov na področju davčne politike pomembna priprava ukrepov, s katerimi se zagotavlja uravnoteženje javnih financ, ob nadaljnjem pospeševanju gospodarske aktivnosti in krepitvi konkurenčnosti poslovnega okolja. To pomeni, da je z ustreznimi ukrepi na davčnem področju treba na eni strani s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo. V začetku leta 2018 je v pripravi poročilo o realizaciji ukrepov iz Enotne zbirke za leto 2017, kljub temu se stanje realizacije sproti ažurira. Trenutno je v Enotno zbirko uvrščenih 343 posameznih konkretnih ukrepov, pri čemer je skupno stanje realizacije naslednje: realiziranih je 219 ukrepov (63,8 %), delno realiziranih je 111 ukrepov (32 %) in nerealiziranih je še 13 ukrepov (3,8 %). Realizirani so bili naslednji prioritetni ukrepi:

- Ureditev področja koncesij v zdravstvu; - Spodbujanje novih tujih neposrednih investicij s pripravo javnih razpisov za kapitalske

vstope tujih investitorjev v Republiko Slovenijo; - Spodbujanje vlaganj v avdiovizualno produkcijo na način refundacije oziroma denarnih

povračil za tuje produkcije, ki se bodo izvajale na ozemlju Republike Slovenije in ki bodo izkazale porabo na ozemlju Republike Slovenije;

- Prenova sistema pravnega varstva v javnem naročanju in priprava izhodišč za ureditev sistema;

- Ustanovitev probacijske službe; - Priznavanje teoretičnega dela izpita pri pridobivanju novih kategorij vozniškega izpita.

Med pomembnejšimi realiziranimi ukrepi bi izpostavili še:

- nova prostorska in gradbena zakonodaja, - prenova regulacij poklicev in dejavnosti, - skupno javno naročanje zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme, - priznavanje teoretičnega dela izpita pri pridobivanju novih kategorij vozniškega izpita, - znižanje stroškov davčne izvršbe, - vzpostavitev slovenske digitalne koalicije, - e-predpisi - modernizacija elektronske podpore pri pripravi predpisom in merjenju

njihovega učinka na gospodarstvo (MSP test), - sprejem Strategije digitalna Slovenija 2020.

Vsi ukrepi sprejeti v Enotno zbirko ukrepov so na voljo širši zainteresirani javnosti na portalu Stop birokraciji, pri čemer je mogoče posamezne ukrepe spremljati tudi z vidika realizacije, saj zbirko nenehno ažuriramo z novimi dejstvi o izvajanju ukrepov. Glede nadaljnje realizacije izpostavljamo, da na vseh zastavljenih ukrepih potekajo aktivnosti za njihov zaključek, od tega jih ima velika večina zastavljen rok izvedbe ob koncu leta 2018, razen 11 ukrepov, kjer se aktivnosti še niso začele. Ti ukrepi so kompleksnejši in imajo zastavljen daljši izvedbeni rok, in sicer v letu 2019 oziroma 2020. Trenutno sta v zakonodajnem postopku Zakon o spodbujanju investicij in Zakon o cestah, s sprejemom katerih se bosta realizirala dva ukrepa predvidoma še do izvedbe parlamentarnih volitev. Naj poudarimo, da se vsi predlogi, ki jih zainteresirana javnost naslavlja na Vlado RS, medresorsko obravnavajo in tisti, ki so sprejemljivi z vidika uresničevanja širšega javnega interesa, se uvrščajo v Enotno zbirko ukrepov. Vsebinsko se konkretizirajo, postavijo cilji, njihovi učinki ter se jim določi nosilca in rok realizacije. Tako bodo medresorsko pregledani tudi letošnji predlogi Zahtev slovenske obrti do katerih se bodo opredelili posamezni resorji in glede na sprejemljivost uvrščeni v Enotno zbirko ukrepov. Vlada poudarja, da je izjemnega pomena, da predstavniki gospodarstva (med njimi je tudi OZS) posredujejo Vladi RS predloge, saj le-ti odražajo konkretne potrebe gospodarstva. Na ta način in na podlagi izvedenih analiz lahko resorna ministrstva in Vlada RS kot celota pripravijo in izvedejo ukrepe z namenom oblikovanja boljšega poslovnega in zakonodajnega okolja v Sloveniji. Iz poročil o izvajanju ukrepov Enotnega dokumenta je razvidno, da je napredek pri realizaciji spodbuden. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje mag. Andreja Širclja v zvezi z informacijo o nedelovanju AVK s strani družbe ELTA Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije mag. Andreja Širclja v zvezi z informacijo o nedelovanju Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: vlada) je dne 18. 1. 2018 prejela pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) mag. Andreja Širclja, kakšno je mnenje oziroma stališče vlade glede navedb družbe Elta d.o.o. o nedelovanju Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: agencija) v primeru sumov zlorab prevladujočega položaja skupine Telemach. Vlada uvodoma pojasnjuje, da četrti odstavek 5. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 – odl. US, 63/13 – ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17;v nadaljevanju: ZPOmK-1) določa, da je agencija pri izvajanju nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali državni zbor. Usmeritve so splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah. V zvezi z navedbami družbe Elta d.o.o. o protipravnem ravnanju skupine gospodarskih družb, katere del je tudi Telemach d.o.o., je vlada pozvala agencijo, da ji posreduje podatke, katere ukrepe je izvedla.

Agencija je v odgovoru navedla, da je v zvezi z domnevno zlorabo prevladujočega položaja s strani družbe IKO (United Media Limited, v nadaljevanju: UML (prej Adria Media Limited)), katere del je tudi družba Telemach d.o.o., dne 24. 2. 2015 po uradni dolžnosti uvedla postopek ugotavljanja kršitve 9. člena ZPOmK-1 in 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske Unije. Agencija je uvedla postopek proti podjetjem UML, United Media Distribution S.R.L. (v nadaljevanju: UMD; prej Iko Balkan) in IKO Media Pro, d.o.o., saj je bila izkazana verjetnost, da ta podjetja najmanj od dne 24. 8. 2012 dalje zlorabljajo prevladujoč položaj na veleprodajnem trgu dobave plačljivih športnih televizijskih programov operaterjem v Republiki Sloveniji, in sicer z omejevanjem in oteževanjem dostopa televizijskim operaterjem do programov Sport Klub. Izvleček sklepa o uvedbi postopka je bil objavljen na spletni strani agencije. Pred agencijo sta nadalje v teku dva postopka presoje skladnosti koncentracije s pravili konkurence, presoja katerih se bo tudi zaradi dejstva, da je skupina Telemach del skupine UML, nanašala tudi na skupino Telemach, in sicer postopek presoje koncentracije podjetij Slovenia Broadband S.a.r.l. in PRO PLUS d.o.o. ter Nova TV d.d. in postopek presoje koncentracije podjetij Adria Media Limited (sedaj UML) in Iko Balkan S.r.l. (sedaj UMD). Pri tem je agencija v postopku presoje koncentracije podjetij UML in UMD v skladu z določbo četrtega odstavka 46. člena ZPOmK-1 s sklepom začela postopek in uvedla t.i. drugo fazo, saj je bil na podlagi podatkov, ki jih je pridobila agencija, in javno objavljenih podatkov, izkazan resen sum, da bi koncentracija lahko bistveno omejevala učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije, zlasti kot posledica ustvarjanja ali krepitve prevladujočega položaja na vertikalno povezanih trgih. Poleg navedenega je agencija dne 9. 6. 2016 proti podjetju UML in njegovim odgovornim osebam uvedla prekrškovni postopek zaradi suma storitve prekrška prepozne priglasitve koncentracije podjetij UML in UMD, ker podjetje UML ni priglasilo predmetne koncentracije agenciji v roku 30 dni od sklenitve pogodbe, na podlagi katere je prišlo do koncentracije. V tem postopku je agencija izdala obvestilo o prekršku z dne 6. 7. 2017, ki je bilo vročeno podjetju UML in odgovornim fizičnim osebam v treh državah, pri čemer je Agencija že prejela izjave podjetja UML in nekaterih odgovornih fizičnih oseb. Agencija je nadalje pri tujem organu v predmetni zadevi vložila prošnjo za pravno pomoč glede pojasnila o tujem pravu, ki ga še ni prejela. Agencija je še navedla, da vse zgoraj navedene zadeve oziroma postopki predstavljajo izjemno kompleksne postopke, ki jih agencija aktivno obravnava. Več informacij o posamezni zadevi pa zaradi interesov samih postopkov agencija v tem trenutku ne more podati. Iz navedenih pojasnil izhaja, da agencija vodi postopke zoper skupino družb, katere del je Telemach. V zvezi z navedbo družbe Elta d.o.o., da bi ugotovitev zlorab prevladujočega položaja skupine družb, katere del je Telemach, ogrozile koncentracijo oziroma nakup družbe Proplus d.o.o., vlada pojasnjuje, da ugotovitev zlorabe prevladujočega položaja ne prejudicira odločitve o koncentraciji, prav tako pa odločitev v postopku koncentracije ne vpliva na vodenje prekrškovnih in drugih postopkov zoper kršitelje določb ZPOmK-1 zaradi morebitnega statusnega ali lastniškega preoblikovanja kot posledico koncentracije. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje Franca Breznika v zvezi z nesorazmerjem cen med avtoplinom in plinom za ogrevanje Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije Franca Breznika v zvezi z nesorazmerjem cen med avtoplinom in plinom za ogrevanje in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.

