zavod rs za varstvo narave oe n ov ag ric...ana vellacher, bor kav i , gašper in gregor kodele,...

Zavod RS za varstvo narave OE Nova Gorica

BIOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »LIG 2004« IZDAL IN ZALOŽIL: Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana 2005 UREDILA in OBLIKOVALA: Irena Kodele Krašna TISK: Copigraf Faganelj d. o. o. NAKLADA: 150 izvodov Tabor je bil izveden v okviru programa Gibanje znanost mladini pri Zvezi za tehni�no kulturo Slovenije, katerega je sofinanciralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad za znanost. Organizacija in izvedba tabora je potekala v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave OE Nova Gorica.

Tabor sta podprla:

OB�INA KANAL OB SO�I

Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« _________________________________________________________________________

4

Kazalo

Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004«........................................ 5 Poro�ilo o delu skupine za dvoživke ............................................. 9 Poro�ilo koleopteriološke skupine............................................... 17 Poro�ilo o delu kobili�arske skupine........................................... 25 Poro�ilo o delu skupine za netopirje............................................ 31 Poro�ilo skupine za plazilce ........................................................ 39 Poro�ilo ornitološke skupine ....................................................... 48 Poro�ilo botani�ne skupine.......................................................... 52 Poro�ilo geološke skupine ........................................................... 57 Udeleženci biološko raziskovalnega taboraNapaka! Zaznamek ni definiran.


5

Biološko raziskovalni tabor »Lig 2004« Z biološko raziskovalnimi tabori za osnovnošolce in srednješolce v zahodni Sloveniji je pred desetimi leti za�ela Zveza prijateljev mladine Ajdovš�ina, potem pa je njihovo organizacijo prevzela Zveza za tehni�no kulturo Slovenije v okviru programa Gibanje znanost mladini. Letos je pri organizaciji prvi� sodeloval tudi Zavod RS za varstvo narave s svojo obmo�no enoto v Novi Gorici. Tokratni biološko raziskovalni tabor se je odvijal od 5. do 10. julija na Ligu. To je majhna vas na Kolovratu, grebenu med So�o in Idrijo, ki mu pravijo po istoimenskem naselju tudi Kambreško. Lig smo izbrali zato, ker je v neposredni bližini ekološko pomembnega obmo�ja Korada – Kolovrat, v bližini pa je tudi ve� drugih ekološko pomembnih obmo�ij in posebnih varstvenih obmo�ij (Natura 2000). Tabora se je udeležilo 38 osnovnošolcev in srednješolcev iz vse Slovenije starih od 8 do 18 let, ki so delali v osmih razli�nih skupinah. Pod vodstvom mentorjev so raziskovali rastline, netopirje, ptice, plazilce, dvoživke, kobilice, hroš�e ter kamnine in fosile. Najbolj so se posvetili Kolovratu in dolini reke Idrije, nekatere skupine pa so se podale tudi na Banjšice in druge bolj oddaljene lokacije. Obmo�je Kolovrata in doline Idrije je slabo poznano, saj so se v preteklosti raziskovalci redko podali v tako oddaljene kraje ob državni meji, zato imajo podatki, ki smo jih dobili z delom na taboru, velik pomen. Ve�ina nas je spala v šotorih, ki smo jih postavili v sadovnjaku in na travniku ob šoli, nekateri pa so se namestili kar na odru dvorane KS Lig. V dvorani smo si uredili tudi laboratorije, v katerih so mladi raziskovalci nadaljevali svoje delo po povratku s terena. Iz sosednje stavbe, ki je bivša osnovna šola, je vsak dan omamno dišalo, saj je tu skrbel za potešitev naše lakote simpati�en kuhar Dantes. Ker pa so ga poleg kuhanja zanimali tudi pti�i, hroš�i in še kaj, se je ve�krat podal z nami na teren. Zaradi tega smo


6

v�asih na kosilo malo �akali in še dobro, da je murva ob šoli obilno obrodila …

Dantes

Eden najve�jih problemov letošnjega tabora je bilo pomanjkanje mentorjev in avtomobilov, saj sta dva mentorja odpovedala tik pred za�etkom tabora, dva pa nista imela prevoza. Iz zagate s pomanjkanjem mentorjev sta mi pomagala Maja, ki je imela kombi in je vzela v skupino za raziskovanje dvoživk kar osem udeležencev, ter Tomaž, ki je prišel samo na obisk, potem pa je pomagal botani�ni skupini cel teden. Skupine brez lastnega prevoza so nekaj terenov opravile peš, na bolj oddaljene lokacije pa sva jih prevažala s kuharjem. Tako nam je uspelo s skupnimi mo�mi rešiti na prvi pogled zelo hud problem. Pri našem raziskovanju smo se veliko sre�evali z doma�ini, ki so nam ljubeznivo prisko�ili na pomo� pri iskanju potokov, slapov, kalov, jam, klju�ev cerkva... Na taboru pa nismo samo raziskovali. Ko je sonce najbolj grelo smo si privoš�ili ohladitev v reki Idriji, ob ve�erih smo se pomerili z doma�ini v košarki, preizkusili pa smo se tudi v modelarstvu


7

jadralnih letal. Primož je organiziral pravo tekmovanje med skupinami, mentorji pa smo ocenjevali kvaliteto izdelanih letal, dolžino njihovega leta in umetniški vtis metalcev letal. Tekmovanje smo vzeli malo za šalo, malo zares in se ob tem lepo zabavali.

Deset to�k za umetniški vtis.

Mentorji so se preizkusili v metanju kamnitega diska. Foto: Irena Kodele Krašna


8

Teden je bil kar hitro naokrog. Udeleženci tabora so ugotovili, da je tako aktivno u�enje naporno, vendar tudi zabavno. Ob zaklju�ku tabora smo staršem in doma�inom z razstavo in predstavitvijo posameznih skupin pokazali, kaj smo po�eli v minulem tednu. Mislim, da je bilo marsikomu žal, da ni mogel tedna preživeti z nami. Tabor prav gotovo ne bi bil tako uspešen brez sodelovanja KS Lig, ki nam je odstopila dvorano in šolo, ter vseh krajanov, ki so nam na razli�ne na�ine pomagali, zato se vsem na tem mestu še enkrat zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi ob�ini Kanal, ki je krila del stroškov tabora, osnovni šoli Kanal za likovni material ter Agroindu Vipava, ki nas je založil z jogurti in drugimi njihovimi dobrotami. Naj zaklju�im z besedami, s katerimi smo se ob zaklju�ku tabora poslovili: »Nasvidenje naslednje leto!« Irena Kodele Krašna

Vodja tabora

Zaklju�na prireditev, foto: Tilen Persi�


9

Poro�ilo o delu skupine za dvoživke

Mentorica: Maja Cipot, univ. dipl. biol.

Ulica ob kanalu 14 a, 9000 Murska Sobota [email protected]

Udeleženci:

Ana Vellacher, Bor Kav�i�, Gašper in Gregor Kodele, Matevž Brataševec, Matija Stupar, Sonja Ota, Živa Kaligari�, Petra in

Maruša Lesar ter Ana Nabergoj. Izvle�ek: Skupina za dvoživke je bila letos med najštevil�nejšimi. Sprva je štela 7 udeležencev, vsak dan se nam je še kdo pridružil, kdaj tudi kdo »ušel« in na koncu je skupina štela 10 udeležencev. V petih terenskih dnevih smo uspeli pregledati precej veliko obmo�je in našli kar 10 od skupno 19 v Sloveniji žive�ih vrst dvoživk. Najpogosteje najdena sta bila navadni mo�erad (Salamandra salamandra) ter hribski urh (Bombina variegata). Najbolj nas je razveselila najdbe dveh mladostnih osebkov redke in ogrožene laške žabe (Rana latastei) v dolini Idrije. Uvod: Razširjenost dvoživk na obmo�ju letošnjega raziskovalnega tabora (širša okolica Liga) je slabo poznana, saj v preteklosti na tem obmo�ju še ni bila izvedena resnejša inventarizacija favne dvoživk. Tako je delo skupine za dvoživke na taboru v Ligu mo�no pripomoglo k poznavanju razširjenosti dvoživk v Sloveniji. Za boljše poznavanje razširjenosti dvoživk na tem obmo�ju potrebno izvesti resnejšo raziskavo v spomladanskem �asu, ko se ve�ina dvoživk razmnožuje in so zaradi tega tudi bolj aktivne. Obmo�je dela: Ve�inoma smo raziskovali širšo okolico Liga. Med Idrijo na severo-zahodu, So�o na vzhodu, Kambreškim na severu in Goriškimi Brdi na jugu. Dva krat smo se podali tudi na levi breg So�e, na planoto Banjšice.


10

Metode dela: Delo skupine je potekalo na terenu, pove�ini podnevi in enkrat tudi pono�i, saj so odrasle dvoživke ve�inoma no�no aktivne. Namen dela skupine za dvoživke ni bilo zgolj ugotavljanje razširjenosti dvoživk, temve� je bilo predvsem pedagoško obarvano. Udeleženci so tekom tabora podrobneje spoznali biologijo dvoživk, se seznanili z metodami dela na terenu in z uporabo razli�nih dolo�evalnih klju�ev za dvoživke. Za vzor�enje vodnih teles smo uporabljali vodne mreže razli�nih dimenzij. Z mrežami smo lovili predvsem li�inke dvoživk in tudi odrasle. Ujetim osebkom smo dolo�ili vrsto, razvojni stadij ter spol. Nemalokrat smo osebke dolo�ili že z opazovanjem ali poslušanjem njihovega oglašanja. Vse ujete osebke smo po dolo�itvi izpustili na mestu ulova.

