1,35 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22 ......pis dejal novi ljubljanski...
TRANSCRIPT
ČETRTEK, 24. decembra 2009
vseb
ina
102
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Težko leto za delavceAnketa med zaposlenimi v gorenjskihpodjetjih je pokazala, da le desetinapodpira ukrepe vlade za ohranitev de-lovnih mest in da le 11 odstotkov za-upa vodstvom podjetij. Kar 62 od-stotkov vprašanih meni, da jim v pod-jetju kršijo pravice iz delovnega raz-merja.
3
AKTUALNO
Danes in jutri bo oblačno indeževno, jutri popoldne se bomeja sneženja znižala. V soboto se bo razjasnilo. V nedeljo se bo spet pooblačilo.
VREME
jutri: oblačno in deževno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Vere ni treba skrivati v kamrici svojega srca"Rad bi bil jasen kot Rode in prijazenkot Uran, pri čemer nikakor ne mis-lim, da Rode ni bil prijazen in da Uranni jasen," je v pogovoru za naš časo-pis dejal novi ljubljanski nadškof dr.Anton Stres.
10, 11
GG+
Šele veliko otrok prinesepravi otroški vriščHelena in Ciril Krajnik iz Breznicepod Lubnikom imata sedem otrok,starih od dveh do osemnajst let."Všeč mi je, da nas je veliko, saj takonikoli ni dolgčas, vedno se kaj doga-ja," je povedala Marta, najstarejšamed njimi.
12
Ledena trgatev po gorenjskoNa prvi zimski dan je Tone Černilec izNaklega rezal grozde z domače braj-de. Ledena trgatev je uspela, dala panaj bi okrog štirideset litrov novolet-nega vina. Da grozdi zmrznejo, morabiti vsaj tri dni zapored šest stopinjpod ničlo.
24
ZADNJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
4/7°C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 102, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Drevišnji sveti večernapoveduje božič, ko kristja-ni praznujejo Kristusovo roj-stvo. Dan potem je državnipraznik, ko se spominjamoplebiscitarne odločitve Slo-vencev za samostojno in ne-odvisno državo. Dan samo-stojnosti in enotnosti so vče-raj počastili z državno prosla-vo v Ljubljani. Božič je intim-nejši praznik, vsak ga doje-ma po svoje: ljudje se veselijoprostih dni, nekatere radostiveseli december, druge obda-rovanje. Za mnoge je božičdružinski praznik, ko so vsajnekaj časa skupaj. Za vernike
je to prihod božjega otroka,ki razodeva človekoljubnostBoga in bistvo človeka za vsečase, kakor je v božični posla-nici povedal dosedanji nad-škof Alojzij Uran: "Sporočilobožiča je jasno. Pred našimiočmi je sveta družina, ki jezgled vsem družinam. Skup-nost po božji zamisli, kimore edina dati otroku vse,kar potrebuje: telesno življe-nje, varnost očeta in nežnostmatere, osebe za identifikaci-jo, duhovno sporočilo pred-nikov in odkrivanje smislaživljenja." Karkoli vam že po-menijo prihodnji prazniki,želimo vam, da jih preživitemirno in srečno.
Veselimo se prazničnih dniPrihodnja dneva bosta praznična: jutri božič, dan zatem državni praznik.
Otroci so pisali Božičku in se veselijo daril, ki jih prinaša. / Foto: Gorazd Kavčič
Simon Šubic
Kranj - Potem ko so vodosta-ji včeraj nekoliko upadli,Agencija Republike Slovenijeza okolje (ARSO) opozarja,da danes in jutri pričakujejoše močnejše deževje kot vpreteklih dneh, zato bodoreke precej narasle in na iz-
postavljenih predelih tudi po-plavljale. Kakor napovedujejometeorologi, lahko v manjkot 48 urah v gorah zahodneSlovenije pade od 150 do 250milimetrov padavin ob mejisneženja med 1800 in 2000metrov nad morjem.
"Zaradi novih padavin včetrtek in petek pričakuje-
mo tudi na Gorenjskemmočnejši porast skorajdavseh vodotokov, najbolj paSave Bohinjke, Tržiške Bis-trice in obeh Sor, pa tudiSave, ki bo vso vodo odve-dla. Oba dneva lahko zatona izpostavljenih mestihpričakujemo razlivanja inpoplavljanja rek, v primeru
intenzivnih padavin celo po-plave večjega obsega. To po-meni, da lahko poplavljatudi na območjih, kjer vodazelo redko prestopi brego-ve," je pojasnil Janez Polaj-nar, vodja oddelka za hidro-loško prognozo v ARSO.
Poplave možne tudi na GorenjskemZaradi dolgotrajnega deževja tudi na Gorenjskem danes in jutri obstaja možnost poplav večjega obsega. Najbolj ogrožena bodo porečja Poljanske in Selške Sore, Save Bohinjke in Tržiške Bistrice.
Veselo praznovanje božiča terdneva samostojnosti in enotnosti
vam želi
Gorenjski glas
naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected], www.gorenjskiglas.si�8. stran
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
2GORENJSKI GLAS
četrtek, 24. decembra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Na pogajanjih za pri-stop Hrvaške k Evropski uni-ji ta teden je sosednja državapričakovala, da bo lahko od-prla tri poglavja, povezana zribištvom, okoljem in zuna-njimi odnosi, vendar so bilavsa tri blokirana. Vsa tri sopovezana z mejo in zadevajotudi Slovenijo. Ob tem je mi-nister za zunanje zadeve Sa-muel Žbogar dejal, da je Slo-venija doslej dala soglasje k16 poglavjem Hrvaške v pri-stopnih pogajanjih. Ne da pajih k tistim, ki ne vsebujejorešitev, primernih za našodržavo. V zvezi z mejo Hrva-ška ni več pristajala na dvo-stransko reševanje mejnihvprašanj od sporazumaDrnovšek-Račan leta 2001,pač pa se odtlej rešitev za na-stale spore išče s pomočjotretjega. Z letos predlaganimarbitražnim sporazumomsmo prišli še najbližje rešitvi.
Zakaj je arbitražni spora-zum o meji s Hrvaško doberza Slovenijo, je najbolj zani-malo občinstvo na poslan-skem večeru. Samuel Žbo-gar meni, da zato, ker so vnjem upoštevani vsi vitalni
interesi Slovenije, in je pre-pričan, da bo pripeljal do pra-vične rešitve tako morske kotkopenske meje med Sloveni-jo in Hrvaško. Sporazumvsebuje še dodatnih pet ele-mentov kot varoval, ob kate-rih lahko prepustimo odloča-nje tretjemu. Izhodišče odlo-čanja arbitraže bo stanje nadan 25. junij 1991, ko smoimeli Slovenci dostop do od-prtega morja in kar kot pra-vično rešitev pričakujemotudi sedaj. Minister je prepri-čan, da bo Slovenija z argu-
menti prepričala arbitre, kjeso bile meje Slovenije, pred-vsem slovenskega morja ti-stega dne. Arbitražni spora-zum naj bi prinesel tudi iz-boljšanje političnih in gospo-darskih odnosov s sosednjoHrvaško. Prav tako nam spo-razum omogoča, da bomotudi na tem področju zgledza druge države zahodnegaBalkana pri njihovem pri-ključevanju EU.
"Upam, da bo večina dr-žav članic EU ta sporazumocenjevala kot takega, ki pri-
naša pravično in pravo reši-tev, upoštevaje vse relevant-ne okoliščine, vključno z do-brososedskimi odnosi," jedejal Žbogar. Z arbitražo negre preveč odlašati, v Slove-niji pa vendarle vlada previd-nost. Postopek se je upočas-nil zaradi tega, ker je vladadala sporazum v ocenoustavnemu sodišču. Drugopa je napoved posvetovalne-ga referenduma pred ratifi-kacijo sporazuma, kajti v dr-žavnem zboru o njem ni do-volj enotnega mnenja, zatoje smiselno o tem vprašatidržavljane. V prvi polovicileta 2010 pa bo do ratifikaci-je najbrž že prišlo. Sicer pani nič izgubljenega, meniŽbogar, saj tako ali tako ča-kamo, da Hrvaška končapredpristopna pogajanja. Naposlanskem večeru je biloslišati še več razmišljanj oodnosih med sosedama, so-govornika pa sta se dotakni-la še nekaterih drugih držav,ki si prav tako želijo v EU, inblokad, ki jih pri tem doživ-ljajo. Turčijo denimo bloki-rajo največje države članice,Makedonija pa ima težave ssosedo Grčijo zaradi svojegaimena.
Arbitražni sporazum je dober za Slovenijo O tem je trdno prepričan zunanji minister Samuel Žbogar, gost poslanke SD Darje Lavtižar Bebler naponedeljkovem poslanskem večeru v Kranju.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Kratka zgodbica za vasPred kratkim sem po elektronski pošti prejela zgodbo, ki semi zdi ravno pravšnja za božične praznike, ko se skupaj zbe-re cela družina, zato bi jo rada delila z vami.Profesor je stal pred svojimi študenti filozofije. V roke je vzelprazen kozarec, v katerem so bile prej kisle kumarice, in ga na-polnil z žogicami za tenis. Študente je vprašal, ali je kozarecpoln in strinjali so se. Nato je v kozarec vsul kamenčke, ki sose razporedili med žogicami. Vprašal je študente, ali je koza-rec poln, in spet so se strinjali. Potem je v kozarec vsul še pe-sek, ki je zapolnil še vse preostale prazne kotičke med žogica-mi in kamenčki. Še enkrat je vprašal študente, ali je kozarecpoln. Zopet so se strinjali. Tedaj je profesor s katedra vzel šedve skodelici kave in ju vlil v kozarec. Študenti so se zasmeja-li, profesor pa jim je rekel: "Poskusite si predstavljati, da ta ko-zarec pomeni vaše življenje. Žogice za tenis so pomembnestvari v vašem življenju - vaša družina, otroci, zdravje, vera. Ka-menčki predstavljajo tiste stvari, ki so za vas pomembne: služ-ba, hiša, avto. Pesek pa predstavlja vse druge, manjše stvari.Skrbite za stvari, ki so ključne za vašo srečo! Za čiščenje sta-novanja in popravilo stvari bo vedno dovolj časa. Najprej po-skrbite za žogice za tenis - stvari, ki so za vas res pomembne.Vse drugo je pesek." Ena od študentk je vprašala, kaj pomenikava. Profesorju je bilo vprašanje všeč, nasmehnil se je in od-govoril: "Kavo sem vlil zato, da bi vam pokazal, da ne glede nato, koliko mislite, da je vaše življenje polno, je v njem še ved-no dovolj prostora za skodelico kave s prijateljem."Miren božični večer in lep božič vam želimo! D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARJETA KOSELJ iz Krope.
Ljubljana
Komisija za človekove pravice o odlikovanju Ertlu
O odlikovanju, ki ga je predsednik države Danilo Türk pode-lil nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeveTomažu Ertlu, je ta teden razpravljala tudi parlamentarnakomisije za človekove pravice in enake možnosti. PoslanciSDS so v zvezi s tem pozvali predsednika Türka, da spreme-ni svojo odločitev ali pa odstopi s funkcije. Komisija je tak-šen sklep zavrnila, prav tako oceno, da predsednik Türk priodlikovanju Ertla ni ravnal v skladu z zakonom o odlikova-njih in ni ravnal v interesu vseh državljanov. Dovolj podpo-re članov komisije pa ni dobil niti sklep poslanske skupineSDS, da se je komisija seznanila s postopki predlaganja inpodelitve državnega odlikovanja Ertlu. D. Ž.
Samuel Žbogar z Nado Mihajlovič, podpredsednico SD vKranju, mestno svetnico in organizatorko poslanskih večerov
Mateja Rant
Bled - "Problemi se v demo-kraciji ne rešujejo na ulici.Sicer pa je že v knjigi Meinkampf opisano, kako se izzo-ve krizo in na bolj ali manjlegalen oziroma nelegalennačin pride na oblast," je po-ziv na ulice prvaka SDS Jane-za Janše komentiral Aleš Gu-lič, direktor urada vlade zaverske skupnosti, predsed-nik sveta Liberalne demokra-cije Slovenije in človek, obkaterem ne ostaneš ravnodu-šen, kot ga je predstavilapredsednica gorenjskega po-krajinskega odbora LDS Da-vorina Pirc.
Na srečanju je Aleš Guličuvodoma poudaril, da je nji-hova stranka "pri dobremzdravju" in v "dobri kondici-ji", pri čemer je kot odličnookrepitev označil izbiro Kata-rine Kresal za novo predsed-nico. "Ljudje so jo zelo dobro
sprejeli. Veliko sem pričako-val od nje, pa me je še prese-netila," je pojasnil Gulič. Zalokalne volitve prihodnje leto,je dejal, so že oblikovanaosnovna jedra svetniških listin njihovih nosilcev, bolj te-žavno pa je iskanje kandida-tov za župane. "To naj bi bilčlovek, ki ima ugled, a se znatudi na cesti pogovarjati z
ljudmi," glede županskihkandidatov priporoča Gulič,ki meni, da bi morali kandi-date iskati najprej znotrajstranke in šele nato podpiratiskupne oziroma neodvisnekandidate. Ob tem ga je Da-vorina Pirc tudi vprašala, kajmeni o županih poslancih.Guliču se po eni strani zdi ra-zumljivo, da stranke za po-
slanska mesta kandidirajo žu-pane, saj so razpoznavni inimajo veliko privržencev vsvojem okolju. Po drugi stra-ni pa se ne strinja, da imajozato večji vpliv in lažji dostopdo ministrov. "Lahko pa sepotem za vsako stvar pohvali-jo, da so k temu pripomogli ssvojimi zvezami. A če bi biloto res, bi se v Sloveniji razvija-lo zgolj okrog dvajset občin."
Na koncu ga je DavorinaPirc še izzvala, kako stresnoje delati s Stresom (novimnadškofom Antonom Stre-som, op. p.) in koliko se ga jedotaknila usoda Blejskegaotoka. Gulič je pojasnil, da seje s Stresom prvič srečal, koje predlagal nov zakon o ver-skih skupnostih. "Z njim jebilo vedno prijetno delati invedno je bil korekten sogo-vornik." Usoda Blejskegaotoka pa se po njegovem ve-denju ta čas skuša rešiti s po-močjo mediacije.
Problemi se ne rešujejo na uliciO ledeni dobi demokracije je bil delovni naslov srečanja z Alešem Guličem, ki ga je v sodelovanju spokrajinskim odborom na Bledu pripravil lokalni odbor LDS.
Od leve: Srečo Vernig, Aleš Gulič in Davorina Pirc
Vesel in miren Božič v krogu vaše družine,
iskrene čestitke ob Dnevu samostojnosti in enotnosti
ter zdravja, sreče, veselja in miru v Novem letu 2010
Vam želi
Mestni odbor SDS Kranjmag. Branko Grims, predsednik
SLO
VEN
SK
A D
EM
OK
RAT
SK
A S
TRAN
KA
, TR
STE
NJA
KO
VA U
. 8
, LJ
UB
LJAN
A
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Boštjan Bogataj
Kranj - Gospodarska kriza sev gorenjskih podjetjih naj-bolj odraža v zatonu podjetjaSandy, skoraj petdeset delav-cev je ostalo brez dela, in vkranjski Zvezdi, kjer bo 31zaposlenih prejelo delavskeknjižnice. Tudi v drugih pod-jetjih, kjer je prisoten SvetGorenjskih sindikatov, po-slovanje ni rožnato, vendarslika ni tako črna. Sindikali-sti so med podjetji in zapo-slenimi pred mesecem opra-vili raziskavo, ki kaže, da leeno od dvajsetih podjetij ne-redno plačuje prispevke, po-datke o preostalih (okoli tri-deset) žal nimajo.
Proti pokojninski reformi
"Iz 23 podjetij nam je od-govorilo 875 zaposlenih, ki sonam pričakovano povedali,da se ne strinjajo z dvigomstarostne meje za upokojitev.Bolj presenetljivo pa je, da ledesetina podpira ukrepe vla-de za ohranitev delovnihmest, saj jih občutijo kot zlo-rabo vodilnih za popravljanjefinančnih rezultatov podjet-ja, sami pa od njih niso ime-li nič," je pojasnil Rajko Ba-kovnik, predsednik sindika-ta. Posledično le enajst od-stotkov vprašanih zaupa vod-stvom podjetij, kar je popol-no nasprotje avgustovske an-kete Združenja Manager, pokateri so zaposleni skorajdvetretjinsko podprli vodilne.
Več kot polovica zaposle-nih zaupa podjetju, v kate-rem so zaposleni, enako šte-vilo pa meni, da se je v minu-lem letu povečalo številokonfliktov. "Presenetljiv jetudi podatek, da kar 62 od-stotkov vprašanih meni, dajim v podjetju pogosto aliredno kršijo pravice iz delo-vnega razmerja, od tega naj-več na področju plač, trpinče-nja (mobinga), manipulira-nja z delovnim časom in vzvezi z varnostjo pri delu,"pravi Bakovnik. Večina jih ševedno najbolj zaupa delova-nju sindikatov, skoraj deseti-na pa na pomoč rajši pokličeodvetnika.
"Prepričani smo, da vsehproblemov ne more rešiti uli-ca, vsega niti ne moremo ure-diti v podjetjih, ampak je zato treba poskrbeti na državniravni. Tak primer je mini-malna plača, ki mora biti uza-konjena nad pragom preži-vetja (562 evrov neto), zahte-vamo pa tudi odlog reformpokojninskega sistema," šepravi predsednik sindikata.Sindikalisti tudi zato podpira-jo hitrejše spremembe eko-nomske demokracije s part-nerskim sodelovanjem delav-cev pri upravljanju podjetij, zobvezno delavsko udeležbopri dobičku in pomembnej-šim delavskim (so)lastni-štvom, zahtevajo pa tudiuvedbo finančne policije.
Zaskrbljeni zaupniki
Konkretno stanje po neka-terih gorenjskih podjetjih paso predstavili sindikalni za-upniki. Janez Podgorelec izZvezde je povedal, da še ved-no niso prejeli novembrskeplače, račun podjetja je bloki-ran: "Pripraviti smo moraliseznam 31 sodelavcev, kibodo 19. januarja morali odi-ti, dvomim pa, da bo preosta-lih 34 zaposlenih imelo delo,saj ni denarja niti za surovi-ne." Zgodba se bo, po njego-vem prepričanju, končalatako, da bo osem milijonov,ki naj bi jih lastnik DušanDolamič nakazoval drugimsvojim podjetjem, pokopalo
Zvezdo. Proti lastniku so sin-dikati vložili tudi dve ovadbizaradi utemeljenega sumanevestnega gospodarjenja(izčrpavanja podjetja), načinprivatizacije pa za Rajka Ba-kovnika ni le etično sporen,ampak tudi nezakonit.
Tudi v Triglavu konfekciji,poleg Zvezde še edinem veli-kem tekstilnem podjetju, jestanje primerno gospodarskikrizi, ocenjuje Marija Žitnik:"Vse bo odvisno od pridob-ljenih poslov ob koncu sezo-ne, sedaj pa vseh sedemdesetzaposlenih prejema mini-malne plače, delovnik jeskrajšan." V LIP Bled je vod-stvo 1. septembra zaposle-nim odpovedalo kolektivnopogodbo, včeraj pa naj bipodpisali novo. "Na prvi po-gled nova pogodba prinaša leminimalno krčenje pravic,vendar po njej vodstvo samo-stojno odloča o plačah, gledena trenutno situacijo podjet-ja. To pomeni, da bodo lahkoob slabšem poslovanju plačeveliko nižje," je povedal Me-tod Purgar.
"Razmere niso kritične,dela imamo dovolj, v primer-javi z nekaterimi drugimipodjetji so tudi plače višje.Drži pa, da nam podjetje le-tos ne izplačuje nadur, sko-raj vsak pa dela prek delovni-ka," je pojasnil Milan Borko-vič iz Gradbinca GIP. Skorajvsi sindikalni zaupniki so po-jasnili, da božičnice letosniso prejeli, zato pa so de-
cembra prejeli poračune raz-lik za prehrano. Tako tudi vMerkurju, je pojasnila Mate-ja Tavčar: "Pozna se upadprometa, zaradi tega so nižjetudi plače. V mojem primeruza približno 15 odstotkov, sajni dodatka za uspešnost."
Nova odpuščanja?
Leon Gros iz Iskratela jepovedal, da z mehkim od-puščanjem oziroma upoko-jevanjem letos ni odšlo le se-demdeset, ampak kar 120 za-poslenih, stanje pa se ne iz-boljšuje, Jože Petek iz Iskra-Emeca pa, da bodo vse domarca delali le 32 ur teden-sko: "Beležimo upad naročilin zamik velikega naročila zafrancoskega dobavitelja, brezkaterih bo vprašljivo nadalj-nje poslovanje." V obeh pod-jetjih sicer opažajo, da večjihproblemov ni, prisotni so leposkusi kršitve delovno-pravne zakonodaje, ki pa jihsindikat zatre v kali. Najpo-gostejši primer je prerazpo-rejanje delovnega časa. Dru-gače kot kolegi pa je optimi-stičen sindikalni zaupnik vIskri MIS. "Naš poslovni na-črt predvideva, da bomo pri-hodnje leto ustvarili za dese-tino več kot lani," je pojasnilBojan Jančar. Z drugimi be-sedami, lani so ustvarili za 21milijonov evrov prometa, le-tos za okoli 17 milijonov, pri-hodnje leto pa naj bi za okoli23 milijonov evrov.
Težko leto za delavceGorenjski delavci ne zaupajo državnim ukrepom in vodstvom podjetij, opažajo pa tudi poskuse kršitev delovnopravne zakonodaje.
Mateja Rant
Brdo pri Kranju - Namen to-vrstnih srečanj, so poudari-li pri ministrstvu za šolstvoin šport, je okrepiti vlogostaršev in jasno določiti nji-hovo mesto v slovenskemšolstvu. Starši so v razpraviizpostavili problem šolskeprehrane, učbenikov in pre-natrpanosti šolskega kuri-kula, pozdravili pa so pobu-do ministrstva, da se orga-nizirajo na nacionalni ravniin sodelujejo pri oblikova-nju šolske politike. Sreča-nja sta se udeležila tudi ge-neralni direktor direktorataza vrtce in osnovno šolstvoBoris Černilec in generalnidirektor direktorata za sred-nje in višje šolstvo ter izob-raževanje odraslih VinkoLogaj.
"Slovenska šola je v števil-nih pogledih dobra, izbolj-šati bo treba le nekaj stvari.Med drugim jo je treba raz-bremeniti nekaterih vsebin,da bodo učenci dobili čas zautrjevanje splošnega zna-nja," je na srečanju pouda-ril minister Igor Lukšič indodal, da se zavzema za po-stopno zmanjšanje količinedelovnih zvezkov in učbeni-kov ter za uvedbo elektron-skih gradiv do leta 2020,
kar bi po njegovem dvignilokakovost dela in pocenilocelotno šolanje. Ob tem jepredstavnica staršev ene odljubljanskih šol opozorila,da ni dovolj, da imajo otrocidostop do svetovnega spletale v šoli, ampak bi jim tomorali zagotoviti tudidoma. "Ves sistem je pre-več naravnan na ljubljanskešole," je poudarila. Starši sose tudi strinjali, da so delo-vni zvezki potrata papirja inonesnaževanje okolja, obe-nem pa potuha učencem, kiso zaradi tega vedno manjpismeni. Zavzeli so se tudiza racionalizacijo učbeni-kov in podaljšanje njihoveveljavnosti. Nesmiselno sejim zdi, da se morajo otrociže v srednjih šolah učitistvari, s katerimi so se vča-sih srečali šele na fakulteti,za povsem nespametno paso ocenili pisanje testov pritelesni vzgoji. Do tega jepripeljalo, je opozoril edenod staršev, žrebanje tretjegapredmeta pri nacionalnempreverjanju znanja tri me-sece pred pisanjem testov.Številni starši so še mnenja,da bi bilo za kakovostnejšedelo v šoli treba zmanjšatinormative o številu učencevv razredu na največ 24učencev.
Starši si želijo več vplivaMinister za šolstvo in šport Igor Lukšič se je vponedeljek na Brdu pri Kranju srečal s predstavnikistaršev v svetih vzgojno-izobraževalnih zavodov.
Sindikalni zaupniki Sveta gorenjskih sindikatov so skupaj s predsednikom Rajkom Bakovnikom (na sredi) predstavili razmere v gorenjskih podjetjih. / Foto: Gorazd Kavčič
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - Cene storitev napokopališčih v občini Pred-dvor se bodo nekoliko pove-čale, je na decembrski sejisklenil občinski svet. Takobodo najemnine za groboveznašale 15,26 evra (za enoj-
ni grob), 29,85 evra (za dvoj-nega) in 44,44 evra (za troj-nega). Taksi za nov grob bo-sta po novem 36,31 (za enoj-ni) in 72,57 evra (za dvojnigrob), svetniki pa so se do-govorili, da s cenika izvza-mejo najemnino za četvernigrob in takso za nov trojni
grob. Četvernih grobov na-mreč ni več na nobenem odpokopališč, trojni pa so izje-ma in jih nameravajo zaradivarčevanja prostora sčaso-ma opustiti. Prav tako so sedogovorili, da ne bodo večzaračunavali neplačanegaprispevka pri gradnji mrli-
ških vežic. Ta postaja po večkot dveh desetletjih nesmi-seln. Dnevna najemnina zamrliške vežice znaša 23,26evra, taksa ob postavitvi spo-menika pa 30,14 evra. Novecene so nastale v dogovoru spokopališkim odborom.Vodi ga Janez Polajnar, ki jenove cene utemeljil z dej-stvom, da so se stroški moč-no povečali, najbolj odvozodpadkov.
Dražje tudi na pokopališču
4GORENJSKI GLAS
četrtek, 24. decembra [email protected]
Vilma Stanovnik
Kranj, Škofja Loka, Jesenice,Tržič, Bled - Naša mesta,vasi in tudi domovi so se vzadnjih dneh odeli v praz-nično podobo, kot navadnopa je najbolj okrašena pre-stolnica Slovenije Ljubljana,kjer so stroški okrasitve letosokoli 146 tisoč evrov. Na Go-renjskem smo bolj skromni,saj je najdražja okrasitev vKranju, kot so povedali priMestni občini Kranj pa bodoza namestitev in demontažonovoletne okrasitve porabiliokoli 57 tisoč evrov, saj nisonakupovali novih okraskov.Skupaj s porabo električneenergije, v katero je vštetatudi poraba energije za prire-ditve, računajo, da naj bi po-rabili okoli 65 tisoč evrov.
Tudi v Škofji Loki, kjer sopred tremi leti poskrbeli zapovsem novo prazničnookrasitev, letos niso velikozapravili za nove okraske,poskrbeli so le za nekaj do-polnitev in menjavo lučk nadrevescih pri LTO Blegoš, navhodu v mestno središče inlučke na smreki na Mest-nem trgu. Skupni stroškimontaže in demontaže terdopolnitve naj bi predvido-ma znašali od sedem do
osem tisoč evrov. Po poda-tkih komunalne direkcijenaj bi na Jesenicah letos zaokrasitev in razsvetljavo po-rabili nekaj več kot devet ti-soč evrov.
Približno toliko kot lani alicelo nekaj odstotkov manjnaj bi za praznično okrasitevin osvetlitev porabili v občiniTržič, kjer skrbijo, da nipraznično le v mestu, ampak
po vseh krajevnih skupno-stih. Kot je povedal županBorut Sajovic, pa za okrasi-tev ni bilo treba podreti nitiene smreke, saj so okrasilikar obstoječa drevesa, le enosmreko so dobili v dar. Stro-šek za vse decembrske okra-sitve in osvetlitve naj bi bilokoli 19 tisoč evrov.
Večji kot drugje so vsakoleto seveda stroški okrasitve
v turističnih krajih, kjer paso prav tako pazili na vsakevro. Tako so lani na Bledustroški novoletne okrasitvein demontaže znašali nekajveč kot 36 tisoč evrov, letospa okoli 25 tisoč. Manj de-narja bodo porabili pred-vsem zato, ker so lani zanove okraske porabili 26 ti-soč, letos pa slabih 15 tisočevrov.
KOMENTARStojan Saje
bčinski svet v Tržičuje že aprila letos skle-nil, da bo Občina Tr-
žič prodala nekdanje nepre-mičnine Peka. Svetnikom sopojasnili, da jih v to sili propa-dli načrt za poslovni center vnekdanji upravni stavbi Peka.Obvestili so jih, da bodo proda-li nepremičnine na javni draž-bi za najmanj 307 tisoč evrov.Cenitev nepremičnin je upošte-vala visoke stroške rušenjastavb za kupca in plačilo večkot 118 tisoč evrov občini za ko-munalni prispevek. Takrat jeobčinski svet brez širše razpra-ve ali tehtnih pomislekov potr-dil predlagani sklep.
Julija so razpisali javnodražbo za prodajo treh stavbin pripadajočih zemljišč. Trži-ški župan Borut Sajovic je po-zneje potrdil, da so prodali ne-premičnine Kranjski investicij-ski družbi za približno štiristotisoč evrov. Kupec se je odločil,da bo po rušenju stavb zgradilposlovni center s trgovino Ho-fer in nadomestno stavbo zazasebnika. Kazalo je, da je popropadli nameri za prodajoletnega kopališča isti kupec do-bil primerno lokacijo za novotrgovino, ki ji nihče ne naspro-tuje. Decembrska seja v Tržičuje potrdila nasprotno. Pred njoso dobili na klopi odprto pismo,ki sta ga podpisala nekdanjipredsednik Občinske skupščine
Tržič Ivan Kapel in inženirarhitekture Rajko Premrl. Vnjem kritizirata prodajo nepre-mičnin po nizki ceni in posto-pek prodaje, ki naj bi bil v na-sprotju z zakoni in razumom.Zato sta občinski svet pozvala,naj ponovno uvrsti problema-tiko na dnevni red. PredloguVide Raztresen so ugodili. Peter Tomazin je pripravil iz-račun, kako so določili izklicnoceno. Trdil je, da so v njej stro-ški rušenja, pa da jih ne bo pla-čal kupec. Menil je, da so jihzavedli, zato bodo sklicali iz-redno sejo. Župan je ugotovil,da ima vsak pravico preveritipostopke, če dvomi o pravilno-sti. Spomnil je, da so sklep oprodaji sprejeli soglasno. Ponjegovem je nesmiselno raz-pravljati o zadevi, ki ima ževeč mesecev drugega lastnika.
Na decembrskem zasedanjuse je spet izkazalo, da se neka-teri občinski svetniki obnašajoneodgovorno. Med razprava-mi so govorili vsevprek, se žali-li, smejali in počeli še kaj, karne sodi k obravnavi resnihvprašanj. Ko je nekdo o nečemresno razpravljal, ga niso nitiposlušali. Večkrat se je pokaza-lo, da slabo poznajo gradivo alipa ne sledijo vsebini dnevnegareda. Glede na to ni čudno, če dvignejo roke za nekaj, karjim ni jasno. In potem trdijo,da so jih zavedli.
Radovljica
S turizmom se bo ukvarjal samostojen zavod
Radovljiški občinski svet je na nedavni seji imenoval v. d. di-rektorice nastajajočega javnega zavoda Turizem Radovljica.V Radovljici so se namreč odločili, da turizem izločijo izjavnega zavoda Linhartova dvorana, v okviru katere je biladejavnost organizirana doslej. Mojca Vnučec Špacapan,doslej zaposlena v občinski upravi, je tako odgovorna zazagotovitev osnovnih pogojev za začetek poslovanja zavo-da. Imenovana je do imenovanja direktorja zavoda oziromaza pol leta z morebitnim podaljšanjem, najdlje za eno leto.Postopek reorganizacije turizma v občini Radovljica še teče,so pa svetniki v prvi obravnavi že potrdili odlok o lokalni turistični vodniški službi, ki bo podlaga za organizirano izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov ter organizacijoin izvajanje lokalnega turističnega vodenja. M. A.
Bled
Silvestrovanje za otroke
Lista Tonija Mežana in Športna agencija Sporty organiziratana spodnji terasi Trgovskega centra na Bledu v četrtek, 31. decembra, ob 14.30 že četrto silvestrovanje za otroke.Sodelovali bodo pevka Damjana Golavšek, klovn Jaka s PikoNogavičko, medved Čalapinko, zajček Sporty, pujsek Papi,Lutkovno gledališče Jesenice s predstavo Trije snežaki ..."Otrokom bomo razdelili tisoč balonov. Pismonoša Aljošabo vsakega obiskovalca obdaril s koledarčkom, animatorkaAlja Kump bo poskrbela za poslikavo obraza, dedek Mraz pabo za vse otroke prinesel darila. Skupaj z nekaterimi blejski-mi veslači (brata Pirih ...) bodo otroci simbolično kot prvi na Bledu ob 15.59,50 odštevali zadnje sekunde starega leta in nato ob 16. uri nazdravili novemu letu z otroškim šampanjcem. Na voljo bo tudi brezplačen čaj za otroke," jepovedal Toni Mežan, ki bo prireditev vodil. Vstopnine ni,prireditev pa bo v vsakem vremenu. S. K. Fo
to: M
irko
Kun
šič
Marjana Ahačič, Mateja Rant
V gorenjska turističnasredišča v teh dneh že pri-hajajo prvi gostje, ki bodotu preživeli božične in no-voletne praznike. "Za božičnaši hoteli ne bodo polnozasedeni; glede na rezerva-cije, pričakujemo različno,od trideset- do sedemdese-todstotno zasedenost," jepovedala direktorica blej-skega Zavoda za turizemEva Štravs Podlogar in po-
jasnila, da bo letos za božična Bledu manj predvsemNemcev in Angležev, Itali-jani pa v tem času tradicio-nalno ostajajo doma. Novoleto kaže bolj optimističnosliko, saj si glede na potrje-ne rezervacije obetajo bis-tveno več gostov. "Pričaku-jemo, da bodo hoteli polni,predvsem bodo prišli Itali-jani in Hrvati, opazna botudi skupina stotih Malte-žanov, ki bodo praznikepreživeli v hotelu Krim." V Kranjski Gori bodo hote-
li že za božične praznikekar 95-odstotno zasedeni,za novo leto pa še bolj, pravtako so že skoraj polno za-sedene tudi sobe pri zaseb-nikih. "Največ bo domačihgostov in Italijanov, precejHrvatov, nekaj manj Angle-žev in nekoliko manj kotlani Rusov," je povedala di-rektorica lokalne turističneorganizacije Mirjam Žer-jav. "Glede na snežno ode-jo, ki jo imamo trenutno vKranjski Gori, rezervaciješe vedno prihajajo, tako da
dobro kaže tudi za tri ted-ne, ki so pred nami," je za-dovoljna.
