1

1-2.indd 1 5.12.2007 20:28:49

22

1-2.indd 2 5.12.2007 20:28:56

3

Spo{tovane bralke, spo{tovani bralci!Ob pogledu na leto, ki se po~asi izteka, me veseli spoznan-je, da smo s skupnimi mo~mi veliko prispevali k bolj{emu in prijetnej{emu `ivljenju v Ljubljani.Potrudili se bomo in si tudi v prihodnje prizadevali za {e lep{o prestolnico, ki bo prijazna do vseh - tako do svojih some{~anov kot tudi do obiskovalcev.Vsem Vam, drage bralke in bralci Turisti~nih vesti, v prihodnjem letu `elim obilo zdravja, osebne sre~e, med-sebojnega spo{tovanja in strpnosti.

Zoran Jankovi}`upan Ljubljane

[e dobrih {tirinajst dni nas lo~i od novoletnih praznikov in novega leta. Takrat si bomo vo{~ili sre~no in zdra-vo novo leto 2008.December je mesec prazno-vanj. Miklav` je `e pred dnevi potrkal na na{a vrata in prinesel darila. Nekaterim veliko, nekaterim pa le nekaj sla{~ic ali skromno igra~o. Bo`i~ni ve~er in darila pod novoletno jelko bodo zo-pet ogledalo ugleda, ki ga

imamo v okolju. Bo`i~ek in Dedek Mraz sta obi~ajno premo`nej{a od sv. Miklav`a in nemalokrat pod jelko zmanjka prostora za vse, kar namenjamo otrokom in vsem, ki se jih ob tem spominjamo. ̂ e so neko~ bila darila le za otroke, pa je danes pomemben presti`, ki ga ka`emo tudi ob novoletnih praznikih in darilih. Podobno bo vse do silvestrovega, ko se bo iztekla zadnja no~ starega leta. S pokom se bo odpiral {ampanjec, za`arel ognjemet in na{im najdra`jim bodo izre~ene najlep{e `elje. Veselo in lepo bo.Vsem pa ob novoletnih praznovanjih ne bo dano veselo praznovati, kajti `ivljenje ni praznik za vse, temve~ za marsikoga te`ka borba za pre`ivetje.Marsikatero okno bo ob polno~i zastrto, ne bo pokanja zama{kov in ne bo veselja. Veliko bo samih in osamljenih, starih in onemoglih, na katere vse preve~ radi pozabljamo in se ne zavemo njihovih tegob in osamljenosti. Prema-lokrat jim namenimo toplo besedo, kan~ek pozornosti ... Hitimo dalje in dalje in pozabljamo, da smo tudi mi del preteklosti, ki ji ne moremo ube`ati.Prazniki so prilo`nost, da se obrnemo vase, se vpra{amo, ali gremo v pravo smer ali smo dobronamerni in spo{tljivi do starej{ih, bolnih in onemoglih. V~asih je dobro pomis-liti in se zavedeti, da prazniki niso vsak dan. Novo leto pa

Sre~no v novo leto 2008

je tudi prilo`nost izkazati dobrosr~nost in dober namen na{im bli`njim, prijateljem in znancem. Ob teh mislih ̀ elim vsem bralcem Turisti~nih vesti pa tudi vsem drugim sre~no in veselo novo leto ter veliko zdravja in zadovoljstva.

Urednik Edvard Svetek

[e dobrih {tirinajst dni nas lo~i od novoletnih praznikov in novega leta. Takrat si bomo vo{~ili sre~no in zdra-vo novo leto 2008.December je mesec prazno-vanj. Miklav` je `e pred dnevi potrkal na na{a vrata in prinesel darila. Nekaterim veliko, nekaterim pa le nekaj sla{~ic ali skromno igra~o. Bo`i~ni ve~er in darila pod novoletno jelko bodo zo-Edvard Svetek

3-14.indd 3 5.12.2007 20:22:02

4

Letos se je iztekel petletni mandat dr. Janeza Drnov{ka, ki je leta 2002 nasledil Milana Ku~ana. Ta je bil predsednik Republike (enkrat v obliki kole-ktivnega vodstva) kar trikrat.Dr. Janez Drnov{ek je bil pred tem dolgoletni predsed-nik Liberalnih demokratov Slovenije pa tudi dolgoletni predsednik vlade, ki ji je dal svojevrsten pe~at. Leta 2002 je kot predsednik vlade odstopil in kandidiral za predsednika Republike, kjer je bil v drugem krogu proti Barbari Brezigar

tudi izvoljen. Po volilni zmagi desnih strank leta 2004, ko je Janez Jan{a nasledil Antona Ropa, so se med predsed-nikom vlade in predsednikom Republike za~ela trenja, ki so se z njegovo boleznijo vse bolj stopnjevala. Prav to je pripeljalo do odlo~itve dr. Janeza Drnov{ka, da ne kan-didira ve~ za predsednika Republike leta 2007.Prvega kroga leto{njih volitev za predsednika Republike, ki so bile 21. oktobra, se je udele`ilo sedem kandidatov, od katerih so le {tirje ostali pravi favoriti; Lojzeta Peter-leta je podpirala desna stran, dr. Danila Türka in Mitja Gasparija levosredinska, kot solist pa je z velikim uspe-hom nastopil Zmago Jelin~i~ iz SNS. Na teh volitvah je najve~ glasov dobil Lojze Peterle, a {e dale~ premalo, da bi bil izvoljen v prvem krogu. Drugi krog se je odvijal v nedeljo, 11. novembra, in v tem je prepri~ljivo in z najve~jo ve~ino v vseh dosedanjih volitvah za predsednika Republika zmagal dr. Danilo Türk. Dobil je kar 617.018 glasov ali 68,23 %, Lojze Pe-terle pa le 312.012 glasov ali 31,77 % . Po napovedih raziskovalnih institucij je bil polom desne opcije pri~akovan, nih~e pa ni pri~akoval tako velikega padca glasov za Lojzeta Peterleta. Nad volilnim rezultatom je bil razo~aran tudi Lojze Peter-le, ki je ob ~estitki dr. Danilu Türku dejal, da se je volilno telo proti njemu obrnilo vsled slabega gospodarskega

