FINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si

Vse bolj izrabljamo energijo soncaVedno več objektov krasijo sončni kolektorji, ki prispe-vajo vse večji delež energije za ogrevanje ter pripravo tople sanitarne vode. K manjši porabi energije v objektih pomembno pripomore tudi njihova sanacija. 18–20VARČ

UJM

O [ OGLASNA PRILOGA ]

Z EN

ERG

IJO

Vaš partner pri izgradnji SONČNIH ELEKTRARNDodatne informacije na www.eiu.si

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si18

PRIHODNOST OGREVANJA, HLAJENJA IN PREZRAČEVANJA S SISTEMOM ISOMAXISOMAX je sistem ogrevanja, hlajenja in prezračevanja z izko-riščanjem sončne in geotermalne energije. Sistem se lahko uporablja za novogradnje in tudi za adaptacije objektov. Zelo majhna poraba električne energije za delovanje sistema od 5 do 12 kWh/m2/leto.

DULC d.o.oStranje pri Škocjanu 7, 8275 Škocjantel.: 07 33 747 20, faks: 07 33 747 21, e-pošta: info@dulc.siwww.dulc.si, www.isomax.si

Pri gradnji energijsko varčne stanovanjske hiše je treba paziti na veliko po-drobnosti, pravijo v Hidrii, ki v slovenskem prostoru že vrsto let spodbuja učinkovito rabo sončne energije. Začne se pri načrtovanju, projekti-ranju in postavitvi objekta v prostor, pomembni pa so tudi njegova oblika in veli-kost, orientacija strehe ter pravilna postavitev energij-sko varčnih oken.

Centralni zalogovnik toplote in sončni kolektorji

V zvezi z izbiro ogrevalne-ga sistema v stanovanjski hiši v Hidrii pravijo, da ni enega odgovora za vse primere. Pri-poročajo tako imenovani sis-temski zalogovnik toplote za pripravo tople sanitarne vode in pomoč dogrevanju s sonč-nimi kolektorji ter dodaten vir. Izbira slednjega je odvi-sna od tega, kaj nam je najbolj priročno. Če imamo na voljo trdo gorivo (drva), sta kotel na uplinjanje drv in cen-tralni zalogovnik zelo dobra rešitev.

Za hišo do 200 kvadratnih metrov svetujejo zalogovnik za okoli 800 litrov in od 10 do 14 kvadratnih metrov plo-ščatih sprejemnikov sončne energije. S takim sistemom lahko skupno pokrijemo prek 70 odstotkov potreb po topli sanitarni vodi in 35 odstotkov potreb po to-ploti za ogrevanje. Hidrijin sistemski zalogovnik toplo-te je mogoče kombinirati z vsemi vrstami dogrevanja (biomasa, plin, olje, drva, toplotna črpalka) in sonč-nimi kolektorji. Montirane ima vse potrebne enote, zato ga preprosto le priključimo. Njegova največja prednost pa je v temperaturnem slo-jenju, kar pomeni, da so po višini zalogovnika različne temperature. Sonce greje celoten volumen, zgornji del zalogovnika pa se dogreva s pečjo ali toplotno črpalko, če je potrebna višja tempe-ratura. Zgoraj je izhod za ra-diatorsko gretje, v spodnjem delu zalogovnika pa izhod za talno gretje.

Najbolj priporočljivo je talno gretje

Talno gretje je za nizkoe-nergijske hiše zelo priporo-čljivo, saj take hiše ne potre-bujejo visokih temperatur za ogrevanje. Če tak sistem kot dodaten vir uporablja toplo-tno črpalko, jo lahko poleti v kombinaciji s centralno pre-zračevalno enoto uporabimo za hlajenje hiše. Tako ima-mo enoten sistem, ki skrbi za ogrevanje in hlajenje hiše s poudarkom na izkoriščanju energije sonca, razlagajo v Hidrii.

Sorazmerno kratke dobe vračanja naložbe

Doba vračanja sredstev, vloženih v termosolarni sis-tem, je odvisna od več de-javnikov. Prvi je umestitev kolektorskega polja v pro-stor, saj pravilna orientaci-ja in naklon kolektorskega polja bistveno pripomoreta k večjemu izkoristku ter-mosolarnega sistema. Na izkoristek celotnega sistema vpliva tudi geografska lega oziroma količina sončnega obsevanja, ki ga je deležno kolektorsko polje sistema. Za sisteme priprave tople sani-tarne vode je čas povrnitve naložbe štiri do šest let, pri kombiniranih sistemih pa sedem do osem let.

