zbirka medijskih objav · problematike ips-ovih delavcev, saj naj bi se njihova zaposlitev zgodila...

Število objav: 24Radio: 4Televizija: 2Tisk: 18Spremljane teme:Dušan Mes: 1SŽ - Slovenske železnice: 4IJPP: 1železniška infrastruktura: 3Muzejski vlak: 1Železniški Muzej: 1Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 12železniška postaja: 6zapora železniške proge: 0z vlakom: 1Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 7. 9. 2018

2

Televizija Naslov Popova Promenada

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 19:43 Trajanje: 6 min

Rubrika, Datum 24 ur; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:8

Avtor Roš Ota Širca

Teme Železniški Muzej

Povzetek...vsako jesen organizira naša medijska hiša, kjer slavimo pretekle uspehe in slavimo tudi kar prinaša bogata programska jesen. Seveda je tukaj z menoj v nocoj tudi naš generalni direktor, gospod Pavel Železniškem muzejuVrabec. Če kdo, potem naša hiša zna prirediti velik spektakel, to storimo v obliki Promenade vsako jesen...

Televizija Naslov Kriminalisti pridržali Andreja Šiška

Zaporedna št.2

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 418.920, Slovenija 22:01 Trajanje: 15 min

Rubrika, Datum Odmevi; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:11

Avtor Aleksandra Trupej, Rosvita Pesek

Teme Drugi Tir

Povzetek...gibanja Zedinjena Slovenija na zadnjih parlamentarnih volitvah. Pred tem se je boril tudi za to, da bi čim več ljudi na rerefendumu glasovalo proti zakonu o . ŠIŠKO: Vi ste tisti, ki boste odločili, ali bomo spet dovolili, da nam drugem tirubodo isti ljudje kradli še naprej. Pa ste normalni, hej. Pa ne morete ga pretepati...

Tisk Naslov Zaraščeno nabrežje povečuje poplavno ogroženost

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Novi tednik Celje; 146.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 67 cm2

Rubrika, Datum Iz naših krajev; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:12

Avtor A. H.

Teme SŽ - Slovenske železnice

Povzetek...vstopom Hrvaške v šengensko območje. Ukinitev šengenske meje med Slovenijo in Hrvaško bi, kot pravi Mišja, omogočila tudi hitrejšo ponovno vzpostavitev povezave med Zagrebom in Imenim. AH... železniške

Radio Naslov Poslovanje Luke Koper

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 07:08 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Tjaša Škamperle

Teme Drugi Tir

Povzetek...mogle biti realne, realno izvedljive v letu 2018. ŠKAMPERLE: Plan za letos so spremenili tudi zaradi takse, ki bi jo morala Luka plačevati za gradnjo , a kot kaže zdaj, je letos še ne bo. Na plan pa ne bo vplivalo reševanje drugega tiraproblematike IPS-ovih delavcev, saj naj bi se njihova zaposlitev zgodila s prvim...

Radio Naslov Bo v Luki Koper potekal pretovor vojaške opreme

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Program A 1; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Unknown

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...Pesco - vojaška mobilnost in na podlagi prav takih preizkusov se potem ugotovi, kje so potrebna dodatna vlaganja, modernizacije, ojačitve mostov, tunelov, in cestne infrastrukture in to je zagotovo priložnost, ker lahko na ta železniškenačin Slovenija dobi dodatna sredstva iz evropskega proračuna za investicije v lastno...

3

Radio Naslov Predstavitev Jureta Lebna, kandidata za ministra za okolje

Zaporedna št.6


Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:15

Avtor Erna Strniša

Teme Drugi Tir

Povzetek...RADIO SLOVENIJA 1, 06.09.2018, STUDIO OB 17-IH, 17:04 NATAŠA MULEC (voditeljica): Jure Leben najbolj smo ga spoznali v zgodbi o pa bo novi okoljski minister. Kolegica Erna Strniša je izpostavila nekaj ključnih nalog,drugem tiruki se jih je zadal bodoči minister. ERNA STRNIŠA (novinarka):...

Radio Naslov Predstavitev kandidatke za ministrico za infrastrukturo

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Studio ob 17-ih; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:16

Avtor Maja Derčar

Teme Drugi Tir

Povzetek...letih obnovljeni vsi dotrajani odseki. Drug cev karavanškega predora bo prav tako nadaljevala, enako tretjo razvojno os, ki pa postaja že nekako zgodba o . Sedaj pa nekaj besed o tretji razvojni osi, Korošci čakajo dolga, drugem tiruprojektu se očita da bo pozidal kmetijska zemljišča in podrl preveč hiš. Zahteva za...

Tisk Naslov Nikomur v breme

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Vzajemnost; 48.000, Slovenija Stran: 10 Površina: 687 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 6. 9. 2018

Stran v zbirki:18

Avtor Anita Žmahar

Teme železniška postaja

Povzetek...avtobusni prevoz na relacijah, kjer je malo potnikov. »Poleg tega gre za prevoz od vrat do vrat, saj je za mnoge starejše občane že dostop do avtobusne ali , če sploh obstajata v kraju, nedosegljiv.« Tej storitvi so železniške postajenaklonjeni drugi krajani, tako na primer lokalni gostinci prostovoljnim voznikom na dan, ko...

Tisk Naslov Za naročnike Vzajemnosti ugodnejše potovanje z vlakom

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Vzajemnost; 48.000, Slovenija Stran: 92 Površina: 93 cm2


Stran v zbirki:19

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice , železniška postaja , z vlakom

Povzetek...Za naročnike Vzajemnosti ugodnejše potovanje V sodelovanju s Potniškim prometom z vlakom Slovenskih železniclahko izkoristite ugodnosti, ki jih nudi njihova Senior kartica. Za brezplačno kartico, ki v redni prodaji stane 10 evrov in vam jo poklanja...

Tisk Naslov V Celju izboljšujemo kakovost bivanja

Zaporedna št.10

Medij; Doseg Novi tednik - Priloga; 15.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 459 cm2


Stran v zbirki:20

Avtor Unknown


Povzetek...vlogo za projekt P & R v Ulici XIV. divizije. Vozlišče P & R (Park & Ride - parkiraj avto in prestopi na kolo) želimo urediti na območju med Savinjo in . Območje je v občinski lasti in se nahaja ob starem mestnem železniško postajojedru. Če bo naša vloga sprejeta in bomo dobili denar iz mehanizma Celostnih teritorialnih...

4

Tisk Naslov Določili stavbno pravico za gradnjo drugega tira

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 34 cm2


Stran v zbirki:21

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir , železniška postaja

Povzetek...Določili stavbno pravico za gradnjo LJUBLJANA - Vlada, ki opravlja tekoče posle, je na včerajšnji dopisnidrugega tiraseji s projektnim podjetjem 2TDK sklenila pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice za...

Tisk Naslov Še pet kandidatov skozi sito, a Šarec je enega že umaknil

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 390 cm2


Stran v zbirki:23

Avtor STA , P. V.

Teme Drugi Tir

Povzetek...zahteven do vprašanj, ki niso rešena, še posebej kar zadeva Slovence v sosednjih državah, in jih naslovil tudi na ministra za zunanje zadeve. Bratuškovao Največ zanimanja je včeraj sicer vladalo za bistveno daljša drugem tiruzaslišanja Alenke Bratušek, Sama Fakina in Jureta Lebna. Njim so zeleno luč prižgali po več...

Tisk Naslov Paberki

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Panorama; , Slovenija Stran: 18 Površina: 239 cm2


Stran v zbirki:24

Avtor Marjan Mally


Povzetek

...gostilna slovi po gostoljubnosti, nova gostinska pomoč pa bo ponudbo samo še popestrila. Nova podoba bistriške V sklop obnove proge med Poljčanami in Slovensko Bistrico zajema tudi obnova obeh železniške postaje železniške

. Slovenska Bistrica bo nekoliko spremenila svojo podobo. Posebej bo železniških postaj Železniška postajazagotovljena varnost potnikov s podhodom...

Tisk Naslov Pregled dela Cerarjeve vlade

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Pravna praksa; , Slovenija Stran: 34 Površina: 131 cm2


Stran v zbirki:25

Avtor Urša Ravnikar Šurk

Teme Drugi Tir

Povzetek...vlada je imela prvo redno sejo 18. septembra 2014. Predsednik vlade je 14. marca 2018 odstopil, po tem ko je vrhovno sodišče razveljavilo referendum o . V nadaljevanju je vlada opravljala le tekoče posle. Od nastopa drugem tiruvlade je minilo 1.280 oziroma 1.443 dni, če prištejemo še obdobje tekočih poslov. Člani...

Tisk Naslov Od 27. avgusta do 2. septembra

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Pravna praksa; , Slovenija Stran: 35Površina: 1.208 cm2


Stran v zbirki:28

Avtor Patricij Maček

Teme Drugi Tir

Povzetek...infrastrukturo aktivno podprli šole in občine pri uvajanju trajnostne mobilnosti v šole. . Vlada je sprejela Drugi tirodločitev o dokapitalizaciji družbe 2TDK. V skladu z Zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom

proge Divača-Koper (ZIUGDT) bo tako država v osnovni kapital družbe vplačala 20 milijonov... železniške

5

Tisk Naslov Skočil je z vlaka

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Slovenske novice; 314.000, Slovenija Stran: 15 Površina: 19 cm2

Rubrika, Datum Črni scenarij; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:29

Avtor Unknown

Teme SŽ - Slovenske železnice

PovzetekSkočil je z vlaka NOVO MESTO-Sedemindvajsetletni državljan Alžirije, ki je hotel nezakonito prestopiti mejo v Slovenijo, je tik pred mejno kontrolo v Dobovi skočil s tovornega vlaka, na katerem je potoval, in se pognal v beg. Policisti so stekli za njim in ga že čez nekaj minut prijeli. V nadaljnji

Tisk Naslov Luka Koper: Posel z Natom ni velik, je pa sladek

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 10 Površina: 335 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:30

Avtor Boris Šuligoj

Teme Dušan Mes , SŽ - Slovenske železnice , železniška infrastruktura

Povzetek...zasedle večje površine in zmogljivosti pristanišča ali . To bodo poslovno zanimivi občasni projektni posle, ki biželeznicse zgodile nekajkrat na leto in v tolikšni meri, da bi bile takšne tovore še sposobne normalno prepeljati. Že železnicezdaj skozi pristanišče in po potujejo precejšnje količine vojaške opreme, orožja... železnici

Tisk Naslov Spoštovani Goran Lukič, niste me prepričali!

Zaporedna št.18

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 17 Površina: 168 cm2

Rubrika, Datum Vaša pošta; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:31

Avtor Emil Milan Pintar

Teme Drugi Tir

Povzetek...me prepričali niti v eni točki vašega odgovora. Toliko bolj, ker vem, da gradbinci karavanški predor razumejo kot nekakšno predigro za gradnjo drugega tira Divača-Koper, ki bo 10- do 15-krat dražji. Kot član projektnegaželezniškegasveta za civilni nadzor tega drugega projekta zato pozorneje spremljam vsa ta prerivanja...

Tisk Naslov Novi podvoz Ledina leta 2021

Zaporedna št.19

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 8 Površina: 460 cm2

Rubrika, Datum Maribor; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:33

Avtor Igor Selan

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...centri ob Tržaški cesti,” je ob podpisu sporazuma povedal župan Andrej Fištravec. Kot je še povedal Fištravec, bodo z novim podvozom rešili tudi probleme z prehodi v občini Hoče--Slivnica. Cona se bo odprla proti letališču železniškimiZadovoljstvo ob podpisu sporazuma je izrazil tudi direktor PC Tezno Gorazd Bende. "Cona...

Tisk Naslov V senci mrtvih dreves

Zaporedna št.20

Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 16 Površina: 394 cm2

Rubrika, Datum Pamflet; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:34

Avtor Bernard Nežmah

Teme Drugi Tir

Povzetek...tokrat uničevanje okolja za potrebe tujega kapitalista ni njena tema. Še bolj je vprašljiv kandidat Leben. Mož, ki ga poznamo, kako je favoriziral gradnjo tudi za ceno udara po Naturi 2000, naj bi skrbel za okolje. Resda drugega tirapravi všečno, da bo račune za sanacijo uničenega okolja izstavil onesnaževalcem. In kako...

6

Tisk Naslov DR. JOŽE P. DAMIJAN

Zaporedna št.21

Medij; Doseg Mladina; 56.000, Slovenija Stran: 34Površina: 2.421 cm2

Rubrika, Datum Intervju; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:40

Avtor Bojan Krajnc

Teme Drugi Tir

Povzetek...vrednostjo. Njegov blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden najbolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na nekaterih področjih, kot je gradnja , so njegove analize že nepogrešljive. Kakšen davek je pravičen davek? drugega tiraTo je zelo staro vprašanje, na katero ni dokončnega odgovora. Ustanovitelja ekonomske...

Tisk Naslov Novi obrazi, stara politika

Zaporedna št.22

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 2 Površina: 170 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 7. 9. 2018

Stran v zbirki:41

Avtor Vesna Humar

Teme Drugi Tir

Povzetek...ali manj vedo, s katerimi ministri se bodo pogovarjali. In v veliki meri tudi, o čem. Teme vsekakor niso lahke. Natov logistični center v Kopru, gradnja , nujne naložbe v ceste, ki bodo preprečile, da se v Sloveniji zruši še drugega tirakakšen most, kapacitete, namenjene obravnavi in namestitvi prosilcev za azil, so...

Tisk Naslov PRIREDITVE

Zaporedna št.23

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 29 Površina: 323 cm2


Stran v zbirki:42

Avtor Unknown

Teme Muzejski vlak , železniška postaja

Povzetek

...glasba članov Literarnega društva Ilirska Bistrica. Organiziran prevoz z avtobusne postaje v Ilirski Bistrici ob 14.30 in ob 17.30. KANAL OB SOČI Prihod v Kanal. Ob 11.18. NOVA GORICA Pred Železniška postaja muzejskega vlakasedežem Območnega ZB NOB Nova Gorica (Kidričeva ulica 9), ob 11. uri Mestna občina Nova Gorica, Krajevna skupnost...

Tisk Naslov Celovita storitev mobilnosti

Zaporedna št.24

Medij; Doseg Primorske novice - priloga; , Slovenija Stran: 31 Površina: 376 cm2


Stran v zbirki:43

Avtor Unknown

Teme IJPP

Povzetek...sodobnejše rešitve za naše uporabnike. Tako lahko potniki vozovnice za shuttle bus do Benetk kupijo prek spleta, dijaki in študenti pa lahko vozovnice uredijo prek spleta ali mobilne aplikacije Nomago. V naslednjih mesecih bo v IJPPobčinah Celje, Laško, Žalec in Polzela začel delovati sistem javne izposoje...

POP TV, 24 ur - 19:43 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 06:00

1 / 2

Popova Promenada 06.09.2018, 24 19:43POP TV, UR (POP IN), (voditeljica): Dober večer. Če bi naša življenja imela glasbeno podlago, kakšna bi bila vaša? Tako se jeOTA ŠIRCA ROŠ

začelo vabilo na letošnjo Popovo Promenado, prireditev, ki jo vsako jesen organizira naša medijska hiša, kjer slavimo pretekle uspehe in slavimo tudi kar prinaša bogata programska jesen. Seveda je tukaj z menoj v Železniškem muzeju nocoj tudi naš generalni direktor, gospod Pavel Vrabec. Če kdo, potem naša hiša zna prirediti velik spektakel, to storimo vobliki Promenade vsako jesen in imamo kaj slaviti.

(generalni direktor Pro Plus): Seveda, Ota, razlogov za veselje je kar nekaj. Niso to samo izvrstni PAVEL VRABECrezultati gledanosti in branosti in obiskanosti naših spletnih strani, ampak je razlog za veselje tudi, da vse te uspehe podelimo z vsemi tistimi našimi partnerji, sodelavci, v končni fazi tudi sodelavci, ki k vsemu temu pripomorejo, tako da razlogov je kar veliko in verjetno jih bo v prihodnosti tudi še kar nekaj.

In kot vedno nas čaka, kot sem rekla, bogata programska jesen, barvita, kot je barvito jesensko listje, ŠIRCA ROŠ:ampak o barvah iz prve roke.

Verjamem, da naši zvesti gledalci že kar dobro poznajo še jesensko shemo, saj se tudi sami zelo dobro VRABEC:potrudimo, da kaj ne izpustimo. Prihaja Slovenija ima talent. Lahko vam povem, da bo letošnja sezona, kaj naj rečem, vsakič, vsakič mislimo, da se ne da bolje, ampak na koncu ugotovimo, da se da in je to tudi za nas presenečenje in neko veselje in ponovno, vedno ponovno vzbuja to strast, ki nam vsem to omogoča, da v končni fazi delamo to televizijo z veseljem in strastjo.

Najlepša hvala. Začeli so se zbirati tudi že prvi gostje, na naši zlati nocojšnji preprogi, Anja je nekoga že ŠIRCA ROŠ:ulovila. Anja, nekaj se sveti okoli tebe.

Ja, Ota, imaš prav. Glede na to, kar sem do sedaj videla, bo letošnja Promenada spet polna glamurja ANJA KOMUČAR:in bleščic in preden se vsi sprehodijo v glavni prostor k tebi, mi je tukaj uspelo zadržati Nino in Petra. Pozdravljena. Čudovita sta danes.

Ja, hvala lepa.NINA IVANIČ: Dober večer, hvala lepa, ja.PETER POLES:

No letošnja jesen bo spet pestra, glede na to, kar smo našteli, česa se vidva najbolj veselita, Nina, ti morda KOMUČAR:oddaje Dan najlepših sanj?

Ja, seveda, Dan najlepših sanj seveda spremljam, a ne, Peter.IVANIČ: Ne vem.POLES: Ja, ja, zame je pa sploh dan najlepših sanj takrat, kadar me moji trije fantje doma ubogajo, sploh 18, pa 13-letnikIVANIČ:

, ne, takrat je zame dan najlepših sanj. Kaj pa zate, Pero? Kaj me sprašuješ oddaje ali kaj?POLES:

Peter, ne, jaz vem, da ti.KOMUČAR: Reko ljubezni spremljam, sicer ločeno, posebej reko, pa posebej ljubezen tudi v raznih terminih dneva, ampak POLES:

drugače me pa res zanima, kako bosta Sašo, pa Domen speljala talente, to me, to me zelo zanima, pa Lado slišim, da je zelo našpičen letos na teh oddajah, tako da to bi rad videl. Ja, pa tudi mi začnemo, no, ja, Dan najlepših sanj štarta počasi, v bistvu smo že posneli par oddaj in bo fino.

No, pa sedaj, ko sta tukaj, lahko morda izdata kakšno skrivnost, Peter mogoče ti o svoji oddaji, kaj se bo kaj KOMUČAR:dogajalo?

Čuj, izpolnjevali bomo želje, neverjetno, ampak ja, mislim zastavili smo v podobnem duhu kot prejšnje sezone, s POLES:tem, da vsako leto malo nadgradimo, ampak boste morali gledat, da boste videli, kaj so te nadgradnje. Smo pa, veliko smo na terenu, no, tudi po bivših republikah Jugoslavije, tako da je fino.

Nina, kaj pa čaka junake Reke ljubezni?KOMUČAR: Ja, mislim na to vprašanje pa jaz ne smem odgovoriti, ne, mislim ker vse, kar je zavito v tančico skrivnosti.IVANIČ: Daj malo no, spojlerček, en spojlerček, no.POLES:

Čisto majčkeno, čisto majčkeno.KOMUČAR: Ne, ne, ne, ne smem kaj dosti povedat, se bom rajši figurativno izrazila, ne, mislim Reka ljubezni teče naprej, IVANIČ:

tako da jaz vse gledalke in gledalce vabim na en tak zelo zanimiv in atraktiven rafting po reki Krki. Včasih bo vožnja bolj tako mirna, ležerna, udobna, včasih bo pa tako, da bomo vsi mogli zadržat dih in se bomo spustili po takih adrenalinskih brzicah, tako da, no dobro, tako majčkeno, da ne bom tako samo simbolična, nekateri liki se bodo poslovili, ja.

Kdo umre, no.POLES: Pa daj no, ne, ne, to on se heca, šalljivec Pero.IVANIČ:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 707.266 Kazalo

Trajanje: 06:00

7


Doseg: 707.266

Trajanje: 06:00

2 / 2

Mogoče on ve kaj več.KOMUČAR: Ne, ne pst, ne, no nekateri liki se poslovijo.IVANIČ: Jože umre, ali je kdo Jože?POLES: Ne, glej no, počakaj zdaj, da povem, nekateri liki se poslovijo, nekateri liki pridejo, tako da bo res zanimivo, IVANIČ:

skratka kar naj gledajo naprej, ti pa tudi. No, hvala obema, jaz vama želim čudoviti večer.KOMUČAR:

Hvala enako.POLES: Ota.KOMUČAR:

Ja, Anja in vsi trije v bistvu hvala lepa, z menoj pa sta že Marjetka Vovk in Sašo Stare, ki ju bomo letos ŠIRCA ROŠ:lahko občudovali v Slovenija ima talent. Marjetka Vovk, Sašo Stare, Slovenija ima talent, za vaju vemo, katere talente imata, Marjetka, ti zelo lepo poješ, Sašo, ti ne plešeš tako dobro, hec, ti si zelo zabaven.

Hvala, hvala, hvala.SAŠO STARE: Kateri pa bi bil talent, ki bi moral priti na oder vašega šova, da bi mu vidva bila po domače fovš?ŠIRCA ROŠ:

Jaz sem si zmeraj hotel pet, zmeraj sem si želel ful peti, potem sem pa zapel, pa so se ljudje smejali, tako da STARE:zdaj sem komik, tako da ne moremo spremeniti zdaj.

