Na podlagi 6. dlena Odloka o odvajanju in iiSfenju komunalnih odpadnih in padavinskih vodana obmoiju obiine Cerknica (Ur. l. RS 5t. 12/05) in 6. dlena Odloka o odvajanju in 6iSienjukomunalnih odpadnih in padavinskih voda na obmoiju obdine LoSka dolina (Ur. glasilo

obdine Lolka dolina 5t. 26/Oal je direktor JP KOMUNALA CERKNICA d.o.o. v soglasju z

iupanoma obdine Cerknica in Lo5ka dolina dne 23.09.2014 sprejel:

TEHNIENI PRAV!LNIK

za projektiranje, tehnitno izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskegasistema na obmoEju obEin Cerknica in Lo5ka dolina

1. SPTOsNE DOTOaBE

S tehnidnim pravilnikom o javni kanalizaciji se podrobneje urejajo tehnidni normativi inpostopki pri odvajanju in ii5denju odpadne vode na obmoiju Obdine Cerknica in Loika dolina

Dolodila tega pravilnika se morajo obvezno upoitevati pri upravnih postopkih, planiranju,

projektiranju, izvajanju (gradnji in rekonstrukciji), upravljanju in uporabi kanalizacijskega

omreija, ob.jektov in naprav in tudi drugih komunalnih vodov, ki s svojim obstojem,

delovanjem ali predvideno gradnjo neposredno vplivajo na javno kanalizacijo.

Poleg doloiil tega pravilnika je treba obvezno upoitevati tudi:- vse veljavne zakone, predpise, odloke in pravilnike za tovrstno dejavnost- slovenske (SIST, SIST EN, SIST ISO), evropske (EN) in mednarodne (lSO) standarde, ki

so navedeniv posameznih poglavjih tega pravilnika,

- navodila proizvajalcev uporabljenih materialov in opreme za kanalizacijo

Za vsa doloiila, ki jih pravilnik ne ureja, veljajo dolodila slovenskih standardov SIST EN 752 in

srsT EN 1510.

2. DEFINICUA 'AVNEGA

KANALIZACUSKEGA SISTEMA

Kanalizacijski sistem je sklop objektov, naprav in omreija, ki so namenjeni zbiranju inodvajanju odpadnih in padavinskih voda z doloienega obmoija v naprave za diSdenje

odpadnih voda ali v odvodnik.

2.1. Namen uporabeGlede na vrsto komunalne rabe se kanalizacijski sistemi delijo na:

- javno kana lizacijo,- interno kanalizacijo s prikljuiki.

Glede na namen odvoda je lahko javni kanalizacijski sistem:- meian - ie po kanalizacijskem sistemu odvajamo komunalno in padavinsko vodo

skupaj; stresne vode je potrebno ponikati, oziroma kjer je le mogoEe odvajati v

vodotok,- loden - ie v en kanalizacijski sistem odvajamo padavinsko vodo, v drugega pa

komunalno vodo.

7

2.2. Sestavni deli kanalizacijskih sistemov- omreZje in objekti na omreiju (ja5ki, poZiralniki, peskolovi, lovilci lahkih tekodin,

lovilci ma56ob, olja, irpaliSia, razbremenilniki, zdruiitveni objekti, zadrievalni bazeni,

regulacijski objekti, telemetrijske postaje, nadzorni centri),- objekti in naprave za diSdenje odpadne vode (distilne naprave, male distilne naprave)

- interna kanalizacija in kanalizacijski priktjuiki kot sestavni del objekta v lasti

uporabnika (greznice, male distilne naprave do 50 PE)

3. TEHNIENI NoRMATIVI zA PRoJEKTIRANJE, GRADNJO IN OBNOVO KANALIZACIJSKIH

SISTEMOV

3.1. SploSno

Kanalizacijska mreZa mora biti projektirana in izgrajena tako, da zagotavlja ustrezen odvod

odpadne vode ob 6im manjiih stroikih gradnje, vzdrievanja in obratovanja'

projekt hi5nih prikljuikov pri novozgrajeni kanalizaciji se izdela lodeno in je stroiek

uporabnika. Pri projektiranju rekonstrukcije javne kanalizacije je potrebno predvideti vprojektni situaciji tudi prevezave obstojeiih hiSnih prikljuikov kot zakljudeno funkcionalno

celoto glavne kanalizacijske trase.

prevezava prikljuika pod povoznimi javnimi povriinami (driavna in lokalna cesta, ploiniki,

parkiri5da,..) je sestavljena iz naslednjih kanalizacijskih elementov:

- prikljudni odcep v revizijskem jaiku glavne kanalizacije ,

- kanalizacijska cev do parcele izven javnih povr5in,

- hiSnijaiek z ustreznim pokrovom.

Prevezava prikljudka pod povriinami zasebne lastnine, je sestavljena iz naslednjih

kanalizacijskih elementov:- prikljudni odcep v revizijskem ja5ku glavne kanalizacije s spojnim elementom in

navezavo na hiSni jaiek.

Cilji projektiranja, gradnje in rekonstrukcije so:

- zaidita odvodnika iistilne naprave pred hidravlidno preobremenitvijo in negativnimi

okoljevarstven imi efekti,- zaidita vodotokov in podtalnice,

- skrb za lokalno napajanje vodonosnikov,- zagotovitevprimernezmogljivosti cevovoda,

- skrb za varne delovne pogoje,

- skrb za trajnost sistema,

- zadovoljivo delovanje in enostavno vzdrZevanje,

- dostopno in varno kontroliranje, diSdenje in vzdrZevanje cevovodov, objektov in

naprav s strojno opremo brez povzroditve 5kode,

- statidna in dinami6na nosilnost cevovoda,

- spremembahidravli6nihlastnosti(prevodnosti),- obratovanje brez zamaiitev,- omejitev pogostosti preplavitve na predpisano vrednost,

- preobremenitev naj ne bi prekoratevala predpisanih vrednosti,- varovanja zdravja in iivljenj obratovalnega osebja in prebivalcev,

- varovanje vodotokov pred onesnaievanjem v okviru predpisanih omejitev,- kanalizacija ne sme ogroiati obstojedih objektov, ki mejijo na oskrbovalne naprave,

- doseganj zahtevane iivljenjske dobe in ohranite stanja,

- zagotavljanje vodotesnosti kanalizacije za odpadno vodo,- prepreiitev nastajanja smradu in strupenih snovi z zaldito pred neprijetnimi

vonjavami,- zaiiita zdravja ljudi.

lzbira vrste sistema za odvod odpadne in padavinske vode je v preteU ni meri odvisna od:

- vrste sistema, ki ie obstaja,

- kapacitete in kvalitete odvodnika,- vrste dotokov v sistem,- potrebe po iiSienju,- topografije,- obstojeiih distiln ih naprav,

- drugih lokalnih pogojev.

Vplivi sistemov za odvod vode na vodotoke morajo izpolnjevati zahteve predpisov. Prav tako

morajo biti izpolnjeni predpisani pogoji varstva okolja.

Pozornost je treba posvetiti topografskim znadilnostim terena in geolo5ki sestavi tal.

Kjer so geoloSke karte pomanjkljive, je treba izvesti predhodne raziskave. Z geotehniinimi

raziskavami je treba pridobiti podatke o:

- obteibah cevovodov in objektov na njih,- neva rnosti drsin,- posedanju,

- gibanju finih delcev (izpiranju),

- nabrekanju v glinenih slojih,

- toku in gladini podtalnice,- moinosti na pajanja vodonosnika,

- obremenitvah bliijih objektov in cest,

- poprejinji uporabi zemlji5da (vkljudujod rudarstvo),

- moinostih gradnje z alternativnimi vrstami gradnje,

- moinosti uporabe vrste cevi,

- moinosti uporabe posteljice cevi,

- agresivnih zemljin ali podtalnici.

Pri presoji ali so zahteve sistema za odvod vode izpolnjene, je treba upoltevati vse

razpoloiljive pomembne podatke, na primer zabeleike o:

- poplavah,

- za maSitvah,- poru5itvahcevovodov,- boleznih, poikodbah, smrtnih primerih vzdrZevalnega osebja,

- boleznih, poikodbah, smrtnih primerih drugih oseb,

- poSkodbah cevovodov,- upoStevanju pogojev na vtokih in izpustih v sistem za odvod vode in iz njega,

3

- pregled kanalov s TV kamero,- pritoibah o 5irjenju smradu,- hidravli6nihpreverbah,- delovanju mehanskih in elektriinih naprav,

- rezultatih tladnih preizkusov,

- delovanju in stanju regulacijskih naprav,- preobremenitvah.

ee postavljene zahteve niso izpolnjene, so potrebni ukrepi za izboljSanje ob upoitevanjuzahtevane prioritete.Nadrti in karte katastra kanalizacijskega sistema so osnova za projektiranje, tehnidno izvedbo

in uporabo kanalizacijskega sistema.

Kjer ta pogoj ni izpolnjen, je potrebno izvesti ogled stanja na terenu in izvedbo posnetka

stanja ob prisotnosti upravljavca.

3.1.1. Parametri odpadne vodeParametri odpadne vode morajo ustrezati dolodilom veljavnega predpisa, ki doloda

maksimalne koncentracije snovi, ki so dovoljene za izpust v javno kanalizacijo.

Za posamezne proizvodne panoge veljajo doloiila posebnih panoinih uredb in pravilnikov.

V primeru, da odpadne vode na uporabnikovem prikljudku ne ustrezajo navedenim

zahtevam, mora uporabnik s predi5Eenjem, s spremembo tehnologije ali z drugimi ukrepi

dosedi izpolnjevanje kriterijev za maksimalne dovoljene koncentracije za izpust v javno

kanalizacijo.

