ZASEBNO PRAVO

Ureja pravna razmerja med posamezniki, ki so enako močni (nobena od strank nima oblastnega položaja, vendar pa gre večinoma samo za formalno prirejenost).

Če v zasebnopravnem razmerju nastopa država, ne nastopa kot nosilka oblasti, temveč izgubi atribut oblasti in je enaka posamezniku.

V zasebnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila: stranki lahko uredita vprašanje v skladu z zakonom ali pa se dogovorita drugače. Ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak jo le dopolnjujejo, nadomeščajo.

V zasebnem pravu velja načelo avtonomije: stranke same odločajo, če se bodo spustile v določeno razmerje, s kom bodo sklenile pogodbo in kakšna bo le ta.

Zasebno pravo ni popolnoma identično civilnemu; civilno pravo je del zasebnega.

JAVNO PRAVO

Pravna razmerja med državo, kot nosilko oblasti in posameznikom. V javnopravnem razmerju ima država oblastni položaj nad posameznikom, je imperium. Oblast izvršuje preko aparata represije.

Panoge javnega prava:- upravno pravo- kazensko pravo- ustavno pravo- davčni predpisi

CIVILNO PRAVO

civilno pravo ureja tudi razmerja med prirejenimi subjekti. Razvilo se je že v času rimskega prava – ius civile za rimske državljane.

Za civilnopravna razmerja je značilna avtonomija volje, saj je volja tista, ki vzpostavlja civilnopravna razmerja.

Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki določajo okvir svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih. Značilna pa so tudi dispozitivna pravna pravila. So subsidiarna in zavezujejo le, če se stranke ne dogovorijo drugače, ne omejujejo volje strank.

Velja načelo enakopravnosti strank – subjekti vstopajo v razmerje z enakimi možnostmi za porazdelitev pravic. Civilno pravo želi urediti področja, ki so aktualna za posameznike (dedno, stvarno, obligacijsko in družinsko pravo).

Civilne kodifikacije; kodeks: nek zakon, ki celovito uredi neko pravno področje.

- Code civil: francoski civilni zakonik, 1804 (Napoleonov čas)

- BGB: Bürgerliches Gesetzbuch- ABGB: splošni civilni zakonik (Au)- 1907, Švica; 1911 OZ- 1942, Italija

Pri nas takega kodeksa ni bilo – v času AO ODZ.

Ureditev v celotni Jugoslaviji:- ZTLR: Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (danes SPZ)- ZOR: Zakon o obligacijskih razmerjih (danes OZ)

Družinsko in dedno pravo so urejale republike same .

SPLOŠNI DEL

Vsebuje neka splošna pravna pravila, ki veljajo za vsa področja. Skrbijo za usklajenost posameznih delov med seboj. najpomembnejši skupni imenovalec vseh vej materialnega zasebnega prava.

Mi nimamo posebnih splošnih pravil. Nekatera so sicer vsebovana v OZ (ker nimamo enotnega splošnega dela, se nekatere stvari ponavljajo).Zelo pomanjkljiva so pravila o volji in sklepanju pravnih poslov.Splošni del je pomemben tudi zaradi terminologije.

Splošni del cp vsebuje visoko abstraktne pravne norme, s katerimi opredeljuje:- pravila, ki urejajo položaj subjektov pravic in dolžnosti (pojmi: fizične osebe, pravne

osebe, sposobnosti itd.)- pravila, ki urejajo položaj objektov (npr. premoženje)- pravila v zvezi s pravnimi posli- temeljna načela (Načelo vestnosti in poštenja)

DEDNO PRAVO (zasebni del)

Ureja način prehoda premoženja po smrti zapustnika na njegove dediče. Do dedovanja pride s smrtjo zapustnika in gre za prehod premoženja kot celote z enim aktom.

- deduje se lahko samo po fizični osebi- podeduje pa se lahko fizična ali pravna oseba- deduje se lahko po zakonu ali oporoki (oporočitelj je oseba, ki napravi oporoko;

oporočni dedič je oseba, ki deduje)

Po zakonu se deduje, če ni oporoke!

PRVI DEDNI RED

Zapustnik…………………zakonec/zunajzakonski partner/registriran istospolni partner – 1/3

1/3 sin in 1/3 hčerka (če je sin že umrl, deduje njegov potomec namesto njega, seveda pod pogojem, da ga ima)

če ni imel potomcev, pride do dedovanja po DRUGEM REDU:

Zakonec deduje skupaj s starši zapustnika Zakonec ½ oče ¼ (če umre dobi delež otrok očeta – zapustnikov brat/sestra)

Mati ¼ če ni staršev, zakonca, bratov, sester se deduje po TRETJEM DEDNEM REDU

Dedujejo stari starši po očetovi/mamini strani (1/2 se deli še na ¼ + ¼ )

če tudi po tretjem dednem redu ni nikogar, prevzame zapuščino DRŽAVA

NUJNI DELEŽ: zapustnik bi moral, tudi če bi hotel vse premoženje zaupustiti 3. osebi, upoštevati red zakona, morajo nekaj dobiti. To je ½ zakonitega deleža (prosto lahko razpolaga v oporoki le z ½ )

Nujni delež po drugem redu: mati in oče lahko v vsakem primeru zahtevata nujni delež, bratje in sestre le, če so nepreskrbljeni ABSOLTUNI NUJNI DELEŽ.

RELATIVNI NUJNI DELEŽ: po tretjem dednem redu so to stari starši (1/3 zakonitega deleža)

Dolgovi se dolgujejo le do višine zapuščine.

STVARNO PRAVO (zasebni del)

Stvarno pravo ureja: odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolžnosti v razmerju do stvari, oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov, način pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v času njihovega obstajanja.

Stvarne pravice so: lastninska pravica : je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrševati

oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave, omejuje se jo javnem interesu (SPZ jo definira kot 'imeti stvar v posesti, jo uporabljati, jo uživati na najobsežnejši način in z njo razpolagati')

Je nepogojna- ne more biti omejena s pogojem ali rokom. Omejitev lastninske pravice je lahko določena le z zakonom, ki pa mora upoštevati Ustavo, ki daje smernice, kako jo izvrševati (zagotovljena je socialna, ekonomska in ekološka funkcija lastnine).Lastnik se lahko sam odloči, da bo lastn. Pravico omejil (obremenitev stvari; lahko pa še komu ustanovi lastn. Pravico na nerazdeljeni stvari- idelani delež).

SKUPNA LASTNINA: več oseb ima lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, vendar tu deleži niso določeni (naš pravni sistem bolj teži k solastnini, skupna lastnina, naj nastane izjemoma, kadar to določi zakon).

- nerazdeljena zapuščina- zunajzakonska skupnost (premoženje, ki ga partnerja pridobita v času trajanja njune

zveze in sicer z delom)

Lastninsko pravico se pridobi z:

- dedovanjem- na podlagi odločbe- na podlagi zakona: 1. s priposestvovanjem (dobroverni posestnik), zakon razloča različne priposestvovalne

roke (za premičnine 3 leta za nepremičnine 10 let; zemljiška knjiga2. okupacija- stvar vzamemo v posest, z namenom, da se je prilastimo – res nullius.3. najdba4. najdba zaklada- stvar, ki je zakopana v zemljo; postane samo solastnik, drugi lastnik

pa je zemljiški lastnik5. spojitev6. pomešanje, zmešanje7. izdelava nove premičnine- če nekaj izdelamo iz svojega materiala, postanemo

lastniki izdelka; lastniki postanemo tudi, če damo blago za izdelavo izdelovalcu in mu naročimo, kaj naj naredi.

8. ločitev plodov- če je dobroverni posestnik9. prirast

Pridobi se tudi z atributom povečanja vrednosti nepremičnine Superficies solo cedit

stvarne pravice na tuji stvari: služnost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiški dolg, stvarno bremeInstitut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni red zagotavlja varstvo.

Gospodarsko pravo je del zasebnega prava: Register gospodarskih družb (z vpisom v register se pridobi pravno subjektiviteto)

Matični register (javno pravo): podatki, ki se nanašajo na osebna stanja posameznika.

Zastavna pravica (na nepremičnini-hipoteka)

Je stvarna pravica na tuji stvari. Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila terjatve ob njeni zapadlosti poplača pred vsemi drugimi upniki.Zastavna pravica na premičnini je ročna zastava- pignus.

- neposestna zastava: stvar ni v posesti, ampak pri zastavnemu dolžniku, vendar mora obstajati varnost.

- Register neposestnih zastavnih pravic

Razvila se je tudi zastavna pravica na pravicah: med upnikom in dolžnikom obstaja terjatev, ki se zavaruje z drugo terjatvijo.

- pravica stvarnega bremena: lastnik nepremičnine, kjer je taka pravica ustanovljena, je zavezan k določenim terjatvam (v korist določene osebe ali vsakokratnega lastnika)

- stavbna pravica: lastnik zemlj. Lahko dovoli, da se pod zemljo zgradi nov objekt ali pravica zgraditi objekt na zemlj. Ali nad njim

- zemljiški dolg: vsebina je ista kot pri zastavni pravici, le da je ta vezana na terjatev, ki je zavarovana (akcesorna), zemljiški dolg pa ni akcesoren in se vpiše v zemljiško knjigo

- služnosti: stvarne in osebne stvarne služnosti:

Upravičenje izvrševanja določenega dejanja na tuji nepremičnini za potrebe svoje nepremičnine ali pa pomeni, da lahko od lastnika služnosti zahteva opustitev določenih dejanj.Služeče zemljišče: je zapisano v zemljiški knjigi; gospodujoče zemljišče je zemljišče, v korist katerega je prodana služnost

osebne:Ni prenosljiva in je ustanovljena v korist določene osebe (kar pomeni, da je omejena za čas življenja služnostnega upravičenca). Najbolj široka osebna služnost je užitek, ki imetnika upravičuje, da uporablja in uživa stvar. Predmet užitka je nepotrošna stvar. Raba daje upravičenje uporabljati stvar samo za lastne potrebe.Pravica stanovanja: za potrebe družine.

- delovno pravo (ureja razmerja med delavci in delodajalci)- osebnostno pravo (varuje temeljne človekove pravice in svoboščine iz ustave v

odnosu do države in do drugih posameznikov)- gospodarsko pravo (ureja položaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle,

vrednostne papirje in pravno ureditev trga)- PIL(pravo intelektualne lastnine) -Predmet pravic je oblast nad intelektualno

stvaritvijo.

KRATKA ZGODOVINA CIVILNEGA PRAVA

PRAVNI VIRI

1. Rimsko pravo- izjemen vpliv na cp in evropsko kulturo- CIC (Corpus Iuris Civilis), 543- Justinijan- Ius Commune; subsidiarna veljava:

odkritje Digest (konec 11. stol), recepcija rimskega prava Glosatorji (Azo: Summa COdicis, Accursius: Glossa ordinaria) Rimsko cp + ius canonici (kanonsko pravo)- Decretum Gratiani traja vse do obdobja civilnih kodifikacij (19.stol)

2. Civilne kodifikacije- pruski Algemeines LandsRecht (1794)- francoski Code Civil (1804)- velja še danes; ni močnega vpliva na SLO- avstrijski ABGB (Algemeines Bürgerliches GesetzBuch), 1811- še vedno velja,

vendar s spremembami; 1850- prvi prevod v SLO; vpliv naravnega prava; sistem Gajevih institucij + zemljiška knjiga, ki še danes temelji na avstrijskem sistemu (1871)

3. Ločenost civilnega in gospodarskega prava (dualizem)- izvira iz sr. Veka, ko v S.Italiji razvijajo mesta (12., 13. stol) trgovski sloj je postajal

vedno močnejši in niso več zadoščala pravila CP (ius commune), ker so imeli potrebe po drugačni zakonodaji, hitrejša sodišča, zato razvijejo IUS MERCATORUM (profesionalno pravo trgovcev)

- dualizem ločenega urejanja že v prvih kodifikacijah:

Code Civil + Code de Commerce (1807) ABGB + HandelsGesetzbuch (1862) BGB (nemški) + HGB (prevzet iz avstrijskega)

4. Kasnejše kodifikacije- monizem; komercializacija CP- civilno se prilagaja trgovskemu- Švica, 1911: Obligationenrecht (monizem + izjeme)- Italija: Codice Civile, 1942 (monizem + izjeme)

5. Razlogi za posebno ureditev gospodarskih pogodb- hitrost pri sklepanji in izpolnjevanju poslov- množičnost sklepanja poslov- specializacija, globalizacija- povezanost poslovanja z bankami- večje varuštvo upnikov- avtonomna pravila

6. ''Stara Jugoslavija''- ni enoten pravni prostor- Slovenija; ODZ (Srbija SGZ, Črna Gora OIZ)- Priprave na sprejem civilnega kodeksa, a do tega ne pride- ni posebnega razvoja na CP

področju

7. ''Nova Jugoslavija''- 1946: povratna razveljavitev (retroaktivno p. urejanje) predvojnih in medvojnih pravil,

uporaba še naprej, kolikor ne nasprotujejo novemu družbenemu redu- Še naprej se uporablja ODZ- NI CIVILNE KODIFIKACIJE; zgolj posamični predpisi na tem področju- 1952, Splošne uzance za blagovni promet (uzance: zapisani običaji, oz.

kvazizakonodaja)- Številni odmiki od klasičnih civilnopravnih načel

Nacionalizacija, zaplembe premoženjaOmejitve LPNi svobodne podjetniške pobudeDržavni monopol nad kapitalomDružbena lastnina in samoupravljanjeVsa pr. Področja niso enako prizadeta (odškodninsko pravo se je normalno razvijalo!)

8. Zakon o obligacijskih razmerjih oz. ZOB- zvezni zakon; poenoteno oblig. Pravo- razmeroma sodoben- opravlja tudi del funkcije splošnega dela- nekateri instituti manjkajo (ODZ)- darilna posodbena in družbena pogodba

9. druga področja CP- ZTLR; Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih- ZZZDR; Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (še danes!)- ZD; zakon o dedovanju (še danes!)

10.Reforma- proces reform:

denacionalizacija (vrnitev premoženja, odvzetetga z zaplembami)lastninjenje (spreminjanje družbene lastnine v LP)privatizacija (prehod LP z oseb javnega prava na osebe zasebnega prava)

- novi zakoni: SPZ (2002), OZ (2001)

PRAVNI VIRI- ustava- zakoni- sodna praksa- stroka

1. USTAVA- razmeroma malo 'čistih' CP materialnih določb: lastnina in dedovanje (33), družina in

otroci (53-56) itn.- ustavne čl. Pravice se v horizontalnih p. razmerjih (CP) ne uresničujejo neposredno,

ampak preko zakonov

2. ZAKONI S PODROČJA CP- OZ- SPZ- ZZZDR- ZD- ZVPot- SZ (stanovanjski zakon)- Zakon o obveznh zavarovanjih v prometu- Zakon o registraciji istospolnih partnerjev

3. PRAVNI VIRI CPP- ZPP- ZIZ: Dvostopenjsko pravno varstvo (če je npr. lastninska sodba meni v prid, vendar

ukradene stvari ne dobim nazaj, sledi izvršba)- ZNP: za razliko od pravde, bistvo ni spor (odvzem poslovne sposobnosti…)- ZD: materialne in procesne določbe- ZZK

4. POMEN SODNE PRAKSE- dva tradicionalna modela: Evropski in Anglosaški (precedenčni sistem)- sodoben trend; približevanje (naraščanje količine zakonodaje v anglosaških sis.,

naraščanje pomena precedenčnega prava v kontinentalnih pr. Sistemih)- vmesni model: delno formalna veljava precedensa, vendar to posredno niso formalni

pravni viri, razen, če imamo 'ustaljeno' sodno prakso, vendar morajo obstajati dobro utemeljeni razlogi (načelo enakega varstva pravic, enotne uporabe zakonov; določena mera normativnih učinkov; razlagalni precedensi)

- razlogi za razvoj: pomen ČP in ustavnosodne prakse; sodišče ES, Evropsko sodišče za ČP: odločata na način, ki ima nacionalni pomen.

