1. projektne osnove 1.1. uvod - ruse.si · dimenzioniranje voziščne konstrukcije izdelava...

Ureditev lokalne ceste LC 360 671 projekt št. Tehnično poročilo

v dolžini cca. 200 m 314/17 PZI

3.1 Načrt ceste

Cestni inženiring d.o.o., Maribor T.1.1 stran: 1 / 23

TEHNIČNO POROČILO

Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda

ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m

3.1 Načrt ceste

1. PROJEKTNE OSNOVE

1.1. Uvod

Na osnovi naročila občine Ruše smo izdelali projektno dokumentacijo PZI “Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m”.

Predvideli smo: - Ureditev lokalne ceste vključno z ureditvijo odvodnjavanja in prometno opremo - Obnova kanalizacijskega omrežja - Obnova vodovodnega omrežja Na meji obdelave se rekonstrukcija lokalne ceste naveže na obstoječe stanje tako vzdolžno kot situativno.

1.2. Obseg projekta

Obseg PZI, »Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m«, je: 0 Vodilna mapa, št.: 314-0

Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor 3 Načrt gradbenih konstrukcij

3.1 Načrt ceste, št.: 314-C Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor

4 Načrt vodovoda

4.1 Načrt vodovoda, št.: 314-VOD Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor

Elaborat

Geodetski načrt, št.: Geoinformatika d.o.o., Tadej Srdinšek s.p., Orešje 32, 2250 Ptuj



3.1 Načrt ceste


1.3. Podlaga za izdelavo projektne dokumentacije

- Podlaga za izdelavo projektne dokumentacije je Projektna naloga za IDZ in PZI za obnovo kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter voziščne konstrukcije v Cvetlični ulici v Rušah, izdelal Občina Ruše, Trg vstaje 11, 2342 Ruše.

- IDZ »Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m«, Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor

- Projektni pogoji

2. OBSTOJEČE RAZMERE

Asfaltna površina Cvetlične ulice je dotrajana. Ulica je namenjena dostopu stanovalcev do stanovanjskih objektov z osebnimi vozili in občasni dostavi za potrebe stanovalcev s tovornimi vozili. V Cvetlični ulici poteka kanalizacijski cevovod dolžine približno 181 metrov. Sestavljen je iz dveh vej in sicer vzhodne veje dolžine približno 63 metrov in zahodne veje dolžine približno 118 metrov. Obe veji se združujeta v jašku, ki leži na vzhodni polovici ulice in iz katerega se odvajajo odpadne vode preko 77 metrov dolgega kanalizacijskega cevovoda v jašek na Mariborski cesti. Obe veji obstoječega cevovoda in odvodni cevovod na Mariborsko cesto so izvedeni iz betonskih cevi premera 30 cm. Jaški na cevovodu so betonski z LTŽ pokrovi. Kanalizacijski cevovod je izveden v mešanem sistemu, tok odpadne vode je gravitacijski. Globina jaškov je od 1,60 do 3,20 metra. V kanalizacijski cevovod so poleg fekalnih vod speljane tudi padavinske vode iz utrjenih prometnih površin, kakor tudi posamezne padavinske vode iz nekaterih streh. Kanalizacijski cevovod je dotrajal in ne zagotavlja zahtevane vodotesnosti, zato je potrebna njegova zamenjava. V sklopu izgradnje kanalizacije, komunalnih vodov in ureditve cestišča v Cvetlični ulici v Rušah je smiselna tudi zamenjava obstoječega vodovodnega cevovoda PE d90 s prevezavami oz. obnovo obstoječih hišnih priključkov

Slika 1: Pogled na območje obravnavane ceste

Območje obdelave Cvetlična ulica

RUŠE



3.1 Načrt ceste


Slika 2: Cvetlična ulica (slika 1)





3.1 Načrt ceste



2.1. Geodetske podloge

Za potrebe obdelave projekta smo uporabili naslednje geodetske podloge:

- Tahimetričen geodetski posnetek v M 1:500 v digitalni (vektorski) obliki; geodetski načrt št.: 150-2017, Geoinformatika d.o.o., Tadej Srdinšek s.p., Orešje 32, 2250 Ptuj

- TTN v M 1:5000 v digitalni (rastrski) obliki;

- Barvni ortofoto posnetek v M 1:1000.

2.2. Urbanizem in pozidava

Prostorske sestavine planskih aktov občine:

- Odlok o občinskem prostorskem načrtu občine Ruše (MUV 26, 22. oktober 2010).

Skladno s 27. členom Odloka znotraj EUP (enota urejanja prostora) prometne infrastrukture je izvedena rekonstrukcija ceste s pripadajočimi objekti in napravami.

Skladno s 27. členom Odloka zaradi prostorske stiske je zagotovljen minimalni profil, ki odstopa od določenega po Odloku. Glede na ožji profil je predvidena projektna hitrost 30 km/h.

Skladno s 30. členom Odloka s strani upravljavca obstoječega vodovoda so bili pridobljene projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije.

Skladno z 31. členom Odloka na Cvetlični ulici predvidena ločena kanalizacija za meteorno in odpadno vodo.

Skladno z 31. členom Odloka s strani upravljavca obstoječe kanalizacije so bili pridobljene projektne pogoje za pripravo projektne dokumentacije.



3.1 Načrt ceste


3. TEHNIČNI PODATKI

3.1. Vrsta in pomen ceste

Lokalna cesta – LC 360671 je občinska cesta, ki povezuje naselja posamezne občine z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v okviru ene občine in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.

Slika 6: Pogled na omrežje cest

3.2. Projektna hitrost

Predvidena projektna hitrost na območju obdelave je Vproj = 30 km/h.

3.3. Merodajno vozilo

Upoštevano merodajno vozilo je osebno vozilo.