Ogrevanhiše s s

[ SONČNA ENERGIJA ] Kombinte stanovanjske hiše in

Varčevanje z energijo pri energijsko varčni hiši se začne že pri njenem projektiranju in ustrezni umestitvi v prostor. Ko se odločamo o načinu ogrevanja, velja razmisliti o centralnem zalogovniku toplote s pripravo tople sanitarne vode in sončnih kolektorjih ter o dodatnem viru, ki ga poljubno izberemo glede na možnosti. Solarni sistemi so še posebno primerni za območja, kjer je dovolj visoka stopnja osončenosti.

V družbi Dulc so razvili sis-tem gradnje objektov, kjer izko-riščajo energijo sonca in zemlje, in ga poimenovali ISOMAX. Po besedah Mateja Dulca, direktor-ja družbe, gre za novo tehnologi-jo gradnje in sistema ogrevanja, hlajenja in prezračevanja, kjer ne potrebujemo toplovodnega kotla ali toplotne črpalke. Z nje-no pomočjo pri nizkoenergijski hiši porabo energije zmanjšamo pod mejo pasivne hiše.

Gradnja enaka, poraba manjša

Bistvo vsega je, da je gra-dnja objektov ostala enaka, z uvedbo nove tehnologije pa se je poraba energije glede na klasično zmanjšala za 20-krat, razlaga Matej Dulc. Ne gre torej za gradnjo pasivne hiše, ampak za sistem, ki se lahko vgrajuje v

objekte, zgrajene z opeko, sipo-reksom ali tudi montažno.

Temperaturna bariera pre-prečuje izmenjavo energij

Delovanja sistema temelji na aktivnem ovoju zgradbe oziroma tako imenovani temperaturni barieri, ki preprečuje izmenja-vo energij med notranjostjo in

zunanjostjo objekta. Energijo, ki jo potrebujemo za aktivni ovoj v zimskem času, pridobimo s po-močjo zbiranja sončne energije pod strešno kritino in njenim hranjenjem v zemlji pod objek-tom. Čez leto se shrani dovolj energije za vso zimo. Za hlajenje objekta pa uporabimo zemeljski kolektor, kjer izkoriščamo hlad

zemlje in tako hladimo celoten ovoj objekta.

Naložba v sistem se povrne v štirih letih

Za delovanje takega sistema potrebujemo dve obtočni črpal-ki in dva ventilatorja za prisilno prezračevanje. Poraba električ-ne energije za povprečno hišo se v denarju giblje med 50 in 120 evri na leto, kar v primerjavi s sistemi, ki se vgrajujejo danes, pomeni ogromen prihranek, poudarja Matej Dulc. Gradnja strojnih instalacij takega sis-tema je za približno 20 odstot-kov dražja, vendar se glede na prihranek pri stroških čez vse leto naložba povrne že po štirih letih delovanja. Vse to pa dose-gamo brez izpustov ogljikovega dioksida, poudarja sogovornik. Referenčni objekt so zgradili v Murski Soboti in rezultati delo-vanja so zelo dobri tudi pri -20 stopinjah Celzija, ki so jih letos namerili v teh krajih.

Sonce in zemlja ogrevata in hladitaS pomočjo sonca lahko objekt pozimi ogrevamo, s pomočjo zemlje pa ga poleti hladimo Sistem gradnje ISOMAX prek ustvarjanja toplotne bariere pozimi omogoča segrevanje objekta s pomočjo sončne energije, poleti pa ga hladi s pomočjo zemlje. Tako se pri nizkoenergijskem objektu poraba energije zmanjša na raven, ki je značilna za pasivno gradnjo.

S pomočjo energije sonca in zemlje lahko hišo, ki je zgrajena po načelih nizkoenergijske gra-dnje, po porabi energije spreme-nimo v pasivno.

▶

Napeljava, ki je položena pod hišo, pozimi omogoča gretje hiše, poleti pa njeno hlajenje.▶

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Samo KranjecTel.: (01) 30 91 558E-pošta: samo.kranjec@finance.si

Trženje:Maja ČendakTel.: (01) 30 91 422E-pošta: maja.cendak@finance.si

Računalniški prelom: Tehnika FinanceLektoriranje: Julija Klančišar

Varčujmo z energijo je oglasna priloga časnika Finance.