EVROPSKO ZASEBNO CP

- 27 pravnih sistemov (vsaka država članica ima svojega)- Namen evropskega združevanja je predvsem integracija trgov (namen ni poenotenje

CP)- Skupnost po pogodbi o ES (PES) nima splošne pristojnosti za CP-zakonodajo, ima pa

vrsto posamičnih pristojnosti (ukrepi za uresničevanje skupnega trga, varstvo potrošnikov, pravosodno sodelovanje v civilnih razmerjih)

EVROPSKO SEKUNDARNO PRAVO

- DIREKTIVA: (harmonizacija; sredstvo približevanja prava; ni naslovljena na vse prebivalce, ampak le na članice EU)

- naslovljena je na DČ (implementacija= uresničevanje direktive v rpavnih redih DČ), manevrski prostor

- načeloma ni neposrednega učinka v horizontalnih pr. Razmerjih- UREDBA: (unifikacija: evropski zakon; kjer je uredba nacionalizirana prava ni več;

posredno uporabna)- Razlaga nacionalnega prava, ki mora biti v skladu z direktivo!; upoštevanje sodne

prakse SES v Luksemburgu- Možnost odškodninske odgovornosti DČ

PODROČJA CP Z EVROPSKO REGULATIVO (v širšem smislu)

- Pravo gospodarskih družb- Varstvo potrošnikov- Obligacijsko pravo- PIL- Mednarodno zasebno pravo- Mednarodno civilno procesno pravo

Dunajska konvencija- ureja medn. Prodajno pogodbo in je najuspešnejša medn. Konvencija.

PRAVO VARSTVA POTROŠNIKOV

- obligacijsko razmerje: podjetje – potrošnik- pravo varuje šibkejšo stranko, omejuje pogodbeno avtonomijo, želi preprečiti

zavajanje in nepremišljeno prevzemanje obveznosti

- OSNOVNI MEHANIZMI VPot:- Koncept varstva z informacijami (predpogodbeno informiranje z ustreznim

navajanjem končnih cen)- Pravica do odstopa, preklica (cooling-off) pri določenih oblikah sklepanja poslov

(prodaja na daljavo, prodaja od vrat do vrat)- Kogentna ureditev pravic- Odgovornost proizvajalca za proizvod- Direktive

EVROPKSO CIVILNO PROCESNO PRAVO Procesno pravo čezmejnih razmerij/ urejeno z uredbami

- mednarodna pristojnost sodišč v civilnih in gospodarskih zadevah- priznavanje in izvrševanje sodnih odločb- vročanje v državah članicah- izvajanje dokazov v tujini- nastajanje evropskega pravosodnega prostora (obvezno sodelovanje sodišč

Obstoječe evropsko CP- ureja številna posamična področja; je pomanjkljivo: FRAGMENTIRANO IN

NEKOHERENTNO- ni sistematičnega pristopa

Projekti za prihodnost EZP- delo pravne znanosti- primerjalnopravno delo, modelni zakoni- najbolj napredno je pogodbeno pravo (Principals of European Contract Law)- teoretične priprave za obsežnejše poenotenje- v zadnjih letih dejavna tudi komisija ES- projekt CFR (skupni referenčni okvir)- nezavezujoč vir; nima argumenta pravne moči,

vendar ima 'moč argumenta'

za delovanje CP sistema je potrebno več od dobre zakonodaje: znanje, komentarji, pravna kultura… Evropska CP znanost napreduje.

TEMELJNA NAČELA IN IZHODIŠČA CP

ZASEBNA AVTONOMIJA

- Cp temelji na ideji liberalizma, položaj posameznika je kar najbolj neodvisen od države (vključno s pravnim položajem)

- Zasebna avtonomija: svoboda posameznika, da svoja zasebna pravna razmerja oblikuje na lastno odgovornost in svobodno.

Nosilni stebri liberalno-individualistične ureditve CP:- splošna pr. Sposobnost; priznanje pravne subjektivitete- zasebna avtonomija- zasebna lastnina- načelo socialne države; država očetovsko ima pravico in obveznost, da poseže v

svobodna razmerja, da zagotovi standarde, ki sodijo v koncept socialne države

Ne velja le za sklepanje pravnih poslov, npr. prodajnih pogodb (pogodbena svoboda), temveč tudi v:

- DRUŽINSKEM PRAVU (sklenitev ZZ, posvojitev otrok)- DEDNEM RPAVU (sestavitev oporoke)

Na področju javnega prava se posameznik praviloma ne more odločati ali bo prevzel določeno obveznost ali ne (no. Plačilo davkov…) IUS DISPOSITIVUMStranki lahko pravno razmerje uredita drugače, kot to predvideva zakon IUS COGENS

Kogentni predpisi veljajo ne glede na voljo strankPOGODBENA AVTONOMIJA

1. SVOBODA SKLEPANJA: Vsak lahko svobodno odloča, ali bo, in s kom, sklenil pogodbo

2. SVOBODA OBLIKOVANJA VSEBINE: Stranki lahko svobodno oblikujeta vsebino pogodbe

- ni treba, da se držita tipov pogodb, urejenih v posebnem delu OZ- kakršnakoli vsebina v okviru kogentnih predpisov

Sredstvo za izmenjavo dobrin preko svobodnega sklepanja pogodb.

INSTITUT POGODBEJe nujna predpostavka za delovanje trga! Pogodbena svoboda in avtonomija volje veljata le v primeru, če ena stranka ne izpolni dogovorjenega, drugi ima na voljo učinkovite sankcije (Pacta sunt servanda.)

- pravna svoboda ne more biti neomejena; - varstvo javnega interesa (prisilni predpisi); varstvo šibkejše stranke (prisilni predpisi) zaradi realne ekonomske in intelektualne neenakosti, ki lahko vodi v zlorabo, ter odstop od liberalizma, zaradi socialne države

MEJE POGODBENE SVOBODE

- konkurenčno pravo (v javnem interesu)ZPOmk-Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence: prepoved omejevalnih sporazumov (5. člen), prepoved zlorabe prepovedujočega položaja (10.člen)

Področja konkurence: - nelojalna (več konkurentov, nepoštenost) - področje preprečevanja omejevanje konkurence (kartel)

- omejitev svobode sklepanja pogodb

a) kontrahirana dolžnostZakon določa, da mora neka oseba skleniti pogodbo (ali pogodbo z določeno vsebino)- kadar obstaja utemeljen monopol (izvajalci javnih služb, obvezno zavarovanje, prevoz oseb in blaga)

b) prepoved diskriminacijeTudi v CP; Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (zagotovljeno ne glede na spol, raso, versko pripadnost, etnično pripadnost, prepričanje…)

- omejitev oblikovanja vsebine pogodbeStranke ne smejo urejati pogodbeni razmerij v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli

1. Z zakonom prepovedani PP; sankcija-ničnost- prepovedana vsebina PP- prepovedan namen PP

2. PP v nasprotju z moralnimi načeli

- načelo vestnosti in poštenja; izraz morale v CP- temeljno načelo CP: skrb ne le za lastne, temveč tudi za interese nasprotne stranke vsebina obveznosti ni opredeljena vnaprej kršitev je lahko tudi podlaga za odškodninsko odgovornost

Pdb. 'dobri poslovni običaji'; tipične skupine primerov:- pogodbe, ki omejujejo zasebno gospodarsko svobodo ali konkurenco- izkoriščanje gospodarske moči ene stranke za vsiljevanje pogodbenih določb- kršitve družinskega prava ter vrednost- oderuštvo (domneva oderuških obresti)

3. PP, kjer imata stranki izrazito neenake pogajalske možnosti- varstvo delavcev- varstvo potrošnikov (ničnost dogovorov, ki od kogentnih predpisov odstopajo, v škodo

potrošnika)- varstvo stanovalcev

SPOSOBNOST FIZIČNE OSEBE

PRAVNA SPOSOBNOST

Pravna sposobnost je sposobnost biti in postati in subjekt pravic in dolžnosti. Pomeni zmožnost subjekta, da ima katerekoli pravice in dolžnosti, ki so pravno dovoljene. Pravno sposobnost ima vsak, ne glede na spol, starost ali duševno stanje. To zahteva že osebnostna pravica- pravica do dostojanstva. JE ABSOLUTNA (ni je mogoče odvzeti, omejiti, posameznik se ji ne more odpovedati).Kako in ali bo subjekt pridobil določene pravice in dolžnosti, je odvisno od njegove poslovne sposobnosti. Danes velja načelo, da ima tisti, ki ima voljno sposobnost tudi pravno sposobnost (vedno pa ni bilo tako, npr. v rimskem pravu je suženj imel poslovno sposobnost, ni pa imel pravne sposobnosti).

S priznanjem pravne sposobnosti pravo prizna subjekta in pravno osebnost ter pravno lastnost (pravna subjektiviteta).

Vendar pa fizična oseba tega ne more zlorabljati. Tudi te pravice in obveznosti ne more pridobivati sam.

Posebna oz. delna. oz. parcialna pravna sposobnost – oseba mora izpolnjevati določene pogoje, zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolžnosti. To velja za:

oporočna sposobnost: je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali uničiti, sposobnost izjaviti poslednjo

voljo starost oporočnika mora biti nad 15 let, biti mora razsoden, ni defekta volje; domneva se,

da je oseba, ki je dopolnila 15 let sposobna za razsojanje izpodbojna domneva; legitimiran v postopku je vsak, ki bi imel od tega korist.

volje zapustnika ne more nihče nadomestiti, zato zastopanje tu ni mogoče zahteve za priznanje te sposobnosti so zaradi osebnosti nižje ženitna sposobnost

vezana je na določeno starost (18 let) sposobnost sklenitve zakonske zveze korenini v trajni razsodnosti; ni defekta volje in razuma izpodbojna; začasna nerazsodnost enega od zakoncev; dolgotrajna nerazodnost- lahko

izpodbija vsak, ki ima pravni interes (tudi državni tožilec!) zaradi osebnosti so zahteve za priznanje te sposobnosti nižje dedna sposobnost: sposobnost dediča, da stopi v položaj zapustnika, načeloma je dedič lahko vsak razen, če je dedno nevreden, ker s svojim zavržnim

ravnanjem do zapustnika zapravil možnost, da bi po njem dedoval sposobnost za uresničevanje z ustavo določene pravice o svobodi odločanja glede rojstev otrok: zahteva se razsodnost, drugi posebni pogoji pa so vprašljivi (zdravje, starost, primerna za rojevanje, psihične

in moralne lastnosti) sposobnost otroka, da izvršuje pravice določene s Konvencijo o otrokovih pravicah: vezana je na določeno starost, za otroka se šteje človek do 18. leta starosti oz. otrok, ki ni poslovno sposoben

Pridobitev pravne sposobnosti Pravna sposobnost se pridobi z rojstvom. Pri tem se postavi vprašanje koga smatramo za že rojenega. Po naši zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo živorojenemu otroku. Otrok mora ob rojstvu kazati znake življenja (pogoj za življenje je, da otrok diha), ni pa potrebno, da je sposoben za življenje (tudi spačku se pripozna pravna sposobnost). V dvomu velja pravna domneva, da je bil otrok živ rojen.

Varstvo zarodka (nasciturusa) Po našem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti, ni samostojno bitje s pravicami in svoboščinami. Nima absolutne pravice do življenja, ustava sicer zagotavlja nedotakljivost življenja, a to ne velja za nasciturusa. Njegovo življenje je varovano posredno preko življenja njegove matere, vendar je hkrati odvisno od njene volje. Vendar se tudi nasciturusu prizna določeno pravno varstvo, kadar gre za njegove pravice in koristi (ne pa ko gre dolžnosti).Nasciturus šteje za že rojenega, kadar gre za njegove pravice, vendar se mora roditi živ, sicer te pravice odpadejo, kakor da ne bi nikoli nastale (pravilo: nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur). Pravice nasciturusa so:

dedna pravica : nasciturus lahko deduje (otrok, ki je že spočet v trenutku zapustnikove smrti, velja za rojenega, če se rodi živ)

pravica do povračila škode, ki je bila povzročena s škodnim ravnanjem v času, ko je bil še nasciturus

Družinsko pravo: center za socialno delo lahko zarodku, kadar je to potrebno za varstvo njegovih pravic, dodeli skrbnika za poseben primer

kaznivo dejanje zoper matere: če nekdo proti njeni volji prekine nosečnost; če je uničen plod je to kaznivo dejanje zoper telo matere.

KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH- preambula: programske narave in ni obvezujoča; pojem otroka definira: otrok je

človeško bitje, mlajše od 18 let, razen, če zakon ne določa drugače. Varstvo otroku gre pred in po rojstvu!

- Normativni del: zavezuje države, ki so konvencijo ratificirale

EVROPSKA KOMISIJA ZA ČP:

- ne obstaja več; danes je to ESČP; evropska Konvencija o ČP- nobena njena določba ne kaže nanašanje na pojem nerojenega-zarodek je del matere, ki ga nosi; intima o odločanju o prekinitvi nosečnosti

- Prim: nosečnice, ki je odvisnica, ne moremo poslati na prisilno zdravljenje

Nosečnica, ki je okužena z virusom HIV:- pravni položaj otroka med porodom (po naravni poti- veliko bolj tvegano, carski rez);

izhodišče, da je tudi med porodom otrok del materinega telesa- ogrožanje s strani matere po porodu: dojenje- po družinskem pravu se otroka materi

lahko odvzame, ker ga ogroža.

PRIPOZNANJE OČETOVSTVA- če je ženska v ZZ velja za otroka, ki se rodi, DOMNEVA OČETOVSTVA (=materin

mož se šteje za otrokovega očeta, še 300 dni po ločitvi!)- ta domneva je izpodbojna- v primeru zunajzakonske skupnosti, ni domneve: tožba na pripoznanje očetovstva

(sodna ugotovitev, analiza DNK; če moški ne pripozna otroka in umre, se toži njegove pravne naslednike)

- očetovstvo otroka, ki je na smrt bolan: pravo omogoča pripoznanje očetovstva, da otrok pridobi potrebne pravice

- OZ: darilna pogodba- določeno, da če je darovalec nekaj dal, lahko tudi prekliče in zahteva nazaj, zaradi nehvaležnosti obdarovalca ali, če se rodi otrok, prej pa jih ni imel

Prenehanje pravne sposobnosti Pravna sposobnost človeka preneha s smrtjo (pravno relevantna je možganska ali cerebralna smrt- ireverzibilna izguba možganskih funkcij, možganske vijuge se ne izpišejo več). S smrtjo ugasnejo vse tiste pravice, ki so vezane na umrlo osebo, vendar pa se večina pravic lahko z dedovanjem prenese na dediče (ugasne npr. zakonska zveza). Smrt ugotovi zdravnik, nato pa se to dejstvo pravno registrira v osebnih registrih (rojstna matična knjiga). Da lahko matičar vpiše smrt v matično knjigo, mora imeti potrdilo o smrti ali mrliški list, če pa tega ni mogoče predložiti, se smrt ugotavlja na druge načine.

Tako npr. sodišče lahko v nepravdnem postopku z odločbo pogrešano osebo spozna za mrtvo, če so izpolnjeni določeni pogoji. Sodišče določi dan in uro, ki velja za dan smrt. V tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami. Ta domneva je izpodbojna – če se pogrešani vrne, mora sodišče vzpostaviti prejšnje stanje ter mu vrniti vse pravice in dolžnosti, edino zakonska zveza z vrnitvijo pogrešanega ne oživi. Sodišče pogrešanega razglasi za mrtvega, če:

o njem zadnjih 5 let ni nobenega poročila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je verjetno, da ni več živ,

je izginil v požaru, potopu ladje, letalski nesreči ali drugi katastrofi, pa o njem več kot 6 mesecev ni glasu,

je pogrešan v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu.

dediščina preide v trenutku, ko je pogrešani razglašen za mrtvega in je odločba pravnomočna. Če se pogrešani slučajno vrne, se zapuščinski postopek prekine, pogrešani pa mora vložiti tožbo za povrnitev.

(Vprašanje komorience se postavi v primeru, ko umreta 2 osebi v istem dogodku in se ne da natančno določiti, katera je umrla prej, samo dejstvo pa je pomembno npr. zaradi dedovanja. Tisti, ki zaradi

uveljavljanja koristi trdi, da je ena oseba preživela drugo, mora to dokazati, to pa je največkrat zelo težko (gre za hudičev dokaz, probatio diabolica).)

