11 Drami od Vilijam [ekspir

-- . 2.5

: , , : . ( ). . . . , .

. -.

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/2.5/mk

. .

Prevodite se raboteni sporedangliskoto ARDEN izdanie nadelata na Vilijam [ekspir

Sodr`ina

1. Veselite `eni od Vindzor 13

2. Komedija na zabuni 95

3. Kroteweto na opakata 149

4.So sila ubavina ne biduva 221

5. Od vlakno ortoma 305

6. Sekoe zlo za arno 383

7. Tante za kukurigu 469

8. Romeo i Julija 549

9. Ri~ard Treti 633

10. Koriolan 727

11. Timon od Atina 827

Preveduvaweto na golemite avtori od svetskata kni`evnost me|u koi, sekako, Vili-jam [ekspir e eden od najgolemite, s# u{te, za al, e edna od klu~nite zada~i na sovremeniot makedonski kni`even preveduva~. Velime za `al, za{to golem propust e na na{ata naciona-lna kultura {to dosega ne gi priop{tila negovite trieset i sedum drami, site 154 soneti i nekolkute t.n. nedramski dela i pokraj postoeweto na tolkav broj {koluvani anglisti, tal-entirani poeti, pisateli, preveduva~i. Ne deka [ekspir ne bil vo fokusot na interesir-aweto na na{ite intelektualci, ne deka ne se pravele obidi za negovo preveduvawe, tuku zatoa {to delumnoto i mo{ne neorganizirano negovo prenesuvawe na na{e tlo, glavno od akutnite potrebi na nekoj na{ teatar da igra nekoja negova piesa, napravi neobi~en haos vo dolovuvaweto na vistinskata slika pred makedonskiot ~itatel za ona {to navistina go napi{al ovoj majstor na dramata i na pi{anata re~, voop{to.

Ovoj kus voved nema za zada~a da govori za istorijata na preveduvaweto na [ekspir kaj nas (toa e ve}e napraveno - vidi: Ivanka Koviloska-Poposka, [ekspir vo Makedonija) tuku samo na kuso da potseti {to e prevedeno od nego, {to treba u{te da se prevede, da go opravda pojavuvaweto na ovoj tom vo vakva, navidum, vnatre{no nesredena forma, da ka`e ne{to za osnovnite karakteristiki na {ekspiroviot stih i da objasni kako e pren-esen na~inot na namera ili na~inot na koj {ekspiroviot stih zna~i na makedonski jazik kako {to bi rekol Valter Benjamin vo negoviot poznat (i deneska neodminliv za sekoj teoreti~ar na preveduvaweto) esej za preveduvaweto od 1924 godina Zada~ata na preveduva~ot.

Od trieset i sedumte drami za koi se smeta deka se napi{ani od rakata na [ekspir (spored nadvore{nite i spored vnatre{nite podatoci) zaedno so ovie edinaeset, dosega na makedonski, spored na{ata evidencija, se objaveni vo pe~atena forma dvaeset i {est drami od koi dve, Hamlet i Romeo i Julija vo dva razli~ni prevodi. Hamlet prv go prevede Aco [opov, Bla`e Koneski e avtor na prevodot na Otelo, Georgi Stalev na Venecijanskiot trgovec i Romeo i Xulieta, Ivanka Koviloska-Poposka na Henri [esti (prv i vtor del), Bogomil \uzel na Hamlet, Kral Lir, Makbet, Troil i Kresida, Julie Cezar, Antonio i Kleopatra, Tit Andronik, Son na letnata no}, Bura i No} sproti Vodici, a ovoj tom gi vklu~uva prevodite {to gi napravi Dragi Mihajlovski: Ri~ard Treti, Romeo i Julija, Koriolan, Timon od Atina, Komedija na zabuni, Kroteweto na opakata, So sila ubavina ne biduva, Veselite `eni od Vindzor, Od vlakno ortoma, Tante za kukurigu i Sekoe zlo za arno. Od [ekspir objaveni se vo posebna kniga u{te 60 soneti vo prepev na Aco [opov (spored prozniot prevod na Taska Dubrovska) i 20 soneti vo periodikata, prepevi na Dragi Mihajlovski. Zna~i, za da go imame kompletniot [ekspir na makedonski, potrebno e da se prevedat u{te dvanaeset drami (Kako {to miluvate, Zimska bajka, Perikle, Simbelin, Dva-jcata velmo`i od Verona, Kralot Jovan, Henri Petti, Henri [esti(prv, vtor i tret del),

