zaščitni ukrepi pri reji drobnice kot ključen element varstva volka

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIOLOGIJO

Sabina KALIN

ZAITNI UKREPI PRI REJI DROBNICE KOT

KLJUEN ELEMENT VARSTVA VOLKA (CANIS

LUPUS)V SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni tudij

Ljubljana,

UNIVERZA V LJUBLJANI

BIOTEHNIKA FAKULTETA

ODDELEK ZA BIOLOGIJO

Sabina KALIN

ZAITNI UKREPI PRI REJI DROBNICE KOT KLJUEN

ELEMENT VARSTVA VOLKA (CANIS LUPUS) V SLOVENIJI

DIPLOMSKO DELO

Univerzitetni tudij

PROTECTION MEASURES IN SHEEP AND GOAT HUSBANDRY

PRACTICE AS THE KEY ELEMENT OF WOLF (CANIS LUPUS)

CONSERVATION IN SLOVENIA

GRADUATION THESIS

University studies

Ljubljana, 2012

II Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji

Dipl. delo Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Odd. za biologijo, 2012

Diplomsko delo je zakljuek Univerzitetnega tudija biologije. Opravljeno je bilo na

Biotehniki fakulteti Univerze v Ljubljani, na Oddelku za biologijo, Katedri za ekologojo

in varstvo okolja.

Komisija za tudijske zadeve Oddelka za biologijo je za mentorja diplomskega dela

imenovala prof. dr. Ivana Kosa, za recenzenta pa doc. dr. Mateja Vidriha.

Komisija za oceno in zagovor:

Predsednik: doc. dr. Rudi Verovnik

lan: prof. dr. Ivan Kos

lan: doc. dr. Matej Vidrih

Datum zagovora:

Podpisana se strinjam z objavo svoje naloge v polnem tekstu na spletni strani Digitalne

knjinice Biotehnike fakultete. Izjavljam, da je naloga, ki sem jo oddala v elektronski

obliki, identina tiskani verziji.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Sabina Kalin

III Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


KLJUNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA

D Dn

DK

KG volk/Canis lupus/reja drobnica/zaitne ukrepi/varovanje

AV KALIN, Sabina

SA KOS, Ivan (mentor)

KZ SI 1000 Ljubljana, Vena pot 111

ZA Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo

LI 2012

IN ZAITNI UKREPI PRI REJI DROBNICE KOT KLJUEN ELEMENT

VARSTVA VOLKA (CANIS LUPUS)V SLOVENIJI

TD Diplomsko delo (univerzitetni tudij)

OP X, 76 str. 23 pregl., 25 sl. 14 pril.,

IJ sl

JI sl/en

AI Volk (Canis lupus) je plenilec, ki ima pomembno vlogo v ekoloko vlogo v naravi. Ljudje ga smatrajo tudi kot problematino ivalsko vrsto, kar oteuje njegovo varstvo v kulturni krajini. V Sloveniji

najveji izziv za ohranjanje volka predstavljajo kode na drobnici. V okviru diplomskega dela smo

preuili katere zaitne ukrepe uporabljajo rejci drobnice pri varovanju rede pred napadi volkov.

Zanimalo nas je ali obstajajo razlike v zaitnih metodah med obmojem stalne prisotnosti (SP) in

obasne prisotnosti (OP) volka v Slovenijii. Preverili smo tudi ali so napadi volkov na SP obmoju

pogosteji in kako rejci po napadu ukrepajo. Zanimalo nas je tudi mnenje rejcev o finanni pomoi

drave, informiranosti o varovanju rede in uinkovitosti ograj. eleli smo izvedeti ali so rejci

pripravljeni vloiti ve truda v preventivne metode varovanja rede. Med rejci je prevladovala reja

drobnice s katero so se zaeli rejci ukvarjati predvsem v zadnjih 20 letih. Najve rejcev je imelo

ograje iz navadnih mre, ic in vrvi, sledi uporaba elektroograj iz ic ali traku, elektromre in ograj iz

kamna ali lesa. Uporaba in karakteristike posameznih tipov ograj se med obmojema niso razlikovale.

Med obmojema je prihajalo do statistino pomembnih razlik v uporabi psov in ostalih metod zaite

rede (svetlobni in zvoni signali, vabe in drugo). None ograje med rejci niso bile pogosto v uporabi.

Statistino ve napadov volkov je bilo na SP obmoju. Rejci najpogosteje po napadih niso dodatno

zaitili rede, so pa veinoma odstranili ostanke mrtvih ivali. Rejci so predlagali, da bi jim drave

nudila vejo finanno pomo v obliki sofinanciranja razlinih zaitnih metod in ve informacij o

nainih varovanja pred volkovi. Ugotovili smo, da so rejci pripravljeni prestavljati redo na varno v

asu veje verjetnosti napadov, manj truda pa bi vloili za izvajanje drugih ukrepov kot npr.

pospravljanje elektroogra po konani pai. Rejci so se veinoma strinjali, da lahko ograja uinkovito

zmanjujejo kode po volku. Zaitni ukrepi pri reji drobnice e niso v celoti izkorieni, kar nam daje

monost, da jih izboljamo. S tem bi lahko zmanjali napade volkov, poveali pa bi tolerantnost ljudi.

Z vejim sprejemanjem volka pa bi bilo varovanje volka v Sloveniji laje.

IV Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


KEY WORDS DOCUMENTATION

DN Dn

DC

CX grey wolf/Canis lupus/sheep and goat husbandry practice/protection measure/

conservation

AU KALIN, Sabina

AA KOS, Ivan (supervisor)

PP SI 1000Ljubljana, Vena pot 111

PB University of Ljubljana, Biotehnical Faculty, Department of Biology

PY 2012

TI PROTECTION MEASURES IN SHEEP AND GOAT HUSBANDRY PRACTICE

AS THE KEY ELEMENT OF WOLF (CANIS LUPUS) CONSERVATION IN

SLOVENIA

DT Graduation Thesis (University studies)

NO

LA sl

AL sl/en

AB Wolf (Canis lupus) is a predator and it has an important role in the ecosystem. People consider it as problematic animal species and this is why it is difficult to protect it in cultural landscapes. The

biggest challenge for wolf conservation in Slovenia are damages on sheep and goats. In graduation

thesis we have examined the variety of protection measures that are used to prevent wolf attacks on

the livestock. We have checked whether there are any differences in protection measures between

the area with pernament presence (SP) and the occasional presence (OP) of wolf in Slovenia. Wa

also checked if there were more wolf attacks in the SP area and what measures did farmers take to

prevent further damage. We asked about the farmer's oppinion about government financial support,

information accessibility and fence efficiency. We wanted to know whether the farmers are willing

to put more effort into prevention methods to protect the herd. Our findings were that most of the

farmers had sheep and goats, which they began to breed maily in the last 20 years. Most farmers had

a conventional mesh, wire and rope fences, followed by the use of electric wire fences, then electric

mesh fences and lastly fences built out of stone and wood. The use and characteristics of fence types

did not differ between SP and OP areas. Results show statistical significant differencees in use of

dogs and other measures of protecting the livestock (both visual and audible devices, decoys and

other). Night corrals were not common. Statisticaly there were more attacts in the SP area. After the

attacks the farmers did not improve the securty of the livestock in most cases, however they had

removed the carcases. Farmers suggested they need more government financial support in form of

subsidies for proactive measures and more information on this topic. We found the interviewers

were prepared to move livestock to safty in case of greater probability of attacks, however less effort

would be put into disassebly of the fences after grazing. Farmers mostly agreed the use of the fences

can reduce damage from wolf attacks. Protection measures are not fully exploited so there is still a

room for improvements. These improvements could reduce wolf attacks and subsequently people

would be more tolerant. With grater acceptance of wolf the conservation of this species in Slovenia

would be easier.

V Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


Kljuna dokumentacijska informacija III

Key words documentation IV

Kazalo vsebine V

Kazalo slik VII

Kazalo preglednic VIII

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 OPIS VRSTE.................................................................................................................. 2

1.1.1 Sistematika ............................................................................................................ 2

1.1.2 Razirjenost ........................................................................................................... 2

1.1.3 Volk v Sloveniji ..................................................................................................... 3

1.1.4 Telesni opis in biologija ........................................................................................ 4

1.2 VARSTVO VOLKA ...................................................................................................... 6

1.2.1 Pravna izhodia varstva volka ........................................................................... 7

1.2.2 Dejavniki ogroanja volka ................................................................................... 8

1.3 LOVEK IN VOLK ...................................................................................................... 9

1.3.1 Odnos ljudi do volka ............................................................................................. 9

1.3.2 Drubena nosilna kapaciteta .............................................................................. 11

1.3.3 Rejne ivali in volk .............................................................................................. 11

1.4 DROBNICA ................................................................................................................. 13

1.4.1 Drobnica v Sloveniji ............................................................................................ 14

1.4.2 koda na drobnici v Sloveniji ............................................................................ 15

1.5 NAINI VAROVANJA IN UPRAVLJANJE REJNIH IVALI ................................ 15

1.5.1 Varovanje s pomojo ograj ................................................................................ 15

1.5.1.1 Masivne ograje .................................................................................................. 16

1.5.1.2 Elektroograje ..................................................................................................... 16

1.5.2 Zastavice Fladry ............................................................................................ 18

1.5.3 None zaita ....................................................................................................... 18

1.5.4 Varovanje s pomojo domaih ivali ................................................................ 19

1.5.4.1 Pastirski psi ....................................................................................................... 19

1.5.4.2 Osli .................................................................................................................... 20

VI Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


1.5.4.3 Lame .................................................................................................................. 20

1.5.4.4 Govedo .............................................................................................................. 20

1.5.5 Vizualna in zvona odvraalna sredstva ........................................................... 20

1.5.6 Pastirji .................................................................................................................. 21

1.5.7 Ostanki mrtvih ivali .......................................................................................... 21

1.5.8 Kontrola rojstev .................................................................................................. 21

1.6 NAMEN IN CILJI NALOGE ...................................................................................... 22

2. MATERIAL IN METODE ........................................................................................ 23

2.1 OBMOJE RAZISKAVE............................................................................................ 23

2.2 VZOREC IN VZORENJE ......................................................................................... 25

2.3 VPRAALNIK............................................................................................................. 26

2.4 IZVEDBA ANKENTIRANJA ..................................................................................... 26

2.5 OBDELAVA PODATKOV ......................................................................................... 27

3. REZULTATI .............................................................................................................. 28