POSMRTNO VARSTVO OSEBNOSTNIH DOBRIN – na kaj se prenese pravice?

Zakonodaja določene dobrine ureja parcialno.

- kazensko pravo varuje truplo, grob – INTEGRITETA TRUPLA; podoba in čast umrlega in čustva najemnika groba (primer: mati in hči v prometni nesreči, mati je v komi, hči umre oče pa jo pokoplje v materin grob; mati se zbudi iz kome in zahteva prekop- sodišče zahtevek zavrne)

- v Nemčiji preobrat z zadevo MEFISTO, 1971: svak pisatelja je upodobljen nacistično, naj bi imel seksualne perverzije- to naj bi iznakazilo čast umrlega; pred odločbo sodišča v Nemčiji so bile tri teorije:

osebnostne pravice tudi po smrti, vendar ni subjekta; ''visijo v zraku''posameznik ima po smrti delno subjektivitetoosebnostne dobrine: varovalka so svojci; te naj v okviru svojih osebnostnih dobrin varujejo osebnostne dobrine umrlega

Sodišče odloči, da Mefisto (knjiga) ne sme iziti! - VS: človekovo dostojanstvo je v času življenja samo takrat dovolj zavarovano, če

lahko računamo, da bo zavarovano tudi po njegovi smrti. Posameznik se boj svobodno odloča, le ve, da bodo njegove dobrine zavarovane tudi po smrti.

- US: ustava nikjer ne pravi, da dostojanstvo posameznika s smrtjo preneha – država ga mora varovati!

ne govorijo več o pravici 'dostojanstvo', temveč o dobrini 'dostojanstvo'.

Pri nas se govori o nekakšnih ostankih osebnostnih pravic po smrti.

ZAKONITO ZASTOPANJE (IN OMEJITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI)

S pomočjo zastopnika se lahko oseba, ki nima poslovne sposobnosti vključi v pravni promet. (mladoletnik, duševni bolnik)S polnoletnostjo praviloma preneha zakonito zastopanje.

POSLOVNA SPOSOBNOST

Sposobnost samostojno izražati voljo v pravnem prometu.

Poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da sam ustvari voljo, ki se zahteva za sklepanje pravnih poslov. Poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta: sklepati pravne posle , se zavezovati na podlagi teh poslov, pridobivati pravice iz teh poslov in prevzemati obveznosti iz teh poslov.

Pravo predpostavlja, da smo vse fizične osebe sposoben izražati voljo- to ne drži pri otrocih, duševnih bolnikih – zakonodajalec jih mora varovati:

- posebna pravila o poslovni sposobnosti mladoletnikov- posebna pravila o odvzemu poslovne sposobnosti polnoletnim osebam- pravila o podaljšanju roditeljske pravice po polnoletnosti

domneva poslovne sposobnosti temelji na sposobnosti za razsojanje- pravilno doumeti pomen in posledico odločitev in se v skladu s tem tudi ravnati.

Fizična oseba je nerazsodna, če:- ne more razumeti posledic in pomena odločitev (defekt razuma)- ne more ravnati v skladu s pravilnim razumevanjem (defekt volje)

pravo izhaja iz tega, da so odrasle osebe razsodne- priznava jim popolno poslovno sposobnost.

Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ima lahko tudi 'svetle trenutke' – LUCIDUM INTERVALUM – vendar vseeno velja neizpodbojna domneva razsodnosti (PP so nični, neveljavni).

Polnoletna oseba je lahko v določenih trenutkih nerazsodna; nerazsodnost dokaže tisti, ki se nanjo sklicuje.

ZAKONSKA UREDITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI

a) Poslovna nesposobnost (od rojstva pa do 15. leta starosti)

popolnoma poslovno nesposoben je mladoletnik do 15. leta starosti otrok je popolnoma nesposoben, ker ne more izjaviti pravno relevantne volje vsak posel, ki ga sklene otrok, je ničen – kljub temu pa včasih takšnih pravnih poslov ne

štejemo za nične (npr. če otrok kupi malico), ampak smatramo, da je otrok sel svojih staršev, ki ni nujno poslovno sposoben

tisti, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ne morejo sklepati pravnih poslov, taki pravni posli so nični, so v enakem položaju kot otroci do 15. leta starosti (veljavni pa so pravni posli, ki jih sklene oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku sklenitve pravnega posla razsodna, ki je imela svetel trenutek - lucidum intervallum) – zasledimo celo, da gre za neobstoječe pp.

Ničen pravni posel v tem primeru ne zavezuje nobene stranke in niti ne more kontravalidirati (ne more postati veljaven, če vzrok ničnosti kasneje odpade!).Na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti in nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana stranka.

b) Delna ali omejena poslovna sposobnost (od 15. do 18 leta starosti)

Omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. do 18. leta, ki je pod roditeljsko ali skrbniško pravico. Taka oseba lahko praktično sklepa vse posle, razen pomembnejših pravnih poslov, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) staršev ali skrbnika (kot pomembnejši pravni posli se štejejo tisti pravni posli, ki bistveno vplivajo na njegovo življenje pred in po polnoletnostjo npr. prodaja nepremičnine). V tem primeru si nasprotujeta 2 ureditvi in sicer iz OZ in ZZZDR. ZZZDR pravi, da če je oseba stara od 15. do 18. let sklenila pravni posel brez soglasja staršev, ta pravni posel ne velja in ne ustvarja nobenih posledic za mladoletnika in 3. osebo. OZ pa pravi, da dokler pomembnejši pravni posli niso avtorizirani, so izpodbojni – izpodbija jih lahko mladoletnik. Mladoletnik ima potem, ko je dopolnil 18. let še 3 mesece časa, da izpodbija pravni posel, ki

ga je sklenil kot mladoletnik. Pomembnejši pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposobna oseba ne velja, če ni avtoriziran. Po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil veljaven že od dneva sklenitve (ex tunc).

Sam lahko sklene delovno razmerje! – ZDR – in sme razpolagati s svojim zaslužkom.

VAROVANJE NASPROTNE STRANKE

Zakon določa, da ima ta stranka pravico zahtevati povračilo škode, vendar le, le jo je mladoletnik z zvijačnim ravnanjem prepričal, da je poslovno sposoben,

Splošno pravilo oblig. Prava: Škoda je vedno povrnjena.

PP, ki ga sklene mladoletnik brez soglasja zakonitega zastopnika postane veljaven, če ga zakoniti zastopnik odobri. Izjava o odobritvi: (za nazaj-ex tunc) PP mora dospeti nasprotni stranki in šele tedaj pp dokončno velja.

Negotovost: nasprotna stranka lahko pozove zakonitega zastopnika za odobritev; če le-ta zavrne, se pp razveljavi ali če se v 30 dneh od poziva ne izreče odobritve.Ta poziv, da tedaj, ko je stranka zainteresirana, da se pp uveljavi. Lahko se pa zgodi, da se bo želel takega pp čim prej znebiti, ko izve, da ni soglasja zakonitega zastopnika; Zakon: Lahko odstopi od pogodbe, vendar le, le ni vedela za mladoletnikovo poslovno nesposobnost ali če je zanjo vedela, toda jo je mladoletnik prevaral, da ima soglasje zakonitega zastopnika.Ta pravica ugasne v 30 dneh, ko druga stranka to izve (ali ko prejme odobritev zakonitega zastopnika)- odstop ni mogoč! prejemna teorija

Taka je ureditev po OZ.

Ureditev po ZZZDR: če je mladoletnik, ki je dopolnil 15 let sklenil pp brez soglasja zakon. Zastopnika, je tak pp NEVELJAVEN, saj ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti in posledic - po zakonu ne zavezuje nobene stranke.

Katera ureditev velja (ali OZ ali ZZDR)?- lex specialis derogat legi generali: specialnejši je OZ, ker ureja oblig. Razmerja- lex posterior derogat legi priori: ZOR je predhodnik OZ (1.10.1978), ZZZDR pa je bil

prvič sprejet 1.1.1977 in je to vprašanje prvi rešil in sicer po nemškem vzoru.

Katera ureditev je smiselnejša?OZ tovrstne pp bolj podrobneje ureja: pravice obeh strank uvaja mladoletnika v sklepanje pp.

ZZZDR razlikuje med tistimi mladoletniki za katere skrbijo starši, saj le-ti potrebujejo soglasje zakonitega zastopnika le za pomembne pp. Mladoletnike deli tudi na tiste, za katere skrbijo skrbniki – tak mladoletnik potrebuje za vsak pp soglasje skrbnikov; taka ureditev ni v redu, saj bi tudi skrbniki morali varovanca uvajati v sklepanje pp.

18 let polna poslovna sposobnost; nastopi avtomatično, po samem zakonu – EX LEGE.PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRED 18 LETOM

- če sklene ZZ, vendar potrebuje soglasje Centra za socialno delo in od staršev. CzSD presoja ali je mladoletnik dovolj zrel za sklenitev zz, s samo sklenitvijo pa postane mladoletnik poslovno sposoben.

- Z odločbo sodišča (nepravdni postopek, nepravdno sodišče), ki se lahko izda le mladoletniku, ki je postal roditelj, vendar ni sklenil zz

predlog za tako odločbo da lahko sam mladoletnik ali njegovi starši, vendar v tem primeru se mora mladoletnik strinjati; sodišče presoja

c) Popolna poslovna sposobnost (od 18. leta naprej)

Popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo. Izjemoma se lahko pridobi že prej in sicer s sklenitvijo zakonske zveze (mladoletna oseba, ki želi skleniti zakonsko zvezo, mora za to pridobiti dovoljenje CSD in mora biti stara najmanj 15 let) ali rojstvom potomca-postane roditelj in pridobi roditeljsko pravico (če obstajajo pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti – gre za spregled mladoletnosti, venia aetatis). S polnoletnostjo se praviloma preneha zakonito zastopanje; starši popolnoma izgubijo pravico in dolžnost za skrb za otroka. V treh mesecih od polnoletnosti lahko mladoletnik, ki je sklenil pp in postal polnoleten, tak pp izpodbija. Pride v poštev, če so bili njegovi zakoniti zastopniki PASIVNI urejeno z zakoni!

Odvzem poslovne sposobnosti

Poslovna sposobnost se odvzame osebi, če ta ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Poznamo 2 stopnji odvzema poslovne sposobnosti in sicer delni ter popolni odvzem poslovne sposobnosti. Razlogi za odvzem so: napake razuma, volje in značaja (nerazsodnost) kot posledice duševnih bolezni ali

duševne zaostalosti, trajnega ali pretiranega uživanja alkohola, živčnih plinov ali hude telesne prizadetosti (čeprav se praviloma poslovna sposobnost zaradi telesne prizadetosti ne odvzame)

zapravljivost: če neka oseba trajno in nesmiselno brez razloga zapravlja denar in s tem spravlja v nevarnost svoje bližnje

tožbarjenje (kverulant): ljudem, ki neprestano vlagajo tožbe, se lahko poslovna sposobnost odvzame v celoti

Vrsta in intenzivnost teh vzrokov vplivata na to, kakšen bo odvzem poslovne sposobnosti. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta popolno je izenačena z mladoletnikom mlajšim od 15 let, ne more več nastopati v pravnem prometu. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta delno, je izenačena z mladoletnikom, ki je že dopolnil 15 let, ne pa še 18 let (vendar to ne drži popolnoma, saj oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost za vse pravne posle potrebuje skrbnika, ki ga določi CzSD, kar pa naj bi bil tudi prekomeren poseg v posameznikove pravice, vendar so posredno s tem varovani tudi udeleženci pravnega prometa).

Skrbništvo za poseben primer: če je nerazsodnost kratkotrajna se poslovna sposobnost ne odvzame!

Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti

Ureja ga Zakon o nepravdnem Postopku (44. do 56. člen). Uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti lahko predlagajo:

zakonec, zunajzakonski partner, sorodnik v ravni črti in v stranski črti do drugega kolena, prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka, CSD, državni tožilec.

Zakon o nepravdnem postopku določa tudi razloge za odvzem:- duševna bolezen, zaostalost- odvisnost (od alkohola, mamil)- drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizična stanja

Sodišče nato odloči na podlagi dokazov in pričanj izvedencev (najbolj upošteva mnenje izvedenca sodnopsihiatrične stroke), ali bo osebi odvzelo poslovno sposobnost ali ne, in če ja, ali delno ali v celoti. Posel, ki ga sklene oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost, je neveljaven. Posel, ki ga sklene dejansko nerazsodna oseba, čeprav ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta, je neveljaven. O nerazsodni osebi govorimo, ko oseba ni sposobna razumeti posledic svojih ravnanj in daljnosežnih posledic. Če je oseba nerazsodna, pa ima v času sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucidum intervallum), potem je pravni posel veljaven.Odvzem se zaznamuje v matičnem uredništvu in tako dejstvo se zaznamuje tudi v zwmljiški knjigi, če so vpletene tudi nepremičnine.

PODALJŠANJE RODITELJSKE PRAVICE

S podaljšanjem roditeljske pravice dosežemo enak učinek, ki ga dosežemo z odvzemom poslovne sposobnosti. To lahko storimo v primeru otrokove duševne in telesne zaostalosti, ker sam ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Predlog mora biti podan praviloma pred polnoletnostjo. Izjemoma lahko tudi nekoliko kasneje, vendar le, če je vzrok obstajal že pred polnoletnostjo.

To je omejitev poslovne sposobnosti kot odrasli osebi; preprečimo pridobitev poslovne sposobnosti.

To se ureja v nepravdnem postopku; odločbo izda sodišče, ki izključi domnevo o popolni poslovni sposobnosti.

Pravni položaj je potem praviloma tak kot pred podaljšanjem.

URS, 54. člen: Roditeljska pravica; institut je praviloma namenjen otroku, njegova uporaba za odrasle osebe ni primerna.

SPOSOBNOST BITI STRANKA

Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Oseba lahko nastopa kot tožnik ali toženec. Ta sposobnost je neodvisna od konkretnega pravnega razmerja.

To sposobnost ima vsaka fizična oseba, ne glede na poslovno sposobnost (tudi zarodek) in razne organizacije, ustanove, ki nimajo pravne subjektivitete.

PROCESNA SPOSOBNOST

Sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (podaja izjave, pritožbe…)

Fizična oseba je pravdno sposobna načeloma v mejah poslovne sposobnosti. Mladoletnik je pravdno sposoben samo v tistih pravnih razmerjih, ki jih sklepa sam. V vseh drugih civilnih sporih je mladoletnik procesno nesposoben in potrebuje zastopnika.Enako velja za polnoletno osebo, ki ji je vzeta poslovna sposobnost.

DELIKTNA SPOSOBNOST(voljna sposobnost)

Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja - krivdna sposobnost. V civilnem pravu je deliktna sposobnost, sposobnost za škodno ravnanje in odškodninsko odgovornost. Za odškodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji: krivdna odgovornost, nedopustno škodno ravnanje, nastanek prepovedane posledice, vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo.

Odškodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme – toženec mora dokazati da ni ravnal škodno. Razsodnost (= prištevnost v kazenskem pravu) je pogoj za krivdno odgovornost v civilnopravnem pomenu. Kdor je nerazsoden ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu. Kdor je v stanju prehodne nerazsodnosti, odgovarja za škodo, ki jo povzroči, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v tako stanje (ACTIO LIBERA IN CAUSA- Dejanja, ki so svobodna, ko o njih odločamo); če je prišel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za škodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil.