Novi predsednik Republikeje dr. Danilo Türk

Letos se je iztekel petletni mandat dr. Janeza Drnov{ka, ki je leta 2002 nasledil Milana Ku~ana. Ta je bil predsednik Republike (enkrat v obliki kole-ktivnega vodstva) kar trikrat.Dr. Janez Drnov{ek je bil pred tem dolgoletni predsed-nik Liberalnih demokratov Slovenije pa tudi dolgoletni predsednik vlade, ki ji je dal svojevrsten pe~at. Leta 2002 je kot predsednik vlade odstopil in kandidiral za predsednika Novi predsednik Republike

dr. Danilo Türkin socialnega stanja in pa mlahave podpore vladajo~e stranke SDS ter kupa drugih dejavnosti, ki niso {le v prid njemu temve~ dr. Danilu Türku. Slab rezultat je Lojze Peterle istovetil tudi z odzivom na niz slabih odlo~itev vlade, saj so volivci v njem videli odsev Jan{eve vlade, ne pa njega kot politi~no zdru`evalne osebnosti. Tretji predsednik Republike je tako postal dr. Danilo Türk, ki bo posle predsednika Republike sprejel 22. decembra 2007.

Edvard Svetek

Voli{~e na O[ Sostro

3-14.indd 4 5.12.2007 20:22:10

5

Prazni~ne novoletne prireditve so se za~ele `e 3. de-cembra s prireditvijo “Ljudje, pri`gite lu~i” in prazni~no osvetlitvijo Ljubljane. Kot sta na tiskovni konferenci de-jala pod`upan Jani Möderndorfer in direktorica zavoda za turizem Ljubljana Barbara Vajda, bodo trajale do 2. januarja, ko se bodo ugasnile lu~i in bo Ljubljana stopila v nov delovni dan.

Prazni~ne novoletne prireditve so se za~ele `e 3. de-cembra s prireditvijo “Ljudje, pri`gite lu~i” in prazni~no

Prednovoletna Ljubljana

Utrip decemberske Ljubljane

Ljubljana bo ves december ~arobna in osvetljena, pri~akala je Miklav`ev sprevod, do konca leta bo pet sprevodov Dedka Mraza, na ^evljarskem mostu bodo predstave uli~nih gledali{~, otro{ki program v parku Zvezda, glasbeni program na Pre{ernovem trgu, sil-vestrovanje na prostem z ognjemetom in kup drugih dogodiv{~in. Prodajalne na Cankarjevem nabre`ju bodo ponujale vse od dobrot do novoletnih nakupov in daril za pod novoletno jelko.Leto{nja novost je, da bo umetnik Zmago Modic svoj pro-jekt svetlobne okrasitve “Vesoljna Ljubljana” na ^opovi ulici nadgradil s projektom Pot `ivljenja – mikrokoz-mosa. Novost je tudi svetlobna okrasitev Tivolske promenade od Moderne galerije do Tivolskega gradu, saj je Jakopi~evo sprehajali{~e postalo priljubljeno no~no sprehajali{~e.

Pred Maximarketom je Ple~nikov trg obogaten z drsali{~em, NAMA ima Bo`i~kovo hi{ico, trgovci v starem delu Ljubljane pa prodajo izvajajo z 12 “bo`i~ki”.Ljubljana bo vse do novega leta imela {e veliko drugih prireditev, nastopov glasbenih skupin, pouli~nih komedi-jantov, glasbenih programov in drugega. Zaklju~ek in vrhunec decembrskih prireditev pa bo na silvestrovo, ko bo velik ognjemet z Ljubljanskega gradu oznanil konec starega leta in novo leto 2008.

- o -

S tiskovne konference kjer je bil predstavljen novoletni program Ljubljane

3-14.indd 5 5.12.2007 20:22:16

6

Mestna ob~ina Ljubljana je spomladi letos spro`ila spor na ustavnem sodi{~u, ker je menila, da ji je dr`ava na nepravi~en na~in odvzela 60 milijonov evrov prora~unskega denarja. Kljub pogajanjem med Ljubljano in ministri ter kljub 80 % dogovorjenih sporazumov pa vlada Janeza Jan{e ni bila pripravljena na kon~ne pogovo-re z ljubljanskim `upanom Zoranom Jankovi}em glede fi nanciranja glavnega mesta. Po `upanovem prepri~anju je vlada imela ~as obiskovati pokrajine in posamezne obrobne ob~ine, ne pa Ljubljane kot glavnega mesta, ~eprav je vsakomur jasno, da ima Ljubljana med sloven-skimi mesti najva`nej{i pomen. Po Jankovi}evem mnenju je to kaznovanje vladajo~e koalicije Ljubljane in njenih prebivalcev za kandidiranje in izvolitev neustreznega kandidata za ljubljanskega `upana. Nedavna odlo~ba ustavnega sodi{~a pa zakonodajalcu nalaga, da mora protipravno izgubljena sredstva pred-lagatelju zagotoviti `e v prihodnjem prora~unskem obdobju. Ker si vlada odlo~bo ustavnega sodi{~a razlaga dokaj ohlapno oziroma ji niti ne pritrjuje, si ljubljanski `upan skupno {e s tremi ob~inami, ki so tudi prizadete pri fi nanciranju, prizadeva, da bi skupno nastopile in preko sodnih in drugih organov dosegle izpolnitev odlo~be ustavnega sodi{~a.Manjkajo~ih 60 milijonov evrov je za Ljubljano velik iz-pad, saj bi lahko s tem denarjem postorila marsikaj, kar bi izbolj{alo splo{ni standard prebivalcev Ljubljane. Iz tega denarja bi lahko napravili veliko kilometrov plo~nikov in