Nekoliko manj zadovolj-ni so z rezervacijami za bo-žični termin v Bohinju, začas med 28. decembrom in4. januarjem pa kaže bis-tveno bolje, je povedal Kle-men Langus, direktor Tu-rizma Bohinj. "Računamo,da se bomo takrat približa-li stoodstotni zasedenosti;predvsem bodo prišli Slo-venci, pa Hrvati, Italijani,Angleži in Madžari."
Največ gostov bo za novo letoKranjskogorski hoteli bodo za praznike polno zasedeni, zadovoljni so tudi na Bledu.
Zavedeni svetniki
Večina gorenjskih krajev si je tudi letos nadela praznično podobo, v večini občin, tudi v Kranju, pa so varčevali pri dodatnih nakupih okraskov. / Foto: Tina Dokl
Brez zapravljanja pri okrasitvah Čeprav je večina gorenjskih krajev te dni lepo okrašena in praznično razsvetljena, pa ni nepotrebnegarazkošja, saj so na občinah pazili tako na naravo kot na porabo denarja.
Spodnje Duplje
Koledovanje in razstavi
Kulturno turistično društvo Pod Krivo jelko Duplje inBiotehniški center Naklo sta pripravila 18. decembra desetoKoledovanje pred Graščino Duplje. Člani folklorne skupineDruštva upokojencev Naklo so prepevali koledniške pesmi,za kar se jim je Ivan Meglič zahvalil s suhimi klobasami.Nastopili so tudi mladi harmonikarji. Dijaki BC Naklo sopredstavili projekta Božične misli za ves svet in Festivaljaslic, o čemer so pozneje odprli razstavo na obnovljenempodu Vogvarjeve hiše. V galeriji graščine so odprli razstavoBožični čas, ki so jo postavili likovniki KD Dobrava iz Nakle-ga. Slikam so dodali instalacije na temo božiča. Razstava je na ogled še 26. in 27. decembra 2009 ter od 8. do 10. januarja 2010 med 16. in 19. uro. S. S.
O
5GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 2009
JAVNI POZIV MESTNE OBČINE KRANJ MINISTRU ZA OKOLJE KARLU ERJAVCU
Vlada Republike Slovenije je na predlog Ministrstva za okolje in prostor 27. marca 2008 sprejela Operativni program odstranjevanja odpadkov sciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov. Ta opera-tivni program je za regijski objekt MBO določil lokacijo "Polica, Kranj" (poslovna cona Exoterm). Dva dni pred tem je to isto rešitev s sklepom št. 335/34 podprl tudi CERO Gorenjske z 91,11 odstotka glasov (proti je glasovala Občina Radovljica). Dogovor z dne 27. februarja 2008,katerega podpisniki so Ministrstvo za okolje in prostor (ki ga zastopa g.
Janez Podobnik, minister), Mestna občina Kranj in Zveza ekoloških gibanjSlovenije, med drugim navaja tudi, da po proučitvi vseh možnih lokacij zaregijski center MBO ... stranke dogovora ugotavljajo, da je to lokacija naobmočju Mestne občine Kranj, "Polica".Podporo lokaciji "Polica" je v ločenem pisnem dogovoru z Mestno občinoKranj dne 20. marca 2008 izrazil tudi g. Ivan Štular, župan občine Naklo.Člani konzorcija CERO, tudi župana občin Naklo in Jesenice, so še 27.maja 2009 soglasno podprli nekaj ključnih dokumentov za projekt MBOna lokaciji "Polica".
V zadnjem času je minister Karl Erjavec v javnosti dal več izjav, s katerimi nasprotuje izvedbi projekta na način, kot ga je določila VladaRS v operativnem programu odstranjevanja odpadkov. S temi izjavami minister Karl Erjavec zavira izvedbo ključnega projekta napodročju ravnanja z odpadki na Gorenjskem. Minister Karl Erjavecposledično tudi ovira črpanje evropskih kohezijskih sredstev, s tempa Republiki Sloveniji povzroča neposredno premoženjsko škodo.
Ministrstvu za okolje in prostor vnovič postavljam naslednji vprašanji:- ali glede problematike gorenjskih odpadkov ministrstvo še zago-varja rešitev, ki jo je samo predlagalo v operativnem programu inh kateri se je še dodatno zavezalo v ločenem pisnem dogovoru;
- kateri so argumenti za stališče ministra Karla Erjavca, da lokacijaza objekt MBO, ki jo operativni program določa v Mestni občiniKranj, ni ustrezna in zakaj je potrebno lokacijo preseliti iz Kranja naJesenice.
Damijan Pernežupan Mestne občine Kranj
Vilma Stanovnik
Golnik - Čeprav jim v tudi vteh dneh ne manjka dela, sose včeraj dopoldne na pri-ložnostni slovesnosti zbralizdravniki Univerzitetne kli-nike za pljučne bolezni inalergijo ter z aplavzom po-spremili simbolično preda-jo bona za deset tisoč evrov,ki ga je direktorju klinike,profesorju Mitju Košnikuizročil direktor Savskihelektrarn Ljubljana DragoPolak. Ob tem je Polak po-vedal, da so ta denar sicerpredvideli za obdarovanjeposlovnih partnerjev, preddvema tednoma pa so seodločili, da ga raje podarijobolnišnici Golnik, ki ni zna-na le po uspešnem zdravlje-nju, ampak tudi po dobremodnosu do bolnikov.
"Čeprav zdravljenje bol-nikov s tuberkulozo še ved-no označuje Kliniko Gol-nik, pa se v zadnjih letihnaša klinika razvija v ne-
kakšen onkološki inštitutza pljučnega raka. Gre zaeno najpogostejših vrstraka, saj je skoraj 15 odstot-kov vseh rakovih bolezniprav rak pljuč. V zadnjih le-tih se močno širi uporabakemoterapije pljučnegaraka, zato smo lani zgradiliposebno enoto za kemote-rapijo, letos pa dopolnjuje-mo njeno opremo. Zame-njava postelj z ležalniki po-meni večjo kakovost za bol-nike, ki prihajajo na ambu-lantno kemoterapijo," jepoudaril direktor klinikeprofesor Mitja Košnik, pro-fesorica Tanja Čufer pa jedodala njihovo vodilo, da si prav rakavi bolniki zaslu-žijo najboljše zdravljenje.Minister za zdravje BorutMiklavčič, ki je ob slavnost-nem dogodku obiskal bol-nišnico na Golniku, je po-zdravil gesto Savskih elek-trarn in poudaril, da je rakbolezen, ki jo lahko zdravi-mo in tudi pozdravimo.
"Vesel sem, da je Golnikbolnišnica, ki je lahko za vzor, in tudi druge slo-venske bolnišnice bi mora-
le iti po poti specializacijeoziroma prepoznavnosti,"je tudi poudaril ministerMiklavčič.
Namesto daril bolniški ležalnikiTik pred božičem so se v bolnišnici na Golniku razveselili donacije Savskih elektrarn, s podarjenimdenarjem pa bodo laže kupili ležalnike za kemoterapijo.
Direktor Savskih elektrarn Drago Polak je izročil ček za deset tisoč evrov direktorju klinike Golnik prof. MitjuKošniku. / Foto: Tina Dokl
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Razpis je bilobjavljen spomladi, komisi-ja pa je na decembrski sejiobčinskemu svetu predla-gala, naj postopek zaključi.Na razpis se je prijavilo ne-kaj kandidatov, komisija zamandatna vprašanja, volit-ve in imenovanja jih je po-vabila na pogovore, o njihglasovala in se pred pole-tjem odločila, da nihče odštirih kandidatov ni dobilzadostne podpore, zato jepozvala k razmisleku osmiselnosti imenovanja di-rektorja zavoda in delova-nja zavoda sploh. Septem-bra je župan ocenil, da bi
bilo postopek imenovanjadirektorja smiselno ustavi-ti, vsebinske naloge zavodapa naj opravlja občinskauprava. Podobnega mnenjaje bil tudi svet zavoda. Ob-činskemu svetu je komisijana decembrski seji predla-gala ustavitev postopkov,poleg tega pa tudi, naj žu-pan prične postopek ukinit-ve zavoda za kulturo. Če soprvi sklep svetniki soglasnopodprli, pa so o drugemdolgo razpravljali in ga za-vrnili z desetimi glasoviproti devetim.
Potrebe po servisiranjukulture so v Škofji Loki veli-ke, in čeprav so časi težki insi direktorja ne morejo pri-
voščiti, naj zavoda vendarlene ukinejo, sta menila To-maž Krpič in Mirjam JanBlažič (SD). Blaž Kavčič(LDS) je dejal, da imajo vobčini veliko zavodov, ki pajim je treba dati vsebino, sajni smiselno, da obstajajobrez koncepta in zgolj obre-menjeni z administracijo.Govorili so že o možnostizdruževanja zavodov, racio-nalizacija bi bila potrebna,morda tudi ukinitev komajrojenega zavoda za kulturo,o čemer pa je pozval k raz-misleku. Sokolski dom kotnekakšen mini Cankarjevdom bi lahko postal vrhun-ska ustanova in bolje jeimeti eno zares dobro kot
pa vrsto podpovprečnih, jemenil Kavčič. Anton Peršin(SDS) je dejal, da je njihovastranka že lani ob ustanav-ljanju zavoda opozarjalaravno na te probleme, pa sodobili odgovor, da bo zavodvodil izvedbo Škofjeloškegapasijona. Slednji je bil izpe-ljan brez pomoči zavoda, into uspešno. Poleg njega stak začetku postopka za uki-nitev zavoda pozvala še Du-šan Krajnik (NIT) in AndrejNovak (Zares), sicer pred-sednik prej omenjene ko-misije, češ da to župana nezavezuje nujno k ukinitvi,temveč ob ustreznih argu-mentih lahko tudi k obstan-ku zavoda za kulturo.
Naj zavod za kulturo kar ukinejo?Ne le da na razpisu za direktorja zavoda za kulturo v Škofji Loki ni bil izbran nobeden od prijavljenihkandidatov, komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je celo predlagala, naj se zavodkar ukine.
S pesmijo Non capito je publiko ogrel Stane Mancini.
Tržič
Tržič v znamenju dobrodelnosti
Minuli petek je Center za socialno delo Tržič ob pomoči občine in Lions kluba Tržič priredil dobrodelni koncert zaotroke v rejniških družinah in zavodih. Za prijetno vzdušjeso poskrbeli domačinka Eva Moškon, Črnobelo, Stane Mancini, Severa Gjurin in gospel kvartet 4 Given, s plesnimitočkami so se predstavili Eva Pirnat, Blejski studio Tržič inplesni studio Amenda's. "Koncert smo namenili otrokom, kiso prikrajšani za srečno življenje v domačem okolju in so vprazničnih dneh še bolj ranljivi," je povedala Ljupka Cahu-nek, direktorica Centra za socialno delo Tržič in dodala, daso s prodajo vstopnic in dražbo slike Vinka Hlebša zbraliokoli 1200 evrov. Koncerta se je udeležil tudi župan BorutSajovic z ženo. B. Be.
Mateja Rant
Kranj - Mednarodno maturobo od prihodnjega šolskegaleta dalje mogoče opravljatitudi na kranjski gimnaziji.Pričakujejo, da bodo obliko-vali razred z 22 dijaki, zani-manje za omenjeno maturopa je še precej večje, je dejalakoordinatorka mednarodnemature na kranjski gimnazi-ji Nataša Kne Leben.
Mednarodna matura, je po-jasnila Nataša Kne Leben, tra-ja zadnji dve leti srednješol-skega izobraževanja. "Pouču-je se zgolj šest predmetov,vendar zelo poglobljeno. Po-lovica jih je s področja nara-voslovja, polovica pa z druž-boslovja." Mednarodna ma-
tura po njenih besedah pred-stavlja most med srednješol-skim in visokošolskim izob-raževanjem. "Dijakom omo-goča odlično pripravo na štu-dij, saj je način dela pri med-narodni maturi že akadem-ski, kar mlademu človeku za-gotovo omogoča razvijati se vsamostojno in odgovornoosebnost." Poučevanje se od-vija v angleškem jeziku, saj sotudi izpiti v angleščini. "Nalo-ge se pošljejo v Cardiff, kjerjih pregledajo zunanji ocenje-valci," je še razložila NatašaKne Leben in dodala, da se di-jaki, ki opravijo mednarodnomaturo, praviloma vpišejo nafakultete, ki so jih navedli kotprvo izbiro, zelo zaželeni paso tudi na tujih fakultetah.
Tudi mednarodna maturaKranjska gimnazija je minuli petek pridobila licenco za izvajanje mednarodne mature.
Preddvor
Nekoliko višje najemnine za krajevna domova
Občinski svet v Preddvoru je potrdil nekaj višje cene najemaprostorov v Domu krajanov v Preddvoru in v obnovljenemDomu krajanov na Zgornji Beli. Najemnina za sejno sobo vPreddvoru znaša 8,066 evra na uro, za dvorano pa 20,165 evra.To velja za zunanje uporabnike, za domače pa je cena za sejnosobo 5,387 evra, za dvorano pa 13,452 evra. Na Beli najem sejnesobe velja 5,387 evra, dvorane pa 10,774 evra. Za zunanje na-jemnike na Beli ni posebne cene, ker jih želijo privabiti čim več,da se tudi tam začne živahno dogajanje. Na vprašanje svetnikaDanila Ekarja, zakaj je dvorana v Preddvoru toliko dražja za do-mačine kot na Beli, je direktor občinske uprave Marko Bohinecpojasnil, da zaradi tehnične opreme, ki je v dvorani na razpola-go. Na Beli jo mora namreč uporabnik zagotoviti sam. D. Ž.
ME
STN
A O
BČ
INA
KR
ANJ,
SLO
VEN
SK
I TR
G 1
, K
RAN
J
6GORENJSKI GLAS
četrtek, 24. decembra [email protected]
Nov dom za 57 starostnikovV Trzinu so dokončali največjo občinsko naložbo doslej. V torek so odprli dom za starejše.
Jasna Paladin
Trzin - Trzincem se je v to-rek uresničila dolgoletna že-lja, saj so po več kot desetihletih prizadevanj in želja ledobili svoj dom za starejše."Ko smo ob ustanovitvi obči-ne pred desetimi leti in pri-pravi strategije razvoja Trzi-na v anketi občane spraševa-li, česa si najbolj želijo, so vveliki večini izpostavljali po-trebo po domu za starejše inoskrbovanih stanovanjih. Popripravi vseh konceptov,
spremembi ureditvenega na-črta in usklajevanjih, nam jeprojekt v teh dneh le uspelodokončati," je bil zadovoljenžupan Tone Peršak. Stavba, vkateri so pred dnevi namenupredali sobe za 57 starostni-kov, že ima štirinajst oskrbo-vanih stanovanj, ki so v lastiNepremičninskega skladapokojninskega in invalidske-ga zavarovanja in imajo svojenajemnike že nekaj tednov,ter nekaj stanovanj za trg.
Dom upokojencev je sicer vlasti Občine Trzin, v najemu
pa ga ima Dom počitka Men-geš, ki bo v Trzinu tako imelsvojo dislocirano enoto."Dom v Trzinu je za nas iz-jemna pridobitev, saj bomopomembno razbremenili ob-močje Domžal, Mengša, Tr-zina in okoliških krajev. Po-trebe po oskrbi starejših sonamreč zelo velike - dobilismo kar 155 vlog. Dom jeopremljen nadstandardno,saj so vse sobe primerno veli-ke, imajo svoje balkone in ko-palnice ter vse potrebne insta-lacije. V njem bodo izvajali
tudi ves potreben program,tudi dnevno in občasno var-stvo starejših, pomoč nadomu, dnevni center, medge-neracijsko druženje in dru-go," je povedala direktoricaDoma počitka Mengeš IrenaGričar in dodala, da bodo Ob-čini Trzin mesečno plačevalipet tisoč evrov najemnine.
Investicija je bila skupaj zopremo, ki jo je ob pomočiministrstva kupil Dom počit-ka Mengeš, vredna 3,4 milijo-na evrov, sobe pa bodo začelinaseljevati po novem letu.
V eni od sob novega doma za starejše v TrzinuIrena Gričar
KO
MU
NAL
A K
RAN
J d.
o.o.
, U
L. M
IRK
A VA
DN
OVA
1,
KR
ANJ
Del. čas:pon. - ned. od 9.00 - 24.00
torek zaprto
ŠTERN MARTIN, s.p.C. na Rupo 16
KRANJ, KOKRICA
ŽELIMO VAM VESELEPRAZNIKE
● ● ● ● ● ● ● ●
KOKRICA,tel.: 04/236-11-11
Vse dobro v prihajajočem letu 2010vam želi Občinski odbor stranke
Glas žensk Slovenije, Kranj, Škofja Loka, Radovljica.
ww
w.g
lasz
ensk
.si
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - "Zadnje leto sez vodstvom Jelovice pogovar-jamo, kako bi lahko ohranilidelovna mesta v naši občini.Podjetje ima jasno vizijo instrategijo razvoja, sredi letapa so nas vprašali, kje jimlahko ponudimo zemljišča.Ponudimo jim lahko sosed-nje zemljišče, kjer je bilapred leti Alpina," je občin-skim svetnikom prodajo ob-činskega zemljišča predlagalžupan Milan Čadež. Sredinovembra je z Jelovico pod-pisal dogovor o sodelovanju,po katerem se občina obve-zuje, da podjetju omogočinakup zemljišča za gospo-darske namene.
Svetniki so bili nad novicopresenečeni, saj o tem nisoodločali na odborih, o obra-vnavi na občinskem svetu pasta govorila le dnevni red inizrisana parcela. Tako je Mir-jano Možina zanimalo, ali jebila opravljena cenitev, intudi, ali ima občina garancijo,da Jelovica čez tri leta ne boodšla iz Gorenje vasi, BogoŽun je nasprotoval odločitvi,
saj o tem ni odločal pristojniodbor, Miha Peternel je po-udaril, da bi morali v pogodbidoločiti, koliko bo zaposlenihv tem obratu, Jure Krvina paocenil, da je tako hitra odloči-tev lahko negospodarna, zem-ljišča prodana pod ceno.
Čadež jim je odgovoril, daso vključili varovalke: "Kotžupan sprejemam vso odgo-vornost. O dogovoru do sedajnismo govorili, saj so metako prosili v Jelovici, menipa je pomembno le, da ohra-njamo delovna mesta." Po ce-nitvi je nekdanji Alpininobrat z zemljišči (okoli 4400kvadratnih metrov) vreden178.200 evrov. Svetniki sopoudarjali, da so za dogovor,vendar na ustreznejši in pre-glednejši način, z zagotovili,da bo Jelovica v Gorenji vasiobdržala obstoječa delovnamesta (sedemdeset zaposle-nih) ali odprla dodatna. Kljubpredlogu Janeza Hrovata, dabi občini dali le soglasje zanadaljevanje pogovorov, jevečina sprejela predlaganisklep, da občinska upravalahko Jelovici odproda dogo-vorjeni objekt in zemljišča.
Omogočili širitevVečina gorenjevaško-poljanskih svetnikov je odločila, da Jelovici prodajo občinsko zemljiščein ji omogočijo razvoj.
Maja Bertoncelj
Medvode - Pisali smo že, daso župani sedemnajstih ob-čin osrednje slovenske regije15. decembra po štirih letihusklajevanj podpisali pogod-bo o sofinanciranju nadgrad-nje Regijskega centra za rav-nanje z odpadki Ljubljana.Zaplet na to temo pa se jezgodil v Medvodah. ObčinaMedvode je ena izmed po-godbenic, zato je bil županStanislav Žagar prav takomed podpisniki pogodbe,
nenavadno pa je, da so o so-glasju k njeni sklenitvi med-voški svetniki odločali na sejišele nekaj ur po tem, ko jepogodba že bila podpisana.Da je tako, niso vedeli, polegtega je Vanja Debeljak, vodjaobčinske uprave, na vpraša-nje svetnice SD Urške Rep-nik, kdaj bo podpis pogodbe,odgovorila, da se bo to zgodi-lo v "teh dneh".
Svetniki so sicer dali so-glasje k sklenitvi pogodbe,pričakovan pa je tudi odziv,ko so izvedeli, da so bili za
soglasje vprašani o nečem,kar je že bilo podpisano."Načelo zakonitosti je šlo vObčini Medvode očitno nadopust, saj ga župan, kottudi že nič kolikokrat doslej,ne spoštuje. Sprašujemo se,ali je sploh še mogoče za-upati katerikoli njegovi izja-vi," je med drugim v odzivuzapisala svetnica LDS Alen-ka Žavbi Kunaver. ŽupanStanislav Žagar pojasnjuje,da je pogodbo 15. decembrale parafiral, uradno pa jo jepodpisal kasneje, potem ko
so svetniki že dali soglasje.Sicer pa se je s podpisom po-godbe Občina Medvode za-vezala, da bo v prihodnjihšestih letih sofinanciralaprojekt, ki je ocenjen na sko-raj 144 milijonov evrov. Ve-čina denarja zanj bo pridob-ljena iz evropskega kohezij-skega sklada (66 odstotkov),nekaj tudi iz državnega pro-računa (14 odstotkov), desetodstotkov denarja bo izokoljskih dajatev, deset od-stotkov pa lastnih sredstevproračunov investitorja, ki jeMestna občina Ljubljana, insovlagateljic. Občina Medvo-de bo iz proračuna do leta2015 predvidoma prispevaladobrih 452 tisoč evrov.
Nov zaplet v Medvodah
www.gorenjskiglas.si
[email protected] GLASčetrtek, 24. decembra 2009 7
Vilma Stanovnik
Ljubljana - Letošnje leto jepostreglo s kopicami odlič-nih uvrstitev slovenskihšportnikov, tako da je bilo priglasovanju, ki smo ga opravi-li športni novinarji, treba karprecej premisleka. Na koncuje v ženski konkurenci slavi-la smučarska tekačica PetraMajdič, ki je to priznanjeprejela že tretjič, vendar pane zapovrstjo, saj jo je lani sprestola zrinila najboljša slo-venska plavalka in dobitnicasrebrnega olimpijskega od-ličja Sara Isaković. Kot je naslovesni podelitvi povedalaPetra, se tudi v tej zimi bori,da ohrani status najboljše,vendar pa je konkurenca od-ličnih slovenskih športnicvsako leto zelo močna. Letosje bila ena njenih glavnihkonkurentk za zmago alpskasmučarka Tina Maze, ki jena koncu osvojila drugo me-sto, na tretje pa se je uvrstilajudoistka Urška Žolnir.
Še več kandidatov je bilo zanaslov najboljšega v moškikonkurenci, kjer pa si je na-slov že tretjič zapored zago-tovil atlet Primož Kozmus.Primož, ki je lanskemu olim-pijskemu zlatu letos v Berli-nu dodal še naslov svetovne-ga prvaka in v metu kladiva
nato postavil še državni re-kord, pa je bil tudi ob podelit-vi nagrade odločen pri svo-jem sklepu, da se je za vednoposlovil od tekmovalniharen. Kot je poudaril, je po-nosen, da je lahko zastopalbarve Slovenije, in se obe-nem zahvalil vsem, ki so gaspremljali na športni poti, intudi vsem, ki so navijali zanj.Drugo mesto med športnikisi je letos zaslužil svetovniprvak v kajaku in kanuju na
divjih vodah Peter Kauzer,navdušil pa je tudi 22-letniHrušičan Anže Kopitar, kiodlično igra v najmočnejšihokejski ligi na svetu NHL.Ker igra v Ameriki, je njego-vo priznanje prevzel stari očeAlojz Katnik.
Na slavnostnem odru vLinhartovi dvorani Cankarje-vega doma so se v torek zve-čer zvrstili tudi predstavnikinaše nogometne reprezen-tance, ki je navdušila v kvali-
fikacijah za nastop na sveto-vnem prvenstvu v Južnoafri-ški republiki prihodnje letojunija. Znano je, da so varo-vanci selektorja MatjažaKeka osvojili drugo mesto vsvoji skupini, v dodatnih kva-lifikacijah pa so v Mariborunadigrali konkurente iz re-prezentance Rusije ter se kotnajmanjša država uvrstilimed udeleženke mundiala.Zato so si prislužili tudi na-slov ekipe leta v Sloveniji.
Med izbranci tudi KopitarDruštvo športnih novinarjev Slovenije je za najboljšo športnico iztekajočega se leta izbralo Petro Majdič, za najboljšega športnika Primoža Kozmusa, za najboljšo ekipo pa slovensko nogometno reprezentanco. Priznanje si je zaslužil tudi hokejist s Hrušice Anže Kopitar.
Med športniki si je naslov najboljšega zaslužil Primož Kozmus (v ospredju levo), medšportnicami Petra Majdič (v ozadju) med ekipami pa nogometaši (v ospredju KranjčanAleksander Radosavljevič). / Foto: Tina Dokl
Vilma Stanovnik
Brdo pri Kranju - Na predno-voletnem druženju sloven-skih nogometašev na Brduso izžrebali tudi četrtfinalnepare pokala Hervis. Branilecnaslova Interblock se bo po-meril z Nafto, velenjski Ru-dar s CM Celjem, Domžale sHitom Gorico, Maribor pa skranjskim Triglavom Go-renjsko. Moštva bodo po no-vem že v četrtfinalu igrala podve tekmi in ne le ene kotdoslej. Tekme bodo na spo-redu 17. in 24. marca prihod-nje leto, Triglav Gorenjskapa bo najprej gostoval naŠtajerskem, nato pa bodoMariborčane gostili v Kra-nju. "Igramo Gorenjci protigorenjskim Štajercem ali ne-kako v tem slogu - za Mari-bor nastopajo Mejač, Aljan-čič, Samardžič, Mertelj,Bunderla - vsi naši bivši ig-ralci! To bo torej odlična pri-ložnost za nogometni praz-nik v Kranju, športno si želi-mo uspeha, favorit pa je takoali tako znan," je žreb ko-mentiral direktor TriglavaGorenjske Miran Šubic, kise je s sodelavci iz klubapred kratkim mudil v Mila-nu, kjer so se dogovorili o so-delovanju med ND Trigla-
vom in slovitim AC Mila-nom. "Le kdo ne bi rad sode-loval z Milanom, kjer že igranaš Uroš Palibrk! Sporazumpredvideva sodelovanje, kjerMilan lahko povabi na tre-ning naše mlade igralce inspremlja njihov razvoj. V za-meno se bo okrepil naš klub-ski proračun z zanimivo vso-to, ki je danes resnično nimogoče dobiti nikjer v nogo-metu - še manj v Sloveniji inše manj, če slovenski klubsodeluje s klubom iz sveto-vnega vrha. Jasno je, da tasporazum omogoča tudi pre-stop kateremu od mladih ig-ralcev in kandidatov za to nemanjka. Vendar pa se obakluba s sporazumom držitamednarodnih pravil in v bistvu omogočata razvoj ti-stim igralcem, ki bi ob spo-štovanju jasnih določil FIFAposkusili srečo v AC Milan.Sporazum je torej predvsemin zlasti znak sodelovanja,odprtih možnosti in po mojioceni tudi priznanje našemuklubu ter obenem priznanjenašemu delu. Podpisali gabomo v teh dneh, v letu 2010pa bo morda kdo od mladihTriglavanov dobil priložnostv velikem klubu," je po vrnit-vi domov povedal direktorŠubic.
Vilma Stanovnik
Bled - Sara Isaković, dobitni-ca srebrne olimpijske meda-lje v Pekingu, ki se je lani od-ločila za študij in treninge čezlužo in dobila tudi štipendijoslovite univerze Berkley, je vzačetku tedna prišla na obiskk domačim na Bled. Na Go-renjskem bo ostala vse do sil-vestrovega, nato pa bo znovaodletela proti Kaliforniji, kjerpridno študira, obenem patudi trenira in se pripravlja nanove nastope. Prvi najpo-membnejši jo čakajo marcana študentskem prvenstvuNCAA, kjer naj bi plavala na200 in 500 metrov prosto ter200 metrov delfin. Kot je po-vedala, pa je njen glavni cilj vnovi sezoni uspešen nastopna evropskem prvenstvu vBudimpešti.
Sara, ki je še vedno članicaPlavalnega kluba Radovljica,se je udeležila tudi srečanja vprostorih Zavarovalnice Tri-glav v Ljubljani, kjer sta po-
godbo o sodelovanju popisa-la predsednik uprave Zava-rovalnice Triglav Matjaž Ra-kovec in športni direktor Pla-valnega kluba Radovljica Ci-ril Globočnik. Ob tej prilož-
nosti je Sara povedala, da jepo poletnem počitku moralajeseni trdo poprijeti za delotako na fakulteti, kjer se jeodločila za študij psihologije,kot tudi v bazenu, kjer ji gre
vse bolje, saj težav s poškod-bami nima več, pa tudi nanavadne kopalke, ki jih bodopo novem morali nositi pla-valci tudi na največjih tekmo-vanjih, se je hitro navadila.
Sara spet v navadnih kopalkahPred božičnimi prazniki se je za dober teden dni domov na Bled vrnila ena naših najboljših plavalk inlani najboljša športnica Slovenije Sara Isaković.
Sara Isaković je ob vrnitvi v Slovenijo povedala, da bo božične praznike preživela z domačimi na Bledu, nato pa se bo vrnila v Kalifornijo, kjer študira in se pripravlja na novatekmovanja. / Foto: Črt Slavec
Triglav Gorenjska z Mariborom
Kranj
Jutri zadnji rok za prijave
Čez dober mesec dni, med 25. in 31. januarjem, bodo naGorenjskem potekale prve olimpijskem igre za rekreativnešportnike, tako imenovane Svetovne zimske masters igre.Kot so povedali organizatorji iz Si sporta, se je do koncaprejšnjega tedna prijavilo okoli dva tisoč petsto rekreativnihšportnikov in športnic iz 42 držav, ki bodo na različnih kon-cih Gorenjske tekmovali v alpskem smučanju, tekih nasmučeh, biatlonu, smučarskih skokih, hokeju in v dvo-ranskem nogometu. Na igre se lahko prijavi vsak rekreativnišportnik, lahko je bivši olimpijski prvak, športnik na državniali lokalni ravni ali zgolj športni navdušenec, ki je starejši od25 oziroma v nekaterih športih nad 30 let. Rok za prijavepoteče jutri, 25. decembra, več informacij pa dobite nawww.2010mastersgames.com. V. S.
GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Pred božično-novo-letnimi prazniki je policijaznova opozorila na nezdruž-ljivost alkohola in vožnje vcestnem prometu, saj takoravnanje povzroča tragičneposledice. "Zaradi alkoholana cestah umirajo na žalostnajvečkrat nedolžni, v letoš-njem letu pa je statistikaprometnih nesreč na go-renjskih cestah že tako ža-lostna, saj je umrlo že 23oseb, lani šestnajst, nekateritudi zaradi pijanih vozni-kov," ugotavlja tudi AljošaJazbec, policijski inšpektorza varnost cestnega prometana Policijski upravi Kranj.Gorenjski policisti bodotako kot že ves decembertudi med prazniki poostre-no nadzirali psihofizičnostanje voznikov. "Kot kaže,bomo svoje aktivnosti mora-li še okrepiti, saj naša opozo-rila ne zaležejo, neodgovor-ne voznike pa očitno streznile spanje na policijski posta-ji in kasneje tudi marsikoga,ko mora znova opravljati voz-niški izpit. Vendar pa je vse to še najmanj, kar se lahkozgodi," napoveduje Jazbec.
V sklopu decembrske ak-cije Alkohol ubija - največ-krat nedolžne so na Gorenj-skem do tega tedna odrediliže 2899 alkotestov, 89 jebilo pozitivnih, 31 voznikovpa je moralo do streznitvepočakati v prostorih za pri-držanje na policijski postaji.Na strokovni pregled zaradisuma vožnje pod vplivomalkohola so odpeljali štirivoznike, štirje pa so ga od-klonili. Zaradi suma vožnjepod vplivom drog so na stro-kovni pregled odpeljali petvoznikov, eden pa ga je od-klonil. "V prejšnjem tednusmo ugotovili, da se stanjeslabša, saj smo zaradi vož-nje pod vplivom alkohola dostreznitve pridržali kar pet-najst voznikov, ki so imelipovprečno v organizmu 1,8promila alkohola. Med nji-mi je bil tudi mladi voznik,ki v organizmu sploh ne bismel imeti alkohola, napihalpa je 1,0 promila," je pojas-nil Jazbec. Policisti so preddnevi kontrolirali tudi voz-nika, ki je odklonil tako pre-izkus alkoholiziranosti kottudi strokovni pregled. V po-stopku so ugotovili, da greza večkratnega kršitelja, ki je
bil v zadnjih dveh letih naj-manj štirinajstkrat pravno-močno kaznovan, zato somu nazadnje zasegli vozilo.Po Jazbečevih besedah poli-ciste na voznike, ki sumljivovijugajo po cestah, pogostoopozorijo kar drugi voznikiin na takšno pomoč računa-jo tudi vnaprej.
Po ugotovitvah policije seje sicer v Sloveniji prometnavarnost v zadnjih dveh me-secih izboljšala, manj je tudivinjenih voznikov, ki so pov-zročitelji prometnih nesreč.Naloga policije je v tem ob-dobju tudi nadzor nad toče-njem alkohola vinjenim ose-bam v gostinskih lokalih.
Alkohol za volanom ni sprejemljivPolicija sporoča, da je alkohol v cestnem prometu nezaželen in popolnoma nesprejemljiv. Poostreni nadzori nad vinjenostjo voznikov se bodo do konca leta samo še pomnožili.
Trebija, Gorenja vas
Odnesla nakit in denar
Pred dnevi je neki zlikovec vlomil v stanovanjsko hišo naTrebiji. Prilastil si je nekaj zlatnine. Vlomilec je dva dni kas-neje obiskal tudi stanovanjsko hišo v Gorenji vasi in ukradelza okoli osemsto evrov gotovine. Policisti za storilcema šepoizvedujejo.
Domžale
Ne rabijo zlatarja
Neznani tatovi so pred dnevi brez dovoljenja lastnikavstopili v stanovanjsko hišo v okolici Domžal. Obrnili so jona glavo, pri tem pa našli več nakita, ki so ga pospravili vsvoje žepe. Lastnika so oškodovali za okoli dva tisoč evrov.
Kranj
Iz avtomobila vzel torbo
Neznani storilec je v ponedeljek dopoldne ob cesti na Sv.Jošt z razbitjem stekla vlomil v parkiran osebni avtomobil iniz njega vzel športno torbo z denarnico, v kateri je bilo okolitrideset evrov gotovine, dokumenti in plačilni kartici. S. Š.
