zbirka medijskih objav...2020/10/12 · kranj. gradnja novega doma za starejše, za katerega ima mo...

Število objav: 18Internet: 2Tisk: 16Spremljane teme:Inženirska ...: 2Inženirska ...: 0Barbara Škraba Flis: 0Gradbeni zakon: 2Zakon ... načrtovanju: 0Zakon ... arhitektih: 0Gradbeništvo, graditev: 16Inženirski dan: 0potres: 0Svetovni dan inženirjev: 0

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,za obdobje 12. 10. 2020

2

Slovenija:

Internet Naslov Tveganja gradnje 'zelenih'HE na Savi: od izumrtja rib do ogrožene pitne vode

Zaporedna št.1

Medij 24ur.com, Slovenija

Rubrika, Datum Ostalo; 11. 10. 2020

Avtor Ana Kralj

Teme Gradbeništvo, graditev

Povzetek...da so hidroelektrarne zelena energija, bi težko trdili, opozarjajo tako naravovarstveniki kot stroka. "V zadnjih mesecih in tednih se ogromno promovira hidroelektrarn, ni pa slišati veliko o njihovem izjemno škodljivem in gradnjodolgoročnem vplivu na okolje, od katerega pa smo odvisni vsi, tudi naše gospodarstvo,"...

Internet Naslov „Zdaj veva, da je hiša izdelana kakovostno in brez napak“

Zaporedna št.2

Medij Zurnal24.si, Slovenija


Avtor Katarina Nemanič

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...je zato bolj preprosta,“ pravi Križman. Nadzornik mora biti prisoten Nadzornik je spremljal izvedbo testa zrakotesnosti, saj kot pravi, mu to nalaga , ki od njega zahteva, da je prisoten pri izvajanju meritev, gradbeni zakonpreizkusov in testiranj. A ne le zato. „Če nadzornik sodeluje pri izvajanju testov, je izjava...

Tisk Naslov Minister Zdravko in višja sila

Zaporedna št.3

Medij Slovenske novice, Slovenija Stran: 10 Površina: 455 cm2

Rubrika, Datum Bulvar; 12. 10. 2020

Avtor Marija M. Kotnik


Povzetek...Koroško po novi cesti, ki naj bi v prihodnjih letih končno povezala regijo z osrednjo Slovenijo, ampak so spet znova le zaprmej napovedali začetek njene . Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je obljubil: prvo lopato bomo gradnjezasadili 15. oktobra v Gaberkah. Nezadovoljstva v zvezi s cesto v regiji ni, a...

Tisk Naslov Začetek gradnje osi med severom in jugom

Zaporedna št.4

Medij Delo, Slovenija Stran: 1 Površina: 600 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 12. 10. 2020

Avtor Nejc Gole


Povzetek...Začetek osi med severom in jugom Tretja razvojna os Po 16 letih od odločitve za hitro cesto bodo jutri gradnjezasadili prvo lopato, zadnja je še zelo oddaljena Ljubljana...

Tisk Naslov Kako je z gradnjo domov za starejše

Zaporedna št.5


Rubrika, Datum Naslovna stran; 12. 10. 2020

Avtor Unknown


Povzetek...Kako je z domov za starejše Na mariborskem območju primanjkuje 598 mest, Gorenjska je prikrajšana za gradnjo486 mest, ljubljansko območje pa za 480 mest...

3

Tisk Naslov Kako je z gradnjo domov za starejše

Zaporedna št.6



Avtor Silva Čeh


Povzetek...Kako je z domov za starejše Povpraševanje po postelji v domu Primerjava med dejansko in ciljno pokritostjo gradnjokaže, da so največje potrebe v regijah z večjimi mestnimi...

Tisk Naslov Jutri začetek, konec še daleč

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Aktualno; 12. 10. 2020

Avtor Mateja Kotnik, Špela Kuralt, Simona Fajfar, Nejc Gole


Povzetek...konec še daleč Tretja razvojna os Hitra cesta naj bi na Koroško prišla v letih 2025 ali 2026 - Kje bo nova cesta južno od Celja, še ni znano Ljubljana - kot sistemska panoga pričakuje tako od države kot tudi od naročnika, da Gradbeništvobosta zagotovila optimalne pogoje za izvajanje del tudi na drugih odsekih trase,...

Tisk Naslov Prepoznavnost gradijo s skrbjo za kadre

Zaporedna št.8

Medij Delo - Posel & denar, Slovenija Stran: 9 Površina: 510 cm2

Rubrika, Datum Posel & denar; 12. 10. 2020

Avtor Milka Bizovičar


Povzetek...Prepoznavnost gradijo s skrbjo za kadre VPomgradu spodbujajo zaposlovanje žensk v , saj Gradbeništvo inženiringuprinesejo drugačno energijo Tudi v času covida-19 v primanjkuje kadra. Prostih je štiri odstotke delovnih gradbeništvumest v panogi. Zaposlenim je treba omogočiti dodatna...

Tisk Naslov Ženske v STEM

Zaporedna št.9



Avtor Unknown

Teme Inženirska dejavnost, inženirji

Povzetek...Neizpeta tema Ženske v STEM Ženske v znanosti, tehnologiji, in matematiki so tema, ki nenehno inženirstvuzaposluje vodstvo in člane AmCham Slovenija. Zbornica zato 14. oktobra ob 16. uri vabi na dogodek z naslovom Znanost...

Tisk Naslov Prestiž v osrčju Ljubljane

Zaporedna št.10



Avtor Unknown


Povzetek...Prestiž v osrčju Ljubljane V Ljubljani se je na območju nekdanje stavbe Kolizeja začela 125 najprestižnejših gradnjastanovanj, vseljivih na začetku leta 2023. Kompleks Schellenburg sestavljata dva objekta: večja zgradba Palais, ki sledi ritmu oblikovnega...

4

Tisk Naslov Nova predsednica, prenovljen program

Zaporedna št.11

Medij Večer, Slovenija Stran: 3 Površina: 436 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 12. 10. 2020

Avtor Žana Vertačnik


Povzetek...V luči reševanja stanovanjske problematike so izpostavili aktivacijo obstoječih 150.000 nezasedenih stanovanj, odpornost, daljšo ročnost financiranja stanovanj in vključitev neprofitnih stanovanjskih organizacij in zadrug. Za gradnjeznanost, razvoj in inovacije želijo zakonsko nameniti en odstotek BDP, na infrastrukturnem...

Tisk Naslov Škoda za več generacij

Zaporedna št.12

Medij Večer, Slovenija Stran: 7 Površina: 542 cm2


Avtor Brina Sotenšek


Povzetek...Mnenje strokovnjakinje Škoda za več generacij V zadnjih mesecih se v medijih na veliko promovira gradnjohidroelektrarn, ni pa slišati kaj dosti o njihovem izjemno škodljivem vplivu na okolje, od katerega smo odvisni vsi, tudi gospodarstvo Brina Sotenšek Vrsto...

Tisk Naslov Tanja Fajon prva predsednica Socialnih demokratov

Zaporedna št.13

Medij Dnevnik, Slovenija Stran: 3 Površina: 414 cm2

Rubrika, Datum V ospredju; 12. 10. 2020

Avtor Zoran Potič


Povzetek...poudarke, ki jih nameravajo zagovarjati na prihodnjih volitvah. SD je tako poskušala dati odgovor, kako zgraditi 10.000 novih stanovanj, pri čemer bi z neprofitnih stanovanj pomagali predvsem mlajši generaciji. Slišali smo, gradnjoda si bodo prizadevali za krepitev javnega zdravstva, dolgotrajne oskrbe in s tem...

Tisk Naslov Kranjski center starejših bo na Zlatem polju

Zaporedna št.14


Rubrika, Datum Slovenija; 12. 10. 2020

Avtor Petra Mlakar


Povzetek...načrte o tem, kakšen dom starejših so si na občini zamislili na Zlatem polju. V center starejših naj bi se spremenila tudi okolica novega doma. Kranj. novega doma za starejše, za katerega ima MO Kranj pripravljeno zemljišče Gradnjana Zlatem polju, je nujna, pravi direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar....

Tisk Naslov Zastojem se ne bo mogoče izogniti

Zaporedna št.15


Rubrika, Datum Svet vozil; 12. 10. 2020

Avtor Matej Štakul


Povzetek...intervju /Boštjan Rigler, član uprave Darsa, odgovoren za in obnovo avtocest Zastojem se ne bo mogoče gradnjoizogniti f Matej Štakul Ko beseda nanese na slovenske avtoceste, je seznam tistih, ki imajo kakšno pripombo,...

5

Tisk Naslov To so največji nepremičninski posli od začetka epidemije

Zaporedna št.16

Medij Finance, Slovenija Stran: 4Površina: 1.107 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 12. 10. 2020

Avtor Aleš Perčič


Povzetek...sta poslovneža vilo kupila od podjetnika Joška Vidriha, ki se je v preteklosti prek skupine Givo lotil več velikih nepremičninskih projektov. Prav Givo , kiga vodi Vidrih, je pojavno dostopnih podatkih na spletu zasnoval tudi inženiringprojekt Tacenskih vrtov. Ta glede na dostopno dokumentacijo na zemljišču okoli...

Tisk Naslov Pomembnejša kot velikost okna je razporeditev odprtin v prostoru

Zaporedna št.17

Medij Večer - Kvadrati, Slovenija Stran: 6Površina: 1.692 cm2

Rubrika, Datum Priloga Kvadrati; 12. 10. 2020

Avtor Sanja Verovnik

Teme Inženirska dejavnost, inženirji , Gradbeništvo, graditev

Povzetek...izvajalcev vgradnje. Pri tem velja načelo, da še tako dober ali celo vrhunski izdelek v hipu izniči slaba in površna vgradnja. Ta mora biti skladna z in načeli dobre gradbene prakse oziroma zadnjim gradbenofizikalnimi zakonitostmistanjem tehnike, kamor prištevamo smernico RAL, od koder tudi izvira pogovorni izraz RAL-montaža, ki paje...