Mestna ob~ina Ljubljana je spomladi letos spro`ila spor na ustavnem sodi{~u, ker je menila, da ji je

Kljub odlo~bi ustavnega sodi{~a Ljubljana {e nima manjkajo~ih 60 milijonov evrov

asfaltirali ceste, uredili kri`i{~a, dali ve~ denarja za vrtce, {ole, kulturo, dru{tva ter vrsto del, ki jih Ljubljana kot glavno mesto nujno potrebuje.Ljubljana se mora pripraviti tudi na predsedovanje Evropi in izgovor vlade, da se bo predsedovanje Evropi odvijalo le na Brdu, Brniku in na Bledu, je namerno potiskanje slovenskega glavnega mesta na stranski tir in zanikanje pomebnosti glavnega mesta dr`ave, ki bo predsedovala Evropi.

- o -

^isto in urejeno okolje je stvar kulturnega vedenja slehernega dr`avljana. Okolje je stvar vse dru`be in ne le posameznika, najmanj pa tistega, ki s svojim ravnanjem krni in kvari naravo. Takih je kar veliko, ne samo podjetij in tovarn, temve~ tudi navadnih ljudi, ki se ne zavedajo nujnosti skrbi za okolje. Tako je na{e okolje kar nastlano z odpadki, ki ne samo kazijo, temve~ tudi zdravstveno {kodujejo ljudem.

^isto in urejeno okolje je stvar kulturnega vedenja slehernega

Priznanja za ~isto in urejeno okoljeVelikokrat se zgledujemo po Avstriji, [vici in drugih de`elah, ki jih ob~udujemo prav zaradi reda in ~isto~e. Njihova kultura se ka`e na vsakem koraku, naj si bo na fasadi, okenski polici ali javnih mestih. Doma pa se vedemo, kot da se je pri nas ~as obrnil nazaj za petde-set ali {e ve~ let. ^eprav neprestano govorimo o lepi Sloveniji in naravnemu biseru sredi Evrope, pa imamo

3-14.indd 6 5.12.2007 20:22:23

7

Kljub odlo~bi ustavnega sodi{~a Ljubljana {e nima manjkajo~ih 60 milijonov evrov

na vsakem koraku {e kup starih gospodarskih poslopij ali hi{, ki bi jih zaradi nadomestnih gradenj morali `e zdavnaj poru{iti. “Cveto~ih” ali nedokon~anih pro~elij, ki kazijo Slovenijo, je vsepovsod polno. Ni~koliko je zapisanih opa`anj tujcev, ki hvalijo Slovenijo. Mi jim to verjamemo, ~eprav vemo, da to govorijo le iz vljudnosti.To se ponavlja iz dneva v dan. Pri tem storimo bore malo, ~eprav so vsakoletne akcije za ~isto in urejeno okolje ve~ kot dobrodo{le. Turisti~no dru{tvo Moste - Polje in druga turisti~na dru{tva v Ljubljani imajo vsakoletne akcije ~i{~enja sredi aprila. Takrat poberejo na tone odpadnega materiala, med drugim tudi veliko obrtni{kih odpadkov. Obrtniki jih raje skrivaj odvr`ejo v gozd, potok ali kam drugam, zlasti tisti, ki se ukvarjajo s prenovitvami hi{ ali z zasteklitvami starih okenj. Ob ugotovitvah, kak{no je na{e okolje, pa je pogostokrat sli{ati pripombe, da na terenu ni ~utiti in{pekcijskih slu`b,

ki bi s svojo dejavnostjo lahko vplivale tudi na bolj urejeno in ~isto okolje.TD Moste - Polje `e veliko let zapored organizira tudi akcijo ocenjevanja vrtcev, {ol, gostinskih lokalov, kmetij, kme~kih turizmov, obrtnih delavnic in ljudi ter ustanov, ki aktivno skrbijo za urejeno okolje. Ob leto{njem ocenjevanju, ki je zajelo {irok krog krajev vzhodne Ljubljane, pa se je komisija, ki je izvedla ocenje-vanje, odlo~ila, da priznanje Turisti~nega dru{tva Moste - Polje prejmejo; Otro{ki vrtec Zelena jama, Knji`nica Jo`eta Mazovca iz Most, Kme~ki turizem Pri Lazarju v Podgradu, Dru{tvo Zeleni prstan, ki skrbi za rekreacijsko pot okoli Ljubljane, Mesarija Miketi~ iz Vev{ke ceste in Viktor Grilc iz Podgrada, ki je velik kulturno-turisti~ni animator Zaloga in Podgrada.Najve~ to~k je zbrala Mesarija Miketi~ in je lahko vzor mnogim obrtnikom pa tudi ostalim. Podelitev je bila 19. oktobra v prostorih ^S Polje, priznanja pa je podelil predsednik TD Moste - Polje Edvard Svetek.