3.4. Trasirni elementi

Horizontalni elementi: Zahtevani trasirni elementi po pravilniku o projektiranju cest (Ur.l. RS, št.: 91/2005):

Za hitrost 30 km/h zahtevani:

Za hitrost 30 km/h uporabljeni:

Rmin = 25 Rmin = 25

Amin = 30 Amin = /

Lmin = 20 Lmin = /

3.5. Vertikalni elementi

Najmanjši uporabljeni polmeri konveksnih in konkavnih krivin po pravilniku o projektiranju cest (Ur.l. RS, št.: 91/2005):



3.1 Načrt ceste


Deviacija lokalne ceste:

Hitrost 30 km/h Rmin konveksni Rmin konkavni

po pravilniku 400 300

uporabljeni 500 200

3.6. Prečni prerez

Prečni sklon je odvisen od uporabljenih horizontalnih elementov in upoštevaje računske hitrosti. Predviden minimalni prečni nakloni na voziščih iz vezanih materialov je 2.5 %. Na zatravljenih bankinah je predviden nagib 4%.

Tipski prečni profil Dimenzije prečnih profilov cestišča so določene po Pravilniku o projektiranju cest (Ur.l. RS, št. 91/2005). NPP lokalne ceste LC 360 671 – Cvetlična ulica:

- asfaltna mulda: 1 x 0.50 m

- vozišče: 1 × 3.00 m 3.50 m

3.7. Dimenzioniranje voziščne konstrukcije

Izdelava voziščne konstrukcije – Cvetlična ulica

4 cm obrabno zaporne plasti bituminizirane zmesi AC 11 surf B 70/100 A3

6 cm nosilne plasti bituminizirane zmesi AC 22 base B 70/100, A3

25 cm nevezane nosilno plasti kamnitega materiala D 22, tampon, Ev2≥110 MN/m2, Evd>55 MN/m2

40 cm zmrzlinsko obstojno posteljico D 32, Ev2≥80 MN/m2, Evd>40 MN/m2

4. OPIS PROJEKTNIH REŠITEV

4.1. Potek in problematika rešitve

Izdelali smo PZI projekt »Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev "lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m«.

Predvideli smo: - Ureditev lokalne ceste vključno z ureditvijo odvodnjavanja in prometno opremo - Obnova kanalizacijskega omrežja - Obnova vodovodnega omrežja Na meji obdelave se rekonstrukcija lokalne ceste naveže na obstoječe stanje tako vzdolžno kot situativno.



3.1 Načrt ceste


Cesta: Izvede se rekonstrukcija lokalne ceste – Cvetlična ulica z zamenjavo spodnjih in zgornjih ustrojev (točka 3.7 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije). Izvede se enostranska mulda širine 0.5m na desni strani po celotni dolžini rekonstrukcije ceste. V muldi so predvideni cestni požiralniki z rešetko oz. z direktnim vtokom padavinske vode. Prečni nagib vozišča je enostranski z konstantnim prečnim naklonom 2.5%. projektna hitrost znaša 30 km/h. Lokalno se vozišče asfaltira do obstoječih ograj ter obstoječih zidov, prav tako se lokalno uredijo zelenice do obstoječih ograj, objektov ter zidov. Posebno pozornost bo potrebna pri izkopih v bližini objektov, da ne pride do poškodb le teh. Po potrebi se pri objektih zaščiti temelj objekta kakor tudi obstoječi zid z čepasto folijo in hidroizolacijo.

5. KOMUNALNI VODI

Potek obstoječih komunalnih vodov je razviden iz zbirne situacije komunalnih napeljav, ki je sestavni del tega načrta. Na obravnavanem območju se nahajajo sledeči komunalni vodi: - Fekalna kanalizacija, - Meteorna kanalizacija, - Vodovod, - Elektro vod, - TK vod, - Plinovod Za potrebe izdelave nadaljnjih faz projektne dokumentacije smo pridobili projektne pogoje upravljavcev posameznih komunalnih vodov.

Slika 7: Pogled na gospodarsko infrastrukturo/vir:

https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=RUSE

https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=RUSE



3.1 Načrt ceste


5.1. Obstoječi komunalni vodi

a) ELEKTRO VODI

Elektro Maribor d.d., je izdalo projektne pogoje št.: 1093730 (4001-830/2017-2) z dnem 14.6.2017.

POTEK OBSTOJEČEGA EL. ENERGETSKEGA OMREŽJA 1. Na obravnavanem območju predvidene gradnje je:

- nizkonapetostno omrežje (nadzemno, podzemno) iz TP 20/0,4 kV Ruše 1 (t - 013, 1-03 Omarica pošta, I-05 Ruše vas Marko),

Lokacije tras elektroenergetskih vodov in objektov so razvidne iz priložene situacije. 2. V projektno dokumentacijo PGD je potrebno vrisati obstoječe elektroenergetske vode in naprave. Potek trase naših vodov in naprav je razviden v priloženem situacijskem načrtu oz. si jih je potrebno pridobiti v oddelku tehnične dokumentacije na sedežu naše OE Maribor z okolico. 3. Pred začetkom posega v prostor je potrebno v pristojnem nadzorništvu naročiti zakoličbo naših vodov in naprav, ter zagotoviti nadzor pri vseh gradbenih delih v bližini elektroenergetskih vodov in naprav.

TEHNIČNI POGOJI

1. Na mestih križanj in približevanj predmetnega območja z elektroenergetskimi vodi in napravami bo potrebno pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati: - Pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih

vodov, Ur. I. SFRJ št. 51/73 (za nizkonapetostne vode), - Tipizacijo elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV

(Tipizacija DES, januar 1981).

2. Upoštevanje zgoraj navedenega pravilnika in tipizacije med drugim pomeni: -kanalizacija:

- objekte, ki so pod oz. nad elektroenergetskimi vodi, je potrebno prestaviti na novo lokacijo,

- pri lesenih oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od tal,

- zaradi posnetja materiala pod nadzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč,

- nasutje materiala pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je predpisana, ki mora biti za nizko napetost večja kot 6 m,

- izolacija elektroenergetskega voda v križni razpetini mora biti električno in mehansko ojačana,

- minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju kanalizacijske cevi poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 0,5 m,

- navpični svetli razmak pri križanju med kablom in kanalizacijsko cevjo, mora biti najmanj 0,5 m,

- polaganje kablov skozi, nad ali ob vodovodnih ventilskih komorah ali hidrantih ni dovoljeno. V tem primeru mora biti minimalna razdalja 1,5 m,

- v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju kanalizacijske cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,

http://oz.si/



3.1 Načrt ceste


- v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju kanalizacijske cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo

- potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,

- postavitev čistilnih in prezračevalnih jaškov, nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo

- oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena, - pri izkopu jarka za polaganje kanalizacijske cevi, globljega od paralelno

položenega energetskega kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskim kablovodom.