In spet se ljudje smejijo, torej tvoja želja je uresničena. Marjetka.ŠIRCA ROŠ: Ja, mogoče zame pa, meni je recimo Alina Kuduzović s svojim talentom, ker je pač tako majhna, MARJETKA VOVK:

punčka in je že tako obvladala, ne, tako da sem ji bila malo fovš. Jaz bi tudi tako pela pri šestih letih, a ne, kot je ona. Mogoče pa si, samo ni bilo takega šova. Hvala lepa obema. Želimo si, da vas čim prej vidimo. Kdaj bo to?ŠIRCA ROŠ: Ali ti veš?VOVK:

Ne, ne vem, ne vem, ne boš nič povedal.STARE: Nič ne bosta povedala. To je to zaenkrat, hvala lepa, gostje se že zbirajo, Edi, zato prepuščam besedo tebi ŠIRCA ROŠ:

in te seveda kmalu pričakujemo, ker pred nami je še en velik spektakel, ki ga pripravljamo a naše obiskovalce. Hvala lepa.

Ota, hvala tudi tebi, o vrhuncih Promenade pa seveda v jutrišnjem Pop Inu.EDI PUCER:

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 06:00

8

TV Slovenija 1, Odmevi - 22:01 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 15:00

1 / 3

Kriminalisti pridržali Andreja Šiška 1, 6.9.2018, 22:01TV SLOVENIJA ODMEVI,

Kriminalisti so pridržali samoklicanega voditelja paravojaške skupine Štajerska varda Andreja Šiška in ROSVITA PESEK:še eno osebo, ki naj bi Šišku pomagala novačiti ljudi za zborovanje. Pridržali so ju zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Kriminalisti so obravnavali še tretjo osebo, ki jo sumijo kaznivih dejanj prometa s prepovedanimi mamili, pri tej so našli in zasegli približno pol kilograma indijske konoplje. Gre za predkazenski postopek, ki ga vodi mariborsko državno tožilstvo. Več Aleksandra Trupej.

40 kriminalistov je zjutraj opravilo pet hišnih preiskav stanovanjskih objektov in vozil na ALEKSANDRA TRUPEJ:območju Policijskih uprav Maribor in Murska Sobota. Med drugim so na domu obiskali vodjo Štajerske varde Andreja Šiška. Kot je znano, je na spletu zaokrožil posnetek zaprisege oborožene skupine zamaskiranih moških, ki ji poveljuje Šiško. Policija je danes potrdila, da je zborovanje potekalo 1. septembra opoldne, na postroju pa naj bi bilo okoli 60 posameznikov. Šišku očitajo več kaznivih dejanj, v prvi vrsti ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Policisti so ugotovili, da je iz posnetkov razvidna uporaba tako imenovane jurišne puške.

(vodja sektorja kriminalistične policije pri Maribor): V okviru operativnega dela smo zaznali kar ROBERT MUNDA PUnekaj razlogov, se pravi, izvrševanja posameznih kaznivih dejanj, med drugim tudi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem.

Šiško je sicer poudarjal, da so pristojni že leto dni vedeli za ustanavljanje Svobodne dežele Štajerske.TRUPEJ: Nihče v Sloveniji, nihče se ni v tem obdobju niti z besedo zoperstavil temu, nič ni bilo narobe, očitno. MiANDREJ ŠIŠKO:

smo to razumeli kot jasno priznanje te dežele Štajerske, zato ker organi Republike Slovenije so o tem bili obveščeni. Policija je dejala, da so s preiskovanjem suma kaznivih dejanj pričeli, ko so se pojavili posnetki. Na torkovem TRUPEJ:

odboru za zunanjo politiko je poslanec Levice dejal, da bi moral biti Andrej Šiško že zdavnaj v predkazenskem postopku. Tri leta sem v KNOVS-u spraševal glede te problematike, pa mi je tudi policija vedno odgovarja, da FRANC TRČEK:

problemov ni. Ko so me pa v Mariboru zaprli, mi je pa tam šaril kriminalist z določenimi insignijami tovrstnih postrojb na njegovem puloveru. Dobro jutro, Slovenija.

Kandidati za ministre so na zaslišanjih opozarjali na spornost primera.TRUPEJ: (kandidatka za ministrico za pravosodje): Ta stvar, ki se je zgodila, je pravzaprav ena v nizu, da smo v ANDREJA KATIČ

zadnjem času tolerirali vse več dejanj, ki mejijo na sovražni govor, na tisto, kar imamo zapisano v Ustavi. Kandidat za zunanjega ministra Miro Cerar pa je opozoril, da je kot predsednik vlade želel okrepiti spremljanje TRUPEJ:

skupin, ki ogrožajo varnost države, a je naletel na zid. (kandidat za zunanjega ministra): Smo ravno, ko smo obravnavali te vsebine, naleteli na neko MIRO CERAR

nerazumevanje, zaradi česar ni bila potem sprejeta neka zakonska ureditev, ki bi omogočala, da lahko takšne nevarne teroristične ali paravojaške skupine nadziramo tudi na ustrezne načine, ki jih uporabljajo obveščevalne službe.

Cerar meni, da gre za velik izziv. Take organizacije so lahko nevarne, zato jih je treba oreprečiti v kali, je še TRUPEJ:dejal.

Dober večer, spoštovana gosta, gospod Boštjan Lindav in doktor Denis Čaleta.PESEK: (Inštitut za korporativne varnostne študije): Dober večer.DENIS ČALETA

Greva na kratko, nekaj najbolj nujnih podatkov. Koliko je še pridržanih?PESEK: (pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije): Ta trenutek je pridržanje odrejeno zoper eno BOŠTJAN LINDAV

osebo. Ali je bilo orožje, ki ste ga našli v preiskavi danes, pravo ali ne?PESEK: Zaseženega je bilo nekaj orožja. Ta trenutek še težko potrdimo, ali gre za pravo ali nepravo orožjeLINDAV:

je bilo vsaj nekaj pravega?PESEK: Nedvomno. Nedvomno pa so bili pri hišni preiskavi zaseženi naboji, ki so uporabni pri streljanju z vojaško puškoLINDAV:

Kalašnikov. Zakaj ste se odzvali z množično preiskavo šele danes, četrti dan oziroma peti dan po tem, ko so bili najdeni na PESEK:

spletnih omrežjih posnetki tega postroja? Preiskovanje kaznivih dejanj, predvsem pa dokazovanj, njihovo dokazovanje je proces, ki zahteva svoj čas. LINDAV:

Sam posnetek, ki je bil objavljen na spletu, ni zadosten razlog, da bi policija posegala v pravice posameznika na nek grob način, predvsem če govorimo o ustavno zajamčeni pravici do svobode gibanja, se pravi In za vsako, za vsako preiskovalno dejanje potrebujemo pač določen dokazen standard, to je dokazen standard utemeljenih razlogov za sum, kiomogoča izvedbo hišne preiskave, odreditev pridržanja in podobno. Za to, da ta dokazni standard dosežemo, pa je treba vsebinsko, z dokazi, z zbranimi obvestili in drugimi dokazi zadevo napolniti.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

9


Doseg: 418.920

Trajanje: 15:00

2 / 3

Doktor Čaleta, o tem smo se spraševali pravzaprav ves čas, zdi se nam še nekako iz tistih 90. let, ko smo šli na PESEK:svoje, samoumevno, v državi je en denar, ena vojska in ena oblast in druge ne more biti in se je zdelo nekako logično, če imamo Slovensko vojsko, nihče ne more razglašati, da je to neka svobodna dežela Štajerska, da so se organizirali, da bodo organizirali še druge države. Kako ste vi videli to napoved v nedeljo in potem reakcijo naših varnostnih organov?

No, v vsakem primeru me je zadeva močno zaskrbela. Sploh, če to gledamo v nekem širšem mednarodnem ČALETA:okolju, kjer vidimo, da sploh ta centralna Evropa posega po nekih radikalizmih, ki so zelo tesno povezani, predvsem z nekim protimigrantskim sporočilom. In to zdaj prenesemo v Republiko Slovenijo, nas te povezave lahko močno skrbijo. Kar pa se tiče delovanja nacionalno-varnostnega sistema sem pa že večkrat zelo jasno povedal, ne, da prvo ob tem dogodku smo pričakovali, da bo politika izredno jasno in ostro obsodila tako dejanje.

Takoj.PESEK: Druga stvar, kar se pa nacionalno-varnostnega sistema tiče je pa to odraz tistega, da ravno ta politika, o kateri ČALETA:

sem prej govoril, je z različnimi posegi širomašila ta sistem, tako da pričakovati, da bo ta sistem odreagiral, bom rekel, na vsako tako dejanje v tistem pričakovanem času, je seveda iluzorno. Če pogledamo, da smo v obdobju 20. let nekako zgrešili ali pa opustili tiste policiste, ki so usmerjeni v lokalno okolje, zelo centralizirali policijo. To pomeni, da enostavno na terenu nimamo več tipal, da bi nam pred tem, da se mi nekako znajdemo v situacijo in vidimo taka dejanja šele preko spleta, da bi, se pravi, organi nacionalne varnosti odreagirali že dovolj zgodaj.

Nekoliko provokativno, ampak vendarle bom vprašala. Ves čas se pojavljajo neki komentarji, češ govorica tega PESEK:antimigrantskega vzdušja desnih radikalizmov in tako naprej, ali lahko vendarle na vso zadevo gledamo tudi drugače, pravi, gospod Šiško namreč, da bi zagotovili obrambo in varno družbo na ozemlju dežele Štajerske, napovedujem oborožene enote v slovenskih deželah, Kranjski, Koroški, Primorski in tako naprej in hkrati še pravi, nihče nam ni nasprotoval, mi smo jih sami obvestili pred letom dni in smo to razumeli, ker niso odreagirali, kot da so jasno priznali deželo Štajersko. Jaz to, naj mi bo oproščeno, razumem kot norčevanje iz slovenskih organov, ne pa kot neko antimigrantsko vzdušje ali politiko.

No, temu bi lahko tako rekli. Vendar še enkrat poudarjam, če so ta, če so te navedbe resnične, potem se lahko ČALETA:vprašamo, zakaj smo potrebovali eno leto, da v bistvu se celotna mašinerija nekako zgane in začne procesirati to stvar, ampak v vsakem primeru jasno je potrebno povedati, ustavno in zakonsko se ve, kdo zagotavlja nacionalno varnost v Republiki Sloveniji. Ti organi, kljub težavam, še vedno opravljajo svojo nalogo ustrezno. Okolje v Sloveniji je še vedno varno, seveda. Če pa zelo dobro pogledamo izjave gospoda Šiška in pa vse politične povezave, ki jih vlečemo skozi ta primer, pa vidimo, da se antimigrantski politiki tukaj nikakor ne moremo izogniti.

Ali ste našli kakršnokoli obvestilo, dokaz o tem, da vam je nekdo že res poročal, jaz sem pa to in to ustanovil in PESEK:sem to razglasil.

Tega, tega mi nimamo. V zvezi s tem pa lahko povem, da tudi pravna ureditev zbiranja, obdelave in analize teh LINDAV:podatkov je na tem področju nekoliko omejena, vsaj kar se tiče policijskega dela, ne. Preprosto zato, ker v 11. členu zakona o nalogah in pooblastilih policije je sicer policiji to pooblastilo dano, vendar pa je vezano na konkretno kaznivo dejanje, se pravi, ne moremo vnaprej, bom rekel, nek fišing izvajati in to Kar je pa še pomembno, da smo v letu 2015 predlagali spremembo, spremembo zakonodaje v tem segmentu, pa vendar ni bilo odobravanja na strani zakonodajalca.

Nam lahko poveste še tole. Koliko pripadnikov, ki so stali na tem postroju, že imate evidentiranih, za koliko vestePESEK:kdo so in kaj so?

Ta trenutek imamo identificiranih manjši del, manjši del tega postroja, vendar pa lahko zagotovim, da v tem LINDAV:trenutku poteka intenzivno zbiranje, preverjanje podatkov, ki smo jih dobili še naknadno.

Ali sta tudi vidva imela občutek, da bo to težko spraviti pod neko kvalifikacijo kaznivega dejanja kaj naj bi to bilo?PESEK:Nekaj časa smo govorili dejanje zoper javni red in mir, nedovoljen promet z orožjem, spodbujanje sovraštva, danes smo pa vendarle videli tožilca, kako je nekako potegnil izpod, kazenski zakonik in je rekel ščuvanje k nasilni spremembi ustavne uredite. Ali je to težava, kaj je ta postroj bil in kako, kaj sploh zbirate?

Policija, policija je v tem obdobju preiskovala, tako kaznivo dejanje nedovoljenega, nedovoljene proizvodnje LINDAV:orožja in eksploziva, kaznivo dejanje, povezano z javnim redom, se pravi, sovražni govor in pa tudi druga kazniva dejanja.Kar je pomembno pri kaznivem dejanju nasilnega spreminja

ustavne ureditvePESEK: ustavne ureditve, ščuvanja k nasilnemu spreminjanju ustavne ureditve je to, da gre za precedenčni primer LINDAV:

tovrstnega kaznivega dejanja, da se prvič srečujemo s preiskavo takega kaznivega dejanja, tudi prvič je do takega dogodka prišlo in je dejansko težko oziroma ne težko, težko zapolniti vse elemente kaznivega dejanja, ne. Jaz bom rekel tako, mi smo se potrudili, z intenzivnim delom uspeli, bom rekel, utemeljiti razloge za sum, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno.

Ne, jaz zelo podpiram ta pristop, kajti predvsem javnosti je potrebno povedati, da gre za dejanje, ki je izredno ČALETA:problematično in ta dikcija jaz mislim, da že sama po sebi pomeni veliko. Dejstvo je, da na tem področju, sploh Balkana, je izredno veliko orožja, tako da taki posamezniki, ki gojijo taka radikalna stališča, pridejo do orožja, seveda je za

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

10


Doseg: 418.920

Trajanje: 15:00

3 / 3

pričakovati. Zamislite si, da eden od teh stotih posameznikov, ki je tam stal, deluje v neki organizaciji, ki recimo upravlja kritično infrastrukturo. Se pravi, kakšne posledice lahko en tak posameznik naredi, tako da jaz bi želel tukaj posebej poudariti, da ni samo naloga policije in organov nacionalne varnosti, da skrbi

pač paPESEK: ampak vseh nas posameznikov. Naloga tudi korporativne varnosti v podjetjih, da gleda in skrbi, kdo izraža nekaČALETA:

radikalna stališča, ki bi lahko bila problematična za varnost, ne samo nas posameznikov, ampak družbe kot take nasploh. Kaj torej lahko rečemo za konec, da to ni neko dejanje pri katerem bi zamahnili z roko in rekli, počakajmo, da PESEK:

vidimo, kaj bo naredil tožilec, ampak moramo biti bistveno bolj previdni. Absolutno, absolutno.ČALETA:

Nedvomno.LINDAV: Hvala obema za ta komentar. Vabim pa še vaju, da si skupaj pogledamo za konec te naše teme, kakšno pot je PESEK:

prehodil Andrej Šiško od leta 1992, ko se je prvič znašel v slovenski politiki. Andreja Šiška, ki je v politiki že od leta 92', začel je v Jelinčičevi Nacionalni stranki, smo nedavno videvali v TRUPEJ:

predvolilni kampanji za predsednika republike. Mi smo svobodni, nimamo neodvisnega pogleda, niti neodvisnega odločanja. Vse to je, mislim, popolnoma ŠIŠKO:

zgrešeno in tudi del načrtnega rodomora oziroma genocida nad Slovenci. Iz predsedniške bitke je izpadel z dobrima dvema odstotkoma glasov. Zanj je glasovalo na primer več ljudi, kot TRUPEJ:

na primer za koprskega župana Borisa Popoviča in ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič. Še bolj sveža je kandidatura njegovega gibanja Zedinjena Slovenija na zadnjih parlamentarnih volitvah. Pred tem se je boril tudi za to, da bi čim več ljudi na rerefendumu glasovalo proti zakonu o drugem tiru.

Vi ste tisti, ki boste odločili, ali bomo spet dovolili, da nam bodo isti ljudje kradli še naprej. Pa ste normalni, hej. PaŠIŠKO:ne morete ga pretepati

(novinarka): ...dobro, a se lahko umirite.ERIKA ŽNIDARŠIČ Pred predsedniškimi volitvami je za našo televizijo povedal, da nasilja ne mara.TRUPEJ:

Jaz seveda ne podpiram nekega nepotrebnega nasilja, sploh pa ne med ljudmi, ki tega ne želijo.ŠIŠKO: A leta 1992 je bil obtožen poskusa umora, saj naj bi s pomočjo Zmaga Jelinčiča pod avtomobil nastavil TRUPEJ:

eksplozivno napravo. Po 15 letih je bil tudi obsojen na nekaj manj kot dve leti zaporne kazni. Leta 2009 ga je med prestajanjem zaporne kazni obiskal takratni predsednik vlade Borut Pahor in ga poskušal prepričati, naj njegova takratna stranka Slovenskega naroda ne začne zbirati podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. Šiško je sicer ljubitelj nogometa. Več let je bil vodja navijaške skupine Viole.

Tam sem se dobro počutil. Naenkrat sem se znal v vlogi nekega vodja in tam sem tudi dobil izjemne izkušnje.ŠIŠKO: Je tudi predsednik Zveze domoljubnih društev Hervardi, ki, tako je zapisano na njihovi spletni strani, v eni TRUPEJ:

organizaciji združuje slovenske domoljube in zastopa njihove interese.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 15:00

11

Zaraščeno nabrežje povečujepoplavno ogroženost

PODČETRTEK - Že nekaj časa se v občinah, ki ležijo ob rekiSotli, soočajo s povečanim poplavnim tveganjem zaradi zarašče-nosti rečnega nabrežja.

Obstaja več razlogov, da se nabrežje ne očisti, meni podčetrt-ški župan Peter Mišja. »Glavni razlog je skoraj vedno denar, ki gaprimanjkuje za tovrstne projekte. Za Slovenijo je velika težava, kionemogoča čiščenje, žičnata ograja, postavljena na obmejnem na-

brežju reke Sotle, ki je botrovala temu, da je okolica še bolj zaraščena.Težave nastajajo tudi pri postopku organizacije v obeh državah, sajimamo različne poglede,« meni Mišja. Rešitve za omenjen problemnaj bi se pokazale z vstopom Hrvaške v šengensko območje. Uki-nitev šengenske meje med Slovenijo in Hrvaško bi, kot pravi Mišja,omogočila tudi hitrejšo ponovno vzpostavitev železniške povezavemed Zagrebom in Imenim.

AH

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Novi tednik Celje 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 146.000

Stran: 9

Površina: 67 cm2 1 / 1

Novi tednik Celje 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 9

Površina: 67 cm2

12

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:08 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Poslovanje Luke Koper 1, 6.9.2018, 7:08RA SLOVENIJA DRUGA JUTRANJA KRONIKA,

Zdaj pa k poslovanju Luke Koper. Ta v prvem poletju ni ne povečala, ne zmanjšala pretovora glede na lansko obdobje. Taje znašal 12 milijonov ton blaga. Rast so dosegli pri kontejnerjih in avtomobilih, so zapisali v poročilu o poslovanju v prvih šestih mesecih. Sprejeti pa so morali rebalans plana za to leto, a ne zaradi reševanja problematike delavcev Tjaša IPS.Škamperle.

Poslovanje Luke je stabilno. To je vse, kar je po seji nadzornega sveta o tem povedal predsednik TJAŠA ŠKAMPERLE:Uroš Ilič. Ladijski pretovor v prvem polletju je bil na ravni lanskega, a so čisti prihodki od prodaje višji za 5 odstotkov. Čisti dobiček ob polletju bi bil tak, kot lani, če ne bi Luka prejela 5 milijonov evrov odškodnine od grškega ladjarja zaradi porušenega dvigala v lanski tramontani. V rdeče pa so obarvane številke, ki govorijo o naložbah. Teh je bilo letos le za dobre 4 milijone evrov. Predsednik uprave Dimitrij Zadel.

Iz tega stališča smo zdaj naredili rebalans naložb, ki predvideva, da bomo v letošnjem letu izvedli za DIMITRIJ ZADEL:25 milijonov naložb in te naložbe bi mogle biti realne, realno izvedljive v letu 2018.

Plan za letos so spremenili tudi zaradi takse, ki bi jo morala Luka plačevati za gradnjo drugega tira, a kot ŠKAMPERLE:kaže zdaj, je letos še ne bo. Na plan pa ne bo vplivalo reševanje problematike IPS-ovih delavcev, saj naj bi se njihova zaposlitev zgodila s prvim januarjem.

V praksi pomeni, da začnemo z aktivnostmi, upamo, ne, upamo, predvidene so aktivnosti že v septembru, se ZADEL:pravi, z objavo prostih delovnih mest in z javnim natečajem tako imenovane ter kadrovske agencije za posredovanje ZPPkadrov.

Svet delavcev upravi še ni podal soglasja o načrtu, saj ima nekatere pomisleke o tem, koliko delavcev bi ŠKAMPERLE:Luka neposredno zaposlila in koliko bi jih delalo prek agencij.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:08 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

13

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 16:38 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 04:00

1 / 1

Bo v Luki Koper potekal pretovor vojaške opreme

1, 06.09.2018, 16:38RADIO SLOVENIJA PROGRAM A1, Slišali smo že, da koprsko pristanišče utegne postati pomembna Natova logistična točka za transport VODITELJICA:

vojaške opreme v okviru menjave Natovih sil v Evropi. Želja je prišla iz Washingtona. V Luki so bili najprej proti zaradi obilice pretovora, zdaj pa so se z državo nekako dogovorili, čeprav o podrobnostih posla ne govori nihče.

