Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30

F: +386 1 251 23 12

E: gp.ukom@gov.si

www.ukom.gov.si

SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 4. december 2014

12. redna seja Vlade RS Nov sveženj ukrepov za obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji Vlada Republike Slovenije je danes sprejela nov sveženj ukrepov obvladovanja sive ekonomije in med drugim sprejela sklep o uvedbi davčnih blagajn ter se zavezala k popravkom zakona o gospodarskih družbah, katere cilj je med drugim preprečiti veriženje podjetij. Dopolnjeni in novi predlogi dokumenta Obvladovanje sive ekonomije v Republiki Sloveniji, ki je bil v osnovni obliki sprejet 12. septembra 2013, so še naprej usmerjeni v izboljšanje odkrivanja sive ekonomije, zaostritev kaznovalne politike, vlada pa želi obenem tudi s preventivo in kurativo ter spodbujanjem občutka zavezanosti še naprej apelirati na zavedanje vseh državljanov o pomenu sive ekonomije in o posledicah dejanj le-te. Različne oblike prikrivanja ali izogibanja obveznostim namreč niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav, se pa vlada ob tem zaveda, da je ključna tudi okrepitev v zaupanje kakovosti javnih storitev, integriteto države in institucij in nenazadnje tudi okrepitev zavedanja, da so bremena v družbi pravično porazdeljena. Davčne blagajne Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da bo nadgradila sistem t.i. virtualnih davčnih blagajn, ki je že uveljavljen in že prinaša rezultate. Cilj vlade je, se uvedejo davčne blagajne za vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, s čimer bo dosežena širitev davčne osnove zaradi zajetja celotnega prometa posameznega zavezanca in da so te davčne blagajne posredno in v realnem času povezane s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS. Po oceni vlade bi se tako povečala preglednost poslovanja davčnih zavezancev in otežila skrivanje dejanskega prometa, ki ga dosegajo s prodajo blaga in storitev. Pri nadgradnji sistema in izboru primernega sistema bo poudarek dan tudi oceni stroškov vzpostavitve sistema tako za zavezance kot davčni organ. Zavezancem bo v izjemnih primerih, ko uporaba blagajn ni mogoča (terensko delo, izpad vira energije…), omogočena možnost beleženja prometa oz. izdajanje računov. Vlada RS se bo januarja 2015 seznanila z izhodišči uvedbe davčnih blagajn in na tej podlagi pripravila novelo zakona. Ob upoštevanju ustreznega prehodnega obdobja za prilagoditev zavezancev na novo ureditev se uveljavitev zakona načrtuje s 1. septembrom 2015 oziroma 1. januarjem 2016. Vlada bo ob podpori aktivnosti uveljavitve davčnih blagajn določila tudi aktivnosti za spodbujanje izdajanja računov. Novela zakona za preprečevanje nepoštenih praks V prvi polovici leta 2015 bodo pripravljene strokovne in zakonske podlage za odpravo zlorab pri ustanavljanju in poslovanju pravnih oseb. Namen je preprečiti pojave, kot je veriženje in ustanavljanje gospodarskih družb na zalogo, poslovanje brez odprtih transakcijskih računov, zlorabe ustanavljanja gospodarskih družb s

strani tujcev z namenom pridobitve dovoljenj za zaposlitev, izogibanje plačilu glob, izrečenih v prekrškovnih postopkih. Novela bo posegla tudi v prakso dvigovanja najnižjega dovoljenega osnovnega kapitala s transakcijskih računov novo ustanovljenih družb z namenom ustanavljanja novih družb in njihovo prodajo fizičnim in pravnim osebam za nekaj 100 evrov. Vlada bo pristopila tudi k spremembi drugih predpisov, kot npr. Zakona o društvih, Zakona o zavodih, Zakona o ustanovah, saj tudi te pravno-organizacijske oblike lahko izvajajo del svoje dejavnosti kot pridobitno dejavnost, takšna oblika pa je nemalokrat namenjena izogibanju omejitev Zakona o gospodarskih družbah. Drugi ukrepi za obvladovanje sive ekonomije Finančne uprava bo nadaljevala s poudarjanjem prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti ter spodbujanjem občutka zavezanosti ter tudi projektom davčnega opismenjevanja mladih. Nadaljnje aktivnosti v zvezi z obvladovanjem sive ekonomije bodo povezane tudi s predvidenimi uveljavitvami knjige vezanih računov. Pripravljen je že nov pravilnik (sprejem do konca leta) na podlagi novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki bo vzpostavil vavčerski sistem (vrednotnica) in razširil nabor del v okviru osebnega dopolnilnega dela ter poenostavil priglasitev osebnega dopolnilnega dela. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo na področju pekarstva opredelilo enotni postopek za registracijo vseh nosilcev dejavnosti, ki so povezane z proizvodnjo, predelavo in distribucijo živil in nadaljevalo z inšpekcijskimi pregledi. Spomladi je predvideno sprejetje zakona o spodbujanju razvoja turizma (medresorsko usklajevanje je zaključeno), katerega namen vzpostavitev enotne vstopne točke za potrebe poročanja poslovnih subjektov, dosegljivostjo vseh relevantnih informacij glede poročanja na enem mestu in elektronsko podprtim postopkom poročanja. Načrtuje se uvedba t.i. "prevoznice" za prevoz mineralne surovine za preprečitev odvažanja in trgovanja z mineralno surovino iz dovoljenih pridobivalnih prostorov brez evidentiranja. V letu 2015 bo vlada prenovila pravne podlage za ukrepanje gradbene inšpekcije in sankcioniranje nezakonitih gradenj z namenom učinkovitejšega odkrivanja in ukrepanja v zvezi z nezakonitimi gradnjami, vključno s finančnimi bremeni. Na področju zdravstva bo izvedena jasna razmejitev, tudi računovodske, javne zdravstvene dejavnosti od zasebne oziroma dopolnilne zdravstvene dejavnosti in lažji nadzor, določeni bodo jasni pogoji za pridobitev in odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vzpostavljen pa bo register izvajalcev in register zdravstvenih delavcev, ki bo na voljo Ministrstvu za zdravje, pristojnim inšpektorjem in pristojnim zbornicam ter financerju. Vlada potrdila besedilo predloga Zakona o fiskalnem pravilu Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona fiskalnem pravilu in ga pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku. S predlogom zakona se podrobneje določa pravila za izpolnitev obveznosti, ki jih nalaga spremenjen 148. člen ustave. Ta določa, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, ali pa morajo prihodki presegati izdatke. V besedni zvezi »proračuni države« so zajeti državni proračun, občinski proračuni, finančna načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter tudi izkazi tistih pravnih oseb, ki se več kot 50 odstotno financirajo iz javnofinančnih sredstev. Navedeno pa pomeni, da je treba sistemsko spremeniti ves postopek

načrtovanja in priprave proračunov oziroma finančnih načrtov vseh institucionalnih enot, ki spadajo v sektor država. Fiskalno pravilo sicer zavezuje sektor država kot celoto, vseeno pa morajo biti proračuni oziroma finančni načrti institucionalnih enot sektorja država pripravljeni na način, da se zagotovi skladnost z omejitvami, ki iz izhajajo pravila. Predlagani zakon pomeni izpolnitev obveznosti, ki jo nalaga spremenjeni 148. člen Ustave RS in dopolnitev ustavnega načela srednjeročne uravnoteženosti proračunov države s podrobnejšimi pravili. Najpomembnejši specifični cilji predlaganega zakona so: − zagotoviti dolgoročno vzdržne javne finance, − zagotoviti čvrstejši zakonski okvir za učinkovito upravljanje javnih financ, − zagotoviti okvirne pogoje za makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen gospodarski

razvoj, − oblikovati pravno močnejša pravila za boljšo fiskalno disciplino. S predlaganim zakonom se določajo pravila, s katerimi se krepi proračunska disciplina, omejuje srednjeročno zadolževanje države za tekočo porabo in s tem zagotavlja dolgoročna vzdržnost javnih financ. Kakovost javnih financ je treba zagotoviti že v fazi načrtovanja, zato predlog zakona posebno pozornost namenja prav tej fazi. Predlagani zakon za namen vzpostavitve vzdržne javnofinančne politike določa: − fiskalno pravilo oziroma načelo srednjeročne uravnoteženosti, − načelo previdnosti, − način porabe presežkov prihodkov nad izdatki, − način upoštevanja načela uravnoteženosti proračunov države, − ustanovitev in vlogo Fiskalnega sveta s statusom samostojnega in neodvisnega državnega

organa za neodvisno oceno vzdržnosti javnofinančne politike, − korekcijski mehanizem v primeru odstopanja od pravil, − okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti proračunov

države, − način določanja obsega dopustnih odstopanj v primeru nastanka izjemnih okoliščin, − možnost postopnega odpravljanja odstopanja od srednjeročnega cilja v prehodnem

obdobju. Vir: MF Vlada potrdila besedilo predloga Zakona o organu in skladu za reševanje bank Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji določila besedilo Predloga Zakona o organu in skladu za reševanje bank in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po nujnem zakonodajnem postopku. Banke zagotavljajo pomembne storitve za državljane, podjetja in gospodarstvo na splošno (kot so sprejemanje vlog, posojanje in upravljanje plačilnih sistemov). Večinoma delujejo na podlagi zaupanja in lahko hitro postanejo nesposobne preživeti, če njihove stranke in nasprotne stranke izgubijo zaupanje v njihovo sposobnost izpolnjevanja obveznosti. Zaradi velike medsebojne odvisnosti med institucijami prihaja do tveganja sistemske krize, saj se lahko težave ene banke razširijo po celotnem sistemu. Zaradi tega sistemskega tveganja in pomembne ekonomske funkcije, ki jo imajo banke, običajni postopek zaradi insolventnosti v nekaterih primerih ni ustrezen. Zaradi odsotnosti učinkovitih instrumentov za upravljanje institucij v krizi je bilo vse prepogosto potrebno uporabiti javna sredstva za obnovo zaupanja tudi v razmeroma majhnih institucijah – za preprečitev, da bi učinek domin propadanja institucij resno škodoval realnemu gospodarstvu. Zakon določa, da bo Banka Slovenije prevzela naloge organa za reševanje. Hkrati se določa, da se ustanovi sklad za reševanje bank. Le ta je skupek premoženja bank, ki ga upravlja, zastopa in predstavlja Banka Slovenije. Sredstva, ki jih banke vplačajo v sklad, predstavljajo naložbo banke. Ta naložba se banki izplača ob njeni likvidaciji ali v primeru likvidacije sklada. Sredstva sklada se lahko uporabijo za reševanje bank. Sredstva se za reševanje bank lahko uporabijo le, če za njihovo uporabo obstoji javna korist. Predlog namreč določa, da se sredstva

sklada lahko uporabijo za financiranje izvajanja izrednih ukrepov, ki jih na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, izreče Banka Slovenije le, če je zagotovitev sredstev sklada v zvezi z izrednimi ukrepi v posamezni banki nujna, da se zagotovi stabilnost finančnega sistema. Vir: MF Vlada RS sprejela Zakon o dopolnitvah in spremembah Zakona o odvetništvu Vlada RS je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga bo po nujnem postopku posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Predlog novele Zakona o odvetništvu prinaša ureditev, ki omejuje finančne učinke nove, še ne uveljavljene Odvetniške tarife, s tem, da bi bil po njeni ureditvi odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila v višini polovice zneska, ki bi mu sicer pripadal po Odvetniški tarifi. Novela upošteva pomembno razliko med situacijo, ko na eni strani odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, na drugi strani pa delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V slednjem primeru odvetniki namreč niso izpostavljeni negotovosti glede (manjka) strank in plačila, saj je le-to zagotovljeno iz državnega proračuna. Novela prispeva tudi h krepitvi pravne države s predlaganimi določbami, ki predvidevajo vzpostavitev preglednega in ažurnega javnega prikaza podrobnejših statističnih in vsebinskih podatkov o sposobnosti odvetništva, da se učinkovito odziva na nepravilnosti, ki jih zazna v lastnih vrstah. Vir: MP Vlada dolo čila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopoln itvah Zakona o eksplozivih in pirotehni čnih izdelkih Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije. Temeljni cilj predloga zakona je prenos določb Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2013/29/EU z dne 12. 6. 2013 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo pirotehničnih izdelkov na trgu (prenovitev) in Direktive Evropskega parlamenta in sveta 2014/28/EU z dne 26. 2. 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti eksplozivov za civilno uporabo na trgu in njihovim nadzorom (prenovitev) v slovenski pravni red. Ključne rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, so: • V predlogu zakona so opredeljeni novi pojmi, kot jih določata direktivi (npr. ugotavljanje

skladnosti, tehnična dokumentacija, odpoklic, umik). • Predlog zakona določa pravno podlago za spremembo podzakonskega akta, katerega

namen je, da se izvajanje preizkusov strokovne usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki z Ministrstva za notranje zadeve prenese na Upravno akademijo.