Bistrica
Zgorela avtomobila
Operativno komunikacijski center v Kranju je v sredo dvaj-set minut pred eno zjutraj prejel obvestilo o požaru na oseb-nem avtomobilu, parkiranem pred hišo na Bistrici. Ob pri-hodu na kraj so policisti ugotovili, da v bližini gori še en par-kiran osebni avtomobil. Vzrok požara in druge okoliščine sovčeraj še ugotavljali.
Aljoša Jazbec: "Policija bo svoje aktivnosti še okrepila, saj opozorila ne zaležejo."
Polajnar svetuje, da prebi-valci na najbolj izpostavlje-nih območjih poslušajo na-potke pripadnikov Civilnezaščite na terenu, redno najtudi spremljajo opozorila inpodatke na spletni straniARSO (www.arso.gov.si), kise osvežujejo vsaki dve uri,ali preko medijev. "Če imajo
možnost, potem naj vrednepredmete premestijo iz klet-nih v zgornje prostore," šesvetuje Polajnar.
Reke so močno narasle žev noči na sredo, na Gorenj-skem najbolj Sora in TržiškaBistrica, nato pa so čez danminimalno upadle. Okoli 7.ure je potok zalil cestoNomenj-Bohinjska Bistricapribližno tristo metrov iz
Nomenja, vendar je bila ce-sta še prevozna. Na travnikuv Žirovnici se je nabrala veli-ka količina vode, ki je ogro-žala bližnjo hišo, zato so tjaokoli 7.30 poslali gasilce izZabreznice, ki so namestilizaščitne vreče in prečrpavalivodo. Na cesto pred Podro-štom pri Zalem Logu se jevsul manjši zemeljski plaz.V dopoldanskih urah je ob-
stajala nevarnost, da Kokra vPreddvoru prestopi bregovena dveh mestih, Sora je po-dobno grozila pri Šeširskemmostu v Škofji Loki. Zaradiobilice padavin so včeraj me-teorne vode zalile marsikate-ro klet, zato so bili predvsemv jutranjih urah na delu šte-vilni prostovoljni gasilci, kiso črpali vodo iz poplavljenihposlopij.
Poplave možne tudi na Gorenjskem
Simon Šubic
Kranj - Nevarnost plazov vgorah je zelo velika, opozarjaAgencija za okolje (ARSO).V gorah je v začetku tednasnežilo, v noči na sredo se jemeja sneženja dvignila nanadmorsko višino okoli1700 metrov. V Julijskih Al-pah je zapadlo do 60 centi-metrov snega, nekolikomanj padavin je bilo v za-hodnih Karavankah, drugodpo naših gorah pa je bilosnega malo. Po podatkihARSO je snežilo ob močnemjugozahodniku, ki je delalzamete in gradil opasti.Snežna odeja je mehka inrahla, pod 1700 metri pa jesneg razmočen. V Julijcih jena 1500 metrih do okoli 60centimetrov snega, na 2500metrih pa okoli 170 centime-trov. Drugod je na 1500 me-
trih od 20 do 40 centimetrovsnega. Nevarnost snežnihplazov se je tako v JulijskihAlpah povečala na 4. stop-njo, v zahodnih Karavankahje 3. stopnje, drugod pa 1. do2. stopnje. Po krajši prekinit-vi so se padavine spet začelepojavljati zadnjo noč, pone-hale pa bodo šele v sobotozjutraj. Meja sneženja se boobčasno dvignila tudi nad2000 metrov, v petek protivečeru pa se bo spustila pod1500 metrov. V visokogorjuJulijskih Alp in zahodnihKaravank bo do sobote zju-traj lahko zapadlo od 100 do200 centimetrov snega, lah-ko celo več. Močan jugoza-hodnik bo delal zamete inopasti. Že med sneženjemse bodo prožili snežni plazo-vi, nevarnost bo ostala velika.Drugod po naših gorah bopadavin manj.
V gorah velika nevarnost plazov
Domžale
Opekel se je v kuhinji
Poklicne gasilce iz Domžalso včeraj zjutraj zaprosili zapomoč pri prenosu ranjene-ga moškega iz stanovanjana Kolovški cesti v Domža-lah. Ob prihodu so ugotovi-li, da se je stanovalec opekelv požaru v kuhinji, zato sopreverili vse prostore, sta-novanje prezračili, ranjene-ga stanovalca pa prenesli doreševalnega vozila. S. Š.www.gorenjskiglas.si
�1. stran
Potok Žabnica je včeraj v Zgornjih Bitnjah podrl opaž zanovi most. / Foto: Simon Šubic
Narasli potok je poplavil cesto Nomenj-Bohinjska Bistrica,ki pa je bila kljub temu prevozna. / Foto: Gorazd Kavčič
www.gorenjskiglas.si
REPORTAŽA
POGOVOR
ZANIMIVOSTI
KNJIGE IN LJUDJE
RAZGLED
Pogovor SpominiReportaža
"Božič je najbolj popularen praznik, ker je blizu konec leta in ker je rojstvo nekaj lepega, sentimentalnega, čustvenega, obetavnega, skrivnostnega," pravi novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. - Na sliki: motiv živih jaslic / Foto: K. T.
Novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres: "Vere ni trebaskrivati." Stran 10, 11
76-letni Janez Majcenovič iz Kamnika se spominja praznovanja božiča. Stran 13
Helena in Ciril Krajnik izBreznice pod Lubnikom imatasedem otrok. Stran 12
Božični prazniki
10 četrtek, 24. decembra 2009
Pogovor
Jože Košnjek
Po imenovanju za ljubljan-skega nadškofa smo o Vasbrali in slišali tudi to, da stebili kot edini sin izbrani zanaslednika na domači kme-tiji. Od tega ni bilo nič.Kmetovanje vas ni mikalo.Postali ste duhovnik. Zakaj?
"Nisem bil rojen za kme-tijo. Bolj sem se zanimal zabranje in intelektualno delo.Tudi če ne bi postal duhov-nik, bi bil verjetno kaj dru-gega. Ne vem sicer kaj, ven-dar na kmetiji ne bi ostal.Knjige so me vlekle, želelsem v šole in versko navdu-šenje, ko sem bil vesel, dasem kristjan in sem z vese-ljem hodil v cerkev, me jenagovarjalo tudi k duhovni-škemu poklicu. Odločilenpa je bil mladi duhovnik prinas doma v Rogatcu MaksPrah. Bil je eden od najboljduhovitih ljudi, kar sem jihv življenju srečal. Rojen ig-ralec. Znal je fantastičnooponašati. Sprehajal se je izdialekta v dialekt. Njegovaduhovitost in dinamičnoststa pritegnila mlade. Spomi-njam se, da mi je samo en-krat, sredi osmega razreda,dal namig za duhovniški po-klic. Ko je pri verouku spra-ševal po našem šolskemuspehu v prvem polletju inje zvedel, da sem odličnjak,mi je rekel: Ti bi lahko šel zaduhovnika, za lazarista. Po-tem mi leto in pol o tem ničrhnil besedice. Na koncučetrtega letnika nižje gim-nazije je bilo treba povedati,kam bo kdo šel. Tudi meneso profesorice spraševale,vendar nisem upal povedati,da bi bil rad duhovnik. Kerleta 1957 to še ni bilo nekajobičajnega, sem odgovoril,da bom ostal doma na kme-tiji. To pa ne boš, so mi rekliin mi kot odličnjaku našlištipendijo za študij agrono-mije, da bi potem delal v do-mači kmetijski zadrugi.Razredničarka, ki je še živa,je, ne da bi vedel, hranilamoj zvezek šolskih nalog inmi ga pred nekaj meseci vr-nila. Čeprav sem imel zašolo že vse urejeno, sem ju-nija le vprašal župnika, kakoje sedaj z mojim duhovni-škim poklicem. Razveselilse me je. Čakal je, da sem seodločil sam."
Od leta 2006 naprej ste biliimenovani za tri pomemb-ne funkcije v katoliški Cer-kvi: za prvega škofa noveceljske škofije, nato za nad-škofa pomočnika v Maribo-ru in konec novembra zanovega ljubljanskega nad-škofa. V Vatikanu so očitnoprepričani, da ste ta čas vSloveniji najboljša izbira zanajpomembnejše dolžnosti.
”Iz Celja v Maribor se šepreselil nisem, pa že moramv Ljubljano ... Gotovo je bilopomembno biti prvi škofnove celjske škofije, kjer jebilo treba vse postaviti nanoge, vendar ni bilo težko.Pripravljenost za sodelova-nje je bila izredno velika in tome je navezalo na Celje. Po-tem je prišel Maribor, kjer šenisem imel toliko obvezno-sti. Lahko sem ostal v Celjuin enkrat na teden hodil vMaribor. Dokler ni nasledni-ka, je škofijo težko zapustiti.Tudi sedaj sem še admini-strator celjske škofije, vendarsem prepričan, da bodo od-govorni pohiteli in bo dobilo
Celje v nekaj mesecih nove-ga škofa.”
Kaj pa Ljubljana?”Ljubljana je gotovo naj-
bolj izpostavljeno mesto,ker je pač Ljubljana in jeglavno mesto države. Ko semisli na Cerkev, se misli naljubljanskega nadškofa, kose išče sogovornika, se iščenjega.”
V katoliški Cerkvi in v jav-nosti veljate za izvrstnegateoretika, poznavalca cer-kvenega nauka in proniclji-vega analitika družbenihrazmer. Imate pa tudi orga-nizacijske in voditeljskesposobnosti, sicer vas ne biimenovali za nadškofa.
”Nisem prepričan. S teore-tičnim delom se z veseljemukvarjam. Mislim, da mi jeprofesorska služba najboljpisana na kožo. Nove dolž-nosti pa jemljem kot služe-nje, h kateremu me kličejoBog, Cerkev in ljudje. Zaopravljanje organizacijskihnalog je treba imeti dobre so-
delavce in teh, verjamem, nemanjka. Jaz tudi rad sodelu-jem, zato sem si upal prevze-ti te naloge.”
Ali je tudi v Cerkvi običaj,da novi šef izbere nove so-delavce?
”Celo po kanonskem pra-vu je tako. Ko pride sporoči-lo, da je za neko škofijo ime-novan novi škof, potemprejšnjemu škofu, če je šeživ, ugasnejo vse pristojnostiin postane avtomatično ad-ministrator, kar sem sedajjaz v Celju. Ugasnejo tudifunkcije generalnega vikarja,duhovniškega in pastoralne-ga sveta in zbora svetovalcev.Novi škof mora izbrati nove.To me sedaj čaka.”
Jih že iščete?"Razmišljam prav gotovo,
iščem pa še ne, saj imam odimenovanja naprej še števil-ne druge dolžnosti. Povemvam, da bi moral že zdavnajk zobozdravniku, pa mi neuspe. Niti mi ne uspe stopitiv lekarno po zdravilo, ki bi ga
moral jemati. Trenutno jemalo napeto, vendar upam,da se bo uredilo."
Rodetova jasnost in Uranova prijaznost
Poznani ste kot človek jasnihmisli in če je treba tudi ostrihbesed. Po tem naj bi se razli-kovali od predhodnika nad-škofa Urana. Ste pa tudi člo-vek dialoga. Katero od tehdveh poti boste izbrali?
"Jasnost mora biti. To nesme biti očitek. Jasnost inostrina nista isto. Če je me-gleno, ni ostro, če pa je jas-no, so črte ostre in se vidijo.Vedno me primerjajo z go-spodoma Uranom in Rode-tom. Sam se s tem ne obre-menjujem. Oba pa zelo ce-nim. Rad bi bil jasen kotRode in prijazen kot Uran,pri čemer nikakor ne mis-lim, da Rode ni bil prijazen,in da Uran ni jasen. Vseka-kor je dialog edino, kar osta-ne. Edino, kar je trajno, je ti-sto, kar nastane na osnovidialoga, v pogovoru, ki pri-pelje na koncu do nekega so-glasja in do rešitve z obljubotrajnosti. Vsaka vsiljena aliizmišljena rešitev ima obi-čajno kratke noge. Vendarmora biti tudi dialog jasen.V njem se ne smemo pre-tvarjati v nekaj, kar nismo,ali tajiti svojo identiteto, dasmo kristjani. Če svoje pre-pričanje zamolčujemo, pov-zročamo nove nesporazu-me. Ničesar trajnega ne mo-remo doseči, če ne rečemobobu bob, ali kot pravi slo-venski pregovor, da je boljšaprva zamera kot druga."
Kaj boste storili znotraj Cer-kve, ki ima velike težave spomanjkanjem duhovni-kov, z vzdrževanjem cerkvain drugih objektov. Ali požupnijah lahko računajo napomoč nadškofije?
"Zadnje čase mi pogostopostavljajo vprašanja o od-nosu med državo in cerkvi-jo, kar ustvarja vtis, da me tonajbolj zanima. Dejansko tone bo moja prva skrb. Mojadaleč prva skrb je Cerkev inrazmere znotraj nje. Čepravje položaj Cerkve v družbipomemben, je škofova prvanaloga organizacija dela vškofiji.
Dr. Anton Stres
"Božič je zavest,da je Bog postalčlovek. Zato ječloveško življenjenekaj velikega,ki ga je trebaspoštovati. Božičje praznik božjesolidarnosti znami. Vednolahko računamonanjo. Vlivanam zaupanje,ki ga v času preizkušenj zelopotrebujemo.Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa želim takega zaupanjane le za božičnepraznike, ampak za vseleto 2010."
Vere ni treba skrivati v kamrici svojega srca
Članstvo v misijonski družbi lazaristov, v kateri je tudi kardinal Franc Rode, je bilo prej ovira kot pa povod za moje imenovanjeza ljubljanskega nadškofa, saj Sveti sedež ne bi imenoval v sorazmerno kratkem času dveh lazaristov na ta položaj, odgovarjana namigovanje o Rodetovem vplivu novi ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.
Dr. AntonStres
� 11. stran
11četrtek, 24. decembra 2009
Pogovor
Zaradi težav, ki ste jihomenili, se moramo čimbolj racionalno organizirati.Prepričan sem, da imamo ševeliko tako imenovanih 'no-tranjih rezerv'. Kje jih vi-dim? Veliko dela, ki ga mo-rajo danes opravljati duhov-niki, bi lahko zaupali dru-gim, njim pa bi ostala samoopravila, ki so res njihova insamo njihova. Prav tako bikazalo še enkrat premisliti,če ni morda v kakšni župnijiduhovnik, ki bi lahko vodilvečjo župnijo. Nekatere na-loge bi lahko tudi združili. Zustrezno reorganizacijo bilahko izboljšali stanje in spotencialom, ki ga imamo,lahko naredili več."
Čeprav pravite, da je nalogaškofa predvsem skrb zaCerkev, vas vseeno prosimza pojasnilo vašega stališčaob imenovanju za ljubljan-skega nadškofa, da Cerkevzahteva od države samo ti-sto, kar ima v drugih pri-merljivih državah. Nič večin nič manj, ste dodali.
"Še enkrat poudarjam, danikakor ne mislim biti poli-tik, ampak predvsem pastir
božjega ljudstva. Sevedabom moral sodelovati z dr-žavnimi organi in se pogo-varjati o odprtih vprašanjih,čeprav vem, da je usoda Cer-kve odvisna predvsem od ka-kovosti našega verskega živ-ljenja in ne toliko od tega, alinam je oblast naklonjena alinam ni. Za primerljivo drža-vo vzamem najraje Madžar-sko, ki je bila še malo boljkomunistična država kot Ju-goslavija, vendar je v krat-kem času vzpostavila sožitjes Cerkvijo, ki ve, pri čem je.V Sloveniji se z bolečimiočitki o bogastvu in grabež-ljivosti ustvarja slabo razpo-loženje do katoliške Cerkve.Nekatere stvari še vednoniso urejene, če pa so, se re-šitvam oporeka. Zakon overski svobodi nekatere stva-ri rešuje, vendar ga posa-mezniki ne marajo, ga napa-dajo, ga želijo spremeniti inna novo definirati položajCerkve. Stalnega negodova-nja v drugih državah ni.Druga zadeva je verski poukv šolah, pri čemer je trebarazlikovati med veroukom inverskim poukom. Verouk jevzgoja za vero in poteka ved-no po župnijah. To je pripra-va na prejem zakramentov
in podobno. V šolah pa bimoralo potekati versko izob-raževanje, saj imajo staršipravico, da so njihovi otrocitudi v šoli vzgajani tako kotdoma in skladno s tistimprepričanjem, ki ga imajosami."
Ali sedanji predmet o ver-stvih ni primeren?
"Ta predmet je preskro-men in sploh ni zaživel. Prinjegovem oblikovanju Cer-kev kot najbolj poklicanaorganizacija na tem podro-čju sploh nima nobene vlo-ge. Tisti otroci, ki hodijo kverouku, pravijo, da takegapredmeta ne potrebujejo,drugih pa ne zanima."
Vera je del človekoveosebnosti
Do imenovanja Aleša Guli-ča za direktorja Urada vladeza verske skupnosti ste bilizelo zadržani. Imate mordapo srečanju z njim o njemdrugačno mnenje?
"Treba je povedati dvestvari. Gospod Gulič je v pre-teklosti zastopal zelo restrik-tivna stališča do Cerkve inpredlagal osnutek zakona, kibi postavil visoke zidove
med Cerkev in družbo. Po-tem ga je vlada imenovala zadirektorja Urada za verskeskupnosti, kar smo imeli zasignal, da so izbrali človeka,ki nas bo držal na kratko. Čenamreč želiš imeti z nekomdobre odnose, moraš izbratičloveka, ki ga bo vesela tudidruga stran. Ker je želelaimeti Avstrija dobre odnoses Slovenijo, je za svojega ve-leposlanika v Ljubljani ime-novala zavednega koroškegaSlovenca Valentina Inzka, kismo ga bili veseli tudi mi, če-prav je bil lojalen avstrijskidržavi. Ker smo nekaj podo-bnega pričakovali tudi naverskem uradu, sta se pojavi-la presenečenje in strah, kajželi vlada s tem doseči. Dru-ga stvar pa je dejstvo, da je touradniško mesto, kjer moradirektor izpolnjevati zakone.Ker gospod Gulič zase pravi,da je legalist, pričakujemo,da se bo držal zakona, čepravse človek lahko pri posamez-nih nalogah potrudi bolj alimanj."
Ste trden zagovornik stališča,da verovanje ni le zasebna,ampak tudi javna zadeva.
"To je bistvena razlikamed socializmom oziroma
nestrpnostjo do vere in od-prto družbo. Vera je osebnastvar, stvar osebnega pre-misleka in stalnega osebne-ga odločanja, saj se moraposameznik zanjo odločititako kot za moralo. V temprimeru je ta zasebnost toč-na. To pa ne pomeni, da joje treba skrivati v kamricisvojega srca in ne nastopatis teh stališč v javnosti. Veraje del moje osebnosti takokot slovenstvo. Jaz govorimslovensko z vso spontanost-jo. Tega nikoli ne zatajim,vedno reagiram kot Slove-nec in sem na to ponosenter vsakemu povem, da semSlovenec in da tako živim.Podobno je z vero. V odprtiin svobodni družbi sem lah-ko katoličan na vsakem ko-raku, ne pa tako, kakor pri-padniki neke manjšine, kismejo govoriti svoj jeziksamo doma, javno pa ne.Zato je vera tudi javna."
Kje boste darovali polno-čnico?
"V Celju."
Hvala za pogovor in v ime-nu Gorenjskega glasa tudiVam vesele božične prazni-ke in srečno novo leto 2010.
�10. stran
Suzana P. Kovačič
Pacienti, ki se zdravijo vzdravstveni ustanovi, imajopravico do verske duhovneoskrbe, kar opredeljuje tudiPravilnik o organizaciji in iz-vajanju verske duhovneoskrbe v bolnišnicah in pridrugih izvajalcih zdravstve-nih storitev. Naloge verskeduhovne oskrbe opravlja du-hovnik, v jeseniški bolnišni-ci je to Andrej Ojstrež. Nalo-ge duhovne oskrbe so orga-niziranje in omogočanje ver-skih dejavnosti in obredov,obiskovanje in duhovnospremljanje pacientov, nu-denje pogovorov in verskeduhovne pomoči oskrbovan-cem, zagotavljanje obredovob verskih praznikih, nude-nje verskih obredov ob umr-lih pacientih, nudenje ver-ske in duhovne oskrbe v nuj-nih primerih ...
Andrej Ojstrež, ki vodi je-seniško župnijo, vsak četrtekzvečer skupaj z duhovnim
pomočnikom in diakonomobišče paciente. "Potrkamona vrata bolniških sob in po-zdravimo prav vsakega bol-nika in povprašamo, kako je.Večinoma se bolniki z namiradi pogovorijo, ne glede nato, katere veroizpovedi so.Veseli so, da se kdo zanimazanje, zlasti če nimajo do-mačih, ki bi jih obiskovali vbolnišnici," pove Andrej Oj-strež in še razloži: "Nekateripacienti želijo tudi verskoduhovno oskrbo, želijo pre-jeti zakrament, kot je svetoobhajilo, spoved, bolniškomaziljenje. Včasih se bolni-
ška soba, v kateri je šest paci-entov, spremeni kar v kape-lo, če želijo vsi prejeti zakra-ment. Če gre za zakramentsvete spovedi, ko človek povetudi svoje slabosti, pa spovedopravimo potihem. Spovedje včasih kar na hodniku alipa v bolnišnični kapeli. Paci-entu, ki je v komi, ne podeli-mo zakramenta brez vedno-sti oziroma privolitve njego-vih svojcev." V jeseniški bol-nišnici je maša vsako sredoob pol osmih zvečer v bolniš-nični kapeli. Do pacienta pagre duhovnik kadarkoli, četako želijo svojci.
V tem prazničnem času sepotreba po duhovni oskrbipoveča, tudi zato, ker so ljud-je pogosto osamljeni, poveAndrej Ojstrež in ponazori:"V Sloveniji deluje skupnostmisijonark ljubezni, to so se-stre redovnice matere Tere-zije, ki stanujejo v moji rodnižupniji Ljubljana-Ježica in seukvarjajo z najbolj revnimimed revnimi. Pravijo sicer,da ni take revščine, kakršnaje v Indiji, pri nas pa je večjiproblem osamljenost ljudi.Še bolj žalostno je, da imajoosamljeni pogosto svojce, kipa jih ne pridejo pogledat.Ravno za te, ki so povsemsami, skrbijo sestre redovni-
ce." Mati Terezija je rekla, dasmo ljudje berači ljubezni."Se pravi, da potrebujemopozornost, nasmeh, toplobesedo ... Pred kratkim semna enem od televizijskih pro-gramov prisluhnil kontaktnioddaji z vedeževalcem.
Ljudje sprašujejo vedeže-valce po prihodnosti, po lju-bezni, po zdravju. V resnicipa, še posebej bolni in starej-ši, potrebujejo samo nekoga,da jim prisluhne. Sam pogo-sto slišim, pa naj bo to od pa-cienta ob obisku v bolnišni-ci, hvala, ker ste me posluša-li. Se pravi, da je zelo po-membno, da si vzamemočas za nekoga. Danes je vse
preveč instant, na hitro inpremalokrat se ustavimo. Podrugi strani pa je današnjičlovek tudi iskalec duhovne-ga. Obračamo se na tran-scendenco, na nekoga, ki jenad nami ..."
Duhovnik obiskuje tudistanovalce v Domu upoko-jencev dr. Franceta Bergeljana Jesenicah. "Podobno kotv bolnišnici imam v domuredno mašo vsak prvi petekv mesecu, starostnike obi-ščem tudi tedaj, ko me po-kličejo njihovi svojci," šepove Andrej Ojstrež, ki je bilv duhovnika posvečen leta2000, na Jesenicah pa je zadnja štiri leta.
Duhovna oskrbav bolnišnici"Večinoma se bolniki radi pogovorijo, ne glede na to, katere veroizpovediso. Veseli so, da se kdo zanima zanje, zlasti če nimajo domačih, ki bi jihobiskovali v bolnišnici," pove jeseniški duhovnik Andrej Ojstrež. Še posebejv tem prazničnem času se potreba po duhovni oskrbi poveča.
Duhovnik Andrej Ojstrež
"Seveda bommoral sodelovatiz državnimiorgani in se pogovarjati o odprtih vprašanjih, čeprav vem, da je usoda Cerkve odvisnapredvsem od kakovosti našegaverskega življenja ..."
"Pred kratkim sem na enem od televizijskih programov prisluhnil kontaktni oddaji z vedeževalcem. Ljudje sprašujejo vedeževalce po prihodnosti, po ljubezni, po zdravju. V resnici pa, še posebej bolni in starejši, potrebujejo samo nekoga, dajim prisluhne."
12 četrtek, 24. decembra 2009
Reportaža
Mateja Rant
"Nikoli nisva načrtovalatako velike družine," sta obnašem obisku zatrdila Hele-na in Ciril Krajnik, Helenapa se je ob tem spomnilaanekdote še iz časov, ko jebila v službi na Inštitutu Zo-ran Rant v Škofji Loki. "Kersem bila vešča administrativ-nega dela, sem za uslugomarsikomu pomagala pri pi-sanju denacionalizacijskihzahtevkov in podobno. Sode-lavec mi je ob tem vedno re-kel, da mi bo bog že pri otro-cih povrnil," se pomenljivonasmeji Helena. Danes staponosna starša 18-letne Mar-te, 16-letne Jane, 14-letne Pav-le, 11-letne Urške, 8-letnegaMateja, 5-letnega Cirila indveletne Andreje. Kar trije odnjih imajo rojstni dan de-cembra, petletni Ciril je praz-noval ravno minulo soboto,dan pred našim obiskom.
Helena in Ciril sta se po-znala že iz osnovne šole,iskrica med njima pa je pre-skočila, ko so njeni starši odnjega kupovali avto. Helenaje bila sicer doma iz Hrastni-ce, prav tako na kmetiji v hri-bih, Ciril pa že vse življenježivi na kmetiji v Breznici."Med šestimi otroki sem biltretji in stara mama me je žekot majhnega določila, dabom jaz ostal doma. Vednosem rad delal na kmetiji, obe-nem pa sem se odločil še zasamostojno dejavnost žaga-nje in skobljanje lesa, s čimerse ukvarjam že skoraj dvajsetlet, saj samo s kmetijo ni mo-goče preživeti," je pojasnil Ci-ril. Še vedno pa je ohraniltudi kmetijo, tako da skorajvso hrano pridelajo doma."Na ta način lahko veliko pri-hraniš," je pojasnil Ciril. He-lena je namreč že po drugemotroku pustila službo in seposvetila gospodinjstvu indelu na kmetiji. "Veliko dela-mo skupaj, otroci že pomaga-jo celo na žagi, a glede na to,da hodijo v šolo, potem pa jetreba narediti še naloge, jimčasa za to ne ostane prav veli-ko," je razložila Helena.
Njihov dan se začne žepred pol šesto uro zjutraj, koHelena starejši dve hčerkinajprej odpelje v Škofjo Lokona avtobus in vlak. Mlajše tri,ki hodijo še v osnovno šolo,pa pred hišo pobere kombi.Za vse že zjutraj pripravi zaj-
trk. "Zavrem mleko za belokavo, če želijo, jim pripravimčokolino. Ob koncu tedna, česmo vsi doma, pa radi vidijo,da jim za zajtrk pripravimžgance," pravi Helena. Tudikruh vedno peče sama, in si-cer vsaj devet dvokilogram-skih hlebcev na teden. "Zra-ven pa vedno spečem še kak-šen zavitek ali pa ocvirkovooziroma orehovo potico."Doma pripravijo tudi vse so-kove, tako da pri njih nikoline kupujejo malinovcev aligaziranih pijač, se pohvaliHelena. Na dan pripravi vsajtri tople obroke, manj kot de-set pa jih skoraj nikoli ni zamizo. "Na žagi namreč delatudi Cirilov brat, tako da kosi-lo pripravim tudi zanj." Vsakdan jo čaka tudi pranje perila,ob koncu tedna, pravi, pa na-polnijo celo po deset pralnihstrojev. "Na srečo mi tudi de-kleta že pomagajo obesiti inzlikati. Sploh za starejšo, kiob koncu tedna pomaga v go-stilni Lipan na Hotavljah, jepomembno, da so njena ob-
lačila vedno brezhibna," jerazložila Helena. Ob tem se jizdi pomembno povedati, daotroci še zdaleč niso zgoljbreme. "Sploh če so zdravi,nam ni nič hudega in bi se ta-koj odločila še za kakšnega."Razen tega so ji starejši otro-ci že v veliko pomoč pri go-spodinjskih opravilih in vhlevu. "Med počitnicami paso v delovni akciji pri očetu,"ob tem pripomni Ciril indoda, da zato v njihovi hišiprepira ne poznajo, saj za toniti ni časa. Odkar sta poroče-na, sta priznala Helena in Ci-ril, še nista bila na dopustu."Privoščili bi si kakšen dantoplic, a bi bilo potrebno toli-ko priprav, da se raje sploh neodpravimo," je pojasnila He-lena. Včasih je bil pravi po-dvig, da so se odpeljali samodo Heleninih staršev, saj sose morali vsi spraviti v enavto, odkar imajo dva, pa je toprecej lažje. Kljub vsemuotroci niso prikrajšani niti zamorje, sta poudarila Helenain Ciril, saj so bili starejši
otroci s kolonijo vsak že vsajpo dvakrat na morju.
V velikih družinah, sta pre-pričana Helena in Ciril, jezagotovo lepše kot v manj-ših. "Brez veliko otrok ni pra-vega vrišča v hiši. Razen tegaotroci hitro odrastejo - kogredo v šolo, so že pol manjdoma. Po ves dan sta z manosamo še najmlajša dva." Cirilpa je prepričan, da je lepše,ker si lahko tudi delo poraz-delijo. "Če koga ni, ga gredohitro poiskat, da ni prikraj-šan z delom," se pošali inbolj resno doda, da vsak ne-kaj poprime, pa gre hitreje."Vsak z enimi grabljami sože za en obračalnik," se šeposmeje. Ponosni so na to,da jim kljub številni družiniuspe preživeti brez podporedržave. "Še vrtcev nismo ni-koli koristili," poudari Cirilin doda, da se v primeru, dase ne bi mogli sami preživlja-ti, nikoli ne bi odločil za takoveliko družino. "Za hrano innujno preživetje bomo imelivedno, saj znamo delati intudi imamo kje delati." Razo-čarana sta le nad nerazume-vanjem krajevne skupnostioziroma občine. "Deset let žeprosimo, da bi nam ta dva ki-lometra makadamske potido naše kmetije vsaj rednovzdrževali, če že ne asfaltira-li, pa nimajo nobenega po-sluha za to. Vsako leto namobljubljajo, da bomo na vrstiprihodnje leto. To je podo-bno kot z napisom na Lubni-ku, ki pravi, da bo naslednjidan vse zastonj," sta še doda-la Helena in Ciril. Zato sta seše toliko bolj razveselila po-vabila Svetovnega slovenske-ga kongresa na prireditev obMiklavžu.
Šele veliko otrok prinesepravi otroški vriščPriznanje za številnejše slovenske družine, ki jih že dvanajst let podeljuje Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa, je letos prejela tudi družina Helene in Cirila Krajnika iz Breznicepod Lubnikom, ki imata sedem otrok.
Družina Krajnik iz Breznice pod Lubnikom I Foto: Matic Zorman
Ciril Krajnik: ”Tu niti nimajo druge druščine, sajje že do prvega soseda dvajset minut peš. Tudizato je fino, da jih je več. Vsekakor si znajo najtizabavo, poleti s kolesi, pozimi pa na sankah. Dolgčas jim zagotovo ni, saj je tudi dela dosti. Obveč otrocih pa bo tudi lažje dobiti človeka, ki bonaprej peljal kmetijo. Starejši recimo že sede natraktor in zna ravnati z motorno žago.”
Helena Krajnik: ”Nikoli nisem razmišljala, dasem zaradi veliko otrok bolj obremenjena. Včasihcelo razmišljam, da bodo še prehitro odšli oddoma. Ta čas sta samo dva z mano doma, drugiso v šoli in pridejo domov šele ob dveh popoldne.Ničemur se mi ni bilo treba odpovedati, tudi pisarniško delo še vedno opravljam doma, saj vodim knjigovodstvo za moževo dejavnost.”
Marta Krajnik: ”Všeč mi je, da nas je veliko, saj tako nikoli ni dolgčas, vedno se kaj dogaja.Otroci iz manjših družin so po moje preveč'scrkljani', marsikomu je še v šolo odveč hoditi.Edina slabost je, ker smo tako oddaljeni od središča, zato ne morem vsak večer ven. Pa šeprej moram vstajati. Ampak tako je, če živiš na deželi.”
Matej Krajnik: ”Lepo je imeti veliko bratov in sester. Malo se tepemo, s Cirilom pa greva vsakopopoldne na seno, poskrbiva za steljo in navoziva drva, zvečer pa pobereva jajca. Skupajse imamo lepo.”
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskegakongresa že 12 let podeljuje javna priznanja številnejšim slovenskim družinam. ”Pri nezadržnem staranju prebivalstva smo prepričani, da so tovrstni programi izjemno dobrodošli za spodbujanje dviga rodnosti ter zaizražanje spoštovanja in sprejetosti družin z večotroki. Prav te so v marsičem zaslužne za ohranjanje slovenskega naroda in jezika,” je poudaril predsednik komisije za številčnejšedružine Luka Klopčič. Doslej so priznanja izročili preko sto družinam, ki imajo skupaj večkot sedemsto otrok. Letos je priznanja prejelo 13 družin s 83 otroki.
Foto
: Mat
ic Z
orm
anFo
to: M
atic
Zo
rman
Foto
: Mat
ic Z
orm
anFo
to: M
atic
Zo
rman
13četrtek, 24. decembra 2009
Spomini
Jasna Paladin
Janez Majcenovič se je ro-dil pred 76 leti v družiniorodjarja iz Haloz in trgovkeiz Perovega pri Kamniku,spomini na božič, ki jih jesprva praznoval s svojo mlaj-šo sestro in starejšim bra-tom, kasneje pa v krogu svo-je družine, so zelo živi, a vvseh teh desetletjih tudi zelorazlični.
Prvi spomini na praznova-nje božiča v Kamniku segajov čas pred 2. svetovno vojnoin vse do prihoda Nemcev."Spomnim se, da je bil to to-pel, domač praznik, pa tudizelo skromen. Oče je v boh-kov kot postavil jaslice, ki jihje sam izdelal, mama pa jespekla potico, da je dišalacela hiša. Obdarovali se zabožič nismo, saj je darila ta-krat otrokom nosil sv. Mi-klavž, ki je prišel v tedanji na-rodni dom na Glavnem trgu.