Deliktna sposobnost mladoletnika: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta : deliktno nesposoben, neizpodbojna domneva mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta : pogojno deliktno sposoben,

pogoj je, da se dokaže, da je bil zmožen razsojati, izpodbojna domneva mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti : deliktno sposoben (odgovornost po splošnih pravilih

kazenskega prava) – če se sklicuje na nerazsodnost, jo mora tudi dokazati! Oseba se lahko sklicuje tudi na stanje prehodne nerazsodnosti, sodišče pa mora ugotoviti, kdo je odgovoren za tako stanje

Deliktna odgovornost mladoletnika: mladoletnik do dopolnjenega 7. leta : ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči, odgovarjajo

starši, ne glede na krivdo (so objektivno odgovorni), razen če so podani razlogi za izključitev odgovornosti,

mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta : ne odgovarja za škodo, razen če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati; starši odgovarjajo za škodo, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde; dokazno breme je na strani staršev; če se dokaže, da je bil otrok ob povzročitvi škodljive posledice razsoden, odgovarja solidarno poleg staršev,

mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti : odgovarja po splošnih pravilih odgovornosti za škodo, starši odgovarjajo subsidiarno; če je škodo povzročil za razsojanje zmožen mladoletnik, ki

pa je ne more povrniti, sme sodišče, naložiti staršem, da v celoti ali deloma povrnejo škodo, čeprav zanjo ne odgovarjajo.

PRAVNI POSLI

Pravni posel je fiktivni pojem, abstrakcija – ta pojem smo si izmislili ljudje, da lahko razumemo vse načine, da na področju CP sami oblikujemo pr. Razmerja. To naredimo na različne načine, ki jim s skupnim imenom pravimo pravni posli.

V CP pravu velja zasebna avtonomija; medsebojna civilna pravna razmerja.

Najbolj tipičen in izdelan pp je institut pogodbe, ni pa edini, saj so tu še enostranski pp (nagrade za najditelje itd.).

V CP je pomembno razlikovanje med pp in drugimi načini nastanka obveznosti.

Pp sestavlja najmanj ena izjava volje(bistvo pp; na podlagi zasebne avtonomije), ki je usmerjena v doseganje pravne posledice. Pri pravnih posledicah je bistveno, da ne nastanejo zato, ker jih oseba želi, vendar mora pravni red te posledice priznati.

Volja pa mora biti izražena v skladu z zakonskim redom!

KATEGORIJE PRAVNIH POSLOV

ENOSTRANSKITo so pravni posli, ki vsebujejo izjavo volje samo ene stranke.

- sestavitev oporoke- obljuba nagrade- odpoved najemne pogodbe

VEČSTRANSKISo pravni posli, ki nastanejo na podlagi izjave volje dveh ali več strank.

- pogodba- skupni akti- sklepi

Pogodba: vsebuje izjave volje najmanj dveh oseb (simbol zasebne avtonomije), ki pa morata biti skladni.

Skupni akti: izjava volje dveh oseb, ki sta skladni, vendar si izjavi ne stojita nasproti (kot pri pogodbi), vendar izjave stojijo SKUPAJ! (skupna ENAKA volja)

Sklep: izjava volje večih oseb v nekem združenju, društvu- pravni osebi izjavljata voljo. Kadar jo izjavljata navzven, jih nekdo zastopa!Sklepi urejajo notranja razmerja družb in društev. Družba lahko sama z zakonom določi sklepčnost; odločitev, ki pa jo sprejme predpisana večina, postane veljavna za vse – zavezuje vse člane družbe.

Volja mora biti usmerjena v pravno posledico! Primer: prijatelj povabi prijatelje na večerjo, vendar ga potem ni – ni zavezujoč pravni posel (je bolj moralno sporno); NISO VSE IZJAVE VOLJE IN DOGOVORI PRAVNI POSLI!

PODROČJA CP

- obligacijskopravni pravni posli (matično, najpomembnejše področje)- družinskopravni pravni posli (posvojitev, sklenitev zz, priznanje očetovstva…)- dednopravni pravni posli (oporoka)- stvarnopravni pravni posli (okupacija, delerikcija: izjava volje, da lastnine ne želiš

več; opustitev stvari, delinkvirana stvar postane res nullius, ni več posestne volje)

vse pravne posle delimo glede na UČINEK: zavezovalni in razpolagalni (glede na to, v kateri sferi prava učinkuje)

primer-prodaja: smisel prodaje je, da stvar zamenja lastnika v zameno za plačilo. Sklenitev prodajne pogodbe- ko sklenem pogodbo še ne postanem lastnik sklenitev pogodbe ustvari samo obveznost obeh strank, da izpolnita, kar sta obljubili (stvar za denar ali obratno).Sam obstoj obveznosti ne pomeni, da je prišlo do prenosa lastninske pravice (dejansko spremembo lastnine spremeni šele RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL- glede na to, kaj prodajamo: lastninska pravica premičnine se prenese z:

- izročitvijo (razpolagalni pravni posel, pogoj, da je izročitev veljavna je veljavna pogodva, s katero nastane obveznost razpolagalni pravni posel pomeni izpolnitev obveznosti zavezovalnega pravnega posla

- (pri nepremičninah sta sklenitev in zapadlost časovno določena, latninska pravica pa ne preide z izročitvijo, temveč z vpisom v zemljiško knjigo;

Intabulacijska klavzula: zemljiško knjižno dovolilo, s katerim odsvojitelj izrecno dovoli vpis novega lastnika v ZK. Z ZK se kaže PUBLICITETA-premičnost navzven, pri premičninah se publiciteta kaže s posestjo)

če se pravni posel ne zaključi z izročitvijo kršitev pogodbe

Zavezovalni pp ustvarjajo relativna razmerja med strankami, ki pogodbo podpišejo (inter partes!).

Pravni posli INTER VIVOS in MORTIS CAUSA

ne glede na to, kdaj nastopi pravni učinek

IZJAVA VOLJE

Volja je gibalo pp. Da lahko volja učinkuje, mora biti na nek način izjavljena.

18. člen OZ: volja za sklenitev pogodbe se izjavi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnimi ravnanji, iz katerih se da zanesljivo sklepati, da obstoji konkludentna dejanja (izjavna dejanja, iz katerih lahko sklepamo o volji-molčeča izjava).Izjava volje mora biti svobodna, resna in zavestna.

Molk: popolna pasivnost; ni nobene izjave – ali pa molk velja za izjavo? qui tacet consentire videtur (to načelo samo po sebi ne velja; molk ne pomeni potrditve).

Izjema: qui tacet, cum loqui potuit et debuit, consentire videtur. 30. člen OZ: če med strankama obstaja stalna poslovna povezava, se šteje, da je stranka ponudbo sprejela, če je ni, jo je v določenem roku vrnila.

Normiran molk: kadar zakon določa pravne posledice molka v določenih situacijah 95. člen OZ: izpodbojna pravica (''šepavi pp'', določen je rok)

Izključene so izjave, ki ne pomenijo ne zavestno, ne voljno ravnanje (izjave v spanju, hipnozi, anesteziji ali pod vplivom absolutne sile – vis absoluta).

Izjavljajoči mora imeti zavest, da njegovo ravnanje pomeni pravnorelevantno izjavo volje (primer z dražbo vin)

Dva pola razlage:- varstvo pravnega prometa- varstvo volje

NESOGLASJE MED VOLJO IN IZJAVO

Ali se upošteva resnična volja ali izjava, kot so jo razumeli drugi?

- TEORIJA IZJAVE- TEORIJA VOLJE

Vendar pa nam pravo redkokdaj daje dokončno opredelitev - pomembna je obrazložitev.V našem pravu ima večjo težo objektivni pomen izjave- s tem varujemo pravno varnost.

Avtonomija volje je ponavadi utemeljena z varstvom šibkejše stranke (fizične osebe).

UČINKOVANJE IZJAVE VOLJE

1. kdaj učinkuje izjava volje?Ko subjekt izrazi svojo voljo, začne ta za zunanji svet obstajati. To pa praviloma še ne zadošča za to, da izjava volje tudi učinkuje (da povzroči pravne posledice).Izjava mora na nek način priti do naslovljenca, da dobi učinek. Med prisotnimi osebami to ni problem.

2. Prejemna teorijaRiziko prenosa nosi izjavitelj. Prejem pomeni možnost seznanitve z vsebino izjave; ko izjava pride v naslovnikovo vplivno sfero (območje oblasti).

Prejem NI ENAKO kot sprejem!

Izjemoma velja ODDAJNA teorija; izjemoma deluje izjava tudi brez prejema (npr obljuba nagrade)

3. Dvojna funkcija izjave volje

RAZLAGA VOLJE

Razlaga je iskanje skupnega pomena, ki naj ga izjava ima - skupni pomen za obe stranki. Če je dvomljivo kako razumeti izjavo.Če je kljub napačnemu izrazu naslovnik izjavo razumel tako, kot je izjavljajoči hotel, prevlada skupni namen: FALSA DEMONSTRATIO NON NOCET mentalna rezervacija

IN CLARIS NON FIT INTERPRETATIO.

Če je naslovnik izjavo razumel drugače, kot je izjavljajoči hotel, je treba ugotoviti objektivni pomen izjave – pri iskanju moramo upoštevati obe plati razlage; razumevanje naslovnika.

82. člen: določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (- primarno sredstvo = jezik; gramatikalna razlaga). Pri tem se ni treba drćati dobesednega pomena, iščemo namreč skupni namen/pomen strank in pri tem moramo upoštevati temlje CP (oblig.razmerja). med temeljna načela pa sodi tudi varstvo pravnega prometa.

Dopolnilna pravila:- CONTRA PROFERENTEM: 83. člen, OZ; stranka pripravi pogodbo vnaprej,

praviloma v obliki obrazca; pogodba ni individualno dogovorjena nejasnosti se razlagajo v škodo tiste stranke, ki je pogodbo pripravila (vendar samo v dvomu!)

- Nejasnosti v neodplačnih pp se razlagajo v smislu, ki je blažji do dolžnika, darovalca, pogodbenika

- Nejasnosti pri odplačni pogodbi pa se razlagajo v smislu pravičnega sorazmerja

PREDPOSTAVKE VELJAVNOSTI PRAVNIH POSLOV

1. PREPOSTAVKE GLEDE SUBJEKTOV

- pravna sposobnost- poslovna sposobnost- razsodnost (= dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj; če oseba v času

sklepanja pp ni dejansko razsodna, se pravni posel ne prizna, četudi ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta)

2. PREPOSTAVKE GLEDE IZJAVE VOLJE (animus contrahendi)

- volja (mora biti izjavljena; prejemna teorija; UČINEK brez prejema)- oblika izjave volje- soglasje volj

3. PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI

- dopustnost- določnost ali določljivost- možnost

4. PREPOSTAVKE GLEDE PODLAGE (KAVZE)

pravna oseba izgubi pravno sposobnost z LIKVIDACIJO – izbris iz registrov

OBLIKE PRAVNIH POSLOV

Zgodovina: FORMALIZEM (stipulacija)Danes: načelo konsenzualnosti* (51/1 OZ), zlasti v obligacijskem pravu, več formalnosti v družinskem, dednem in stvarnem pravu šte. Formalnih pogodb narašča!

* za pogodbo je načeloma pomembno, da stranki dosežeta konsenz, ne glede na obliko – praviloma se za veljavnost ne zahteva nobene oblike

PISNA OBLIKA: zapis je bistveno obstojnejši od človekovega spomina – dokazovanje; velja tudi elektronska oblika, notarska, priče

NAMEN OBLIKE: - forma ad valorem: konstitutivni namen; ''pravotvorna oblika'' za veljavnost pp)- forma ad probationem: dokazni namen

FUNKCIJA OBLIKE:- svarilna funkcija (dodaten premislek o pravnih posledicah – močnejši pomen)- omogoča naknadni nadzor transakcij s strani tretje osebe (npr. upnika) ali države

(slednje zaradi varstva javnega interesa fiskalne zadeve, Zakon o nepremičninah; nujno pisne oblike)

Obliko določi (=pogoj veljavnosti):- zakon- stranki sami (pogosto v pogodbah- skleneta poseben dogovor o obliki poslovanja)

Zapoved oblike – različne izjave:- oblika pogodb- oblika drugih pp (enostranskih izjav volj) – ponudbe, izjave o odstopu- oblika za druge izjave, predvsem notifikacije (=obveznost seznanjenja) –obvestila…

PISNA OBLIKA:- zakon določa, da je za veljavnost pogodbe potrebna pisna oblika- pogodba o prenosu nepremičnin- obljuba darila- gradbena pogodba- poroštvo- kreditna pogodba- pogodba o potovanju- licenčna pogodba

OZ 57/1: če je treba za sklenitev pogodbe napraviti listini, je pogodba sklenjena, ko listino podpišejo vsi, ki se z njo zavezujejo.

1. LISTINA: inkorporacija besedila, ni nujo papirni dokument2. PODPIS: lastoročni podpis; ročni znak + dve priči/notar- nepismenost. Podpis ima več

funkcij, predvsem identifikacijsko in avtentifikacijsko

OZ 57/2: enake učinke kot listina ima katerikoli način ali oblika sporočanja, ki ohranja zapis besedila neokrnjen in ki omogoča preverjanje izvora besedila

ZEPEP(Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, sprejet l. 2000); 4., 13. in 15. čen: Elektronske oblike se ne sme diskriminirati! 4. člen

Elektronska oblika je v Cp izenačena s pisno obliko, vendar pod pogoji (57. člen): - bistvo obličnosti nista papir in črnilo, ampak funkcija, če sta torej zagotovljena

ekvivalentna in če ta oblika ohranja zapis besedila in izvor besedila pošiljatelja. - 13. člen: določa, kdaj je elek.listina enaka papirnati listini: kadar so podatki dosegljivi

in primerni za kasnejšo uporabo; imaš podatke v taki obliki, da lahko z njimi razpolagaš.

- 15. člen: poseben elektronski podpis (kvalificiran, varen) je na poseben način overovljen in je popolnoma enak lastnoročnemu podpisu. (metoda: šifriranje, kriptografija)

- Kadar imamo el. Obliko z el. Podpisom je pravno izenačeno

Notarska oblika= notarski zapis, sestavljen v posebnem postopku: POSTOPEK ZA SESTAVO NOTARSKE LISTINE

- notar mora ugotoviti istovetnost strank- zapis pp- strankam prebere pp- stranke in notar morajo podpisati vsako stran- lahko tudi v el. Obliki- kateri pp se opravljajo pri notarju, je določeno z Zakonom o notariatu (pogodbe o

urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema…)

Notarski zapis je izenačen s sodno odločbo pod določenimi pogoji:- je izvršilni naslov izvršilni postopek se lahko začne takoj- če iz nje izhaja zapadla obveznost in je dolžnik soglašal z izvršitvijo

Notarska overitev: notar potrjuje določena dejstva, npr. lastoročnost podpisa ali overitev prepisa/kopije.

Upravna overitev: nanaša se na prepis. Izvedeno na upravni enoti. Je enakovredna notarski overitvi, vendar samo za upravne postopke.

Zakon o notariatu, 47. člen notarski zapis (celo pogodbo napravi notar)- premoženjska razmerja med zakoncema- določeno z zakonom

SANKCIJA ZA KRŠITEV PRAVIL O OBLIKI

OZ 55/1: pogodba je nična, če iz namena (teleološka razlaga*) predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega

*varstvo interesa ene stranke: izpodbojnost; varstvo javnega interesa: ničnost!

TEORIJA O REALIZACIJIOZ 58 (KONVALIDACIJA): ozdravitev, izpolnitev obveznosti

- upoštevanje dejanskega stanja- preprečevanje zlorab (venite contra factum proprium)

SOGLASJE VOLJ

OZ 15. člen: Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah

- ponudba in sprejem ponudbe: ena stranka da ponudbo, druga jo sprejme; soglasje lahko nastane tudi kako drugače

PONUDBA

a) je samostojni pravni posel (izjava volje in pravne posledice; OZ 22. člen)b) elementi: - naslovljena na določeno osebo ( na nedoločen krog to niso prave ponudbe, temvel

invitatio ad offerendum- katalogi, oglasi…OZ 22/3)- ANIMUS CONTRAHENDI- volja za sklenitev pogodbe- Vsebuje vse elemente pogodbe- Oblika, če to določa pogodbac) učinek ponudbe: ponudba veže, če vezanost ni izključena (OZ 25/1). Od prejema ali

hkrati z njim je mogoč umik ponudbed) OZ 26/5: Ponudba v vsakem primeru ugasne, ko je zavrnjenae) Rok za sprejem ponudbe (OZ 26):- določen rok: (posredna komunikacija/pismo../ od oddaje; neposredna

komunikacija /telefon…/ od prejema)- nedoločen rok (če je ponudba dana odsotni osebi- običajni rok; ponudba dana ustno

mora biti sprejeta takoj, razen, če iz okoliščin izhaja, da je nekaj potrebno premisleka)

SPREJEM PONUDBE

Pogodba je sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema.- izrecna izjava – učinkuje s prejemom; konkludentna dejanja so izjema- identiteta sprejema in ponudbe; skladni izjavi (če odgovor izraža sprejem, hkrati pa

predlaga spremembe ali dopolnitve, je naslovnik ponudbo zavrnil in dal novo- nasprotno ponudbo)

- IDENTITETA NI ABSOLUTNA: če so spremembe nebistvene, ni zavrnitve; če so spremembe bistvene (cena, plačilo, kakovost, količina…) je za to odgovorna ena stranka ali pa se spor rešuje

- Zapozneli sprejem: zavrnitev in nova, nasprotna ponudba- Smrt stranke ne povzroči ničnosti ponudbe (obveznosti se dedujejo!)