• Določena je obveznost proizvajalcev, uvoznikov in distributerjev, da zagotovijo, da so eksplozivi ali pirotehnični izdelki, ki jih dajo v promet oziroma uporabljajo za lastne potrebe ali omogočajo njihovo dostopnost na trgu, skladni z bistvenimi varnostnimi zahtevami.

• Opredeljuje se organ za ugotavljanje skladnosti, ki mora izpolnjevati splošne pogoje, ki so določeni z Zakonom o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti.

• MNZ se daje možnost, da prekliče že izdano potrdilo o priglasitvi za eksplozive ali pirotehnične izdelke, ki so dani v promet, če se s ponovnim vrednotenjem ugotovi njihova

neskladnost z bistvenimi varnostnimi zahtevami, teh neskladnosti pa ni mogoče naknadno odpraviti.

• Ker so na trgu EU lahko le izdelki, ki nosijo oznako CE in izpolnjujejo obveznosti glede ugotavljanja skladnosti, so s predlogom zakona določene listine (kot jih določata direktivi), iz katerih je mogoče ugotoviti, da so izpolnjene vse zahteve glede skladnosti. Zahteva po uradnem prevodu teh listin v slovenski jezik je črtana (odprava administrativne ovire).

• Zaradi zagotavljanja sledljivosti je določeno, da morajo imeti vsi eksplozivi, ki so jih proizvajalci dali na trg, nameščeno edinstveno identifikacijsko številko oziroma morajo proizvajalci zagotoviti, da imajo eksplozivi, ki niso vključeni v ta sistem označevanja, vse ustrezne podatke za identifikacijo. Zaradi sledljivosti morajo biti označeni tudi pirotehnični izdelki z registrsko številko.

• Zaradi obveznosti, ki jih navedeni direktivi določata na področju skladnosti eksplozivov in pirotehničnih izdelkov skozi celotno dobavno verigo, so določena dodatna pooblastila in ukrepi Inšpektorata RS za notranje zadeve. Predlog zakona določa postopanje inšpektorjev z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki, ki pomenijo tveganje bodisi na nacionalni ravni ali ravni EU, kakor tudi ravnanje s temi izdelki, če so le formalno neskladni z določbami zakona.

• Določena je obveznost obveščanja o ugotovljenih neskladnostih eksplozivov ali pirotehničnih izdelkov Komisijo in druge države članice EU, kakor tudi obveščanje o ukrepih, ki so bili sprejeti v zvezi z neskladnimi eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki na podlagi prejetega obvestila s strani Komisije ali druge države članice EU.

• Določena je dolžnost proizvajalcev in trgovcev z eksplozivi na debelo, da vodijo evidenco o vrsti in količini proizvedenih, prodanih in uničenih eksplozivov v elektronski obliki, uporabniki eksplozivov (npr. minerji) lahko vodijo evidenco elektronsko ali v obliki knjig. Vsi, ki vodijo evidence elektronsko, morajo ministrstvu in organom nadzora omogočiti dostop, vpogled in iskanje podatkov v evidencah iz tega člena prek oddaljene povezave.

Vir: MF Vlada sprejela odziv na poro čilo KPK glede delovanja DUTB Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Odziv na Končno poročilo in oceno stanja v povezavi z vzpostavljenim sistemom delovanja Družbe za upravljanje terjatev bank. Vlada Republike Slovenije podpira pregledno, strokovno in zakonito delovanje DUTB in vodenje postopkov na podlagi ZUKSB. Ministrstvo za finance je že v fazi uvodnih sestankov na KPK na temo postopkov delovanja DUTB sodelovalo s podajo pojasnil ter dokumentacije (predpisov, postopkovnikov odločanja po ZUKSB,…). Po prejemu vmesnega poročila KPK 5. 2. 2014 je Ministrstvo za finance nemudoma pristopilo k pripravi oziroma dodelavi ustreznih normativnih podlag za zagotovitev večje preglednosti v procesih, povezanih z delovanjem DUTB, in jih predložilo v sprejem vladi. Vlada je tako v vlogi skupščine DUTB na 49. redni seji 14. marca 2014 sprejela spremembe in dopolnitve statuta DUTB, s katerimi je podrobneje določila: − obveznost DUTB o vodenju zapisnikov sej upravnega odbora; − obveznost upravnega odbora, da sprejme interne akte, ki natančneje določajo kriterije,

postopke, pravila in kontrole upravljavskih procesov; − obveznost upravnega odbora, da sprejme sistematizacijo delovnih mest z opredeljeno

vrsto dela in pogoji za njihovo zasedbo, ter pristojnostmi in odgovornostmi, vezanimi na posamezno delovno mesto;

− obveznost DUTB, da v zvezi z zunanjimi izvajalci tudi preko podrobnejše ureditve v internih aktih zagotovi pregledno, strokovno in nepristransko izvedbo naročil z upoštevanjem najvišjih etičnih standardov poslovanja;

− zagotavljanje integritete in preprečevanje korupcije; − roke za sprejem internih aktov. Vlada Republike Slovenije je na podlagi osemnajstega odstavka 11. člena ZUKSB v sodelovanju z Banko Slovenije 5. junija 2014 sprejela Smernice za delovanje DUTB, ki za to družbo podrobneje urejajo:

− poslanstvo in splošne cilje (upravljati premoženje na način, ki bo omogočal odprodajo po najboljši možni ceni),

− upravljanje premoženja (priprava poslovne strategije, pridobivanje deležev v gospodarskih družbah, prestrukturiranje družb,..),

− transparentnost delovanja (sprejem komunikacijskega načrta, ki se nanaša na kontinuirano obveščanje javnosti in trgov),

− poročanje (mesečno poročanje Ministrstvu za finance o svojem izvajanju pristojnosti po ZUKSB),

− javno naročanje (upoštevati temeljna načela zakona, ki ureja javno naročanje) in − ugotavljanje odgovornosti za nastanek nedonosnih kreditov in naložb bank (DUTB mora

sodelovati z organi odkrivanja in pregona celovito in odgovorno ter jim posreduje vse potrebne informacije s katerimi razpolaga).

Vlada je navedene akte sprejela z namenom, da bi se čim prej odpravile ključne pomanjkljivosti, ki so navedene Končnem poročilu KPK, in sicer na način, ki je podrobneje pojasnjen v nadaljevanju glede konkretnih ugotovitev KPK. Po sprejemu omenjenih aktov je Ministrstvo za finance okrepilo sodelovanje z DUTB na način, da je spremljalo pripravo omenjenih internih aktov ter z DUTB tudi izmenjalo mnenja glede priprave določenih rešitev v aktih. Podalo je tudi predloge za popravke osnutkov aktov. Kot je razvidno iz navedenega sta Vlada Republike Slovenije ter Ministrstvo za finance že med letom in še pred prejemom Končnega poročila od DUTB zahtevala popravljalne aktivnosti za odpravo pomanjkljivosti, ki so omenjene v Končnem poročilu. DUTB je bila ustanovljena z ZUKSB, ki je bil sprejet konec leta 2012 z namenom sanacije bančnega sektorja. Navedeni zakon kot cilj ustanovitve DUTB določa izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov. V smernicah delovanja DUTB določeno poslanstvo je: − upravljati premoženje, ki je bilo kot del ukrepov za krepitev stabilnosti bank preneseno na

DUTB, − delovati po pravilih poslovno-finančne stroke ter najvišjih etičnih standardih upravljanja.

DUTB prepreči nasprotja interesov oziroma jih transparentno obvladuje, če preprečitev ni možna,

− izvajati proaktiven, kooperativen in celovit pristop prestrukturiranja gospodarskih družb, − biti aktiven lastnik premoženja, − upravljati premoženje na način, ki bo omogočal odprodajo po najboljši možni ceni. Z namenom doseganja v ZUKSB zastavljenih ciljev, izvrševanja poslanstva DUTB in odprave ugotovljenih pomanjkljivosti Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za finance: − načrtuje spremembe ZUKSB, s katerim bo odpravila pomanjkljivosti sedanje ureditve,

vključujoč krepitev določb glede preprečevanja korupcije; − spreminja Politiko prejemkov DUTB na način, da se bo dodatno omejilo oziroma določilo

zneske plačil izvršnim in neizvršnim direktorjem ter zaposlenim s posebno naravo dela, dodatno omejilo variabilne dele prejemkov in bonitete;

− nadaljuje z aktivnostmi z namenom zagotovitve, da bo DUTB sprejel vse interne akte, kot so določeni v ZUKSB, Statutu in Smernicah za delovanje DUTB;

− pri pripravi sprememb ZUKSB preuči predlog KPK, da se enotirni sistem upravljanja DUTB spremeni v dvotirnega (trenutno pa je potrebno doseči, da na podlagi vzpostavljenega enotirnega sistema DUTB čim bolj učinkovito deluje, upoštevajoč zakonsko postavljene cilje);

− načrtuje ustrezno upoštevanje tudi ugotovitve iz revizije, ki je še v teku s strani Računskega sodišča;

− načrtuje, da za dosego transparentnosti poslovanja DUTB le –ta poroča in javno objavlja v skladu z zakonodajo, Statutom in Smernicami delovanja in dosega zastavljene cilje, med katere sodi tudi ustvarjati tolikšen dobiček po slabitvah in rezervacijah, da znaša

donosnost kapitala 8% ter prestrukturirati gospodarske družbe. Projekt sanacije bank se namreč z izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank ne zaključi. Očiščene in dokapitalizirane banke same po sebi še ne zagotavljajo uspešnega poslovanja, saj rabijo za posojanje gospodarske družbe, zmožne vzdržnega poslovanja. V skladu z navedenim je cilj DUTB tudi prestrukturirati gospodarske družbe, če je prestrukturiranje ekonomsko upravičeno oziroma izpolnjuje morebitne druge pogoje po ZUKSB. DUTB ima v procesih prestrukturiranja pomembno vlogo, saj nastopa v vlogi koordinatorja bank ter drugih upnikov in ima vodilno vlogo pri najbolj zahtevnih procesih prestrukturiranja. Zaradi navedenega je potrebno zagotoviti, da učinkovitost izvajanja te vloge DUTB ni ogrožena. V skladu zavezami, ki jih je Republika Slovenija podala Evropski komisiji v procesu odprave makroekonomskih neravnovesij, bo oblikovana medinstitucionalna delovna skupina, ki bo sestavljena iz predstavnikov treh ministrstev (Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj ter Ministrstva za pravosodje), Banke Slovenije in DUTB, ki bo koordinirala delovanje različnih institucij v procesih razdolževanja podjetij ter njihovega finančnega in poslovnega prestrukturiranja, S tem se bo zagotovila večja stopnja vsebinske koordinacije. Glede na to, da se v primerih razdolževanja in prestrukturiranja redno pojavlja problem neplačanih davčnih obveznosti, obveznosti iz naslova danih poroštev države ter drugih obveznosti do države, bo Ministrstvo za finance v sodelovanju s pristojnimi deležniki (FURS) skušalo vzpostaviti nove zakonodajne možnosti in koordinirati te rešitve.