Vlada (v nadaljevanju: vlada) je dne 18. 1. 2018 prejela pisno poslansko vprašanje poslanca Državnega zbora Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) Franca Breznika, ki je vprašal, kakšni so razlogi, da je v Sloveniji avto plin bistveno cenejši (cena okoli 0,598 EUR/L) od UNP utekočinjenega plina za ogrevanje (cena okoli 0,9873 EUR/L), čeprav gre za enak plin? Po njegovih navedbah v Nemčiji in Avstriji takih razlik ni. Poslanec je vprašal, če je razlika v ceni posledica dogovarjanja med dvema glavnima ponudnikoma in če je Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: agencija) že obravnavala to nesorazmerje med cenami ali če to namerava storiti. Poslanec je nadalje vprašal, kaj lahko vlada naredi za zmanjšanje teh nesorazmerij v ceni oziroma za znižanje cen plina za ogrevanje. Glede razlogov za razliko v cenah avtoplina in utekočinjenega plina za ogrevanje v Republiki Sloveniji vlada pojasnjuje, da se cene teh surovin oblikujejo prosto na trgu. Vlada ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev na območju Republike Slovenije na podlagi Zakona o kontroli cen (Uradni list RS, št. 51/06), trenutno pa so regulirane le še cene učbenikov in določenih naftnih derivatov (neosvinčeni 95 oktanski bencin in dizel), razen na bencinskih servisih avtocest in hitrih cest, kjer se cene teh dveh naftnih derivatov od 9.11.2016 oblikujejo prosto na trgu. Vlada meni, da ni primerno, da bi država regulirala cene avtoplina in utekočinjenega plina za ogrevanje v Republiki Sloveniji. Je pa pomembno, da nad cenami in ponudniki utekočinjenih naftnih plinov bedi Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljevanju: agencija) z vidika prepovedi omejevalnih ravnanj po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11, 87/11, 57/12, 39/13 – odl. US, 63/13 – ZS-K, 33/14, 76/15 in 23/17; v nadaljevanju: ZPOmK-1). V zvezi z delom agencije vlada uvodoma pojasnjuje, da četrti odstavek 5. člena ZPOmK-1 določa, da je agencija pri izvajanju nalog in pristojnosti neodvisna in samostojna. Agencija in člani njenih organov pri vodenju postopkov in odločanju o posamičnih zadevah skladno s pristojnostmi iz tega ali drugega predpisa niso vezani na usmeritve in navodila državnih ali drugih organov. Usmeritve za delo agencije lahko daje agenciji samo vlada ali državni zbor. Usmeritve so splošne in ne smejo posegati v vodenje postopkov oziroma odločanje o posamičnih zadevah. Vir: MGRT Odgovor Vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s ponovno vzpostavitvijo lesno-predelovalne verige v Sloveniji Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s ponovno vzpostavitvijo lesno-predelovalne verige v Sloveniji in ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada se zaveda, da je les naša strateška surovina, s katero je potrebno ravnati in gospodariti skrbno in preudarno in pri tem upoštevati smernice trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. Z namenom, da ustvari primerno zakonodajno podlago za dolgoročno vzdržno gospodarjenje z državnimi gozdovi in doseganje primernih gospodarskih in razvojnih ciljev na tem področju, je v začetku leta 2016 sprejela Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Kot enega od osnovnih ciljev gospodarjenja z državnimi gozdovi ZGGLRS v 7. členu navaja, da je med drugim cilj gospodarjenja z državnimi gozdovi prispevati k vzpostavitvi in razvoju gozdno lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest.

Na osnovi 9. člena ZGGLRS je bila za gospodarjenje z državnimi gozdovi in uresničevanje ciljev tega zakona ustanovljena družba Slovenski državni gozdovi d.o.o. (v nadaljevanju: SiDG). Za bolj učinkovito in gospodarno opravljanje dejavnosti gospodarjenja z državnimi gozdovi lahko, na osnovi tretjega odstavka tega člena, družba opravlja še druge dejavnosti, kot so organiziranje centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa in ustvarjanje pogojev za razvoj ter vzpostavljanje gozdno-lesnih verig s čim višjo dodano vrednostjo. SiDG je na osnovi Izhodišč Vlade RS za pripravo strateškega načrta poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. pripravila Strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi d.o.o. za obdobje 2017 – 2026, s temelji poslovne politike za obdobje 2017 – 2021, ki ga je konec leta 2017 potrdila Vlada Republike Slovenije. Strateški načrt v okviru ciljev do leta 2021 predvideva vzpostavitev najmanj štirih delujočih centrov za zbiranje in predelavo lesa na lokacijah Kočevska reka, Maribor, Postojna in Otiški vrh. Centri naj bi bili namenjeni pospeševanju domače primarne predelave lesa, predelavi manjvrednega lesa v energente ter skladiščenju, sortiranju in predelavi lesa v primeru naravnih ujm in namnožitve podlubnikov. Hkrati bodo olajšali delo v pogojih sanacije škod in pomembno vplivali pri začasnem skladiščenju zaplenjenega lesa. Centri bodo sprva oblikovani kot obrati znotraj SiDG. Strateški načrt predvideva, da bo družba SiDG za investicije, namenjene vzpostavitvi centrov za zbiranje in predelavo lesa, od leta 2018 do 2021 vsako leto namenila okoli 3,7 milijona EUR oziroma skupno okoli 14,7 milijona EUR. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z obrtniško-manufakturno proizvodnjo v lesno-predelovalni verigi Slovenija je za Finsko in Švedsko tretja najbolj gozdnata država EU in ima na področju gozdarstva in lesarstva dolgoletno tradicijo, znanje in usposobljene ljudi. Po dolgoletnem nazadovanju naše lesno predelovalne industrije podatki Statističnega urada RS v zadnjih dveh letih kažejo na ponovno rast kazalnikov poslovanja in konkurenčnosti. Z namenom povečanja konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige je Vlada RS že v letu 2012 sprejela Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, s promocijskim sloganom »Les je lep«. Akcijski načrt je operativni dokument, ki les opredeljuje kot strateško surovino Slovenije ter na podlagi analize stanja določa cilje, ukrepe, kazalnike in roke za intenziviranje gospodarjenja z gozdovi ter za oživitev in razvoj predelave lesa in energetske uporabe njegovih ostankov. Gozdno lesna veriga v Sloveniji povezuje trajnostno, večnamensko in sonaravno gospodarjenje z gozdovi, predelavo lesa, oblikovanje, proizvodnjo in prodajo lesnih izdelkov in komponent iz lesa, ponovno rabo lesa ter izrabo lesnih ostankov in odpadkov za proizvodnjo energije. Pristojna vladna resorja za izvajanje aktivnosti na področju gozdno lesne verige sta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo z namenskimi ukrepi ves čas izboljšuje gospodarsko okolje za razvoj in večjo konkurenčnost gozdno lesne verige in same lesno predelovalne industrije v Sloveniji. Ukrepi so namenjeni: - krepitvi zmogljivosti in ustvarjanju podpornih sistemov za vstop v mrežne povezave ter v verige vrednosti; - investicijam v stroje in opremo ter v razvoj tehnologije; - povezovanju lesarskih podjetij z institucijami znanja (RRI) in drugimi kreativnimi institucijami;

- uvajanju poslovnih procesov in novih poslovnih modelov za optimizacijo proizvodnje in povečanje učinkovitosti ter dodane vrednosti podjetij; - razvoju novih, inovativnih proizvodov in novih postopkov obdelave/predelave osnovne surovine. Izvajanje posameznih ukrepov, ki so prvenstveno namenjeni malim in srednjim podjetjem, poteka preko javnih razpisov. V sodelovanju s panožnimi združenji (GZS, OZS, Lesarski grozd …) se izvajajo tudi ukrepi za spodbujanje prodora slovenskih lesarskih podjetij na tuje trge in promocijske aktivnosti za povečanje rabe lesa. V Sloveniji ni realno pričakovati, da bi kopirali in poskušali organizirati proizvodnjo in prodajo izdelkov na način kot je to v primeru družbe IKEA, pač pa podjetja iščejo in oblikujejo svoj model poslovanja ter povezovanja, s katerim bodo svojo konkurenčnost na trgu dosegla predvsem z znanjem, oblikovanjem in obvladovanjem sodobnih tehnologij ter se tako čim bolj približala željam in individualnim potrebam kupcev. Navedeno nekatera slovenska podjetja že uspešno dosegajo, kot na primer slovensko podjetje Lina Design, ki je s svojimi fotelji opremilo prav pisarne menedžerjev švedske družbe IKEA. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP vodi gozdno politiko ter v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja spodbuja tudi predindustrijsko predelavo lesa. MKGP v okviru možnosti in skladno z ukrepi s področja gozdarstva in predindustrijske predelave lesa v Programu razvoja podeželja 2014-2020 nadaljuje z ustaljeno prakso podpore delovanju lesno-predelovalne verige, ki so v tekočem programskem obdobju razširjeni še na področje odprave škode in obnove gozdov po naravni nesreči ter podpori skupinam in organizacijam proizvajalcev na področju gozdarstva. Iz naslova t.i. gozdarskih ukrepov je tako naložbam v gozdno lesno verigo namenjenih skupno 69 mio EUR, h katerim se bodo prištele še naložbe iz naslova vzpostavitve in razvoja nekmetijskih dejavnosti. Tem je skupno namenjenih 64,7 mio EUR, upravičene pa so tudi naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. V letu 2016 in lani je bilo že odobrenih 18,8 mio EUR sredstev za gozdne prometnice, odpravo škode in obnovo gozda, gozdno mehanizacijo in predindustrijsko predelavo lesa. V letu 2018 se izvajajo oz. so načrtovani novi razpisi v skupni vrednosti 15,7 mio EUR. Tovrstni vložki javnih finančnih sredstev v gozdno lesno verigo oz. lesno predelavo predstavljajo tudi spodbudo obrtniško-manufakturni proizvodnji, tako za povečevanje ustvarjene dodane vrednosti kot za izboljšanje tržne organiziranosti členov gozdno lesne verige. Predelava lesa je tržna in podjetniška dejavnost, kjer je vloga države omejena, med drugim tudi zaradi predpisov glede državnih pomoči in pravil skupnega trga. Vir: MGRT Odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z enotno in odzivno zunanjo politiko Vlada je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z enotno in odzivno zunanjo politiko.