Pravni red dopušča, da se določene pogodbe prekličejo – Zakon dopušča stranki, da si premisli.

- darilna pogodba (huda nehvaležnost, stiska, novo rojeni otrok…)- odstop kot preklic brez navajanja razlogov v potrošniških pogodbah ( odstop kot

posledica kršitve, ki jo je treba dokazati) – ZVPot

Ko je ponudba sklenjena je pravno zavezujoča! – Pacta sunt servanda. (ni si mogoče premisliti, je pa v posebnih primerih omogočen preklic)

PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI

- dopustost- določenost ali določljivost

pogodba vsebuje podatke, s katerimi je mogoče določiti predmet obveznosti stranki sta določanje prepustili tretjemu prodaja s specifikacijo, določenost cene pri prodaji

- možnost: nemogoč predmet obveznosti povzroči ničnost pp (Impossibilium nulla obligatio est. Celsus) – pravice in obveznosti ne nastanejo (ni odgovornosti za izpolnitev), vendar pa obstaja možnost odškodninske odgovornosti (culpa in contrahendum); OZ 91. člen

PODLAGA OBVEZNOSTI (KAVZA)

OZ 39. člen- vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog; nagib, ki ga ima

ena stranka, da sklene pogodbo; pravni naslov)- podlaga je nedopsutna, če je v nasprotju z ustavo, zakoni, prisilnimi predpisi ali

moralnimi načeli- domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena- če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična

Kavza= vzajemna obveznost; Zakaj posel skleniti? Glede kavze morata stranki soglašati. nagib ni enako kot kavza!!

OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

Objekti so vzrok, zakaj stopamo v pravna razmerja. Ni nujno, da v pravna razmerja stopamo po svoji volji, lahko naključno.

Neminem laedere: nikomur škodovati, lahko pa smo škodninsko odgovorni.

Delitev:- stvari- izpolnitvena dejanja- imaterialne dobrine (Imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izključujočih pravic, ki

niso stvari. To je predvsem intelektualna lastnina, ki jo varujejo pravice intelektualne lastnine in človekova osebnost, ki jo varujejo osebnostne pravice)

- premoženje

STVARI

So najpomembnejši objekti, so samostojni deli narave, ki jih zaznavamo s čutili in služijo zadovoljitvi človekovih potreb. Morajo biti prostorsko omejene in človeku dosegljive (človek jih lahko obvladuje). So fizične in telesne stvari, zapolnjujejo prostor. Netelesne dobrine so varovane z drugimi oblikami premoženjskih pravic.

Netelesne dobrine so stvarne pravic, pravice na tujih stvareh, obligacijske pravice, pravice na intelektualnih lastninah.

SPZ: stvar je samostojen telesni predmet, ki ga človek lahko dodeluje, za stvar štejejo tudi oblike energije in valovanja, ki jih človek lahko obvladuje.

Človekovo truplo: ohrani osebnostne pravice preko svojcev, z njim se ne razpolaga kot s stvarjo.Ne more se sklepati posla o človeku kot objektu. Nekateri deli pa lahko z ločitvijo od telesa postanejo stvar, vendar so le redko lahko predmet nakupa.

- darovanje organov: poseben zakon javnega prava- organ ali tkivo se lahko daruje pod pogoji, da se le-ta obnavlja, da je v paru in da je darovalec s prejemnikom v tesni zvezi

- darilo je v tem primeru realen kontrakt, taka pogodba nastane in zavezuje v trenutku, ko je izpolnjena.

- Obligacijsko pravno se ne moremo zavezati za darovanje organa

Prva kategorija je delitev glede naravnih lastnosti:- Premičnine (res mobiles)- Nepremičnine (res imobiles)

Govorimo o fiksiranosti oziroma mobilnosti.

NEPREMIČNINESe ne morejo premikati, brez, da bi prišlo do oškodovanja njenega bistva: zemljišče in kar je z njim trajno spojeno (Accessio cedit principali; Superficies solo cedit.)SPZ: prostorsko odmerjen del zemeljske površine, skupaj z vsemi sestavinami.Sem spadajo tudi druge samostojne stvari, ki so na zemljišču. Za nepremičnine lahko štejemo tudi posamezne dele stavb, vendar samo, ko imamo uveljavljen režim etažne lastnine.

Pravni promet z nepremičninami je manj frekventen kot s premičninami. Vodimo jih v zemljiški knjigi in pravni promet je zaradi tega bolj varen, nihče ne sme trpeti škodljivih posledic, če se nanaša na ZK. (ZK omogoča tudi individualizacijo)

PREMIČNINESem štejemo stvari, ki jih ne uvrstimo v kategorijo nepremičnin. Lahko jih brez škode za njihovo bistvo prenašamo. Denar v gotovini je premičnina in ima status kot ostale premičnine. Za premičnine večjih vrednosti pravo uvaja režim, ki se približuje vpisovanju nepremičnin, z vpisom v register (plovila, avto, letalo).V določenih primerih velja določena stvar za nepremičnino, če gre za nepremičnino zaradi namena (gospodarskega) in služi nepremičnini (npr. gasilni aparat v stavbi).

Pomen te delitve je, da obstajajo različni režimi za nastajanje pravic. Za nepremičnine se zahteva pisna oblika.

Stvari se delijo tudi na:- nadomestne- nenadomestne

NADOMESTNEPo gospodarski funkciji se med seboj lahko nadomeščajo oz. zamenjujejo. V pravnem prometu se določajo po vrsti, številu teži ali meri.

To so tudi generične stvari ali genus. Nima posebnih individualnih posebnosti, nastopajo posamično ali v množini. Nekatere so množinske, saj nastopajo vedno v množini (tekočine, moka).

NENADOMESTNENi je mogoče nadomestiti z nobeno drugo stvarjo. To so individualno določene stvari. (species)

Pomen delitve je obligacijsko-pravni in ni pomemben za stvarno pravo, izrazi se, ko oblikujemo pravni zahtevek, zaradi propada stvari. Nadomestitev naturalne konstitucije je mogoča samo pri nadomestnih stvareh, pri nenadomestnih pride do denarne odškodnine in te so lahko predmet posodbene pogodbe, nadomestne pa predmet posojilne pogodbe.

- potrošne- nepotrošne stvari

POTROŠNESe z enkratno uporabo uničijo ali pa se jim vidno zmanjša zunanja substanca oz. vsebina. Po uporabi ni več mogoča postavitev v prejšnje stanje in je ni mogoče dati v pogodbo ali najem.

NEPOTROŠNELahko se jih uporabi večkrat oz neomejeno. Z običajno/enkratno rabo se substanca vidno ne zmanjša in se ne uničijo.

Pomen delitve je, da so razmerja možna samo na nepotrošnih stvareh (raba, užitek). V obligacijskem pravu so lahko predmet najema in posodbe, potrošne pa predmet posojilne pogodbe.Potrošne stvari so nadomestljive, ni pa nujno. Pomembno je, kakšen je bil namen stranke, ki ima lahko potrošno stvar za nepotrošno.

NAPAKE VOLJE ZA SKLEPANJE PRAVNIH POSLOV

Razlogi:- grožnja, sila, prisila- zmota- prevara

GROŽNJA – 45. člen OZČe je pogodbena stranka, ali tretji, z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah in je ta sklenila pogodbo, potem ta druga stranka zahteva njeno razveljavitev.Deluje posredno preko strahu.

- povzročen mora biti utemeljen strah in ne povzroča zmote- naša svoboda odločanja je omejena- pred tem nas varuje prosto urejanje oblig. Razmerij: udeleženci prosto urejajo

razmerja v skladu z zakonitostmi brez prisil 3. člen OZ- sankcija (ne v kazenskem smislu, ampak lahko vpliva na pp) pravila 18. člena OZ:

izjava volje mora biti svobodna in resna

- razlika med grožnjo in siko: OZ ne obravnava fizičnega nasila, grožnja tega ne vključuje. Grožnja je lahko verbalna ali neverbalna: neka konkludentna dejanja in v to vključujemo tudi silo oz. fizično prisilo.

- Ko govorimo o odsotnosti kakršnekoli volje vis absoluta; to ni napaka volje, ampak te sploh ni v tem primeru in ne moremo govoriti tudi o tem, da je bil pp sklenjen

- Tudi grožnja tretje osebe, tudi, če sopogodbenik ne ve za to: pogodba se lahko razveljavi, če sopogodbenik ni nič kriv in je upravičen do odškodnine, če ji je nastala škoda in to zahteva nazaj, kar je s pp že dal

- Grožnja mora biti protipravna: ko je uporabljeno protipravno sredstvo ali če se zasleduje nek protipravni namen (včasih zadostuje tudi, če grožnja ni protipravna ali nedopustna, a je problem v notranji nepovezanosti med njima).

- Pp lahko razveljavimo samo, če je strah utemeljen, ko grozi resna nevarnost telesni ali pomembni dobrini posameznika

- To utemeljenost presojamo od konkretnega primera; pri tem na to gledamo iz subjektivnega vidika (kakšna oseba je ta, ki se mu grozi).

- Pravne posledice: pp pod vplivom grožnje prizadeti izpodbija. Roki so kratki in so prekluzivni (po preteku roka izgubimo pravico, ne zastara in pravni posel konvalidira)

- Roki: 1 leto od prenehanja grožnje, v vsakem primeru pa v 3 letih sklenitve pravnega posla

ZMOTA -46. člen OZ

TEORIJA VOLJE; zagovarja se stališče, da je odločila prava volja stranke. In le ta ni prava (izjava) nima pravnih učinkov – ščiti izjavitelja TEORIJA IZJAVE; neskladje med voljo in izjavo ni pomembno, ker pravne učinke povzroči že sama izjava – ščiti prejemnika

Danes se ščiti pravo voljo in prejemnika.

Zmota je nezavedna razlika med tem, kar izjavimo in tem, kar je njegova resnična pravna volja. Pri zavestnem razhajanju – mentalna rezervacija/miselni pridržek, ki pravno ni upoštevan.Simulirani posel: sklenitev pp navidezno, da se prikrije nek drugi ppŠaljiva izjava

- zmota v izjavi: da se nekaj zareče, zapiše, zmota v vsebini izjave, napačni izrazi- zmota v pravni posledici: v tipu pogodbe- zmota o pravni podlagi- zmota o motivu/nagibu: upoštevana samo za neodplačne pp; notranje okoliščine

stranke, ki sopogodbeniki niso jasni ali v primeru, da je kot motiv izrecno vključena v pogodbo – kot pogoj ali kot kavza

- računska zmota

če je zmota glede bistvenih stvari, je pravni posel neveljaven.

Zmota je upoštevana (OZ):- če je bistvena- če je opravičljiva

ko se nanaša na bistvene lastnosti predmeta in ko se nanaša na osebo, lahko pa je tudi takrat, o se nanaša na okoliščine, ki po običajih v pravnem prometu ali namenu strank pomenijo odločilne, ker jih stranka ne bi sklenila.

Opravičljiva je, ko je sopogodbenik ravnal z vso skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu in mu ne moremo očitati malomarnosti.In abstracto: kakor bi ravnala povprečna pogodbena stranka

NESPORAZUM – DISENZKo pride do zmote o naravi, podlagi pogodbe ali predmetu obveznosti; pp sploh ni nastal.

Pravne posledice: izpodbojnost in če smo z izpodbijanjem uspešni gredo posledice EX TUNC. Upravičenec je oseba, ki poda zmotno izjavo.

Pravica za izpodbojnost preneha po enem letu po vedenju o razlogu izpodbojnosti in 3 let od sklenitve pogodbe.

ODŠKODNINSKA ODGOVORNOSTPogodbena stranka, ki izpodbija, je lahko odgovorna nasprotni stranki za škodo, ki jo utrpi, a le, če je ta pošten, se pravi, da ni vedel za razlog. Pravica zahtevati odškodnino, ne glede na to, tudi če ta stranka ni kriva za svojo zmoto.

KONVALIDACIJAPp naknadno postane veljaven, če je nasprotna stranka pripravljena pogodbo izpolniti v skladu z zmoto, se ni mogoče sklicevati na zmoto in pp obvelja.

PREVARA – 49. člen OZNekdo povzroči zmoto pri drugemu, z namenom, da bi jo prepričal, da pogodbo sklene. Ta zmota je nebistvena, a dovolj velika, da dovolimo razveljavitev.

Nanaša se na dejstva, ki navzven niso razpoznavna. Zagrešimo jo z zamolčanimi dejstvi, neveljavnimi trditvami in konkludentnimi dejanji.

Glede na povzročitelja se lahko loči:- sopogodbenik: prizadeta oseba zahteva razveljavitev, tudi ko ni bistvena, in

odškodninski zahtevek – tudi ko pogodbe morda ne izpodbija- tretja oseba: ko gre za odplačne posle, lahko stranka izpodbija, ko je druga stranka

vedela za prevaro ali bi morala; neodplačne posle – prizadeta stranka vedno izpodbija

ODSTOPANJE VOLJE OD IZJAVE

- zavestno- nezavestno

NEZAVESTNO- zmota- grožnja- prevara

To so napake volje, ki omogočajo izpodbijanje pp; to pa je omejeno z rokom, ki je določen v 99. členu OZ (1 leto= subjektivni rok – odkar je upravičenec zvedel za razlog; 3 leta= objektivni rok – od sklenitve pp).

ZAVESTNO- miselni pridržek/mentalna rezervacija- izjava v šali- simuliran pp

mentalna rezervacija: stranka izjavi voljo, vendar ne želi pravnih posledic; pravne posledice v primeru, da druga stranka ne ve, da gre za miselni pridržek: ta se ne upošteva in velja za veljaven pp. stranka izjavi v šali in verjame, da ga ne bodo vzeli resno. Je nična ne vodi v sklenitev pp. Če pa nekdo nekoga dobro povleče za nos, lahko pride tudi do odškodninskih odgovornosti v zvezi z ničnim pp. simuliran pp je urejen z zakonom: navidezna pogodba – stranki zavestno skleneta pp, ki ga ne želita, zato, da prekrijeta drug pp, ki ga v resnici želita (disimuliran pp).

PRAVNI UČINKI POGODB

Učinek pogodbe zavezuje stranki. Iz pogodbe nastanejo pravice in obveznosti. Obveznosti morata izpolniti obe stranki – Pacta sunt servanda!

Ko je pogodba veljavno sklenjena, jo lahko stranki soglasno ukineta. Za to obstajajo različni načini, npr. odpust dolga (OZ, 319. člen). prepostavlja sporazum; morata soglašati; delni ali popolni odpust

Umik izjave volje je možen le do trenutka, ko izjava volje začne učinkovati. Če prejme naslovnik to izjavo hkrati s prvotno izjavo – umik izniči izjavo.

Stranka ima na voljo mehanizme, s katerimi varuje svoje interese (svoje ali od javnosti):- lahko uveljavlja ničnost- lahko izpodbija pogodbo- lahko prekliče pogodbo; pravica do preklica: preklic darilne pogodbe (natančno

določene okoliščine), preklic v nekaterih potrošniških pogodbah, kjer zakon omogoča potrošnikom, da si premislijo sklepanje pogodb od vrat do vrat.

ODGOVORNOST ZA IZPOLNITEVStranki imata na voljo pravna sredstva za primer kršitve pogodbe ena stranka na kakršenkoli način ne izpolni obveznosti pogodbe/pogodbenih obveznosti.