3.1 ODZIV ANKENTIRANCEV IN SPLONE INFORMACIJE ................................... 28

3.2 REJA IVALI .............................................................................................................. 29

3.3 RAVNANJE Z DROBNICO IN DRUGIMI REJNIMI IVALMI ............................. 31

3.4 NAINI VAROVANJA REJNIH IVALI ................................................................. 32

3.4.1 Paa rejnih ivali ................................................................................................. 32

3.4.2 Zaitna infrastruktura ...................................................................................... 33

3.4.3 Psi ......................................................................................................................... 36

3.4.4 Pastirji in ostale metode varovanja ................................................................... 38

3.5 NAPADI NA REJNE IVALI ..................................................................................... 38

3.6 SOFINANCIRANJE IN FINANNA SREDSTVA.................................................... 42

3.7 INFORMACIJE O VAROVANJU DROBNICE ......................................................... 44

3.8 MNENJA O UINKOVITOSTI OGRAJ IN PRIPRAVLJENOST REJCEV ZA VAROVANJE DROBNICE PRED VOLKOVI ................................................................. 45

4. RAZPRAVE IN SKLEPI .......................................................................................... 47

4.1 REJA IVALI .............................................................................................................. 48

4.2 RAVNANJE Z DROBNICO IN DRUGIMI REJNIMI IVALMI ............................. 49

4.3 NAINI VAROVANJA REJNIH IVALI ................................................................. 49

4.3.1 Paa rejnih ivali ................................................................................................. 49

4.3.2 Zaitna infrastruktura ...................................................................................... 50

4.3.3 Psi, pastirji in ostale metode varovanja ............................................................ 53

4.4 NAPADI NA REJNE IVALI ..................................................................................... 56

VII Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


4.5 ODKODNINE IN DRUGA FINANNA SREDSTVA ............................................ 57

4.6 INFORMIRANOST REJCEV ..................................................................................... 58

4.7 MNENJA O UINKOVITOSTI OGRAJ IN IN PRIPRAVLJENOST REJCEV ZA VAROVANJE DROBNIVE PRED VOLKOVI ................................................................. 59

4.8 SKLEPI ........................................................................................................................ 60

5. POVZETEK ................................................................................................................ 62

6. VIRI ............................................................................................................................. 65

ZAHVALA

PRILOGE

KAZALO SLIK

Slika 1: Volk (Canis lupus) ................................................................................................... 2

Slika 2: Razirjenost volka (Canis lupus) v Sloveniji med leti 2000-2005 ........................... 4

Slika 3: Spreminjanja tevila ovc in koz v Sloveniji ........................................................... 14

Slika 4: Obmoje raziskave - stalno in obasno obmoje prisotnosti volka ...................... 23

Slika 5: Vzorec po spolu in povezavi anketiranca s kmetijskim gospodarstvom glede na

obmoje prisotnosti volka .................................................................................................... 28

Slika 6: as reje posameznih kategorij rejnih ivali glede na obmoje prisotnosti volka .. 30

Slika 7: Lokacije kotitve posameznih kategorij rejnih ivali (ZP zaprt prostor, OI

ograjen izpust, NI neograjen izpust) glede na obmoje prisotnosti volka. ....................... 31

Slika 8: Ali po kotitvi rejnih ivali odstranite posteljico? glede na obmoje prisotnosti 32

Slika 9: Uporaba zaitne infrastrukture za varovanje rejnih ivali po sezoni in delu dneva

glede na obmoje prisotnosti volka ..................................................................................... 33

Slika 10: Viine (cm) posameznih vrst ograj, ki jih uporabljajo rejci za varovanje svoje

rede, glede na obmoje prisotnosti volka........................................................................... 35

Slika 11: Material iz katerega so ograje iz navadnih mre, ice in vrvi glede na obmoje

prisotnosti volka .................................................................................................................. 36

Slika 12: tevilo ic na elektroograjah glede na obmoje prisotnosti volka. ...................... 36

Slika 13: tevilo psov na rejca, glede na obmoje prisotnosti volka .................................. 37

Slika 14: Zakaj ste zaeli uporabljati pse? - glede na obmoje prisotnosti volka. .......... 37

Slika 15: tevilo napadov, ki so jih rejci doiveli v zadnjih petih letih na prostoiveih

ivalih in psih, glede na obmoje pojavljanja volka ............................................................ 39

file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263892file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263893file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263898file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263898file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263901file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263901file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263902file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263902file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263903file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263904file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263905file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263906file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263906

VIII Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


Slika 16: as od prvega do ponovnega napada na redo pri rejcih, ki so imeli vsaj dva

napada na redo, glede na obmoje pojavljanja volka ........................................................ 39

Slika 17: Vrsta kode, ki so jih rejci utrpeli ob napadu prostoiveih ivali in psov na

posamezne kat. rejnih ivali, glede na obmoje prisotnosti volka ...................................... 40

Slika 18: as napadov na rejne ivali, glede na obmoje prisotnosti volka ........................ 41

Slika 19: Rejci z napadom volka po posameznih kat. rejnih ivalih, glede na obmoje


Slika 20: Ravnanje z ostanki ubitih ivali in ukrepi, ki so jih rejci izvajali po napadu na

ivino, glede na obmoje prisotnosti volka. Monih je bilo ve odgovorov. ...................... 42

Slika 21: Sofinanciranje nakupa elektrinih ograj in panih aparatov glede na obmoje


Slika 22: Viri informacij rejcem o varovanju drobnice in ostalih ivali, glede na obmoje

prisotnosti volka. Rejci so lahko podali ve odgovorov. ..................................................... 44

Slika 23: Vpraalnik za anketirance .................................................................................... 78

Slika 24: as od rojstva do trenutka, ko rejci mlade ivali prikljuijo redi na pai, glede na

obmoje prisotnosti volka. ................................................................................................... 89

Slika 25: Pogostost vzdrevanja posameznih vrst ograj glede na obmoje prisotnosti volka

............................................................................................................................................. 90

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: tevilo (%) rejcev, ki redi posamezno kategorijo rejne ivali ter tevilo

rejnih ivali na rejca glede na obmoje prisotnosti volka ................................................... 29

Preglednica 2: Reja drobnice kot dejavnost na kmetiji in socio-ekonomski tip kmetije glede

na obmoje prisotnosti volka ............................................................................................... 30

Preglednica 3: Nadzor rede na pai, oddaljenost panikov od zgradb in okolica panikov

po mnenju rejcev glede na obmoje prisotnosti volka ........................................................ 33

Preglednica 4: Uporaba razlinih vrst ograj pri rejcih glede na obmoje prisotnosti volka 34

Preglednica 5: Lastnosti posameznih vrst ograj, povrine panikov ograjene z posamezno

ograjo glede na obmoje prisotnosti volka .......................................................................... 35

Preglednica 6: Uporaba in uspenost psov pri varovanju rede po mnenju rejcev glede na

obmoje prisotnosti volka .................................................................................................... 37

file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263907file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263907file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263908file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263908file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263909file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263910file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263910file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263911file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263911file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263912file:///G:/diploma_19.12._popravljena%20diskusaija.docx%23_Toc312263912

IX Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


Preglednica 7: Varovanje rede s pastirjem in s pomojo ostalih metod glede na obmoje

prisotnosti volka. ................................................................................................................. 38

Preglednica 8: tevilo rejcev (%), ki so doiveli napad na posamezno kategorijah rejnih

ivali, glede na obmoje prisotnosti volka. ......................................................................... 40

Preglednica 9: tevilo (%) rejcev, ki so po mnenju anketirancev doiveli napade

posameznih napadalcev na rejne ivali, glede na obmoje prisotnosti volka ..................... 41

Preglednica 10: Predlogi in mnenja anketirancev o finanni pomoi drave rejcem

drobnice glede na obmoje prisotnosti volka.. .................................................................... 43

Preglednica 11: Informiranost anketirancev o varovanju rejnih ivali. .............................. 45

Preglednica 12: Mnenja o uinkovitosti ograj pred napadi velikih zveri na drobnico glede

na obmoje prisotnosti volka ............................................................................................... 46

Preglednica 13: Pripravljenost rejcev za dodatno varovanju rejnih ivali ob asu veje

verjetnosti napadov zveri glede na obmoje prisotnosti volka ............................................ 46

Preglednica 14: Vzroki nesodelovanja anketirancev glede na obmoje prisotnosti volka .. 87

Preglednica 15: Reja ivali v preteklosti in vzroki opustitve reje teh ivali glede na

obmoje prisotnosti ............................................................................................................. 88

Preglednica 16: Najpogosteji as kotitve rejnih ivali po mnenju rejcev glede na obmoje


Preglednica 17: Opisi nonih ograd, ki jih uporabljajo rejci, glede na obmoje prisotnosti

volka .................................................................................................................................... 90

Preglednica 18: Pastirski psi, ki jih uporabljajo rejci pri varovanju rede, glede na obmoje


Preglednica 19: ivali, ki so po mnenju rejcev vsaj enkrat napadle razline kategorije

rejnih ivali glede na obmoje prisotnosti volka ................................................................. 92

Preglednica 20: Opisi ograj, ki po mnenju rejcev zmanjujejo ali prepreujejo napade

velikih zveri in psov na rejne ivali, glede na obmoje prisotnosti volka ........................... 92

Preglednica 21: Mnenju rejcev o tem zakaj ograje ne zmanjujejo ali ne prepreujejo

napade velikih zveri in psov na rejne ivali glede na obmoje prisotnosti volka ............... 93

Preglednica 22: Mnenja rejcev o spuanje ice po konani pai glede na obmoje


Preglednica 23: Vzorec rejcev drobnice na obmoju stalne in obasne prisotnosti volka .. 94

X Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji


SEZNAM KRATIC

LUO lovsko upravljalno obmoje

LGD livestock guardnig dog

SP - obmoje stalne prisotnosti volka

OP obmoje obasne prisotnosti volka

MKGP RS Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije

kat. kategorije

ZP zaprt prostor

OI- ograjen izpust

NI- neograjen izpust

S - stalna ograja,

Z - zaasna ograja,

K - kombinacija stalne in zaasne ograje,

NO - ni odgovora

M debelina ic manj kot 2,3 mm,

V debelina ic ve kot 2,3 mm,

O ice obeh debelin

1 Kalin S.: Zaitni ukrepi pri reji drobnice kot kljuen element varstva volka (Canis lupus) v Sloveniji

Dipl. delo Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehnika fakulteta, Oddelek za biologijo, 2011

1. UVOD

Volk (Canis lupus) spada med velike zveri in je najveji predstavnik druine psov. V

preteklosti je poseljeval skoraj celotno severno poloblo in je bil eden izmed najbolj

razirjenih kopenskih sesalcev na tem obmoju. Ko je lovek preel iz lovsko-

nabiralnikega sistema na poljedeljsko-ivinorejski sistem, se je odnos do volka spremenil.