Vlada je na vprašanje "Zakaj potem toliko časa traja priznanje Palestine?" podala naslednji odgovor. Kljub temu, da formalno Palestine še ni priznala, je v dvostranskih odnosih Slovenija naredila več korakov, s katerimi podpira palestinsko državnost: dvig statusa Predstavniške pisarne RS v Ramali v Urad RS v Ramali, predaja predstavitvenega pisma vodje urada v Ramali palestinskemu predsedniku Abbasu; dvig ravni akreditacije nerezidenčnega vodje diplomatske misije Palestine v Sloveniji, t. j. predaja poverilnih pisem nerezidenčnega palestinskega veleposlanika predsedniku RS (ki je sicer pridržana le za vodje misij s strani Slovenije priznanih držav). Od marca 2014 se v dvostranski komunikaciji uporablja naziv "Palestina" in ne več Palestinska uprava. Slovenija priznava Palestincem pravico do samoodločbe in vzpostavitve lastne države. Vlada RS se bo do predloga glede priznanja Palestine predvidoma opredelila še v mesecu februarju, po dokončni preučitvi vseh vidikov in učinkov priznanja in o svoji odločitvi obvestila državni zbor. Na vprašanje "Kako se nam je potem lahko zgodila prisluškovalna afera?" je vlada podala odgovor, da so bili 22. 7. 2015 v srbskih in hrvaških medijih objavljeni domnevni prisluhi pogovorov med slovensko agentko Drenik in arbitrom Sekolcem. 23.7.2015 je nekdanja agentka mag. Drenik odstopila. MZZ ozadij in izvajalca prisluškovanj ne pozna. Slovenija je v luči ohranitve arbitražnega sporazuma storila vse, kar je v njeni moči, da je arbitražno sodišče lahko nadaljevalo z delom in da se je ohranila samostojnost in nepristranskost sodišča ter postopka. Arbitražno sodišče je tako 30.6.2016 izdalo delno razsodbo, v njej je odločilo, da kršitev postopka le-tega ni kompromitirala do te mere, da sodišče ne bi bilo zmožno neodvisno in nepristransko odločiti o vsebini spora med državama. To je arbitražno sodišče tudi storilo in 29.6.2017 objavilo končno razsodbo o poteku kopenske in morske meje med Slovenijo in Hrvaško. O vprašanju "Zakaj potem ta in takšna politika ne notificira ADP?" je vlada odgovorila, da državna pogodba o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (Avstrijska državna pogodba – ADP) je veljavna mednarodna pogodba in Republika Slovenija se na podlagi mednarodnega običajnega in pogodbenega prava (Dunajska konvencija o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb) šteje za nesporno naslednico ADP. Na vprašanje "Zakaj imajo ob taki samohvalni politiki naše narodne skupnosti številne težave v sosednjih državah?" Vlada republike Slovenije ocenjuje, da se je položaj slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah v zadnjih letih na splošno izboljšal. Enako stališče so podali tudi predstavniki slovenskih narodnih skupnosti na seji Sveta vlade za zamejstvo konec lanskega leta. Vlada Republike Slovenije vodi redna posvetovanja s predstavniki slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu in njihove predloge in pobude glede uresničevanja svojih pravic vključuje v dvostranski in multilateralni dialog o manjšinskih vprašanjih. Vir: MZZ Odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka o dodatnih sredstvih za znanost v letu 2018 Poslanca dr. Franca Trčka zanima, zakaj vlada ob konjunkturi namenja v letu 2018 le 18 do 20 milijonov evrov dodatnih sredstev za znanost. Vlada mu odgovarja, da gre za relativno velik dvig sredstev, saj jih je vlada za to področje povečala za 4,5 milijona evrov tudi ob koncu minulega leta. Ker so v preteklih letih utrpela precejšen padec proračunskih sredstev tudi nekatera druga področja, se vlada trudi povečati sredstva tudi zanje. Vir: MIZŠ Odgovor na vprašanje poslanca dr. Franca Trčka o širjenju mreže slovenskih znanstvenikov v zamejstvu in po svetu Poslanec Državnega zbora RS dr. Franc Trček je na vlado naslovil vprašanje v zvezi s širjenjem mreže slovenskih znanstvenikov v zamejstvu in po svetu ter o krepitvi sodelovanja čezmejnih regij.

Vlada v odgovoru pojasnjuje, katere številne ukrepe za mobilnost raziskovalcev ter bilateralnega sodelovanja med državami izvajata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Agencija za raziskovalo dejavnost. Navaja pa tudi številne dejavnosti Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poleg spodbujanja raziskovalcev k izobraževanju v tujini in njihovem vračanju v domovino, vlada podpira tudi prihod tujih raziskovalcev v Slovenijo, v želji po krepitvi raziskovalnega prostora in pridobivanja znanj in izkušenj iz tujine. Neposredno podporo razvoju človeških virov v znanosti in njihovi mobilnosti daje evropski program ukrepov Marie Skłodowska Curie (MSCA) v okviru Obzorja 2020. Slovenski raziskovalci ob podpori slovenske kontaktne točke na omenjeni razpis prijavljajo odlične raziskovalne projekte. Na področju čezmejnega sodelovanja Republika Slovenija sodeluje v štirih Interreg programih, in sicer s Hrvaško, Madžarsko, Avstrijo in Italijo. Znanost je vključena v tematski cilj 1 »Raziskave in inovacije« programov z Italijo in Avstrijo. Slovenija sodeluje tudi v petih transnacionalnih programih, in sicer: Območje Alp, Podonavje, Adrion, Srednja Evropa in Mediteran. Vsi vsebujejo tematski cilj 1 »Raziskave in inovacije«, za katerega je na voljo skupno 308 milijonov evrov. Osrednji cilj v transnacionalnih programih je priprava skupnih rešitev, usposabljanje, krepitev in boljša raba virov za regionalni razvoj na štirih programskih območjih. V projektih v povprečju sodeluje 11 institucij iz šestih držav. Vir: MIZŠ Odgovor na poslansko vprašanje Tomaža Lisca o predšolskem varstvu v občini Črnomelj Poslanec Tomaž Lisec je v zvezi s problematiko vrtca Majer v Črnomlju vladi zastavil vrsto vprašanj. Vlada v odgovoru pojasnjuje, da Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport - na podlagi predloga Inšpektorata RS za šolstvo in šport o izbrisu omenjenega vrtca iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - vodi poseben ugotovitveni postopek. Ker gre za montažni objekt, njegova uporaba ni omejena z 20-letnim rokom, kot to določa tretji odstavek 57. člena pravilnika. Zato vrtca na podlagi te določbe ni mogoče izbrisati iz razvida, kot je sprva predlagal inšpektorat. Ker so bile v inšpekcijskem postopku, ki ga je vodil Inšpektorat za požarno varnost, in v izrednem inšpekcijskem postopku, ki ga je vodil Inšpektorat RS za šolstvo in šport, ugotovljene številne nepravilnosti, je ministrstvo vrtcu in občini določilo rok za njihovo odpravo, in sicer do 31. marca 2018. Če ugotovljenih nepravilnosti v vrtcu do takrat ne bodo odpravili, bo ministrstvo na podlagi 35. člena Zakona o organiziranju in financiranju izobraževanja enoto Majer izbrisalo iz razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, kar pomeni, da se v tej enoti dejavnost predšolske vzgoje ne bo smela več opravljati. Vir: MIZŠ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s črpanjem evropskih sredstev Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka, ki se nanaša na izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020 in ga bo posredovala Državnemu zboru RS.

Poslanec dr. Franc Trček v vprašanju predpostavlja, da so na tem področju zamude, zato je na vlado naslovil vprašanje o ukrepih na tem področju. Vlada odgovarja, da redno pripravlja poročilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014–2020, s katerim se vsake tri mesece seznani tudi Odbor Državnega zbora RS za zadeve EU. Poročilo, ki je poslano tudi Evropski komisiji in od leta 2017 tudi obema svetoma kohezijskih regij, v posebnem poglavju analizira ukrepe, namenjene odpravi ozkih grl pri izvajanju Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: OP EKP 2014–2020). Razlogov, da izvajanje evropske kohezijske politike v določenih segmentih nekoliko zaostaja za načrti, je več. Dejstvo je, da so bile normativne podlage na ravni EU sprejete pozno. Gre za obsežen pravni okvir, ki zelo podrobno določa vse dele izvajanja, zaradi česar je stopnja fleksibilnosti pri samem izvajanju projektov zelo nizka. V obdobju 2014–2020 so bile uvedene številne novosti (predvsem na področju: celostnih teritorialnih naložb, lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, finančnih instrumentov in energetske učinkovitosti), ki so terjale nekoliko več časa za ustrezno vzpostavitev na nacionalnih ravneh. Veliko časa sta vzeli tudi priprava sektorskih strateških in programskih dokumentov, t. i. predhodnih pogojenosti, in vzpostavitev novega informacijskega sistema. Vlada si na različne načine prizadeva za pospešitev procesov na področju izvajanja. Med drugim redno uvaja sistemske izboljšave v smeri večje fleksibilnosti; pripravlja izvedbeni načrt, s katerim se proračunsko načrtovanje in spremljanje doseganja ciljev OP EKP 2014–2020 že vnaprej ustrezno uokviri; ustrezno in pravočasno se odziva na spremenjene okoliščine, objavlja napovedi javnih razpisov ter skrbi za obveščanje javnosti (spletne strani, vzpostavitev kontaktne točke Fina EU točka ipd.). Vlada poslancu odgovarja tudi na vprašanje glede prihodnosti evropske kohezijske politike. Poudarja, da bo Slovenija vsebinsko sidrišča za novo programsko obdobje iskala v presečišču med nastajajočim okvirom na ravni EU in slovenskimi nacionalnimi razvojnimi cilji, začrtanimi v Strategiji razvoja Slovenije 2030. Nacionalne krovne strategije v preteklem obdobju programiranja Slovenija ni imela, kar je pri pripravi programskih dokumentov za črpanje kohezijskih sredstev pomenilo oteževalno okoliščino. Vir: SVRK Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi leseno skeletno gradnjo Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z leseno skeletno gradnjo in ga posreduje Državnemu zboru RS. Poslanec v pisnem poslanskem vprašanju ugotavlja, da lesena gradnja že omogoča gradnje visokih objektov in opozarja na pomen obuditve lesne pridelovalne verige. Na vprašanje, zakaj se jo ne podpre v okviru Slovenske strategije pametne specializacije (S4) oziroma postavi kot prioriteto pri proračunsko financiranih gradnjah, vlada odgovarja, da je v okviru izvajanja S4 že vzpostavljeno strateško razvojno inovacijsko partnerstvo za področje Pametnih stavb in dom z lesno verigo, kjer je med fokusnimi področji tudi razvoj novih lesnih materialov in kompozitov ter tehnologij za visoke gradnje. Partnerstvo tvorno sodeluje pri pripravi večjega demonstracijskega projekta izgradnje Centra znanosti. Vlada pričakuje, da bodo robni pogoji za visoko skeletno gradnjo iz lesa oblikovani skozi načrtovanje in postavitev demonstracijskih projektov. Vlada v odgovoru izpostavi tudi Uredbo o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17). V okviru javnega naročanja okoljsko manj obremenjujočega blaga, storitev in gradenj si namreč prizadeva zmanjšati negativne vplive na okolje. Uredba med drugim določa, da mora delež lesa ali lesnih tvoriv v javnih stavbah, razen upravičenih izjem, znašati najmanj 30 odstotkov prostornine vgrajenih materialov.