Na podlagi opisanega bi se zagotovila preglednost poslovanja DUTB, pri čemer je potrebno dati glavni pomen učinkovitemu izvajanju ciljev, ki jih zakon nalaga DUTB. Vir: MF Vlada kot skupš čina SDH dolo čila vrsto in višino prejemkov članov nadzornega sveta SDH

Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji kot skupščina Slovenskega državnega holdinga določila vrsto in višino prejemkov članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga. Člani nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji sejnino, ki za posameznega člana nadzornega sveta družbe znaša 275 EUR bruto. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo za udeležbo na seji komisije sejnino, ki za posameznega člana komisije znaša 80% višine sejnine za udeležbo na seji nadzornega sveta. Sejnina za korespondenčno sejo znaša 80% siceršnje sejnine. Člani nadzornega sveta poleg sejnin prejmejo plačilo za opravljanje funkcije v višini 1.200 EUR bruto mesečno na posameznega člana. Predsednik nadzornega sveta je upravičen do doplačila v višini 30% osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta, namestnik predsednika nadzornega sveta pa do doplačila v višini 10% osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Člani komisije nadzornega sveta prejmejo doplačilo za opravljanje funkcije, ki za posameznega člana komisije znaša 25% višine osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta. Na predlog ministra za finance, lahko vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga določi dodatek za člane nadzornega sveta s posebnimi izkušnjami in znanjem, ki izvira iz opravljanja tovrstnih funkcij v tujini, ter izkazano uspešnostjo pri minulem delu. Člani nadzornega sveta v primeru doseganja ciljev in dobrih rezultatov v posameznem poslovnem letu v smislu doseženega donosa kapitala družb, ki so v lasti SDH in družb, ki jih SDH upravlja, prejmejo tudi nagrado v višini: • 10% letnega plačila za opravljanje funkcije s pripadajočimi dodatki, če je dosežen donos

kapitala nad 2%; • 20% letnega plačila za opravljanje funkcije s pripadajočimi dodatki, če je dosežen donos

kapitala nad 2,5%;

• 30% letnega plačila za opravljanje funkcije s pripadajočimi dodatki, če je dosežen donos kapitala nad 3%;

• 40% letnega plačila za opravljanje funkcije s pripadajočimi dodatki, če je dosežen donos kapitala nad 3,5%.

• Nagrada se članom nadzornega sveta izplača po potrditvi letnega poročila, kot ga določa Zakon o gospodarskih družbah.

Člani nadzornega sveta so upravičeni do povračila stroškov prevoza, dnevnic in stroškov prenočevanja, ki nastanejo v zvezi z njihovim delom v nadzornem svetu, in sicer do višine, določene v predpisih, ki urejajo povračilo stroškov v zvezi z delom in drugimi dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Stroški za prenočevanje se lahko vrnejo le, če je oddaljenost stalnega ali začasnega prebivališča člana nadzornega sveta oziroma člana komisije nadzornega sveta od kraja dela organa najmanj 100 kilometrov, če se ni mogel vrniti, ker po voznem redu ni bila več predvidena nobena vožnja javnega prevoznega sredstva, ali zaradi drugih objektivnih razlogov ob soglasju ministra, pristojnega za finance. Vir: MF Vlada kot skupš čina SDH sprejela spremembe in dopolnitve statuta SD H Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji na predlog Uprave Slovenskega državnega holdinga sprejela Spremembo in dopolnitev Statuta Slovenskega državnega holdinga. S predlaganimi spremembami Statuta SDH se želi doseči konstituiranje in operativnost Ekonomsko socialnega strokovnega odbora (ESSO) in dodaten nadzor nad sklepanjem svetovalnih pogodb uprave SDH s strani nadzornega sveta SDH, še zlasti v postopkih razpolaganja s kapitalskimi naložbami. 11. člen Statuta SDH v skladu s prvim odstavkom 47. člena ZSDH-1 določa posle, za katere potrebuje uprava soglasje nadzornega sveta. Za zagotovitev dodatnega nadzora nad sklepanjem svetovalnih pogodb se je v drugem odstavku 11. člena Statuta dodala nova (deveta) alineja, ki določa, da potrebuje uprava soglasje nadzornega sveta tudi za sklepanje svetovalnih pogodb, kot so pogodbe pravnih in finančnih svetovalcev, skrbnih pregledov in cenitev družb. ZSDH-1 v 49. členu oblikuje ESSO kot nov organ SDH, ki kot posvetovalno telo daje upravi mnenja in pobude s področja ekonomsko socialnih zadev, nima pa vodstvenih ali upravljavskih funkcij. Naloge, pristojnosti in način delovanja ESSO so natančneje opredeljene v statutu SDH. ESSO je sestavljen iz sedmih predstavnikov sindikalnih zvez oziroma konfederacij, reprezentativnih na ravni države, ki so člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Člane ESSO imenujejo sindikalne zveze oziroma konfederacije, potrjuje pa uprava SDH. Skupščina je naloge, pristojnosti in način delovanja ESSO opredelila v 24. členu Statuta SDH, pristojni sindikati so svoje kandidate predlagali, uprava pa jih je potrdila. Sindikati s člani v ESSO so sledeči: − Zveza svobodnih sindikatov Slovenije − Konfederacija sindikatov 90 Slovenije − Konfederacija sindikatov javnega sektorja − Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam − Neodvisnost, konfederacija novih sindikatov Slovenije − Slovenska zveza sindikatov Alternativa − Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost Bistvene spremembe 24. Člena statuta so sledeče: − seje ESSO sklicuje predsednik ESSO in ne uprava SDH; − seje ESSO se sklicujejo vsaj dvakrat letno in ne le enkrat; − poročanje se natančneje definira na upravljanje in ne le na razpolaganje;

− poročanje o vseh drugih zadevah se omeji na zadeve s področja ekonomsko socialnih zadev in se določi, da to lahko zahteva tudi ESSO in ne le uprava SDH;

− določi se, da lahko ESSO o svojih stališčih, v kolikor ne razkrivajo morebitnih poslovnih skrivnosti Družbe ali družb, ki jih Družba upravlja, obvešča javnost, in sicer s skupnimi in z upravo Družbe usklajenimi izjavami za javnost;

− določi se, da morajo vsi člani ESSO pred začetkom opravljanja svojih nalog podpisati izjavo o varovanju poslovnih skrivnosti Družbe.

Vir: MF Vlada sprejela besedilo Pogodbe o pla čilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela besedilo Pogodbe o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2014 in 2015. Na podlagi 27. člena je SDH za upravljanje z naložbami v lasti Republike Slovenije upravičen do plačila. Višina plačila in druga medsebojna razmerja iz naslova upravljanja z naložbami Republike Slovenije se določi s Pogodba o plačilu stroškov za upravljanje kapitalskih naložb v lasti Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, ki jo na predlog ministra, pristojnega za finance, sklene vlada. SDH na podlagi te pogodbe upravlja z naložbami, ki so bile 26. 4. 2014 prenesene v upravljanje na SDH ter z naložbami, ki bodo pridobljene na podlagi drugih zakonov, npr. na podlagi zakona, ki ureja insolventne postopke, zakona, ki ureja pomoč gospodarskim družbam v težavah, zakona, ki ureja javne finance, ipd. Pogodba določa vrednost za upravljanje z naložbami Republike Slovenije, ki pokriva priznane stroške na podlagi predložene tabele ocenjenih stroškov s strani SDH. Pogodba ureja tudi plačilo sorazmernega dela stroškov morebitnih zunanjih svetovalcev, povezanih s postopki razpolaganja s kapitalskimi naložbami v lasti Republike Slovenije. Na podlagi že prodane naložbe Republike Slovenije v družbi Aerodrom, je zgornja omejitev priznanih stroškov določena do višine 0,6% vrednosti kupnine. Vir: MF Vlada seznanjena z informacijo o delu projektne sku pine EU za investicije in o naboru slovenskih projektov Vlada Republike Slovenije se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o delu projektne skupine EU za investicije in o naboru slovenskih projektov. Vlada nalaga Ministrstvu za finance in Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da oblikujeta delovno skupino, ki bo skrbela za koordinacijo priprave in spremljanje investicijskih projektov. Vlada resornim ministrstvom oziroma nosilcem investicijskih projektov nalaga, da v najkrajšem možnem času oz. najkasneje v roku dveh mesecev pripravijo investicijske elaborate, ki bodo omogočili nadaljnje aktivnosti za uresničevanje naložbenega načrta in jih posredujejo delovni skupini. Vir: MF Vlada Republike Slovenije sprejela Odlok o sprememb i in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Ple čnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Odlok o spremembi in dopolnitvah Odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena. Spremembo odloka je zaradi celostne zaščite zunanje ureditve ob Cerkvi sv. Jerneja v Šiški, ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena, in stihijskih posegov, ki spreminjajo

okolico spomenika, vedute in dostopnost do cerkve, na pobudo Četrtne skupnosti Šiška, predlagal Zavod za varstvo kulturne dediščine OE Ljubljana. Zavod je preveril stanje na terenu in zaradi ogrožanja spomenika 10. junija 2014 predlagal manjšo spremembo obsega spomenika na severni strani, na zelenici in tlakovani površini od roba Celovške do izteka Vodnikove ceste. Predlog spremembe odloka je strokovno utemeljen, z njim so bili seznanjeni vsi lastniki in drugi zainteresirani. Sklep bo začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Vir: MK Vlada sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sk lepa o objavi seznama upravi čencev do donacij za leto 2014 Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2014. V skladu s 142. členom Zakona o dohodnini lahko davčni zavezanci do 0,5 % dohodnine, odmerjene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, namenijo za financiranje splošno koristnih namenov, reprezentativnih sindikatov ali političnih strank. V Uredbi o namenitvi dela dohodnine za donacije, ki podrobneje ureja izvajanje instituta namenitve dela dohodnine za donacije, je določeno, da Vlada RS na predlog ministra, pristojnega za finance, najpozneje do 31. julija določi seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Seznam se objavi v Uradnem listu RS. Na podlagi tega je Vlada RS na seji 12. 6. 2014 sprejela Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2014, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 44/14. Organi, pristojni za področja, na katerih delujejo upravičenci, so Ministrstvu za finance naknadno po objavi Sklepa o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2014 v Uradnem listu RS poslali podatke o upravičencih, ki so bili pomotoma izvzeti s seznama, spremenjene podatke o že uvrščenih upravičencih na seznamu in podatke o upravičencih, ki jih je treba s seznama črtati. Spremenjen in dopolnjen seznam upravičencev do donacij za leto 2014 je bil na Ministrstvu za finance pripravljen na podlagi podatkov, ki so jih naknadno poslali pristojni organi, in sicer vsak organ za upravičence, ki delujejo na področju, za katero je posamezen organ pristojen. Ministrstvo za finance je prejete podatke pregledalo in preverilo usklajenost podatkov, ki so jih poslali organi, s podatki o posameznih upravičencih, ki jih vodi FURS v davčnem registru. Vir: MF Vlada sprejela sklepe o izvajanju elektronskih draž b na podro čju javnega naro čanja Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji naložila ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam, da od 1. 1. 2015 dalje javna naročila, za katera naročnik izvede postopek javnega naročanja iz 1., 2., 5. ali 6. točke prvega odstavka 24. člena Zakona o javnem naročanju in katerih predmet je blago široke potrošnje ali storitve, razen storitev intelektualne narave, oddajo na elektronski dražbi, razen če je naročnik prejel le eno primerno in sprejemljivo ponudbo ali zgolj neprimerne ponudbe. Vlada je naložila Ministrstvu za javno upravo, da do 15. 12. 2014 zagotovi informacijski sistem za izvedbo elektronskih dražb iz prejšnje točke in nudi administrativno podporo uporabnikom pri izvajanju elektronskih dražb ter da za naročnike v decembru organizira izobraževanja za uspešno ter učinkovito izvajanje elektronskih dražb. Hkrati nalaga Ministrstvu za finance in Ministrstvu za javno upravo, da glede na svoje pristojnosti sodelujeta pri vsebinski izvedbi