Volk je postal nadloga in teava, zato ga je lovek zael preganjati. V 19. in 20. st., ko je

pritisk na volka najveji, se je njegov ivljenjski prostor izjemno skril. Volk je izginil iz

vejega predela Evrope, na robu izumrtja pa je bil tudi v Sloveniji.

Odnos do te inteligentne ivali se je zael spreminjati v drugi polovici 20. st., ko so se

ljudje zaeli zavedati o pomenu volka v naravi in so ga zavarovali. Kot predator ima volk

kljuno vlogo v ekosistemu in je na vrhu prehranjevalne verige. S svojimo prisotnostjo

posredno in neposredno vpliva na ostale ivali v naravi. Zaita volka je pripomogla, da se

je njihova tevilnost opomogla in da se je volk zael vraati na obmoja, kjer jih je neko

e poseljeval. S ponovno poselitvijo in veanjem tevila pa so se znova zaele pojavljati

teave. Volka ljudje smatrajo kot konkurenta za rejne in prostoiveo divjad, v nekaterih

primerih pa tudi kot neposredno nevarnost za loveka.

Volka smatramo kot karizmatino vrsto, kljub temu pa si je prisluil tudi naziv

problematine ivalske vrste. Slednjega si je prisluil predvsem zaradi kod, ki jih

povzroa na rejnih ivali ter prostoivei divjadi. O pokolih volka na panikih lahko vedno

ve sliimo tudi v medijih. Z veanjem tevila kod se sprejemanje te zveri v naem okolju

zmanjuje. Nezadovoljstvo ljudi zaradi neuinkovitega reevanje problematike kod pa se

izraa v poveanem pozivi ljudi po odstrelu volka. Dobro varovanje in izboljanje

zaitnih ukrepov pri reji drobnice je zato kljuno za zmanjanje tevila kodnih primerov.

Z zmanjanjem tevila kod pa lahko izboljamo sobivanje volka in loveka.

Za dolgorono ohranitev in varovanje volka v Sloveniji je poleg naravnega okolja zelo

pomembna tudi podpora lokalnega prebivalstva do te zveri.



1.1 OPIS VRSTE

1.1.1 Sistematika

Razred: Mammalia sesalci

Red: Carnivora zveri

Druina: Canidae psi

Rod: Canis volk

Vrsta: Canis lupus (Linnaeus, 1758) volk

Druino psov delimo na tiri poddruine, 14 rodov in 35 vrst (Brancelj, 1988), vrsto pa

nadaljnje razdelimo na kar nekaj podvrst (Boitani 2000).

1.1.2 Razirjenost

V preteklosti je volk naseljeval celotno Severno Ameriko, Evrazijo in Japonsko. Zaradi

velikega vpliva loveka v dananjem asu se je ivljenjski prostor volka skril. e ob

koncu 18. stoletja je bil prisoten povsod po Evropi z izjemo Velike Britanije in Irske. V 19.

in 20. stoletju in posebej v letih, ki so sledila drugi svetovni vojni, so volka pregnali iz

zahodne, srednje in severne Evrope (Boitani, 2000). Ohranili so se na Iberskem polotoku,

Italiji, Griji, Finskem, v vzhodni Evropi in Balkanu (Boitani, 2000; Jonozovi, 2003).

Svoj tevilni minimum so volkovi v evropskem geografskem prostoru najverjetneje

dosegli med tiridesetimi in estdesetimi leti 20. st. (Salvatori in Linnell, 2005), prav tako v

Sloveniji (Adami in sod., 1998). V zadnjih dvajsetih letih si je vrsta tevilno precej

okrepila po naravni poti in s pomojo naravovarstvenih ukrepov ter s ponovno vrnitvijo na

obmoja Francije, Nemije, vice, vedske in Norveke (Jonozovi, 2003). Kljub temu so

trenutne evropske populacije volka nestanovitne, njihova gostota pa po dravah

spremenljiva (Salvatori in Linnell, 2005).

Slika 1: Volk (Canis lupus) (foto: Sabina Kalin)



1.1.3 Volk v Sloveniji

Slovenija predstavlja severno-zahodni rob sklenjenega dinarskobalkanskega obmoja

razirjenosti volka in se prostorsko praktino prekriva z obmojem razirjenosti rjavega

medveda (Ursus arctos). Dejansko obmoje razirjenosti volka v Sloveniji je omejeno na

visokokrake jelovebukove gozdove Koevske in Notranjske in je precej manje kot v

obdobju do srede 19. stoletja (Adami in sod., 1998). Slovenija je bila zgodovinsko

gledana pred skorajda dvesto leti del Avstroogrskega imperija, ki je s svojo lovsko

zakonodajo sistematino preganjal zveri na svojem ozemlju od sredine 18. stoletja dalje.

Rezultat tega je bila dokonna iztrebitev risa (Lynx lynx), blizu iztrebitve sta bila tudi

medved in volk (ivic, 1926, cit. po Jonozovi, 2003). Ker so bili volkovi na koncu 19.

stoletja prisotni le e obasno, so takrat ukinili nagrade za pokonanje. tevilnost volkov

si je ob koncu I. svetovne vojne opomogla, vendar je bil leta 1923 v Koevju ustanovljen

Odbor za pokonevanje volkov. Ta odbor je ponovno zaivel po drugi svetovni vojni, saj

si je volk med vojno nekoliko opomogel (Jonozovi, 2003). Ob koncu 60. let je bil volk na

robu unienja. Leta 1962 so kot sredstva za zatiranje volkov prepovedali uporabo strupov,

nagrade za uplenjene volkove so bile ukinjene ele leta 1973 (Adami, 2002). Ljudje so

odnos do volkov zaeli spreminjati ele v osemdesetih letih, ko so prvi zavarovali volka.

Leta 1991 je Lovska zveza Slovenije izdala Enotne gojitvene smernice in z njimi

zavarovala tako volka kot medveda. Dve leti pozneje pa je drava izdala Uredbo o

zavarovanju ogroenih ivalskih vrst (Ur. l. RS, t. 57/93) in tako vrsto popolnoma

zavarovala (Flajman in sod., 2000). Danes je volk v Sloveniji zaiten celo leto in je na

seznamu redkih in ogroenih ivalskih vrst. Vsi zaitni ukrepi so prispevali, da je danes

ocenjeno tevilo volkov v Sloveniji 70 do 100 osebkov, trend pa je naraajo. Osrednje

ivljenjsko obmoje volka v Sloveniji danes predstavlja slovenski del nekdaj zdruenega

obmoja Gorskega kotarja, Like, Koevske in Notranjske. Po analizi vseh zbranih

podatkov o volku pa je danes mo govoriti o irjenju volka v smeri Krimskomokrkega

podgorja, Dolenjske, Trnovskega gozda in zlasti Obalnokrakega podroja (Jonozovi,

2003).



1.1.4 Telesni opis in biologija

Volk je drugi najveji predstavnik zveri v Evropi, takoj za rjavim medvedom (Boitani,

2000), in najveji predstavnik druine psov (Krytufek, 1991). Odrasel volji samec tehta

od 20 do 80 kg, medtem ko so samice manje (15 55 kg) (Boitani, 2000). Velikost

osebka kae na spolni dimorfizem pri volkovih (Jonozovi, 2003). Samca od samice loi

tudi penis v katerem je spolna kost, ki je pri odraslem volku dolga do 122 mm (Brancelj,

1988). Dolina telesa odraslega volka je nekje med 110 in 148 cm, rep je obiajno kraji za

tretjino telesne doline (30 - 35 cm). Plena viina volkov je med 50 in 70 cm (Boitani,

2000). Barva kouha je zelo razlina znotraj in med razlinimi geografskimi obmoji vrste

(Jonozovi, 2003). Poleti je kouh po hrbtu in bokih rjavo rumen s sivim nadihom, po

sredini hrbta se vlee pas temneje dlake, ki se nadaljuje tudi na rep. Noge, notranji del

repa, zgornji del nosa in zunanja stran uhljev so rjavo rdei. Ustne, notranjost uhljev in

notranji deli nog so belkasti ali rumenkasti. Konice uhljev so rno obrobljene. Zimski

kouh je bolj siv in koat (Brancelj, 1988). Volk ima iroko in teko lobanjo, ki jo

zaznamuje dolg podaljan obrazni del, t.i. gobec (Jonozovi, 2003). Volkovo zobovje je

specializirano in prilagojeno na prehranjevanje z mesom. Najbolj so znailni podoniki, ki

so obiajno dalji od 25 mm. Z njimi zgrabi plen in ga usmrti. Koniki so prilagojeni za

razkosavanje plena in drobljenje monejih kosti. Najmoneja zoba sta t.i. linika in

deraa (P4 in M1) (Brancelj, 1988). Zobna formula volka je: I 3/3, C1/1, P4/4, M2/3

Slika 2: Razirjenost volka (Canis lupus) v Sloveniji med leti 2000-2005 (Jonozovi in Marene, 2007)



(Boitani, 2000). Volk hodi po prstih (prstar ali digitigrad), dlanni del noge pa je dvignjen.

Ob korenu repa, med prsti ter na glavi ima vonjalne leze, ki imajo vlogo med parjenjem in

pri oznaevanju teritorija (Brancelj, 1988).

Volk glede ivljenjskega prostora ni izbiren (Brancelj, 1988). Poseljuje zelo razline

habitatne tipe in njihova razirjenost kae, da je kot vrsta prilagojena na zelo razline

ivljenjske pogoje (Boitani, 2000). Sreamo ga v arktini tundri, tajgi, listnatem gozdu,

movirju, stepi in celo v puavi. V gore zahaja tudi do gozdne meje (Brancelj, 1988). V

Sloveniji so najpogosteji na gorskih obmojih Dinarskega krasa, kjer rastejo gozdovi

bukve in jelke (Krytufek, 1991). Za poselitev volka so pomembne naslednje karakteristike

ivljenjskega prostora: razpololjivost in gostota plena, velikost razpololjivega prostora za

bivanje in ivljenje (dnevni poitek, razmnoevanje, kotenje mladiev in drugo) ter to, da

volka na njegovem teritoriju prisotnost loveka ne vznemirja (Jonozovi, 2003).