Tisk Naslov GARAŽNI PROSTOR JE DANES ISKANA IN DODANA VREDNOST

Zaporedna št.18

Medij Večer - Kvadrati, Slovenija Stran: 18Površina: 1.028 cm2

Rubrika, Datum Priloga Kvadrati; 12. 10. 2020

Avtor Sanja Verovnik

Teme Gradbeni zakon , Gradbeništvo, graditev

Povzetek...danes ni več težav s preredkimi parkirišči pred bloki, pojasni Boris Lajh, direktor in nepremičninski posrednik poslovalnice Centur/ 21 Maribor City: " in občinski odloki zapovedujejo, da mora investitor Gradbeni zakonstanovanjskega objekta, da bi pridobil gradbeno dovoljenje, zagotoviti najmanj 1,5 parkirnega prostora...

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Težava, ki je zagovorniki

hidroelektrarn ne omenjajo, je

tudi t. i. konično obratovanje,

nenadno in potencialno

nevarno, primer prejšnji mesec,

ko je zaradi tega v Soči utonil

otrok, nihanje vode, ki se

Tveganja gradnje 'zelenih' HE na Savi: od izumrtja

rib do ogrožene pitne vode

Ljubljana, 11.10.2020, 9:36 | Posodobljeno pred 6 urami

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min

AVTORAnja Kralj

Ministrstvo za okolje in prostor ob podpisu koncesijske pogodbe za

proizvodnjo energije na srednji Savi hidroenergijo predstavlja kot

čisto energijo iz obnovljivih virov. A da so hidroelektrarne zelena

energija, bi težko trdili, opozarjajo tako naravovarstveniki kot

stroka. "V zadnjih mesecih in tednih se ogromno promovira gradnjo

hidroelektrarn, ni pa slišati veliko o njihovem izjemno škodljivem in

dolgoročnem vplivu na okolje, od katerega pa smo odvisni vsi, tudi

naše gospodarstvo," opozarja naša sogovornica. Predstavnik WWF

Adria Leon Kebe pa poudarja, da ni smiselno graditi hidroelektrarne

za oskrbo skupnosti z električno energijo, če ista elektrarna tej

skupnosti odvzame vir preživetja in dobrega počutja.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je z generalnim direktorjem Holdinga

Slovenske elektrarne (HSE) Stojanom Nikoličem prejšnji teden podpisal

Koncesijsko pogodbo za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delih

vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola.

Na ministrstvu za okolje so ob tem zapisali, da

gre pri tem za pomemben prispevek k

razogljičenju Slovenije: "Zaradi naravnih danosti

ima v Sloveniji velik potencial hidroenergija, ki ob

upoštevanju varovanja narave omogoča

razogljičenje, večjo energetsko zanesljivost,

zelena delovna mesta in skladen regionalni

razvoj. Z izkoriščanjem vodnega potenciala

24ur.com 11.10.2020 Nedelja, 09:41Država: Slovenija

https://www.24ur.com/novice/slovenija/sava.html 1 / 10


Kazalo

https://www.24ur.com/novice/slovenija/sava.html

6


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

pojavlja tako v akumulaciji kot

tudi pod jezom.

srednje Save lahko v prihodnosti zagotovimo

rabo okolju prijaznih, obnovljivih virov energije, s

čimer lahko učinkovito zmanjšamo izpuste

toplogrednih plinov." Vizjak je ob podpisu

pogodbe dejal: "To je velik dan za slovensko gospodarstvo in velik dan za prehod k

obnovljivim virom energije."

Pa je res tako?

"Verjamem, da okoljski minister ukrepe sprejema z najboljšimi nameni za državo,

vendar pa ob tem ne upošteva niti mnenja strokovnjakov niti širše družbe. V zadnjih

mesecih in tednih se ogromno promovira gradnjo hidroelektrarn, ni pa slišati veliko

o njihovem izjemno škodljivem in dolgoročnem vplivu na okolje, od katerega pa smo

odvisni vsi, tudi naše gospodarstvo," opozarja biologinja, ki sicer že več let deluje v

javni službi na področju zaščite voda in želi biti neimenovana (ime hranimo v

uredništvu).

Usklajevanje za umestitev HE na srednji Savi z lokalnimi skupnostmi poteka na

sestankih za zaprtimi vrati občin, kamor občanom dostop, uradno zaradi

protikoronskih ukrepov, ni omogočen, tako lokalne skupnosti kot širša slovenska




Kazalo


7


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Kakšne bi bile posledice

gradnje hidroelektrarn na

srednji Savi na ljubljanski

vodonosnik, od katerega

dobiva (za zdaj še) kakovostno

pitno vodo velik del Ljubljane,

si očitno ne upa zanesljivo

napovedati nihče, poudarja

sogovornica.

javnost pa so o negativnih posledicah gradnje hidroelektrarn praktično povsem

neobveščene: "Medijski prispevki so se v zadnjih mesecih in tednih osredotočili

predvsem na promocijo gradnje hidroelektrarn, ki jih utemeljujejo z evropskimi

zahtevami po razogljičenju in prehodu na obnovljive vire energije," opaža.

Toda hidroelektrarne niso edini način za dosego

teh ciljev, izpostavlja. Evropska Vodna direktiva

namreč državam članicam narekuje tudi cilj, da

morajo doseči dobro stanje voda, in navaja, da

voda ni kot ostali tržni proizvodi, ampak je

dediščina, ki jo je treba varovati, braniti in

obravnavati kot tako. Evropska komisija je v

okviru Evropskega zelenega dogovora zapisala,

da moramo za obnovitev degradiranih

kopenskih ekosistemov povrniti najmanj 25.000

km rek v EU v stanje pred njihovo regulacijo.

Raba prostora mora upoštevati več različnih vidikov.

Če je načrtovanje rabe nesorazmerno in en vidik povsem prevlada nad drugimi,

bodo na drugi strani toliko bolj drastični primanjkljaji, pojasnjuje: "V Sloveniji že

imamo 21 velikih hidroelektrarn, osem od teh jih je na reki Savi. Hkrati je v naši

državi prisotnih tudi več kot 400 malih hidroelektrarn. V primeru gradnje nove verige

hidroelektrarn bi gospodarska raba voda močno prevladala nad ostalimi vidiki, kar

pa je v nasprotju z vsakršnim načelom zdravega sorazmerja. Zaradi takšne

nesorazmerne prevlade interesa energetskega izkoriščanja bi na okoljski ravni

nastala izjemna škoda s posledicami, ki bi zaznamovale več desetletij, več generacij,

in ker Sava ne teče samo po Sloveniji, tudi več sosednjih balkanskih držav. Ali smo te

posledice pripravljeni nositi in prevzeti odgovornost?"

Hidroelektrarne na spodnji Savi so močno spremenile podobo reke Save in

tamkajšnje krajine

Kot je poudarila, so okoljevarstvene nevladne organizacije večkrat izrazile

nestrinjanje in bile vpete v pogajanja glede za naravo spornih določil iz drugega

protikoronskega zakona, ki je napovedal, da se bo, med drugim z namenom

olajšave gradnje novih hidroelektrarn, uradno pa zaradi čim prejšnjega zagona




Kazalo


8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

gospodarstva po koronski krizi, skušalo zrahljati zakonska določila, ki govorijo o

gradnjah z vplivi na okolje, medtem ko od državnih naravovarstvenih inštitucij ni

bilo slišati prav veliko glasu. Kot pojasnjuje, je tako predvsem zato, "ker so javne

službe pod finančno taktirko države in se soočajo s takšnimi in drugačnimi pritiski,

zaposleni pa ne želijo tvegati izgube zaposlitve". Javni zavodi potrebujejo

imuniteto, ki bo strokovnjakom omogočila, da lahko delujejo neodvisno od

vsakokratne politične volje in v skladu s svojimi strokovnimi načeli, integriteto ter

poslanstvom, poudarja.

So hidroelektrarne res lahko zelene?

Prof. dr. Peter Trontelj iz ljubljanske biotehniške fakultete pojasnjuje, da so HE

lahko pogojno 'zelene', če so previdno načrtovane ob upoštevanju vseh

elementov naravnega okolja, predvsem pa tako razporejene po rekah, da dovolj

velik delež rek v dovolj veliki dolžini še vedno lahko teče v svojem naravnem toku.

Popolna energetska izkoriščenost rek z verižnim nizom akumulacij pa ni ne

''zelena ne trajnostna''.

Leon Kebe, WWF Adria FOTO: Ljubo Vukelič




Kazalo


9


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Leon Kebe iz Svetovnega sklada za naravo WWF Adria opozarja, da so zelene

hidroelektrarne mit: "Vsaka hidroelektrarna močno vpliva na sladkovodne

ekosisteme, ki so že ogroženi. Le 40 % površinskih voda v EU (reke, jezera, mokrišča,

prehodne in obalne vode) je v dobrem ekološkem stanju, populacije selitvenih

sladkovodnih vrst rib pa so v Evropi od leta 1970 strmo padale za 93 %."

Gradnja hidroelektrarn v Evropi, vključno z malimi hidroelektrarnami, ima, kot

pojasnjuje, negativne posledice na pretok rek, selitev rib, izgubo habitatov,

prenos usedlin in erozijo, če navajamo le njene najbolj neposredne vplive, in

deluje neposredno v nasprotju k zavezam, izraženim v predlogu strategije EU za

biotsko raznovrstnost za obnovo 25.000 km prosto tekočih rek. Jezovi popolnoma

spremenijo ekosistem, reko spremenijo v umetno jezero in odpirajo vrata invaziji

tujerodnih vrst. Po močnem negativnem vplivu na biotsko raznovrstnost je

primerljivo z izsekavanjem deževnega gozda, našteva.