-vodovod: - minimalni vodoravni razmak, pri paralelnem polaganju vodovodne cevi

poleg elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 0,5 m,

- navpični svetli razmak pri križanju med kablom in vodovodno cevjo, mora biti najmanj 0,5 m,

- polaganje kablov skozi, nad ali ob vodovodnih ventilskih komorah ali hidrantih ni dovoljeno. V tem primeru mora biti minimalna razdalja 1,5 m,

- v primeru, da minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju vodovodne cevi poleg elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo,

- v primeru, da minimalnih razmakov pri križanju vodovodne cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo

- potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na vsako stran križanja,

- postavitev čistilnih in prezračevalnih jaškov, nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo

- oddaljenost kot je predpisana, ni dovoljena, - pri izkopu jarka za polaganje vodovodne cevi, globljega od paralelno

položenega energetskega kabla, - je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod

energetskim kablovodom, - oddaljenost od roba izkopanega jarka (za polaganje vodovodne cevi) do

oporišč mora biti izven naselja večja od 5 m v naseljenem kraju večja od 1,5 m, če ni ogrožena statika oporišča, za preveritev statike takega oporišča mora investitor pridobiti ustrezen elaborat.

-cesta: - zaradi zmanjšanja medsebojnih vplivov, morajo znašati razmaki med

energetskimi kabli najmanj: - 0,07 m (7 cm) - medsebojno približevanje med kabli za napetosti do 1 kV istega napetostnega nivoja, - 0,15 m (15 cm) - pri polaganju kablov napetosti 10 ali 20 kV oziroma različnih napetostnih nivojev,

- elektroenergetske kable pod cestiščem je potrebno prestaviti na novo traso,

- pri križanjih kablov z razširjenim voziščem in novima bankinama je potrebno ustrezno podaljšati mehansko zaščito kablov,

- za prestavitev in za mehansko zaščito kablovodov bo potrebno pridobiti upravno in projektno dokumentacijo,

- med gradnjo predvidenih objektov mora investitor oziroma izvajalec gradbenih del preprečiti dostop kamionov in gradbenih strojev nad mehansko nezaščitene dele kablov ter preprečiti trajno odlaganje materiala ali posnetje materiala nad njimi, po končanih gradbenih delih



3.1 Načrt ceste


mora ostati globina vkopa ista kot je sedaj, - kable bo potrebno na odsekih, kjer bodo po končanih delih ostali pod

povoznimi ali asfaltiranimi (betoniranimi) površinami, mehansko zaščititi, za kar bo potrebno pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.

3. Na območju, po katerem potekajo elektroenergetski vodi (nadzemni, podzemni) ni mogoče graditi novih objektov, dokler niso le ti prestavljeni izven območja gradnje novih objektov, na novo traso, za kar bo potrebno:

- pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo, - pridobiti služnostne pogodbe za zemljišča, čez katera bodo potekale trase

prestavljenih elektroenergetskih vodov.

OSTALI POGOJI

1. Vso elektroenergetsko infrastrukturo (morebitne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit), je potrebno projektno obdelati v skladu s temi projektnimi pogoji, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

2. Priporočamo, da v izogib kasnejšim popravkom soglasij in projektne dokumentacije, investitor že pred začetkom projektiranja pridobi dokazila o pravici gradnje elektroenergetske infrastrukture, kar pomeni, da morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

3. Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo za prestavitev elektroenergetskih vodov, stroške za prestavitev elektroenergetskih vodov, odškodnine za trase prestavljenih vodov ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja našega nadzora in teh pogojev.

Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev in last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo na račun investitorja. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del. Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ne more biti predmet javnega razpisa. Omenjena dela mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d.. 4. K izdelani projektni dokumentaciji za »Obnovo kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m na parc. št. 648, 649, 674, 666, 667, 628, 663 k. o. Ruše« si je potrebno pridobiti naše soglasje k projektnim rešitvam.

b) PLINOVOD

Plinarna Maribor d.d. je izdala projektne pogoje št.: ODS/DT-276/17-4662 z dne 14.06.2017.

I. Splošni pogoji:

1. V varnostnem pasu plinovodov ni dovoljen strojni izkop.

2. Pred izvajanjem del je potrebno plinovod na terenu zakoličiti.

3. Plinovode in priključne plinovode je prepovedano podkopavati, v kolikor je za gradnjo tak izkop potreben, mora izvajalec del o izkopu obvestiti PLINARNO



3.1 Načrt ceste


Maribor d.o.o..

4. Teren pod plinovodi in priključnimi plinovodi je potrebno primerno utrditi.

5. Pred zasutjem plinovodov in priključnih plinovodov je izvajalec del dolžan obvestiti PLINARNO Maribor d.o.o., da pregleda stanje plinovodov in priključnih plinovodov.

6. Stroški zaščite in vsa eventuelna popravila plinovodov in plinovodnih priključkov gredo v breme investitorja.

7. Za pridobitev gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti še soglasje k projektnim rešitvam (PGD,PZI).

II. Posebni pogoji:

1. V sklopu obnove kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca 200 m je skladno z zazidalnim načrtom in koncesijsko pogodbo predvideti izgradnjo ustrezno dimenzioniranega uličnega plinovoda, pri čemer je potrebno zagotoviti zakonsko predpisane odmike pri približevanju in prečkanju med posameznimi komunalnimi vodi.

2. Upoštevati je: Splošne pogoje za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Občine Hoče-Slivnica, Mestne Občine Maribor, Občine Miklavž na Dravskem polju, Občine Rače-Fram, Občine Ruše, Občine Selnica ob Dravi, Občine Starše in Občine Šentilj (Ur. I. RS, št. 97/2008), Tehnične zahteve ODS ZP Plinarne Maribor d.o.o.,(3 dopolnjena in popravljena izdaja, marec 2011), Sistemska obratovalna navodila Plinarne Maribor,d.o.o. - SON, (Uradni list RS, št. 100/2008). Dokumenti so objavljeni na spletni strani www.plinarna-maribor.si.