3.L.2. KoliEina vodeKoliiina odvedene vode je osnova za dimenzioniranje kanalizacijskih sistemov in naprav za

6i5denje odpadne in padavinske vode.

Suini odtokSuini odtok je skupna kolidina komunalne odpadne vode iz gospodinjstev, obrti in industrije,

tehnoloSke odpadne vode iz obrti in industrije, v kolikor se le ta prikljuiuje na javno

kanalizacijo ter infiltracije tuje vode.

Deievni odtokPri izbiri kriterijev za hidravliino dimenzioniranje padavinske in meSane kanalizacije se mora

upoitevati ustrezna jakost nalivov, 6as zbiranja in natoka padavinske vode ter polnitev

kanala oz. moZnost preplavitve.

3.1.3. PretoEne hitrostiMinimalna dovoljena hitrost odpadne vode v kanalu je 0,4 m/s pri suSnem pretoku.

Maksimalna dovoljena hitrost odpadne vode je 3 m/s. Obdasno je ta hitrost lahko tudi viSja

(do 6 m/s), 6e izbrani materialto omogoda brez po5kodb ostenja.

4

3.1..4. Minimalna globina in padec

Globina ima velik vpliv na stroSke gradnje in vzdrZevanja. Pri odloiitvi o naiinu gradnji naj se

preudi oz. obravnava globina drenaZ in kanalov v povezavi z drugimi faktorji kot so:

- zaSiita pred poplavitvijo,- vrsta tal,- prisotnost talne vode,- bliiina temeljev zgradb,- bliiina dreves ali druge vegetacije s koreninami,- zaSiita pred zmrzaljo.

Minimalna zatetna globina kanalov za odpadno vodo naj bo tak5na, da omogoda prikljuditev

odtokov iz pritlidja bliijih objektov v gravitacijsko odvajanje. Minimalno nadkritje praviloma

znaia t,2O m.

Minimalna zaietna globina kanalov za padavinsko vodo naj bo takina, da omogotaprikljuditev cestnih poZiralnikov in dvoriSd bliZnjih objektov in znala 0,80 m.

Pri projektiranju je najbolj ekonomiino slediti naravnemu padcu terena. Minimalni padci

javne kanalizacije so dolodeni z upoitevanjem minimalnih dovoljenih hitrosti in morajo biti

tako veliki, da ne pride do odlaganja trdnih delcev. ee to ni mogode, je treba predvideti

ukrepe za stalno iiidenje kanalov. Za padce kanalov manjie od 10 %o je obvezna izvedba

betonske posteljice.

V primeru trajne spremembe nivelete terena, mora povzroiitelj prilagoditi kanalizacijo

novemu stanju terena na lastne stro5ke. ViSina nasutja sme biti tolikSna, da so izpolnjeni vsi

pogoji iz todke 3.2..

3.1.5. Polnitve in premeri cevovodovPremeri cevovodov naj bodo izbrani na podlagi hidravlidnih zahtev, pogojev glede

vzdrievanja in tako, da bo moinost zama5itve minimalna.

Najmanjii profiljavne kanalizacije znaia 250 mm. Minimalni profiltladnih vodovodov irpali5dje 80 mm. Ustreznost dimenzij kanalov jetreba dokazati s hidravlidnim radunom, pri katerem

naj se za maksimalne vrednosti polnitev upoitevajo naslednje vrednosti:- cevovod za odpadno vodo - do 50% polnitev pri maksimalnem su5nem odtoku,

- cevovod za padavinsko vodo - doTO% polnitev pri projektnem nalivu.

- cevovod me5anega tipa - do 70% polnitev pri projektiranem nalivu in maksimalnem

suinem odtoku.

3.2. ZaSEita cevovodov pred mehanskimivpliviCevovodi morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev cevi tako, da so zaiditeni pred

mehanskimi vplivi (obteibe, vibracije, posedanje tal).

Kot najgloblja komunalna instalacija morajo biti kanali lokacijsko vgrajeni po principu

prioritete tako, da je v primeru okvare moZen izkop s strojem, ki ima orodje za izkop Sirine

najmanj 40 cm.

Na mestih, kjer zaradi objektivnih razlogov ni moZna poznej5a intervencija z izkopom, mora

biti kanal poloien v prehodnih kolektorjih ali kinetah.

5

Odloditev o ob-betoniranju kanala mora temeljiti na statiini presoji kanala.

S statiinim izratunom je treba dokazati stopnjo varnosti pred poru5itvijo po veljavnihstandard ih.

3.2.1. Varovanje kanalizacijskega omreija, objektov in napravVarovanje kanalizacijskega omreija, objektov in naprav mora biti izvedeno tako, da ni mo:enprlstop ali kakrinokoli delovanje nepoobla5ienih oseb ali Zivalim.

Fizitno in tehnidno se varujejo vsa arpaliSaa in distilne naprave. Vse naprave in objekti na

omreiju se varujejo tehni6no in samo v posebnih primerih tudi fizidno, kar je potrebno

doloEiti posebej.

3.3. Dimenzije in materiali elementov cevi

3.3.1. Dimenzije elementov cevovodovStandardne dimenzije (DN) za javne kanalizacijske sisteme (gravitacijske) se oznadujejo v mm

in so naslednje: 250, 300, 400, 500, 600, 700, 800, 900, 1000, 1100, 7200, , L40O, 1800, 2100

in 2400, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer cevovoda.

3.3.2. Materiali elementov cevovodovMaterial mora zagotoviti vodotesnost in odpornost proti mehanskim, kemijskim in drugim

vplivom (npr. pri aiSdenju kanalov).

Materiali, iz katerega so izdelani elementi cevovoda, vkljuino s tesnili, ki pridejo v stik z

vodo, glede fizikalnih, kemijskih in mikrobioloikih lastnosti ne smejo spreminjati kakovosti

vode.

Material, iz katerega so izdelane cevi, naj se izbere glede na namen, obteibo, hidravliinezahteve in pridakovano iivljenjsko dobo kanala, ki naj znaia minimalno 50 let.

Pri novih cevovodih ali obnovah obstojedih cevovodov je dovoljeno uporabiti naslednje

materiale:- za odvod komunalne vod in meiano kanalizacijo: polivinil klorid, polietilen, armirani

poliester, polipropilen, duktilna litina, keramika, jeklo,

- za odvod padavinske vode: poleg navedenih je moino uporabiti tudi betonske cevi.

Doloiitev materialov za vgradnjoZa gradnjo in obnovo javne komunalne infrastrukture je zahtevana uporaba gradbenih

proizvodov, ki imajo pridobljene ustrezne listine o skladnosti na podlagi harmoniziranihstandardov, ki so navedeni v seznamu harmoniziranih standardov, katerih uporaba ustvari

domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo ter so oznafeni z

znakom CE ali gradbenih proizvodov, za katere so tisti, ki so dali proizvod na trg (proizvajalci,

uvozniki) pridobili slovensko tehnidno soglasje (ETA) ali gradbenih proizvodov, ki so skladni s

slovenskimi tehniinimi predpisi in slovenskimi standardi. Vsi vgrajeni gradbeni materiali(cevi, revizijski ja5ki, pokrovi) in ostali polizdelki, ki se vgrajujejo v objekt morajo vsebovati

vtisnjene ali na drug nadin razvidne podatke, iz katerih je mogote razbrati in slediti poreklo

materiala (serijska Stevilka, tip, Stevilko sarie).

6

Cevi javne kanalizacije morajo biti iz atestiranih materialov, z moinostjo vgradnje na naiin, ki

zagotavlja vodotesnost.

V hidravliinem izratunu mora biti podana potrebna dimenzija cevi (DN) notranjega premera.

Pri izbiri materiala za cevi je potrebno upostevati statiine obremenitve cevi, hidravliinezahteve, sestavo tal, viSino podtalnice, poplavno obmoije, iivljenjsko dobo, abrazivnost,

odpornost na mehanske, kemitne in druge vplive (npr. pri di5denju kanala) in moinostizdelave enostavnih naknadnih prikljudkov.

Cevi javne kanalizacije morajo imeti glede na pogoje vgradnje ustrezno obodno trdnost, ta je

najmanj SN 8. Materiali morajo biti vgrajeni po navodilih proizvajalcev.

Revizijski jaiki naj bodo locirani na sredini cestiSta ali med kolesnicami. Vgrajujejo se na

mestih, kjer se menja naklon, smer, profil kanala, kjer se zdruiujeta dva ali ve6 kanalov, sicer

pa najvei na medsebojni razdalji 50 m. Svetli premeri jalkov so fi 100 cm. Za prikljudevanje

hiSnih prikljudkov in drugih kanalov mora dno jaSka imeti izdelane koritnice. V primeru, ko je

viSinska razlika med vtodnim in iztodnim kanalom veija od 0,5m je potrebno zgraditi

kaskadni jalek s suhim izlivom. Pri izbiri materiala za jalek je potrebno upoltevati statlane

obremenitve, hidravlidne zahteve, sestavo tal, visino podtalnice, poplavno obmodje. Jaiki

morajo biti atestirani. Priporodena je vgradnja jalkov, katerih zgornji del se zakljuduje s

konusom. lzbran material za jaike mora zaSotavljati vodotesnost spojev.

Pokrovi jaSkov javne kanalizacije morajo imeti zaklep in tesnilo proti ropotu. Nosilnost

pokrovov in vrsta materiala je pogojena z namembnostjo in lego kanala v prostoru.

Dovoljena je vgradnja atestiranih pokrovov min. dimenzij 60 cm okrogle oblike. okvir

pokrova mora biti vdelan v armirano betonski venec debeline 20 cm. Pokrovi na gramoznih

ali peldenih povriinah morajo biti za5iiteni pred vsipom materiala iz okolice v jaiek. Pokrovi

kanalizacije morajo omogotati prezradevanje kanalizacije.