izobraževanj. Vlada priporoča tudi drugim javnim naročnikom, da javna naročila oddajo na elektronski dražbi. Elektronska dražba je posebna metoda oddaje javnega naročila, ki se lahko vključi v vse postopke javnega naročanja, razen v konkurenčni dialog in postopek s pogajanji brez predhodne objave. Uporabi pa se lahko tudi za odpiranje konkurence med ponudniki, vključenimi v okvirni sporazum ali dinamični nabavni sistem. V skladu z Zakonom o javnem naročanju se elektronska dražba uporabi v primeru, ko naročnik ne prejme nobene sprejemljive ponudbe ali v primeru, ko prejme sprejemljive ponudbe, vendar ocenjuje, da je mogoče z uporabo obratne elektronske dražbe doseči večjo gospodarnost javnega naročanja. Elektronska dražba se namreč izvede tako, da ponudniki po javnem odpiranju ponudb tekmujejo med seboj za pridobitev javnega naročila tako, da do roka, ki ga določi naročnik, nižajo vrednost prvotno predložene ponudbe oziroma ponudbe iz prejšnjega kroga dražbe. Zlasti kadar se pri javnem naročanju elektronska dražba izvede tako, da naročnik k sodelovanju na dražbi povabi ponudnike, ki so že prvotno predložili ekonomsko sprejemljive ponudbe, gre zaradi narave dražbe pričakovati pomembne prihranke javnih sredstev. Vlada Republike Slovenije zato z namenom zmanjšanja odhodkov proračuna Republike Slovenije ministrstva, organe v sestavi ministrstev in vladne službe zavezuje k uporabi elektronske dražbe, kadar je uporaba te metode omogoča glede na predmet in okoliščine javnega naročanja. Pri tem je uporaba elektronske dražbe, kot jo ureja 35. člen Zakona o javnem naročanju, primerna zlasti za oddajo javnih naročil, za katera je mogoče natančno opredeliti tehnične specifikacije in ki niso posebej prilagojena potrebam posameznega naročnika, tj. zlasti za blago široke potrošnje oziroma blago s polic in storitve, ki niso intelektualne narave. Med takšna naročila sodijo na primer naročanje elektronske pisarniške opreme, vozil, ki niso izdelana ali posebej prilagojena potrebam naročnika, nakup prehrambnih izdelkov in potrošnega materiala, naročanje licenc za programsko opremo, najem medijskega prostora za oglaševanje, storitve čiščenja, storitve popravil in vzdrževanja, storitve tiskanja ipd. Oddaja naročila na elektronski dražbi pa na primer ni primerna za gradnje, arhitekturne in inženirske storitve, pohištvo, izdelano po meri, specializirano opremo, ki je posebej prilagojena naročnikovim potrebam, specialno opremo informacijskih tehnologij. Informacijsko infrastrukturo za izvedbo elektronskih javnih dražb bo zagotovilo Ministrstvo za javno upravo, tako naročniki kot ponudniki pa jo bodo lahko uporabljali brezplačno. Da bi prehod na takšno elektronsko naročanje potekal čim bolj nemoteno in brez zapletov, bo Ministrstvo za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za finance še v tem letu izvedlo usposabljanja, pripravilo navodila za uporabo aplikacije za elektronsko dražbo in zagotovilo prikaz primera elektronske dražbe v praksi oziroma možnost, da naročniki in ponudniki preizkusijo in se seznanijo z aplikacijo pred dejansko izvedbo elektronske dražbe. Vir: MF Odlo čitev o izbiri kandidatov o oddaji koncesije za izva janje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest Vlada RS je na današnji seji sprejela odločitev o izbiri kandidata za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za ceste, za posamezno območje koncesije, in sicer: • za območje koncesije št. 2: CPG d.d., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica; • za območje koncesije št. 4: Gorenjska gradbena družba d.d., Jezerska cesta 20, 4000

Kranj; • za območje koncesije št. 6: Cestno podjetje Murska Sobota d.d., Lipovci 256b, 9231

Beltinci – vodilni partner, Cestno podjetje Ptuj d.d., Zagrebška cesta 49/a, 2250 Ptuj – partner, VOC Celje d.d., Lava 42, 3000 Celje - partner;

• za območje koncesije št. 7: Cestno podjetje Murska Sobota, d.d., Lipovci 256/b, 9231 Beltinci;

• za območje koncesije št. 8: CGP-CP d.o.o., Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto in • za območje koncesije št. 9: Cestno podjetje Ptuj d.d., Zagrebška cesta 49/a, 2250 Ptuj. Ker se veljavnost trenutno veljavnih koncesijskih pogodb, zaradi zagotavljanja nemotenega izvajanja rednega vzdrževanja državnih cest, podaljšuje z dodatki k tem pogodbam je potrebno podeliti nove koncesije za posamezna območja koncesije. Strokovna komisija je z vsemi kandidati, ki so se prijavili na omenjena koncesijska območja, opravila pogajanja in preverila izpolnjevanje pogojev. V postopku je bilo ugotovljeno, da so vloge, ki so jih kandidati predložili v zvezi z omenjenimi območji koncesije popolne ter izpolnjujejo vse zahteve iz razpisne dokumentacije predmetnega javnega naročila. Vir: MzI Vlada podaljšala koncesije za izvajanje dimnikarski h storitev na dimnikarskem obmo čju Idrija Vlada RS je z odločbo podaljšala koncesijo za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Idrija, koncesionarju družbi Dimnikarstvo Idrija Stanko Šukalo s. p. V skladu z Zakonom o varstvu okolja (ZVO) se koncesije podaljša za obdobje do 31. decembra 2015. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZVO namreč določa, da v primeru prenehanja koncesijskega razmerja pred 31. 12. 2015, lahko vlada na zahtevo koncesionarja, ki jo mora vložiti najkasneje v roku treh mesecev pred iztekom veljavnosti koncesijske pogodbe, le to podaljša do 31. 12. 2015, če koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni pričet postopek za odvzem koncesije. Vir: MOP Vlada sprejela kon čno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledi c poplav med 12. in 16. septembrom 2014 Vlada Republike Slovenije je na današnji seji obravnavala in sprejela končno oceno neposredne škode na stvareh zaradi posledic poplav med 12. in 16. septembrom 2014. Poročilo obravnava oceno škode zaradi posledic poplav, ki so v tem obdobju prizadele deset regij, in sicer dolenjsko, gorenjsko, koroško, ljubljansko, podravsko, pomursko, posavsko, vzhodno- in zahodnoštajersko ter zasavsko, in povzročile škodo na stvareh. Poročilo je izdelano na podlagi poročil pristojnih organov lokalnih skupnosti ter poročil občinskih in regijskih komisij za ocenjevanje škode. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je 19. septembra 2014 na podlagi 54. člena Uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode pozvala občine in pristojne resorne organe, naj začnejo postopek ocenjevanja škode. Skupna ocenjena škoda, ki jo je 13. novembra 2014 verificirala Državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, znaša 153.895.925,71 EUR brez DDV. Od skupnega zneska neposredne škode znaša škoda na stvareh 21.117.865,87 EUR (od tega na kulturni dediščini 983.690,00 EUR), škoda v gospodarstvu 2.742.955,98 EUR, škoda na državnih cestah 5.021.485,09 EUR, škoda na gozdnih cestah 1.070.523,97 EUR in škoda na vodotokih 123.943.094,80 EUR.

Neposredna škoda presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014 (2.586.535,65 EUR) in je tako dosežen limit za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč. Vir: MO Vlada RS podala soglasje k višini zneska za u činkovito rabo omejene naravne dobrine in načina pla čila nadomestila za u činkovito rabo omejene naravne dobrine – radiofrekven čni pas UHF 470–790 MHz Vlada RS soglaša s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve glede višine zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, in sicer 4.000,00 EUR za radiofrekvenčni pas UHF 470-790 MHz. Plačilo za učinkovito rabo omejene naravne se izvede v enkratnem znesku, in sicer v roku 30 dni od datuma vročitve odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Družba VTV Studio iz Velenja (v nadaljevanu: imetnik) razpolaga z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks za omrežje digitalne prizemne radiodifuzije DVB-T na območju med Ravnami na Koroškem in Celjem. Omrežje je namenjeno predvsem razširjanju lokalnih in regionalnih TV programov na tem območju. Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks preneha veljati dne 2.1.2015. Imetnik je, skladno s predpisi, na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) že naslovil vlogo za podaljšanje veljavnosti odločbe. Drugi odstavek 54. člena Zakona o elektronskih komunikacijah med drugim določa, da v primeru podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, se za vse radijske frekvence, ki so bile prvotno podeljene na podlagi javnega razpisa, razen za radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Višino tega zneska in način njegovega plačila določi agencija, pri čemer mora pridobiti predhodno soglasje vlade. Vir: MIZŠ Vlada RS podala soglasje k najmanjši višini zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in na činu pla čila nadomestila za u činkovito rabo omejene naravne dobrine – radiofrekven čni pas VHF 174–230 MHz Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljevanju: agencija) namerava razpisati frekvenco za omrežje za digitalno prizemno radiodifuzijo T-DAB+ s pokrivanjem celotnega ozemlja Republike Slovenije. Gre za prvo tako omrežje v Sloveniji oziroma uvajanje digitalnega radia. Digitalnei radio T-DAB+ ni nadomestek za analogni FM radio, ampak predstavlja novo platformo in dodatne kapacitete. Prvi odstavek 38. člena Zakona o elektronskih komunikacijah med drugim določa, da se javni razpis začne s sklepom agencije, ki mora vsebovati tudi najmanjši znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način njegovega plačila (enkratni znesek, letno), razen če se javni razpis nanaša na radijske frekvence za opravljanje analogne radiodifuzije. Agencija mora, glede najmanjše višine zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila predhodno, pridobiti soglasje vlade. Vlada RS soglaša s predlogom Agencije za komunikacijska omrežja in storitve glede najmanjše višine zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, in sicer 75.000,00 EUR za radiofrekvenčni pas, VHF 174 - 230 MHz. Plačilo za učinkovito rabo omejene naravne se izvede v enkratnem znesku, in sicer v roku 30 dni od datuma vročitve odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Vir: MIZŠ