Volk ima zelo raznovrstno prehrano in je pravi generalist, ki se prehranjuje prilonostno z

vsem kar najde v svojem ivljenjskem prostoru (Boitani, 2000). Znotraj populacij razlinih

vrst plena pa volk pleni selektivno. Pri volkovih loimo glavno in dopolnilno hrano.

Glavno hrano sestavljajo predvsem parklarji ter redko druge ivali (Brancelj, 1988),

dopolnilno pa tvorijo manji vretenarji, nevretenarji, mrhovina ter celo hrana

rastlinskega izvora (Jonozovi, 2003). Volk potrebuje dnevno 3 do 5 kg mesa, eprav

lahko brez hrane zdrijo kar nekaj dni, e ta ni dostopna (Boitani, 2000). Kadar ima na

voljo razline vrste plena, lovi tiste, ki jih lae ulovi. Kadar je volku dostopna drobnica ali

katera druga rejna ival jih pogosteje pleni, saj jih v primerjavi s prostoiveimi ivalmi

veliko laje ujame (Brancelj, 1988). Pri iskanju plena lahko volk naenkrat prepotuje tudi

40 do 70 km (Krytufek, 1991).

Volkovi so ivali, ki ivijo v vejih ali manjih skupinah tropih ali krdelih, kjer lani

sodelujejo v lovu, razmnoevanju in varovanju njihovega teritorija. Trop sestavljata

vodilna volkova alfa samec in samica, ki imata prevlado nad drugimi ivalmi v tropu t.i.

beta volkovi. Navadno sta vodilna volkova tudi edina stara, vendar lahko med parjenjem

prihaja med volkovi do simpatij, tako da ni nujno da je oe potomstva le vodilni samec

(Brancelj, 1988). Med lani tropa nastanejo mone socialne vezi, ki dajejo tropu notranjo



stabilnost in stalno dinamiko. Trop lahko teje od 2 do 15, v povpreju okoli 7 osebkov.

tevilo volkov v tropu je odvisno od uinkovitosti, od ponudbe plena ter uspeha irjenja v

prostoru. V Evropi pa je velikost tropa najvekrat rezultat lovekovega nadzora ter

aktivnosti in zato so veji tropi izjemno redki (Boitani, 2000).

Volkovi so izjemno teritorialni in zato vsak trop aktivno brani svoj teritorij pred volkovi iz

sosednjega tropa. Velikost teritorija se mono spreminja in je odvisna od gostote

populacije volka ter gostote plena, geografije obmoja, lovekovega dostopa in

infrastruktur. V Evropi so na splono veliki 100 do 500 km2. Svoj teritorij volkovi

zaznamujejo z iztrebki in urinom na kljunih mestih in ob mejah teritorija. Manje tevilo

volkov ivi brez teritorija. To so predvsem mlade ivali, ki iejo lasten teritorij, in ivali,

ki so bile iz tropa izloene. Ti osebki lovijo in ivijo samostojno vzdol robov originalnega

teritorija. Teritorialnost, socialno ivljenje in disperzija so mehanizmi regulacije gostote

populacije volka (Boitani, 2000)

Volkovi postanejo spolno aktivni pri dveh letih (Boitani, 2000). Parijo se v obdobju med

decembrom/januarjem in marcem (Boitani, 2000; Brancelj, 1988). Volkovi se parijo enkrat

letno, estrus traja ponavadi nekaj dni (5 7). Brejost traja 60 64 dni do kotenja, preteno

v aprilu, lahko pa tudi v zaetku maja. Samice skotijo 1 do 11 mladiev, najpogosteje 5 do

8 (Jonozovi, 2003). V obmojih, kjer ni vpliva loveka, je naravna smrtnost (intra-

specifina smrtnost, bolezni, pokodbe pri lovu, izstradanost in podhranjenost) tudi do

50%, kjer pa je navzo e lovek je ta e veja (Boitani, 2000).

1.2 VARSTVO VOLKA

V zadnjih letih je v ospredju spoznanje, da je ohranjanje raznovrstnosti ivega sveta eden

od temeljev, na katerem mora lovetvo graditi svoj nadaljnji razvoj (Flajman in sod.,

2000). Ohranjanje in upravljanje s populacijami volka narekujejo razline motivacije, kot

so etine, ekonomske, politine in socialne (Mech in Boitani, 2003). Volk je pri ohranjanju

biotske raznovrstnosti kot plenilska vrsta eden izmed pomembnih elementov (Strategija

ohranjanja, 2009). Tako kot ostale velike zveri spada volk med t.i. karizmatine vrste.



Kot predator spada na sam vrh prehranjevalne verige, zato njihovo tevilo ni veliko.

Volkovi so zaradi tega obutljivi na posredne in neposredne motnje ter so indikator stanja

celotnega ekosistema. Na volkovih slonijo temeljne funkcije ekosistema in zato spadajo

med kljune vrste. Volka pa ljudje smatrajo tudi kot problematino ivalsko vrsto, kar

oteuje njihovo varstvo v kulturni krajini (Flajman in sod., 2000). Za ohranjanje volkov

na nekem obmoju je zato pomemben predvsem odnos lokalnega prebivalstva (Bisi in sod.

2007).

Pri odloanju o varstvu in ukrepih za ohranitev velikih zveri, so pomembna naslednja

izhodia:

- Velikim zverem tako kot drugim prosto v naravi iveim avtohtonim rastlinskim in

ivalskim vrstam na obmoju Slovenije iz etinih razlogov pripada pravica do ivljenja

in preivetja.

- Velike zveri so izjemno pomembna sestavina biotske raznovrstnosti.

Cilj varstva je dolgorono ohraniti volka, kar pa je mono le ob soitju volka in loveka.

Soitje med njima pa je mogoe le ob zagotovitvi ukrepov, ki to omogoajo (Flajman in

sod., 2000).

1.2.1 Pravna izhodia varstva volka

Varstvo volka v dananjem asu doloajo razlini predpisi na dravni, mednarodni in na

ravni Evropske unije. Volka na mednarodni ravni varujejo: Bernska konvencija - Dodatek

II (volk spada pod strogo zavarovane ivalske vrste - Ur. l. RS t. 17/1999);

Washingtonska konvencija (CITES) - Dodatek II (Zakon o ratifikaciji konvencije o

mednarodni trgovini z ogroenimi prosto iveimi ivalskimi in rastlinskimi vrstami, (Ur.

l. RS t 31/1999); Alpska konvencija (1991); Konvencija o bioloki raznovrstnosti (Rio de

Janeiro 1992). Predpisi Evropske unije so: Direktiva o habitatih (Dodatka II in IV) in

Uredba Sveta 338/97 (Varstvo prosto iveih ivalskih in rastlinskih vrst z zakonsko

ureditvijo trgovine z njimi). Volka itijo tudi predpisi na slovenski ravni: Zakon o

ohranjanju narave (Ur. L. RS, t 96/04 uradno preieno besedilo, 61/06 Zdru-1 in

32/08 odl. US) ureja ohranjanje narave, kamor se uvrata sistem varstva naravnih



vrednot in ukrepi za ohranitev sestavin biotske raznovrstnosti; Uredba o zavarovanih

prosto iveih ivalskih vrst (Ur. L. RS, t. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 odl. US,

96/08 in 36/09) je akt o zavarovanju ivalskih vrst, ki so v Sloveniji doloene za tako

ogroene, da je treba vzpostaviti varstvo za njihovo varovanje; Zakon o gozdovih; Uredba

o posebnih varstvenih obmojih (obmojih Natura 2000); Pravilnik o uvrstitvi ogroenih

rastlinskih in ivalskih vrst v rdei seznam; Uredba o ekoloko pomembnih obmojih;

Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 20052012 in ostali (Strategija

ohranjanja, 2009).

1.2.2 Dejavniki ogroanja volka

Dejavniki ogroanja volka so razlini. Eden izmed pomembnih dejavnikov ogroanja je

unievanje ivljenjskega prostora volka. Volkovi tolerirajo ceste, vozila, turizem vse

dokler imajo dovolj prostora kamor se lahko umaknejo. Te zveri naseljujejo razline

habitatne tipe, kljub temu pa morajo ta obmoja zagotovljati vsaj dva okoljska faktorja.

Prvi je razpololjivost hrane, drugi pa vegetacija, ki omogoa volkovom kritje (Boitani,

2000). Lov kot dejavnik ogroanja je zdaj v primerjavi s preteklostjo, ko so za iztrebljanje

volkov razpisovali celo nagrade, zanemarljiv (Flajman in sod. 2000). Ilegalni lov je v

Evropi zelo razirjen in je eden izmed pomembnih faktorjev smrtnosti evropskih volkov. V

veini evropskih drav tevilnost volkov ne dosegajo praga, ki omogoa viabilne

populacije. Ogroenost volkov je zato lahko tudi posledica njihovega majhnega tevila in

razlinih stohastinih dogodkov, ki lahko pripeljejo do drastinega zmanjanja populacije

ali izumrtja. Dejavnik ogroanja je tudi razdrobljenost ivljenjskega prostora volka.

Fragmentacija prostora povzroa, da se volkovi razprijo v razline habitatne tipe in tako

nastanejo manj tevilne populacije. Takne izolirane populacije so zopet ogroene, e

med posameznimi fragmenti ni koridorjev. Koridorji so pomembni, da lahko prihaja do

genetske izmenjave med populacijami. Genetsko izgubo lahko povzroa tudi krianje med

volkovi in psi (Boitani, 2000). Posreden dejavnik ogroanja volka je tudi neusklajenost

nekaterih dejavnosti z varstvom oz. neupotevanje obstoja velikih zveri pri rabi in

dejavnostmi v prostoru. Ena izmed najbolj obutljivih dejavnosti je kmetijstvo (Flajman

in sod., 2000), predvsem koda na ivini, kar predstavlja za rejca ekonomski problem



(Boitani, 2000). Pogosteje kode v kmetijstvu pa med ljudmi iri tudi negativno

razpoloenje do navzonosti velikih zveri (Flajman in sod., 2000). Gronjo varstvu lahko

predstavlja tudi neznanje ljudi o biologiji volka. Ljudje imajo zaradi legend, pravljic in

razlinih predsodkov do volka negativno mnenje. To predstavlja resen problem pri

pridobivanju podpore ljudi pri nartovanju ohranjanja volka (Boitani, 2000).