Dvoživkarji pri delu v »laboratoriju«, foto: urša Koce

Najve� pozornosti smo namenili pregledovanju vodnih življenjskih okolij, ki so so na Primorskem redka in se ve�inoma pojavljajo kot


11

manjši izviri in gozdni potoki ter kali, ki jih je že mnogimi leti ustvaril �lovek. Pregledovali pa smo tudi kopenska življenjska okolja v njihovi okolici. Na cesti pa smo oprezali tudi za nesre�nimi dvoživkami, ki so med selitvami kon�ale pod kolesi motornih vozil. Seznam lokalitet: OPIS LOKALITETE: Št. lokalitete, to�na lokaliteta, najbližji kraj v Atlasu Slovenije (1: 50.000), stran v Atlasu Slovenije (1992), datum obiska Cesta pod hišo Strmec 6, Lig; AS:119; 6.7.2004 Cesta S od doma�ije Lužarji, Banjšice; AS:120; 8.7.2004 Cesta ob reki Idriji, Zapotok; AS:119; 7.7.2004 Izvir Zdenec 100 m JZ pod vasjo Lig, Lig; AS:119; 6.7.2004 Izvir Podpa� 200 m JZ pod vasjo Lig, Lig; AS:119; 6.7.2004 Izvir potoka J od zaselka Mo�ila, Kambreško; AS:120; 9.7.2004 Kal Mo�ilnik v Mrcinjah, ob odcepu za Ošlakarje, Banjšice; AS:120;

7.7.2004 Kal med travniki 290 m Z od središ�a vasi kanalski Vrh, Kanalski Vrh

; AS:120; 7.7.2004 Kal med travniki 250 m Z od središ�a vasi kanalski Vrh, Kanalski

Vrh; AS:120; 7.7.2004 Kal J od ceste 290 m Z od zaselka Lohke, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Kal J od ceste 320 m Z od zaselka Lohke, Banjšice; AS:120; 7.7.2004 Korito Z pod hišo Marki�i 6, Ukanje; AS:119; 5.7.2004 Korito S ob hiši Marki�i 10, Ukanje; AS:119; 5.7.2004 Korito v zaselku Zarš�ina, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Korito ob cesti Z od vasi Kanalski Vrh, Kanalski Vrh; AS:120; 7.7.2004 Korito ob cesti 30 m SZ od hiše Banjšice 37, Banjšice; AS:120;

7.7.2004 Mlake v gramozu ob So�i - greadbeno podjetje Tolmin, Tolmin; AS

100; 7.7.2004 Mlaka ob cesti Kanalski Vrh-Bate, 200 m J od vasi Kanalski Vrh,

Kanalski Vrh; AS:120; 7.7.2004 Reka Idrija V od mejnega prehoda Miš�ek, Zapotok; AS:119; 6. in

8.7.2004


12

Potok V od ceste v zaselku Miš�ek, Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Struga potoka ob cesti Z od zaselka Miš�ek, Zapotok; AS:119;

6.7.2004 Potok ob cesti Miš�ek-Velendol 360 m SV od hiše Miš�ek 2,

Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Potok ob cesti Miš�ek-Velendol 570 m SV od hiše Miš�ek 2,

Zapotok; AS:119; 6.7.2004 Potok od cesti JZ od zaselka Šeberjak, Ukanje; AS:119; 6.7.2004 Potok Doma�ek ob cesti 550 m V od vasi Morsko, Morsko; AS:120;

7.7.2004 Tolmun pod slapom Sovink pri zaselku Kras, Kambreško; AS:100;

9.7.2004

Del �lanov skupine za dvoživke z mentorico Majo, foto: Urša Koce


13

Rezultati - Favnisti�ni podatki po vrstah: okrajšave: f = samica, m = samec, ad = odrasli osebek, ki mu nismo dolo�ili spola, sad = spolno nezrel osebek, juv = mladosten osebek, larv = li�inka, ov = jajca oz. mrest Salamandra salamandra (Linnaeus, 1758) – navadni mo�erad lok 3: 1 m + 1 mrtev ad; lok 4: 1 lar; lok 5: 7 lar; lok 6: 5 lar; lok 14: 10 lar; lok 19: 1 lar; lok 20: 1 lar; lok 22: 4 lar; lok 23: 20 lar; lok 24: > 500 lar; lok 25: 4 lar; lok 26: 20 lar Triturus carnifex (Laurenti, 1768) – veliki pupek lok 6: 3m + 2f; lok 9: 2f; lok 15: 1 lar + 2f; lok 18: 1 ad Triturus vulgaris meridionalis (Boulenger, 1882) – robati pupek lok 7: 1f; lok 26: 1 ad Triturus alpestris (Laurenti, 1768) – planinski pupek lok 7: > 50 lar; lok 8: 1 lar: lok 16: 2 ad; lok 18: 3 lar Bombina variegata (Linnaeus, 1758) – hribski urh lok 3: 5 ad; 9 lok: 1 f; lok 11: 3 ad; lok 12: 4 ov + 10 lar + 5 sad + 2m + 2f; lok 13: 3 ov + 1m; lok 15: 2m; lok 16: 10 lar; lok 20: 1 ad Bufo bufo (Linnaeus, 1758) – navadna krasta�a lok. 1: 1 povožena f, lok 2: 1 f, lok 10: > 1000 lar, lok 19: 1 lar Hyla arborea (Linnaeus, 1758) – zelena rega lok 7: 1 mrtva f; lok 17: >50 lar Rana temporaria (Linnaeus, 1758) – sekulja lok 21: 1 mrtev m Rana dalmatina (Bonaparte, 1840) – rosnica lok 8: 10 lar Rana latastei (Boulenger, 1879) – laška žaba Lok 19: 2 juv


14

Diskusija: V �asu tabora (med 5.7 in 9.7.2004) je bilo popisanih 26 najdiš� in na njih najdenih 10 od skupno 19 v Sloveniji žive�ih vrst dvoživk, od tega 4 vrste iz redu repatih dvoživk (Urodela) ter 6 vrst iz redu brezrepih dvoživk (Anura). Julija je glavno paritveno obdobje dvoživk na že kon�ano in odrasli osebki so pove�ini že zapustili vodna telesa in se razpršili po kopenskih habitatih (gozd, travnik). Tako smo po pri�akovanjih v vodnih telesih odkrili ve�inoma li�inke in komaj preobražene osebke dvoživk ter bolj redko odrasle osebke, z izjemo pri vrstah za katere je zna�ilen daljši zadrževalni �as ob vodah tudi tekom toplega dela leta, na primer hribski urh (Bombina variegata).

Hribski urh. Foto: Maja Cipot


15

Najbolj pogosto najden pripadnik repatih dvoživk je bil navadni mo�erad (Salamandra salamandra), ki smo ga na 12 lokalitetah našli le v stadiju li�inke v tolmunih in izvirih manjših potokov. V kalih in napajalnih koritih za živino na Banjšicah pa smo naleteli na drug rod repatih dvoživk. Našli smo vse tri pri nas žive�e predstavnike pupkov: velikega pupka (Triturus carnifex), planinskega pupka (Triturus alpestris) in podvrsto navadnega, robatega pupka (Triturus vulgaris meridionalis). Med brezrepimi dvoživkami, žabami, je bila naša najpogostejša najdba hribski urh (Bombina variegata). Našli smo jo na 9 loklitetah. Prav tako smo naleteli na predstavnike navadne krata�e (Bufo bufo), zeleno rego (Hyla arborea) in predstavnike vseh treh rjavih žab (Rana sp.), ki živijo na tem delu Slovenije. Dokaj pogosti vrsti sta sekulja (Rana temporaria) in rosnica (Rana dalmatina), vendar smo ju mi našli le na dveh lokalitetah. Najbolj nas je razveselila najdba laške žabe (Rana latastei), katere mladostni osebek smo našli na bregu reke Idrije.


16

Literatura: Poboljšaj, K. & A. Lešnik, (2003). Strokovna izhodiš�a za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia) (kon�no poro�ilo). Naro�nik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 144 str., digitalne priloge. NÖLLERT, A.& C. (1992): Die Amphibien Europas: Bestimmung, Gefährdung, Schutz. - Kosmos Naturführer, Franck-Kosmos Verlags Stuttgart, 382 str. VEENVLIET, P. & J. KUS VEENVLIET (2003): Dvoživke Slovenije: priro�nik za dolo�anje, Zavod Symbiosis Grahovo, 47 str.

Urhov refleks. Foto: Maja Cipot

Za konec pa še pogruntavš�ina najmlajšega udeleženca skupine: »Urh je ana taka žaba, ke je po trebuhi ku mo�erad, po hrbti ku krasta�a an ku je ohrožen, nrdi taku!« (op.a.: Urh se v nevarnosti zvije v t. i. urhov refleks, ko s sprednjimi nogami prekrije o�i in pokaže svarilno barvo trebuha.)


17

Poro�ilo koleopteriološke skupine

Mentor: Andrej Kapla, študent biol.