Pokrovi jaikov morajo po gradnji ostati vidni' lzjeme so moZne le pod posebnimi po8oj, ki jih

v obliki soglasja izda izvajalec javne slu7be.

zasipni material: posteljica, stranski zasip, glavni zasip, debeline plasti in naiin ter stopnja

utrjevanja glede na statidni izraEun cevovoda mora biti v skladu s standardom slsT EN 1510.

Granulacija zasipneBa materiala mora biti 0-16 mm.

3.3.3. Transport in skladi5Eenje elementov cevovodov

Dele cevovodov se mora transportirati in skladiSiiti tako, da se ne poikodujejo, ne

spreminjajo oblike, ne krivijo in ne pridejo v stik s 5kodljivimi snovmi. spojni deli cevovodov

ne smejo biti onesnaZeni z zemljo, blatom, odpadno vodo ali ikodljivimi snovmi.

de se temu ni mogoie izogniti, jih je treba pred vgradnjo oaistiti, poSkodovane in

deformirane cevi pa zavredi.

3.4. Kriianje in preikanje kanalov z drugimi napeljavami, napravami in objekti

3.4.1. Splo!noPri kriZanju kanalizacije z drugimi podzemnimi napeljavami, napravami in objekti kanalizacija

naieloma poteka horizontalno in brez vertikalnih lomov. KriZanja morajo nadeloma potekati

7

pravokotno, izjemoma je kot predkanja osi kanalizacije in druge podzemne inStalacije med45o in 90o.

Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotoviti padec, ima njena lega glede na druge

komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji.

Praviloma naj kanalizacija poteka pod drugimi komunalnimi vodi.

3.4.2. Odmiki

3.4.2.1. Vertikalni odmiki (svetli)

Vertikalni odmiki med kanalizacijo s spremljajo6imi objekti in drugimi podzemnimi

instalacijami (merjeno od medsebojno najbliijih sten kanalizacije in drugih kanalov) ne smejo

biti manjii od 0,2 m.

V primeru kriianja, ko je:

- vodovod pod kanalizacijo, morajo biti izpolnjene !e naslednje zahteve:

- vodovod mora biti vgrajen v zaSiitni cevi,

- ustji za5iitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije

najmanj 2,5 m na vsako stran,- v primeru moinosti kontrole drenirane vode, sta ustji zaliitne cevi lahko

odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije 0,8 m na vsako stran,

- v izjemnih primerih je vodovod lahko zalditen po dogovoru z upravljavcem

tudi drugade (PVC folija, glinen naboj),

- vertikalni odmiki (od temena zaliitne cevi do temelja kanala) najmanj 0,3 m,

- vodovod nad kanalizacijo na obmoiju vodo-propustnega zemlji!ia, morajo biti izpolnjene

5e naslednje zahteve:- vodovod mora biti vgrajen v za5ditni cevi,

- ustji zaiiitne cevi morata biti odmaknjeni od zunanje stene cevi kanalizacije

najmanj 3 m na vsako stran,- vertikalni odmiki najmanj 0,3 m,

- vodovod nad kanalizacijo na obmoiju vodo-nepropustnega zemlji56a, morajo bitiizpolnjene !e naslednje zahteve:

- v tem primeru vodovoda ni obvezno vgraditi v za!6itno cev,

- vertikalni odmiki najmanj 0,6 m,

- v primer, da je odmik manj5i od 0,6 m, mora biti vodovod vgrajen v zaiiitnocev.

3.4,2.2. Horizontalni odmik (svetli)

Minimalni odmik od spodnjega roba podzemnih temeljev ali podzemnih objektov je enak

doliini horizontalne katete pravokotnega trikotnika, ki ima zaaetek 30 cm pod dnom kanala,

v osi kanala in oklepa z diagonalo, ki se konia na spodnjem bliinjem vogalu temelja ali

objekta, kot 35e, vendar ne sme biti manjii od 1,5m.

ie je horizontalna razdalja med vodovodom in kanalizacijo enaka ali manj5a od 2m, se

vodovod saiti znotraj obmodja, ki ga omejuje pravokotni trikotnik s horizontalno katetodoliino 2m, merjeno od roba cevi in vertikalno kateto doliin 30 cm nad temenom cevi

kanalizacije. Za5iita vodovoda pri kriianju vodovoda pod kanalizacijo se izvede v pasu 2m od

roba cevi ka nalizacije.

Minimalni odmik od dreves zna5a 2,0 m in od okrasn il ilLEV L,0 m.

Komunalnivod Globina komunalnega voda vodvisnostiod kanala

Odmik

Plinovodi, elektro kabli, kabli javne

razsvetljave ali PTT napeljavevedja ali enaka 1,0 m

Toplovod manj5a 0,8 m

Plinovodi, elektro kabli, kabli javne

razsvetljave ali PTT napeljavevefja ali enaka 1,0 m

Toplovod maniSa 0,5 m

Za kanalizacije meteornih vod se 2m nadomesti ztm.

Horizontalni odmiki so v posebnih primerih in v soglasju z upravljavci posameznih

komunalnih vodov lahko tudi drugadni, vendar ne manjii, kot jih doloia standard SIST EN 805

v todki 9.3.1. in sicer:- horizontalni odmik od posameznih temeljev in podobnih naprav naj ne bodo

manj5i od 0,4 m,

- horizontalni odmiki od drugih obstojeiih podzemnih napeljav naj ne bodo

manjSi od 0,4 m,

- v izjemnih primerih, ko je gostota podzemnih napeljav velika, odmiki ne smejo

biti manjiiod 0,2 m.

Posebno je treba paziti, da se med izkopom zagotovi stabilnost prisotnih naprav inpodzemnih napeljav.

3.4.3. Nadzemno preEkanje

Nadzemno predkanje se lahko izvede:

- s pomoijo samostojne mostne konstrukcije, ki poleg urbanistiinih pogojev instatistike upo5teva tudi pogoje dolodene v drugih toikah tega pravilnika,

- s pomoijo cestne mostne konstrukcije ob upoitevanju pogojev, doloienih vdrugih todkah tega pravilnika.

Kanal je lahko vidno obeien na mostno konstrukcijo, lahko pa je vgrajen v kineti. V primeru,

ko je kanal vgrajen v kineti, mora imeti montaZne pokrove po celotni dolZini.

Treba je upo5tevati dilatacije mostne konstrukcije in kanala in temu primerno izbrati nadin

pritrditve kanala in kompenzacijo dilatacij.

3.4.4. Podzemno preEkanje vodotokovPri podzemnem predkanju vodotoka se cevi polagajo v primerno izkopane jarke v dnu

vodotoka. Naiin izkopa, polaganje kanala in zaspi so odvisni od vrste vodotoka (5irina,

globina, pretok itd.) ter od oblike in vrste terena breiin (strm, poloZen, raSden, plazovit terenitd.)Vsako podzemno predkanje vodotoka je treba nadrtovati posebej. Pri tem je treba upoitevatinavodila proizvajalcev cevi in izku5nje podjetij, kita dela opravljajo.

9

3.4.5. Podzemno preEkanje ieleznicePoleg pogojev, dolodenih v prej5njih todkah, je treba izpolniti ie naslednje zahteve:

- preikanje ieleznice mora biti izvedeno v zaSditni cevi,

- ustji za!6itne cevi morata biti izven gradbenega telesa ielezniSkega tira,- na obeh koncih zaiiitne cevi morata biti izdelana revizijska ja5ka.

3.4.6. Podzemno preEkanje cestpodzemno preikanje mestnih lokalnih cest se praviloma izvaja brez uporabe zaiEitnih cevi,

de je kanal vgrajen v globini, ki jo predpisuje proizvajalec cevi.

Podzemno preikanje driavnih cest in avtocest se izvaja enako kot podzemno predkanje

ielezn ic.

3.5. Objekti na kanalizacijskem sistemu

3.5.1. Splo5no

Objekti na kanalizacijskem omreiju so namenjeni zagotovitvi pravilnega delovanja in

izvajanja kontrole, iiiienja in vzdrievanja kanalizacijske mreZe.

3.5.2. Revizijski jaikiRevizijski jaski se gradijo na mestih, kjer se menjajo smer, naklon ali profil kanala, in na

mestih zdruZitve dveh ali vei kanalov.

Maksimalne razdalje med revizijskimi jaiki so:

Za cevovode DN 250 do DN 300 30,0 m

Za cevovode DN 400 do DN 500 50,0 m

Za cevovode DN 600 do DN 1400 80,0 m

Za cevovode nad DN 1500 100,0 m

V primeru, ko je viiinska razlika med koto dotoanega in iztoanega kanala vedja od 0,5 m, je

treba predvideti prepadni oziroma kaskadni revizijski jalek. V kaskadnem revizijskem jaiku je

treba izvesti stopnjo iz kolena, iz ravnega dela cevi in iz T-kosa. Stopnja se izvede iz istega

materiala ali iz materiala z boljiimi lastnostmi, kot je osnovni cevovod.

V primeru, ko so hitrosti odpadne vode v kanalu velike, je na vertikalnih lomih potrebno

izvesti umirjevalne elemente. Z umirjevalnimi elementi se zmanjia energija curka na stene

revizijskega.iaika.Revizijski jaiki morajo biti dostopni za potrebe kontrole, diiienja in vzdrievanja s stroji.

Minimalni svetli premer revizijskih jaikov se doloti iz pogojev:

- za nadkritje cevi do 1,20 m in DN cevi manjii ali enak 200 mm je svetli premer jaika

600 mm,

- za nadkritje cevi do 1,60 m in DN cevi manjli ali enak 300 mm je svetli premer ja5ka

800 mm,- za nadkritje cevi do 3, 00 m in DN cevi manjli ali enaki 300 mm je svetli premer ja5ka

1000mm,- za nadkritje cevi vei kot 3,00 m, ali DN cevi veiji od 800 mm, mora oblika in velikost

jaika zagotavljati varno delo pri vzdrievanju kanalizacije.