1.3 LOVEK IN VOLK

lovek in volk bivata na istem prostoru e tisoletja (Graham in sod., 2005) in prav tako

dolgo volkovi predstavljajo ljudem teave (Kaczensky, 1996). Povodi za nastajanje teav

so lahko napadi na rejne ivali in unievanje lovekovega premoenja, tekmovanje z lovci

za prostoiveo divjad ter strah za lastno varnost (LCIE, 2002). Ljudje so jih zaradi tega

dolgo preganjali ter pobijali. Preganjanje volkov, pretirano izkorianje gozda in

unievanje naravnih habitatnih tipov z namenom pridobitve kulturnih povrin so vzroki, ki

so povzroili znatno zmanjanje tevilnosti teh ivali. Veje populacije so se ohranile le v

Vzhodni Evropi (Rusija, Karpati), na manjih predelih bive Jugoslavije, Grije, Italije in

Iberskem polotoku (Breitenmoser, 1998). Frekvenca teav, ki jih imajo ljudje s temi

zvermi, se je izrazito poveala v zadnjih desetletjih predvsem na raun poveanih

aktivnosti, ki jih ljudje izvajajo (Woodroffe, 2000, cit. po Graham in sod., 2005; Conover,

2002 cit. po Graham in sod., 2005). Ljudje volkove smatramo kot konkurente, saj

tekmujemo za iste omejene vire (Graham in sod., 2005). V dananjem asu so od irokega

mozaika ivljenjskih prostorov, idealnih za ivljenje teh zveri ostali le posamezni

fragmenti. Velike zveri se vraajo habitat v katerem so neko e ivele, ljudje pa so na teh

obmojih zaradi dolge odsotnosti pozabili kako soobstajati s temi ivalmi (Angst in sod.,

2000). Zaradi odsotnosti volkov na nekem obmoju ljudje zelo slabo poznajo samo vrsto in

njihovo ekologijo (Adami in sod., 2004a).

1.3.1 Odnos ljudi do volka

Volk ima vse od prazgodovinskega do danes poseben pomen za tevilne loveke kulture.

Odnos do te ivali je razlien, od spotovanja do sovratva (Mech in Boitani, 2003).



Volkovi se velikokrat pojavljajo v razlinih legendah, kot npr. v mitu, kjer naj bi volkulja

vzgojila Romula in Rema v Rimu. Predstavljal je simbol rojstva in smrti. Z zaetkom

kmetovanja in panitva pa je volk v oeh ljudi postal neutrudni morilec (Busch, 2007).

lovek je z degradacijo ivljenjskega prostora in nartnim preganjanje velikih zveri v

preteklosti povzroil izginjanje teh ivalskih vrst iz razlinih obmoij. Za ohranjanje

stanja populacij je poleg dobre ekoloke situacije zelo pomembno, da se do teh ivali

spremeni tudi odnos ljudi (Breitenmoser, 1998). S pridobivanjem znanja raziskovalcev o

volku, se je zael izboljevat tudi odnos ljudi do volka in elja po ohranjanju vrste (Mech,

1995). Volk kot velika zver danes predstavlja pomemben element biodiverzitete in ga

varujejo razlini zakonski predpisi, na razlinih ravneh. Velike zveri zaradi naina

prehranjevanja in drugih vedenjskih vzorcev sodijo v skupino problematinih ivalskih

vrst, ki povzroajo loveku gmotno kodo in so mu izjemoma celo nevarne. Ohranitev teh

vrst je, poleg biolokih dejavnikov, odvisna od stalia, ki ga do njih zavzema javnost.

Dolgorono uspeno varstvo prostoiveih ivali ni ve mogoe zasnovati le na dvosmerni

ravni: ivalska populacija habitat, ampak je pri tem potrebno upotevati tudi tretjo raven

loveka (Flajman in sod. 2000). V nartovanje, odloanje in aktivnosti upravljanja je

zato bistveno, da se vkljuita komponenti kot sta varovanje in dolgorona ohranitev vitalne

populacije volkov ter razumevanje tistih preprianj, stali in vedenj, ki so povezana z

njima (Decker in sod., 2001).

Raziskave, ki jih opisujeta Mech in Boitani (2003), kaejo, da se je odnos ljudi do volka v

Evropi v zadnjih desetletjih izboljal. V Sloveniji je raziskava na projektu SloWolf

pokazala, da je odnos do volka s strani lovcev in ire javnosti pozitiven, rejci pa so volku

manj naklonjeni. Naklonjenost rejcev drobnice do volka je kljub kodam, ki so jo imeli, ali

pred strahom, da bi jo utrpeli, relativno visoka. Ne glede na odnos anketirancev do volka

pa ve kot polovica podpira ohranitev volka v Sloveniji za prihodnje generacije. Ugotovili

so tudi, da je predstavnikom interesnih skupin (predvsem lovcem in rejcem drobnice)

pomembno, da so vkljueni v procese soodloanja pri upravljanju z volkom (Marinko in

Maji Skrbinek, 2011).



1.3.2 Drubena nosilna kapaciteta

Uspeno upravljanje s prostoiveimi ivalmi je v dananjem asu odvisno tako od

biolokega znanja kot tudi drubene dimenzije. Pri upravljanju moramo zato poleg

bioloke nosilne kapacitete upotevati tudi drubeno nosilno kapaciteto (Riley in sod.,

2002). Drubena nosilna kapaciteta se ocenjuje kot maksimalno tevilo osebkov neke vrste

v nekem prostoru, ki je ob danem upravljanju populacije za loveka sprejemljivo. Izhaja iz

dojemanja drube o vplivu vrste na dobrobit loveka in njegovo rabo prostora, okolje in

druge vrste (Riley in Decker, 2000). Drubena nosilna kapaciteta predstavlja zgornjo mejo

tolerance negativnih uinkov ter minimalno priakovanje pozitivnih uinkov, ki jih

predstavlja populacija prostoiveih ivali na loveka. Tako kot na bioloko nosilno

kapaciteto vrste, tudi na drubeno nosilno kapaciteto vpliva ve dejavnikov (Decker in

Purdy, 1988). Drubena nosilna kapaciteta variira in je odvisna od znanja, preprianja in

stali posamezne interesne skupine ter od socialnih, ekonomskih in okoljskih pogojev

(Riley in Decker, 2000). Drubena nosilna kapaciteta je lahko za posamezne interesne

skupine do neke ivalske vrste razlikuje, kljub temu, da gre za isto populacijo ivali, na

istem prostoru in ob istem asu (Decker in Purdy, 1988). Zaradi razlinega tolerannega

praga posameznih interesnih skupin, je lahko zato upravljanje s posamezno prostoiveo

vrsto zelo teko. Toleranni prag je lahko za neko interesno skupino e preseen, medtem

ko bi druga skupina e prenesla interakcije z isto vrsto ivali (Decker in sod., 2002

priporonik, dodaj literaturi.)

1.3.3 Rejne ivali in volk

kode in plenjenje rejnih ivali predstavlajo najpogosteji povod za negativni odnos ljudi

do volkov (Kaczensky, 1999). lovek kljub sodobni tehnologiji e ni iznael

ekonominega in zanesljivega naina varovanja red rejnih ivali pred volkovi (Mech,

1995). Napad volkov na drobnico predstavlja za posameznega rejca velik socialni problem.

V primerjavi z drugimi vzroki smrtnosti ivine predstavlja koda po volku le dele te

smrtnosti, vendar so kode za veino javnosti nespremenljive. Pogosto se napade volkov

zamenja z napadi psov, kar daje e veji vtis o stalnem pritisku volkov na drobnico

(Boitani, 2000). Volkovi plenijo vse vrste rejnih ivali, vendar so v Evropi najpogosteji



plen ovce in koze (Boitani, 2000; Mech in Boitani., 2003). Napadi so pogosto bolj ali manj

stalni na nekem doloenem obmoju, preteno poleti in v zgodnji jeseni, in so lahko

razline intenzitete, le od nekaj do nekaj deset ivali. Kmetje imajo poleg neposredne

kode zaradi napadov volkov tudi posredno kodo, saj so lahko ivali ranjene, razprene ali

trajno izgubljene. Rejne ivali lahko zaradi stresa, ki ga med napadom doivijo, splavijo,

zbolijo ali imajo manj mleka (Jonozovi, 2003). Najbolj izpostavljena obmoja za nastanek

kod od volka so neustrezno zaiteni, odmaknjeni paniki z intenzivno rejo drobnice.

Glavni vzroki za pojavljanje obsenih kod na obmoju prisotnosti volkov v svetu so:

neustrezen izbor vrst panih ivali, neustrezen nazdor oziroma varovanje pasoe ivine

(Mech in Boitani, 2003), prisotnost kadavrov rejnih ivali in klavnikih odpadkov v okolju

(Mech in sod., 2000), poveana tevilnost red drobnice na obmoju prisotnosti volkov,

velikost panikov in red (velike rede in panike je veliko teje zaititi kot manje)

(erne in sod., 2010). V Sloveniji se razlogi za nastanek kod po volku verjetno ne

razlikujejo bistveno od ostalih delov sveta. Na obmojih, kjer ivijo volkovi, se s pomojo

drobnice poskua zaustavljati zaraanje, veina panikov pa se zaradi fragmentiranosti

krajine nahaja v neposredni bliini gozda (erne in sod., 2010).

Pri reevanju teav, ki jih imajo rejci zaradi kode po volkovih, se najvekrat v upobljajo

ukrepi kot so odstrel volkov, izboljanje zaitnih ukrepov in izplaevanje odkodnin. V

veini Evropskih drav in drugod po svetu se za nastalo kodo na rejnih ivalih izplaujejo

odkodnine (Linnell in sod., 1996; Boitani, 2000; Fourli, 1999) s katerimi elijo rejcu

finanno pomagati ob izgubi, zniati napetost med rejci ivali in spremeniti odnos do

volkov (Boitani, 2000; Fourli, 1999). Odkodninski sistemi se razlikujejo po dravah,

nekje najdemo razline sisteme celo znotraj iste drave (Fourli, 1999). Tudi v Sloveniji

lahko okodovanci zahtevajo odkodnino za kodo, ki jo povzroijo ivali zavarovanih

prosto iveih vrst, med katere spada tudi volk. Predlagana viina odkodnine je doloena

v lestvici, ki jo vsako leto potrdi minister, izplaila pa se izplaujejo na podlagi

odkodninskih zahtevkov okodovancev. Okodovanci morajo kodo prijaviti Zavodu za

gozdove Slovenije, ki potem polje svoje pooblaence za ocenjevanje kod na ogled

kode. Odkodnina je lahko zavrnjena, kadar rejci nimajo zavarovanih domaih ivali tako

kot doloa Pravilnik o primernih nainih varovanja premoenja in vrstah ukrepov za

prepreitev nadaljnje kode na premoenju (Uradni list RS, t.74/05) (Ulamec, 2010).