3. Upoštevati je določbe Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/2002 in 54/02).

4. Pred tehničnim pregledom si je potrebno pridobiti še izjavo o upoštevanju projeknih pogojev in soglasja.

5. V primeru drugih sprememb oz. odstopanj od projektne dokumentacije je potrebno o tem obvestiti odgovornega projektanta in Plinarno Maribor d.o.o., ter nam spremembo poslati v ponovno presojo.

c) KANALIZACIJA

Za javno kanalizacijo je Nigrad d.d. izdal projektne pogoje št.: 2017-PP-K-146 z dne 27.06.2017, iz katerih je razvidno:

Objekt bo možno z ustrezno dimenzionirano kanalizacijo priključiti na: OBSTOJEČO JAVNO KANALIZACIJO

V projektu kanalizacije je potrebno predvideti vodotesno izvedbo kanalizacije po veljavnih predpisih in Pravilniku o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV, štev. 5/06).

Za pridobitev gradbenega dovoljenja si mora investitor pridobiti naše Soglasje k projektu PGD/PZI in Soglasje k priključitvi na javno kanalizacijo.

http://www.plinarna-maribor.si/



3.1 Načrt ceste


- Projektne pogoje podajamo kot Koncesionar - vzdrževalecjavne kanalizacije in na podlagi Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Ruše (MUV, štev. 32/2009). Posebni pogoji: Predmet projekta je rekonstrukcija kanalizacijskega odvodnika za odvod odpadne vode (ločeni sistem) v dolžini 200m.

- V okviru projektne dokumentacije se naj izdelajo-obdelajo tudi odcepi-kanalizacijskih priključkov za odvod sanitarne-komunalne odpadne vode od posameznih parcel (objektov).

- Zaradi ločevanja padavinske vode se mora le-ta tudi projektno obdelati, oziroma se mora v sklopu izgradnje urediti tako, da se padavinska voda izloči iz obstoječega sistema. - Padavinska voda s parcel in objektov se naj odvaja v lokalna ponikanja. - Projekt naj predvidi izvedbo kanalizacijskih priključkov na revizijski jašek javne kanalizacije, trasa in revizijski jaški se naj predvidijo izven kolesnic motornega prometa.

- Odvodnik sanitarnih-komunalnih vod mora biti projektiran tako, da bodo zagotovljene minimalne pretočne hitrosti odpadne vode glede na predviden vzdolžni padec tega kanala.

- Pri projektiranju kanalizacije se naj uporabijo ABC cevi in prav tako BC jaški zaradi daljše življenjske dobe in lažjega vzdrževanja. Predlagamo izbiro revizijskih jaškov fi800 pri globini do 2m, ter fi1000 pri globini nad 2m!

- V PGD se naj predvidi izdelava geodetskega posnetka kanalizacije in priključkov po zaključku gradnje, skladnega za prenos v operativni kataster vzdrževalca in vnos v zbirni kataster GJI, ter PID v elektronski obliki (format pdf), za arhiv vzdrževalca.

d) VODOVOD

Mariborski vodovod d.d., je izdal projektne pogoje št.: 10775 II/4 z dnem 20.06.2017, iz katerih je razvidno: 1. Na območju obdelave se nahaja javno vodovodno omrežje, vodovodne naprave in

objekti, kot je razvidno iz priloženega katastra Mariborskega vodovoda d,d. iz dne 15.06.2017.

2. Predvidena je: - Ureditev lokalne ceste vključno z ureditvijo odvodnjavanja in prometno opremo

Obnova kanalizacijskega omrežja - Obnova vodovodnega omrežja

3. Dotrajani vodovodni cevovod PEHD DN 90 je potrebno zamenjati z vodovodnim

cevovodom PEHD DN 110/16-RC protect (oplagčenim) v dolžini cca 190 m. Pri



3.1 Načrt ceste


tem je potrebno upoštevati predpisane odmike od ostalih komunalnih vodov. Predvideti je potrebno prevezavo hišnih vodovodnih priključkov in vgradnjo požarnega hidranta.

4. Obvezno je upoštevanje določil Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uri RS, št.

88/2012), Pravilnika za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema (MU-V O. 20/2016), Odloka o občinskih gospodarskih javnih službah v Občini Ruše (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 19/2015), ter kataster vodovodnih naprav in objektov.

5. Z ozirom na Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš,

Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja (Uradni list RS, št. 24/07, 32/11 in 22/13) se območje predvidenega posega nahaja v širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III.

6. Potrebno je zagotoviti sodelovanje s strokovnimi službami Mariborskega vodovoda, d.d.

7. Obvezno je upoštevanje katastra ter zakoličba vseh obstoječih vodovodnih objektov in naprav na kraju samem pred in v času gradnje

8. Vse morebitne poškodbe, ki bi nastale na obstoječih vodovodnih objektih in napravah v času izvajanja del, mora na svoje stroške sanirati investitor (izvajalec) del.

9. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja se naj dostavi v pregled in potrditev projektna dokumentacija (PGD,PZI).

e) TELEKOM SLOVENIJE

Telekom Slovenije d.d., je izdalo projektne pogoje št.: 53033-MB/928-IV z dnem 12.07.2017, iz katerih je razvidno:

PROJEKTNI POGOJI

Na območju posega potekajo obstoječe TK instalacije, ki bodo zaradi ureditve ceste ogrožene. Ukrepi za zaščito TK infrastrukture in širitev TK omrežja morajo biti sestavni del projektne dokumentacije in predvideni v skladu z dogovorom s skrbniško službo Telekoma Slovenije d.d.. Investitor mora v soglasje predložiti projekt PGD, PZI, ki mora vsebovati zahtevane ukrepe za TK instalacije podane s strani skrbniške službe Telekoma Slovenije d.d.. V koridorju za komunalne vode, je potrebno zagotoviti prostor za TK kabelsko kanalizacijo 2 x fi 50 s pripadajočimi jaški. Vsa dela bodo izvršili strokovni delavci Telekoma Slovenije d.d.. Vse stroške izvedbe zaščite in prestavitev nosi investitor. Investitor si mora pridobiti Soglasje k projektnim rešitvam. Podatke o trasah obstoječih TK vodov na področju obdelave je možno pridobiti v tehnični dokumentaciji Telekoma Slovenije Maribor. Za pridobitev podatkov v e- obliki pošljite vlogo in situacije z označenim območjem obdelave v .dwg datoteki na elektronski naslov [email protected]