Nasprotna stranka ima na voljo tri zahtevke:1. izpolnitveni zahtevek: izpolnitev v naravi; tako kot je bilo dogovorjeno. Stranka se ne

more odločiti sama, da bi namesto izpolnitve v naravi, plačala odškodninsko odgovornost ali naredila kaj drugega

2. zahtevek za povrnitev škode/odškodninski zahtevek: nastopa lahko v dveh oblikah – lahko spremlja izpolnitveni zahtevek (škoda zaradi zamude), lahko pa nadomesti izpolnitveni zahtevek (škoda zaradi neizpolnitve)

ODSTOPNO UPRAVIČENJEČe je ena stranka nezvesta, ji tudi druga stranka ne dolguje zvestobe. Druga stranka lahko razdre pogodbo in odstopi in se tako izogne svojim obveznostim. Predpostavka za odstop; dolžnik je imel še eno možnost (ker mu mora upnik dati še eno možnost, še en rok), vendar morata druga drugi vrniti, kar sta prejeli. Tista stranka, ki je odgovorna za kršitev, nosi škodo.

Exceptio non adimpleti? Contractus: stranka v pogodbi, v kateri druga stranka ni izpolnila, ima UGOVOR izpolnitve; s tem lahko zadrži izpolnitev lastne obveznosti.

Sprememba okoliščin: stranki s pogodbo uredita razmerje za prihodnost. V tem času se lahko marsikaj spremeni. S tem stranki prevzameta riziko sprememb okoliščin.

Pri nepredvidljivih spremembah se pogodbe lahko rešiš – rebus sic santibus? – pogodba se razveže

KRŠITEV POGODBETrije tipi, za katere so predvidene različne pravne posledice:

1. neizpolnitev (zamuda)/mora debitoris2. naknadna nezmožnost izpolnitve3. izpolnitev z napako

1. neizpolnitev do zapadlosti oz. dospelosti; posledice:- izpolnitveni zahtevek, zahtevek na povrnitev škode zaradi zamude- kadar je predmet obveznosti generična stvar ali generično delo, lahko vzamem nekaj

drugega pod njegove stroške- kadar je druga stranka v zamudi denarne obveznosti, ko nastopi zamuda omogočajo

ZAHTEVEK NA ZAMUDNE OBRESTI; 2 funkciji:predstavlja nadomestilo vrednosti denarja silijo dolžnika, ga spodbujajo k izpolnitvi

ZPOMZO (Zakon o predpisani obrestni meri za zamudne obresti; določa, da so obresti sestavljene iz referenčne stopnje/referenčne mere (določa jo Evropska Centralna Banka; 1%) + pribitek (min. 7%) = obrestna mera!)

Če nastane zaradi neplačila denarja višja škoda, kot so še obresti, lahko zahteva še popolno odškodninoDolžnikova odgovornost postane še strožje, odgovarja za naključje; za nastopom zamude lahko upnik začne uresničevati stranske dogovore (o sankcijah, zastavah, poroštvu); posledica je lahko tudi odstopno upravičenje!

3.Napaka: stvarna ali pravna

Če je napaka stvarna, so pravice upnika:- naknadna izpolnitev- znižanje kupnine- odstop- odškodnina

Pogoj je, da je kupec stvar pregledal in napake notificiral; napake moraš grajati v določenih rokih.

IZPOLNITEV

101. člen: Načelo sočasnosti izpolnitve- obe stranki sta hkrati upnik in dolžnik (svojo obveznost izpolnita hkrati); pri vzajemnih pogodbah naj stranki izpolnita 'iz rok v roke'.- to je načelo, ker konkretizira še širše načelo CP- načelo enakopravnosti strank (nobena od strank naj ne bi bila posebej ogrožena). Ideja sočasnosti je, naj stranka izpolni svojo obveznost, če in le takrat, ko to stori druga stranka.

Odstop: ali se dogovorita drugače; čas izpolnitve- element pp, ki je odložen dispoziciji strank.

Več tveganja vsebujejo tiste pogodbe, kjer je čas izpolnitve odmaknjen. Tudi v tem primeru je tveganje za obe stranki enako.

Stranki pa lahko razdelita obveznosti (tu ne gre več za načelo sočasne izpolnitve): najprej ena stranka, nato druga (prva stranka sicer precej tvega) – negotovost zavarovanje obveznosti

Do pravila se lahko odstopi, če je to v naravi pp ali z zakonom.Do odstopa z naravo pp – izpolnitev, ki je nasprotna trajajoči izpolnitvi, se lahko določi po naravi stvari le kot predhodna ali naknadna izpolnitev. (najemna pogodba)

Načelo sočasnosti velja za glavno obveznost; nekatere stranske je potrebno opraviti pred glavno obveznostjo.

Posledice, če načelo sočasne izpolnitve ni spoštovano:- ugovor neizpolnjene pogodbe (101. člen)- ugovor ogroženosti (102. člen)- prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve (103. do 111. člen)- nezmožnost izpolnitve (116. in 117. člen)

1. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBEUniverzalno in splošno sredstvo za ugotavljanje načela sorazmernosti; tudi, ko je izpolnitveni čas razdeljen – neenoten (v poštev pride, ko prva stranka ne izpolni obveznosti)

Vsebina:Ugovor daje stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler je ne izpolni tudi druga stranka. Stranke, ki zadrži izpolnitev ne zadenejo negativne posledice zamude. Učinki prenehajo v trenutku, ko stranka, ki z izpolnitvijo zamuja, izpolnitev ponudi – izpolniti mora tudi stranka, ki je prej ugovarjala.

Kadar je zamik bistven, se stranka, ki je prej ugovarjala, lahko izgovarja na daljši čas izpolnitve. materialni ugovor z dilatoričnim učinkom (odložilni učinek), ki se lahko uveljavlja tudi zunajsodno in preventivno za naprej z IZJAVO – potrebna je uveljavitev; glede oblike in vsebine ni predpisov

Vse samo v primeru neizpolnjene GLAVNE OBVEZNOSTI!!

Delna izpolnitev:Za stranko to pomeni neizpolnitev, če mora biti stvar popolna. Stranka, ki ji je bila ponujena delna izpolnitev, jo more sprejeti (če to ni bistveno za popolnost obveznosti; npr: Pek nabavi 250 kg moke, ponudnik pa lahko trenutno odda le 130 kg in pek mora to sprejeti, saj bo vseeno lahko delal naprej).

UGOVOR NEPRAVILNO IZPOLNJENE POGODBEPravo stoji na stališču, da se stranka sama odloči, kaj bo uveljavljala – kaj bolj ustreza njenim interesom. Ugovor neizpolnjene pogodbe je bolj pogost, saj ga je lažje uveljavljati. Teorija stoji na stališču, da stranka nima ugovora neizp. Pogodbe, le stvar nima znatne napake (tudi jamčevalnih zahtevkov nima)

Prim: kupcu je dobavljen pokvarjen televizor – ali je pogodba neizpolnjena? ugovor neizpolnitve ali jamčevalnih zahtevkov (ki pa niso enaki kot odškodninski zahtevki!)

Ugovora ni mogoče uveljavljati, če je bil predmet individualno določen. V tem primeru se lahko uveljavlja le jamčevalne zahtevke.

2. UGOVOR OGROŽENOSTIV primeru, da sta se stranki odločili, da obveznosti ne bosta izpolnili sočasno – negotovost – OZ stranki priznava posebno obliko pravnega varstva – ugovor ogroženosti, ki ga ima prva stranka in lahko počaka toliko časa, da dobi zagotovilo, da bo tudi druga stranka to izpolnila.

Pogoji:- negotovost: slabe premoženjske razmere stranke, ki bi morala kasneje izpolniti

obveznost – postaja isolventna ali drugi resni razlogi, ki bi lahko preprečili nasprotni izpolnitev. Dvom mora biti utemeljen.

- Negotovost mora nastati po sklenitvi pogodbe- Ob sklenitvi pogodbe: negotovost obstaja že prej, vendar stranka to ni vedela ali ni

mogla vedeti (po zakonu)- uveljavlja se zunajsodno- v času, ko obveznost stranke zapade- uveljavlja se z izjavo, ki ni predpisana (lahko tudi ustno…)

učinki:zadržanje izpolnitve svoje obveznosti in z utemeljenim ugovorom ne pomeni kršitve pogodbe. Svojo izpolnitev lahko stranka zadržuje toliko časa, dokler ji druga stranka ne da zagotovila – zavarovanja.

- zavarovanje denarne obveznosti z zastavno pravico- dolžnik se odpove kasnejši izpolnitvi – ugovor izpolnitev- stranka ponuja predčasno izpolnitev v denarju – druga stranka je dolžna sprejeti

izpolnitev. V primeru nedenarne obveznosti, stranka ni vedno dolžna sprejeti predčasne izpolnitve.

Če druga stranka v roku ne izpolni, lahko stranka, ki ugovarja ogroženost od pogodbe ODSTOPI z enostransko izjavo.

3. PRENEHANJE ZARADI NEIZPOLNITVEObveznost je treba izpolniti v času, kraju in z vsebino, kot je bilo določeno. Neizpolnitev pomeni kršitev obveznosti – varuje stranko, ki je bila pogodbi zvesta. pravno varstvo: (oblika=alternativna)

- dolžnik je v zamudi – pritisk upnika naj izpolni izpolnitveni zahtevek (če čas ni bistven, mora dati dodaten rok, če tudi tedaj obveznost ni izpolnjena, se pogodoba razveže po zakonu)

- odškodninski zahtevekPosledice neizpolnitve, ki stranki, ki upošteva pogodbo, omogočijo odstop oziroma prenehanje pogodbenega razmerja (najhujša posledica kršitve obveznosti). Prenehanje nastopi ne glede na krivdo druge stranke – objektivna posledica kršitve. Krivdo se upošteva le pri odškodnini.Stranka, ki je bila pogodbi zvesta ima pravico, da od druge stranke zahteva povračilo škode ali povrnitev obveznosti, ki jo je sama že izpolnila.

Kaj je neizpolnitev?Če se nanaša na glavno obveznost, če je delna izpolnitev – odvisno od pomena za stranko.Odstop od pogodbe ni mogoče pri izpolnitvi neznatnega dela pogodbe (potrebno je upoštevati vse okoliščine) v nasprotju z načelom bonae fidei; namen pogodbe zaradi nepomembnih razlogov je še vedno dosežen.

Primeren rok: še ena možnost po zamudi (kadar je čas izpolnitve bistven, drugače je treba dolžnika pozvati na izpolnitev), če obveznosti ne izpolni do konca dodatnega roka, se pogodba z zakonom razveljavi.

Fiksni posli: kršena je bistvena sestavina

SKLEPANJE POGODB S SPLOŠNIMI POGOJI POSLOVANJA

Posle se sklepa množično, z vnaprej pripravljenim modelom. Zakaj?- racionalizacija- premalo časa za posamično dogovarjanje- prihranek denarja, stroškov za pravnike (sestavijo pogodbo za več strank)- zavarovanje svojih interesov: čim več pravic želi pridržati sebi- obstajajo tipi pogodb, ki jih ni v zakonu. V primeru spora je potrebno ugotoviti

določena pravila – lizing; operativni lizing (krajša doba, ga vrnemo ali vzamemo drug predmet)

Stranka pripravi osnutek pogodbe (ekonomsko močnejša). To se uporablja pri večini – predvsem podjetja na podlagi SPP (banka, zavarovalnice…)

SPP prinaša določena tveganja:- pogodbena svoboda, avtonomija ne pomeni nič, če sta stranki ekonomsko zelo

različni: ena stranka diktira pogodbo. Druga stranka se ne more z njo pogajati, ena stranka ima monopol

- kjer se sklepajo pogodbe s fizičnimi osebami, je ta pravno-poslovno slabše podkovana

zaradi tveganj in varstva pred zlorabo šibkejše stranke, pravni red uvaja poseben način sklepanja SPP.

SPP V SLOVENIJI

Dva predpisa:- če sta stranki podjetje in potrošnik; B2C (B2B- podjetja, C2C-potrošniki)- OZ 120/121- ZVPot 22/24

Te so evropskega izvora z direktivo, mi smo to implementirali v zakon, a še vedno razlagamo v skladu z direktivo 93/13 o nedovoljenih pogojih v nepotrošniških pogodbah.

SPP: deli pogodbe na tiste, ki jih ena stranka pripravi v naprej in uporablja za večje število poslovanj. Bistveno je, da niso posamično dogovorjeni. Način predložitve pogodbe ni v naprej pripravljen, drugega se dogovorijo individualno, če se v točki dogovor izključuje, ima prednost individualni.

Dva nivoja varstva SPP- nadzor vključitve v pogodbo- nadzor vsebine pogodbe

B2C SPP so vključeni v pogodbo, če je bil potrošnik seznanjen z njimi, izrecno opozorjen in če so dostopni SPP. Del pogodbe postanejo samo SPP-ji, ki so jasni in razumljivi. Ta pogoj se ne navezuje na to, če je potrošnik dejansko prebral SPP, zadošča že možnost, da je bil seznanjen.B2B/C2C – redko uporabljajo SPP: stranki so SPP znani oz bi bili morali biti znani, objavljeni morajo biti na običajen način.

Niso vsi SPP deli pogodbe, ampak jih je potrebno vključiti v pogodbo. Drugače niso pravno veljavni.

Nadzor vsebineNiso vsi SPP v pogodbi nujno veljavni, pravni red želi preprečiti zlorabe.

B2C: dve generalni klavzuli:1. nepošteni SPP so nični, to se konkretizira:2. a) SPP so nepošteni, če povzročijo znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih strank v škodo potrošnika

b) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe v škodo potrošnikac) povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od utemeljenih pričakovanjd) nasprotujejo načelom vestnosti in poštenja

Grey list: člen 24: primeroma so naštete nepoštene pogodbene klavzule (seznam 20-ih klavzul).

B2B: SPP, ki nasprotujejo namenu pogodbe ali so v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, so NIČNI.

Razlaga SPP/contra proferentem: če je v pogodbi, ki jo ena stranka v naprej pripravlja, določeno nejasno, se razlaga v škodo stranki, ki jo pripravi.

DVOSTRANSKE POGODBE:- čas je bistvena sestavina: fiksne pogodbe- čas ni bistven- zaporedne obveznosti

dve možnosti prenehanja:- z zakonom – razveza pogodbe- volje stranke: mora podati enostransko izjavo o odstopu

FIKSNE POGODBE – čas je bistvena sestavina

S kasnejšo izpolnitvijo ni možnosti dosega gospodarskega namena oz. volje strank.Merilo pomembnosti časa:

- dogovora strank (redko, ker ne izražata roka. Samo ta okoliščina ne pomeni, da sta želeli, da je bistvena sestavina. Vsaka stranka računa, kdaj prejme predmet izpolnitve. Kasnejša izpolnitev mora biti brez pomena. Motivi ne vplivajo na veljavnost in ne gre za fiksno pogodbo. To mora biti izrecno izjavljeno in je kasnejša izpolnitev brez pomena. Včasih pride do stranske pogodbe. Pogodbena kazen sili k izpolnitvi, kar kaže na voljo druge stranke, ki je zainteresirana za kasnejšo izpolnitev.)

- narava posla: stranki ne izražata to izrecno. Če ni izpolnitve, je pogodba razvezana po zakonu in ni potrebno nobeno ravnanje druge stranke. Če pride do spora, pride do ugotovitvene sodbe (deklaratorna sodba), saj ugotavlja ali je fiksna in preneha po zakonu. Stranki lahko nastane večja škoda, čeprav tega namena ni imela, a lahko vztraja pri pogodbi in ta ostane v veljavi izraziti jo mora nemudoma, učinkovati začne, ko jo prejme naslovnik. To je posebna izjava, da vztraja pri pogodbi in določi dodaten rok in ima naravo fiksnega roka in če ne pride do izpolnitve, preneha po zakonu. Če ni roka, ta velja tudi, če ne določi roka.

- čas ni bistvena sestavina: pogodbeno zvesta stranka vztraja pri pogodbi ali ne – odloči se sama. Če ne doseže prenehanja pogodbe, je dolžnik dolžan obveznost izpolniti. Zvesta stranka določi dodaten rok za izpolnitev in mora biti primeren.