Izplaevanje odkodnin kratkorono ublai negativen odnos ljudi do volka, vendar nima

vpliva na tevilo kodnih primerov in na vzroke, ki privedejo do napadov (erne in sod.,

2010). Izplaevanje visokih odkodnin lahko pripelje do pasivnosti okodovancev pri

reevanju tega problema, kar se lahko pozna na slabem varovanju in poveanju kod

(Linnell in sod., 1996). Povraila kod bi bilo dobrodolo kombinirati predvsem z vejimi

vloki v zaito red (Boitani, 2000).

V Sloveniji se lahko rejci od leta 2005 prijavijo na Javni razpis za sofinanciranje nakupa

elektromre in panih aparatov z namenom prepreevanja nadaljnje kode, ki jih

povzroijo velike zveri in tako pridobijo najve 60 % strokov za nakup elektromre in

panih aparatov (Vidrih, 2006).

V Sloveniji imamo izdelan sistem plaevanja kode po velikih zvereh. S predpisi so

doloeni tudi minimalni zaitni ukrepi drobnice. Vzdruje se zadostno tevilo plenske

divjadi, ki je glavna prehranska baza volkov. Glede na naglo poveanje teav v povezavi z

volkom, ki lahko vodijo e v veje pritiske na populacijo volka (povean legalen in tudi

ilegalen odstrel) obstojei ukrepi ne zadostujejo. Zato bo potrebno doloiti dodatne ukrepe

v akcijske narte za upravljanje z volkov in seveda finanno zagotoviti njihovo izvajanje

(Adami in sod., 2004b).

1.4 DROBNICA

lovek je koze in ovce udomail pred 7 do 10 tiso leti. Danes poznamo ogromno tevilo

pasem ovc in koz, ki so razirjene po celem svetu (Kompan in sod., 1996). lovek je

drobnico najprej redil zaradi mesa, koe in usnja, ele kasneje jo je zael tudi molzti ter

uporabljati volno (Freith, 2010). Sredi 20. stoletja je razvoj industrije in industrijskih

izdelkov (predvsem umetnih snovi in vlaken) zavrl razvoj overeje in kozjereje. Razvoj je

bil usmerjen v rejo goveda, perutnine, praiev. V zadnjih desetletjih pa se reji ovac in koz

posvea vedno ve pozornosti. Najveja prednost drobnice v kmetijskih sistemih je njihova

sposobnost izkorianja pae za prirejo mesa, mleka ter volne. Predvsem v hribovitem,

gorskem in krakem svetu s temi ivalmi izkoriamo zemljo, ki bi bila sicer kaj malo



vredna za kmetijstvo. Drobnico lahko torej uspeno uporabljamo kot pridno negovalko

prostora, ki pomaga ohranjati nao kulturno krajino, in to na nain, ki je veliko ceneji kot

kateri drugi nain za doseganje tega cilja (Kompan in sod., 1996).

1.4.1 Drobnica v Sloveniji

Reja drobnice v Sloveniji je v zadnjih 140 letih precej spreminjala. Leta 1869 je bila v

Sloveniji tevilnot ovc desetkrat veja kot leta 1995. Po letu 1869 je reja drobnice

doivela pretrese in tevilno precej nazadovala. Napredek in razvoj kmetijstva sta tudi v

Sloveniji dajala prednost drugim kmetijskim panogam. Stanje se je zaelo v zadnjih

desetletjih izboljevat, saj je tako Evropa kot Slovenija ponovno odkrila drobnico (Kompan

in sod., 1996). Slika 2 nam prikazuje, da se je tevilo ovc in koz v zadnjih 20 leti mono

povealo. Dva izmed razlogov poveanje tevila drobnic sta reja drobnice kot dodatna

dejavnost v kmetijsko manj razvitih obmojih in spodbuda na nacionalni ravni za

prepreevanje zaraanja obdelovalni povrin (Vengut in sod., 2006).

Slika 3: Spreminjanja tevila ovc in koz v Sloveniji (vir: Statistini urad Slovenije in Kompan in sod. 1996)

Leta 2000 se je ob popisu kmetijstva z overejo ukvarjalo 4330, s kozjerejo 4770

kmetijskih gospodarstev. Povprena kmetija je takrat v povpreju redila 22 ovc na

gospodarstvo in skoraj trikrat manj toliko koz. Po namenu reje so pri ovcah prevladovale

druge plemenske ovce, medtem ko je bilo mlenih ovc le okoli 5 %. Pri kozah je rezultat

drugaen, saj je ve kmetij redilo mlene koze okoli 58 %, nekaj odstotkov manj pa druge

plemenske koze (Popis kmetijskih..., 2000).

0

50000

100000

150000

200000

250000

300000

1869 1910 1939 1955 1961 1975 1980 1990 1995 2000 2005 2008 2010

tevilo ovc

tevilo koz



V Sloveniji imamo tiri avtohtone pasme ovc in eno avtohtono pasmo koz. Avtohtoni

pasmi ovc, ki sta namenjene za mesno rejo, sta jezerskosolavska pasma in belokranjska

pramenka. Bovka in istrska pramenka pa sta avtohtoni pasmi ovc namenjeni mleni reji

(Pasme ovc, 2007). Edina avtohtona pasma koz pri nas je drenika koza (Pasme koz,

2007)

1.4.2 koda na drobnici v Sloveniji

tevilo kodnih primerov, ki so jo povzroile ivali zavarovanih prostoiveih ivalskih

vrst na drobnici, je od leta 2005 naraalo in se je leta 2008 ustavilo pri tevilki 824, leta

2009 se je znialo na okoli 517 primerov (Ulamec, 2010). V teh letih pa je naraalo tudi

tevilo kodnih primerov, ki jih je na drobnici povzroil volk. Stanje se je od 2007 do 2009

ustalilo pri okoli 410 primerov napadov letno, kar predstavlja nekje med 1400 in 1800

ubitih ivali. Volkovi veino kod (95,5 %) naredijo prav na drobnici in zato se je treba pri

ukrepih varovanj osredotoiti predvsem na te rejne ivali (erne in sod., 2010).

1.5 NAINI VAROVANJA IN UPRAVLJANJE REJNIH IVALI

Pri napadih, ki ji povzroajo volkovi na rejnih ivalih, nastajajo kode. Za zmanjanje kod

so zato potrebni ukrepi, ki bodo prepreili napade na ivino. Ukrepi, ki se izvajajo, so

lahko za volka letalni ali neletalni (Mech in Boitani, 2003). V svetu in v Sloveniji se kot

ukrep zmanjanja napadov na ivino uporablja odstrel volkov (Linnell in sod., 1996;

Krofel in sod., 2011). Poznamo tudi ukrepe kot so lov s pastmi, zastrupljanje in

premestitev volkov. kode pa lahko zmanjamo z izboljanjem zaitnih panih sistemov

ter z upravljanjem rejnih ivali (Linnell in sod., 1996).

1.5.1 Varovanje s pomojo ograj

Ograje se za zaito rejnih ivali uporabljajo e tisoletja (Wade, 1982). Ograje so

namenjene predvsem prepreitvi pobega drobnice iz nekega ograjenega prostora v



neograjenega, imajo pa tudi zaitno funkcijo, saj prepreujejo vdor velikih predatorjev v

ograjeno obmoje (Poganik in Kocjani, 2006b).

1.5.1.1 Masivne ograje

Masivne ograje so tiste, ki zadrujejo prehode ivine zaradi njene trdnosti. Masivne ograje

so lahko iz razlinega materiala. Poznamo ograje iz kamenja, grmovja (ive meje), lesa,

bodee ice, inega pletiva, inih vrvi ali kombinacija omenjenega. Masivne ograje se

lahko ojaajo e z dodatnimi elektrovrvicami ali eletrotrakom (Kompan in sod., 1996).

1.5.1.2 Elektroograje

Elektroograje so ena izmed bolj obetajoih neletalnih metod pri zaiti pred plenilci (Angst

in sod., 2002). Elektrine ok, ki ga povzroajo takne ograje, predstavlja za ival

negativni draljaj. To pomeni, da takna zaitna sredstva povzroajo nelagodje, boleino

ali druge negativne izkunje katerih rezultat je izogibanje tem draljajem (Shivik in Martin,

2000). Uporaba elektrinih ograj je ena izmed uinkovitejih in splono sprejeta metoda pri

varovanju drobnice in drugih panih ivali pred napadi zveri (Vidrih, 2002). Prednosti

elektrinih ograj pred ostalimi sta, da je njihovo postavljanje enostavneje in vzame manj

asa kot postavljanje navadni ograd (lesenih, kamnitih, eleznih, inatih) ter prepreuje

nekontrolirano gibanje rejnih ivali. (Elektrine ograde, 2004)

Stalne inate elektroograje

Te ograje so namenjene ograjevanju posesti in panikov. S taknimi ograjami se nadzoruje

paa razlinih vrst rejnih ivali, varuje razline posevke na kmetijskih zemljiih pred

divjadjo in rejnih ivali pred zvermi. Za njihovo postavitev se uporabljajo koli,

elektroprevodna ica, izolatorji in drugo (Vidrih T. in Vidrih M, 1999). Uinkovitost in

trpenost stalne elektroograje sta odvisni od pravilne izbire naslednjega: ograja mora biti

prilagojena vrsti ivine na paniku ali ivalim, ki jim elimo prepreiti dostop na zemljie,

ograja mora biti dobro vidna, da ivali v vsakem trenutku vedo do kje lahko gredo in

material, ki ga uporabimo za ograjo, mora biti trpeen (Kompan in sod., 1996).