Mojca Svetek

S podelitvije priznanj za ~isto in urejeno okolje Dale~ najve~ to~k pri ocenjevanju je dobila Mesarija Miketi~ z Vev{ke ceste

3-14.indd 7 5.12.2007 20:22:26

8

Jeseni je kar nekaj prahu dvigala odlo~itev ljubljanskega `upana Zorana Jankovi}a, da bo pospravil vrtne hi{ice in vso navlako, ki se je nabrala pred ljubljanskimi @alami. Slika, ki so jo kazali “ljubitelji narave”, je bila dale~ od tistega, za kar so se zavzemali “posestniki” teh hi{ic, ki po ve~ini niti niso bili lastniki niti niso vedeli, na ~igavi zemlji stoje. Niso imeli ne urejenih dovoljenj ne sanitarij niti vode. ^edalje ve~ je bilo raznovrstne navlake, ki z rekreacijo ni imela nobene zveze. Vse to “naselje” je {e kako kazilo videz evropsko prizna-nih @al, a od dolgoletne zahteve nekdanje ob~ine Moste - Polje in kasneje MOL ni ostalo ni~, kajti volje po ureditvi tega kraja kljub velikemu govorjenju ni bilo. Nova ljubljanska oblast je praksi, da je vse, kar je `e bilo, dovoljeno, hitro napravila konec in se lotila tega, toliko let zanemarjenega kraja. V par dneh so odstranili “hi{ice”, ograje, strani{~a in vse, kar so sem navlekli ljudje, ki so uzurpirali podobo @al. Tudi ob tej akciji, ki jo je podprla velika ve~ina ob~anov, so se na{li du{ebri`niki in za{~itniki narave ter z never-jetnimi izgovori zagovarjali ohranitev “naselja”. Njihovo prizadevanje je imelo bolj namen nasprotovati ljubljan-skemu ̀ upanu kot pa re{iti ta ekolo{ki problem in estetski videz. Danes je tu lep park, ki bo z leti pridobil novo podobo in privla~nost za vse, ki bodo obiskali @ale ali pa si bodo

Iz zara{~enosti do parka na @alah

ob njem za`eleli le sprehoda ali kraj{i po~itek. Kljub uspe{ni akciji pa so se ljudje spra{evali, zakaj je to divje naselje toliko ~asa obstajalo in kje so sploh bile mestne in{pekcijske slu`be. ̂ e bi te delovale tako, kot bi morale, ne bi bilo treba na to ureditev ~akati toliko ~asa in barak vpletati v politiko in razburkati Ljubljano.

P. S.

Od zara{~enosti do parka pred @alami

Gostinsko-turisti~ni zbor, ki je bil letos med 8. in 10. oktobrom v Pod~etrtku, je vsakoletna prilo`nost, da se predstavijo gostinci in turisti~ni delavci ter vsi, ki se ukvarjajo z gostinsko opremo. Prav ta zadnja leta zavzema ~edalje ve~ pozornosti, saj so na podro~ju go-stinske opreme vse modernej{e inovacije, ki gostincem in hotelom olaj{ajo delo. Tako je bilo tu mo~ videti vse od najmodernej{ih hladilnikov, pe~i in pe~ic, ~istilnih

Gostinsko-turisti~ni zbor, ki je bil letos med 8. in 10. oktobrom v Pod~etrtku, je vsakoletna prilo`nost, da

Gostinsko- turisti~ni zbor v Pod~etrtkusredstev in {tevilnih stvari do vsakovrstnega pribora za katere v~asih niti ne vemo, za kaj so.Tu je bilo tudi veliko kuharjev, ki so vsak zase nekaj kuhali in ponujali mimoido~im v poku{njo. Veliko je bilo tudi vinarjev, ki so predstavljali svoja vina in jih hvalili na vse pretege. Tu je bilo {e najve~ obiskovalcev in nekateri so se v krogu menjavali tudi po ve~krat. Zanimive so bile demonstracije raznih pek in pa preda-vanja, v glavnem o zdravi prehrani, ki mo~no posega tudi na gostinsko in hotelsko podro~je.Zagotovo pa je bila ponesre~ena razstava pogrinjkov, ki je bila popolnoma na drugem koncu od razstavnih paviljonov. ^eprav je bila lepa, pa ni odsevala tako ve-likega {tevila tistih pogrinjkov, ki smo jih neko~ gledali v Portoro`u, Postojni ali ^ate{kih toplicah...Razstavo Gostinsko-turisti~nega zbora si je ogledal tudi upravni odbor Turisti~nega dru{tva Moste - Polje, poleg razstave pa tudi samostan Olimje, njihovo lekarno, cerkev in prodajalno.Obiskovalcev z ljubljanskega podro~ja je bilo malo, {e manj pa gostincev in ljudi, predvsem pa ne tistih, ki se ho~ejo spoprijeti s kme~kim turizmom. Prav ti bi si morali ogledati razstavo zaradi novitet, ki so danes v gostinstvu nujne in prepotrebne, da se kme~ki turizem tudi okoli Ljubljane razvije v donosno obrt in odlepi od vrti~karskega kmetovanja.

Mojca SvetekEden od zanimivej{ih pogrinjkov Gostinsko-turisti~nega zbora

3-14.indd 8 5.12.2007 20:22:31

9

Iz zara{~enosti do parka na @alah

Od zara{~enosti do parka pred @alami

Gostinsko- turisti~ni zbor v Pod~etrtku

Sredi oktobra je hotel Slon raz{iril spodnje prostore na vogalu ^opove in Slovenske ceste, v katerih je dolga leta gostovala ena najbolj obiskanih in priljubljenih delikates v Ljubljani. Znana je bila po izredno {iroki suhomesni in drugi ponudbi. Tudi njihova izlo`ba je bila privla~na ter je kazala vso raznovrstnost dobrih jedi, ki so bile tudi izredno lepo aran`irane.

