zbornik strokovnega seminarja - drustvo-mszt-pomurja.si · • prisotni so valovi p, ki so lahko...

ZBORNIK STROKOVNEGA SEMINARJA

Zdravstvena nega –Z dokaZi v prakso

Zd

rav

stv

en

a n

ega

− Z

do

ka

Zi

v p

ra

kso

ZB

or

nik

2012

2012

Z B O R N I K S T R O K O V N E G A S E M I N A R J A

2 0 1 2

Zdravstvena nega – Z dokaZi v prakso

Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih

tehnikov Pomurja

Strokovni seminar, 15. 5. 2012

CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor

616-083(082)

ZDRAVSTVENA nega - z dokazi v prakso [Elektronski vir] : zbornik strokovnega seminarja / Strokovni seminar, 15.5.12 ; [odgovorna urednicaEmilija Kavaš]. - El. knjiga. - Murska Sobota : Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 2012

1. Kavaš, EmilijaCOBISS.SI-ID 72590081

CIP - Kataložni zapis o publikacijiUniverzitetna knjižnica Maribor

616-083(082)

ZDRAVSTVENA nega - z dokazi v prakso : zbornik strokovnega seminarja / Strokovni seminar, 15.5.12; [odgovorna urednica Emilija Kavaš]. - Murska Sobota : Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, 2012

1. Kavaš, EmilijaCOBISS.SI-ID 72577537

Zbornik strokovnega seminarja 2012

Zdravstvena nega – z dokazi v prakso

Izdalo: Strokovno društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Pomurja, zanj Emilija Kavaš

Uredniški odbor: Emilija Kavaš, Irena Šumak, Zlatka Lebar, Simon Šemrl, Dragica Jošar

Odgovorna ured nica: Emilija Kavaš

Strokovna recenzija: Marija Zrim

Lektorica: Judita Kalamar, prof. slov. in soc.

Grafično oblikovanje, razmnoževanje in tisk: Atelje za črko in sliko

Izšlo v nakladi 150 izvodov kot e-publikacija na zgoščenki in v nakladi 50 izvodov kot tiskana publikacija

Murska Sobota, december 2012

VSEBINA

Skrb za kardiološkega pacienta

Horvat Štefan, dr. med. spec. int., INT. odd., SBMS Atrijska fibrilacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . −

Ilič Robert, ZT , INT. odd., SBMSMotnje ritma s poudarkom na elektrokonverziji in zdravstvena nega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5

Janja Žabota, dipl. m. s, INT. odd., SBMSOrganizacija antikoagulantne ambulante in vloga zdravstvene nege . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

Sandra Balažic Gjura, dipl. m. s, INT. odd., SBMSVloga medicinske sestre v kardiološki ambulanti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16

Fiksacija pacientov

Šemrl Simon, dipl. zn, uni. dipl.org., Oddelek za perioperativno medicino, SBMSFiksacija pacientov v luči morale in etike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18

Podjetje SmartComE-sistem obveščanja za varnost pacientov. Zagotovite večjo varnost pacientov . . . . . . . . . . . . 22

Tanja Kukovec, dipl. m. s., Interni oddelek, Natalija Vičar, dipl. m. s., Pljučni oddelek, SBMSNajpogostejši vzroki padcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 26

Marjana Škafar, sms., Pljučni oddelek, Mihaela Ritlop, dipl. m. s., Pljučni oddelek, SBMSZakonska določila glede fiksacije bolnika v negovalni enoti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Uroš Raščan, dipl. zn., Blanka Rajh, dipl. m. s., Interni oddelek, SBMSPrikaz primera dobre prakse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

Anita Gomboc, ZT, Aleksandra Nagy, dipl. m. s., Kirurški oddelek, SBMSPreventivni pristopi preprečevanja padcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40

Jožica Forjan, ZT, Doris Štuhec, dipl. m. s., Oddelek za neakutno obravnavo, SBMSVarnostni razgovori kot orodje za izboljšanje kakovosti in varnosti ter padci pacientov na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43

III. sklop

Zlatka Murtič, dipl. m. s. spec., mag. zn, Dom LukavciDuševne motnje z vidika javnega zdravja v Pomurju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55

Simon Jelenovec, ZT, študent ZN, ESM, doc. dr. Danica ŽeleznikEtične dileme pri oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60

Slavica Mencingar, dipl. m. s., ZD Gornja Radgona AED v vsako vas – vsaka sekunda šteje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69

Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s., Dom Janka Škrabana BeltinciPaliativna oskrba starih ljudi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71

Društvene dejavnosti

Emilija Kavaš, VMS, dipl. org. menedž.Aktivnosti v Strokovnem društvu MSBZT Pomurja v prvem polletju 2012 . . . . . . . . . . . . . . . . 82

StrokovnodruštvomedicinSkihSeSter,babicinzdravStvenihtehnikovPomurjazbornikStrokovneGaSeminarja2012 5

Motnje ritma s poudarkom na elektrokonverziji in zdravstvena nega

Robert Ilić, ZTSB Murska Sobota – [email protected]

Povzetek – predstavljen je osnovni EKG; predstavljene so najpogostejše motnje ritma, ka-terih poznavanje je zelo pomembno za vse člane zdravstvenih timov; predstavljena je tudi elektrokonverzija (EK), pri kateri s pomočjo elektrike prekinemo različne oblike aritmij in srce povrnemo v normalni = sinusni ritem .

Ključne besede: EKG, motnje ritma, konverzija, zdravstvena nega

Uvod

Poznavanje osnovnega EKG-ja spada med veščine, katere bi moral osvojiti vsak član zdra-vstvenega tima . Odčitavanje EKG-ja spada v domeno zdravnika, vendar je pri izvedbi le-tega zelo pomembno, da se vsak, ki ga posname, spozna na osnovni EKG, saj le tako lah-ko opazi spremembe v EKG-ju, na pojav katerih mora biti pozoren in te spremembe tudi takoj sporočiti zdravniku .

O motnjah ritma govorimo, kadar bitje srca odstopa od tako imenovanega normalne-ga ritma = sinusni ritem . Motnje ritma so lahko različne; tako govorimo o nenevarnih in nevarnih motnjah ritma . Ker je zdravstvena nega pacienta z motnjami srčnega ritma tim-ska, je potrebno poudariti, da imajo v timu pomembno in odgovorno nalogo vsi člani zdra-vstvene nege .

Ena od možnosti, s katero lahko prekinemo neredno bitje srca, je tudi elektrokonver-zija, pri kateri s pomočjo električnega sunka, prekinemo aritmijo in dobimo normalen si-nusni ritem .

EKG

Elektrokardiogram (EKG) je grafični prikaz poteka srčne aktivnosti . Izvid EKG-ja je sesta-vljen iz vrste značilnih, zaporednih krivulj, ki se ponovijo ob vsaki fazi črpanja srca . Na ta način je mogoče do določene mere od zunaj opazovati delovanje srca .

Prve krivulje EKG-ja je leta 1887 posnel Anglež Augustus Desire Waller, ki je tudi ustvaril prvi EKG- aparat s površinskimi elektrodami .

6 zbornikStrokovneGaSeminarja2012StrokovnodruštvomedicinSkihSeSter,babicinzdravStvenihtehnikovPomurja StrokovnodruštvomedicinSkihSeSter,babicinzdravStvenihtehnikovPomurjazbornikStrokovneGaSeminarja2012 7

• občutki nepojasnjenega strahu• napadi potenja• omotica• krajša nezavest

Pri zdravljenju motenj je po navadi prvi ukrep opustitev sprožilnih dejavnikov (če jih po-znamo), pri bolnikih pri katerih se pojavijo nevarne motnje pa je velikokrat potrebna ho-spitalizacija, v sklopu katere nemalokrat posežemo tudi po EK .

Poznamo več vrst motenj srčnega ritma, ki jih lahko razdelimo na nevarne in nene-varne, redne in neredne, prehitre in prepočasne, občasne in trajne, glede na izvor so lah-ko prekatne in nad prekatne, na motnje v proženju ali prevajanju električnih impulzov, …

Predstavil bom razdelitev motenj v 4 skupine, po tipu aritmije: (povzeto po: Dušan Šta-jer, CIIM, Klinični Center, Zaloška 7, 1000 Ljubljana)

1. Normalni srčni ritem

Slika 2: Sinusni ritem - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• normalen EKG posnetek• prisotni so valovi P• vsi valovi P so enake oblike v posameznem odvodu• val P ima normalno os v standardnem elektrokardiogramu• vsakemu valu P sledi kompleks QRS v razdalji od 120 do 200 ms• kompleksi QRS so normalno široki, razdalje med kompleksi QRS so enake• frekvenca srčnega utripa je med 60 in 100 utripov na minuto• če je frekvenca pod 60 utripov na minuto, gre za sinusno bradikardijo• če je frekvenca srčnega utripa nad 100 utripov na minuto, govorimo o sinusni tahikardiji

2. Prevodne motnje (AV = atrioventrikularni bloki, kračni bloki, …)

Slika 3: AV blok I . stopnje - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012• vidimo sinusni ritem s podaljšanim intervalom PQ (oziroma PR) nad 0,2 s

Slika 4: AV blok II . Stopnje - Mobitz I - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

Slika 1: Elektrokardiogram - http://people .eku .edu/ritchisong/EKG2 .GIF - 26 .4 .2012

EKG se naredi s pritrditvijo 9 elektrod (na levo (rumena) in desno (rdeča) zapestje, na levi gleženj (zelena) ter šest elektrod na sprednjo in levo stran prsnega koša (rdeča, rumena, zelena, rjava, črna, vijolična), tako da obkrožajo srce . EKG odda 12 odvodov ali zapisov . Prvih šest predstavlja standardne odvode, medtem ko drugih šest predstavlja prekordial-ne odvode . Najprej je tu 6 odvodov, med katerimi so prvi trije dipolni (diferenca med dve-ma točkama), drugi pa so enopolni .

• D1 - desna roka in leva roka• D2 - desna roka in leva noga• D3 - leva roka in leva noga• AVR - desna roka• AVL - leva roka• AVF - leva noga

Naslednjih šest odvodov je spet enopolnih, vendar prekordialnih:• V1, V2, V3, V4, V5 in V6

MotnjE srčnEGa ritMa

Zdravo srce udari približno od 60 do 100 x na minuto . Če je bitje srca neenakomerno (po-spešeno, upočasnjeno), govorimo o motnjah srčnega ritma ali aritmiji . Veliko ljudi ima lahko kratkotrajne motnje, pri katerih se pa srce hitro vrne v svoj normalni ritem (sinusni ritem) . O bolezenskih motnjah ritma govorimo po navadi takrat, kadar se pojavljajo pogo-steje, trajajo dlje časa ali so zelo izrazite .Posledice motenj ritma so lahko različne . Posamezniki so lahko brez težav, med tem pa so lahko določeni ljudje različno prizadeti . Najhujše so nevarne motnje ritma, katere zahte-vajo takojšnjo zdravniško pomoč .Nekaj znakov motenj srčnega ritma:

• občutek razbijanja v prsnem košu (palpitacije)• utrujenost• slabo počutje• oslabelost• zadihanost• vrtoglavica• zbadanje pri srcu


3. Supraventrikularne motnje srčnega ritma

Slika 8: Atrijska fibrilacija - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• valov P ni, namesto njih so po navadi vidni fibrilatorni valovi s frekvenco nad 350 na minuto

• razdalje med kompleksi QRS so različne in ne sledijo nikakršnemu pravilu (absolutna aritmija)

• glede na frekvenco kompleksov QRS ločimo atrijsko fibrilacijo z bradikardnim (pod 60 na minuto), normokardnim (med 60 in 100 na minuto) in tahikardnim (nad 100 na minuto) odgovorom prekatov

Slika 9: Atrijska tahikardija - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• prisotni so valovi P, ki so lahko skriti v valu T• vsakemu valu P sledi kompleks QRS v razdalji od 0,12 do 0,2 s, pri višji frekvenci srč-

nega utripa je lahko interval PR tudi krajši• razdalje med kompleksi QRS so enake• frekvenca utripa je med 100 in 260 utripov na minuto

Slika 10: Atrijska undulacija s prevodom 3:1 - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• prisotni so valovi P s frekvenco med 260 in 350 na minuto (skoraj vedno okoli 300 na minuto)

• oblika vala P je konstantna• vsakemu tretjemu valu P sledi kompleks QRS• razdalje med kompleksi QRS so (če se blok 3:1 ne spreminja) enake• značilna frekvenca kompleksov QRS je okoli 100 utripov na minuto

• valovi P so prisotni, med seboj so enako oddaljeni• kompleksi QRS sledijo valom P v vedno večji razdalji, na kar izpade en kompleks QRS

(val P je blokiran)• kompleksi QRS so med seboj različno oddaljeni• največja razdalja med dvema QRS je manjša od dvakratne razdalje med dvema valo-

ma P• na posnetku je prevod 3:2

Slika 5: AV blok II . Stopnje – Mobitz II - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• valovi P so prisotni, med seboj so enako oddaljeni• kompleksi QRS sledijo valom P v enaki razdalji, nakar izpade en ali več kompleksov

QRS (val P je blokiran)• kompleksi QRS so med seboj različno oddaljeni• razdalja med dvema QRS je mnogokratnik razdalje med dvema valoma P

Slika 6: AV blok III . Stopnje - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• če so valovi P prisotni, so med seboj enako oddaljeni, lahko pa ima bolnik drugačen atrijski ritem (npr . atrijsko fibrilacijo)

• kompleksi QRS se pojavljajo v neodvisnem lastnem rednem ritmu, ki ni enak ritmu valov P (atrioventrikularna disociacija)

• frekvenca kompleksov QRS je pod 60 utripov na minuto

Slika 7: Kračni blok - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• kompleks QRS je razširjen, ima spremenjeno obliko• atrijski ritem je lahko katerikoli (npr . sinusni ritem, atrijska fibrilacija ali undulacija,

nodalni ritem)


Slika 11: Atrijska undulacija z blokom 2:1 - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• prisotni so valovi P s frekvenco med 260 in 350 na minuto (skoraj vedno okoli 300 na minuto)

• oblika vala P je konstantna• vsakemu drugemu valu P sledi kompleks QRS• razdalje med kompleksi QRS (če se blok 2:1 ne spreminja) so enake• značilna frekvenca kompleksov QRS je okoli 150 utripov na minuto

Slika 12: Nodalni ritem - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• prisotni so valovi P, ki pa lahko predhodijo kompleksu QRS v razdalji krajši od 0,12 s, lahko so skriti v kompleksu QRS ali pa se nahajajo za kompleksom QRS

• razdalje med kompleksi QRS so enake• frekvenca kompleksov QRS je navadno med 40 in 60 utripov na minuto• val P ima nasprotno polariteto kot pri sinusnem ritmu (npr . v odvodu v katerem je bil

med sinusnim ritmom pozitiven je med nodalnim ritmom negativen)

4. Ventrikularne motnje srčnega ritma

Slika 13: Idioventrikularni ritem - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• kompleksi QRS so razširjeni, pojavljajo se v rednem ritmu• frekvenca prekatov je med 30 in 40 utripov na minuto, lahko pa je tudi samo 15 utri-

pov na minuto• če je prisotna preddvorna električna aktivnost potem ni povezave med aktivnostjo

preddvorov in prekatov

Slika 14: Prekatna fibrilacija - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• ni videti niti valov P, niti kompleksov QRS• vidna je le neredna hitra električna aktivnost s frekvenco med 150 in 500 zobcev na

minuto

Slika 15: Prekatna tahikardija - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• valov P ponavadi ni možno opaziti• če so valovi P vidni, niso povezani s kompleksi QRS (gre za atrioventrikularno disoci-

acijo)• kompleksi QRS so široki (> 0,12 s), med seboj enako oddaljeni• frekvenca kompleksov QRS je med 100 in 260 na minuto (največkrat med 180 in 250)

Slika 16: Ventrikularna ekstrasistola “R na T” - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

Slika 17: Ventrikularna fibrilacija po ventrikularni tahikardiji http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012


ZaKljUčEK

Kot vidimo je poznavanje motenj ritma velikega pomena, kajti le pravočasno opažene mo-tnje ritma nam lahko prihranijo veliko dodatnega dela, ne nazadnje nam pomagajo ohra-niti življenja . Tako je zelo pomembno, da vsak član zdravstvenega tima pozna motnje rit-ma, da je seznanjen s pomenom le-teh in da loči življenjsko nevarne motnje od ne nevar-nih motenj .

Ne pozabimo: vedno zdravimo človeka in ne monitorja oziroma EKG-ja .

LITERATuRA IN VIRI:

ERC . Smernice za oživljanje Evropskega sveta za reanimacijo 2010 . Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino . 2010 .

Gertsch Marc . Das EKG Auf einen Blick und im Detail . Springer-Verlag Berlin Heidelberg 2004 .Jerše, M . Motnje srčnega ritma . Ljubljana: Rdeči križ Slovenije . 1999 .Medved, B . Snemanje elektrokardiograma . V: Tomažič J . (ur .) . Aktivnosti medicinske sestre pri

diagnosticiranju motenj srčnega ritma Maribor: univerzitetni klinični center . 2010: 29 – 37 .Chronic atrial fibrillation in intensive care unit treated with electrical cardioversion: is it appropriate?

M Murtigni, E Mannelli, D Colosimo, S Cianferoni and S Degl‘innocenti, et al.Critical Care, 2010, Volume 14, Supplement 1, P140http://www .lek .si/si/skrb-za-zdravje/bolezni-in-simptomi/srce-ozilje/motnje-srcnega-ritma-aritmije/

25 .4 .2012http://pza .si/Clanek/Motnje-srcnega-ritma .aspx 25 .4 .2012http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/cardio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012http://www .emedicinehealth .com/heart_rhythm_disorders/article_em .htm# 26 .4 .2012http://www .medicinenet .com/heart_rhythm_disorders/article .htm 26 .4 .2012http://www .sb-brezice .si/db/uploads/dokumenti/Kp_za_atrijsko_fibrilacijo .pdf 25 .4 .2012http://med .over .net/18809-zdravljenje_atrijske_fibrilacije .pdf 25 .4 .2012http://www .zdravstvena .info/preventiva/avtomatski-defibrilatorji-v-sloveniji-lokacije-defibrilatorjev-v-

sloveniji .html 26 .4 .2012http://pza .si/Clanek/Defibrilatorji-in-defibrilacija .aspx 26 .4 .2012

http://sl .wikipedia .org/wiki/Elektrokardiografija 28 .4 .2012

Slika 18: Ventrikularna tahikardija torsades de pointes - http://ibmi .mf .uni-lj .si/mmd/car-dio-a/slo/at/norm_sr_ri .html 25 .4 .2012

• ventrikularna tahikardija “torsade de pointes” (ventrikularna tahikardija “torsade de pointes”)

• ventrikularna tahikardija, ki ima komplekse QRS s konicami obrnjenimi v različne smeri

• kompleksi QRS so nepravilni, različnih oblik• frekvenca je 100 do 180 utripov na minuto, lahko tudi do 300 utripov na minuto• pogosteje preide v ventrikularno fibrilacijo kot druge oblike ventrikularne tahikardije

KonvErZija ritMa

O konverziji ritma govorimo, ko prekinemo neko vrsto motnje srčnega ritma . Ločimo dve vrsti konverzije:

• medikamentozno konverzijo• elektrokonverzijo

Ko govorimo o konverziji, ne moremo mimo ritmov pri katerih sploh izvajamo EK . Naj-pogostejša EK je konverzija zaradi atrijske fibrilacije (FA) . To je po navadi načrtovana kon-verzija ritma, pri kateri kličemo paciente od doma . Pacienti morajo imeti INR (protrom-binski čas) v terapevtskem območju, to je med 2 in 3, vsaj zadnji mesec dni . Pogoj za iz-vedbo konverzije je tudi, da ostanejo na tešče, saj jih kličemo od doma . Pri EK se pacientu nastavi iv kanal, se priklopi na monitor z defibrilatorjem . Pacient dobi sedativ (ponavadi je to Propofol) . Po sedaciji izvede zdravnik sinhrono defibrilacijo . Če je prva defibrilacija neuspešna, se izvede še ena defibrilacija . Po končani defibrilaciji dobi pacient kisik preko nosnega katetra in se mu posname EKG . Po konverziji ostanejo v EIIT še vsaj 6 ur, nato so po navadi odpuščeni domov . Tukaj pride do izraza sodelovanje med kardiološkim kabine-tom, sprejemno ambulanto in EIIT . Za konverzije zaradi AF imamo izdelano klinično pot .Omenil bi tudi EK zaradi življenjsko nevarnih ritmov, to sta VF (ventrikularna fibrilaci-ja) in VT (ventrikularna tahikardija), kateri se izvajata med samo reanimacijo, oz . še pre-den do nje pride .

Pri EK dovedemo na steno prsnega koša zadostno količino električnega toka za depo-larizacijo večine srčnomišičnih celic, kar omogoči ustavitev motenj ritma . Pri konverziji se energija iz kondenzatorja prenese po dveh elektrodah na steno prsnega koša, potem elek-trični sunek (kratkotrajni tok, ki traja nekaj milisekund) steče od ene elektrode skozi srce do druge elektrode . Pri starejših enofaznih defibrilatorjih teče tok le v eno smer, zato mora biti močnejši, pri sodobnejših dvofaznih defibrilatorjih pa teče tok skozi srce najprej v eno in nato v drugo smer, zato je lahko šibkejši in manj škodljiv za tkiva .

Poleg enofaznih in dvofaznih defibrilatorjev poznamo še AED (avtomatski eksterni de-fibrilator), ki je nameščen na kar 300 mestih po vsej Sloveniji - www .AED-BAZA .si (Baza avtomatskih defibrilatorjev z zemljevidi v Sloveniji). Medtem, ko so slednji namenjeni uporabi tudi laikov, se prvi uporabljajo le v zdravstvenih ustanovah in reševalnih vozilih .


terapije in o tveganjih, ki jih s sabo prinaša nepravilno jemanje zdravila in neupošteva-nje navodil . Bolnika poučimo, da mora zdravila (Marevan, Sintrom, Marcumar …) jemati zvečer, vse tablete mora vzeti naenkrat – ne sme si jih razporediti čez dan . Seznanimo jih s pravilno in uravnoteženo prehrano, ne prepovemo jim nobene hrane, poudarimo pa, da lahko hrana, bogata z vitaminom K, zmanjša učinek kumarinov . Odsvetujemo pitje večjih količin zelenega čaja in stroge diete . Odsvetujemo tudi pitje več kot 1 dcl alkohola dnev-no . Seznanimo jih tudi s tem, da nekatera zdravila vplivajo na delovanje antikoagulacij-skih zdravil, zato morajo vedno, kadar dobijo novo zdravilo, zdravnika, ki ga je predpisal opozoriti, da jemljejo antikoagulacijsko zdravilo in tudi nas morajo ob kontroli seznani-ti z novim zdravilom .

Bolnike seznanimo tudi z zapleti jemanja zdravila; predvsem krvavitev in ukrepanjem ob krvavitvi . Prav tako jim svetujemo, da se izogibajo aktivnostim, kjer lahko pride do po-škodbe in posledično krvavitve

Poseben poudarek damo tudi predstavitvi knjižice za vodenje terapije in jih seznani-mo, da v knjižici točno za vsak dan piše, kakšen je odmerek zdravila . Seznanimo jih tudi z našo telefonsko številko, ki je navedena na knjižici .

Povemo jim tudi, kdaj dela ambulanta, da morajo priti nazaj na kontrolo, tako, kot so naročeni in da morajo poklicati, če se želijo prenaročiti, saj zaradi velikega števila naroče-nih bolnikov, nenaročenih žal ne moremo sprejeti, dokler ne sprejmemo vseh naročenih . Tega žal bolniki velikokrat ne razumejo in se jezijo na osebje .

Prav tako jih seznanimo, da lahko opravijo kakršen koli poseg v telo, vendar je nujno, da vsaj teden dni pred posegom pridejo na kontrolo v našo ambulanto . Poučimo jih, da v tem primeru morajo začasno opustiti terapijo in preiti na injekcije NMH, vendar točna na-vodila dobijo, ko imajo določen datum posega . Kadar je potrebno bolnika tudi naučimo aplicirati injekcije NMH .

Izjema je puljenje zob; če gre za samo en zob, ni potrebna prekinitev terapije, svetu-je se le, da dan pred puljenjem bolnik ne vzame antikoagulacijskega zdravila, na dan pu-ljenja vzame pozno zvečer polovično dozo od predvidene, in nato naprej jemlje po shemi .

Treba pa je omeniti, da obstajajo tudi nova antikoagulacijska zdravila, katera imajo krajšo razpolovno dobo, manj interakcij z drugimi zdravili in predvidljivo delovanje, za-radi česar redne kontrole krvi niso potrebne . Vendar pa ta zdravila zaenkrat niso primer-na za vse bolnike . So pa tudi v celoti samoplačniška, zato tudi tistim, ki bi jim bila primer-na, velikokrat niso dosegljiva . Kdaj bodo ta zdravila v celoti zamenjale kumarine in pri-šle v prakso, ne vemo .

Kot najpogostejša zapleta pri zdravljenju s kumarini se pojavljata porast INR nad ciljno vrednost in upad INR pod ciljno vrednost . Kadar se srečamo z bolnikom, čigar INR ni v terapevtskem območju, ga povprašamo, ali je pravilno jemal zdravilo in o morebitnih za-znavnih težavah . Nato ga predstavimo zdravnici, ona se z njim pogovori in skupaj se od-ločita, kako naprej .

Kljub velikemu številu bolnikov si zaposleni v antikoagulantni ambulanti prizadeva-mo za varno in kakovostno obravnavo bolnikov . Delamo po načelu odgovornosti, kako-vosti, dobronamernosti in neškodljivosti . Vse to pa lahko dosežemo z dobro poučenostjo in zdravstveno vzgojo naših bolnikov . Vsekakor pa je potrebna tudi dobra organizacija ambulante .

Organizacija antikoagulantne ambulante in vloga zdravstvene nege

Janja Žabota,dipl. m. s.,Interni oddelek, SBMS

Ključne besede: antikoagulantna ambulanta, antikoagulacijska zdravila, zdravstvena vzgoja

Izvleček: Bolniki, ki se zdravijo z antikoagulacijski zdravili, morajo prihajati na redne kontrole krvi v antikoagulantno ambulanto in na podlagi rezultata se določi nova shema je-manja . Zdravila, ki jih prejemajo, so kumarini (varfarin in acenokumarolin) in/ali NMH .

Naloga medicinske sestre je zdravstvena vzgoja bolnikov in svetovanje .

Ko je transfuzijski oddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota prevzel Center za transfu-zijsko medicino uKC Maribor, smo se na internem oddelku začeli vključevati v vodenje antikoagulantne ambulante in jo tudi v celoti prevzeli .

V delo v antikoagulantni ambulanti se vključujeta dve zdravnici specialistki, štiri di-plomirane medicinske sestre in štiri administratorke .

Antikoagulacijska zdravila preprečujejo in zdravijo trombembolične bolezni, kot so možganska kap, pljučna embolija in venske tromboze . Indikacije za prejemanje antikoa-gulacijske terapije so: atrijska fibrilacija, umetne srčne zaklopke, venski trombembolizmi, pljučna embolija, antifosfolipidni sindrom, periferna arterijska bolezen . Trajanje zdravlje-nja je odvisno od indikacije in dejavnikov tveganja za trombembolični dogodek .

Antikoagulacijsko zdravljenje je zelo zahtevno zdravljenje, tako za bolnika, kot tudi za zdravstveno osebje . Zdravljenje s kumarini moramo redno nadzirati z rednimi meritvami tromboplastinskega časa, ki ga izražamo z INR (iz angl . International Normalised Ratio = mednarodno umerjeno razmerje) . Na vrednost INR vplivajo genetski faktorji, zdravila, prehrana . Zaradi ozkega terapevtskega okna kumarinov, je ključnega pomena, da pri bol-nikih vzdržujemo INR v terapevtskem območju .

Antikoagulantna ambulanta v SB Murska Sobota dela ob ponedeljkih, torkih in četrt-kih, v popoldanskem času, med 15:00 in 19:00 uro . Na ambulanto obravnavamo od 90 do 105 bolnikov . Število bolnikov ves čas strmo narašča, leta 2009 je bilo tako opravljenih 22 .797 pregledov, leta 2010 - 33 .476 in leta 2011 - 42 .104 pregledov .

Bolnik najprej odda knjižico za vodenje antikoagulacijske terapije in zdravstveno karti-co, nato ga po administrativni obravnavi pokličemo na trombotest (določitev INR iz kapi-larne krvi) . Rezultat INR skupaj z ostalo dokumentacijo posredujemo zdravnici, ki določi nadaljnjo shemo jemanja zdravila in predvideni datum kontrole . Nato ponovno preverimo identiteto bolnika, mu razložimo morebitno novo shemo jemanja zdravila in predviden datum kontrole, ter mu vrnemo knjižico .

Obravnavamo tudi bolnike na domu, bolnike v domovih za starejše občane in konzi-ljarne preglede .

Pri delu se srečujemo tudi z različnimi problemi; preveliko število bolnikov, knjižice bolnikom vračamo v čakalnici, zato obstaja možnost zamenjave bolnika, javljanje izvidov po telefonu (včasih ne moremo priklicati bolnika oz . svojcev) in potrebna aplikacija vita-mina K, prostorski problem (nahajamo se v prostorih fizioterapije) .

Pri bolnikih, ki so prvič v naši ambulanti, (sprejemamo jih, ko opravimo z naročeni-mi bolniki, to je ponavadi po 17:30 uri), opravimo celotno zdravstveno vzgojo . Le-ta zaje-ma pisno in ustno seznanitev bolnika s pomenom in načinom jemanja antikoagulacijske


Ehokardiografija (ultrazvok srca) je transtorakalna projekcija srca s pomočjo ultrazvoč-ne sonde in ultrazvočnega aparata, s katerim si zdravnik prikaže velikost srčnih votlin, krčljivost srčne mišice, gibanje same mišice (sinhrono, nesinhrono), prikaže se perikard, morebitni izlivi ali vnetja, morfološka in funkcionalna značilnost zaklopk, iztisni delež le-vega aventrikla, gradient zaklopk, aorta …

Medicinska sestra na to preiskavo naroči bolnike na osnovi različnih napotitev, sto-penj nujnosti in zakonskih določil . Ravno tako pripravi prostor, pripomočke, gel, filme, dnevno razkuži aparat …, pomaga zdravniku pri bolniku, ki se sam ne more bodisi sle-či ali obrniti na preiskovalni mizi, in nemalokrat poskrbeti tudi za prevoz bolnika, če ga nihče ne spremlja .

Transezofagealni ultrazvok srca je invazivna preiskava, kjer je dostop transezofagealno in ne transtorakalno . Za to preiskavo se zdravnik odloči, če transtorakalno ne more opisati funkcionalno in morfološko delovanja srca . Razlogov je lahko več; bodisi zaradi močnejše prsne stene, ozkih medrebrnih prostorov, položaj lege srca, glede na prsnico, različni šan-ti ali drugi poudarjeni odmevi … Bolnik prejme ustrezna navodila in izjavo za podpis so-glasja . Bolnik mora biti tešč, odstraniti si mora vse pomične dele zobne proteze . Važno je, da dve uri po opravljeni preiskavi ne sme zaužiti ničesar per os, zaradi možnosti aspiraci-je zaradi lokalnega anestetika .

Bolniku razložimo samo preiskavo in ga prosimo za sodelovanje . Spremljamo EKG na monitorju, pripravljeno imamo reanimacijsko taso . Po potrebi apliciramo kontrast . Po opravljeni preiskavi je potrebno dezinficirati uz sondo in jo ustrezno shraniti .

TEE praviloma ne delamo pri bolnikih, ki imajo varice požiralnika . Po končani prei-skavi mu povemo, da če bi izkašljeval večje količine krvi, naj nemudoma obišče zdravnika .