Že desetletja v Evropi gradimo hidroelektrarne ob naših rekah, s čimer

poškodujemo enega najdragocenejših virov za vse življenje na svetu: reke in

sladkovodne ekosisteme. WWF vsako leto izda poročilo o stanju okolja, in letošnje

poročilo ugotavlja, da je prav na področju sladkovodnih ekosistemov globalno

stanje zelo zaskrbljujoče. Nedavno izvedena študija o učinkih jezov v

sredozemskem bazenu kaže, da je hidroenergija, vključno z manjšimi projekti,

najpomembnejše gonilo izumrtja vrst rib. Študija navaja, da "če bi se

hidroelektrarna v regiji nadaljevala, kot je bilo načrtovano, bo 74 % (186) od vseh

(251) ogroženih sladkovodnih vrst rib negativno prizadetih, 65 % (163) pa naj bi

upadlo samo zaradi projektov malih hidroelektrarn" .Graditi hidroelektrarno čez

reko je kot zadušiti, včasih do smrti, je jasen: "Zelene hidroelektrarne ni".

Dolina reke Save od Litije do Suhadola, kjer naj bi po prvotnih načrtih postavili

prvo od hidroelektrarn na srednji Savi.

Kaj vse bi bilo narobe z gradnjo nove verige hidroelektrarn na srednji Savi?

Ni skrivnost, da je v prvem planu dokončanje projekta gradnje hidroelektrarne

(HE) Mokrice na spodnji Savi, nato pa gradnja še verige devetih do dvanajstih

novih hidroelektrarn na edinem še ohranjenem sklenjenem odseku Save med

Medvodami oziroma Ježico in Vrhovim (srednja Sava), za kar so pred kratkim




Kazalo


10


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

S tem, ko reki večjo količino

transportnega materiala

odvzamemo, dobi voda večjo

moč in hitrost in začne

prekomerno spodjedati rečno

dno pod jezovi, nivo podtalne

vode pa se začne zniževati. Z

gradnjo hidroelektrarn na

spodnji Savi smo tako

povzročili, da se na Hrvaškem

dno Save poglablja, kar bo

dolgoročno povzročilo težave.

Reka, ki se ustavi, izgubi svojo

samočistilno sposobnost, in

tako se poslabša kakovost

vode. Zaradi zastajanja vode v

akumulacijah se po dnu

prekomerno nalaga mulj, v

katerem se kopičijo težke

kovine in druge strupene snovi.

podpisali koncesijsko pogodbo. Odločitev o gradnji novih HE bo sicer sprejeta šele

po presoji vplivov na okolje, so zapisali na ministrstvu.

In kaj pravzaprav bi umestitev novih

hidroelektrarn pomenila na Savi? Kot

pojasnjuje naša sogovornica, je reka dinamičen

sistem, ki dobro deluje le, če svojo naravno

dinamiko čim bolj ohrani. Bolj kot sta naravna

rečna dinamika in razgibanost porušeni, bolj je

sistem ranljiv in nestabilen in manj vrst lahko v

njem preživi, počasi nekatere vrste tudi

izumrejo.

Podobno negativen vpliv na rečni prostor ima

tudi neustrezna regulacija, kjer reko

spremenimo v ravno monotono betonsko korito,

namenjeno zgolj temu, da voda čim prej odteče,

pojasnjuje naslednji pomislek.

Na to opozarja tudi Kebe: "Zdi se, da smo kar

malo pozabili, da reke potrebujejo razlivne

površine, kjer se razlijejo ob visokih vodah. Danes

pa ob neposrednih bližinah strug najdemo hiše,

vikende in drugo infrastrukturo, ki je bila

umeščena v prostor brez pravega urbanističnega

načrtovanja. Tudi z golimi nabrežinami le še

povečujemo erozijsko moč rek, in tako so

posledice visokih vod hujše. Če rekam

preprečujemo naravno meandriranje in s tem tudi

odlaganje sedimentov in jih nekako reguliramo v 'avtocesto', vodi s tem dajemo še

večjo moč, erozija se povečuje, zato potem toliko potrebe po poplavni zaščiti. Ko pa

nekje npr. zgradimo nasipe, velikokrat lahko problem samo prestavimo dolvodno,

saj se reka nekje mora razliti."

Najbolj trajnostna stvar na verigi hidroelektrarn, kakršna je zgrajena na spodnji

Savi, je trajno uničenje naravnega rečnega ekosistema, pa opozarja dr. Trontelj.




Kazalo


11


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Z gradnjo hidroelektrarne Mokrice bi bilo v dobrem stanju le še 39 % Save, razloži

naša sogovornica. Ob gradnji samo prvih treh načrtovanih elektrarn na srednji

Savi (HE Trbovlje, HE Suhadol in HE Renke) pa bi v dobrem stanju ostalo le še

okoli 24 % naše najdaljše reke. To je manj kot tretjina, katera v skladu z drugimi

praksami predstavlja mejo med bistvenim ali nebistvenim vplivom na reko. Z

gradnjo celotne verige hidroelektrarn na srednji Savi bi bil dokončno uničen edini

še preostali daljši sklenjeni in prosto tekoči odsek te reke, opozarja. Sava je med

drugim pomemben življenjski prostor sulca, naše največje postrvje vrste in

endemita donavskega porečja.

Nadalje, hidroelektrarne ( jezovi) zadržujejo prod, ki ga reka sicer naravno

transportira s seboj. S tem, ko reki večjo količino transportnega materiala

odvzamemo, dobi voda večjo moč in hitrost in začne prekomerno spodjedati

rečno dno pod jezovi, nivo podtalne vode pa se začne zniževati. Z gradnjo

hidroelektrarn na spodnji Savi smo tako povzročili, da se na Hrvaškem dno Save

poglablja, kar bo dolgoročno povzročilo težave, izpostavlja.

Protest na reki Savi. FOTO: Balkan river defence




Kazalo


12


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Z gradnjo celotne verige

hidroelektrarn na srednji Savi

bi bil dokončno uničen edini še

preostali daljši sklenjeni in

prosto tekoči odsek te reke.

Z gradnjo novih jezov na Savi bo proda v strugi

še manj, pripoveduje. Številne ribje vrste se

hodijo drstit v rečne pritoke. Pomanjkanje proda

ima negativen vpliv na drst rib, saj mnoge vrste

ikre odlagajo prav na prod.

Težava, ki je zagovorniki hidroelektrarn ne

omenjajo, je tudi t. i. konično obratovanje, nenadno in potencialno nevarno,

primer prejšnji mesec, ko je zaradi tega v Soči utonil otrok, nihanje vode, ki se

pojavlja tako v akumulaciji kot tudi pod jezom. Nenadno nihanje vodostaja ima

negativen vpliv tudi na vodne organizme, dodaja sogovornica.

Kaj lahko gradnja hidroelektrarn pomeni za podtalnico?

S tem, ko rečni režim tako močno spremenimo, pa to vpliva na podtalnico, ki je vir

naše pitne vode, pa tudi vodonosnik za širše območje porečja. Kakšne bi bile

posledice gradnje hidroelektrarn na srednji Savi na ljubljanski vodonosnik, od

katerega dobiva (za zdaj še) kakovostno pitno vodo velik del Ljubljane, si očitno

ne upa zanesljivo napovedati nihče, poudarja sogovornica.

Kot pojasnjuje dr. Trontelj, zajezitve spremenijo naravo rečnega toka in naravnih

procesov v njem: "Ker se tok vode praktično popolnoma ustavi, pride do odlaganja

finih sedimentov, ki zapolnijo prostorčke med prodniki na dnu reke. Ti prostorčki

tvorijo obsežno omrežje, ki se razteza v prodne nanose pod reko in ob njej in

predstavljajo prostor za podtalnico – vodonosnik. Z zajezitvijo reke se torej

večinoma prekine komunikacija med reko in bolj oddaljenimi deli vodonosnika.

Uničeno je tudi življenjsko okolje mikrobnih in nevretenčarskih združb, ki naseljujejo

podzemeljsko vodo, jo čistijo in filtrirajo. Posledice so npr. slabša preskrba s kisikom,

odmiranje mikroorganizmov in drobnih nevretenčarjev, kopičenje strupenih snovi,

kot so težke kovine in pesticidi. Dolgoročno se lahko v širšem območju vodonosnika

spusti raven podtalnice, čeprav sama zajezitev nekoliko dvigne gladino v

neposredni bližini rečnega korita. Nižanje podtalnice lahko pomeni slabšo

dostopnost in, zaradi različnih vzrokov, slabšo kakovost. Z zajezitvijo izgine loka, tj.

obrečni poplavni prostor z bogatim rastlinstvom, ki deluje kot biološka čistilna

naprava in filter, blažilec poplavnih valov in rezerva vode, s katero se napaja

podtalnica, ko vodostaj v rečni strugi upade."




Kazalo


13


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

'Prehod na druge energetske vire in varovanje narave morata iti z roko v roki'

Kot je napovedal Stojan Nikolić, generalni direktor HSE, bodo Zasavske HE s

proizvodnjo 350 GWh nadomestile polovico (50 %) proizvodnje električne energije

iz termoelektrarne, ki je delovala na tej lokaciji (TET). Z gradnjo cele verige pa bo

HSE prispeval za dvajsetodstotni (1000 GWh) dvig proizvodnje električne energije

iz obnovljivih virov, priklopljene na prenosno omrežje.

A kot svari Kebe, je prispevek hidroelektrarn k energetskemu prehodu

zanemarljiv: "Tudi če bi bilo zgrajenih vseh 5.500+ hidroelektrarn, načrtovanih v EU

(poleg 19.000+ obstoječih), bi se delež proizvodnje električne energije v EU, ki jo

zagotavlja hidroelektrarna, povečal z 10 % na 11,2–13,9 %. In ta prispevek bo postal

še manj pomemben, ko bomo prešli na skoraj popolno elektrifikacijo s pomočjo

vetra in sonca – bodisi neposredno ali posredno -–sektorjev, kot so promet,

ogrevanje in industrija," je prepričan Kebe.