Zaasne elektroograje

Takne ograje se uporabljajo predvsem takrat, kadar elimo kratek as zadrati ivali na

doloenem delu zemljia ali jim dostop tja prepreiti. Takne ograje so enostavne za

postavljanje in jih lahko zato hitro prestavljamo tam, kjer jih potrebujemo. Zaasna

elektrina ograja je lahko sestavljena iz razlinega tevila elektrotrakov ali eletrovrvic in

elektromre, ki so obeene na kolike (Vidrih T.in Vidrih M., 1999). Uporaba elektromre

ima kar nekaj prednosti pred stalnimi elektroograjami: postavitev je enostavneja in pri

njih nastaja manj napak; opaznost elektromree na zemljiu (zeleno ozadje) je bolja; ob

koncu pane sezone elektromree odstranimo s panika tako, da je plenilcem poznana

samo kot ovira, ki jim vedno povzroi nelagodje, e se jo dotaknejo (s stalno elektroograjo

temu ni tako, saj pozimi ni pod elektrinim tokom); ker elektromree umaknemo, izven

pane sezone ni oviran prehod preko zemljia drugim ivalim in ljudem (Vidrih, 2006).

Ograje namenjene predatorjem

Pri postavljanju elektrini ograj za prepreevanje kod pred plenilci obstaja nekaj osnovnih

pravil, ki se jih moramo drati. Pri taknih ograjah je pomembno, da poveamo monost

dotika predatorja z ograjo, saj bo ob tem obutil elektrini ok (Vidrih, 2002). Panik

ogradimo z 90 cm (5 ic) ali s 120 cm (6 ic) visoko elektroograjo na viinah

15/30/45/65/90/120 cm (Vidrih, 2009). Pri prepreevanju preskoka lahko ograji dodamo e

globino ograje (tridimenzionalnost). To doseemo tako, da nagnemo ograjo v smeri

prihoda ivali ali da pred elektroograjo namestimo e dodatne ice. e dodamo pred

osnovno ograjo le eno ico, mora biti ta na viini 2/3 viini predatorja (Vidrih, 2002).

Pomembno je tudi, da so ice stalne elektroograje napeta s silo 80 kg (80 N). To omogoa,

da se ice ne razmaknejo, e skua volk skoiti med njimi, in da bodo ice dovolj pritisnile

na volkov kouh ter koo, kar bo omogoilo prenos elektrinih pulzov v zemljo preko

telesa volka (Vidrih, 2009). ice naj bodo 2,5 mm debele, saj so bolj vidne, so bolj

prevodne in trajajo dlje. Elektroograja morajo biti pod tokom vse dni v letu pod tokom, e

jih ne odstranjujemo z zemljia. e ograja niso v uporabi in pod tokom, moramo ograjo

poloiti na tla ali jo odstranimo (Vidrih, 2002). Tako omogoamo prehod prostoiveim

ivalim in prepreujemo, da se velike zveri navadijo na ograjo brez elektrike, s imer jim

damo monost uenja premagovanja ovir oz. ograje (Poganik in Kocjani, 2006a).

Pomembno je, da je ograja vidna, zato pred ograjo odstranimo grmovje in vzdrujemo



travno zelino vegetacijo. Vidnost pa izbolja tudi to, da dodamo na ograjo e dodatne

bele elektrotrakove. Za dobro elektroograjo je pomembna tudi napetost v icah, ki naj bi

bila veja od 4500 V. Z vabo (jetrca, pianje meso) pritrjeno na ico elektroograje

privabimo plenilca, da se ograji priblia dovolj blizu, da ga nato strese. S tem elimo, da

plenilec dobi strah pred ograjo. Vzdrevanje elektroograj je zelo pomemben del, ki ga ne

smemo zanemariti. Ograje in njene dele je potrebno stalno kontrolirati, prav tako je

potrebno preverjati ali je v icah tok in e ozemljitev dobro deluje (Vidrih, 2002).

1.5.2 Zastavice Fladry

Zastavice so starodavna vzhodnoevropska tehnika za lovljenje volkov. Volkovi so bili ujeti

tako, da so hodili ob viseih zastavicah pritrjenih na ico, te pa so jih vodile v past ali

mreo. Volkovi ne prekajo te bariere iz zastavic (Musiani in sod., 2003). Gre za primarno

zaitno sredstvo, kar pomeni, da zmoti akcijo plenilca z razlinimi mehanizmi kot je strah

pred novostmi in vznemirjenje (Mason in sod., 2001). Ta metoda je uporabna predvsem za

manje in srednje velike ograjene panike ter se lahko uporablja le zaasno (Musiani in

sod., 2003), saj se ivali s asoma habituirajo na tujek v okolju (Nathan, 2009). Poznamo

pa tudi elektrini fladry, kjer zastavice visijo na elektrini ici namesto na vrvi ter so

nartovane tako, da bi prepreile habituacijo volkov na oviro (Nathan, 2009).

1.5.3 None zaita

Veina plenilcev je najpogosteje aktivna v nonem asu. Hlevi in none ograje v katere

skoncentriramo ivino so se izkazale za uspene pri zmanjanju tevila napadov velik zveri

(Linnellin sod., 1996; Martens in sod., 2002). None ograje morajo biti stabilne in dobro

grajene (Linnell in sod, 1996), saj lahko ob uspenem vdoru v takno ograji predator

povzroi med ovcami paniko. Ovce se lahko med prerivanjem zaduijo in tako je lahko

koda e veja (Kaczensky, 1999).



1.5.4 Varovanje s pomojo domaih ivali

Ideja o uporabi domaih ivali za zaito ivine pred plenilci je stara e tisoletja. V

dananjem asu pri varovanju rejnih ivali prevladujejo in so se izkazale za najbolj uspene

razline pasme pastirskih psov (LGD livestock guarding dogs), kljub temu pa za zaito

ponekod uporabljajo tudi osle in lame (Linnell in sod., 1996).

1.5.4.1 Pastirski psi

Pse so ljudje e tisoeletja uporabljali pri zaiti rejnih ivali pred zvermi, potepukimi psi

in tatovi (Rigg, 2001). Tradicija uporabe pastirskih psov je zaradi preganjanja in

iztrebljanja velikih zveri bila pozabljena, vendar se danes zaradi vraanja predatorjev na

historina obmoja zopet obuja (Linnel in sod., 1996).

Pastirski psi ne pomagajo pastirju pri premikanju rede iz enega panika na drugega kot to

pono ovarski psi, pa pa jo varujejo pred razlinimi zunanjimi nevarnostmi. Po navadi so

visoki (70 cm v pleih, teki ve kot 45 kg), inteligentni, trmasti in neodvisni. Pastirskim

psom so poleg pripravljenosti, da odlono branijo svoje krdelnike in teritorij, skupni tudi

relativno nizka aktivnost, trden znaaj, vztrajnost, velika mera samozavesti in zanaanje na

lastno presojo (gavec in sod., 2006). Vzgoja pastirskih psov je razlina, odvisna od

znaaja posameznega psa in od samega naina reje drobnice (Linnel in sod., 1996). Za

uspeno vzgojo psa so pomembni predvsem naslednji pogoji: pravilna izbira mladia,

pravilna socializacija (od 6 tedna dalje ga damo med drobnico, ga spremljamo med asom

socializacije, ne smemo ga preve navezati na ljudi), ne smemo pretiravati z uenjem

poslunosti in zavedeti se moramo, da imamo opravka z ivim bitjem in je zato potrebna za

treniranje potrpeljivost. Rezultat uspene vzgoje je pes, ki mu ovce zaupajo, ki je do ovc

pozoren in zaitniki (gavec in sod., 2006). Pastirske pasme so npr. kraevec,

arplaninec, tornjak, kuvasz, cane pastore maremmano abruzzese, pirenejski mastif,

pirenejski pastirski pes, tibetanski mastif in mnoge druge (gavec in sod., 2006). Po

mnenju nekaterih avtorjev (Ginsberg in Macdonald, 1990) so pastirski psi verjetno

cenovno najbolj uinkovita metoda neletalne kontrole plenilcev.



1.5.4.2 Osli

Osli so bili se e od nekdaj uporabljajo kot vlene in tovorne ivali, za jeo, meso in

mleko. Njihovi iztrebki so primerni za gnojilo in gorivo. V zadnjem asu pa jih ljudje

uporabljajo tudi kot uvaje rejnih ivali. Kot uvaje pred zvermi se jih lahko uporablja

zaradi njihovega zaitnikega nagona in agresivnost do zveri (Linnell in sod., 1996). Osli

so uspeni pri zaiti drobnice pred psi, kojoti in drugimi manjimi zvermi, medtem ko

lahko volkovi in druge velike zveri osle celo plenijo. Prednost uporabe so tudi nizka cena

nakupa in njihovo nezahtevno vzdrevanje (Using donkeys, 2006).

1.5.4.3 Lame

Lame izhajajo iz June Amerike in so iz druine kamel. Lame so prav tako kot osli

agresivne do kojotov, lisic, psov in so zelo teritorialne. Ob prisotnosti predatorja

opozarjajo ostale lane z glasnim alarmom, zanejo tudi hoditi in tei proti napadalcu, ga

lovijo, brcajo. Uporabljajo jih predvsem v ZDA (Franklin in Powell, 2006).

1.5.4.4 Govedo

Eden on nainov varovanja drobnice je tudi ta, da oblikujemo meane rede drobnice in

goveda. Raziskave kaejo, da povezovanje drobnice in goveda zmanja verjetnost

napadov, je pa hkrati ekonomina in uinkovita. Negativna stran pa je, da je ne moremo

uporabiti na panikih, ki so primerni le za pao drobnice (Anderson, 1994).

1.5.5 Vizualna in zvona odvraalna sredstva

Cilj uporabe odvraalnih sredstev je, da prepreijo in preplaijo zveri ter tako ne naredijo

kodo na lovekovem premoenju. Za ta namen se uporabljajo lui, reflektorji, sirene,

pirotehnini izdelki (Kohler in sod., 1990). Takna sredstva so primerna za plaenje zveri

le za kratek as, saj se jih ti hitro nauijo in postanejo neuinkovite (Linnell in sod., 1996).



1.5.6 Pastirji

Prisotnost pastirja je ena izmed tradicionalnih metod varovanja rejnih ivali pred zvermi,

ki pa se je v tevilnih dravah pozabila (Kaczensky 1996). Prisotnost pastirja pri redi

ivine lahko zmanja kodo plenjenja na razline naine: pastir lahko redo zadruje stran

od tok, kjer je plenjenje najveje; pastir lahko prekine napad zveri in tako preprei, da

rejna ival ni ubita ali je tevilo ubitih manje; prisotnost loveka in njegov vonj lahko

deluje kot odvraalo; plenjenje je lahko zelo hitro dokumentiramo, kar je potrebno za

pridobitev odkodnin. Najveje omejitve taknega naina varovanja predvsem ekonomske

in pripravljenost ljudi za delo s tekimi pogoji (Linnell in sod., 1996).