SPLOŠNI POGOJI

1. Najmanj 30 dni pred pričetkom del, je zaradi točnega dogovora glede zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, terminske uskladitve in nadzora nad izvajanjem del, investitor oziroma izvajalec o tem dolžan obvestiti skrbniško službo Telekoma Slovenije na telefonsko števllko kontaktne osebe. Za prestavitev TK naprav mora investitor pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.

2. Gradbena dela v bližinl telefonskega podzemnega omrežja je potrebno obvezno izvajati z ročnim izkopom, pod nadzorom strokovnih služb Telekoma Slovenije, ki bodo zà vsak konkreten primer določile še dodatne potrebne ukrepe za zaščito

mailto:[email protected]



3.1 Načrt ceste


TK omrežja. Nasip ali odvzem materiala nad traso TK kabla ni dovoljen. V telefonskih kabelskih jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav.lnvestitor si mora pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.

3. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom

Slovenije, d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del) na osnovi pismenega naročila Investitorja ali izvajalca del in po pogojih nadzornega Telekoma Slovenije.

4. Stroški ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora bremenijo investitorja gradbenih del. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

5. Vsako poškodbo TK omrežja je potrebno takoj javiti na tel. št. 080 1000. 6. Investitor je po zaključku del, ter pred izvedbo tehničnega pregleda oz. pred

izdajo uporabnega dovoljenja za navedeno gradnjo dolžan pri upravijalcu TK omrežja naročiti kvalitativni pregled izvedenih del prestavitve oz. zaščite tangiranega TK omrežja in sl pridobiti pisno izjavo o izpolnjenih pogojih.

7. Projektni pogoji veljajo eno leto od dneva Izdaje.

POGOJI ZA PRIDOBITEV SOGLASJA K PROJEKTNIM REŠITVAM

1. Del projekta, ki je izdelan v skladu s predhodno izdanimi projektnimi pogoji. 2. Izdane projektne pogoje k navedenemu objektu (fotokopija). 3. Situacijski načrt v merilu 1:1000 ali 1: 500 z vrisanimi

obstoječimi TK napravami. Kontaktna oseba Telekoma Slovenije d.d.:

5.2. Obstoječi komunalni vodi

Z rekonstrukcijo ceste Cvetlične ulice tangiramo obstoječe komunalne vode. Pričakovane globine komunalnih vodov in napeljav se nahajajo v spodnji tabeli.

Tabela: Minimalne (pričakovane) globine komunalnih napeljav

Pred začetkom del je potrebno pozvati posamezne upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!



3.1 Načrt ceste


6. METEORNA KANALIZACIJA

6.1. Opis obstoječega stanja

Na območju ureditve na Cvetlični ulici se meteorne vode cestnih površin danes odvajajo v mešani kanalizacijski kanal, kakor tudi z izpusti po terenu. Kanalizacijski cevovod je dotrajan in ne zagotavlja zahtevane vodotesnosti, zato je potrebna njegova zamenjava. Obstoječi cestni požiralniki so locirani na sredini ceste, kar ne zagotavlja popolnega odvodnjavanja meteornih vod. Cestni požiralniki so priklopljeni na obstoječo mešano kanalizacijo, nekateri pa speljani na obstoječ teren. Na cesto so speljani tudi strešni žlebovi od posameznih objektov.

6.2. Opis predvidenih ukrepov

Na območju predvidene rekonstrukcije Cvetlične ulice. Se bo uredila odvodnja padavinskih vod iz cestišča. Predvidena je asfaltna mulda po celotni dolžini rekonstrukcije ceste po desni strani vozišča, širine 0.5m. Cestni požiralniki so locirani v asfaltni muldi z vbočeno rešetko nosilnosti 400kN. Strešne vode se ne smejo odvajati na cestišče oz. v javno kanalizacijo, lastniki si morajo urediti na svojih parcelah ponikanje vode ali zbiranje padavinske vode. Predvideni sta dve veji, kateri sta povezani v skupni jašek M1, kateri je predviden da se v bližnji prihodnosti naveže na spodnji ločen sistem na Mariborski cesti. Začasno se padavinska voda naveže na jašek F6. Na rekonstrukciji Cvetlične ulice se tako izvede ločen sistem odpadne vode in padavinske vode, ampak se začasno še navežeta s skupnim jaškom F6. Tako pripravljen sistem se bo lahko popolnoma ločil brez posega v cestišče. Zaradi omejitve širine voziščne konstrukcije se je predvidel sistem navezav cevi iz cestnega požiralnika na požiralnik brez posebej izvedene meteorne veje. Vsi izbrani revizijski jaški so tipski izvedeni v vodotesni izvedbi po standardu SIST EN. Revizijski jaški so sestavljeni iz LTŽ pokrova nosilnosti 400 kN na vozišču, obroča jaška in dna jaška, ki je oblikovan kot mulda. Montažni jaški se vgradijo na podložni beton C12/15 v debelini 10.0 cm. Vsi izbrani cestni požiralniki so tipski z direktnim vtokom preko rešetke iz polietilena PE DN 500mm, vgrajeni na podložni beton C 12/15 v debelini 10.0 cm. Na vrhu požiralnika se izdela armiranobetonski okvir v katerem je nameščen LTŽ rešetka iz duktila nosilnosti 400 kN. Cestni požiralnik ima usedalnika 0,50 m ter priključno cev fi 200 mm. Obstoječi cestni požiralniki, kateri se nahajajo na obstoječem vozišču Cvetlične ulice se odstranijo oz. porušijo. Prav tako se odstranijo vse priključne cevi padavinske vode.