10

Vstopni del ja5ka je premera minimalno DN 600 mm in najved DN 800 mm.Pokrovi na

revizijskih ja5kih naj bodo litoZelezni, dimenzij 600 mm in dimenzionirani ob pogojih

standarda EN L24.

Vstopne lestve v RJ morajo biti izdelane iz nerjavnega jekla.

Pri zdruievanju kanalov s premerom nad DN 400 mm morata kanala na vtodni strani oklepati

kot, ki je enak ali manj5i od 45e , pri kanalih manjiega premera pa je izvedena prikljuditev

pod kotom v koritnici alis kaskado.

V revizijske jaike na javnem kanalizacijskem omreiju so dopustne prikljuiitve hiSnih

prikljudkov pod pogoji, kiveljajo za priklju6ke.

3.5.3. Razbremenilniki

3.5.3.1. Namen

Razbremenilniki so objekti na meSanem kanalizacijskem omreiju in sluZijo za odvod deievne

vode. Gradimo jih z namenom, da v dasu modnejiih padavin del padavinske vode odvajamo

neposredno v odvodnik in s tem zmanjSamo maksimalne pretoke v dol vodnih kanalih.

3.5.3.2. Dimenzioniranjepri dimenzioniranju razbremenilnikov se uporabi ATV 128 ob upoitevanju, da je zagotovljeno

odvajanje onesnaZene padavinske vode, predvsem prvega modno onesnaienega vala, do

6istilne naprave.

3.5.3.3. Deli razbremenilnikaRazbremenilniki so praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

- dotodni kanal,

- razbremenilna komora s prelivno steno,

- duiilna komora z vgrajeno duSilko (duiilna zapornica, teinostna duiilka, ipd,),

- iztodni kanal iz duiilne komore,

- iztoini kanal za odvod prelite vode iz razbremenilne komore v odvodnik,

V razbremenilne objekte se po potrebivgrajuje naslednja oprema:

- duiilke, zapornice, regulacijske prelivne stene ipd.,

- instalacije.

V primeru vgradnje dolodenih tipov navedene opreme je treba objekt razbremenilnika

oskrbeti z nizkonapetostnim elektro prikljudkom z moZnostjo rezervnega napajanja iz

mobilnega agregata.

Zagotovitije potrebno prenos naslednjih podatkov v nadzorni center:

- signal vstopa v objekt,- nivo,- poloZajna signalizacija modnostnih in krmilnih elementov ter poloZaj loput in

zapornic,

Lt

- signali napak na elektro in strojni opremi (prenapetostne in pretokovne za56ite,termifne zaliite, signali vdora vode v motorje, signali delovanj momentnih za!6it,izpad faz),

- obratovalni tok in delovne ure elektromotorjev.

3.5.4. irpalisEa

3.5.4.1. Namenerpalilia gradimo povsod tam, kjer vode ni mogode odvajati gravitacijsko (teinostno) in jepotrebno preirpavanje za dvig vode na viSji nivo.

3.5.4.2. DimenzioniranjeTreba je upo5tevati naslednje pogoje:

- akumulacijski bazen mora biti primeren za sprejemanje odpadne vode tudi pri

minimalnem in maksimalnem dotoku, das akumuliranja med vklopoma irpalke jemaksimalen 2 uri. Pri izratunu minimalne irpalne prostornine akumulacijskega

bazena se mora upostevati najvedje dovoljeno ltevilo vklopov irpalk na uro glede na

karakteristike 6rpalk,- premer tladnega voda mora biti minimalno DN 80,

- minimalne potrebe hitrosti v tla6nih kanalih pri normalni kapaciteti 6rpalke:

vertikalni vodi: v= 1 m/shorizontalnivodi: v= 0,7 m/s

- maksimalne hitrosti v tladnem vodu pri delovanju obeh drpalk paralelnopotrebujemo: v^"r= 2 mf s,

- grablje je treba name5dati pri irpali5dih z dotokom veijim od 30 l/s,

- kompaktor je treba nameifati le pri veijih drpalildih,- zmogljivost drpalk se doloia na podlagi maksimalnega dotoka v akumulacijski bazen,

- irpaliSie z rezervnimi irpalkami mora biti krmljeno tako, da se rezervne irpalkeizmenjujejo z aktivnimi (a ltern ujofe),

- oprema za krmiljenje, nadzor in prenos podatkov mora vkljuievati Stevec

obratovalnih ur (ali ltevec ltevila vklopov) za vsako drpalko.

3.5.4.3. Opis irpaliSEaerpaliide naj bo praviloma klasidne vodnjaSke oblike (okroglo), ustreznega premera izmaterialov umetnih mas. Gradnja nadzemnega objekta je potrebna pri irpaliiEih z grabljami,

sicer pa naj bo le pokrito s pokrovom. Predvideno naj bo, da se pokrov zaklepa. Objekt mora

biti zaiiiten z ograjo.Elektro omarica z in5trumenti in opremo za kontrolo delovanja in napajanja objekta je

locirana v neposredni bliiini Erpalnega bazena, postavljena je na betonski podstavek,

izveden po predpisih oz. zahtevah elektro distributerja.Ob objektu je treba predvideti postavitev antene za prenos naslednjih podatkov v nadzorni

center:- signal vstopa v objekt,- nivo,- poloiajna signalizacija moinostnih in krmilnih elementov ter poloZaj loput in

za porn ic,

72

- signali napak na elektro in strojni opremi (prenapetostne in pretokovne zaitite,termiine za5iite, signali vdora vode v motorje, signali delovanj momentnih zaiiit,izpad fazl,

- obratovalnitok in delovne ure elektromotorjev,- signal delovanja nivojskih zalditnih stikal (hru5k),

- meritev tren utnega pretoka in kumulativne vrednosti pretoka.

Predvideti je potrebno moinost postavitve antene na drog ali kak drug element za pritrditevoziroma kabelsko povezavo na meso daljinskega prenosa podatkov v center upravljanja.

Elektro napajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav o izvedeni v prosto stojeii ali

stenski elektro omarici, locirani v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob drpali5du

(zaiiita lP).

Zagotoviti je treba ukrepe, ki preprefujejo kondenz in zmrzovanje.

erpaliSte mora biti dostopno s specialnim vozilom za EiSdenje kanalizacije.

3.5.4.4. Tladni vodlzvedbo tlainega voda in izbiro materiala narekujejo terenske razmere in dejanske moinosti

izvede. V primeru izvedbe tladnega voda doliine vet kot 20 m je treba na dostopnem mestu,

na polovici trase predvideti jaiek s iistilnim kosom za nujne primere iiSienja.

Globina vkopa tladne cevi naj bo minimalno 0,8 m. Zaradi ustavljanja in zaganjanja irpalkmorajo biti s hidravlidnim izraiunom ugotovljena tladna nihanja za vsak vod, daljii od 20 m in

predviden nadin varovanja tladnega voda pred vodnim udarom.

3.5.5. Zadrievalni bazeni

3.5.5.1.NamenZadrievalni bazeni so objekti na kanalski mreZi za odvod deievne vode. Gradimojih z namenom, da del padavinskega odtoka zaiasno zadriimo. Z izgradnio

zad rievalnih bazenov praviloma doseiemo:- zmanjianje maksimalnega padavinskega odtoka in zato potrebne manj5e

profile dol vodnih kanalov,- zadrianje in delno diSienje prvega vala moino onesnaiene padavinske

vode.

DimenzioniranjePri dimenzioniranju zadrievalnih bazenov, je treba:

- preteini del onesnaiene padavinske odpadne vode, predvsem pa prvi

moino onesnaieni val, zadriati v sistemu in ga odvajati na distilno

napravo.

Pri projektiranju bazena je treba upoitevati parametre (kolidina zadriane vode,

viSina zajezitve, maksimalni iztok iz bazena), ki jih dolodi upravljavec javnega

kanalizacijskega sistema. Pri dimenzioniranju zadrievalnih bazenov na lokalnih

kanalskih sistemih je treba navedena doloiila smiselno upo5tevati, bazene pa

dimenzionirati na podlagi ustreznih tujih predpisov (predvsem ATV 128).

13

Deli zadrievalnega bazenaZadrievalni bazeniso praviloma sestavljeni iz naslednjih enot:

- enote na dotoku v bazen (doto6ni kanal, dotoina komora),- akumulacija (pokrita/nepokrita, peskolov, korito za sulni pretok,

akumulacijski prostor, prelivna stena, potopljene stene in drugo),- enote na iztoku iz bazena (iztoini kanal, kanal za prelito vodo z iztokom v

odvodnik in drugo).

V bazene je po potrebi treba vgraditi naslednjo opremo:- iistilni elementi (avtomatske grablje, naprava za kompaktiranje odpadkov

s kontejnerjem, prekucniki za izpiranje dna akumulacije, irpalke in meialaza used line ter drugo),

- regulacijski elementi (senzorji za merjenje pretoka in nivoja, duiilke,zaporn ice in drugo),

- kontrola delovanja naprav - breziiini ali kabelski sistem zveze s prenosompodatkov v nadzorni center vzdrievalne sluibe (postavitev antene na

lokaciji objektov, v prostoru upravljanja pa potrebna oprema, vgrajena v

elektro-omari).

Vgraditi je treba tudi nekatere instalacije:- tladni sistem za izpiranje sten bazena,

- vodovodni prikljudek izjavnega vodovoda,

- nizkonapetostni elektro priklju6ek iz omreija z moinostjo rezervnega

na pajanja iz mobilnega agregata,- pri pokritih akumulacijah sistem za prisilno prezratevanje akumulacijskega

prostora.