Vir: SVRK Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo Violete Tomić v zvezi s spornim prevzemom družbe Pro Plus s strani družbe Broadbands Slovenia V predmetni upravni zadevi je Ministrstvo za kulturo s sklepom št. 61513-4/2017/4 z dne 29. 8. 2017 zavrglo vlogo pravne osebe Slovenia Broadband S. à r. l., za izdajo soglasja k pridobitvi 100 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju pravne osebe Produkcija Plus, storitveno podjetje, d. o. o. V obrazložitvi predmetnega sklepa se je Ministrstvo za kulturo sklicevalo na prvi odstavek 58. člena ZMed, ki določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža oziroma deleža glasovalnih pravic v premoženju izdajatelja radijskega oziroma televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev pravnega posla ali veljavno sprejetje sklepa skupščine ali drugega pristojnega organa družbe dobiti predhodno soglasje Ministrstva za kulturo. V postopku je bilo ugotovljeno, da Pro Plus ni izdajatelj radijskega oziroma televizijskega programa ali splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, kar po utemeljitvi Ministrstva za kulturo pomeni, da postopek za izdajo soglasja po 58. členu ZMed za obravnavani primer sploh ni relevanten in posledično tudi ne obstaja pravni interes vlagatelja za izdajo predmetnega soglasja. Ministrstvo je nadalje obrazložilo, da ker je vlagatelj v svoji vlogi zahteval priznanje pravice oziroma pravne koristi (soglasje k pridobitvi 100 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju pravne osebe Pro Plus d. o. o.), ki mu skladno z materialnim predpisom (prvi odstavek 58. člena ZMed) očitno ne pripada, je bilo treba takšno vlogo zavreči, saj je izpolnjen razlog iz 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP (če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka). V skladu z 274. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP) pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo po njeni izdaji in vročitvi: 1. če jo je izdal stvarno nepristojen organ, pa ne gre za primer iz 1. točke 279. člena tega zakona; 2. če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena; 3. če je izdal odločbo kakšen organ brez soglasja, potrditve, dovoljenja ali mnenja drugega organa, kadar je po zakonu ali po kakšnem drugem na zakonu temelječem predpisu to potrebno; 4. če je odločbo izdal krajevno nepristojen organ. Izdano odločbo lahko pristojni organ razveljavi po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. V skladu s prvim odstavkom 275. člena ZUP lahko pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca ali državnega pravobranilca ali inšpektorja. V skladu s prvim odstavkom 276. člena ZUP lahko odločbo odpravi ali razveljavi po nadzorstveni pravici organ druge stopnje. Če ni organa druge stopnje, lahko odpravi ali razveljavi odločbo organ, ki je po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom organa, ki jo je izdal. V skladu z drugim odstavkom 5. člena Zakona o Vladi Republike pa delo ministrstev nadzoruje Vlada.

V skladu z navedenimi določbami ZUP je pa po nadzorstveni pravici mogoče presojati le zakonitost odločbe, in sicer v upravnem postopku izdane odločbe, torej odločbe, s katero je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (2. člen ZUP). To pomeni, da se lahko po nadzorstveni pravici odpravi ali razveljavi samo odločba, ne pa sklep (glej ANDROJNA, V., KERŠEVAN, E. Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor. Predelana in dopolnjena izdaja. Ljubljana: GV Založba, 2006, str. 580). Odločanje po nadzorstveni pravici namreč pomeni nadzor hierarhično višjega (drugostopenjskega oziroma nadzorstvenega) organa nad zakonitostjo prvostopenjske upravne odločbe, ki jo je v konkretni upravni zadevi izdal nižji (prvostopenjski) organ. Ker v predmetnem postopku Ministrstvo za kulturo ni izdalo nobene odločbe, s katero bi meritorno odločilo o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak le procesni sklep o zavrženju vloge, posledično odprava ali razveljavitev takšnega sklepa po nadzorstveni pravici ni možna. Glede možnosti uporabe izrednih pravnih sredstev in upravnega spora zoper sklep Ministrstva za kulturo št. 61513-4/2017/4 z dne 29. 8. 2017 je Ministrstvo za kulturo pridobilo tudi pravno mnenje (Pravno mnenje o možnosti uporabe izrednih pravnih sredstev in upravnega spora zoper sklep o zavrženju vloge za izdajo soglasja po 58. členu ZMed z dne 7. 12. 2017) pri Inštitutu za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Iz navedenega pravnega mnenja povsem jasno izhaja, da je sklep Ministrstva za kulturo št. 61513-4/2017/4 z dne 29. 8. 2017 po svoji pravni naravi procesni sklep. S predmetnim sklepom se ni oblikovalo ali spremenilo pravnega položaja udeležencev, prav tako pa se tudi ni ugotavljalo pravnih razmerij. S predmetnim sklepom je bilo vlagatelju zahteve sporočeno, da niso izpolnjene procesne predpostavke za začetek postopka. Prav tako je v navedenem pravnem mnenju pojasnjeno, da je izredno pravno sredstvo odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, ki je urejeno v 274. – 277. členu ZUP, predstavlja hierarhični nadzor višjega organa nad zakonitostjo odločanja v upravnem postopku nižjega organa. Pogoja za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, ki morata biti kumulativno izpolnjena, sta: da gre za odločbo, ki je bila izdana in vročena stranki, in da obstaja zakonit razlog za odločanje po nadzorstveni pravici. Postopek pred Ministrstvom za kulturo se je končal s procesnim sklepom št. 61513-4/2017/4 z dne 29. 8. 2017 in ne z odločbo, ki bi bila izdana in vročena stranki. Obravnavani sklep je po svoji pravni naravi čisti procesni sklep, zoper takšen sklep pa uporaba izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici že v izhodišču ni možna. Ker ni izpolnjena že osnovna predpostavka za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani v navedenem pravnem mnenju ugotavlja, da uporaba tega pravnega sredstva zoper sklep Ministrstva za kulturo št. 61513-4/2017/4 z dne 29. 8. 2017 ne glede na zakonsko določene razloge za odločanje po nadzorstveni pravici ni možna. Glede na vse navedeno Vlada meni, da zakonski pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva odprave in razveljavitve odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni, zato predmetne pobude ne more sprejeti. Vir: MK Vlada sprejela odgovor na poslansko pobudo Jelke Godec v zvezi z javnim razpisom za mesto direktorja Splošne bolnišnice Celje Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko pobudo Jelke Godec v zvezi z javnim razpisom za mesto direktorja Splošne bolnišnice Celje. Poslanka je Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada RS) dala pobudo, da predlaga predstavnikom ustanovitelja v svetu SB Celje, da se trenutni javni razpis za direktorja SB Celje razveljavi in se objavi nov javni razpis za omenjeno delovno mesto.

Razlog, ki ga poslanka navaja je, da je predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar v času, ko je potekal javni razpis za mesto direktorja SB Celje, javno podal informacijo, ki pomeni zunanje vplivanje na javni razpis. Vsi morebitni kandidati so tako javno izvedeli, da se sedanji vršilec dolžnosti v SB Celje ne bo prijavil na razpis. S tem je bilo kršenih več načel javnega razpisa, predvsem načelo enakopravne dostopnosti. Vlada RS odgovarja, da je pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji ustavna pravica in se kot taka uresničuje neposredno na podlagi Ustave Republike Slovenije (Ustava). Tretji odstavek 49. člena Ustave, določa, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji pomeni zagotavljanje enakih možnosti pri zaposlovanju in enako dostopnost do izpolnitve pogojev, ki tako enakopravnost omogočajo. Po presoji Ustavnega sodišča RS določba 49. člena Ustave zagotavlja le dostopnost vsakega delovnega mesta vsakomur pod enakimi pogoji, ne pa tudi vnaprejšnje pravice, da bo na razpisano delovno mesto izbran. Omenjena ustavna pravica je na zakonski ravni zapisana v 7. členu Zakona o javnih uslužbencih, ki določa, da se zaposlovanje javnih uslužbencev izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji, in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. Nadalje Zakon o zavodih določa obveznost javnega razpisa za imenovanje direktorja javnega zdravstvenega zavoda (v nadaljnjem besedilu: JZZ), roke in način izvedbe razpisa ter pogoje za zasedbo delovnega mesta. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa še konkretneje opredeli pogoje za zasedbo delovnega mesta. Podrobneje so pogoji za delovno mesto direktorja opredeljeni še v aktu o ustanovitvi JZZ in statutu JZZ. V skladu z navedenim zaključujemo, da, če so bili izvedeni postopki na način, kot to določajo veljavni predpisi, samo iz zgoraj očitanega razloga ni bila kršena ustavna pravica do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji in tudi ne določbe, ki urejajo javni razpis. Za direktorja JZZ se lahko na podlagi javnega razpisa namreč prijavi vsak. V izbirni postopek za imenovanje direktorja se uvrstijo tisti kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje. Predsednik vlade z ničemer ni posegel v javni razpis, ne v pogoje javnega razpisa, ne v časovnico. Ker je predsednik vlade, kot pravi poslanka Jelka Godec sama, javno podal informacijo, so imeli vsi morebitni kandidati enake informacije. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z razrešitvijo direktorja Splošne bolnišnice Celje Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z razrešitvijo direktorja Splošne bolnišnice Celje. Poslanka je na Vlado RS naslovila sledeča vprašanja: 1. Kateri so konkretni rezultati Programa ukrepov Vlade RS za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016 Ničelna toleranca do korupcije na področju zdravstva? 2. Časovno obdobje Programa Ničelna toleranca do korupcije je bil omejen le na obdobje 2015–2016. Ali to pomeni, da se po tem obdobju ničelna stopnja do korupcije, ki jo poudarja Milojka Kolar Celarc, ni več izvajala? 3. Kateri so vsebinski in strokovni razlogi, da je ministrica za zdravje soglašala z imenovanjem za vršilca dolžnosti SB Celje dr. Kovačića? 4. Ali je moralno in etično, da se za vršilca dolžnosti imenuje osebo, za katero Preiskovalna komisija DZ RS podala naznanitev suma kaznivih dejanj? 5. Ali gre pri imenovanju za vršilca dolžnosti SB Celje za popolno ignoranco dela in ugotovitev Preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic v DZ RS?