3.1 Načrt ceste


Pred samim izvajanjem kanalizacijskih priključkov je potrebno zakoličiti vse obstoječe komunalne vode, da ne bi prišlo do poškodb le teh. Opravijo ga upravljavci komunalnih vodov. Po končanih delih bo potrebna izvedba geodetskega posnetka kanalizacijskega sistema in ga dostaviti upravljalcu javne kanalizacije za evidenco gospodarske javne infrastrukture na naslov.

Grafični prikazi navedenih del z opisi so razvidni v situaciji odvodnjavanja, št.: G.120.1, ki so del grafičnih prilog tega projekta.

6.3. Hidravlični izračun

Intenziteta padavin in koeficient odtoka

Za dimenzioniranje meteornih kanalov smo upoštevali Tehnične specifikacije za javne ceste TSC 03.380 (osnutek, april 2004) - odvodnjavanje cest, ki ga je izdalo Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste. Izbrana je bila intenziteta nalivov pri 10 - letni povratni dobi. Pod padavinskimi odpadnimi vodami razumemo del padavinskih voda, ki se površinsko zbirajo in odvajajo v kanalizacijo. Delež padavinskih voda, ki se odvajajo v kanalizacijo, ponazarja koeficient odtoka in je odvisen od vrste površin in konfiguracije terena. Prispevno območje pokrivajo utrjene, asfaltne površine. Za vsako prispevno površino je izračunan koeficient odtoka po formuli:

pri tem pomeni :

Ai = posamezna površina odseka med dvema jaškoma

i = delni koeficient odtoka glede na vrsto površine (asfalt, zelenica, beton,…)

V hidravličnem izračunu so bile upoštevane naslednje vrednosti odtočnega koeficienta.

a) površina: utrjene in asfaltne površine = 0.90

Tako izračunane količine predstavljajo nezmanjšan padavinski odtok brez upoštevanja zakasnitve le-tega. Zakasnitev odtoka je upoštevana v preračunski metodi ugotovitve odtočnih količin in dimenzioniranja kanalov. Izračun je izveden z računalniškim programom ''Canalis'' po enostavni metodi.

6.4. Določitev prispevnih površin

Meje prispevnih površin meteorne kanalizacije za padavinske vode smo predvideli glede na površine in relief območja za posamezno prispevno površino. Prispevne površine meteorne kanalizacije so razvidne iz situacij odvodnjavanja, ki so del grafične priloge tega načrta.

Σ(Ai x i ) = ------------------ Σ Ai



3.1 Načrt ceste


Za projektiranje kanalizacije smo upoštevali podatke (vir: MOPE, AGENCIJA RS ZA OKOLJE) o intenziteti nalivov s trajanjem 15 min in povratno dobo desetih let za merilno mesto Maribor-Tabor, ki znaša 250 l/ha sec.

6.5. Količina padavinskih voda

Količina padavinskih voda se določa po enačbi:

Q = A * φ * i

Kjer je: Q = odtok padavinskih voda (l/s) A = velikost prispevne površine (ha) φ = odtočni koeficient (φ = 0.90 za ceste) i = intenziteta naliva (l/s.ha)

Za izračun meteornih vod je merodajen naliv s protipoplavno varnostjo za 10 letih s povratno dobo, izračun je narejen za 15 minutni naliv, v rezultatih so za posamezne odseke označeni merodajni nalivi. Posamezne prispevne površine z odtočnimi koeficienti so prikazane v grafičnih prilogah.

6.6. Hidravlični izračun

Intenziteta naliva: 250 l/s.ha Prispevna površina: a) A= 1022,33 m2 Skupni odtok padavinskih voda : Q = 15.13 + 7.87 = 23.0 l/s Tabela Meteorni kanal 1

Naziv Dolžina odseka

[m]

Nagib [%]

Nazivni premer

cevi [mm]

Odstotek izpolnjenosti

[%]

Hitrost delno izpolnjenega

[m/s]

Padavinski pretok,

enostavna metoda

[l/s]

Tranzitni pretok

[l/s]

Skupni pretok

[l/s]

P1 36.43 1 200 23.17 1.04 5.09 0 5.09

P2 20 2 200 23.91 1.55 2.8 5.09 7.89

P3 28.09 2 200 29.46 1.73 3.93 7.89 11.82

P4 18.25 1 200 40.08 1.38 2.55 11.82 14.37

P5 5.42 1 200 41.25 1.4 0.76 14.37 15.13

Tabela Meteorni kanal 2

Naziv Dolžina odseka

[m]

Nagib [%]

Nazivni premer

cevi [mm]

Odstotek izpolnjenosti

[%]

Hitrost delno izpolnjenega

[m/s]

Padavinski pretok,

enostavna metoda

[l/s]

Tranzitni pretok

[l/s]

Skupni pretok

[l/s]

P6 17.26 1 200 15.92 0.85 2.41 0 2.41

P7 19.93 1 200 23.41 1.05 2.79 2.41 5.2

P8 19.11 2 200 23.88 1.54 2.67 5.2 7.87

Iz jaška M1 do jaška F6 ima predviden maksimalen dotok vode 23 l/s.



3.1 Načrt ceste


Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!

7. FEKALNA KANALIZACIJA

7.1. Opis obstoječega stanja

V Cvetlični ulici poteka mešan kanalizacijski cevovod dolžine približno 181 metrov. Sestavljen je iz dveh vej in sicer vzhodne veje dolžine približno 63 metrov in zahodne veje dolžine približno 118 metrov. Obe veji se združujeta v jašku, ki leži na vzhodni polovici ulice in iz katerega se odvajajo odpadne vode preko 77 metrov dolgega kanalizacijskega cevovoda v jašek na Mariborski cesti. Obe veji obstoječega cevovoda in odvodni cevovod na Mariborsko cesto so izvedeni iz betonskih cevi premera 30 cm. Jaški na cevovodu so betonski z LTŽ pokrovi. Kanalizacijski cevovod je izveden v mešanem sistemu, tok odpadne vode je gravitacijski. Globina jaškov je od 1,60 do 3,20 metra. V kanalizacijski cevovod so poleg fekalnih vod speljane tudi padavinske vode iz utrjenih prometnih površin, kakor tudi posamezne padavinske vode iz nekaterih streh. Kanalizacijski cevovod je dotrajan in ne zagotavlja zahtevane vodotesnosti, zato je potrebna njegova zamenjava.