Raz{iritev restavracije

hotela Slon Dru{tvo upokojencev Zalog je ob naravni nesre~i, ki je z de`evjem in zemeljskimi plazovi pred nedavnim prizadela in z vodno ujmo napravila ogromno materialno {kodo prebivalcem @irov, @eleznikov, Zalega Loga in v okolici Celja, sklenilo pomagati najbolj ogro`enim dru`inam z denarnimi sredstvi.V ta namen smo izdali ve~ kot 1600 letakov, s katerimi smo obvestili krajane Zaloga, Podgrada in Spodnjega Ka{lja o nameravani akciji in da bomo zbrana denarna sredstva nakazali direktno najbolj prizadetim dru`inam. Na to akcijo se je odzvalo 93 dru`in in zbranih je bilo 3.200 EUR.

Spodnji prostori, v katerih so tudi tako imenovani lounge prostori, pa so za vse obiskovalce postali premajhni. Zato se je vodstvo hotela odlo~ilo te prostore raz{iriti. Tako so pridobili 20 novih sede`ev, ob ^opovi ulici pa {e deset, ki bodo na voljo novim gostom. Odprtje novih prostorov je bila tudi prilo`nost, da so tako stari kot novi gosti ob kozarcu {ampanjca prijetno poklepetali in se seznanili tudi s preostalo ponudbo hotela Slon.

E. S.

Grega Jamnik direktor hotela Slon

Dru{tvo upokojencev Zalog je ob naravni nesre~i, ki je z Dru{tvo upokojencev Zalog je ob naravni nesre~i, ki je z de`evjem in zemeljskimi plazovi pred nedavnim prizadela de`evjem in zemeljskimi plazovi pred nedavnim prizadela in z vodno ujmo napravila ogromno materialno {kodo in z vodno ujmo napravila ogromno materialno {kodo

Kdor hitro da, dvakrat da

Stane Matja`i~ in Cirila [mid iz Zaloga pri dru`ini Rant iz Zalega Loga

Od znancev iz @eleznikov smo dobili naslove najbolj prizadetih dru`in in tja sta pomo~ nesla predsednica Dru{tva upokojencev Zalog Cirila [mid in Stane Matja`i~ ter dru`inama Benediti~ in Podlipnik iz @eleznikov ter dru`ini Rant iz Zalega Loga podarila po 1.000 EUR. Upokojenci v Dru{tvu Zalog smo se zavedali, da je tista pomo~, ki hitro pride, najbolj{a pomo~, saj tak{no pomo~ vsak potrebuje takoj in v par dnevih, kajti pomo~, ki jo v ta namen naka`e dr`ava, v~asih potuje tudi ve~ tednov ali celo mesecev. Tako pa je hitra akcija zalo{kih upokojencev zmanj{ala bol in te`ave vsaj treh dru`in, za katere je s to ~lovekoljubno akcijo poskrbela solidarnost tistih, ki so v tej akciji sodelovali.

Stane Matja`i~

3-14.indd 9 5.12.2007 20:22:38

10

Osemnajstega septembra je podivjana narava z vso silo udarila v @iri, Sel{ko dolino, Bohinjsko Bistrico ter povzro~ila ogromno materialno {kodo in tudi ~love{ke `rtve. Vsa Slovenija je bila pretresena nad ihto narave in nad vsem, kar je uni~ila le v nekaj urah. Tak{ne naravne katastrofe Slovenija ̀ e ve~ kot sto let ni imela. V trenutku je {lo v ni~ tisto, kar so ljudje leta in leta gradili in si pri-zadevali izbolj{ati `ivljenje.Vodna ujma je udarila tudi v O[ Janeza Mencingerja iz Bohinjske Bistrice in zalila vse spodnje prostore {ole in uni~ila inventar, kup dokumentacije, {olskih pripomo~kev in drugega.Solidarnostna akcija na O[ Nove Fu`ine je hitro stekla, saj so otroci vedeli, da je treba {oli pomagati in jim ~im prej zagotoviti normalno `ivljenje in nadaljevanje {ole. V akciji zbiranja pomo~i so zbrali 20 velikih {katel raznega materiala in jih 12. oktobra z ravnateljico O[ Nove Fu`ine Damjano Koro{ec nesli na O[ Bohinjska Bistrica in jih predali ravnatelju Jo`ete Cvetku. U~enci iz Novih Fu`in so tako pokazali solidarni z u~enci v stiski ter, da se zavedajo solidarnosti, ki je {e kako potrebna ob podobnih nesre~ah.

Barbara ^ampa, Maja Kova~

O[ Nove Fu`ine za O[ Bohinjska Bistrica

Delavci O[ Nove Fu`ine z ravnateljem O[ dr. Janeza Mencingerja Jo`etom Cvetkom in njegovo pomo~nico

V Zadru`nem domu Zadvor je Sadjarsko-vrtnarsko dru{tvo Sostro letos pripravilo `e 14. razstavo sadja in zelenjave. Na razstavi je sodelovalo tudi ^ebelarsko dru{tvo Polje, Dru{tvo Ajda iz Sostra, ki goji kulturo pridelave neopore~ne hrane, Dru{tvo `ena in deklet Moste - Polje, Dru{tvo rejcev drobnice, O[ Sostro in {e nekateri posamezniki. Na razstavi je bilo na enem mestu mo~ videti vso paleto sadja, ki jo tu v okoli{kih krajih goje kmetje v velikih koli~inah ali pa le ljubitelji, ki jim delo s sadjem omogo~a sodelovanje z naravo.Vzhodni del Ljubljane se razvija v ~edalje ve~jega pridelovalca sadja in zelenjave, s katerima oskrbujejo ljubljanski trg.Koli~ine, ki jih tu pridelajo, so velikanske in marsikdo niti ne ve, kak{ne vrste so in koliko jih sploh pridelajo. Tako je razstava v Zadvoru odli~na prilo`nost, da si obiskovalci ogledajo sadje raznih sort in vse pridelke, ki jih tukaj{nje kmetije pridelujejo.