3.5.6. Objekti za izpiranje kanalske mreie (prekucniki)

3.5.5.1. Namende se kanalska mreia sama po sebi ne izpira dovolj (hitrost pri srednjem pretoku so manjieod 0,4 m/s), je na neprehodnih kanalih treba izvesti dodane ukrepe za izpiranje:

- jaiek s prekucnikom,- delovanje prekucnika mora omogoditi, da v kanalu pride vedkrat na dan do

kratkotrajnih distilnih pretokov s hitrostjo, viSjo kot O,7 m/s.

3.5.5.2. TehniEne zahteveObjekt, v katerega je postavljen prekucnik, je praviloma zgrajen iz armiranega betonaoziroma in drugega ustreznega materiala, tako da prenese vse predvidene obteibe(zemeljski pritisk, prometna obteiba, hidrostatiini pritisk in drugo). Biti mora vodotesen, z

vstopno odprtino pokrito s primernim pokrovom in dnom nagnjenim proti vtoku v kanal, ki

se izpira.

Prekucnik je posoda iz nerjavete debelejSe plodevine, ki se permanentno polni in prazni.

Predvidoma se polni z vodo iz vodovoda, kjer to ni mogoie, pa z odpadno vodo.Princip delovanja je zasnovan na spremembi teiilia polne posode glede na teiiSde prazne.

Pri polni posodi se skupno teii5ie posode in akumulirane vode postavi v toiko, v kateri je

omogodena praznitev posode. Moian vodni tok izplakne usedline v kanalu. Tetaji prekucnikamorajo biti iz primernega materiala, ki ne oksidira.Velikost in geometrijske karakteristike prekucnika, ki mora akumulirati ustrezno koliiinovode, pogojujejo dimenzije objekta.

3.5.7. Peskolovi, lovilci lahkih tekoEin in lovilci ma5iobPeskolovi se vgrajujejo v kanalizacijsko omreije povsod tam, kjer je treba preprediti vnaianjepeska in drugih hitro usedljivih snovi v sistem. Vgrajeni morajo biti tudi na vtoku v objekte(drpaliSia, razbremenilniki, deievni bazeni, distilne naprave) na meianem ali padavinskemsistemu kanalizacije kot samostojne enote ali v kombinaciji z izlodevalniki lahkih tekodin alimaSiob. Dimenzionirajo se tako, da izlodijo hitro usedljive snovi pri najvedjem moZnempretoku. Biti morajo dostopni za vzdrievanje in morajo imeti predviden nadin odstranjevanjausedlin. Peskolovi, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajo imeti spriievalo oustreznosti.

Lovilci lahkih tekodin se vgrajujejo v meiano in loieno kanalizacijsko omreije povsod tam,kjer je treba iz odpadne vode izloiiti lahke tekodine s specifiino teio, manjSo od 0,95 kg/|, kijih po predpisih ni dovoljeno spuliati v kanalizacijo in v padavinsko kanalizacijsko omreZjepred izpustom v vodonosnik, ie se oddaja padavinska voda, s povrSin, kjer obstaja moinostrazlitja lahkih tekodin. lzdelani in dimenzionirani morajo biti v skladu s standardom SIST EN

858. Biti morajo dostopni za vzdrievanje in morajo imeti predviden naiin odstranjevanjaizlodenih lahkih tekoiin. ee so vgrajeni v kanalizacijski prikljutek in jih vzdrZuje ter skrbi za

odstranjevanje izloienih snovi uporabnik, mora biti omogoden nadzor, ki ga izvaja

upravljavec sistema. Lovilci lahkih tekoiin, ki se vgrajujejo kot prefabricirani izdelki, morajoimeti ustrezne listine o skladnosti z veljavno zakonodajo.

Gradnja lovilcev je obvezna:- na vodovarstvenih pasovih in na obmodjih, ki leiijo na vplivnih obmoijih trpaliif za

pitno vodo,primerih, ko se odpadna padavinska voda s cest in parkirnih povriinodvaja v ponikovalnice,

- v garaiah in na pralnih ploidadih,- na parkiriSdih za osebna, tovorna vozila in awobuse.

Vgradnja lovilcev mai6ob v gostinskih lokalih je obvezna.

3.5.8. aistilne napraveeistilna naprava (v nadaljnjem besedilu: eN) za prediSdevanje odpadne vode mora zadostitinaslednjim zahtevam:

- upoitevani morajo biti veljavni predpisi in standardi za to podrodje,- ne sme biti preobremenjena,- ne sme predstavljati nevarnost za zdravje in iivljenje ljudi,- naprava ne sme povzrodati prekomernega smradu, hrupa in emisij,- nevarnosti za osebje na objektih in napravah morajo biti zmanjiane na najmanjSo

moino mero,- projektirana uporabna doba objektov in naprav je 30 let za gradbene objekte in 1O let

za elektro strojno opremo,- doseiena mora biti predpisana vodotesnost bazenov in drugih podobnih objektov,- nairtovani morajo biti pogoji za uiinkovito vzdrievanje,

15

- moino mora biti povedanje oziroma spreminjanje procesov na objektih in napravah,- doseiena mora biti s projektom predvidena zanesljivost procesa, moinost slabega

delovanja mora biti zmanj5ana na minimum,- poraba energije mora biti zmanjlana na najmanjSo moZno mero.

V projektu mora biti predvideno varno in ekonomidno odstranjevanje zgoSdin, trdnihodpadkov in odveinega blata.

Pri zasnovi eN se mora upoltevati naslednje podatke:- podatki o sestavi odpadne vode, iz katerih je razvidna tudi prisotnost agresivnih in

korozivnih snovi,- podatke o klimatskih razmerah in znaiilnostih lokacije, kot so temperatura, vlainost,

vetrovi ipd.,- zahteve, ki se nanaiajo na hrup, smrad, prah, pene, vibracije, elektromagnetna

sevanja ipd.,- posebne zahteve, ki se nanaSajo na zasnovo eN in so praviloma doloiene v razpisni

dokumentaciji oziroma v projektni nalogi za objekte in naprave na eN,- posebne zahteve, ki se nanaiajo na vzdrievanje.

3.5.9. Male komunalne iistilne napraveMala komunalna iistilna naprava je naprava za diSdenje komunalne odpadne vode z

zmogljivostjo di5ienja, manjSo od 2000 populacijskih ekvivalentov, v kateri se komunalnaodpadna voda zaradi njenega dii6enja obdeluje z bioloiko razgradnjo na naslednji natin:

- s prezraievanjem v naravnih ali prezraievanih lagunah v skladu s standardom SIST EN

72255-5,- v biolo5kih reaktorjih s postopkom z aktivnim blatom v skladu s standardom SIST EN

12255-6,- v bioloikih reaktorjih s pritrjeno biomaso v skladu s standardom SIST EN 12255-7,- z naravnim prezraievanjem s pomodjo rastlin v rastlinski distilni napravi z vertikalnim

tokom.

Za malo komunalno iistilno napravo z zmogljivostjo iiSienja do 50 populacijskih ekvivalentov(v nadaljnjem besedilu: mala komunalna iistilna naprava z zmogljivostjo diidenja do 50 PE)

se Steje tudi naprava za di5denje komunalne odpadne vode, kije izdelana v skladu s standardiod SIST EN 72566-t do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvajao6i56ena odpadna voda neposredno v povrlinsko vodo preko filtrirne naprave za prejodiSfeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za

infiltraciio v tla.

Prve meritve, obratovalni monitoring, oceno obratovanja in evidence izvaja izvajalec javne

sluibe skladno z veljavno zakonodajo. Stroike prvih meritev, obratovalni monitoring inoceno obratovanja se plaiuje v skladu z veljavnim cenikom, ki ga potrdi pristojni obtinskiorgan skladno z veljavno zakonodajo.Odpadki iz naprav za diSdenje odpadne vode se morajo odstranjevati v skladu z veljavnimipredpisi, ki urejajo podroije ravnanja z odpadki.

16

3.5.10. Zahteve za projektiranjePri projektiranju eN je treba upo5tevati ved osnovnih zahtev:

- vse eN se nadrtujejo in gradijo tako, da omogodajo predpisane udinke glede

odstranjevanja ogljikovih, du5ikovih in fosforjevih spojin, varno in ekonomidno

odstranjevanje odvednega blata in drugih odpadkov v skladu s predpisi,

- za eru s kapaciteto nad 5000 PE je treba pravilnost dimenzioniranja dokazati z

radunalniSko simulacijo.

Za dimenzioniranje hidravliinega dela eN, biolo5kega dela eN ter sekundarnih usedalnikov je

potrebno upoitevati 85-percentilno vrednost pretoka in bioloSke obremenitve na dotoku na

eru.

Za izraiunavanje obratovalnih stroikov, porabe kemikalij in dolo6itev snovnih bilanc je treba

upo5tevati 8S-percentilno vrednost pretoka in bioloSke obremenitve na dotoku na eN.

Vse naprave, ki se lahko pokvarijo, morajo biti instalirane tako, da je doseZena zadostna

varnost obratovanja in di5denja, tudi ie ne delujejo vedno z najvedjim izkoristkom oziroma ieje delvgrajenih naprav pokvarjen.

Kjer je moZno in smiselno, je treba predvideti obtoke v primeru rekonstrukcije invzdrZevanja,

V primerih, ko je oskrba z energijo lahko pogosto motena, je treba predvideti ustrezno

rezervno napajanje elementov in naprav.