Cikolergometrija ali obremenilni test na kolesu oz. na tekoči preprogi je funkcijski test za oceno funkcionalne zmogljivosti, prekrvavitve srčne mišice in porabe kisika v srčni miši-ci . Organizem postopno obremenjujemo, pri tem spremljamo porast krvnega tlaka, pul-za in ocenjujemo EKG (glede motenj ritma, motenj prevajanja in elevacije oz denivelacije ST spojnice …) Bolnika ves čas opazujemo in ob pojavu stenokardije, le-to skušamo opre-deliti . Bolnika obremenimo glede na starost, višino, težo in glede na naravo njegove bole-zni . Zdravega človeka obremenimo do maximalnega pulza, pacienta po akutnem dogaja-nju pa skušamo doseči 75 % njegove maximalne frekvence, oz do 5 MET-ov po Bruceu . Pri tej preiskavi moramo poskrbeti za bolnikovo in lastno varnost in ob prepoznavanju spre-memb, ki bi lahko vodile v ogrožujoče stanje za bolnika preiskavo nemudoma prekinemo, oz skušamo poklicati zdravnika . Obvezna oprema kardiološkega laboratorija je reanima-cijska tasa, ambu, napeljava kisika in defibrilator .

Cikloergometrija je v kardiologiji zelo pomembna, saj z njeno pomočjo vrednotimo sta-nje bolezni, oz . predvidimo in preprečimo akutno koronarno dogajanje, saj je njena sen-zibilnost relativno visoka (75 %) .

Obremenitev prekinemo, če je padec tlaka za več kot 15 mmHG , če nastopijo maligne motnje ritma, če pride do nanovo nastalega bloka, če frekvenca pada kljub zvišani obre-menitvi, če zmerimo tlak 250/130, ob vrtoglavici, če nastopi stenokardija in zaradi drugih nekardialnih vzrokov (bolečine v mišicah, sklepih, astma …) . Absolutna kontraindikacija za to preiskavo je huda AS, AKS z zvišanim troponinom, anemija, varice požiralnika, epi-lepsija, sladkorni bolnik na tešče …

Medicinska sestra v kardiološki ambulanti poleg zgoraj opisanih postopkov še naroča bolnike na preiskave, arhivira izvide, skrbi za naročila elektrokonverzij in kliče bolnike na elektrokonverzijo, ko so izpolnjeni zahtevani pogoji . Ravno tako sprejemamo naročila za konziliarne preglede kardiologov znotraj oddelkov .

Po končani specializaciji nekaterih zdravnikov, bomo znova skušali vzpostaviti delova-nje ambulante za srčno popuščanje, ki je nekoč že dosegala lepe rezultate .

Medicinska sestra v kardiološki ambulanti mora imeti širok spekter znanja, veliko mero iznajdljivosti in fleksibilnosti, potrpežljivost in prilagodljivost k uporabniku naših storitev, kakor tudi znotraj zdravstvenega tima .

Vloga medicinske sestre v kardiološki ambulantiAleksandra Balažic Gjura,dipl. m. s., Interni oddelek SBMS

iZvlEčEK

V prispevku je opisana vloga medicinske sestre, kot aktivne izvajalke medicinsko-teh-ničnih, diagnostičnih postopkov . Medicinska sestra je neposredni izvajalec diagnostičnih preiskav na področju kardiologije, aktivno se vključuje v zdravstveno vzgojo kardiološke-ga bolnika . Zaupana ji je tudi vloga načrtovanja, usklajevanja in naročanja na posamezne preiskave, tudi elektrokonverzije, kakor tudi arhiviranje medicinske dokumentacije . Zato za svoje delo potrebuje širok spekter znanj in poznavanje posameznih simptomov in bole-zenskih znakov, bolezni . Najpomembneje pa je poznavanje dinamike EKG-ja .

Ključne besede: holter monitoring, 24-urno merjenje krvnega tlaka, ehokardiografija, cikloergometrija, transezofagealni ultrazvok, elektrokonverzija, zdravstvena vzgoja, orga-nizancija in koordinacija dela

Holter monitoring je neinvazivna preiskava, s katero lahko določeno obdobje ( 24 ur, lah-ko tudi 48 ur) neprekinjeno spremljamo dinamiko srčne frekvence in EKG-a . Posnamemo dvokanalni ali trikanalni EKG, odvisno od značilnosti posameznega holter aparata . Ele-ktrode bolniku s pomočjo posebnih nalepk namestimo na prsni koš . Sam aparat se da v posebno torbico, ki varuje aparat in služi za njegovo fiksacijo . uporabimo še elastični trak in mrežico, da kabli ostanejo čim trdneje na mestu . Bolnik potem gre z aparatom domov in lahko opravlja običajne aktivnosti, s tem da mora na aparat paziti in ga ne sme zmočiti, ali kako drugače poškodovati . Aparat deluje s pomočjo baterijskega napajanja . Naslednji dan, ko bolniku snamemo aparat, se ti podatki prenesejo v poseben program, kjer jih ob-delamo, analiziramo . Podatki so potem shranjeni in pripravljeni za zdravnikovo analizo in vrednotenje . Aparat se potem očisti in pripravi za naslednjega bolnika .

Namen holterja je 24-urno spremljanje EKG-ja; zaznavanje motenj ritma (bradikardi-je, tahikardije, SVES, VES, različni bloki in druge maligne motnje ritma), spremljanje srč-ne frekvence, tako ob naporu, kakor tudi v mirovanju, spremljanje ST spojnice, čeprav le-ta ni čisto točna, je zgolj informativna . Holter zapis služi tudi za kontrolo delovanja pace makerja in kontrolo medikamentoznega zdravljenja .

24-urno merjenje krvnega tlaka je spremljanje vrednosti krvnega tlaka tekom dneva in noči . Na bolnikovo roko namestimo manšeto, ki jo povežemo z merilcem in fiksiramo, s posebej za to namenjenimi trakovi in torbico . Aparat prej nastavimo . Izberemo časovno shemo, ponavadi se tlak meri podnevi vsake pol ure, ponoči pa vsako uro . Bolnik ob naro-čilu prejme posebna navodila, kjer ga seznanimo s samo preiskavo, kako ravnati v prime-ru, da se merilec kar naprej sproži, kaj obleči, kako v avto in ali lahko gre s tem aparatom v službo . Dobi tudi tabelo, v katero napiše zdravila, ki jih dejansko jemlje .

Ko naslednji dan prinese merilec nazaj, ga ustrezno razkužimo, prenesemo in obdela-mo podatke ter v primeru zelo visokih vrednosti poiščemo zdravnika, ki je to preiskavo naročil, oziroma, ga napotimo v urgentno ambulanto .

Trakovi, manšete, torbice so namenjene večkratni uporabi in nam jih v pralnici ustre-zno operejo . Tako imamo za vsakega bolnika vedno pripravljene čiste fiksacijske materiale .

Holter aparatov imamo 6, merilcev za 24-urno merjenje krvnega tlaka pa 3 .


vornosti . V zdravstveni negi etika združuje filozofska stališča in vrednote o moralnih di-menzijah, ki jih po besedah Naka S ., Kvas A . (2003), opredeljujejo najpomembnejša splo-šna etična načela, spoštovanje avtonomije, načelo dobrodelnosti, načelo neškodljivosti in načelo pravičnosti .

Stres A . (1999) podarja, da bi bilo življenje neznosno breme, če bi se morali ob vsakem dejanju in v vseh področnostih vedno znova in znova odločati, kako naj izvršimo določe-no dejanje, zato večino naših dejanj uravnavajo navade in splošno sprejeta pravila . Čim bolj jasna, nesporna, razumljiva so tem, manj se človeku zastavlja vprašanje, kaj mora na-rediti .

Do negotovosti zagotovo ne prihaja pri nepomembnostih, temveč ob najbolj pomemb-nih, težko odločljivih, ali celo spornih vprašanjih, kar odločitev o uporabi posebnih varo-valnih ukrepov, zagotovo je .

Tako v etiki, avtonomije, ne razumemo kot samostojno sprejemanje odločitev, temveč je rezultat medsebojnega delovanja zdravstvenih profesionalcev . Tedaj se lahko splošno sprejeto pravila družbenega vedenja izkažejo za nezadostna in s tem otežujejo naša moral-na spoznanja in odločanje, saj sama družbena pravila ne zadoščajo za človekovo odgovor-no ravnanje . V strokovni literaturi s področja etike je mogoče zaslediti, da pomen pojma avtonomije različni avtorji različno razlagajo . uporablja se, kot pravi Košir A . (2003), kot enačaj za svobodo, včasih pa enačaj za samonadzorovanje, neodvisnost ali svobodno voljo .

Kot pravi Zerwekh J . (2000), sta verbalna in neverbalna komunikacija v neprestani po-vezani interakciji, s čimer se strinja tudi La May (1999) in dodaja, da le-to zavestno in pod-zavestno uporabljamo v vsakodnevnih interakcijah . Eni izmed izredno pomembnih, sta zagotovo verbalna in neverbalna komunikacija, katere se vsi premalo zavedamo .

Komunikacija je pomemben element pri delu medicinske sestre . Zavedati se pa začne-mo tedaj, kadar pride do trenja med nami in sogovornikom .

Zavedati se moramo, da nobeden izmed zdravstvenih profesionalcev ni ne po etičnih ne po drugih vidikih poklican za uporabo nasilnega vedenja . Pregovor »motiti se je člove-ško« velja v vsakodnevnem življenju, tako tudi profesionalci v zdravstveni negi nismo iz-vzeti . V vsakodnevnem delu se srečujemo z odkloni od pričakovanega dela . Res pa je, da slednji niso vsakdanji pojav in jih tako imenujemo izredni dogodki . Da s svojo dejavnostjo ne smemo povzročati škode bolniku je vsakemu izmed nas popolnoma razumljivo . Cilj de-lovanja v zdravstveni negi je, kot še dodaja Kadivec S . (2003) varno delo in poštena obrav-nava neugodnih izidov . Pri opredelitvi kakovostne zdravstvene nege se navadno sklicuje-mo na trenutno veljavna strokovna spoznanja, ki jih mora medicinska sestra v določeni si-tuaciji poznati in v dani situaciji znati uporabiti pri pacientu .

Medicinske sestre se posebej dobro zavedamo pomembnosti načela dobronamerno-sti in načela neškodljivosti, saj dajeta odgovornost za zaščito pacientov, kakor tudi vklju-čitev ukrepov za izogibanje nevarnostim, katerim so bolniki lahko izpostavljeni . (Šmitek J ., 1998)

iZobražEvanjE Za boljšE Etično Moralno odločanjE

Kot smo omenili, etika in morala nista bili v vseh časih enaki, temveč je enemu in druge-mu, neogibno dajala pečat zgodovina, doba v kateri sta nastali, se razvijali in obstajali . Kot pravi Bohinc (2003) je etika vrhunska oblikovalka človekovega delovanja . Glavni cilj pou-čevanja etike je bil in ostaja pospeševanje znanja baziranega na občutljivih etičnih proble-mih, dilemah ter njihovo reševanje . Razvijanje, razumevanje vsebin ni lahko, ker ni eno-tnega idealnega pristopa in ne skupnih načel .

Tako se velikokrat vprašamo, ko zbiramo argumente za in proti fiksaciji, ali je etično načelo uporabno, ko se je v danem trenutku potrebno odločiti, ali raje uporabimo instinkt, vest, delovne izkušnje, občutke .

Fiksacija pacientov v luči morale in etike

Simon Šemrl, dipl. zn. univ. dipl. org.Odd. za perioperativno medicino, [email protected]

iZvlEčEK

Teoretična izhodišča: Pomembnosti moralnega in etičnega delovanja se moramo profesio-nalci v zdravstveni negi dobro zavedati . Naše vsakodnevne navade, delovanja, spremlja-jo moralno etična načela, katerih se v življenju sploh ne zavedamo, pa vendar delujemo po teh načelih .

Z uporaba posebnih varovalnih ukrepov posegamo v bolnikovo integriteto in kot taka ne sme biti nadomestilo za medikamentozno zdravljenje ali še slabše, za kaznovanje bolni-ka, kot odgovor na njegovo neprimerno, ne nevarno vedenje . Kompleksnost moralno etič-nih vidikov fiksacije ni mogoče opisati samo z besedami, ampak predvsem z dejanji pri našem vsakodnevnem delovanju .

Ključne besede: morala, etika, zdravstvena nega, fiksacija pacientov

1. Uvod

Morala in etika sta v neprestani interakciji in mnogokrat pri pomembnih odločitvah bi-jeta boj . Profesionalno delovanje medicinske sestre se je s časom zelo spremenilo, saj me-dicinska sestra enakovredno vstopa v sistem zdravstva in zdravstvene nege, z vsem svo-jim znanjem, izkušnjami . Zavedanje, da delamo z ljudmi, naš moralno-etični vidik mno-gokrat postavi na preizkušnjo .

Odločitev o fiksaciji zagotovo ni enostavna, saj s tem pacientu odvzamemo samostoj-nost, integriteto in v kolikor je le mogoče, uporabimo vsa druga sredstva . Znanja in izo-braževanje mnogokrat ne dajo pravega odgovora, kaj postoriti v dani situaciji, saj je vsaka izmed teh svojstvena . V vsaki situaciji se je potrebno zavedati našega delovanja, temelje-čega na moralnih in etičnih ter pravnih odgovornostih .

2. Moralno in Etično odločanjE

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) opredeljuje etiko kot: »1. Filoz . filozofska disci-plina, ki obravnava merila človekovega hotenja in ravnanja glede na dobro in zlo: ta vpra-šanja obravnava etika // s prilastkom načela o dobrem in zlem: krščanska etika; marksi-stična, socialistična etika 2. s prilastkom moralna načela, norme ravnanja v določenem poklicu: poklicna etika; zdravniška etika; kodeks odvetniške zbornice 3. etičnost: etika takega ravnanja« .

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994) opredeljuje moralo kot: »1. kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose kot posledica pojmovanja dobrega in slabega: odvisnost mo-rale od družbenih razmer /pravo, morala in religija/… .« .

Tako lahko povemo, da morajo biti le-te v povezavi z etičnimi načeli . Naše profesional-ne vrednote, morajo bazirati na dobronamernosti, pravičnosti, avtonomiji, skrbi, odgo-


LITERATuRA

– Bohinc M . Izobraževanje za etično odločanje v zdravstveni negi . In: Zdravstvena nega v luči etike . Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 102 -11 .

– Kadivec S . Kako zagotoviti etilni načeli dobronamernosti in neškodljivosti v zdravtvenih ustanovah . In: Zdravstvena nega v luči etike . Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 213 -25 .

– Kaplan I .A . How a mental health professionals handles referrals and fees . In: Bucky F . S ., Callan E .J ., Sticker G . Ethical and legal issues for mental health professionals: A comprehensive handbook of principles and standards, 2005 .

– Košir A . Spoštovanje etičnih načel avtonomije – Temelj obravnave bolnika kot subjekta v Zdravstveni negi . In: Zdravstvena nega v luči etike . Ljubljana: Društvo medicnskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 238-48 .

– Le May C . A . Communication challenges in old age . In: Ross F . M ., Redforn J . S . Nursing older people . Edinburgh (etc .): Churchill Livingstone, 1999; 11: 183-93 .

– Naka S ., Kvas A . Razvoj vrednost in načelo pravičnosti . In: Zdravstvena nega v luči etike . Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 225-38 .

– Stres A . Etika ali filozofija morale . Ljubljana: Družina, 1999 .– Šmitek J . Filozofija, morala in etika v zdravstveni negi . Obzornik zdravstvene nege, 1998; 32:127-38– Tschudin V . Etika v zdravstveni negi: razmerja skrbi . Ljubljana: Educy: Društvo medicinskih sester

in zdravstvenih tehnikov, 2004 .– Zerwekh J . Challenges of nursing management . In: Cloborn J . C . (ur .) . Nursing today . Philadelphia

W .B . Saunders, 2000; 5: 116-7 .– Železnik D . Etika v izobraževalnem programu medicinskih sester . In: Zdravstvena nega v luči

etike . Ljubljana: Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, 2003: 111-16 .– Slovar slovenskega knjižnega jezika . Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Inštitut za

slovenski jezik Frana Ramovša . Ljubljana: DZS, 1994 .

Cilj moralno etilnega odločanja je, kot pravi Železnik D . (2003) spoznati, določiti ter ločiti pravilno od nepravilnega . Ko presojamo, v zdravstveni negi, mnogokrat ni časa za daljši razmislek, saj mora biti odločitev hitra, pravilna, usmerjena na trenutno zdravstvo stanje pacienta . Vsak izmed pacientov je individuum, oblikovan pod vplivom kulturnega, verskega in političnega prepričanja, izobrazbe, življenjskih izkušenj in podobno .

Morala in etika sta v neprestani interakciji in mnogokrat pri pomembnih odločitvah bi-jeta boj . V kolikor je človeško dejanje svobodno in odgovorno, še ni odločeno, ali je moral-no dobro ali slabo . Pomeni, da mora imeti še neko značilnost, ki se ujema z idealom izpol-nitve neke naloge (Stres A ., 1999) . Torej medicinska sestra mora biti seznanjena z etičnim jezikom, da lahko ustrezno reagira . Medicinska sestra je za svoja dejanja strokovno odgo-vorna in prevzema moralno, etično in pravno odgovornost . Medicinske sestre morajo, kot pravi Tschudin V . (2004), razumeti, da so te tri plati medsebojno neločljivo povezane . Če se tega ne poučuje in praktično prikazuje v vsaki situaciji, je težko ugotoviti, kako je možno to izvajanje v praksi . To je še razlog več, zakaj mora biti etika sestavni del izobraževanja .

Najpogostejše indikacije za uporabo ovirnic, so preprečitev neposredne nevarnosti za pacienta in osebje, zdravstveno stanje pacienta (manija, suicidalnost …), avtoagresivni, he-teroagresivni pacienti, preprečitev izvleka vstavljenih cevk (tubus, kanila, centralni ven-ski kanal), ipd . V kolikor govorimo o uporabi ovirnic pomislimo na dolgotrajno, več ur trajajočo fiksacijo na rokah in/ali nogah, trupu . Iz lastnih izkušenj lahko povem, da upo-rabljamo fizično fiksacijo na našem odseku za perioperativno medicino predvsem pri bol-nikih, ki se zbujajo po npr . dolgotrajnih sedacijah/relaksacijah, kot npr . poškodbe glave … Vsak izmed nas se zelo dobro zaveda pomena pravilne fiksacije, saj pacienta navkljub uporabi fizične fiksacije, fiksiramo le toliko, kolikor je potrebno za zagotovitev varne zdra-vstvene obravnave . Po kasnejšem pogovoru s pacienti se le-ti mnogokrat sploh ne zaveda-jo svojih dejanj . Kaj pa svojci? Pozabljamo nanje? Pogled na pacienta je mnogokrat, po be-sedah Kaplan I . A . (2005), lahko precej travmatičen . Zato je vloga zdravstvenih profesio-nalcev, da svojce informiramo o stanju in razlogih za vpeljavo aktivnosti .

V praksi se nemalokrat srečamo s takšnimi pacienti . Fiksacija, ki jo odredi zdravnik, ne sme biti konstrukt dela medicinske sestre in zdravnika, ampak modro premišljena odloči-tev, ki mora imeti trdne osnove . Kot smo že omenili, mnogokrat že sam pogovor lahko po-miri bolnika do te mere, da tako medikamentozna ali fizična uporaba ovirnic ni potrebna .

sKlEp

Moralne in etične vrednote so ključnega pomena pri delovanja vsakega zdravstvenega profesionalca . Teoretične osnove pridobljene tekom študija, izobraževanja in delavnic nam pomagajo do lažjega presojanja v realnem delovanju . uporaba fizičnih ovirnic mora postati in ostati zadnji stadij ukrepa, kadar z ostalimi, ne dosežemo želenega cilja . Zave-dati se moramo, da je varnost bolnikov na prvem mestu, zato je uporaba posebnih varoval-nih ukrepov tudi nujen in potreben postopek, s katerim zavarujemo tako bolnika, druge bolnike, kakor tudi inventar, saj se z agresivnimi, nemirnimi bolniki srečujemo pri našem vsakodnevnem delu . Bolnik se mora počutiti varnega, želenega, sprejetega s stani vseh zdravstvenih profesionalcev . Znanja, izkušnje pridobljene tekom izobraževanj na našem profesionalnem področju, moramo koristno uporabiti ter prenašati na naše kolege . Zave-dati se moramo, da je uporaba posebnih varovalnih ukrepov, predvsem fizičnih, lahko ne-varna, poniževalna in travmatična izkušnja, ki za vedno ostane v nas in ne izgine . Tako v Splošni bolnišnici Murska Sobota izvajamo izobraževanja o posebnih varovalnih ukrepih za slehernega zdravstvenega profesionalca v zdravstveni negi .


ustrezno, hitro in pravočasno ukrepanje . Hitro obveščanje medicinskega osebja o težavah pacienta omogoča hitro reagiranje in s tem preprečitev poškodb pacienta . Ker je zdravlje-nje poškodb povezano tudi z velikimi stroški, se investicija v sistem lahko zelo hitro po-vrne . Dodatna prednost sistema je tudi obveščanje v primeru, da se pacient ni vrnil v po-steljo po določenem času, da je odtaval oz . padel iz postelje kar je lahko signal za takojšnje ukrepanje medicinskega osebja . Z uporabo sistema lahko nastanejo tudi nove digitalne vsebine, ki so izhodišče za nadaljnje delo in e-storitve (stroka, izobraževanje, dostopnost) .

Slika 1: uporabniki sistema obveščanja za varnost pacientov

Sistem nam omogoča:• integracijo v informacijski sistem bolnišnice,• informatizacijo in standardizacijo postopkov,• večjo varnosti bolnikov,• optimizacijo razporejanja virov• nižanje stroškov obravnave bolnikov,• ustvarjanje novih e-vsebin in e-storitev,• izvedbo analiz in nadaljnjih obdelav podatkov,• zagotavljanje pretoka znanja .

Tehnična rešitev sistema E-OVPSistem E-OVP je zgrajen na osnovi integracije obstoječih gradnikov dostopnih na trgu . Glavni elementi sistema so:

• senzorji za zaznavanje nemirnosti bolnikov,• senzorji za zaznavanje prehodov• zapestnica za bolnika (zaznavanje prehodov in padca)• sporočilni sistem,• telekomunikacijske povezave .

Shema povezav med elementi sistema E-OVP je prikazana na sliki 2 .

E-sistem obveščanja za varnost pacientovZagotovite večjo varnost pacientov Denis Vidic,

mag. Igor Tratnik,SMART COM d.o.o.

iZvlEčEK

Sistem obveščanja strokovnega zdravstvenega osebja o zdravstvenem stanju pacienta ali oskrbovanca . Kakovostnejša in varnejša obravnava bolnikov, kakovost informacij, hitro ukrepanje, možnost analiziranja stanja in hiter pretok informacij . Vse to zagotavlja ka-kovostne odločitve, višji nivo zagotavljanja varnosti pacientov in optimizacijo postopkov .

Sistem je zasnovan tako, da omogoča spremljanje nemirnosti in prisotnosti/odsotnosti pacienta v bolniški postelji in izven nje, vključuje in posodablja obstoječo storitev »sestrski klic«, ažurno obvešča odgovorno zdravstveno osebje z informacijami, ki omogočajo hitro ukrepanje in nudi ustrezne podatke drugim službam v bolnišnici za nadaljnjo obdelavo .

Največja pridobitev sistema E-OVP je zagotovo preventivno varstvo pacienta, saj s pra-vočasnim in učinkovitim obveščanjem strokovno osebje lahko ukrepa hitreje in v celoti prepreči ali pa vsaj omili posledice poslabšanja zdravstvenega stanja bolnika .

E-Notification System for Patients Safety

Ensure larger safety of patients

abstract

System for notifying professional health personnel about state of health patient or inmates .Morequality and safer treatment of patients, quality of information, quick acting, possi-bility of analysingjavascript: IzberiBesedo2(3,30)conditions and quick flux of information .All this is ensuring quality decisions, higher level ofensuring safety for patients and op-timization of procedures . The system is designed to allow monitoring of restlessness and presence/absence of the patient from and outside of the bed, to integrate and upgra-de the existing nurse call system, to timely inform responsible medical staff enabling ra-pid response and to provide relevant information to other departments in the hospital for further processing

Uvod

Podjetje Smart Com v skladu s svojo strategijo išče rešitve, ki prispevajo k večanju kako-vosti storitev .

Namen je gradnja sistemov, ki omogoča, obveščanje o stanju bolnika v in izven poste-lje, s čimer se zagotovi višja varnost pacientov in posledično se znižajo stroški zdravljenja, saj ne prihaja do poškodb, pri tem pa je optimizirano razporejanje virov v bolnišnici . V enovit in celovit sistem je povezan senzorni del, ki preko sporočilnega sistema zagotavlja


Analiza podatkovSistem poleg takojšnjega sporočanja o dogodkih omogoča izdelavo analiz o preteklih do-godkih, ki jih sporočilni sistem zapisuje v bazo podatkov . Ena od prvih analiz, ki je nastala v fazi implementacije sistema, omogoča vizualizacijo ne-mirnosti in odsotnosti bolnika iz postelje za zadnjih 24 ur . Namenjena je predvsem kon-troli pravilne nastavitve in namestitve senzorjev v posteljah . Analizo je možno izvesti v vsakem trenutku tako, da se sistemu posreduje oznako želene postelje .

Spletni vmesnikZa potrebe E-OVP je bil razvit tudi spletni vmesnik . Vmesnik omogoča zdravstvenemu osebju vpogled v trenutno stanje postelj na oddelku . S posebnimi ikonami so prikazana različna stanja bolnikov v pomoč predvsem v nočnem času (npr . bolnik v postelji, nemi-ren, sprožen sestrski klic, …) . Prav tako, pa spletni vmesnik prikazuje pulz, frekvenco di-hanja in stanje nemirnosti (številčna vrednost) . S klikom na posteljo se na zaslonu prikaže še več podatkov, možno pa si je ogledati tudi zadnjih 10 dogodkov na tej postelji . Podatkov o zasedenosti postelj ni potrebno vnašati, ker se avtomatsko prenesejo iz bolnišničnega informacijskega sistema (Birpis21) .

Na sliki 5 je prikazano stanje postelje na spletnem vmesniku .

Slika 5: Prikaz postelje in zgodovine dogodkov na spletnem vmesniku

VIRI

1 . Bolnišnica Topolšica: spletno mesto http://www .boltop .si2 . E-sistem obveščanja za varnost pacientov E-OVP Damjan Justinek, Marko Oberstar, Igor Tratnik

(E-OVP) : KONGRES MI 2010 Zreče

Varovanje begavih pacientov »Smart Door«Sistem Smart Door je namenjen cenovno učinkovitemu varovanju bolnikov z alzheimer-jevo boleznijo ali demenco ter drugih rizičnih pacientov v bolnišnicah in domovih za sta-rostnike .Sistem zmanjšuje potrebo po nenehnem nadzoru kronično begavih pacientov s tem, da se jim ne omejuje njihovega gibalnega prostora .Pacient ima zapestnico, ki mu omogoča prosto gibanje po oddelku ali zgradbi . V primeru, da se približa zaščitenim vratom, skozi katera mu prehod brez spremstva ni dovoljen, sis-tem Smart Door obvesti zdravstveno osebje, ki pacienta usmeri v pravo smer .

Slika 3 shematsko prikazuje sistem »Smart Door«

Urgentna tipkaurgentna tipke na primernih mestih v bolnišnici zagotavljajo hiter odziv urgentne ekipe . Ob pritisku na tipko sistem E-OVP generira telefonski klic, glede na režim delovanja in ur-gentne ekipe, ki so definirane v sistemu (dnevni, nočni režim) .

Nadzor temperature v hladilnikih Sistem E-OVP nadzoruje temperaturo v hladilnikih, preko merilcev temperature, ki so vgrajeni v hladilnik . Ob nedovoljeni spremembi temperature, sistem obvesti osebje . Prav tako sistem beleži nihanja temperature in s tem zagotavlja evidenco temperaturnega ni-hanja .

Slika 4 shematsko prikazuje nadzor nad hladilniki


padci – vZroKi in vrstE padcEv

Padci so najpogostejše in najresnejše poškodbe v starosti nad 65 let, ki posameznike od te starosti naprej najbolj ogrožajo . S starostjo narašča tudi verjetnost, da bodo posamezni starejši padli . Možnost padca je potrebno jemati zelo resno in obravnavati individualno . V evropski uniji zaradi posledic padca vsakih pet ur umre en starejši človek . Verjetnost, da bodo padli najmanj enkrat na leto, je med tistimi nad 65 let 30 %, med tistimi nad 75 let je 40 %, in pri tistih nad 85 let kar 50 % . V domovih za starejše ljudi pade polovica vseh oskr-bovancev najmanj enkrat na leto (Age and Aging, 2007) .

Več kot polovica padcev mine brez zdravstvenih posledic, 4 do 6 % padcev pa je pove-zanih z zlomom .

Padci imajo zdravstvene, socialne in osebne posledice . Tisti, ki so padli že kdaj prej po-trebujejo ob ponovnem padcu več nege in skrbi, izkazuje pa se tudi višja smrtnost . Tudi manjši padci imajo lahko velike posledice za telesno in duševno zdravje starega človeka . Med zdravstvenimi posledicami so najpogostejše poškodbe in zlomi . Socialne posledice padcev so pa zmanjšana samostojnost, zoženje življenjskega okolja oziroma bivalnega pro-stora in odvisnost v samooskrbi in negi . Osebne posledice so strah pred ponovnim pad-cem in z njimi povezane duševne obremenitve, znižana samozavest in depresija .

Dejstvo je, da se v zdravstvu po padcu obravnava predvsem poškodba, zanemarja pa se duševno stanje poškodovanca . Nujno je potrebno, da času zdravstvene obravnave poma-gamo k dvigu samozavesti pacienta takoj, ko potrebuje oz . pride po pomoč .

Vsak padec je posledica zapletenih medsebojnih delovanj . Mednje sodijo z naravnimi ali z bolezenskimi vzroki povezani padci, tisti, ki so povezani z okoljem ali različnimi in-tervencijami in taki, ki so kombinacija obeh kategorij .

Že starost, še posebej nad 75 let, je sama po sebi rizična okoliščina . Statistike kažejo, da ženske padajo večkrat od moških, tako da v starosti tudi ženski spol sodi med poseb-ne dejavnike tveganja . S starostjo tudi upada splošna kondicija, pojavi se upočasnitev tele-snih aktivnosti, podaljša se reakcijski čas, poslabša občutek za ravnotežje in zmanjša spo-sobnost dojemanja okolja, slabša se vid in sluh, pojavi se občutek strahu in negotovosti .

Tako je lahko vzrok padca osebi lasten ali zunanji . Padec sprožijo številni mehanizmi, ki so vpleteni v ravnotežje in hojo, tako pri padcu sodeluje več notranjih in zunanjih de-javnikov . V različnih okoliščinah delujejo na telo različni dejavniki, ki vplivajo na verje-tnost padcev in tisti, ki se zgodijo doma, se razlikujejo od padcev, ki so nastali med aku-tno nego v bolnišnici .

Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2008 deli dejavnike tveganja za pad-ce na biološke, vedenjske, okoljske in socioekonomske .

Med biološke dejavnike tveganja spadajo starost, spol, rasa, starostno pešanje vitalnih telesnih funkcij, nevrološke motnje, bolezni ožilja in upadanje kognitivnih in čustvenih zmožnosti .

Vedenjski dejavniki tveganja so stopnja ozaveščenosti o nevarnosti padcev, reakcije na dražljaje v različnih okoliščinah, jemanje številnih zdravil in neustrezna obuvala .

Socioekonomski dejavniki tveganja za padce so zelo pomembno in jih je težko odstra-niti, lahko pa se zmanjša njihov vpliv . Mednje štejejo nižji dohodki, nižja izobrazba, slabe stanovanjske razmere, odsotnost socialnih interakcij ter pomanjkanje oz . odsotnost druž-bene pomoči . Vzroki za padce v akutni bolnišnični obravnavi so:

– nestabilna hoja,– prejšnji padci,– agitiranost in zmedenost,– pogosto mokrenje,– jemanje večjega števila zdravil (diuretiki, uspavala …) .

Sprožilni dejavniki za padce v akutni obravnavi pacienta so tako tudi akutne bolezni, de-hidracija, zaspanost, nedohranjenost in oslabelost .