Cesta H. Debelaka 21, 1430 Hrastnik

Udeleženci: Luka Jare, Nejc Ra�ki, Jaka So�an, Jan Štangelj

Od 5. 7. do 10. 7. 2004 je na Ligu (Kambreško) potekal Biološki raziskovalni tabor Lig 2004. Letošnje vremenske razmere niso najbolj primerne za entomološko raziskovanje, kar se je tudi izrazilo pri hroš�ih. Pestrost vrst je letos veliko manjša kot prejšnja leta, podro�je med So�o in Idrijo pa je zelo slabo raziskano s hroš�arskega stališ�a. Zato mislim, da bo potrebnih še nekaj let raziskav tega zelo zanimivega predela Slovenije. Hroš�i so najve�ja skupina organizmov na Zemlji, temu primerno zapletena je tudi sistematika, zato smo se osredoto�ili na spoznavanje njihove ekologije. Prou�evali smo suhe in mokre habitatne tipe, obiskali pa smo tudi jamo. Kot najbolj bogat habitat se je izkazal gozd, najbolj siromašen pa jama. Razloge zakaj je tako so udeleženci morali ugotoviti sami, kar jim je tudi uspelo. Ker naša skupina ni imela prevoza, smo ve�ino terenov opravili peš, kar pomeni manj lokalitet, so pa zato bolj natan�no raziskane. Prvi dan smo se odpravili po okolici in nastavili nekaj pasti v bližnjem gozdu ter na travniku. Nau�ili smo se prepoznavati osnovne skupine hroš�ev, jih primerjali s posameznimi skupinami �lenonožcev in poiskali razlike med ostalimi žuželkami. Pono�i smo se odpravili v isti gozd in opazovali hroš�e pri no�nem lovu, ve�ina predatorskih vrst je namre� no�no aktivnih. Natan�neje smo pregledali srednji del struge reke Idrije kjer živijo tipi�ni prebivalci prodiš�, poraš�enih bregov in pravi vodni hroš�i. Opravili smo tudi dva no�na lova s pomo�jo modro-aktinijske lu�i, UV-svetloba namre� privablja žuželke. Na ta na�in je mogo�e privabiti živali, ki jih sicer ne bi nikoli našli ali le z veliko sre�e. En


18

ve�er smo se odpravili v Kanal, kjer smo lu� nastavili ob So�i, en ve�er pa smo svetili na suhem travniku blizu Liga. Najbolj naporen teren za neizkušene pa je gotovo bil obisk jame Divja jama nad Plavmi (kat. št. 828). Tu smo si ogledali razlike med zunaj žive�imi in jamskimi hroš�i, ter spoznali kako sploh jama nastane. Poleg tega smo tekom tabora opravili ve� daljših tur po okolici in tako zavzeli skoraj vse habitatne tipe tega obmo�ja.

Hroš�arji na terenu. Foto: Irena Kodele Krašna Poleg hroš�ev smo raziskovali tudi pojo�e škržade, saj smo te žuželke za�eli natan�neje prou�evati šele pred kratkim. Zaradi slabe raziskanosti tega podro�ja predlagam nadaljnje raziskave, ne samo entomofavne, temve� tudi ostalih skupin. Razlog za slabo raziskanost je gotovo zaprtost tega podro�ja zaradi pretekle zgodovine, nezainteresiranosti strokovnjakov, slabe finan�ne politike inštitucij in splošno nepoznavanje terena.


19

Terenskemu delu sledi naporno dolo�anje hroš�ev, Foto: Irena Kodele Krašna

Preliminarni seznam hroš�ev Legenda: žival 1 (1): rod - število vrst (število osebkov) žival 1: vrsta - število osebkov

Feleš, Žarš�ina, 660m, 9.7.2004 Helodidae: Elodes 1 (1) Scarabeidae: Hoplia farinosa 1 Cetonia aurata1 Elateridae: Limonius quercus 1 Agriotes acuminatus 1 Dastydae: Dastys 1 (2) Coccinelidae: Coccinella septempunctata 1 Mordelidae: Mordela 1 (1) Oedomeridae: Oedemera 2 (2)


20

Scraptiidae: Anaspis ? (4) Cerambycidae: Pseudovadonia livida 2 Rutpela maculata 3 Agapanthia cardui 2 Chrysomelidae: Lachnaia 1 Cryptocephalus aureolus 1 Cryptocephalus hypochoeridisc 3 Curculionidae: Otyorhynchus bisulcatus 2 Idrija – Britof, VM80, 185m, 6.7.2004 Staphylinidae: Stenus 1 (1) Paederus 1 (1) Staphylinus tenebricosus 1 Elateridae: Athous 1 (1) Adrastus 1 (2) Zorochrus 1 (2) Dermestidae: Dermestes 1 (1) Cleridae: Trichodes apiarius 2 Mordellidae: Mordellistena 1 (1) Oedemeridae: Oedemera 1 (2) Scraptidae: Anaspis 1 (1) Paederus 1 (1) Geotrupidae: Anoplotrupes stercorosus 1 Scarabaeidae: Anoxia matutinalis 1 Oxythyrea funesta 1 Elateridae: Agrypnus murinus 2 Agriotes 1 (2) Throscidae: Trixagus 1 (1) Lampyridae: Lampyris nocticula 1 Lamphrohiza splendidula 1 Anobidae: Anobium 1 (1) Cleridae: Trichodes apiarius 1 Dasytidae: Danacea 1 (1) Dasytes 1 (1) Coccinellidae: Coccinella septempunctata 1 Mordellidae: Mordellochroa abdominalis 2 Oedemeridae: Oedemera 1 (1) Tenebrionidae: Laena wiennensis 1


21

Cerambycidae: Grammoptera ruficornis 3 Pachytodes cerambyciformis 2 Alosterna tabacicolor 2 Pseudovadonia livida 1 Saphanus piceus 1 Chrysomelidae: Oreina bidentata 1 Smaragdina affinis 1 Neocrepidodera 1 (1) Curculionidae: Otiotrhynchus 1(1) Otiotrhynchus 1(1) Lig, UM90, 600m, 6.7.2004 Silphidae: Silpha 1 (1) Lucanidae: Lucanus cervus 1 Cerambycidae: Patacorymbia fulva 1 Pseudovadonia livida 2 Curculionidea: Apoderius coryli 1 Otiorhynchus 1 (1) Liparus 1 (1) Scolytidae: Pityogenes 1 (2) Kanal (So�a), UM90, 100m, 9.7.2004 Carabidae: Perileptus areolatus 1 Bembidion 1 (1) Omophron limbatum 5 Staphylinidae: Omalinae 1 (1) Deleaster dichrous 1 Paederus 1 (5) Medon 1 (1) Philonthus 1 (1) Aleocharinae ? (13) Lucanidae: Dorcus parallelopipedus 1 Scarabaeidae: Serica brunnea 1 Amphimallon solstitiale 1 Anomala 1 (1) Dryoptidae: Dryops ? (4) Elateridae: Athous haemorrhoidalis 1


22

Agriotes 1 (1) Zorochrus 1 (3) Cantharidae: Rhagonycha 1 (1) Cryptophagidae: Atomaria 1 (1) Tenebrionidae: Tenebrio opacus 1 Clyndronotus aeneus 1 Cerambycidae: Arhopalus rusticus 1 Galerucca tanaceti 1 Chrysomelidae: Lig, UM90, 600m, 5.7.2004 Silphidae: Silpha carinata 1 Geotrupidae: Odontaeus armiger 11 Staphylinidae: Elateridae: Melanotus 1 (2) Lampyridae: Lampyris noctiluca 1 Chrysomelidae: Lachnaia 1 (1) Chrysolina 1 (1) Oreina bidentata 2 Linaeidea aenea 1 Luperus 1 (1)

Anophtalmus gridelii, foto: Andrej Kapla


23

Seznam šrkržadov

5.7.2004 Lig Cicada orni Tibicina haematodes 6.7.2004 Britof (reka Idrija) Cicadetta montana* Cicadetta brevipennis * Tibicina haematodes Cicada orni 7.7.2004 Plave

Cicada orni Tibicina haematodes Lyristes plebejus Tettigetta dimissa

* - nova vrsta za celotno obmo�je Seznam lokalitet

Datum Lokaliteta GK - X GK - Y UTM n. v.

5.7.2004 Lig 5106224 5393032 UM90 600m

6.7.2004 Britof (Idrija) 5106175 5390123 UM80 185m

6.7.2004 Lig 5106224 5393032 UM90 600m

7.7.2004 Divja jama nad Plavmi 5102650 5390250 UM80 510m

7.7.2004 Plave 5101490 5391070 UM90 120m

8.7.2004 Lig - Zapotok 5104757 5390800 UM90 600m

8.7.2004 Lig - Zapotok 5104020 5389150 UM80 660m

9.7.2004 Žarš�ina (Feleš) 5104010 5389165 UM80 660m

9.7.2004 Kanal (So�a) 5106090 5394930 UM90 100m

10.7.2004 reka Idrija 5105270 5388330 UM80 180m


24

Sladoledni odmor. Foto: Irena Kodele Krašna


25

Poro�ilo o delu kobili�arske skupine

Mentorica: Urša Koce, univ. dipl. biol.

Udeleženci: Maša Gomilšek, Anej Sko�ir, Ivan Kljun, Matej Senica

in Nik Sko�ir. Kobili�arji so se najprej spoznali s telesno zgradbo kobilic - predvsem z znaki, ki so pomembni za razlo�evanje dveh podredov tega redu žuželk: dolgotipal�nic in kratkotipal�nic. Razlo�evanje ni težko, saj nam že ime pove, po �em jih najlažje lo�imo. Dolgotipla�nice imajo tipalke daljše od telesa, neredko kar nekajkrat daljše, kratkotipal�nice pa imajo tipalke, ki so krajše od telesa. To pa ni edina telesna razlika med njimi: samice kratkotipal�nic imajo tudi kratko leglico, medtem ko je leglica dolgotipal�nic dolga. Njena oblika je pri slednjih pomemben znak za uvrš�anje v nižje taksonomske kategorije. Natan�no smo preiskali 11 lokalitet na obmo�ju Kanalskega kolovrata, enkrat pa smo zašli vse do Goriških Brd. Zadrževali smo se na nadmorski višini med 300 in 800m. Ve�ina lokalitet se nahaja na grebenu med Ligom in Korado, nekatere pa na JZ vznožju Korade, v bližini vasi Senik in Vrhovlje. Raziskovani habitatni tipi so bili predvsem suhi kraški travniki, med katerimi so bili nekateri redno košeni, drugi pa že v bolj ali manj napredujo�em zaraš�anju. Najve�krat je travnike obdajal tudi gozdni rob ali mejica. Kobilice smo lovili z rokami ali lovilno mrežo – ke�erjem. Nekatere lahko prepoznavne vrste smo dolo�ili kar na terenu in jih nato žive izpustili. Ostale smo shranili v lon�kih z alkoholom, po prihodu v tabor pa smo jih dolo�ili s pomo�jo dolo�evalnih klju�ev in nato shranili v zmrzovalniku.