7.2. Projektne rešitve

Izvede se nova fekalna kanalizacija iz betonskih cevi in jaškov. Predvidena nova fekalna kanalizacija poteka po levi strani vozišča oz. po enakem koridorju kot obstoječa mešana kanalizacija. Kot obstoječa fekalna kanalizacija je tudi nova fekalna kanalizacija predvidena iz dveh vej, kateri se skupno priključita v nov jašek v km 0+124.61 oz. F6, ter s skupnim iztokom preko obstoječe cevi, katera poteka po brežini navzdol do Mariborske ceste. Izvede se navezava iz vseh hišnih priključkov odpadnih vod na nov fekalni kanal. Na fekalno kanalizacijo se ne sme priključevati padavinska voda iz streh in vozišča. Iz vseh hišnih priključkov se mora navezati odpadna fekalna voda na kanalizacijsko omrežje z minimalnim padcem 1.0%. Predvidene navezave so premera Ф160 mm, zaradi povoznih površin oz. dovoznih cest do samih objektov jih je potrebno tudi zaščiti. Navezave hišnih priključkov je potrebno višinsko preveriti ter po potrebi višinsko prilagoditi. Glavni veji fekalne kanalizacije so predvidene ABC cevi Ø 300 mm oz. enaka dimenzija kot obstoječa veja , kakor so tudi predvideni betonski jaški z vgrajeno muldo. Ob izvedbi nove fekalne kanalizacije je potrebno zagotoviti stalni odvod fekalne vode, kar bo potrebno prečrpavanje odpadne vode, ko se bo obstoječa veja porušila. Cel sistem mora zagotoviti vodotesnost kanalizacije. Zaradi globine obstoječe in nove predvidene fekalne kanalizacije, kakor tudi zaradi bližnjih objektov, ograj, zidov bo potrebna zaščita gradbenega jarka z vertikalnimi opaži. Potrebna širina jarka mora zagotavljati minimalni delovni prostor za izvajanje oz. polaganje fekalne kanalizacije.



3.1 Načrt ceste


Vsi izbrani novi revizijski jaški so tipski. Uporabijo se jaški premera Ф800 do globine 2.0m in Ф1000 nad globino 2.0m, kateri morajo biti izvedeni v vodotesni izvedbi po standardu SIST EN. Revizijski jašek je sestavljen iz LTŽ pokrova nosilnosti 400 kN povozna površina, obroča jaška in dna jaška, ki je oblikovano kot mulda. Izvede se AB venec za LTŽ pokrov. Montažni jaški se vgradijo na podložni beton C12/15. Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvajati pod nadzorom upravljavca javne kanalizacije. Vsi priključki morajo biti izvedeni v vodotesni izvedbi. Pred sami izvajanjem je potrebno zakoličiti vse obstoječe komunalne vode, da ne bi prišlo do poškodb le teh. Opravijo ga upravljavci komunalnih vodov. Po končanih delih kanalizacije, navezav hišnih priključkov je potrebna izvedba geodetskega posnetka in ga dostaviti upravljalcu javne kanalizacije za evidenco gospodarske javne infrastrukture na naslov Nigrad, komunalno podjetje, d.d.. Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!

8. VODOVOD

Projekt vodovoda je opisan v načrtu:

4.1 Načrt vodovoda, št.: 314-VOD Cestni inženiring d.o.o., Mladinska ulica 54, 2000 Maribor Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!

9. PLINOVOD

V popisu del niso zajeta potrebna gradbena dela predvidene nove trase plinovoda. Pred izvedbo vseh del je potrebna uskladitev z upravljavcem plinovoda, Plinarna Maribor. Na predvideni trasi rekonstrukcije Cvetlične ulice se je predvidel koridor za položitev plinovoda v globini 1.2m. Predviden koridor plinovoda je med telekomunikacijskim vodom zaščitene cevi 2xfi50 ter meteorne cevi z medsebojnim horizontalnim odmikom 0.5m. Vsa dela v zvezi plinovodnega omrežja je potrebno izvajati pod nadzorno službo Plinarne Maribor. Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!



3.1 Načrt ceste


10. TELEKOMUNIKACIJSKI VOD

V popisu del niso zajeta potrebna gradbena dela predvidene nove trase TK vodov (2xfi50mm+ustrezno število jaškov). Pred izvedbo vseh del je potrebna uskladitev z upravljavcem TK voda, Telekom Slovenije. Na predvideni trasi rekonstrukcije Cvetlične ulice se je predvidel koridor za TK omrežje za cev 2xfi50 mm na globini 0.8m. Predviden koridor telekomunikacijskega voda je med vodovodno cevjo in plinovodom z medsebojnim horizontalnim odmikom 0.5m. Obstoječe veje telekomunikacijskega voda se izvajajo pod strokovnim nadzorom Telekoma Slovenije, ter se upoštevajo vse morebitne oz. potrebne zaščite in prestavitve telekomunikacijskega voda. Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!

11. ELEKTRO VOD

Zaradi posega rekonstrukcije cestišča se predvidi zaščita elektro voda v dolžini 10m z PVC cevjo trdnosti SN8. Obstoječa zaščita se izvede pod strokovnim nadzorom Elektro Maribor, ter se upoštevajo vse morebitne oz. potrebne zaščite in prestavitve telekomunikacijskega voda. Pred začetkom del je potrebno pozvati upravljalce, da izvedejo natančno zakoličbo obstoječih podzemnih vodov na celotni trasi!

12. PROMETNA OPREMA IN SIGNALIZACIJA

12.1. Splošno

Prometna signalizacija je skladna s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur.l. RS, št. 99/2015), ter Tehničnimi pogoji za prometno signalizacijo in prometna ogledala (Direkcija RS za infrastrukturo, dne 17.7.2015).