Ta dodaja še, da je hidroenergija izgubila primerjalno finančno prednost, saj

strožji predpisi, razpoložljivost zemljišč in čedalje večje prepoznavanje njenih

resnih vplivov na okolje povečujejo stroške, medtem ko stroški alternativ, kot so

sončna energija, veter in različne oblike shranjevanja energije, hitro padajo.

Obnovljiv vir, pri katerem se "vsi strinjamo", je sonce in tukaj ima Slovenija še

veliko potenciala in možnosti. Seveda bo sočasno treba razvijati hranilnike

električne energije, dodaja.

Prehod na druge energetske vire in varovanje narave morata iti z roko v roki, pa

poudarja Kebe: "Reke kot skupne dobrine bi morale biti podlaga za družbeni razvoj

in koristi, ki jih zagotavljajo, bi se morale deliti. Zato ni smiselno graditi

hidroelektrarne za oskrbo skupnosti z električno energijo, če ista elektrarna tej

skupnosti odvzame vir preživetja in dobrega počutja. Zdrava reka, ki zagotavlja

pitno vodo, hladi mesta na svojih bregovih, omogoča gojenje pridelkov, podpira

industrijske procese in ljudem omogoča ribolov in kopanje v njenih vodah ali

sprehod po njenih bregovih."

Žalostno je, da se ljudje pogosto ne zavedamo, da sta gospodarstvo in ohranjanje

narave neobhodno povezana, saj gospodarstva brez ekosistemskih storitev sploh

ne bi bilo, pa poudarja naša sogovornica. Ohranjanje narave ni nazadnjaško in

zastarelo, ampak je, nasprotno, nazadnjaško uničevanje okolja in prekomerno




Kazalo


14


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

izkoriščanje naravnih virov, od katerih smo tako ali drugače odvisni vsi, pravi: "Ne

slepimo se, zelena energija v resnici ne obstaja. Vsakršna prekomerna raba in

izkoriščanje virov – tudi če so ti t. i. obnovljivi – je okolju (in nam) v škodo, posledice

pa bodo plačevali naši otroci", je sklenila naša sogovornica, ki opozarja, da

odločitev o načinu in količini pridobivanja energije zato nikakor ne bi smela biti

zgolj v rokah posameznika ali vsakokratne vlade. Pri odločanju o tako

pomembnem vprašanju je nujen konsenz strokovnjakov različnih strok ter širše

slovenske družbe s skupnim načrtom.

Ministrstvo za okolje in prostor ob podpisu koncesijske pogodbe:

Hidroenergija kot čista energija iz obnovljivih virov

"Skupna letna potencialna energija vodnega telesa, ki je predmet

te koncesije, ob upoštevanju 50-letnega hidrološkega obdobja

1961–2010 iz povprečnih letnih pretokov reke Save, znaša 1.105

GWh/leto. Vodna pravica se bo lahko na območju koncesije začela

izvajati šele po dokončanju posamezne hidroelektrarne (HE),

takrat bo nastopila tudi obveznost koncesionarja za plačilo za

koncesijo, ki se v skladu z uredbo deli med državo in občine.

Koncedent sklepa to koncesijsko pogodbo, da v Sloveniji zagotovi

čim bolj rabo učinkovitih in obnovljivih virov električne energije in

s tem prispeva k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in

blaženju klimatskih sprememb ob upoštevanju drugih okoljskih

ciljev in ciljev upravljanja z vodami. Sočasno bo z izvedbo

potrebnih ureditev zagotovljena tudi poplavna varnost na širšem

območju srednje Save.

Podpis koncesijske pogodbe in sporazuma z lokalnimi skupnostmi

po 16 letih dogovarjanja omogoča začetek strokovnih postopkov

presoj vplivov na okolje in umeščanja možnih novih HE na srednji

Savi v prostor. Projekt je pomemben za lokalno okolje, za Zasavje

in za vso Slovenijo. Odločitev o gradnji novih HE, ki bi zagotavljale

čisto energijo iz obnovljivih virov, bo sprejeta šele po presoji

vplivov na okolje. Lokalne skupnosti in organizacije so kot

partnerji vabljene, da pripravijo seznam strokovnih podlag in

raziskav, ki jih je treba pred odločitvijo o postavitvi HE narediti."




Kazalo


15


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ARHIV GREGOR

Test zrakotesnosti med graditelji pogosto velja zanepotreben strošek, nekakšne prestiž. Na Ekoskladu se s tem ne strinjajo, tudi nadzornik pravi,

„Zdaj veva, da je hiša izdelanakakovostno in brez napak“AVTOR Katarina Nemanič Mal

Zurnal24.si 11.10.2020 Nedelja, 14:52Država: Slovenija

https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavlj... 1 / 8


Kazalo

https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavlj...

16

https://www.zurnal24.si/pod-streho/gradimo-obnavljamo/zrakotesnost-zdaj-veva-da-je-hisa-izdelana-kakovostno-in-brez-napak-354654

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

da je to zelo pomemben test, s katerim potrdimo,da je gradnja tako rekoč brez napak.

Montažna hiša Marles, ki jo gradita Nataša in Gregor je prestala test

zrakotesnosti. Ta je bil v njuni hiši obvezen, saj ga zahteva Eko

sklad, pri katerem sta vložila vlogo za pridobitev subvencije za

gradnjo hiše. Brez opravljenega test, ki potrjuje zahtevano

zrakotesnost, ki jo morajo doseči skoraj ničenergijske in s tem

tudi pasivne hiše, subvencije pa ni. Hkrati pa je test zrakotesnosti

sestavni del gradnje pasivne montažne hiše, zato bi ga izvajalec

opravil tudi v primeru, če graditelja ne bi zaprosila za subvencijo,

saj z med drugim tudi z njim dokazuje kakovost izvedbe.




Kazalo


17


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zakaj je ta test tako pomemben?

Na papirju je lahko projekt za gradnjo hiše videti super, v praksi

pa se pri izvedbi lahko marsikaj zalomi. Šele z opravljenim testom

se potrdi kakovostna izvedba zrakotesnega ovoja stavbe in

pravilnost izvedbe posameznih detajlov. Marsikateri graditelj pri

tem zamahne z roko in pravi, saj je vseeno, če bomo pozimi za

ARHIV GREGOR




Kazalo


18


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

ogrevanje porabili kakšno kilovatno uro energije kot je izračunano

v projektu. Ne ne gre le zato.

„Test pokaže, ali so na hiši špranje, skozi katere nenadzorovano vstopa ali izstopa zrak vobjekt. Zelo je pomembno, da se zavedamo, da ti nenadzorovani vdori zraka povzročajokondenzacijo in posledično poškodbe gradbenih konstrukcij. Vsak predel, kjer prihaja do

velikih temperaturnih razlik ter pretoka zraka predstavlja možnost pojava kondenza. Ko pa se ta pojavi,pa se takoj pojavi plesen. Ta se razraste tudi na mestih, ki niso očem vidna, kar je bolj očitno pri lesenih

hišah,“ Srečko Križman, nadzornik gradnje hiše, ki jo spremljamo, pojasni

pomembnost testa zrakotesnosti.

S tem testom preverjamo kakovost dela mojstrov




Kazalo


19


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vse mora biti zatesnjeno

Test so izvedli v fazi, ko je bila že vgrajena toplotna izolacija na

podstrešju, vse inštalacije in povezani vsi prehodi inštalacij prek

zunanjega ovoja. Stavbno pohištvo pa je bilo tako ali tako

vgrajeno že v proizvodnem procesu. Na odprtino vhodnih vrat, ki

jih med testom odstranijo, so namestili napravo za izvedbo

ARHIV GREGOR




Kazalo


20


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

testa. „Med izvedbo morajo biti zaprta vsa vrata in okna in z ustreznimi tesnilnimi trakovi zatesnjenivsi preboji inštalaciji skozi obod hiše. Cevni razvod za prezračevanje se zatesni tako, da vanj vstavijožoge v cevi. Skratka, treba je zatesniti vse prehode, ki se kasneje uporabijo za cevne inštalacije in ne

vplivajo na zrakotesnost hiše,“ pojasni Križman.

Prvi test je le poskusni, saj z njim preverijo, ali obstajajo mesta, ki

slabše tesnijo. Ta potem dodatno zatesnijo. Takšno mesto je na

primer stik okvirja in krila na drsnih panoramskih vratih, ki ga

odpravijo z nastavitvijo vrat. Sicer pa bi se netesni stiki v

ARHIV GREGOR




Kazalo


21


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

montažni hiši lahko pojavili pri vgradnji stavbnega pohištva, pri

lepljenju folije v zrakotesni ravnini ali pri inštalacijski ravnini.

Vendar jih test zrakotesnosti ni odkril, saj ga je hiša opravila brez

težav.

„Pri montažnih hišah namreč izdelajo inštalacijsko ravnino, v katero vgradijo vse inštalacije,zato zrakotesni ovoj zaradi teh ni poškodovan ali prekinjen. Izvedba tesnjenja na zrakotesni

ravnini pa je zato bolj preprosta,“ pravi Križman.

SPREMLJAMO GRADNJO

"Korektno nepopustljiv nadzornik je investitorjevedini zaveznik"




Kazalo


22


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Nadzornik mora biti prisoten

Nadzornik je spremljal izvedbo testa zrakotesnosti, saj kot pravi,

mu to nalaga gradbeni zakon, ki od njega zahteva, da je prisoten

pri izvajanju meritev, preizkusov in testiranj. A ne le zato. „Čenadzornik sodeluje pri izvajanju testov, je izjava izvajalca, da je test uspešen, dejansko verodostojna. Vprimeru napak, ki preprečujejo uspešnost testa, pa nadzornik od izvajalca zahteva, da te odpravi. Testmora biti na koncu, če so vse napake res odpravljene, pozitiven.“

„Za naju pozitiven test pomeni, da bo najina hiša res pasivna, raba energije za ogrevanje restakšna, kot je pričakovana glede na projekt, predvsem pa zdaj veva, da so izvajalci svojedelo opravili kakovostno in brez napak, ki bi nama v prihodnje lahko povzročale težave,

slabše bivalne pogoje in nove stroške, povezane z njihovo odpravo,“ doda Grega.