VARČUJMO Z ENERGIJOFINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si 19

Sončni kolektorji na strehi hotela Arija služijo ogrevanju prostorov, sanitarne ter bazenske vode

Izkoristek sistema odvisen od osončenosti

nje energijsko varčne solarnimi sistemi

nirani termosolarni sistemi pri ogrevanju energijsko učinkovi-n pripravi sanitarne vode prinesejo velike prihranke

EKONOMIKA

PRIMER DOBRE PRAKSE

Nedavno se je na Debelem Rtiču končala gradnja hotela in zdravstvenega centra Arija, objekta Rdečega križa, v katerega so bili vgraje-ni Hidrijini solarni sistemi. Zasnova objekta te-melji na visoki stopnji učinkovite rabe (toplotne) energije. Uporabljeni so bili ploščati sprejemniki sončne energije za ogrevanje, poleti pa za hla-jenje, za kar skrbi hladilni agregat s toplotno močjo 200 kilovatov. Kadar je na voljo dovolj sončne energije, se porablja energija sončnih sprejemnikov, nato se sistem preklopi na toplo-tno črpalko in nazadnje, ko teh virov ni dovolj, se za dogrevanje uporabi kurilnica na kurilno olje. Sistem je zasnovan tako, da se za poletje predvideva dovolj razpoložljive energije, ki se hrani v hranilnikih toplote volumna štiri kubične metre.

Hidrijina oprema zajema ventilatorske kon-

▶

▶

vektorje Climmy 4, distributivne elemente, tal-ne konvektorje in sprejemnike sončne energije. Ploščati sprejemniki energije SI-SOL 2.0-TI so nameščeni na strehi v šestih poljih pod kotom 42 stopinj, skupna površina pa je 116 kvadra-tnih metrov. Predvideni so kot podpora ogreva-nju in pripravi tople sanitarne vode za kuhinjo in sobe, presežek pa gre za ogrevanje pokritega olimpijskega plavalnega bazena z morsko vo-do. Prednost takega načina uporabe solarnega sistema je v velikem izkoristku, saj lahko vse presežke toplote vodijo v bazen, ki lahko stalno odjema velike količine toplote, pravijo v Hidrii. Solarni sistem nadzoruje in vodi centralni nad-zorni sistem, ki upravlja tudi celotno energet-sko oskrbo objekta.

Kombinirani solarni sistem hotela Arija na De-belem Rtiču služi ogrevanju in hlajenju.▶

Z vgradnjo kombiniranega termosolarne-ga sistema za pripravo tople sanitarne vode in pomoč pri dogrevanju prostorov lahko pri povprečni štiričlanski družini s hišo ogrevalne površine 160 kvadratnih metrov v osrednji slovenski regiji vse potrebe po toplotni ener-giji zmanjšamo za povprečno 49 odstotkov, v tistih predelih Slovenije, kjer je več sončnega sevanja, pa je ta delež lahko tudi prek 60-od-stoten. Pri pasivni hiši je delež prihranka to-

▶ plotne energije s solarnim sistemom v osrednji regiji 66 odstotkov, v krajih ob morju pa lahko s povečanim hranilnikom toplote pokrivamo do 90 odstotkov potreb. Za take učinke je priporočena velikost kolektorskega polja viso-koselektivnih solarnih sprejemnikov 16 kva-dratnih metrov v kombinaciji z dvatisočlitrskim sistemskim zalogovnikom toplote ter modulom za pretočno pripravo tople sanitarne vode in talnim gretjem.

Proizvodnja elektri ne energijePriprava tople vode

Termosolarnisistem že od 1.666,00 EUR.*

Zagotovljenvisok donos!

* Navedena cena je brez DDV in montaže.

Vse na enem mes tu. Od ideje do izvedbe in vzdrževanja sist emov.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si20

Po ocenah strokovnjakov za gradbeno fiziko se v značil-nih starejših večstanovanjskih stavbah za toploto na leto pora-bi okvirno 166 kilovatnih ur na kvadratni meter ogrevane po-vršine. To je najmanj štirikrat več kot po celostni energijski sanaciji starejših stavb, posebno tistih, ki so bile grajene do leta 1981, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.