Henri Osmi i Ri~ard Vtori), 74 soneti i nekolkute nedramski dela (Venera i Adonis, Grab-nuvaweto na Lukrecija, Taguvaweto na zaqubenata, Zaqubeniot axija i Feniksot i grlicata).

Zo{to ovoj tom se pojavuva vo vakva forma? Odgovorot e ednostaven. Avtorot na prevodite, ne sakaj}i da gi povtoruva ve}e prevedenite (za negova `al, najpoznatite i naj-dobri drami na [ekspir) se nafati, po~nuvaj}i od 1985 godina, da go preveduva ostato-kot, ona ponepoznatoto (no ne i zadol`itelno polo{o) od ovoj avtor, smetaj}i deka dobro e edna{ da se ima celiot [ekspir a potoa novite, sekako potrebni, normalno neophodni prevodi mo`at sekoga{ da bidat dobredojdeni vo procesot na deavtomatizirawe na avto-matiziranoto, obnovuvawe na zastarenoto, o~uduvawe na banalnoto, dokolku sakame, a toa sekako e edna od klu~nite zada~i na sekoj dobar preveduva~, da go obezbeduvame i vo idni-nata {to doa|a opstanokot na ovoj nepovtorliv genij na svetskata kni`evnost. Edinstvena otstapka vo ovoj pogled e noviot prevod na Romeo i Julija koj{to namenski be{e praven za Kumanovskiot teatar a opravduvaweto e {to prviot prevod na Romeo i Julija(isto kako i prevodite na Venecijanskiot trgovec, Otelo i prviot prevod na Hamlet) bea praveni, od razbirlivi pri~ini, posredno, naj~esto preku ruskite prevodi na Pasternak. Ova sekako, avtomatski, ne zna~i deka prevodite praveni od originalot se nu`no podobri i poubavi (ne e voop{to lesno da se drznete da preveduvate otkako toa pred vas go pravele golemi majstori na stihot kakvi {to se [opov, Koneski ili Stalev,) tuku samo deka doa|aat kako neophodni obidi {to podobro, poprecizno i poto~no da se fati na~inot na namera (Art des Meinens) na originalniot tekst kako {to veli Benjamin, za potoa, so qubov i do detaq, da se vgradi vo jazikot-cel.

[ekspir e golem avtor zatoa {to, kako {to veli Borhes, nikoj pred nego i po nego (osven Bog, se razbira) ne uspeal da bide tolkumina ili, kako {to toa naj~esto se veli, ne sozdal tolkav broj likovi so koi navlegol vo, re~isi, sekoja sfera na ~ovekovoto `iveewe, go opfatil, re~isi, sekoj sloj na op{testvenoto ureduvawe, osvetlil tolku mnogu oso-bini na ~ove~kiot karakter, dal tolku mnogu situacii ili, ednostavno re~eno, go napi{al urne~kiot rakopis na na{ata `ivea~ka vo ovoj, sekako, ubav, neobi~en i, ne do kraj poznat za nas, svet. No preveduva~ot, osobeno dobriot preveduva~, e sekoga{ svesen deka likovite, so seta svoja `ivost, plasti~nost, so site svoi radosti, tagi, me~ti i soni{ta, nikoga{ ne se nadvor od jazikot. Tie se ra|aat, pominuvaat del od svojot `ivot ili umiraat samo i edin-stveno vo jazikot. Nadvor od sinorite na jazikot e svetot na stvarnosta so koj preveduva~ot nema nikakov dopir. Toj edinstveno se zanimava so metastvarnosta ili so lingvisti~kite ujdurmi i zavrzlami {to ve}e nekoj gi kodiral pred nego. Ottuka i velime deka preveduva~ot ne se zanimava so hermenevtika (vo sekoj slu~aj ne prvenstveno) tuku so stilistika ili so toa kako ne{tata, rabotite zna~at vo samiot jazik, ili, kako {to ve}e prethodno ka`avme so na~inot na namera ili Art des Meinens kako {to veli Benjamin. Iznao|aweto na na~inot na namera vo originalot e prvata, najva`na, najkrupna, najsu{testvena zada~a na preveduva~ot ili, ka`ano poinaku, praveweto na matricata na prevodlivosta ili praveweto karta, lista na o~uduvawa, otstapki, kodovi, hermenevtiki na sintakti~ko, leksi~ko, fonolo{ko i semanti~ko ramni{te odnosno iznao|awe na s# ona vo jazikot na originalot {to ja ~inat, uslovno ka`ano literarnosta na edno delo, ili, kako {to velat ruskite formal-isti, ona zaradi koe edno delo go smetame za umetni~ko, isklu~itelno po odnos na drug-ite, banalizirani, leksikalizirani, avtomatizirani pisma. Praveweto na matricata na prevodlivosta e najva`nata zada~a na preveduva~ot pred da sedne tehni~ki, spored svoite steknati kompetencii, se razbira, da go napi{e noviot tekst vrz ve}e postaveniot kostur