12.2. Vertikalna signalizacija

12.2.1. Velikost znakov na obravnavanem območju tako znaša

o Okrogli znak (PZ »Ustavi«): premer 60 cm o Okrogli znak: premer 40 cm o Kvadratni znak: stranica 40 cm

12.2.2. Oblika in barva znakov

Oblika in barva znakov je določena s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ur.l. RS št. 99/2015).



3.1 Načrt ceste


Površina prometnih znakov mora biti izdelana iz svetlobno odbojnih materialov skladno s standardom SIST EN 12899-1 – Stalna vertikalna signalizacija; Stalni prometni znaki, katerih zahteve glede svetlobno odbojnih lastnosti so odvisne od mesta postavitve prometnih znakov, svetlobnih značilnosti okolice, kjer so prometni znaki postavljeni, ter lokacije prometne površine v prostoru. Znaki so razdeljeni v tri razrede svetlobne odbojnosti površine znakov (RA1, RA2, RA3). Prometni znaki na istem nosilcu morajo imeti enake svetlobno odbojne lastnosti. Temelje se izvede iz cementnega betona C12/15 in uporabo cementnih cevi dolžine 1.0 m in cevi Ø30cm.

12.2.3. Izvedba prometnih znakov

Konstrukcija prometnega znaka mora skladno s standardom SIST EN 12899-1 glede mehanske odpornosti dosegati naslednje minimalne zahteve:

Faktor varnosti za obremenitve – razred PAF1

Pritisk vetra – razred WL5

Dinamični pritisk pri čiščenju snega – razred DSL1

Najmanjša dopustna deformacija pri upogibanju – razred TDB4

Prebadanje znaka – razred P3

Robovi plošče znaka – razred E2 Hrbtna stran prometnega znaka mora biti brez leska in vsebine. Znak mora imeti na hrbtni strani identifikacijsko oznako skladno s SIST EN 12899-1. Oznaka ne sme biti svetlobno odbojna, nameščena mora bit na spodnjem desnem delu znaka in mora biti vidna pri postavljenem prometnem znaku. Rob prometnega znaka mora bit pokrit z zaščitnim kotnim profilom za ojačitev prometnega znaka. Za izdelavo vertikalne signalizacije morajo biti uporabljeni naslednji materiali:

aluminijska pločevina za podlago znaka, na katero se lepi svetlobno odbojna folija

jeklo, antikorozivno – zaščiteno z vročim cinkanjem za nosilne cevi in ogrodja, objemke, portale, spodnje in vezne materiale.

12.2.4. Postavitev prometnih znakov

Višina spodnjega roba prometnega znaka oziroma spodnjega roba dopolnilne table mora biti ob postavitvi 2,25 m nad najvišjim robom prečnega profila površine, nad katero je postavljen.

Vodoravna razdalja med robom vozišča ali odstavnega pasu in najbližjo točko oziroma projekcijo najbližje točke prometnega znaka mora biti:

na cestah v naselju najmanj 0.30 m



3.1 Načrt ceste


12.3. Horizontalna signalizacija

Horizontalna signalizacija posreduje udeležencem v cestnem prometu kompletne informacije in zahteve za pravilno vožnjo in ukrepanje. Tvorijo jo vse barvane označbe na vozišču. Predvidene so tankoslojne talne označbe. Lastnosti talnih označb morajo biti izdelane skladno s standardom SIST EN 1436:

Drsnost (SRT); ≥ 45 mcd/1xm2 , razred S1,

Nočna vidnost v suhih razmerah (RL); ≥ 200 mcd/1xm2, razred R4

Nočna vidnost v mokrih razmerah (Rw); ≥ 50 mcd/1xm2, razred RW3

Dnevna vidnost v suhih razmerah (Qd); ≥ 160 mcd/1xm2, razred Q4

Faktor svetlosti (β); ≥ 0,40 mcd/1xm2 , razred B3.

Zaradi širine vozišča < 5,0 m horizontalna signalizacija ni predvidena. Predvidijo se le talne označbe v območju križišča in sicer:

Vzdolžne označbe o ločilna neprekinjena črta 5111, širine 10 cm

Prečne označbe o neprekinjena široka prečna črta 5211, širine 50 cm

13. KATASTRSKO OBMOČJE

Ureditev območja lokalne ceste bo prizadela sledeče parcele v: k.o.: 665 RUŠE 648, 649, 674, 666, 667, 628, 663.

14. OCENA INVESTICIJSKE VREDNOSTI

PREDDELA 7.741,15 EUR

ZEMELJSKA DELA 6.334,75 EUR

VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE 31.640,50 EUR

OPREMA CEST 1.348,90 EUR

ODVODNJAVANJE 11.829,57 EUR

FEKALNA KANALIZACIJA 24.310,95 EUR

DODATNA NEPREDVIDENA DELA 8.000,00 EUR

KOMUNALNI VODI 200,00 EUR

TUJE STORITVE 9.400,00 EUR

VODOVOD

Skupaj 100.805,81 EUR

DDV 22% 22.177,28 EUR

Skupaj z DDV 122.983,09 EUR



3.1 Načrt ceste


15. UGOTOVITVE IN PREDLOGI

Na osnovi naročila občine Ruše smo izdelali PZI “Obnova kanalizacijskega in vodovodnega cevovoda ter ureditev lokalne ceste LC 360 671 (Cvetlična ulica) v dolžini cca. 200 m”.

Predvideli smo: - Ureditev lokalne ceste vključno z ureditvijo odvodnjavanja in prometno opremo - Obnova kanalizacijskega omrežja - Obnova vodovodnega omrežja

Na meji obdelave se projekt naveže na obstoječe stanje tako vzdolžno kot situativno.

Vsa dela morajo biti izvedena v skladu s to dokumentacijo, tehnično pravilno ter v skladu z veljavnimi predpisi in standardi. Morebitna odstopanja od projekta se morajo reševati v dogovoru s projektantom, geomehanikom in nadzornim organom investitorja. Maribor, junij 2017 sestavila:

Mojca Zemljarič Bajec, udig

1. projektne osnove 1.1. uvod - ruse.si · dimenzioniranje voziščne konstrukcije izdelava...

Documents