Evropska unija naj bi skupaj z zvezo Nato in v sodelovanju z drugimi akterji določila vojaške zahteve LADO BANDELJ:na področju mobilnosti. To pomeni tudi, da bi na vseh vseevropskih transportnih omrežjih ugotovili pomanjkljivosti glede njihove primernosti za vojaške transporte. Stalni predstavnik pri zvezi Nato Jelko Kacin.

Evropska unija je v svojem projektu izboljšanja obrambne sposobnosti pod naslovom Pesco pripravila JELKO KACIN:celo vrsto projektov in najpomembnejši med njimi je poboljšanje, povečanje vojaške mobilnosti. Obrambno varnostni izziviso vse večji in vse bolj zahtevni, zato se je treba odzivati hitreje kot nekoč, ampak Nato nekoč je bil pol manjši kot je danes, tam so nove članice, infrastruktura v teh članicah je še vedno zelo šibka in zato je treba tudi s praktičnimi ukrepi, z investicijami v infrastrukturo na eni strani, na drugi strani pa tudi s preizkusi te vojaške mobilnosti, s pravimi vojaškimi transporti preveriti, kaj pa sploh ta infrastruktura dopušča in kako hitri so lahko ti premiki. Predvsem tri države zaveznice morajo svoje vojaštvo pripeljati od daleč, to so Kanada in Velika Britanija in ti preizkušajo tudi pristanišča, vsi drugi ZDA,lahko potujejo več ali manj po kopnem, medtem ko ti trije veliki pa morajo pravzaprav stvari pripeljat po morju in v tem kontekstu seveda Slovenija zagotovo je zanimiva, ker je Luka Koper izjemno profesionalna, je zelo hitra pri izvajanju svojih uslug in to je tisto, kar šteje.

Kacin še dodaja.BANDELJ: Zagotovo Slovenija, ko gre za njeno logistiko, za njene transportne zmogljivosti, postaja vse pomembnejši igralecKACIN:

, vse bolj dragocen partner in tudi dragocen zaveznik. Gre za projekt Evropske unije Pesco - vojaška mobilnost in na podlagi prav takih preizkusov se potem ugotovi, kje so potrebna dodatna vlaganja, modernizacije, ojačitve mostov, tunelov, železniške in cestne infrastrukture in to je zagotovo priložnost, ker lahko na ta način Slovenija dobi dodatna sredstva iz evropskega proračuna za investicije v lastno infrastrukturo. Verjamem, da bo predsednik vlade prepoznal pomen te priložnosti in da bomo tudi s pozitivnim odzivom, ki bo tako v korist Luke kot razvoja naše infrastrukture, znali pobrati denar, ki leži na tleh.

Kako so v Luki pripravljeni na pretovor vojaške opreme? Tiskovni predstavnik Sebastjan Šik.BANDELJ: No o podrobnostih posla seveda v tem primeru ne moremo govoriti, ker gre za občutljivo tematiko. ImaSEBASTJAN ŠIK:

pa koprsko pristanišče bogate izkušnje iz preteklosti, tudi s tovrstnimi tovori. Nanje smo pripravljeni in seveda smo tudi zainteresirani za take posle.

To je zagotovo priložnost, da naša država dobi dodatna sredstva iz evropskega proračuna. Vrednost celotne BANDELJ:posodobitve evropske prometne infrastrukture do leta 2027, kot je poročala Televizija Slovenija, je 30 milijard evrov. Evropska povezava pa naj bi v civilno vojaško prometno infrastrukturo z dvojno rabo v okviru instrumenta za povezovanje prispevala 6,5 milijarde evrov. Prvi transporti vojaške opreme naj bi skozi koprsko pristanišče šli že letos.

Danes smo poskusili dobiti tudi mnenja strokovnjakov o dobrih in slabih straneh takšnih poslov z zvezo VODITELJICA:Nato. Prišli smo le do neuradnih mnenj, da taka ponudba oziroma želja Nata ni nepričakovana, saj gre za luko v Severnem Jadranu, ki je odlično prometno izhodišče in Nato s tem zaokroži obvladovanje celotnega Jadrana. Morda bi Slovenija lahko izkoristila priložnost in obnovila civilno infrastrukturo. Obstaja pa tudi manj prijetna stran sodelovanja z Nato. Doslej varnostno neproblematična in strateško ne preveč pomembna Slovenija bi tako postala varnostno bolj izpostavljena tudi, ko gre za terorizem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 16:38 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Trajanje: 04:00

14

Radio Slovenija 1, Studio ob 17-ih - 17:04 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 04:00

1 / 1

Predstavitev Jureta Lebna, kandidata za ministra za okolje

1, 06.09.2018, 17:04RADIO SLOVENIJA STUDIO OB 17-IH, (voditeljica): Jure Leben najbolj smo ga spoznali v zgodbi o drugem tiru pa bo novi okoljski minister. NATAŠA MULEC

Kolegica Erna Strniša je izpostavila nekaj ključnih nalog, ki se jih je zadal bodoči minister. (novinarka): Iz samo predstavitve Jureta Lebna in njegovih odgovorov na poslanska vprašanja na prvi ERNA STRNIŠA

pogled kaže, da ne želi biti še eden v vrsti okoljskih ministrov, ki so predpise spreminjali daleč od oči javnosti tiho popuščali gospodarstvu ne glede na ceno za okolje, celo vrsto perečih vprašanj pa pustili ne odgovorjenih. Eno od njih je tudi sistem za ravnanje z odpadno embalažo. Potem, ko so njegovi predhodniki zamudili vrsto priložnosti, da bi ga spremenili, Lebna sedaj v to silijo razmere. Kot je napovedal namerava dosledno uveljaviti načelo onesnaževalec plača kar v praksi pomeni, da bodo za embalažo dano v promet po novem plačevali vsi. In ker je najcenejši tisti odpadek ki sploh ne nastane je napovedal tudi, da si bo prizadeval za popolno prepoved plastičnih vrečk. Po drugi strani pa ne izključuje možnosti sežigalnic.

Ampak tukaj bi rad dodal, ampak, da ne bo samo, ja minister je pa za, da bomo kurili. Pod pogojem, da seJURE LEBEN:točno zmenimo, tudi na tem odboru bomo to vajo morali narediti, kaj bomo termično obdelali, kako, s kakšnimi filtri bomo emisije čistili, kako bomo monitoring izvajali tudi na način, da bo širšo javno sprejemljivo.

Kar zadeva degradirana območja Celje in Mežice je Leben obljubil takojšnjo državno pomoč, šele nato se bo STRNIŠA:iskalo občinska sredstva. Sicer pa je prihodnji ministre za okolje izpostavil tudi drugo ključno področje svojega resorja namreč prostor. In predolgo zapostavljeno stanovanjsko politiko.

Tukaj je potrebno politiko stanovanjskega sklada nadaljevati in jo seveda nadgraditi s koalicijsko zavezo, da se LEBEN:več denarja v tem primeru, 0,4 % vlaga v stanovanjsko področje. Sem pa tudi mnenja, da bi bilo zelo dobro BDPhorizontalno se uskladiti med stanovanjskim skladom in slabo banko, kjer je veliko parcel kjer je veliko stanovanj.

Leben vse skozi poudarja da bo kot minister prisluhnil vsem mnenjem in da se bo pri velikih investicijah, ki bi STRNIŠA:lahko pomenilo tveganje za okolje v sodelovanju z gospodarskim ministrom posvetoval z vsemi deležniki. Na vprašanja poslancev Levice in o nižanju okoljskih standardov pri njegovih predhodnikih je odkrito priznal da se je to res LMŠdogajalo. A po drugi strani na vprašanje glede proračunskih sredstev za blaženje podnebnih sprememb ni dal jasnega odgovora. A kakor koli, da ima dovolj znanja da ve kaj je za okolje bistveno je pokazal. Pred njim pa je nedvomno dovolj priložnosti, da bo pokazal še ali je res dovolj odločen, da ne bo klonil pred različnimi interesi in da se bo uveljavil nasproti drugim resorjem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 04:00

15


Doseg: 125.000

Trajanje: 05:00

1 / 1

Predstavitev kandidatke za ministrico za infrastrukturo

1, 06.09.2018, 17:04RADIO SLOVENIJA STUDIO OB 17-IH, (voditeljica): Pridružila se mi je Maja Derčar, lepo pozdravljena.NATAŠA MULEC

(novinarka): Lep pozdrav.MAJA DERČAR Skupaj bova pogledali kako se videnje ministrstva za infrastrukturo in kohezijo Alenka Bratušek lotila svojega MULEC:

dela. maja zdi se da bo Alenka Bratušek na resorju, ki je težak 660 milijonov na leto bolj ali manj nadaljevala delo svojih predhodnikov, tudi Petra Gašperšiča.

Tako je saj ji ne ostane drugega, namreč pri cestah tempu kot smo ga videli v zadnjih dveh letih. Tako, da DERČAR:bodo v petih do šestih letih obnovljeni vsi dotrajani odseki. Drug cev karavanškega predora bo prav tako nadaljevala, enako tretjo razvojno os, ki pa postaja že nekako zgodba o drugem tiru. Sedaj pa nekaj besed o tretji razvojni osi, Korošcičakajo dolga, projektu se očita da bo pozidal kmetijska zemljišča in podrl preveč hiš. Zahteva za presojo ustavnosti tretje razvojne osi je zato na ustavnem sodišču. Kaj na to pravi Bratuškova?

Ona upam, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo, za leto 2019 torej prihodnje leto pa verjame, da lahko DERČAR:začnejo graditi vsaj tisti prvi odsek Slovenj Gradec _ Velenje.

Nimam drugega kot da verjamem ministru, da je preveril vse možnosti in da se bi gradnje tega resALENKA BRATUŠEK:lahko začela. Dejstvo je, da je to pot, cesta, ki jo ljudje na tistem območju res nujno potrebujejo.

Zanimivo je bilo poslušati tudi kaj je imela Alenka Bratušek povedati glede projekta drugi tir. Enkrat je MULEC:zagovarjala samo sebe z referendumske kampanje češ da bi se dalo projekt izpeljati drugače, drugič pa je pritrjevala zdajšnjemu načrtu torej podjetju nam lahko to pojasniš?2TDK,

Res je. očitno bo drugi tir nazadnje vendarle peljala tako kot ga je zastavila In tu je kontinuiteta, tudi DERČAR: SMC.sama je dejala, da s prihodom novega ministrice ne more vsega postaviti na glavo. Je pa tudi res, da je zlasti pred prvim referendumom o drugem tiru govorila nekoliko drugače o finančni reviziji, o tem da bi se dalo projekt voditi drugače. včerajpa je rekla takole:

Gradnje proge Divača - Koper je vlada Mira Cerarja zastavila kot ga je. in podjetje 2 je ustanovljeno. BiBRATUŠEK: TDKse dalo drugače, verjetno bi se dalo drugače, je pa vsekakor za ene stvari za državo na nek način bolje ali pa bolj zgodno da se ta investicija ne pelje ali pa neposredno skozi proračun, to je z vidika vpliva gradnje tega tire oz te proge na javne finance.

Na podoben način kot 2 je Bratuškova menda omenjala tudi vlogo Madžarske.MULEC: TDK Na eni strani je rekla, če se njo vprašala lahko projekt gradimo sami. Ni pa Madžarov kar odpisala. Najprej bo DERČAR:

videla na kateri točki sploh so pogovori z njimi. Ti pogovori so sicer na točki nič. tako, da bo še zanimivo. Zagotovilo, ki je zapisano tudi v koalicijski pogodbi pa pravi, da bomo kot država pogovore z zalednimi BRATUŠEK:

državami nadaljevali. Ampak na koncu izbrali tisto pot, ki bo za našo državo najbolj ugodna.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!



Trajanje: 05:00

16

AKTUALNO

Nikomur vbreme

Zamisel o prostovoljnih prevozihstarejših je pred približno pe-

timi leti vzniknila v takratni mreži

aktivnosti, trženja, informiranja inasistence Matija. Skovali so tudi no-

vo besedo prostofer (iz besed »pro-

stovoljni« in »šofer«) in povabili lju-di z vozniškim izpitom in lastnim

avtomobilom, da so v prostem ča-

su starejše krajane zapeljali poopravkih. Ponekod so preizkusili

brezplačne prevoze le občasno (na

primer do pokopališča ob dnevumrtvih), drugje so vozili kar redno.

Storitev so nadgradili z nagrajeva-

njem najbolj prizadevnih in prijaz-nih voznikov po izboru sopotnikov.Prostoferstvo se zdaj odvija pod

okriljem zavoda Zlata mreža in se

še širi. Uporabnik, ki potrebuje pre-voz, pokliče na brezplačno telefon-

sko številko 080 10 10, v komunika-

cijskem centru pa mu posredujejokontaktne podatke ustreznih voz-

nikov s seznama registriranih pro-stovoljnih šoferjev. Uporabnik in

voznik se sama dogovorita za pre-voz. Vozniki uporabljajo lastni av-

tomobil, ki mora biti tehnično brez-

hiben. Imeti morajo tudi obvezno

avtomobilsko zavarovanje, ne po-

trebujejo pa posebnega nezgodne-

ga zavarovanja sopotnikov.

Sopotniki v devetih občinah

Bolj načrtno pa so se mobilnosti

starejših prebivalcev lotili v Zavo-

du Sopotniki, zavodu za medgene-

racijsko solidarnost. Zamisel se je

porodila mladi ekipi na Krasu, in

kot pravi direktor Marko Zevnik, so

zasebni neprofitni zavod ustanovi-

li z namenom »starejšim občanom

iz ruralnih območij ponuditi brez-

plačne prevoze in jim tako pomaga-ti pri vključevanju v aktivno druž-

beno življenje«. Začeli so leta 2014

na območju domačih občin Divača,

Sežana in Hrpelje-Kozina, nato pase je glas zadovoljnih uporabnikovhitro razširil, še posebej po pred-stavitvi v Zborniku dobrih praks

trajnostne mobilnosti na podeželju.Zdaj Sopotniki brezplačno preva-žajo starejše občane že v devetihobčinah: poleg treh kraških še v

Sevnici, Brežicah, Krškem, Kočev-

ju ter v Postojni in Pivki. V septem-

bru bodo začeli voziti še v Ajdovšči-ni, in to z električnim vozilom, do

konca leta pa naj bi bili brezplačni

prevozi na voljo še starejšim prebi-valcem občine Ankaran.

Z brezplačnimi prevozi sta-

rejših krajanov omogočajo, da se

udeležujejo kulturnih dogodkov,obiskujejo svoje prijatelje, gredo kzdravniku, v trgovino ipd., eno od

rednih uporabnic denimo vsak te-

den peljejo na klekljarski tečaj. Ta-

ko ohranjajo določeno samostoj-nost, obenem pa spletajo nova po-znanstva ter ohranjajo družabnestike s širšo okolico. »V Zavodu So-

potniki poudarjamo, da nismo le

prevoz od točke A do točke B, am-

pak je bistveno tisto, kar se zgodivmes: pogovori, izmenjava mnenjin izkušenj, občutek sprejetosti.

Opažamo, da zelo cenijo solidarno

pomoč naših prostovoljcev. Veliko

starejših nam pove, da dokler ni

bilo Sopotnikov, so kakšen pregledpri zdravniku preprosto izpustili,

saj niso želeli obremenjevati svojih

otrok ali vnukov. Zdaj pa, ko se lah-

ko sami dogovorijo za prevoz, ni-

majo občutka, da so drugim v bre-

me.« Občine krijejo vse stroške, saj

je tak način prevoza bistveno učin-

kovitejši, kot je avtobusni prevozna relacijah, kjer je malo potnikov.

»Poleg tega gre za prevoz od vrat do

vrat, saj je za mnoge starejše obča-

ne že dostop do avtobusne ali že-

lezniške postaje, če sploh obstajatav kraju, nedosegljiv.« Tej storitvi so

naklonjeni drugi krajani, tako na

primer lokalni gostinci prostovolj-nim voznikom na dan, ko opravlja-

jo prevoze, zagotavljajo brezplačnakosila. Prav tako jim pomagajo vul-

kanizerji, avtopralnice, mehaniki,

jih pohvali Zevnik.Aktivnih je 90 prostovoljcev raz-

ličnih let in poklicev, ki prevažajopribližno 800 uporabnikov. Za pre-voze namenijo svoj čas, morebitne

druge stroške jim zavod povrne.

Vozijo s sedmimi »službenimi« vo-

zili, na mesec opravijo povprečno

340 voženj oziroma 15.000 kilo-

metrov. »Skrbimo za to, da so vsi

avtomobili vzdrževani in zavaro-

vani. Vsi naši prostovoljci so (poleg

zavarovanja v vozilu) še dodatno

zavarovani za opravljanje prosto-

voljskega dela. Zavedamo se, da greza odgovorno delo z ranljivo druž-

beno skupino. Zato smo tudi glede

tega, koga sprejmemo v svoje vrste,

zelo natančni, vsi prostovoljci so

deležni uvodnih in potem rednih

usposabljanj in izobraževanj.«Za prevoz pokličite v eno izmed

enot Zavoda Sopotniki: Kras-Brki-

Mobilnost je zagotovo eden izmed dejavnikov, ki vpliva na kakovost življenja v vseh

obdobjih, še posebej izrazito pa v starosti. Kdor nima lastnega avtomobila ali ne vozi

(več), je odvisen od dobre volje sorodnikov ali sosedov, ki pa jih ne želijo prepogos-to obremenjevati. Zato so organizirani in brezplačni prevozi, ki so zaživeli v nekaterih

občinah, zelo dobrodošla rešitev. Naj predstavljeni zgledi vlečejo!

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vzajemnost 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 48.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 687 cm2

17

ni: 031 831 030; Sevnica: 031 338

187; Brežice: 041 744 9 47; Krško:

031 441 999; Kočevje: 051 426 411;

Postojna: 031 607 070; Pivka: 051

657 555.

Z Rudijem po novomeški občini

V Novem mestu so se pri organizi-

ranju prevozov starejših občanov in

invalidov povezali občina, društvo

upokojencev in zavod Zlata mre-

ža. Mestna občina je najela elek-

trično vozilo, ki so ga poimenovali

Rudi, plačuje tudi stroške najema

in goriva, vozniki prostovoljci pa so

članice in člani društva upokojen-cev. Kot je povedala Rožca Sonc,

predsednica DU Novo mesto, je

zanimanja med občani za prevoze

z Rudijem veliko. Od marca, ko je

začel voziti, so opravili v povprečju83 prevozov na mesec, kar znese v

povprečju 1800 kilometrov na me-

sec. Rekorden je bil julij, saj je bilo

voženj kar 106. Kdor potrebuje pre-

voz, pokliče klicni center na števil-

ko 080 10 10 vsaj tri dni prej, preden

potrebuje prevoz, da se lahko voz-

niki dogovorijo. Prostovoljnih voz-

nikov je trinajst, od ponedeljka do

petka med 7. in 18. uro krajane pe-

ljejo v zdravstveni dom, bolnišnico

ali lekarno, v katero od uradnih us-

tanov ali kam drugam na območjunovomeške občine. Izjemo naredi-

jo le za tiste, ki imajo napotnico za

merjenje kostne gostote, ki jo oprav-

ljajo le v Dolenjskih Toplicah.

Upokojenci kupili avtomobil

V Dravogradu pa je za prevoze po-skrbelo kar domače društvo upo-

kojencev. Pripravili so dobrodelni

koncert, zbrali donatorska in spon-zorska sredstva, nekaj pa je prima-

knila še občina. Kupili so nov avto-

mobil, s katerim so že aprila letos

opravili prve prevoze.Vozniki prostovoljci so iz vrst

upokojencev ter Društva šoferjevin avtoprevoznikov. Starejše kraja-ne vozijo k splošnemu zdravniku

ali specialistom na Koroškem, po

nakupih ali drugih opravkih in jihtudi zapeljejo nazaj domov. Klice

sprejemajo na telefonski številki:

040 548 474 od ponedeljka do pet-

ka od 8. do 15. ure.

Kot je povedala Ivanka Mori,

podpredsednica društva upokojen-

cev in vodja projekta Starejši za

starejše, v okviru katerega delujejo

organizirani prevozi, opravijo naj-

manj štiri vožnje na teden, povpra-

ševanje se veča, prevoz pa morajo

uporabniki naročiti dva ali tri dni

prej. Če potniki želijo in zmorejo,lahko prispevajo za gorivo, vseka-

kor pa so zelo zadovoljni, da imajona voljo prevoz z avtomobilom. Zla-

sti veliko to pomeni tistim, ki živijo

v odročnejših ali hribovitih vaseh.

Podobno so si zamislili tudi v

društvu upokojencev Zgornja Kun-

gota, le da so do brezplačnih prevo-

zov z društvenim osebnim vozilom

upravičeni tisti, ki so vključeni v

katerega od programov društva, to

' pa so: Starejši za starejše, Aktivno

staranje na domu in RES-je, pomoč

svojcem oseb z demenco.

Anita Žmahar

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 48.000

Stran: 10




Stran: 10

Površina: 687 cm2

18

Za naročnike Vzajemnosti

ugodnejše potovanje

z vlakomV sodelovanju s Potniškim prometom Slovenskih železnic lah-

ko izkoristite ugodnosti, ki jih nudi njihova Senior kartica. Za

brezplačno kartico, ki v redni prodaji stane 10 evrov in vam jo

poklanja Vzajemnost, lahko zaprosijo vsi naročniki Vzajemno-sti, starejši od 60 let, starostni ter invalidski upokojenci s stal-nim bivališčem v Sloveniji (ne velja za zakonske partnerje). Z

njo lahko potujete z vlaki slovenskih železnic do 50 odstotkov

ceneje. Z vozovnico pa ste deležni še drugih popustov.