Odgovor Republike Slovenije na uradni opomin Evrops ke komisije o energetski učinkovitosti Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. SG-Greffe(2014)D/15159 zaradi neizpolnitve obveznosti iz 4. člena in 2. odstavka 24. člena Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (kršitev št. 2014/2224). Evropska komisija (EK) je proti Sloveniji dne 17.10.2014 sprožila postopek zaradi nesprejetja dolgoročne strategije za spodbujanje naložb v prenovo nacionalnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb in akcijskega načrta za energetsko učinkovitost 2014-2020 (AN URE 2020). Slovenija v odgovoru EK pojasnjuje, da je AN URE 2020 trenutno v medresorskem usklajevanju, njegovo sprejetje pa je načrtovano najkasneje do konca leta 2014. Glede nesprejetja dolgoročne strategije za prenovo stavb , pa je v odgovoru pojasnjeno, da je bil v novembru zaključen javni postopek izbire pripravljavca strokovnih podlag. Dokončni sprejem strategije s strani Vlade RS je predviden v juliju 2015. Vir: MzI Odgovor Republike Slovenije na obrazloženo mnenje E vropske komisije glede nenotifikacije predpisov o cestnih pristojbinah za uporabo dolo čene infrastrukture za težka tovorna vozila v pravni red Republike Sloveni je Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na obrazloženo mnenje Evropske komisije št. SG-Greffe(2014)D/9960 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive 2011/76/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2011 o spremembi Direktive 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila v pravni red Republike Slovenije (kršitev št. 2013/0434). V odgovoru so pojasnjene dosedanje aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo v zvezi z zadevo, podan je tudi okvirni terminski načrt nadaljnjih aktivnosti. Predvideno je, da se medresorsko usklajeno besedilo predloga Zakona o cestninjenju že v tem mesecu posreduje v obravnavo Vladi RS. Republika Slovenija bo Evropsko komisijo sproti obveščala o napredku pri pripravi in sprejemu navedenega zakona, ki bo določbe Direktive 2011/76/EU v celoti prenesel v slovenski pravni red. Vir: MzI Vlada sprejela stališ če RS k Predlogu Izvedbenega sklepa Sveta o podaljša nju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta 2012/181/EU, ki Romuniji d ovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu DD V Ljubljana, 4. december 2014 - Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog Izvedbenega sklepa Sveta o podaljšanju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta 2012/181/EU, ki Romuniji dovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Slovenija ne nasprotuje predlogu izvedbenega sklepa Sveta o podaljšanju uporabe Izvedbenega sklepa Sveta 2012/181/EU, ki Romuniji dovoljuje uporabo posebnega ukrepa, ki odstopa od člena 287 Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost, tako da lahko davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 65.000 eur po menjalnem tečaju na dan pristopa Romunije v EU, še naprej oprošča plačila davka na dodano vrednost. Romunija je zaprosila za podaljšanje dovoljenja, da oprošča obračunavanja DDV davčne zavezance, katerih letni promet ne presega 65.000 EUR.

Direktiva 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost pod naslovom XII v poglavju 1 določa, da lahko države članice uporabijo posebne ureditve za mala podjetja, vključno z oprostitvijo davčnih zavezancev, ki ne dosegajo določene višine letnega prometa. Navedeno pomeni, da davčnemu zavezancu ni potrebno obračunavati DDV na dobavljeno blago, vendar pa zaradi tega ne more odbiti vstopnega DDV. Gre za opcijsko določbo. Iz navedb Romunije izhaja, da je zaradi uporabe tega ukrepa 10.000 davčnih zavezancev opoščenih plačila DDV, kar 84% vseh davkoplačevalcev pa ima promet nižji od 65.000 EUR. Od teh jih je za DDV registriranih približno 21%, kar predstavlja samo 1,81% skupnega prihodka iz naslova DDV ter samo 0,54% skupnih proračunskih prihodkov države. Iz navedenega izhaja, da ta ukrep zagotavlja poenostavitev tako za davčne zavezance kot tudi za davčno upravo. Romuniji je bilo odstopanje v zvezi s poenostavitvijo obveznosti DDV za male davčne zavezance prvič odobreno z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/181/EU, ki velja do 31. 12. 2014. Z izvedbenim sklepom Sveta se Romuniji dovoljuje uporaba tega ukrepa v obdobju do 31. decembra 2017. Ta sklep se nanaša na dovoljenje, izdano Romuniji na njeno zahtevo, in drugim državam članicam ne pomeni nobene obveznosti. Vir: MF Vlada sprejela stališ če RS k Predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES , Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Eurat om o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti Vlada Republike Slovenije je na današnji redni seji sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti. Slovenija je proučila Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti in z njim ni najbolj zadovoljna. Razume ga sicer kot izjemen ukrep za obravnavo izjemne situacije glede vplačil, skladno z dogovorom na Ecofin-u, dne 7. 11. 2014. Za Slovenijo bi bil predlog dopolnitve št. 6/2014, kot ga je predlagala Komisija, najbolj ugoden, če bi bil sprejet pravočasno in bi imel učinek na potrebno višino vplačil že v mesecu decembru. Predlog Uredbe št. 1150/2000 ima elemente nepredvidljivosti, zlasti glede likvidnosti proračuna EU, če bi se večina držav odločila plačati znesek izravnav bliže skrajnemu predlaganemu roku, to je 1. 9. 2015. Slovenija bo tekom obravnave podprla predloge, ki bi omogočili sočasno obravnavo obeh revizij in avtomatsko izravnavo zneskov iz naslova obeh revizij, vključenih v predlog dopolnitve št. 6. Za štiri največje plačnice pa bi se določili roki plačil v prvi polovici leta. S tem predlogom bi proračun EU utrpel bistveno manjše likvidnostno tveganje, večino držav članic skupni rezultat revizij (razen prizadetih) ne bi obremenil, medtem ko bi imele države plačnice bistveno lažje pogoje za vplačilo dodatnih sredstev. Če bo terminski okvir plačil sledil sklepom Ecofin-a z dne 7. 11. 2014, pa si bo Republika Slovenija za predvidljivost, transparentnost in uravnoteženost prizadevala v prihodnjih predlogih sprememb Uredbe št. 1150/2000, ki so napovedani v letu 2015. Tekom obravnave bo Slovenija podala svoje stališče do predloga sprememb Uredbe št. 1150/2000, spremljala razpravo in morebitne nove predloge ter se o njih odločala skladno z njenimi interesi. Skladno z dogovorom na Ecofin-u dne 7. 11. 2014, na katerem se je obravnavala tudi problematika izrednih vplačil v proračun EU v mesecu decembru, je Komisija dne 12. 11. 2014, objavila predlog spremembe Uredbe št. 1150/2000. Predlog omogoča fleksibilno poravnavo obveznosti držav članic iz naslova revizij statističnih podatkov, v proračun EU. Reševanje problematike finančnih učinkov statističnih revizij, vključenih v predlog dopolnitve št. 6/2014, je letos postalo del paketa usklajevanja dopolnitev proračuna EU za leto 2014, kot tudi dogovora o proračunu za leto 2015. Fleksibilnost bi veljala le v izjemnih primerih za vse države članice enako ter bi omogočila transparentno in postopno poravnavo obveznosti ob

jasnih kriterijih in ob enaki obravnavi držav članic. Spremembe ne posegajo v sistem virov lastnih sredstev EU in ne pomenijo dodatnih obveznosti za države članice. Navedeni predlog spremembe Uredbe predvideva plačilo med 1. 12. v tekočem letu in 1. 9. v naslednjem letu. Predvideva dve izjemni situaciji: 1. da za posamezno državo članico prag prilagoditev presega dve mesečni dvanajstini ali 2. da skupni prag prilagoditev držav članic presega polovico običajne dvanajstine, ki jo države članice vplačajo v proračun EU. Države članice morajo Komisiji sporočiti datum plačila prilagoditev, če to ni 1.12. v tekočem letu. Po določenem roku za plačilo, pa mora v primeru zamude država plačati zamudne obresti, skladno z Uredbo št.1150/2000. Predlog naj bi omogočal pregledno in postopno poravnavo obveznosti ob enaki obravnavi držav članic. Za izravnave, ki bi morale biti letos plačane 1.12.2014, je torej skrajni rok za plačilo 1.9.2015, dogovorjen na Ecofin-u dne 7.11.2014 in se skoraj verjetno tudi ob morebitnih novih predlogih, ne bo spremenil. V okviru sprememb Uredbe v letu 2015 zaradi drugih odprtih vprašanj (npr. višina zamudnih obresti - zahteva Nemčije ob zaključku pogajanj o VFO 2014-2020), pa se bodo države članice odločile o bodočih spremembah Uredbe o dajanju virov lastnih sredstev EU na razpolago. Ob temeljitejšem spreminjanju pravil bo takrat potrebno posebno pozornost posvetiti vprašanjem, ki se odpirajo pri obstoječem sistemu virov lastnih sredstev. V zvezi s predlogom spremembe Uredbe št. 1150/2000, je predsedstvo v okviru kompromisnih predlogov rešitev za proračuna 2014 in 2015, dne 17. 11. 2014 (zadnji dan v okviru spravnega postopka za dosego dogovora o proračunu 2015), za dosego dogovora o odprtih zadevah proračuna 2014, ki vplivajo tudi na rezultat pogajanj o proračunu 2015, v skupni izjavi o predlogu dopolnitve št. 6 in o spremembi Uredbe št. 1150/2000, podalo predlog glede obravnave obeh revizij. Predlagalo je, da se predlog iz dopolnitve št. 6, ki se nanaša na revizijo virov lastnih sredstev (povračilo državam članicam) v prihodkovnem delu odloži do decembra letos, ko bo bolj jasno, koliko bo vplačil in možnosti za povračila, predlog spremembe Uredbe št. 1150/2000 pa se bo kot drugi del predloga dopolnitve št. 6 (dodatna vplačila za vse države članice), obravnaval v tem času. Tako bosta Svet in Evropski parlament obravnavala potrebne prilagoditve, ki jih bo predlagala Komisija po sprejemu dopolnjene (spremenjene) Uredbe Sveta št. 1150/2000 (predvidoma v pričetku novembra). Parlament in Svet se bosta na tej podlagi morala hitro odločiti o svojem stališču do predloga dopolnitve št. 6, katerega del sta še vedno obe reviziji. Evropski parlament in računsko sodišče sta bila pozvana, da po hitrem postopku predložita svoje mnenje do predloga sprememb Uredbe št. 1150/2000. Slovenija ima v zvezi s predlogom, tako kot druge države, odprta vprašanja in pomisleke, predvsem glede vpliva predloga na likvidnost proračuna EU, kot tudi glede nejasnosti v zvezi z učinki druge revizije – revizije virov lastnih sredstev, o katerih naj bi po pojasnilu Komisije, le-ta odločala po prejemu podatkov o rokih plačil s strani držav članic ter v skladu z likvidnostnimi potrebami proračuna EU. Glede vpliva na presežni deficit je Komisija pojasnila, da se bosta zneska izravnav štela v leto, v katerem je nastala obveznost, torej v tem primeru v leto 2014. Z določenih vidikov uredba odpira vrsto vprašanj, od likvidnostnega upravljanja proračuna EU, načela pravičnosti, sprememb obračunskega načela evidentiranja plačil (accrual sistema), možnosti izravnav (netiranja), posebne obravnave UK rabata, načina in selekcije povračil v primeru nezadostnih vplačil, obrestovanja, primernosti BND kot vira, itn. Obravnava tovrstnih vprašanj zahteva širši pregled vpliva sistema virov lastnih sredstev EU, na kar bodo pomembno vplivale tudi ugotovitve Visoke delovne skupine za sistem virov lastnih sredstev EU predvidoma v letu 2015. Stališče do predloga spremembe Uredbe 1150/2000: Republika Slovenija je proučila Predlog uredbe Sveta o spremembi Uredbe (ES, Euratom) št. 1150/2000 o izvajanju Sklepa 2007/436/ES, Euratom o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti in z njim ni najbolj zadovoljna. Razume ga sicer kot izjemen ukrep za obravnavo izjemne situacije glede vplačil, skladno z dogovorom na Ecofin-u, dne 7.11.2014. Za Slovenijo bi bil predlog dopolnitve št. 6/2014, kot ga je predlagala Komisija, najbolj ugoden, če bi bil sprejet pravočasno in bi imel učinek na potrebno višino vplačil že v mesecu decembru. Predlog Uredbe št. 1150/2000 ima