6. Objavljen je bil javni razpis za novega direktorja SB Celje, ki po mnenju nekaterih, določa zelo kratek rok za prijavo kandidatov, to je 8 dni. Ali drži informacija, da imajo člani sveta zavoda navodila s strani ministrstva za zdravje, da ne glede na morebitne prijave za novega direktorja SB CE imenujejo dr. Gabrovca? Vlada med drugim odgovarja, da kot je razvidno iz Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije (vlada) za preprečevanje korupcije za obdobje 2015–2016, ta program za preprečevanje korupcije na področju javnega zdravstva opredeljuje ukrep pod naslovom: Centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu. Navedeni ukrep, z opredeljenimi podukrepi (ukrepi), je vlada začela dejansko izvajati že v letu 2015 prek nosilcev Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje. Izhodišče za opredelitev ukrepov in njihovo izvajanje je bilo, da je treba poseči na področje nabav v slovenskih bolnišnicah s predpostavko, da so največja tveganja za pojav korupcije in koruptivnih dejanj pri nabavi zdravil, nabavah medicinskih pripomočkov in medicinske opreme. Gre torej za sistemske ukrepe, ki naj zagotovijo maksimalno transparentnost, ob tem pa potrebno kakovost in stroškovno učinkovitost. Namen ukrepov, ki sistemsko posegajo na področje nabav, ni samo preprečevanje tveganj korupcije, ampak tudi zagotovitev enako kakovostnih materialov v vseh bolnišnicah za določeno strokovno medicinsko področje, ki ga izvajajo. To pomeni, tudi v tem pogledu, pacientu zagotoviti enako obravnavo, ne glede na to, v kateri bolnišnici se zdravi. Vendarle je treba ponovno poudariti, da se je praksa v okviru nabav v bolnišnicah, predvsem slaba praksa, tudi s prisotno morebitno korupcijo, oblikovala že od osamosvojitve, šele ta vlada pa s sistemskimi ukrepi to prakso spreminja. Zgolj v pojasnilo navajamo, da v prejšnjem odstavku zapisana besedna zveza »morebitna korupcija«, ni zapisana zato, ker bi korupcijo in koruptivna dejanja na področju nabav v zdravstvu zanikali, temveč zgolj zato, ker sodnega epiloga v nobenem od do sedaj obravnavanih primerov še ni bilo. S sistemskimi ukrepi, ki so se začeli izvajati leta 2015, se tveganja za pojav korupcije pri nabavah v zdravstvu odpravljajo oziroma bistveno zmanjšujejo. Pri tem pa ne gre za ukrepe, katerih končni rok izvajanja je opredeljen, ampak za vzpostavitev izvajanja ukrepov, njihovo dopolnjevanje in stalno izvajanje. Bistvena pozitivna posledica standardizacije je odprava oziroma bistveno zmanjšanje koruptivnih tveganj. Ta so prisotna takrat, ko je določeni osebi, na primer zdravniku, omogočeno, da odloča o nabavah določenega medicinskega pripomočka in daje prednost lastnosti izdelka določenega proizvajalca oziroma dobavitelja ne glede na kakovost in ne glede na ceno. S skupnim javnim naročanjem in predvsem doseženo standardizacijo je tako enostransko odločanje posameznega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja onemogočeno. Posebej želimo to izpostaviti na primeru stentov, kjer se poudarja zgolj, da je bilo skupno javno naročanje neuspešno. Neuspešno ni bilo zaradi nestrokovnosti ali nesposobnosti strokovne komisije Ministrstva za zdravje ali napačnega vodenja postopka Ministrstva za javno upravo, ampak zaradi ponudnikov, ki so ignorirali pogoj cenovnega limita za ponujene stente. Ministrstvo za zdravje je o tem že pisno obvestilo vse proizvajalce stentov, ki so bili ponujeni v tem skupnem javnem naročanju in od njih zahtevalo, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi naj zagotovijo enakopraven položaj za nabave v vseh državah članicah Evropske unije. Obvestilo je bilo posredovano tudi Evropski komisiji, osebno komisarju za zdravstvo. Ob upoštevanju zahtevane reakcije in ukrepov proizvajalcev bo postopek skupnega javnega naročanja za stente ponovljen. Ne glede na to ne moremo mimo dejstva, da so določeni učinki izkazani že na razpisih, ki so jih v zadnjem času izvedle določene bolnišnice in za nekatere stente dosegle celo nižje cene od cenovnih limitov iz skupnega javnega naročanja. Ministrstvo za zdravje izvaja ukrepe na podlagi revizije Računskega sodišča o upravljanju z drago medicinsko opremo, ki vključuje izkoriščenost te opreme.

Ministrstvo za zdravje ravno sedaj pripravlja skupno naročilo naprav za računalniško tomografijo (CT) za vse bolnišnice, ki izkazujejo potrebe po tovrstnih medicinskih aparatih. V strokovni komisiji so zdravniki in medicinsko tehnični strokovnjaki. Zahteva je bila, da so pripravili tehnične specifikacije, ki so strokovno utemeljene glede na namen uporabe, pri tem pa objektivne in odprte konkurenci na trgu. V zvezi z vprašanji, ki se vežejo na imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Celje (v nadaljnjem besedilu: SB Celje), pa pojasnjujemo, da je za imenovanje vršilca dolžnosti direktorja pristojen svet zavoda. Ta je na svoji 5. redni seji 11. 1. 2018 za čas do imenovanja novega direktorja imenoval asist. dr. Dragana Kovačića, dr.med., vendar največ za eno leto. Postopek razpisa za delovno mesto in imenovanje direktorja urejajo Zakon o zavodih, Zakon o zdravstveni dejavnosti, Odlok o ustanovitvi in Statut JZZ. Svet zavoda je pri odločanju samostojen in neodvisen. Če se potrdi sum kaznivega dejanja, ki ga je naznanila preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, za resničen, se bo pozvalo svet zavoda, naj v skladu s svojimi pooblastili ustrezno ukrepa. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z ortopedskimi operacijami Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jelke Godec v zvezi z ortopedskimi operacijami. Poslanka Jelka Godec je na Vlado RS naslovila naslednja vprašanja: 1. Še marca lani so na ministrstvu za zdravje menili, da bo za opravljanje operacij za javno zdravstvo potrebna nova koncesijska pogodba z MD Medicino. Zakaj ste si premislili? 2. Kako bo ta vaša morebitna unikatna poteza vplivala na ostale koncesionarje (npr. urologija in revmatologija, kjer imate težave s pomanjkanjem kadra)? Boste tudi njim dovolili, da opravljajo razne operacije, ki bi pripomogle k skrajševanju čakalnih dob v javnem zdravstvu? 3. Ali ocenjujete, da bi v primeru, da se MD Medicini dodeli delo za dodatni enkratni progam skrajševanja čakalnih dob, prišlo do koruptivnega dejanja? Vlada odgovarja, da je Ministrstvo za zdravje MD Medicini koncesijo za opravljanje javne službe na področju področje ortopedije podelilo z odločbo številka 503-93/2006 z dne 20. 11. 2006. Ministrstvo za zdravje in MD Medicina sta tudi sklenili koncesijsko pogodbo, s katero je določen obseg izvajanja koncesije za ambulantno ortopedijo. Pogodba pa določa tudi možnost, da se program na podlagi podeljene koncesije lahko širi s tako imenovanim letnim dogovarjanjem, torej s Splošnim dogovorom. MD Medicini je Ministrstvo za zdravje 22. 12. 2016 izdalo dovoljenje številka 0142-235/2013/88 za opravljanje bolnišnične zdravstvene dejavnosti na naslednjih področjih: ortopedska kirurgija, splošna kirurgija, otorinolaringologija, anesteziologija, reanimatologija in perioperativna medicina, plastična, rekonstrukcijska in estetska kirurgija, urologija ter kardiovaskularna kirurgija. MD Medicina ima tudi dovoljenja za opravljanje specialistične zunajbolnišnične dejavnosti. Vlada Republike Slovenije je 25. januarja 2018 s sklepom št. 17000-1/2018/3 (v nadaljnjem besedilu: sklep) določila Enkratni dodatni program »Zmanjševanje števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo za izbrane zdravstvene storitve za leto 2018« (v nadaljnjem besedilu: EDP 2018). EDP 2018 določa nabor zdravstvenih storitev in izvajalce – javne zavode in koncesionarje, saj so slednji pomemben del javne mreže.