Vse podrobnejše informacije o voznih redih, cenah, do-datnih ponudbah, dobite na vaši železniški postaji, splet-nih straneh Slovenskih železnic www.slo-zeleznice.si,

po elektronski pošti potnik. info@slo-zeleznice. si.

Kako do kartice?Vsi, ki jo želite prejeti, izpolnite spodnji kupon in gaskupaj s prilogami (fotokopijo osebne izkaznice ali pot-

nega lista, mlajši od 60 let pa poleg fotokopije oseb-

nega dokumenta priložite še fotokopijo obvestila o pre-jemu pokojnine ali odločbo o upokojitvi ali kartico upo-kojenca, ki jo izda ZPIZ) pošljite na naslov: Vzajemnost,Dunajska cesta 109, 1000 Ljubljana, s pripisom: Za se-

nior kartico. Kartice pošiljamo enkrat mesečno. Veljaeno leto, potem je treba zaprositi za novo. Za podalj-šanje izpolnite in pošljite le spodnji kupon brez prilog.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 48.000

Stran: 92




Stran: 92

Površina: 93 cm2

19

Mestna občina Celje je leta

2017 sprejela celostno prometno

strategijo, ki spodbuja trajnostnenačine mobilnosti. Če želimo žive-ti v čistejšem okolju in zmanjšatiogljični odtis, moramo spremenitimiselnost in namesto avtomobi-lov začeti uporabljati kolo, javni

potniški promet in druge alter-nativne oblike mobilnosti, ki socenejše in okolju prijaznejše. Prvirezultati naših dolgotrajnih pri-zadevanj so že vidni. Kupili smosto koles, uvajamo javni potniškipromet, odpiramo nove električ-ne polnilnice, gradimo polnilnopostajo na stisnjen zemeljski plinin se pripravljamo na gradnjo ko-lesarskih poti. V projekte smo vlo-žili veliko znanja, napora in ener-gije, zato smo rezultatov veseli.Verjamemo, da smo na pravi potiin da smo pripravili dobre temelje

za prihodnost.Javni potniški promet bomo v

Celju uvedli prvega januarja pri-hodnje leto. Kupili smo deset sre-dnje velikih avtobusov, ki bodo

po zelo ugodnih cenah (za dnevnovozovnico bo treba odšteti evro)vozili na petih linijah in bodo sre-dišče mesta povezovali z večjimistanovanjskimi naselji. Za nakupavtobusov smo od Eko sklada pre-jeli malo manj kot milijon evrovnepovratnih finančnih spod-bud, kar predstavlja 80 odstotkovvrednosti posameznega vozila. Vsodelovanju z javnim podjetjem

Energetika Celje, d. o. o., v Trno-vljah gradimo polnilno postajo

na stisnjen zemeljski plin, ki bonamenjena novim avtobusom in

tudi drugim uporabnikom.Ker je razvoj zelenih mobilno-

stnih tehnologij naša skupna pri-hodnost, želimo v Celju z gradnjoustrezne infrastrukture voznike

spodbuditi tudi k nakupu elek-tričnih avtomobilov, ki so okolju

prijaznejši in ne povzročajo hru-

pa. Januarja letos smotri polnilnepostaje namestili na parkiriščuSpodnji grad, konec julija smo

predali v uporabo še dve polnil-nici na parkirišču ob Vrunčevicesti. Kot investitorji smo poskr-beli za gradbena dela, ki so bila

potrebna za napeljavo električneenergije do polnilnih postaj, sicer

pa v projektu sodelujemo s pod-

Za potrebe javnega sistema izposoje koles smo v Celju kupili 66 klasičnih

in 34 električnih koles. Naložba, v katero sta vključeni še postavitev sedem-

najstih postaj javnega sistema izposoje koles ter vzpostavitev programskeopreme za podporo in delovanje sistema, je stala 640 tisoč evrov z DDV. Zaenak sistem se je odločilo še sedem sosednjih občin, tako da bo uporabnikkolo lahko prevzel v Celju in ga na primer vrnil v Žalcu. Foto: Gregor Katič

jetjem Petrol, d. d., Ljubljana, ki jeupravljavec in skrbnik polnilnic.Na vseh polnilnicah je polnjenje

brezplačno. Tudi to naložbo smouresničili s pomočjo nepovratnihfinančnih spodbud, ki smo jih pre-

jeli od Eko sklada.Poleg vsega naštetega name-

ravamo v Celju po vzoru sodob-

no razvitih evropskih mest zgra-diti parkirno infrastrukturo, ki bospodbujala alternativne trajno-stne načine nadaljevanja poti s

kolesom. Na podlagi povabilaZdruženja mestnih občin Slovenije smo oddali vlogo za projekt

P & R v Ulici XIV. divizije. VozliščeP & R (Park & Ride - parkiraj

avto in prestopi na kolo) želimourediti na območju med Savinjoin železniško postajo. Območje

je v občinski lasti in se nahaja

ob starem mestnem jedru. Če

bo naša vloga sprejeta in bomodobili denar iz mehanizma Celo-stnih teritorialnih naložb (CTN),

bomo na tem mestu prihodnje

leto uredili kakovostno, funkcio-

nalno in za uporabnike privlačnourbano površino. V projektu smo

upoštevali tudi projektantska

izhodišča za izvedbo državnekolesarske povezave, ki potekav neposredni bližini ob strugi Sa-vinje v smeri proti Laškemu. Napodlagi projektantskih predraču-nov je vrednost celotne investici-je ocenjena na malo več kot 358tisoč evrov.

V Celju izboljšujemo kakovost bivanja

■h r? vJsjB BS&dmM

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Novi tednik - Priloga 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 15.000

Stran: 8


Novi tednik - Priloga 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 8

Površina: 459 cm2

20

Določili stavbno pravico

za gradnjo drugega tiraLJUBLJANA - Vlada, ki opravljatekoče posle, je na včerajšnji dopisniseji s projektnim podjetjem 2TDKsklenila pogodbo o ustanovitvi

stavbne pravice za izgradnjo dru-

gega tira med Koprom in Divačo.Podelila jo je za 45 let, torej za čas

trajanja koncesijske pogodbe. Stav-bno pravico je podelila za odsekmed železniško postajo Divača in

območjem elektronapetostne po-

staje Dekani, in to v skladu z grad-benim dovoljenjem, ki natančno

opredeljuje obseg gradnje po tem

dovoljenju in na katerih objektih se

bo gradnja izvajala.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorski dnevnik 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 34 cm2

21

SLOVENIJA - V državnem zboru se

nadaljujejo predstavitve bodočih ministrov

Še pet kandidatov skozi sito,

a Šarec je enega že umaknilPeter Jožef Česnik dobil podporo komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu

LJUBLJANA - Marjan Šarec se ješe pred prisego svoje vlade odpovedalministru. Včeraj se je zahvalil kandidatuza vodenje resorja za javno upravo Tugo-mirju Kodelji. Ta je v torek dobil podporoodbora za notranje zadeve, javno upravoin lokalno samoupravo, vendar med razv-

lečeno sejo, ki je trajala več kot šest ur, so

udeleženci seje in novinarji dobili občutek,

da je kandidat premalo pripravljen. Na

vprašanja je odgovarjal ohlapno, tudikonkretnih številk ni navajal.

Iz Šarčeve stranke LMŠ so sporočili,da bodo ime novega kandidata razkrilipredvidoma danes. Predsednik vlade ima

sicer za zamenjavo kandidata tri dni časa

po prejemu mnenja odbora .

Zamejci dobili bobenDanes bodo v državnem zboru za-

slišali še zadnjih pet kandidatov, prav

toliko pa jih je včeraj poželo podporo pri-stojnih odborov. Za ustreznega je bil oce-njen tudi Peter Jožef Cesnik, ki ga je

Stranka Alenke Bratušek predlagala za

vodenje resorja Slovencev v zamejstvu in

po svetu. 73-letni Ljubljančan, ki je skoraj40 let živel v Avstraliji, bo tako prevzelmesto Gorazda Žmavca.

Česnikovo predstavitev je kot ustre-

zno podprlo šest članov komisije, dva sta

bila proti. Glavne teme zaslišanja so bilimladi Slovenci v zamejstvu in po svetu,

način, kako bi jih matična domovina pri-

tegnila k sodelovanju in ohranjanju slo-venstva, ter povezovanje strokovnjakov

slovenskih korenin iz tujine.

»Jaz bom boben, na katerega se botolklo,« je napovedal Česnik, ki je zago-

tovil, da bodo njegova vrata odprta takoza zamejce kot Slovence po svetu. Dejalje sicer, da mu je predvsem tematika čez-

morskih izseljencev »čustveno izrednoblizu«, a prednost je po njegovem trebanameniti zamejcem.

Med nastopom je Česnik omeniltudi vprašanje predstavnika Slovencev vItaliji v rimskem parlamentu in si zaželel

premika z mrtve točke. Zavzel se je tudi

za ureditev muzeja izseljenstva, kar je

zanj velik cilj, ki ga je mogoče doseči z za-sebnimi sponzorji. Česnik načeloma ne

nasprotuje, da bi Slovenci iz tujine imelipredstavnika v državnem zboru, a je to po

njegovih besedah odločitev poslancev.Predsednica komisije Ljudmila No-

vak je po zaslišanju v izjavi za STA dejala,da Česnik pozna področje in se vidi, da»ima rad Slovence in slovenstvo«. Hkratije izrazila željo, da bi bil zelo strog in zah-teven do vprašanj, ki niso rešena, še po-

sebej kar zadeva Slovence v sosednjihdržavah, in jih naslovil tudi na ministra

za zunanje zadeve.

Bratuškovao drugem tiruNajveč zanimanja je včeraj sicer

vladalo za bistveno daljša zaslišanja AlenkeBratušek, Sama Fakina in Jureta Lebna.

Njim so zeleno luč prižgali po več urahrazprave, medtem ko je bila seja v odboruza kulturo krajša.

Kandidata za kulturnega ministra

Dejana Prešička, ki so ga predlagali So-cialni demokrati, so gladko podprli, potemko je kot prioriteto izpostavil dvig prora-

čunskih sredstev za kulturo na 0,5 odstotka

BDP do leta 2020.

Samo Fakin pa je moral povedati,kako si zamišlja prihodnost najbolj ne-

hvaležnega področja slovenske politike

- zdravstva. Fakin, ki prihaja iz mini-

strske kvote LMŠ, je med kratkoročneprioritete postavil skrajševanje čakalnihvrst in reševanje otroške srčne kirurgije.Kot je dodal, je okvir njegovega delova-nja koalicijska pogodba, v kateri so na-

vedeni tudi nekateri zakoni, ki ne bodolahek oreh.

Kandidat za okoljskega ministra

Jure Leben je napovedal, da se namerava

lotiti problema odpadne embalaže in sa-

nacije degradiranih območij, načelomapa ne nasprotuje sežigalnicam.

Že pozno zvečer pa so po seji, kise je začela ob poldne, za ustrezno

ocenili tudi kandidatko za vodenje in-

frastrukturnega ministrstva Alenko Bra-

tušek. »Mislim, da še nikoli nismo bilitako blizu začetka gradnje, kot smo da-nes,« je dejala o drugem tiru med Ko-

prom in Divačo. »Mislim, da bi država

drugi tir lahko zgradila sama,« je po-

udarila Bratuškova, ki ni skrivala na-

sprotovanja madžarski vpletenosti.»Dam obljubo, da bo Luka Koper ostala

slovenska in da niti centimetra ne bomoprodali tujcem.« (pv, sta)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 390 cm2

22

Ejprvl

Peter Jožef Česnik borut peršoua/dz Tugomir Kodelja borut perSoua/dz

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 11.000

Stran: 3




Stran: 3

Površina: 390 cm2

23

Znanci iz našihkrajev

Nuša Pem iz StražeUrno se je vrtela Nuša

med gosti in jim stregla vdomači gostilni. Končala

je srednjo gostinsko šolo vMariboru in se zaposlila kar

doma. Pemova gostilna slovipo gostoljubnosti, nova go-

stinska pomoč pa bo ponud-bo samo še popestrila.

Nova podoba

bistriške železniškepostaje

V sklop obnove železni-ške proge med Poljčanami in

Slovensko Bistrico zajematudi obnova obeh železni-

ških postaj. Železniška po-

staja Slovenska Bistrica bo

nekoliko spremenila svojopodobo. Posebej bo zago-tovljena varnost potnikov s

podhodom na peron.Modre misli

Tisti, ki se za nič ne

zavzemajo, bodo nasedli

čemurkoli.Alexander Hamilton

Ali ste vedeli?Pod besedo rak razume-

mo kot: žival, nebesno zna-

menje ali bolezen. Čeprav ježivali - rakov okoli 20 tisoč

vrst, je nam najbolj poznanpotočni rak. Vsakdo gaje že

gotovo srečal in je prepri-čan, da dobro pozna to za

pedenj veliko vodno žival,ki diha s škrgami. Ali res?

Koliko nog ima? Štiri in

sprednje klešče, skupno pet

parov. Koliko stav je bilo že

na to temo in vsak je imelpo svoje prav. Pisatelj Fran

Erjavec je zapisal, da ima

rak celo 32 nog.

Iz ljudske

zakladniceKakšno vreme prvi dan

kane, rado ves mesec takoostane. Ce bo ta rek obve-

ljal, potem se nam obetamokra jesen. Saj za prvo

polovico meseca to drži.Tilen (1.) nas opozarja, da

je konec poletja. Septemberpa naj bi napovedoval vre-

me pomladi: Kakšen kima-

vec, takšen bo sušeč.

Šopek za Poldija

Planinska skupina Veterani, katerih član je tudi LeopoldKolar iz Spodnjih Poljčan, mu je ob njegovem življenjskemjubileju podarila šopek in mu zaželela, da jih še nadalje spod-buja na pohodih s svojimi domislicami. Se posebej seje izka-zal na pohodu čez Komno h Krnskim jezerom.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Panorama 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 18


Panorama 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 18

Površina: 239 cm2

24

Cerarjeva vlada je imela prvo redno

sejo 18. septembra 2014. Predse-

dnik vlade je 14. marca 2018 odsto-

pil, po tem ko je vrhovno sodišče raz-

veljavilo referendum o drugem tiru.

V nadaljevanju je vlada opravljala

le tekoče posle. Od nastopa vlade

je minilo 1.280 oziroma 1.443 dni,če prištejemo še obdobje tekočih

poslov. Člani so se sestali na 186

rednih in 270 dopisnih sejah, potrdili

so 2.229 predpisov iz svoje pristoj-

nosti, državni zbor jih je obravnaval

in sprejel 483.

Pregled delaCerarjeve

vlade

Začetek mandata so zazna-

movale številne kadrovske

menjave na področjih šol-

skega, gospodarskega,

obrambnega, kulturnega resorja in

vladne službe za razvoj in kohezijo.

Odstopili so: ministrici za izobraže-

vanje Stanka Setnikar Cankar in

Klavdija Markež, gospodarski mini-

ster Jožef Petrovič, finančni minister

Dušan Mramor in ministrica za razvoj

Violeta Bulc, ki je nastopila funkcijo

evropske komisarke. V aprilu 2015 je

bil na predlog predsednika Cerarja

razrešen minister za obrambo Janko

Veber. Leta 2016 je pred glasovanjem

o razrešitvi sama odstopila ministrica

za kulturo Julija Bizjak Mlakar.

V tem času se je vlada soočala

z močno opozicijo. Vloženih je bilo

devet interpelacij zoper posamezne

ministre in ena zoper celotno vlado.

Interpelacije so prestali: ministrica

za notranje zadeve Vesna Gyorkos

Žnidar, zunanji minister Karl Erjavec,

dvakrat ministrica za delo Anja KopačMrak, ministrica za zdravje Milojka

Kolar Celarc, ministrica za izobraže-

vanje Maja Markovec Brenčič in mini-

ster za pravosodje Goran Klemenčič.

Poslanci SDS so v interpelaciji

predsedniku vlade očitali kršitev usta-

ve in hujše kršitve zakonov. Januarja

letos je sledil predlog ustavne obtož-

be, ki pa ni bila izglasovana.

V državni zbor je bil ta teden

vložen predlog nove vlade pod vod-

stvom Marjana Šarca. Nova vlada naj

bi bila predvidoma operativna v dveh

tednih.

Pripravila: Urša Ravnikar Šurk,

študentka na EPFObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Pravna praksa 06.09.2018 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 34



Doseg: Kazalo

Stran: 34

Površina: 131 cm2

25

Ponedeljek, 27. 8.Zdravstvo. Ministrstvo za zdravje je

v odzivu na pismo sindikatov glede usta-

novitve Nacionalnega inštituta za otroške

srčne bolezni (NIOSB) med drugim zapi-salo: »NIOSB je že zaposlil nosilce zdrav-

stvene dejavnosti. Nadaljeval bo z zapo-

slovanjem zdravnikov, medicinskih sester

in drugega zdravstvenega osebja, ki je

potrebno za kakovostno in varno delova-

nje. NIOSB je javni zdravstveni zavod, zato

bodo veljala enaka pravila kot v ostalih

javnih zdravstvenih zavodih. Pravice delav-

cev ne bodo ogrožene. Posamezni stro-

kovnjaki bodo delali tudi po podjemnih

pogodbah, vendar le dokler NIOSB ne

bo imel dovolj lastnih kadrov za varno in

kakovostno obravnavo bolnikov.«

Torek, 28. 8.

Mladi. Predsednik države Borut Pahor je

v sodelovanju z Ustvarjalnikom - pospe-

ševalnikom mladinskega podjetništva pri-

redil sprejem ob ustanovitvi Fundacije

za ustvarjalne mlade, ki jo z desetimi

uglednimi slovenskimi podjetji ustanavlja

Ustvarjalnik - pospeševalnik mladinske-

ga podjetništva. Namenjena je najbolj

izstopajočim mladim v Sloveniji, ki nav-

dihujejo s svojimi inovativnimi in drznimi

poslovnimi idejami. Vsako leto naj bi tako

deset mladih z ambicioznimi obšolskimi

projekti za obdobje enega leta prejelo

mesečno štipendijo, mentorsko ekipo in

vso potrebno podporo, da svoje projekte

tudi udejanjijo.

Slovo. Potekala je pogrebna slove-

snost ob nedavni smrti akademika Cirila

Zlobca, ki se je je udeležil tudi predse-

dnik države Borut Pahor. Ta je žalnemuzboru med drugim povedal tudi: »Ciril

Zlobec si je s svojo pomirjujočo, razu-

mevajočo in ljubeznivo osebnostjo ustva-

ril vsesplošno spoštovanje. To je toliko

bolj navdihujoče, ker je bil vse svoje

življenje nenavadno moralno in politično

premočrten. Začenši z antifašizmom in

domoljubjem. Imel je jasna stališča, toda

sogovornika z drugačnimi je sprejemal

in poslušal spoštljivo. Upošteval ga je.«

Sreda, 29. 8.

Tožilstvo. Pred ministrom za pravosodje

mag. Goranom Klemenčičem je prisegel

Luka Grasselli, okrožni državni tožilec

na Specializiranem državnem tožilstvu

v Ljubljani. Slavnostne zaprisege so se

udeležili tudi generalni državni tožilec

Drago Šketa, vodja Specializiranega

državnega tožilstva v Ljubljani Harij

Furlan, podpredsednica Državnotožilske-

ga sveta Tamara Gregorčič in državna

sekretarka na Ministrstvu za pravosodje

Tina Brecelj. Mag. Klemenčič je v uvo-

dnem nagovoru med drugim dejal, da

novoimenovani okrožni državni tožilec

prevzema odgovorno funkcijo kazen-

skega pregona, od katerega je odvisna

moč ali pa slabost delovanja imunskega

sistema pravne države.

Od 27. avgusta do 2. septembraPatricij Maček,

mag. prava

Evropa

Ponedeljek, 27. 8.

Posojilo. Evropska komisija (EK) je sporočila, da bo Evrop-

ska investicijska banka v sklopu naložbenega načrta za Evro-

po finskemu telekomunikacijskemu podjetju Nokia odobrila

posojilo v višini 500 milijonov evrov. Nokia naj bi sredstva

porabila za pospešitev raziskav in razvoja tehnologije 5G.

Nova generacija mobilne telekomunikacije naj bi zagotovi-

la višje hitrosti, boljšo povezljivost, desetletno avtonomnost

sprejemnikov ter hitrejšo odzivnost in boljšo zanesljivost

omrežij za potrošnike.

Varnost. Francoski predsednik Emmanuel Macron je

napovedal, da bo v prihodnjih mesecih predstavil predloge

za okrepitev varnosti Evropske unije (EU). Ob tem je ocenil,da se EU na področju varnosti ne sme več zanašati samo

na Združene države Amerike (ZDA). »Prevzeti moramo odgo-

vornost, zagotoviti varnost in s tem evropsko suverenost,«

je še dodal na srečanju okoli 250 francoskih diplomatov,

poslancev in strokovnjakov za mednarodne odnose ob koncu

poletnih počitnic.

Torek, 28. 8.

Toplogredni plini. EK je začela javno posvetovanje o stra-

tegiji za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov

v EU. S posvetovanjem namerava zbrati mnenja o tehnolo-

ških in socialno-ekonomskih vidikih strategije za zmanjšanje

toplogrednih plinov ter informacije o spodbudah, ovirah,izzivih in priložnostih v povezavi s strategijo, ki še niso

zbrane s študijami. EK naj bi po koncu posvetovanja odgo-

vore deležnikov objavila. Posvetovanje pa bo potekalo do

9. oktobra 2018.