ARHIV GREGOR

SPREMLJAMO GRADNJO

Toliko stane manjša pasivna hiša




Kazalo


23


Minister Zdravko in višja sila

Nae

MARIJA M. KOTNIK

Ker sem Korošica od glave do peta, no, v menise sicer pretaka tudi malce štajerske krvi,meje obisk vlade Janeza Janše na terenu, vkoroški regiji pač zanimal. Sem pa bolj kot nevnaprej vedela, kar se je tudi pokazalo, da bospet mogoče slišati veliko lepih besed.Vladaje svoj obisk v koroški regiji začelana delovnem posvetu s predstavniki regije vŠentjanžu pri Dravogradu. Sledili so ločeniprogrami predsednika vlade ter ministrov indržavnih sekretarjev, obisk pa seje sklenil ssrečanjem v Mežici, na katerem so spregovori-li o razvoju in perspektivah koroške regije.Že dopoldne sem poklicala nekaj znancevin znank in jih opomnila na veliki dan zaKoroško. In izvedela, da jih vse skupaj boljmalo briga.Nisem pa vedela, da se bo v igro vpletla tudi,pozor!!! - višja sila.»Obveščamo vas, da smo zaradi višje sile biliprimorani spremeniti lokacijo današnjegasestanka ministra za gospodarski razvoj intehnologijo Zdravka Počivalška s predstavnikikoroškega turizma,« je pisalo na sporočilu,

ki so ga razposlali zainteresirani javnosti izkabineta omenjenega ministra.Višja sila je na Koroškem nenehno vpeta vdogajanje. Skoraj vsak dan!Visoki politični gostje se npr. še niso pripeljalina Koroško po novi cesti, ki naj bi v priho-dnjih letih končno povezala regijo z osrednjoSlovenijo, ampak so spet znova le zaprmej na-povedali začetek njene gradnje. Minister zainfrastrukturo Jernej Vrtovec je obljubil: prvolopato bomo zasadili 15. oktobra v Gaberkah.Nezadovoljstva v zvezi s cesto v regiji ni, a vsivedo, da se ne sme končati v Slovenj Gradcuin da bo smiselna le, če bo na severu poveza-na z Avstrijo, na jugu pa s Hrvaško.Aljaž Verhovnik, koordinator mladinskeiniciative za gradnjo tretje osi, je opozoril, dase tudi z začetkom težko pričakovane gradnjenove ceste zaostalost razvoja Koroške ne bočez noč spremenila. »Koroška bo morala doizgradnje prometnice, ki bo trajala več let,premagovati vsakodnevne prometne izzive,se soočati s slabo prometno varnostjo naobstoječih cestah, zlasti pa z gospodarskimi

vprašanji, ki bi zagotovila večjo zaposlji-vost,«je dejal Verhovnik. In si ni upal na glaspovedati, da gre pravzaprav za višjo silo.»Minister za gospodarski razvoj in tehnologijoZdravko Počivalšekje med obiskom na Koro-škem odprl dve pomembni temi, zaposlovanjemladih in razvoj turizma. Obiskal je tudi ene-ga najuspešnejših podjetij v tej regiji, Cablex,ter skupaj z ministrom Zvonkom Černačemodprl novo urejeno cesto, ki povezuje poslov-no cono Glančnik in turistično znamenitostPodzemlje Pece v Mežici,« so zapisali piarovcinjegovega ministrstva. A da se Zvonko pišeČernač, in ne Černač, je pač drugotnega po-mena 'al pa višja sila, kdo bi vedel?Ni pa minister Zdravko obiskal na primer Le-kove lokacije na Prevaljah, kjer je pred tremileti pod taktirko drugega predsednika vladesodeloval pri polaganju temeljnega kamnaza novo, večjo, še modernejšo in tehničnobolj dovršeno tovarno širokospektralnegaantibiotika. Investitorji so ob koncu gradnjesporočili, da so opustili načrte, in napovedaliselitev proizvodnje v Avstrijo.Tamkajšnji župan tako od Počivalška ni dobilodgovora na vprašanje, kam seje skrila višjasila, ki je delovna mesta odgnala nekamdrugam.Vse bolj se mi dozdeva, da ima naša zdajšnjavlada svojo občutljivo točko. To pa je - višjasila. Že nekajkrat smo poslušali o njej, tokratvnovič.»Če potujete, vam svetujemo, da potujeteodgovorno in redno spremljate novice, saj selahko epidemiološke razmere hitro spremeni-jo,« obveščajo potnike, ki se zaradi domnevnonujnih potovanj sem ter tja odpravljajo na

pot, različne inštitucije. Tudi državne! Inse sprašujem, kako to, da višja sila lahkospremeni tako velikopotezne načrte velikopo-teznih ministrov.No, kakor koli, kot bi rekel veliki Charles deGaulle: »Kdor se zadnji smeji, ni razumelšale!«Priznam, da se sama nobenemu sporočilu zajavnost, ki ga naokoli pošiljajo iz vladnega aliministrskih kabinetov, ne smejim več. Eno-stavno namreč ne razumem, da je možno, kaj

vse so si sposobni izmisliti. In potem, ko tegani, je na delu kdor drug kot - višja sila.

Enostavno ne razumem, dajemožno, kaj vse so si sposobniizmisliti. In potem, ko tega ni, jena delu kdor drug kot - višja sila.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Slovenske novice 12.10.2020 PonedeljekDržava: Slovenija

Stran: 10

Površina: 455 cm2 1 / 2


Kazalo

Stran: 10

Površina: 455 cm2

24

I v Tgm ਇ» 5 « M£g "i

i *r I* Cj|Rjj � *£, j lu

||iaMi# � ‘MV*

>s.; i

m,

4 j <,yr«'jrV* ಉ�’

** flf Jjfv * '*#- f jo пੈπ�BBvsi jjžž

;

Kje si, višja sila? foto: uroš hoCevar

Višja sila je na Koroškem nenehnoL***W -

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 10



Kazalo

Stran: 10

Površina: 455 cm2

25

Začetekgradnje osimed severomin jugom

Tretja razvojna os Po 16 letihod odločitve za hitro cestobodo jutri zasadili prvo lopato,zadnja je še zelo oddaljena

Ljubljana - Družba za avtoce-ste bo jutri v delo prvega sklopatretje razvojne osi uvedla kon-zorcij Kolektor CPG, Voc in novo-meški CGP. S tem se po 16 letihod politične odločitve za hitrocesto, ki naj bi nekoč poveza-la sever in jug Slovenije, začenjanjena gradnja. Kdaj se bo zače-la gradnja preostalih odsekov, šeni gotovo.

Nejc Gole

»Tretja razvojna os je svoj rojstnilist in domovinsko pravico uradno

dobila leta 2004, ko je državnizbor sprejel resolucijo o nacional-nem programu gradnje avtocest,vanjo pa je bila v dodatnemprogramu vključena tudi tretjarazvojna os,« je spomnil GregorFicko, direktor gradbene zbornice

na GZS.

Gradnja prometnice - izvaja-lec bo v delo uveden jutri, ura-

dno bodo prvo lopato zasadili včetrtek - se začenja pri najmanj-šem sklopu v Gaberkah. Odprtoje še eno javno naročilo za deltrase na Koroškem, v enem me-secu bosta predvidoma objavlje-ni še dve naročili za sklopa priVelenju, pravijo na Darsu. Darszaradi pritožbe civilne iniciative

še ni pridobil gradbenega do-voljenja za del južne trase okoliNovega mesta. »Za ta del imamo

zagotovljenih 40 milijonov evrovevropskih sredstev, a nam zmanj-kuje časa, da bi gradnjo začeli insredstva počrpali,« je opozoril

minister za infrastrukturo JernejVrtovec. Celotna projektna doku-mentacija, gradbena dovoljenja,zemljišča niso pridobljena niti

za druge odseke ali pa ti splohše niso umeščeni v prostor. Vsrednjem delu tretje razvojne osi

pa sploh še ni znano, kje naj bi tapotekala.

STRAN 3

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 12.10.2020 PonedeljekDržava: Slovenija

Stran: 1



Kazalo

Stran: 1

Površina: 600 cm2

26

'SL* ikSBPI'

'

.'*s!*id*!-**i .*iK3T'-

Velenje

Šentrupert

■ 1 11 g - - - }j± i _ — --

οণiJukL Hk

Novo mesto Q

__i

HrvaškaTretja razvojna os naj bi povezala Avstrijo, Slovenj Gradec in Velenje ter Novo mesto, Metliko in Hrvaško.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 1



Kazalo

Stran: 1

Površina: 600 cm2

27

Kako je z gradnjodomov za starejše

Na mariborskem območjuprimanjkuje 598 mest,Gorenjska je prikrajšanaza 486 mest, ljubljanskoobmočje pa za 480 mest vdomovih.

GENERACIJA + 9

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 1



Kazalo

Stran: 1

Površina: 16 cm2

28

Kako jez gradnjodomovza starejše

Povpraševanje po postelji v domuPrimerjava med dejansko in ciljnopokritostjo kaže , da so največje potrebev regijah z večjimi mestnimi središči

Ljubljana - Kako se premaguje-jo težave s pomanjkanjem mest,sob za starejše in druge, ki želi-jo ali pa »morajo« živeti v domuza starejše oziroma pristati v in-stitucionalni oskrbi? Skrb za sta-rejše je ena ključnih prioritetmandata ministra Janeza Cigler-

ja Kralja, so odgovorili z mini-strstva za delo. Verjetno bi se stem strinjal vsak državljan, starin mlad, zaplete se pri vpraša-nju, kaj se potem s to priorite-to zgodi.