elemente nepredvidljivosti, zlasti glede likvidnosti proračuna EU, če bi se večina držav odločila plačati znesek izravnav bliže skrajnemu predlaganemu roku, to je 1.9.2015. Slovenija bo tekom obravnave podprla predloge, ki bi omogočili sočasno obravnavo obeh revizij in avtomatsko izravnavo zneskov iz naslova obeh revizij, vključenih v predlog dopolnitve št. 6. Za štiri največje plačnice pa bi se določili roki plačil v prvi polovici leta. S tem predlogom bi proračun EU utrpel bistveno manjše likvidnostno tveganje, večino držav članic skupni rezultat revizij (razen prizadetih) ne bi obremenil, medtem ko bi imele države plačnice bistveno lažje pogoje za vplačilo dodatnih sredstev. Če bo terminski okvir plačil sledil sklepom Ecofin-a z dne 7.11.2014, pa si bo Republika Slovenija za predvidljivost, transparentnost in uravnoteženost prizadevala v prihodnjih predlogih sprememb Uredbe št. 1150/2000, ki so napovedani v letu 2015. Tekom obravnave bo Slovenija podala svoje stališče do predloga sprememb Uredbe št. 1150/2000, spremljala razpravo in morebitne nove predloge ter se o njih odločala skladno z njenimi interesi. Vir: MF Stališ če vlade do Predloga uredbe o zahtevah v zvezi z mej nimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo Vlada RS je sprejela stališče k predlogu Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mobilno mehanizacijo. Vlada podpira izboljšanje harmonizacije EU trga s predlagano zamenjavo Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES o približevanju zakonodaje držav članic o ukrepih proti plinastim in trdnim onesnaževalom iz motorjev z notranjim zgorevanjem, namenjenih za vgradnjo v necestno mobilno mehanizacijo z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mehanizacijo. Vlada prav tako podpira uvedbo novih mejnih vrednosti emisij stopnje V, ki bi upoštevale mejno vrednost števila trdnih delcev v izpušnih plinih iz dizelskih motorjev. Vlada podpira ukrepe za poenostavitev upravnih postopkov in izboljšanje izvrševanja, vključno s pogoji za boljši tržni nadzor. Namen predloga zamenjave Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 97/68/ES z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o zahtevah v zvezi z mejnimi vrednostmi emisij in homologacijo za motorje z notranjim izgorevanjem za necestno mehanizacijo (Uredba MRMM) je odprava pomanjkljivosti sedanje zakonodaje. Nove stopnje emisij so bile nazadnje uvedene s spremembo direktive leta 2004 in ne upoštevajo več trenutnega stanja tehnologije. Poleg tega obstaja tudi neskladje med mejnimi vrednostmi emisij za nekatere kategorije motorjev. Predlog Uredbe NRMM si prizadeva, da bi se s harmoniziranimi pravili odstranile ovire za zunanjo trgovino in zmanjšale regulativne ovire, ki so posledica različnih zahtev glede emisij. Cilj je zlasti zbliževanje zahtev EU in ZDA. Necestna mobilna mehanizacija zajema več vrst motorjev z notranjim izgorevanjem, vgrajenih v različne naprave, od majhnega ročnega orodja, gradbene mehanizacije in generatorskih agregatov do železniških motornih vozil, lokomotiv in plovil, ki plujejo po celinskih plovnih poteh. Ti motorji znatno prispevajo k onesnaževanju zraka in povzročajo približno 15 % emisij dušikovih oksidov (NOx) in 5 % emisij trdnih delcev v EU. Obstajajo trdni dokazi o škodljivih učinkih emisij izpušnih plinov iz dizelskih motorjev in zlasti trdnih delcev (tj. sajah dizelskega goriva) na zdravje. Ena od glavnih ugotovitev je, da je velikost delcev ključni dejavnik za ugotovljene učinke na zdravje. To vprašanje je mogoče rešiti le z mejnimi vrednostmi, ki temeljijo na štetju števila delcev (tj. mejna vrednost števila trdnih delcev, večjih od 23 nm). Zato se je zdelo primerno, da se za najpomembnejše kategorije motorjev uvede nova stopnja emisij (stopnja V), ki bi ob mejnih vrednostih mase trdnih delcev upoštevala tudi mejno vrednost števila trdnih delcev v izpušnih plinih iz dizelskih motorjev. Predlog Uredbe NRMM s sprejetjem strožjih ravni znatno nadgrajuje sistem homologacije za motorje v necestni mobilni mehanizaciji glede tehničnih zahtev o emisijah. Z delegiranimi akti, predvidenimi v tem predlogu, bodo podrobneje določene nove obvezne zahteve za omejitve emisij stopnje V iz motorjev in sicer s podrobnimi tehničnimi zahtevami preskusnih ciklov,

preskusnimi postopki in postopki merjenja, podrobnejšimi ureditvami in zahtevami za izjeme na podlagi te uredbe in podrobnejšimi določbami za postopke homologacije. Vir: MOP Stališ če vlade do Predloga direktive o odpadkih, o embalaž i in odpadni embalaži, o odlaganju na odlagališ čih, o izrabljenih vozilih, o baterijah in akumulato rjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter o odpadni elektri čni in elektronski opremi Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi. Vlada podpira predlog direktive z vidika dodatnih prizadevanj Komisije za uveljavljanje hierarhije ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje odpadkov, na zadnje pa njihovo odlaganje. Ravnanje z odpadki skupaj z načrtovanjem izdelkov, trajnostno potrošnjo ter določanjem cenovnih razmerij med primarnimi in sekundarnimi viri sestavlja mozaik uveljavljanja krožnega gospodarstva. Vlada tudi načeloma podpira spremembe EU ciljev na področju preprečevanja odpadkov in njihovega recikliranja, vendar meni, da je za določitev tako ambicioznih ciljev v predlaganem časovnem okvirju potrebno predhodno izvesti analizo stroškov in koristi na nivoju vsake posamezne države članice ter upoštevati trenutne dejanske razmere na področju ravnanja z odpadki v posamezni državi članici, vključno z razpoložljivimi kadrovskimi in finančnimi viri. V nasprotnem primeru Slovenija podpira bodisi podaljšanje časovnega okvirja za doseganje predlaganih ciljev recikliranja odpadkov ali pa postavitev bolj realnih ciljev, ki bi upoštevali razlike med posameznimi državami članicami. Vlada prav tako podpira obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov do leta 2015, načelno pa tudi cilje preprečevanja nastajanja odpadkov. Navkljub temu je Slovenija zadržana do določitve konkretnega cilja preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi. Vlada podpira tudi zmanjševanje odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, vendar pa glede na trenutne rezultate odlaganja odpadkov in stanje zgrajene infrastrukture izraža pomislek tako glede časovnega okvira za doseganje predlaganih ciljev zmanjševanja odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, kot tudi glede njihove višine. Glede predlogov sprememb za zagotavljanje kakovosti podatkov za preverjanje izpolnjevanja zastavljenih okoljskih ciljev, bo Vlada RS podpirala predloge v okviru razumnih rešitev, ki državam članicam ne bodo predstavljale prevelikih dodatnih administrativnih in predvsem finančnih bremen. Vlada tudi podpira določbe glede minimalne stopnje uskladitve shem razširjene odgovornosti proizvajalcev, ne zgolj zaradi večje harmonizacije implementacije teh shem v državah članicah, ampak tudi zaradi zagotovitve boljšega zakonodajnega okolja, ki bo posredno prispevalo tudi k izboljšanju učinkovitosti direktiv, na podlagi katerih so te sheme uveljavljene. Vir: MOP Stališ če vlade do Predloga sklepa o vzpostavitvi in delova nju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogredn ih plinov Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/78/ES. Vlada pozdravlja predlog Sklepa s katerim se bo okrepila vloga sistema EU za trgovanje z emisijami, ki je temelj politike EU v boju proti podnebnim spremembam in je ključni mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki na stroškovno učinkovit način. Slovenija je naklonjena vzpostavitvi rezerve emisijskih pravic za stabilnost trga, ki bi dolgoročno krepila mehanizem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v EU. Vlada prav tako

meni, da je potrebno vzpostaviti rezervo za stabilnost trga pred letom 2021, saj je zgodnja vzpostavitev sistema bistvena za učinkovito obravnavanje presežka emisijskih pravic. Vlada je naklonjena tudi predlaganemu prenosu 900 milijonov emisijskih pravic, dodatno določenih z Uredbo 176/2014 za dražbe v letih 2019-2020, neposredno v rezervo. Sistem trgovanja z emisijskimi pravicami v EU (v nadaljnjem besedilu: EU ETS) je bil vzpostavljen za uresničevanje ciljev EU glede zmanjševanja emisij na usklajen in stroškovno učinkovit način. Zmanjšanje emisij v sektorjih, zajetih v določenem obdobju, je posledica zmanjševanja količine emisijskih pravic, ki se dajejo na trg in se s tem posledično tako zagotavlja izpolnitev okoljskega cilja, pa velik presežek pravic za trgovanje z emisijami zmanjšuje spodbude za nizkoogljične naložbe ter tako negativno vpliva na stroškovno učinkovitost sistema. Presežek in njegov vpliv na cene emisijskih pravic prav tako zmanjšuje spodbude za vlaganje v energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije. Cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030, določen kot del okvira podnebne in energetske politike, bo določal bolj ambiciozni linearni faktor zmanjšanja, ki se bo uporabljal od leta 2021. Za zmanjšanje posledic presežka je bilo, kot kratkoročni ukrep odločeno, da se prodaja 900 milijonov pravic na dražbi v prvih letih tretjega obdobja trgovanja preloži. Ker je presežek strukturen in dolgoročen, so potrebni dodatni ukrepi za okrepitev sistema EU ETS, da se zagotovi stroškovno učinkovit prehod na nizkoogljično gospodarstvo. Da se zagotovi predvidljivost, je MSR zasnovana kot cilj in mehanizem, ki temelji na pravilih in na podlagi katerega se količine za prodajo na dražbi prilagajajo „samodejno“ v skladu z vnaprej določenimi pogoji. Za ohranitev ambiciozne podnebne politike EU je nujno potrebno nasloviti vprašanje presežka trgovalnih pravic v okviru EU ETS, ki mora ostati temelj politike EU v boju proti podnebnim spremembam in ključni mehanizem za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v industriji in energetiki na stroškovno učinkovit način. Pričakuje se namreč, da se bo navkljub drugim morebitnim ukrepom (tj. revizija linearnega faktorja zmanjšanja, uporaba mednarodnih dobropisov, razširitev obsega) po letu 2020 obdržal velik presežek pravic, ki je nastal že v preteklih trgovalnih obdobjih in ki izkrivlja delovanje EU ETS. Treba bo tudi povečati odpornost sistema EU ETS na velike dogodke, ki bi utegnili porušiti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Morebitne prilagoditve so nujne, zlasti tudi za ohranitev industrijske baze v EU ter preprečitev selitev industrije. Operativni cilj je zagotoviti učinkovitost trga emisijskih pravic na kratek rok in še naprej v tržnih okoliščinah, ki jih zaznamuje obsežna prodaja pravic na dražbi, ob upoštevanju potrebe po preprostosti in predvidljivosti. Vir: MOP Stališ če vlade k predlogu za spremembo Priloge I k helsinš ki Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesre č Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu Sklepa Sveta o stališču glede predloga za spremembo Priloge I k helsinški Konvenciji o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč, ki ga zavzame Evropska unija na osmem zasedanju Konference pogodbenic. Vlada RS podpira Sklep. EU in večina njenih držav članic so pogodbenice Konvencije UN/ECE o čezmejnih učinkih industrijskih nesreč. Konvencija se uporablja za preprečevanje industrijskih nesreč, za pripravljenost in odzivanje nanje na krajih, kjer potekajo nevarne dejavnosti, ki bi lahko imele čezmejne učinke. Direktiva Seveso II (Direktiva Sveta 98/685/ES) je pravni instrument za izpolnjevanje obveznosti EU, ki izhajajo iz Konvencije. Priloga I h Konvenciji in Priloga I k direktivi Seveso II navajata skupine nevarnih snovi in posamezne nevarne snovi z namenom opredelitve nevarnih dejavnosti. Junija 2015 bo direktiva Seveso II nadomeščena z direktivo Seveso III (Direktiva EP in Sveta 2012/18/EU), ki med drugim spreminja Prilogo I.