Najpogostejši vzroki padcev

Tanja Kukovec, dipl. m. s., Interni oddelek, SBMS

Natalija Vičar, dipl. m. s., Pljučni oddelek, SBMS

povZEtEK

Padci najbolj ogrožajo starejše in z njihovo povečano starostjo narašča tudi njihova verje-tnost . Vsak padec v starosti je posledica medsebojnih prepletanj staranja, bolezni in nji-hovih vzrokov . Posledice padca so lahko poslabšanje zdravstvenega stanja, zmanjšanja sa-mostojnost in izguba samozaupanja .

ugotovljeni in opredeljeni so vzroki padcev, preprečevanje padcev in aktivnosti za zmanjšanje njihovih posledic . Zdravstvena nega ima pri preventivnih aktivnostih in ukre-pih izvajanja varnosti pomembno vlogo .

S pravočasno oceno tveganja in ustreznimi pripomočki, lahko padec preprečimo . Var-na zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje nastanek škode za pacienta v povezavi z zdra-vljenjem .

Ključne besede: starost, padci, bolnišnica, zdravstvena nega in ukrepi

Uvod

Padci predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja, to kažejo tudi podat-ki, da približno 30 % starejših od 65 let, vsaj enkrat letno pade . Poškodbe, ki pri tem nasta-jajo, se uvrščajo na šesto mesto lestvice vzrokov smrti v populaciji starejših . Največji delež smrti zaradi padcev tako pripada starejšim od 65 let .

Približno 15 % padcev ima za posledico zlom kolka in 25 % poškodovancev umre v 6-ih mesecih po poškodbi .

Padec je vsak dogodek, ko se pacient nenadoma znajde na tleh ali na neki drugi nižji površini . Definicija padca vključuje paciente, ki so zdrsnili na primer s stola na tla, pacien-te, ki smo jih našli na tleh, čeprav jih nismo videli pasti, in t .i . prestrežene padce, ko me-dicinska sestra ali spremljevalec pacienta zadrži in umili posledice padca, vendar ga kljub temu položi na tla ( Morse, Tyeko, 1998; Kelly, Dowling, 2004) .

Druge pomembne posledice padcev pri starejših osebah so poškodbe mehkih tkiv, ne-pokretnost in zmanjšana sposobnost za samostojno življenje . Pojavljajo se tudi psihološke travme, ki jih pacient utrpi pri padcu; pri njem se pojavi strah pred ponovitvijo te neprije-tne izkušnje in tudi zaradi tega zmanjša svoje gibanje .

Vse to priča o velikem pomenu padcev v patologiji starih ljudi .Padci pacientov spadajo med kazalnike kakovosti, saj njihova odsotnost ali število na-

kazuje na stopnjo kakovosti zdravstvene nege in oskrbe . Da bi zmanjšali število padcev in s tem povečali kakovost obravnave pacientov, je potrebno ugotoviti njihove vzroke, značil-nosti in razmisliti o uvedbi potrebnih dodatnih preventivnih ukrepov za njihovo zmanjša-nje in preprečevanje . Padci spadajo v skupino neželenih dogodkov .

Posledice padcev so različne in se lahko kažejo z osebno družbeno in ekonomsko ško-do, zato je potrebno, da se v zdravstveni negi posveča padcem posebna pozornost .


Zavest - ni motena 47Apatičnost 1Zmedenost 9Nezavest 0

Pomičnost - dobra 26Delno omejena 11Zelo omejena 7Nepomičnost 0

Graf in tabela: Stanje zavesti in pomičnosti bolnika pred incidentom

Kakšne so najpogostejše posledice padcev pacientov v akutni obravnavi?Lažja telesna poškodba se je zgodila v osmih primerih, za ostale ni natančnega podatka, do materialne škode ni prišlo .

Graf: Najpogostejše posledice padcev pacientov v akutni obravnavi

Kateri ukrepi (PVU) so bili izvedeni pri pacientih pred in po padcu?

PVu pred padcem so bili izvedeni v štiriinpetdesetih (84,4 %) primerih, največkrat fizič-ni, v obliki posteljnega zvonca in nameščenih ograjic na posteljo, v več primerih obojega . V osmih (12,5 %) primerih se je izvajal tudi diskretni nadzor . V sedmih primerih (11 %) je bilo potrebno bolnika fiksirati s pasovi na posteljo . Pri desetih (15,62 %) bolnikih PVu pred padcem niso bili izvajani .

Padci se pojavijo tudi med prehodno izgubo zavesti . Vzrok teh padcev so epileptični napa-di, hipoglikemija, metabolične motnje, hipoksija, hiperventilacija in zastrupitve .

rEZUltati prEGlEda ZdravstvEnE in nEGovalnE doKUMEntacijE bolniKov, Ki so v časU HospitaliZacijE padli

Po pregledu zdravstvene in negovalne dokumentacije in beleženja in štetja incidentov z iz-idom padca v času hospitalizacije starih 65 let in več je bilo ugotovljeno, da je bilo v tem ob-dobju hospitaliziranih 3940 pacientov . Od tega je pri 64-ih prišlo do padca, ki spada med neželene dogodke . Pri osmih pacientih je prišlo do lažje poškodbe .

V katerem prostoru pride do največ padcev v akutni bolnišnični obravnavi pacienta?Na akutnem oddelku v času hospitalizacije so se padci dogajali v bolniških sobah (štiriin-štirideset krat – 68, 70 %), v sanitarnih prostorih (osemnajst krat – 28,10 %) in na hodniku (dvakrat – 3,10 %) . Na akutnem oddelku do padca ni prišlo na stopnišču, v oddelčni ambu-lanti in okolici bolnišnice (znotraj bolnišničnega kompleksa) .

Bolniška soba 44Sanitarni p . 18Hodnik 2

Graf in tabela: kraj padca

V katerem delu dneva se zgodi največ padcev?Dvajset padcev (31,2 %) se je zgodilo med vikendom ali na praznik, od tega enajst (55 %) v nočnem času in devet (45 %) čez dan, dvaindvajset (34,4 %) se jih je zgodilo med tednom v nočnem času . Iz tega je razvidno, da se največ padcev (65,6 %) zgodilo v času dežurstev, ko je na oddel-kih najmanj kadra . Med delavnikom, ko je na oddelku več kadra, kot ponoči ali za pra-znik, se je zgodilo enaindvajset (32,8 %) padcev, od tega le devet (42,8 %) v dopoldanskem času in dvanajst (57,2 %) . Podatki kažejo, da se v času, ko je na oddelku dovolj kadra, zgo-di razmeroma malo padcev (14,0 %) .

Kateri so najpogostejši vzroki za padce na akutnem oddelku in kakšno psihofizično stanje pacienta je bilo pred padcem?Pri sedeminštiridesetih (73,40 %) pacientih zavest pred padcem ni bila motena, devet (14,00 %) pacientov je bilo pred dogodkom zmedenih,eden (1,60 %) pacient je bil pred pad-cem apatičen in za sedem (10,90 %) pacientov ni podatka o stanju zavesti .Pri šestindvajsetih (40,60 %) pacientih je bila pomičnost dobra, pri enajstih pacientih (17,20) je bila delno omejena, pri sedmih (10,90 %) pacientihh je bila zelo omejena in za dvajset (31,20 %) pacientov ni podatka o pomičnosti pred padcem .


Padec hospitaliziranega pacienta je pokazatelj kakovosti zdravstvene oskrbe, vzroki so v človeku samem in njegovih omejenih zmogljivosti, da bi se gibal zanesljivo . Strah pred padcem omeji dodatno njihove aktivnosti . V okviru preprečevanja padcev je smisel-no vključiti pogovore o varnosti . Pogovore je potrebno dokumentirati . V primeru ugoto-vljenih pomanjkljivosti je potrebno načrtovati ukrepe za izboljšanje varnosti in prepre-čevanje padcev . O možnem padcu pacienta morajo biti obveščeni vsi člani zdravstvenega tima . Pri ocenjevanju tveganja za padec uporabljamo Morse, ocenjevalno lestvico, ki je ne-govalni dokument, modificiran po kanadski avtorici, medicinski sestri, Janice Morse . Pa-cienta ocenjujemo ob sprejemu v akutno obravnavo hospitalizacije, nato oceno ponovimo ob vsaki spremembi pacientovega zdravstvenega stanja .

S pravočasno oceno tveganja in ustreznimi pripomočki, lahko padec preprečimo . Var-na zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje nastanek škode za pacienta v povezavi z zdrav ljenjem .

Dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe je osnovna človekova pravica, ki jo prizna-vajo in spoštujejo Eu, vse njene institucije in njeni državljani . V skladu s tem dejstvom imajo bolniki pravico pričakovati, da bo ves trud vložen v zagotovitev njihove varnosti, kot uporabnika zdravstvenih storitev . (Ministrstvo za zdravje, 2005)

V bodoče si mora celotno zdravstveno osebje prizadevati, da bi bilo čim manj neželenih dogodkov v bolnišnicah, saj le ti negativno vplivajo na zdravljenje pacienta .

Ne le, da padci podaljšajo zdravljenje, lahko povzročijo posledice, ki vplivajo tudi na pacientovo življenje . S padci pa se povečujejo stroški zdravljenja .

Zato si moramo prizadevati, da bi bilo padcev v zdravstvenih ustanov čim manj in da bi se pacienti počutil varne .

LITERATURA

Anić, B . (2006) . Liječnički vjesnik - glasilo hrvatskoga liječničkog zbora. Zagreb: Suplement 1Cijan R ., Cijan V . (2003) . Zdravstveni,socialni in prani vidiki starostnikov . Maribor: Visoka zdravstvena

šolaJama – The Journal of the American Medical Association (18/2) . (2010) . American Medical AssociationKakovostna starost (13/3) . (2010) . Ljubljana: Inštitut Antona TrstenjakaMaxwell, C .A ., Mion, L .C . (2011) . Hospitalized Injured Older Adults: A 21st-Century Challenge. Geriatric

Nursing, 32(2), 130 - 132 Mencej, M . (2011) . Bolezni in sindrom v starosti . Ljubljana: Gerontološko društvo SlovenijeScott, V ., Votova, K ., Gallagher, E . Falls Prevention Training for Community Helath Workers . Journal of

Gerontological Nursing, 32 (10)Vrabič, M . (2011) . Padci pacientov, hospitaliziranih v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike

Slovenija – vidik zdravstvenih delavcev . Obzornik zdravstvene nege, 45(1), 55-60

Diskretni nadzor 8Stalni nadzor 0Ograjice na postelji 30Fiksacija s pasovi na posteljo 7Posteljni zvonec 55

Graf in tabela: fizični PVU pred padcem

Pri tem je potrebno upoštevati, da zaradi velikega števila hospitaliziranih bolnikov ve-likokrat ni možna namestitev posteljnega zvonca, saj imamo v večini triposteljnih sob na-meščeno dodatno posteljo, dodatne klicne naprave pa se ne da namestiti .

PVu v obliki medikamentov se izvajajo bistveno redkeje, le štirje (6,2 %) bolnika sta prejela zdravila (trije distanevrin in eden dormicum) dvainštirideset ( 65,6 %) jih ni preje-malo nič in za osemnajst (28,1 %) bolnikov ni podatka o prejemanju kakršnih koli zdravil .

SKLEPKazalniki preprečevanja padcev so med seboj povezani in vplivajo na varnost pacien-

tov v bolnišnici . Imajo vpliv na poškodbe pacientov, kar posledično lahko povzroči daljšo hospitalizacijo . Padci so pogosto posledica prepletajočih se dejavnikov in se le redko zgo-dijo samo zaradi nevarnosti v okolju, ampak so posledica prepletajočih, individualnih de-javnikov (pogosto uriniranje, vznemirjenost, mišična oslabelost …)

Eden glavnih elementov kakovosti v zdravstvu je nenehno izobraževanje in usposa-bljanje zdravstvenih delavcev . Zdravstveni delavci moramo pravočasno prepoznati vzro-ke za padce, ogrožene paciente in vzpostaviti zavarovanje pred padci in poškodbami za-radi padcev .

Pri ogroženih pacientih pri preprečevanju padcev pomagajo varovalne ograjice, klicne naprave na vseh posteljah, sobna stranišča, invalidski vozički, primerni inkontinentni pri-pomočki, pručke, oznake za mokra tla .

Pacienti se največ zadržuje v bolniški sobi, ki je tudi prostor, kjer se zgodi največ pad-cev, na kar kažejo tudi znaki ankete .

Pomembno je, da se pacient v sobi dobro počuti in da je oprema razporejena tako, da se pacient v njej znajde ter se lahko izmakne raznim pastem za spotikanje .

Posledice padcev so lahko zelo hude, kot na primer zlom kosti, najpogostejše so povr-šinske poškodbe ali pa poškodba sploh ni vidna . Največ padcev se zgodi takrat, ko je pri-sotno manj zdravstvenega osebja, to je popoldan, ponoči, med vikendi in prazniki .

Iz uporabljene literature je razvidno, da je tudi v tujini vsak padec dokumentiran in analiziran . Zato so člani zdravstvenega tima še bolj pozorni na rizične faktorje . Zara-di tega so preventivni ukrepi padcev uvedeni v prakso . Vsi rizični faktorji se ne morejo preprečiti tudi, če je zdravstveno osebje dovolj pozorno . Morali bi poznati tudi posledice učinkovanja določenih zdravil, da bi preprečili padce . Primerna arhitektura vseh prosto-rov, tudi nastavljive postelje po višini ne bi smele biti finančni problem . Če imajo zaposle-ni pred očmi vse rizične faktorje, imajo možnosti, da prepoznajo nevarnost padca, vendar pa še nismo tako daleč, da bi pri vsakem pacientu na podlagi anamneze prepoznali vse ri-zične faktorje . Kljub temu, da smo pozorni še vedno lahko pride do padca . Padci naj ne bi bili več nekaj samoumevnega „češ to se nam kljub vsej pozornosti lahko zgodi“, ampak je preprečevanje samoumevna naloga zdravstvenega osebja .


(2) Posebni varovalni ukrepi se uporabljajo v oddelkih pod posebnim nadzorom in va-rovanih oddelkih .

(3) Posebna varovalna ukrepa sta telesno oviranje s pasovi in omejitev gibanja znotraj enega prostora .

(4) Posebni varovalni ukrep se uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, koli-kor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe, pri čemer posebni varovalni ukrep telesnega oviranja s pasovi ne sme trajati več kot štiri ure, posebni varovalni ukrep ome-jitve svobode gibanja znotraj enega prostora, pa ne več kot 12 ur . Po preteku navedenega obdobja zdravnik preveri utemeljenost ponovne uvedbe posebnega varovalnega ukrepa .

(5) Osebo, pri kateri je bil uporabljen poseben varovalni ukrep, se nadzoruje, spremlja njene vitalne funkcije in strokovno obravnava ves čas trajanja posebnega varovalnega ukrepa . O izvajanju posebnega varovalnega ukrepa se v zdravstveno dokumentacijo ose-be vpišejo natančni podatki o razlogu, namenu, trajanju in nadzoru nad izvajanjem ukre-pa . O izvajanju posebnih varovalnih ukrepov psihiatrične bolnišnice in socialno varstve-ni zavodi vodijo evidenco v skladu z drugim odstavkom 99 . člena tega zakona .

(6) O odreditvi in izvedbi posebnega varovalnega ukrepa zdravnik, ki tak ukrep odre-di, najkasneje v 12-ih urah od odreditve ukrepa pisno obvesti direktorja psihiatrične bol-nišnice oziroma socialno varstvenega zavoda, najbližjo osebo, odvetnika in zastopnika . Glede mladoletnika ali polnoletne osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, se obvesti tudi zakonitega zastopnika .

(7) Če zdravnik ob osebi ni prisoten, lahko posebni varovalni ukrep uvede tudi drug zdravstveni delavec oziroma zdravstvena delavka (v nadaljnjem besedilu: zdravstveni de-lavec) v psihiatrični bolnišnici oziroma strokovni delavec oziroma strokovna delavka (v nadaljnjem besedilu: strokovni delavec) v socialno varstvenemu zavodu, vendar o tem ta-koj obvesti zdravnika, ki brez odlašanja odloči o utemeljenosti uvedbe ukrepa . Če zdrav-nik ukrepa ne odredi, se izvajanje ukrepa takoj opusti . Zdravstveni oziroma strokovni de-lavec o obvestilu zdravnika napravi pisni zaznamek .

(8) Oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik, najbližja oseba in zastopnik lahko predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa v skladu s predpisi, ki urejajo upravni nadzor v zdravstveni dejavnosti (Zakon o duševnem zdravju, 2008) .

Določbe ZDZdr ne veljajo za sistem zdravstvenega varstva v splošnih bolnišnicah, ven-dar lahko upoštevamo določbe ZDZdr, ki se nanašajo na PVu, da ne bi prišlo do kršitve človekovih pravic in svoboščin pacientov ter pacientovih pravic . Ker to področje za splo-šne bolnišnice in zdravstvene zavode trenutno ni pravno urejeno, se lahko zgolj opiramo na določbe glede izvajanja zdravstvenega varstva in pacientovih pravic, ki jih vsebujeta Zakon o zdravstveni dejavnosti (ur . l . RS, št . 23/2005- uPB2, 23/2008, 58/2008), Zakon o pacientovih pravicah (ur . l . RS, št . 15/2008) ter druga področna zakonodaja .

ZavrnitEv iZvEdbE pvU

Nemalokrat se zdravstveni delavci srečujemo s svojci, ki nasprotujejo izvedbi PVu, zato smo zaprosili pravno – kadrovsko službo za mnenje, kaj v takem primeru storiti . Pravno-kadrovska služba nam je posredovala odgovor, ki se glasi:

Pacient oziroma njegov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik ima možnost vplivati na način in potek zdravljenja v okviru, ki ga dovoljujejo določbe Zakona o pacientovih pra-vicah, predvsem z vidika pravice do privolitve v zdravstveno oskrbo in pravice do zavrni-tve zdravstvene oskrbe . Pacient, ki je dopolnil 18 let, in je sposoben samostojno odloča-ti o svojem zdravljenju, sam odloča, ali bo v predlagani medicinski poseg oziroma zdra-vstveno oskrbo privolil ali ga zavrnil . V kolikor o njegovem zdravljenju odloča pacientov pooblaščenec ali zakoniti zastopnik, je potrebno upoštevati voljo le-tega . To pomeni, da

Zakonska določila glede fiksacije bolnika v negovalni enoti

Mihaela Ritlop,dipl. m. s., Pljučni odd., SBMS

Marjana Škafar, ZT, Pljučni odd., SBMS

iZvlEčEK

uporaba posebnih varovalnih ukrepov je najbolj restriktivna in posega v bolnikovo inte-griteto . Izvajalci posebnih varovalnih ukrepov v splošnih bolnišnicah niso zaščiteni niti etično niti pravno . Zavedati se moramo, da je najpomembnejše, da upoštevamo dostojan-stvo posameznika . Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov se ne sme izvajati za kazno-vanje bolnika ali kot odgovor na njegovo vedenje, ki ni nevarno . Vsak fizični varovalni ukrep je lahko nevaren, poniževalen in travmatičen za bolnika .

Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, Zakon o duševnem zdravju, splošna bolni-šnica, zdravstveni delavci

Uvod

Zdravstveni delavci se pri svojem delu v bolnišnicah pogosto srečujemo z nemirnimi, ve-denjsko spremenjenimi in agresivnimi bolniki . Zaradi takšnih bolnikov se znajdemo v si-tuacijah, ko ne vemo, kako najbolje oziroma pravilno reagirati . Največkrat v takšnih situ-acijah bolnika fiksiramo, vendar ne pomislimo na moralno, pravno in etično odgovornost zdravstvenih delavcev . Zakonska določila s področja posebnih varovalnih ukrepov so na-vedena so navedene v Zakonu o duševnem zdravju, ki je izredno strog in natančen, ven-dar bolnišnice ne zavezuje . Zaradi tega smo kot osnovno vodilo izbrali NIAHO standard .

ZaKonsKa določila UporabE posEbniH varovalniH UKrEpov

V Republiki Sloveniji je do uveljavitve Zakona o duševnem zdravju (v nadaljnjem besedi-lu: ZDZdr) obstajala pravna praznina na področju uporabe prisilnih sredstev [posebnih varovalnih ukrepov, op . S .u .] v postopkih zdravljenja oziroma postopkih obravnave bol-nikov z duševno boleznijo oziroma z duševno motnjo (Gubenšek, 2004, str . 41) . ZDZdr, ki ureja posebne varovalne ukrepe (v nadaljevanju PVu) je bil sprejet v letu 2008, v 29 . čle-nu so natančno določeni pogoji in način uporabe:

(1) Posebni varovalni ukrep je nujen ukrep, ki se ga uporabi zaradi omogočanja zdra-vljenja osebe ali zaradi odprave oziroma obvladovanja nevarnega vedenja osebe, kadar je ogroženo njeno življenje ali življenje drugih, huje ogroženo njeno zdravje ali zdravje dru-gih ali z njim povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim in ogrožanja ni mogoče preprečiti z drugim, blažjim ukrepom .


Prikaz primera dobre prakse

Uroš Raščan,dipl. zn.Interni oddelek, SBMS

Blanka Rajh,dipl. m. s., uni. dipl. org.Interni oddelek, SBMS

iZvlEčEK

Ključne besede: padec, preprečevanje, varnostS padci se srečujemo v vseh zdravstvenih ustanovah po svetu. Med seboj se razlikujemo po tem v kolikšni meri in na kakšen način si prizadevamo le-te preprečiti in nenazadnje, kako smo pri tem uspešni. Vsak pacient si želi varne zdravstvene oskrbe. Do nje ima vso pravico. Ponudniki zdravstvenih storitev moramo narediti vse, da mu to pravico tudi zagotovimo. Reševanja proble-ma padcev se je smiselno lotiti sistematično z razčlenitvijo vzrokov, iskanjem ogroženih pacien-tov, uvedbo ustreznih preventivnih ukrepov in njihovim nenehnim evalviranjem. Na tem mestu ne smemo izvzeti dobre, odprte komunikacije med vsemi zaposlenimi.

Uvod

Padci niso del normalnega staranja . Vsak tak dogodek je potrebno resno obravnavati, raz-iskati vzroke in jih odpraviti . Verjetnost, da bo starejši človek najmanj enkrat na leto pa-del, je v starosti nad 65 let 30 %, nad 75 let 40 %, nad 85 let pa kar 50 % .

Statistike kažejo, da je med starejšimi, z ustreznim načinom življenja, prilagoditvami stanovanj in vzgojo, padce mogoče zmanjšati kar za polovico . To predstavlja ogromen pri-hranek za zdravstvene zavarovalnice, v povprečju pa se podaljša tudi trajanje zdrave in aktivne starosti (Voljč, 2010) .

Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti . Vsaka organizacija, ki pospešu-je kakovost svojega dela se odloči za program zagotavljanja kakovosti (Sekavčnik,1997) .

na splošno o padciH

Neprilagojeno okolje, najrazličnejša kronična degenerativna obolenja, jemanje številnih zdravil z medsebojnimi in stranskimi učinki in nekatere akutne bolezni lahko kaj hitro privedejo do padcev (Kocijan, 2007) .

Padci predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja . Poškodbe, ki pri tem nastajajo, se uvrščajo na šesto mesto lestvice vzrokov smrti v populaciji starejših, pa tudi kadar posledice ne vodijo v smrt, gre pogosto za težke telesne poškodbe, ki pov-zročajo nepomičnost, pojav strahu pred gibanjem, pogosto pa so tudi neposreden ra-zlog za namestitev starejše osebe v institucijo . Vsaj do 75 . leta padajo ženske pogosteje kot moški, po tej starosti pa se pogostost padcev med spoloma izenači (Cijan in Cijan, 2003, str . 95) .

imajo svojci v imenu pacienta pravico zavrniti predlagani medicinski poseg ali zdravstve-no oskrbo le, kadar pacient ni sposoben sam odločati o svojem zdravljenju in kadar gre za pacientovega pooblaščenca ali zakonitega zastopnika . Vendar pa se zdravstvena oskr-ba, k čemur prav gotovo lahko prištevamo tudi uporabo PVu, kljub zavrnitvi vseeno lah-ko izvede, kadar bi sicer bilo ogroženo življenje pacienta (Ružič M . uporaba PVu – doda-tno pojasnilo, 2 .4 .2012) .

raZprava

Zdravstveno in drugo strokovno osebje mora pri uporabi ukrepa telesnega oviranja s pa-sovi dosledno spoštovati dostojanstvo posameznika . PVu se lahko uporabi le izjemoma in lahko traja le toliko časa, kolikor je nujno potrebno glede na razlog njegove uvedbe . V skladu z ZDZdr uvedbo PVu odredi zdravnik, če pa le-ta ni prisoten, lahko PVu uvede drug zdravstveni delavec, vendar mora v najkrajšem možnem času o tem obvestiti zdrav-nika, ki odloči o utemeljenosti PVu . Pomembno je, da se odreditev PVu evidentira skla-dno z internimi navodili bolnišnice, saj mora biti vsaka odreditev PVu evidentirana zara-di sledljivosti in utemeljenosti . Pomembno je tudi, da svojce oziroma skrbnika pravočasno in na primeren način seznanimo z uporabo PVu .

sKlEp

Pri izvajanju PVu je varnost bolnikov odvisna predvsem od kakovostne izvedbe teh ukre-pov . Izvedba je lahko kakovostna z rednimi oblikami izobraževanja osebja in upošteva-nja strokovnih priporočil, ki veljajo za to področje . V splošni bolnišnici Murska Sobota se organizirajo predavanja in delavnice s področja uporabe PVu, ki so obvezna za vse zdra-vstvene delavce . Pri uvedbi PVu je potrebno natančno pretehtati razloge za uvedbo PVu ter posledice izvajanja PVu za pacienta, da bi se zagotovila varnost pacienta ter strokovna obravnava, hkrati pa bi se njegove pravice čim manj omejile .

LITERATURA

– Gubenšek M . Prisilna sredstva v psihiatriji in človekove pravice (diplomsko delo) . Ljubljana: univerza v Ljubljani; 2004 .

– Križaj M . zagotavljanje varnosti varovancev v Domu starejših občanov . Zdr . Var . 2002: 41; 140-7 .– Ružič M . uporaba posebnih varovalnih ukrepov (PVu) - dodatno pojasnilo . Splošna bolnišnica

Murska Sobota; 20012 .– Zakon o duševnem zdravju . uradni list Republike Slovenije, št . 77/2008 .– Zakon o zdravstveni dejavnosti . uradni list Republike Slovenije, št . 9/1992 .– Zakon o pacientovih pravicah . uradni list Republike Slovenije, št . 15/2008 .


Pomembno je, da se pacientu nudi strokovna zdravstvena obravnava ne le s strani zdravljenja in negovanja, temveč da se preprečuje neželene dogodke, ki lahko nastanejo v bolnišnicah . Za varnost pacienta poskrbimo že ob sprejemu (Pegan, 2006) .

Predstavitev primera:

Spremljanje aktivnosti za preprečevanje padcev (kot ideja in možnost uvedbe v prakso)

V obdobju med 11 .7 .2011 in 20 .8 .2011 je na internem oddelku v prvem nadstropju poteka-la posebna aktivnost za preprečevanje padcev . Paciente, ki so bili sprejeti na oddelek smo ocenili po Morse-jini lestvici . Omenjena lestvica prikaže stopnjo ogroženosti za padec .

Stopnja ogroženosti Seštevek točk AktivnostiBrez ogroženosti 0-24 točk Dobra osnovna zdravstvena nega

Majhna do zmerna ogroženost25-50 točk

uvedba standardnih ukrepov za preprečevanje padcev

Visoka ogroženost 51 in več točkuvedba ukrepov za visoko ogrožene paciente za padec

Tabela 1: Stopnje ogroženosti za padec - Morse-jina lestvica padcev

Paciente, ki so zbrali nad 25 točk smo označili . Na bolniško posteljo smo namestili barv-ne lističe z njihovimi osebnimi podatki, kar je pomenilo, da so ti pacienti bolj ogroženi in pri njih lahko hitreje pride do padca . Aktivnost je potekala tako, da je negovalno osebje izvajalo ciljane obhode na vsakih 30 minut . Tako je bilo predvideno . Zaradi pomanjkanja kadra oziroma velikega obsega dela, pa so se ti obhodi izvajali običajno na nekoliko dalj-ši časovni rok .

Za namen spremljanja izvajanja nove aktivnosti je bil izdelan obrazec spremljanja ak-tivnosti za preprečevanje padca . Na obrazec so se beležili:

– datum obhoda,– pacient (inicialke, letnica rojstva),– številka sobe,– ura (cilj obhodi na 30 minut),– prisotnost potrebe po odvajanju,– prisotnost žeje,– edukacija pacienta,– edukacija svojcev,– drugo (terapija, ovirnice, klicna naprava),– podpis osebe, ki je obhod izvedla .

V obdobju enega meseca je bilo zabeleženih 1143 aktivnosti v vseh treh izmenah .

Delovna izmena Število obhodov Delež v %Dopoldanska 570 49,87Popoldanska 414 36,22Nočna 159 13,91Skupaj 1143 100,00

Tabela 2: Prikaz obhodov po izmenah

Število obhodov je sorazmerno s številom osebja v posamezni izmeni . Tako je v nočni izmeni posledično najnižji delež zabeleženih aktivnosti .

Povprečna starost pacientov je bila 68,84 let . Gre za starejšo populacijo, ki je že v osno-vi bolj rizična . Pridruženost bolezni tveganje za padec še poveča .

Po Gordonovi (2003) so vzroki za zvišano tveganje za padce, ki bi lahko povzročili po-škodbo:

– težave s hojo– občasna zmedenost– predhodni padci– starost in zdravilaPomembne posledice padcev pri starejših osebah so: kostne poškodbe, poškodbe meh-

kih tkiv, nepomičnost, omejena pomičnost, zmanjšana sposobnost za samostojno življe-nje, namestitev bolnikov specializirane ustanove, venske tromboze, osteoporoza, pljučni-ca, zapeka, razjeda zaradi pritiska … Od nevroloških zapletov zaradi padcev so najpogo-stejši hematomi, kontuzije možganov ter intracerebralne krvavitve (Cijan in Cijan, 2003, str . 95) .

V Luksemburški deklaraciji o varnosti bolnika (2005) je zapisano, da številne raziska-ve opravljene po svetu poudarjajo potrebo in možnost zmanjševanja števila neželenih do-godkov v zdravstveni dejavnosti .Pri preventivi padcev je potrebno:

– Pravočasno prepoznati vzroke za padce (Ti so lahko endogeni: akutne bolezni, izgu-ba zavesti, motnje vida, zmedenost, psihične spremembe, inkontinenca, omamljenost zaradi zdravil . Lahko pa so tudi eksogeni: pasti za spotikanje, neprimerna obleka in obutev, spremembe v bolniški sobi) .

– Prepoznati ogrožene paciente (Da preventivo lahko izvajamo, je potrebno poiskati ogrožene paciente . Prepoznamo jih z oceno tveganja za padec . Potrebujemo ocenjeval-no lestvico, npr .: Morse-jino . K padcem so bolj nagnjeni stari nad 70 let, ženskega spo-la, s slabo telesno kondicijo, invalidni, nepomični, s strahom pred padcem) .

– Vzpostaviti zavarovanje pred padci in poškodbami zaradi padcev (Na tem mestu se poslužujemo različnih lestvic za oceno tveganja za padec . Dobro je, če se pacienta oce-ni ob sprejemu, ob spremembi zdravstvenega stanja, ob padcu in odpustu) .

Zelo priročna je ocenjevalna lestvica, ki jo je razvila Alington Memorial Hospital, De-partment of Nursing, Pensilvanya, 1998 . Na podlagi zaključne ocene se določi aktivno-sti zdravstvene nege, ki jih je potrebno izvesti ob majhnem, zmernem in velikem tvega-nju za padec .Npr . v Splošni bolnišnici Jesenice so določili naslednje aktivnosti zdravstvene nege za:

• Majhno tveganje (do 5 točk): pacientu se predstavi prostore, opozori na nevarnosti, pripravi klicno napravo na dosego rok, se ga pouči o delovanju postelje, pacienta se nadzira pri sedenju na robu postelje, opremo v sobi je potrebno razporediti tako, da ni moteča, prostor je potrebno primerno osvetliti, potrebno je spremljati reakcije na zdravila, negovati noge, oskrbovati boleče rane, nedrseče podloge v kadi, nedrseči co-pati, uporaba očal, slušnega aparata, spodbujati pacienta, da bo poklical pomoč, če jo bo potreboval, med hojo po hodniku naj si večkrat odpočije .