Silva Čeh

Ne samo poznavalci, družba kotcelota je že zdavnaj dojela, dase v mali, razmeroma »bogati«Sloveniji že leta in leta ni zgradilniti en mali javni dom za starej-še. Tudi odgovor Denisa Saher-nika, v. d. sekretarja Skupnostisocialnih zavodov Slovenije,na vprašanje, ali se namenjadovolj pozornosti, razumevanjain denarja za gradnjo javnihdomov za starejše, je jasen: »Nakratko: zagotovo ne. To kažejotudi podatki o številu čakajočihna prosto posteljo v domu, sajimamo v tem trenutku pribli-žno 12.000 prošenj za takojšnjonamestitev.« Kakor pravi, žedolgo opozarjajo na nezadostnezmogljivosti domov za starejše,posebno na pomanjkanje mestza osebe z demenco in mlajše,ki prav tako potrebujejo pomočpri opravljanju življenjskihaktivnostih, ter na pomanjkanjezmogljivosti za začasne namesti-tve: »Aktualna vlada je napove-dala zagon nekaterih projektov.Upamo, da bomo po dolgih letihvendarle naredili korak naprejna tem področju, saj starejšipotrebujejo storitve institucio-

nalnega varstva tukaj in zdaj.«Na ministrstvu za delo, dru-

žino, socialne zadeve in enakemožnosti (MDDSZ), potem koje minister Janez Cigler Kralj ževečkrat poudaril, da je ena odprioritet tudi gradnja domov zastarejše, glede tega odgovarja-jo: »Cilj, ki ga zasledujemo naMDDSZ, in tisto, kar potrebuje-mo kot starajoča se družba, jeenovit, varen in učinkovit sistemsocialne zaščite starejših indrugih oseb, odvisnih od pomočidrugih. Covid-19 je razkril vsopodhranjenost tega področja -

tako glede kadrov, standardovin normativov kot kapacitet. Karzadeva dodatna mesta v domo-vih starejših občanov (DSO), jihbomo zagotovili s proračunskimisredstvi, podelitvijo koncesij inintenzivnim črpanjem evropskihsredstev.«

Že v koalicijski pogodbi sonapovedali gradnjo petih novihdomov. Na ministrstvu nava-jajo: »Predlog proračunov zaprihodnji dve leti za investicijev DSO predvideva 30 milijonovevrov. Lokacije novih gradenj šeniso dokončno določene, če boproračun v takšni obliki potrjen,bomo do konca leta narediliprogram in časovnico investicij.Za ta namen želimo pridobititudi evropska sredstva.« Letosje potekal razpis koncesij zapodelitev 1100 mest. Objavljenje bil 19. junija, rok za prijave seje seveda že iztekel. Na ministr-stvu potrjujejo: »Prejeli smo 21ponudb.«

Koliko domov bi potrebovali

Denis Sahernik: »Primerjava

med dejansko in ciljno pokrito-stjo kaže, da so največje potrebev regijah z večjimi mestnimi sre-dišči: na mariborskem območjuprimanjkuje 598 mest, Gorenj-ska je prikrajšana za 486 mest,ljubljansko območje pa za 480.Še mnogo večje potrebe po na-mestitvah pa kažejo že omenjenipodatki o vloženih prošnjah.Menimo, da bi za trenutne raz-mere oziroma povpraševanje vdomovih za starejše potrebovalivsaj 1500 do 2000 novih mest.Če potrebnih zmogljivosti ne bozagotovila država z gradnjo no-vih javnih domov, so koncesio-narji edina alternativna. Gledena trenutne potrebe in pomanj-kanje zmogljivosti je dejstvo, daje izredno dobrodošla prav vsakainvesticija v gradnjo domov zastarejše.«

Tudi Janez Sušnik, predsednikZveze društev upokojencev Slo-venije (Zdus), pritrjuje, da se natem področju v preteklih letihni naredilo dovolj, na kar je laniopozorilo tudi Računsko sodišče.Toda Sušnik poudari: »Ko človekne more več bivati v domačemokolju, želi biti v domu, ki jeblizu tistega, kjer je pognalkorenine! Prav zato potrebujemoveč manjših domov, razpršenihpo vsej Sloveniji. Epidemija ko-ronavirusa je zagotovo nekatereprocese v državi ustavila ahupočasnila, verjamemo pa mini-stru Janezu Ciglerju Kralju, ki jeobljubil vlaganja v nove domovetudi iz proračunskih sredstev.Seveda ti ne bodo zrasli čez noč,vseeno pa upamo, da bo prvalopata čim prej zasajena.«

Dnevni centriObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 9



Kazalo

Stran: 9

Površina: 892 cm2

29

Želji, da bi lahko starejši ljudječim dlje živeli doma, je prisluh-nilo tudi ministrstvo za delo. Ob-javljen je razpis za dvajset dnev-nih centrov in deset centrov zazačasne namestitve (21 milijo-nov evrov sredstev za kapaciteteza skupnostne storitve). »Namen

razpisa je vzpostavitev 30 enot,ki bodo pripomogle, da starejšidlje časa ostanejo doma, sajimajo oni in njihovi svojci takopodporo pri oskrbi. V prvem indrugem roku javnega razpisa sobila sredstva odobrena dese-tim prijaviteljem po Sloveniji,izbrani projekti bodo omogočalizačasne namestitve za 60 ljudi,ter 142 mest za dnevne centre zastarejše (za izvajanje dnevnega

varstva starejših). Odprta sta še3. in 4. razpisni rok, do porabesredstev.«

Tudi Sušnik opozarja, da biupokojenci, vsaj večina, radi čimdlje ostali doma. »Zato upamo,da bo končno sprejet zakon odolgotrajni oskrbi, ki bo razširilin dejansko opredelil storitve nadomu. Želimo si, da bi zakono-dajalec prepoznal še dve obliki

pomoči, ki nista zanemarljivi.Gre za naš program Starejši zastarejše, v katerem več kot 3500prostovoljcev ponuja pomoč nadomu starejšim, druga pomočje e-oskrba, ki 24 ur na danomogoča preprost in hiter klicna pomoč v primeru padca alinenadne slabosti ter organizacijopomoči.«

Ko že zgrajeni domovipropadajo

Toda z domovi, že zgrajenimi ališe v gradnji, so tudi drugačnetežave, ponekod z dovoljenji,drugod s tožbami ... Ko že imajokoncesije, leta dolgo ne začnejodelovati ali pa celo nedokončanipropadajo. Janez Sušnik razlaga:»V preteklih letih se je mrežaširila predvsem z zasebnim kapi-talom oziroma s podeljevanjemkoncesij. Mnogi koncesionarjisvoje delo opravljajo kakovo-stno, domovi s koncesijo soobičajno novejši in tudi standardv njih je višji. Res pa je, da smopriča nekaj takim primerom, kotjih omenjate. Prav v teh dnehse je iztekel razpis za podelitevnovih koncesij in rezultati bodoznani, ko bo MDDSZ preverilo,kdo od prosilcev izpolnjuje po-goje za podelitev, ima gradbeno

dovoljenje, ustrezno finančnokonstrukcijo, kadrovsko pokritjein lociranost.

Zdaj smo priča dvema nedo-grajenima domovoma. Prvi je vVrtojbi (kupilo ga je avstrijskopodjetje), drugi v Osilnici. Koli-kor mi je znano, investitorji nisoizpolnjevali vseh pogojev in jegradnja zastala. Vsekakor bostaimela oba lastnika v nadaljeva-nju prednost, da se domova čimprej dogradita in bosta tako vsajdeloma omilila omenjeno pro-blematiko.

Opozoril pa bi na nekaj. Zdaj,ko spet krčimo prostor javne-mu življenju zaradi covida-19,bi se morale vloge obravnavatipo hitrem postopku. Kakor jeobljubil minister Cigler Kralj, seje ministrstvo v problematikovključilo z jasnim namenom, davsaj delno nadomestijo zaosta-nek zaradi skoraj dveh desetle-tij mrtvila, ko ni bil zgrajen nitien javni dom za starejše občane.Zdus je izdal publikacijo, v kateriso navedene organizirane oblikeza zagotavljanje kakovostne sta-rosti, in ministrstvo za delo jo jeprepoznalo kot dober dokument,kažipot za ohranjanje in nadgra-dnjo primernega okolja za tretježivljenjsko obdobje.«

V tem trenutku je približno 12.000 prošenj za takojšnjonamestitev v domovih za starejše.

Že v koalicijski pogodbi so napovedali gradnjo petihnovih domov.

Predlog proračunov za prihodnji dve leti predvideva30 milijonov evrov za investicije v DSO.

Poteka razpis za dvajset dnevnih centrov in deset cen-trov za začasne namestitve.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 9



Kazalo

Stran: 9

Površina: 892 cm2

30

KONCESIJE ZA MESTA V DOMOVIHNa podlagi razpisa, objavljenega v letu 2017, je bilo

podeljenih koncesij za skupno 928 mest v domovih

za starejše. Doslej je bilo po tem razpisu realiziranih424 mest (devet projektov), nerealiziranih je še sedemprojektov s skupno kapaciteto 504 mesta. Med temije vseh pet lokacij grozda malih domov (ORPEA oz.SeneCeura, skupaj 294 mest), projekt Sončnega doma

v Mariboru za 60 mest ter projekt GP Drava v občiniHoče - Slivnica za 150 mest, so odgovorili na ministr-stvu za delo.Podatki o novih zmogljivostih so takšni: pri CSOOrmož, d. o. o., je bila na podlagi koncesije konec leta

2019 odprta enota Centra starejših Ormož v Svetem

Tomažu z 28 mesti. V okviru Doma Lenart, d. o. o., soletos spomladi dokončali Dom sv. Agate v Lenartu vSlovenskih goricah z zmogljivostjo 70 mest. Odpreti

bi ga morali v aprilu 2020, vendar je zaradi koronavi-

rusa sprejemanje novih stanovalcev preloženo. Prvoin drugo nadstropje v objektu je najelo ministrstvo

za zdravje, v tretjem je predvidena morebitna rdeča

cona za Dom Lenart.