Štirikrat prevelika poraba Podobna je ugotovitev, pri-

dobljena na podlagi analize raz-pisov za finančne spodbude za naložbe v povečanje energetske učinkovitosti večstanovanjskih stavb v letih 2006 do 2009. Če bi izvedli najpomembnejše ukrepe celostne sanacije starejših več-stanovanjskih stavb oziroma ukrepe v skladu z omenjenimi

razpisi, bi na leto za ogrevanje potrebovali manj kot 60 kilo-vatnih ur na kvadratni meter površine. Nadalje bi s pomočjo učinkovitega lokalnega pre-zračevanja (z izrabo odpadne toplote) toplotno obnovljene večstanovanjske stavbe lahko prestopile v razred nizkoener-gijskega standarda, to je na raven letne porabe energije za ogreva-nje od 30 do 40 kilovatnih ur na kvadratni meter površine.

Obnova vsaj na 40 let Na ministrstvu za gospodar-

stvo pravijo, da večina podatkov ekonomskega vrednotenja po-kaže, da je za celostno energijsko sanacijo treba vložiti skoraj 90 evrov na kvadratni meter sta-novanjske površine. Če upošte-vamo dolgoletno prakso zgolj vzdrževalnih del in ukrepov investicijskega vzdrževanja stavbe, je razumno upoštevati večji obnovitveni vložek vsaj po 40 letih obratovanja večsta-novanjske stavbe. Razumno je tudi dodati okvirno 25 evrov na kvadratni meter za sistem učin-kovitega prezračevanja, s čimer bi bistveno povečali udobje in znižali stroške porabe toplote ter ne nazadnje zvišali vrednost nepremičnine po sanaciji. Iz-

računamo lahko, da si bomo s prihranki pri stroških za ener-gijo vložek v celostno sanacijo povrnili v sedmih do desetih letih, pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.

Vlagatelji potrebujejo informacije in pomoč

Lastniki večjih stanovanj-skih stavb pri obnovi potrebu-jejo informacije in pomoč: od upravnika, načrtovalcev oziro-ma projektantov rešitev, izvajal-cev gradbenih in drugih storitev, potrebujejo pa tudi strokovno svetovanje in spodbude države. Država omogoča brezplačno in neodvisno svetovanje v okviru projekta EnSvet, naložbe pa s posojili in subvencijami spodbu-ja prek Eko sklada. Razmišljajo tudi o dodatni finančni pomoči socialno šibkim, razlagajo na mi-nistrstvu za gospodarstvo.

Sanacijo je treba izvesti strokovno

Na ministrstvu za gospo-darstvo v ospredje postavljajo velik pomen priprave projekta sanacije, kjer na podlagi različ-nih variant prenove pridemo do optimalnih učinkov sanacije in optimalnega načrta prenove. Glede na trenutno stanje stav-

be so možne različne tehnične rešitve za izvedbo ukrepov. Pro-jektant ali specializirani sveto-valec naj bi s pomočjo sodobnih orodij preveril posamezne reši-tve, katerih sestavni del so tudi optimalno izbrana gradiva. Naj-boljši rezultat dosegamo z izbo-rom pravzaprav običajnih gradiv in izdelkov, denimo naravnega, mineralnega, pa tudi umetnega izvora, materialov za različne toplotne izolacije, paroprepu-stnih oziroma parozapornih in posebnih tesnilnih materialov, lesenih ali plastičnih oken z dvojno ali trojno zasteklitvijo … »Z vidika trajnostne in okoljsko prijazne gradnje ali obnove je priporočljiv izbor naravnih ma-

S sanacijo starih stavb bi veliko privarčevali

Celostna sanacija stavb in plačevanje toplote na podlagi dejanske porabe bi z

Optimalno sanirane starejše večstanovanjske stavbe bi za ogrevanje porabile vsaj štirikrat manj energije, naložba pa bi se povrnila v sedmih do desetih letih. Investitorji bi pri tem potrebovali svetovanje strokovnjakov in pomoč države pri pridobivanju finančnih sredstev.

Celostno sanirane stare večstano-vanjske stavbe bi za ogrevanje porabile vsaj štirikrat manj energije kot zdaj.

▶

O postavitvi sončne elek-trarne je smiselno razmisliti

predvsem pri tistih dejavno-stih, ki so trenutno še vedno močno odvisne od fosilnih goriv in imajo velike neizko-riščene površine, primerne za postavitev sončnih modulov, pravijo v Elektroinstalacijah Urbanc (EIU). Ob predpostav-ki razcveta električnih vozil in kmetijskih strojev je postavitev perspektivna v panogah tran-

Kakovostna sončna elektraStrokovno postavljena sončna elebo načeloma povrnila v tretjini njVrednost naložbe v sončno elektrarno in njen finančni učinek sta odvisna od številnih dejavnikov, v temelju pa velja, da se nam pri strehi, ki je velika 100 kvadratnih metrov, naložba povrne v desetih letih.