Posebej poudarjamo, da EDP 2018 pomeni enkratni dodatni program, v katerem je zapisano točno število posegov, ki ga izvajalci v tem programu lahko opravijo do konca letošnjega leta. To v nobenem primeru ne pomeni, da bodo izvajalci tak obseg zdravstvenih storitev lahko opravljali tudi v prihodnjih letih, saj se EDP 2018 konča z letom 2018. To velja za javne zavode in koncesionarje. Kot smo že pojasnili, je EDP 2018 kratkoročni ukrep Vlade Republike Slovenije, s katerim je javnim zavodom in koncesionarjem omogočeno, da poleg rednega programa, dogovorjenega z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opravijo dodatne zdravstvene storitve v skladu z razpoložljivimi viri, torej tudi kadrovskimi. V EDP 2018 je zaradi potrebe po obvladovanju čakalnih vrst in čakajočih za specialistično ambulantno dejavnost urologija in revmatologija vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti zagotovljeno dodatno plačilo za stroške preiskav v okviru prvih pregledov. Kadrovsko problematiko (pomanjkanje kadra) v drugih specialnostih, ki tudi vpliva na čakalne dobe, bo na podlagi sprejete novele Zakona o zdravniški službi Ministrstvo za zdravje reševalo v okviru pristojnosti, ki mu je bila s sprejeto novelo dodeljena. V letošnjem letu in tudi v prihodnje bo Ministrstvo za zdravje na podlagi potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti ob upoštevanju potreb prebivalcev in mreže javne zdravstvene službe načrtovalo specializacije, s posebnim poudarkom na tistih področjih, kjer kadrovski viri ne zadostujejo in sledijo potrebam prebivalstva, upoštevaje seveda finančne zmožnosti. Ministrstvo za zdravje in Vlada Republike Slovenije v svojih postopkih ves čas zagotavljata enakost udeležencev v postopku in ravnati protikoruptivno. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo) korupcijo definira kot »vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega.«. Pri vključitvi MD Medicine d.o.o. in drugih koncesionarjev v EDP 2018 do navedenih ravnanj na Ministrstvu za zdravje ni prišlo. Z EDP 2018 je ministrstvo, tako kot v letu 2016 in 2017, izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočilo, da izvedejo dodatne storitve (tudi izven rednega časa) pacientom, ki storitev potrebujejo, in da je za dodatne storitve tudi zagotovljeno plačilo. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi z izbiro osebnih zdravnikov in zobozdravnikov Vlada je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje poslanca Tomaža Lisca v zvezi z izbiro osebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Poslanec je na Vlado RS naslovil naslednja vprašanja: 1. Katere ukrepe je Vlada RS sprejela v letih 2015, 2016 in 2017, da bi prišlo do hitrejšega in lažjega zaposlovanja novih zdravnikov? 2. Koliko od teh novih zaposlitev je bilo na primarni ravni (število in odstotki)? 3. Koliko Ijudi v Republiki Sloveniji nima izbranega svojega osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika in osebnega ginekologa (število in odstotki)? 4. Koliko Ijudi v občinah Radeče, Sevnica, Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki, Bistrica ob Sotli nima izbranega svojega osebnega zdravnika splošne medicine, osebnega zobozdravnika in osebnega ginekologa (število in odstotki)?«.

Vlada poslancu med drugim odgovarja, da se pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe se sistemi zdravstvenega varstva, tudi v Sloveniji, srečujejo z mnogimi izzivi. Kot enega ključnih odgovorov na spremenjene zdravstvene potrebe in razmere mednarodna strokovna skupnost predlaga: krepitev primarnega zdravstva, ki lahko zagotovi večjo odzivnost sistema zdravstvenega varstva na spremenjene potrebe; bolj celovito obravnavo pacientov; povečanje uspešnosti sistema zdravstvenega varstva nasploh. Hkrati lahko deluje kot povezovalec in usmerjevalec med zdravstveno in socialno obravnavo kroničnega bolnika in starostnika. Dokazano je, da so sistemi zdravstvenega varstva v evropskih državah z močnim primarnim zdravstvom uspešnejši: boljše je zdravje prebivalstva, manjše so razlike v zdravju in manj je nepotrebnih hospitalizacij. Leta 2011 se je na področju družinske medicine začelo z uvajanjem t. i. referenčnih ambulant družinske medicine (v nadaljnjem besedilu: RADM), ki predstavljajo organizacijsko in vsebinsko nadgradnjo dela v ambulanti osebnega zdravnika. Namen projekta je bil izboljšati kakovost dela v splošnih ambulantah tako, da bi poslej delovale podobno kot ostale ambulante na osnovni ravni na dispanzerski način, tj. z aktivnim pristopom k promociji zdravja, s presejanem za najbolj aktualne zdravstvene probleme odrasle populacije in s sistematičnim vodenjem ter spremljanjem najpogostejših kroničnih bolezni in z individualno ali skupinsko zdravstveno vzgojo. V letu 2013 je Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pripravilo Javno mrežo primarne zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za področji ambulante splošne oziroma družinske medicine in pediatrije na primarni ravni. Za določanje mreže na primarni ravni je ministrstvo upoštevalo združen sistem glavarine, ki se meri s številom opredeljenih oseb in sistem glavarinskih količnikov kot uteži, ki so vezane na starostne skupine opredeljenih oseb. Cilj mreže je bil krepitev primarne ravni s povečanjem števila razpisnih mest za specializacije glede na potrebe prebivalcev, zagotavljanje enake dostopnosti do zdravstvenih storitev, uvajanje ukrepov za razbremenitev zdravnikov (referenčne ambulante, patronažne službe, učne ambulante, itd.). V zadnjih letih je število novih zaposlitev zdravnikov v Republiki Sloveniji postopoma naraščalo, in sicer za 2.3-kratnik; od 842 novih zaposlitev v letu 2013 do 1937 novih zaposlitev zdravnikov v letu 2017. Naraščalo je tudi število novih zaposlitev na področju primarne ravni, kjer navajamo število novih zaposlitev na naslednjih specialnostih: pediatrija, ginekologija in porodništvo, šolska medicina, splošna medicina, družinska medicina, otroško ter preventivno zobozdravstvo; povečanje za 2.8-kratnik; od 239 novih zaposlitev v letu 2013 do 674 novih zaposlitev v letu 2017. V teh letih se je povečal tudi delež zaposlitev na omenjenih področjih v primerjavi z vsemi zaposlitvami zdravnikov; v letu 2013 je bil delež zaposlitev na teh področjih 28 % vseh zaposlitev zdravnikov, v letu 2017 pa 37 %. Delež povečevanja novih zaposlitev na področj ih specialnosti, ki pokrivajo primarno raven, napram novim zaposlitvam vseh zdravnikov, se je torej od leta 2013 do 2017 povečal za 9 odstotnih točk. Navedeno povečanje je rezultat večjega števila razpisovanja specializacij, kakor tudi zaposlovanja zdravnikov specialistov v mreži javne zdravstvene službe. Nadalje je bil v juliju 2017 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 40/17; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS-F), ki je določil nov način določanja specializacij zdravnikov in doktorjev dentalne medicine, in sicer se pri načrtovanju specializacij upošteva potrebe izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, potrebe prebivalcev, mrežo javne zdravstvene službe in podatke iz registra zdravnikov. ZZdrS-F je nadalje z namenom zagotovitve zaposlitve mladih zdravnikov, ki niso uspeli pridobiti specializacije, uvedel 6-mesečno dodatno usposabljanje, t.i. sekundariat. Prav tako se z namenom razbremenitve osebnih izbranih zdravnikov omogoča specializantu družinske medicine, da lahko opredeljuje paciente. S tem se razbremenjuje zdravnike specialiste na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, prebivalcem Slovenije pa se omogoča lažji in hitrejši dostop do zdravniških storitev.

Nove zaposlitve v mreži javne zdravstvene službe so vezane tudi na nove zdravstvene programe in širitve obstoječih zdravstvenih programov, ki so dogovorjeni z vsakoletnim splošnim dogovorom, ki se sprejema na podlagi 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Na podlagi Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2016 je bila dogovorjena širitev programov družinske medicine in otroškega in šolskega dispanzerja v višini 26,35 timov. V letu 2017 je bila ta širitev 23,27 timov, v letu 2018 pa v višini 54,42 timov. Nadalje se v skladu z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« (Uradni list RS, št. 25/16) pripravlja strategija razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v Sloveniji do leta 2025. Namen te strategije bo določiti ukrepe za ustrezno prilagajanje osnovne zdravstvene dejavnosti spremenjenim zdravstvenim potrebam prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih. ZZZS na svoji spletni strani 4-krat letno, in sicer aprila (podatki na dan 28.2.), julija (podatki na dan 31.5.), oktobra (podatki na dan 31.8.) in januarja (podatki na dan 30.11.) objavlja podatke o izbranih osebnih zdravnikih in njihovem doseganju slovenskega povprečja v dejavnosti, ki zavarovanim osebam lahko služijo kot pomoč pri izbiri osebnega zdravnika. Vir: MZ Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Nade Brinovšek v zvezi z zasedenostjo nepremičnin, ki so v lasti Republike Slovenije Vlada na vprašanja poslanke, koliko stanovanj je v lasti RS in kateri državni organi imajo posamezna stanovanja v upravljanju, v katerih občinah se nahajajo, koliko je zasedenih in koliko praznih ter koliko poslovnih prostorov najema in v katerih občinah uvodoma pojasni, da so v okviru Vlade stanovanja v upravljanju treh ministrstev, in sicer Ministrstva za javno upravo, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za obrambo. V nadaljevanju odgovora Vlada navede podrobnejše podatke, ki jih razvrsti po omenjenih ministrstvih, občinah, kjer se ta nahajajo ter podatki o zasedenosti. MJU je upravljavec 501 službenih stanovanj (od tega 25 trenutno nezasedenih), ki se oddajajo v najem skladno s Stanovanjskim pravilnikom zaradi zadovoljevanja službenih potreb zaposlenih v državni upravi (vladi, vladnih službah, ministrstvih, upravnih enotah in organih v sestavi ministrstev), razen Policije in Slovenske vojske. MNZ ima v upravljanju 636 stanovanj (od tega trenutno 96 nezasedenih), od katerih je 12 stanovanj prenesenih v upravljanje na Stanovanjski sklad. MORS ima v upravljanju 1025 stanovanj (od tega trenutno 145 nezasedenih). Vzroki za nezasedenost pa so v vseh treh primerih zelo različni (stanovanja so neprimerna za bivanje, v postopku obnove ali prodaje ipd.). Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje mag. Branka Grimsa glede pravne podlage za razpis in opremljanje stanovanj za ilegalne migrante oziroma azilante ter o etiki takšne vladne politike Vlada v uvodu odgovora spomni, da je RS na podlagi sklepa Sveta EU zavezana sprejeti 567 premeščenih oseb iz Italije in Grčije ter 20 oseb iz tretjih držav in nato tudi podrobneje pojasni pravno podlago za zagotavljanje nastanitev, tj. določbe Zakona o mednarodni zaščiti. Marca 2016 je Vlada sprejela izvedbeni načrt za premestitev teh oseb in hkrati pooblastila Ministrstvo za javno upravo, da upoštevajoč nastanitvene kriterije iz izvedbenega načrta in števila oseb, ki bodo premeščene in trajno preseljene, v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve, Ministrstvom za obrambo in Stanovanjskim skladom zagotovi nastanitvene zmogljivosti za premeščene in trajno preseljene osebe, ki bodo v RS pridobile status mednarodne zaščite. Osebe s priznano mednarodno zaščito imajo pravico do nastanitve zgolj omejen čas.