Proces na eN mora biti zasnovan tako, da se po kondani motnji vzpostavi normalno

operativno stanje v najkrajiem moZnem dasu.

eN mora biti zasnovana tako, da je moino vzordenje odpadne vode na dotoku in na iztoku iz

naprave oziroma iz kateregakoli elementa eN na mestih, ki so pomembna za kontroloprocesa in emisije.Vse informacije o kvaliteti in kvantiteti snovi in elementov na eru, ki so pomembne za

efektivno delovanje eN, morajo biti dostopne (pretoki, nivoji, tlaki, temperature,

koncentracija snovi, pH vrednost).Omogodeno mora biti varno in preprosto diSienje, vzdrievanje in popravila objektov innaprav na eN.

3.5.11. Konstrukcijske zahteveKonstrukcijske zahteve za objekte so:

- konstrukcija objektov na eN mora delovati skupaj z vgrajenimi napravami kotfunkcionalna celota,

- nataninost pri dimenzioniranju mora biti takina, da omogoti pravilno initalacijo in

operativnost vgrajenih naPrav,

- doseZena mora biti zanesljivost za prenaianje obremenitev (npr. tlak, statidne indinami6ne obteU be) v dasu delovanja in servisiranja naprave,

- doseZena mora biti odpornost proti kemidnim in biolo5kim obremenitvam snovi izvode, blata, atmosfere, plinov ter proti temperaturi oziroma temperaturnimspremembam,

- doseiena mora bitivarnost protivzgonu, ko so objekti prazni,- doseZena mora bitivodotesnost.

77

Posebne pozornosti morajo biti deleZni elementi:- prehodi med objekti in napravami,- zveze med strojnimi in elektro elementi in napravami,- dostopi k objektom in napravam,- ventilacija in temperatura v objektih,- oskrba z vodo,- moinost za hitro praznjenje objektov,- naprave za dvigovanje,- skladi5ta za delovna sredstva in za nevarne snovi,- betonski in zemeljski bazeni,

- korozijska odpornost betonskih objektov.

3.5.L2. Zahteve za strojne in elektro naprave, opremo in inltalacijePri zasnovi, delovanju, vzdrZevanju in pri rekonstrukciji je posebno pozornost treba posvetiti

naslednjim elementom:- podatki, ki so pomembni za statidno in strojno dimenzioniranje elementov in naprav,

kot so npr. obteiba, nosilnost,torzija, uporabnost, staranje itd.,- poti, stopnice in podesti,

- grablje s kompaktorjem,- pokrovi, montaine odprtine, odprtine za dii6enje,

- premikajodi deli (kolesa ipd.),- 6rpalke in kanali,- vpihovala in kompresorji,- merilna in kontrolna oprema,- elektro oprema,- zaidita materialov proti koroziji,- kakovosti varjenja.

Pri zasnovi, gradnji in delovanju distilne naprave je treba doloditi in zasledovati:- vplive na okolje,- varnost objektov in naprav oziroma posameznih elementov,- delovanje in vzdrZevanje,

- rezervne dele in posebna orodja.

3.5.13. Nadzorni sistemNadzorni sistem naj omogoda operaterju nadzor in upravljanje dislociranih enot preko

nadzornega radunalnika nameiienega v centru vodenja.Nadzorni raiunalnik v centru vodenja mora omogoiati povezavo v kabelsko in breziidnoomreZje za komunikacijo z dislociranimi objekti in napravami, ter povezavo s centromvodenja na sedeZu upravljavca.Objekti, ki se na novo povezujejo v nadzorni sistem, morajo omogodati kompatibilnost z Ze

obstoje6o teh nologijo.Nadzor in vodenje dislociranih enot se opravlja na samostojnem nadzornem sistemu.Nadin komunikacije ter kontrola delovanja naprav in objektov se dolodi smiselno glede na

vrsto, velikost in opremljenost posameznega objekta ali naprave.

18

Glede na nafin komunikacije, ki je lahko avtomatsko alarmiranje (sms komunikacija) oziromaneprekinjena komunikacija (UKV-kom un ikacija), se mora omogoiiti prenos naslednjihpodatkov in signalov:Avtomatsko alarmiranje (SMS komunikacija):

- nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),- dnevno sporoianje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status drpalk in ostalih

pogonov),

- sporodanje stanja na zahtevo,- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v drpalke, pretokovne,

prenapetostne in termidne zaSiite, signali delovanja momentnih za5dit),- signali delovanja nivojskih zaSiitnih stikal,- kontrola napajanja.

Neprekinjena komunikacija (UKV):

- nadzor vstopa v objekte (zaprto/od prto),- sporoianje stanja (obratovalne ure, trenutni nivo, status drpalk in ostalih pogonov),

- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v drpalke, pretokovne,prenapetostne in termiine zaiiite, signali delovanja momentnih zaSdit),

- signali delovanja nivojskih zaiditnih stikal,- kontrola napajanja,- poloiajna signalizacija moinostnih in krmilnih elementov ter poloiaj loput in

zapornic,- meritev tren utnega nivoja, pretoka in kumulativne vrednosti pretoka,- kontrola napajanja,- meritev tehnoloikih parametrov (temperatura, pH, kisik),- nadzor vstopa v objekte (zaprto/odprto),- signali napak na elektro in strojni opremi (vdor vode v 6rpalke, pretokovne,

prenapetostne in termi6ne za56ite, signali delovanja momentnih zaidit),- nastavitveparametrovdelovanja,- daljinskoupravljanje.

Elektro napajanje, upravljanje in kontrola delovanja naprav so izvedeni v prosto stojeaem ali

stenskem elektro razdelilcu z ustrezno antikorozijsko zaliito in najmanj lP 54 mehanskozaiiito, lociranem v nadzemnem delu ali na betonskem podstavku ob objektu oziroma vobjektu.Rezervno napajanje ob izpadih elektriane energije mora biti zagotovljeno iz stacionarnega ali

mobilnega aBregata.

Elektrorazdelilci objektov, pri katerih se ob izpadih elektriine energije zagotavlja napajanje iz

mobilnega agregata, morajo biti opremljeni z opremo in napravami, ki omogoiajo varno inenostavno prikljuf itev mobilnega agregata.

3.5.14. GrezniceGreznice so objekti za di56enje komunalne odpadne vode. Uporabljajo se pri vseh objektih instavbah, kjer nastajajo takine vode, in kjer ni na voljo javnega kana lizacijskega omreija s

tistilno napravo. Greznica je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadnevode, v katerem se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega ali vetprekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna voda pa se na iztoku iz

tega objekta odvaja v okolje obiiajno z infiltracijo v zemljo. Nepretoana greznica je

nepretoana greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vodv vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadnovodo, iz katerega se odvaia komunalna odpadna voda v diSienje oziroma obdelavo na

komunalno iistilno napravo. Usedalnik je gradbeni proizvod, namenjen izloianju usedljivih

snovi zaradi preddiStenja komunalne odpadne vode v mali komunalni iistilni napravi.

Do individualnih greznic in pokrovov ter do MKCN do 50 PE mora biti vedno omogoienurejen dostop s specialnim cestnim motornim vozilom namenjenim prevozu komunalne

odpadne vode in neobdelanega blata. Prav tako mora biti za 6rpanje, fiSienje tervzdrievanje zagotovljen dostop s sesalno cevjo v odprtino greznice. Pokrovi na vstopniodprtini greznice morajo biti standardnih dimenzij 600 x 600 mm ob upoitevanju veljavnega

sta ndarda EN 124.

Greznico upravlja in vzdriuje uporabnik na lastne strolke. Grezniine mulje pa redno innajmanj enkrat na tri leta na ii5denje na eN odvaia izvajalec javne sluibe.

3.6. Meritve koliiin in parametrov onesnaienosti odpadnih voda

3.5.1. NamenNamen meritev je doloritev koliiin in parametrov onesnaienosti odpadnih voda iz virov

onesnaievanja. lzvajajo se na stalnih merilnih mestih, ki so locirana na vseh iztokih

tehnoloikih odpadnih voda pred Wokom v kanalizacijski sistem, na komunalni 6istilni

napravi, na vseh pomembnejiih iztokih komunalnih voda v odvodnik ter na toikah, ki so

pomembne za doloditev parametrov na kanalskem omreiju. Glede na kolitino tehnoloikih

odpadnih voda in zmogljivosti iilienja komunalne distilne naprave so meritve lahko trajne

ali obiasne.lzvedba merilnega mesta, parametri onesnaienosti, ter obseg in metode izvajanja meritev

morajo biti v skladu z veljavnimi predpisi. ee merilno mesto na kanalizacijskem prikljuiku

vzdriuje in upravlja lastnik, je dolian vsaj enkrat letno obveidati o vseh posegih na merilnem

mestu in sprotno seznanjati upravljalca z rezultati analiz odpadne vode.

3.6.2. Osnovni naEini merjenjaV kanalizacijskih sistemih in na iistilnih napravah uporabljamo naslednje osnovne naiina

merienja pretoka odpadne vode:- odprt sistem, kjer je pretok funkcija globine vode, nagiba ter omoienega preseka v

merilnem kanalu: Q=f (h,s,A). Odprt sistem merjenja uporabljamo v odprtem kanalu,

kjer voda odteka gravitacijsko,

- zaprt sistem, kjer je pretok funkcija hitrosti vodnega toka in preseka cevi Q=f (v,A).

Cev, v kateri tete vodni tok, je popolnoma zaprta in napolnjena z vodo. Zaprt sistem

merjenja uporabljamo tam, kjer odpadno vodo drpamo po ceveh.

Merjenje s sled ili:Pretok izraiunamo iz znane mnoiine dodatnega sledila. Za meritev v sledili mora uporabnikpripraviti poseben nairt izvajanja meritve. Merjenje pretoka s sledili se izvaja le v posebnih

primerih (kalibracija merilnih korit, meritev dotoka na iistilne naprave).