Sončno elektrarno lahko postavite kar na svoji hiši.▶

terialov, četudi na račun nekaj višje cene. Tako se denimo les, ki je eden najstarejših gradbenih materialov, spet uveljavlja in je med najbolj uporabnimi gradivi v sodobni okoljsko prijazni gra-dnji,« razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Plačilo na podlagi dejanske porabe

Ena od težav, ki se pojavlja pri doseganju učinkovite rabe energije v stavbah, je tudi, da se poraba toplote v starejših objektih ne meri ločeno. Koli-ko bi lahko privarčevali, če bi odpravili ta problem? Kdaj bo takšno merjenje obvezno in kakšne tehnologije so na voljo?

Na ministrstvu za gospo-darstvo odgovarjajo, da bi po-rabo zagotovo optimizirali, če bi predpisali plačilo toplote po porabi namesto po kvadratnem metru stanovanjske površine. Za določitev porabe in stroškov posameznega dela večstanovanj-ske stavbe (stanovanja oziroma poslovnega prostora) pa so po-trebne meritve. V starejših stav-bah meritve z merilniki toplotne energije žal pogosto niso izve-dljive zaradi specifične izvedbe razvodov za centralno ogrevanje in ravno v tem je težava.

Indikatorji porabe toplote Obračun toplote po porabi

brez nesorazmerno visokih

VARČUJMO Z ENERGIJOFINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si 21

V Sloveniji še veliko neizkoriščenih možnosti

Možnosti Slovenije pri uporabi daljinskega ogrevanja kaže pre-prosta primerjava med Dansko in Slovenijo. Danska, država s petimi milijoni in pol prebivalcev in podobno gostoto poseljenosti, velja na področju daljinskega ogrevanja za najbolj razvito državo. Z njim pokriva 60 odstotkov svojih potreb po ogrevanju, za kar skrbi 405 toplarn, od tega 300 s kogeneracijo. Delež daljinskega ogrevanja v Sloveniji je 12 odstotkov, imamo pa 47 toplarn, od tega približno 10 s kogeneracijo.

▶

VABILO

zmanjšala porabo energije za ogrevanje

sporta, kmetijstva in trgovine. Večji nakupovalni centri, deni-mo, porabijo veliko energije za hlajenje in ogrevanje, ob tem pa imajo s svojo strešno površino dobro izhodišče za pridobivanje elektrike iz energije sonca.

Naložba se lahko povrne v 10 letih

Vrednost naložbe in donosi

so odvisni od več spremenljivk: od mesta namestitve modulov, velikosti elektrarne, monta-žnega sistema, vgrajenih kom-ponent, vrste modulov, ugo-dnosti vira financiranja, leta izgradnje elektrarne oziroma vstopa v sistem finančnih pod-por. V izhodišču pa je razmerje med naložbo in donosom za denimo 100 kvadratnih me-

trov strehe naslednje: naložba v gradnjo znaša 56.700 evrov, energetski izkoristek 14.800 kilovatnih ur na leto, kar v denarju pomeni 5.718 evrov na leto, doba vračila naložbe pa 10 let. Življenjska doba ka-kovostne sončne elektrarne je najmanj 30 let, še pravijo v EIU.

rna deluje vsaj 30 letektrarna nam bo dolgo služila, naložba pa se nam

ene življenjske dobe

V zadnjem desetletju smo priče vse večjim škodljivim vplivom na okolje zaradi iz-pustov ogljikovega dioksida. Obenem želimo energijo iz-rabljati čim bolj učinkovi-to, saj naraščajo tudi cene energentov, nočemo pa se odreči ugodju. Pričakujemo enostavno upravljanje in smo se zaradi večje ozaveščenosti pripravljeni bolj odgovorno vesti do okolja. Najboljša rešitev, ki izpolnjuje vse na-vedene zahteve, je daljinsko ogrevanje.

Prilagodljivost sistema da-ljinskega ogrevanja omogoča enostaven prehod k uporabi zelene energije in s tem k varovanju okolja, saj ponuja številne prednosti, pravijo v družbi Danfoss Trata, d. o. o., Ljubljana, ki že več kot 50 let ponuja izdelke in rešitve za sisteme daljinskega ogrevanja. Danska korporacija Danfoss je vodilna v svetu tako po znanju kot po tržnem deležu. Danfoss je tudi glavni pokrovitelj Kon-ference daljinske energetike 2010, ki bo od 21. do 23. marca potekala v Portorožu.