Izvedbeni načrt tudi določa, da Vlada za potrebe obravnavane premestitve in preselitve ne predvideva nakupa stanovanjskih ali drugih namestitvenih kapacitet, temveč bo za izvedbo premestitve in preselitve koristila obstoječe lastne stanovanjske kapacitete. Glede na dejstvo, da sta obe integracijski hiši v Ljubljani in Mariboru že dalj časa zapolnjeni in da je Urad Vlade za oskrbo in integracijo migrantov soočen z izjemnim pomanjkanjem nastanitvenih zmogljivosti, so ministrstva, ki imajo v upravljanju službena stanovanja, za katere upravičeni prosilci oz. drugi zainteresirani državljani RS niso izkazali interesa, le-ta ponudila v uporabo. Vsa stanovanja, ki bodo namenjena in opremljena za potrebe zagotavljanja nastanitve osebam z mednarodno zaščito, so in bodo tudi po prenehanju povečanih potreb po nastanitvi oseb s priznano mednarodno zaščito ostala v lasti RS. Upravljavec posameznega stanovanja, ki bo namenjeno in opremljeno za tovrstni namen, bo na podlagi najemne pogodbe, ki jo bo sklenil z Uradom za oskrbo in integracijo migrantov, upravičen do najemnine za stanovanje in obrabnine za opremo stanovanja. Glede opremljanja in obnavljanja pa Vlada pojasni, da je javni razpis potekal skladno z Zakonom o javnem naročanju po postopku naročil male vrednosti, popis predvidene opreme pa je bil pripravljen v skladu s Standardi namestitve za osebe s priznano mednarodno zaščito, ki jih je takrat uporabljalo Ministrstvo za notranje zadeve, in Standardi stanovanjske opreme za službena in najemna stanovanja v upravljanju Stanovanjske komisije Vlade RS iz leta 2009. Vsa predvidena oprema in materiali so po kakovosti nižjega srednjega razreda. Stanovanja se bodo opremljala sukcesivno, torej zgolj ob potrebi po nastanitvi v posameznem stanovanju. Vir: MJU Poročilo o dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2017 Vlada se je seznanila s Poročilom o dejavnostih Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu v letu 2017 in o uresničevanju Smernic za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana. Z namenom usklajenega delovanja Republike Slovenije na Zahodnem Balkanu je Vlada Republike Slovenije na 90. redni seji 8.7.2010 sprejela Smernice za delovanje Republike Slovenije do Zahodnega Balkana, na 105. redni seji 28.10.2010 pa je imenovala nacionalnega koordinatorja za Zahodni Balkan in člane Koordinacijskega odbora za Zahodni Balkan. Z omenjenima sklepoma je tudi določila, da Ministrstvo za zunanje zadeve letno poroča o uresničevanju smernic in da koordinator pripravlja letno poročilo o dejavnostih RS na Zahodnem Balkanu. Ker gre pri obeh poročilih za enako vsebino, je pripravljeno enotno poročilo. Smernice za delovanje RS na Zahodnem Balkanu so tudi v letu 2017 predstavljale strateško usmeritev za delovanje do regije, tako v procesu načrtovanja kot tudi izvajanja konkretnih aktivnosti. RS je v vseh segmentih svojega delovanja zasledovala cilj krepitve in poglobitve odnosov z državami Zahodnega Balkana, poglobitve regionalnega sodelovanja med njimi in podpore približevanju in vključevanju držav Zahodnega Balkana v Evro-atlantske povezave. Nacionalni koordinator za Zahodni Balkan (v nadaljevanju KoZB) je v letu 2017 nadaljeval z implementacijo glavnih vsebinskih smernic in prioritetnih projektov, ki so bili potrjeni s strani Koordinacijskega odbora RS za ZB. V tem kontekstu je KoZB pomagal usmerjati in koordinirati aktivnosti RS v regiji, ki so smiselno naslavljale ključne strateške in vsebinske cilje udejstvovanja RS na ZB – krepitev regionalnega sodelovanja znotraj Brdo-Brioni procesa in Berlinskega procesa, krepitev perspektive mladih skozi Pozitivno agendo za mlade, zmanjševanje ekonomskega razkoraka med EU in regijo, reševanje odprtih bilateralnih vprašanj, predvsem dokončne implementacije Sporazuma o vprašanjih nasledstva, podpora reformnim procesom na področju vladavine prava in krepitev vloge civilne družbe v državah regije. Posebna pozornost je bila namenjena reformam na področju vladavine prava in zmanjševanju ekonomskega razkoraka med EU in regijo ter hitrejšemu približevanju držav Zahodnega Balkana članstvu v EU. Vir: MZZ

Pozitivno mnenje Vlade Republike Slovenije k podelitvi Avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost slovenski državljanki Karmen Teržan Kopecky Vlada je dala pozitivno mnenje k podelitvi Avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost slovenski državljanki Karmen Teržan Kopecky in ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije. Veleposlaništvo Republike Avstrije v Ljubljani je 24. januarja 2018 zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi odlikovanja Republike Avstrije "Avstrijski častni križ za znanost in umetnost" slovenski državljanki Karmen Teržan Kopecky. Gospa prof. dr. Teržan Kopecky je kot dolgoletna predstojnica Oddelka za germanistiko Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter ustanoviteljica in predstojnica Oddelka za prevodoslovje na isti fakulteti zaznamovala študij germanistike v Mariboru. Pri svojem delu je tesno sodelovala z avstrijskimi znanstvenimi institucijami, zlasti z univerzama v Gradcu in na Dunaju; v Mariboru je organizirala številne konference, predavanja in delavnice o nemškem jeziku ter avstrijski književnosti in družbi. Karmen Teržan Kopecky je tudi soizdajateljica in soavtorica številnih zbornikov znanstvenih srečanj in monografij o nemškem jeziku ter avtorica znanstvenih recenzij in člankov. Je dolgoletna predsednica Društva prevajalcev in tolmačev Maribor, članica izvršnega odbora Društva prevajalcev in tolmačev Slovenije in članica številnih evropskih jezikoslovnih združenj. Kot predsednica Društva slovensko-avstrijskega prijateljstva Maribor se prav tako predano posveča svojemu delu. Leta 2015 je začela z organizacijo festivala KULT ŠTAJERSKA/KULT STEIERMARK, ki predstavlja umetnost in kulturo regije z obeh strani meje. Za njene dolgoletne zasluge za čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo ji želi Republika Avstrija s podelitvijo Avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost izkazati posebno čast in zahvalo. Vir: MZZ Pozitivno mnenje Vlade RS k podelitvi odlikovanja Francoske republike slovenskima državljanoma Mojci Osojnik in Binetu Štancarju Vlada je dala pozitivno mnenje k podelitvi odlikovanj "vitez Nacionalnega reda za zasluge Francoske republike" slovenskima državljanoma Mojci Osojnik in Binetu Štancarju ter ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije. Veleposlaništvo Francoske republike v Republiki Sloveniji je 18. 1. 2018 obvestilo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, da sta bila slovenska državljana Mojca Osojnik in Bine Štancar z dekretom predsednika Francoske republike z dne 26. december 2017 imenovana za viteza Nacionalnega reda za zasluge Francoske republike. Veleposlaništvo je zaprosilo za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi odlikovanj. Odlikovanje Mojci Osojnik je nagrada za njeno dolgoletno aktivno in zavzeto spremljanje Francije na Gospodarski zbornici Slovenije. Mojca Osojnik, vodja projektov in svetovalka za regijo Francijo v Oddelku za mednarodne odnose Gospodarske zbornice Slovenije organizira številne aktivnosti, namenjene slovenskim podjetjem, ki se želijo razvijati v mednarodnem okolju. Mednje sodijo obiski slovenskih podjetij na mednarodnih sejmih v Franciji, seminarji ali konference, namenjeni francoskim in slovenskim podjetjem ter širjenju njihove mreže. Vzdržuje odlične odnose z veleposlaništvom Francoske republike v Ljubljani. Januarja letos je aktivno sodelovala pri organizaciji konference o krepitvi gospodarskih vezi med Slovenijo in Francijo.

Odlikovanje Binetu Štancarju, generalnemu direktorju pisarne pomorske družbe CMA CGM za regijo Adriatik s sedežem v Kopru, je nagrada za njegovo dinamično in zavzeto držo v tem francoskem podjetju. Bine Štancar se je pomorski službi, ki jo je zastopalo podjetje CMA CGM, pridružil leta 2000 in leta 2004 ob odprtju agencije CMA CGM v Kopru postal njen direktor. Pod njegovim vodstvom se agencija na trgu pomorskega prometa z zabojniki neprestano razvija. Leta 2016 je bil imenovan za generalnega direktorja regije Adriatik. Leta 2017 je postal odgovoren tudi za CMA CGM na Madžarskem. Kot drugi najpomembnejši operater za pretovarjanje zabojnikov v Luki Koper je CMA CGM pod vodstvom generalnega direktorja Štancarja povečalo svoje aktivnosti in število zaposlenih. Razvoj podjetja potrjuje kompetentnost generalnega direktorja in njegovo osebno zavzetost za strateški razvoj podjetja. Francosko državno odlikovanje Nacionalni red za zasluge se podeljuje francoskim in tujim državljanom za zasluge na različnih področjih delovanja v dobrobit Francoske republike. Nacionalni red za zasluge je za Legijo časti drugo najpomembnejše francosko odlikovanje. Vir: MZZ Vlada zamenjala člana Odbora za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada Vlada je za novega člana predstavnika prostovoljnih gasilcev v Odboru za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada imenovala v. d. predsednika Gasilske zveze Slovenije Janka Cerkvenika, razrešila pa dosedanjega predstavnika Jošta Jakšo. Skladno z Zakonom o varstvu pred požarom uporabo sredstev požarne takse za sofinanciranje nalog varstva pred požarom na ravni države načrtuje odbor, ki ga imenuje Vlada RS. Spremembo sestave odbora je predlagala Gasilska zveza Slovenije (GZS) zaradi spremembe vodstva organov prostovoljnih gasilcev. Sklep bo objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Vir: MO Vlada sprejela sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o imenovanju mag. Jožefa Kovača, mag. Irene Kumše, Zlatke Škrlec in Monike Ažman v Svet javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani. Štiriletni mandat predstavnikov ustanovitelja začne teči z ustanovno sejo sveta javnega zdravstvenega zavoda. Predstavniki ustanovitelja so bili izbrani v skladu s Protokolom o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/7 z dne 11. 2. 2016 (v nadaljnjem besedilu: Protokol). Ministrstvo za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je na podlagi 2.1. točke Protokola 7. 11. 2017 na spletnih straneh ministrstva objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, za Splošno bolnišnico Jesenice, Splošno bolnišnico Brežice, Bolnišnico Sežana, Bolnišnico Topolšica, Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, Zavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv - Slovenija Transplant, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Vir: MZ