@e 14. praznik jeseni v Zadvoru

Zelo opazni so bili pridelki ~lanic dru{tva Ajde, kot edin-ega tovrstnega v Ljubljani. Njihovi pridelki so raznovrstni, osnovni moto pa jim je, da vso hrano pridelajo brez gnojil in {kropiv. Razstava je bila zanimiva, in kot je ob odprtju dejal ljubljanski `upan Zoran Jankovi}, bi jo bilo smiselno prestaviti v Ljubljano. Mogo~e ima parav, posebno {e ob dejstvu, da tako lepo urejena razstava nima ve~jega odziva, kot bi ga lahko imela.

Mina Sim~i~

Razstavo sta odprla `upan Zoran Jankovi} in predsednik dru{tva Marjan Bitenc

3-14.indd 10 5.12.2007 20:22:42

11

O[ Nove Fu`ine za O[ Bohinjska BistricaNa soboto 29. septembra se je pred zadru`nim domom v Dolskem odprl Jesenski sejem, ki je bil novost, kljub temu da Dolsko pozna veliko kvalitetnih prireditev. V organizaciji Ob~ine Dol in tamkaj{nih dru{tev so pred-stavili dru{tvene in druge dejavnosti, ki se razvijajo in {e `ive med ljudmi teh krajev. Tako so na tem sejmu, ki je bil lep, `iv in razko{en, na stojnicah predstavili ~ebelarstvo, peko kruha, pripravili delavnico za izde-lavo kolin, “{morna”, kuhanja gobove juhe, stiskanje mo{ta, delavnico za otroke, predstavili projekt Kmetije odprtih vrat, razstavo fotografi j ob~ine Dol iz zraka in kup drugih zanimivosti. Na jesenskem sejmu so nas-topili mladi harmonikarji, pevka Nata{a Madjar in kot najbolj za`elen - cirkusant. Prav tega so se otroci najbolj razveselili, saj jim je pripravil nepozabno predstavi z ogromno `ogo, na kateri so se lahko igrali. Poleg te ponudbe je bilo {e veliko druge, saj so se v sejem vklju~ili tudi gostilni~arji, Dru{tvo kme~kih ̀ ena Dol, vrtnarji in cvetli~arji. Na razpolago je bilo kup poku{in - tako jedi kot vin, mo{ta, doma~ih likerjev in peciv.Sejem je bil zanimivo pripravljen z bogato dekoracijo raznih bu~, jabolk, doma~ega grozdja, etnolo{kih pred-metov in kupom drugih zanimivosti.Nastop mladih harmonikarjev je bil zelo kvaliteten, saj je bilo med mladimi harmonikarji veliko takih, ki se harmonike u~e v glasbenih {olah.Prireditev v Dolskem je bila zanimiva in lep dan jo je {e popestril, zato je bilo veliko obiskovalcev, ki so imeli kaj videti in pokusiti.

P. S.

Jesenski sejem v Dolskem

Nastop dveh harmonikarjev Glasbene {ole Tomo`a Pestotnika

3-14.indd 11 5.12.2007 20:22:45

12

Turisti~no dru{tvo Za-log je bilo ustanovljeno leta 1995, njegov prvi predsednik je bil Mar-tin Pograjc. Prvi zagon je bil velik, saj so si zadali kar veliko nalog, vse od urejanja okolja, postavljanja turisti~no-informativnih tabel, ocenjevanja okolja in drugih del. Tudi ~lan-stvo, ki ga je bilo kar veliko, je bilo priprav-ljeno poprijeti za delo in kraje ter okolje Zalo-ga olep{ati. Postavili so razgledni

stolp na Ka{eljskem hribu (Debnem vrhu) in poti, ki vodijo nanj, uredili tako, da se lahko vsakdo brez te`av povzpne na to zanimivo hribovje, s katerega je lep po-gled na Ljubljansko kotlino in okoli{ke kraje. Ker je Zalog s Spodnjim Ka{ljem in Podgradom {tevil~no majhen, so se tako v turisti~nem dru{tvu kot v drugih, zlasti pa v upokojenskem, menjavali eni in isti ljudje. Enkrat so si zasluge za isto delo lastili ~lani turisti~nega dru{tva, drugi~ pa upokojenci. Tako je

Novi predsednik TD Zalogpogostokrat prihajalo do nesporazumov in pogostih menjav predsednika ali pa ga sploh ni bilo. S tem je bilo delo dru{tva mo~no okrnjeno, zmanj{alo se je {tevilo ~lanstva in tudi volje do dela je bilo ~edalje manj.Letos spomladi so tako dobili ̀ e ~etrtega predsednika, 42-letnega Du{ana Levi~nika iz Podgrada, sicer vrt-narskega tehnika s samostojnim podjetjem za urejanje parkov, javnih povr{in, okolja ...Njegova vizija uspe{nega dela dru{tva je, da se mora dru{tvo posvetiti dejanskemu delu in biti v okolju, kjer deluje, delotvorno. Posvetiti se morajo ~rnim odlagali{~em, ki jih je tu kar nekaj. V Zalogu je {e nekaj neurejenih stvari, ki motijo krajane. Trgovina [par je ̀ e ena od teh, saj je dale~ premajhna in tudi brez vsakih parkirnih mest. Tudi bli`ina KOTA jih moti, prav tako pa tudi ~istilna naprava. TD Zalog posega tudi na podro~je {porta. Imajo svoj teptalni stroj za sneg in vsako leto pripravijo tekalne poti skozi Zaj~jo Dobravo in tako ljudem omogo~ijo zimsko rekreacijo.Du{an Levi~nik ve, kaj je urejeno okolje, zato ho~e Zalog in Podgrad potisniti naprej, kjer bo `ivljenje lep{e in varnej{e. Pri tem pa potrebuje pomo~ in sodelovanje vseh svojih krajanov pa tudi Mestne ob~ine Ljubljana.