Ogrevalni viri iz odpadne toplote

Glavni vir pri daljinskem ogrevanju je odpadna toplo-ta iz soproizvodnje elektrike in toplote (kogeneracija), v prihodnosti pa tudi bioma-sa, geotermalna, solarna ali vetrna energija. Ena glavnih prednosti daljinskega ogreva-nja je možnost koristne upo-rabe različnih tipov odpadne energije, ki obenem pomeni primarni vir ogrevanja.

Če nastopi »kriza«, denimo pomanjkanje ali podražitev energentov, zamenjava tisočih individualnih kotlov in pripa-dajoče instalacije praktično ni mogoča. Sistem daljinskega ogrevanja pa lahko za drugo vrsto goriva prilagodimo zelo enostavno, pri čemer dobava ogrevalne energije porabni-kom v ničemer ni motena.

Toploto lahko tudi shranjujemo

Ena izmed večjih prednosti daljinskega ogrevanja je tudi možnost skladiščenja toplote. Presežek energije je za krajše obdobje (dan ali teden) shra-njen v posebnih akumulator-jih daljinskega ogrevanja, če gre za daljše, sezonsko shra-njevanje, pa v večjih podze-mnih prostorih.

Prenove stanovanjskih

objektov bodo v prihodnje vse pogosteje vključevale prekrivanje streh s sončnimi kolektorji. Mreža daljinskega ogrevanja bo lahko podpira-la tudi izkoriščanje presežka ustvarjene sončne energije, bodisi z vračanjem odvečne energije v sistem daljinskega ogrevanja bodisi s shranje-vanjem energije v zasebnih stavbah.

Manjše onesnaževanje Ena večja toplarna onesna-

žuje bistveno manj kot številne individualne zgradbe. Čistilne naprave so sodobne, redno vzdrževane in podvržene strogi zakonodaji.

Le še ena cev v obstoječi infrastrukturi

Večji kraji in mesta že imajo zgrajena številna omrežja: ce-stna, vodovodna, kanalizacijska, električna, telefonska, interne-tna. In čeprav gradnja omrežja daljinskega ogrevanja vsekakor zahteva natančno načrtovanje ter sodelovanje različnih ravni v skupnosti – posameznikov, ob-čine in države –, je z vključitvijo

v obstoječa omrežja hkrati tudi poenostavljena.

Sistem prihodnosti z veliko politično podporo

Daljinsko ogrevanje torej omogoča različne prilagoditve glede na dogajanje na trgu, po-trebe uporabnikov in ugodje, ki ga ti pričakujejo v prihodno-sti. Zagotavlja izvrstne izko-ristke in izjemno sposobnost izkoriščanja tako fosilnih goriv kakor tudi zelene energije.

Daljinsko ogrevanje z no-vimi potrebami in veliko po-litično podporo hitro izgublja oznako zastarelosti in postaja sodoben koncept za ogreva-nje in hlajenje. Kot tak je tudi odlična razvojna priložnost za vse v tej industriji.

Za konec povejmo, da di-rektiva EU RES zahteva, da do leta 2020 za 20 odstotkov zmanjšamo izpuste ogljiko-vega dioksida, za 20 odstot-kov izboljšamo rabo energije in za 20 odstotkov povečamo delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov. Daljinsko ogrevanje pa se šteje med ob-novljive vire energije.

Daljinsko ogrevanje je ogrevanje prihodnostiBistveno manj onesnažuje okolje kot individualno ter omogoča uporabo odpadne energije in energije iz obnovljivih virov

Glavni vir pri daljinskem ogrevanju je odpadna toplota iz soproizvodnje elektrike in toplote (koge-neracija), v prihodnosti pa bodo tudi biomasa, geotermalna, solarna ali vetrna energija.

PRIMERJAVA

stroškov je možen z enostav-nejšimi in cenejšimi, a še vedno namenu primernimi indikatorji porabe toplote. Ti indikatorji so tako imenovani delilniki, ker omogočajo deli-tev skupnih stroškov za stavbi dobavljeno toploto na stroške posameznega dela (stanova-nja). V Sloveniji je bila njihova uporaba urejena s predpisi od leta 2003 naprej, in sicer na prostovoljni podlagi.