To je čas, ki se presoja po objektivnem merilu. Ta je v korist dolžnika, druga stranka je dolžna izpolnitev sprejeti. Ta rok ima značilnosti fiksnega roka, se razveže po zakonu (lahko pa še vztraja pri pogodbi).

- prenehanje pogodbe v posebnih primerih: zvesta stranka preneha razmerje, še preden rok poteče. Obveznost očitno ne bo izpolnjena v roku –

a) pred iztekom roka je očitno, da stranka ne bo izpolnila obveznosti preneha, če dolžnik ne izpolni obveznosti (za bistvene in nebistvene sestavine), če pogodba ni fiksna, upnik določi dodatni rok; dolžnik sporoči, da ne bo izpolnil, upnik da lahko rok daljši od 2 dni, pogodba ne preneha

b) če je bil določen dodatni primerni rok in očitno ne bo izpolnjena 106. člen OZ s pretekom preneha pogodba po dodatnem roku in je jasno, da obveznosti ne bo izpolnil, upnik odstopi in pogodba preneha

c) upnik je fiksno obveznost ohranil v veljavi, dolžnik pa ni izpolnil če ni izpolnitve, pogodbeno zvesta stranka odstopi od pogodbe

- prenehanje zaporednih obveznosti: 108.člen OZ – ena izpolnitev ene stranke: ponavadi; včasih mora ena stranka zagotavljati neko stanje, to so pogodbe z zaporednimi obveznostmi ali trajajoče. Pri neizpolnitvi je odvisno, kako jo presojamo. Te obveznosti so lahko samostojne zaporedne obveznosti ali pa so zlite v celoto. Če so samostojne, je to več pravnih razmerij. Za prvo neizpolnitvijo še ni prenehanja pogodbe, za naslednje pa lahko zvesta stranka ima možnost odstopa od pogodbe, a morata biti izpolnjena dva pogoja:

1. bodoče izpolnitve ne bodo izpolnjene2. odstopna izjava mora biti podana v primernem času

Ker so samostojne nastopijo posledice EX NUNC. Če so celota, druga za drugo nimajo pomena (obročna plačila). Tu pogodba preneha kot celota in nastopijo posledice EC TUNC.Pogodba ne preneha, če dolžnik ponudi možnost zavarovanja (pri denarju) pogodbene kazni, poroštvo…Dolžnik mora izpolniti najprej kar ni izpolnil za nazaj. Nastane odškodninsko pravno razmerje: upnik zahteva povrnitev škode in se lahko zahteva, kar je že bilo dano, na podlagi povračilnih zahtevkov.

ZASTOPANJE

Zaradi okoliščin ali pomanjkanja potrebnih znanj. Obstajajo tudi pravni razlogi: nesposobnost za izjavljanje volje.

Oseba, ki za drugega pravno-poslovno ravna, je zastopnik. Oseba, za katero velja, je zastopani.

Načeloma stranke same izjavljajo voljo v civilnopravnih razmerjih, vendar pa včasih stranka sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposobna oseba, pravna oseba; za otroke velja EX LEGE) ali je ne more izraziti zaradi določenih okoliščin (je zadržana, bolna,...). V tem primeru je stranki omogočeno, da izjavi svojo voljo preko zastopnika. Zastopanje pomeni nastopanje v pravnem prometu za drugega. Lahko je: aktivno zastopanje: dajanje izjav, izjavljanje volje za zastopanega pasivno zastopanje: sprejemanje izjav od tretjih oseb za zastopanega.

Zastopnika je treba ločiti od: predstavnika : predstavnik opravlja dejanska opravila, zastopnik pa pravna opravila, sla : sel le prenaša voljo drugega, nima moči odločanja, zastopnik pa izjavlja voljo za

drugega, za sla ni potrebna poslovna sposobnost (zato gre npr. lahko 7-letni otrok kupit v trgovino kruh za starše) – če je potrebna posebna oblika, jo poda zastopnik, sel pa to pisano obliko zgolj prenese.

posrednika : posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da bi sklenili pogodbo.

Vrste zastopanja glede na učinke: direktno (neposredno) zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in

tretjo osebo, sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na račun zastopanega, tretja oseba ve, da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj račun),

indirektno (posredno) zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo, sklene ga zastopnik v svojem imenu in na račun zastopanega, zastopnik mora prenesti učinke pravnega posla na zastopanega (v svojem imenu na tuj račun).

Vrste direktnega zastopanja se ločijo glede na podlago, na kateri temelji zastopanje: zakonito zastopanje: zastopanje temelji na zakonu - zakoni, ki določajo zakonite

zastopnike so: ZZZDR: zakoniti zastopniki otrok so starši ZGD-1: zakoniti zastopniki so določeni za vsako družbo posebej ZD: zakoniti zastopniki so izvršitelj oporoke, upravitelj zapuščine, začasni oskrbnik

zapuščine Pomorski zakonik: zakoniti zastopnik ladje je kapitan

zastopanje na podlagi odločbe državnega organa: gospodarsko družbo v postopku stečaja zastopa stečajni upravitelj, ki ga imenuje sodišče

statutarno zastopanje: zastopanje temelji na aktu pristojnega organa, tako podlago za zastopanje imajo zastopniki gospodarskih družb, če so določeni v družbeni pogodbi ali statutu

pravno-poslovno zastopanje: zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega, na izjavi volje zastopanega

Zakon daje upravičenje za zastopanje, ko oseba sama ne more poslovno ravnati (otroci); ex lege (poleg otrok še):

- gospodarske družbe, ki imajo osebno odgovorne družbenike D.N.O. – tak družbenik je upravičen družbo tudi zastopati, ta družbenik je osebno odgovoren. Družba ne odgovarja zgolj s svojim premoženjem, temveč tudi s premoženjem družbenikov. Pri kapitalski družbi – samo premoženje družbe.

- Komanditna družba: eni so komanditisti, drugi komplementarji, drugi je osebno odgovoren in ima upravičenje za zastopanje, prvi ni osebno odgovoren in ne more zastopati

Pogoji za učinkovito zastopanje (pri direktnem zastopanju): zastopnik mora biti pooblaščen : imeti mora pravno moč, ki jo pridobi z zakonom ali pa mu

jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje, da naj opravlja zanj posle v določenem obsegu

zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega : pogodba, ki jo sklene zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno zastopanega in drugo pogodbeno stranko; za zastopnika ne nastanejo pravne posledice

jasno mora biti, da zastopnik ne nastopa v svoji volji : zastopnik mora obvestiti drugo stranko, da nastopa v imenu zastopanega, pogodba ima pravni učinek tudi, kadar zastopnik tega ne stori, če je druga stranka vedela ali bi po okoliščinah lahko sklepala, da on nastopa kot zastopnik

predpostavke za veljavnost pravnega posla, sklenjenega po zastopniku : izpolnjene morajo biti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu, zastopnik mora biti poslovno sposoben (to velja le za zakonitega zastopnika, pri pravno-poslovnem zastopanju pa ne, ker ni stranka pogodbe, poleg tega pa si zastopani sam pripiše, kakšenga zastopnika si je izbral), zastopani pa ne nujno

prenos pooblastil : zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen če mu to dovoljuje zakon ali pogodba; izjemoma sme to storiti, če mu okoliščine onemogočajo opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi

Prekoračitev pooblastil: Če zastopnik prekorači pooblastilo, je zastopani zavezan le, če odobri prekoračitev. Če zastopani ne odobri prekoračitve v običajnem roku, se šteje, da je odobritev zavrnil. Če druga

stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil, lahko takoj, ko zve za prekoračitev pooblastil, izjavi, da se ne čuti zavezana s pogodbo. Če zastopani noče odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil

Falsus procurator (zastopnik brez pooblastil): Pravni posel, ki ga sklene pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če ga pozneje odobri. Stranka, s katero je pravni posel sklenjen, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče, ali odobrava pogodbo ali ne. Če neupravičeno zastopani v danem roku ne odobri pravnega posla, se šteje, da pravni posel sploh ni bil sklenjen. V tem primeru lahko stranka, s katero je bil pravni posel sklenjen, zahteva povrnitev škode od neupravičenega pooblaščenca, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni mogla vedeti, da ni imel pooblastila.

PooblastitevPooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim zastopani podeli upravičenost za zastopanje. Pooblastitev se najlažje izvede z mandatno pogodbo, vendar potem postane zastopnik tudi zavezan. Če je pooblastitev navzven izjavljena, gre za pooblastilo.

PooblastiloPooblastilo je akt, s katerim je navzven vidno, da je pooblaščeni zastopnik. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu. Abstraktnost pooblastila: obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je bilo zanj podlaga. Pooblaščenec je lahko tudi pravna oseba.

Oblika, ki je z zakonom predpisana za določeno pogodbo ali kakšen drug pravni posel, velja tudi za pooblastilo. Torej če je za pogodbo predpisana pisna oblika, je pisna oblika predpisana tudi za pooblastilo.

Obsega pooblastila

Splošno (generalno) pooblastilo: pooblaščencu, ki ima splošno pooblastilo, so dovoljeni samo pravni poslu, ki spadajo v redno poslovanje. Posebno (specialno) pooblastilo je tako, s katerim pooblastitelj daje pooblastilo za opravljanje posebnih pravnih poslov ali enega ali več določenih poslov. Pooblaščencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaščen!

Pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer: prevzeti menične obveznosti, skleniti pogodbe o poroštvu, skleniti pogodbe o poravnavi, skleniti pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnine, se spustiti v spor, skleniti arbitražni sporazum, se brez povračila odpovedati kakšni pravici.

Preklic in zožitev pooblastilaPooblastitelj lahko po svoji volji zoži ali prekliče pooblastilo, četudi se je s pogodbo tej pravici odpovedal. Za preklic in zožitev pooblastila ni potrebna nobena posebna oblika. Če je s preklicem ali zožitvijo pooblastila kršena druga pogodba, ima pooblaščenec pravico do povrnitve škode.

POGOJ IN ROK

Učinki pravnega posla nastanejo s sklenitvijo, razen če postavijo rok ali pogoj.

POGOJ (CONDITIO) 59.člen OZ

Pogoj je sredstvo za omejevanje pravnega posla. Je negotovo dejstvo od katerega je odvisen začetek uresničitve/prenehanja pr.razmerja. V OZ je obravnavan kot pravno-poslovni pogoj, oz. pogoj, ki ga stranki vključita v pravni posel.

Pravni pogoj pa je pogoj, ki ga kot pogoj postavlja zakon in tega OZ v 59.členu ne obravnava. Nekateri pp ne smejo biti sklenjeni pod pogoji. To izhaja iz zakona ali pa iz narave pp (kjer mora biti pp jasen) – npr. zakonska zveza ali oblikovalne pravice.

Kadar je negotovo, ali bo trenutek sploh nastopil (ko se boš poročil), je kljub časovni obliki taka omejitev pogoj.

Nujni pogoj v bistvu ni pravi pogoj. Pravnih posledic ne postavlja v negotovost – te bodo nastopile. Le opredeljuje nastop pravnih posledic v prihodnje.Negotovost pogoja se ponavadi nanaša na prihodnje dejstvo (objektivna negotovost), če je dejstvo poteklo pa je negotovost v tem, da stranki še ne vesta, kaj se je zgodilo (subjektivna negotovost).

Odložni (suspenzivni pogoj) odlaga nastop pravne posledice do nastopa pravnega dejstva, ki je bilo negotovo. Pravne posledice nastanejo ex tunc – od sklenitve pp, razen, če se dogovorita drugače ali pa to ureja zakon.

Resolutivni pogoj odlaga konec učinkovanja pr.posledic do uresničitve pogoja. Razveže pp, učinki nastopijo ex nunc.

Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju. Pogoja se pogosto kombinirata z rokom. S tem omejujejo časovno obdobje negotovosti. Npr. če do 19.11. ne najdeš stanovanja, lahko živiš pri meni.

Nedopusten pogoj strank pri (ne)uresničitvi pogoja zakon sankcionira; zakon postavi fikcijo, da je bil pogoj uresničen/neuresničen.

Pri pogodbi sklenjeni pod odložnim pogojem sme upnik, čigar pravica je omejena zahtevati zavarovanje pogojene pravice, le je njena uveljavitev v nevarnosti (61.člen OZ). zavarovanje je lahko npr. v zastavni pravici. Če pa dolžnik zavarovanja ne da, lahko upnik odstopi od pogodbe.

Nedopustni pogoji nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom in moralnim načelom takšen pogoj je nedopusten in pogodba je nična.

Nemogoči pogoji so tisti, ki jih noben ne more uresničiti (objektivno negotovi). Če je nemogoč odložni, pomeni, da posledice ne nastopijo – zakon določi, da je taka pogodba nična.Pri razveznem pogoju pa pomeni, da tak pp ne bo nikoli razvezan, če je pogoj nemogoč. Zakon fingira, da je nemogoč razvezen pogoj neobstoječ (ga sploh ni bilo).

Potestativni pogoj je tisti, ko je izpolnitev pogoja odvisna od volje stranke.Kazualni pogoj je tisti, ko je izpolnitev odvisna od naključja.

ROK

Rok je (tako kot pogoj) sredstvo za omejevanje pravnega posla. Gre za določen potek časa ali za določen trenutek v času, na katerega se veže začetek delovanja ali prenehanja pravnega posla. Od pogoja, ki je objektivno negotovo dejstvo, se rok razlikuje po tem, da gre za bodoče gotovo dejstvo. Čas nastopa roka je lahko: nedoločen (ko bo prvič deževalo), določen (11. septembra) ali določljiv (zgodaj spomladi).

Kadar je negotovo, ali bo trenutek sploh nastopil (ko se boš poročil), je kljub časovni obliki taka omejitev pogoj.

Začetni rok je rok, pred katerim se ne uveljavljajo pravni učinki (ustreza odložnemu pogoju).Končni rok je rok, ki zagotavlja, da trajajo pravni učinki do določenega trenutka (ustreza razveznemu pogoju). Kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Materialni rok- tisti roki, ki so določeni s pravili materialnega prava (npr. pravica do odškodnine v določenem roku)Procesni rok- tisti, ki so določeni s pravili, ki urejajo postopek, v katerem se uveljavljajo pravice materialnega prava.

NESPORAZUM (DISENZ)

Je nezavestno nesoglasje volj med strankami. Vendar pa sta obe stranki prepričani, da se strinjata. V resnici pa se ne strinjata o:

- naravi same pogodbe- podlagi (kavzi)- predmetu pogodbe

pravna posledica je, da tak pp ne nastane! (NIČNOST)

NEVELJAVNOST PRAVNIH POSLOV

Pravni posel je neveljaven, ko kakšna prepostavka za veljavnost pp ni izpolnjena oz. je kršena. Neveljavnost je civilno-pravna sankcija za kršitev pravil sklepanja pp.

NIČNOST (absolutna neveljavnost)

Pomeni, da je pp neučinkovit glede vseh pravnih razmerij in posledic, ki jih predvideva. Te pravne posledice sploh ne nastanejo. Takšno stanje je trajno; ničnost nikoli ne preneha. Da je pp ničen, ni potrebno dokazovati, na ničnost se lahko sklicuje vsak, na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti; sodišče ničnost le ugotovi z ugotovitveno (deklaratorno) odločbo. Ničnost nastopi ex lege in nastane ex tunc.Z ničnostjo se ščitijo javni interesi (varnost pravnega prometa, moralnih načel…). Uveljavljanje ničnosti ni vezano na rok (uveljavljanje ničnosti ne zastara).