26

Tabela 1: Seznam obiskanih lokalitet z Gauss-Krügerjevimi koordinatami in opisom habitata.

GAUSS-KRÜGERJEVE KOORDINATE

OPIS LOKACIJE OPIS HABITATA

E N

L1 392848 106429 Kanalski kolovrat / Lig / Marijino Celje; ob cesti proti Koradi

suh travnik v za�etnih fazah zaraš�anja

L2 392620 106014 Kanalski kolovrat / Lig / Ogrejnica; ob cesti proti Koradi

suh travnik, obdan z mejico

L3 390065 103712 Kanalski kolovrat / Lig / Rajda; ob cesti proti Koradi

suh travnik, mejica

L4 389958 103691 Kanalski kolovrat / Lig / Rajda; ob cesti proti Koradi

suh travnik v za�etnih fazah zaraš�anja

L5 388776 103515 Kanalski kolovrat / Korada / na SZ pobo�ju

suh travnik, kamniš�e, mejice

L6 387078 102280 Kanalski kolovrat / Senik / 500m JV od vasi

suh travnik, mejice


suh travnik v poznih fazah zaraš�anja, majhna kamniš�a


suh travnik, mestoma v zgodnjih fazah zaraš�anja

L9 385117 100224 Brda / Komunja / 600m S od Bajrtovega vrha

travnik v poznih fazah zaraš�anja, obdan z gozdom

L10 389412 101952 Kanalski kolovrat / Planina / ob cesti, 700m S od vrha Nad robom

suh travnik v zaraš�anju, posamezno drevje

L11 388701 102762 Kanalski kolovrat / Korada / pri lovski ko�i na J pobo�ju

suh travnik

L12 388758 102858 Kanalski kolovrat / Korada / pri lovski ko�i na J pobo�ju

suh travnik


27

Poecilimon ornatus, foto: Urša Koce

Tabela 2: Seznam vrst in lokalitete, na katerih so bile najdene. Caelifera: kratkotipal�nice; Ensifera: dolgotipal�nice VRSTA PODRED NA LOKALITETAH

Arcyptera fusca Caelifera L10

Decticus verrucivorus Ensifera L4, L6, L8, L9, L12

Euthystira brachyptera Caelifera L3, L4, L5, L7, L9, L10, L11

Gryllus campestris Ensifera L4, L5, L6, L7

Leptophyes bosci Ensifera L3, L4, L7, L10

Leptophyes punctatissima Ensifera L7

Metrioptera kuntzeni Ensifera L6, L10, L11

Metrioptera roeseli Ensifera L3, L4

Micropodisma salamandra Caelifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, L8, L9, L10, L11

Miramella irena Caelifera L8


28

Pholidoptera aptera Ensifera L5

Pholidoptera littoralis Ensifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, L8, L10, L11

Poecilimon ornatus Ensifera L3, L4, L5, L7, L8, L10

Stenobothrus lineatus Caelifera L9

Tettigonia cantans Ensifera L2, L4

Tettigonia viridissima Ensifera L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, l8, L9, L10, L11, L12

Ve�ina kobilic, ki smo jih ujeli, je bila še na stopnji li�inke. To je še posebej veljalo za kratkotipal�nice. Na zgodnejši stopnji razvoja kot so li�inke, težje so do vrste dolo�ljive. Tako smo med sicer številnimi kobilicami zaradi zgodnje sezone lahko identificirali zgolj 16 vrst. Majhno število vrst lahko pripišemo tudi dejstvu, da smo obiskovali bolj ali manj enake tipe habitata na sorazmerno majhnem obmo�ju. Naj omenimo le nekatere vrste: Med dolgotipal�nicami smo ves �as sre�evali vrsto Pholidoptera littoralis iz družine pravih cvr�alk (f. Tettigoniidae). To je vrsta, ki naseljuje JV Evropo in je v JZ Sloveniji stalnica na gostih in zaraš�ujo�ih se kraških travnikih in pašnikih. Drevesna zelenka (Tettigonia viridissima), ki pripada isti družini, je velika zelena dolgotipal�nica s popolnoma razvitimi krili, ki ji omogo�ajo tudi ve� deset metrov dolge polete. V Sloveniji je splošno razširjena, najdemo jo na grmovju, drevju, travnikih in vrtovih. Prav pogosto smo našli še eno pravo cvr�alko, travniško plenilko (Decticus verrucivorus), katere slovenski sinonim je bradavi�arka. Po ljudskem izro�ilu je namre� uporabna za odstranjevanje bradavic: le-te naj bi odgriznila z mo�nimi �eljustmi, dodaten zdravilni u�inek pa naj bi imela njena rjava slina, ki jo ob ugrizu spusti na rano. Vrsta je sicer vsejeda in mo�ne �eljusti ji omogo�ajo plenjenje drugih žuželk. �e pa jo vzamemo v roke, nas z njimi v obrambi lahko ugrizne do te mere, da jo kaj hitro izpustimo iz pasti med prsti. Zelo pogosto smo sre�ali istrsko cvr�alko (Metrioptera kuntzeni), ki je endemit SZ Dinaridov, saj je razširjena le v hrvaški Istri in na slovenskem krasu. Na nekaj


29

lokalitetah smo našli tudi rastlinojedo vrsto Poecilimon ornatus iz družine srparic (f. Phaneropteridae), ki je na Rde�em seznamu ravnokrilcev Slovenije opredeljena kot ranljiva vrsta. To pomeni, da sicer ni (kriti�no) prizadeta, obstaja pa velika verjetnost, da bo v naravi izumrla. Takšne vrste bi morale biti deležne ve�je varstvene pozornosti.

Skupina za raziskovanje kobilic, foto: Urša Koce Med kratkotipal�nicami sta se v naših mrežah najpogosteje znašli dve vrsti iz družine š�ebetulj (f. Acrididae): Micropodisma slamandra in Euthystira brachyptera, od katerih nobena nima slovenskega imena. Prva je brezkrila vrsta kontrastnih zeleno-�rnih barv, kar spominja na mo�eradov rumeno-�rni vzorec ('salamandra'). Pri izbiri travniškega bivališ�a je prav malo izbir�na in zato tudi splošno razširjena. Druga vrsta, katere najpogostejša


30

barvna varianta je kovinske svetlo zelene barve, ima raje nekoliko bolj vlažne travnike in smo jo zato našli predvsem na sen�nih in osojnih legah. Na eni lokaliteti smo našli tudi dolgokrilo škrebetuljo (Arcyptera fusca), veliko kobilico svetlih do temnih olivnozelenih odtenkov, ki se skriva v gostem travinju. Ta š�ebetulja je lahko prepoznavna še preden si jo dobro ogledamo, saj ima samec v letu zna�ilen izredno glasen regljajo� napev. Zahvaljujemo se vsem, ki so naše bivanje na Ligu naredili prijetno in nam omogo�ili u�inkovito delo. Avtorica prispevka se za pridnost in zavzetost zahvaljujem udeležencem kobili�arske skupine in jih vzpodbujam, da svoje zanimanje za to žužel�jo skupino izkoristijo v prid njenemu poznavanju in varovanju njene pestrosti v slovenskem prostoru.


31

Poro�ilo o delu skupine za netopirje

Mentorica: Maja Zagmajster, univ. dipl. biol.

Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ve�na pot 111, SI-1000 Ljubljana & Slovensko društvo za prou�evanje in varstvo netopirjev, Ve�na pot 111, SI-1000

Ljubljana [email protected]

Udeleženke:

Mateja Dela�, Barbara Gradišek, Tamara Oražem, Ana Skrbinšek in Eva Štangelj

UVOD Skupina za netopirje je na taboru želela �im bolje spoznati to skupino sesalcev. Z raziskovalnim delom na terenu smo skušale ugotoviti, katere vrste se nahajajo na širšem obmo�ju Liga in kje jih najdemo. Poleg tega smo to leto izvedle kratko anketo, s katero smo hotele od doma�inov izvedeti, koliko vedo o netopirjih. METODE Raziskovanje netopirjev je potekalo preko celega dne. Podnevi smo iskale netopirje na potencialnih zato�iš�ih v podstrešjih in zvonikih cerkva in stavb, pregledale pa smo tudi eno kaverno in naravno jamo. V Divjo jamo nad Plavmi smo se odpravile skupaj s �lani Skupine za hroš�e. Jamo se je spla�alo obiskati, kljub skoraj enourni hoji po strmem bregu do njenega vhoda. Odzvale smo se na telefonski klic doma�inov iz Kose�a pri Kobaridu in pregledale skedenj, kjer so sami že opazili netopirje. S prihodom mraka se naše delo ni zaklju�ilo, ampak se je le spremenilo. V roke smo vzele ultrazvo�ne detektorje, s katerimi smo lahko poslušale netopirje, ki so leteli v naši bližini. Te naprave pretvorijo �loveku neslišen zvok v slišne signale. S pomo�jo teh lahko dolo�imo netopirja, do nivoja vrste ali do skupine možnih vrst, kot tudi, �e se ta prehranjuje. Eno no� smo razpele ornitološke mreže na mesta, kjer smo predvidevale prelet


32

netopirjev. Pregledovanje mreže je potekalo celo no� v 10 minutnih intervalih, pri �emer so se nam pridružili tudi �lani drugih skupin. Žal lov ni bil uspešen.. Pri pregledu zato�iš� smo iskale tudi kostne ostanke, ki se nahajajo v zbirki mentorice. Zabeležile smo, �e smo videle iztrebke netopirjev. Na mestih opazovanj z ultrazvo�nimi detektorji smo oglašanje netopirjev posnele, kar bo mentorici služilo za ra�unalniško analizo in pomo� pri identifikaciji, katero vrsto oz. skupino netopirjev smo opazovale.