Merjenje pretoka odpadne vode se mora izvajati skladno s standardi in tehnidnimi predpisi.

20

3.6.3. SploSne tehniEne zahteve za postavitev merilnega mestaMerilno mesto mora biti dovolj veliko, dostopno in opremljeno tako, da je meritve mogo6e

izvajati tehniino ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev. Merilno mesto mora bitiprilagojeno vrsti dejavnosti onesnaievalca. V primeru spremembe dejavnosti je trebaustrezno prilagoditi tudi merilno mesto.

lzvajalcu meritev in upravljalcu kanalizacije mora biti omogofen dostop do merilnega mesta.

V merskem koritu mora biti prepreien rinjeni in plavajodi transport snovi (pesek,krpe ipd).

V primerni bliiini merilnega mesta mora biti posebno varno mesto, prirejeno za postavitev

avtomatskega vzorievalnika za odpadno vodo, ki ga postavi izvajalec javne sluibe, kadar

izvaja kontrolne in raziskovalne meritve na kanalizacijskem omreiju in za to potrebuje

podatke z dolotenega merilnega mesta.

Merilno mesto mora biti varno osvetljeno, da je delo moino tudi ponoii.

Ker v kanalizacijskih napravah lahko nastajajo strupeni in zdravju Skodljivi plini, je potrebno

omogoiiti neovirano (naravno ali prisilno) prezradevanje merilnega mesta in pri tem

upo!tevati ustrezne predpise in standarde.

Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli vgrajeni v merilnem mestu, ki sluiijo dostopu in

varovalne ograje iz nerjavnega jekla ali iz drugega obstojnega materiala.

3.6.4. Elektronske naprave, zajemanje in prenos podatkov

Meritev je lahko:- ultrazvoina,- z vpihovanjem zraka in s posrednim merjenjem tlaka,

- s kombinacijo merjenja globine vode in hitrosti vodnega toka.

Upravljavec javne kanalizacije lahko na stroike uporabnika javne kanalizacije preveri

ustreznost naprave.

3.5.5. Prikazovanje, obdelava in prenos podatkovMerilna naprava mora biti izdelana tako, da je mogode na enem ali ved prikazovalnikih

neposredno odiitati:- vi5ino vodne gladine v merilni toaki,

- vrednost pretoka v predpisanih enotah,- kumulativni pretok.

MoZen mora biti kontinuiran zapis vrednosti pretoka v predpisanih enotah na osebnem

tiskalniku (registratorju)ali zapis na tiskalniku nadzornega sistema (radunalnika).

Zapisovanje kolidine pretoka mora biti tako pogosto, da je mogode izdelati dneve in letne

krivulje pretoka s primerno natandnostjo.

3.6.6. TehniEne zahteve za postavitev tipskega mesta za merjenje pretokovGladina vode in oblika profila mora ustrezati tipu merilnega mesta.

Merienje nivoja naj se izvaja na 3-4 vrednosti H max gorvodno od preliva.

Dotoano korito kanala naj bo daljle od 2 m oziroma 10 H max. Pri izdelavi korita je potrebna

tim veija dimenzijska nata ninost.

27

Dimenzije dotodnega in odtoanega kanala morajo biti izvedene tako,da je omogodenneoviran tok vode (npr. neovirano prelivanje pri merskih prelivih).

Padec korita naj omogoda minimalno hitrost pri srednjem dnevnem dotoku 0,4 m/s (samo

izpiranje).Sirina dotoinega korita naj znaia vsaj 3 iirine preliva, merjeno v maksimalni viSini.

Zaradi varnosti morajo biti vsi kovinski deli, ki so vgrajeni v merilnem mestu in sluiijodostopu in varovalne ograje iz nerjaveiega jekla ali iz drugega obstoje6ega materiala,Merilni in5trumenti morajo biti montaini, da se jih v primeru poikodbe lahko zamenjamo inpo uporabi otistimo.

3.7. Kanalizacijski prikljuEki

3.7.1. SploSno

Kanalizacijski prikljuiek je del objekta, ki je v lasti uporabnika in je namenjen odvajanju

odpadne vode do javnega kanalizacijskega omreija.

Za izvedbo in projektiranje kanalizacijskih prikljudkov smiselno veljajo vsa druga dolodila tega

pravilnika, tudi de niso posebej navedena v tem poglavju.

Za vsak kanalizacijski prikljuiek se izdela projektna dokumentacija, ki upoiteva potrebe

uporabnika in obvezno temelji na tehnidnih karakteristikah javne kanalizacije.

Kanalizacijski prikljuiki so po namenu:- stalni, ki so namenjeni stalnemu odvajanju vode,

- zatasni, ki so namenjeni zaiasnim potrebam uporabnikov (gradbiSini prikljuiki,prikljuiki za razliine prireditve, za odvajanje vode stalnim porabnikom v dasu

vzdrievalnih del na javnem kanalizacijskem omreZju),

- provizoriini, ki so namenjeni za odvajanje vode stalnim porabnikom v iasu

vzdrievalnih del na javnem kanalizacijskem omreiju,- skupinski kanalizacijski prikljudki, ki so namenjeni odvajanju vode iz vei objektov na

oijem obmodju (cesta, ulica), kjer ni zgrajen oziroma predviden sistem javne

kanalizacije.

Upravljavec sistema izvaja nadzor nad gradnjo kanalizacijskih prikljuikov.

3.7.2. Tehnitni pogoji za izvedbo prikljutkaKanalizacijski prikljuiek mora biti zgrajen iz atestiranih materialov, ki so iz umetnih mas in

izvedeni tako, da zagotavljajo vodotesnost prikljudka v celoti.Najmanjsi profil kanalizacijskega prikljuEka je DN 150 mm, temenske togosti SN 8. Globina

izkopa mora biti minimalno 0,8 m pod nivojem terena oziroma cono zmrzali.

Hiini kanalizacijski ja5ki morajo biti najmanj DN 500, vodotesni s prehodnim vodotesnim

cevnim tesnilom. Pokrov ja5ka je na nepovoznih povriinah lahko PVC - lahke izvedbe, po

povoznih povr5inah pa mora biti pokrov okrogle ali kvadratne oblike, litoielezne izvedbe

ustrezne nosilnosti (5, 15,45 ton).V primeru ie obsto.leiega betonskega hiSnega kanalizacijskega jaika, strokovna sluibaizvajalca oceni ali je potrebno obnoviti oziroma v celoti zamenjati z novim ja5kom ustrezne

izvedbe.

3.7 .2.L. SploSni pogoji

ee na objektu nastajajo tudi padavinske vode, se interna kanalizacija obvezno izvaja lodeno.

Meteorne vode se praviloma ponika. b) Prikljudek (spoj na javno kanalizacijo) se izvede v

revizijskem jaiku ali pod kotom 45e v smeri toka vode v javnem kanalu, in sicer praviloma

nad niveleto gladine stalnega pretoka v javnem kanalu. Na vsakem prikljudku se izvede

revizijski jaiek. Ta se locira na robu parcele lastnika prikljuika, vendar ne ved kot 10 m odjavne kanalizacije.Vse spremembe smeri kanalizacijskih prikljudkov v neposrednem obmodju prikljuditve na

javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov do najved 450.

Revizijski ja5ki na kanalizacijskih prikljuikih do globine dna prikljudne cevi -1,30 m pod

terenom so lahko notranjega premera najmanj 800 mm, globljijaiki pa so premera najmanj

1000.

Za skupinske kanalizacijske prikljudke veljajo isti tehniEni pogoji projektiranja in izvedbe kot

za javno kanalizacijo.

Priporoiljiv padec kanalizacijskega prikljutka je 2%o, minimalen padec pa !,5%o

V primeru, da razmere ne omogo6ajo izvedbe priporoiljivega padca, se lahko minimalni

padci nivelet kanalizacijskih prikljuikov doloiajo na naslednji nadin:

Padci nivelet kanalizacijskih prikljudkov ne smejo biti vedji od 5%. Pri vedjih padcih se

izvedejo viSinske stope (kaskade).

Odvod odpadnih voda se lahko izvede neposredno, 6e je kota dna kleti objekta, v kateri so ali

bodo nameiieni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bliZnjih revizijskih

ja5kov na javnem kanalu.

ee je kota kleti objekta, v kateri so ali se bodo nameiieni sanitarni elementi, niZja od kote

pokrova najbliZjega revizijskega jaika na javnem kanalu, povi5anem za LO cm, se odpadne

vode iz viie lociranih prostorov ali objektov prek interne kanalizacije vodijo loieno do

zunanjega revizijskega ja5ka na kanalizacijskem prikljudku. lz kletnih prostorov pa se lodeno

odvaja odpadne vode preko ustrezno dimenzioniranega internega irpaliS6a so istega

zunanjega revizijskega jaika.

Odsek tlainega voda iz internega trpaliSda mora potekati viSje od kote pokrova najbliijega

revizijskega jaika na javnem kanalu. ee to ni moZno, mora biti v tladni vod vgrajena

nepovratna zaklopka z vsaj dvema med seboj neodvisnima zaporama, pri 6emer mora

zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah (povratna loputa), drugo loputo pa je moinoodpreti oziroma zapreti.lzjemoma je pri loienih sistemih javne kanalizacije moina neposredna prikljuditev odvoda

odpadnih voda iz kletnih prostorov, katerih kota talje do 50 cm pod koto pokrova najbliZjega

revizijskega ja5ka na javnem kanalu - kota temena javnega kanala na tem mestu pa je

najmanj 80 cm pod koto take kleti z uporabo nepovratnih zaklopk, kot je to navedeno v

DN Odpadne vode Padavinske vode

do vkljudno 150prek 200polnitev h/d (DlN 7986, drugi del)

1:DN

1:DN

0,5

L: DN

1: DN

0,7

prej5nji alineji. Tovrstne reSitve se lahko predvidijo in izvedejo le v individualnih objektih, kjerje to v osebnem interesu lastnika objekta.