Španija. Regionalna vlada v Madridu je dala zeleno luč

za odprtje doma za starejše, namenjenega lezbijkam, gejem,

biseksualcem in transseksualcem, ki bo financiran iz javnih

sredstev. Zgradba v četrti Villaverde na jugu španske pre-

stolnice naj bi tako konec leta dobila 66 stalnih stanovalcev,

imela pa naj bi tudi kapacitete za 30 enodnevnih obisko-

valcev. Pobudo za dom za starejše člane LGBT skupnosti

je dal 70-letni Federico Armenteros, ki so ga v enem od

domov za starejše izobčili, ker je homoseksualec.

Sreda, 29. 8.

Diskriminacija. Agencija EU za temeljne pravice je objavila

poročilo o uresničevanju in tolmačenju pravice do prostegagibanja v EU v praksi. Državljani EU imamo pravico do

prostega gibanja po EU, vendar lahko v praksi naletimo

na ovire pri dovoljenjih za prebivanje ali socialni podpo-

ri. Agencija tako v poročilu navaja primere o tem, kako

so lahko državljani EU iz drugih držav članic posredno ali

neposredno diskriminirani zaradi svojega državljanstva, ko

gre na primer za pridobitev štipendije, nepremičninskega

posojila ali iskanje zaposlitve.

Hrvaška. EK je sporočila, da bo EU prispevala 163

milijonov evrov kohezijskih sredstev za naložbe v vodovod

in sistem čiščenja odpadne vode na območju Reke in

Primorsko-goranske županije na Hrvaškem. Posodobitev

infrastrukture naj bi približno 190.000 prebivalcem tegaobmočja zagotovila čistejšo vodo, nadomestila staro vodo-

vodno infrastrukturo, izboljšala povezanost z javnim kanali-

zacijskim sistemom in zagotovila boljše čiščenje odpadnevode. Projekt predvideva izgradnjo več kot 300 kilometrov

vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Dela pa naj bi

bila končana do leta 2023.

Četrtek, 30. 8.

Pomoč. EK je predstavila dodatne ukrepe za podporokmetom, ki jih je prizadela letošnja poletna suša. Dodatna

prožnost pri izvajanju pravil naj bi povečala razpoložljivost

krme za živino, kar je po suši eden od glavnih izzivov za

kmete. Predstavljena odstopanja zadevajo zlasti nekatere

predpise ekologizacije, povezane z vmesnimi posevki. EK je

predstavila tudi predlog za omogočanje vnaprejšnjih plačil,

ki ga je napovedala pred nekaj tedni.

Gospodarstvo. EK je objavila gibanje kazalnika zaupa-

nja v gospodarstvo in kazalnika poslovnega okolja za avgust2018. Kazalnik zaupanja v gospodarstvo se je v območju

evra glede na mesec poprej rahlo znižal za 0,5 točke na

Patricij Maček,

mag. prava

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 35

Površina: 1.208 cm2 1 / 3


Doseg: Kazalo

Stran: 35

Površina: 1.208 cm2

26

Državno odvetništvo. Pred mini-strom za pravosodje mag. Goranom Kle-

menčičem so ob prisotnosti generalnega

državnega odvetnika mag. Jurija Groznika

prisegle višje državne odvetnice. Dr. Mar-

tina Bukovec je prisegla za višjo držav-

no odvetnico Državnega odvetništva na

zunanjem oddelku v Celju, Ivanka Jera-

la, Mateja Šenih, mag. Jasmina Trivič in

Mojca Vidrih pa za višje državne odvetnice

Državnega odvetništva na sedežu v Lju-

bljani. V nagovoru jim je mag. Klemenčič

zaželel veliko uspeha pri delu, osebnega

in poklicnega poguma, saj se institucija,

ki je pomemben gradnik pravne države,

po njegovem mnenju šele privaja novemu

položaju in vlogi, ki ju je dobila z Zakonom

o državnem odvetništvu (ZDOdv).

Vojaško sodelovanje. Ministrica za

obrambo Andreja Katic je bila na eno-

dnevnem delovnem obisku v Makedo-

niji, kjer se je srečala z ministrico za

obrambo in namestnico makedonskega

predsednika vlade Radmilo Šekerinsko.

Po sprejemu z vojaškimi častmi predmakedonskim obrambnim ministrstvom

sta se ministrici najprej sestali na kraj-

šem pogovoru, nato pa so sledili delovni

pogovori obeh delegacij. Ob robu obi-

ska sta ministrici podpisali tudi memo-randum o soglasju glede skupnih voja-

ških usposabljanj in o uporabi vojaških

vadišč. Ob koncu delovnega obiska pa

je ministrico Katic v prostorih vlade na

krajšem pogovoru sprejel še makedonski

predsednik vlade Zoran Zaev.

Lokalne volitve. Državna volilna

komisija in Ministrstvo za javno upra-

vo sta v sodelovanju z Ministrstvom za

notranje zadeve ter Geodetsko upravo

v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju

organizirala strokovni posvet za predse-dnike in tajnike občinskih volilnih komisij

kot pripravo na izvedbo rednih lokalnih

volitev 2018. Na posvetu so bile predstav-

ljene novosti v zakonodaji, ki ureja lokal-

ne volitve, pomembni datumi za volilno

kampanjo in aktivnosti, ki jih morajo

opraviti občinski volilni in drugi organi za

brezhibno izvedbo rednih lokalnih volitev.

Medkulturno sobivanje. Na Ministr-stvu za izobraževanje, znanost in šport je

potekala predstavitev projekta Izzivi med-

kulturnega sobivanja. Namen srečanja je

bil predstaviti in predati Predlog progra-

ma dela z otroki priseljenci za področje

predšolske vzgoje, osnovnošolskega in

srednješolskega izobraževanja. Projekt,

v katerem sodeluje 16 konzorcijskih

zavodov, sofinancirata Slovenija in Evrop-ska unija (EU) iz Evropskega socialnega

sklada. Osnovni cilj projekta je prispevatik razvijanju vrednot medkulturnosti ter

izboljšati strokovno usposobljenost vod-

stvenih in strokovnih delavcev v vzgojno-

-izobraževalnih zavodih za uspešnejše

vključevanje otrok priseljencev iz drugih

jezikovnih in kulturnih okolij.

Koalicijski sporazum. Predsedniki

strank Lista Marjana Šarca (LMŠ), Social-

ni demokrati, Stranka modernega centra,

Stranka Alenke Bratušek in Demokra-

tična stranka upokojencev Slovenije so

podpisali koalicijski sporazum o sodelo-

vanju v vladi v mandatu 2018-2022 pod

vodstvom prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Ta je po podpisu ocenil, da bodo kljub

naporom, ki jih čakajo in ne bodo lahki,

111,6 točke, v celotni EU pa je ostal nespremenjen in je

znašal 112,3 točke. V Sloveniji je kazalnik zaupanja v gospo-

darstvo avgusta 2018 znašal 111,2 točke, kar je 0,4 točke

manj kot mesec poprej. Kazalnik poslovnega okolja se je

v območju evra avgusta 2018 rahlo znižal za 0,08 točke

na +1,22 točke.

Zasedanje obrambnih ministrov. Na Dunaju se je konča-

lo neformalno zasedanje ministrov za obrambo v EU. Ministri

so govorili o Zahodnem Balkanu in nadaljnjem razvoju skupne

evropske varnosti in obrambe. Razpravljali so zlasti o imple-mentaciji stalnega strukturnega sodelovanja, vzpostavljanju

Evropskega mirovnega sklada in o zmogljivostih za načrto-

vanje ter vodenje vojaških neizvršilnih misij skupne varnostne

in obrambne politike. V ospredju razprave je bilo tudi nada-

ljevanje operacije Eunavfor Med SOPHIA (operacija Sophia).

Petek, 31. 8.

Premikanje ure. Predhodni rezultati javnega posvetovanja

o prehajanju na poletni čas so pokazali, da 84 odstotkov

anketiranih nasprotuje premikanju ure v Evropi. Rezultati

so pokazali tudi, da več kot tri četrtine anketirancev (76

odstotkov) izkušnje s spreminjanjem časa dvakrat letno

ocenjuje kot zelo negativne ali negativne. Kot razloge zaprenehanje spreminjanja časa so anketiranci navajali pomi-

sleke v povezavi s škodljivim vplivom na zdravje, povečanjem

števila prometnih nesreč ali premajhnimi prihranki energije.

Končni rezultati javnega posvetovanja naj bi bili objavljeni

v naslednjih tednih, EK pa naj bi Evropskemu parlamentuin državam članicam EU predložila predlog o spremembi

sedanje ureditve premikanja ure.

Inflacija. Evropski statistični urad Eurostat je sporočil,da naj bi letna inflacija po HICP v območju evra avgusta2018 znašala dva odstotka, kar je manj kot mesec poprej,

ko je znašala 2,1 odstotka. K inflaciji naj bi najbolj prispevalienergija, živila, alkohol, tobak in storitve.

Brezposelnost. Eurostat je sporočil, da je stopnja brezpo-

selnosti v območju evra julija 2018 znašala 8,2 odstotka, kar

je enako kot mesec poprej in manj kot pred letom dni, ko

je znašala 9,1 odstotka. V celotni EU je brezposelnost julija

letos znašala 6,8 odstotka. Mesec poprej je bila 6,9-odstotna,

pred enim letom pa 7,6-odstotna. Po ocenah Eurostata je

bilo julija letos v EU 16,823 milijona brezposelnih oseb, od

tega 13,381 milijona v območju evra, V primerjavi z mesecempoprej je bilo v celotni EU 82.000, v območju evra pa 73.000

manj brezposelnih oseb. V Sloveniji je stopnja brezposelnostijulija letos znašala 5,8 odstotka, medtem ko je mesec poprej

znašala 5,7 odstotka, julija 2017 pa 6,6 odstotka.

Zasedanje zunanjih ministrov. Na Dunaju se je zaklju-

čilo dvodnevno neformalno zasedanje ministrov za zunanje

zadeve EU. Ministri so se med drugim posvetili razmeram naBližnjem vzhodu, kjer so posebno pozornost namenili stanju

bližnjevzhodnega mirovnega procesa, razmeram v Siriji in

Iranu. Poudarili so nadaljnjo zavezanost EU v smislu pod-

pore mirovnemu procesu in rešitvi dveh držav. Izpostavili so

tudi slabšanje razmer v Gazi in finančni položaj Agencije

Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih

beguncev na Bližnjem vzhodu.

Sobota, 1. 9.

Energija. V EU je začela veljati prepoved prodaje energijsko

potratnih in neučinkovitih halogenskih žarnic. Nova vseevrop-

ska pravila o prihrankih pri energiji naj bi občutno znižala

stroške za potrošnike. Spremembe pravil EU se nanašajo

na običajne halogenske žarnice, izključene pa so žarnice za

namizne svetilke in reflektorje. Halogenske žarnice nadome-

ščajo LED sijalke, ki naj bi zaradi inovacij postajale varnejše,

dostopnejše in energijsko učinkovitejše. Novi ukrepi pa neveljajo za izdelke, ki so že na prodajnih policah.

Emisije. Začela sta veljati nova preizkusa emisij za vsa

nova vozila, ki bodo dana na trg EU. Nova strožja preizkusanaj bi zagotovila zanesljivejše rezultate. Gre za globalno

usklajeni preskusni postopek za lahka vozila, ki se izvaja

v laboratorijih in bolje odraža realne emisije, ter postopek

za emisije pri dejanski vožnji. Oba preizkusa veljata za vse

nove modele vozil od septembra 2017, zdaj pa sta obvezna

za vsa nova vozila. Postopek omogoča merjenje drobnih

delcev, od septembra 2019 pa naj bi omogočal tudi mer-

jenje dušikovih oksidov.Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 35



Doseg: Kazalo

Stran: 35


27

naredili nekaj dobrega za Slovenijo in da

ima vsak od njih iskren namen.

Četrtek, 30. 8.Poslednja seja. Potekala je zadnja seja

12. slovenske vlade. Ob tej priložnosti je

dr. Miro Cerar med drugim povedal, da

je biti minister posebna čast in odgovor-

nost, je poslanstvo delati v dobro naroda,

vseh prebivalcev Slovenije. Vlada je po

njegovem mnenju delala v dobro ljudi.

Zavedala naj bi se odgovornosti do sle-

hernika med nami, do nas vseh in do

prihodnjih slovenskih rodov. Dejal je, da

če Slovenijo primerjamo z letom 2014, ko

je prevzel vodenje vlade, lahko rečemo,

da danes živimo v Sloveniji, ki ima eno

najvišjih gospodarskih rasti v EU, urejene

javne finance in najnižjo brezposelnost

v zadnjem desetletju, je konkurenčnejša,

socialno pravičnejša, optimističnejša ter

v očeh tujih partnerjev uglednejša.

Mobilnost. Ob začetku novega šol-

skega leta sta Ministrstvo za okolje in pro-

stor ter Ministrstvo za zdravje sporočila, da

vabita šole, občine in starše, da podprejo

otroke pri aktivni poti v šolo peš ali s kole-

som oziroma, če to ni možno, z javnim

prevozom. Da bi spodbudili trajnostno

mobilnost, so na omenjenih ministrstvih

v sodelovanju z Ministrstvom za infra-

strukturo aktivno podprli šole in občine

pri uvajanju trajnostne mobilnosti v šole.

Drugi tir. Vlada je sprejela odločitev

o dokapitalizaciji družbe 2TDK. V skla-

du z Zakonom o izgradnji, upravljanju in

gospodarjenju z drugim tirom železniške

proge Divača-Koper (ZIUGDT) bo takodržava v osnovni kapital družbe vplačala20 milijonov evrov.

Petek, 31 8.

Nestrpnost. Varuhinja človekovih pravicje v izjavi za javnost med drugim sporo-

čila: »Včasih je težko ločiti seme od ple-vela in nesprejemljivo je trditi, da so vsi,

ki prihajajo po zatočišče v Evropo, tudiverski skrajneži, ki želijo islamizirati Evropo,

potencialni teroristi ali posiljevalci. Tovrstna

zatrjevanja so lahko cenena oblika sprene-

vedanja in populizma, zlasti ob odsotnosti

širše družbene analize o pravih vzrokih

bohotenja skrajnih ideologij, pa najsi bo

kjerkoli v svetu. Zato ne pozabimo, danes

in kdaj v prihodnosti, pravih vzrokov in

strašnih posledic, ki so jih in jih še vedno

s seboj prinašajo skrajne ideologije.«

Korupcija. Komisija za preprečeva-

nje korupcije (KRK) je v izjavi za javnost

med drugim sporočila, da opaža, da se

v javnosti večkrat zmotno razlaga narava

postopkov, ki jih vodi zoper posamezni-ke. Zato poudarja, da v okviru določb

Zakona o integriteti in preprečevanju

korupcije (ZlntPK) pregleda vse prija-

ve, torej tudi tiste, za katere se med

postopkom obravnave izkaže, da so bile

trditve v njih neutemeljene. To pomeni,

da samo dejstvo, da KPK pregleduje ozi-

roma obravnava prijavo glede ravnanja

določene osebe, nikakor še ne pomeni,da so pri njenem ravnanju že ugotov-ljene kakršnekoli kršitve določb ZlntPK.

Novo šolsko leto. Ministrica za izo-

braževanje, znanost in šport je ob začet-

ku novega šolskega leta v poslanici med

drugim zapisala: »Bo pa zagotovo prišel

kakšen dan, ko vam bo domača naloga

morda malo odveč, ko bo učenja preveč,ko vam morda ne bo do branja, tudi ne do

kakšnega reševanja na primer zahtevnih

matematičnih enačb. Takrat vas spodbu-jam, da greste v naravo, da se gibate, da

v športnem in zdravem duhu zaživite vsi

skupaj, tudi z vašo družino. Pa še nekaj.

Takrat imejte v mislih, da je znanje tisto

bogastvo, ki vam ga res nihče ne more

odvzeti. Je naložba za vaše življenje in

kot izobrazba nekaj tistega ključnega za

vašo rast, razvoj in prihodnost.«Državni proračun. Ministrstvo za

finance je sporočilo, da se je v držav-

ni proračun v prvih sedmih mesecih

letošnjega leta steklo za približno 5,45

milijarde evrov prihodkov, kar je 4,9

odstotka več kot v enakem lanskem

obdobju. Rastejo tudi odhodki, vendar

zaradi zasledovanja srednjeročne urav-

noteženosti javnih financ s počasnejšo

dinamiko kot prihodki. V obravnavanem

obdobju so se zvišali za 1,5 odstotka

na okoli 5,38 milijarde evrov. Presežek

je v prvih sedmih mesecih tako dosegel

68,1 milijona evrov, potem ko je v ena-kem obdobju lani proračun izkazal 109

milijonov evrov primanjkljaja.

Sobota, 1. 9.

Varstvo okolja. Začela se je v trgovinah

enomesečna, v vseh slovenskih šolah

pa celoletna ozaveščevalna kampanja o

vplivu pretirane potrošnje lahkih plastič-nih nosilnih vrečk na okolje s sloganom

»Imam svojo vrečko!«. Kampanja poudar-

ja pomen preprečevanja odpadkov kot

sklop najpomembnejših ukrepov za čim

manj nastalih odpadkov. Zato se vsebi-

na ne osredotoča na pravilno ravnanje

z odpadnimi lahkimi plastičnimi nosilnimi

vrečkami, ampak na trajnejšo potrošnjo.

( i Levica s svojimi izjavami ustvarja strah in negotovost. Žalpa bomo zaradi tega eksperimenta posameznikov iz Levice, ki

nimajo niti enega delovnega dne v gospodarstvu, na slabšem

vsi državljani Republike Slovenije. J /

(Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Branko Meh o izjavi Luke Mesca,ki je delitev bilančnega dobička proglasil za davčno utajo, Delo.si, 31. avgust2018)

»Varnosti nikoli nisem želela jemati kot ideološko vprašanje, saj se mi

je zdelo absurdno stališče, da je to nekaj, o čemer naj se ne bi prevečgovorilo, ker naj bi to odmikalo SMC od neke inherentne liberalnosti. Sta-

lišče, da varnost škodi stranki, je absurd.«(Notranja ministrica v odhajanju Vesna Gyorkos Žnidar o njenem raz-

hajanju s stranko, ki zmanjšuje pomen varnosti državne meje, Večer, 28.avgust 2018, str. 4)

»Z 'akcijo upora' se po vsej Evropi odločno izraža, da svetovnega spleta ni

brez svobode izražanja in niti brez svobodne izmenjave stališč in mnenj, zato

se ne sprejema zakonodaja, ki bo temeljnim načelom delovanja internetater spletnih omrežij zadala nepopravljiv udarec.«

(Evropski poslanec dr. Igor Soltes o zavračanju predloga nove evropskedirektive na področju avtorskega prava, MMC RTV SLO, 31. avgust 2018)

»Odločbe [o posebnih potrebah] ima danes kar desetina otrok, kar je popolnnesmisel in povsem pretirano.«(Klinična psihologinja dr. Mateja Hudoklin z ljubljanskega svetovalnegacentra za otroke, mladostnike in starše o individualnih razlikah med šolarji,Delo, 1. september 2018, str. 2)

»Če zdravniška napaka ni posledica malomarnosti, ne more biti predmetkazenskega postopka. Poleg tega mora malomarnosti slediti tudi prepove-

dana posledica, ki se lahko izrazi kot občutno poslabšanje zdravja ali celosmrt pacienta. To še dodatno obremeni že tako izjemno težko dokazovanje.«

(Višji državni tožilec Darko Simonič, vodja Okrožnega državnega tožil-stva v Mariboru, o kaznivem dejanju malomarnega zdravljenja in primeruNekrep, Večer, priloga V soboto, 1. september 2018, str. 9)

»Ali je prav, da ljudi nenehno bombardiramo s številkami transakcijskihračunov in za SMS-donacije, na pozive pa se večinoma odzovejo prav

tisti, ki sami nimajo veliko? Je to potuha državi?«(Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, o zbiranju donacij za

različne namene, kolumna na portalu IUS-INFO, 29. avgust 2018)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg:

Stran: 35



Doseg: Kazalo

Stran: 35


28

Skočil jez vlaka

NOVO MESTO -Sedem-indvajsetletni državljanAlžirije, ki je hotel nezakonitoprestopiti mejo v Slovenijo,

je tik pred mejno kontrolov Dobovi skočil s tovornegavlaka, na katerem je potoval,in se pognal v beg. Policisti

so stekli za njim in ga že čeznekaj minut prijeli. V nadalj-nji postopek so ga predalihrvaškim policistom.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 314.000

Stran: 15


Slovenske novice 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 15

Površina: 19 cm2

29

Luka Koper: Posel z Natom ni velik, je pa sladekObetavno Na račun vojaške strateškosti bi Sloveniji lahko kapnilo še kar nekaj milijonov za infrastrukturo

Koper - »Luka Koper je pripra-

vljena na pretovor tovorov, ki

jih napovedujejo nekatere čla-

nice zveze Nato. Ti tovori niso

nekaj novega, saj potujejo sko-

zi naše pristanišče že več kot 20

let in z njimi imamo že veliko iz-

kušenj. Pripadniki ameriške voj-

ske natančno poznajo kakovostnaših storitev, zato smo vese-li možnosti dodatnega sodelo-

vanja,« je pojasnil vodja odno-

sov z javnostmi Luke Sebastjan

Šik o novih poslovnih načrtih zNatom.

Boris Šuligoj

Za kakšne vrste tovorov, količino,

število vojakov gre in vrednostiposlov, nam v Luki še niso mogli ali

hoteli povedati. »To ne bodo velikekoličine, ki bi zasedle večje povr-

šine in zmogljivosti pristanišča ali

železnic. To bodo poslovno zani-mivi občasni projektni posle, ki bise zgodile nekajkrat na leto in v to-

likšni meri, da bi bile železnice ta-

kšne tovore še sposobne normalnoprepeljati. Že zdaj skozi pristaniščein po železnici potujejo precejšnjekoličine vojaške opreme, orožja in

streliva. Ob vseh vojaških vajah alidrugačnih premikih vojaških enot

predvsem v vzhodnih evropskihdržavah (Poljska, Madžarska, Slo-

vaška),« je povedal predsednikihzdruženja pomorskih špediterjevČedomir Bojanič.