V Ljubljani so pri DU Center, Tabor-Poljane, dela kon-

čana na novi enoti na Regentovi (Roza kocka). Nova

enota, ki bo delovala v okviru Doma upokojencevCenter, bo imela kapaciteto za 44 oseb z demenco in

26 oskrbovanih stanovanj.

Aktualna vlada je napovedala zagon nekaterih projektov. Upamo, da bomo s tem po dolgih letih naredili korak naprej pri gradnji domov, pravijo vSkupnosti socialnih zavodov Slovenije. Foto Leon Vidic

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 9



Kazalo

Stran: 9

Površina: 892 cm2

31

Jutri začetek, konec še dalečTretja razvojna os Hitra cesta naj bi na Koroško prišla v letih 2025 ali 2026 - Kje bo nova cesta južno od Celja, še ni znano

Ljubljana - Gradbeništvo kotsistemska panoga pričakuje takood države kot tudi od naročnika,da bosta zagotovila optimalne

pogoje za izvajanje del tudi nadrugih odsekih trase, tako zara-di potreb prebivalstva koroške inšaleške regije kot tudi zaradi pri-spevka k BDP države, poziva Gre-gor Ficko z Gospodarske zborni-ce Slovenije.

Nejc Gole, Špela Kuralt,Mateja Kotnik, Simona Fajfar

Z jutrišnjo uvedbo izvajalca v delobo začel teči 14-mesečni pogodbe-

ni rok za izvedbo del v Gaberkah.Ker bodo dela potekala znotrajvplivnega območja Premogovni-

ka Velenje, so morali spremenitiprojektno rešitev. V Darsu pravijo,da so v določenih točkah ugotovilimanjše pomike. Tako predlagajo

podaljšanje viadukta. Dela nasevernem delu tretje razvojne osise bodo nadaljevala na Koroškem,predvidevajo da spomladi nalokaciji Jenina.

Hitra cesta naj bi na Koroškoprišla v letih 2025 ali 2026. Naodseku Velenje-Slovenj Gradecje država pridobila 74 odstotkovpovršin, potrebnih za gradnjo, natrasi Velenje-Šentrupert pa 14,5odstotka površin. Kdaj naj bi zgra-dili celotni severni del, torej tudi

na delu Spodnje Savinjske doline,v Darsu še ne morejo napovedati.»Ustavno sodišče je spomladi napodlagi pritožb nekaterih civilnihiniciativ z braslovškega koncapresodilo, da nima pomislekov opostopkih umeščanja trase medŠentrupertom in Velenjem. To po-meni, da je potek trase ustrezen,«spomni Ficko.

Državni prostorski načrt zatraso od Slovenj Gradca do Dravo-grada je še v postopku sprejema-nja. Ta naj se čim prej zaključi, da

se bo tudi na tem odseku lahkonajpozneje v dveh letih začeloprojektiranje dokumentacije faze

PGD-PZI in pridobivanje zemljišč,pravi Ficko.

Po napovedih ministra zainfrastrukturo Jerneja Vrtovca setretja os ne bo končala v Dravo-gradu, ampak se bo nadaljevala domeje z Avstrijo, in sicer čez mejni

prehod Holmec na Prevaljah inmejni prehod Vič v Dravogradu

v obliki črke ipsilon. Cesta bo doRaven štiripasovna, najprej domeje z Avstrijo pa dvopasovna.

Javna razgrnitev variant za odsekmed Dravogradom in Holmcem

naj bi bila še ta mesec, na odsekuSlovenj Gradec jug-Dravogradpa se zatika na vodovarstvenemobmočju v Bukovski vasi.

Vrtovec je napovedal, da sebo z avstrijskim ministrstvomza promet decembra pogovarjal,kako tretjo os navezati na avstrij-sko cestno omrežje. Matic Tasič,predsednik odbora za gradnjo

tretje osi na Koroškem, pravi: »Tobo treba storiti čez Holmec dokomaj nekaj kilometrov odda-ljenega Pliberka. Avstrijci so žerazširili križišče nad železnico

pred Pliberkom. Ta potrebuje

le še obvoznico, ki bo prometspeljala v smeri proti avtocestipri Grebinju.«

Največ neznankna srednjem delu

Na srednjem delu med Celjemin Novim mestom še ni končanniti postopek priprave državnegaprostorskega načrta. Dopolnje-na študija različic in okoljsko

poročilo sta bila razgrnjena inpredstavljena v vseh občinah predštirimi leti. Na ministrstvu za oko-lje in prostor pravijo, da je trebana podlagi pripomb in predlogovter pridobljenih mnenj nosilcevurejanja prostora okoljsko poroči-lo dopolniti. »Zaradi usklajevanjin izdelave dodatnih strokovnihpodlag časovnice trenutno še nimogoče predvideti,« pojasnjujejo.

Vrtovec pa pravi, da še pripra-vljajo študije variant, kje bo cestapotekala.

Pritožba zamaknilazačetek na jugu

Vladni državni prostorski načrti

so na tem delu sprejeti za odsekaod Novega mesta do priključkaOsredek ter naprej do Malin. Darsvodi približno sto milijonov evrovvredno javno naročilo za del traseokoli Novega mesta, a ker je bilacivilna iniciativa uspešna v tožbi

na upravnem sodišču in ker Darstako še ni pridobil gradbenega

dovoljenja, je začetek del na temodseku negotov. V Beli krajini green krak do Metlike in hrvaškemeje, drugi do Črnomlja. Vrtovec

je napovedal, da bo vlada v krat-kem sprejela resolucijo, s katero

bodo z direkcije za infrastrukturona Dars prenesli traso hitre cesteod Gorjancev proti Metliki in

Črnomlju.

Na Dolenjskem in v Beli kra-jini gradnjo južnega dela tretje

razvojne osi razumejo kot ključnirazvojni projekt za Novo mestoin širšo jugovzhodno Slovenijo,še posebno slabo dostopno Belo

krajino. Novomeški župan GregorMacedoni poudarja, da regijapodpira prizadevanja Darsa zagradnjo »novomeške« trase intudi nadaljnja prizadevanja na»belokranjski« relaciji. Macedonipodpira čimprejšnji začetek gra-dnje mimo Novega mesta, s tem,da bo mestna občina zagotovilaukrepe, s katerimi bodo ublažiliposledice gradnje na prometznotraj mesta.

Da je gradnja tretje razvojneosi vitalnega pomena za Belokrajino ocenjuje tudi črnomalj-ski župan Andrej Kavšek, ki padodaja, da pozabljamo, da je taprometnica še pomembnejša, saj

»z južnim krakom rešujemo tuditranzitni koridor v Bosno, ki zdajpoteka čez Gorjance«. Voznikitovornjakov, ki se radi izognejoavtocestam in mejnemu preho-du Obrežje, za pot v Bosno innazaj uporabljajo mejni prehodMetlika. »Zato moramo rešiti tudi

promet skozi Metliko,« pravi Kav-šek. Prizadevajo si, da bi hkrati zgradnjo belokranjskega dela tretjerazvojne osi oziroma že pred temzgradili tudi obvoznico za Me-tliko in bi se tovornjaki izogniliobčinskemu središču. Kavšek upa,da bo projekt tretje razvojne osi

potekal po načrtih in bo po spre-jetju zakona še letos pridobljenogradbeno dovoljenje. Tako bi dr-žava prihodnje leto lahko začela

gradnjo te - v celoti, s severa najug - pomembne prometnice.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 3



Kazalo

Stran: 3

Površina: 925 cm2

32

Gradnja tega velikega projekta boimela velik multiplikativni učinek nagradbeništvo in celotno gospodar-

stvo. To je še posebno pomembno včasih covida-19, saj če se bodo pogojizaradi virusa zaostrili, bo gradbe-ništvo edina panoga, ki bo lahko

delala brez motenj. To se je pokazalože v pomladanskem obdobju, ko sogradbišča po Sloveniji delovala bolj

ali manj nemoteno.

S tretjo razvojno osjo bo dobila ce-lotna regija boljšo strateško pozicijo

in bo povezana z drugimi osmi: naeni strani proti Jadranu ter osrednjiBosni in na drugi strani proti Koroški,Štajerski in v srednjeevropski prostor.Pomemben je razvojni vidik. Ta

ključni projekt bo Beli krajini in širši

regiji omogočil nadaljnji razvoj, zato

se gradnje ne sme vrednotiti samo zekonomskimi analizami.

1 Gregor FickoGregor

i MacedonižupanNovega

mesta

Trasa tretje razvojne osi že v pristojnosti DarsaSEVERNI DEL JUŽNI DEL

Li\vN Zdinia vas ,- ;: --V/Obrežje. . = hitra cesta -s-n -v:-

Slovenj Gradec navezovalna cesta ' - n Kanente • priključek Otocec -rNM vzhod

•

lTL .n •

■ priključek Slovenj Gradec jug ■. '-\» AIJj •

pokritivkop Homec lT priključek Mačkovec H

h .Šmartno / 1 most Čez Krko H/J pri Slovenj Gradcu ... ..... „ , pregnal i . •/ A: ■ — V TEKUh počivališče Podgorje l NOVO/meStO 1 B-h

i “ - \ , Mali Slatriik JEJAVNO

\‘‘

|

NAROČILO [gV. \ - i, priključek Cikava za izbor K

l .r"

■

I Mala Cikava ' " • -' IZVAJALCA E

r-r 5'- I mM. v-

_

v--- I prikliutek Osredek Hpokra javno

'

‘ viadukt Jemna r ■naročilo za izbor /? ■

' ' 'it--' zAhodnaN � \ povezovalna cesta c••• izvajalca 0 ' / \ Of. voznica ■■■: \ " Sentjoška cesta

predor Vodriž . _* ‘ priključek Poganci 7 �■.-• _ - Gabrie ;Ij 'V Stopice Hjj

\ DoL težka Voda Hpredor Pusta gora . -- _ . ■ Dolz H

j- ' stranka vas

i> U j Koroška vas (-)j Q \ Podgrad " A \ \ ' _B

.// J priključek Gorjanci /(

v- . Ej

tj. priključek Gaberke Ut sna sela predor Gorjanci Jugorje — H0 “juim zaieTek :V. ifirrE " oši

' \ '-\ch ■

' pri Met,lkl 'Hi1 J navezava

r"./ km Maline pri I iJ ‘

■•r:.mmmmm

') StrekljeVCUl J.'