Prostore in povr5ine, ki leiijo izpod zajezitvenih viSin je potrebno ustrezno proti zajezitvenozaidititi in sicer:

- v primeru, ko je kota tal kletnih prostorov do 50 cm pod koto zajezitvene viSine in jekota temena javnega kanala na tem mestu najmanj 80 cm pod koto tal kleti, z

vgradnjo proti povratne zaklopke, ki mora biti opremljena z vsaj dvema med sebojneodvisnima zaporama, pri demer mora zapirati ena zapora samodejno pri zajezitvah(povratna loputa)drugo zaporo pa je moino odpreti oz.zapreti.

- z namestitvijo internih avtomatsko delujofih drpali5d, pri demer mora odsek tladnegavoda potekati viSje od kotne zajezitvene viSine.

ee v prostorih izpod zajezitvenih viSin niso ali ne bodo nameideni sanitarni elementi se

odpadne vode iz viSine lociranih prostorov prek interne kanalizacije vodi pod stropom kletido zunanjega revizijskega jaika na kanalizacijskem prikljudku.

V kolikor pogoji iz zgoraj navedenih alinej niso izpolnjeni in pride do preplavitve objekta,stro5ki poplavitve objekta bremenijo lastnika.

3.7 .2.2. Posebni pogojiee sestava odpadnih voda uporabnika na iztoku ne ustreza predpisom za izpust v javno

kanalizacijo, mora biti na interni kanalizaciji urejeno ustrezno preddi5denje odpadne vode oz.

vgrajena ustrezna distilna naprava in na kanalizacijskem prikljutku izveden merilni jaSek v

skladu z dolodilitega pravilnika.

3.7.2.3. Drugi pogojiKanalizacijski prikljuiek se lahko izvede le na podlagi projektne dokumentacije in pisnega

soglasja upravljavca ob obveznem nadzoru upravljavca, ki o pravilnosti izvedbe del izdela

zapisnik.

Pred zasipom kanalizacijskega prikljuika je obvezna izvedba geodetskega posnetka, ki se

preda upravljavcu javne kanalizacijeVse spremembe smeri kanalizacijskih prikljuikov v neposrednem obmodju prikljuditve na

javni kanal se lahko izvajajo le z uporabo lokov najved 450.

V primeru, da prikljudni kanal ni usklajen s pogoji iz toike c) se prikljuditev odloii, dokler se

pomanjkljivosti ne odpravijo.

3.8. Preizku5anje cevovodov

3.8.1. Splo5noZmogljivost sistemov za odvod vode je treba preizkuiati in presojati med gradnjo, pri

rekonstrukciji in obnovi, po zaklju6ku posamezne gradbene faze, pa tudi med celotnimobdobjem uporabe.

Preizkusi in presoje obsegajo:- preizkus tesnosti z vodo; po standardu SIST EN 1610 in O norm B 25-03,- preizkus tesnosti z zrakom; po standardu SIST EN 1610,- preizkusinfiltracije,- preizkus s pregledom pohodnih kanalov,

- pregled s TV kamero,- doloiitev suinega odtoka,- nadzor dotokov v sistem,- nadzor nad kakovostjo, kolidino in po6ostostjo emisij na izpustnih mestih v odvodnik,- nadzor nad strupenostjo in eksplozivnostjo plinov (meianic plinov z zrakom) v

sistemu,- nadzor nad dotokom na iistilno napravo.

lzbira vrste preizkusov in presoje je odvisna od tega ali gre za nov ali ie obstojed sistem za

odvod vode.Preizkus tesnosti je treba izvesti na vsakem novozgrajenem, rekonstruiranem ali

obnovljenem cevovodu. Preizkus tesnosti je treba opraviti po standardu SIST EN 1610 in ga

mora izvajati za to pooblaSaena organizacija.Po opravljenem preizkusu tesnosti se sestavi zapisnik, ki ga podpiSeta nadzorni organ invodja gradbiSda. Zapisnik o uspeino opravljenem preizkusu tesnosti je sestavni del

investicijsko tehnidne dokumentacije.

3.8.2. Preizkus tesnostiPreizkus se mora izvajati po dolotilih poglavja 10 standarda SIST EN 1610. Pri tladnempreizkusu po SIST EN 1610 z zrakom se uporablja preizkusni postopek LC.

Za kanalizacijo, ki odvaja izkljutno meteorno vodo, preizkus tesnosti ni obvezen.

3.9. Rekonstrukcija, obnova in popravilo kanalizacijskih vodovObnova kanalizacijskega voda je izboljlava dosedanjega, pri tem je ohranjena, deloma

ohranjena ali spremenjena funkcija dosedanjega, vendar je ohranjena osnovna strukturastarega ka nala.

Rekonstrukcija kanalizacijskega voda je izdelava novega po obstojedi ali spremenjeni trasi, pri

kateri je ohranjena prvotna funkcija dosedanjega.

Popravilo kanala je odpravljanje lokalnih polkodb na obstojeiem kanalizacijskem vodu.

Pred zadetkom obnove mora biti izdelana ocena stanja, ki mora vsebovati:- ugotovitve poSkodb in pomanjkljivosti (na podlagi pregleda s TV kamero, meritev

pretokov in preizkusov tesnosti, evidence popravil, evidence motenj kot so

preplavitve, zamaSitve, poruiitve, posedanja itd.),- analizo za ugotavljanje poSkodbe in pomanjkljivosti,- hidravlitno presojo dimenzij in padcev,

- stanje obremenitev in obstojedih pogojev vgradnje,- analizo lastnosti odpadne vode,- doloiitev stopnje ogroienosti okolja (podtalnice, vodotokov, objektov v bliiini),- priiakovanjespremembeprostorskegaurejanja,- omejitve pri moZnih gradbenih posegih (premer, dostopnost do objektov),- oceno stroikov.

25

Na podlagi ocene stanja in doloditve ciljev in prioritet se izbere postopek obnove. Po potrebi

se mora za obnovo izdelati projekt oziroma elaborat. Vsebovati mora tudi parametre, kijih jepo opravljeni obnovi moZno kontrolirati. Upoitevati morajo doloiila standarda EN 752-5 in

po potrebi v dodatku A standarda naveden standard drZav 6lanic Evropske unije.

3.10. lzdaja soglasij in pogojev ter prikljuiitve na javno kanalizacijsko omreije

3.10.1. lzdaja soglasja za stalni prikljuieklnvestitor predloii k vlogi za pridobitev soglasja:

- gradbeno dovoljenje za objekt,- nadrtkanalizacijskegaprikljudka,- dokumentacijo o izpolnitvi posebnih pogojev iz soglasja k lokaciji oziroma h gradnji,- soglasje za prekop cesti56a,- soglasja lastnikov parcel, po katerih bo potekal prikljudek oz. sodna odloditev, ki

nadomesti soglasje.

3.LO.2.lzdaja soglasij za zaEasni prikljuEeklnvestitor predloZi k vlogi za pridobitev soglasja:

- situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,

- opis predvidene porabe vode,- izjavo investitorja, da odpadne vode iz objekta ne bodo vsebovale snovi, ki se ne

bodo mogle mehansko ali biolo5ko razgraditi.

Strokovno institucijo, poobla5deno zaizdajo izjav o vplivu predvidene gradnje na podtalnico

in vodne vire v primeru, da je predvidena gradnja v varstvenih pasovih vodnih virov, dolodajoveljavni predpisi o varstvu vodnih virov v Obdini Cerknica in Loika dolina.

3.10.3. Upravljavec kanalizacije mora v soglasju opredeliti:- moZnosti in tehnifne pogoje priklju6itve objekta na javno kanalizacijo,- zahteve o ureditvi prediiSfenja in izgradnji kontrolnega jaSka,

- pogoje glede posegov na obstojedo javno kanalizacijo,- pogoje, ki jih mora investitor izpolniti pred pridobitvijo soglasja h gradnji, kadar je

pridobitev takega soglasja potrebna,- pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno kanalizacijo,- postopek za neposredno prikljuditev najjavno kanalizacijo.

3.11. Kataster javne kanalizacije

3.Ll.L. TlaEna kanalizacijaGeodetski posnetek tladnega cevovoda se vrii pri odprtem izkopu.

3.LL.2. G ravitacijska ka nal izacijaGeodetski posnetek poteka gravitacijskega kanala se vrii po dokondanju gradbenih del.Elementi skice so:

- ja5ek,

- globina dna, dotoka, iztoka glavnega kanala,- globina, material, smer hiSnih prikljuikov v ja5ku,

- dimenzija, material, dodatna funkcija ja5ka,

- dimenzija, material, nosilnost pokrova ja5ka,

smer poteka kanalizacije med ja5ki, material in dimenzija cevi,ostali opisi na skici (naslov objekta, datum, veza skic, smer neba,..).

Kataster javne kanalizacije se vodi na osnovi veljavne zakonodaje, uredb in pravilnikov, ki sopredpisani za podrodje (GJl) katastra javne kanalizacije.

4. PREHODNE IN KONENE DOLOEBE

Ta pravilnik stopi v veljavo osem dni po sprejemu in objavi na oglasni deski podjetja.

Cerknica, 23.9.2014

ObEina CerknicaZupan

Marko Rupar

ObEina Lo5ka dolinaiupan

Janez Kom

JP Komunala Cerknica d.o.o.direktor

Antdn Kranjc ,f1\\\\I

-t>.S€nxs92

Av

4;,7-;1-'=ir L ll,\,.

2UPAITI

rffiHt0s\(3dz

ffi

27