Male podkovnjake smo našle na podstrešju cerkve Marija Snežna nad Av�ami. Foto: Maja Zagmajster


33

REZULTATI RAZISKOVANJA V šestih dneh, kolikor je trajal tabor, smo pregledale kar 22 potencialnih netopirskih zato�iš�, od tega 13 cerkva, 5 stavb in 1 kaverno pri Ro�inju ter Divjo jamo nad Plavmi. Doma�ini so nam prijazno dovolili pregled podstrešij stavb, vendar pa se je zahtevnejših plezalskih podvigov, kadar so bili potrebni, lotila le mentorica. Netopirje v hiši v Žarš�ini je zabeležil mentor Skupine za hroš�e, Andrej Kapla. Z ultrazvo�nimi detektorji smo netopirje poslušale na 15 mestih, ve�inoma ob lu�eh v vaseh, ob gozdnem robu, nad vodno gladino, pa tudi na travniku (Tabela 1). Tabela 1. Potencialna zato�iš�a netopirjev (ozna�eno z Z) in lokacije, kjer smo netopirje slišale z ultrazvo�nimi detektorji (ozna�eno z D) v Skupini za netopirje na Mladinskem raziskovalnem taboru Lig, v julija 2005. lokaliteta zabeleženi netopirji

ali sledi njihove prisotnosti

Z - Cerkev Sv. Križ, Bate, Grgar ne Z - Cerkev Sv.Duha, Trušnje da Z - Cerkev Sv. Gabrijel, Zapotok da Z - Cerkev Sv. Janez Krstnik, Plave da Z - Cerkev Sv. Kancijan, Britof ne Z - Cerkev Sv. Magdalena, Senik da Z - Cerkev Sv. Jurij, Kal nad Kanalom da Z - Župniš�e v Kalu nad Kanalom da Z - Cerkev Sv. Štefan, Levpa da Z - Cerkev Marija Snežna, Av�e da Z - Cerkev Sv. Martin, Av�e da Z - Grad nad Kanalom da Z - Cerkev Sv. Marija, Kanal ne Z - Cerkev Sv. Andrej, Ro�inj da Z - Cerkev Marijino Celje, Lig da Z - Razpadla hiša ob poti Britof – Golo brdo

da


34

Z - Hiša Žarš�ina 5 da Z - Skedenj hiše v kraju Kose�, Kobarid da (so jih videli

doma�ini) Z - Divja jama nad Plavmi da Z - Kaverna pri Ro�inju ne D - Bližnja okolica cerkve Marijino Celje, Lig

da

D - 250 m od cerkve Marijino Celje, Lig da D - Ob lu�eh pri OŠ Lig, Lig da D - Gozdni rob ob cesti nad vasjo Lig da D - Gozdni rob ob cesti Lig – Kanal da D - V kampu “Kontrada”, Kanal da D - Desni breg So�e, pri kampu “Kontrada”, Kanal

da

D - Pri podhodu pod želežniško progo v Kanalu

da

D - Ob lu�eh v Kanalu da D - Ob lu�eh pri pokopališ�u pred Ro�injem

da

D - Ob lu�eh v Ro�inju da D - Ob lu�eh v vasi Ajba da D - Ob lu�eh pri cesti, ob HE Ajba da D - Nad reko Idrijo da D - Ob gozdnem robu v dolini Idrije da D - Travnik v dolini Idrije da Tekom našega raziskovalnega dela smo zabeležile vsaj 8 razli�nih vrst netopirjev, saj vsaki� dolo�itev ni bila možna do nivoja vrste. Analiza posnetkov oglašanja in zbranega kostnega materiala bo morda razkrila še kakšno. Ve�inoma smo na zato�iš�ih zabeležile posami�ne živali in le trikrat tudi porodniške kolonije malih podkovnjakov (skupine samic z mladi�i). Seznam ugotovljenih vrst: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/blythii) obvodni/dolgonogi netopir (Myotis daubentonii/capaccinii)


35

navadni netopir (Myotis sp.) navadni/uhati netopir (Myotis/Plecotus sp.) belorobi/Nathusijev netopir (Pipistrellus kuhlii/nathusii) mali netopir (Pipistrellus pipistrellus) Savijev netopir (Hypsugo savii) navadni/veliki mra�nik (Nyctalus noctula/lasiopterus) pozni netopir (Eptesicus serotinus) REZULTATI »MINI« ANKETE O POZNAVANJU NETOPIRJEV Anketo smo izvedle med 6 doma�ini, s katerimi smo prišle v stik pri iskanju klju�ev in dovoljenj za pregled cerkva (Tabela 2). Prijazno sta sodelovala tudi dva župnika, v tabeli pa so podani le kraji, od koder so vprašani bili. Vsi so že kdaj videli netopirje, opažajo pa jih predvsem pono�i okoli lu�i. Ker so tam najlaže opazni, ni �udno, da je ve�ina vprašanih menila, da je netopirjev veliko. O njihovem življenju nekateri niso dosti vedeli, tako nam je en gospod zatrdil, da netopirji jedo vse - tudi sir. Ve�ina ni vedela, da se netopirji dobro orientirajo z zvokom. Med doma�imi imeni se je najpogosteje pojavljal naziv »špi�am'š«. Vsem anketiranim smo povedale prave odgovore, tako da smo iz te ankete oboji izvedeli nekaj novega.


36

Tabela 2. Odgovori na vprašanja kratke ankete o poznavanju netopirjev med nekaj doma�ini na taboru Lig, julija 2004.

ZAKLJU�EK Netopirji so ogrožene živali, zavarovane z doma�o in mednarodno zakonodajo. Pri našem raziskovanju smo žal nekajkrat naletele na zamrežena okna in odprtine, ki tem živalim prepre�ujejo dostop na podstrešja. Porodniške kolonije malih podkovnjakov smo našle trikrat, eno v cerkvi Marija Snežna v Av�ah. Ta je že prepoznana kot izredno pomembno zato�iš�e

oseba starost doma�e ime za netopirja

kje in kdaj so bili videni

gospod iz Trušenj

50 pol ti� pol miš na zvoniku ali pri

lu�i; oktobra, septembra

gospod iz Debenj

76 špi�amš tudi v vasi, okoli 9 –

11, ampak ne vedno

gospa iz Plav

74 špi�amiš vsako leto poleti, zve�er okoli hiše

gospod iz Lepve

ne pove špi�amš, pol ti� pol miš,

te� pud meš veliko, zmeraj

gospa iz Kala nad Kanalom

76 pol ti� pol miš videla jih je

gospod iz Kanala na

So�i ne pove

šišmiš, špi�amiš

videl jih je pogosto, sploh pred prenovo

cerkve


37

tudi v evropskem merilu, saj je uvrš�ena na seznam potencialnih Natura 2000 obmo�ij (dolo�itev teh narekuje evropska Habitatna direktiva). Prispevek tovrstnih taborov k poznavanju razširjenosti in varstvu netopirjev je zelo pomemben, saj so bili prvi podatki o koloniji v Av�ah zbrani ravno v okviru Skupine za netopirje Raziskovalnega tabora za študente biologije Šempas 1998.

ali se velikokrat pojavljajo

kam bi uvrstili netopirje

kaj jedo netopirji

kako se orientirajo

ja, okoli lu�i

mesojeda žival, mogo�e sesalce

muhe, golazen

bolj slabo vidi, bolje sliši

ja ujede, pti�arji vse

6. �ut

ja ne vem mušice ne vem

ja

ne ve, ne odgovarja na vprašanja, katerih

odgovore lahko najdemo v leksikonih

ne ve ni želel

odgovoriti

ni jih veliko

ne ve

ne ve

ne ve

ja, ampak

manj kot v�asih

sodijo med sesalce žuželke ob lu�i

s pomo�jo sluha in

zvokov, ki se odbijajo od

ovir – nastanek radarjev


38

Pri zbiranju podatkov o netopirjih na taboru Lig 2004 so nam nekajkrat na terenu pomagali tudi �lani drugih skupin, mentor Skupine za hroš�e Andrej Kapla nas je vodil do Divje jame nad Plavmi in prispeval podatek o zato�iš�u netopirjev. Zahvala pa gre tudi doma�inom za prijazno sodelovanje in pripravljenost za odgovarjanje na vprašanja o poznavanju »špi�am’šev«.


39

Poro�ilo skupine za plazilce

Mentor: Primož Pahor, univ. dipl.biol.

Tovarniška cesta 3a, Ajdovš�ina 5270, Slovenija e-mail: [email protected]; GSM: 031-564-258

Udeleženci:

Jan Vidic, Tine Vidmar, Nejc Vidmar, Domen Kobal

UVOD Med 5. in 10. julijem 2004 je potekal mladinski raziskovalni tabor Lig 2004 za u�ence osnovnih in srednjih šol. Na taboru je poleg drugih skupin delovala tudi skupina za plazilce. V njej so sodelovali Jan, Tine, Nejc in Domen. Udeleženci so se seznanili z biologijo in ekologijo plazilcev obmo�ja, ki smo ga raziskovali. Ta je obsegal ožjo in širšo okolico vasi Lig. Popeljali smo se vse do Tolmina na severu in Solkana na jugu ter do reke Idrije na zahodu in Banjš�ic na vzhodu. Ugotavljali smo prisotnost razli�nih vrst plazilcev, nau�ili smo se loviti ka�e in kuš�arice, kako z njimi ravnati in kako se odzvati, ko na kakega izmed njih naletimo v naravi. Delo je potekalo ve�inoma na terenu od jutra pa do poznega popoldneva z vmesnim odmorom od 12.00 do 15.00. Zve�er smo vsa terenska opažanja vnesli na popisne liste. Zbrani podatki o najdiš�ih plazilcev bodo služili kot osnova za pripravo atlasa plazilcev Slovenije. METODE DELA Za lovljenje kuš�aric smo uporabljali iz niti narejeno zanko, ki se jo živali previdno in po�asi nadene okoli vratu. Ka�e pa smo lovili z rokami. Pri tako ujetih osebkih smo si za dolo�itev vrste pomagali z dolo�evalnimi klju�i (Mrši� N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997; Kryštufek B., Janžekovi� F.: Klju� za dolo�anje vreten�arjev Slovenije, 1999). Ujetim osebkom smo izmerili tudi nekatere telesne mere s pomo�jo kljunatega merila, ter dolo�ili spol in starost. Po


40

pregledu smo jih spustili na isto mesto. Da bi našli �im ve� plazilcev smo pregledovali mesta, kjer se pogosteje nahajajo, kot so prisojni kamniti zidovi, bregovi potokov, kali, grmi�evje, pokopališ�a, vrtovi in drugi podobni življenjski prostori.