Na ministrstvu za obrambo sozanikali, da bi imel Nato kakšneposebne načrte za Luko Koper.»Obstajajo pa načrti podpore drža-

ve gostiteljice, na podlagi katerihdržave podpirajo premike Natovihsil čez nacionalno ozemlje v pri-

meru potrebe. Na ministrstvu za

obrambo prepoznavamo vzajemnepozitivne učinke transporta prek

Luke. Ti omogočajo tudi urjenjepostopkov pri premikih tujih obo-

roženih sil skozi državo. Poleg tega

opozarjajo na potrebe po prilago-ditvi nacionalne prometne infra-

strukture, kar je povezano z načrtiizboljšanja vojaške mobilnosti vEU,« so odgovorili z ministrstva zaobrambo.

Računamo lahkona dodaten virStalni predstavnik Slovenije v slo-venskem predstavništvu zveze

Nato Jelko Kacin je opozoril, da

pri teh dogovorih ne gre le za Luko

Koper, ampak za promet na obeh

evropskih prometnih koridorjihin za letališči Brnik in Cerklje.Slovenija sodeluje pri premikihvojaških enot, ki odhajajo v ope-

racije ali na vaje skladno z načr-ti evropske obrambe. Pri tem je

opozoril na sinergijske učinke teh

vojaških premikov, ker obstaja vEU projekt Pesco, ki predvidevasredstva za investicije v ozka grla

v transportu. »Ta element morajoupoštevati vsi odločevalci o prio-ritetnih investicijah iz evropskega

proračuna. Zato je realno računatitudi na ta vir. Za povečano vojaškomobilnost bo na voljo kar petinasredstev namenjenih transportniinfrastrukturi,« pravi Jelko Kacin.Torej bo iz tega naslova na voljoveč kot šest milijard evrov.

Schenker že preverilinfrastrukturo

Generalni direktor Slovenskih že-

leznic Dušan Mes je potrdil, da jenemški logist Schenker, ki pogostosodeluje z Natom kot logist, predmeseci že preverjal ustreznost inzmogljivost železniške proge. »Že

do zdaj so zavezniške vojske ne-

kajkrat na leto uporabljale naše

železnice. Gre za finančno zanimivposel, ki ne zaseda zmogljivosti na

račun drugih poslov, hkrati je do-bra referenca in vzrok več za vla-

ganja v izboljšave infrastrukture,ki končno najbolj služijo gospodar-

stvu,« pravi Dušan Mes.

Leta 2001 so v Luki Koper sicerpretovorili le okoli 40 odstotkov

sedanjih kapacitet in desetkrat

manj kontejnerjev kot danes. Ta-krat so v pristanišču za nekaj te-dnov postavili začasno oporiščeSFOR, s katerim so v Bosno inHercegovino peljali helikopterjein drugo vojaško opremo. Tedanji

glavni direktor Luke Koper Bru-

no Korelič pa je izjavil: »Odločitevameriške vojske je priznanje zaLuko Koper, hkrati je to mednaro-dna promocija in dobra poslovna

odločitev. Naredili bomo vse, dabodo naročniki zadovoljni. Luka

ni in ne bo oporišče Nata, vsaj ne,dokler v Evropi vlada mir. Mi smotrgovsko pristanišče, ki je veselovsake ladje, tudi vojaške, če gre za

posel. O njegovi vrednosti pa ne bigovoril. Lahko zatrdim le, da zelo

zanima konkurenco,« je dejal Bru-

no Korelič.• Luka Koper poglablja

sodelovanje z Natom.

• Podrobnosti niso znane.

• Slovenija s tem dokazujevsestransko strateško

logistično lego.

J

Na ministrstvu za obrambo so zanikali, da bi imel Nato kakšne posebnenačrte za Luko Koper. Foto Jure Eržen

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 10


Delo 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 10

Površina: 335 cm2

30

Spoštovani Goran Lukič ,niste me prepričali!

Povsem prav imate, Goran Lukič, ko odmene zahtevate opravičilo ( Dnevnik , 4,

septembra). Vam in podobno mislečimse javno opravičujem, da odpiram neka-tera vprašanja, o katerih se v Sloveniji

praviloma javno in uradno ne govori. Na

primer o tem, za koliko smo preplačaligradnjo avtocest, bolnišničnih zgradb,TEŠ 6 itd. Samo zato, ker je gradbenimlobijem uspelo iz vseh teh razpisov boljali manj izločiti javnost, nadzor; transpa-

rentne odločitve, tujo konkurenco. Ker

jim je uspelo, dokler ni prišlo do krize,

diktirati svoje cene in se med seboj do-

govarjati, kdo bo kaj gradil.Opravičujem se tudi zato, ker me z

navedbo vaših »zanesljivih virov« niste

prepričali. Ne v tem času lažnih novic,

ne v tem času ameriške hajke na Tur-

čijo. Navsezadnje so vsa ta poročilavoznikov tovornjakov in sindikalistovlahko sestavni del te iste zgodbe. Če bi

zapisali, da gre za toliko delavcev, ki so

postali žrtve Erdoganove čistke, bi ver-

jel. Da se je zgodilo toliko delovnihnesreč, ki so povzročile smrt 400-500delavcev, ne verjamem. Da o tem, kakonekatera slovenska podjetja delajo s

svojimi delavci, sploh ne razpravljam.To je vaše področje dela.

In zdaj k drugemu delu:

- naslov mojemu prispevku je dalouredništvo Dnevnika, ne jaz;

- zahtevate razveljavitev razpisa, karbi povzročilo najmanj polletno zamu-

do pri začetku del na drugem karavan-

škem predoru, ob tem pa vas ne zani-ma, koliko bo (bi) to stalo slovenske

davkoplačevalce, koliko milijonov de-lovnih ur bi bilo izgubljenih itd;

- posebno zanimivo je, da se je vaščlanek pojavil sočasno kot pritožbetreh slovenskih gradbenih družb na iz-bor turškega ponudnika za gradnjopredora. Petdeset let mojega spremlja-nja in analiziranja bolezenskih pojavovslovenske družbe in njene naraščajočeskorumpiranosti mi preprečuje, da bi

verjel v taka naključja;

- posebno sladostrastno ste se lotiliopisa, kako je gradbišče carigrajskegaletališča zaprto in nedostopno nepoo-blaščenim. Lahko bi vedeli, da so taka

gradbišča vselej zaprta, toliko bolj, ka-dar so v sklopu deklariranih gradenjrazni nejavni »dodatki« (zaklonišča, vo-

jaški objekti za varovanje letališča ali še

kaj več, informacijski sistemi itd.). Že

načrti za tako letališče so praviloma dr-žavna tajnost najvišjega ranga in grad-nja seveda sledi temu protokolu. Vaš

opis je v tem delu naravnost aboten.Da skrajšam: niste me prepričali niti

v eni točki vašega odgovora. Toliko bo-

lj, ker vem, da gradbinci karavanški

predor razumejo kot nekakšno predi-

gro za gradnjo drugega železniškega ti-ra Divača-Koper, ki bo 10- do 15-krat

dražji. Kot član projektnega sveta za ci-vilni nadzor tega drugega projekta zato

pozorneje spremljam vsa ta prerivanjaob izboru graditelja drugega Karavan-

škega predora, kjer se že kažejo neka-tere neverjetne povezave, na kateresem opozoril. Na nevarnost, da bomota tir, če bomo izločili tujo konkurenco,preplačali s kakšne pol milijarde evrov.

Emil Milan Pintar, Ljubljana

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 17


Dnevnik 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija


Stran: 17

Površina: 168 cm2

31

PROMETNA INFRASTRUKTURA

Novi podvozLedina leta

2021Gradnjo novega podvoza Ledina,

ki bo nadomestil sedanjega,prometno neustreznega, bodo

začeli predvidoma leta 2020Igor Selan

Mestna občina Maribor in Direkcija RepublikeSlovenije za infrastrukturo (DRSI) sta včeraj

podpisali sporazum o izgradnji novega

podvoza Ledina na Teznu. Novi podvoz bodo zgradi-li v neposredni bližini obstoječega podvoza (v smeri

Pragerskega) in ga navezali na Perhavčevo ulico, zdajglavno prometno povezavo skozi Poslovno cono (PC)Tezno. Usoda sedanjega neustreznega podvoza, ki je v

preteklosti bil večkrat poplavljen in zaradi tega tudivečkrat zaprt za promet, še ni znana, najverjetneje pa

ga bodo po izgradnji novega za promet zaprli.60 odstotkov država,40 odstotkov občina

Po trenutnih ocenah bo gradnjanovega podvoza skupaj z navezo-

valnimi cestami in ostalo prome-

tno infrastrukturo stala 6,5 milijonaevrov, 60 odstotkov od tega bo pla-čala država, 40 odstotkov pa občina.Kot je povedal direktor DRSI Damir

Topolko, bodo projektno doku-

mentacijo za pridobitev gradbenegadovoljenja, ki jo je v preteklosti pri-pravila občina, zaradi spremenjenegradbene zakonodaje morali nove-lirati, tako da bodo gradnjo podvozanajverjetneje pričeli leta 2020 in ga

končali leto kasneje."Na ta način bomo Poslovno cono

Tezno ustrezneje navezali na avtoce-

stni križ, s tem pa bo cona postalatudi bolj atraktivna za investitorje.Hkrati bo Maribor dobil obvoznicoza lastne potrebe, ki bo povezovalaTezno s trgovskimi centri ob Tržaškicesti,” je ob podpisu sporazuma po-

vedal župan Andrej Fištravec. Kot ješe povedal Fištravec, bodo z novim

podvozom rešili tudi probleme z že-lezniškimi prehodi v občini Hoče--Slivnica.Cona se bo odprla proti letališču

Zadovoljstvo ob podpisu sporazu-

ma je izrazil tudi direktor PC Tezno

Gorazd Bende. "Cona bo s tem odprtatudi za tovorni promet proti zahodu,

torej proti letališču, za kar smo si

prizadevali že dalj časa. Hkrati pa

to pomeni tudi določeno obvezo za

občino, namreč da svoje zemljišče,ki ga v coni ima, nameni investitor-

jem. Projekti za komunalno ureja-nje teh zemljišč se sicer pripravljajo,obstaja tudi interes. Predvsem pa

sem vesel, da podpis tega sporazu-

ma kaže na odmik od prevečkratustaljenega mnenja, da nam Ljublja-na ne pomaga. Maribor je tokrat znalartikulirati svoje potrebe in direk-

cija nam je prisluhnila. Od začetnihpogovorov do podpisa sporazuma jepreteklo zelo malo časa."

" Maribor je tokratznal artikuliratisvoje potrebe "

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 460 cm2

32

Podaljšek Ceste proletarskihbrigad prihodnje leto

DRSI v Mariboru v zadnjem času izvaja številne in-

frastrukturne projekte. Ob najbolj aktualnem, gra-

dnji podvoza pod Ljubljansko ulico, je DRSI začeltudi nadgradnjo železniške proge proti Šentilju,

pridobil pravnomočno odločitev in je v fazi podpi-sa pogodbe za obnovo Železniškega kolodvora in Po-

staje Tezno, trenutno pregledujejo tudi ponudbe za

podaljšek Ceste proletarskih brigad. "Pričakujemo,da bomo gradnjo pričeli prihodnje leto. Nadaljuje-mo tudi aktivnosti na zahodni obvoznici, pričaku-jemo, da bomo prihodnje leto pridobili gradbenodovoljenje in objavili razpis za gradnjo prve etapeStreliška-Kardeljeva. pričakujemo pa, da bo DPN za

preostali dve etapi do avtoceste sprejet v letu 2020.

Zdaj je v teku izdelava idejnega projekta," je povedaldirektor DRSI Damir Topolko.

_ _ ***>%n�t83�?*“, -v .'

*

Sedanji podvoz Ledina, kije bil

v preteklosti večkrat poplavljen, bo

nadomestil nov podvoz, skozi katerega

bo lahko potekal tudi tovorni promet.

Foto: Sašo BIZJAK

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 96.000

Stran: 8




Stran: 8

Površina: 460 cm2

33

Bernard Nežmah:V senci mrtvih dreves

Pogledi mimo in vstran

Vfest o Štajerski vardi, skupini zakrinkanih bojevnikov, obo-

roženih s sekirami in strelnim orožjem, ki se urijo v gozdupod vodstvom predsedniškega kandidata Andreja šiška,

je preplavila medije. Jasno, vsi smo proti takšni nasilni for-

maciji, ki bi vzela red v svoje roke. To je točka, ki civilizacijo loči od

zakona divjega zahoda.Toda medijski stampedo, v katerem so se stranke ena za drugo

izrekale, kako so proti, pred kamerami nastopali številni ekspertietc., je dosegel stopnjo vsedržavne histerije. Dobesedno. Še osrednjatema kavarniških pogovorov so postali Šiškovi zakrinkanci. Kot če bi

obvesti, daje avtomobilist divjal po mestu s 120 km na uro, mediji vsi

po vrsti spraševali politike in javne osebnosti, kaj si o tem mislijo?!?

štajerska varda je stvar policije. Če policija ne bo ukrepala, potem ječas za množične kritike in zgražanja. V dani situaciji pa, kot da se je

znašla dimna bomba, kije preglasila zares krucialne vsebine. Naen-

krat je namreč izpuhtelo najbolj ffapantno dejstvo nove koalicije, pokateri so plani bodočih vladnih strank za 2 milijardi težji od okvirovproračuna. To poanto bi pričakovali kot dominantni medijski naslov,

ki z eno potezo postavi pod vprašaj kredibilnost Šarčeve šesterice.Vlada, ki poskuša ugajati z obljubami, ki so neuresničljive, je pač pov-sem neverodostojna.

Ondan so Odmevi nacionalke gostili gostjo na temo vladnegaprojekta gradnje stanovanj. In voditelj je pogovor končal: upajmo, da

bo vladi uspelo!?? Kot da nas je časovni stroj vrgel sredi osemdesetih,ko so mediji sledili razpravam na partijskih forumih, ki sojih povze-

mali: moramo, treba bo, plane je treba izpolniti. Namesto enotirnegapogovora bi pričakovali klasični duel v studiu, kjer bi problem osve-tlili z več zornih kotov. Kaj pa če je zadeva preprosta posledica cen-tralizma, kjer vse drvi v prestolnico? Logika, po kateri se pol države

vozi iz Prekmurja, Kopra, Kočevja proti Ljubljani, je posledica nara-

ščajoče razlike med službenimi ponudbami glavnega mesta in peri-ferijo. Bo torej vlada iz državnega prora-

čuna zidala stanovanja po Ljubljani ali bovpeljala raje policentrični razvoj, v katerem

bo bistveno bolj spodbujala podjetništvo in

javne institucije po regijah? Hudičevo resno

vprašanje, ki presega izrekanje upanja, da

bo vladi uspelo.Med ministrskimi kandidati, ki jih

predstavlja mandatar, posebej bijeta v oči

Zdravko Počivalšek kot pretendent za

gospodarskega in Jure Leben za okoljskegaministra. Zoper prvega je resda protestiralokoljski aktivist Gorazd Marinček, ki so

mu po spletu zaradi nasprotovanja Magnigrozili celo s smrtjo. Izdana dovoljenjaza avtomobilsko lakirnico kršijo 169. člen

zakona o vodah, zakon o razlastitvi kmetov,

s katerim so ustrahovali poljedelce, da so prodali svoje njive, je neu-

staven, a ker se nihče ni uprl in potem ni vložil ustavne pritožbe, jeprotiustavnost preprosto izzvenela. Enostavno, da bi privabila mul-

tinacionalko, sta minister Počivalšek in vladna koalicija njej posebejna kožo pisala zakone. In kaj počne Levica? Ni slišati njenega besa,

tokrat uničevanje okolja za potrebe tujega kapitalista ni njena tema.

Še bolj je vprašljiv kandidat Leben. Mož, ki ga poznamo, kakoje favoriziral gradnjo drugega tira tudi za ceno udara po Naturi 2000,

naj bi skrbel za okolje. Resda pravi všečno, da bo račune za sanacijouničenega okolja izstavil onesnaževalcem. In kako bo to videti? V

primerih, ko bodo vmes obtožena podjetja propadla???V Franciji je ravnokar odstopil okoljski minister Nicolas

Hulot, ker pod vlado Emmanuela Macrona ne more voditi okoljubolj prijazne politike. In Hulot ni kdorkoli, že desetletja je ikona oko-

ljevarstvenih gibanj. Šarčev kandidat Leben pa je politik, ki za sebojni pustil niti ene sledi, daje kdaj stopil na stran okolja, ko je to postaloplen industrije. Postavljajo nam torej ministra, ki bo branil podjetni-ški in gradbeni lobi pred naravo, ki mu preti in ga ogroža??????

Povsem drugače ravna ljubljanski župan Zoran Jankovič. Ko

je odprl predelano Gosposvetsko ulico seje razkril troredi drevored,

s katerim je ustvaril malo gozdno oazo sredi mesta. Šteje nič manj kot

70 dreves. In osrednji mediji so enoglasno razširili slavo tej glamuro-zni stvaritvi. Sploh županove besede, da sanja, kako se bo čez deset-

letje hladil v senci dreves. Toda nihče izmed poročevalcev ni prepro-sto pogledal, kako so videti drevesa. Dober ducat, 20 odstotkov dre-

ves se je posušilo, še preden so ulico svečano odprli! !!!!!!!!!!!!!! Ko bi

bilo na novi stolpnici vsako peto okno razbito, bi fotografije šlama-

stike preglasile navdušenje nad čudežem novogradnje.Sam projekt ozelenitve je klasična Potemkinova vas. Drevesa

so vsajena v beton in asfalt, okoli njih pa je pol kvadratnega metra

peska, skozi katerega lahko pronica voda. Kot daje drevo izdelek iz

marketa in ne živo bitje, ki pod seboj rabi

zemljo in humus. Če seštejemo neasfalti-rano površino pod drevesi, pridemo do 35kv. metrov, kar znese na površini ceste vdolžini 300 in širini 30 metrov (skupaj 9000

kv. m), vsega dobre 0,3 odstotke!???? Pov-

sem drugače kot v Lyonu, kjer je županstvougotovilo, daje poletna temperatura v cen-

tru 5 stopinj višja kot na obrobju in zato jev skrbi za počutje meščanov v dobi klimat-

skega segrevanja vpeljala akcijo pozelenitvemesta. V njej sistematično sadijo drevesa v

nekaj metrskem zelenem pasu, betonskepločnike zamenjujejo z metrskimi pasovizelenja in grmičevja, črni asfalt zamenjujejoz belim.

A svet se pri nas konča v Ljubljani. x

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Mladina 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 56.000

Stran: 16




Stran: 16

Površina: 394 cm2

34

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


35

»Tovarnarji so boljkratkovidni«

DR. JOŽE P. DAMIJAN

ekonomist

pne: Borut Mekina

FuUy - Borut KrajncDr. Jože P. Dami-

jan, profesor z

ljubljanske Eko-nomske fakul-

tete, zase odkrito

pravi, daje svojo kariero kot tako imenovanimladoekonomist pred 15 leti začel učbeniško,brez upoštevanja splošnega družbenega kon-teksta. Tedaj je bil tri mesece tudi minister za

razvoj v prvi vladi Janeza Janše in zagovornik

uvajanja enotne davčne stopnje, ki bi razbre-menila bogatejše. V zadnjem obdobju, pred-vsem pa po krizi, je svoje poglede razširil. In res,

Damijan je danes eden najproduktivnejših eko-nomistov, z visoko dodano vrednostjo. Njegov

blog, ki ga piše že več kot deset let, je eden naj-bolj branih. Loteva se raznovrstnih tem in na

nekaterih področjih, kot je gradnja drugega tira,

so njegove analize že nepogrešljive.

Kakšen davek je pravičen davek?► To je zelo staro vprašanje, na katero ni

dokončnega odgovora. Ustanovitelja eko-

nomske znanosti Smith in Ricardo sta denimo

trdila, da mora biti delo plačano tako, da bo

zagotavljalo delavcu primeren položaj v družbi.Delavec v Veliki Britaniji mora imeti še za pivo, vFranciji pa za vino, je trdil Manc.

► No, Smith je govoril o usnjenih čevljih. V

glavnem, plača mora delavcu zagotavljati spo-doben položaj v družbi. Ta ideja je bila aktualna,

dokler niso po Marxu prišli v ospredje tako

imenovani vulgarni ekonomi-sti, ki so trdili, da se lastniki

kapitala žrtvujejo, da se odre-

kajo tekoči porabi, da lahko

investirajo, in da morajo za to

biti pravično nagrajeni. Za njimi pa t. i. margi-

nalisti, ki so razvili teorijo, da sta delo in kapi-tal plačana na podlagi njunih »mejnih prispev-kov« k ustvarjenemu dohodku. Hudič pa je v

tem, da teh mejnih prispevkov dela in kapitalasicer v praksi ni mogoče izmeriti, vendar pa teo-

rija omogoča, da lahko katerokoli višino plače

pojasnite kot skladno z mejnim prispevkomdela. Danes glede davkov ne obstaja kriterij pra-

vičnosti, ampak je davčna politika stvar uredi-

tve vsake družbe posebej. Je vprašanje politič-

nega konsenza v družbi. V skupini držav OECD

imate države z izredno nizko obdavčitvijo dela,to so predvsem anglosaške države, na Japon-

skem in v Avstraliji pa si morajo ljudje sami pla-čevati zavarovanje za zdravstvo in pokojnine.