Predlagana sprememba Priloge 1 je potrebna zaradi uskladitve konvencije s spremenjenim sistemom za razvrščanje, označevanje in pakiranje nevarnih snovi – t. i. GHS = Globaly Harmonised System – ki ga uporabljajo vse članice OZN. Ta sistem se v zvezi z nevarnimi snovmi uporablja tudi v zakonodaji EU. S sprejemom spremembe bo zagotovljena usklajenost konvencije in Direktive 2012/18/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi. To je za Slovenijo pomembno, saj bo na ta način pri prepoznavanju industrijskih obratov, za katere v Sloveniji velja direktiva in konvencija, lahko uporabila enaka merila. Vir: MOP Vlada je sprejela stališ če do uredbe Evropskega parlamenta In Sveta o proizv odnji, dajanju na trg in uporabi medicirane krme Vlada RS je sprejela stališče k Predlogu uredbe Evropskega parlamenta In Sveta o proizvodnji, dajanju na trg in uporabi medicirane krme ter razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS - 13196/14. Vlada RS pozdravlja namero zakonodajalca, da se s predlogom pravnega akta v obliki uredbe harmonizira področje, hkrati pa zagotovi konkurenčne pogoje za vse nosilce dejavnosti in delovanje notranjega trga z medicirano krmo. Podpira tudi glavne cilje in splošna načela predloga Uredbe. Za Slovenijo je pomembno, da se zagotovijo in izboljšajo možnosti za zdravljenje živali, ki niso namenjene proizvodnji živil, z medicirano krmo. Medicirano krmo je potrebno proizvajati samo z odobrenimi zdravili za uporabo v veterinarski medicini, odobrenih za namen proizvodnje medicirane krme - torej kot predmešanica za pripravo zdravilne krmne mešanice. Zagotoviti je treba tudi združljivost vseh uporabljenih sestavin medicirane krme. Za proizvodnjo varne in učinkovite medicirane krme je ključnega pomena tudi homogena vključitev zdravila za uporabo v veterinarski medicini v krmo. Pomembno je tudi, da se določijo mejne vrednosti za prenos zdravilnih učinkovin, ki jih vsebuje medicirana krma, in sicer na podlagi znanstvene ocene tveganja ter ob upoštevanju uporabe dobre proizvodne prakse in načela »tako nizko, kakor je to mogoče doseči z uporabo razumnih ukrepov«. V izogib nenamenski uporabi v preventivne in zootehnične namene bi se morala medicirana krma za proizvodne živali proizvajati samo na podlagi predhodnega naročila preko veterinarskega recepta in na podlagi že postavljene diagnoze. Iz tega razloga in razloga omejenega roka trajanja medicirane krme Vlada RS ni naklonjena predhodni proizvodnji medicirane krme za proizvodne živali. Potrebno bi bilo treba določiti enotna pravila za zbiranje in uničevanje neporabljene medicirane krme. V zvezi z označevanjem medicirane krme je potrebno uporabnikom zagotoviti tudi potrebne informacije za pravilno uporabo medicirane krme. Pogoji glede proizvodnje, dajanja na trg in uporabe medicirane krme bi morali biti obravnavani ločeno glede na to, ali gre za živali, namenjene za proizvodnjo živil, oziroma živali, ki niso namenjene proizvodnji živil. Treba je tudi določiti osnovna pravila za uvoz in izvoz medicirane krme. Prav tako bi morala biti vsa osnovna pravila opredeljena v osnovnem aktu, podrobna pravila pa bi se morala opredeliti z izvedbenimi akti. Slovenija se bo zavzemala za dosego ustreznega ravnotežja pri dodelitvi pooblastil Komisiji za sprejem delegiranih in izvedbenih aktov. Predlog Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o proizvodnji, dajanju v promet in uporabi medicirane krme in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/167/EGS določa pravila za proizvodnjo, dajanje na trg in uporabo medicirane hrane za uporabo pri hišnih živalih in pri živalih za proizvodnjo živil v Uniji. Ne zajema zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ki se uporabljajo kot zdravilne sestavine medicirane krme, obravnavanih v zakonodaji o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. Vir: MKGP

Vlada sprejela stališ če Republike Slovenije o Predlogu sklepa Sveta o spr ejetju poslovnika Odbora Evropskega razvojnega sklada (ERS ) Vlada Republike Slovenije je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o sprejetju poslovnika Odbora Evropskega razvojnega sklada (ERS), ki se glasi: Republika Slovenija podpira Predlog Sklepa Sveta o sprejetju poslovnika Odbora Evropskega razvojnega sklada (ERS). Notranji sporazum med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o financiranju pomoči Evropske unije v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s Sporazumom o partnerstvu AKP-EU in o dodelitvi finančne pomoči čezmorskim državam in ozemljem, za katere se uporablja četrti del Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Notranji sporazum), je bil podpisan 24. in 26. junija 2013. Člen 8(5) Notranjega sporazuma določa, da mora Svet soglasno sprejeti poslovnik Odbora ERS na predlog Komisije. Vir: MZZ Vlada sprejela stališ ča do Uredbe EK za pridobitev dovoljenja za promet i n nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ust anovitvi Evropske agencije za zdravila. Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila. Republika Slovenija podpira cilje in splošna načela Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 726/2004 o postopkih Skupnosti za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila, ki ločuje postopke za pridobitev in ohranjanje dovoljenj za promet zdravil za uporabo v veterinarski medicini od postopkov za pridobitev in ohranjanje dovoljenj za promet zdravil za uporabo humani medicini. Vir: MZ Vlada sprejela stališ ča RS do uredbe EK o zdravilih za uporabo v veterina rski medicini. Vlada RS je na današnji redni seji sprejela Stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini. Republika Slovenija podpira namen, glavne cilje in splošne rešitve, ki jih prinaša Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini, s katero se bo dosegla poenostavitev regulatornih postopkov pridobivanja in ohranjanja dovoljenj za promet z zdravili za uporabo veterinarski medicini, kar bo prispevalo k večji razpoložljivosti navedenih zdravil, izboljšanju preskrbe in njihove dostopnosti, večji varnosti pri obravnavi tveganj za javno zdravje, zdravje živali in varovanje okolja v zvezi z porabo protimikrobnih zdravil za uporabo v veterinarski medicini, ureditvi trga s temi zdravili in h konkurenčnosti ter inovacijam na področju zdravil za uporabo v veterinarski medicini. Republika Slovenija bo v procesu pogajanj predlagala še določene vsebinsko ustreznejše rešitve. Vir: MZ

Vlada se je seznanila z informacijo o projektu tesn ega medinstitucionalnega sodelovanja v Srbiji na podro čju kemijske industrije Vlada RS se je na današnji redni seji seznanila z informacijo o projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja v Srbiji » Nadaljnji razvoj upravljanja s kemikalijami in biocidnimi proizvodi v Srbiji -SR 13 IB EN 03« in soglaša, da Urad RS za kemikalije kandidira za razpisan projekt. V okviru Twinning projektov Evropske unije je razpisan IPA projekt tesnega medinstitucionalnega sodelovanja:« Further development of chemicals and biocides products management in the Republic of Serbia« – SR 13 IB EN 03. Slovenija že dalj časa aktivno podpira prizadevanja Republike Srbije pri izvedbi reform na področju kemijske industrije. Sodelovanje v razpisanem projektu bi zato pomenilo nadaljevanje dosedanjega dela in sodelovanja. Cilji projekta so usklajeni s ključnimi interesi Republike Slovenije. Slovensko znanje in preizkušene rešitve bodo v pomoč pri zakonodajnih reformah Republike Srbije, hkrati pa bodo pripomogle k delovanju industrije pri izvajanju kemijske zakonodaje in drugih ukrepov za zagotavljanje kemijske varnosti. Vir: MZ Vlada dolo čila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Protoko la št. 16 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboš čin Vlada Republike Slovenije je določila besedilo Predloga zakona o ratifikaciji Protokola št. 16 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sklenjenega v Strasbourgu 2. oktobra 2013 in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije. Protokol št. 16 širi pristojnost Evropskega sodišča za človekove pravice na dajanje svetovalnih mnenj nacionalnim sodiščem držav članic. Razširitev pristojnosti krepi načelo subsidiarnosti. V prvi vrsti so namreč države pogodbenice odgovorne za izvajanje in spoštovanje človekovih pravic iz konvencije, ustrezna uporaba Konvencije s strani nacionalnih sodišč pa bo tako okrepila primarno vlogo držav pogodbenic Konvencije. Pričakovati je, da bo nova pristojnost dolgoročno vodila v zmanjšanje pripada zadev pred ESČP, saj bo le-to podalo usmeritve nacionalnim sodiščem že v fazi reševanja na nacionalni ravni, preden pride do pritožbe na ESČP. To bo posebej dobrodošlo v primerih, ko gre za sistemske kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Možnost naslavljanja zaprosil za svetovalna mnenja je podeljena najvišjim nacionalnim sodiščem držav članic Sveta Evrope. Vsaka pogodbenica sama navede nacionalna sodišča, ki lahko zaprosijo za svetovalno mnenje. Zaprosila nacionalnih sodišč se morajo nanašati na konkretno zadevo v obravnavi, obenem pa morajo vsebovati razloge zanj ter zagotoviti ustrezno pravno in dejansko ozadje obravnavane zadeve. Zastavljeno vprašanje se mora nanašati na razlago ali uporabo pravic in temeljnih svoboščin, ki so vsebovane v EKČP ali njenih protokolih. Vir: MZZ Vlada se je seznanila z Informacijo o nameravanem p odpisu Dopolnila 6 k Memorandumu o sodelovanju v za časnih zmogljivostih strateškega zra čnega prevoza za tovor velikih dimenzij in Partnerskega sporazuma o začasni rešitvi strateškega zračnega prometa Republika Slovenija je 28. junija 2004 v Istanbulu podpisala Memorandum o začasni rešitvi strateškega zračnega prevoza (SALIS MOU), ki Republiki Sloveniji omogoča strateške letalske prevoze tovorov velikih dimenzij na območja mednarodnih operacij in misij, v katerih sodeluje.