Primož nam je predstavil ka�o od blizu. REZULTATI Na 32-ih lokalitetah smo ugotovili prisotnost ene ali ve� vrst plazilcev, pregledali pa smo jih mnogo ve�. Lokalitete so zbrane v 5-ih UTM kvadratih (UM80, UL99, UM90, VM00, VM01) Skupno smo našli 8 vrst plazilcev, od tega so bile dve kuš�arici (zelenec in pozidna kuš�arica), en breznogi kuš�ar (slepec) in pet ka� (belouška, kobranka, navadni gož, smokulja in �rnica). UM90 je bil UTM kvadrat, z najve� opaženimi osmimi vrstami.


41

Ka�o smo imeli okrog vratu vsi. Seznam najdenih vrst v tabeli 1: vsebuje x in y Gauss-Kruger koordinato lokalitete od�itana iz naravoslovno-varstvenega atlasa slovenije na 50m natan�no, ime vrste po abecednem vrstnem redu (AFRA - Anguis fragilis, CAUS - Coronella austriaca, ELON - Elaphe longissima, HVIR - Hierophis viridiflavus (�rnica), LVIR - Lacerta viridis, NNAT - Natrix natrix, NTES - Natrix tessellata, PMUR - Podarcis muralis), starost opaženih in spol ulovljenih osebkov (ad – adult (odrasel), sad – subadult (mladosten starejši od enega leta), juv - juvenil (mladosten mlajši od enega leta) f – samica, m – samec) , nadmorsko višino v metrih od�itana iz naravo-varstvenega atlasa Slovenije.


42

Tabela 1: Seznam najdenih vrst Gauss-Kruger

koordinate x y

Vrsta Spol in starost Nadmorska višina (m)

5394450 5106860 AFRA 1ad 513 5390905 5102049 AFRA 1ad 260 5399444 5102771 CAUS 1ad 665 5392720 5106576 ELON 1ad 588 5394450 5106860 HVIR 1ad (f) 513 5388353 5105296 HVIR 1ad 190 5391392 5104747 HVIR 1sad 660 5392720 5106576 HVIR 1ad 588 5391019 5104439 HVIR 1ad 669 5390064 5103705 LVIR 1sad 695 5391500 5097214 LVIR 1ad (m) 326 5389077 5102681 LVIR 1sad 717 5386265 5101770 LVIR 1sad 404 5396702 5104656 LVIR 1ad (f) 588 5389935 5105908 NNAT 1sad 183 5399589 5103025 NNAT 1sad 615 5390041 5105984 NNAT 1juv 183 5394702 5105783 NTES 3juv 90 5388232 5105218 NTES 1sad 165 5392865 5106551 PMUR 2ad 2sad 1juv 608 5392684 5106228 PMUR 1ad(m) 1sad 608 5393082 5106476 PMUR 2ad (1m) 3sad 673 5393104 5106481 PMUR 1ad 1sad 673 5391897 5106242 PMUR 1ad 472 5392506 5105249 PMUR 1sad 682 5389860 5105076 PMUR 3ad (2m) 3sad 1juv 513 5391089 5107099 PMUR 2sad 257 5391071 5107099 PMUR 1ad(m) 257 5391021 5107115 PMUR 1ad 1sad 253


43

5391055 5107099 PMUR 1ad 1sad 256 5387785 5105228 PMUR 1ad 151 5389687 5104911 PMUR 1ad 486 5389688 5104821 PMUR 2ad 1sad 478 5391392 5104747 PMUR 1sad 660 5391287 5104539 PMUR 1sad 745 5388847 5103388 PMUR 2ad 3sad 788 5390046 5103651 PMUR 1sad 695 5401334 5115727 PMUR 1sad 182 5400737 5116901 PMUR 1sad 162 5394337 5094985 PMUR 1ad (f) 1sad 540 5393096 5096489 PMUR 1ad 337 5391541 5096030 PMUR 1ad 128 5386459 5102752 PMUR 1ad 368 5386410 5102718 PMUR 1sad 360 5384293 5102610 PMUR 2ad (1m) 153 5384260 5102560 PMUR 2ad 146

Število vrst plazilcev v posameznih UTM kvadratih.


44

Prisotnost slepca (Anguis fragilis)

Prisotnost smokulje (Coronella austriaca)

Prisotnost navadnega goža (Elaphe longissima)

Prisotnost �rnice (Hierophis viridiflavus)


45

Prisotnost zelenca (Lacerta viridis)

Prisotnost belouške (Natrix natrix)

Prisotnost kobranke (Natrix tessellata)

Prisotnost pozidne kuš�arice (Podarcis muralis)


46

Lokalitete opaženih osebkov


47

ZAKLJU�EK Od kuš�arjev smo našli 3 vrste (slepec, pozidna kuš�arica in zelenec), od ka� pa smo našli 5 vrst (belouška, �rnica, kobranka, navadni gož, smokulja). Na obmo�ju ki smo ga raziskovali pa bi lahko pri�akovali še 2 vrsti kuš�aric (kraška in �rnopik�asta kuš�arica) in 2 vrsti ka� (navadni gad in modras) Najpogosteje opažena vrsta je bila pozidna kuš�arica katero smo našli na 27-ih lokalitetah, ki so zbrane v 4-ih UTM kvadratih. Na posamezni lokaliteti je bila skoraj vedno zastopana z ve� osebki. Najpogostejša ka�a pa je bila �rnica katero smo našli na 5-ih lokalitetah, ki so zbrane v 2-eh UTM kvadratih. Obmo�je raziskovanja smo omejili predvsem na okolico vasi Lig zato je bil UTM kvadrat UM90 v katerem se vas nahaja tudi kvadrat z najve� opaženimi vrstami. Pri�akujem, da bi podrobnejše, predvsem pa daljše obdobje pregledovanja pove�alo vrstno pestrost tudi v ostalih kvadratih. Vendar pa manjše število najdenih vrst delno pripisujem vremenu, ki je bilo delno obla�no ve�ino dni. Nekateri od opaženih osebkov, predvsem ka�e, pa so bili povoženi, kar tudi povzro�a upadanje njihovega števila. Tudi nevednost ljudi in nepotrebna bojazen pred plazilci botrujeta njihovemu manjšemu številu. V bodo�e bo potrebna podrobnejša analiza vrstne pestrosti, ter izobraževanje predvsem mlajših o pomembni vlogi plazilcev za ekosisteme. VIRI: Mrši� N.: Plazilci (Reptilia) Slovenije, 1997, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Tome S.: Pregled razširjenosti plazilcev v Sloveniji, Annales 9/'96 - Anali za istrske in mediteranske študije str. 217-228, 1996, Koper, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Kryštufek B., Janžekovi� F.: Klju� za dolo�anje vreten�arjev Slovenije. DZS, Ljubljana ,1999 Planinc G., Poro�ilo o delu skupine za plazilce…, str 38-47, Raziskovalni tabor študentov biologije Cerkno 2000, Zveza za tehni�no kulturo Slovenije, 2001


48

Poro�ilo ornitološke skupine

Mentor: Aljaž Rijavec, študent gozdarstva

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk

Udeleženci: Lea Obreza, Katja Kokot, Mojca Kac, Maja Rutar

in Matija Dominko Namen pti�arske (ornitološke) skupine je bil popisati �im ve� vrst pti�ev v okolici Liga. Naše delo je temeljilo na bolj ali manj dolgih ali kratkih sprehodih po terenu, ki so bili zelo odvisni od volje udeležencev, in seveda vožnji do terena in nazaj. Na terenu smo ptice poslušali z ušesi in poskušali po petju prepoznati za katero vrsto gre, ter opazovali z o�mi; seveda ne brez daljnogleda. Zanimalo nas je kakšne oblike so peruti, kakšne oblike in velikosti je rep, kakšni vzorci so na njih, kakšna je oblika in dolžina kljuna, kako veliko je njihovo telo in kakšne oblike je. Vse to pa nas je pripeljalo do odgovora na vprašanje katero nam je najbolj burilo duhove…kateri pti� je to?