• Zmerno tveganje (6-10 točk): pacienta se med hojo spremlja, izvajajo se vaje za hojo, vaje za hojo z berglami, vzpostavi se urnik izločanja in odvajanja, tudi z uporabo sob-nega stranišča . Na vozičku morajo biti nameščene opore za noge ter dobre zavore, da je pacient v vozičku dobro nameščen .

• Veliko tveganje (11-24 točk): zagotovi se prisotnost ob bolniku ob higienskem urejanju in na stranišču . Pacient je opazovan na 60 minut in ima vseh 24 ur nameščeno postelj-no ograjo . Transport pacienta opravljata dve osebi .

Pogovor s pacientom: s pacientom se zdravstveni delavec pogovori o prejšnjih padcih in o težavah, ki bi lahko bile pomembne . Pacienta se pouči o delovanju klicne naprave, noč-ne lučke, se mu pove, da lahko vedno pokliče, kadar potrebuje pomoč . Zdravstveni dela-vec preveri, če je pacient navodila razumel .

K zmanjšanju padcev pripomorejo tudi ustrezne označbe za mokra tla, pručke, primer-ni inkontinenčni pripomočki, ovirnice, sobna stranišča, klicne naprave (Marinšek, N ., Kramar, Z ., Ahec, L ., 2007) .


LITERATuRA

Cijan, R, Cijan, V . Zdravstveni, socialni in pravni vidiki starostnikov . Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2003 .

Gordon, M . Negovalne diagnoze - priročnik . Maribor: Radizel : Rogina, 2003 .Marinšek, N ., Kramar, Z ., Ahec, L . Vloga medicinske sestre pri preprečevanju padcev bolnikov

v Splošni bolnišnici Jesenice . V: Filej, B ., Kersnič, P .(ur .) Zbornik predavanj in posterjev . 6 . mednarodni kongres zdravstvene in babiške nege, Ljubljana, 10 . in 11 . maj 2007: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije . 2007: 179-184 .

Sekavčnik, T . Razvijanje standardov in kriterijev kakovosti zdravstvene nege . Zbornica zdravstvene nege, 1997 .

Šmitek, J . Padce bolnikov lahko preprečimo . univerzitetni klinični center Ljubljana . Interno glasilo univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana . Ljubljana 2007; št . 5 .

Varnost bolnika – zagotovimo jo! Luksemburška deklaracija o varnosti bolnika . Zdrav . Vestn 2005; 74: 413-414 .

VIRI

Kocjan, M . Preprečevanje padcev pri starostniku . 2007 . Dosegljivo na: http://www .pfizer .si/pdf/brosura_padci .pdf (12 . 12 . 2007)

Pegan, V . Varnost bolnika; Luksemburška deklaracija, 2006 . Dosegljivo na: http://www .mz .gov .si/fileadmin/mz .gov .si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna področja/zdravstveno varstvo/kakovost/dogodki konference/varnost pacientov 6jun06/Prezentacije/Vladislav_Pegan_Luksembur_ka_deklaracija .pdf (12 . 12 . 2007)

Peternelj, K ., Čermelj, N ., Štamcar, N ., Vovk, A . Izdelava ocenjevalne lestvice tveganja padcev v uKC Ljubljana, http://www .zbornicazveza .si/dokumenti/kongres_zbn/pdf/132C .pdf (3 . 5 . 2012)

Svet Evrope . Odbor ministrov . Piporočilo Rec (2006)7 Obora ministrom državam članicam o ravnanju z varnostjo pacientov in preprečevanju neželenih dogodkov v zdravstvu, 2006 . Dosegljivo na: http://www .mz .gov .si/fileadmin/mz .gov .si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna področja/zdravstveno varstvo/kakovost/VARNOST/SE-Varnost_Pacientov_2007 .pdf . (12 .12 .2007)

Voljč, B . Varna starost v varnem domu . 2010 . Dosegljivo na: http://www .nasa-lekarna .si/clanki/clanek/varna-starost-v-varnem-domu/ (3 . 6 . 2010)

Analiza podatkov kaže, da sta bili prisotnost in odsotnost potrebe po odvajanju izra-ženi v približno enakem odstotku (prisotna potreba po odvajanju 38,15 %, ni potrebe po odvajanju 37,71 %) .

Pri potrebi po tekočini (žeja) pa je odstotek prisotnosti žeje veliko višji (žeja prisotna v 61,42 %, žeja ni prisotna v 25,28 %) .

Pri analizi podatkov smo ugotovili, da rubriki edukacija pacienta in edukacija svojcev nista bili izpolnjeni . Vzrok je lahko v pomanjkanju znanja s tega področja ali pa smo pre-prosto temu posvečali premalo pozornosti . Skratka dejstvo je, da lahko z ustrezno eduka-cijo preprečimo marsikateri padec .

V času izvajanja omenjene aktivnosti za preprečevanje padcev ni bilo padcev na tem oddelku . Tako, da je imela nek pozitiven doprinos . Seveda je pa čisto možno, da je odso-tnost padcev le slučaj . Da bi ovrgli slednje, bi bilo potrebno aktivnost izvajati v daljšem ča-sovnem obdobju (najmanj pol leta) .

Zavedati se moramo, da je znanje s tega področja pri mnogih zdravstvenih delavcih de-ficitarno in da bomo morali v tej smeri narediti ne le en korak naprej .

Zaradi pomanjkanja denarja za renovacije, marsikje za kakršno koli nabavo boljših pri-pomočkov, bomo morali več pozornosti posvetiti cenejši preventivi . To je: dobri edukaciji pacientov in njihovih svojcev (potrebna so izobraževanja zaposlenih), poostrenemu nad-zoru, primerni obutvi, oblačilom, prostorski razporeditvi, predstavitvi oddelka pacien-tom, spodbujanju pacientov naj pokličejo pomoč, večjemu samonadzoru vseh zaposlenih .

ZaKljUčEK

Ena izmed pacientovih pravic je pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe . (Marinšek et .al ., 2007) .

Pristop do zmanjševanja števila padcev v zdravstveni ustanovi zahteva projektni pri-stop . Projekt preprečevanja padcev pacientov je zahteven projekt, ki vključuje več podro-čij, timski pristop in pripravljenost vsakega posameznika, da deluje v pacientovo dobro . Potrebno je veliko individualnega truda, saj kakovosti zdravstvene nege ne moremo dose-gati brez sprememb v obsegu dela in tudi ne brez dodatnega izobraževanja . Potrebno je, da se medicinske sestre zavedajo odgovornosti do pacientov za katere skrbijo . Za pacien-tov padec smo zdravstveni delavci soodgovorni, ker s svojim strokovnim znanjem lahko predvidimo okoliščine, ki vodijo do padcev in jih z ustreznim ukrepanjem lahko tudi pre-prečimo (Šmitek, 2007) .

Svet Evrope (2007) navaja, da je za varnost pacientov še vedno najbolj pomembna stro-kovna usposobljenost osebja in njihovo stalno izobraževanje o varnosti .

Nekoč, ko se bo »trg dela« odprl in bodo v Slovenijo prihajali uporabniki naših storitev iz različnih držav, bo še kako pomembno, kakšni bodo naši kazalniki kakovosti . Zatorej si prizadevajmo delati to, kar znamo in delamo dobro . Možnosti so, le izkoristiti jih je treba .


Zagotavljanje kakovosti pomeni sistematično in načrtovano izvajanje ukrepov, s kateri-mi bomo dosegli predpisane zahteve kakovosti . Varnost je temeljni dejavnik kakovosti .

Za zagotavljanje kakovosti je potrebno narediti naslednje tri korake:– izbira aktualnega problema zdravstvene obravnave oziroma zdravstvene nege in obli-

kovanje meril, navodil za dobro delo;– ocena zdravstvene obravnave oziroma zdravstvene nege s prejetimi navodili;– vpeljava potrebnih sprememb v vsakodnevno delo in spremljanje učinkov teh spre-

memb na postopek in izid obravnave .Kazalniki kakovosti so orodja, ki merijo uspešnost sistema . Pomagajo spremljati, oce-

njevati in izboljševati delovanje posameznika, tima oddelka, zdravstvene ustanove in zdravstvenega sistema (5) .

Veliko strokovnjakov na področju varne in kakovostne zdravstvene nege poudarja vlo-go in pomen medicinske sestre na področju managementa tveganja . Ta management tve-ganja je osredotočen na določeno problematiko in stremi k novim rešitvam oziroma k iz-boljšavam kakovosti in varnosti v zdravstveni negi . Pomembno je, da ugotovimo, anali-ziramo in vrednotimo tveganja in potem naredimo načrt za izboljšave . Zato je izrednega pomena tudi dobra medsebojna komunikacija v negovalnem timu, saj so tudi smiselne varnostne vizite, ki jih opravlja glavna medicinska oddelka, da se pogovorimo o vzrokih, ki so privedli do nezaželenega dogodka – padca .

Na varnost pacientov vpliva mnogo dejavnikov, in sicer: dovolj virov, zadovoljivo finan-ciranje, zadostno število dobro usposobljenega osebja, primerne zgradbe, uporaba visoko kakovostnega materiala ter tehnične opreme in zdravil, jasna opredelitev nalog in odgo-vornosti, natančna dokumentacija, dobra komunikacija med zdravstvenim osebjem, timi in pacienti ter ustvarjanja primernih delovnih razmer in delovnega vzdušja s pomočjo do-bre organizacije dela . Za varnost pacientov pa je še vedno najbolj pomembna strokovna usposobljenost osebja in njihovo stalno izobraževanje o varnosti (6) .

prEvEntiva padcEv – pristopi

Že ob sprejemu bolnika je izrednega pomena vzpostavitev dobre medsebojne komunika-cije na relaciji medicinska sestra – pacient (pp . svojci) . Poleg dobre komunikacije pa je se-veda neprecenljivega pomena strokovna usposobljenost profesionalke zdravstvene nege - medicinske sestre, da naredi potreben načrt procesa izvajanja zdravstvene nege .Preventivni pristopi k preprečevanju padcev so:

– ocenjevalna lestvica dejavnikov tveganja za nastanek padca – MORSE OCENJEVAL-NA LESTVICA (psihofizične sposobnosti, stopnja ogroženosti);

– popolna dokumentacija zdravstvene nege;– individualna in sistematična obravnava pacienta;– identifikacija rizičnih faktorjev;– edukacija pacienta o tveganju za padec;– vzpostavitev dobre komunikacije s pacientom;– nuditi pomoč pri gibanju;– zagotoviti varno počutje;– educirati pacienta o možnem tveganju za padec;– morebitna pomoč pri osebni higieni (pridobljene informacije iz negovalne anamneze);– skrb za odvajanje in izločanje;– spanje in počitek;– uporaba postelj s hidravličnim mehanizmom z vgrajenimi posteljnimi ograjicami ter

delujoče signalne naprave;– uporaba pripomočkov z alarmi in senzorji, segufix pasovi, mehanski ščitniki;– uporaba medicinsko tehničnih pripomočkov;

Preventivni pristopi preprečevanja padcev

Aleksandra Nagy, dipl. m. s., Kirurški oddelek, SBMS

Anita Gomboc, ZT, Kirurški oddelek, SBMS

DESKRIPTORJI: padci, kakovost, varnost, preventiva padcev, pacient, medicinska sestra

iZvlEčEK

V članku je predstavljena varnost pacienta, ki je stalna spremljevalka skrbi zdravstvene nege in je usmerjena v preprečevanje dejavnikov tveganja za nastanek padca . Varnost in kakovost zdravstvene nege v smislu preprečevanja nezaželenih dogodkov – padcev se do-polnjujeta, sledijo pa jima novi sodobni pristopi v zdravstveni negi .

Uvod

Poškodbe so pomemben javno-zdravstveni problem ljudi, starih nad 64 let, saj so dra-ge za zdravstveni sistem, imajo običajno resne posledice in vodijo v ireverzibilno slablje-nje funkcije, institucionalizacijo in smrt starostnika . Razvite države se že srečujejo z ne-gativnimi posledicami staranja prebivalstva, saj prihaja do globalnega naraščanja števila poškodb okončin, vnetnih in degenerativnih bolezni sklepov ter bolezni in poškodb hrb-tenice (1) . Zdravstvena dejavnost je področje z visokim tveganjem zaradi nezaželenih do-godkov, ki ne nastanejo zaradi same bolezni, ampak kot posledica samega zdravljenja, kar lahko pripelje do hudih okvar, zapletov, bolnikovega trpljenja in celo do smrti . Kljub po-stopkom, ki jih bolnišnice in zdravstveni zavodi zagotavljajo za pacientovo varnost, le-ti še niso povsem varni (2) .

Kaj jE padEc paciEnta?

Padec pacienta v bolnišnici je pokazatelj kakovosti . Vsaka organizacija, zavod, ki pospešu-je kakovost svojega dela, se odloči za program zagotavljanja kakovosti (3) . S kakovostnim delom želimo pacientom zagotavljati čim boljšo celostno oskrbo . Kakovost ni samoumev-na, vložiti je potrebno skrb in trud .Padec je nezaželen, nenaden dogodek, ki ima za posledico spremembo položaja, zdrs ali padec na podlago, tla ali drugo nižjo podlago zaradi različnih razlogov . Nastane lahko ne zaradi zunanjega razloga ali namernega gibanja ali zunanje sile, ampak zaradi nenadne slabosti, omedlevice, napada, epileptičnega napada ipd . (4) .

KaKovost v ZdravstvEni nEGi in varnost paciEntov

Vizija kakovosti zdravstvene nege temelji na dejstvu, da se zdravstvena nega opira na te-orijo in je usmerjena k doseganju takih izidov pri starostniku, da jih je možno izmeriti .


Varnostni razgovori kot orodje za izboljšanje kakovosti in varnosti ter padci pacientov na oddelku za neakutno bolnišnično obravnavo

Doris Štuhec, dipl. m. s., Oddelek za neakutno obravnavo, SBMS

Jožica Forjan, ZT, Oddelek za neakutno obravnavo, SBMSjož[email protected]

1. povZEtEK

Neželeni dogodek v zdravstveni negi je dogodek, ki se zgodi v delovnem procesu in pomeni ne-zgodo ali motnjo v učinkovitosti, ki pa lahko ima za posledico škodo ali prizadetost za pacienta, zdravstveno osebje in okolico. Namen tega predavanja je izboljšanje kakovosti in varnosti v zdra-vstveni negi.

Velikokrat se zdravstveni delavci sprašujemo: Zakaj je varnost pacientov na prvem mestu? Ker to pričakuje vsak posameznik, družba, institucija.

Misel: Ljudje se motimo, zdravstveni delavci so ljudje, da obtožujemo posameznika je napač-no, da se o napakah ne poroča, je nedopustno, da se iz napak ničesar ne naučimo, je neopravičljivo.

Ključne besede: varnost, varnostni razgovor, kakovost, padci

2. Uvod

Pravica pacienta do varnosti je brezpogojna in zahteva od zdravstveno negovalnega tima sposob-nost odgovornega mišljenja, odločanja in ravnanja. Zdravstveni delavec mora zavestno razmi-šljati o varnosti pacienta in tako tudi ravnati (Kazalniki kakovosti, 2006)

Varna zdravstvena oskrba je tista, ki preprečuje nastanek škode za pacienta v času hospitali-zacije (Zakon o pacientovih pravicah).

Padci predstavljajo velik problem tako v akutni kot tudi v neakutni oskrbi pacientov, pred-vsem starejših, ki imajo psihične in zaznavne omejitve in so izpostavljeni neprijaznemu in tvega-nemu okolju. Varna obravnava pacienta je pomemben kazalec kakovosti dela.

2.1. Padec Padec je definiran kot nenameren, nepričakovan pristanek na tleh oziroma na nižji ravni z ali brez poškodb pri pacientu. Definicija padca vključuje: padec/zdrs s postelje, zdrs s stola na tla, padec brez prič ali najden na tleh, (to je padec, ko niti pacient niti kdo drug ne ve, kako je pacient padel), spotik, zdrs, padec pri hoji (Ministrstvo za zdravje, 2010)

Razlogi za padce so najpogosteje vedenje pacientov: tavanje, nepozornost, iskanje prostorov, ne-povezan govor, izguba spomina, beganje, nemir, vznemirjenost, ki ima velik vpliv na pojav padca. Po-tem je še tu starost pacienta, precenjenost sposobnosti pacienta samega (pomičnost, nepomičnost, delna pomičnost), neupoštevanje navodil osebja, premajhna samokritičnost pacienta za tveganje.

– elektronki sistem obveščanja za varnost pacientov;– sistem spremljanja in analiz padcev;– skrb, da do padca ne bi prišlo;– stalno strokovno izobraževanje negovalnega tima;– raziskovanje in iskanje možnih izboljšav; – management v zdravstveni negi (mesečna ocena kakovosti izvajanja preventivnih

ukrepov, analiza padcev, mesečna poročila, varnostne vizite);– ozaveščanje širše populacije o preventivnih ukrepih preprečevanja padcev;– ozaveščanje in edukacija svojcev (izdelava zloženk, plakatov, ipd .);– kadrovska zasedenost;– pravna zaščita itd .

Zdravstvena nega je samostojna disciplina, ki z leti dobiva svojo veljavo . Veliko je bilo že narejenega na področju novosti in sprememb v zdravstveni negi, vendar pa se moramo zavedati, da je potrebno strmeti k novim ciljem, predvsem k izboljšanju kakovosti in var-nosti opravljenih storitev na področju zdravstvene nege – preventive padcev . Pomemben in ključen dejavnik so klinične poti, ki bi bile ključno orodje v rokah zdravstvene nege .

LITERATuRA

1 . Turk, Z ., Barovič, J ., Jesenšek Papež, B ., Čelan, D ., Lonzarić, D ., Žigon, T ., eds . (2002) . Fizikalna in rehabilitacijska medicina: skripta za interno uporabo . Maribor: Visoka zdravstvena šola .

2 . Luksemburška deklaracija o varnosti . (2005) . Varnost bolnika – zagotovimo jo . Zdrav Vestn, 74 (7-8), str 413-505 .

3 . Sekavčnik, T . (1997) . Razvijanje standardov in kriterijev kakovosti zdravstvene nege . Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege .

4 . http://www .pb-idrija .si/gradivo2008/padci08 .pdf5 . Filej, B ., Kadivec, S ., Zupančič, P ., eds . (2000) . Nacionalne smernice z zagotavljanje kakovosti v

zdravstveni negi . Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije-Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije .

6 . http://www .mz .gov .si/fileadmin/mz .gov .si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/kakovost/VARNOST/SE-Varnost_Pacientov_2007 .pdf


• Število varnostnih zapletov, ki jih osebje odkrije.• Število varnostnih zapletov, ki so bili preprečeni, ker so nanje opozorili bolniki.• Število pacientov, ki razpravljajo o varnostnih zapletih.• Po odstotku osebja, ki prepozna pomen varnostnih pogovorov. (Kohek, marec 2007).

3.3. III. STOPNJA MODELA - SPREMEMBEPogovore o varnosti izvajajte vsaj 2x tedensko. Večja informiranost zdravstvenega osebja omogo-ča veliko sprememb, ki pripomorejo k večji učinkovitosti in uspešnosti delovnih procesov.

4. prvinE ali vrlinE Za UspEšEn poGovor o varnosti

Preden pričnemo uvajati pogovore o varnosti na oddelkih je pomembno, da poznamo osnovne kritične prvine, ki bodo zagotovile, da bomo dosegli postavljen cilj uvajanja pogovorov. Nadalje pa uspešne pogovore o varnosti počasi širimo na vse zaposlene1. VRLINA: Pogovori o varnosti ne smejo imeti posledic za osebje Najbolj pomembno je, da si med pogovorom nihče ničesar ne zapisuje. Osebje, ki bo vključeno

v pogovore o varnosti, se mora počutiti varno in svobodno. Zagotovo ne sme zaradi pogovo-rov prihajati do posledic, kot so kaznovanje z odstranitvijo z delovnega mesta, disciplinski za-govor ali podobni kazenski ukrepi. Pomembno zaupanje osebja bo prisotno, če imajo popolno podporo v predstojniku ali odgovorni medicinski sestri oddelka (Kohek, marec 2007).

2. VRLINA: Pogovori o varnosti morajo biti kratki Pogovori morajo biti kratki (približno 5 minut), potekajo med redno izmeno, na tak način, da

ne rušijo vsakodnevne rutine. Prav tako dodatno ne jemljejo časa, ki ga zdravstveno osebje na-menja zdravstveni oskrbi pacientov. Dodatni sestanki niso primerni za pogovore, ker pogosto izzovejo nejevoljo zaradi dodatnih obremenitev. Osebju povemo, koliko časa bodo pogovori po-tekali in se časovne omejitve natančno držimo (Kohek, marec 2007).

3. VRLINA: Vnaprej pripravljen seznam problemov varnosti, o katerih se želimo pogovarjati Z dobro razlago o pomenu pogovorov o varnosti se izognemo nepotrebnim zapletom. Osebje

seznanimo čemu bodo služile pridobljene informacije takih razgovorov in v začetku pripravi-mo seznam varnostnih problemov (padci, poškodbe z ostrim predmetom, RZP) o katerih se bomo pogovarjali. Pozneje bo osebje samo začelo pripovedovati o varnostnih problemih iz la-stnih izkušenj (Kohek, marec 2007).

4. VRLINA: Pogovori o varnosti morajo biti enostavni Pogovori o varnosti morajo biti enostavni, da se jih lahko osebje udeležuje in jih izvaja tudi brez

prisotnosti odgovorne medicinske sestre ali pospeševalca pogovorov (Kohek, marec 2007).

5. prilaGoditEv poGovorov o varnosti

Pogovori o varnosti so priporočilo, ki ga uporablja osebje, da se vsakodnevno pogovarja o poten-cialnih problemih varnosti. Pogovori o varnosti so priložnost za učenje, saj udeleženci pogovora razpravljajo o varnostnih problemih in iščejo rešitve zanje (Ministrstvo za zdravje, 2006).

• Pogostost pogovorov je potrebno prilagoditi velikosti oddelka in številu osebja. • Pogovori morajo biti dovolj pogosti, da vzdržujejo kulturo varnosti, vendar ne smejo predsta-

vljati dodatne obremenitve.• Pogovore o varnosti je potrebno razširiti na vse oddelke in na vse zaposlene.• Podatki, ki jih dobimo s pomočjo pogovorov o varnosti, služijo kot priložnost za izboljšave. • Pravilna komunikacija je ključna vrlina za uspeh pogovorov o varnosti (Kohek, marec 2007).

2.2. VarnostVarnost je temeljna filozofija izboljševanja kakovosti. Da se zdravstvena oskrba odvija varno, da se do največje možne mere zmanjšajo tveganja in neželeni dogodki za pacienta in izvajalca, je po-trebno razvijanje kulture varnosti . Cilj je vse večje zavedanje okoliščin –situacij, ki pripomore-jo k nastanku varnostnega zapleta (da se nevarnosti sploh zavedamo).

2.3. Varnostni zaplet Varnostni zaplet pri pacientu je nenamerni ali nepričakovani dogodek, ki je ali bi lahko škodo-val pacientu ob prijemanju zdravstvene oskrbe in ne nastane zaradi narave pacientove bolezni.

2.4. Zdravstvena napaka Zdravstvena napaka je napaka, ki se zgodi pri opravljanju zdravstvene dejavnosti. Pomeni od-stopanje od pričakovanih norm zdravstvene stroke in od tega, kar se v stroki smatra kot običajno in pravilno (Ministrstvo za zdravje).

2.5. Varnost vizitaVarnostna vizita je proces, v katerem vodstvo obišče oddelek ali enoto in se pogovarja z osebjem, ki neposredno dela s pacienti. Sprašuje o varnostnih zapletih, ki so pripeljali do škode za paci-enta, osebje in obiskovalce, o varnostnih zapletih, ki bi lahko pripeljali do škode, o potencialnih problemih in možnih rešitvah. Vodstvo nato napravi seznam prioritet ter skupaj z osebjem in ko-misijo za kakovost poišče rešitve (Ministrstvo za zdravje, 2006).

2.6. Pogovori o varnosti Pogovori o varnosti so priložnost za učenje, saj udeleženci pogovora razpravljajo o varnostnih problemih in iščejo rešitve zanje. Ključna prvina izboljševanja varnosti za bolnike je spodbujanje kulture varnosti za bolnike: visoko zavedanje o varnostnih problemih na vseh ravneh (Ministr-stvo za zdravje, 2006). Pogovor naj bo priložnost za učenje (iz napak se lahko učimo in prepreču-jemo njihovo ponavljanje) in vključevanje varnosti v dnevno rutino dela.

3. ModEl poGovora o varnosti

Pogovori o varnosti so priporočila, ki jih uporablja osebje, da se lahko pogovarja o morebitnih problemih varnosti. Za pogovore o varnosti je priporočljivo uporabljati preprosto tristopenjski model, ki vsebuje tri pomembne elemente, to so CILJ (kaj želimo doseči), MERILA (kako bomo lahko merili uvedene izboljšave), SPREMEMBE (kaj bomo izboljšali) (Kohek, marec, 2007).

3.1. I. STOPNJA MODELA - CILJI POGOVOROV O VARNOSTINamen postavljanja ciljev je ta, da naredimo načrt, kako doseči zastavljene cilje. S postavljanjem ciljev izostrimo dolgoročno vizijo našega dela in si pridobimo potrebno znanje, motivacijo, da te cilje realiziramo. Cilji morajo konkretno in jasno izražati tisto, kar želimo doseči.

• Povečati zavedanje zaposlenih o problemih varnosti za paciente.• Zagotoviti okolje, kjer se bo osebje svobodno pogovarjalo o varnostnih problemih, ne da bi se

ustrašilo posledic.• Vključiti varnost v dnevne rutine.• Spremeniti kulturo obnašanja. (Kohek, marec, 2007).

3.2. II. STOPNJA MODELA - MERILAMerila predstavljajo uspešnost našega dela. Biti morajo realna, da jih lahko uresničimo.

• Število varnostnih zapletov o katerih se osebje pogovarja med seboj.• Število varnostnih zapletov, ki bi lahko, a niso pripeljali do škode pri bolniku.


8. sEstavni dEli intErnEGa obraZca ob nastaliH incidEntiH

V obrazcih se zabeleži: • ime in priimek pacienta• lokacija padca• tip padca (iz postelje, v kopalnici, med transportom, iz stola - vozička …)• posebni varnosti ukrepi pred in po padcu• stanje pacienta pred padcem in po padcu• opis dogodka• priče• posledice neželenega dogodka• ukrepi (zdravniška intervencija, obvestilo svojcem, obvestilo timu, terapija)• poročilo zdravnik

ocEnjEvanjE tvEGanja

Da se preventiva lahko izvaja, je potrebno poiskati ogrožene paciente. Te prepoznamo z oceno tveganja za padce. Za izvedbo ocene je potreba ocenjevalna lestvica. Z ocenjevanje se prikažejo pacienti, ki imajo majhno, zmerno in veliko tveganja za padec.

Ob sprejemu pacienta na oddelek naredimo oceno tveganja za nastanek padca, oceno ponovi-mo ob vsaki spremembi pacientovega zdravstvenega stanja.

Za oceno tveganja za padec lahko uporabljamo različne ocenjevalne lestvice (MORSEJINA, NORTONOVA, BRADENOVA LESTVICA) v slovenskih bolnišnicah se uporablja MORSE LE-STVICA - stopnje ogroženosti po MORSE so prikazane v naslednji tabeli:

STOPNJA OGROŽENOSTI SEŠTEVEK TOČK AKTIVNOSTI

Brez ogroženosti 0 -24 točk Zdravstvena nega po standardih

Majhna do zmerna ogroženost

25 -50 točk Uvedba standardnih ukrepov za preprečevanje padcev

Visoka ogroženost 51 in več točk Uvedba ukrepov za visoko ogrožene paciente za padec

Podatki se dokumentirajo v:• dokumentaciji pacienta• posebnih dokumentih za poročanje in ukrepanje v primeru padcev• informacijskem sistemu (B21)

Potrebno je prospektivno spremljanje ogroženosti pacientov za padec in evidentiranje vseh padcev pacientov, obenem pa izvajanje ukrepov, ki smo jih opravili po padcu ter preverjanje učin-kovitosti izvršenih ukrepov.

Zavedati se moramo, da je glavni vir uspešnega dela motivirano osebje. Motiv so dobri rezul-tati. Te dosegamo z izobraževanjem.

statistični priKaZ incidEntov na nEaKUtnEM bolnišničnEM oddElKU od 1. 1. 2011 - 31. 12. 2011

Podatke zbiramo enako kot zahteva kazalec kakovosti analiziramo in predstavimo timu zdra-vstvene nege vsaj enkrat letno, iščemo in odpravljamo vzroke ponavljajočih se incidentov z isti-mi vzroki, izobražujem … Kot orodje izboljšav uporabljamo odpravo tveganj, kontrola in nadzor nad dejavniki tveganja (tehnične nepravilnosti pripomočkov na primer, uvedli smo preventivo - med prvimi v bolnišnic ...).

6. ZbiranjE podatKov pri poGovoriH o varnosti

Pogovore o varnosti moramo začeti uvajati postopoma z majhnimi koraki. Za začetek mora po-govore o varnosti voditi odgovorna oseba. Predhodno je potrebno osebje seznaniti glede ciljev in načrta pogovora, če je le-to možno naredimo v pisni obliki in natančni ustni razlagi. Skličemo vse osebje izmene in poudarimo pomen nekaznovane politike ter časovno omejitev na 5 minut. Za časovno omejitev uporabimo obrazec o trajanju pogovora in številu problemov, o katerih se po-govarjamo (Kohek, marec 2007).

7. iZvEdEni poGovori o varnosti na nEaKUtni bolnišnični obravnavi

• ZAPIRANJE OZ. ZAKLEPANJE VRAT PROSTOROV ( v katerih se nahajajo predmeti, zdra-vila, s katerimi bi se lahko pacienti samopoškodovali).

• NEPRAVILNO NAMEŠČENA INFUZIJSKA STOJALA (ob pacientih, ki so nemirni. Pred-vsem morajo pozornost polagati DMS, ki nastavljajo i.v. terapijo, nadaljnje pa morajo biti po-zorni še vsi ostali, da se stojalo postavi na mesto, ki ne bo ogrožalo pacienta).

• ODLAGANJE NASTAVKOV ZA MERJENJE TELESNE TEMPERATURE (S celotnim oddel-kom smo se zmenili, da bomo pri vsakem pacientu po merjenju telesne temperature odvrgli na-stavek v koš. Za vsako naslednje merjenje uporabimo nov nastavek).

• VROČA HRANA PRED PACIENTOM (Posebej smo pozornost polagali na paciente, ki so ne-mirni in bi se lahko opekli z vročo hrano. Hrana se dostavlja vstran od dosega rok pacientov).

• UPORABA BOMBAŽNIH ROKAVIC (Pri deljenju hrane in pri natakanju tekočine. Hrani se brez rokavic).

• SUBCUTANE INJEKCIJE (npr. Clexane ne nastavljamo več na umivalnike, nočne omarice, ampak se paciente sproti pri deljenju terapije, da subcutana injekcija. Injekcija se takoj vrže v kontejner.

• REDNA TEDENSKA KONTROLA VARNOSTNIH OGRAJIC, TRAPEZOV (Da bodo pravil-no nameščeni. Vsak v svoji sobi kontrolira, zadolžen pa je tudi 1 bolničar, ki se nadaljnje kon-zultira z vzdrževalno službo).

• PRAVILNA IZBIRA KONTEJNERA (Za ostre predmete kot so npr., skalpeli se naj uporablja-jo večji kontejnerji, ker velikokrat opažamo, da gledajo skalpeli čez kontejnerje. Dobro zapira-nje kontejnerjev – varno za osebje in strežnice).