Edvard Svetek

Turisti~no dru{tvo Za-log je bilo ustanovljeno leta 1995, njegov prvi predsednik je bil Mar-tin Pograjc. Prvi zagon je bil velik, saj so si zadali kar veliko nalog, vse od urejanja okolja, postavljanja turisti~no-informativnih tabel, ocenjevanja okolja in drugih del. Tudi ~lan-stvo, ki ga je bilo kar veliko, je bilo priprav-ljeno poprijeti za delo in kraje ter okolje Zalo-Du{an Levi~nik ho~e popestriti delo

TD Zalog z novo vsebino

3-14.indd 12 5.12.2007 20:22:50

13

V Zadru`nem domu Za-dvor je bil 24. novembra velik kulturni dogodek, ki je dvorano do kraja napolnil. Kako tudi ne, saj je tam nekdanji ̀ up-nik v Sostrem Mirko Pihler predstavil knjigo pesmi pod naslovom Prameni svetlobe.V ~asu svojega slu`-bovanja v Sostrem je kot pater minorit sostr{ko `upnijo dodobro raz-burkal, saj je bil zelo dejaven v vseh kulturnih dogajanjih, ki so se tu porajala v prvih letih slovenske osamosvo-

jitve. Bil je izvrsten govornik, njegov nastop je bil prava atrakcija. Je slikar in nadvse priznan strokovnjak za vino ter vinski vitez, bil je in je {e Mister Emerson, ki s svojimi ~arovnijami presene~a ljudi, ki ostajajo brez denarnic, prstanov ali jim pri~ara denar.Njegovi nastopi so vedno privabljali veliko ljudi, saj jim je svoje spretnosti znal pokazati na na~in, ki drugim ni bil dan. Tako za verske kot dr`avne praznike je v okviru TD Moste - Polje imel {tevilna predavanja, s katerimi se je dotaknil etike verujo~ih in neverujo~ih. Bil je magnet, ki je ljudi privla~il, kajti vedel je, da je ̀ ivljenje {iroka paleta razmi{ljanj, ki jih ni mo~ unifi cirati.

Kulturni ve~er z Mirkom PihlerjemV Zadru`nem domu Za-dvor je bil 24. novembra velik kulturni dogodek, ki je dvorano do kraja napolnil. Kako tudi ne, saj je tam nekdanji ̀ up-nik v Sostrem Mirko Pihler predstavil knjigo pesmi pod naslovom Prameni svetlobe.V ~asu svojega slu`-bovanja v Sostrem je kot pater minorit sostr{ko `upnijo dodobro raz-burkal, saj je bil zelo dejaven v vseh kulturnih dogajanjih, ki so se tu Mirko Pihler med {tevilnimi avtori-

zacijami svojih pesmiOrganizatorji in izvajalci kulturnega ve~era, ki je popolnoma napolnil dvorano Zadru`nega doma Zadvor

Kulturni ve~er je odli~no vodil Janez Lah, pesmi in bogat `ivljenjepis pa predstavil njegov dolgoletni prijatelj Ed-vard Svetek. Pesmi so z velikim ob~utkom brali Janez Lah, Edvard Svetek in Ur{a Ga~nik. Prijeten ve~er so popestrili tudi pevci okteta Povodni mo` iz Pre`ganja, kon~al pa se je ob vinu s Ptuja in z zakusko, ki jo je s sponzorji pripravilo Turisti~no dru{tvo Moste - Polje. Knjigo Prameni svetlobe lahko naro~ite pri Slom{kovi zalo`bi v Mariboru po ceni 11,95 EUR ali osebno pri avtorju.

Mojca Svetek

[portno dru{tvo Jan~e je bilo ustanovljeno leta 2005 z namenom {iriti {portno kulturo v krajih okoli Jan~, pro-movirati zdrav na~in `ivljenja, {iriti {portno znanje ter razumsko dojemanje {porta kot pozitivnega delovanja do narave in posebne vrednote `ivljenja.Pomembna naloga je delo z otroki v okviru {portnega

[portno dru{tvo Jan~e je bilo ustanovljeno leta 2005 z

Jan~e imajo novo rekreacijsko pridobitevkro`ka, ki ga obiskuje 17 do 20 otrok in katerega cilji so: zadovoljiti otrokove potrebe po gibanju in igri ter dose~i prilagojen razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, kakovostno pre`ivljanje prostega ~asa in dru`enje. Slovesnega odprtja nogometnega igri{~a, 16. septembra, se je udele`ilo veliko ljudi pa tudi {portnih ekip iz sosed-

3-14.indd 13 5.12.2007 20:22:56

14

@e tradicionalne ko-stanjeve nedelje v organizaciji TD Be-snica-Jan~e so tudi letos privabile ve~ kot deset tiso~ obisko-valcev in Jan{ki vrh je bil `iva preproga ljudi. Lahko so u`ivali ob bogato oblo`enih stojnicah doma~ij ob Sadni cesti. Vsaka je na svoj na~in pope-strila in obogatila ponudbo. To pa je bila tudi prilo`nost pred-staviti se {ir{i javnosti, ki te doma~ije lahko obi{~e tudi s pomo~jo bro{ure Zeleni prag Ljubljane. Poleg do-ma~ij so se predstavili