S spremembo energetskega zakona v letu 2008 je bil predpi-san obvezen obračun toplote po porabi najpozneje od 1. oktobra 2011. Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stav-

bah z več posameznimi deli (UL RS, št. 7/2010) pa je že tretja raz-ličica pravilnika, ki opredeljuje tak način obračuna.

Merilno tehnologijo izberejo potrošniki

Izbor tehnologije je precej pomembna zadeva, o kateri se odločajo potrošniki, razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo. Ta odločitev je namreč pove-zana s stroški naložbe, ugod-jem in vzdrževalnimi stroški. Delilniki so lahko izvedeni kot izhlapilni ali kot elektronski. Slednji so dražji, a omogoča-jo daljinsko odčitavanje, ki se lahko izvede tudi radijsko. Tudi toplotni merilniki se uporablja-

jo kot indikatorji in so podvr-ženi klasičnim ukrepom glede vzdrževanja.

Prihranki, ki jih pri porabi energije lahko dosežemo z alo-kacijo porabe po posameznih delih stavbe, znašajo med 15 in 25 odstotkov. To potrjujejo tudi slovenske izkušnje. Je pa dodatno zmanjšanje porabe to-plote mogoče doseči s komple-mentarnimi ukrepi na sistemih centralnega ogrevanja (mon-taža termostatskih ventilov in hidravlično uravnovešanje sistema centralnega ogrevanja) oziroma na stavbi (izoliranje ovoja stavbe in zamenjava oken), pravijo na ministrstvu za gospodarstvo.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, ponedeljek, 15. februarja 2010, št. 30www.finance.si22

Na Elektro Ljubljana, d. d., smo naslovili vprašanja v zvezi z zni-ževanjem stroškov za električno energijo. Zanimalo nas je pred-vsem, kako je te stroške mogoče optimalno spremljati in jih tudi zniževati. Odgovarjala nam je Uršula Krisper, vodja oddelka za energetsko svetovanje.

Kaj v vaši družbi razumete pod zniževanjem stroškov za električno energijo? Podjetje Elektro Ljubljana, d. d., dobavlja električno energijo poslov-nim in gospodinjskim odjemalcem. Pri obeh segmentih uporabnikov zasledujemo cilj zniževanja stro-škov za električno energijo. Pri poslovnih odjemalcih se za dosego tega cilja največkrat uporablja indi-

vidualen pristop, pri gospodinjskih pa splošen, populacijski. Za oba se-gmenta odjemalcev pa velja, da so nižji stroški za električno energijo lahko posledica ukrepov zmanjša-nja porabe električne energije ali »selitve« porabe električne energije v čase nižjih cen električne energije. Velik učinek pri zniževanju stro-škov ima tudi izbira najustreznej-šega produkta električne energije. Slednja je aktivnost odjemalca, da ob strokovni pomoči dobavitelja podpiše pogodbo, ki sledi poslovnim procesom oziroma življenjskemu slogu odjemalca. Zlasti v poslovnem segmentu imajo naši odjemalci na voljo celostno podporo svetovanja glede nakupa električne energije. Za gospodinjske odjemalce pa imamo vnaprej pripravljene pro-dukte (osnovna oskrba, paketna oskrba …), kjer jim prav tako svetu-jemo glede izbire.

Torej vaša družba svojim od-jemalcem poleg oskrbe ponuja tudi svetovanje za zniževanje stroškov porabe? Da, a kot smo že omenili, gre za celosten pristop k svetovanju: začne se pri nakupu in nadalju-je pri porabi električne energije.

Elektro Ljubljana, d. d., se zaveda družbene odgovornosti in hkrati sledi potrebam svojih odjemalcev, tako da področju učinkovite rabe električne energije namenjamo posebno pozornost. V oddelku za energetsko svetovanje svetujemo odjemalcem, kako učinkoviteje porabljati električno energijo, kar posledično znižuje stroške. Prepri-čani smo, da so ukrepi učinkovite rabe dolgoročno najboljši. Izku-šnje kažejo, da odjemalci, ki se od-ločijo za ukrepe učinkovite rabe, ki sicer zahtevajo nekaj discipline, te ukrepe potem izvajajo dolgoročno in jih ne opuščajo, saj prinašajo zagotovljene prihranke.