• PRISOTNOST MS OZIROMA ZT OB ZAUŽITJU ZDRAVILA (MS mora biti zraven pacien-ta, kadar zaužije zdravila. Zgodilo se je že, da so zdravila bila najdena v postelji, na nočni oma-rici, v ustih, na tleh …).

• PRI KOPANJU PACIENTOV (Vrata kopalnice naj bodo zaprta, nepotrebnega vstopanja v ko-palnico naj ne bo).

• OBVEŠČATI PACIENTE IN NJIHOVE SVOJCE (Naj ne prinašajo ostrih predmetov, npr. no-žev, ker lahko pride do samopoškodbe).

• SPOLZKA TLA (So nevarnost padca, zato moramo paciente opozoriti. Čeprav jih opozarjajo tudi strežnice oz. nastavijo opozorilno tablo).

• TRANSPORT PACINETOV (Pri transportu bolnikov je potrebno bolnike opozarjati, da se naj ne držijo za ograjice oz. naj imajo roke in noge ob sebi, da se ne bi pri ozkih prehodih poškodo-vali npr. dvigalo).

• DELITEV ZDRAVIL V SOBI PRED PACIENTOM (Na hodniku možnost varnostnega zapleta izredno visoka).

• IDENTIFIKACIJA PACIENTA (Ob sprejemu obvezno identificiramo pacienta z varnostno za-pestnico, nalepko na posteljo, na temperaturni list…).


Tabela 3: Vrsta padca na posameznem odseku

VRSTA PADCA NO ODSEK PBZ ODSEKPADEC 8 10ZDRS 3 3ZDRS Z VOZIČKA / STOLA 2 0PADEC BREZ PRIČ 8 0SKUPAJ 21 13

Graf 3: Prikazuje vrsto padca, in sicer največ je padcev pacientov, potem sledijo padci brez prič, zdrsi ter zdrsi z vozička ali stola.

Tabela 4: Lokacija padca

LOKACIJA PADCA NO ODSEK PBZ ODSEKBOLNIŠKA SOBA 17 11SANITARNI PROSTORI 3 2HODNIK 1 /SKUPAJ 21 13

Tabela: Spol in število incidentov

SPOL ŽENSKI MOŠKINO ODSEK 7 14PBZ ODSEK 5 8

Graf 1: Spol in število incidentov

Graf 1: Prikazuje razmerje padcev po spolu in sicer 35% predstavljajo ženske, 65 % pa moški.

Tabela 2: Odsek oddelka in skupno število padcev

ODSEK SKUPAJNO ODSEK 21PBZ ODSEK 13

Graf 2: Odsek oddelka

Graf 2: Prikazuje razmerje števila padcev med odsekoma oddelka, in sicer 38 % predstavlja PBZ odsek, 62 % pa NO odsek.


Tabela 7: Ukrepi po dogodku

UKREPI NO ODSEK PBZ ODSEKOPAZOVANJE 19 10FIKSACIJA 0 1RTG+KONZILJARNI PREGLED 2 0OSKRBA RANE 0 2SKUPAJ 21 13

Graf 7: Prikazuje ukrepe po dogodku, največje število izvedenih ukrepov (po naročilu zdravnika) predstavlja opazovanje, nato sledita RTG in oskrba rane, najmanjše število pa predstavlja fiksacija. Tabela 8: Obvestilo osebju

OBVESTILO OSEBJU NO ODSEK PBZ ODSEKDA 21 13NE 0 0SKUPAJ 21 13

Graf 8: Prikazuje število obveščenosti osebja o neželenem dogodku na posameznem odseku.

Graf 4: Prikazuje lokacijo padca na posameznem odseku. Največ padcev se zgodi v bolniški sobi (skupno NO+PBZ=28), potem sledijo padci v sanitarnih prostorih (skupno NO+PBZ=5), naj-manjše število padcev pa se zgodi na hodniku (skupno NO+PBZ=1).

Tabela 5: PVU pred dogodkom

PVU pred dogodkom NO ODSEK PBZ ODSEKDA 14 8NE 7 5SKUPAJ 21 13

Graf 5: Predstavlja uporabo PVU-ja pred dogodkom

Tabela 6: Pomičnost pacienta

POMIČNOST PACIENTA NO ODSEK PBZ ODSEKDOBRA 0 0DELNA 18 10ZELO OMEJENA 3 3NEPOMIČNOST 0SKUPAJ 21 13

Graf 6: Prikazuje pomičnost pacienta na posameznem odseku pred neželenim dogodkom.


Tabela 11: Zavest pacienta

ZAVEST PACIENTA NO ODSEK PBZ ODSEKNI MOTENA 6 6APATIČNOST 0 0ZMEDENOST 15 7NEZAVEST 0 0SKUPAJ 21 13

Graf 11: Prikazuje zavest pacienta pred neželenim dogodkom na posameznem odseku. Največje število predstavlja zmedenost pacienta

Tabela 12: Padci po mesecih

MESEC NO ODSEK PBZ ODSEKJANUAR 1 2FEBRUAR 1 1MAREC 2 1APRIL 0 0MAJ 5 0JUNIJ 6 1JULIJ 2 1AVGUST 0 4SEPTEMBER 2 3OKTOBER 1 0NOVEMBER 1 0DECEMBER 0 0SKUPAJ 21 13

Tabela 9: Poročilo zdravnika

POROČILO ZDRAVNIKA NO ODSEK PBZ ODSEKDA 15 10NE 6 3SKUPAJ 21 13

Graf 9: Prikazuje poročilo zdravnika o neželenem dogodku na posameznem odseku.

Tabela 10: Posledice neželenega dogodka

POSLEDICE NEŽELENEGA DOGODKA

NO ODSEK PBZ ODSEK

DA 4 4NE 17 9SKUPAJ 21 13

Graf 10: Prikazuje neželene posledice dogodka na posameznem odseku.


Duševne motnje z vidika javnega zdravja v Pomurju

Zlatka Murtić,dipl. m. s., spec., mag. zn, Dom Lukavci

Duševne motnje so pomemben problem celotne populacije Pomurcev, vendar kljub temu prizadenejo nekatere skupine bolj kot druge . To je potrdila tudi raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu 400 oseb starih od 20 do 65 let v štirih pomurskih območnih enotah: Murski So-boti, Lendavi, Gornji Radgoni in Ljutomeru . Zanimala nas je ogroženost aktivne populacije Pomurcev s tremi najpogostejšimi duševnimi motnjam, in sicer z anksioznimi, depresivni-mi in stresnimi motnjami . uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja .

raZprava o MEtodoloGiji in proUčEvani popUlaciji

V empiričnem delu smo kot orodje uporabili vprašalnik, ki je vseboval štiri sklope . Prvi sklop je bil namenjen splošnim vprašanjem, ostali trije pa so bili usmerjeni v znake an-ksioznih, depresivnih in stresnih motenj, hkrati pa so ponujali možnost samoocene s pomočjo točkovnega sistema . Statistična obdelava je potekala v SPSS 18 programu .

Glede na to, da smo želeli v namen projekta čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007 – 2013: Mental Health, ki ga financira Evropski sklad za regionalni razvoj; čim bolj raziskati aktivno populacijo v Pomurju, smo oblikovali zelo obsežen vprašalnik .

V preiskovanem vzorcu so med 400 preiskovanci prevladovale ženske (66 %), ki so se na prošnjo o izpolnjevanju vprašalnikov na temo duševnega zdravja veliko bolj aktivno odzvale, medtem ko so moški večkrat odklonili izpolnjevanje . Že po odzivnosti preisko-vancev lahko sklepamo, da je odnos do raziskave o duševnem stanju populacije glede na spol različen . Ženske so na splošno bolj pripravljene spregovoriti o svojih težavah kot moški, kar nekako sodi v psihološke lastnosti posameznega spola . Glede na starost smo v vzorcu dobili največjo skupino v starostnem razponu med 30 in 39 let, najmanjši delež udeleženih pa je bil med 60 in 65 let . Glede na posamezna območja je največ preisko-vancev pripadalo osrednji pomurski območni enoti Murski Soboti Med preiskovanci jih je največ imelo zaključeno srednješolsko izobrazbo . Obdelava podatkov o izobrazbi nam je pokazala, da dosegajo ženske v Pomurju višjo izobrazbo od moških .

Čeprav v glavnem živijo preiskovanci v družinah z različnim številom družinskih članov, jih je skoraj desetina takih, ki živijo sami – od tega skoraj enkrat več moških kot žensk . Delež samskih moških je v naši raziskavi glede na splošno populacijo, kjer je več samskih žensk kot moških, presenetljivo večji . Večina sodelujočih v raziskavi je zaposlenih, in sicer več žensk kot moških, kar smo tudi pričakovali . Znaten je tudi delež preiskovancev, ki nimajo zajamčenega minimalnega osebnega dohodka, kar pa glede na veliko brezposelnost ne preseneča . Več kot polovica preiskovancev je zaposlenih v javnem sektorju, kar se z vidika zaščite pred izgubo službe še vedno zdi bolj varno od zaposlitve v zasebnem sektorju . Večina preiskovancev ima za sabo več kot 20 let delovne dobe, pri čemer to lastnost kaže za desetino več žensk kot moških .

Glede na bivalno okolje je naključni vzorec raziskave v vseh štirih pomurskih območnih enotah zajel krepko čez pol vseh preiskovanih iz vaškega okolja . V zvezi z delovnim časom preseneča podatek, da več kot polovica opravlja svoje delo v fiksnem delovnem času, saj je delovnih mest s fiksnim delovnikom v kapitalistično in tržno usmerjeni družbi na splošno vse manj .

Graf 12: Prikazuje število padcev in zdrsov na posameznem odseku po mesecih. Največje število padcev in zdrsov se je zgodilo v mesecu maju in juniju, nekoliko manj pa meseca avgusta in septembra.

9. ZaKljUčEK

O možnem nastalem incidentu oziroma varnostnem zapletu pacienta morajo biti obveščeni vsi, negovalno osebje, zdravniki, fizioterapevti, čistilke. Vsi, ki s pacientom delajo, prepoznajo opozo-rilna znamenja za incident in jih razumejo. Več kot je o incidentih znanega, več ogroženih paci-entov osebje prepozna, bolje zna opazovati. (Hendrich, 2008)

Svojci naj postanejo del tima, ki pomaga preprečevati incident (varovanje, pogovor, sprehod …). Ob padcu pogosto ugotovimo, da so bile pacientu dane pomanjkljive informacije, da nas ni ra-zumel in da je bila napaka, da nismo vključili družine. Identifikacija rizičnih faktorjev, učinkovi-ta strategija preprečevanja incidentov in izbira primernih intervencij, so pogoj za dobre rezulta-te dela. (Hendrich, 2006)

Na našem oddelku se zavedamo, da je potrebno vse padce preprečiti, saj je skoraj vsak padec lahko napovedljiv. Napovemo ga na podlagi dejavnikov tveganja v bolniškem okolju.

LITERATURA

– HENDRICH ANN. Inpatient Falls, Patient Safety and Quality Healthcare. May / June, 2006.– HENDRICH ANN. Assesing Ris kand Designing Tools to Reduce Falls, 2008.– Kazalniki kakovosti (2006), najdeno 6.5.2012 na:– Marija Kohek, Pogovori o varnosti na Oddelku za Neakutno bolnišnično obravnavo, marec 2007– ROBIDA A. Opozorilni nevarni dogodki. Zdravstveni vestnik, 2004; 73: 681 – 687– Ministrstvo za zdravje (2006). Priloga V- Priporočila za pogovore o varnosti, najdeno 6.5.2012 na: – Ministrstvo za zdravje (2006). Priloga IV- Priporočila za varnostne vizite vodstva, najdeno 6.5.2012 na:– Ministrstvo za zdravje (2010). Priročnik o kazalnikih kakovosti, najdeno 6.5.2012 na: http://

www .mz .gov .si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/kakovost_in_varnost_sistema_zdravstvenega_varstva/kazalniki_kakovosti/

– Ministrstvo za zdravje – Zdravstvene napake, najdeno 6.5.2012 na: http://www .mz .gov .si/si/delovna_podrocja/zdravstveno_varstvo/kakovost_in_varnost_sistema_zdravstvenega_varstva/varnost/zdravstvene_napake


ostne skupina srečuje z velikimi življenjskimi spremembami, kot so: upokojitev, odhod otrok od doma, upad telesnih in psihičnih funkcij itd .

Podobno kot smo ugotavljali pri pojavu anksioznosti velja tudi za pojav depresije, da je le ta nekoliko manj prisotna v osrednji pomurski območni enoti Murski Soboti, kot v ruralnih okoljih . Z vidika izobrazbe in zaposlitvenega statusa depresija najbolj ogroža osebe z nižjo izobrazbo in brezposelne, najmanj pa osebe z univerzitetno izobrazbo in za-poslene . Oboje je seveda tesno povezano tudi z finančnim stanjem posameznika, saj osebe z nižjim dohodkom na gospodinjstvo depresija bistveno bolj ogroža .

Iz raziskave je razvidno, da je kar 2 % odstotka tistih, ki redno uporabljajo pomirjevala in pri katerih upravičeno lahko domnevamo, da so postali od njih odvisni, morda tudi zaradi neustreznega zdravljenja depresije . Kar desetina preiskovancev poroča o občasnem jemanju, sedativov ali pomirjeval .

ugotovili smo, da je med 400 sodelujočimi v raziskavi 16 oseb, ki konstantno uživajo antidepresive in so verjetno vodeni pri psihiatru zaradi depresivne motnje, ter da je 20 oseb na antidepresivih občasno .

Čeprav je mera za uživanje alkohola preveč ali normalno v primeru zastavljenega vprašanja v naši raziskavi odvisna od subjektivne ocene sodelujočih, je vendarle lahko povzeti, da je kritičnih pivcev alkohola (tako rednih kot občasnih) skupaj več kot 15 %, kar je v primerjavi s slovenskim povprečjem zaskrbljujoče . Iz prevalence kritičnih pivcev alko-hola lahko sklepamo, da je potreba po preventivi odvisnosti in zlorabe od alkohola velika in jo je potrebno okrepiti . Preventiva depresije in odvisnosti od alkohola sta medsebojno tesno povezani in ju moramo upoštevati pri načrtovanju preprečevanja samomorilnosti .

Po mnenju strokovnjakov za javno in duševno zdravje spada Pomurje med najbolj samomorilno ogrožene regije v Sloveniji . Naša raziskava to tudi potrjuje . Pri naših pre-iskovancih jih je kar 19 % v svojem življenju že pomislilo na samomor .

Zaradi depresivnih tegob je bilo v bolniškem staležu kar 21 % preiskovancev iz skupine zmerno ogroženih, kar kaže na to, da je depresija velik vzrok absentizma in zato finančno breme tudi za pomurska podjetja .

Čeprav je najvišji odstotek oseb z depresivnimi simptomi obiskalo psihiatra, se jih je veliko še vedno zateklo k nestrokovnjaku, najpogosteje zaupni osebi . Desetina iz skupine zmerno ogroženih oseb je obiskala splošnega zdravnika . Ambulante splošne medicine so torej pomembne in pogosto tudi prva detekcijska služba pri prepoznavanju depresije . Na tem mestu velja poudariti tudi vlogo zdravstvenega tehnika in diplomirane medicinske sestre, ki se lahko uveljavi v referenčnih ambulantah, kjer imajo možnost, da se bolj ce-lostno posvetijo pacientu .

UGotovitvE in raZprava povEZanE s strEsoM

Stres je psihofizično prilagajanje na nove okoliščine, ki motijo osebno ravnovesje . Raziska-va je na vzorcu aktivne populacije v Pomurju pokazala, da je na osnovi lastne subjektivne ocene dobra desetina pod konstantnim stresom . Večini pa se zdi, da so pod stresom le občasno .

Stopnja ogroženosti je glede na spol v približno enakem odstotku, stres torej enako ogroža tako ženske kot moške .

Glede na starost smo na našem vzorcu ugotovili, da so mlajše osebe stare med 20 in 29 let stresno manj ogrožene, kot ostale starostne skupine aktivne populacije . Največ resno ogroženih smo sicer zaznali v obdobju od 60 do 65 let, ostale skupine so glede na rezultate samocenitvene lestvice sebe ocenjevale kot zmerno ogrožene .

Zaznali pa smo, da je v našem vzorcu v skupini resno ogroženih največ preiskovancev z nižjo izobrazbo . Medtem, ko je največ zmerno ogroženih preiskovancev tistih z višjim dohodkom na gospodinjstvo, so resneje ogroženi tisti z nižjim dohodkom, kar je tudi za

UGotovitvE in raZprava povEZana Z anKsioZnostjo:

Raziskava je pokazala, da so ženske bolj nagnjene k tesnobi kot moški . ugotavljamo tudi, da anksioznost bolj ogroža starejše (med 60 in 65 letom) kot mlajše osebe . Obe ugotovitvi ne odstopata od podatkov, ki ju tudi sicer najdemo v literaturi za širšo slovensko populacijo .

Raziskava po posameznih območnih enotah je pokazala, da je v osrednji pomurski območni enoti – Murski Soboti, manjše tveganje za pojav anksioznosti, kot v manjših in ekonomsko slabše razvitih območjih . Podatek nakazuje na povezanost socioekonomskih razmer in ogroženost z anksioznimi motnjami . Predvidevamo lahko, da je rezultat pov-ezan predvsem z brezposelnostjo, katere je manj ravno v osrednji območni enoti . Poleg gospodarskih razmer na pojav anksioznosti bistveno vpliva tudi stopnja izobrazbe, saj anksioznost najmanj ogroža preiskovance z univerzitetno izobrazbo, medtem ko so tisti z nižjo izobrazbo bolj ogroženi . Kar se tiče zaposlitvenega statusa je študija potrdila, da le ta pomembno vpliva na pojav anksioznosti, saj je v skupini resno ogroženih največ ne-zaposlenih preiskovancev . Z zaposlitvenim statusom je seveda povezan tudi dohodek na gospodinjstvo in sicer so osebe z najvišjim dohodkom v našem vzorcu najmanj anksiozno ogrožene . Dohodek torej pomembno vpliva na pojav anksioznosti pri preiskovancih .

Čeprav v Pomurju smatramo, da ni velikih razlik med kvaliteto življenja na vasi in v mestu, smo največ resno ogroženih zasledili med preiskovanci, ki prihajajo iz vaškega okolja, kar je najverjetneje povezano s kulturnimi, družbenimi in socioekonomskimi raz-merami, saj mesta vendarle ponujajo več možnosti in bolj razgibano družabno življenje (obisk prireditev, kinodvoran, klubov, nakupovalnih središč, športnih objektov…) .

Da anksioznost pogojuje odsotnost z dela (absentizem) je potrdilo dobrih 19 % pre-iskovancev, ki so bili zaradi anksioznosti v bolniškem staležu . Prav toliko preiskovancev je zaradi anksioznosti že obiskalo strokovnjaka . Ne preseneča nas niti podatek, da je od teh kar dobrih 4% preiskovancev anksioznost namerno prikrilo in so raje navajali telesne simptome . To nam daje misliti, da je v Pomurju iskanje pomoči zaradi duševnih težav še vedno povezano s precejšnjo stigmo . Okolje je na splošno netolerantno do vseh oblik duševnih težav, veliko pa je tudi tradicionalno pogojenih stereotipov na račun duševnega zdravja ( duševna stiska je še vedno tretirana kot izraz človekove šibkosti, česar se je potrebno sramovati, skrivati ) .

Ljudje sicer potrebujejo strokovne službe, h katerim bi se zatekli po pomoč v primeru duševnih stisk . Glede na to, da v Pomurju te službe niso razvite, se med ljudmi ohranja zaupanje o težavah le bližjim zaupnim osebam, kar pa seveda ni strokovna in adekvatna pomoč . Dokler so te službe v primanjkljaju ostaja pri obravnavi anksioznih motenj po ugotovitvah v raziskavi nepogrešljiva vloga splošnih zdravnikov .

Če povzamemo je raziskava potrdila, da obstajajo povezave med anksioznostjo in spo-lom, izobrazbo, zaposlitvenim statusom in dohodkom: večjo verjetnost za pojav anksioznos-ti imajo ženske, starejši, tisti z nižjo izobrazbo, nezaposleni ter tisti z nižjim dohodkom .

Pojav anksioznosti v povezavi s socioekonomskimi značilnosti nas prepričuje v pomem-bnost gradienta socioekonomskega stanja za duševno zdravje prebivalstva .

UGotovitvE in raZprava povEZanE Z dEprEsijo

Iz raziskave je razvidno, da so ženske bolj nagnjene k depresiji kot moški . Pri moških se pogosto pojavlja takoimenovana prikrita (maskirana) depresija, ki se odraža z nizom telesnih simptomov in so za zdravnike splošne medicine pogosto zavajujoči, sprožijo pa tudi vrsto nepotrebnih postopkov v okviru somatske diagnostike . Za razliko od žensk pri moških beležimo več uspešno dokončanih samomorov .

Glede na starost smo z raziskavo potrdili, da depresija bolj ogroža starejše osebe, pose-bej tiste v starostni skupini med 60 in 65 let . To smo pravzaprav pričakovali, saj se ta star-


Spremembe na tem področju si lahko obetamo, ko bo prebivalstvo bolj osveščeno, ter ko bo stroka dokazala svojo praktično uporabnost in tudi takrat, ko bodo politični odločevalci spoznali realne probleme ter svojo odgovornost pri njihovem razreševanju .

LITERATuRA / VIRI

Ažman, R . Depra . Celje: Društvo Mohorjeva družba, 2007 .Barbee, J, G . Mixed symptomps and syndromes of anxiety and depression: Diagnostic, prognostic, and etiology issues . Annals of Clinical Psihiatry, 1998 .Beaglehole R, Bonita R . Basic Epidemiology . WHO, Geneva, 1993 .Brown, G, W, Harris, T . Life events and illness, London, unwin Hyman, 1989 .Božič, A . Zdravje in zdravstveno varstvo v Sloveniji . Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009 .Dernovšek, MZ, Gorenc, M, Jeriček, H . Ko te strese stres . Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Re-publike Slovenije, 2006 .Dernovšek, MZ, Tavčar, R . Prepoznajmo in premagajmo depresijo .Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2005 .Društvo za preventivno delo . Promocija duševnega zdravja: Očrt . Ljubljana: Študentska založba, 1998 .Erzar, T . Duševne motnje – psihopatologija v zakonski in družinski terapiji . Celje: Celjska Mohorjeva družba, 2007 .Goldberg, D, Huxley: Common mental disorders: a bio-social model . London: 1992Jeriček – Klanšček, H, Zorko, M, Bajt, M, Roškar, S . Duševno zdravje v Sloveniji . Ljubljana:Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009 .Kociper, J . Bolezen, zdravje, patogeneza in salutogeneza v integrativni terapiji . Radenci: interna skripta, 2005 .Kogovšek, B, Škerbinek, A . Zdravstvena nega bolnika z duševnimi motnjami . Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2002 .

pričakovati . Slabše finančno stanje se je namreč izkazalo kot zelo pogost vir stresa . Poleg omenjenih vzrokov za stres je eden najpogostejših povezanih z družinskimi razmerami .

Kar se tiče vrste delovnega časa je največ resno ogroženih zaslediti pri preiskovancih, ki delajo v spreminjajočem delovnem času, kar gre najverjetneje pripisati težjemu uskla-jevanju zasebnega in poklicnega življenja .

Pri obravnavi stresnih motenj ne smemo prezreti raznih neugodnih dogodkov, ki so močan sprožilni dejavnik in s katerimi se stalno sooča 5 % aktivne populacije (med temi sprožilnimi dogodki so lahko: izguba službe, razveza, smrt bližnje osebe, bolezen itd …) .

Nekaj čez polovico preiskovancev meni, da nikoli niso psihično na tleh, medtem ko slaba polovica (40 %), da se jim to dogaja občasno . V največ primerih se je stres izrazil v obliki socialnih težav (konfliktih z okolico), sledijo psihične težave (razdražljivost) in šele nato telesne težave (najpogosteje glavobol) .

Med najbolj izrazitimi ukrepi, ki se jih posameznik v smislu umika ali bega pred stre-som poslužuje, je bolniški stalež . Zaskrbljujoč je podatek, da kar desetina vseh vprašanih občasno beži v bolniški stalež (pogosteje moški kot ženske, čeprav je odsotnost z dela žensk zaradi varstva otrok daljša ) . Raziskava kaže, da so zajete Prekmurke stare med 20 in 65 let pri delu bolj nezadovoljne kot moška populacija, za kar bi bilo smiselno poiskati nadaljnje vzroke . Sklepamo lahko, da so ženske z vidika stresnih motenj bolj ogrožene kot moški .

Post–travmatska stresna motnja je pri osebah v aktivni populaciji pogosta . Z našo raziskavo ugotavljamo, da so ženske bolj ogrožene oziroma imajo za motnjo večjo predis-pozicijo kot moški . Seveda pa je travmatičnost nekega dogodka v veliki meri odvisna pred-vsem od posameznikove psihofizične reaktivnosti in subjektivne ocene travmatičnosti (to kar je za nekoga travmatično, za drugega ni) .

Zaradi prekomernega stresa in preobremenjenosti večina sodelujočih v raziskavi ni obiskala strokovnjaka . Dobra desetina sodelujočih pa je iskala pomoč pri strokovnjaku . Absentizem je zaradi posledic stresa okrog 13 % in zato opozarja na resnost problema ter kliče po ustrezni strokovni obravnavi v smislu preventivnih dejavnosti v podjetjih .

Zaskrbljujoč je podatek, da kar 11 % ocenjuje stopnjo duševnega zdravja kot slabo in zelo slabo in to kar oba spola . Glede na spol ugotavljamo, da ženske svoje duševno zdravje ocenjujejo slabše kot moški . Večina sodelujočih v raziskavi navaja, da strokovne pomoči ne iščejo, ker jih je sram . Čez 60 % anketirancev meni, da so duševne težave še vedno v družbi še vedno zelo stigmatizirane .

Raziskava je pokazala, da so stresne motnje pri zajeti populaciji pogostejše od depre-sivnih in tesnobnih motenj, čeprav smo v hipotezah predvidevali nasprotno .

V raziskavi smo potrdili povezanost biosocioekonomskih determinant (brezposelnos-ti, slabe finančne situacije, nižja izobrazba, okolje, spol) s pojavom duševnih motenj – tako depresivnih, anksioznih kot tudi stresnih . To vsekakor pomeni, da duševno zdravje ni le področje zdravstvene dejavnosti, ampak vseh družbenih sektorjev kot tudi lokalne in državne politike . Vse panoge skupaj bi morale sodelovati pri zaznavanju problemov ter preventivi duševnih motenj . Problematika Pomurja ne more biti le regionalne narave, am-pak tudi državne (decentralizacija in dvig socioekomskega standarda, ki vključuje tudi podporo visokošolskemu izobraževanju za mlade, ter izkoristku temeljnih pomurskih pa-nog – kmetijske, živilske, tekstilne industrije itd .) .

Med negativna presenečenja raziskave vsekakor sodi ugotovitev, da strokovnjake iz področja zdravstvene nege preiskovanci v manjšini vidijo kot detektorja problematike duševnega zdravja, organizatorja preventive, komunikatorja in sodelavca pri timski obravnavi . Vzroke velja iskati med slabšo osveščenostjo in tudi v odnosu zdravstvene nege do razširjenega problema duševnih motenj . Stroka zdravstvene nege se v preventivo še vedno premalo vključuje in svojo prioritetno vlogo vidi bolj v kurativi . Tako npr . še tiste službe, ki delujejo na terenu – to je patronaža v glavnem opravlja kurativno dejavnost po zdravnikovem naročilu, preventive pa se v glavnem ne izvaja, saj je ta s strani zdravstvene zavarovalnice plačljiva v manjšem deležu .


to stop it. Especially important are the questions by resuscitating old people in terminal stage of their illness. Accurate answers to these questions were not found. The purpose of the article is to analyze the experience of resuscitating an elderly person with a terminal illness from the paramedic's point of view and to determine which ethical dilemmas they are facing often.

Method: Qualitative research methodology was used. Data were geathered with a survey with a structured questionnaire as a unit of measure. The questionnaire was composed of five closed type questions and two open type questions. 30 paramedics from the Rescue service of the Medical Centre Murska Sobota and Rescue service of the Medical Centre Lendava have partici-pated. All participants were male. The participation was voluntary and anonymous.

Results: Data showed that paramedics face multi-layered problems at resuscitating old people with terminal illnesses. In 60 % of the cases they decide themselves whether to resuscitate or not, 46,66 % of them have already been against or have ceased resuscitation, 40 % have never ceased to resuscitate, and only 13 % of the participants have never been in such a situation. Experienc-ing stressful situations, incompetency, helplessness, violation of diggnity, and dealing with ever present ethical dilemmas were emphasized.

Discussion: Paramedics are often first at the scene of an accident or other emergencies in health care, where resuscitation is needed. That is why their knowledge and skills for working in the Rescue service is of key importance. An ethical behaviour at treating individuals is necessary along this. The research showed that paramedics are alone in more than half of emergency states on the scene, which means that they have to decide for their activities, which can unfortunately be fatal for the patient. It is necessary to enable better supervision and coordination at solving all emergency states, and also to educate the paramedics to assume such big responsibilities.

Key words: elderly, resuscitation, ethics

1 Uvod

Vsak dan sprejemamo različne etične odločitve, vendar običajno ne razmišljamo, ali se odločamo na osnovi kakšnih posebnih teorij oziroma načel . Izbiramo, presojamo in rav-namo po svojih vrednotah, čeprav etika vključuje več refleksije in utemeljevanja (Tschu-din, 2004) . Vsa sodobna družba, znanost, napredek in novosti sprožajo v nas vedno nova etična vprašanja . Od zdravstvenih delavcev se pričakuje, da bodo ravnali v skladu s smer-nicami medicinske etike ter v skladu s pravnimi predpisi, ki veljajo v zdravstvu . To po-meni, da morajo odločitve temeljiti ne le na strokovnem znanju, marveč tudi na moralno etičnih načelih, ki zagotavljajo optimalne rešitve z vidika interesov posameznika, skupine ali družbe . Kot navaja Železnik (2007) etično obnašanje ne sme pomeniti prisile, ampak mora postati del vsakodnevnega ravnanja . Zdravstveni reševalci/medicinske sestre/dipl . zdravstveniki /tehniki zdravstvene nege, se pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, ki jih razlagamo kot situacije, kjer so si moralne zahteve v konfliktu, kjer gre za težko rešljiv problem, za izbiro med dvema enako nezadovoljivima rešitvama (Železnik, 2007) in po-vzročajo vprašanja: »Kaj moram storiti? Kaj je najbolje, da storim? Kakšne dobre ali slabe posledice bo terjala moja odločitev?« Ko je odločitev dokončna pa se pogosto pri zdravstve-nem reševalcu oglasi vest, ali je ravnal prav, da se je tako odločil, ali ne bi bilo morebiti bolje, da bi sprejel drugačno odločitev . Vest ima pomembno vlogo, saj pove, kaj je dobro in kaj je zlo, pove nam kar smemo, moramo ali da česa ne smemo storiti, da je prav, kar smo storili, ali da ni bilo prav . Precej splošno velja, kar pravi Lay (1999, str . 33): »Organ vsake endogene morale je moralna vest . Deluje kot neki notranji glas, ki človeku pove, kaj naj stori in opusti, in sicer tako, da hkrati grozi s psihičnimi sankcijami (kot so občutek krivde, občutek sramu, strahovi in izguba samospoštovanja), če je ne poslušamo« . Etika danes ni le predmet sestavljanja in sprejemanja kodeksov, ki naj bi se jim posamezniki in poklicne skupine v zdravstvu podrejali, temveč je potreba in zahteva, ki jo narekuje razvoj medicinskih in drugih strok, razvoj družbe in vseh drugih področij, s katerimi moramo in

Etične dileme pri oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezniEthical dilemmas by resuscitating eldery in terminal stage of their illness

Simon Jelenovec,ZT, študent ZN ESM, ZD Murska Sobota

doc. dr. Danica Železnik,prof. zdr. vzg., ESM

iZvlEčEK

Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci v nujni medicinski pomoči se na terenu pogosto srečujejo z etičnimi dilemami, problemi in vprašanji, koga in kdaj začeti oživljati in kdaj z oživljanjem prenehati . Posebno pomembna so vprašanja pri oživljanju starostnikov v termi-nalnem stadiju bolezni . Točnih odgovorov na ta vprašanja ni zaslediti . Namen prispevka je analizirati doživljanje oživljanja starostnikov v terminalnem stadiju bolezni z vidika zdra-vstvenih reševalcev ter ugotoviti, s katerimi etičnimi dilemami se najpogosteje srečujejo .