Adventnega venčka nismoimeli, Božička in dedka Mra-za nismo poznali, prav takone božičnega drevesca, sajsmo to šteli za nekaj tujega,čeprav so ga v središču mestanekatere družine že postav-ljale. Se pa dobro spomi-njam, da je majhno, neokra-šeno smrekico moj stric vsa-ko leto za božič nesel na dru-žinski grob," se Janez Majce-novič spominja svojih prvihbožičev in vonja po belemkruhu, ki so ga na ta dan spe-kli v krušni peči. K polnočni-ci so hodili v cerkev na Šutnoin dobro se spominja, kakoso mimo njihove hiše na da-našnji Kovinarski cesti ljudjeiz vseh koncev z baklami ho-dili na cerkev, zaradi česar jebila Šutna še prav posebejpraznično razsvetljena.
Ko so leta 1941 v Kamnikprišli Nemci, je imel osemlet. "Za tista leta se najboljspominjam tesnobe, ki je
spremljala božič - zaradi po-licijske ure polnočnice nibilo, zelo smo se bali tudinočnih obiskov tako Nemcevkot partizanov. Nemci sonam pobrali vse radijskeaparate, a enega smo nekjele dobili, tako da smo ob jas-licah poslušali božični pro-gram. Spomnim se, da smobili eno leto za božič zelo za-morjeni, saj je bil stric zaprtv Begunjah, brat je bil na ru-ski fronti in na božični večersmo skupaj molili rožnevence za vse - za domače, zavse zaprte, za partizane, kijih je zeblo, za vse v zaporu vKamniku ... Spominjam sebožične maše, ki je bila medvojno nekaj, kar nas je posta-vilo v drug, svetel svet, kljubtemu da je maševal neki sta-rejši nemški duhovnik. Cer-kev je bila med vojno samona Šutni, saj so imeli Nemciv samostanu skladišče insvoje pisarne," pravi Majce-
novič, upokojeni matematik,ki pa se od vsega najbolj spo-minja prve polnočnice povojni in vseh sprememb, kijih je prinesel nov političnirežim. "Božič je bil tih praz-nik. Čakali smo vojne ujetni-ke, da so prišli domov. Neka-tere ljudi sem videl po štirihletih, tisti, ki so preživeli, sobili shirani. Božič je bil ta-krat še pravi, kmalu pa se jezačelo proticerkveno, proti-versko in protibožično delo-vanje. Uvedli so dedka Mra-za, božična drevesca, božičje postal delovni dan in ni bilveč praznik svetlobe, a je do-bil čar prepovedanega.
V svoji starosti božič praz-nuje in doživlja na povsemdrug način. "Zadnjih dvajsetlet božično tradicijo ohra-njam in oživljam skupaj sKamniškimi koledniki, ki jihpoleg mene sestavljata še ci-trar Tomaž Plahutnik in ba-sist Rok Lap. Božične, novo-
letne in trikraljevske koled-nice smo skupaj z nastopa-njem ponesli že po vsemsvetu," ponosno pove JanezMajcenovič, navdušen bari-tonist, ki pa bo letošnji božič
vseeno preživel v miru, vkrogu svoje družine. "Vsi sezberemo skupaj. Okrasimosmrekovo vejo, izmenjamoskromna darila in postavimoveč kot sto let stare jaslice."
Božič je imel čar prepovedanegaJanez Majcenovič se spominja praznovanja božiča v Kamniku od svojih otroških let izpred druge svetovne vojne ter vseh sprememb, ki jih je doživel božičvse do danes.
Janez Majcenovič z več kot sto let starimi jaslicami
USTVARJALNOSTOBLIKUJE NAÆE USPEHE.Pot, dolga devet desetletij, piπe zgodbo Save. V njej æivimo naπe vrednote. GeneracijeSavËanov vodijo zaupanje v svoje znanje, iskrena poπtenost in prava odgovornost.Ponosni smo, da ustvarjalnost oblikuje naπe uspehe. To daje naπim doseækompeËat odliËnosti, prihodnjemu poglavju naπe razvojne zgodbe pa trdno jedro.
Družbe Poslovne skupine Sava:• Sava, d.d. • Savatech, d.o.o. z zunanjetrgovinsko mrežo • Sava-GTI, d.o.o. • Sava Rol, d.o.o. • Savapro, d.o.o.• Savarus, d.o.o. • Sava IP, d.o.o. • IP Nova, d.o.o. • IP Nova A, d.o.o. • Sava IPN, d.o.o. • Sava IMG, d.o.o.• Sava Nova, d.o.o. • Sava Medical in storitve, d.o.o. • GIP Sava Kranj, d.o.o. • Ensa, d.o.o.• Ensa BH, d.o.o. • Sava Ensa, dooel • Energetika Črnomelj, d.o.o. • Sava-Schäfer, d.o.o. • Sava TMC, d.o.o.• Sava Hoteli Bled, d.d. • Terme 3000, d.o.o. • Zdravilišče Radenci, d.o.o. • Terme Ptuj, d.o.o. • Terme Lendava, d.o.o.
Ujemite v letu 2010 neprecenljive trenutke sreËe!
ww
.gor
enjsk
igla
s.si
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden trije mrtviMinuli teden (od 14. do 20. decembra) so vprometnih nesrečah na slovenskih cestah umrletri osebe, so sporočili z Generalne policijske uprave. Na Gorenjskem so policisti prejšnjiteden obravnavali 41 prometnih nesreč, večinoma le z materialno škodo, v njih pa se jeranilo sedem oseb. Kar petnajst voznikov sogorenjski policisti zaradi prevelike vinjenosti dostreznitve pridržali v prostorih za pridržanje napolicijski postaji. Omenjeni vozniki so imeli vpovprečju v organizmu 1,8 promila alkohola. Do nedelje je na slovenskih cestah umrlo 168oseb (lani 209), na Gorenjskem pa 23 (lani 16).
Damjana Šmid
moj pogled
Mir v nas in okrog nas
V prazničnemu času si skorajne drznem pomisliti, da bivam pamet solila z vzgojniminasveti. Za to bo čas še prihod-nje leto, ko se bom spomnilačesa uporabnega in primerne-ga za čaranje v vzgoji. Ven-darle me tudi ne mika, da bivam nasipala sladkornegaprahu, ki sodi bolj v filmskeprizore kot v realnost. Že vseleto se sprašujem o miru. To jetakšna smešna beseda za da-našnji čas, skorajda že neupo-rabna in nerealna. Saj ni dne-va, da se ne bi streljali. Takoali drugače nam gre to kar do-bro od rok. Nasilje in spolnostse dobro prodajata, ne gledena recesijo. Mir se valja v
ustih velikih in mogočnih ljudivsakič, ko je potrebno pokaza-ti dobronamernost. Pa čepravjo pokažejo s tanki. Najbrž siniti predstavljati ne moremo,kako je bežati, se skrivati, iz-gubiti dom in svoje bližnje.Mir je postal misija nemogoče,tako kot je nemogoče, da bikdaj v Afriki nehali umiratiob lakote in bolezni. Doklerbodo različni interesi, bodovojne, bodo lačni in izkorišča-ni. Možnosti za netenje vojnje vsak dan veliko, tako v dru-žinah kot v kolektivih. Prilož-nosti za mir pa prav toliko ališe več. Odvisno, koliko jih kdovidi. Mir ni nekaj abstraktne-ga, da bi ga morali iskati s ti-
soč in eno alternativno meto-do. Mir imaš ali pa ga nimaš.Če ga lahko občutiš za kratekčas s katero izmed meditativ-nih vaj, je povsem v redu. Ven-darle ne verjamem, da traja intraja, če je umetno sprožen inpridobljen. Pravi mir človekobčuti v sebi, ko je zadovoljensam s seboj in spravljen z oko-lico. Mir se v nas naseli, koimamo radi sebe in lahko živi-mo z drugimi, brez želje pospreminjanju. Šele ko smosami mirni, lahko delamo mirokrog nas. Dokler pa napetidrvimo iz ene aktivnosti v dru-go in pri tem pohodimo vse,kar nam je napoti, ne bomiru. Ne v nas ne okrog nas.
"Svakinjo sem občudovalaže od prvega dne, ko jo jebrat predstavil družini. Bilaje zelo prijazna do vseh, zla-sti do moje mame, ki ji je žeprvi dan natresla cel kup na-svetov. Kimala ji je in pritr-jevala, a naredila je zmerajpo svoje. Že zaradi tega, kerse je na tako prijazen in ne-konflikten način uprla tašči-nemu verbalnemu nasilju,jo vsakič, ko se vidiva, odsrca rada objamem," rečenagajivo.V pogovoru se dotaknevatudi denarja. O njem imaZdenka zanimivo mnenje,saj trdi, da tisti, ki pravijo,da so brez njega srečni, laže-jo."Denar prinaša zadovolj-stvo, pa ne, če ga imamopreveč, temveč ravno prav.Toliko, da nam ni potrebnogledati, kaj bomo jutri vrgliv lonec. Če denarja nima-mo, smo nesrečni, ker nemoremo omogočiti dostoj-nega življenja družini. Otro-ci ne morejo biti enakovred-ni sošolcem, mi pa se žre-mo, ker jim ne moremo pla-čati ur klavirja, ali pa jimplačati študija v tujini. Koli-kokrat grem v kakšno naku-povalno središče in opazu-jem ljudi, ki z očmi božajopolice, izložbe in vidim, dabi dali vse, da bi lahko kupi-li zase vsaj kakšno malen-kost. Spominjam se sodelav-ke, imela je številno družinoin zmeraj, ko je beseda na-nesla na denar, mi je opore-kala, češ da pretiravam, kosem povedala to, kar sedajpripovedujem tebi. 'Zakajpa potem nenehno čakaš,kdaj ti bo kdo kaj dal?' semji odvrnila, ker je sodelovalapri vseh nabiralnih akcijah,kjerkoli so jih že organizira-li. Zato tudi trdim, da mora-mo način življenja prilagaja-ti besedam in ne, da govori-mo eno, delamo pa nekajpovsem drugega. Nenehno
me je opravljala, češ da vsezafrtačkam na potovanjih,namesto da bi si ustvariladružino. Delno je imelaprav, pozabila pa je dodati,da to, kar počnem, delampri zdravi pameti. Ona pa jerojevala otroke in ob vsakemnovem potem čakala, kaj bodobila od družbe, ker je bilaštevilna družina za njen žepprevelik zalogaj," je bilaZdenka kritična.Na račun svoje samskosti jemorala doživeti marsikaterobodico, saj so "poklicani"nenehno iskali razloge za-njo. Zdenka pravi, da ljudjeenostavno niso sposobni do-jeti, da nekateri med njimipač niso ustvarjeni za skup-no življenje. Kljub temu danima svojih otrok, sta ji ne-čaka zelo blizu in ji pomeni-ta več, kot lahko pove na-glas. Počuti se kot njunamama, čeprav te vloge niko-li ne odvzema svoji svakinji. "Že ko sta odraščala, semjima predlagala, da se, po-tem ko bo čas, preselita kmeni. Hišo smo preuredili,si omislili dvigalo, ki namomogoča ločen dostop dovsakega od stanovanj. Kljubvsemu pa se še najde kdo,ki se trka po čelu, ko po-vem, da sem pravzapravlastnica le manjšega trisob-nega stanovanja, namestoda bi razpolagala s celohišo. Vsak trenutek imamobčutek, da nisem sama,obenem pa lahko svojo inti-mo uživam z veliko žlico.Številne vrstnice, sodelavkepa tudi nekatere sorodniceživijo po smrti partnerjasame. Na kraj pameti pa jimne pade, da bi otrokomomogočile, da se vrnejo do-mov, si uredijo stanovanjein se s tem rešijo dragihnajemnin. Veš, saj znambiti tudi strupena, zlasti še,ko začnejo nakladati o svojisilni materinski ljubezni. Čebesede ne postanejo "meso"
in se ne udejanjijo v praksi,potem je vsakršno naklada-nje odveč."Letos spomladi se je za dvameseca odpravila v Argenti-no, kjer je obiskala svojo ses-trično, ki živi po smrti part-nerke sama. "Maria je biologinja, meddrugim je raziskovala vplivhormonske krme na zdravjegovedi. Saj veste, da je ta de-žela znana po živinoreji. Orezultatih ne sme govoritina glas, so neke vrste držav-na skrivnost, kljub vsemupa so mi ob tem, kar mi jepripovedovala, šli lasje po-konci. Prisežem, nikoli večne bom pojedla nič goveje-ga. Razen, če bo kaj domače-ga. Potovali sva malo z avto-busi, malo z letali, vse tja dojuga, do patagonskih pampin neokrnjene divjine, doslikovite naselbine El Cala-fate. Verjetno bom prihod-nje leto še enkrat poletela tjačez, bom videla. Maria je,tako kot jaz, v družini črnaovca. Je pa zelo pogumna,saj je svojo spolno usmerje-nost priznala in zaradi njetudi marsikaj pretrpela. Vokolju, kjer živi, so, kar setiče tolerance, še v srednjemveku ..."Zdenko sem še vprašala,kako bo preživela praznike.Povedala je, da bo spekla po-tico, da bodo šli vsi iz hišeskupaj k polnočnici, a spo-vedi ne bo opravila. Ne naj-de spovednika, ki bi mu lah-ko zaupala in se z njim po-govorila. "Tudi Cerkev ni več to, karje nekoč bila," je dodala skančkom zagrenjenosti. Ase ji je obraz takoj nato raz-jasnil in ko sem odhajala,mi je položila na srce: "Po-vej vsem, ki bodo zgodboprebirali, naj se naučijo po-skrbeti zase. Ker, če tega nebodo storili sami, nihčedrug ne bo."
(konec)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Obtožbe Borutu Černetu se kopičijoNa ljubljanskem sodišču so nadaljevali sojenjeBorutu Černetu, direktorju podjetja Avto-motoČerne iz Trzina, ki mu očitajo večje število goljufij. Na zadnji obravnavi je tožilstvo dodalonovo obtožnico, povezano z akcijo kriminalistovin dacarjev izpred nekaj tednov. V dolgotrajni preiskavi so namreč odkrili več podjetnikov, kinaj bi utajevali davek od prodaje novih in rabljenih avtomobilov in motorjev ter si takoprotipravno nabrali precejšne vsote denarja. Vo-dil naj bi jih prav Borut Černe. Tožilstvo mutako dodatno očita, da naj bi preko svojega pod-jetja opetnajstil dvanajst oškodovancev (tudi dvelizing hiši) za skupaj 330 tisoč evrov. Vse pakaže, da se s tem kopičenje obtožnic zoper Černeta še ni ustavilo, saj je sodišče že napovedalo branje nove obtožnice na naslednjiglavni obravnavi, poročajo časniki. Poleg tegamenda goljufivega podjetnika čaka še sojenje zaradi utaje štirih milijonov evrov davkov.
Pika bo prejela odškodninoLjubljansko sodišče je Piki Božič-Kontrec zaradi
pretrpljenih duševnih bolečin prisodilo dva tisočevrov odškodnine, ki jo je terjala - sicer desetkratvišjo - od revije Nova, ker je v letih 2003 in 2005objavila članka, ki sta pevko hudo prizadela. Zrazsodbo nista zadovoljni ne pevka ne revija,zato se primer seli na višje sodišče. Pevka se jeprek pooblaščenca, odvetnika Zorana Korenčana,že pritožila na višje sodišče. Božič-Kontrečeva jev odškodninskem zahtevku navedla, da je Novanapadla njeno čast in dobro ime, ker jo je prikazala kot nevestno in malomarno mater, nezvesto svojemu možu. Nova je najprej objavilačlanek, v katerem je med drugim pisalo, da v Pikinem zakonu močno škriplje, da ga "veselobiksa in se večkrat pozabi vrniti domov k možuin hčerkici". V drugem spornem članku naj birevija namigovala, da je bila pevka v intimnihodnosih s svojim menedžerjem, ki da jo bo meddrugim "popeljal do vrhunca".
četrtek, 24. decembra 2009
Samota ni tudi osamljenost
Živeti tako, kot si želim
Miha Naglič
Mnogi si domišljamo, dazgodovino kar dobro po-znamo, še več je takih, kije sploh ne. V obeh prime-rih je dobro, če si vsaj ne-katera poglavja na novoosvetlimo. Slavna poglavjazgodovine, ki jih je napisalameriški zgodovinar Jo-seph Cummins (prvič izšla2007), so kot nalašč za tanamen. "Znameniti do-godki, ki bi jih morali boljepoznati," je zapisal v pod-naslov knjige. In jih obde-lal celo vrsto; tri iz antike,osem iz srednjega veka inrenesanse, deset iz novegaveka, devet pod naslovomSvet v vojni (iz obeh sveto-vnih vojn) in še sedem izhladne vojne in poznejše-ga obdobja. Kar 37 velikihdogodkov, od Hanibalove-ga pohoda čez Alpe (218pr. n. š.) do 11. septembra2001. Knjigo sem doživelpodobno kot deli avstrij-skega pisatelja MichaelaKohlmeierja, ki jih je izda-la celovška Mohorjeva in vkaterih ta po svoje "obno-vi" najbolj znane svetopi-semske in antične zgodbe:staro v novi, duhoviti luči,res lepo berljivo.Ali veste, po kateri poti ješel Hanibal s svojo vojskoin 40 sloni (preživeli naj bile trije ali celo en sam) čezAlpe? Ne, seveda ne, sajtega niti največji poznaval-ci točno ne vedo. "Večina
zgodovinarjev meni, da ješel Hanibal vzdolž rekeRone proti severu do tam,kjer se vanjo izliva Isere.Pot naj bi nadaljeval ob tejreki in pripeljala naj bi gado ene izmed številnih gor-skih dolin. Sledil naj bi jiproti jugu globoko v gorein tam verjetno prečkal večprelazov, kot so Veliki sv.Bernard, Mali sv. Bernard,Mont Cenis ali Clapier. Vzadnjem času pa zgodovi-narji domnevajo, da se jeHanibal, še preden bi lah-ko prišel do reke Isere, obr-nil na desno, sledil rekiDrome na vzhod in manjšireki Durance do prelaza, kiga je potem prečkal - viso-kega, strašnega in s sne-gom pokritega Col de laTraversette. Teza se dobroujema z antičnimi viri,vendar na terenu še ni bilaraziskana, predvsem ker jezelo dolgo čez omenjeniprelaz potekala zelo nevar-na tihotapska pot. Doklerteze zgodovinarji ne bodopodprli z arheološkimi do-kazi, bo ostala nepotrjena."V minulih letih smo se čezprelaze v francoskih Alpahvečkrat peljali v udobnemsmučarskem avtobusu inčlovek si kar ne more pred-stavljati, kako naj bi po ti-stih krajih in tedanjih po-teh hodil Hanibal s svojovojsko in sloni ... "Po vsej Evropi so zdravni-ki odklanjali pomoč bol-nim, duhovniki so se od-
vračali od umirajočih, ka-terih duše bi morali reše-vati, starši pa so bežalipred lastnimi otroki. Ljud-je so kot nori planili nahrano in pijačo in sestrastno ljubili. V Italiji soskupine obupancev ležalez obrazi nad nagnusno br-botajočo kanalizacijo vupanju, da bo smrad, ki soga vdihovali, nekako od-gnal strašno bolezen. VAngliji so ljudje trgali ob-lačila s sebe, hodili po me-stu in se tepli z bičem, pritem pa peli ... Vsepovsodso v jame zakopavali mrt-ve, zložene, kot piše nekiitalijanski kronist, 'kotlazanja' ..." Si predstavlja-te, da bi aids ali ptičja inprašičja gripa dosegli takerazsežnosti in bi kak preži-veli sodobnik v takem tonuporočal o tem, kako smoumrli! Raje ne. Kar smonavedli, je iz poglavja Črnasmrt, o strašni kugi, ki jesvoj vrh dosegla v letih1347-49. Umrla je tretjinatedanjih Evropejcev, 25
milijonov ljudi; na Kitaj-skem, kjer se je vse skupajzačelo, pa 35 od 125 milijo-nov. Silna tragedija, ki paje imela tudi dobre nasled-ke. "Čeprav je bil svet raz-dejan, je kuga prinesla ne-navaden blagoslov. Evropaje bila na začetku 14. sto-letja prenaseljena in ljudjeso se začeli bojevati zavire. Zdaj je bilo prostorana pretek. Povpraševanjepo maloštevilnih prežive-lih kmetih je bilo veliko,zato so ti lahko zahtevalivišje mezde in boljše mož-nosti ..." Ja, če bi se podo-bna "črna smrt" zgodilazdaj, bi gotovo rešila vse tenaše gospodarske, politič-ne in duhovne krize in ob-novila elementarno veseljedo življenja - a si je kljubtemu ne želimo.Ko sem začel brati poglav-je o atentatu na predsedni-ka Kennedyja, 23. novem-bra 1963, ki sem ga samdoživel kot učenec petegarazreda osnovne šole, meje najbolj zanimalo, ali da-nes že zagotovo vemo, kdoga je ubil? "In preprostaresnica o atentatu je, da jebil edini morilec Johna F.Kennedyja Lee Harvey Os-wald, ki je moril, ker je bilmoten. Seveda to ni zelozanesljiv odgovor - pravza-prav je tako banalen kotkakšen star dežnik - todadokler ne bo novih doka-zov, je skoraj gotovo pravi-len." Zarote torej ni bilo?
15četrtek, 24. decembra 2009
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosedi
Konec novembra je predsed-stvo Kmetijske zbornice Ko-roške za novega direktorjaimenovalo Slovenca HanzijaMikla, Gamsa po domače, iz Ločila/Hart pri Podkloš-tru/Arnoldstein. Novo delo-vno mesto bo prevzel 1. majaprihodnje leto, ko bo odšel se-danji dolgoletni direktor Er-nest Groeblacher, tudi zave-den Slovenec, v pokoj. HanziMikl, član Skupnosti južno-koroških kmetov, je star 49let. Je oče petih otrok in je ab-solvent agrarne univerze naDunaju. Doma ima vzornourejeno, okrog 50 hektarovveliko kmetijo. Nad polovicopredstavlja gozd. Na kmetijise ukvarjajo predvsem z vzgo-jo jagod in s pridelavo najraz-ličnejših olj in žganih pijač. "Poklicno delo v zbornicibom začel 1. februarja pri-
hodnje leto. Sedanji direktorErnest Groeblacher me bodo 1. maja uvajal v delo, natopa bom vso odgovornost pre-vzel sam. Prepričan sem, dabom na tej dolžnosti lahkonaredil še več dobrega za vsekoroške kmete in še posebejza Skupnost južnokoroškihkmetov, saj mi izkušenj involje do dela ne manjka. Vosnovi je vloga naše Kmetij-ske zbornice podobna vlogiKmetijsko gozdarske zborni-ce v Sloveniji, vendar imajo vAvstriji zbornice večji po-men v socialnem partner-stvu, saj se lahko različnezbornice same, brez posegapolitike, dogovarjajo o rešitviposameznih vprašanj, dogo-vore pa mora politika spošto-vati. Prepričan sem, da delona kmetiji zaradi moje novefunkcije ne bo trpelo, le malo
drugače se bomo moraliorganizirati," je povedal v po-govoru za Gorenjski glasnovi zbornični direktor Han-zi Mikl. Zvezno ministrstvo Republi-ke Avstrije za šolstvo, umet-nost in kulturo in Mohorjevadružba iz Celovca sta v pone-deljek, 21. decembra, darova-la Aninemu skladu bon za50 tisoč evrov, ki jih bo pora-bil za nakup knjig otrokomiz socialno ogroženih dru-žin. Anin sklad je dobrodel-na, nevladna, neprofitna innepolitična organizacija, kiso jo leta 1998 ustanovili slo-venski redovniki. Sklad po-maga predvsem družinam zveč otroki. Predstavnikomsklada sta bon izročila vele-poslanik Republike Avstrijev Sloveniji dr. Erwin Ku-besch in direktor Mohorjeve
družbe iz Celovca dr. AntonKoren. Letošnja akcija Poda-rim knjigo je bila že osma po
vrsti, v katerih je bilo doslejpodarjenih že okrog 25 tisočizvodov knjig.
Joseph Cummins, Slavna poglavjazgodovine, prevedla Borut PetrovičJesenovec in Ana Korenjak, Didakta,Radovljica, 2009, 328 strani, 37,90 evra.
Hanzi Mikl, novi direktor koroške Kmetijske zbornice / Foto: Jože Košnjek
Slovenci v zamejstvu (174)
Slovenec direktor Kmetijske zbornice
Knjige in knjigoljubi (26)
Slavna poglavja zgodovine
Na naslovnici knjige: George Washington prečka reko Delaware
Hanibalova vojska na poti čez Alpe, napada jo bojevito keltsko pleme.
16
razgled
"Zdi se mi, da bo treba neka-tera poglavja in lekcije izpreddvajsetih let enostavno pono-viti, in pričakujem, da se spo-mladi vidimo v večjem števi-lu tudi na slovenskih trgih inulicah ..." To zna biti izjavameseca ali celo leta, izrekel joje Janez Janša na Zboru zarepubliko, 14. decembra2009. Zbudila je številne inzelo različne odmeve. Janšaje najbrž mislil na zborova-nja, podobna tistim, na kate-rih smo v letu 1988 reševalinjega in tovariše iz vojaškegazapora in si na njih hkratiprizadevali za varstvo člove-kovih pravic nasploh. Neka-teri (med njimi pravosodniminister in notranja minis-trica) pa sta v Janševi izjaviugledala prikriti poziv lju-dem, naj gredo na ulico in
mu tako pomagajo znovaprevzeti oblast v državi. Kajbo iz tega (če sploh kaj),bomo torej videli spomladi.Primerjava med zborovanji1988, ki so v Sloveniji že pol-drugo leto pred Berlinom po-rušila zid med ljudstvom(demosom) in oblastjo in pr-vemu odprla pot na oblast(pridobljeno na volitvah apri-la 1990 in ne na ulici) - termorebitnimi desničarskimimitingi spomladi 2010, paže zdaj ne vzdrži. Na zboro-vanjih 1988 smo sodelovalivsi državljani, ki nam je bilomar za naše pravice, na ti-stih, ki jih napoveduje Janša,bodo le njegovi sedanji pri-staši, teh pa je bistvenomanj. Janša se morda ne za-veda, da takrat ni šlo samozanj kot fizično osebo; šlo jeza varstvo človekovih pravicvseh nas, JJ jih je v tedanjemkontekstu poosebljal. Zdajgre za uveljavljenega in moč-nega politika, ki je vodja opo-zicije (in ne simbolna oseba),ta pa ima vse možnosti, da sevrne na oblast na naslednjihvolitvah, kadar te pač bodo,mogoče celo pred jesenjo2012, ko bi bil normalni rok."Ja, ja. In zato se mi ni niko-li zahvalil!" Tako je JeseničanTomaž Ertl odgovoril navprašanje, ali je mogoče reči,da je Janša postal narodniheroj na podlagi aretacije, kijo je on ukazal. Tudi to je vsajizjava tedna, na videz proti-slovna, a v bistvu resnična.Gre za to, da demokratizacijain osamosvojitev Slovenijenista izključna zasluga Janšein Demosa - kot očitno neka-teri mislijo. To, kar se je v ti-stih letih zgodilo, je nekakš-na celostna umetnina (Wag-ner bi rekel Gesamtkunst-werk), ki jo je v skupnih na-
porih ali tudi nasprotovanjihsooblikovala cela vrsta gi-banj, skupin in posamezni-kov v ugodnem mednarod-nem položaju. Pri čemer jeseveda res, da so nekateri od-igrali bistveno večjo vlogokot drugi, med njimi tudi JJ.A če ne bi Niko Kavčič Janšiin Bavčarju poveril vloge iz-dajateljev Dnevnika StanetaKavčiča in če ne bi Ertl uka-zal aretirati, je veliko vpraša-nje, ali bi imenovana postalato, kar sta? Bavčar si je tedajpridobljeno avreolo narodne-ga junaka s svojim tajkun-skim pohlepom medtem žesam ugasnil, Janša dela natem, da stori podobno s svo-jo hudo že(l)jo po oblasti.Da ne bo nesporazuma: tevrstice niso poskus zagovoraTomaža Ertla in predsedni-kovega odlikovanja le-temu.Kritični smo lahko do vseh,tudi do predsednika republi-ke, ki naj bi s podelitvijo viso-kega državnega odlikovanjaErtlu zagrešil "faux pas"(tako v diplomaciji, ki ji žedolgo pripada, rečejo napač-ni potezi). Koliko je bilo todejanje res zgrešeno, bo po-kazal čas, gotovo pa je, da soErtl in njegovi s preprečitvijoMiloševićevega "mitinga res-nice" v Ljubljani po svoje pri-spevali k prej nakazani skup-nostni politični umetninislovenske državnosti. Janšinjegovih mitingov na sloven-skih trgih in ulicah ne bo ni-hče preprečeval, veliko vpra-šanje pa je, ali bodo prinesla"drugo republiko"? Gospo-darske in druge težave, ki sose dejansko nakopičile dokritične mase, bomo lahkorešili le s skupnimi napori,na mitingih gotovo ne. Do-tlej naj velja božični pozdrav:Mir ljudem na zemlji!
Bomo zborovali?Miha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica
V soboto Slovenci praznujemosvoj največji praznik sodobnepolitične volje, to je dan samo-stojnosti in od leta 2005 tudienotnosti. Na ta dan, se pravi26. decembra 1990, je postalnaš narod - po približno tisočtristo letih, ko so na Gosposvet-skem polju ustoličili prvega slo-venskega kralja Sama - v skla-du s plebiscitarno voljo zavida-nja vredne večine, spet samobi-ten in preko te pozitivne zave-sti vnovič državotvoren.Spet pomeni, tako kot je bil su-veren okrog leta šeststo tridesetpo Kristusu. In ne morda pozmagi komunistične revolucijerazpoznavni že leta 1943 innadaljnjih šestdeset let in čez,kot nekateri sodobni pripadnikislovenskega rodu v svojih gla-
vah predvidoma fantazirajo.Zato naj me nihče od zgodovi-narjev in drugih domnevno izo-braženih teoretikov, zapriseže-nih očitno večnemu slovenske-mu komunističnemu kleru, ni-kar ne "fopa", da je bila komu-nistična revolucija oziroma dr-žavljanska vojna znotraj vse-splošne vihre druge svetovnevojne za naš narod ekskluziv-na; pomeni, edinstvena zgodo-vinska priložnost in edinstvenozgodovinsko dejstvo.Tisto, kar je za ustanovitevprve slovenske nacionalne dr-žave, če se izrazim v manirisodobne politične paradigme,imenovane Karantanija, po-membno, je, da je obred ustoli-čenja karantanskega kneza po-tekal izključno v domačem je-
ziku. Ali, kot piše dr. StaneGranda v svoji knjigi Malazgodovina Slovenije: "Njegovopozornost (papeža Pia II. op.M.S.) so zlasti pritegnile po-sebnosti obreda ustoličevanja,ki ga je izpostavil kot sloves-nost, o kakršni se ne sliši nikjerdrugje. /.../, zato je sevedaplemstvo iz drugih dežel, na-ravnost osupnil prizor, ko bo-dočega vojvodo, oblečenega vkmečko oblačilo, sprašuje inpreizkuša preprost kmet. Na-ravnost strmeli so, ko je moralbodoči knez obljubiti zavezoljudstvu, namesto da bi ljud-stvo priseglo zvestobo vladarju.Še bolj pa so se čudili, ko so sli-šali, da ves obred poteka v slo-venskem jeziku, ob prepevanjuvsega ljudstva. /.../"
Toliko v premislek o suvereno-sti in prihodnosti slovenskeganaroda znotraj Titove Jugosla-vije, v kateri je slovensko poli-tično vodstvo zatajilo maternijezik in s katero si nas aktual-na politična oblast (v mislihimam predsednika vlade Boru-ta Pahorja, predsednika drža-ve Danila Türka, ljubljanskegažupana Zorana Jankovića innjihovo klerikalno komunistič-no zaledje) drzne primerjati.Hočem povedati, da sta sloven-ska suverenost in državnoststari častitljiva stoletja, ne lepičli desetletji. Pa še to želimpoudariti, da našega naroda šezdaleč niso ogrožali le Italija-ni, Nemci in Madžari. Žalsmo najbolj nevarni sami sebi.V polpretekli zgodovini je slo-
venski narod kot glavni atributdržavnosti ogrožal komuni-zem, zdaj nas ogroža vulgarniliberalizem, ki se napoveduje zzakonsko pravico posvojitveotrok homoseksualnim in lez-bičnim "družinskim" skupno-stim.Imamo Slovenci kot narod vtako urejeni družbi na dolgirok najmanjšo možnost preži-vetja? Bomo, recimo, 22. de-cembra 2109, se pravi čez stolet, še praznovali dan samo-stojnosti? Ob tako selektivni insprijeni (politični) skrbi zalastni narod, ne le za jezik inkulturno izročilo, pač pa tudiza ohranitev ozemlja in tradi-cionalne družine, se bojim, dasmo Slovenci z vsakim letombliže svojemu zatonu.
Vaš razgled
Božička smo pred dnevi ujeli na enem njegovih zadnjih srečanj z otroki,danes pa neutrudno teka še po zadnjih domovih, kjer mu še ni uspelo obdarovati otrok. Če je na koga pozabil, le ne skrbite, saj za njim že prihaja dobri stari dedek Mraz. S. Š.
četrtek, 24. decembra 2009
Od kralja Sama do Demosa
Gospo Zimo smo ujeli med njenim sprehodom po kranjskem mestnem jedru, tik preden se je v turistično informativnem centru začela pravljičnaura. In otroška domišljija je šla po svoji poti ... S. Š., foto: Matic Zorman
17GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 2009 EKONOMIJA [email protected]
Štefan Žargi
Brnik - Aerodrom Ljubljanaprihodnje leto čaka še tretji,glavni zalogaj pri obnovivzletno-pristajalne steze(VPS). Prvo in drugo fazo,prenovo vzhodnega in za-hodnega dela VPS, so uspeš-no izvedli letos poleti, ko jeletališče kljub gradbenim de-lom obratovalo, vendar sskrajšano, 2100 metrov dol-go stezo. Že poleti so napove-dali, da bo osrednji del stezenajverjetneje treba obnovititako, da bo letališče medtemzaprto. Na podlagi ekonom-skih izračunov in proučitvestopnje tveganj za odvijanjeprometa ter po uskladitvi zuporabniki letališča in Mi-nistrstvom za promet je biloodločeno, da se bodo dela iz-vajala med 7. in 21. aprilom2010, ko bo Letališče JožetaPučnika Ljubljana zaprto zaves promet.