Sodelovanje v Partnerstvu SALIS je za našo državo pomembno, ker ji omogoča izpolnjevati prevzeti cilj zmogljivosti zveze Nato. Zračnoprevozne storitve, ki jih Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije v okviru tega partnerstva vsako leto zakupi, uporablja praviloma za potrebe sodelovanja v mednarodnih operacijah v podporo miru. Skladno s svojimi mednarodnimi zavezami oz. programom zavezništva se jim ne more odpovedati pred koncem leta 2016. Omenjeni memorandum omogoča državam uporabo letal AN-124-100 z različnimi kvotami oziroma pravicami aktiviranja, pa tudi pravno podlago za sklepanje nadaljnjih podrobnejših dogovorov in pogodb, potrebnih za izvajanje skupnega programa. Z Dopolnilom 6 k SALIS MOU se podaljšuje veljavnost memoranduma do 31. decembra 2016. Slovenija je že lani zmanjšala svojo kvoto letno zakupljenih ur naleta z 9 na 8 in takšno kvoto ohranja za naprej. Predračunski stroški našega sodelovanja v SALIS bodo v letu 2015 znašali 344.252 EUR, v letu 2016 pa 343.458 EUR. Vir: MO Vlada za delovanje ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti namenila 60.000 EUR Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep, da Ministrstvo za zunanje zadeve sredstva v višini 60.000,00 EUR nameni za delovanje ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti. Vlada Republike Slovenije je dne 21. julija 1998 v skladu s sklepom Vlade RS z dne 16. julija 1998 sprejela Akt o ustanovitvi ustanove "Mednarodna ustanova – Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini". Zaradi širitve poslanstva ustanove je bilo ime leta 2011 spremenjeno v "ITF - Ustanova za krepitev človekove varnosti". Ustanova se sooča s finančnimi težavami, kljub okrepljenim naporom novega vodstva (od avgusta 2014) za pridobitev novih donacij in projektov. Ustanova bo v prihodnjem letu predvidoma pripravila program reorganizacije. Ministrstvo za zunanje zadeve bo v imenu Vlade RS kot ustanoviteljice ustanovi za delovanje namenilo sredstva v višini 60.000 EUR za delovanje in nadaljnje aktivnosti skladno s poslanstvom ustanove. Gre za sredstva, ki so v Okvirnem programu mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije za obdobje 2013 do 2015 – reviziji za obdobje 2014 do 2015 načrtovana za humanitarno in postkonfliktno pomoč, vendar v letu 2014 še niso bila realizirana. Vir: MZZ Vlada RS se seznanja z na črtovanimi zasedanji meddržavnih komisij za znanstve no in tehnološko sodelovanje Republike Slovenije Vlada RS se je seznanila z načrtovanimi zasedanji meddržavnih komisij za znanstveno in tehnološko sodelovanje Republike Slovenije s posameznimi državami, ki bodo predvidoma realizirana v letu 2014 in 2015. Skladno z dvostranskimi sporazumi in drugimi dokumenti o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, ki jih je sklenila Vlada Republike Slovenije z vladami posameznih držav, pogodbenici ustanovita meddržavno komisijo za znanstveno in tehnološko sodelovanje med državama. Na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje znanstvenega in tehnološkega sodelovanja Republike Slovenije s posameznimi državami bo na zasedanjih v letih 2014 in 2015 opravljen izbor dvostranskih raziskovalnih projektov, določen obseg sofinanciranja dejavnosti v naslednjem obdobju, delegaciji bosta izmenjali informacije o znanstveni politiki v obeh državah in dogovorili program sodelovanja v naslednjem dveletnem, v nekaterih primerih tudi triletnem

obdobju. Na srečanjih bodo podpisani protokoli o zasedanjih meddržavnih komisij ter dogovorjeni termini naslednjih zasedanj, z nekaterimi državami pa bodo zasedanja meddržavnih komisij izvedena dopisno. Vlada RS bo sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju podpisala z naslednjimi državami: Albanijo, Argentino, Avstrijo, BIH, Brazilijo, Črno Goro, Francijo, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Japonsko, Indijo, Korejo, Turčijo in Ukrajino. Vir: MIZŠ Razrešitev in imenovanje člana sveta Javne agencije za knjigo Republike Slove nije Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi dr. Gašperja Trohe iz članstva v svetu Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (na njegovo željo) in imenovala Mitjo Čandra za novega člana sveta, za čas do izteka mandata sveta. Vir: MK Razrešitev in imenovanje novega člana Upravnega odbora Urbanisti čnega inštituta Vlada je sklenila, da se v upravnem odboru Urbanističnega inštituta Republike Slovenije razreši mag. Tanjo Bogataj, predstavnico ustanovitelja, imenovano na predlog ministrstva, pristojnega za prostor. Vlada Republike Slovenije imenuje v Upravni odbor Urbanističnega inštituta Republike Slovenije novega člana, predstavnika ustanovitelja, Damijana Urankerja, na predlog ministrstva, pristojnega za prostor in sicer za mandatno obdobje omenjenega upravnega odbora, to je do 27. 2. 2018. Vir: MIZŠ Imenovanje predstavnic ustanovitelja v svet Zavoda za gluhe in naglušne v Ljubljani Vlada je v svet Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, za mandatno dobo štirih let od ustanovitvene seje sveta zavoda, kot predstavnici ustanovitelja imenovala mag. Polono Šoln Vrbinc in Isabelle Morel Bera. Vir: MIZŠ Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o ustanovitvi Sveta Vlade Republike Slovenije za mladino. Ta se spremeni na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije. Zaradi prevzema področja lokalne samouprave in nevladnih organizacij z Ministrstva za notranje zadeve na Ministrstvo za javno upravo se predlaga sodelovanje predstavnika Ministrstva za javno upravo namesto Ministrstva za notranje zadeve v Svetu Vlade RS za mladino. Predlaga se tudi sodelovanje predstavnika Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Namesto predstavnika Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se predlaga imenovanje predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V skladu z omenjenimi spremembami je v Svetu Vlade RS za mladino potrebno na novo opredeliti sestavo sveta glede na področja, ki jih pokrivajo predstavniki pristojnih ministrstev. Vir: MIZŠ

Vlada RS o predlogu odgovora na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zaposlovanjem v kabinetih ministrov in v Kabinetu p redsednika vlade Vlada RS je na današnji seji določila besedilo odgovora na pisno poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zaposlovanjem v kabinetih ministrov in v kabinetu predsednika vlade in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec dr. Vinko Gorenak je dne 4. 11. 2014 na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zaposlovanjem v kabinetih ministrov in v kabinetu predsednika vlade. Gre za zaposlitve, ki so vezane na zaupanje funkcionarja oziroma za čas trajanja funkcije posameznega funkcionarja. V zvezi s tem dr. Gorenak naslavlja naslednja vprašanja: Koliko zaposlitev za določen čas, vezanih na zaupanje funkcionarjev v kabinetu predsednice Vlade Alenke Bratušek in njene ministrske ekipe po ministrstvih, je v času od 1.1.2014 do nastopa nove vlade, prešlo v redne zaposlitve za nedoločen čas. Prosi za številke po ministrstvih in seznam oseb, ki so v tem času dobile redno zaposlitev za nedoločen čas. Dalje poslanec navaja vprašanje, ali je nova vlada s kakšnim sklepom določila število zaposlitev za določen čas, vezanih na zaupanje funkcionarja in kakšno je to število ter prosi za podatek, koliko oseb se je v kabinetu predsednika vlade in po posameznih ministrstvih zaposlilo za določen čas, za čas opravljanja funkcije funkcionarja, v času od nastopa nove vlade do 1.11.2014 (poimenski seznam teh oseb, po ministrstvih). Na prvo vprašanje vlada pojasnjuje, da v navedenem obdobju nobena od zaposlitev, ki so bile izvedene na podlagi 72. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) ni prešla v redno zaposlitev, torej v zaposlitev za nedoločen čas. Na podlagi 72. člena ZJU je Vlada RS na 1. redni seji dne 18. 9. 2014 sprejela sklep, ki med drugim določa, da se v kabinetih predsednika vlade, posameznih ministric in generalnega sekretarja vlade, v skladu z ZJU lahko sklenejo delovna razmerja za določen čas, in sicer najdlje za čas trajanja funkcije funkcionarja ter da je v kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade lahko do pet delovnih mest, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas. Ne glede na prejšnji stavek pa so lahko v kabinetih ministra za finance, ministra za infrastrukturo in ministrice brez resorja, pristojne za razvoj, strateške projekte in kohezijo, do štiri delovna mesta, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas. V Kabinetu predsednika vlade število delovnih mest, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas, ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom. Na vprašanje »koliko oseb se je v kabinetu predsednika vlade in po posameznih ministrstvih zaposlilo za določen čas, za čas opravljanja funkcije funkcionarja, v času od nastopa nove vlade do 1.11.2014«, so v tabeli v nadaljevanju prikazani podatki iz Centralne kadrovske evidence državne uprave o številu zaposlenih na podlagi 72. člena ZJU po posameznih organih državne uprave:

Organi državne uprave

Število zaposlitev po 72. členu ZJU od 18.9. 14 do 1.11. 14

KABINET PREDSEDNIKA VLADE RS 7

URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU 4 SLUŽBA VLADE RS ZA RAZVOJ IN EVROPSKO KOHEZIJSKO POLITIKO

2

MINISTRSTVO ZA FINANCE 2

MINISTRSTVO ZA ZUNANJE ZADEVE 1

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE 2

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO 4

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO

5

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO 0

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 3 MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

5

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE 3

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO 3

MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT 2

MINISTRSTVO ZA KULTURO 3

MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE 1

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO 2

SKUPAJ 49 Podatki iz tabele kažejo, da se je v posameznih organih državne uprave v času od nastopa nove vlade, torej od 18. 9. 2014 do 1.11. 2014, za določen čas - za čas opravljanja funkcije funkcionarja (72. člen ZJU) zaposlilo skupaj 49 uslužbencev, od tega je 1 uslužbencu (v kabinetu predsednika vlade) zaposlitev že prenehala z 31.10.2014. Zaradi varstva osebnih podatkov so podatki navedeni v anonimizirani obliki. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. V inka Gorenaka v zvezi z imenovanjem Andreja O čka za direktorja Slovenske obveš čevalno-varnostne agencije Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka, ki je na Vlado Republike Slovenije naslovil pisno vprašanje v zvezi z imenovanjem Andreja Očka za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, in sicer: 1) zakaj je predsednik vlade in vlada kljub evidentnim kršitvam zakona vztrajal pri imenovanju Andreja Očka za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, in 2) glede na to, da ste pred volitvami v Državni zbor prisegali na pravo in pravno državo, pojasnite prosim, kako se vam je lahko zgodil tak spodrsljaj in kako, zlasti pa kdaj, ga boste odpravili? Vlada Republike Slovenije je podala naslednji odgovor na poslansko vprašanje: Vlada Republike Slovenije na podlagi 4. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji imenuje in razrešuje direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije na predlog predsednika vlade. Postopek imenovanja je v celoti sledil določilom zakona. Skladno s 4. a členom navedenega zakona se določbe Zakona o javnih uslužbencih za postopek izbire direktorja te agencije ne uporabljajo. Gospod Andrej Oček je dne 14. novembra 2014 s pismom Predsedniku vlade sporočil odločitev, da odstopa s položaja direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Na podlagi tega ga je Vlada Republike Slovenije razrešila na 11. redni seji dne 27. 11. 2014. Vir: KPV Vlada RS za generalnega direktorja Uprave RS za izv rševanje kazenskih sankcij imenovala Jožeta Podržaja Vlada RS je na današnji seji z dnem 4. 12. 2014 za obdobje petih let za generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij imenovala Jožeta Podržaja.

Jože Podržaj je bil z odločbo z dne 19. 3. 2014 imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij v Ministrstvu za pravosodje in sicer do imenovanja generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za 6 mesecev. Jože Podržaj je univerzitetni diplomirani psiholog. Poklicno pot je začel v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob leta 1984, kjer je v kasnejših letih prevzemal različna vodstvena delovna mesta: od vodje oddelka do koordinatorja in vodje sektorja, direktor zavoda pa je postal leta 1997. Poleg izkušenj, ki jih je pridobil v 28 letih delovne dobe, je skozi različne oblike usposabljanja in izpopolnjevanja pridobil tudi potrebna znanja in veščine za opravljanje najzahtevnejših strokovnih in vodstvenih nalog. Vir: MP Mag. Janku Burgarju preneha funkcija državnega sekr etarja na MGRT Ljubljana, 4. decembra 2014 - Vlada RS je danes na redni seji sprejela ugotovitveni sklep, na podlagi katerega mag. Janku Burgarju s 4. 12. 2014 preneha funkcija državnega sekretarja v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vir: MGRT