vo novata jazi~na sredina, odnosno najdobro {to mo`e snimeniot na~in na namera na orig-inalot. Dobro napravenata matrica na prevodlivost e edinstvenata garancija deka pre-vodot }e ja ispolni svojata osnovna zada~a obezbeduvawe na opstanokot na originalot. Samo spored ovoj kriterium, mo`e da se ceni uspe{nosta ili neuspe{nosta na eden prevod a ne spored zastarenite i ve}e sme{ni metodi koi se zanimavaat so toa dali preveduva~ot rabotel spored originalot, dali uspeal da go razbere originalot, dali mo`ebi se ogledal na drugi prevodi pred sebe, na svojot ili na nekoj sroden jazik itn.. Da ka`eme samo deka deneska, vo vreme koga angliskite i amerikanskite nau~nici od oblasta na kni`evnosta, pred s#, preku bezbroj fusnoti i bele{ki, osobeno vo dobrite izdanija na [ekspir od tipot na Arden, na primer, detalno go razrabotile i osvetlile re~isi sekoe t.n. temno mesto vo izrazot na golemiot majstor, sekoe nedorazbirawe {to mo`e da se dol`i na zastaruvaweto na zborovite, frazite, idiomatskite izrazi, nivnoto obesmisluvawe so tekot na vremeto i pridobivaweto novi zna~ewa i smisli, re~isi e sme{no, za dobro izverziraniot i iskusen anglist-preveduva~ da zgre{i vo t.n. razbirawe na tekstot pa da mora da posegnuva ({to kreativno e mnogu frustrira~ki) vo tu|i prevodi i re{enija. Raboteweto od originalot e zadol`itelno ne samo zaradi zakonot na preveduvaweto spored koj dobrite originali vo sebe, me|u redovi, najpodatno gi sodr`at sopstvenite prevodi, tuku zatoa {to, na toj na~in, op{tata namera na jazikot ili kako {to veli Benjamin Das Gemeinte najdobro i najce-losno, ko ogromna pra{ina od smisla }e se nafati vrz Art des Meinens, na~inot na namera {to dobriot preveduva~, niz kompetentna, municiozna egzegeza prethodno go vgradil vo jazikot-cel.

Ovde, se razbira, nemame nitu vreme nitu prostor da go opi{eme iznao|aweto na na~inot na namera ili praveweto matrica na prevodlivost vo dramite na [ekspir po {to sledi rabotata vrz formiraweto na prevodniot tekst za{to toa bi n# odvelo vo dolgi, tu~ni analizi, zbor po zbor, fraza po fraza, re~enica po re~enica. Ne deka toa ne e praveno, tuku deka tuka, vo eden, prvenstveno, prigoden tekst, ednostavno, ne mu e mesto. ]e se z