Kaj lahko svetujete odjemal-cem, kako do nižjih stroškov?Najbolj zanesljive metode zniže-vanja stroškov so varčevanje pri porabi električne energije, njena učinkovitejša raba in »selitev« rabe v čas, ko je cena električne energije nižja. Za ukrepe bodisi zmanjševanja porabe, bodisi večje učinkovitosti, bodisi selitve porabe pa se običajno odločimo na podlagi analize preteklih podatkov o po-rabi električne energije. Da lahko analiziramo svojo preteklo porabo,

moramo imeti podatke. Nemalo-krat se zgodi, da je težava prav s podatki. Običajno imamo na voljo le podatke iz mesečnih računov za električno energijo. Ti nam niso v veliko pomoč, če temeljijo na pre-tekli porabi zadnjih 12 mesecev, kar pomeni, da razpolagamo s pavšal-nimi vrednostmi. Kakovostnejšo informacijo nam dajejo podatki iz računov, ki temeljijo na dejanski mesečni porabi v minulem mese-cu. Takšne račune zaradi načina obračunavanja prejemajo večji poslovni odjemalci in vsi tisti, ki imajo nameščene sodobne sistem-ske števce električne energije. Ven-dar nam tudi podatki o mesečnih količinah porabljene električne energije denimo koristijo le za določitev trenda porabe na letni ravni ali pa nam dajo informaci-jo o sezonskem vplivu pri porabi električne energije. Za res kako-vostno analizo porabe električne energije, iz katere lahko določimo »povzročitelje« prekomerne, neu-činkovite ali celo nepotrebne pora-be, pa potrebujemo podrobnejše podatke. Običajno so to podatki o povprečni delovni in/ali jalovi moči v odvisnosti od časa. Govorimo o povprečnih 15-minutnih podatkih

odjema električne energije, ki jih merijo sodobni sistemskimi števci električne energije. Na podlagi teh podatkov in poznavanja električnih porabnikov ter njihovega režima obratovanja pa lahko opravimo energetsko analizo in poiščemo povzročitelje prekomerne ali nepo-trebne rabe električne energije.

Kako lahko odjemalci dobijo omenjene podatke?Takšne storitve, ki omogočajo do-stopanje do podatkov o pretekli porabi, že več let ponujamo vsem odjemalcem v Elektru Ljubljana, d. d. Gre za tako imenovane po-datkovne storitve, ki so na voljo tako gospodinjskim kakor tudi po-slovnim odjemalcem. Podatkov-no storitev ponujamo poslovnim odjemalcem v dveh različicah, za velike industrijske kupce je pri-meren Splet, za manjše poslovne kupce in proizvajalce pa Splet.en. Do podatkov o svoji porabi odje-malci dostopajo prek spletne apli-kacije, ki je prilagojena potrebam posameznega segmenta.

Kje je povezava z zmanjševa-njem porabe električne energije, z njeno učinkovitejšo rabo?

Pristop je podoben, kot smo ga že opisali. Vse temelji na spremljanju svojega diagrama odjema in ka-kovostni analizi. Brez poznavanja svoje porabe in trenutnega stanja ni mogoče sprejemati ukrepov za učinkovito rabo. Takšen pristop, torej najprej poznavanje trenu-tnega stanja, je uveljavljen na ce-lotnem področju upravljanja ener-gije. Seveda vzporedno razvijamo in pripravljamo nove produkte, ki bodo še bolj ozko usmerjeni k učinkovitejši rabi energije.

Kako bi poimenovali takšno oskrbo? Dobava električne energije in svetovanje? Dobava električne energije, ki je za vse segmente odjemalcev podprta s svetovanjem, je lahko tako ime-novana celostna pametna oskrba. Celostna oskrba tudi po izkušnjah iz tujine pomeni konkurenčno prednost: zgolj dobava električ-ne energije ni dovolj, kupci želijo oziroma zahtevajo podporo. Na podlagi dodatnih storitev in sve-tovanja, ki jih strankam zagotavlja Elektro Ljubljana, d. d., se za nas kot dobavitelja električne energije odločajo tako poslovni, še bolj pa gospodinjski odjemalci.

Odjemalci električne energije želijo tudi varčevatiDanes odjemalci niso več zadovoljni le s kakovostno dobavo električne energije, pričakujejo še nasvete za zniževanje stroškov v zvezi z njo Za kakovostno spremljanje porabe električne energije odjemalci potrebujejo kako-vostne podatke. Običajno so to podatki o povprečni delovni in/ali jalovi moči v odvisnosti od časa. Gre za povprečne 15-minutne podatke odjema električne energije, ki jih merijo sodobni sistemski števci električne energije.