Metoda: uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja . Podatke smo zbrali z anketiranjem, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave . Vprašalnik je bil sestavljen iz petih vprašanj zaprtega in dveh vprašanj odprtega tipa . V raziskavo je bilo vključenih skupaj 30 zdravstvenih reševalcev iz Re-ševalne službe Zdravstvenega doma Murska Sobota in Reševalne službe Zdravstvenega doma Lendava . Vsi udeleženci raziskave so bili moškega spola . Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno .

Rezultati: Dobljeni rezultati kažejo, da se zdravstveni reševalci pri oživljanju staro-stnikov v terminalnem stadiju bolezni srečujejo z večplastnimi problemi . V 60% odločajo sami,ali bodo oživljali ali ne, 46,66% jih je že nasprotovalo oz . opustilo oživljanje, 40% jih nikoli ni opustilo oživljanja in samo 13,33% jih nikoli ni bilo v takšni situaciji . Poudarjeno je doživljanje stresnih situacij, nekompetentnosti, nemoči, kršenje dostojanstva in spopri-jemanje z vedno prisotnimi etičnimi dilemami .

Razprava: Zdravstveni reševalci so pogosto prvi na prizorišču nesreč ali drugih nujnih stanj v zdravstvu, kjer je potrebno oživljanje, zato je njihovo znanje in usposobljenost za delo v reševalni službi ključnega pomena . Ob tem je etičen odnos pri obravnavi po-sameznika nujen . Raziskava je pokazala, da so zdravstveni reševalci v več kot polovici nujnih stanj na prizorišču sami, kar pomeni, da se morajo tudi sami odločati za njihove aktivnosti, ki so lahko za pacienta žal tudi usodne . Potrebno bo omogočiti boljši nadzor in koordinacijo pri reševanju vseh nujnih stanj, kakor tudi izobraziti zdravstvene reševalce za prevzemanje tako velike odgovornosti .

Ključne besede: starostnik, oživljanje, etika

abstract

Theoretical starting points: Health care workers working in ambulances are often encountering with ethical dilemmas, problems, and questions of who and when to start resuscitating and when


zen spet povzročila . Ali bi starostnik za to aktivnost bil hvaležen, ali morebiti nejevoljen, ostaja prav gotovo velika etična dilema . Težke odločitve, ki se pojavljajo pri oživljanju starostnika, so prisotne tudi pri oživljanju oseb drugih starosti . Morda so pri starostniku bolj poudarjene, ker so pri njem pogosto prisotne številne bolezni, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost in trajanje njegovega življenja . (Mohor, 2007) Težka vprašanja se torej zastavljajo tedaj, ko gre za opustitev ali ukinitev zdravljenja pri brezupno bolnem ali umirajočem bolniku . V primerih kroničnega vegetativnega stanja starostnika ki je oce-njeno kot ireverzibilno, je po posvetu z najbližjimi svojci dogovorjeno in dopustno ukiniti ne samo ukrepe aktivnega zdravljenja, ampak tudi ukrepe zdravstvene nege, vključno z dovajanjem hrane in tekočin . (Pleterski - Rigel, Trontelj, 2001)

Vsak človek ima namreč pravico do dostojanstva tudi v procesu umiranja . Nesmiselni postopki oživljanja pri starostniku v terminalnem stadiju bolezni to dostojanstvo kršijo in s tem grobo posegajo v avtonomijo osebnosti . Poleg tega so lahko takšni ljudje zaradi poškodb, dobljenih med oživljanjem pahnjeni v še hujše stanje in agonijo . V takšnih primerih prav tako ni mogoče govoriti o zdravljenju . Glede na statistično neuspešnost oživljanja je pri hudo bolnih kroničnih bolnikih, ki se jim življenje izteka, in pri bolnikih v terminalnem obdobju neke maligne bolezni, ki pa se lahko vleče še mesece, več kot po-treben pogovor med zdravnikom in bolnikom . Nekateri bolniki želijo sodelovati pri odlo-čitvah, drugi prepuščajo odločitev zdravniku . Zagotovo je veliko starostnikov, s katerimi se lahko na dostojanstven način pogovori in s pomočjo informiranega pristanka odloči o kardiopulmonalnem oživljanju . Bolnik torej mora imeti priložnost izraziti svojo voljo pred svojci ali pred pričami . In v tem primeru ne gre za pomoč pri umiranju ali za prekinitev zdravljenja, temveč za spoštovanje človekove odločitve, da ne želi oživljanja (Tušek-Bunc, Kersnik, 2006) .

1.1.2 KDAJ SE NE IZVAJA KARDIOPULMONALNEGA OŽIVLJANJA

V praksi so se najpogosteje uporabljala ustna navodila o opustitvi oživljanja . Zato ni ču-dno, da ta navodila pogosto povzročajo zmedo med osebjem . Schultz (1997) poudarja, da je kardio - pulmonalno oživljanje(v nadaljevanju KPO) edinstveno po tem, da je to edina medicinska intervencija, ki jo lahko izvajajo tudi nemedicinsko osebje, včasih pa mora zdravnik dati navodila, da se jo opusti . Seveda je odločitev o opustitvi oživljanja pri bolni-ku prav tako etična kot strokovna odločitev . Obstaja mnogo zgodb bolnikov, ki jih nihče ni vprašal o njegovi želji glede oživljanja, ali se niso posvetovali s sorodniki in navodila niso bila zapisana (Tchudin, 2004) .

V pomoč nam je lahko bolnik sam, ko se odločamo o ne- izvajanju KPO . Včasih se bolnik odloči, da ne želi, da se ga oživlja . V tujini obstajajo določeni obrazci, ki jih mora bolnik in neodvisna priča lastnoročno podpisati . Neodvisna priča je tista, ki se z bolni-kovo smrtjo ne bo mogla okoristiti . Bolnik pa mora biti polnoleten, mentalno popolnoma priseben, ne sme biti pod vplivom drugih oseb in se mora zavedati posledic, ki jih pri-nese podpisan dokument . Vendar kljub ustreznim dokumentom lahko nastanejo težave ob morebitnem začetku oživljanja, če dokument ni takoj na voljo oziroma, če si je bolnik pred dejanskim soočenjem s smrtjo premislil, podpisan dokument pa še vedno obstaja . Kljub temu pa je na terenu v nekaterih primerih mogoče prepoznati bolnike, pri katerih ni nobene možnosti za preživetje in pri katerih bi bilo KPO najverjetneje neuspešno . V takih primerih lahko tudi zdravstveni delavci, ki niso zdravniki, potrdijo smrt (Jelatan-cev, Hren, 2003) . Če so se nekoč zdravniki s spoštljivo vdanostjo umaknili pred smrtjo, bo danes razvoj medicinske tehnologije in znanosti odpiral vedno večje možnosti preži-vetja in reševanja vse težjih stanj, s čimer bo že sedaj nehvaležne odločitve napravil še težje . Ljudi bo potrebno seznaniti z naraščajočimi dilemami in jih osvestiti, da morajo o svoji usodi začeti aktivno odločati dovolj zgodaj, ko še ne potrebujemo nujne medicinske pomoči in ko se o tem lahko odločajo še pri popolni zavesti (Tušek-Bunc, Kersnik, 2006) . Komunikacija z bolnikom, ki ga označimo kot neozdravljivo bolnega, je zelo raznolika .

zmoremo reševati enostavne ali sestavljene probleme in etične dileme ter tako oblikovati najrazličnejše odločitve . Posledice odločitev lahko imajo močan vpliv na življenje drugih . Eno izmed pomembnih etičnih odločitev je prav gotovo odločitev o oživljanju starostni-kov, ki so v terminalnem stanju bolezni .

1.1 STAROSTNIKI

Delež starejših oseb, starih več kot 65 let se močno povečuje, kar pomeni, da se bodo mo-rali vsi segmenti družbe intenzivno pripraviti na ta splošno znan fenomen . Starostniki so skupina, za katero so značilne velike razlike, tako v zdravstvenem stanju, funkcional-nih zmožnostih, socialnem statusu, vrednotah, razumevanju bolezni, pričakovanjih, ob-čutkih, strahovih, pogledih na življenje in smrt ter verskem prepričanju . Zdravstveni reše-velci se dnevno srečujejo s to populacijo, zato je izjemno pomembno, kako jo obravnavajo . Za profesionalno obravnavo starostnika je potreben celostni pritop . Kot navaja Poleničič (2007) je za oceno bolnikovega stanja je potrebno upoštevati biomedicinski vidik, psiho-socialni vidik, socialno okolje, bolnikove vrednote, razumevanje bolezni ter pričakovanja .

Področje staranja in umiranja je neločljivo povezano z etičnimi, pa tudi z moralnimi, dilemami (Železnik, Železnik, Panikvar Žlahtič, 2011) . V času vsesplošnega napredka me-dicine se tako sliši etično nedopustno ne posegati v zdravstveno stanje starostnika, ki sicer neizogibno vodi v smrt . (Klemenc-Ketiš, 2007) . Mnogim starostnikom staranje in starost prinaša hudo trpljenje, bolečine in socialno izolacijo . S starostjo pa se veča tudi verjetnost nenadne srčne smrti ne glede na spol ali raso . (Mohor, 2007) . Pogosto se s taki-mi starostniki srečujejo zdravstveni reševalci na terenu .

1.1.1 OŽIVLJANJE STAROSTNIKOV V TERMINALNEM STANJU BOLEZNI

Če razmišljamo o tehnologiji oživljanja starostnikov, potem moramo ugotoviti, da sodob-ne smernice ne obravnavajo starostnikov kot posebne skupine, za katero veljajo drugačni postopki oživljanja . Pri postopkih oživljanja upoštevamo štiri starostne skupine, v skupino »odrasli«, sodijo tudi strostniki . Starostnik ima svoje fiziološke posebnosti in lahko ima tudi številne bolezni, kar pomeni, da je pri postopkih oživljanja potrebno temu posvetiti poseb-no pozornost . Morda utegnejo raziskave v prihodnosti pokazati, da bo potrebno prilagoditi postopke oživljanja tudi posebnostim starostnikov (Mohor, 2007) . Zelo narobe bi bilo, če sta-rostnikov ne bi oživljali samo zato, ker so stari, prav tako pa bi bilo narobe, če bi oživljali prav vse starostnike, ne glede na njihovo bolezen ali okoliščine ob srčem zastoju . Prav tukaj se za zdravstvene reševalce pojavi problem odločanja in sprejetja odgovornosti, če so sami na tere-nu . Zdravstveni reševalci, tako kot vse ostale medicinske sestre, lahko opravljajo samo tiste aktivnosti za katere imajo ustrezno izobrazbo, znanje in spretnosti, za katere so kompetentni (Železnik, 2010) . Za opravljeno delo prevzemajo etično, moralno in kazensko odgovornost . V praksi se pogosto pojavi prevzem določenih aktivnosti od zdravnika, za kar pa pravno for-malno zdravstveni reševalci nimajo dokumenta . Potrebna bi bila jasna razmejitev določenih aktivnosti na podlagi standardov . Po mnenju Kešperta (2011) je ena najučinkovitejših sred-stev za zmanjšanje napak prav standardizacija procesa dela, kjerkoli je to mogoče .

Ko v takih primerih pride do oživljanja, so medicinske sestre tiste, ki jih kritizirajo, če so oživljale ali niso . Sue Mason utemeljuje, da je odločitev o opustitvi oživljanja zelo po-membna pri zagotavljanju kakovostne oskrbe bolnika, ker oživljanje ni prijetna izkušnja za bolnika, njegove svojce in tudi ne za zdravstvene delavce (Tschudin, 2004) .

1.3 IZRAŽANJE STAROSTNIKOVE VOLJE IN ZDRAVNIKOVE ODLOČITVE

Če je starostnik v terminalnem stadiju bolezni in ga zdravstveni reševalci oživljajo, mu z oživljanjem uspejo ponovno vzpostaviti življenjske funkcije in mu s tem podaljšajo ži-vljenje, res pa je, da pogosto tudi trpljenje do naslednjega srčnega zastoja, ki bi ga bole-


analiza vsebine . V ta namen je bil tekst večkrat prebran, pri čemer so bile identificirane enote pomena, to je stavek ali več stavkov, ki so izražali določeno izjavo . Enote so bile kla-sificirane glede na to, o kom oziroma o čem so govorile; predstavljene so v razpredelnici podkategorij . Identificirali smo glavno kategorijo in pet podkategorij .

Razpredelnica 1: Prikaz kategorije Oživljanja v odnosu do podkategorij

Doživljanje oživljanja

- »stres, neuspeh, občutek krivde«, - »dela se po navodilih zdravnika, pa čeprav smo prepričani, da to kar

delamo ni etično in moralno« .- »pritisk, čustva ob prisotnosti zdravnika, kadar si sam, delaš sam«- »poslušam zdravnika in delam po njegovih ukazih, izkušnje-težko,

nedorečenost zakona, čustev, doktrine…«- »če so svojci seznanjeni s stanjem bolnika in le to sprejemajo in

razumejo, po navadi ni problema in se tudi sami strinjajo s tem, da se oživljanje opusti . Problem nastopi, ko svojci niso prisotni (to je v DSO ), ali ko nočejo sprejeti bolezni starostnika, takrat se včasih tudi odločimo oživljati, da se izognemo konfliktnim situacijam« .

- »ko se srečujemo z oživljanjem starostnikov v terminalni fazi bolezni, skušamo oceniti osnovno bolezen in stanje pacienta« .

- »odločilnega pomena je vedeti dosedanje kronične bolezni starostnika (sprejem klica), vzrok aresta, . . .«

- » oživljanje je zelo malo krat uspešno«- »oživljanje – da, tudi zato da vadimo, je smiselno tudi v takih

primerih«- »mislim da ni etično oživljanje v terminalni fazi, je pa problem,

ker kot zdravstveni tehnik nimam kompetenc, da določim oz . potrdim, da nekdo ni več živ«

- »o oživljanju v terminalni fazi bi moral vsak realno pogledati na situacijo, kaj lahko stori pri oživljanju in kaj bo po oživljanju, če bo uspešno ali ne« .

- »zelo težko se je odločiti s prenehanjem oživljanja oz . da se sploh ne začne v prisotnosti svojcev, kajti svojci pričakujejo od nas, da bomo pomagali . sami se za to ne moremo odločiti, zato počakamo mnenje oz . odgovor zdravnika, če je le mogoče« .

- »življenje je potrebno spoštovati in ga reševati, a ne za vsako ceno .- »narobe bi bilo, če nebi oživljali samo zato, ker je nekdo star« - »oživljanje po vsej sili po mojem mnenju ne pride v poštev« .

Smisel podaljševanja življenja

- »sem mnenja, da oživljanje v tej fazi ni več smiselno, saj s tem samo še podaljšujemo trpljenje pacienta . Mislim, da bi tukaj mogla nastopiti stroka in svojcem kateri imajo takšne bolnike povedat smiselnost oživljanja le teh in tudi znanstveno argumentirati . Moje mnenje je, da samo podaljšujemo agonijo pacienta in njegovo trpljenje« .

- »Ne vem zakaj bi človeku podaljševali muke, če po izkušnjah vemo, da se ne splača, ker je največ kar lahko proizvedemo podaljševanje agonije« .

- »še noben bolnik, ki je bil oživljen v termnilni fazi bolezni ni dolgo po tem živel ali pa sploh ni preživel« .

- »mislim, da v terminalni fazi bolezni nima smisla oživljati« .- »terminalna faza bolezni ne prinaša nič drugega, kot podaljševanje

agonije – trpljenja« .

Največkrat je odvisna od prepričanja lečečega zdravnika . Dogaja se, da bolnik ne ve, da ga imamo za neozdravljivo bolnega ali pa je o svojem stanju zaveden . O njegovem stanju vedo zdravstveni delavci, zavedajo se ga morda tudi svojci, ne pa sam bolnik . Bolniki nakažejo, da sicer nekaj slutijo, vendar si ne upajo vprašati . Druga skrajnost je, ko jim zdravnik brezobzirno pove diagnozo in nezmožnost medicine, da bi ga ozdravila . Dilema povedati ali ne, ter kako povedati, je od nekdaj bila izjemno težka . Ker je to področje v celoti v pristojnosti zdravnika,lahko zdravstveni reševalec pride v konfliktno situacijo, saj se pri svojem delu neposredno ukvarja z bolnikom in mora informacijo bodisi skrivati, bodisi tolažiti šokiranega bolnika; hkrati pa je lahko njegovo prepričanje o tem, kaj je dobro za bolnika v nasprotju z zdravnikovim . Komuniciranje s takim bolnikom, je zelo zahtevno . Vsi, ki se srečujemo z akutnimi stanji, pa poleg običajnega pouka o medicinski etiki in o sporazumevanju z bolnikom potrebujemo pouk o sporazumevanju z bližnjimi v primeru nujnih stanj . Neustrezno posredovanje informacij, delne informacije ali informa-cije v nepooblaščenih rokah pogosto končajo na rumenih straneh ali v pritožbah, čeprav se pogosto izkaže, da sploh ni šlo za zdravstveno napako (Tušek-Bunc, Kersnik, 2006) .

2 MEtoda

Izvedena je bila kvalitativna metoda raziskovanja . Podatke smo zbrali s pomočjo ankete, katere merski instrument je bil strukturiran vprašalnik, oblikovan za potrebe raziskave . Vprašalnik je bil sestavljen iz petih demografskih vprašanj zaprtega tipa in dveh vprašanj odprtega tipa . Namerno smo se izognili vprašanjem dihotomnega tipa . V raziskavo je bilo vključenih skupaj 30 zdravstvenih reševalcev iz Reševalne službe Zdravstvenega doma Murska Sobota in Reševalne službe Zdravstvenega doma Lendava, izbran je bil namenski vzorec . Vsi udeleženci raziskave so bili moškega spola, vsi udeleženci so ankete izpolnili in vrnili . Zbiranje podatkov je potekalo od decembra 2010 do februarja 2011 . Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in anonimno . Zastavili smo dva vprašanja odprtega tipa: »Ali se vam ob oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni pojavljajo etične dileme?« in »Ali lahko navedete vaše izkušnje in mnenje o oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni?« Odgovore na ta dva vprašanja odprtega tipa smo obdelali na kvalitativen način . Za analizo kvalitativnega gradiva vsebine dveh odprtih vprašanj iz vprašalnika smo uporabili eno izmed štirih oblik analiziranja in sicer kvalitativno vsebinsko analizo . To je oblika vsebinske analize zbranega gradiva, s katero smo poskušali s kodiranjem in kategoriziranjem besedila oblikovati teoretično razlago ali pojasnitev proučevanega poja-va . Habjaničeva (2008) navaja, da kode izrazimo s samostalniki ali besednimi zvezami, ki se nam zdijo pomembne, nato pa združimo sorodne samostalnike oz . pojme v podkatego-rije in nazadnje še v glavno kategorijo .

3 rEZUltati

V raziskavi je sodelovalo 30 zdravstvenih reševalcev . 20 jih je bilo iz Reševalne posta-je Zdravstvenega doma Murska Sobota in 10 iz Reševalne postaje Zdravstvenega doma Lendava . Analiza zbranih podatkov nam je dala sledeče rezultate: Najstarejši udeleženec raziskave je bil star 57 let, najmlajši pa 25 let . Srednješolsko izobrazbo ima 22 zdravstve-nih reševalcev in 8 visokošolsko . 60% zdravstvenih reševalcev o oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni odloča samih, Oživljanju starostnikov je nasprotovalo, ali so oživljanje opustili 46,66%,medtem ko oživljanja nikoli ni opustilo 40% udeležencev . 13,33% izprašanih nikoli ni bilo v situaciji, da bi se morali odločati o oživljanju starostni-kov v terminalnem stadiju bolezni . Rezultati dveh vprašanj odprtega tipa so opisi doživlja-nja in njihova kategorizacija . V prvi fazi proučevanja besedila je bila izvedena tematska


4 raZprava

Etični problemi in dileme so pri akutnih stanjih pogostejši, kot v kateri koli drugi zdrav-stveni dejavnosti . Spoštovanje etičnih načel je bistvena vsebina vsakega medicinskega ukrepa . Bolniki morajo imeti možnost izraziti svojo voljo pred svojci ali pred pričami o morebitnih postopkih oživljanja . upoštevanje bolnikovih želja in predhodnih odločitvah v stanjih, kjer je potrebno oživljanje, predstavlja pomemben izziv za medicinsko stroko, pa tudi za širšo družbeno skupnost . Množici etičnih, kulturnih vrednot in principov nav-kljub nimamo na voljo odgovorov na etične dileme, ne ustreznih etičnih meril in presoj in ravno tako ne pravne podpore . Poskrbeti je potrebno tudi za ustrezno pravno podlago z ustrezno metodologijo pridobivanja izjav v primerih odklonitve kardio pulmonalnega oživljanja (Tušek-Bunc, Kersnik, 2006) .

Metode podaljševanja življenja so postale rutinske, bolniki jih brez razmišljanja priča-kujejo, zdravniki pa brez poprejšnje presoje mislijo, da so jih dolžni izvajati . (Klemenc-Ketiš, 2009)

Članek obravnava izkušnje in doživljanje zdravstvenih reševalcev, ki so vklučeni v oživ ljanje starostnikov v terminalnem stadiju bolezni na terenu . Raziskava izhaja iz kri-tike modela skrbi v odnosu do oživljanja . Temelji na vprašanju, ali in kako pogosto se pojavljajo etične dileme pri oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni . Kljub upoštevanju omejitev raziskave je iz rezultatov razvidno, da oživljanje starostnikov v terminalnem stadiju bolezni poteka v okoliščinah, ki zdravstvenim reševalcem ne nu-dijo potrebne podpore . Prisotne so pogoste stresne situacije (Kramar, Železnik, Grmec, 2004) . Gre za okolje negotovosti, kjer niso razvidne kompetence, kjer se krši dostojanstvo starostnikov,kjer se pojavljajo številne etične dileme in kjer se pojavlajo vedno prisotna vprašanja o smislu podaljševana življenja . Iz zapisanih trditev je moč razbrati tudi neza-dovoljstvo zdravstvenih reševalcev z nedorečenimi standardi obravnave starostnikov . Ves čas čutiti potrebo po podpornem okolju ne oziraje se iz katerega zdravstvenega doma izha-jajo . Potrebno bo razmisliti po vzpostavitvi tistih mehanizmov, ki bodo omogočali občutek varnosti, razumevanja in kompetentnosti zdravstvenih reševalcev, kjer se izobraževanje prav gotovo podčrtuje .

5 sKlEp

Skozi študijo, ki je bila opravljena z namenom, da bi izpostavili etične dileme, ki se pojav-ljajo pri oživljanju starostnikov v terminalnem stadiju bolezni, smo prišli do zaključka, da ima preiskovani problem več dimenzij . Navedeno lahko obremenjujoče vpliva na zdrav-stvene reševalce, če posameznik ne more ali ne zna obvladovati situacije, kar zagotovo vpliva na kakovost dela .Obravnavana problematika je še posebej pomemna ob dejstvu, da se populacija iz dneva v dan stara in da bo starostnikov vedno več . Zaključimo lahko, da je oživljanje kompleksen pojav, ki kaže na kombinacijo soodvisnosti različnih dejavnikov, zato bi bilo smiselno raziskavo ponoviti na večjem vzorcu .

Kompe-tentnost

- »vendar na žalost ni v naši prisotnosti odločanje, kdaj pričnemo z oživljanjem in kdaj se oživljanja ne bi lotili . Bi se pa sam velikokrat raje odločil pri takih bolnikih, da ne bi pričeli z oživljanjem« .

- »delamo tudi stvari, ki niso v naši kompetentnosti«, - »ker pa po izobrazbi kot zdr . tehnik-reševalec nimam kompetenc, da bi

o tem odločal sam, moram še vedno kontaktirati mnenje zdravnika, oz . počakati na njega, ki potem odloči nadaljnje postopke . V lastni režiji, pa takega bolnika ne bi oživljal« .

- »veliko krat na terenu moramo ubogati zdravnikove ukaze, kljub temu, da ga opozorimo, da to ni etično in ne moralno« .

- »kompetenc pa bi morale biti točno določene in definirane, kajti samo tako bi imeli pravnomočno podlago, ki nas bi ščitila v dani situaciji« .

- »dokler ni dorečeno kaj je prav oz . pravilno in kaj ni prav, bom delalpo naročilu zdravnika« .

Etične dileme - »veliko krat se srečujemo z etičnimi dilemami« .- »reanimacija osebe, ki ji ni več pomoči«- »etične dilema je, ali s tem, ko oživljamo terminalnega bolnika in na ta

način podaljšamo trpljenje, je to sploh človeško?«- »etične dileme se mi pojavljajo, vendar ni v moji prisotnosti, da se

odločam o oživljanju« .- »edina etična dilema je, da sploh reanimiramo« .- »takrat, ko oživljamo ljudi, ki nimajo več realne možnosti za preživetje

se pojavi etična dilema« .- »etična dilema reanimirati da ali ne, kdo lahko o tem odloča, kje so meje?«- »etična dilema se mi pojavi, kadar se oživlja starostnika, ki želi v miru

umreti« .- »seveda so dileme, saj si vsaj jaz želim, če bom v tej fazi »dostojne«

smrti brez zlomljenih reber itd« .- »podaljševanje bolezenske agonije in trpljenja pacienta samega in

svojcev, ki skrbijo za njega« .- »kdaj prenehati z oživljanjem oz . sploh začeti, to razložiti svojcem, če

tega še ne pričakujejo, kompetence, kdo naj o tem odloča – to vse so etične dileme«

- »nepotrebno podaljševanje muk bolniku, z druge strani pa je to še vedno živ človek«,

- »naj oživljaš ali ne, ker so prisotni svojci, a sam veš, da v bistvu bolniku ni pomoči«,

- »težko se je odločiti, da ne boš oživljal, ko si pa že s svojo izobrazbo »zaprisegel«, da boš pomagal ljudem, tudi razmišljanje, da bi to lahko bil nekdo od bližnjih zaostri odločanje v pravo smer« .

- »vedno se pojavlja dvom, ali smo ravnali etično ali ne pri takih bolnikih, ki so v terminalni fazi bolezni . bodisi, da smo opustili oživljanje, bodi si da smo oživljali starostnika v terminalni fazi« .

- »žal ni napisanih pravil zato bodo kakršnekoli dileme vedno prisotne . Našel sem Mojzesovo misel: »Preženi, o Bog, od mene misel, da zmorem vse« .

- »Osebno pričnem z oživljanjem in se ne spuščam v nobene etične dileme . Če pa bi se zadevalo mojega svojca ne bi vztrajal v tem početju« .

Dosto-janstvo

- »mislim, da bi morali starejše ljudi pustiti mirno in dostojno umreti« .- »velika dilema o dostojnem umiranju, dati analgetike in omogočiti

dostojno umiranje,- »kot ima vsak pravico do dostojnega življenja, ima tudi pravico do

dostojne smrti« .- »vsak človek si zasluži dostojno smrt«


AED v vsako vas − vsaka sekunda šteje

Slavica Mencingar,dipl. m. s.ZD Gornja Radgona

iZvlEčEK

Število srčno-žilnih bolnikov in možnost nenadnega srčnega zastoja se v državah razvite-ga sveta in seveda tudi pri nas se iz dneva v dan povečuje . Po nekaterih podatkih menda dnevno v Sloveniji doživi od 3 do 5 ljudi srčni zastoj . Ocenjuje se, da bi s pravilno in pra-vočasno pomočjo laikov lahko rešili življenje okrog 200 ljudem .

Če se človeku ustavi srce ali pride do življenjsko nevarne motnje ritma ( AF,VT brez pulza) in mu nihče ne pomaga, umre v približno 10 minutah (možnost preživetja je vsako minuto manjša za 10 %), možgani pa se nepopravljivo pričnejo okvarjati že po nekaj mi-nutah . Večina zastojev srca in posledične smrti se pripeti izven bolnišnic, ob prisotnosti očividcev, od katerih je odvisna nadaljnja usoda preživetja oziroma posledična prisotnost trajnih okvar na možganih .

Vzroki za tako stanje se lahko večinoma pozdravijo le s sunkom električnega toka . Z AED damo možnost vsakemu očividcu, da prične s postopki oživljanja že veliko preden prispe reševalna ekipa (povprečno potrebujejo 10-15 minut) . Hitreje kot začnemo oživljati, več možnosti za preživetje ostane . Strokovnjaki si želijo, da bi človeka prvič stresli z elek-tričnim sunkom v 3-5 minutah od tega, ko se je zgrudil, kar seveda reševalna ekipa z rešil-cem ne zmore . Očividec, ki je ob dogodku prisoten in ima v bližini AED, pa to zmore . Za-radi vsega naštetega smo posamezni zdravstveni delavci ob pomoči gasilcev in predstavni-kov RK pristopili k projektu AED V VSAKO VAS – VSAKA SEKuNDA ŠTEJE .

Ključne besede: AED – avtomatski zunanji defibrilator, zastoj srca, oživljanje, reševal-ci, očividci

Uvod

Rodila se je ideja posameznih zanesenjakov v ZD Gornja Radgona in pripadnikov PGD Gornja Radgona, da pričnemo s projektom AED – REŠuJE ŽIVLJENJE .

Dodatni pogum in motivacijo smo dobili ob obisku na dnevu odprtih vrat ZD Ljuto-mer, ki je tik pred nami že pričel z izvajanjem podobnega projekta . K sodelovanju smo že v začetku povabili tudi predstavnico RK, župana občine Gornja Radgona in župane osta-lih treh občin naše uE . Gonilna sila projekta je bila in je še vedno bivša direktorica naše-ga ZD, dr . Silvestra Bezjak Krajnc .

Za začetek akcije smo pripravili predstavitev projekta za vse štiri občinske uprave bi-vše občine Gornja Radgona, predstavnike različnih društev, cerkvene predstavnike in no-vinarje . Dogodka se je udeležil tudi predsednik Koronarnega društva Koroške, ki mu je ta projekt, ki ga imajo oni že od leta 2007, rešil življenje . Danes razpolagajo z nekaj več kot 50 javno dostopnimi AED .

Tudi mi smo predstavili gospoda, ki je s pomočjo uspešne reanimacije očividcev in hi-trega dostopnega časa naše enote NMP preživel in bil prisoten na predstavitvi, kar je dalo dodatno težo projektu .

Na sami predstavitvi smo imeli tudi predstavnika podjetja s šolskim defibrilatorjem, da si je lahko vsak predstavljal, za kaj sploh gre .

LITERATuRA

Habjanič, A .(2008) . Kvalitativno raziskovanje v zdravstveni negi z metodo analize besedila . In: Skela Savič, B, Kaučič, B .M ., Ramšak Pajk, J ., eds . Teorija, raziskovanje in praksa – trije stebri, na katerih temelji sodobna zdravstvena nega . Zbornik predavanj z recenzijo 1 . mednarodne znanstvene konfer-ence, Bled, 25 .-26 . september Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego;:98-105 .

Jeletancev, A ., Hren, T . (2003) . Etika in oživljanje . Kerstnik, J . Etika v družinski medicini, Zbirka PiP: Ljubljana .

Kešpert, B . (2011) . Pravna in etična vprašanja nujne medicinske pomoči . 18 . mednarodni simpozij o ur-gentni medicini . urgentna medicina: izbrana poglavja 2011 . urednika Gričar, M ., Vajd, R .: Slovensko združenje za urgentno medicino, Portorož .

Klemenc-Ketiš, Z . (2009) . Etični vidiki medikalizacije . učno gradivo za 26 . učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Ljubljana: Zavod za razvoj družinske medicine, 7 . Supplement ; 4

Kramar, J . Železnik, D . Grmec, Š . . Prisotnost sindroma izgorevanja v reševalni službi = Burn-out syn-drome of burnout in emergency medical services . V: BRuČAN, A . (ur .), Gričar, M . (ur .), Vajd, R . (ur .), Fink, A . (ur .), Štromajer, D . (ur .) . (2004) . urgentna medicina : izbrana poglavja : zbornik : selected topics 2004 : proceedings . Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino: = Slovenian Society for Emergency Medicine, 2004, str . 433-437 .