Brezhibna steza je pogojza varnost
Za kako zahtevne postop-ke pri vsem tem gre in kakotemeljite priprave so za topotrebne, navsezadnje poveže dejstvo, da so se odločiliobvestiti javnost tako zgodaj.Zmago Skobir, predsednikuprave Aerodroma Ljublja-na, je na novinarski konfe-renci povedal: "Vzletno-pris-tajalna steza je naše ključnoosnovno sredstvo, ki morabiti v vsakem trenutku brez-hibno vzdrževano. Pri izbirinačina prenove osrednjegadela steze smo se odločalimed popolnim ali zaprtjemzgolj v nočnem času. Ugoto-vili smo, da sta ob popolnizapori tako varnostno kot fi-nančno tveganje manjše." VAerodromu Ljubljana so časzaprtja letališča, ki nedvo-mno pomeni velik poseg vnjihovo poslovanje (izpadprihodkov ocenjujejo na 1,2milijona evrov), še večji pa zaštevilne potnike, ki so navaje-ni leteti z Brnika, skrbno iz-brali, saj ocenjujejo, da boprihodnje leto zaradi gospo-darskih razmer in tudi rece-
sije v turizmu manj potnikovkot v preteklih in prihodnjihletih, prav tako je mesec aprilzunaj prometne konice.
Za obnovo steze prek devet milijonov
Obnova VPS pomeni za-ključek obnove in razširitveletališke infrastrukture med-narodnega letališča na Brni-ku. V preteklih dveh letih sonamreč obnovili priključnesteze, zgradili vzporedno ste-zo in razširili parkirno ploš-čad. Najvitalnejši del je seve-da VPS, ki je dolga 3300 me-trov in široka 60 metrov. Ra-zen tristometrskega dela, kije bil obnovljen leta 2007, jebila steza nazadnje asfaltira-na leta 1978, s tankoslojnoprevleko pa obnovljena leta1992. Kot je razložil StaneBobnar, direktor aeroinženi-ringa Aerodroma Ljubljana,so v prvi in drugi fazi obnoveletos poleti (dvakrat po 14dni), na obeh krajih steze ob-novili po 1100 metrov, saj jelahko letališče obratovalo zna 2100 metrov skrajšanostezo. Vrednost letošnjih delje dosegla 5,88 milijona ev-rov. Pogodbe za izvedbo ob-nove srednjega dela steze vdolžini preostalih 1100 me-trov so že sklenjene v vred-nosti 3,6 milijona evrov.Dela bodo kot v prvih dvehfazah zajemala položitev no-vega nosilnega asfaltnegasloja, nov obrabni asfaltnisloj in zamenjavo celotnegasvetlobnega in navigacijske-ga sistema (novi jaški, kabli,
svetila). Študija izvedbe jepokazala, da bi obnova, če bidelali le ponoči, trajala 60dni, medtem ko bodo izvajal-ci isto delo ob popolni zaporiprometa opravili v 12 dneh(tri dni zapore je rezerva zaprimer slabega vremena).Poleg tega so ocenili, da bibilo v času obnove z delomponoči letališče, na kateremne bi delovale vse navigacij-ske naprave (sistem za in-strumentalno pristajanje vtežkih vremenskih razme-rah), večkrat zaprto. Soglasjek zapori letališča je dal tudiDirektorat za civilno letalstvopri Ministrstvu za promet,kar je potrdil na novinarskikonferenci tudi direktormag. Mirko Komac, izbraninačin izvedbe z zaporo leta-lišča je tudi po njihovi ocenivarnejši in omogoča večjokvaliteto izvedbe del.
Promet bo preusmerjenv Maribor
Čeprav je izbira alternativ-nega letališča prosta odloči-tev posameznih letalskihprevoznikov, pa je že jasno,da se bo večina preusmerilana letališče Edvarda RusjanaMaribor. Tako so se že odlo-čili na našem nacionalnemprevozniku Adrii Airways, kiprepelje približno 75 odstot-kov vseh potnikov na letališ-ču Brnik. V Maribor se bopreselil tudi Turkish Airli-nes, metem ko bo JAT leteliz Portoroža. "Naši potnikibodo namesto z ljubljanske-ga morali potovati z maribor-
skega letališča, kar pomeni,da bodo pri načrtovanju po-tovanj morali upoštevati čas,ki ga potrebujejo za transfer.Za potnike, ki bodo to želeli,bomo organizirali brezpla-čen avtobusni transfer z Br-nika (kjer bo tedaj parkiranjebrezplačno) v Maribor. Voz-ni red transferjev bo objav-ljen na spletnih stranehAdrie Airways v januarju.Število letov bo nekolikomanjše, vozni red (časi odho-dov in prihodov) letov bomed prenovo nespremenjen,potnike pa bomo s spre-membami seznanjali ob na-kupu vozovnic in prek medi-jev," je na novinarski konfe-renci dejala Adrijana Šelj izAdrie Airways.
V Mariboru bodo potrebovali okrepitve
Logično vprašanje ob temje seveda bilo, ali maribor-sko letališče lahko prevzemapromet. Direktor Aerodro-ma Maribor Matjaž Sonc jezatrdil, da je mariborsko le-tališče pripravljeno na pre-vzem prometa. "Z Aerodro-mom Ljubljana in letalskimiprevozniki potekajo inten-zivna usklajevanja. Do aprilabomo postavili nekaj dodat-nih montažnih objektov, zazagotovitev manjkajočihsredstev in kadra pa bo skle-njen sporazum z Aerodro-mom Ljubljana," je povedal.Na konferenci smo slišali šepodatek, da bo v času zaporepreusmerjenih od 30 do 35tisoč potnikov.
Letališče bo aprila zaprtoZaradi obnove vzletno pristajalne steze bo Letališče Jožeta Pučnika sredi aprila za dva tedna zaprto.
Ljubljana
Je rešitev v višjem DDV?
V torek je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) skupaj zzbornico davčnih svetovalcev Slovenije pripravila konferencoo davkih, na kateri je tekla beseda predvsem o tem, kako bodržava v razmerah gospodarske krize zapolnila izpad davčnihprihodkov. Vsem je namreč jasno, da bo večji del prihodkov-ne luknje državnega proračuna tako ali drugače padel na ra-mena gospodarstva, zlasti še, če bo prišlo do premikov vplačni politiki v zvezi s povečanjem minimalne plače. Zbranidavčni svetovalci so ocenili, da problema nizkih plač praktič-no ni mogoče reševati z dohodninskimi olajšavami, napove-dani davek na nepremičnine pa tudi ne bo rešil težav držav-nega proračuna, saj se bo stekal lokalnim skupnostim. Kotmožna in hitro uporabna rešitev se kaže povečanje davka nadodano vrednost (DDV), ki pa bo imela za posledico poveča-nje življenjskih stroškov ter vpliv na inflacijo. To pa ni strokov-no vprašanje davčne stroke, odločala bo politika. Š. Ž.
Ljubljana
Vlakov bo manj
Na Agenciji za železniški promet (AŽP), ki ima sedež v Mari-boru, so sporočili, da so Slovenske železnice za prihodnje letoprijavile za 23 odstotkov manj potreb po vlakovnih poteh. Naj-večje zmanjšanje je pri tovornem prometu, medtem ko statuja prevoznika, avstrijski Rail Cargo in Adria Transport številovlakovnih poti povečala. Na agenciji ocenjujejo, da bo najboljeizkoriščena koprska proga, medtem ko večina drugih prog do-sega največ 50- do 60-odstotno izkoriščenost. Na AŽP se tudipripravljajo na liberalizacijo trga mednarodnih potniških stori-tev, vendar glede na podane zahteve za dodelitev vlakovnihpoti, v Sloveniji prihodnje leto še ne bo tujega prevoznika.V torek je zasedal tudi nadzorni svet Slovenskih železnic inobravnaval osnutek poslovnega načrta za leto 2010. Pred-vsem naj bi ustavili naraščanje izgube, ki bo letos dosegla45 milijonov evrov. Kot se je neuradno izvedelo, načrtujejo,da bi poleg 350 delavcev, ki so letos že na čakanju, v prihod-njem letu na čakanje napotili kar 1050 delavcev, a hkrati od-pravili skrajšani delovni čas. Š. Ž.
Udeleženci predstavitve prenove letališča (od leve): Adrijana Šelj, Stane Bobnar, ZmagoSkobir, Mirko Komac, Matjaž Sonc
Načrt letališča na Brniku: rumeno so označeni že obnovljeni deli vzletno-pristajalne steze.
WW
W.P
RO
BAN
KA.
SI
18GORENJSKI GLAS
četrtek, 24. decembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Na hribovskih območjih naj bi uvedli večje razlike med izravnalnimi plačili.
Cveto Zaplotnik
Preska - Člani Društva rej-cev govedi črno-bele pasmev Sloveniji so se v petekzbrali v Preski pri Medvodahna letnem občnem zboru, kije bil tudi tokrat kombinaci-ja strokovnega dela in dru-štvenih opravil. V strokov-nem delu je Marija Klopčič z
Biotehniške fakultete pred-stavila novosti na področjuselekcije, Tomaž Snoj izOsemenjevalnega centraPreska pa genetsko bolezenpri bikih CVM, o kateri sezadnje čase v rejskih krogihveliko govori. Bolezen je pri-krita, najbolj očiten znak jemrtvorojeno tele, drugi zna-ki so negibljivost sklepov,nepravilen razvoj vratnih inprsnih vretenc, zraščenostvretenc in reber, okvare nasrcu ... S semenom nekate-
rih uvoženih bikov, ki so no-silci gena CVM, so v prete-klosti osemenjevali tudi prinas, trije takšni (mladi) bikiso celo v letošnjem katalogubikov.
Ko je predsednik kmetij-sko gozdarske zbornice CirilSmrkolj govoril o aktualnihrazmerah v slovenskemkmetijstvu, je dejal, da bo
dolgoročna strategija razvojakmetijstva, ki jo pripravljajona kmetijskem ministrstvu,za politiko neobvezujoč do-kument, če država ne bohkrati sprejela izvedbenegapredpisa o izvajanju strategi-je. Javni razpisi za dodelitevdenarja vsebujejo pretiranezahteve, zato se predvsemmanjši kmetje nanje že no-čejo več prijavljati. Kmetijskisvetovalci se res velikoukvarjajo z administrativni-mi posli, a brez tovrstnega
dela (ob številnih spremem-bah) marsikateri kmet ne bidobil denarja.
Krave z mlečnostjo nadsto tisoč kilogramov
Na občnem zboru so pode-lili priznanja rejcem sedmihčrno-belih krav z življenjskomlečnostjo nad sto tisoč kilo-
gramov, med njimi tuditrem iz Gorenjske. KravaSivka, last rejca Marjana Sa-jovica s Suhe pri Predosljah,je v desetih laktacijah dalaskupno 103.335 kilogramovmleka s 3,76 odstotka maš-čobe in 3,16 odstotka beljako-vin, v dveh laktacijah je celopresegla deset tisoč kilogra-mov mleka. Krava Ikos 80 izhleva Tomaža Misa iz Zavr-ha pod Šmarno goro je v de-vetih laktacijah dala 102.686kilogramov mleka s 3,99 od-
stotka maščobe in 3,37 od-stotka beljakovin, v zadnjihštirih laktacijah vsakič večkot enajst tisoč kilogramovmleka, v zadnji celo več kotdvanajst tisoč kilogramov.Na KŽK-jevem posestvu vŽabnici se lahko pohvalijo skravo Žando, ki je v devetihlaktacijah dala 102.614 kilo-gramov mleka s 3,86 odstot-ka maščobe in 3,16 odstotkabeljakovin, v najboljši lakta-ciji celo 11.200 kilogramovmleka.
Novi (stari) predsednik
Letošnji občni zbor druš-tva je bil tudi volilni. Članidruštva so za predsednikaznova izvolili rejca MarkaDolinarja iz Vogelj, podpred-sednika bosta dva - eden tudiMilan Rojnič iz domžalskeAgroemone, v upravnem od-boru pa bodo gorenjske rejcezastopali Jure Zaplotnik zLetenc, Matej Purgar iz Pod-brezij in Anton Dolenc iz Vr-benj. Ker je po statutu istipredsednik lahko le dvamandata zapored, so člani napredlog Nade Jamšek z veli-ko podporo spremenili statutin tako omogočili Dolinarjuše tretjo zaporedno kandida-turo za predsednika. Društvočakajo v letu 2010 pomemb-ne naloge, med drugim pri-prava rejskega programa začrno-belo govedo za prihod-njih pet let in udeležba na ev-ropski razstavi goved v itali-janski Cremoni.
Rejci si želijo boljše cene"Če se cenovna razmerja ne bodo spremenila bolj v korist kmetov, bo državi in Evropski uniji tudi zdržavljansko nepokorščino treba povedati, da tako ne gre več naprej," je na srečanju govedorejcevdejal Ciril Smrkolj, predsednik kmetijsko gozdarske zbornice.
Na petkovem občnem zboru društvaMarko Dolinar
Ljubljana
Brezplačno delili praznične smrečice
Predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Kmetijsko goz-darske zbornice Slovenije so včeraj na vogalu Nazorjeve inMiklošičeve ulice v Ljubljani brezplačno delili smrečice, s či-mer so meščane želeli spodbuditi k rabi naravnih okrasnihprazničnih drevesc, pridobljenih na predpisan strokovni na-čin. Vsi prejemniki smrečice so prejeli tudi pojasnilo, v kate-rem med drugim piše: "Poleg mnogih dobrin nam gozd lah-ko ponudi tudi okrasna praznična drevesca. Pridobijo jihlahko lastniki gozdov pri strokovnem redčenju mladegagozda, na zaraščajočih se negozdnih površinah, pod daljno-vodi, ki so napeljani skozi gozdove, ali v posebnih nasadihza vzgojo prazničnih drevesc. Tako drevesce prepoznamopo plombi v obliki nalepke, ki je letos modre barve ... Da bodlje časa dišalo v vašem domu, drevescu spodaj prirežitedebelce in ga postavite v vodo. Ko bo odslužilo svojemu na-menu, ga odložite v zabojnik za organske odpadke ali skuri-te v domačem štedilniku ali peči." C. Z.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Odbor za gozdarstvo,lesarstvo in lovstvo pri Kme-tijsko gozdarski zborniciSlovenije je na ponedeljkoviizredni seji obravnaval pro-blematiko lovstva, lastništva
divjadi, gradnje gozdnihprometnic in škode po kro-karju. V zbornici ugotavlja-jo, da se razmere na podro-čju lovstva ne spreminjajona bolje. Še vedno so velikiproblemi s škodami po div-jih prašičih, sivih vranah, je-
lenjadi in srnjadi, pri tem patudi pozivajo ministrstvo zaokolje in prostor, da prekličeizplačevanje odškodnin zaškodo, ki jo na drobnici pov-zročajo krokarji. Pri gospo-darjenju z divjadjo zahtevajouvedbo evropskih norm, do
spremembe lovske zakono-daje pa pozivajo lastnikezemljišč, da zahtevajo od dr-žave nadomestilo za preživ-ljanje divjadi in da doslednoprijavljajo škodo. Kar zadevagradnjo gozdnih prometnic,bi bilo po mnenju zborniceza gradnjo dovolj že soglasjedveh tretjin lastnikov goz-dov, po katerih naj bi poteka-la prometnica.
Zahtevajo evropske norme
Cveto Zaplotnik
Kranj - Evropska komisija jepred kratkim potrdila tretjospremembo Programa raz-voja podeželja za obdobje2007-2013. Sprememba pri-naša nove ukrepe ali razširjaobstoječe, zvišuje delež javnepodpore pri nekaterih ukre-pih in zagotavlja 11,5 milijonaevrov dodatnega denarja. Vokviru teh sprememb bodonajvišjo možno pomoč mla-dim prevzemnikom kmetijzvišali s štirideset na sedem-deset tisoč evrov. Za posodab-ljanje kmetijskih gospodar-stev bo na voljo dodatnih 7,7milijona evrov, ta denar panaj bi porabili za sofinancira-nje naložb v tehnologijo zavarčevanje (in shranjevanje)vode, namenjeno izboljšanju
učinkovitosti uporabe dušiko-vega gnojila in skladiščenjahlevskega gnoja, za proizvod-njo bioplina iz organskih od-padkov, za zmanjševanješkodljivih učinkov podneb-nih razmer in za naložbe vprirejo mleka. Pri ukrepuDodajanje vrednosti kmetij-skim in gozdarskim proizvo-dom bo možno uveljavljati fi-nančno podporo tudi za trže-nje. V okviru ukrepa Osnov-ne storitve za gospodarstvo inpodeželsko prebivalstvo bodonamenili dodatnih 3,8 milijo-na evrov za naložbe v široko-pasovno omrežje elektron-skih komunikacij na podeže-lju. Na območjih z omejeni-mi možnostmi za kmetijskodejavnost bodo s točkova-njem kmetij uvedli razlikova-nje v plačilih.
Dodaten denar za posodabljanje kmetij
19GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 2009 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za praznične dni K U H A R S K I R E C E P T I107
Jelena Justin
Štefanja gora je priljubljenhrib nad Adergasom, v var-nem zavetju Krvavca in dru-gih velikanov Kamniških Alp.Nanjo vodijo številne poti izvseh vasi, ki ležijo pod nje-nim vznožjem. Vzpon iz vasiOlševek nam je dobro po-znan, danes pa se bomo na-njo povzpeli iz vasi Adergas.
Zapeljemo se do vasi Ader-gas, kjer na urejenem parki-rišču pri cerkvi Marijinegaoznanjenja lahko parkiramo.Po asfaltirani cesti krenemopo levi strani samostanskegaobzidja do označene steze, kise kmalu požene strmo nav-zgor. No, naj vam zaupam,da se lahko z avtomobilomzapeljete še malo višje dovodnega zajetja, kjer je manj-še parkirišče. S tega zgornje-ga parkirišča se pot takoj str-mo vzpne skozi gozd in navrhu prve strmine se z desne
strani pridruži stezica izAdergasa. Pot se kmalu pol-oži in tudi razširi, ter obrneproti severu. Občasno jevzpon videti, kot da hodiš poskoraj položni grapi, ki je po-gosto lahko zelo blatna, šeena skromna stezica pa pote-ka po desnem robu grape inmalenkost višje.
Kmalu se nam bo z levestrani pridružila steza iz Ve-lesovega. Ta del poti, vse donaslednjega, pomembnegakrižišča, je bolj podobensprehajalni poti kot pa vzpo-nu. Sledi križišče, ki namponuja dve možnosti: levogre pot na šterne, desno pana klopce. Izbrali bomo levovarianto. Sprva je pot skorajpoložna, kmalu pa postanestrmejša. V tem delu tudi za-vija bolj proti levi, proti zaho-du. Ves čas se zložno vzpe-njamo, ko pa se nam z levestrani pridruži nam dobroznana pot z Olševka, je str-
mina največja. Na vrhu str-mine je šterna, kamnita kota-nja, kjer je mislim da vednovoda. Pot tukaj zavije desno,med skale. Previdno po dež-ju, kajti v tem delu je potzelo polzeča. Med skalamidospemo do kolovoza, in ta-koj spet zavijemo strmo des-no. Nekaj strmih korakom,delček položne poti in po-novno vzpon skozi drevje,do travnika, kjer sledimonjegovemu desnemu robuin se poševno povzpnemodo cerkvice.
Vrh Štefanje gore je poraš-čen, zato razgleda na ljub-ljansko kotlino in Škofjelo-ško hribovje nimamo, a toli-ko lepše je ozadje cerkve;Kočna in Grintovec v vsemsvojem ponosu, pa Kalškagora in Kalški greben, tersmučarsko središče Krvavec.
Od cerkve se spustimo na-zaj do kolovoza in med veja-mi poiščemo prehod oz. bliž-
njico do turistične kmetije,ter se ustavimo v leseni bru-narici na zaslužnem čaju. Odbrunarice se po levi stranispustimo do asfaltirane ceste,jo prečimo in nadaljujemospust po travniku. Ko dospe-mo do gozda, pa pozor. Gozdje v senci in kmalu se zelo str-mo spusti. Na poti je ogrom-no korenin in kamenja, zatoje spust precej nevaren oz. jepotrebna zvrhana mera pre-vidnosti, sicer lahko kaj hitroobčutimo bolečino na zadnjiplati. Pa to je še najmanj, karse nam lahko zgodi. Razgled-na pot nas kmalu pripelje doznamenitih klopc, kjer lahkoužijemo sončne žarke, če lejih je kaj. Pot se strmo spuščapo južnem pobočju Štefanjegore. Sledi križišče, kjer smopri vzponu izbrali levo pot,vrnili smo se po desni strani.Klobasa je zašpiljena!
Nazaj do jeklenega konjič-ka se spustimo po poti vzpo-na. Predlagam Vam, da si vAdergasu ogledamo še cer-kev Marijinega oznanjenja,ki je nekdaj privabljala števil-ne romarje. Glavni razlog paje verjetno najstarejši kip Ma-tere Božje na Slovenskem.
Sprašujete me, kdaj je naj-bolj primerno obiskati Štefa-njo goro? Kadarkoli, pravza-prav, a ker se približuje 26.december, ko goduje svetiŠtefan, vam predlagam, dajo obiščemo ta dan in si odblizu ogledamo, kako potekablagoslavljanje konj, saj jesveti Štefan zavetnik konjev. Nadmorska višina: 748 mVišinska razlika: 324 mTrajanje: 1 ura in 30 minutZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Štefanja gora (748 m)
Žegnanje konjHrib, ki nudi dober trening za vzdrževanje kondicije. V teh zimskih dneh previdno in ne pozabite namale, štirizobe dereze, saj je pot pogosto lahko poledenela. Svetnik, ki varuje konje.
Pikantna solata
Sestavine: 2 glavi zelene so-late, 1 glava kodraste solate, 1glava radiča, pol banjice ruko-le, 1 vitlov, 40 dag angleško pe-čenega rostbifa.
Preliv: pol dl oljčnega olja, 1žlica gorčice, pol dl vinskegakisa, sol, poper, shery.
Priprava: Solato očistimo inliste operemo pod tekočo vodo.Radič očistimo. Liste operemoin osušimo. Rukolo očistimoin operemo. Rostbif marinira-mo in angleško spečemo, ganarežemo na fileje in z njimobložimo solato. Solato naloži-mo na krožnik in obložimo spečenim rostbifom, prelijemopa jo s pripravljenim prelivom.
Močnikova juha
Sestavine za močnik: 1 jajce,0,25 kg namenske moke, nekajžlic vode.
Priprava: Iz sestavin nare-dimo močnik, tako da na hi-tro zmešamo vse sestavinein ga dobro obdelamo z dlan-mi. Polovico močnika zaku-hamo v 1 l in pol slane vrelevode. V kozico damo žlicomasti ali pa masla, eno sred-nje veliko čebulo sesekljamo,jo zlato rumeno prepražimo,nato dodamo drugo polovicomočnika, ga prepražimo indodamo k vsebini v loncu.Vse skupaj dobro prevremo,začinimo s soljo in poprom.
Pečena riba po kmečko
Sestavine: 4 postrvi ali kakš-ne druge ribe, korenje, čebula,česen, bela koleraba, nekaj li-stov slanine; začimbe: sol, celipoper, bazilika, pehtran, rož-marin, olje po potrebi, limona.
Priprava: Ribe očistimo inoperemo ter dobro osušimo vkuhinjski krpi. Natremo jih ssoljo, zelenim peteršiljem insesekljanim česnom. Nekajčasa jih pustimo na hladnem,da se marinirajo. V ognjevarnoposodo vlijemo nekaj žlic olja,dodamo na kocke narezanoslanino, čebulo, korenje, go-molj peteršilja, kolerabo. Ko sezelenjava obarva, nanjo položi-mo ribe in jih prelijemo še s
segretim oljem. Ribam doda-mo sveže začimbe. Postavimojih v pečico in spečemo. Medpeko pa lahko poleg ribe speče-mo še mlad krompirček za pri-logo in sladko zelje s papriko.
Rižota z jurčki
Sestavine: 24 dag jurčkov, 2čebuli, pol dl oljčnega olja, 2stroka česna, 24 dag riža, pol dlbelega vina, 1 banjica rukole,sol, poper, parmezan.
Priprava: Gobe očistimo,operemo in zrežemo na lističe.Čebulo očistimo in drobno se-sekljamo. Na olju prepražimočebulo, dodamo še sesekljančesen in gobe. Zalijemo z juhoin vinom. Primešamo še du-
šen riž in nazadnje še rukolo.Jed potresemo s parmezanomin potresemo s svežo rukolo.
Sladko zelje s papriko
Sestavine: Zelje (lahko tudikislo), maščoba, sladka rdečapaprika, čebula, žlica kislesmetane, lovor in ščep kumine.
Priprava: Zelje narežemo, gav slani vreli vodi prevremo. Vkozici segrejemo svinjsko mastali pa olje, dodamo sesekljanočebulo in česen ter papriko vprahu, žlico mehke moke innazadnje še zelje. Dobro gaprepražimo, dodamo lovorovlist in kumino. Tik pred servi-ranjem dodamo zelju šekakšno žlico kisle smetane.
Razgled proti prvakoma Kamniških Alp
Ličen smerokaz
Cerkev svetega Štefana
Za vas že 60 let beležimo čas
www.gorenjskiglas.si
dnevno sveže novice kažipoti pisma bralcev priloge šport
20 četrtek, 24. decembra 2009GORENJSKA [email protected] GLAS
Vilma Stanovnik
Kranj - V predprazničnemčasu pri Centru za socialnodelo Kranj zadnjih deset letposebno skrb namenjajootrokom in mladostnikom,ki iz kakršnega koli razlogane bodo deležni novoletnegaobdarovanja. Tako so minuličetrtek v avlo Mestne občineKranj povabili otroke izkranjske občine, pa tudi obči-ne Naklo, Šenčur, Preddvor,Cerklje na Gorenjskem in Je-zersko, ki so nameščeni vvzgojne zavode ali zavode zausposabljanje in rehabilitaci-jo, rejniške družine ali pa ži-vijo pri skrbnikih. KUD Tea-ter za vse Jesenice jim je pri-pravil program z igrico JelenJarko, praznike pa jim je po-lepšal tudi Božiček.
"Pred nami je prazničničas, ob katerem si še močne-je sežemo v roke in si iskrenozaželimo zdravja, miru insreče. Prav je, da v tem tre-nutku ustavimo korak in po-zabimo na skrbi, ki so naspestile med letom, in se sku-paj poveselimo. Danes si še
posebej želim, da se z namipoveselite tukaj zbrani naj-mlajši in tudi malo manjmladi otroci, kajti vaše vese-lje je naše zadovoljstvo. Obtej priložnosti pa bi se rad za-hvalil vsem rejnicam in rejni-kom, skrbnicami in skrbni-
kom za posluh za stiskootrok, ki so vam zaupani, inpredano ljubezen in skrb.Naj vam v prihajajočem letune zmanjka dobre volje inpoguma, ko se boste znašlipred izzivi, ki jih prinaša od-govorna naloga, ki ste jo pre-
vzeli," je v nagovoru zbranimpoudaril direktor Centra zasocialno delo Kranj MarjanPodbevšek in se zahvalil šte-vilnim, ki so v dobrodelni ak-ciji Tudi za naše otroke omo-gočili praznično obdarova-nje.
Tudi za naše otrokeNa Centru za socialno delo Kranj so s pomočjo donatorjev pripravili dobrodelno akcijo Tudi za našeotroke ter pred božičnimi prazniki obdarovali okoli dvesto otrok in mladostnikov.
Mateja Rant
Kranj - V okviru projektaMlade mamice, ki ga Klubštudentov Kranj pripravljaže trinajsto leto, bodo tudiletos pomagali študentskimdružinam. Razpisne pogojeje izpolnjevalo 42 študent-skih družin z 49 otroki, kiso jih v torek v prostorihkranjske občine učenciosnovne šole Podblica raz-veselili z igrico, obiskal inobdaril pa jih je tudi Boži-ček. Vrednostne bone, ki sojih v preteklih letih pravtako podeljevali ob tej pri-ložnosti, pa bodo tokrat raz-
delili prihodnje leto ob ma-terinskem dnevu. Predvido-ma bo njihova vrednostznašala okrog 150 evrov, jedejal vodja projekta RokLombar. Projekt pa so ponjegovih besedah letos šenadgradili, in sicer bodo vjanuarju pripravili serijo iz-obraževalnih predavanj inokroglih miz na temo star-ševstva. Prihodnje leto, je šedodal, pa bodo poskušalirazpis razširiti še na dijake."Že letos se je na razpis na-mreč prijavila dijakinja, kipa ni izpolnjevala razpisnihpogojev, saj mora imeti pri-javitelj status rednega oziro-
ma izrednega študenta."Klub študentov Kranj je vpreteklih letih s pomočjo
donatorjev pomagal že oko-li 250 študentskim druži-nam.
Božiček za otroke iz študentskih družin
Na tradicionalnem prednovoletnem druženju so se otroci še posebno razveselili Božička innjegovih daril. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Ana Hartman
Železniki - Železnikarskiobčinski svetniki so na za-dnji seji potrdili dopolnjenobčinski program varnosti, skaterim so na podlagi ocenevarnostnih razmer v občinipodrobneje določili vrsto inobseg nalog redarstva. Spom-nimo, da so ga na predhodniseji zavrnili, ker da vsebujepremalo konkretnih operativ-nih predlogov in rešitev napodročju varnosti v cestnemprometu in na javnih površi-
nah. Posebna skupina je takopo sklepu občinskega svetaskupaj s pripravljavcem Sta-netom Mlakarjem pripraviladopolnjen program varnosti."Občine Železniki ne po-znam tako dobro kot vi, zatoso bile pripombe dobrodoš-le," je na seji dejal Mlakar.Kot je pojasnil, so še posebejupoštevali pripombe Sveta zapreventivo in vzgojo v cest-nem prometu, ki je opozorilna kritična mesta v prometu,denimo avtobusna postajana Češnjici, cesta v Dašnico,
cesta skozi Studeno, Rudnoin Na plavžu, nevarno pre-čkanje ceste pred tovarnoNiko in na Trnju nasproticerkve ... Tako nameravajoodpraviti nekatere črne točkein izboljšati prometno var-nost, redarji pa bodo moraliposebno pozornost nameni-ti tudi mirujočemu prometuin napačnemu parkiranju.Mlakar je še dodal, da bodoprogram varnosti, glede nanovonastale varnostne raz-mere, redno spreminjali indopolnjevali.
Program dopolnili s črnimi točkami
Boštjan Bogataj
Žiri - Žirovski občinski svet-niki so proračun za leto 2010pohvalili, prispevali pa tudinekaj pripomb in ga na kon-cu sprejeli. Največje investi-cija bo gradnja kanalizacijena Dobračevi in v Rakulkuter obnova čistilne naprave(1,5 milijona evrov), gradnjaodseka ceste Troha-Bukovecv Žirovskem Vrhu (tristo ti-soč), pred potrditvijo je tudiprojekt ureditev okolice inmuzejske zbirke v Stari šoli(in muzeju) v Starih Žireh(okoli tristo tisoč evrov), pri-hodnje leto bodo tudi ener-getsko obnovili šolo (štiristotisoč) ...
Vsi našteti projekti so sofi-nancirani z evropskim de-narjem oziroma so del ev-ropskih projektov, ObčinaŽiri pa naj bi prihodnje letopridobila dobrih 510 tisoč ev-rov iz strukturnih skladovEU, nadaljnjih 1,16 milijonaevrov iz kohezijskih skladovEU, 113 tisoč evrov od minis-trstva za šolstvo in šport, 340tisoč iz švicarskega meha-nizma, sto tisoč od Fundaci-je za šport ali skupno kar 3,7
milijona evrov, kar znaša večkot polovico občinskega pro-računa.
Svetniki so sicer pogrešaliveč dotacij političnim stran-kam (prihodnje leto bodo lo-kalne volitve) pa tudi nekajveč evrov za obnovo objektaPr Matic, kjer domuje tudiobčina. Po predlogu svetni-kov bo šlo žirovski šoli do-datnih trideset tisoč evrov zaobnovo sanitarij, v celoti sougodili tudi prošnji župnikapo plačilu asfaltiranja dvoriš-ča, delno pa so ugodili proš-njam več gasilskih društevza sofinanciranje njihovihinvesticij (gradnja igrišča,obnova doma). Ker projektureditve Stare šole in Muze-ja Žiri še ni potrjen, muzejpa prihodnje leto praznujeokroglo obletnico, so v ta na-men 'za vsak primer' rezer-virali deset tisočakov. Zani-mivo je, da bo šlo več stro-škov tudi na račun nove za-poslitve v občinski upravi, insicer bodo za polovični časzaposlili delavca, ki bo podve uri na dan skrbel za raz-voj turizma, drugi dve uri paposvetil urejanju in razvojuMuzeja Žiri.
Sprejeli rekordni občinski proračunŽirovski občinski proračun bo prihodnje leto visok 6,4 milijona evrov oziroma bo za štiridesetodstotkov večji kot letošnji.
Kamnik
Kamniški hostel med najboljšimi v Sloveniji
Mednarodno združenje youth hostlov je pred dnevi razgla-silo najboljše mladinske hotele na svetu, pri čemer se je od-lično izkazal tudi kamniški hostel Pod skalo, last družineResnik. Med 33 slovenskimi youth hostli, ki so sodelovali vocenjevanju, je namreč osvojil drugo mesto. Kriterij za izborso bile ocene gostov, ki so jih podali na spletni aplikaciji,ocenjevali pa so prijaznost, čistočo, učinkovitost, lokacijo,udobje in varnost. Po seštevku vseh ocen je najbolje oce-njen na svetu Youth Hostel Baan Dinso v Bangkoku na Taj-skem s povprečno oceno 97 odstotkov, najbolj prijazen je vTonsbergu na Norveškem z oceno prijaznosti sto odstot-kov, najudobnejši z oceno 94 odstotkov je hostel v Kyotu naJaponskem, najbolj učinkovit je v ZDA v mestu Eastham zoceno 99 odstotkov, najčistejši pa v Grinevaldu v Švici zoceno čistoče 96 odstotkov. Kot so sporočili z Agencije zaturizem in podjetništvo občine Kamnik, so se dobro odreza-li tudi slovenski mladinski hoteli - kamniški hostel Pod ska-lo je dosegel splošno oceno 94 odstotkov, od gorenjskih pamu s 87 odstotki sledi Youth Hostel Bledec na Bledu, ki somu uporabniki za čistočo namenili kar 92 odstotkov. J. P.