»Pti�arji« se spoznajo na letenje…


49

LIG Kot prvo smo si ogledali samo vas Lig. Nad nami so se visoko na nebu spreletavale kme�ke lastovke (Hirundo rustica), mestne lastovke (Delichon urbica) in �rni hudourniki (Apus apus), na strehah hiš so poskakovali liš�ki (Carduelis carduelis), doma�i vrabci (Passer domesticus), kosi (Turdus merula), šmarnice (Phoenicurus ochruros) ter zelenci (Carduelis chloris), v bližnjem gozdi�ku so peli š�inkavci (Fringilla coelebs) in slavec (Luscinia megarhynchos), na sadnih drevesih smo opazovali celo družino velikega detla (Dendrocopos major), v bližnji okolici pa je mrgolelo belih pastiric (Motacilla alba). Vas pa je preletel par krokarjev (Corvus corax). ZAPOTOK Na poti do Zapotoka smo na polju ugledali sive vrane (Corvus corone cornix), šojo (Garrulus glandarius), kanjo (Buteo buteo) ter krokarje (Corvus corax) Na majhni gru�i hiš v Zapotoku smo opazovali doma�e vrabce (Passer domesticus) in kosa (Turdus merula), kme�ke lastovke (Hirundo rustica) in �rni hudourniki (Apus apus) so leteli nad nami. V gozdu ob potoku smo naleteli na š�inkavce (Fringilla coelebs), kobilarja (Oriolus oriolus), taš�ice (Erithacus rubecula), stržka (Troglodytes troglodytes), cikovta (Turdus philomelos), velike sinice (Parus major), kova�ke (Phylloscopus trochilus), zeleno žolno (picus viridis) in velikega detla (Dendrocopos major). Koder se je gozd odprl v travnike s sadnimi drevji smo zapazili zelence (Carduelis chloris), rjavega srakoperja (Lanius collurio) in bele pastirice (Motacilla alba). IDRIJA Najbolj zabaven del terena je vsekakor bil reka Idrija. Le kdo ne bi hrepenel po ledeno mrzli vodi v vro�ih poletnih dneh. Preiskali smo strugo od Britofa do tretjega mo�nega levega ovinka. Seveda le levi breg Idrije. V krošnjah dreves in grmovjih smo poslušali glasne š�inkavce (Fringilla coelebs), velike sinice (Parus major), kova�ke (Phylloscopus trochilus) ter kose (Turdus merula), pot so nam ve�krat preletele šoje (Garrulus glandarius), ob sami strugi pa nas je razveselil vodomec (Alcedo atthis).


50

KAMBREŠKO V strnjenem naselju smo opazovali škorce (Sturnus vulgaris), doma�e vrabce (Passer domesticus), liš�ke (Carduelis carduelis), kme�ke lastovke (Hirundo rustica), �rne hudournike (Apus apus) in mestne lastovke (Delichon urbica), nato smo se sprehodili po poti , ki je vodila skozi gozd do majhnega poto�ka, kjer smo imeli šoje (Garrulus glandarius), š�inkavce (Fringilla coelebs), �rno žolno (Dryocopus martius), zeleno žolno (picus viridis), stržke (Troglodytes troglodytes), taš�ice (Erithacus rubecula), kose (Turdus merula), kova�ke (Phylloscopus trochilus), meniš�ka (Parus ater), plav�ke (Parus caeruleus), velike sinice (Parus major) ter dolgorepke (Aegithalos caudatus). Na travnikih pred Kambreškem smo opazovali sive vrane (Corvus corone cornix), kanjo (Buteo buteo) in bele pastirice (Motacilla alba). IDRIJA Tokrat smo pregledali strugo od Velendola do Miš�eka, ter od Miš�eka nekaj kilometrov dalje po suhi strugi. Spet so nam peli š�inkavci (Fringilla coelebs), velike sinice (Parus major), kova�ki (Phylloscopus trochilus) ter kosi (Turdus merula). Vsako toliko so se zasra�ile šoje (Garrulus glandarius), po strugi pa je skakljalo nekaj sivih pastiric (Motacilla cinerea). MARIJINO CELJE Zadnji podvig, ki nam je uspel je bila cerkvica Marijino Celje nad Ligom. Nebo so si prisvojile kme�ke lastovke (Hirundo rustica), mestne lastovke (Delichon urbica) in �rni hudourniki (Apus apus), njihov mir pa je predramila kanja (Buteo buteo). Na bližnjih poljih smo ugledali krokarje (Corvus corax), bele pastirice (Motacilla alba), sive vrane (Corvus corone cornix) ter jato škorcev (Sturnus vulgaris), na sadnih drevesih so bili zelena žolna (picus viridis), veliki detli (Dendrocopos major), v bližnjem gozdu pa kova�ki (Phylloscopus trochilus), velike sinice (Parus major), šoje (Garrulus glandarius) in š�inkavci (Fringilla coelebs).


51

SEZNAM VSEH OPAŽENIH VRST kanja (Buteo buteo) krokar (Corvus corax) lesna sova (Strix aluco) �rni hudournik (Apus apus) vodomec (Alcedo atthis) �rna žolna (Dryocopus martius) zelena žolna (Picus viridis) veliki detel (Dendrocopos major) kme�ka lastovka (Hirundo rustica) mestna lastovka (Delichon urbica) siva pastirica (Motacilla cinerea) bela pastirica (Motacilla alba) stržek (Troglodytes troglodytes) taš�ica (Erithacus rubecula) slavec (Luscinia megarhynchos) šmarnica (Phoenicurus ochruros) kos (Turdus merula) cikovt (Turdus philomelos) kova�ek (Phylloscopus trochilus) meniš�ek (Parus ater) plav�ek (Parus caeruleus) velika sinica (Parus major) dolgorepka (Aegithalos caudatus) kobilar (Oriolus oriolus) rjavi srakoper (Lanius collurio) šoja (Garrulus glandarius) siva vrana (Corvus corone cornix) škorec (Sturnus vulgaris) doma�i vrabec (Passer domesticus) š�inkavec (Fringilla coelebs) gril�ek (Serinus serinus) zelenec (Carduelis chloris) liš�ek (Carduelis carduelis)


52

Poro�ilo botani�ne skupine

Mentorica: Helena Lesar, univ. dipl. biol.

Srednje Gameljne 38e, 1211 Ljubljana – Šmartno

Udeleženci: Jernej Peljhan, Tilen Persi�, Matija Stupar, Jan Skomina, Nina

Mlinar in Tomaž Kovšca. Botani�na skupina je raziskovala rastlinstvo okolice Liga. Popisali smo višje rastline na obmo�ju kvadranta 9947/2 srednjeevropske kartirne mreže. Kvadrant meri 6,5 krat 5,5 kilometrov in sega od Liga na severu do Deskel na jugu, od Kanalskega vrha na vzhodu pa do Ukanj in Italijanske meje na zahodu. Pri tem smo se seznanili z uporabo in pomenom tako srednjeevropske kot tudi drugih kartirnih mrež.

Botaniki na Vrši�u, foto: Tilen Persi�


53

Rastline smo popisovali sistemati�no. Pri našem delu smo uporabljali popisne liste in spoznavali pomen sistemati�nega popisovanja rastlin in poznavanja razširjenosti rastlinskih vrst. Med lesnimi rastlinami smo našli naslednje vrste: Alnus glutinosa, Alnus incana, Betula pendula, Carpinus betulus, Castanea sativa, Chamaecitisus hirsutus, Cornus mas, Corylus avellana, Daphne mezereum, Acer campestre, Acer platanoides, Acer pseudoplatanus, Euonymus europaeus, Fagus sylvatica, Frangula alnus, Fraxinus excelsior, Fraxinus ornus, Hedera helix, Juglans regia, Laburnum alpinum, Laburnum anagyroides, Larix decidua, Ligustrum vulgare, Ostrya carpinifolia, Picea abies, Populus nigra, Populus tremula, Quercus cerris, Quercus pubescens, Robinia pseudacacia, Tillia cordata, Tillia plathyphyllos, Cornus sanguinea, Morus alba.

Brsti�na lilija, foto: Tilen Persi�


54

Med zelnatimi rastlinami smo se nau�ili razlikovati najpomembnejše rastlinske družine ter se tako seznanili z osnovami sistematike in prepoznavanja taksonomskih znakov, ki združujejo posamezna vrste v isto družino. Rastline smo podrobneje dolo�ali s pomo�jo rastlinskih dolo�evalnih klju�ev - tekstovnih in slikovnih - in se z njihovo pomo�jo nau�ili razlikovati med podobnimi vrstami in podvrstami. Na obmo�ju okolice Liga smo tako našli skoraj 200 razli�nih rastlinskih taksonov.

Priparva na zaklju�no poro�anje, foto: Tilen Persi�

Najpogostejše družine in njihovi predstavniki so bile: metuljnice (Fabaceae): Anthyllis vulneraria, Melilotus alba, Lotus corniculatus, Medicago falcata, Medicago sativa, Trifolium pratense, Trifolium repens, Trifolium rubens, Genista tinctoria, Lathyrus sylvestris, Lembotropis nigra, Ononis spinosa, ustnatice (Lamiaceae): Ajuga genevensis, Betonica officinalis, Clinopodium vulgare, Glechoma hirsuta, Lamium orvala, Mentha


55

longifolia, Melitis melissophilum, Prunella grandiflora, Prunella vulgaris, Stachys recta, Stachys sylvatica, Thymus serpyllum, Salvia nemorosa, �rnobinovke (Scrophulariaceae): Linaria vulgaris, Microrrhinum minus, Verbascum blattaria, Verbascum sinuatum, Veronica officinalis, Cymbalaria muralis, Digitalis grandiflora, Melampyrum pratense, nebinovke (Asteraceae): Achillea millefolium, Buphthalmum salicifolium, Centaurea jacea, Centaurea scabiosa ssp. scabiosa, Cirsium arvense, Galinsoga parviflora, Senecio fuchsii, Chamomilla recutita, Erigeron annuus, Eupatorium cannabinum, Leucanthemum vulgare, radi�evke (Cichoriaceae): Aposeris fortida, Cichorium intybus, Taraxacum officinale, Tragopogon orientale, Mycelis muralis, Prenanthes purpurea, jegli�evke (Primulaceae): Anagalis arvensis, Cyclamen purpurascens, Lysimachia vulgaris, Primula vulgsaris, trave (Poaceae): Briza media, Poa annua, zvon�i�evke (Campanulaceae): Campanula glomerata, Campanula persicifolia, Campanula trachelium, zlati�evke (Ranunculaceae): Actea spicata, Anemone nemorosa, Hepatica nobilis, Ranunculus acris, Consolida ajacis, praproti (Polypodiaceae): Asplenium trichomanes, Pteridium aquilinum, rožnice (Rosaceae): Alchemilla vulgaris, Filipendula vulgaris, Fragaria vesca, Geum urbanum, Potentilla alba, Potentilla reptans, Potentilla erecta, Prunus avium, Prunus spinosa, Aruncus dioicus,


56

kobulnice (Apiaceae): Angelica sylvestris, Berula erecta, Foeniculum vulgare, Hacquetia epipactis, in druge družine. Podatke smo primerjali z že znanimi podatki o razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji in ugotovili, da kar 23 vrst, ki smo jih našli, v kvadrantu našega popisovanja še ni bilo zabeleženih. Naši podatki so tako prispevek k poznavanju razširjenosti rastlinskih vrst v Sloveniji in bodo vklju�eni v bazo podatkov v okviru kartiranja za Atlas flore Slovenije. V okolici Liga smo se ves �as sre�evali z bolj ali manj submediteranskim tipom rastlinstva, zato smo se odpravili tudi na dve ekskurziji v nekoliko bolj oddaljene kraje, kjer smo svoje znanje razširili s spoznavanjem poletnega rastlinstva visokogorskega sveta. Obiskali smo Vrši� in Nanos.

V dolini nam je bilo vro�e, na Vrši�u pa je bil sneg do ušes, foto: Tilen Persi�


57

Poro�ilo geološke skupine

Mentorica: Jasmina Rijavec, študentka geologije

Bojana Vodopivca 14, 5294 Dornberk

Udeleženke: Petra Lesar, Maruša Lesar in Ana Nabergoj

Cesta Melinki – Lig Popoldne prvega dne smo izkoristili za spoznavanje z okoliškimi kamninami. V ta namen smo profilirale usek ob cesti Melinki – Lig. S profiliranjem smo za�ele približno 250m od križiš�a za Strmec, kjer se nahaja prvi lepši usek. Gre za heteroliti�ni horizont peš�enjaka in laporovca z vpadom 150/30. Peš�enjak je rjave barve, drobnozrnat in spada v paket paleocenskega fliša (po OGK). Laporovec je sivkastorjave barve in mo�no zdrobljen. Sledi drobnozrnat konglomerat s kalcitnim vezivom. Prodniki so iz kremena rde�e, �rne in bele barve. Nekateri med njimi so celo zeleni. Sledi rjavosiv laporovec, ki je mo�no preperel. Kalkarenit predstavljajo ve�ji bloki, ki ležijo v useku ob cesti. Ti bloki bi lahko na to mesto prišli iz višje leže�ih predelov, vendar tega nismo preverjali. Kalkarenit na ve� mestih prehaja v kalklutit. Lego plasti zaradi neprimernih izdankov na omenjeni trasi nismo mogli dolo�iti, ravno tako ne poznamo debeline omenjenih plasti. Cerkev Marijino Celje Naslednji dan smo si ogledale cerkev Marijino Celje, ki stoji na gri�u nad vasjo Lig. Poleg nje je manjše pokopališ�e. Glavni portal cerkve je iz bre�e, ravno tako tudi stranski. Ti imajo lahko katero od stranic iz doma�ega kalkarenita. Pred glavnim vhodom je stopniš�e sestavljeno iz treh stopnic. Prva (spodnja) sestoji iz peš�enjaka s kalcitnimi žilami. Nad njo je stopnica iz kalkrudita in nato vrhnji plo�nik iz uvoženega rudistnega apnenca, ki spominja


58

na lipiški fiorito. Celotna cerkev je zgrajena iz flišnih kamnin iz okolice. Med njimi prevladujeta peš�enjak. Ker je to mehek kamen, so robovi zgrajeni iz kalkarenita in apnenca. Na jugozahodnem delu cerkve je v zid vzidan 50x20cm velik kos temnorde�e sige. Izid, ki obkroža cerkev in stopniš�e, je zgrajen iz okoliških flišnih kamnin. Iz enakih kamnin je tudi zid, ki obkroža pokopališ�e. Nagrobni spomeniki tudi na tem pokopališ�u sledijo »modnim zapovedim«. Najstarejši nagrobniki so še iz betona, medtem ko za mlajše najve�krat uporabljajo granit, marmor ter druge eksoti�ne magmatske in metamorfne kamnine. Priljubljen je tudi lipica fiorito. Kalkarenit predstavlja le manjše vklju�ke. Najve�krat ga uporabljajo kot razdelilni kamen med »gredico za rože in peskom«.

Tekmovanja v modelarstvu Tudi geologinje niso zamudile.


59

Za spremembo - sre�anje z živo naravo.

Nadaljevale smo s profiliranjem vidnih izdankov ob romarski poti Marijino Celje – Sveta gora – Stara gora (cca. 500 m poti), kjer gre za heteroliti�ni horizont z menjavanjem laporovca in flišnatega apnenca. Laporovec je mo�no razpokan, apnenec pa je laminiran. Plasti upadajo 230/10. Na terenu smo našle kontakt med temnosivim apnencem in spodaj leže�im svetlosivim srednjezrnatim spnencem. Upad teh plasti je 274/05. Naslednja najdena kamnina je flišnat laporovec, ki leži na flišnatem apnencu. Tudi ta kontakt je bil na terenu viden in upada 231/15. Pod temi plastmi ležijo svetlosivi debelozrnati apnenci, nato svetlosiv kalkarenit s kremenom in kalcitnimi žilami. Kontakt med temi plastmi ni bil ugotovljen. Ob cesti �olnica – Lig je heteroliti�ni horizont peš�enjaka in skrilavega glinavca. Peš�enjak je debel 1-5cm. Glinavec je v spodnjem delu rjav, nato prehaja v plasti sivega glinavca in na


60

vrhu v rde� glinavec. Navzgor prehajajo plasti v menjavanje laporovca in glinavca. Plasti upadajo 260/15. Približno 20m naprej od prejšnjega profila se nahajajo enake plasti kot pri to�ki 1, vendar so le te skoraj horizontalne (1°). Njihova slemenitev je SW – NE. Postopno zrnata apnen�asta bre�a prehaja v temnosiv laminiran apnenec, postopno zrnat kalkarenit s plastmi kalkrudita. Navzgor prehaja v laminiran svetlosiv apnenec z redkimi prodniki. Nad to plastjo so plasti, ki so bile že opisane pod to�ko 1. Plasti so v južnem delu useka vodoravne, na severnem delu pa upadajo 220/15. Profil je prekinjen z dolino hudournika, ki najverjetneje predstavlja pokrit prelom. Sledijo:

- laminiran flišnat apnenec z roženci, nad njim pa menjavanje laporovca in glinavca. Upad 220/07;

- razmetani bloki laminiranega apnenca, sledi menjavanje laporovca in glinavca z upadom 25° proti SW;

- razpokan kalkarenit s kalcitnimi žilami z umesnimi plastmi laporovca. Sledi apnenec;

- skoraj vertikalno menjavanje flišnatega apnenca in laporovca. Upad teh plasti je 220/75 in so v spodnjem delu mo�no nagubane;

- flišnat apnenec, menjavanje laporovca in flišnatega apnenca, nad njimi apnenec z roženci in nato ponovno laporovec in peš�enjak;

- temnosiv navzkrižno koritasto laminiran apnenec, ki leži na flišu. V njem so vidne pogreznitvene teksture. Navzgor se to zaporedje ve�krat ponovi. V skrilavem laporovcu so lepe peš�ene žoge. Te plasti se povijejo v gubo, za njo pa je zaporedje plasti ponovno enako;

- menjavanje peš�enjaka in konglomerata; - fliš, nato konglomerat s kremenom, nato navzkrižno

koritasto laminiran svetlosiv apnenec in nato paket opisan pod to�ko 1;

- apnen�asti bre�i sledijo skoraj vertikalne plasti fliša, ki v spodnjem delu povijejo in predstavljajo gubo. Upad teh plasti je 326/77. Sledijo flišnate plasti z upadom 156/30.


61

Našli smo tudi desnozmi�ni prelom katerega navidezen premik je 190cm. Ta prelom se zaklju�i v položni gubi. Sledijo mu flišnate plasti, ki upadajo v nasprotno smer, kot vse prej opisane. Ob cesti, ki sledi strugi reke Idrije smo videle erozijski kontakt med zgornjim apnencem, ki vsebuje ve� sljude in je bolj razpokan, ter spodnjim svetlosivim masivnim apnencem s kalcitnimi žilami in razpokami. Upad teh plasti je 270/20. Sledila je apnen�asta bre�a s porami zapolnjenimi z glino in kalcitom, ki lahko raste v obliki kapnikov. Naprej je bil temnosiv apnenec s kalcitnimi žilami, ki je tektonsko mo�no pretrt in upada 190/15. v njem smo opazili ve� prelomov. Upad smo izmerili najopaznejšemu normalnemu prelomu in to je 324/85. Sledil je apnenec s kalcitnimi žilami z upadom 60/67, temu pa parakonglomerat prepreden s številnimi prelomi, lapornatim vezivom ter dokaj mladimi fosili. Na desnem bregu reke So�e pod Kanalskim mostom smo opazovale prodnike in njihovo sestavo. Poleg apnen�astih prodnikov smo našle lepe tufske prodnike, serpentinitske prodnike, prodnike iz rde�ega peš�enjaka, razli�ne bre�e in konglomerate. Tu smo našli tudi najve� fosilov, ki so bili vgrajeni v same prodnike. Našli smo razli�ne preseke školjk in polžev. Geološka skupina je delovala samo tri dni, zato ni bilo �asa, da bi se podale na bolj oddaljene terene.

zavod rs za varstvo narave oe n ov ag ric...ana vellacher, bor kav i , gašper in gregor kodele,...

Documents