\\ / priključek Skala* — — ' priključek Maline '

•

HX'-' Šoštanj 1 1 • ft--- f— , : predor Konovo* hitra

cesta -3. razvojna os -/ /

- - 9 \ kovalna C«uwi povezovalne ceste\

Vrtenj© J pokriti vkop Zagoričnik' ./ ~ i~— Investicijska viodnost odseka brez stroškov financiranja m brez DV vključuje stroške izdelave projc-ktne

[■? \ . , priključek Velenje jug in investicijske dokumentacije, geološko-geomehanske m hidrološke raziskave, odkupe zemljišč ter1 1

" V - r —— stroške izvedbe.predor Podkraj

,6 ~ ': 363,6Bmio€ j 108,85mio€Šmartno 1, ... je ocenjena vrednost je ocenjena vrednost

odseka od priključka odseka od priključkaŠentrupert Novo mesto vzhod

y ■ navezovalna cesta Podgora na štajerski avtocesti na dolenjski avtocesti■■

: ~

priključek Podgora dopriključka Velenje jug, do priključka Osredek,

:dolgega 14 kilometrov, dolgega 5,5 kilometra,- 1 in 1,5 kilometra in 1,1 kilometra4 pokriti vkop Zagoričnik , , v. _ — — — navezovalne ceste priključne ceste

“V viadukt Pžrižlje ;~ 573,99 mio € 297,69 mio €5 --- priključek Panzlje je ocenjena vrednost je ocenjena vrednost

odseka od priključka odseka od priključka OsredekVelenje jug do priključka do priključka Maline,

v- Slovenj Gradec jug, dolgega 12,8 kilometra,

*** prikljucekJentiupert dol S e 9 a 17 - 5 kilometra, in 2,1 kilometra- ' . fempeter' .* in 1,9 kilometra povezovalne ceste.s,,,,*««, žal«. navezovalne ceste

• OBJAVA JAVNEGA NAROČILA PREDVIDOMA V ENEM MESECU. Vil: tors DI .I.OObj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 3



Kazalo

Stran: 3

Površina: 925 cm2

33

Prepoznavnost gradijo s skrbjo za kadreGradbeništvo VPomgradu spodbujajo zaposlovanje žensk v inženiringu, saj prinesejo drugačno energijo

Tudi v času covida-19 vgradbeništvuprimanjkujekadra.

Prostih je štiri odstotkedelovnih mest v panogi.

Zaposlenim je treba omo-gočiti dodatna izobraževa-nja, ugodnosti, jim sporo-čati, da prav vsak od njihšteje.

Milka BizovičarV drugem četrtletju letos je statistič-ni urad poročal o 6500 nezasedenihdelovnih mestih kar je skoraj polo-vica manj kot v istem obdobju lani.Skoraj v vseh panogah so se potrebepo novih kadrih korenito zmanjša-le, velik primanjkljaj delavcev pa ješe vedno v gradbeništvu. Skrb zazaposlene in njihov razvoj je ključdo prepoznavnosti na trgu dela, po-udarjajo v Pomgradu, ki je primerdobre prakse v panogi.

V gradbeništvu je bilo v drugemčetrtletju zaposlenih 34.900 delav-

cev, delodajalci bi jih zaposlili še1400. V primerjavi z enakim ob-dobjem lani so delodajalci iskali lepetino manj delavcev (300 oseb).Zaposlujejo tudi v Pomgradu. »Zapo-slovanje kadra v gradbeništvu je žedalj časa pereč problem, saj na trguprimanjkuje kvalificiranih in uspo-sobljenih zidarjev, tesarjev, asfalter-jev, obdelovalcev kovin, strojnikov,vodij gradbišč. Težave se zavedamo,zato zaposlenim ponujamo doda-tna izobraževanja, ugodnosti ter sprimerno komunikacijo in druženjikrepimo pripadnost podjetju,« je po-vedala Sanja Miljuš Herman, vodjaakademije Pomgrad. »Zavedamo sepomembnosti trajnostnega razvojain družbene odgovornosti. Pomgradje edino gradbeno podjetje v Slove-niji, ki ima pridobljene certifikate zasistem vodenja kakovosti, za sistemravnanja z okoljem in za sistem vo-denja varnosti in zdravja pri delu,«je naštela.

Zdaj so se odločili še za pridobi-

tev certifikata Družbeno odgovoren delodajalec, s katerim že-lijo osvojene standarde šenadgraditi. »Vidimo ga kotdodano vrednost pri ukre-pih za zaposlene. Nudi jimdodatne ugodnosti in jimsporoča, da prav vsak šte-je,« je Sanja Miljuš Her

man pojasnila motiv za pridobitevnovega certifikata. Razpisuje gaEkvilib Inštitut s partnerji. Do jese-ni leta 2022 certificiranje poteka vokviru projekta, ki se v financira zevropskimi sredstvi, zato je za 200organizacij brezplačno. Podjetja

imajo z njim priložnost iz-boljšati delovanje na šti-rih področjih, in sicer:usklajevanje poklicnega

in zasebnega življenja,medgeneracijsko sode-

lovanje s poudarkom naprilagajanju delovnih mest

starejšim, ozaveščanje opomembnosti zdravja

na delovnem mestuin spodbujanje dozdravja prijaznihizboljšav, ce-lostno naslav-ljanje družbe-

ne odgovornosti s krepitvijo etičnihvrednot vodstva in zaposlenih.

Prednost zdravjuin dobremu počutjuKot so pojasnili v Pomgradu, so žepred začetkom pridobivanja novegacertifikata izvajali številne ukrepe.Prednost dajejo skrbi za ustreznovarovalno opremo in delovno oble-ko, zaposlenim omogočajo kariernirazvoj ne glede na starost. Skrbijo zarazvoj in usposabljanje mentorjev,vsako leto nekomu podelijo nazivPomgradov AS, sodelavci se lahkodogovorijo za kavo s predsednikomin mu osebno predstavijo stališča inideje. »Skrb za zdravje in dobro po-čutje zaposlenih ter kakovost delov-nega okolja postavljamo v osnovnoizhodišče podjetja, nam pa to zaradi

raznovrstnosti delovnih procesov indelovnih mest predstavlja tudi pose-ben izziv. Pomembne so vodstvenekompetence vodij in skrb za medge-neracijsko sodelovanje. Za to skrbi-mo tudi v sklopu Pomgradove Aka-demije z ustreznimi usposabljanji,in to tako s strokovnega vidika kotmehke veščine. Velik poudarek da-jemo delitvi znanj in izkušenj medzaposlenimi in jih spodbujamo knadgradnji znanj in kompetenctudi z sofinanciranjem opravljanjastrokovnih izpitov. Prizadevamo siza spremljanje razvoja mladih so-delavcev, ki jih želimo oblikovati vprvovrstne strokovnjake in vodje,«je povzela Sanja Miljuš Hermanin dodala, da bodo z uvedbo doda-tnih ukrepov v okviru pridobivanjanovega certifikata postali še pre-poznavnejši na trgu dela in zanimivipredvsem za mlade, kar je po njenihbesedah za področje gradbeništva šekako pomembno.

Organizirajo dodatna izobraže-vanja in ozaveščanje zaposlenih opsihosocialnih vidikih dela, omo-gočili bodo športne aktivnosti zazaposlene v prostem času, spodbu-jali zdrav način življenja, pitje vodein zmanjševanje uporabe plastike,odločili so se za politiko izklapljanjaelektronskih naprav po službenemčasu, posebno pozornost namenjajoprogramu enakosti spolov. »Filozofi-jo enakosti spolov že uresničujemo,zdaj jo bomo zapisali še program.Spodbujamo zaposlovanje ženskv gradbenem inženiringu, tudi zakompleksnejša gradbena dela. Verja-memo, da ženske prinesejo drugač-no energijo na gradbišče s svojimiodnosom, znanjem in pristopi,« jepovedala sogovornica, ki je prepriča-na, da je veliko mladih talentiranihinženirk, ki bi jih lahko zaposlili.Pred dvema letoma se je v ožji izborza inženirko leta uvrstila njihovaMaja Golubovič, kandidatko za pre-stižni naziv pa imajo tudi letos.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo - Posel & denar 12.10.2020 PonedeljekDržava: Slovenija

Stran: 9



Kazalo

Stran: 9

Površina: 510 cm2

34

i,,j,Hi| |i-i' H'i'" 'i

•’* '“'

Zaradi raznovrstnosti delovnih procesov in delovnih mest v gradbeništvu je skrb za zdravje in dobro počutje zapo-slenih poseben izziv. Foto Uroš Hočevar

»Certifikat vidi-mo kot dodanovrednost pri

ukrepih za za-poslene,« praviSanja MiljušHerman.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Stran: 9



Kazalo

Stran: 9

Površina: 510 cm2

35

Neizpeta tema

Ženske v STEMŽenske v znanosti, tehnologiji, in-ženirstvu in matematiki so tema,ki nenehno zaposluje vodstvo inčlane AmCham Slovenija. Zborni-ca zato 14. oktobra ob 16. uri vabina dogodek z naslovom Znanostin tehnologija sta ženskega spola.Izhodišča za razpravo so: medvsemi raziskovalci na svetu je le

30 odstotkov žensk. Ženski načinvodenja je drugačen od moškeganačina voden

zbirka medijskih objav...2020/10/12 · kranj. gradnja novega doma za starejše, za katerega ima mo...

Documents