Tržič
Pomoč tudi novorojencu
Občinski svet v Tržiču se je strinjal z dopolnitvijo odloka oenkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini.Od leta 2007 so dvesto evrov pomoči nakazovali na osebniračun staršev novorojencev, kar so z zadovoljstvom spreje-li. Občina Tržič se je odločila, da staršem ponudi novo mož-nost izplačila. Pomoč bo nakazala na novo odprt račun no-vorojenca pri eni od poslovnih bank na območju Tržiča. Ob-čina se je dogovorila z bankami, da lahko nakaže določeniznesek denarne pomoči po odprtju hranilne knjižice za no-vorojenčka. Če se bodo starši odločili za tak način izplačilapomoči, morajo občini posredovati tudi davčno številko no-vorojenca. Spremembo odloka so sprejeli po hitrem postop-ku, veljati pa bo začela osmi dan po uradni objavi. S. S.
Žirovnica
Denar za novorojence
Občina Žirovnica bo tudi vprihodnjem letu izplačevalaenkratne denarne prispevkeza novorojence. Znesekostaja enak letošnjemu: zaprvega in drugega otroka vdružini po tristo evrov, zavse nadaljnje novorojeneotroke pa petsto evrov. "Greza simbolično pomoč mla-dim družinam, prispevek paje v primerjavi z drugimi ob-činami relativno visok," jedejal župan Leopold Poga-čar. Občina je za ta namen vproračunu zagotovila trinajsttisoč evrov. A. H.
21četrtek, 24. decembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected], PISMA
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
ŽIVE JASLICE V RAZKRIŽJU: 26. 12, 2. 1. 2010; TRST: 8. 1. 2010.
VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE TER OBILO SREČE IN ZDRAVJA V LETU 2010!
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Dedek Mraz na PrimskovemKranj - Krajevna skupnost Primskovo vabi okoliške otroke vprenovljeno dvorano doma krajanov, kjer se lahko v nedeljo,27. decembra, ob 15. uri poveselijo s Piko Nogavičko in ded-kom Mrazom.
Srečanje prikoličarjev v MedvodahMedvode - Deseto jubilejno srečanje prikoličarjev bo v Med-vodah pred blagovnim centrom 26. decembra ob 9. uri. Za-peljali se bodo okoli Šmarne gore, ob 13.30 bo blagoslov mo-torjev pred cerkvijo v Smledniku, zaključek srečanja pa je vMoto racing klubu v Medvodah. Vabljeni vsi lastnikiprikoličarjev in drugih starodobnih motorjev.
Janko, Metka in dedek MrazSlovenski Javornik - DPD Svoboda Javornik-Koroška Belavabi v ponedeljek in torek, 28. in 29. decembra, ob 18. uri naogled otroške predstave, Grimove pravljice Janko in Metka,ki bo v mali dvorani kulturnega doma na Slovenskem Ja-vorniku. Prišel bo tudi dedek Mraz.
PRIREDITVE
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
Nagrajenci Po domačeKoncert Po domače na kranjskem radiu so si ogledali: Rosvita-Klavdija Kuhar iz Cerkelj; Darka Jakop iz Naklega; Pavla Vrhov-nik iz Mavčič; Vlasta Rozman iz Kranja; Darinka Košir iz Gore-nje vasi; Zdenka Černigoj iz Tržiča; Angela Ajdovec iz Šenčurja;Blaž Roblek iz Preddvora; Aleksander Laussegger iz Naklega inMarija Jakopin iz Kranja. Čestitamo!
Kam greš, homosapiens?
V Gorenjskem glasu, ki jeizšel 18. decembra 2009, semprebral kolumno MiheNagliča z naslovom Gospodarali varuh, ki je name napravi-la velik vtis. Tako omenjenigospod lepo vključuje v omen-jeno pisanje tudi pravila Svete-ga pisma. Rad bi dodal še eno,ki se glasi: "V potu svojegaobraza boš jedel svoj vsakdanjikruh." Seveda se je človek skozizgodovino na vse načineskušal temu izogniti, tako jeraznoraznim izumom dodaltudi avtomobil. Avto je sicerfina iznajdba, ki ima sicernekaj pozitivnih plati, še velikoveč pa zelo negativnih. Nega-tivno je onesnaženje ozračjater kopičenje CO2 v atmosferi.Kurjenje kisika. Znano je, daavto v eni uri "požre" tolikokisika, kot ga človek prediha endan. Vedeti moramo, da kisikanimamo neomejene količine.Kisik so ustvarile rastline vmilijonih in milijonih let.Znanstveniki so odkrili, da jeod pračloveka pa do danes kisi-ka v atmosferi polovico manj.To gre na rovaš motorju z no-tranjim izgorevanjem inneusmiljenim izsekavanjemgozdov! Izračunajte si, kolikokisika požre milijarda mo-tornih vozil, ki so na svetu. In
to še ni vse. Koliko zemlje jeuničene pri izgradnji novihcest, in to najboljše zemlje!Pravila iz Sv. Pisma sonapisana tako, da Bog nekaznuje človeka, temveč sečlovek kaznuje sam, če jih nespoštuje, najbolj pa so kazno-vani njegovi potomci. Zakaj jevedno več bolezni? Zaradinečistega zraka in drugegaonesnaževanja narave. Ve-nomer prisegamo na turizem.Zaradi njega gradimo ceste, pokaterih se trume modernih no-madov prevažajo čez ves svetin dodatno onesnažujejo okol-je! Nujno je potrebno izumitinov način prometa! Boriti bi semorali za vsako drevo!
V članku ste lepo predvidelineuspeh svetovne okoljske kon-ference. Nič me ne čudi, sajgospodje dobijo zato lepednevnice in takih konferenc boše nekaj. Čeprav bi okoljskokrizo zlahka rešili, če bi Rusijoin Kitajsko sprejeli v Nato.Nakar bi z denarjem, ki je na-menjen za orožje, zlahka rešilinaše okolje. Tako pa na temsvetu vlada pohlep po denarju.Šele takrat, ko bo padlo zadnjedrevo in bo uničena zadnjatrava, takrat bo človek spoz-nal, da se denarja ne da jesti!
In zato ne hodi spraševat,komu zvoni - zvoni tebi!
Jože Kogoj, Sp. Gorje
Jože Košnjek
Jurklošter - Zavod Odon izJurkloštra, ki skrbi za ohra-njanje duhovne, naravne inkulturne dediščine kartuzijein okolice, in Društvo ljubi-teljev jaslic Slovenije sta vkartuziji Jurklošter pretekliteden odprla že šesto razsta-vo jaslic. V nekdaj težko do-stopni dolini blizu RimskihToplic, v kraju, ki se je takratimenoval Jurijevo ali Jurijevdol, so kartuzijani iz Franci-je in Italije zgradili cerkev insamostan že leta 1172, ven-dar so ga kmalu zaprli in galeta 1208 znova odprli. Pozgodovinskih virih je celjskigrof Friderik leta 1435 v Jur-kloštru pokopal svojo ženoVeroniko Deseniško, ki jo jeleta 1428 utopil njegov oče,grof Herman II. Pri razisko-vanju kartuzije so odkriligrob, za katerega domneva-jo, da je Veronikin. Po tur-škem napadu leta 1471 inkmečkih uporih so se začeliza kartuziji težki časi. Kas-nejši gospodarji so del sa-mostana tudi podrli. Cerkev
in stavbe, ki so ostale, sedajobnavljajo.
Organizator razstave Dra-go Kozinc iz Radeč je pove-dal, da je na razstavi, ki bo od-prta do konca januarja ob so-botah, nedeljah in praznikihmed 14. in 16. uro, v nedeljahpa tudi med 8.45 in 10.15,skupno 95 jaslic, od katerih je
53 otroških, kar je posebnostrazstave. Gorenjski izdeloval-ci jaslic so v večini. Med izde-lovalci otroških jaslic se pred-stavlja osnovna šola iz Šen-čurja, med "odraslimi" parazstavljajo Matevž Balantičiz Zgornjih Dupelj, MarijaBizjak iz Kranja, Konrad Tri-ler iz Železnikov, Zlato Pet-
rovčič z Brezij, Franc Kubeljiz Vodic, Jože Tonig in Mar-jan Vodnik iz Domžal, CeneRazinger iz Planine pod Goli-co, Miha Kern iz Kranja, Vik-tor Konjedic iz Kranja, LidijaDebeljak iz Gorenje vasi,Miha Kač in Roman Kokoleiz Stahovice ter Mateja Koz-mus iz Žirovnice.
Gorenjske jaslice v JurkloštruV starodavni kartuziji Jurklošter blizu Rimskih Toplic so že šestič organizirali razstavo jaslic.
Rezbar Matevž Balantič iz Zgornjih Dupelj (prvi z desne) pred svojimi jaslicami skupaj z organizatorjem razstave v Jurkloštru Dragom Kozincem
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - Na praznovanju tri-najste obletnice ustanovne-ga srečanja Lions klubaKranj na Šmarjetni gori so ssvojim programskim pri-spevkom sodelovali tudi va-rovanci zavoda Korak, ki sojim namenili tudi izkupičeksrečanja Lions kluba Kranjin Leo kluba Brdo. V torek sozavodu simbolično izročiliček za dva tisoč evrov. Pred-sednik lionistov DamjanAhačič je ob tej priložnosti
varovancem zavoda napisalpesmico, v kateri je skušalopisati boj zavesti za polnoživljenje. Gre za boj, v kate-rem so bojevniki oboroženi sskrhanim orožjem, pa ven-dar zmagujejo v svojem živ-ljenjskem boju. "Varovancizavoda so pripravili zanimivprogram, a ko so nam zaig-rali na bobne, nam je seglodo srca. Z varovanci in oseb-jem zavoda smo preživeli lepin nepozaben večer," sporo-ča podpredsednica lionistovDarja Delavec.
Še ena donacija zavodu Korak
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
V pisani zgibani knjižici Krtek in jesen bodo otroci
videli, kako Krtek speče okusne kolačke z marmelado,
v knjižici Krtek in zima pa, kako težko je Krtek čakal
prvi sneg. Zelo prikupno in zabavno!
Redna cena posamezne knjige: 6 EUR,
cena za naročnike GG: 4,80 EUR + poštnina
Kartonki sta naprodaj na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4
v Kranju, naročite ju lahko po tel.: 04/201 42 41 ali
na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
Najbolj ljubki kartonki,
ki ju otroci obožujejo!
22 MALI OGLASI, KAŽIPOT [email protected] GLAS
četrtek, 24. decembra 2009
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
ENOSOBNO stanovanje, opremljenona Prešernovi cesti v Radovljici, ☎041/886-642 9007716
HIŠEPRODAM
DVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom, vKranju, cena po dogovoru, ☎ 04/23-25-059 9007463
STAREJŠO hišo z gostinskim lokalom,v lepem kraju ob morju Jurjevo na Hr-vaškem, ☎ 04/53-00-909
9007720
POSLOVNI PROSTORIODDAM
PISARNO, 30 m2, na Planini 3, za150 eur + stroški, ☎ 041/633-195
9007402
SKLADIŠČE, 70 m2, v prvi etaži vHrastjah, lep dostop, ☎ 031/374-706
9007717
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, ☎04/20-11-413, 041/707-145, 031/231-358
9007247
BMW 320 D, l. 07, 60.000 km, ohra-njen, cena 23.000 eur, ☎ 041/624-521
9007630
DAEWOO Lanos, l. 98, 189.000 km,garažiran, 600 eur, ☎ 040/520-326
9007725
FORD Mondeo, l. 97, odlično ohra-njen, ☎ 041/595-333
9007731
HYUNDAI Accent 1.5 GLS, l. 2000,prevoženih 110.400 km, servisna knji-ga, el. paket, servo volan, el. stekla,centralno zaklepanje, nove gume, lepoohranjen, ☎ 041/316-617
9007713
RENAULT Clio 1.2 16V, l. 2003, reg.do 10/2010, odličen, ser. knjiga, cena3.580 eur, ☎ 041/819-642
9007700
RENAULT Clio 1.2, l. 1999, zelo lepoohranjen, pet vrat, registriran celo leto,☎ 051/334-907
9007702
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625
9007469
STREŠNI nosilec za Laguno in Mega-ne Grandtour ter nov, 480 l strešni kov-ček Renault, ☎ 041/398-076
9007626
PODARIM
OKRASNO plastiko za Lado Nivo 4 x4, ☎ 031/262-046 9007715
GRADBENIMATERIALKURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 9007223
BUKOVE goli, ☎ 041/767-3399007565
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9007224
DRVA bukova, delno suha, cena 45EUR, možna razrez in dostava, ☎040/338-719 9007225
DRVA - suha, metrska, bukova, ☎031/688-234 9007704
KOSTANJEVA in gabrova drva inokroglce, možen razrez in dostava, ☎04/51-88-144, 041/833-551
9007705
LESENE brikete za kurjavo, ugodno,☎ 04/53-31-648, 040/887-425
9007675
STANOVANJSKAOPREMAGOSPODINJSKI APARATIPRODAM
VGRADNI štedilnik, 2 plin, 2 elektrika,rabljen ter pomivalno korito, ☎040/255-509 9007726
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
BILJARD, nov, ☎ 031/206-7249007311
KNJIGE,PUBLIKACIJEPODARIM
REVIJE Kraljica miru in Naša družinaod leta 2000 dalje, ☎ 040/276-210
9007730
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOKULISTIČNI pregledi za očala inkontaktne leče, popusti za upokojen-ce in študente. Optika Aleksandra,Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎ 04/23-50-123 9007143
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
MLADIČKE Jack Russell terier, čisto-krvne, brez rodovnika, zelo lepe, cena500 eur, ☎ 040/472-747
9007586
SAMČKA bordercolie z rodovnikom,☎ 041/873-903 9007689
PODARIM
PSIČKE mešance med labradorcem innemško ovčarko, stare 6 tednov, ☎04/51-27-071, 040/364-721 9007703
MUCKE, stare 2 meseca, ☎ 040/235-410 9007688
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
GOSENIČAR Fiat 505, gozdarski, ☎040/831-223 9007708
PLATO transportni, nov za traktor 180-100-50, mehansko ali hidravlično od-piranje, ☎ 041/229-159 9007719
KUPIM
TRAKTOR Ursus ali IMT 533 ali 539,☎ 031/868-034 9007506
PRIDELKIPRODAM
JABOLKA in HRUŠKE od visoko de-beljnih dreves, ugodno, KmetijaPRINC, Hudo 1, (Pri Kovorju), Tržič, ☎041/747-623
9007521
Male oglase sprejemamo: danes, 24.12. do 11. ure za objavo v torek,29.12. in za objavo v četrtek, 31. 12. do torka, 29. 12. do 14. ure. Delovni čas: ponedeljek in torekneprekinjeno od 8. do 17. ure, v sredo od 8. do 15. ure, četrtek od 8. do 12. ure, sobote, nedelje inprazniki zaprto. SREČNO 2010!
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe v kata-ster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnihvodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite na sede-žu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno v
III. nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Planina II, garsonjera v II. nad-str. izmere 21,90 m2, l. izgr. 1976,balkona ni, dvigalo, vpisana v ZK,cena 42.000,00 EUR.Kranj, Zlato polje, trisobno v I. nad-str. v izmeri 79 m2, l. izgr. 1953. pren-ovljeno l. 2004 - okna, kopalnica, tla-ki, CK na plin, dve kleti, vselitev podogovoru, cena 107.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 79.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visokopritlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celotiprenovljena in opremljena l. 2009, v
pritličju - kuhinja, jedilnica z dnevnosobo, WC, v nadstr. - spalnica,pomožni prostor in kopalnica, CK,največ za dve osebi vseljivo takoj,cena 630,00 EUR/mesečno + stroški+ 2x varščina.Kranj, Planina I, enosobno v I. nad-str. v izmeri 41,40 m2, l. izgr. 1974,CK, balkon, dvigalo, cena 320,00EUR + stroški + x varščina, vseljivotakoj.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možno parki-ranje za dva avtomobila, terasa s 115m2 vrta, cena 208.000,00 EUR. Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine na parcelivelikosti 1144 m2, l. izgr. 1999, cena439.000,00 EUR, v kateri je vključe-na tudi vsa oprema izdelana po meri. Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi-sokopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsipriključki, CK na olje, ZK urejena,cena 140.000,00 EUR. POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900,že delno prenovljen, primeren zaneživilsko trgovino, cena 47.000,00EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža,dostop tlakovan, ob vikendu tudimanjša brunarica, l. izgr. 1997, cena240.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
Super ideja za darilo!
Ličen darilni bon lahko prevzamete na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (nasprotiglavne avtobusne postaje), ga naročite po telefonu ali e-pošti.
Naročnino lahko podarite v vrednosti, ki jo sami določite. Če se boste odločili za celoletno naročnino, vam bomo priznali še kup ugodnosti. Za več informacij nas, prosimo, pokličite, nam pišite ali se pri nas oglasite osebno!
Podarite nekaj lepega. Podarite naročnino na Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.
Veselo po domačeBled - Folklorna skupina Bled vabi na tradicionalni koncertVeselo po domače, ki bo, kot vsako leto, 29. decembra v fes-tivalni dvorani na Bledu. Za praznično vzdušje bodo poskr-beli ansambel Vagabundi, sestav Cvetje v Jeseni, KlemenTorkar, Smeh iz Tržiča, otroška folklorna skupina Bled-Gor-je, Folklorna skupina Bled, zvrstilo pa se bo še veliko pre-senečenj. Vstopnice lahko dobite pri Mateji Repe (031/656384) in v Turističnem društvu Bled.
Za otroke na BleduBled - V okviru Kroga prijateljstva boste tokrat v Zdravil-iškem parku na predzadnji dan leta od 15. do 18. ure v orga-nizaciji Društva za varstvo okolja Bled otroci lahkoposlikavali nakupovalne vrečke iz naravnega materiala, izde-lovali glasbila ter igrali in peli. Ob 16. uri bo Lutkovno gledal-išče Nebo pripravilo predstavo Take ljudske.
Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma vabi v soboto, 26.decembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na prouče-vanje Svetega pisma z okvirno temo Na koncu je ljubezenvedno predmet vere. Razgovor bo povezoval Vlado Odorčić.Vstopnine ni.
PREDAVANJE
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Na KumKranj - Planinci in pohodniki kranjskih upokojencev vabijo 2.januarja na pohod na Kum. Prijave sprejemajo v pisarnidruštva do srede, 30. decembra.
Peš na BrezjeKriže - Planinsko društvo Križe vabi v nedeljo, 27. decembra,na pohod na Brezje. Zbor ob 8. uri na parkirišču predpokopališčem v Križah.
Koncert družine Galič odpadePreddvor - Iz Hotela Bor v Preddvoru sporočajo, da božičnikoncert družine Galič, napovedan za petek, 25. decembra,ob 18. uri, žal odpade.
KONCERTI
IZLETI
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
JEDILNI krompir, beli in rdeči, pougodni ceni, pripeljem tudi na dom, ☎04/25-01-171 9007727
KROMPIR dezire in andoro, možnadostava, ☎ 041/731-030 9007699
KVALITETEN cabernet sauvignon,ugodno, možna dostava večjih količin,☎ 031/206-724 9007312
PENINO Rose in druga štajerska vina,☎ 041/985-148, 031/240-406
9007718
VINO - cviček, integrirana predelava, vrinfuzi ali ustekleničen, z vso dokumen-tacijo, večja količina - dostava na dom,☎ 031/206-874 9007187
VINO BENČINA, če želite kozarec do-brega vina, belega ali rdečega, z do-stavo, pokličite, ☎ 041/650-662
9007618
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA, stara 5 in 6 mesecev, ☎041/335-955 9007711
ČB BIKCA, ☎ 031/596-077 9007724
JAGNJETA, mesnata, ugodno, Kmeti-ja Princ, Hudo 1 (pri Kovorju), Tržič, ☎041/747-623 9007522
JAGNJETA za meso, ugodno, ☎04/25-51-171, 051/410-138
9007644
KONJA, starega 7 let, cena po dogo-voru, ☎ 051/642-401 9007709
KOZLIČA, srnaste pasme, ☎ 04/58-06-797 9007685
PRAŠIČA, domača krma, težak 150kg, ☎ 031/256-001 9007701
PRAŠIČA 120 kg - 140 kg, Šenčur, ☎041/551-970 9007721
PRAŠIČE, kakovostne 150 kg, možnadostava, ☎ 041/909-004 9007248
PRAŠIČE, ☎ 041/827-494 9007728
TELICO simentalko, staro 4 mesece,cena 400 eur, ☎ 04/59-57-824
9007707
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎031/-387-371 9007722
KUPIM
BIKCA simentalca, težkega do 350 kgin trosilec hlevskega gnoja, ☎ 031/604-918 9007714
BIKCE simentalce, težke od 200 do400 kg, ☎ 041/620-824 9007710
OSTALOPRODAM
GOVEJE MESO od krave z dostavo nadom in kupim visoko brejo telico, ☎041/515-867 9007723
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
IŠČEM DEKLE za delo v strežbi, starodo 40 let, izkušnje niso pogoj, delo podogovoru, Šipec Monika, s. p., Velesovo56 a, Cerklje, ☎ 040/330-060 9007617
ZAPOSLIMO kuharja, 2A, d. o. o.,Zgornje Bitnje 32, Žabnica, ☎040/237-818, po 18. uri 9007686
ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo za-stopnike za terensko prodajo artiklovza varovanje zdravja. Oglejte siwww.sinkopa.si, Sinkopa, d. o. o., Ži-rovnica 87, Žirovnica, ☎ 041/793-367 9007353
AVTOSTEKLA Jelovčan, d. o. o., Žabni-ca 24, Žabnica, zaposlim sodelavca vavtoremontni dejavnosti, montaža avto-stekel, zaželene izkušnje, vozniški izpitkategorije D, ☎ 041/756-188 9007712
IŠČEM
”EN GLASBENIK ORKESTER” igra-nje narodne in zabavne glasbe zaohceti, obletnice in zabave, ☎031/595-163 9007634
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, ☎ 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete,lamelne zavese, plise zavese, komarni-ki, markize, www.asteriks.net 9007221
KNAUF izdelava mansard, sten, spuš-čenih stropov ter slikopleskarska dela.Igor Fabiani, s. p., Snakovška cesta16, Križe, ☎ 041/691-273 9007578
STROJNI ali ročni ometi - notranji alizunanji, fasade, adaptacije podstrešijter manjša gradbena dela, opravimo hi-tro, kvalitetno in konkurenčno, Zoki,d.o.o., Kašeljska c. 53 a, Ljubljana -Polje, ☎ 041/378-524 9007643
ZASEBNI STIKI39-LETNI moški iščem dekle za resnozvezo, ☎ 041/281-343 9007043
POSREDOVALNICA, spoznavanje zaženske 19 EUR, za moške 50 EUR, zamlajše dame zastonj, ☎ 031/836-378
9007367
ŽENSKE vseh starosti, z vseh delovdržave in zamejstva, iščejo zveste so-potnike trajna razmerja, ☎ 031/836-378 9007368
RAZNOPRODAM
PEČ na drva Tobi Tvt - sobna in peč naolje - sobna ter 10 l bojler s pipo, lah-ko dostavimo, ☎ 051/309-022
9007706
TRAKTORSKE snežne verige 10 x 28in 12 x 28 col in aparat za pranje Kar-her 690, Triler, Okroglo 6, Naklo, ☎040/301-064 9007729
23četrtek, 24. decembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Pavel RuparIskrena hvala za izraze sožalja, položeno cvetje in sveče, vsemsorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Posebna zahvalasosedom, Tončki in Francu Žagar ter družini Hafner iz Papirniceza izkazano pomoč. Prisrčna hvala Tonetu, Ivici in Marku Arvajuter ostalemu osebju gostišča Arvaj iz Kranja, za iskreno podporo vtežkih trenutkih in sočustvovanje. Zahvaljujemo se tudi g. žup-niku Romanu Poljaku za mašno daritev in pogrebni obred, svakuSrečku Zagoranskemu za lepo zaigrano Tišino, pevcem terdelavcem Loške komunale za organizacijo pogreba. Vsem, ki stekakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegoviŠkofja Loka, Železniki, Ptuj, Idrija, 18. decembra 2009
ZAHVALA
Ob boleči in po hudi bolezni mnogo prezgodnji izgubi našegadragega
Janeza Čemasase iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob stra-ni in izrekli sožalje. Iskrena hvala vsem za denarno pomoč terdarovano cvetje in sveče. Hvala gospodu dekanu Stanislavu Zidarju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogreb-ni službi Komunale Kranj. Zahvaljujemo se tudi osebni zdrav-nici dr. Perčičevi, Ambulanti za nujno medicinsko pomočKranj, osebju Bolnišnice Jesenice ter kolektivu Save Tires.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
V 97. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata in tast
Janko Novakiz Jarčje Doline
Iskreno se zahvaljujemo vsem dragim sorodnikom, dobrim sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem ter vsem drugim za izkazano pomoč, izrečena sožalja, podarjeno
cvetje, sveče in hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči vsi njegoviJarčja Dolina, 15. decembra 2009
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila mami, stara mama, prababica in tašča
Marija Udirroj. Rozman
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Še posebej se zahvaljujemo Zdravstvenemu domu Stražišče, Reševalni postaji Kranj,pogrebni službi Navček, pevcem in župniku Jakobu Kralju.
Žalujoči vsi njeniSp. Besnica, 17. decembra 2009
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in dedek
Franc KlemenčičIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem inznancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala tudi g. župniku iz
Šenčurja za lepo opravljeni obred, trobentaču in pogrebni službi Navček.
Žalujoči: žena Breda, sin Aleksander z družino in ostali sorodnikiKranj, Idrija, Radovljica, Bled, Ljubljana
ZAHVALA
ZAHVALA
Svoj krog življenja je sklenil naš dragi mož, očka, dedi, pradedi in stric
Stane ŠpacapanIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem in znancem za sveče in izrečena sožalja. Hvala zdravstve-nemu osebju gastroenterološkega oddelka Splošne bolnišniceJesenice. Srčna hvala gospodu kaplanu za poslovilni obred inposebna zahvala Mestnemu pokopališču Kranj. Hvala pevcemza zapete žalostinke. Vsem, ki ste ga z nami pospremili na nje-govi zadnji poti, iskrena hvala.
Vsi njegoviKranj, 16. decembra 2009
Našel sem svoj mirv večnosti tišine.Našel sem svoj prostor,kjer ni več bolečine.
Vse je, kot je vedno bilo.Tiho jočem. V tolažilošepetaš mi: "Večno živa ...neločljiva, neločljiva!"
Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Marije Rihtaršičroj. Končan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem inprijateljem, za izrečena sožalja, vsem, ki so darovali cvetje in svečeter jo spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Zahvala naj gretudi dr. Šubicu in dr. Končanu iz ZD Šk. Loka ter zdravstvenemuosebju KC Ljubljana in g. župniku Romanu Poljaku za opravljenpogrebni obred in sv. mašo ter pevskemu zboru Škrjančki. Vsemimenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, hčerke Vera, Jana in Milena ter sinovaTone in Jurij z družinamiSv. Duh, Stara Loka, Kokrica, 16. decembra 2009
Ni smrt tisto, kar nas loči,in življenje ni, kar druži nas.So vezi močnejše, brez pomenazanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
P L A T I N U M
TA X I080 25 20
www.paltinumprevozi.com
SOBOTA
-1/4°C
PETEK
4/7°C
24 GORENJSKI GLASčetrtek, 24. decembra 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes in jutri, v petek, bo oblačno in deževno, popoldne sebo meja sneženja znižala. V noči na soboto bodo padavineoslabele in ponehale. V soboto se bo razjasnilo. V nedeljo sebo spet pooblačilo.
ČETRTEK
4/6°C
....
....
....
....
....
....
...
Anzelm Anko:
"Doma ne pečemo ničesar.Raje kupimo v trgovini, lažjeje. Za božično večerjo si ponavadi privoščimo kaj dobre-ga - pečenko morda. Voščilnicne pošiljamo, ponavadi po-kličemo ali pa se obiščemo."
Stojan Saje
Naklo - Ob hiši v Turističniulici v Naklem, kjer živitaTone in Ivanka Černilec, jevelik vrt. Z zelenjavnim de-lom se ukvarja Ivanka, Tonepa skrbi za sadni vrt. V mla-dosti je bil vajen kmečkegadela, saj izhaja z domačijepri Hlebčarju v Podbrezjah.V Naklem ima ob hiši trto, kiustvarja senco na pergoli.Daje jim okusno črno grozd-je, iz katerega vsako leto na-stane tudi nekaj vina.
"Pred več kot tremi deset-letji sem posadil ob hiši trsfrancoske sorte gamaj. Trtase je lepo razrasla in tudi dobro obrodi. Črno grozdjeima drobne, a sladke inokusne jagode. Nekaj ga po-jemo sproti ob zorenju, ve-čino grozdja pa stisnem vpreši. Vsako leto naredimrdeče vino, s katerim napol-nim 80-litrski sod. Kletarje-nja sem se naučil v Kranju,kjer sem delal v podjetjuCentral. Po povezavi z Vi-nom Kranj sem bil večkrat v
njihovi vinski kleti. Velikonasvetov sem dobil tudi privinogradnikih v Jeruzalemu,kamor sem hodil po mošt.Doma sem že poskušal nare-diti ledeno vino, ampak nibilo dovolj mraza ob trgatvi.Tri dni zapored mora bitivsaj šest stopinj pod ničlo, dagrozdi zmrznejo. Letos smopustili dovolj grozdov nabrajdi in čakali na mraz. Na
prvi zimski dan sem se lotilledene trgatve," je povedalTone Černilec, 78-letni upo-kojenec iz Naklega.
Zunaj je mraz krepko sti-skal, zato smo se za pogovorumaknili v klet, kjer imaTone sode za sok in vino. Po-jasnil je zapleten postopekpriprave ledenega vina, s ka-terim bo dobil okrog 40 li-trov vina rožnate barve. Ime-
noval ga bo novoletno vino.Če bo izdelek dober, bo lede-no trgatev še ponovil. Kot jezaupal, je za uspeh gorenj-ske trgatve nujna zaščitabrajde z mrežo pred pticamiin s plastično folijo predgnitjem grozdja v dežju. Le-tos se je kosov obranil, do-mačim pa je sveže grozdjekar preveč teknilo. Vina bomalo, a bo to toliko boljše.
....
....
....
....
....
....
...
NEDELJA
-4/3°C
....
....
....
....
....
....
...
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Luka Čemažar:
"Potice ne znam speči.Doma ponavadi pečemo vtem času kakšne piškote. Zabožično večerjo jemo, karnam pripravi babica. Voščil-nice pa kar kupimo in jih pošljemo."
Dobrote in voščilaKristina Dželilović
Božično-novoletni praznikiniso le čas obdarovanja, pač pa tudi čas, ko z druži-no sedemo za obloženomizo, pošljemo voščilnice,pečemo dobrote. O temsmo pred dnevi spraševali vKranju.
Foto: Gorazd Kavčič
Kristina Pahor:
"Potico znam speči. Domaponavadi pečemo piškote inpotico, za božično večerjopa običajno pripravimo piš-čanca, purana, krompir ...Voščilnice smo letos izdelalisami, lani pa smo jih kupili."
Miha Hrovat:
"Potice ne znam speči, na-redi jo mami, pa še kakšnepiškote. Za božično večerjosi ponavadi privoščimo meso,krompir, potico ... Voščilnicne pošiljamo, voščimo po elek-tronski pošti ali po SMS-u."
Tanja Zaplotnik:
"Potico znam speči. Božič-ne večerje nimamo, bolj kosilo, ker imamo majhneotroke. Ponavadi jemo me-so, priloge, solate, sladico. ..Voščilnice sem letos naredi-la sama."
Ledena trgatev po gorenjskoNa prvi zimski dan je Tone Černilec iz Naklega rezal grozde z domače brajde. Ledena trgatev je uspela,dala pa naj bi okrog 40 litrov novoletnega vina.
Tržič
Parkirišče šole bo večje
Parkirišče ob Podružnični osnovni šoli Kovor je že dolgopremajhno. Starši šolarjev in drugi obiskovalci nimajo dovolj prostora za parkiranje, zato puščajo svoja vozila tudina okoliških travnikih. Občina Tržič je naredila prvi korak k rešitvi teh težav. Decembra je sklenila dogovor z lastni-koma travnika in sadovnjaka pod šolo, s katerima je pod-pisala pogodbi o nakupu zemljišč v skupni izmeri 437 kvadratnih metrov. Tam za prihodnje leto načrtuje ureditevmakadamskega parkirišča. Ko bo pridobila potrebna dovoljenja in projektno dokumentacijo, bo parkirišče tudiasfaltirala. Kot je sporočil direktor občinske uprave DragoZadnikar, želijo zagotoviti boljšo prometno varnost v okolici kovorske šole. Ob tem je poudaril, da se zavedajopomena podružničnih osnovnih šol za razvoj manjših krajev, ki so oddaljeni od mesta. S. S.
Rodine
Razstava jaslic v Jalnovi hiši
V rojstni hiši Janeza Jalna na Rodinah bo od jutri dalje na ogled že enajsta razstava jaslic. Tokrat bo razstavljenihveč kot osemdeset primerov jaslic iz različnih krajev vSloveniji in tujini. Vse jaslice so v lasti družine Janka Svetineiz Ljubljane; zbirajo jih že vrsto let, nekaj so jih izdelali tudi sami, še nikoli doslej pa celotne zbirke niso razstavilina enem mestu. Razstavo bodo dopolnili z vezenimi inkvačkanimi prti Jalnovih pranečakinj Marinke Rotar iz Podnarta in Rezi Kozinc iz Radovljice. Svoje izdelke bodorazstavili tudi otroci iz Vzgojno-varstvene organizacije Jesenice. Razstava bo na ogled do 10. januarja, vsak danmed 10. in 19. uro. A. H.
Planica
Razstava o Planici in skakalcu Jožetu Šlibarju
Prihodnji torek, 29. decembra, bodo v depandansi domaPlanica ob 10. uri odprli slikovno razstavo z naslovom 75 letPlanice in Jožeta Šlibarja. Kot je povedal eden od avtorjevrazstave Stane Mihelič, so na petih panojih skušali prikaza-ti zgodovino Planice, vzporedno pa tudi kariero leta 1934 rojenega smučarskega skakalca Jožeta Šlibarja iz Kovorja.Šlibar je bil aktiven skakalec med letoma 1953-1963, mednjegove največje uspehe pa sodi svetovni rekord, ki ga je z 141metri leta 1961 postavil na skakalnici v Obersdorfu. M. A.