Lay, R . (1990) . Die Macht der Moral, Düsseldorf-Wien-New York, 233 .Mohor, M . (2007) . Posebnosti oživljanja starostnikov – Prisotne dileme . Zbornik predavanj/Strokov-

ni seminar Nujna obravnava starostnika v predbolnišničnem okolju, urednik Posavec A . Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev v zdravstvu, Čatež .

Polenčič, B . (2007) . Staranje populacije zahteva prilagoditev zdravstvenega sistema . Zbornik predavanj/Strokovni seminar Nujna obravnava starostnika v predbolnišničnem okolju, urednik Posavec A . Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – ZDMSBZTS, Sekcija reševalcev v zdravstvu, Čatež .

Pleterski-Rigler, D, Trontelj, J . (2001) . Ko bolnik ne sodeluje ali ne more sodelovati . Zdravstveni vestnik; 70:480

Tschudin, V . (2004) . Etika v zdravstveni negi: razmerja skrbi (prevod iz angleščine Katarina Resnik…e tal .) Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov slovenije, Ljubljana .

Tušek Bunc, K, Kersnik, J . (2006) . Pravica do dostojanstvene, človeka vredne smrti . Medicinski mesečnik; 8-9: 243-247 .

Železnik, D ., Železnik, u ., Panikvar-Žlahtič, K . (2011) . Pomen etike za kakovostno obravnavo starejše osebe = The importance of ethics for quality treatment of the elderly person . V: WIRTH, Karmen (ur .) . Zbornik predavanj 28 . strokovnega srečanja Celostna obravnava starostnika z demenco, Laško, 29 .-30 . marec 2011 . Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovna sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v socialnih zavodih, 2011, str . 94-98 .

Železnik, D . Pomen kompetenc za učinkovito in varno zdravstveno nego . V: Bobnar, A . (ur .) . (2010) . Kompetence medicinskih sester v povezavi s profesionalizacijo : zbornik predavanj . Ljubljana: Zdravstvena fakulteta, str . 13-22 .

Železnik, D . Študentje prepoznavajo etične dileme v zdravstveni negi = Students recognise ethical di-lemmas in nursing care . V: Čemažar, M . (ur .), Plazar, N . (ur .), Trobec, I . (ur .), Horvat, D . (ur .) . (2007) . Alpe - Adria 07 : book of abstracts = knjiga povzetkov . Izola: College of Health Care: = Visoka šola za zdravstvo, str . 22 .


Paliativna oskrba starih ljudi

Valentina Goršak Lovšin, dipl. m. s., Dom Janka Škrabana Beltinci

povZEtEK: Teoretična izhodišča in namen

Pri paliativni oskrbi pomislimo na lajšanje trpljenja hudo bolnih in umirajočih . Pogosto paliativno oskrbo povezujemo z neozdravljivo rakavo boleznijo . Pri skrbi za stare ljudi se prej ali slej srečamo s paliativno obravnavo . Za medicinsko sestro je pomembno, da pre-pozna spremenjeno stanje in da pravočasno vključi svojce .

Populacija po svetu se stara in vse več ljudi proti koncu življenja živi s hudimi kronič-nimi boleznimi . Še vedno težko spregovorimo o trpljenju, umiranju in smrti . Vprašanje je, kako izboljšati prakso paliativne oskrbe starih ljudi . Paliativna oskrba je pomemben jav-no zdravstveni problem družbe, ki se stara . Potrebe stare populacije, ki je najbolj bolna, so kompleksne in največkrat spregledane . Največ smrti se zgodi v starosti, kljub temu ni-mamo programov, kako zagotoviti ustrezno oskrbo umirajočim, starim in obnemoglim . Paliativna oskrba starih se osredotoča na izboljšanje simptomov, na ohranjanje dostojan-stva, na izboljšanje kakovosti življenja, nudi podporo njihovim družinam in prijateljem . Temeljni problemi so kdaj začeti s paliativno oskrbo, kako ravnati z dementnimi osebami in kako obravnavati osebe, ki so v dolgotrajni institucionalni oskrbi . Pri tem je pomemb-no dobro sodelovanje vseh strok, ki se ukvarjajo s starostnikom, kakor tudi med profesi-onalci in prostovoljci . Pomembno je prepoznavanje etičnih dilem, ki so prav obdobju skr-bi za umirajoče najpogostejše .

Metodologija raziskovanja:Pri pisanju članka je bila uporabljena kvantitativna in deskriptivna raziskovalna metoda dela s pregledom in analizo tuje in domače literature . Literatura je bila zbrana s pomočjo iskalnikov Cobib .si, Google, Cinahl in PubMed ključne besede so bile paliativna oskrba, etika, starostnik .

RezultatiStarostniki še vedno prepogosto umirajo v bolnišnici in na urgenci . Simptomi so slabo obravnavani . umiranja nas je strah zaradi neznanja . Svojci imajo pogosto nerealna priča-kovanja glede ozdravitve in podaljševanja življenja . umirajoči pacienti imajo pravico do lajšanja trpljenja .

sKlEp

Paliativna oskrba je za mnoge bolnike v Sloveniji še nedostopna . Pogosto so umirajoči še vedno obravnavani preveč medicinsko . Težko bolni in umirajoči predstavljajo izredno ob-čutljivo skupino bolnikov in le stežavo uveljavljajo svoje pravice . Tudi svojci pogosto zara-di čustvene prizadetosti težko zastopajo bolnikove pravice . Medicinske sestre lahko v bo-dočnosti odigrajo odločilno vlogo v kakovosti paliativni obravnavi in zaščiti dostojanstva umirajočih starostnikov .

Ključne besede: paliativna oskrba, starostnik, medicinska sestra

Namen predstavitve je bil, da širši krog naše lokalne skupnosti seznanimo, zakaj je po-treben ta projekt in kako je organizirana služba NMP v našem okolju . Da smo mi B1 eki-pa, ki ima na razpolago samo eno ekipo in ko je ta na intervenciji na enem koncu naše upravne enote ali v bolnišnici Rakičan s pacientom, je velik del prebivalstva nekaj časa brez možnosti, da v doglednem času pridemo na dogodek, ki zahteva izvajanje TPO in uporabo AED .

Projekt je seveda vezan na velik finančni zalogaj in temelji izključno na prostovoljno zbranih sredstvih .

Kar se pa tiče izvedbe izobraževanj in demonstracij, pa polagamo poleg strokovnih de-lavcev ZD velike upe na pomoč iz vrst gasilcev in aktivistov RK, ki imajo opravljen 80-urni tečaj za bolničarje .

MEtoda dEla

Metoda dela poteka v obliki predavanja in demonstracije

naMEn in cilj

Zajeti čim širši krog prebivalcev lokalne skupnosti in jih informirati ter izobraziti o pome-nu in varni uporabi AED . Predvsem bi želeli pregnati strah pred aparatom in seveda ljudi usposobit za izvajanje TPO z uporabo AED . S tem projektom bi omogočili tudi prebival-cem na periferiji enake možnosti za preživetje ob nenadnem srčnem zastoju .

ZaKljUčEK

Do danes imamo opravljenih že okrog 15 dobro sprejetih predstavitev in obljubljenih kar nekaj sredstev za nakup AED- jev . V načrtu imamo še najmanj toliko predstavitev .

V Gornji Radgoni imamo tako že en dodatni AED v OŠ . Dogovorili smo se, da bomo obvestili čim širši krog strokovne in laične javnosti o možnosti vpoklica člana PGD, ki bi ob morebitni odsotnosti ekipe NMP lahko v kratkem času prihitel na potrebno mest do-godka . Prav tako je na eni izmed predstavitev obljubila zobozdravnica - koncesionarka, da bo svoj AED odstopila lokalni skupnosti, takoj ko bomo piskali ustrezno lokacijo .

Tudi delovnim organizacijam je bila posredovana prošnja za donacijo . Eno večjih pod-jetij v Gornji Radgoni se je že odločilo, da nabavi svoj AED za svoje zaposlene, vendar ča-kajo, da bomo šli v skupno nabavo zaradi bolj ugodne cene, ki jo dobimo ob večjem števi-lu naročenih naprav .

Dogovarjamo se za kar nekaj dobrodelnih dogodkov in prireditev, kje bi se zbiral de-nar v ta namen .

upamo, da se bomo do konca leta 2012 lahko pohvalili vsaj v vsaki občini z najmanj enim novo nabavljenim javno dostopnim AED . Cilj pa je vsekakor postopoma razširit mrežo AED, če že ne v vsako vas, pa vsaj glede na dostopni čas prihoda ekipe NMP, ki je daljši od 7-8 minut . Seveda nas čaka še ogromno dela in truda, ki bo pa seveda poplačan, pa če bomo s tem projektom rešili samo eno človeško življenje .

VIRI

http://www .gtt-galaksija .sihttp://www .aed-baza .si


Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je paliativna oskrba pristop k bolnikom z neozdravljivo boleznijo in njihovim svojcem, ki izboljša kakovost življenja bolnikom in njihovim svojcem s preventivnimi ukrepi in lajšanjem trpljenja, tako da omogočimo zgo-dnje odkrivanje, oceno in zdravljenje bolečine in drugih fizičnih, psihičnih in duhovnih težav (Keegan & Drick, 2011) .

Paliativna oskrba je celostna pomoč umirajočemu s ciljem, da se izboljšajo njegovi za-dnji dnevi . Lajša fizično, socialno, duševno in duhovno trpljenje .

Cilj zdravljenja in zdravstvene nege v kurativi je pozdraviti bolezen in podaljšati življe-nje, obvladovanje neželenih simptomov je sekundarni cilj, primarni cilj paliativne oskrbe pa je obvladovanje neželenih simptomov in psihosocialna, medicinska in duhovna podpo-ra, zelo redko je sekundarni cilj v paliativi podaljšati življenje (Skela Savič 2005) .

umirajoči pacient potrebuje drugačno obravnavo . Pravico ima do blažilnega tretmana, pravico ima do naravne smrti brez bolečih in agresivnih medicinskih postopkov, ki mogo-če podaljšajo življenje, prinesejo pa dodatno trpljenje in obremenitve .

Za paliativno oskrbo je značilno, da celostno lajša in blaži simptome na vseh ravneh ži-vljenja bolnika in njegove družine v času umiranja, da učinkovito preprečuje trpljenje in bolečine .

Ko bolnik vnaprej izrazi svojo voljo, je opustitev brezupnega zdravljenja legitimna, tež-je je, ko te volje ne poznamo . Bolnikova korist je najvišji zakon . Aktivno zdravljenje opu-stimo, ko bi le to pomenilo za bolnika dodatno obremenitev in trpljenje, samega izboljša-nja zdravstvenega stanja pa ne bi prineslo (Voljč, 2011) .

V Sloveniji je največ na področju blažilne oskrbe naredilo leta 1995 ustanovljeno dru-štvo Hospic . (Izraz hospic izhaja iz besede »hospitium«, ki pomeni gostoljubno hišo in za-točišče . Prvo hišo Hospica je v Londonu leta 1967 ustanovila medicinska sestra, socialna delavka in zdravnica Cecily Saunders . Po vzgledu Londonskega Hospica so se tudi drugje po svetu ustanavljali centri za blažilno oskrbo umirajočih) .

Hospic je neprofitna organizacija ustanovljena junija 1995 . Osnovno poslanstvo dru-štva je spremljanje hudo bolnih z napredujočo kronično boleznijo v zaključni fazi . Spre-mljajo in skrbijo tudi za svojce umirajočih . V spremljanje se vključijo tam kjer se umirajoči pacient nahaja: v bolnici, domu ostarelih ali v domačem okolju . Prizadevajo si, da bi smrt postala naravni del življenja in da bi tudi se v slovenskem prostoru odnos do smrti, umi-ranja in žalovanja spremenil .

Hospic nudi humano in sočutno oskrbo tako pacientom kot svojcem in jim omogoča čim bolj polno življenje v obdobju umiranja in žalovanja . Pripravlja jih na izgubo in slovo .

Po Sloveniji organizirajo izobraževanja, predavanja, delavnice za strokovne delavce in laike prostovoljce . Izdajajo več publikacij, brošur in zloženk, z namenom seznanjati širšo javnost ter pomagati z izbranimi temami v publikacijah prostovoljcem in svojcem umira-jočih . Zaposlujejo strokovne delavce, ki delujejo v timih in angažirajo prostovoljce . Orga-nizirane imajo območne odbore, da se čim bližje tam, kjer jih potrebujejo .

Temeljno načelo Hospica je, da smrt sprejema kot naraven del življenja in da se smrti niti ne zavlačuje niti ne pospešuje . V društvu so proti evtanaziji in prav tako podaljševa-nju življenja za vsako ceno . Bolnikom ne dajemo lažnega upanja o ozdravitvi, nikoli pa ne odvzamemo upanja o stalni strokovni paliativni oskrbi . Zelo poudarjajo pravico, da bol-nik odloča .

ZaKaj UMrEMo?

Po podatkih statističnega urada republike Slovenije je leta 2010 umrlo 18609 oseb . Našteti so vzroki smrti: nekatere infekcijske in parazitske bolezni - 86 primerov, neoplazme - 5902 primerov, bolezni krvi in krvotvornih organov ter nekatere bolezni, pri katerih je udele-žen imunski odziv - 36 primerov, endokrine, prehranske (nutricijske) in presnovne (meta-bolične) bolezni - 297, bolezni obtočil - 7385 …

Uvod

Paliativna medicina je v Sloveniji še v povojih . Tudi paliativna zdravstvena nega še nima tradicije . Ko govorimo o paliativi, se redko dotaknemo paliative starih ljudi . V slovenskem prostoru o tem skoraj ni zapisov . Lundrova (2010) meni, da je nujno, da ponovno oživimo geriatrijo, ker le tako se bo paliativna medicina imela na kaj nasloniti . V prejšnjem stole-tju smo imeli v Trnovem v Ljubljani kliniko za geriatrijo, sedaj imamo samo Gerontolo-ško društvo in Zavod za razvoj paliativne oskrbe, ki ga je leta 2000 ustanovila Lundrova .Zdravstveni sistem pri nas ne predvideva posebne obravnave v primeru umiranja . Največ na tem področju je naredilo prostovoljno društvo Hospic, ki pa ne pokriva vseh potreb . Sistematičnega izobraževanja za paliativno oskrbo ne poznamo . Večina zdravstvenih de-lavcev je prepuščenih svoji iznajdljivosti in srčnosti pri spremljanju umirajočih . Vse pre-več ljudi v Sloveniji umira v bolnišnicah in v domovih za starejše .

Z razvojem medicine in odkritjem antibiotikov je mnogo bolezni postalo ozdravljivih . Ljudje živijo dlje in bolje . Na drugi strani pa je tehnološki razvoj v medicini omogočil pre-živetje ljudem, ki bi v preteklosti umrli . Pogosto so posledice takšnih preživetij trajne po-sledice in počasno hiranje in umiranje . S podaljševanjem življenja za vsako ceno, se po-daljšuje trpljenje, ob tem se pojavijo številni moralni problemi .

V današnjem času je obravnava smrti in umiranja še vedno preveč medicinsko obrav-navana .

Zdravnik je pogosto v skušnjavi, da bi uporabil načine zdravljenja, ki bi samo podaljše-vali predsmrtno agonijo . S tem bi se izognil možni obtožbi zaradi opustitve nujnega zdra-vljenja ali zdravniške napake, ki bi imela za posledico smrt . Brezupno zdravljenje je še ve-dno premalo strokovno opredeljena medicinsko pravno-etična kategorija . (Trontelj, 2006 str . 349)

Stari ljudje težko uveljavijo pravico do dostojnega umiranja in mirne smrti . Pogosto so prisotne spominske motnje, izgubijo moč in energijo, težko razumejo, kaj se dogaja okrog njih, strah jih je . Svojci, ki skrbijo za starostnika so pogosto negotovi, nevešči, mučijo jih občutki krivde in kot takšni tudi ne morejo dobro poskrbeti za dostojanstvo in za pomoč, ki je v korist starostniku .

Človek je edino bitje, ki se sprašuje, kaj je smisel njegovega življenja, ob tem se nujno pojavi tudi vprašanje smisla smrti (Štrancar, 2006) .

Tudi pričakovana smrt nas vedno preseneti in je ne moremo napovedati .V Evropi je fenomen smrti ovit v oblak strahu . Bojazen in tesnoba sta obliki čustvene

prizadetosti, skrajni obliki pa strah in groza . Vsakodnevna praksa zdravstvenih delavcev odkriva med bolniki mnoge, ki so se znašli v eksistencialnem vakuumu, ko se soočajo v svojih razmišljanjih s predstavo smrti (Štrancar, 2006) .

problEMi v ZvEZi Z UMiranjEM pri nas in Kaj jE paliativna osKrba?

V življenju se mnogokrat obnašamo tako, kot da mi sami ne bomo umrli . Vidimo umira-ti druge, ne razmišljamo, da se bo tudi nam to zgodilo . Je pa to čas, ko se v polnosti zave-mo lastne umrljivosti in smrti . Tuje trpljenje in umiranje nas opominja na lastno dojema-nje in osmišljenje življenja in smrti .

Poleg rojstva je smrt edini dogodek v življenju, ki se bo z vso gotovostjo zgodil . Z lastno umrljivostjo se le težko soočamo . Govoriti o staranju, trpljenju in smrti ni moderno . Živi-mo v družbi, kjer so prave vrednote mladost, lepota in popolno zdravje . umiranje smo po-tisnili v bolnišnice in domove za ostarele .

Res je, da umremo vedno sami, ni pa prav, da umiramo osamljeni in zapuščeni, kar se v ustanovah pogosto dogaja .


na dom pomagat, so različno sofinancirane s strani občin . Imeti umirajočega starostnika doma predstavlja za družino veliko fizično, psihično in finančno breme . Nujno je, da dru-žina naveže stike in si poišče pomoč tako prostovoljcev kot strokovnjakov . Pomembno je, da so svojci ob njem in da ga spremljajo .

Pogosto starostniki izražajo željo, da bi radi umrli . Običajno ne gre za samomorilne mi-sli, čeprav zdravstveni delavci ob taki izjavi najprej pomislimo, da si bolnik želi vzeti ži-vljenje . Naslednji naš korak je, da ga napotimo k psihiatru, kar je v tem primeru napaka . Ko pripovedujejo o svoji smrti, nam dajejo signal, da se želijo o tej temi pogovarjati . Prav je, da jim prisluhnemo . Običajno se bojijo trpljenja in umiranja in bi radi zagotovilo, da jih ne bomo pustili same, smrt samo pa sprejemajo kot odrešitev in se je ne bojijo . Nikakor pa si danem trenutku ne želijo še umreti, čeprav morda že trpijo in jih je strah .

Stari ljudje niso postarani odrasli . Staro onemoglo, shirano telo drugače reagira na zdravila kot v srednjih letih . Pešajo kognitivne sposobnosti . Vsi hitri in nenadni dogod-ki vznemirijo starega človeka, nepravilno predpisovanje zdravil lahko pripelje do delirija in akutne zmedenosti . Dobimo hudo sliko, ko zaradi našega neznanja, starostnika prive-žemo ali umirimo s pomirjevali . S pravim pristopom bi se neljubim dogodkom lahko iz-ognili . Na problemski konferenci iz geriatrije in gerontologije v slovenskem prostoru na Brdu pri Kranju, lani septembra, je dr . Božidar Volč govoril o nujnosti geriatričnih oddel-kov in posebnih sprejemnih ambulantah za stare ljudi v vseh bolnišnicah . Vse starostni-ke je potrebno posebej obravnavati in ni prav, da po več ur čakajo po hodnikih na preiska-ve in obravnavo, ki jim na koncu itak ne prinese izboljšanja, temveč jih dodatno izmuči .

Preveč se trudimo z zdravljenjem kronično bolnih starostnikov . Tudi pričakovanja svojcev so običajno v tej smeri . Izvajamo drage in invazivne posege in postopke, da bi do-gnali bolezen in uvedli pravo zdravljenje . Zdravljenje, ki je lahko tudi agresivno, doda-tno oslabi staro telo, ljudje umirajo brez pomiritve sredi intenzivnega procesa zdravljenja .

Svojci se tolažijo z mirno vestjo, da so naredili vse, ko so pričakovali in zahtevali vso razpoložljivo zdravljenje . Hudo je, ko jih potem mučijo dvomi, ali so se prav odločili, da so vztrajali pri zdravljenju, ne najdejo miru in se obremenjujejo z dvomi in očitki (Keegan & Drick, 2011) .

EtičnE dilEME

Ob hudo bolnem in umirajočem pacientu se zdravstvenim delavcem porajajo številne etič-ne in pravne dileme . V nobeni fazi zdravstvene oskrbe si ne postavljamo toliko vprašanj, kot prav pri bolnikih, ki jih ne moremo več pozdraviti in jim povrniti prejšnjo vitalnost in dobro zdravje . Težko je ugotoviti najboljšo korist za pacienta, pri tem se največkrat priča-kovanja svojcev, zdravstvenih delavcev in umirajočih, če lahko le-ti odločajo o sebi, moč-no razlikujejo .

V zadnjem stadiju bolezni se postavlja vprašanje evtanazije, ki je pri nas z ustavo pre-povedana . Alternativa evtanaziji je paliativna oskrba . Nekateri to dvoje enačijo . Parlamen-tarna skupščina Sveta Evrope je leta 1999 sprejela odmevno priporočilo o varstvu člove-kovih pravic bolnih na smrt in umirajočih, v katerem se predvsem zavzema za uveljavitev pravice do celovite blažilne (paliativne) oskrbe, med drugim pa svetuje državam članicam, da odločno vztrajajo pri prepovedi evtanazije (Balažic, 2004) .

Kdaj pomeni opustitev zdravljenja pasivno evtanazijo in kdaj paliativno oskrbo . Vpra-šljivo je tudi lajšanje bolečine s tako imenovanim dvojnim učinkom . Ko zdravnik predvi-deva, da bo z določenimi medikamenti sicer uspešno lajšal trpljenje, hkrati pa lahko to po-meni tudi skrajšanje življenja . Pomemben je namen takšnega predpisovanja zdravil .

V rokah strokovnjaka za blažilno medicino dvojni učinek zdravil ni evtanazija, ampak ukrep paliativne oskrbe, s sprejemljivim a redkim stranskim učinkom, pospešitvijo smr-ti . Nekateri celo trdijo, da se bolnikovo življenje s tem najbrž celo podaljša in ne skrajša (Trontelj, 2006, str 355) .

Če natančno pogledamo, nihče ni umrl naravne smrti, nihče ni umrl zaradi starosti in nihče ni umrl zaradi shiranosti ali izčrpanosti . Statistika niti te možnosti ne predvideva . Od leta 1979 je mednarodna zdravstvena organizacija uvedla beleženje vzroka smrti po mednarodni klasifikaciji bolezni . Pred tem so ljudje umirali tudi zaradi naravne smrti in starosti . Ne gre prezreti, da so še vedno glavni vzrok smrti bolezni srca in ožilja . Zdravnik ob mrliškem ogledu mora navesti diagnozo, drugače ne more oddati dokumentacije . Tako se ob smrti starostnika, ki je umrl naravne smrti, znajde zapis, da mu je odpovedalo srce . Lundrova (2012) ocenjuje, da zaradi krhkosti umre kar 30 % starostnikov .

paliativna osKrba stariH ljUdi

Starostnike v paliativno oskrbo vključujemo zaradi kroničnih obolenj in posledično odpo-vedovanja vitalnih organov, krhkosti in demence .

Odgovoriti na vprašanje, kdaj začeti s paliativno oskrbo pri starostniku, je izredno tež-ko . Star človek je lahko še pri devetdesetih telesno čil in umsko svež . Odvisno je od vsa-kega posameznika . Ko se zdravstveni delavci odločamo, kdaj začeti s paliativo je to odvi-sno od naših izkušenj in intuicije . Šeruga (2009) govori o veščini prognoziranja in o stra-hu, da se pri tem zmotimo .

Lundrova (2012) svetuje, naj se vprašamo, če bi nas presenetilo, da bi bolnik umrl v še-stih mesecih do enega leta . Če je odgovor nikalen, je pravi čas, da začnemo s paliativo . Za-četi s paliativno obravnavo pri starostniku ne moremo nikoli prehitro . Prej začnemo, več časa imamo, da se vsi pripravimo na smrt, zdravstveni delavci, domači in umirajoči sta-rostnik .

Smrti ne moremo napovedati, tudi ne moremo napovedati, kako dolgo bo trajala pa-liativna oskrba starostnika, ta lahko traja več let . K paliativni obravnavi vedno pritegne-mo tudi druge strokovnjake, oblikujemo tim, ki celovito obravnava posameznika . Staro-stnik, ki ima več kroničnih bolezni, ki postaja vedno bolj odvisen od druge osebe, se lahko že vključi v paliativno oskrbo . Posebna skupina so starostniki z demenco, kjer s paliativ-no oskrbo poskušamo čim dlje časa ohranjati samostojnost na različnih področjih . Pri de-menci lahko deloma predvidimo potek bolezni (Froggatt K, 2010) .

S paliativo pri demenci začnemo, ko ne more sedeti pokonci brez pomoči, ko izgubi sposobnost smejanja, ko je sposobnost govora okrnjena na šest razumljivih besed na dan . Naša dejavnost je usmerjena v preprečevanje bolečin, preležanin in infekcij (Šeruga 2009) .

Pričakovanja svojcev se pogosto ne ujemajo s pričakovanju umirajočih starostnikov . S hrano izkazujemo ljubezen, ko starostnik ne more več uživati hrane, svojci le težko to sprejmejo, pogosto izsilijo hospitalizacijo, dodatne preiskave in hranjenje na silo . Tenko-čutna medicinska sestra bo poskušala stati ob strani svojcem, jih razumeti v njihovi nemo-či in jim pokazati, kaj je največja korist za umirajočega sorodnika . Pridobila jih bo za so-delovanje pri oskrbi umirajočega . Več možnosti za takšno obravnavo imamo v instituciji, kjer lahko organiziramo na primer družinske sestanke .

V Sloveniji zaostajamo za Evropo v oskrbi starostnikov na njihovem domu . Oskrba na domu je še vedno predraga in preslabo organizirana . Domov za stare imamo v Slove-niji dovolj (priporočilo WHO je 4-5 % populacije naj bi bilo vključeno v domsko varstvo) . Manjkajo nam programi za paliativno oskrbo tako v domovih kot na domu . Poseben pro-blem je pomanjkanje kadra in slaba usposobljenost za paliativno nego in oskrbo . Na tem področju je še veliko dela, primanjkuje tudi kvalitetnih raziskav na to temo . Nujen je mul-tidisciplinarni pristop . Svojce bi bilo potrebno spodbujati, da jih ne bi bilo strah negova-ti umirajočega na domu . Pogosto ostane eden od svojcev sam, ki skrbi za umirajočega, ta potem izgori in dostikrat sam zboli . Problem nastane tudi, ko so bližnji še zaposleni in ne dobijo za nego starostnika dovolj bolniškega dopusta . Pogosto se ne znajdejo in ne pozna-jo pravic, ki jim gredo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja . Negovalke, ki prihajajo


Zmanjšanje deleža akutne bolnišnične obravnave bolnikov v paliativni oskrbi .Povečanje deleža zdravstvene obravnave bolnikov v paliativni oskrbi na domu . Povečanje števila smrti bolnikov v paliativni oskrbi na domu . Z uresničevanjem teh ciljev smo stopili na pot, ki predstavljala organizirano skrb za

umirajoče . Paliativno oskrbo moramo privesti tja, kjer je bolnik, torej domov, v bolnišni-ce in domove .

Poskušamo si odgovoritii na vprašanje, kako je z dostojanstvom umirajočih in umrlih pri nas, ali so deležni obravnave, do katere imajo pravico predvsem zelo stari ljudje, ki obi-čajno težko izražajo svoje želje in potrebe . 39 . člen Zakona o pacientovih pravicah govo-ri o pravici, do lajšanja trpljenja in do paliativne oskrbe . umirajoči starostnik ima pravico, da ga oskrbi specialist paliativne medicine .

Ljudje imamo različne vrednote v zvezi z umiranjem, prav je, da se zdravstveni delav-ci trudimo spoznati tudi te vrednote pri ljudeh za katere skrbimo .

Pogovarjajmo se o svojih strahovih, občutkih, naučimo se deliti lepa doživetja ob spre-mljanju umirajočega . Zdi se, da nam je nerodno, da bi povedali, da smo smrt doživljali kot nekaj lepega .

Omogočimo svojcem vse, kar je v naši moči, da se dostojno poslovijo . Pripravimo jim primeren prostor, pokažimo sočutje in skrb, omogočimo jim neomejeno bivanje ob umi-rajočem .

Tujina pozna posebne sobe za umirajoče, tudi nekateri naši domovi so jih uredili .Primer takšne prakse so zlate sobe, katere so v Združenih državah Amerike začeli uva-

jati leta 2010 . Sobe so namenjene umirajočim in njihovim svojcem . V te sobe se preselijo, ko postane gotovo, da se smrt bliža . Običajno se to zgodi tri do deset dni pred smrtjo . Pot do sobe ni lahka, ker pomeni zadnjo postajo . Ko bolniki in svojci spoznajo prednosti sobe, se vsi umirijo . Tudi medicinske sestre, ki skrbijo za te paciente v teh sobah, so bolj umir-jene in si vzamejo več časa za njihovo oskrbo . Ni jim potrebno več misliti na razne prei-skave in biti pozorne na razne zaplete in spremembe, vse kar se dogaja razumejo kot pro-ces umiranja .

Sobe so v toplih barvah, stene so zlate z bogatimi vzorci, po kotih so slike narave v pa-stelnih barvah, na stropu je naslikano nebo, tla so lesena, prijetna, okna se dajo zatemni-ti ali odpreti na stežaj, televizor omogoča gledanje slik iz narave, omogočeno je poslušanje mirne sproščujoče glasbe . Spalnica je dovolj velika, da imajo prostor tudi svojci . Rjuhe na postelji so mehke iz flanele, postelja je udobna .

Paliativna oskrba v hospicih v zlatih sobah predstavlja vedno večjo rast v našem razu-mevanju in spoštovanju . Da smo lahko v tem svetem času, ko je tančica med dvema sve-tovoma vse tanjša in ko se cenjeno bitje preobrazi in znanega fizičnega v neznano dimen-zijo, z umirajočimi in njihovimi svojci, je lepota, dostojanstvo in globoka čast . To je narav-ni proces o razumevanju, zavedanju ravnotežja in kroga življenja . Zlate sobe predstavljajo zapuščino našim otrokom kot naslednji korak v naši nadaljnji rasti v razumevanju našega mesta v celem stvarstvu (Keegan & Drick, 2011) .

Lundrovo (2010) so spraševali, ali je težko biti ob umirajočem . Odgovarjala jim je ni-kalno . To je izkušnja, ki te zaznamuje in pomaga, da lažje greš skozi življenje .

sKlEp

Pri paliativni negi in oskrbi skrbimo za neozdravljivo bolne in umirajoče . Za kvalitetno obravnavo je potreben tim strokovnjakov, ki poskrbi za vse potrebe pacienta . Tako v timu sodelujejo zdravnik, medicinska sestra, socialni delavec, psiholog, fizioterapevt, delovni terapevt in dušni skrbniki različnih veroizpovedi . Takšni timi so v našem prostoru redki . Pogosto se umirajoče obravnava preveč v smislu kurativne medicine . Sama paliativna me-dicina je v Sloveniji še v povojih . umirajoči pacienti imajo pravico do lajšanja trpljenja in

Bolnik se zaradi blažilne terapije boljše počuti, ne prosi več, naj mu pomagamo umre-ti, ima možnost se spraviti in posloviti od domačih, zaradi tega je bolj spokojen, kar pri-nese podaljšanje življenja .