Vlada sprejela sklep o imenovanju predstavnikov ustanovitelja v Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Vlada je na današnji redni seji sprejela sklep o imenovanju dr. Bojana Pahorja, mag. Sonje Žibrat, mag. Elde Gregorič Roglej in mag. Barbare Tiselj v Svet javnega zdravstvenega zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Štiriletni mandat predstavnikov ustanovitelja začne teči z ustanovno sejo sveta javnega zdravstvenega zavoda. Predstavniki ustanovitelja so bili izbrani v skladu s Protokolom o izbiri kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, št. 007-207/2014/7 z dne 11. 2. 2016 (Protokol). Ministrstvo za zdravje (ministrstvo) je na podlagi 2.1. točke Protokola 7. 9. 2017 na spletnih straneh Ministrstva za zdravje objavilo javni poziv za izbiro kandidatov za predstavnike ustanovitelja v svetih JZZ, katerih ustanovitelj je RS, in sicer za Onkološki inštitut Ljubljana, Splošno bolnišnico "dr. Franca Derganca" Nova Gorica, Splošno bolnišnico Novo mesto, Splošno bolnišnico "dr. Jožeta Potrča" Ptuj, Splošno bolnišnico Trbovlje, Bolnišnico za ginekologijo in porodništvo Kranj, Univerzitetno kliniko za pljučne bolezni in alergijo Golnik, Ortopedsko bolnišnico Valdoltra, Univerzitetno psihiatrično kliniko Ljubljana, Psihiatrično bolnišnico Begunje, Center za zdravljenje bolezni otrok, Šentvid pri stični in Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča. Komisija, ki jo je imenovala ministrica za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), je na podlagi meril iz prvega odstavka 2.2. točke Protokola ovrednotila prispele vloge in sestavila listo primernih kandidatov. V skladu s tretjim odstavkom 2.3. točke Protokola minister odloči, katerega kandidata z liste primernih kandidatov bo predlagal v imenovanje Vladi RS. Vir: MZ Vlada podala soglasje k imenovanju Nine Pirnat za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za javno zdravje Vlada je na današnji seji podala soglasje k imenovanju Nine Pirnat za direktorico javnega zdravstvenega zavoda Nacionalni inštitut za javno zdravje. Svet zavoda Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je dne 7. 12. 2017 na spletni strani NIJZ in dne 8. 12. 2017 v Uradnem listu RS št. 69/2017 in časniku Delo objavil razpis za prosto delovno mesto direktorja NIJZ, za mandatno dobo 4 let. Komisija za izvedbo postopka za prosto delovno mesto direktorja NIJZ je 18. 12. 2017 ugotovila, da sta na razpis za prosto delovno mesto direktorja pravočasno prispeli 2 (dve) vlogi ter da nepravočasnih vlog ni bilo. Komisija je v nadaljevanju ugotovila, da sta obe vlogi popolni in sprejela sklep, da se obe vlogi posredujeta članom sveta zavoda, ter da se kandidata predstavita svetu zavoda. Člani sveta zavoda NIJZ so na 25. redni sveta zavoda dne 20. 12. 2017 sprejeli Sklep o imenovanju Nine Pirnat, dr. med. spec., za direktorico NIJZ. Vir: MZ Soglasje k imenovanju direktorja Geodetskega inštituta Slovenije Vlada je podala soglasje k imenovanju Milana Brajnika za direktorja Geodetskega inštituta Slovenije (GIS) za naslednje mandatno obdobje.

Zakon o zavodih med drugim določa, da direktorja zavoda imenuje ustanovitelj, če ni z zakonom ali aktom o ustanovitvi za to pooblaščen svet zavoda. V danem primeru Sklep o statusnem preoblikovanju Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v GIS med drugim določa, da direktorja imenuje in razrešuje svet s soglasjem vlade. Mandat direktorja GIS poteče 30. 6. 2018. Svet GIS je zato v Uradnem listu RS (1/2018, 5. 1. 2018) objavil razpis za delovno mesto direktorja/-ice. V predpisanem roku je svet prejel eno popolno in pravočasno prijavo. S kandidatom, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in zahteve, je bil opravljen razgovor. Člani sveta so se soglasno strinjali, da je kandidat strokovno usposobljen za delovno mesto direktorja, prav tako pa se zaposleni strinjajo z njegovim imenovanjem. Vsa dokumentacija v zvezi z razpisom in izborom se nahaja v arhivu Sveta GIS. Svet GIS je na svoji redni seji, 26. 1. 2018, soglasno sprejel sklep, s katerim je za zasedbo delovnega mesta direktorja GIS, za naslednje mandatno obdobje, izbral kandidata Milana Brajnika, sedanjega direktorja GIS. Novi mandat direktorju začne teči z dnem 1. 7. 2018 in traja 4 leta. Direktor je po poteku te dobe lahko ponovno imenovan. Vir: MOP Vlada o Dopolnitvi Skupnega kadrovskega načrta (SKN) organov državne uprave za leto 2018, v delu, ki se nanaša na povečanje kvot za zaposlitev po ZIPRS1819 Vlada soglaša, da se dovoljeno število zaposlenih v Skupnem kadrovskem načrtu (SKN) organov državne uprave za leti 2018 in 2019 po sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 21.12.2017 in z dne 7. 2. 2018, na podlagi Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 poveča za leto 2018, in sicer:

- Vladnim službam odgovornim predsedniku Vlade Republike Slovenije za 5, - Vladnim službam odgovornim generalnemu sekretarju Vlade Republike Slovenije za 4, - Ministrstvu za zunanje zadeve za 7, - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo za 2, - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za 3, - Ministrstvu za infrastrukturo za 8, - Ministrstvu za okolje in prostor za 1, - Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za 9, - Ministrstvu za zdravje za 6, - Ministrstvu za javno upravo za 20, - Ministrstvu za izobraževanje znanost in šport za 2, - Ministrstvo za kulturo za 1.

Organi državne uprave, ki so vključeni v izvajanje projektov, ki jih je sprejela vlada, lahko v obdobju izvajanja teh projektov presežejo dovoljeno število zaposlenih po skupnem kadrovskem načrtu, in sicer za:

- Oblikovanje interventnih skupin za pregled in dopolnitev okoljevarstvenih dovoljenj, po sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 27. 7. 2017 - skupaj 20 zaposlitev za obdobje 2 let in sicer 5 zaposlitev za Agencijo Republike Slovenije za okolje, 5 zaposlitev za Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, 5 zaposlitev za Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo, 4 zaposlitve za Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in 1 zaposlitev za Urad Republike Slovenije za kemikalije,

- Poseben vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, po sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 30.11.2017 - 5 zaposlitev za Ministrstvo za zdravje, za obdobje do 30.11.2021,

- Odpravo zaostankov pri reševanju pritožb na MDDSZ, po sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 11.1.2018 – 4 zaposlitve za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, za obdobje do 31.10.2018,

- Vzpostavitev dodatnih kapacitet za oskrbo prosilcev za mednarodno zaščito in integracijo oseb z mednarodno zaščito, po sklepu Vlade Republike Slovenije z dne 21.12.2017 - 8 zaposlitev za Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov za obdobje 2 let.

Za zaposlitve iz 1. in 2. točke tega sklepa mora organ državne uprave zagotoviti sredstva za stroške dela v okviru sredstev za stroške dela v svojem finančnem načrtu. Če organ državne uprave presega dovoljeno število zaposlenih zaradi zaposlitev iz 2. točke tega sklepa, mora število zaposlitev uskladiti najkasneje ob izteku projekta. Organi državne uprave iz 1. točke tega sklepa morajo Vladi Republike Slovenije najkasneje do 15. 6. 2018, in sicer na stanje na dan 1. 6. 2018, poročati o realizaciji zaposlitev iz 1. točke. Če zaposlitve ne bodo realizirane, lahko Ministrstvo za javno upravo Vladi Republike Slovenije predlaga spremembo razdelitve kvot po SKN za leto 2018. Četrti člen 60. člena ZIPRS1819 dopušča povečanje dovoljenega števila zaposlenih po SKN za leto 2018 za največ 0,7 odstotka. Kriterije za dodelitev dodatnih kvot za leto 2018 in predlog razdelitve dodatnih kvot za leto 2018 pripravi Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za finance in Generalnim sekretariatom vlade. Kot kriterij za dodelitev dodatnih kvot se upošteva:

realizacija aktivnosti organov državne uprave, povezanih z ukrepi optimizacije, ki izhajajo iz ugotovitev Analize funkcij subjektov javne uprave, sklepov Medresorske delovne skupine za doseganje večje organizacijske in kadrovske učinkovitosti ministrstev in oseb javnega prava v njihovi pristojnosti ter sklepov vlade, sprejetih ob Skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave za leti 2017 in 2018,

realizacija odobrenih zaposlitev v skladu s četrtim odstavkom 63. člena ZIPRS1718 (strukturne reforme),

pregled sklepov vlade o prednostnih dodelitvah kvot organom državne uprave in o vladnih projektih, z informacijo o aktualnem stanju potreb po kadrih za zagotavljanje nemotenega delovanja,

pridobljene kvote na podlagi sklenjenih sporazumov med organi državne uprave,

ocena obsega in zahtevnosti dela organa državne uprave na podlagi novih zakonskih nalog, povečanega pripada zadev ali neobvladovanja obstoječega pripada zadev,

število nerealiziranih zaposlitev glede na število dovoljenih zaposlitev po SKN ali po drugih podlagah,

podatki o delovnih obremenitvah zaposlenih iz sistema ISPAP. Vir: MJU

169. redna seja vlade rs načelnika generalštaba slovenske vojske. zakon o obrambi v 45. členu v...

Documents