Tone Černilec iz Naklega je letos prihranil nekaj grozdja za ledeno trgatev. / Foto: Tina Dokl
Enosmerno skozi Tržič
V centru Tržiča obnavljajo vodovod, gradijo kanalizacijo inmenjajo druge napeljave. Na Trgu svobode so zato zaprlicesto za ves promet. Tam velja nov prometni režim. Od na-selja Ravne proti Tržiču poteka promet enosmerno po trguin naprej. V obratni smeri - proti Ravnam in Podljubelju - boše naprej enosmeren promet po Partizanski cesti. S. S.
Medvode
Slovesnost na Sv. JakobuV soboto, 26. decembra, se bo ob šestih zvečer na Sv.Jakobu na Brezovici (v občini Medvode) s sveto mašo začelatradicionalna slovesnost v spomin na dan samostojnosti, kiji bo sledil kratek kulturni program. Prireditev bo v vsakemvremenu. M. B.
KRATKE NOVICE
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 ČETR
TEK_
24. 1
2. 20
09GLASBA,KINO
NOSTALGIČNO Z LINTVERNI
Minuli konec tedna je po dolgemčasu v Žireh nastopila domačaskupina Lintvern z gosti. Prihodnjeleto bodo stari dvajset let.
02
LJUDJE
DVANAJST RITK
Fotograf Boštjan Gunčar je pred-stavil koledar, na katerem je vsakmesec dobil svojo ritko, novinarBoštjan Fon razstavlja na sodišču,ki je njegov skorajda drugi dom,Valovci pa so razglasili Ime leta2009. / Foto: Tina Dokl
KULTURA
IZVIR, MOLK, NEBESA NA ZEMLJI ...
Za konec leta so pri Cankarjevizaložbi izšli trije novi prevodni ro-mani klasikov 20. stoletja in prvaknjiga v novi zbirki Čas misli.
03
Ves
el b
ožič
vam
žel
i ure
dniš
tvo
Rat
vedr
ila! /
Fot
o: T
ina
Dok
l
02 ČETRTEK_24. 12. 2009
GLASBA, KINO
ed Žirovci jestari rok zasi-dran globoko vsrcih. In preiz-kušen recept
za napolniti dvorano Parti-zan je prav gotovo skupinaLintvern, ki je včasih veljalaza eno izmed najbolj per-spektivnih žirovskih rokov-skih skupin. V vseh teh letihje imela vzpone in padce, odprvotne zasedbe pa se je za-menjalo kar nekaj članov.Sledil je nekajletni premor,sedaj pa spet nastopajo bob-nar Vojko Erznožnik, basistMarko Marovt, kitarist in pe-vec Drago Kramperšek, klavi-aturistka Katarina Primožičin kitarist Matjaž Zabukovec,kot spremljevalni glas pa sejim je pridružil Andrej Jereb.
Zadnja leta v decembrupripravljajo tradicionalnikoncert v dvorani Partizan.Povabijo tudi goste. Kotpredskupina je nastopila sek-cija žirovske pihalne godbe
Vse za čevape, ki preigravadixie-rock glasbo. Pri nekajskladbah se jim je pridružilamlada obetavna pevka in ki-taristka Tanja Veselič, ki jeskupaj z godbeniki navdušilaz odlično izvedbo AretheFranklin. Sledil pa je težkopričakovani koncert skupineLintvern, ki je poleg priredbodigrala nekaj najboljših av-torskih skladb. Na bobnih jekot gost presenetil Luka Pol-janšek, pri večini skladb jim
je družbo poleg Vojca Erz-nožnika delal mladi DanielPodobnik, sicer član pihalnegodbe in skupine Drugi čut.Pri nekaj skladbah so se jimna ropotuljicah in z glasovipridružile še hčerke članovskupine: kitarista MatjažaTina Zabukovec, bivšega ba-sista Roberta Liza Križnar inpevca Draga Živa Kramper-šek ter dokazale, da jabolkone pade daleč od drevesa.Mnogo let nazaj so na tem
mestu stale njihove mame,ki so jih tokrat spremljale iz-pod odra, Katarina pa kot ak-tualna članica skupine šezdaj stoji za klaviaturami.Ganljiv prizor je navdušilprav vse v dvorani in publikaskupine ni spustila z odravse do tretje ure zjutraj.
Prihodnje leto bo Lintvernpraznoval dvajseto obletnicoobstoja in v bližnji prihodno-sti napoveduje podoben do-godek.
NOSTALGIČNO Z LINTVERNIMinuli vikend je po dolgem času v Žireh nastopila domača skupina Lintvern z gosti.
Polona M. Baldasin
M
PLANET TUŠ, KRANJ
Četrtek, 24. 12.16.10 AVATAR 16.00 AVATOR 3D16.30DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV15.30 JELENČEK NIKO (sinhronizirano)16.20LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES
Petek, 25. 12.17.40, 21.00 AVATAR 16.40, 20.00, 23.20 AVATOR 3D
17.00, 21.40, 23.40 DOBRODOŠLI VDEŽELI ZOMBIJEV17.30 JELENČEK NIKO (sinhronizirano)16.20, 18.50, 21.20, 23.50LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES19.25, 21.30, 23.30PARANORMALNO19.30 PLANET 51 (predpremiera, sinhronizirano)
Sobota, 26. 12.14.20, 17.40, 21.00 AVATAR 12.10, 16.40, 20.00, 23.20AVATOR 3D
13.00, 17.00, 21.40, 23.40DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV11.30, 13.30, 15.30, 17.30JELENČEK NIKO sinhronizirano11.20, 13.50, 16.20, 18.50, 21.20,23.50LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES19.25, 21.30, 23.30PARANORMALNO19.30 PLANET 51 (predpremiera, sinhronizirano)
Nedelja, 27. 12.14.20, 17.40, 21.00 AVATAR
12.10, 16.40, 20.00 AVATOR 3D13.00, 17.00, 21.40DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV11.30, 13.30, 15.30, 17.30JELENČEK NIKO (sinhronizirano)11.20, 13.50, 16.20, 18.50, 21.20LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES19.25, 21.30 PARANORMALNO19.30 PLANET 51 (predpremiera, sinhronizirano)
Organizatorji filmskih predstav sipridržujejo pravico do spremembeprograma.
KINO SPORED
Prednovoletni SUBART party
V soboto bo večer v klubu U Bahn v Kranju pri Piannobaru obarvan v reggae, dub in drum and bass barvah.Kulturno-umetniško društvo SUBART vam za ogrevanjeponuja domača DJ-a: Leu in 6DUB6DARCHY6, nato pabodo sledili DJ Vrki, Haris Pilton in Mixxle. Na zabavovabljeni od 20. ure dalje. K. P.
Osminka v jeseniški gostilnici Pastel
V petek vas ob 18. uri vabijo v Gostilnico Pastel (naspro-ti gimnazije Jesenice) na Božični koncert pevk in pevcevglasbenega studia Osminka. Pripravili so vam programslovenskih in svetovnih uspešnic, večno zelenih melodijin izbor božičnih skladb (pop in tradicionalnih), s kate-rimi vam bodo pričarali božično razpoloženje. A. B.
Glam Night
V Izbruhovem kulturnem bazenu v Kranju se bo 28. de-cembra ob 21. uri zgodil Glam Night #6, na katerembodo na svoj račun spet prišli vsi nostalgični oboževalcihard rock glasbe in divjega imidža 80. let. Za raznolikglasbeni izbor bosta poskrbela DJ-ja HellFucker in Šujo,popestritev večera pa bo koncert mlade tolminske za-sedbe Wild Child. A. B.
House zabava z Sylvainom in Mayo
Za božič bo v klubu Stop na Bledu poseben klubski housevečer z ekipo Delight Division. Zvezdi večera bosta DJ Syl-vain, eden izmed vodilnih dj-ev slovenske house glasbenescene in prva prava soul groove pevka Maya. V zabavo vasbosta vpeljala DJ Gray in Erwin Creeg, stene bodo polepša-ne z video animacijami in laserskim šovom, za osvežitevboste lahko okusili brezplačno eksotično sadje. A. B.
Rock Stik Turneja prihaja v Tržič
Skupina Mit je še vedno na koncertni turneji. Poleg ak-tualne turneje, imenovane Rock Stik turneja, v sodelova-nju s skupino Rock Shock razširja sodelovanje: 26. de-cembra jih pričakujejo v Tržiču, na prednovoletnemkoncertu še s skupinama Profeel in Paraziti p.13. A. B.
Koncert sester Trobec Žagar
Pevke pevske skupine sester Trobec Žagar se sicer po-znajo že dolgo in druga za drugo že od začetka vedo, daso izvrstne pevke, vendar so skupno pevsko glasbenopot začele šele leta 2001 in jo predvsem po zaslugi Ta-mare, soproge Slavka Avsenika mlajšega, nadaljujejo dodanes in jo nameravajo nadaljevati še naprej. V nedeljozvečer so v Galeriji Avsenik v Begunjah pripravile izvr-sten božični koncert, na katerem so pele slovenske ljud-ske, Avsenikove, adventne in božične pesmi. Pevke zna-jo s svojim nastopom, ritmičnostjo in razgibanostjo raz-veseliti vsakega poslušalca. J. K.
19.novoletni gala koncert
Cena: 30 EUR
Predprodaja vstopnic: Turistično informacijski center Bled, tel.: 04 5741 122
www.eventim.si
FESTIVALNA DVORANA BLED 1.januar 2010 ob 18.uri
SIMFONIČNI ORKESTER IN ANSAMBEL GREGORJI
Z AVSENIKOVIMI MELODIJAMI
Turi
zem
Ble
d, Z
avod
za
posp
ešev
anje
tur
izm
a, C
esta
svo
bode
11,
Ble
d
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
Foto
: Pol
ona
M. B
alda
sin
eta 2001 je akadem-ska slikarka MajaŠubic prav v okro-glem stolpu Škofje-
loškega gradu pripravilaprvo Charlesu Darwinu po-svečeno razstavo. Takrat sobile to tako imenovanefresko-znamke, freske nalehnjaku z motivi živali inpokrajin, ki jih je Darwinraziskoval, ko je potoval zladjo Beagle. V vseh teh letihje Šubičeva pripravila števil-ne razstave po Sloveniji in vtujini, v katerih je svojeumetniško ustvarjanje pove-zala z zgodovino in dognanjiDarwinovih raziskovanj.Med drugim je razstavljalatudi v njegovem rojstnemkraju Shrewsburyju v VelikiBritaniji, na šoli, ki jo je veli-ki znanstvenik obiskoval, paje pred nedavnim na stenoizdelala veliko fresko natemo Darwinovih raziskoval-nih potovanj.
Kot je povedala Maja Šu-bic, s tokratno razstavo pla-ten z motiviko njenih inmalo tudi Darwinovihskrivnostnih pokrajin, za-ključuje svoj dolgoletniustvarjalni cikel, povezan zznanstvenikom. Torkovvečer pa je hkrati posvetilatudi 200. obletnici njegove-
ga rojstva. Njenemu pri-ljubljenemu znanstveniku včast je skupaj s škofjeloški-mi skladatelji in glasbenikipripravila pravi koncertnivečer. Skladatelji PrimožGrašič, Peter Kopač, AndrejMisson, Blaž Pucihar, UrošRakovec in Jaka Strajnar soDarwinu in, prepričan sem,posredno tudi Maji in nje-nim umetniškim delom včast napisali skladbe, ki sojih izvedli odlični domačiglasbeniki, Kvintet kljuna-stih flavt Tubulidentata podvodstvom Mojce Zaplotnikin v katerem igra tudi Maja,
pevka Saška Kolarič je obspremljavi harmonikarjaJerneja Hostnika izvedlaKopačevo skladbo, v duho-viti Darwinovi temi z naslo-vom Vprašanje se poročit aline sta navdušila AndrejMisson s harmoniko in pe-vec Aco Biščevič, Puciharje-vo skladbo sta predstavilaflavtistka Ana Pucihar Kav-čič in Jaka Strajnar na vibra-fon, Otroci ritmov so skupajz avtorjem odigrali Strajnar-jevo tolkalsko variacijo naDarwina, svojo skladbo paje kitarist Uroš Rakovecpredstavil skupaj s saksofo-
nistko Irena Šmid. Biološkioktet ne v zaključku navdu-šil še z znamenito Strniše-vo Žabe.
Razstavo je uradno odprlterenski biolog dr. RobertMonro, sicer direktor BritishCouncila v Sloveniji, kot jepovedal, pa tudi v mnogo-čem povezan z Darwinom.Tudi sam prihaja iz Shrews-buryja, obiskoval je isto šolokot znanstvenik, pa tudisam je biolog. Z razstavo, kibo odprta v prihodnje leto,Loški muzej tudi zaključujeceloletno praznovanje 70-letnice obstoja.
ČETRTEK_24. 12. 2009 03
KULTURA
MAJINA ”LADJA” SPET DOMAV torek smo v "domačem pristanišču", v stolpu na Škofjeloškem gradu, pričakali Ladjo Beagle, ki je zakademsko slikarko Majo Šubic na krovu več kot osem let plula po domovini in Evropi.
Igor Kavčič
L
Škofja Loka
Božična glasbena srečanja
Koncertni cikel Škofjeloška božična glasbena srečanja,ki ga pripravljata Občina Škofja Loka in območna izpo-stava Javnega sklada za kulturne dejavnosti ŠkofjaLoka, je v preteklih dneh že postregel z nekaj zanimivi-mi glasbenimi doživetji. Pretekli petek sta so se podnaslovom Pae cantiones - Posvečene pesmi v KapeliŠkofjeloškega gradu s slovenskimi ljudskimi pesmimiin znanimi srednjeveškimi glasbenimi kodeksi predsta-vili sopranistka Marta Močnik Pirc, glasbenik na starihinštrumentih Janez Jocif in dramski igralec Pavle Rav-nohrib. V nedeljo se je prav tako z ljudskimi pesmimipredstavila ženska pevska skupina Ragle, v torek pa jesledil koncert glasbene skupine Vruja, ki nadaljuje tra-dicijo glasbenih skupin iz slovenske Istre. Cikel koncer-tov se bo nadaljeval v nedeljo, 27. decembra, ob 19. uri,ko bo v cerkvi sv. Jakoba v Škofji Loki nastopila Dekli-ška vokalna skupina Bodeča Neža, ki jo vodi MatejaČernič, prihaja pa iz zamejske kraške vasice Vrh svete-ga Mihaela. Nastopile bodo v spremstvu skupine kelt-skih harf, ki dajejo njihovemu nastopu poseben čar. Ci-kel koncertov bo po novem letu, 3. januarja, prav takoob 19. uri v cerkvi sv. Tomaža v Brodeh zaključil vseboljši domači ženski pevski zbor Grudnove Šmikle izŽeleznikov. Pod vodstvom Marjete Naglič se bodo de-kleta tokrat predstavila s kolednicami. I. K.
Škofja Loka
Za božič tudi pihalni orkester
V petek, 25. decembra, ob 19.30 bo v dvorani Loškega odraBožično-novoletni koncert Mestnega pihalnega orkestraŠkofja Loka, ki ga vodi dirigent Roman Grabner. Predstavilibodo bogat koncertni program ljudskih, božičnih, zabavnih,latino in drugih skladb, prirejenih za pihalni orkester. I. K.
Bohinjska Bistrica
Šege in miti Bohinja
V času, ko je noč vse daljša in dan vse krajši, vas naŠtefanovo soboto, 26. decembra, ob 18. uri v bohinj-skem oddelku Gorenjskega muzeja vabijo v Muzej Tomaža Godca v Bohinjsko Bistrico na odprtje razsta-ve Šege in miti Bohinja, ob 19. uri pa v Oplenovo hišov Studor na doživetje pravega otepanja. Razstavo o bogatem duhovnem življenju Bohinjcev bo odprl bo-hinjski župan Franc Kramar. I. K.
Akademska slikarka Maja Šubic, ki je v mislih in delu devet let potovala na Darwinovi ladjiBeagle, se je končno vrnila v domači pristan. / Foto: Gorazd Kavčič
ova zbirka priCankarjevi zalo-žbi Čas misli jepo besedah ured-
nika Zdravka Duše, zbirkaodprte forme, saj naj bi pred-vsem prinašala bolj poljubneinterpretacije današnjegačasa in sicer "izpod peresa",torej z računalnika izključnoslovenskih avtorjev. Prva vzbirki je nova knjiga Boštja-na M. Zupančiča, sicer sod-nika Evropskega sodišča začlovekove pravice v Strasbo-urgu, a kot zase pravi predpravnikom tudi filozofa.Knjigi njegovih poglobljenihesejev, ki so nastali v zadnjihletih, je naslov Prva od suhihkrav, v njej pa avtor kot izzivizpostavlja vprašanje, ali je
sodoben človek sposobenpreboja iz zožene v razširje-no zavest?
V zbirki Moderni klasiki, kipraviloma prinaša zahtev-nejše branje sodobnih sveto-vnih avtorjev, je doslej izšlo54 naslovov, zadnji trije v tehdneh. Roman Izvir je najboljznano delo Ayn Rand avtori-ce ruskega porekla, ki se jepri dvajsetih s starši leta1926 preselila v ZDA. Kot fi-lozofinja je velika zagovorni-ca individualizma in liberal-nega kapitalizma. Njenosnovni ideal je hotenje ponovem človeku. Izvir nas naveč kot 600 straneh skozipreplet različnih človeškihusod popelje v New Yorksredi tridesetih let prejšnje-ga stoletja. "Udarita" se dvakapitalska mogotca, povzpet-nik, ki je nekoč začel na sa-
mem dnu in podrepni pri-sklednik, človek brez duše, vsvetu povzpetništva pa se po-javi tudi ženska, ki sevedaspet gleda le na svoje koristi.
Nebesa na zemlji so deloznanega sodobnega britan-skega avtorja Jamesa Graha-ma Ballarda, ki je preminil le-tos pomladi, pri nas je znanpredvsem po prevedenih ro-manih Imperij sonca in Trk, kista oba doživela tudi filmskorazličico. Nezaposlen oglaše-valec se vrne v podeželskomesto blizu ogromnega leta-lišča, da bi raziskal smrt svo-jega očeta, ki so ga ustrelili vlabirintih trgovskega centra.Zgodba se začne zapletati inrasizem, terorizem, verskablaznost, pohlep, čudaškadružinska razmerja si v njejpodajajo roke. Avtor v knjigirazmišlja o problemih, ki jih
porajajo znanstveno tehničnidosežki, hkrati pa se intenziv-no ukvarja z medosebnimiodnosi. Ballard, čigar knjižniopus je bralcem bodisi zelovšeč ali pa ga popolnoma od-klanjajo je zapisal antiutopijoprihodnosti. On namreč neopisuje in pripoveduje, onprerokuje.
Delo japonskega avtorjaShusakuja Enda Molk jepsevdozgodovinski roman.Njegovo zgodovinsko ozadjeje namreč 17. stoletje, ko jena Japonskem šogunat izpolitičnih razlogov zapelpreganjati krščanstvo, ki soga sredi 16. stoletja tja zanes-li portugalski misijonarji.Glavna lika romana sta dvaportugalska duhovnika, kimorata v skrbi za vernike de-lovati na skrivaj, da jih ne bidobile oblasti.
IZVIR, MOLK, NEBESA NA ZEMLJI ... Za konec leta so pri Cankarjevi založbi izšli trije novi prevodni romani klasikov 20. stoletja in prva knjiga v novi zbirki Čas misli.
Igor Kavčič
N
04 ČETRTEK_24. 12. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK, 25. 12.
09.20 Moč, oblast in ... 10.10 Oddelek za po-grešane 11.00 Spremenilo mi je življenje 11.45Pod nožem 12.15 Urgenca 13.05 Živalski čude-ži 13.55 Rojstvo 14.20 Kaj storiti? 15.10 Roj-stvo 15.35 Mejna policija 16.25 Moč, oblast inpravičnost 17.15 Oddelek za pogrešane 18.10Spremenilo mi je življenje 19.00 Kaj storiti?19.50 Rojstvo 20.15 Mala Charlotte 21.05Zdravnice 21.55 Same v New Yorku 22.45 Srh-ljivo 23.35 Dokazi 00.00 Mala Charlotte
06.00 Maščevanje, 1. del 06.55 Lorenzeva žena,66. del 07.50 Judeževa žena, 10. del 08.45Osamljena srca, 144. del 09.40 Usoda, 38. del10.30 Miza za tri, 25. del 11.25 Kriva te ljubezni,22. del 12.20 Družinske vezi, 60. del 13.10 Jude-ževa žena, 10. del 14.05 Osamljena srca, 144. del15.00 Nikoli ni prepozno, 75. del 15.55 Miza zatri, 25., 26. del 17.40 Maščevanje, 1. del 18.35Nikoli ni prepozno, 76. del 19.30 Usoda, 38. del20.20 Miza za tri, 26. del 21.10 Nikoli ni prepo-zno, 76. del 22.05 Družinske vezi, 60. del 23.00Spremljevalci, 10. del 23.55 Judeževa žena, 10.del 00.50 Kriva te ljubezni, 22. del 01.40 Loren-zeva žena, 66. del 02.35 Osamljena srca, 144. del03.30 Družinske vezi
SOBOTA, 26. 12.
08.05 Čudežno živi 08.55 Oddelek za pogreša-ne 09.45 Policija na delu 10.35 Kaj storiti?11.20 Kaj storiti? 12.10 Napaka? 13.05 Čudež-no živi 13.55 Oddelek za pogrešane 14.45 Poli-cija na delu 15.35 Kaj storiti? 17.05 Bogataši vLas Vegasu 17.55 Neverjetno 18.50 Reševalci19.45 Zločin in kazen 20.10 Lovci na legende21.05 Resnični zločini 21.55 Ženske za rešetka-mi 22.45 Reševalci 23.35 Sprememba spola00.25 Lovci na legende
06.00 Igralci v telenovelah, 42. del 06.55 Jude-ževa žena, 6.-10. del 11.20 Kuhamo s slavnimi,8. del 12.20 Nikoli ni prepozno, 72.-76. del16.50 Sanjski moški, 3. del 17.40 Maria Rosaišče ženo, 68. del 18.35 Igralci v telenovelah, 42.del 19.30 Moške zgodbe, 8. del 20.30 Tako ježivljenje, 63. del 21.25 Nihče ne ve, film 23.00Donja Flor, 15. del 23.55 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi, 3. del 00.50 Igralci v telenove-lah, 42. del 01.40 Osamljena srca, 140.-144. del
NEDELJA, 27. 12.
06.50 Živalski heroji 07.40 Dobili ste delo08.05 Čudežno živi 08.55 Oddelek za pogreša-ne 09.45 Policija na delu 10.35 Kaj storiti?12.10 Napaka? 13.05 Čudežno živi 13.55 Od-delek za pogrešane 14.45 Policija na delu15.35 Kaj storiti? 16.20 Kaj storiti? 17.05 Ži-valski heroji 17.55 Nesnagi za petami 18.25Nesnagi za petami 18.50 Medij 22.15 Jasno-vidni detektivi 23.55 Medij
06.00 Igralci v telenovelah 06.55 Miza za tri,22.-26. del 11.20 V kuhinji z Angelom in Mario,1. del 12.20 Zaljubljena, 97.-100. del 15.55Maščevanje ljubezni, 1. del 16.50 Sanjski mo-ški, 4. del 17.40 Maria Rosa išče ženo, 69. del18.35 Igralci v telenovelah, 43. del 19.30 Mo-ške zgodbe, 9. del 20.30 Tako je življenje, 63.del 21.25 Nihče ne ve, film 23.00 Donja Flor,16. del 23.55 Ljubezenske zgodbe navadnihljudi, 4. del 00.50 Igralci v telenovelah, 43. del01.40 Usoda, 34.-38. del
PONEDELJEK, 28. 12.
10.05 Oddelek za pogrešane 10.55 Spremenilomi je življenje 11.45 Pod nožem 12.15 Urgen-ca 13.05 Živalski čudeži 13.55 Rojstvo 14.20Kaj storiti? 15.10 Rojstvo 15.35 Mejna policija16.25 Moč, oblast in pravičnost 17.15 Oddelekza pogrešane 18.10 Spremenilo mi je življenje19.00 Kaj storiti? 19.50 Rojstvo 20.15 Mestnizdravniki 21.05 Zdravnice 21.55 Same v NewYorku 22.45 Srhljivo 23.35 Dokazi 00.00 Mest-ni zdravniki
06.00 Maščevanje, 2. del 06.55 Lorenzeva žena,67. del 07.50 Judeževa žena, 11. del 08.45Osamljena srca, 145. del 09.40 Usoda, 39. del10.30 Miza za tri, 26. del 11.25 Kriva te ljubezni,23. del 12.20 Družinske vezi, 61. del 13.10 Jude-
ževa žena, 11. del 14.05 Osamljena srca, 145. del15.00 Nikoli ni prepozno, 76. del 15.55 Miza zatri, 26., 27. del 17.40 Maščevanje, 2. del 18.35Nikoli ni prepozno, 77. del 19.30 Usoda, 39. del20.20 Miza za tri, 27. del 21.10 Nikoli ni prepo-zno, 77. del 22.05 Družinske vezi, 61. del 23.00Spremljevalci, 11. del 23.55 Judeževa žena, 11.del 00.50 Kriva te ljubezni, 23. del 01.40 Loren-zeva žena, 67. del 02.35 Osamljena srca, 145. del03.30 Družinske vezi
TOREK, 29. 12.
10.05 Oddelek za pogrešane 10.55 Spremenilomi je življenje 11.45 Pod nožem 12.15 Urgen-ca 13.05 Živalski čudeži 13.55 Rojstvo 14.20 Viskanju očeta 15.10 Rojstvo 15.35 Mejna poli-cija 16.25 Moč, oblast in pravičnost 17.15 Od-delek za pogrešane 18.10 Spremenilo mi je živ-ljenje 19.00 V iskanju očeta 19.50 Rojstvo20.15 Mestni zdravniki 21.05 Zdravnice 21.55Same v New Yorku 22.45 Srhljivo 23.35 Doka-zi 00.00 Mestni zdravniki
06.00 Maščevanje, 3. del 06.55 Lorenzevažena, 68. del 07.50 Judeževa žena, 12. del08.45 V iskanju očeta, 1. del 09.40 Usoda, 40.del 10.30 Miza za tri, 27. del 11.25 Kriva te lju-bezni, 24. del 12.20 Družinske vezi, 62. del13.10 Judeževa žena, 12. del 14.05 V iskanjuočeta, 1. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 77. del15.55 Miza za tri, 27. del 16.45 Miza za tri, 28.del 17.40 Maščevanje, 3. del 18.35 Nikoli niprepozno, 78. del 19.30 Usoda, 40. del 20.20Miza za tri, 28. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 78.del 22.05 Družinske vezi, 62. del 23.00 Sprem-ljevalci, 12. del 23.55 Judeževa žena, 12. del00.50 Kriva te ljubezni, 24. del 01.40 Lorenze-va žena, 68. del 02.35 V iskanju očeta, 1. del03.30 Družinske vezi, 62. del
SREDA, 30. 12.
10.30 Talenti 10.55 Spremenilo mi je življenje11.45 Pod nožem 12.15 Urgenca 13.05 Žival-ski čudeži 13.55 Rojstvo 14.20 V iskanju očeta15.10 Rojstvo 15.35 Otrok za rešitev najinegasina 16.25 Moč, oblast in pravičnost 17.15 Od-delek za pogrešane 17.40 Talenti 18.10 Spre-menilo mi je življenje 19.00 V iskanju očeta19.50 Rojstvo 20.15 Mestni zdravniki 21.05Zdravnice 21.55 Same v New Yorku 22.45 Srh-ljivo 23.35 Dokazi 00.00 Mestni zdravniki
06.00 Maščevanje, 4. del 06.55 Lorenzeva žena,69. del 07.50 Judeževa žena, 13. del 08.45 Viskanju očeta, 2. del 09.40 Usoda, 41. del 10.30Miza za tri, 28. del 11.25 Kriva te ljubezni, 25. del12.20 Družinske vezi, 63. del 13.10 Judeževažena, 13. del 14.05 V iskanju očeta, 2. del 15.00Nikoli ni prepozno, 78. del 15.55 Miza za tri, 28.del 16.45 Miza za tri, 29. del 17.40 Maščevanje,4. del 18.35 Nikoli ni prepozno, 79. del 19.30Usoda, 41. del 20.20 Miza za tri, 29. del 21.10 Ni-koli ni prepozno, 79. del 22.05 Družinske vezi, 63.del 23.00 Spremljevalci, 13. del 23.55 Judeževažena, 13. del 00.50 Kriva te ljubezni, 25. del01.40 Lorenzeva žena, 69. del 02.35 V iskanjuočeta, 2. del 03.30 Družinske vezi, 63. del
ČETRTEK, 31. 12.
10.05 Oddelek za pogrešane 10.55 Spremenilomi je življenje 11.45 Pod nožem 12.15 Urgen-ca 13.05 Živalski čudeži 13.55 Rojstvo 14.20Divji mož 15.10 Rojstvo 15.35 Sprejeti morilcav objem 16.25 Moč, oblast in pravičnost 17.15Oddelek za pogrešane 18.10 Spremenilo mi ježivljenje 19.00 Divji mož 19.50 Rojstvo 20.15Mestni zdravniki 21.05 Zdravnice 21.55 Samev New Yorku 22.45 Srhljivo 23.35 Dokazi00.00 Mestni zdravniki
06.00 Maščevanje, 5. del 06.55 Lorenzevažena, 70. del 07.50 Judeževa žena, 14. del08.45 V iskanju očeta, 3. del 09.40 Usoda, 42.del 10.30 Miza za tri, 29. del 11.25 Kriva te lju-bezni, 26. del 12.20 Družinske vezi, 64. del13.10 Judeževa žena, 14. del 14.05 V iskanjuočeta, 3. del 15.00 Nikoli ni prepozno, 79. del15.55 Miza za tri, 29. del 16.45 Miza za tri, 30.del 17.40 Maščevanje, 5. del 18.35 Nikoli niprepozno, 80. del 19.30 Usoda, 42. del 20.20Miza za tri, 30. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 80.del 22.05 Družinske vezi, 64. del 23.00 Sanjskimoški, 1. del 23.55 Judeževa žena, 14. del00.50 Kriva te ljubezni, 26. del 01.40 Lorenze-va žena, 70. del 02.35 V iskanju očeta, 3. del03.30 Družinske vezi, 64. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
"Večkrat sem že bral o po-membnosti in o moči pozitivne-ga mišljenja. Vendar živimo včasu, ko se potrtosti in slabimmislim skoraj ni mogoče izogni-ti: služba, denar, družina ...Kako se naj navadim misliti lepozitivno? Kaj pa storiti, ko člo-veka dobesedno napade potr-tost?" V.
Dragi V.,vprašanje o sreči je tema, skatero se ukvarja človek žeskozi vso zgodovino. Je pačtako, da vsak hoče biti srečen,najbolje takoj in za vedno.Nekakšen izhodiščni temeljtega vprašanja je postavil žestoiški filozof Epiktet, ki jeugotovil, da bi se morali ljud-je potruditi da: "... izženejo izduše napačne misli, kot pa daočistijo telo tvorov in izpušča-jev." V skladu s tem razmišlja-njem so meniški očetje trdili,
da je srečen tisti človek, ki muuspe premagati slabo miselže ob prvi pomisli. Evgarij jecelo napisal knjigo (Anitr-retikos-oporekovalec), ki vse-buje številne odlomke iz Sve-tega pisma, ki so pripravni zaboj proti slabim mislim. Me-nihi so se takšna besedila uči-li na pamet, da bi se z njimilahko upirali "vdorom" slabihmisli v srce. Kadar pa jim jezmanjkalo besed in niso ve-deli kaj reči, so preprosto po-navljali Jezusovo ime, ki popričevanju "... požene v beg vsehude duhove." Če pa jih jekljub vsemu v past ujela potr-tost, so se tolažili z filozofijosv. Ignacija, ki je trdil, da Bogdopušča potrtost iz treh raz-logov: 1. kot kazen, 2. kot preiz-kušnjo in 3. kot nauk.Tudi v današnjem času jetema pozitivnega razmišlja-nja ali sreče v vseh okolišči-
nah prav tako aktualna kotnekoč. Knjižne police se šibijood raznih priročnikov za bolj-še, lepše, srečnejše življenje.Kljub temu si ne gre metatipeska v oči. Hitrih receptovni, kajti pozitivno razmišljanjeje navada, ki si jo pridobimole z veliko vztrajnosti, vaje inodločnosti. Pozitivno razmiš-ljanje je način življenja, torejnekaj, kar moramo početivsak dan, ves čas in vednoznova. Gojiti moramo prepri-čanje, da noben človek ni ro-jen za to, da bi bil nesrečen alida bi trpel, ampak da smo ro-jeni za radost, za veselje innotranjo svobodo. Za preklopiz negativnega mišljenja v po-zitivno se priporoča natančnaanaliza lastnih misli. Pri temmoramo poskušati, vsako ne-gativno misel nadomestiti spozitivno. Negativne misliprepoznamo predvsem po
uporabi besed in predpon,kot so "ne", "nikoli", "nezmorem" itd. in po njihovemučinku na naše počutje. Do-kazano je, da bolj negativnoko razmišljamo, slabše se po-čutimo, in nasprotno nas po-zitivno razmišljanje dviga inozdravlja ter daje več možno-sti za uspeh v poklicu in za-sebnem življenju. Kako po-membno je torej misliti pozi-tivno, nam nazorno pokažejotudi vrstice iz znamenite in-dijske Dhammapade. Želimsi, da bi te navdahnile, kot sože mnoge: "Misel vodi vsestvari, misel jih rodi in oblikuje.Če človek poln zlih misli govoriali deluje, trpljenje mu zato sle-di kot voz kopitom vpreženegavola. Misel vodi vse stvari, miseljih rodi in oblikuje, če človek do-brih misli govori ali deluje, srečavedno mu sledi, kot senca ga ni-koli ne pusti."
o sem pred leti iska-la izvajalca za novaokna, sem na foru-mih naletela na za-nimive odzive. Med
prebranimi je najbolj izstopalnasvet o monterjih: če firmanima dobrih monterjev, jelahko fantastično in visokokvalitetno okno na koncu skr-pucalo v steni.