Vulgarni libertarci to imenujejo svoboda izbire.

In v OECD imate države, kjer so davki in pri-spevki zelo visoki. Skratka, odgovora na to, kaj

je pravično plačilo posameznim produkcijskimfaktorjem ali kaj je pravičen davek, ne boste

našli.Toda stranke Šarčeve koalicije so dosegle kon-

senz, daje v Slovenij delo obdavčeno preveč, ka-

pital pa premalo. Hkrati pa tudi OECD po novem

državam svetuje, naj kapital, kot so dobički, divi-

dende, nepremičnine, višje obdavčijo. Zakaj?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


36

► Večinoma zato, ker zaradi avtomatizacij ein robotizacije pada delež dela v svetovnem

BDP-ju, četudi so robote ustvarili ljudje. Zno-

traj EU pravkar sodelujem v raziskovalnem

konzorciju, kjer preučujemo splošni druž-beni učinek robotov na neko družbo. Dejan-sko se ukvarjamo s preučevanjem možnostiuvedbe davkov na robote. Ko namreč robot

nadomesti človeka, sledi izpad prihodkov vproračun in druge blagajne. Ta robot bi moral

ta izpad nadomestiti. Razvoj gre dejansko vsmeri davka na robote, ki ga zdaj zagovaijajomnogi ugledni podjetniki, kot je Bill Gates.

Tisti, ki investira v avtomatizacijo ali roboti-zacijo, bo moral odvajati del dodatnega pri-hodka državi v obliki novih prispevkov ozi-

roma višjih davkov. Davek na robote je dejan-sko oblika zvišanja davka na kapital.V Sloveniji ekonomisti trenutno opažate, da sodavčni odpustki za investicije in razvoj, v oblikiolajšav pri izplačilu dobička, zelo visoki.► Res je, ti novi predlogi dejansko gredo vdrugo smer, zato da v času uporabe robota

kompenziraš izpad socialnih prispevkov,ki jih namenjaš za odpuščene delavce. To

je pravično. Počasi prihajamo v družbo, okateri je že pisal Keyncs, to je družba, v kateribomo manj delali in kjer bodo roboti delali

za nas, mi pa bomo imeli več prostega časa.

Morda bi bilo bolje reči, da smo na križišču.

Lahko gremo v smeri družbe, kjer bomo imeliveč prostega časa in univerzalni temeljni do-

hodek, lahko pa gremo v smeri družbe revnih

brezposelnih in nesramno bogatih posamezni-kov.► Tako je. Smo v obdobju prehoda, ko je

negotovost visoka, veliko je upora in druž-benih konfliktov. Spomnite se na ludiste, ki

so nekoč razbijali stroje, na koncu pa je ven-darle prišlo do družbenega konsenza in ure-ditve socialnih pravic. Tako bo tudi zdaj.Prehodno obdobje bo boleče, a politiki si

na koncu ne bodo mogli privoščiti, da bodoširoke množice stradale.

Mislite, da bodo to sprevideli tudi tovarnarji?

Recimo Klub slovenskih podjetnikov, katerihčlani so ta teden grozili z izselitvijo iz Sloveni-je, če jim bo država v prihodnosti naložila novedavščine? Gospod Akrapovič si bo zato izpla-čal nekaj več kot 30 milijonov evrov akumulira-

nega dobička.

► Tovarnarji so bolj kratkovidni. Naši pod-jetniki navadno pravijo, da bodo plačevalizgolj toliko davkov, kolikor dobijo stori-tev od države, in nič več. Ne zanima jih širši

vidik, kot recimo, da če ti ne boš svojih zapo-slenih dobro plačeval, to je precej več, kotznaša minimalna plača, oni ne bodo kupo-vali tvojih izdelkov. Podjetniki te povezave

ne vidijo oziroma gledajo zgolj enostransko.Še posebej pa me moti, da na čelu teh zahtev

zdaj stoji gospod Akrapovič, ki mu je država

v zadnjih letih priznala mnoge olajšavezaradi investicij v razvoj, zaradi česar davka

na dobiček praktično ni plačeval.Podjetnike zdaj razburja predlog, zapisan v ko-

alicijski pogodbi, po katerem bi dohodke iz ka-

pitala po novem obdavčili z dohodnino in ne posedanji, cedularni enotni davčni stopnji. Je ta

smer razvoja pravilna?

► Davek na kapitalske dohodke je danes

načeloma 25-odstoten, a preden pride do

njegovega izplačila, mora podjetje plačati še

Še posebej me moti, da na čelu teh zahtev stojigospod Akrapovič, ki mu je država v zadnjih letihpriznala mnoge olajšave zaradi investicij v razvoj.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


37

davek na dobiček, ki danes brez olaj šav znaša

19 odstotkov. Če bi kapitalske dohodkeobdavčili z dohodnino, bi bil skupen davek

verjetno še višji. Ista dilema se pojavi prioddajanju nepremičnin. Če si kupil nepre-

mičnino, ki jo boš kasneje oddajal, si davekna svoj dohodek, s katerim si jo kupil, že pla-čal. Če ta denar investiraš in pobiraš naje-mnino in nanjo plačuješ davek na dohodekiz kapitala, je ta dohodek dvakratno obdav-čen. Cedularno obdavčitev teh dohodkov

imamo zato, da skupna obdavčitev ne bi bila

previsoka. Če bo država s to obdavčitvijošla previsoko, se ljudem določene naložbeenostavno ne bodo več izplačale. Sam bizato sklenil takole: če je zgornja obdavči-

tev dohodkov iz dela 50-odstotna, potemtudi obdavčitev kapitalskih dohodkov, torejseštevek vseh davkov na dohodek in kapital,ne bi smela biti višja. V vsakem primeru pa biza to morali narediti analizo, v kateri bi ugo-tovili, katera stopnja je optimalna. Meni se

sedanja stopnja ne zdi napačna.Ampak ali ni to dejansko debata o bogatih in

revnih? Upor proti temu, da bi kapitalske do-

hodke, kot so recimo dividende, obdavčili z do-

hodnino, je velik zato, ker imamo v Sloveniji

50-odstotno dohodnino za dohodke nad 71 ti-

soč evrov na leto, o katerih lahko 99 odstotkov

prebivalstva zgolj sanja.

► Seveda, gre za zgornji odstotek prebival-stva, ki bi ga ta ukrep najbolj prizadel. Tisti,ki so v spodnjem, 16-odstotnem dohodnin-skem davčnem razredu, si težko privoščijonakup še ene nepremičnine, ki bi jo na pri-mer lahko oddajali. Vemo pa tudi, kaj je

posledica, če znižuješ obdavčitev kapitala.Ker je kapital koncentriran pri bogatih, se s

tem posledično neenakost v družbi pove-

čuje. Vse to so argumenti, zaradi katerih je

dobro kapital pri bogatih malce bolj obdav-čiti. A še enkrat - čeprav sam podpiram soci-

alne politike, sem proti temu, da se nekateri

ukrepi uvajajo ad hoc, brez ustreznih analiz.

Žal je ob tem treba upoštevati še, daje v raz-

merah globalizacije kapital izredno mobilenin nam lahko pobegne.Če torej povzamem debato o davčni reformi:

Nujno je uvesti nepremičninski davek in neka-

tere trošarine, recimo za sladke pijače. Treba

je tudi dvigniti davek na dobiček. Vprašanje paje, ali je treba davek na dohodke iz kapitala še

dodatno dvigniti oziroma obdavčitev prenesti

v dohodnino. Se strinjate s tem zaporedjem?

► Da, lani in letos sva s kolegom Binetom

Kordežem naredila več simulacij, kako

spremeniti davčni sistem. Zelo velike spre-membe niso nujne, so pa potrebne prilago-ditve. Gotovo je treba uvesti nepremičnin-ski davek in uvesti ali spremeniti nekatere

trošarine, denimo na sladke pijače in vino.

Poleg tegaje treba uvesti minimalno stopnjodavka na dobiček, ki ga mnoga tuja podjetjapraktično ne plačujejo ali pa ga zaradi olaj-šav za investicije plačujejo zelo malo, okoli

pet odstotkov. Pri osemodstotni minimalniobdavčitvi bi to pomenilo dodatnih 90 mili-

jonov evrov prihodkov v proračun, pri mini-

malni desetodstotni obdavčitvi bi to pome-nilo okoli 110 milijonov. Ob tem bi opozorilše na otroške olajšave v dohodnini, ki danes

koristijo predvsem bogatejšim, tistim z raz-

meroma nizkimi dohodki pa skorajda nič.

Kaj predlagate?

► Lahko bi uvedli avstrijski sistem, po kate-

rem vsak otrok dobi določen dodatek, ne

glede na premoženjski status staršev. V

Avstriji ta dodatek znaša okoli 250 evrov, vSloveniji, sva izračunala, bi lahko znašal med

90 in 150 evri. Z Anžetom Vohom Bošticem

sva poleg tega predlagala še spremembo sis-

tema donacij nevladnim organizacijam ter

športnim in kulturnim društvom. Predlagalasva model donacij »5 + 10«. To pomeni, da

bi podjetja lahko za znižanje davčne osnove

uveljavljala donacije v višini pet odstotkovletnih prihodkov - danes znaša ta delež le 0,5

odstotka prihodkov - dodatno pa bi lahko10 odstotkov odmerjenega davka na dobi-ček namesto v proračun namenila za dona-

cije. Nevladne organizacije igrajo namrečv naših družbah izredno pomembno vlogo.Spomnite se, da so prav one na ravni EU zau-

stavile podpis spornega prostotrgovinskegasporazuma TTIP.

Kaj pa minimalna plača? Podpirate povišanje

minimalne plače, kot je dogovorjeno med koali-

cijskimi partnerji, ali menite, da bo to škodova-

lo gospodarstvu in zaposlenim?

► Na to temo je bilo narejenih več kot sto

raziskav, od katerih so številne prišle do ugo-tovitev, ki so bile ideološko obarvane, gledena to, kdo je raziskavo naročil. Če so jihdenimo naredili desno usmerjeni financerji,

so pokazale negativne učinke povečanjaminimalne plače. A metaanaliza teh analiz

je pokazala, da negativnih učinkov uvedbeali povečanja minimalnih plač dejansko ni.

Zelo znano knjigo o mitu negativnih učin-kov minimalne plače in napak v ocenah sta

napisali avtoriteti med ekonomisti, DavidCard in Alan Krueger, leta 1995. Kljub temu

je v ekonomskih učbenikih ta mit, da mini-

malne plače in sindikati uničujejo delovna

mesta, še vedno ostal. Raziskave, ki jih je v

Sloveniji naredila Aijana Brezigar Masten s

sodelavci ali gospod Milan Vodopivec, ravno

tako kažejo, daje dvig minimalne plače vSloveniji s seboj prinesel negativne učinke,

kot je višja brezposelnost. A sam menim, da

ti avtorji niso upoštevali povečane brezpo-selnosti zaradi krize.

Ko ste bili še minister v prvi vladi Janeza Jan-

še, ste zagovarjali enotno davčno stopnjo, na-

to ste svoje teze spremenili. Je tudi v ekono-

miji ali na Ekonomski fakulteti v zadnjih letih

prišlo do, recimo, streznitve?

► Ekonomska fakulteta je bila levo usmer-

jena do prihoda moje generacije, kije študi-

rala v tujini. Če pogledam retrospektivno,na zadnjih 15 let, je generacija ekonomi-stov za menoj na fakulteto prinesla zaho-dno učbeniško ekonomijo, ki pa je amerika-

nizirana, temelji na hudih predpostavkah in

ne upošteva splošnega družbenega konte-ksta. Pred letom 2008 je bila, priznam, naša

skupina zelo glasna. Potem je prišla kriza, ki

nas je presenetila in do katere smo slej kot

prej morali vsi zavzeti določeno stališče. Je

bila ta kriza posledica krize kapitalizma? Je

šlo le za zunanji šok? Sam sem na teh mestihnaredil korak nazaj in se tudi miselno razšelz mnogimi kolegi.Katera točka, katero vprašanje je bilo ključno?

► Sam sem se že pri uvedbi enotne davčne

stopnje zavzemal, da bi neto plače ostalenespremenjene in da znižanje dohodnine ne

bi vodilo v povečanje dohodkovnih razlik,

kasneje pa so se še bolj pokazale razlike pritem, koliko ima kdo socialnega čuta. Ključnovprašanje je bilo, ali se trg, ekonomija lahko

sama regulira. Mislim, da seje v zadnji krizi

jasno pokazalo, da so vsi modeli, ki so teme-

ljili na racionalnih pričakovanjih in nekakšninevidni roki, hudo zgrešili. Mnogi ekonomisti,katerih modeli ključno temeljijo na nerealnih

predpostavkah, tega koraka nazaj niso zmogli.Stranka NSi zase trdi, da ima najboljši gospo-

darski program. Je tudi stranka, ki se predsta-

vlja kot zagovornica podjetnikov. Kako bi oce-

nili njena ekonomska stališča?

► Gospodarski program NSi, ki gaje nekoč

pomagal pisati Rado Pezdir, je iz prej-šnjega časa. Oni vidijo le eno plat enačbe,

to je spodbujanje ponudbe, produkcije,

Deleže v NLB bi lahko kupili domači državni ali

paradržavni skladi. Sam bi dal tudi posebno spodbudomalim delničarjem ali zasebnim investitorjem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


38

podjetništva, slepi pa so za drugo plat, to

je za zagotavljanje adekvatnega povpraše-vanja. Njihova osnovna filozofija je, da jetreba znižati davke premožnejšim, pa sebodo dodatni prihodki prelili v višjo poraboali investicije naprej in zvišali BDP. Vendarje to mit, ki ga nikjer v svetu empirične ana-lize ne potrjujejo. Premožni zaradi tega ne

trošijo več, njihovi prihranki pa se ne pre-

lijejo v dodatne investicije in nova delovnamesta. Tudi Šušteršičeva uvedba olajšav za

investicije leta 2012 ni povečala podjetni-ških investicij, ker pač ni bilo dovolj pov-

praševanja. Ko imaš krizo povpraševanja,to krizo rešuješ s stimuliranjem predvsemzasebne porabe prek socialnih transferjev in

javne porabe prek javnih investicij. Investi-

cije podjetij se zgolj prilagajajo prevladujo-čim sentimentom v gospodarstvu. V NSi tehstvari ne razumejo, čeprav je to ključni ele-

ment makroekonomije, ki se predava v dru-

gem letniku študija.Kdaj bo prišla kriza?

► Če pogledamo zadolženost podjetij ali

prebivalstva, so v ZDA že onstran tistega, kar

je bilo leta 2008. Nekaj se kuha.

V Sloveniji smo nanjo pripravljeni?

► Veliko bolje kot leta 2008. Pred krizoleta 2008 zadolženost gospodinjstev ni bila

težava, težava tudi ni bila nizko zadolženadržava, problem je bila zadolženost korpora-tivnega sektorja, torej podjetij. Zunanji šok je

tedaj povzročil padec povpraševanja pri slo-venskih podjetjih, od katerih so bila neka-

tera preveč zadolžena, to breme je nato padlona banke, ki so se tedaj zadolževale na zuna-njem trgu, zunanji finančni trg je zamrznil inbanke so začele stiskati podjetja. Danes je ta

scenarij manj verjeten, ker so se vmes pod-jetja že razdolžila in postala previdnejša. Še

nekaj časa bodo, dokler jih ne bo spet zgra-bila evforija. To so vse živalski nagoni, ki jih jetežko brzdati. A če bo prišlo do krize, bo zdajučinek domin veliko manjši.Kaj pa naš veliki izvoz, kot Ahilova peta? Ali nebomo zboleli, če bo Nemčija kihnila?► Drži, naš izvoz pomeni že več kot 35odstotkov BDP-ja, in kot majhna ekonomijasmo temu šoku hudo izpostavljeni. Če bo,tako kot leta 2008, svetovna trgovina padlaza eno četrtino, bo tudi nam izvoz strmo

padel, skupaj z rastjo BDP-ja. K sreči je 80odstotkov naše trgovine vezane na evropskeverige vrednosti, ki so razmeroma stabilne.

Problem je lahko trgovinska vojna, ki pa je

lahko tudi priložnost. Vidim, da velike kor-

poracije zaradi carin načrtujejo umik pro-

izvodnje iz Kitajske - Apple denimo - in se

pripravljajo na selitev svoje proizvodnje v naprimer Vzhodno Evropo.

Ampak dejanski vzroki krize evra, to so izre-

dni veliki presežki Nemčije, ki povzročajo pri-manjkljaje na evropski periferiji, še niso reše-

ni, kljub vsem kritikam. Drži?

► Večina ljudi sicer tega problema nerazume, naj zato razložim. Nemčijo so

mnogi kovali v zvezde kot super državo zvelikimi izvoznimi presežki, a Nemčija teh

presežkov ni imela pred vstopom v obmo-

čje evra. Pred evrom je tečaj nemške marke

v primeru izvoznega presežka avtomatsko

apreciral, zato je bila njena zunanja trgo-vina bolj ali manj izravnana. Po vstopu v evro

je ta avtomatski mehanizem odpadel, Nem-

čija je začela kopičiti izvozne presežke, te pa

so nemške banke posojale drugim bankam,

predvsem na evropski periferiji, od Irske doGrčije. Tam so banke perifernih držav dajalekredite tudi zato, da so Irci in Grki lahkokupovali nemške proizvode. Nemci so torejdeloma sami spodbujali povpraševanje posvojih izdelkih. Danes ima Nemčija še vednovelike presežke, ki pa niso več zrcalna slika

primanjkljaja perifernih držav v Evropi, ker

so svoj izvoz preusmerili v azijske trge in

ZDA. Notranje neravnovesje področja evraje torej danes manjše.Ena izmed prvih nalog Šarčeve koalicije bo pri-vatizacija NLB. Bi se Slovenija lahko zahvalila

evropski komisiji za sodelovanje, NLB pa vrnila

državi milijardo evrov državne pomoči?

► Z računovodskega vidika bi lahko bila

ta operacija razmeroma enostavna, NLBbi lahko, če bi imela 200 milijonov evrovdobička vsako leto, to zgodbo hitro zaklju-čila. Problem pa je, da tega ECB in evropskakomisija ne bi podprli.Vprašanje je, kaj bi storila evropska komisija,

če bi ji mi povedali, daje bil njihov program re-ševanja naših bank zgrešen.

► Ja. Predvidevam, da nam takšnegamanevra ne bi dovolila. Ker je NLB prejeladržavno pomoč in je pod nadzorom evrop-

ske komisije, ne sme investirati, ne smese širiti, zniževati mora bilančno vsoto,

skratka, je paralizirana. Neki širši, političnidogovor z evropsko komisijo, kot smo videli,ni bil mogoč, saj komisija ne sme popustiti

pri svojih zahtevah. Komisija načelnost naj-raje demonstrira na majhnih državah. Vse to

pomeni, da je banko treba privatizirati. Če jobomo prodajali prek javne ponudbe delnic,

pa se tukaj odpira še ena pot.Katera? Predlagate, da banko kupijo domači

investicijski skladi?► Ja. Deleže v NLB bi lahko kupili domačidržavni ali paradržavni skladi. Sam bi dal

tudi posebno spodbudo malim delničarjemali zasebnim investitorjem.Te smo že večkrat opekli. Enkrat pri NKBM,drugič obvezničarje pri NLB.► Vprašanje je, koliko je še zaupanja. Ampaks tem bi banko dobili nazaj.Zakaj pa je to potrebno? Mnogi sicer še vedno

trdijo, da je ne smemo dobiti nazaj in da najzanjo skrbi kdo drug.

► Pred leti sem tudi sam tako razmišljal,danes pa mislim drugače. Vprašajte se, zakajNemčija forsira domače lastništvo svojihbank. S tem dobiš namreč nadzor nad doma-

čim gospodarstvom in njegovo stabilno

kreditiranje, v času krize pa lahko močnadomača banka pomeni rešilno bilko. In to

je ključno. Kje se Italija zadolžuje? Pri svo-

jih bankah. Japonska isto. Če bi se Japon-ska želela zadolževati zgolj na mednarodnih

trgih, bi ti rekli, daje 250-odstotni državni

dolg nevzdržen, in država bi bankrotirala,domače banke in skladi pa verjamejo, da bo

japonska vlada vedno sposobna najti denar

za poplačilo svojih obveznosti. Ta varovalka

je v času kriz izredno pomembna. Spomnite

se, kako smo pred leti prosjačili tuje posoji-lodajalce. Če bi imeli močne domače banke,bi lahko šli k njim.

V zadnjih letih ste se angažirali tudi pri gradnji

drugega tira. Ta projekt je zdaj tik pred začet-

kom, in če se ne motim, ostaja za vas odprto le

še eno vprašanje, to je sodelovanje z Madžar-

sko, ki je po vašem nesmiselno. Zakaj bo ma-džarska pomoč pri gradnji drugega tira dražja,

kot če bi ga Slovenija gradila sama?

► Slovenija se lahko na 20 let zadolžuje zdvoodstotno obrestno mero, Slovenija in

Madžarska pa sta se dogovorili, da bodoimeli Madžari 4,5-odstotni donos na svojvložek. Razlika v plačanih obrestih medobema v načrtovanem obdobju 45 let znaša255 milijonov evrov. To imenujem davek na

neumnost. Ob tem pa naj bi za madžarski

vložek njihova podjetja lahko sodelovala prigradbenih delih, dobili naj bi določene zmo-

gljivosti v pristanišču, njihovi vlaki bi dobiliposeben status pri prevozu tovora medKoprom in Budimpešto. Vse to gre v našo

Nikoli nisem razumel, zakaj je Slovenija privolilav to. Ne razumem, zakaj naj bi neki državi,Madžarski, podarili 255 milijonov evrov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


39

škodo. Nikoli nisem razumel, zakaj je Slove-

nija privolila v to. Ne razumem, zakaj naj bi

neki državi podarili 255 milijonov evrov.