Kostanjeve nedelje na Jan~ah

njih vasi. Igri{~e je odprl predsednik [portnega dru{tva Jan~e Anton Ple{ko in jan{ki `upnik Janez Jasenc ob prisotnosti pod`upana Ljubljane Jani Möderdorferja in `upana [martna pri Litiji Milana Izlakarja. Slavnostni dogodek so s petjem popestrili u~enci {ole Jan~e ter doma~i harmonikarji. Na nogometnem igri{~u pa sta se najprej pomerili ekipi [D Jan~e ter Mestne ob~ine Ljubljana.Po tekmi je bilo rezanje torte za vse nogometa{e in goste, ki jih ni bilo malo. Predsednik [D Jan~e Anton Ple{ko pa se je tako doma~inom kot sponzorjem zahvalil za mate-rialno in fi nan~no pomo~, posebno pa `upni{~u Jan~e, kajti igri{~e stoji na njihovem zemlji{~u, ki pa ga je dalo dru{tvu v brezpla~en najem. Nogometno igri{~e je tako za Jan~e kot za okoli{ke vasi velika pridobitev, saj se bodo odslej lahko mladi ljubitelji {porta sre~avali tu in se vzgajali v duhu {porta in njene kulture.

Marjana MarnEkipa [portnega dru{tva Jan~e ob otvoritvi nogometnega igri{~a

{e kmetija Paternoster, TD Zadobrova, Dru{tvo rejcev drobnice, Dru{tvo za biodinami~no kmetovanje Ajda ... Za popestritev kostanjevih nedelj je poskrbela Pekarna 301, pilotni projekt, ki se je predstavil na stojnicah CIZE, Zavoda za razvoj pode`elja Ljubljana. Ta v zimskih mesecih organizira izobra`evanje za pridobitev kvalifi ka-cije peke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni na~in. Prav med njimi se je rodila ideja o pekarni, kajti pridobljeno znanje je nujno uporabiti tudi v praksi. Tako sta se estetsko urejeni stojnici {ibili od slastnih dobrot, ki se jim ni bilo mo~ upreti.Na stojnicah doma~inov je bilo poleg sladkih dobrot mo~ kupiti razli~na `ganja, sadne likerje in vina, marmelade, jabolka, tudi nekaj jagod in pe~en kostanj.Pod`upan Jani Möderndorfer pa je s svojim obiskom poudaril, da je obrobje Ljubljane pomembno za mes-to.Za odli~no organizarano prireditev pa gre zahvala zago-tovo predsedniku in podpredsedniku TD Besnica-Jan~e Zvonku Perecu in Uro{u Karlinu.

Marjana Marn

@e tradicionalne ko-stanjeve nedelje v organizaciji TD Be-snica-Jan~e so tudi letos privabile ve~ kot deset tiso~ obisko-valcev in Jan{ki vrh je bil `iva preproga ljudi. Lahko so u`ivali ob bogato oblo`enih stojnicah doma~ij ob Sadni cesti. Vsaka je na svoj na~in pope-strila in obogatila ponudbo. To pa je bila tudi prilo`nost pred-staviti se {ir{i javnosti, ki te doma~ije lahko obi{~e tudi s pomo~jo bro{ure Zeleni prag Ljubljane. Poleg do-Stiskanje jabolk je eno od zanimivih

predstavitev kostanjevih nedelj

3-14.indd 14 5.12.2007 20:23:01

1515

V Ljubljani se kvalitetni gostinski lokali ne odpirajo ravno vsak dan. Sredi oktobra smo imeli prilo`nost, da se ene od tovrstnih otvoritev udele`imo tudi mi. Nova gostilna se ime-nuje MEDANA in je del poslovno stanovanjskega objekta Trnovska vrata, ki stoji na kri`i{~u Ceste v Mestni log in Barjanske ceste. @e vhod v gostilno, na katerem je stilizirana vinska trta, nas opozori na to, da bomo v prijetnem ambientu lahko okusili dobro hrano in izbrana vina bri{kih vinarjev.

V Ljubljani se kvalitetni gostinski lokali ne odpirajo ravno vsak dan. Sredi oktobra smo imeli prilo`nost, da se ene od

MEDANA - nova gostilna v Ljubljani

Otvoritve se je udele`ilo veliko povabljenih gostov in prav zanimivo je bilo opazovati, na kaj so ti bili pozorni in kak{ni so bili njihovi vtisi o ponudbi, zna~ilni za kraj, katerega ime nosi lokal. Ker so bili na otvoritvi tudi vrhunski kuharji in natakarji, je bil ̀ e prvi vtis odli~en - vse, kar so prinesli na mize ali nato~ili v kozarce, je bilo izvrstno. Vina, kot so rebula, sivi in beli pinot, tokaj, charnonnay, cabernet sauvignon in mnoga druga, ki jih pridelujejo bri{ki vinarji Marjan Sim~i~, Movia, Dolfo, Bla`i~, [~urek, Du{an Kristan~i~ …, so se prilegala ponujeni hrani. Tudi ta je bila izbrana posebej za to prilo`nost: pr{ut kuhan v testu, vipavski pr{ut, razli~ni siri, crodigini (pe~enice, zna~ilne za ta del Slovenije) z belo polento in repo, na koncu pa smo se lahko sladkali s pomaran~nimi torticami, prelitimi s temno ~okolado in oku{ali raznovrstno sadje. Okusno hrano, ki poudarja primorsko kuhinjo in bogat iz-bor vin, predvsem bri{kih vinarjev, dopolnjuje tudi prijeten ambient, tako, da je celoten vtis ob obisku gostilne ve~ kot odli~en.Gostilna MEDANA je odli~na dopolnitev gostinsko-turisti~ne ponudbe v Ljubljani. Spla~a se jo obiskati in preizkusiti vse, kar smo na otvoritvi posku{ali mi in {e kaj ve~.

P. S.

Ob otvoritvi ... ... in kuharja v Medani

15-18.indd 15 5.12.2007 20:23:51

1616

15-18.indd 16 5.12.2007 20:24:00