Ko sem se odločila za izva-jalca, se dokončno dogovori-la, sem dobila na Gmailovnaslov zanimivo elektronskopošto. Z imenom, priimkomin vsem, kar sodi k delovne-mu elektronskemu naslovu.Nobenih skritih, izmišljenihimen. Normalen naslov. Fantje priložil celo tri fotografije.Moj naslov je našel na enemspletnih portalov.
Priimek in ime moškega,ki mi je pisal, sta zvenela zna-no. Razmišljala sem, zakaj.Sem ga kje videla? Slišala?Srečala? So mi ga predstavilina kakšni zabavi, pa sem ob-držala priimek v spominu?Samo - če bi ga kje srečala,potem bi se spomnila obraza,ker za obraze imam superspomin, imena pa pozab-ljam.
Ne vem, zakaj, vendar semi je vse bolj zdelo, da sem sizapomnila njegovo ime, kersem ga videla nekje napisa-nega. Nisem se motila. Kosem brskala po računalniku,sem med računi, izračuni,predračuni za okna naletelana končni račun, kjer je bil
fant podpisan kot direktor fir-me, kjer sem kupila okna.
Na njegovo pošto sem od-govorila kratko: "Nikoli si nebi mislila, da bom kdaj dobilana tale naslov pošto od moškega, ki je podpisan podpredračunom za moja novaokna. In da zna celo pisat'.Stavki imajo celo smisel."
Ni minila ura, ko me je po-klical. Telefonska številka nibila problem, saj je imel napi-sano v svojih papirjih naj-manj trikrat.
Najprej me je vikal, ker jepač govoril z eno svojihstrank, ki pa mu je v smehu,še preden je stavek in želje invse zaključil, smeje rekla, danaj se nič ne sekira, če mu nebi bila všeč, saj je predračunplačan v celoti.
Kar pa se je v nadaljevanjuprocesa izkazalo za velikan-sko napako. Okna so mi žedostavili v roku, pa tudi njiho-va kvaliteta ni bila vprašljiva -to je bilo pa tudi vse.
Že začetek je bil kot v filmuKo to tamo pjeva.
Nekega dne so se z tovor-njakom pripeljali trije moškiin začela se je multinacional-na menjava oken, kjer je Ma-kedonec opravljal najbolj ga-raška dela, kar naprej govoril'gospa, gospa', Bosanec jevečino časa stokal, slovenskopa je znal le šef, ki bi, pa ne bipil kavo. Najbolj so se veselili'čik pauz', kjer je meni šelekasneje 'užgalo', da sem vmojem stanovanju jaz šeficain bi gladko lahko začela tuli-ti, da se pri meni pač ne kadi.
Vem, rekli boste: ženska pač.
Že pri prvih balkonskihvratih je makedonski dečekpri demontaži gladko odbilvelik kos fasade. Gledala semga verjetno bolj šokirano kotčudno, za odgovor pa dobila:"Gospa, tole je zarad rolet ...avtomata." Mirno sem muodgovorila, da nič zato, ker se bodo tako oni kasnejeukvarjali s tem in verjetno šes knaufom.
"Aja, boste knauf delala ...""Ja. Pri vas. Tako da: manj
boste škode naredili, manj bokasneje dela."
"A, pri naaaas. No, pol gabom pa tako jaz delal," je do-dal Makedonec.
In glej ga zlomka, nasled-nja balkonska vrata so brezraznih odbitih sten dobesed-no padla iz stene.
Gospod Bosanec je bil od-govoren, da odnaša demonti-rane dele starih oken nazaj vtovornjak. Nekako mu je touspevalo precej počasneje kotsama demontaža, najbolj pamu je šel iz ust stavek, da pre-cej več dela, kolikor zasluži,in da je življenje nepravično.
Nekaj časa sem se delalagluho, vendar ker se je po-navljanje nadaljevalo v nedo-gled, sem prijazno, a naveli-čano pripomnila, da mene tores ne zanima, naj pač svojeslužbene želje in tegobe za-upa šefu.
Kot da me ni slišal. Nada-ljeval je svojo zgodbo, dodalše, da dela po dvanajst urdnevno in kako ga šefi resne razumejo. Mirno me jetikal. Druga dva nista ko-mentirala. Ostro sem ga
prekinila, češ da včasih tudisama delam po ves dan. Shihitajočim glasom mi jeodvrnil: "Kaj le, morda otro-ke ..."
Šokirana nad njegovim ob-našanjem, sem mu namenilaubijalski pogled, odprla usta,da bom nekaj pripomnila,vendar iz njih nisem spravilaglasu. Izkoristil je priliko inse potuhnil.
Potem je slovenski šef ugo-tovil, da jim nekateri - na sre-čo ne ključni deli oken, manj-kajo. Ker je bilo treba še 'pok-naufati', načrtovana je bila šemontaža žaluzij, to niti ni biltak problem. Bodo ob nasled-njem obisku poskrbeli zamanjkajoče dele.
Najprej so prišli takoj na-slednji dan. Nenajavljeni. Jazsem ravno lezla iz spalnesrajce, si kuhala kavo, ko semjih zagledala na dvorišču. Paso po nekaj urah ponovnougotovili, da jim nekaj manj-ka ...
In tako ... do danes ... Le da Bosanca nisem vide-
la nikoli več, se je pa vmes zamenjalo kar nekaj monter-jev, ki so prišli odpravljat reklamacije. Zadnji mi je raz-ložil, da je po poklicu sicer ra-čunalničar, vendar mu mon-tiranje predstavlja precejmanj stresno življenje. Patudi več zasluži.
No ja, okna še vedno nisodoživela epiloga, če pa bomše kdaj menjala okna, lahko z lastnikom tovarne oken delim posteljo, predračunanikoli več ne bom plačala vceloti.
VSAKA ŠOLA NEKAJ STANE (90)
Lea Peterlin
K
TV SPORED
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
NASVETI IZ SAMOSTANSKE CELICE
ČETRTEK_24. 12. 2009 05
HUMOR, POTOPISRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)
V četrtkovi dopoldanski temi ob 9.15 boste lahko prisluhnilipogovoru z županom občine Cerklje Francem Čebuljem. Ob10.30 bomo pokukali v Prešernovo gledališče. Na sveti večerbosta od 20. ure pa do zgodnjih jutranjih ur z vami voditeljMarko Črtalič in tonski tehnik Sebastjan Šenk. Na božični danboste ob 9.15 lahko prisluhnili božični poslanici ljubljanskeganadškofa in metropolita Alojza Urana in prisluhnili besedamnovo imenovanega Antona Stresa. Ta dan ne bo manjkalobožično-novoletnih voščil in rednih rubrik, novic, pa gorenj-skih poročil ob 9., 14. in 18. uri. Kaj se bo konec tedna dogaja-lo v Kranju, boste izvedeli v sobotnem pogovoru s SrečkomŠtagarjem iz Zavoda za turizem Kranj ob 9.15. Člani skupine4Play se nam bodo v studiu pridružili v nedeljo ob 9.15. Nočniprogram z nedelje na ponedeljek in s ponedeljka na torek pabomo spet oblikovali kranjski radijci. Obe noči bo vaša gos-titeljica Sonja Vrbica.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)
Vsak dan v tednu ob 9. ure in ob 19.30 lahko prisluhnete od-daji Moja dežela. Predlagali bomo, kam na prireditev ali do-godek v tem veselem decembru. Začeli smo s predvajanjembožično-novoletnih voščil, ki jim lahko prisluhnete vsak danob 9.30, 13.30 in 18.30. V petek naj opozorimo na oddajo No-Control ob 21. uri, v ponedeljek ob 12. uri na Zdravstvenikotiček, v sredo naj izpostavimo oddajo Rože&Vrt ob 14. uri, vkateri bomo tokrat predstavili nekaj sobnih rastlin. Skritemumikrofonu lahko prisluhnete v torek in četrtek ob 12.50, pro-gram pa bo obarvan z veliko dobre glasbe.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
V petek - na božični dan bomo ob 10. uri prenašali sveto mašoiz kapele Kliničnega centra v Ljubljani. Maševal bo kaplan bol-niške župnije Jože Poje, sodelovala bo tudi vokalna zasedbaSlavčki. Ob 18.15 bomo v oddaji Spoznanje več, predsodekmanj gostili profesorja Grando in se pogovarjali o njegovihspominih na otroško in mladostniško praznovanje božiča.Med nedeljske Graditelje smo uvrstili Stanka Bloudka. Letals-ki konstruktor, športnik in načrtovalec športnih objektov je biliz Idrije. Po letu 1932 se je posvetil načrtovanju smučarskihskakalnic pri nas v Planici, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in drugodpo svetu. Pogovor o v sredo ob 17. uri prinaša odmevnejšepogovore iztekajočega se leta
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Na praznični božični petek bomo, kot se za praznik spodobi,odpirali Božičkova darila in razmišljali o božičnih skrivnostih.V četrtek vas bomo spomnili in povabili na tradicionalna žeg-nanja konj. Nedelja bo, kot je v navadi, klepetavo lahkotna-dopoldne vas namreč čaka zanimiv nedeljski klepet, popoldnepa bomo k oblikovanju programa povabili tudi vas. In kaj vamna Sorinih frekvencah prinaša zadnji teden letos? V ponedeljekse bomo v oddaji Aktualno družili z LAS-om Škofja Loka, vtorek poklepetali z vsemi župani, seveda pa bomo vse dni izbi-rali in izbrali še najodmevnejše dogodke mesecev septembra,oktobra in novembra. Vse našteto pa bomo prepletli še z lepi-mi mislimi in dobrimi željami naših poslovnih partnerjev.Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na najdaljšo noč v letu, sil-vestrovo, za katero bosta poskrbela Jure Košenina in JanaJenko, zato vabljeni v našo družbo.
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)
V petek bo program v znamenju božiča in lepih želja. Ob 16.uri bo na vrsti Razgled s Triglava na občino Bled. Sobotnojutro bo namenjeno otroškemu programu. Ob 11.10 bostelahko slišali Razgled s Triglava na občino Naklo, po 13. uri sebo začela Beseda mladih. V nedeljo bomo po 18. uri spremljalihokejsko tekmo v ligi EBEL. Acroni bo gostil ekipo iz Gradca.V ponedeljek bo ob 8.10 na vrsti oddaja Jejmo malo, jemozdravo, popoldne bo športno obarvano. V torek bomo po 19.uri spremljali tekmo v hokejski ligi EBEL. Acroni bo doma igralz ekipo KAC iz Celovca. V sredo bomo po 16. uri pregledali do-gajanje v občini Jesenice, četrtkovo popoldne bo v znamenjukulture, večerni program pa bo izzvenel v znamenju pričako-vanja novega leta, saj vam bomo družbo delali tudi v zadnjihtrenutkih starega in prvih trenutkih novega leta
rad v Branu imasvojo zgodovi-no. Dve zgodo-vini. Tisto pra-vo, o kateri vam
bom kaj več napisal v pri-hodnjem nadaljevanju, in ti-sto turizmu nekoliko prireje-no zgodovino, ki jo je očitnomoč lažje prodajati kot prvo.Konec koncev smo si tudi migrad Bran kot eno od točk, kijo v Romuniji vsekakor mo-ramo obiskati, izbrali prav
zaradi njegovega slovesa natemo Dracule in ne zato, kerje v njem živela tudi zadnjaromunska kraljica Ileana, kije kasneje živela v ZDA inbila velika dobrotnica ... No,o tem prihodnjič.
Torej Vlad Tepeš je živelna povsem drugi lokaciji, kista jo Darja in Aljaž sicer ob-iskala, ko sta se peljala iz Bu-karešte na sever proti Transi-lvaniji. Tepešev dvorec je vprimerjavi z Branom zdajzgolj ruševina. Bran je na-mreč v Draculovo zgodboprišel kot dvorec, ki je imel
pomembno vlogo pri nasta-janju znamenitega romanaod Draculi. Namreč avtor ro-mana Bram Stoker, Irec izDublina je imel prijatelja vteh krajih. Tako je prišel tudido zgodbe Vlada Tepeša, kije slovel po svoji okrutnosti.Vse to je bila zgolj predlogaza njegovo vampirsko zgod-bo, grad v Branu pa mu je bils svojo pozicijo in videzompri tem v navdih. Impozan-ten gradič na skali z malimiozkimi stolpiči nad krajem,nekoč najbrž revno vasico,danes pa urejenim turistič-
nim krajem s številnimi "ro-oms to let" oziroma "zim-mer frei" napisi, je kasnejenavdihnil tudi filmarje, ki sotu tudi snemali filme natemo Dracule. In kraj z gra-dom je tako dobil odločilnoprednost in postal turističnaatrakcija, čeprav je v Romu-niji na ogled zagotovo še karnekaj tako slikovitih gradov.Mnogi Brančani lahko vsa-kič, ko preštejejo izkupičektistega dneva, pomislijo napisatelja Brama Stokerja inmu rečejo hvala. (prihodnjič:o pravi zgodovini gradu)
Igor Kavčič
G
Mali brat
Ah, smo Slovenci čudnasorta. Sem razmišljal, kakomoremo biti take ovce, da naspolitiki z ene in druge strani,rdeči, beli, črni in kodrlajsa-sti, vedno znova nategnejo skakšno povsem nepomemb-no temo, ki potem postanedel naše vsakodnevne debatev službi, bifejih, v prednovo-letnih družbah, menda se za-sluge za medalje kot vpraša-nje pojavljajo celo po oprav-ljenih posteljnih radostih, češali si je danes zaslužil meda-ljo ali ne ...
In kadar takele razmišljam,mi ponavadi v glavo šine kakš-na ideja na dano temo, ki je neboste mogli prebrati v nobe-nem časniku in je ne boste za-sledili na nobeni televiziji aliradiu, pa tudi na spletu ne. Po-brskal sem namreč nazaj v ar-hiv pod geslom "nepodeljenenagrade". V kleti velikobratskeredakcije imamo namreč odli-čen arhiv, v katerem hranimovse od crknjenih podgan do
plastičnih šopkov z nekdanjihproslav ob dnevu žena in pol-nih jogurtovih lončkov z mi-tingov, ki jih nekoč v Ljubljanini dovolil Ertl. In smo našli ne-kaj zanimivih predlogov za na-grade in naslove, pa ti niso biliuresničeni.
Poslanec Jelko Kacin je bilv devetdesetih letih za napads časopisom na poslanca IvaHvalico predlagan za sveto-vnega prvaka po seriji IBF into brez boja (Dejan Zavec seje za prvaka moral boriti). Šepred njim je bil Vitomir Grosza podeljevanje banan v par-lamentu predlagan za naslov"dobrotnik leta". Polonca Do-brajc je bila na primer predla-gana za Slovenko leta in tosamo zato, ker je toliko časazdržala z Zmagom Jelinči-čem. Za nagrado sedem se-kretarjev SKOJ-a je bil lanipredlagan Branko Grims. Vobrazložitvi je bilo zapisano,da ga ni Slovenca, ki bi takodo potankosti poznal življe-njepise, predvsem pa "lum-parije", vseh skojevcev, po ka-
terih se nagrada imenuje.Lojze Peterle je bil pred letirecimo predlagan celo za naj-bolj cenjeno filmsko nagradona svetu, za oskarja za zvočneefekte. Predlagan je bil kot or-gličar ne politik. Društvo svo-bodnih gimnastičarjev jepred leti predlagalo Joška Jo-rasa za telovadca leta. Njego-vega elementa Joras, ki ga jeizvedel tja pod most v vodo,doslej menda še ni uspelo po-noviti nobenemu. Uslužbe-nec Ministrstva za zunanje
zadeve Dimitrij Rupel je bil tedni predlagan za nagrado"uslužbenec leta". Celo letoga ni na ministrstvu videl ni-hče, kljub temu pa je bilo vsenjegovo delo opravljeno ...
Take in podobne predlogeza nagrade in priznanja inmedalje našim politikomsmo našli v našem arhivu, pate na srečo ali pa žal niso bilenikoli podeljene. Kje smo to-rej že ostali na začetku. Mar,se ne bi raje pogovarjali o no-gometu ali kmetiji slavnih?
PA TOLIKO NEPODELJENIH MEDALJOb debatah na temo državnih odlikovanj, ki v zadnjem času zanimajo slovenski medijski prostor,sem Mali brat izvrtal nekaj zanimivih predlogov za nagrade in medalje, ki niso bile nikoli podeljene.
S spačkom do Kijeva in nazaj (16)
DR. ACULA, SMILE FROM ROMANIA ... Take in podobne napise lahko zasledimo na številnih spominkih, majicah, rutkah, kozarcih, skodelicah, nalepkah, skratka vsakovrstnih artiklih na temo najbolj znanega vampirja na svetu. Vampirski zobje, iz katerih kaplja kri ...
Na številnih stojnicah, ki kar silijo v turiste, je posebej odlič-na ponudba raznovrstnih majic, seveda z motivom Dracule,špičastih podočnikov in kapljic krvi izpod njih. / Foto: Igor Kavčič
Pri skodelicah je izbor nekoliko širši in bolj povezan s samimdvorcem in motivom le-tega. Tudi upodobitve Dracule sobolj podobne pravemu Vladu Tepešu. / Foto: Igor Kavčič
Za vsakega se najde medalja. Fotografija je simbolična.
06 ČETRTEK_24. 12. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"Rakica"
Draga Tanja. Mi lahko pove-ste kaj o mojem življenju.Kako bo z denarjem, mi uspenačrt, ki ga imam glede hiše?Kaj pa ljubezen? Lepo se vamzahvaljujem in želim vam ve-liko uspehov še naprej.Ja, hudo je res in krivično, davas življenje tako tepe. Življe-nje nam da šolo brez diplo-me. Upam, da vam bodomoje besede vlile vsaj maloupanja. Seveda imate tudi visvoje srečne številke, obljubi-ti ne morem, a držim pesti,da vam prinesejo denarnosrečo - 2, 6, 8, 11, 15, 19, 33.Naj vam povem, da je leto, kiprihaja, za vas zelo dobro inda je pred vami ogromno do-brih sprememb. Obnovili bo-ste starejšo hišo ali pa celozačeli graditi novo. Gledeslužbe vam vidim stabilnostin vaš strah je odveč. Ljube-zen ... Največje presenečenje
boste doživeli pred poletjem.Spet se bodo križale poti, kiso se v preteklosti prekinile.In takrat boste vedeli, kaj siželite, ter v trenutku poznalivse odgovore. Opravičujemse, ker ste morali tako dolgočakati na odgovor, a le vidite,da nisem pozabila na vas.Srečno!
"Nesrečna"
Povejte mi, lepo prosim, alibom kos vsem tem tegobam.Utrujena sem od težav in ko-maj upam še verjeti, da bokdaj drugače. Vnaprej najlep-ša hvala! Lep pozdrav!Rada bi vam napovedala, dabo že jutri vse drugače, a nemorem. Korenite spremem-be imate v sredini leta, stem pa bo konec tudi vaše-ga trpljenje in raznoraznihtegob. Hvalabogu imate trd-no voljo in močan karakter,zato do takrat boste zdržali.
Vera in upanje si podajataroke in prepričana sem, davam bosta v pomoč v tre-nutkih, ko boste v dvomih osvoji moči. Prihodnost, ki jepred vami, je končno nekajlepega in umirjenega. In toje ravno tisto, kar si najboljželite. Boste videli, še vsebo dobro. Res, da morate šemalo potrpeti, a če se bostezavedali, da bo potem vsedrugače, bo lažje počakati.Na koncu leta se vam izpol-ni želja po selitvi. Ker sevam bo življenje postavilona prave tirnice, vam tudizdravstvene težave minejo.Imejte se radi in želim vselepo.
"Moja ljubezen"
Prosim, poglej mi, če je zveza,ki jo imam, tista prava. Zmoje strani so iskrena čustva,v njegova pa nisem vedno pre-pričana. Hvala.
Vedno kadar se pojavijo dvo-mi, se je treba vprašati, zakajso se pojavili. Praviš, da sotvoja čustva iskrena, res je,samo to ni dovolj, saj veš.Ima te rad in trenutki, ki jihpreživita skupaj, so lepi inpristni. In tako bo še kar ne-kaj časa, zato sprejmi sedaj,kar imaš, in uživaj v vsem le-pem, kar ljubezen prinaša. Vroku dveh let pa spoznaš lju-bezen, s katero tudi ostaneš,si ustvariš dom, družino. Dotakrat pa ne prehitevaj do-godkov in živi vsak dan spro-ti. Glede faksa ti ne vidim po-sebnih težav, seveda to nepomeni, da se ti sedaj ni tre-ba več učiti. Razna trenja, kijih imate doma, na tebe boljvplivajo, kot se zavedaš. Vtakih trenutkih se umakni.Lep pozdrav.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENČe tistega, kar iščemo, ne najdemo v bližini, si ne postav-ljajmo nevidnih ovir. Dan bo praznično obarvan in preži-veli ga bomo ob domačem ognjišču.
26. decembra 2009Sobota Štefan, Morana, Fanči
Zelo pomemben je miselni vzorec, ki ga bomo sprejeli že vsamem začetku dneva. Dan ne bo slab, a bo veliko raznihpreizkušenj in izkušenj.
28. decembra 2009PonedeljekŽivko, Tone, Zora
Načrta, ki ga bomo imeli za ta dan, ne bo težko izpeljati,saj če si nečesa resnično želimo, ne občutimo morebitnegaodrekanja in utrujenosti.
29. decembra 2009TorekDavid, Tomaž, Tamara
Hiteli bomo s še zadnjimi pripravami, da zadnji dan letazaključimo najlepše in najboljše, kar lahko. Tudi za klepetnam ostane še nekaj časa.
30. decembra 2009SredaRajko, Branko, Vida
Ko se bodo ob polnoči zaslišale prve note silvestrskega pol-juba, ne bodite žalostni in osamljeni, domišljija je tista, kizna popeljati vse do mavrice.
31. decembra 2009ČetrtekSilvester, Nija, Snežna
Pred nami je prvi dan novega leta in vsekakor ga bomo za-znamovali, seveda vsak po svoje. Novoletne obljube sopred nami in pot je vedno samo naprej.
1. januarja 2010PetekOto, Jasna, Sveto
27. decembra 2009NedeljaJanez, Bojana, Jana
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Ravno v pravem trenutku bomo deležni dobrih novic, ki jihnikakor ne pričakujemo. Kdor bo tvegal, bo uspešen, aostali se bodo lahko le jezili sami na sebe.
Oven (21. marca - 21. aprila) Vaše misli bodo še nekaj časa neurejene. Šele pozitivnosporočilo, ki ga prejmete še pravi čas, vas spravi na real-na tla. Denarni podvig, o katerem boste razmišljali, je bo-lje preložiti na kasnejši čas. Pred vami je lepo praznova-nje.
Bik (22. aprila - 20. maja)Ponudila se vam bo edinstvena priložnost za daljše po-tovanje. Vse to bo za vas tako nepričakovano, da ne bo-ste zmogli najti vzrokov za proti. V domačem okolju bo-ste zvedeli za novice, zaradi katerih boste kar nekaj dnidobre volje.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Kot ponavadi boste tudi sedaj izdelali popoln načrt intudi najmanj ne boste pričakovali zapletov. A kljub paz-ljivosti in vloženemu trudu pride do rahlih posledic. Vča-sih je pač določene stvari bolje prepustiti usodi in času.
Rak (22. junija - 22. julija)Ker ne poznate porazov in jih tudi ne sprejmete, bostetudi tokrat zmagovali na celi črti. Besede bližnje osebevas bodo močno presenetile. Ker tisti trenutek ne bostesposobni za nič, boste šele kasneje izjasnili svoje mnenje.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Čez cel teden se vam bodo porajale nove in nove ideje. Če-prav še nekaj časa ne boste videli cilja pred sabo, se zatone boste obremenjevali. Zaposleni boste z drugimi stvar-mi, saj se vam približuje ljubezen, kar je že zadnji čas.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)V prihodnjih dneh se raje izognite prepirom v domačemokolju, saj zato ni najbolj pravi čas. Dobre novice se vamodpirajo v pošti, ki jo že nekaj časa željno pričakujete. Stem si boste lahko uresničili marsikatero željo.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra) V vas bo zasijala posebna iskra, in ta vas bo popeljala dopoti in do odločitev, ki so življenjsko pomembne. Za ne-kaj časa se vam bo svet obrnil na glavo. Nič zato, saj rav-no to je tisto, kar sedaj najbolj potrebujete.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Po vsej sili boste hoteli reševati težave drugih, a zato se-daj ni pravi čas. Raje se boste posvetili svojim interesomin se maksimalno posvetili svoji ljubljeni osebi. Ker vamje zadnje čase zmanjkovalo časa, imate kar malo slabevesti.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Občutek za zdravo normalno mero vam bo odpovedaltako pri financah kot tudi v ljubezni. Ker ste sami včasihpreveč resnicoljubni, potem to seveda pričakujete tudiod drugih. Razočaranje ne bo preveliko, kar pa se tiče za-upanja, je drugo.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Pred vami je uspešna ljubezenska akcija, ki se ji bostepredali na vse možne načine. Za nasvete prijateljev vamne bo mar, pa čeprav bodo videli več korakov naprej odvas. Pri financah boste nespametni, kar pa se vam bo po-znalo šele kasneje.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja) Mirno se boste prepustili prazničnim dnem, saj vas ob-čutek, da nad vami ni nobene posebne nevarnosti, nevara. Sem pa tja bo mimo prišla kakšna neutemeljena innepotrebna skrb, a se ne boste pustili premotiti.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Dneve, ki prihajajo, boste posvetili samo sebi in svojimnajbližjim. Skušali boste pozabiti na vse tegobe, ki vastarejo, in tudi uspelo vam bo. V pogovoru s prijateljemboste prišli do čudovite ideje in pohiteli z uresničitvijo.
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišite reši-tev + ime in priimek na šte-vilko 031/69-11-11, ali popošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".
Vedno so povsem osebne,vedno bolj skrivnostne,pridejo, Bog ve zakaj,nikdar več jih ni nazaj.
Izžrebali in nagradilibomo dva pravilna odgo-vora (enega, ki ga bomoprejeli preko SMS, in dru-gega, ki ga bomo prejelipo pošti). Nagrado bosteprejeli po pošti. Pravilnarešitev zadnje objavljeneuganke se glasi veka. Medprispelimi odgovori smoizžrebali Tilna Celjarja inVeroniko Kapler.
ČETRTEK_24. 12. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade:
1. nagrada: Cuvee Quercus Magnum -
posebna novoletna polnitev - nagrado podarja
vinska klet Goriška brda;
2. nagrada: Cuvee Quercus Magnum -
posebna novoletna polnitev - nagrado podarja
vinska klet Goriška brda;
3. nagrada: Cuvee Quercus Magnum -
posebna novoletna polnitev - nagrado podarja
vinska klet Goriška brda;
4. nagrada: zložljive pohodne palice -
nagrado podarja VBKS Leasing, d.o.o.;
5. nagrada: zložljive pohodne palice -
nagrado podarja VBKS Leasing, d.o.o.;
6. nagrada: zložljive pohodne palice -
nagrado podarja VBKS Leasing, d.o.o.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z
oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke)
pošljite na dopisnicah do srede, 6. januarja 2010, na
Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopis-
nice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa
pred poslovno stavbo.ZAVO
D Z
A TU
RIZ
EM
KR
ANJ,
GLA
VNI T
RG
2,
KR
ANJ
08 ČETRTEK_24. 12. 2009
a kranjskem so-dišču že od okto-bra 2006 pote-kajo fotografskerazstave. Za naj-
novejšo je poskrbel novinarnajbolj znanih novic v Slove-niji Boštjan Fon. Jeseničan,ki se je pred kratkim preselilv Radovljico, je 'stalen' gostsodišča, saj redno spremljanajpomembnejše sodne ob-ravnave, tokrat pa je na ogledpostavil 26 zanimivih foto-grafij s športno tematiko.Boštjan pri izbiri najboljšihverjetno ni imel lahkegadela, saj se mu je v zadnjemdesetletju nabralo več kot120 tisoč športnih fotografij,ki jih je posnel kot redenspremljevalec športnih prire-
ditev v Sloveniji, kot članspremljevalnih ekip eks-tremnih športnih preizku-šenj (Race Across Americatudi, Death Walley Ultra Ma-raton in Balathon Ultra, SkiSpeed Extreme), deluje patudi v organizacijskih komi-tejih na Pokljuki in v Planici.
Lani je kranjski fotografBoštjan Gunčar predstavilzanimiv koledar, kjer so'sodelovale' prsi, letos pa sojih zamenjale ritke. Koledarza leto 2010 (z njegovim fo-tografskim podpisom) takopredstavlja dvanajst ritk. Vbivši tovarni Planika - venem delu si je uredil delav-ni prostor, galerijo pa poime-noval Planika. Zabava ob lan-siranju novega koledarja jepred dnevi v galerijo privabi-la kar nekaj znanih (gorenj-skih) obrazov, med njimi
smo opazili tudi dekle, ki jopoznamo po njenem tekmo-valnem duhu na bordu, Po-lono Zupan.
Za člane studia Pilates vBritofu Barbara Tavčar vsakoleto pripravi novoletno zaba-vo. Tokrat so se zbrali kar vstudiu, v njihovem doma-čem okolju. Povabilu na za-bavo so se odzvali tudi iz ma-tičnega studia v Zagrebu, mi-mogrede so nazdravili šerojstnemu dnevu inštruktor-ja Sandija, za odlično plesnovzdušje pa je poskrbela Klav-dija Dobre, prav tako body-inštruktorica in bivša profe-sionalna plesalka.
V sedmi akciji glasovanjaza posameznika, ki je v letu,ki ga zaključujemo, najboljizstopal s svojimi dosežki,držo, dejanji, besedami, takoali drugače zaznamoval leto
in v mozaiku tedenskih iz-brancev zmagal, pa je Val202 s pomočjo poslušalcevmed dvanajstimi izglasova-nimi superfinalisti dobil imeleta 2009. Odločnost izbran-ca je po mnenju finalistovpremagala kita grbavca incelo dobitnike medalj s sve-tovnih prvenstev. Ime leta2009 je tako postal januar-ski finalist dr. Erik Brecelj,kirurg, ki ni odstopil od mo-rebitne tožbe zaradi mobin-ga in je pripravljen zapustiOnkološki inštitut, če se raz-mere tam ne bodo uredile.Njegovi konkurenti so bili šekit grbavec, Petra Majdič,Tomo Križnar, MercedesLovrečič, Anton Lavrenčič,Tim Gornik, Primož Koz-mus, Peter Kauzer, SonjaLenarčič, Matjaž Kek in De-jan Zavec.
DRUŽABNA KRONIKA
Nenadna smrt Brittany Murphy
Brittany Murphy, igrala je v filmih Ni-maš pojma, 8 milj, Pravkar poročena,zadnje čase pa naj bi imela težave tako vkarieri kot v zakonu z britanskim scena-ristom Simonom Monjackom, je v staro-sti 32 let umrla zaradi zastoja srca.Omedlela je med tuširanjem; v kopalni-
ci domače vile na gričih Hollywooda jo je našla mama.Dneve pred smrtjo je imela gripi podobne simptome.Ker obdukcija ni pokazala natančnega vzroka smrti, botreba počakati štiri do šest tednov na rezultate toksiko-loških testov.
Najlepši Bolivijec, Slovenec osmi
V tajvanski prestolnici Tajpej so na le-potnem tekmovanju Mister Internatio-nal 2009 za najlepšega okronali dvajset-letnega bolivijskega študenta Bruna Ket-telsa. "Samozavesten je in predstavlja ses stilom," je zmagovalca opisal AlanSim, predsednik organizacije Mister Sin-
gapore, ki je organizatorka prireditve. Prvi spremljevalecje postal Španec Hector Soria, drugi Libanonec Marceli-no Gebrayel, naš Peter Klinc pa je zasedel odlično 8. me-sto.
Carrie Underwood zaročena
Nekdanja zmagovalka Ameriškega idolaCarrie Underwood se je zaročila z igral-cem hokeja Mikeom Fisherjem, ki v ligiNHL igra za ekipo Ottawa Senators. Pre-srečna sta, je sporočila njena predstav-nica, datuma poroke pa še nista določi-la. V družinski sreči uživata tudi brazil-
ska manekenka Gisele Bündchen in igralec ameriškeganogometa Tom Brady, ki sta končno izbrala ime za svo-jega prvorojenca: Benjamin.
V novo leto samski
Igralka Uma Thurman je razdrla zaroko sšvicarskim bankirjem Arpadom Busso-nom, zvezdi resničnostne televizije, star-ša osmih otrok Jon in Kate Gosselin stauradno ločena, igralka Kate Hudson se jenaveličala pogostih nočnih zabav igralcaameriškega nogometa Alexa Rodrigueza,
zaradi dela na različnih koncih sveta se je izpela roman-ca med Jakeom Gyllenhaalom in Reese Witherspoon, patudi Tiger Woods bo praznike očitno preživel sam, sajnaj bi se prevarana soproga Elin Nordegren že izselila.
DVANAJST RITKFotograf Boštjan Gunčar je predstavil koledar, kjer je vsak mesec dobil svojo ritko, novinar BoštjanFon razstavlja na sodišču, ki je njegov skorajda drugi dom, Valovci pa so razglasili ime leta 2009.
Boštjanu Fonu je pri izbiri fotografij pomagal predsednikOkrožnega sodišča Kranj Mihael Kersnik, tudi sam navdušen fotograf. / Foto: Simon Šubic
Na zabavi za 'dvanajst novih ritk': Polona Zupan, Rok Justin,Špela in Jani Šifrer / Foto: Tina Dokl
Alenka Brun
N
Ime leta Vala 202 je postal dr. Erik Brecelj. Njegovikonkurenti so bili še kit grbavec, Petra Majdič, TomoKrižnar, Mercedes Lovrečič, Anton Lavrenčič, Tim Gornik,Primož Kozmus, Peter Kauzer, Sonja Lenarčič, Matjaž Kek inDejan Zavec. / Foto: arhiv Val 202
VRTIMO GLOBUS
Na novoletni zabavi v pilates studu so presenetili Barbarinega Sandija, ki je praznoval štirideseti rojstni dan.
Lastnica Pilates Body studia Kranj ter začetnica body-tehnike v Sloveniji Barbara Tavčar, direktor PilatesBody studia Zagreb Tomislav Rukavina, master body inštruktorica Gordana Majerić in fizioterapevt Saša Bašćevan / Foto: Tina Dokl
Britofske frajle so trio, ki navdušuje na različnih prireditvah. Prijetno glasbo pa izvajajo Slavka, Ančka inAndželina. / Foto: Janez Pipan
Boštjan Gunčar (na sredini) je poleg koledarjev tokrat deliltudi podpise. Na fotografiji s Tino Perko in Alešem Dremljem. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl