zavod rs za šolstvo - „zgodba iz otroŠke revije in ......• ustvarjalne jezikovne in...
TRANSCRIPT
„ZGODBA IZ OTROŠKE REVIJE IN SPODBUJANJE PISMENOSTI V VRTCU“
Zaključna konferenca projekta – Ljubljana, 2. in 3. julij 2013
SNEŢANA ANĐEL in MARTINA JAKUS
VRTEC „MORJE“ LUCIJA
UVOD „JEZIK“ v KURIKULU ZA VRTCE
ZAJEMA 4 PODPODROČJA:
1. JEZIKOVNA /GOVORNA VZGOJA,
2. KNJIŢEVNA VZGOJA,
3. KNJIŢNA VZGOJA,
4. PREDOPISMENJEVANJE.
- GLEDE NA ZAKONITOSTI UČENJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU -
V IZVEDBENEM KURIKULU
TUDI NA PODROČJU JEZIKA UPOŠTEVAMO:
povezovanje ciljev:
a) kognitivne cilje, b) konativne cilje,
c) zaznavno-gibalne cilje …
načela Kurikula: npr. načelo razvojno-procesnega pristopa, načelo aktivne
vključenosti otrok ter zagotavljanja moţnosti za neverbalno
verbalno komuniciranje, načelo individualizacije …
učenje v kontekstu:
povezujemo vsa 4 podpodročja JEZIKA
in ko je smiselno, tudi druga področja Kurikula …
(VIR: S. Kranjc: Slovenščina v vrtcu, 1998; Kurikulum za vrtce 1999)
NOVEJŠI POGLEDI NA PORAJAJOČO SE PISMENOST …
Temelji za kasnejšo bralno pismenost se postavljajo v predšolskem obdobju.
Temeljne podlage za porajajočo se pismenost in kasnejšo akademsko pismenost med drugim predstavljajo:
(VIR: L. Magajna, 1994; L. Marjanovič Umek, 2012. V: M. Sivec: Gradivo za projekt Porajajoča se pismenost, ZŠ 2012-13)
RAZVOJ OTR. GOVORA IN MIŠLJENJA
SKUPNO
BRANJE
KNJIG - POGOVORI,
USTVARJALNE
DEJAVNOSTI …
NAMEN PROJEKTNE NALOGE
(projekt Porajajoča se pismenost, ZRSŠ 2012/13 - OE NG in KP)
1. povezati teorijo in prakso - področje porajajoče se pismenosti
2. izbrati KAKOVOSTNO UMETNOSTNO BESEDILO za SKUPNO BRANJE v vrtcu
3. v okviru področja JEZIK smiselno povezati PODPODROČJA DEJAVNOSTI:
(če je izhodišče umetnostno besedilo, naj bo v tematskem sklopu poudarek na knjiţevni vzgoji
ter smiselnem vključevanju govorne/ jezikovne vzgoje in predopismenjevanja /porajajoče se pismenosti)
4. preizkušati ustvarjalne didaktične pristope za doseganje gornjih ciljev - pri tem SPODBUJATI
OTROKOVE KOMUNIKACIJSKE ZMOŢNOSTI
5. spremljati in beležiti ODZIVE OTROK na dano besedilo oz. na ponudbo dejavnosti in did. sredstev
(VIR: M. Sivec: Gradivo za članice projektne skupine Porajajoča se pismenost, ZRSŠ 2012-13)
TEMATSKI SKLOP: „STRAHOPETNI LISTEK“
Sneţana AnĎel in Martina Jakus
PREDSTAVITEV DIDAKTIČNEGA PRISTOPA
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
IZHODIŠČE: zgodba iz revije Zmajček, ki jo je v vrtec prinesel eden od otrok
(VIR: Igor Fabjan, Strahopetni listek, V: revija Zmajček, 2004)
„Na velikem hrastu
je bilo polno listov.
Ko je prišla jesen, so se
obarvali v pisane barve in
veter jih je odpihnil
z drevesa.
Zadnji je na drevesu ostal
listek Klemen, ker se je bal,
kam ga bo odnesel veter ...“
1. krog dejavnosti: SKUPNO BRANJE (poslušanje vzgoj. branja)
I) SREČANJE Z DOMIŠLJIJSKO ZGODBO ...
CILJ: poslušanje, doţivljanje in razumevanje odlomka zgodbe
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
CILJI:
• Otrok razvija sposobnost miselnega in čustvenega sodelovanja v literarnem svetu,
• ob poslušanju in pripovedovanju zgodbe razvija domišljijsko rabo jezika,
• izraţa se s kretnjami in gibi telesa, z likovno in glasbeno govorico,
• bogati svoj besednjak in se uči samostojno pripovedovati,
• uţiva in se zabava v nesmiselnih zgodbah, rimah, različnih glasovnih in besednih igrah ter pri tem doţivlja
zvočnost in ritem,
• razvija predbralne in predpisalne zmoţnosti in spretnosti,
• spoznava simbole pisnega jezika ...
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
Matic Tim
2. krog dejavnosti:
a) otroci si zamišljajo in napovedujejo zaključek zgodbe
b) izdelava plakata s pripovedmi in ilustracijami otrok
c) pogovor ob plakatu
»Odneslo ga je daleč in je padel
na tla k drugemu drevesu. In
potem je tam srečal mene, ki
sem ga pobral in ga prvo nesel
domov. Nato sem ga prinesel v
vrtec in smo ga dali na tla k
našemu drevesu.«
»Listek je bil zelo ţalosten, ker ga je
odpihalo samega daleč v zrak,
a ostali listki so bili skupaj. Bil je zadnji
listek, osamljen, sam na veji. Listek je
poletel in ga je odpihalo daleč proč k
drugemu drevesu. In bil je spet sam,
a hotel se je pogovarjati.«
MATIC
TIM
I) SREČANJE Z DOMIŠLJIJSKO ZGODBO ...
CILJ: doţivljanje odlomka zgodbe in ustvarjalno izraţanje (besedno, likovno, gibalno, glasbeno ustvarjanje) …
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
3. krog dejavnosti: KAJ POMENIJO BESEDE? (besednjak)
gibalno in likovno izraţanje pomena + izjave otrok + izdelava plakata
4. krog dejavnosti: POSLUŠANJE IN PRIPOVEDOVANJE ZGODBE (pripovedovalna shema)
a) poslušanje pripovedovanja zgodbe o listku (vzg. kot zgled pripovedovanja)
b) pogovor z otroki o njihovih resničnih doţivljajih (kdaj in česa nas je bilo strah)
c) otroci sodelujejo pri obnavljanju zgodbe (ob slikah, ki jih vzg. sproti niza na vrvici)
d) otroci samostojno pripovedujejo /obnavljajo zgodbo s pomočjo pripovedne pahljače oz. improvizirane TV
5. krog dejavnosti: IGRA VLOG (simbolna igra + sociodramska igra)
a) dialogi med knjiţ . osebami – igre s prsti ter z oţivljanjem vsakdanjih predmetov
b) povabilo otrokom iz drugih skupin (otroci sodelujejo pri pisanju in izdelavi vabila)
c) predstava: otroci samostojno pripovedujejo zgodbo povabljencem ob raznih rekvizitih
6. krog dejavnosti: RAZNE JEZIKOVNE IGRE (besednjak, vidno in slušno razlikovanje)
(„telefon“, čarobna vrečka, rime, pomanjševalnice, uganke, ploskanje na zloge, prirejanje na prvi glas …)
7. krog dejavnosti: GRAFOMOTORIČNE VAJE (predopismenjevanje + medpredmetne povezave)
VLOGA VZGOJITELJA: spodbujanje otrok k aktivni vlogi, skrb za kakovostne interakcije, oblike spodbud, priprava did. materialov
3. krog dejavnosti: KAJ POMENIJO BESEDE?
(besede iz zgodbe: obarvali, eden izmed številnih, globoko žalosten …)
gibalno izražanje pomena besed
likovno izražanje
verbalno izražanje - izjave otrok
zapis besed, izdelava plakata
(Gl. primer, kako so otroci razloţili besedno zvezo globoko žalosten)
CILJI: bogatenje besednjaka, neverbalno in verbalno izraţanje, grafomotorika, pisanje
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
4. krog dejavnosti: POSLUŠANJE IN PRIPOVEDOVANJE ZGODBE
a) poslušanje pripovedovanja zgodbe o listku (vzg. kot zgled pripovedovanja)
b) pogovor z otroki o njihovih resničnih doživljajih (kdaj in česa nas je bilo strah …)
c) otroci sodelujejo pri obnavljanju zgodbe (ob tem vzg. niza slike na vrvici)
d) otroci samostojno pripovedujejo /obnavljajo zgodbo s pomočjo pripovedne pahljače
CILJ: usvajanje pripovedovalne sheme, bogatenje besednjaka, razumevanje in podoţivljanje zgodbe
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
5. krog dejavnosti: IGRA VLOG (simbolna igra / sociodramska igra)
a) dialogi med knjiţ. osebami – igre s prsti ter z oţivljanjem vsakdanjih predmetov
b) igra vlog: otroci samostojneje pripovedujejo ob improvizirani TV
c) povabilo otrokom iz drugih skupin (otroci sodelujejo pri pisanju in izdelavi vabila)
d) predstava: otroci samostojno pripovedujejo zgodbo povabljencem ob rekvizitih
CILJ: otrok poustvarja umetnostno besedilo, uri veščine pripovedovanja, bogati besedni zaklad ...
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
6. krog dejavnosti: RAZNE JEZIKOVNE IGRE
a) igra „telefon“, čarobna vrečka
b) iščemo besede, ki se rimajo
c) besedam iščemo pomanjševalnice
d) sestavljamo uganke
e) ploskamo na zloge
f) prirejamo na prvi glas
g) primerjamo dve sliki /predmeta in iščemo podobnosti /razlike ...
CILJ: bogatenje besednjaka, ozaveščanje vidnega in slušnega
razlikovanja …
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
7. krog dejavnosti: GRAFOMOTORIČNE VAJE IN SPOZNAVANJE S KONCEPT OM TISKA
a) Izrezovanje črk iz revij in sestavljanje napisov o strahopetnem listku
b) Vlečenje ravnih in poševnih črt znotraj oblike drevesnega lista
c) Oblikovanje črk iz plastelina
d) Sestavljanje besed iz magnetnih črk
e) Iskanje podobnosti in razlik med različnimi drevesnimi listi in povezovanje enakih
f) „Zapis“ zgodbe po nareku („slikopis“)
II) ZGODBA O LISTKU SKOZI IGRO ...
CILJ: razvijanje grafomotoričnih spretnosti, spoznavanje s konceptom tiska, „pisanje“ črk /besed / povedi
(načelo individualizacije)
CILJ: seznanjanje s konceptom tiska - branje pisma, poslušanje in doţivljanje zaključka zgodbe
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
Nekega dne smo v vrtcu prejeli PISMO, ki nam ga je poslal listek Klemen zgodbe „Strahopetni listek”.
Deklica Veronika, ki ţe zna brati velike tiskane črke, nam je pismo glasno prebrala.
Iz pisma smo zvedeli, kaj se je listku pripetilo tistega dne, ko ga je veter odpihnil z veje, na kateri je visel
čisto sam ... Tako so otroci spoznali zaključek zgodbe, kakor je bila zapisana v reviji Zmajček.
Ob pihanju močnega vetra
se je listek Klemen dolgo vrtel v zraku.
Na začetku ga je bilo močno strah,
potem pa mu je letenje postalo všeč …
Nazadnje ga je veter odpihnil
v zimsko domovanje veveric,
kjer je pristal na mehkem koţuščku
mlade veverice …
Ker je ţe zima trkala na vrata,
se je istek Klemen odločil, da bo tudi
on zimo prespal na toplem in varnem.
III) KAKŠEN JE BIL ZAKLJUČEK ZGODBE …
TEMATSKI SKLOP „STRAHOPETNI LISTEK“
a) Glasba: pesmi o jesenskem listju; spremljava z lastnimi in malimi instrumenti; različne GDI
b) Gibanje: razgibavanje ob uporabi listja v igralnici; hoja po listju in nabiranje listov v naravi;
poimenovanje posameznih dreves in primerjava listov dreves
c) Matematika: tehtanje listov; sestavljanka - iz delov celota;
razvrščanje slik listov dreves glede na podobnosti in razlike;
drevesni diagram in razvrščanje listov po barvi, velikosti, obliki, vrsti;
odčitavanje diagrama glede na barvo, velikost, obliko, vrsto listov
d) Narava: opazovanje listov v naravi in prepoznavanje dreves;
opazovanje ţil na listih v naravni velikosti in pod lupo; sodelovanje
pri urejanju bazena z listjem v igralnici; suho listje: vonjanje, tipanje, drobljenje
e) Družba: druţabne igre, medvrstniško učenje, oblikovanje pravil za nove igre
IV) MEDPODROČNE POVEZAVE
ZAKLJUČEK
REFLEKSIJA TEMATSKEGA SKLOPA
TRAJANJE DEJAVNOSTI TEMATSKEGA SKLOPA: 4 mesece (z vmesnimi prekinitvami)
VIDIK VZGOJITELJA:
• V okviru projektne naloge oz. tematskega sklopa sva povezali tri podpodročja v okviru dejavnosti JEZIK: knjiţevno vzgojo,
govorno/jezikovno vzgojo in predopismenjevanje. Poseben poudarek sva namenili:
- SMISELNIM POVEZAVAM podpodpodročij ZNOTRAJ PODROČJA JEZIKA ter drugih področij Kurikula
- ter SISTEMATIČNEMU UVAJANJU dejavnosti PREDOPISMENJEVANJA.
• Razne situacije v ţivljenju in delu vrtca sva izrabili kot priloţnost za spodbujanje porajajoče se pismenosti.
• Iskanje smiselnih povezav pri obravnavi umetnostnega besedila je za vzgojitelja velik izziv, saj
- saj je pri načrtovanju ustvarjalnih dejavnosti otrok potrebno upoštevati knjiţevno temo /sporočilo ter sprotne odzive otrok,
- je zaradi knjiţevne teme pomemben VRSTNI RED DEJAVNOSTI ter smiselno vključevanje ciljev predopismenjevanja.
• Ustvarjalne jezikovne in grafomotorične igre so za otroke polne uţitkov in jih je dobro imeti vedno „na zalogi“.
• Med izvajanjem dejavnosti tematskega sklopa so bili vključeni vsi otroci. Upoštevali sva njihove zmoţnosti in načelo
individualizacije. Dejavnosti so se veselili, ponujeni didaktični pripomočki so jih zelo motivirali za pripovedovanje. Dneve
v vrtcu so začenjali z vprašanjem: Kaj bomo pa danes počeli?
PREDLOGI:
• Tematski sklop „Strahopetni listek“ in svoje izkušnje sva predstavili tudi na študijski skupini in drugim strokovnim delavcem
našega vrtca. Ob tem so sodelavci prišli do zaključka, da bi v naslednjem letu domišljijsko zgodbo v povezavi s cilji
porajajoče se pismenosti na podoben način obravnavali tudi sami.
ZAKLJUČEK
REFLEKSIJA TEMATSKEGA SKLOPA
VIDIK OTROK:
• Otroci so izraţali svoje zamisli in izkušnje. Bili so pobudniki pri pripravi in izvedbi lutkovnih predstav in
plesnih točk. Gojili so medsebojno pomoč in medvrstniško učenje.
• Motivacija za dejavnosti in učenje novih veščin je bila velika. V pestri ponudbi dejavnosti je lahko vsak
prišel do izraza in bil upešen na nekem področju.
• Ob ponujeni zgodbi so bili ustvarjalni, spoznavali razseţnosti slovenskega jezika, bogatili komunikacijske
spretnosti. Aktivno so se vključevali v pogovore in dejavnosti pripovedovanja ob didaktičnih pripomočkih.
• Napredek otrok je bil opazen na področju komuniciranja v simbolni igri, grafomotorike in fonološkega
zavedanja jezika. Nekaj otrok zna ţe brati in pisati črke /besede /povedi in ti so močan zgled ostalim.
Razmišljanje dečka Tima … »Meni so bile vse igrice z listkom
zelo lepe, saj sem se veliko, veliko
naučil.
In veš, da sem tudi jaz kdaj
strahopeten kot listek, ampak
potem pa moram biti pogumen ...
Če ne, bi bil vedno strahopeten
in bi se samo malo naučil
in se ne bi nič upal.
A jaz bi se rad še polno naučil, saj
sem se že dobro naučil iskat rime
in si izmišljat uganke in potem sem
vse to še povedal doma mami.«