Na infrastrukturnem ministrstvu so trdili, da

bi brez Madžarov dobili manj sredstev EU.

► To ni res. V razpisnih pogojih EU sofi-

nanciranje zalednih držav ni pogoj. Lepo je,

če imaš pisma podpore od drugih držav - in

mi jih imamo, celo od Španije vse ostalo

pa ni nujno. Mislim, da se je vlada enostavno

ujela v neko past, v kateri trmasto šc naprejvztraja. Takih čezmejnih financiranj projek-tov v EU ni, denimo most med Dansko in

Švedsko je financirala vsaka država svoj del,

predor Karavanke gradimo z Avstrijo do sre-dine in podobno.V Sloveniji ves čas govorimo o nekakšnem ra-zvojnem preboju, a vsaka od preteklih treh

vlad je morala gasiti požar. Ima zdaj vlada podvodstvom Marjana Šarca priložnost, da dela

bolj dolgoročno? Kaj bi bilo po vašem merilo

takšnega razvojnega preboja?

► Če pogledate tehnološko strukturo slo-

venskega gospodarstva, je ta enaka kot

pred 15-20 leti. Tedaj, ko sem štartal z eno-

tno davčno stopnjo, smo hoteli podjetjempustiti več dobička za razvojne investicije,s katerimi bi to strukturo izboljšali. Takrat

je bil delež visokotehnološkega izvoza 4,8odstotka, do danes je narasel na okoli 5,8odstotka. Z drugimi besedami, v tem času

se ni zgodilo nič, medtem ko je v nekate-rih vzhodnoevropskih državah delež viso-

kotehnološkega izvoza narasel na več kot

20 odstotkov. Obstaja sicer še tako ime-

novani indeks tehnološke kompleksnosti,

po katerem smo na 12. mestu zaradi pretežnega izvoza v razvite države, a vsi vemo, da

mi tja izvažamo komponente z razmeromanizko dodano vrednostjo, ne pa končnih

produktov.Kaj torej storiti?

► S kolegi v SAZU smo pred časom imeli

javni posvet o tem, kako spodbuditi tehno-

loški preboj Slovenije. Strinjam se, da zdajta priložnost prihaja, a je treba povečati vla-

ganja v raziskave, razvoj ter izobraževa-

nje. Če bi upoštevali evropsko povprečje, bi

morali javna vlaganja v raziskave povečati

za enkrat, z 200 na 350 milijonov evrov, v

primeru lizbonskega cilja, 1 % BDP-ja, pa na

500 milijonov na leto. Kar pa še ne bo dovolj.Potrebovali bi tudi državni sklad, s katerim

bi financirali startupe v fazi med inovacijoin prototipom. Slovenski inovatorji so na

radarju evropskih skladov tveganega kapi-tala, ki sem vlagajo med 150 in 170 milijonievrov na leto, a tri četrtine teh podjetij nato

investitorji preselijo v tujino. Če pa bi država

načrtno vlagala v določene projekte, bi lahko

uspešno spodbujala razvoj teh podjetij, pri-hodke od njihove prodaje v zreli fazi in od

njihovih dividend pa bi lahko usmerjala vnove projekte.Kritiki vam bodo rekli, da ste postali komunist.► Seveda, a naj pogledajo, kaj počnejo

druge države. Na teh področjih bi bila lahko

država veliko aktivnejša. Podobno bi lahko

reševali tudi problem starajočega se pre-

bivalstva. Demografski sklad, v katerega bi

država recimo preselila vsa strateška podje-tja, čez leta še vseeno ne bo imel dovolj sred-

stev, da bi z dividendami financiral potrebepo pokojninah in zdravstvu. Treba je nare-diti korak naprej .Namesto da podjetja danes

plačujejo davek od dobička, bi lahko državi

dajala svoje delnice. Premoženje v upra-

vljanju države bi se tako povečevalo in čez

20-30 let bi s tem lahko financirali povečanepotrebe zdravstvenega in pokojninskegasistema. Ja, to bi bila oblika podružbljanjalastnine.

Res ste komunist.► Ja, ampak potem je Norveška ultrakomu-

nistična država. Jasno, da bo proti takšnim

idejam obstajal odpor, a mislim, daje Slove-

nija po vrednotah bolj levosredinsko usmer-

jena država, in če ima vlada jasne ideje, bi ta

bila zmagovalna. Mene je pred leti streznilo,ko smo videli, kam je pripeljala privatiza-

cija pod prvo vlado Janeza Janše. Del ban-

čne luknje je nastal tako, da se je država umi-

kala iz gospodarstva in prodajala premože-nje menedžerjem.Mnoge mednarodne institucije, predvsem

evropska komisija ali Mednarodni denarni

sklad, sicer svetujejo, da Slovenija nadaljuje

privatizacijo.

► Mednarodne institucije privatizacijo

podpirajo zaradi interesov kapitala. Vse

mednarodne finančne institucije so pod tem

vplivom. Ne pozabite, kako smo se rešili iz

zadnje krize in zagotovili denar za dokapita-lizacijo bank.

Kako?

► Kolikor se spomnim, je bil ključen sesta-

nek med Alenko Bratušek in Angelo Merkel,

kjer nam je slednja sporočila, kaj moramo

prodati. Tako je nastal famozni seznam 20

podjetij za prodajo, od letališča do Telekoma.

In čudežno smo v zaprti prodaji lahko pro-dali za 1,5 milijarde evrov obveznic skladu

P1MCO, v lasti Allianz. To je bila ključnazgodba. In ta se ne sme več ponoviti. x

Mene je streznilo, ko smo videli, kam je pripeljalaprivatizacija pod prvo vlado Janeza Janše. Del bančne luknjeje nastal tako, da seje država umikala iz gospodarstva.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 56.000

Stran: 34




Stran: 34


40

Novi obrazi,

stara politika

šhiVesna

"l Humar

mSMk..Za mišjo dlako bodo z oblikova-

njem vlade, kot kaže, uspeli do-

končno zaokrožiti parlamentarne

volitve, preden se bo začelo najboljintenzivno obdobje priprav na lokalne.Tako zdaj kandidatke in kandidati za

župane in občinske svetnike bolj alimanj vedo, s katerimi ministri se bodo

pogovarjali. In v veliki meri tudi, o

čem.

Teme vsekakor niso lahke. Natov lo-

gistični center v Kopru, gradnja drugegatira, nujne naložbe v ceste, ki bodo

preprečile, da se v Sloveniji zruši šekakšen most, kapacitete, namenjene

obravnavi in namestitvi prosilcev za

azil, so le nekatera vprašanja priha-

jajoče vroče politične jeseni.Po gospodarski krizi, ki je nekaj let

obvladovala nacionalne politike evrop-skih držav, se je začelo novo obdobje, v

katero je z velikimi obeti vstopila že

nekdanja vlada Mira Cerarja. Ki je ime-

la manj fiskalnih skrbi in nekoliko de-

belejši proračun kot predhodniki, a tudiizzive, ki presegajo slovenske nacio-

nalne okvirje ter so po svojem bistvu

evropski ali celo globalni. In pred mi-nistrskimi pisarnami dolge vrste ljudi,ki so v postkriznem obdobju pričakovali

preobrat: boljše plače v javnem sek-

torju, več državnih naložb, popravke v

zdravstvenem, izobraževalnem, pokoj-ninskem in socialnem sistemu pa še

kaj.Če pristanemo na tezo, da Evropa po

krizi potrebuje nove politične prijeme,lahko brez težav sklenemo, da Sloveniji

kljub njeni obsedenosti s svežimi obrazite tako imenovane nove politike ni us-

pelo najti. In če je sklepati po tem, kakoklavrno so se znašli nekateri politični

novinci med ministrskimi kandidati, in

po tem, da je domala največja novost

vlade Marjana Šarca to, da Karl Erjavecni dobil svoje prejšnje službe ampaksvojo predprejšnjo, se zdi, da bomosvežo energijo in nove ideje pogrešalitudi v prihodnjih letih.

Ministricam in ministrom je sevedatreba nakloniti dolžnih 100 dni in do-

bronamerni državljan ne more drugega,kot da jim pri tem zaželi vse najboljše.Ampak ob napetih mednarodnih raz-

merah, podedovanih odprtihvprašanjih, šibki parlamentarni večini,

nedorečenemu zavezništvu z Levico in

močnim, z relativno volilno zmago opo-gumljenim Janezom Janšo v opoziciji,Šarčeva vlada ne potrebuje le čudeža.

Potrebuje jih več.Ob šibki parlamentarni

večini in močnim

Janezom Janšo v

opoziciji Šarčeva vlada

ne potrebuje le čudeža.

Potrebuje jih več.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 2




Stran: 2

Površina: 170 cm2

41

PRIREDITVE

Petek, 7. septembra

IZOLA• Manziolijev trg, ob

20.30Otvoritveni večer festivala

Svetlobna gverila.

KANAL OB SOČI

• Trg Kontrada, ob

19-30Prosvetno društvo Soča

Kanal ob Soči organizira

slovesno otvoritev

Mednarodnega festivalasodobne glasbe Kogojevi

dnevi. Slavnostni otvoritveni

govor bo imel Avgust

Ipavec, mednarodno

uveljavljen slovenski

skladatelj. Odprli bodo tudi

razstavo akademske slikarke

Elde Piščanec, ki jo bo

predstavila dr. Verena

Koršič Zorn, ob 20.30 bo

sledil koncert Slovenskega

okteta, umetniški vodja

Jože Vidic.

KOPER• Protokolarno

prireditvena dvoranasv. Frančiška

Asiškega, ob 17. uriFestival namiznih oljk.

Degustacije, delavnica Kaj

bi morali vedeti o namiznih

oljkah, podelitev nagrade,

nastop klape Semikanta'.

Vstop prost.

SEŽANA

• Kosovelov dom

Sežana, ob 18. uri33. Vilenica: Nagrajenci

Vilenice in podelitev

pisateljske štipendije SEP

2018.

Sobota, 8. septembra

AJDOVŠČINA• Trg 1. slovenske

vlade, ob 8. uriKmečka tržnica domačih

dobrot.

PREM• Grad Prem, ob 15. uri

30. Premska srečanja ob

200-letnici rojstva Miroslava

Vilharja po programu: ob 15.

uri simpozij. Tatjana Lutar:

Pivški človek v Vilharjevem

času, Urška Perenič:

Miroslav Vilhar kot pisec

šaloiger, kantavtor Toni

Škrlj - avtorsko uglasbeni

pesmi Miroslava Vilharja. Ob

17. uri dramska predstava

Miroslav Vilhar Danes in

nekoč. Izvajajo učenci OŠ A.

Žnideršiča Ilirska Bistrica.

Ob 18. uri glasbeno literarni

dogodek Poletnice, poezija,

proza in glasba članov

Literarnega društva Ilirska

Bistrica. Organiziran prevoz

z avtobusne postaje v Ilirski

Bistrici ob 14.30 in ob 17.30.

KANAL OB SOČI

• Železniška postajaPrihod muzejskega vlaka v

Kanal. Ob 11.18.

NOVA GORICA• Pred sedežem

Območnega ZB NOB

Nova Gorica(Kidričeva ulica 9), ob

11. uri

Mestna občina Nova

Gorica, Krajevna skupnost

Nova Gorica, Slovensko

kulturno-gospodarska

zveza in Območno ZB za

vrednote NOB Nova Gorica

vabijo na slovesnost od

odkritju doprsnega kipa dr.

Joži Vilfanu. Slavnostni

govornik bo Janez

Stanovnik, častni

predsednik ZZB NOB

Slovenije. V kulturnem

pogramu bosta sodelovala

Moški pevski zbor Provox

in povezovalka Mateja Rosa.

V teku

KAČIČE-PARED• Zeliščno-etnološka

domačija BelajeviV nedeljo, 9. septembra 4.

Praznik kraškega šetraja po

programu: 10.30-12.30

individualno svetovanje:

Varne rešitve za zdravje zrastlinami kraškega

travnika. Svetuje Stipe

Hečimovič. 12.00-12.30

predstavitev zdegustacijami: Kraški šetrajv družbi odličnih prijateljev.

Udeležba brezplačna.

12.30-13.30 prikaz

destilacije: Žganjekuha

šetraja. 13.30-15.00 voden

ogled zeliščnega vrta in

predstavitev knjige: Zeliščnivrt - naravna lekarna, vodi

Janko Rode. 18.00-19.00

predstavitev pridelave

kraškega šetraja in drugih

začimbnic hišnega nasada

Pozdrav Šetraja. Udeležba

brezplačna. Informacije in

prijave: 041/697-737,

[email protected].

LIG• Marijino Celje

Odpustek na Marijino Celje.

Nedelja, 9. septembra, ob

11. uri.

NOVA GORICA,KROMBERK

• Hotel Perla inservisna cona predMercator centrom

Avto moto društvo Gorica

organizira 7. Mahle Raliy

Nova Gorica in 2. Mahle Eco

Raiiy. Od 6. do 8.

septembra. Hitrostne

preizkušnje v skupni

dolžini 150 km bodo v

petek, 7. in soboto, 8.

septembra.

www.raliy-novagorica.si,

www.ecoraily-mahle.si.

NOVA GORICA

Travnik pred mestno

hišoRobinova zabava v soboto,

8. septembra: ob 15. uri

testne vožnje BMW in

Toyota; ob 18. uri družinski

program - otroška

predstava Čebelar in

čebelica Maja, dobrodelna

akcija Kolesarim, da

pomagam, festival Mladi

glas Goriške, Adi Smolar;

ob 20. uri koncerti - Lea

Sirk, Vlado Kreslin & Mali

bogovi, Big Foot Mama,

združeni primorski

glasbeniki: Primavera &

Polona Furlan, DBO &

Ketrin Nera in No Agenda

& Jurij Egzi Čotar. Vstop

prost, www.robin.si

Različne lokacijeMladinsko društvo

Examina iz Gorice (Italija),

Kulturni dom Nova Goricain Mladinski center Nova

Gorica organizirajo v

nedeljo, 9. septembra Up

The Gain Festival: od 9. do

16. ure košarkarski turnir 3

VS 3, ob Mladinskem centruNova Gorica in od 19. do 23.

ure nastop pet glasebnih

skupin, na Kolodvorski ulici

(ob Trgu Evrope).

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 53.000

Stran: 29




Stran: 29

Površina: 323 cm2

42

Celovita storitev mobilnostiVse od vstopa na trg z novim imenom jedružba NOMAGO udejanjila več pomembnih

nalog. Smelih načrtov za prihodnost pa še

zdaleč ni konec. Kje je družba NOMAGO

danes in kakšne poti bo ubirala v prihodnje,

nam je poskušal razkriti glavni izvršni

direktor družbe, mag. Sandi Brataševec.

• Družba NOMAGO je z novim

imenom na trg stopila 1. maja

letos. Kaj v imenu skriva novaskovanka in kaj je novega v vse-

bini. ki bo gradila blagovno

znamko?

Ko smo načrtovali novo bla-

govno znamko, smo se odločili zaime Nomago, s simbolnim pome-

nom v mislih. Za zaposlene v No-

magu in vse, ki z nami potujejo

vsak dan, bi lahko rekli, da smo

sodobni nomadi, popotniki, ki ne

mirujejo, ampak smo stalno v gi-

banju, potovanju, usmerjeni v nove

kraje in nova doživetja. Tako naše

ime izhaja iz besede nomad, ter

angleške besede “go”, ki pred-stavlja mobilnost in smo jo povzeliiz podjetja Avrigo, medtem ko smo

barvi naše podobe - modro in

rumeno - povzeli iz podobe Izlet-nika Celje. Sama črka A, ki je vnašem znaku izpostavljena, pa

simbolizira puščico oz. usmerje-

nost k cilju oz. novim doživetjem, ki

jih ponuja potovanje z Nomagom.

Vendar ne govorimo le o novi

blagovni znamki, ampak o novi

kulturi Nomago, z novimi, nad-

grajenimi vrednotami, kjer poudar-jamo odličnost v odnosu do strank,

povezanost med sodelavci ter pre-

danost vsemu, kar počnemo.

• Ne glede na sedež družbe vas

v (rodno) domačem novogo-

riškem okolju imajo za svojega.

Pojasnite, kaj NOMAGO pomeniobmočju goričke regije?

Nomago v enakem obsegu kot

Avrigo ali celo večjem, saj bomo

našo ponudbo še širili, ostaja po-

membno prisoten v gorički regiji,

saj je v Novi Gorici sedež našega

zahodnega regijskega centra. Po-

leg tega imamo še dva - osre-

dnjega s sedežem v Ljubljani ter

vzhodnega s sedežem v Celju. Za

nas je zelo pomembno, da ohra-njamo lokalno prisotnost, da lahko

nudimo dobro storitev vsem našim

strankam. Za takšno organizacij-

sko strukturo smo se odločili tudi

zato, ker ne želimo izgubiti dobrih

kadrov, zato tudi s tega vidikaNomago ostaja pomemben natem območju.

• Z vidika delovnih mest? Nove

linije z avtobusnimi prevozi nabližnja letališča niso udobna

rešitev le za potnike, temveč

priložnost za iskalce zaposlitve.Lahko pojasnite?

Tako je; ves čas povečujemo

število zaposlenih tako v regijskem

centru v Novi Gorici kot na sedežu

v Ljubljani (in seveda tudi v Celju).

Ker se nenehno širimo, potrebu-jemo tudi vedno več voznikov. Dabi jih pridobili, smo najprej po-

skrbeli za boljše pogoje dela vpodjetju - tako smo konec marca s

sindikatom podpisali novo pod-jetniško kolektivno pogodbo, s ka-

tero zaposlenim zagotavljamo naj-

boljše pogoje dela v naši dejav-

nosti. Z veseljem povabim voznike,naj se pridružijo ekipi Nomago, saj

ne nudimo le dobrih pogojev dela,

pač pa tudi stalno izobraževanje.

Poleg voznikov pa v zadnjem

letu ves čas iščemo perspektivnekadre tudi s področja informacij-

skih tehnologij, mobilnosti in pro-

daje z našimi tremi cilji - integracijo,digitalizacijo in internacionalizacijo

- v mislih. Ne želimo biti namreč

samo avtobusni prevoznik, temveč

ponudnik storitev mobilnosti in po-tovanj. Tako smo na novo zaposlilidirektorja strateškega IT in vzpo-

stavili oddelek razvoja, česar pod-jetja, združena v Nomago, prej nisoimela.

• Razvojni oddelek družbe ned-

vomno deluje s širšim obzorjem.

Kaj lahko pričakujemo v priho-dnje, se v NOMAGU obetajo

kakšne novosti?

Zavedamo se, da prihodnost ni

samo v avtobusnih prevozih, tem-

več v celoviti storitvi mobilnosti, ki

jo podpira informacijska tehnolo-

gija. V hiši imamo strokovnjake, ki

nam bodo omogočili razvoj novih

produktov, ki bodo izboljšali upo-

rabniško izkušnjo in na drugi strani

omogočili optimizacijo v upravlja-

nju celotnega voznega parka ter

voznih posadk. Idej nam ne ma-

njka, vendar je naša pomembnanaloga ta hip tudi uspešno izpeljati

združevanje vseh podjetij in njiho-

vih kultur pod eno streho in enokulturo - kulturo Nomago.

Vseeno bi omenil, da smo že

pripravili prve sodobnejše rešitve

za naše uporabnike. Tako lahko

potniki vozovnice za shuttle bus do

Benetk kupijo prek spleta, dijaki in

študenti pa lahko vozovnice IJPP

uredijo prek spleta ali mobilne apli-kacije Nomago. V naslednjih me-

secih bo v občinah Celje, Laško,Žalec in Polzela začel delovati sis-

tem javne izposoje koles Noma-

goBikes (na sistemu NextBike, za

katerega smo v Nomagu licenco

za celotno Slovenijo pridobili lani),

kasneje pa načrtujemo širitev sis-

tema tudi na ostale občine in mes-ta.

• Kaj pa vse to pomeni za rast

prihodkov družbe?

V letu 2017 sta družbi Izletnik in

Avrigo dosegli 47 milijonov evrov

prihodkov. Skupaj s potovalnoagencijo STA potovanja, ki se je

Nomagu pripojila 1 . septembra, in

podjetjem AP Rižana, ki se bo

pridružilo 1 . novembra, bodo le-

tošnji prihodki skupaj znašali do-

brih 70 milijonov evrov. Če po-

gledamo širšo skupino Nomago, vkateri je tudi avtobusno podjetje

Brioni d. d. iz Pule, bo letno skupinaustvarila skupaj 80 milijonov evrov,

imeli bomo več kot 1000 zapo-

slenih in skupaj več kot 600 vozil.

• Kje se vidite ob naslednji okro-

gli obletnici mesta? Desetletje je

lahko relativno dolga doba za

poslovni subjekt, ki se spopada

na trgu kakršnega poznamo da-

nes ...Res je, trg se hitro spreminja,

sploh v naši panogi, vendar je naš

cilj jasen - postati najboljši po-

nudnik storitev potovanj in mo-

bilnosti ter odlične uporabniške iz-

kušnje med Benetkami in Dubrov-

nikom.

NOM GO

Mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor, NOMAGO

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice - priloga 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg:

Stran: 31


Primorske novice - priloga 07.09.2018 PetekDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

Stran: 31

Površina: 376 cm2

43

zbirka medijskih objav · problematike ips-ovih delavcev, saj naj bi se njihova zaposlitev zgodila...

Documents