1.5.7 Ostanki mrtvih ivali

Mrtve ivali, ki so jih ubili predatorji ali so poginile zaradi kaknega drugega razloga, se

mora iz panikov odstraniti. Ostanke mrtvih ivali segemo ali zakopljemo. e mrhovino

pustimo v bliini panika, s tem privabljamo mrhovinarje in zveri ter jih navajamo na rejne

ivali kot hrano (Linnell in sod., 1996).

1.5.8 Kontrola rojstev

Takoj po rojstvu so vse rejne ivali najbolj ranljive za plenilce, z odraanjem pa postane

krog plenilcev, ki lahko ubijejo mladia manji. Zato je pomembno, da se mlade ivali

povrejo v hlevu ali na prostem pod nadzorom. e monosti dovoljujejo, je priporoljivo,

da se mlade ivali pasejo na najbolj varnih panikih ( Linnell in sod., 1996).



1.6 NAMEN IN CILJI NALOGE

Namen diplomske naloge je ugotoviti, katere zaitne ukrepe uporabljajo rejci drobnice pri

varovanju rejnih ivali pred napadi volkov. Pridobljeni podatki bi lahko pomagali pri

reevanju teav, ki nastajajo zaradi napadov volkov na rejne ivali in posredno pri varstvu

ter ohranjanju volka v Sloveniji.

Cilj naloge je bil ugotoviti ali se naini varovanja rejnih ivali pred napadi volkov med

obmojem obasne (OP) in med obmojem stalne (SP) prisotnosti volka razlikujejo. V

literaturi pogosto zasledimo, da ljudje potem, ko volkovi izginejo iz nekega prostora (kot je

v naem primeru OP obmoje), pozabijo kako varovati svoje rejne ivali. Po vrnitvi volkov

v ta prostor pa se teave med ljudmi in volkovi poveujejo.

Predpostavljali smo, da so imeli rejci ve napadov na obmoju stalne prisotnosti volka, saj

so volkovi na tem obmoju bolj pogosti. Predpostavljali smo tudi, da so rejci po napadih na

rejne ivali ukrepali in te dodatno zaitili.

Ugotoviti smo eleli ali so rejci za boljo zaito svoje rede pripravljeni vloiti ve

napora. Posebej nas je zanimalo mnenje rejcev o uinkovitosti ograj kot zaitnih metod za

prepreevanje napadov volkov.

Z nalogo smo eleli izvedeti kakno je mnenje rejcev o finanni pomoi drave in o

informacijah, ki jih rejci dobijo o zaiti drobnice. Vkljuevanje in sodelovanje interesnih

skupin (kot npr. rejci drobnice) pri upravljanju z volkovi je za varovanje same vrste zelo

pomembno. Varovanje in ohranjanje volka je v namre v veliki meri odvisno od tolerance

in sprejemanja ljudi.

Z nalogo elimo pridobiti informacije, ki bi nam lahko pomagale pri iskanju boljih reitev

za soobstoj volkov in ljudi.



2. MATERIAL IN METODE

2.1 OBMOJE RAZISKAVE

Raziskava smo izvajali na obmoju stalne prisotnosti in obasne prisotnosti volka. Ti dve

obmoji louje avtocesta Ljubljana Trst, natanneje pa meje lovskih druin. Dinarsko

gorstvo v junem delu Slovenije, Kras, Matarsko podolje, Slavinski Ravnik, Julijske Alpe

in e nekatera manja podroja, ki so v veini tudi del obmoij Natura 2000.

Slika 4: Obmoje raziskave - stalno (rdea) in obasno (zelena) obmoje prisotnosti volka

Poseljenost ljudi na obmoju raziskave je razlina od 20 ljudi na km2

v Julijskih Alpah pa

do 166 ljudi na km2 v Vipavski dolini. Veja naseljenost ljudi je predvsem v dolinah in na

dnu podolij, medtem ko so viji predeli slabe poseljeni. Veja mesta so Postojna, Idrija,

Vrhnika, Logatec, Koevje, rnomelj, Seana, Tolmin. (Perko in Oroen Adami, 1998).

Rastlinstvo preuevanega obmoja je raznoliko. Najveji dele dinarskega sveta obsega

zdruba gozda bukve in pomladanske torilnice (Omphalodo Fagetum), najdemo tudi

gozd bukve in navadnega tevja (Hacquetio Fagetum), gozd bukve in rnega gabra

(Ostryo Fagetum), gozd jelke in okroglolistne lakote (Galio rotundofolii Abietum) in

druge zdrube. Na obmoju Brkinov in doline Reka najpogosteje najdemo zdrubi gozda

bukve in pravega kostanja (Castaneo sativae Fagetum) in gozda gradna in navadnega

rnilca (Melampyro vilgati Quercetum patraeae). Za Podgorski kras; ierijo in



Pograjsko podolje sta znailni predvsem zdrubi gozda bukve in jesenske vilovine

(Seslerio autumnalis-Fagetum) in gozda puhastega hrasta in rnega gabra (Ostryo-

Quercetum pubescentis). Na Krasu prevladuje gozdna zdruba puhastega hrasta in rnega

gabra (Ostryo-Quercetum pubescentis) Za Cerkljansko, kofjeloko, Rovtarsko hribovja in

juni del Julijski Alp je znailna zdruba gozda bukve in rnega gabra (Ostryo-Fagetum)

(ZRC SAZU).

Dinarski obmoje je z vidika favne eno najpestrejih v Sloveniji in Evropi (Sket, 1998).

Poseben pomen ima obmoje visokega dinarskega sveta tudi kar se tie sesalcev. Je eno

redkih podroij v Evropi, kjer sobivajo tri najveje vrste zveri: volk, evrazijski ris in rjavi

medved (Krytufek, 1991). Obasno se pojavljajo tudi podatki o pristnosti akalov na tem

obmoju (Canis aureus) (Krofel, 2006). Na obmoju raziskave so prisotne tudi manje

zveri kot so lisica (Vulpes vulpes), hermelin (Mustela erminea), mala podlasica (Mustela

nivalis), divja maka (Felis silvestris) in ostale. Med vejimi rastlinojedi so prisotni divji

prai (Sus scrofa), navadni jelen (Cervus elaphus), srna (Capreolus capreolus) in gams

(Rupicapra rupicapra). Na obmoju so prisotni tudi ostali sesalci kot so glodalci in

netopirji.

Na KoevskoBelokranjskem lovskem upravljavskem obmoju (v nadaljevanje LUO) je

dele kmetijskih povrin 22 %. Veji del predstavljajo travno pane povrine (14 %),

ostalo so njive, sadovnjaki, vinogradi. Kmetijske povrine so neenakomerno razporejene,

saj se znotraj kompleksov gozdov pojavljajo le posamezne gozdne jase. Kmetijske

povrine na tem obmoju se zaraajo. (Koevsko-Belokranjsko LUO, 2007). Na

Notranjskem LUO je pomembneja kmetijska dejavnost ivinoreja, na podroju obin

Cerknica, Bloke, Loka dolina in na krimsko-ljubljanskem podroju predvsem govedoreja,

v obinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica pa poleg te, vse bolj tudi reja drobnice

(Notranjsko LUO, 2007). Kmetijske povrine pokrivajo 24 % Zahodno visokokrakega

LUO. Intenzivne obdelovalne povrine so predvsem v Vipavski dolini. Na ravnini je

razvito poljedeljstvo, na griih vinogradnitvo. Pomembna je ivinoreja, predvsem goveje

ivine in drobnice. Slednja je v zadnjem asu v porastu, saj skuajo z rejo zaustaviti

zaraanje krajine (Zahodno visokokrako LUO, 2007). Tudi na obmoju Primorske LUO

v zadnjem asu naraa overeja in kozjereja. Kmetijski povrin je tu 10 %, med njimi pa



prevladujejo paniki in travniki (Primorsko LUO, 2007). Nekoliko ve kmetijskih povrin

je v Triglavski LUO in sicer 13 %, ki pa se nahajajo v dolinah ter na planotah nad zgornjo

gozdno mejo (Triglavsko LUO).

2.2 VZOREC IN VZORENJE

Raziskovanje za diplomsko nalogo smo izvajali v okviru projekta SloWolf na obmoju

prisotnosti volka v Sloveniji. Prouevano obmoje smo razdelili, saj smo predpostavljali,

da je populacija celotnega obmoja heterogena. Populacijo smo razdelili na 2 homogena

stratuma in sicer na stratum obmoja stalne prisotnosti volka (v nadaljevanju SP) in

stratum obmoja obasne prisotnosti volka (v nadaljevanju OP). Iz dveh homogenih

populacij smo naprej oblikovali delne vzorce, ki so bili za njo reprezentativni. Okvir

vzorca predstavlja skupino ljudi, ki imajo monost biti izbrani v vzorec. Vsaka oseba mora

imeti znano in enako monost biti izbrana v vzorec. Detajli oblikovanja vzorca, njegove

velikosti in specifinih procedur za izbiro enot v vzorec, bo vplivalo na natannost ocene

vzorca. Natanna ocena vzorca pa nam pove kako blizu lahko iz karakteristik vzorca

sklepamo na karakteristike celotne populacije (Fowler, 2002).

Eden glavnih izzivov upravljanja z volkov v Sloveniji predstavljajo kode na kmetijstvu.

Volk povzroa najve kod na drobnici, zato smo se pri raziskavi osredotoili na rejce

drobnice. Vzorec rejcev drobnice smo pripravili s pomojo podatkov iz Ministrstva za

kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Iz ministrstva smo pridobili podatke za vse rejce

drobnice, ki so v letu 2008 in 2009 imeli registrirano rejo drobnice kot dejavnost.

Prouevana populacija rejcev drobnice na obmoju SP volka je bila 1053, na obmoju OP

pa 1136, skupno je bila populacija rejcev velika 2189. Velikost vzorca rejcev drobnice na

vsakem stratumu je bila n = 168, skupno pa n = 336. Velikost vzorca so nartovali

raziskovalci na projektu SloWolf, ta pa je bila doloena glede na asovno in finanno

kapaciteto.



2.3 VPRAALNIK

Pri raziskavi smo podatke pridobili z anketnim vpraalnikom. Anketa je postopek zbiranja

podatkov v metodologiji raziskovalnega dela oziroma standardizirano statistino

opazovanje vzorca ciljne populacije, ki jo preuujemo (Sagadin, 1993). Osnova za

oblikovanje je bil vpraalnik pr

zaščitni ukrepi pri reji drobnice kot ključen element varstva volka

Documents