Pogosto se postavlja vprašanje, ali bolniku še dajati hrano in vodo . Hrana in voda pred-stavljata simbol nege in oskrbe . Za pacienta želimo narediti vse, opustitev hranjenja se zdi, kot da smo bolnika zapisali smrti . Pogosto se ne zavedamo, da ravnamo prav, ko ne-kaj opustimo . Če umirajoči bolnik hrano odklanja, je prav, da to vzamemo resno in mu je ne nudimo več . Vnos hrane bi lahko povzročil tudi dodatne težave in trpljenje (aspiracij-ska pljučnica) . umetno hranimo le na željo in s pristankom pacienta .

Zdravstveno osebje stoji svojcem ob strani in jih razume v njihovi stiski, ko jih mučijo občutki krivde, da so se odločili za tiho evtanazijo .

Na splošno velja, da naj si svojci in zdravniki vedno znova zastavijo vprašanje: Kaj bo vzrok smrti bolnika? Če bo odgovor »od žeje in od lakote«, potem je prekinitev hranjenja in dovajanja vode oblika evtanazije (Strehovec) .

To bi se zgodilo, če bi prekinili hrano na primer nezavestnemu pacientu, ki pa je druga-če zdrav in ga nobena neozdravljiva bolezen ne ogroža . Bolnike v terminalni fazi pa ubije njihova bolezen in ne pomanjkanje hrane .

Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je leta 1999 sprejela odmevno priporočilo o varstvu človekovih pravic bolnih na smrt in umirajočih, v katerem se predvsem zavzema za uveljavitev pravice do celovite blažilne (paliativne) oskrbe, med drugim pa svetuje drža-vam članicam, da odločno vztrajajo pri prepovedi evtanazije (Trontej, 2004)

Glede evtanazije si evropske države niso enotne . Obstajajo različne prakse . Slovenija se zavzema, da bi se Svet Evrope odločneje opredelil vsaj do drugih pravic umirajočih: do učinkovite terapije bolečin, do blažilne oskrbe, do varstva človeškega dostojanstva .

Pacienti pogosto zaradi nemoči, izgube dostojanstva, avtonomije, hudih bolečin pomi-slijo na smrt in prosijo zdravstvene delavce, naj jim pri tem pomagajo . Čutijo se ponižane, nebogljene, izgubijo upanje . Negovalcem in svojcem se je težko soočiti s stvarnostjo in po-gosto pritrdijo pacientu, da je evtanazija najboljša rešitev . Tu se lahko vprašamo, ali res? Praksa v paliativni oskrbi je pokazala, ko poskrbimo za umirajočega človeka, da mu je v zadnjih trenutkih udobno in se umiri, misli na smrt ni več . Pomembno je, da ga ne boli, da ohranjamo dostojanstvo, da gradimo odnos na upanju, ki nam še ostane (Trontelj, 2003) .

V obdobju umiranja se mnogi sprašujejo o smislu življenja . Opazujejo trpeče, invali-de, pohabljene, umirajoče in ugotavljajo, da takšno življenje nima smisla . Predstavljajo si kakšen strošek so takšni pacienti za zdravstveno blagajno . Smiselno se jim zdi opustitev zdravljenja v podobnih primerih .

Takšno razmišljanje je nevarno . Ogroženo je spoštovanje človeškega življenja . Kdo bo odločal, kdaj ima neko življenje smisel in kdaj je to življenje brez vrednosti?

Zavedati se moramo, da je življenje sveto in nedotakljivo, temeljna naloga zdravstvenih delavcev je ohranjanje dostojanstva in spoštovanja slehernega človeka . 17 čl . naše ustave govori o nedotakljivosti človeškega življenja .

KaKo iZboljšati stanjE?

V nacionalnem programu Paliativne oskrbe za 2010 so zapisani zelo dobri cilji: Zagotoviti PO za vse tiste, ki jo potrebujejo, kjerkoli in takoj .Zagotoviti PO po načelih enakopravnosti in dostopnosti .Zagotoviti kakovostno PO .Zagotoviti PO, ki je v skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije, Evropske

unije, Sveta Evrope in drugih mednarodnih institucij .Zagotoviti učinkovito in transparentno porabo finančnih sredstev za dejavnost PO .Izboljšanje obravnave bolečine in drugih simptomov telesne, psihološke, socialne in duhovne narave .


LITERATuRA

Balažic, J . (2004) . Bogoslovni vesnik . Medicinska deontologija in spoštovanje človekovega dostojanstva po smrti, str . 513-516 .

Froggatt K, Heimerl K . Palliative care for older people . EONS . 2010; Autumn: 26-27 .Keegan, L ., & Drick, C . A . (2011) . End of life Nursing Solutions for Death with Dignity. New York:

Springer publishing company, Watson caring science institute .Kodeks medicinske deontologije Slovenije (1997) . Ljubljana: Zdravniška zbornica Slovenije .Lunder, u ., & Logar, V . (2003) . Paliativna oskrba v Sloveniji in izzivi za prihioodnost . Zdravstveni

vestnik , 643-647 .Lunder, u . (2010) . Odprto srce. Ljubljana: Založba Mladinska Knjiga .Lunder, u . (2012) . Seminar o paliativi . Zapiski . Dom Beltinci .Nacionalni program paliativne oskrbe . (2010) . Ministrstvo za zdravje .Skela Savič, B . (2005) . Od besed k dejanju: Zdravstvena nega kot integralni del paliativne oskrbe

onkoloških bolnikov . Obzorni zdravstvene nege, 245-53Strehovec, T . http://zivljenje .wordpress .com/evtanazija-pomoc-umirajocim-in-lajsanje-trpljenja/Šeruga, M . (13 . Oktober 2009) . Kriteriji za vključitev v paliativno oskrbo-veščina prognosticiranja .

Beltinci .Štrancar, K . (2006) . Vpliv filozofske misli skozi zgodovino na družbeno konstrukcijo smrti . Obzornik

zdravstvene nege , 3-7 .Trontelj, J . (2003) . Medicinska etika, deontološka vprašanja pri delu zdravnika . Bolnikova privolitev:

etična vprašanja pri izbiri, opustitvi in prenehanju zdravljenja , str . 34-38 .Trontelj, J . (2004) . Bogoslovni vesnik . Spoštovanje človekovega dostojanstva v zvezi z biomedicino:

mednarodni dokumenti in slovenski pravni red , str . 517-529 .Trontelj, J . (2006) . Medicina in pravo sodobne dileme . Zdravniško odločanje ob terminalni bolezni,

str . 349-356 .Voljč, B . (15 . septermber 2011) . Epidemiološka tranzicija in narava staranja . Brdo pri Kranju .http://pxweb .stat .si/pxweb/Dialog/varval .asp?ma=05L3004S&ti=&path= . ./Database/Dem_soc/

05_prebivalstvo/32_umrljivost/15_05L30_umrli-vzrok/&lang=2http://zakonodaja .gov .si/rpsi/r05/predpis_ZAKO1395 .html 2 .5 .2012http://drustvo-hospic .si/2 .5 .2012http://www .uradni-list .si/1/objava .jsp?urlid=19929&stevilka=459 2 .5 .2012http://www .svetevrope .si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/164/index .html 2 .5 .2012

paliativne oskrbe, ta pravica jim je pogosto kršena, ker naš zdravstveni sistem šele razvija paliativno obravnavo . Največ na tem področju je naredilo društvo Hospic .

Nahajamo se v okoliščinah, ko je naše delo podcenjeno, slabo plačano, kadrovski nor-mativi, ki nam jih priznava zavarovalnica, so zelo slabi . Opaziti je malodušje in tarnanje, kako nimamo časa, da bi lahko še kaj naredili, kar se nam zdi potrebno . Pri spremljanju umirajočih ne gre toliko za dodaten denar in kadre . Na vse to ne moremo vplivati . Edi-ni vir, ki ga imamo na razpolago, smo mi sami . Enako opravilo lahko v enakem času na-redimo tudi drugače . Ko se poglobimo in vzpostavimo odnos z umirajočim, dobimo vpo-gled v našo notranjost in naše zmožnosti oblikovati sebe svoje znanje in izkušnje . Vredno-te kot so sočutje, empatija, poslušanje, humanost, dostojanstvo, avtonomija nam morajo postati vodilo pri našem delu . Že pri vstopu v sobo lahko z držo telesa in mimiko naka-žemo naše skrbno ravnanje ali pa obratno, takoj izpustimo možnost, da bi vzpostavili od-nos zaupanja med nami in pacientom . Poznati moramo svojo bolečino, omejitve, se soo-čiti s pomanjkljivostmi in nato stopiti v odnos, v katerem lahko pridobiva oba, negovalec in pacient . Včasih se ne zavedamo, kako dobro se je postaviti v vlogo pacienta, saj s tem mnogokrat olajšamo marsikatero še tako hudo bolečino oziroma stisko, s katero se spopa-da nemočen človek na bolniški postelji . Ob tem terapevtski učinek ne more izostati, paci-ent bo miren, sami pa bomo svoje dejanje spoznali kot profesionalno in kakovostno . Tako ravnanje nam daje priložnost za duhovno rast in tako smo vedno v harmoniji s samim se-boj tudi, če nam je težko in trpimo . Potem ne moremo več govoriti, da izgorevamo ob skr-bi za stare umirajoče ljudi .

Največja ovira kvalitetni paliativni oskrbi je biomedicinski način dojemanja pacienta in zdravstvene nege . Še vedno smo preveč tehnicistično in storilnostno usmerjeni .

Kodeks medicinske deontologije pojmuje spremljanje umirajočih kot del zdravljenja . Le redko govorimo o smrti kot naravnem pojavu . Ko se zdravnik odloča za najboljšo pa-cientovo korist, le težko sprejema dejstvo, da lahko to pomeni tudi opustitev aktivnega zdravljenja .

Truditi se moramo, da spoznamo pacientovo voljo, če nam je sam ni več sposoben iz-ražati, so potem ključni svojci, ki pacienta najbolje poznajo in vedo, kaj bi si bolnik v da-nem trenutku želel .

Zdravnik, ki se ne trudi spoznati bolnikovo voljo in umirajočega pošlje na intenzivno zdravljenje, ravna neetično in nezakonito . Večina nas ne razmišlja, da lahko svojci v tem primeru zahtevajo odškodnino po smrti svojega dragega, posebej še, če so vedeli za pokoj-nikovo voljo pa jih o njej nihče ni vprašal, oziroma niso imeli možnosti o tem spregovori-ti, ker se je zdravnik že prej sam odločil . Pogosto niti svojci ne razmišljajo na ta način . Bo-jijo se očitkov, da niso vsega naredili za umirajočega . Mislijo nase, na svojo mirno vest in na to kaj bodo rekli sosedje, da so jih kar pustili umreti . Na najboljšo korist umirajočega pomisli le malokdo .

Resnica se umirajočim pogosto prikriva, narobe je, če se jim daje lažno upanje . Medi-cinske sestre ne odgovarjamo na njihova vprašanja, skrijemo se za stavkom, vprašajte ali pogovorite se z zdravnikom . Največkrat so z zdravnikom že govorili, sedaj hočejo od nas le resnico in nekaj spodbudnih besed . Če nas sprašujejo, pomeni, da bi se radi pogovarja-li . Ravnamo neetično, če jim ne prisluhnemo in ne odgovorimo po resnici na njihova vpra-šanja . Veliko zamudimo z izmikanjem .

Skozi odkrit pogovor lahko bolje spoznamo pacientovo voljo, lažje mu potem tudi po-magamo pri izpolnjevanju njegovih želja in pričakovanj .

Ovira je pogosto v nas samih . Težko se soočamo z lastnim strahovi . Ob spremljanju umirajočih se srečujemo tudi z lastno minljivostjo . Zaradi tega je potem naša pomoč umi-rajočemu velikokrat neustrezna .

StrokovnodruštvomedicinSkihSeSter,babicinzdravStvenihtehnikovPomurjazbornikStrokovneGaSeminarja2012 81 Dru

štve

ne d

ejav

nost

i


21UTRIP 10/12

IZ DRUŠTEV

Zakonodaja v zdravstvu s poudarkom potreb v zdravstveni inbabiški negiV soboto, 21. 4. 2012, smo izvedli seminar za obvezne vsebineZakonodaja v zdravstvu s poudarkom potreb v zdravstveni inbabiški negi. Seminar je DMSBZT Pomurja organiziralo za svoječlane brezplačno. Udeležencev na seminarju je bilo 300, kar kažepri članih veliko zanimanje za to področje. Uvodoma je navzočepozdravila in predstavila pomen zakonodaje predsednicaDMSBZT Pomurja Emilija KavašSkozi celodnevni seminar so nas peljali predavatelji z naslednjimitemami: Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti je predstavilPeter Požun, univ. dipl. ekon., državni svetnik za področjezdravstva, podpredsednik Zbornice- Zveze. Podrobno in zanimivoza slušatelje je predstavil:• pravni viri za organizacijo zdravstvenega varstva zdravstvena

zakonodaja (Ustava RS, zakoni, podzakonski akti),• ustavne pravice in temeljne svoboščine v zvezi z zdravstvenim

varstvom (pravica do zdravstvenega varstva, pravica do socialnevarnosti, svobodno odločanje o rojstvih otrok, pravica dougovora vesti),

• družbena skrb za zdravje in njena realizacija, nacionalni plan,• pravice in dolžnosti v zvezi z opravljanjem zdravstvene

dejavnosti (ustava, kodeks etike zdravstvenih delavcev, ugovorvesti v organizaciji zdravstvenega varstva,

• nadzorstvo nad delom zdravstvenih zavodov in zdravstvenihdelavcev (upravno, strokovno in finančno nadzorstvo),

• zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci (vsebina, kvalifi-kacija, nazivi, samostojnost dela, register, licenca, strokovnoizpopolnjevanje),

• strokovna združenja – zbornice in njihove naloge, pristojnosti,javna pooblastila, članstvo, organi, akti in financiranje.

Zakon o pacientovih pravicah in pravna ureditev pacientovihpravic je podal Edvard Jakšič, mag. zn., zaposlen na SZŠ MurskaSobota Pravno varstvo otrok in pravice otrok v bolnišnici je predstavilaIrena Šumak, mag. zn., zaposlena na SZŠ Murska Sobota. Popeljalanas je skozi teme:• Konvencija o otrokovih pravicah• Listina EACH• Ustava Republike Slovenije in drugi pravni viri

• Organizacije in združenja v skrbi za pravice otrok in mladost-nikov

• Raziskava o pravicah hospitaliziranih otrok in mladostnikovČlovekove pravice in duševno zdravje je z nami nazornopodelila dr. Zdenka Čebašek Travnik, dr. med., varuhinjačlovekovih pravicOrganizacija službe ZN v zavodih in njen vpliv na kliničnoprakso ter pravna odgovornost je s svojimi neposrednimiizkušnjami v Splošni bolnišnici Murska Sobota predstavila MarijaZrim, dipl.m.s., vodja dejavnosti kirurške zdravstvene nege vSBMS, članica komisije za pripravo etičnih smernic v raziskovanjuDelovno pravno področje, je podala nazorno preko dolgoletnihpraktičnih izkušenj na delovnem mestu Tatjana Petek, dipl.org.menedž., Pravno kadrovska služba, Vodja II, SBMS. Popeljala nas jeskozi teme:• Temeljne pravice in obveznosti zdravstvenih delavcev in

sodelavcev iz delovnega razmerja - sklenitev delovnegarazmerja, pripravništvo in poskusno delo, delovno razmerje zadoločen/ nedoločen čas, začasno ali občasno delo, delo prekopolnega delovnega časa, dežurstvo, pripravljenost, posebnidelovni pogoji- skrajšani delovni čas.

• Pravica do plače in nadomestil plače, dopusti• Odgovornost za kršitev delovnih obveznosti - disciplinska in

materialna odgovornost, suspenz, prenehanje delovnegarazmerja

• Varstvo pravic za primer brezposelnosti, odškodninska odgovor-nost

• Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti in poklicnakolektivna pogodba

• Področje kazenske in odškodninske odgovornostiTemo Preprečevanje nasilja v družbi je izvedla Doroteja LešnikMugnaioni, univ.dipl. politologinja, dolgoletna Strokovnasodelavka Delovne skupine za nenasilje v zdravstveni negi priZbornici – Zvezi.Seminar je potekal ves dan. Kljub temam, ki se nam zdijo dostikratsuhoparne, so predavatelji dan popestrili z dobrimi in nazornimipredstavitvami ter nas seznanili s stroko, ki se tiče izvajalcevzdravstvene nege na vsakem koraku. Med razpravo smo zaznalipomen predstavljenih tem ter aktualnost za vsakega, ki dela napodročju zdravstvene nege. Velika večina prisotnih je polegsodelovanja v razpravah izpolnila evalvacijski vprašalnik. Analizavprašalnika je pokazala, da je bila velika večina zelo zadovoljna zorganizacijo seminarja, s predstavljenimi temami in izbranimipredavatelji. Prav tako je velika večina izrazila nujno potrebo potakih znanjih, ki se tičejo vsakega posameznika na delovnemmestu na področju zdravstvene nege. Prisotni so izrazili željo inpotrebo po organizaciji seminarjev na podano vsebino.Tudi organizatorji seminarja smo bili zadovoljni z izvedboseminarja in z izbranimi predavatelji, ki se jim ob tej prilikizahvaljujem za dobro pripravljene in podane vsebine, ki spadajopod obvezne vsebine za licenčno vrednotenje. Menimo, da vsak,ki želi izvajati svoje delo strokovno kakovostno in varno, mora bitivedno seznanjen s temami, ki jih je zajel ta seminar.Hvala vsem, ki so pomagali pri izvedbi seminarja in Občini Beltinciza brezplačno uporabo dvorane v Kulturnem domu Beltinci.

Aktivnosti v Strokovnem društvu MSBZT Pomurja v prvem polletju 2012Emilija Kavaš, predsednica DMSBZT Pomurja

Udeleženci zakonodaja

Temeljni postopki oživljanja z vključenim AED Izobraževanje smo izvedli v okviru DMSBZT Pomurja vsodelovanju s Sekcijo reševalcev v zdravstvu Zbornice – Zvezedvakrat in to 18. 02. 2012 in 23. 6. 2012 v Srednji zdravstveni šoliMurska Sobota. Seminarja se je udeležilo 93 slušateljev iz vsehzdravstvenih in socialnih zavodov Pomurja. Oba seminarja sta bilaizvedena po programu Sekcije reševalcev in z njihovimipredavatelji in postavljeno ter sprejeto ceno kotizacije. Iz DMSBZTPomurja je bil na vseh seminarjih prisoten Viktor Zrim, dipl. zn,vodja urgentne zdravstven službe v Zdravstvenem domu MurskaSobota. Organizacijo in vse ostalo logistiko in malico je izpeljalo DMSBZTPomurja. Prostore in opremo nam je za naše gostovanje za obaseminarja odstopila Srednja zdravstvena šola Murska Sobota. Zavso pozornost in prijaznost pri uporabi prostorov in opreme sezahvaljujem ravnateljici šole gospe Zlatki Lebar. Program seminarja TPO z AED je strokovno in organizacijskoizpeljan na zelo dobrem nivoju ter nujno potreben za vse, ki smozaposleni na področju zdravstvene nege. Prav tako je potrebno poseminarju preverjanje znanj in veščin, kajti mnoga življenjapacientov so odvisna od našega dobrega poznavanja TPO z AED.Zato smatram, da bi ta seminar vsem izvajalcem na področjuzdravstvene nege morali financirati zavodi, kjer so izvajalcizdravstvene nege zaposleni. Pa se žal pri tem pri nekaterihzavodih zelo zatika in je do sedaj večino stroškov izobraževanjaprisotnih za TPO krilo DMSBZT Pomurja, ki bo težko izpeljaloizobraževanje za vse člane z lastnim sofinanciranjem stroškov. Zahvaljujem se vodstvom zavodov, ki imajo posluh in rednosofinancirajo 80 evrov kotizacije za TPO.Na občnem zboru DMSBZT Pomurja, ki je bil 15. maja 2012, smodali pobudo, da se program obvezna vsebina TPO z AED naredičlanom finančno dostopnejši, če jim zavodi ne bodo prisluhnili prisofinanciranju.

Zdravstvena nega - z dokazi v praksoV maju, 15. 5. 2012, smo v Kulturnem domu Beltinci izvedli žetradicionalni celodnevni seminar na moto letošnjega 12. maja znaslovom Zdravstvene nega - z dokazi v praksi. Program strokovnega srečanja je bil pripravljen v treh sklopih:1. sklop Skrb za kardiološkega pacienta je pripravil Internioddelek Splošne bolnišnice Murska Sobota,• Atrijsko fibrilacijo, je podal Horvat Štefan, dr.med.spec.int., INT

odd. SBMS,• Motnje ritma s poudarkom na elektrokonverziji in

zdravstvena nega, je predstavil Ilič Robert, zaposlen kotzdravstveni tehnik v enoti intenzivne terapije na INT.odd. SBMS

• Organizacija antikoagulantne ambulante in vloga ZN jepodala Janja Žabota, dipl.m.s., INT. odd. SBMS

• Vloga medicinske sestre v kardiološkem kabinetu, SandraBalažic Gjura, dipl.m.s., INT. odd. SBMS

2. sklop Fiksacija pacientov, je pripravila skupina iz SBMS, ki seintenzivno ukvarja s tem področjem• Fiksacija pacientov v luči morale in etike, Šemrl Simon, dipl.

zn., univ.dipl.org., Oddelek za perioperativno medicino SBMS• Sistem obveščanja za varnost pacientov, podjetje SmartCom,• Najpogostejši vzroki padcev, Tanja Kukovec, dipl.m.s., Interni

oddelek , Natalija Vičar, dipl.m.s., Pljučni oddelek SBMS• Zakonska določila glede fiksacije bolnika v negovalni enoti,

Marjana Škafar, sms., Pljučni oddelek SBMS• Prikaz primera dobre prakse, Uroš Raščan, dipl.zn., Blanka

Rajh, dipl.,m.s., Interni oddelek SBMS• Preventivni pristopi preprečevanja padcev Anita Gomboc,

ZT., Aleksandra Nagy, dipl.m.s., Kirurški oddelek, SBMS• Statistični prikaz padcev pacientov na negovalnem oddelku,

Forjan Jožica, zt, Doris Štuhec, dipl.m.s., Oddelek za neakutnoobravnavo SBMS

3. sklop• Duševne motnje z vidika javnega zdravja v Pomurju je

predstavila z raziskavo Zlatka Murtič, mag. zn, dipl.m.s., DomLukavci

• Etične dileme pri oživljanju starostnikov v terminalnemstadiju bolezni, Simon Jelenovec, ZT, študent ZN, ESM, doc. dr.Danica Železnik

• AED v vsako vas - vsaka sekunda šteje, primer dobre prakseprizadevanja v Zdravstvenem domu Gornja Radgona in v lokalniskupnosti je podala Slavica Mencingar, dipl.m.s., ZD GornjaRadgona

• Primer dobre prakse Paliativna oskrba starih ljudi v DomuJanka Škrabana Beltinci je predstavila Valentina Goršak Lovšin,dipl.m.s., vodja zdravstvene nege v Dom Janka Škrabana Beltinci

Seminarja se je udeležilo brez kotizacije 120 udeležencev.Vsem predavateljem, ki so predavali in prispevali članke za zbornikbrez plačila, se iskreno zahvaljujem. S svojimi prispevki steobogatili paleto strokovnih znanj in veščin izvajalcev zdravstvenenege v Pomurju ter in s tem pomagali pri kakovosti in varnostinašega dela.Za predstavljene teme bomo na temo seminarja izdali tudizbornik.Hvala lepa tudi vsem članom izvršilnega in nadzornega odbora teruredniškemu odboru zbornika, ki prostovoljno pomagajo priizvedbo takega seminarja in izdaji zbornika.V DMSBZT Pomurja smo prepričani, da je pomembno, da vpomurskem prostoru izvedemo vsako leto celodnevniseminar, ki je na moto vsakoletnega praznika medicinskihsester in je licenčno ovrednoten in brez kotizacije ter takoprispevamo k razvoju stroke zdravstvene nege in prenašanjunovosti v naši regiji.Na seminarju podamo najnovejše strokovne smernice sposameznih področij, primere dobre prakse ter raziskave napodročju zdravstvene nege. Ta dan smo izvedli tudi Občni zbor DMSBZT Pomurja, ki smo gaizpeljali po programu in podrobno predstavili poročilo o delu infinančno poročilo za leto 2011 ter program in finančni plan za leto2012. Obe poročili in programa sta bila po razpravi soglasnosprejeta.

Aktivnosti DMSBZT Pomurja ob 12. majuSodelovanje na Dnevu medicinskih sester v Ljubljani ter naslovesnosti ob 85 letnici delovanja Zveze društev, 20- letniceZbornice zdravstvene in babiške nege in podelitvi zlatihznakov• V okviru DMSBZT Pomurja smo s svojo stojnico aktivno

prispevali k uspehom Dnevov medicinskih sester, ki so potekali9. in 10. 5. 2012 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na stojnici smo

22 UTRIP 10/12

IZ DRUŠTEV

Udeleženci seminarja


23UTRIP 10/12

IZ DRUŠTEV

Nagrajenke

Nastop pevskega zbora Žarek na odprtem odru

s posterjem, zloženko, zborniki in zgoščenkami predstavilidelovanje DMSBZT Pomurja. Prav tako pa smo ponudiliprekmurske dobrote. Ob stojnici se je zvrstilo mnogoudeležencev srečanja. To je tudi možnost druženja ter spletanjavezi med stanovskimi kolegicami in kolegi po Sloveniji. Te vezipomenijo tudi stanovsko povezavo in spletanja prijateljstva. Spredstavitvijo na stojnicah smo regijska strokovna društva instrokovne sekcije predstavile paleto aktivnosti ter omogočilodruženja strokovne in laične javnosti.

• Udeležili smo se tudi Simpozija Zdravstvene in babiške negeSlovenije na moto letošnjega 12. maja, mednarodnega dnevamedicinskih sester, ki je bil »Zdravstvena nega - z dokazi vprakso« in 5. maja, mednarodnega dneva babic z motom »Svetpotrebuje babice zdaj bolj kot kadarkoli«.

• Na odprtem odru smo sodelovali z nastopom pevskega zboraŽarek in predavanji.

Z avtobusom se je 50 udeležencev udeležilo aktivnosti na Dnevihmedicinskih sester ter slovesne akademije ob prazniku 85 - letnicedelovanja Zveze društev in 20 let delovanja Zbornice zdravstvenein babiške nege Slovenije in podelitve zlatih znakov. Na slavnostniprireditvi je pevski zbor Žarek sodeloval skupaj z drugimastanovskima pevskima zboroma.

Srečanje pomurskih medicinskih sester, babic in zdravstvenihtehnikov ter podelitev srebrnih listin priznanj in zahvalŽe tradicionalno srečanje pomurskih medicinskih sester, babic inzdravstvenih tehnikov smo imeli 1. junija 2012. Srečanje jepotekalo v Kulturni dvorani Park v Murski Sobota. Na srečanju jebilo okrog 300 udeležencev. Nastopil je stanovski pevski zborŽarek. Pozdravni nagovori je imela predsednica DMSBZT PomurjaEmilija Kavaš, župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihecin predsednica Zbornice - Zveze Darinka Klemenc. Na prireditvismo podelili srebrne znake, priznanja in zahvalne listine najbolj

zaslužnim medicinskim sestram, babicam in zdravstvenimtehnikom v Pomurju.

Dobitnice srebrnih znakov DMSBZT Pomurja v letu 2012:1. Anica Benkovič, upokojena VMS, ZZVMS2. Zvonka Brus Hladen, dipl.m.s., vodja ZN v Domu starejših

občanov Gornja Radgona3. Darinka Crnkovič, upokojena dipl.m.s., Odd. za

transfuziologijo SBMS 4. Dragica Jošar, dipl.m.s., enterostomalna terapevtka, ZD

Murska Sobota, Patronaža, podpredsednica DMSBZT Pomurja5. Danica Korošec, VMS, specialist psihiatrične zdravstvene nege,

vodja ZN v Domu starejših občanov Ljutomer

Dobitnice priznanj:1. Zorica Gabor, SMS, ZD Lendava2. Dragica Krojs, SMS, Terme 3000 Moravske Toplice3. Erna Sreš, SMS, Krg. oddelek, SBMS

Dobitnici zahvalnih listin: 1. Cvetka Fiala, upokojena babica, patronažna MS, ZD Gornja

Radgona2. Ida Gomboši , upokojena medicinska sestra instrumentarka,

Očesni odd., SBMS3. Marija Skalar, upokojena babica, anestezijska medicinska

sestra, Ginekološko Porodni oddelek , SBMS Po podelitvi priznanj smo imeli gledališko predstavo – komedijaWoody Allen – BOG, Gledališka skupina KUD Štefan KovačMurska Sobota, režija Gorazd Žilavec.Predstava je prisotne v dvorani nasmejala do solz. Po gledališkipredstavi smo imeli v preddverju dvorane prijetno druženje.Prireditev je povezoval naš stanovski kolega Edvard Jakšič, mag.zn, ki je bil tudi igralec v gledališki predstavi.

Stojnica DMSBZT Pomurja - spletanje stanovskih vezi

Iskrene čestitke vsem dobitnicam srebrnih znakov priznanj inzahvalnih listin, ki so s svojim strokovnim delom, osebnostjo,prostovoljstvom, organizacijskimi sposobnostmi ter aktivnostmina področju zdravstvene nege, na humanitarnem področju,aktivnostmi v lokalni skupnosti in v DMSBZT Pomurja daleneizbrisen pečat. S svojim delom in osebnostjo so pripomogle kpozitivni podobi lika medicinske sestre, babice in strokezdravstvene in babiške nege v Pomurju in v zdravstvenih tersocialnih zavodih, od koder prihajajo.V Strokovnem društvu medicinskih sester babic in zdravstvenihtehnikov Pomurja dajemo velik pomen izobraževanju, ki pomagarazvijati stroko zdravstvene nege in nas osebnostno gradi za vsanaša poslanstva, ki jih opravljamo na poklicni in osebni poti. Pravtako pa so pomembna tudi druženja, ki nam omogoča spletanjestanovskih in prijateljskih vezi, ki nam dajejo trdne temelje zadobro strokovno delo in našo stanovsko podobo in pripadnost. Teburne čase krize in recesije bomo preživeli s pozitivnonaravnanostjo, z močno stanovsko pripadnostjo ne glede nastopnjo izobrazbe ter z nenehnim razvojem posameznika instroke, ki je namenjena sočloveku v različnih potrebah.

Mnogo drobnih aktivnosti je potrebno, mnogo prostega časaposameznikov in skupin, da delujemo in smo aktivni na vsehpodročjih delovanja društva, da smo kos vsem zahtevamdanašnjega časa. Vse to lahko zmoremo, če držimo skupaj, če sespoštujemo, če se imamo preprosto radi in če imamo radi svojpoklic in svoje poslanstvo.Bodimo pokončna drevesa z močnimi krošnjami, ki rastejobujno v višino in širino ter dajejo zavetje potrebam v radostiin stiskah. Razvijmo močne korenine v spoštovanjupreteklosti in ljudi, ki so jo gradili in ustvarjali in noben viharnas ne bo mogel izruvati, porušiti in uničiti.Iskrena hvala vsem, ki gradijo in razvijajo DMSBZT Pomurja instroko zdravstvene nege v pokrajini ob Muri. �

24 UTRIP 10/12

IZ DRUŠTEV

Anica Benkovič Zvonka Brus Hladen Darinka Crnkovič Dragica Jošar

Danica Korošec Zorica Gabor Dragica Krojs Erna Sreš

Cvetka Fiala Ida Gomboši Marija Skalar

Podelitev nagrad

Udeleženci dogodka


Srečanje pomurskih medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov ter podelitev srebrnih znakov, priznanj in zahval

88 zbornikStrokovneGaSeminarja2012StrokovnodruštvomedicinSkihSeSter,babicinzdravStvenihtehnikovPomurja

Zakonodaja v zdravstvu s poudarkom potreb v zdravstveni in babiški negi

Sodelovanje DMSBZT Pomurja v Ljubljani na Dnevih medicinskih seter v Cankarjevem domu 9. in 10. 5. 2012.

zbornik strokovnega seminarja - drustvo-mszt-pomurja.si · • prisotni so valovi p, ki so lahko...

Documents