Razlagi za ničnost:- nedopustnost (ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi, moralo in ustavo)- simulacija (pogodbeni stranki v resnici navideznega pp ne želita skleniti, želita pa

skleniti prekritega –simuliranega. Simulirani pp je ničen, navidezni pa je lahko veljaven, če izpolnjuje vse pogoje za njegovo veljavnost)

- nesporazum- kršitve glede sposobnosti pogodbenih strank (kadar stranka nima pravne ali poslovne

sposobnosti ali v trenutki sklenitve pp ni razsodna)- kršitve glede izpolnitve (npr. če je predmet izpolnitve nemogoč ali

nedoločen/nedoločljiv ali ni dovoljen)- če pride do težav o podlagi pp (causa); če kavze sploh nima ali če ta kavza sploh ni

dovoljena- če ni sklenjen v predpisani obliki- če je pogodba oderuška (stranka izkoristi neroden položaj nasprotne stranke – slabo

premoženjsko stanje ali slabo obveščenost ali odvisnost…)

DELNA NIČNOSTNastopi, ko so nične le posamezne določbe pravnega posla. Vendar pa more biti ta pp deljiv. Pomembna je hipotetična volja strank, da v veljavi ostane le del pp.

KOVERZIJA (pretvorba)Je pojav, ko ničen pp ohranimo v veljavi kot nek drug pp, vendar le v primeru, da ničen pp ustreza predpostavkam za veljavnost oz., da lahko hkrati domnevamo, da je takšna tudi volja pogodbenih strank (če bi stranki vedeli, da je prvi pp ničen, bi sklenili tega drugega.

IZPODBOJNOST (relativna neveljavnost)

Je uveljavljena, ko gre za interese pogodbenih strank. Izpodbojnost lahko uveljavlja le upravičena stranka v interesu katere je izpodbojnost. Stranka lahko izpodbojnost uveljavlja le v določenem roku (le, če je uveljavljena pravočasno). Pp je od sklenitve veljaven, vse dokler ni izpodbit (če ni izpodbijan konvalidira), če pa je pp izpodbit, učinki izpodbijanja veljajo ex tunc – nastopi ničnost. Potrebno je neko izjavno dejanje stranke, ki izpodbojnost želi doseči. Ta izjava ima značilnost oblikovalnega pp. Ta izjava ne more biti podana pod pogojem ali pridržkom. Sopogodbenik mora vedeti, da tega pp ne želim izpolniti in da ga zato izpodbijamo.

Razlogi za izpodbojnost:- grožnja- zmota- prevara

- omejena poslovna sposobnost stranke, ki sklene pp brez zastopnikov (za tiste pp, ki so pomembni in vplivajo na njegovo življenje) izpodbojnostni upravičenec je lahko zastopnik ali pa oseba sama, če pridobi poslovno sposobnost v treh mesecih od pridobitve polne poslovne sposobnosti. Izpodbija lahko tudi nasprotna stranka v enem letu odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti oz. v treh letih absolutno

- čezmerno prikrajšanje; pri neki dvostranski pogodbi pride do očitnega nesorazmerja med dajatvijo in protidajatvijo. Oškodovana stranka za takšno stanje ni vedela in ni mogla vedeti, čeprav je delovala z vso skrbnostjo izpodbija lahko oškodovanec, rok pa je eno leto od sklenitve pogodbe.

Postopki, s katerimi se varujejo cp pravice:- civilno pravdni postopek (razrešuje spor; toženec – tožnik)- nepravdni postopek (služi ugotavljanju pravic strank; predlagatelj)- izvršilni postopek (izvršba)- alternativno reševanje sporov (arbitrtaža)- notarji- samozaščita (dovoljeno le izjemoma; silobran)

ŠTETJE ČASA (62. ČLEN)

Pravila se razlikujejo, le so roki določeni v dnevih ali daljših časovnih enotah.

RAČUNANJE ROKOV V DOLOČENIH DNEVIH:Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku od katerega se računa, konča se z iztekom zadnjega dne. Rok začne veljati šele naslednji dan ob nastopu dejstva od katerega se šteje.Roka ne ovirajo dela prosti dnevi in prazniki ter nedelje. Je pa ta določba dispozitivna; npr., če rečemo 8 delovnih dni.Če je zadnji dan roka praznik ali dela prost dan ali nedelja, se za zadnji dan šteje naslednji delavnik, vendar pa je tudi to pravilo dispozitivno. Praznik, nedelja in dela prost dan so po zakonu prosti dnevi.

Stranki se za rok lahko dogovorita tudi v krajših enotah (ure, minute), a zakon za to nima posebnih določb. Uporabljajo pa se prilagojene zakonske določbe.

RAČUNANJE ROKOV V DOLOČENIH TEDNI, MESECIH, LETIHRok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredino meseca petnajsti, konec meseca pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iz namena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.

Rok določen v tednih se izteče tisti dan, ki se po imenu ujema z imenom tedna, v katerem začne veljati (npr. v torek 7. je sklenjena pogodba za dva tedna torek, 21.).

Rok določen v mesecih pa se konča tisti dan, ki se po številu ujema z dnem, ko je začelo dejstvo, od katerega velja pogodba. Če te št. Ni, se rok konča zadnji dan tega meseca.

Rok določen v letih se izteče tisti dan in tisti mesec, ki se po št. In imenu ujemata z dnem, v katerem je nastalo pravno dejstvo, od katerega se dan računa.Če pa dneva, ki se ujema ni, se rok izteče zadnji dan tega meseca.Rok eno leto ni enako 365 dni!! (rok se mora ujemati v dnevu in mesecu).

- rok pol leta pomeni 6 mesecev in se računa v mesecih- četrt leta pomeni 3 mesece in se računa v mesecih- pol meseca pomeni 15 dni in se računa v dneh

ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI

Odškodninska obveznost je obveznost povzročitelja škode, da oškodovancu povrne vrednost škode, ki jo je povzročil. To temelji na prepovedi povzročanja škode.

PRAVNI TEMELJ ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTIRazvrščamo jih na:

- poslovne (ex contractu)- neposlovne odškodninske obveznosti (ex delictu)

NEPOSLOVNENastane na temelju nedopustnega ravnanja povzročitelja škode. Odškodninsko razmerje nastane s pojavom škode.Ker ne temelji na kršitvi pogodbe nepogodbena odškodninska obveznost. Podlaga za njen nastanek je civilni delikt deliktna odškodninska obveznost (ex delictu).

POSLOVNA ODŠKODNINSKA OBVEZNOSTNastane s kršitvijo poslovne pogodbene obveznosti – pogodbena odškodninska obveznost (ex contractu).Oškodovanec ne more zahtevati povračila škode dvakrat! (po pogodbenem ali deliktnem temelju).Za povrnitev škode poslovne obveznosti se upoštevajo pravila neposlovne škode.

Predpostavke odškodninske obveznosti:- škoda (šteje le pravno priznana škoda!- ni mogoče zahtevati odškodnine za vsa

nelagoda, nevšečnosti…); je prikrajšanje, ki nastane zaradi posega v pravice ali pravno priznane interese drugega – določene premoženjske in nepremoženjske škode

- protipravnost- vzročna zveza (med ravnanjem povzročitelja in škodo- krivda (včasih objektivna odgovornost, a zelo redko)

če manjka le ena sama predpostavka že ne nastane več odškodninska obveznost!

ŠKODA

PREMOŽENJSKA ŠKODA

- navadna škoda- izgubljeni dobiček

Zasleduje se restitucija (povrnitev v prejšnje stanje) v naravi, če pa ta ni mogoča, se škoda povrne v denarju – ekvivalenca.V denarju: ko v naravi ni mogoče ali pa ko to zahteva oškodovanec. Odškodnina je tolikšen znesek, ki je potreben, da je položaj enak kot pred dogodkom popolna odškodnina.

Navadna škoda je zmanjšanje premoženja. Odškodnina se odmeri po tržni vrednosti take stvari, če je stvar popolnoma uničena. Če pa je stvar še nekaj vredna, pa je od škode treba odšteti dohodek (compensatio lucri condamno). Npr. zaletim se z avtom, ampak tudi razbitine so še nekaj vredne – rezervni deli.Če pa je stvar lahko poškodovana, je odškodnina tolikšna, da se povrnejo stroški popravila. Lahko se zahteva še tožba za zmanjšanje vrednosti stvari, ker kljub popravilu stvar ni ista. Ali pa do povračila stroškov, ki nastanejo z uporabo nadomestne stvari (najem za čas popravila avta, ker je moj avto razbit).

(predavanje 4.5.) Kadar je bila stvar uničena namenoma, pa ne gledamo tržne vrednosti ampak vrednost posebne priljubljenosti (subjektivno ocenjena škoda).

Izgubljeni dobiček je posledica prepričitve povečanja premoženja. Upošteva se dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali poslovne okoliščine. (=vrednost premoženja, kakršna bi bila - vrednost premoženja kakršna je)

NEPREMOŽENJSKA ŠKODA

V denarni obliki za telesne bolečine, vrste duševnih bolečin, strah in za okrnitev ugleda pravni osebi.V nedenarni obliki, kadar so kršene osebnostne pravice.

DENARNA OBLIKATelesne bolečine morajo biti znatne, da se priznajo. To so fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem (npr. gips, bergle, injekcije, bolniška hrana…).

Duševne bolečine so priznane tiste, ki zmanjšajo življenjsko aktivnost. Npr. ne more ali težje opravlja določeno aktivnost, zmanjšanje sposobnosti koncentracije… življenjske sposobnosti primerjamo glede na sposobnost, ki jo je imel prej oz. jo imajo osebe njegove starosti.

Zakonodaja priznava tudi duševne bolečine iznakaženosti. Iznakaženost upoštevamo subjektivno in objektivno merilo. To so npr. motnje govora, šepanje, brazgotina.Duševne bolečine pa so priznane tudi zaradi razžalitve dobrega imena in časti, zaradi okrnitve svobode (nekdo nas začasno zapre), zaradi kršitve osebnostnih pravic (npr. zasebnosti). pravica do človekovega dostojanstva, ki je bilo s prevaro ali s silo zapeljano k spolnem občevanju.

Duševne bolečine so priznane tudi zaradi težke invalidnosti ali smrti bližnjega (zakonec in zunajzakonski partner, otroci, starši, bratje in sestre, če so živeli skupaj z oškodovancem).

Da je dana odškodninska odgovornost za strah, mora biti ta intenziven in trajen. Ločimo:- primarni in- sekundarni strah

primarni strah je tisti, ki ga nekdo utrpi ob škodnem dogodku sekundarni strah je tisti, ki ga nekdo utrpi po škodnem dogodku (npr. od nesreče me je strah vožnje v avtu…pa tudi strah za izid zdravljenja.

Odškodnina za nepremoženjsko škodo se določi glede na resnično odškodnino, ki mora prinesti zadoščenje, zadoščenje pa ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z naravo odškodnine – ne sme pomeniti kazni ali generalno preventivne funkcije.

DENARNA ODŠKODNINA PRAVNI OSEBI (183. člen OZ)Pravna oseba dobi pravično denarno odškodnino zaradi okrnitve imena in ugleda in to neodvisno od premoženjske škode.

ODŠKODNINA V NEDENARNI OBLIKI (kršenje osebnostnih pravic)Če je kdo nepravično obtožen, sledi npr. objava sodbe in objava popravka, preklic izjave ali druga storitev.

PROTIPRAVNOST

Nanaša se na škodno ravnanje in škodo. Protipravnost je ravnanje, ki je v nasprotju s pravom (če krši pravno prepoved ali zapoved).

Protipravnost izključujeta:- silobran- skrajna sila- samopomoč- privolitev v škodo

Silobran je obramba, ki je nujno potrebna, da kdo od sebe ali koga drugega odvrne istočasen protipraven napad. Silobran ne sme biti prekoračen (prizadejana škoda ne sme biti večja od škode, ki je grozila).

Skrajna sila je, ko kdo od sebe ali koga drugega odvrača istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ne moremo odvrniti drugače in pri tem škoda ni večja od škode, ki je grozila.V tem primeru oškodovanec lahko zahteva odškodnino od tistega, ki je nevarnost zakrivil ali od tistega, ki je škodo odvrnil, a je povzročil večjo škodo kot je grozila.

Samopomoč – nekdo odvrača kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost in je taka kršitev pravice nujna. Npr. nekdo poreže veje sosedovega drevesa, ki segajo na njegovo posest.

VZROČNA ZVEZA

Mora obstajati med ravnanjem in škodo.

KRIVDA

- namen (naklep; dolus directus ali dolus eventuelis) - malomarnost (huda- culpa lata, navadna- culpa levis)

Huda malomarnost je, ko nekdo zanemarja skrbnost, ki se zahteva od povprečno skrbnega človeka.Lahka malomarnost je, ko nekdo zanemarja skrbnost, ki se pričakuje od posebno skrbnega človeka.

Za naklep se vedno odgovarja, za malomarnost se odgovarja le po zakonu.Včasih nastopa še objektivna odgovornost in sicer pri posebno nevarnih stvareh tožnik mora dokazovati le škodo, protipravnost in vzročno zvezo, ne pa krivde!Toženec pa lahko dokaže, da ni kriv.

CIVILNO PRAVDNI POSTOPEK (CPP)

Postopek, katerega namen je razrešiti civilnopravni spor. Doseči želimo avtoritativno razrešitev spora.

V RS ta postopek ureja ZPP (Zakon o pravdnem postopku), ki je zelo obsežen in zapleten.

V CPP kot subjekti nastopajo:- Toženec- tožnik- sodišče

Toženec in tožnik sta stranki v postopku, sodišče pa je neodvisen državni organ, ki odloča o sporu.Za sodišče je pomembno, da je objektivno nepristransko, da se zagotovijo enaka merila za obe stranki (ne samo materialna, temveč tudi procesna). Da lahko sodišče ohranja objektivnost in nepristranost ima CP več institutov:- INSTITUT IZLOČITVE SODNIKA Če obstajajo okoliščine, ki bi kazale na to, da je sodnik pristranski (sorodstvo…) ali v njegovo nepristranost dvomijo stranke.

Glede pravde je pomembno tudi to, da se zavedamo, da tožnik ni nujno tudi materialnopravno upravičen do zahtevka, ki ga zahteva - ni nujno, da ima pravico, da bo tožbo lahko vložil. V tožbi zatrjuje obstoj te pravice in da mu jo tožena stranka krši. V fazi vlaganja tožbe ni nujno, da imamo tožnika, ki je nosilec materialne pravice, prav tako pa ni nujno, da je toženec upravičenec materialne pravice.Če je zahtevek neutemeljen, ga sodišče zavrne.

Za to, da lahko nastopamo v pravdi, moramo imeti procesno sposobnost. Če je nimamo, lahko za pravdanje nekoga pooblastimo (največkrat so to odvetniki; v določenih primerih pa mora biti obvezno pooblaščen odvetnik).

CPP poteka na treh stopnjah:

1. OKRAJNA IN OKROŽNA SODIŠČAMed njima se delijo pristojnosti, glede na vrednost spora, v določenih primerih tudi glede narave spora.Okrožna: razveza ZZ, vpr. Očetovstva/materinstva, vpr.o kršitvi konkurenčnih predpisov…Okrajna: premoženjskopravna vprašanja manjše vrednosti, motenje posesti…

Nastopa sodnik posameznik.

2. VIŠJA SODIŠČA (LJ, MB, CE, KP)Temeljna naloga višjih sodišč je odločanje o pritožbah zoper odločbe prvostopenjskih sodišč.V določenih sporih manjšega pomena lahko sodi sodnik posameznik, v sporih večjega pomena pa senat treh (en je pravi sodnik, dva sta sodnika porotnika – navadna državljana).

3. VRHOVNO SODIŠČE (LJ)Odloča o izrednih pravnih sredstvih. Odloča senat sodnikov.

Pritožba = redno pravno sredstvo. Pravico do pritožbe ima vsak in je zagotovljena tudi v ustavi.

Kdo odloča na kateri stopnji pa odločajo pravila o stvarni pristojnosti prve stopnje. Pravila o krajevnih pristojnostih nam povedo, katero od stvarno pristojnih sodišč bo dejansko odločalo na prvi stopnji.Načeloma bo stvarno pristojno sodišče dodeljeno na podlagi prebivališča.

IZJEMA:- izbirna krajevna pristojnost: tožnik lahko sam izbere (toži lahko v kraju, kjer je za

njega nastala škoda – rešitev je ugodnejša za tožnika, ker je oškodovanec in mu pravo namenja več varstva).

- Izključna krajevna pristojnost: pristojnost se ne more seliti v kraj toženčevega prebivališča, le je izključno določeno (spori o nepremičninah – reševanje spora poteka tam, kjer se nepremičnina nahaja)

Stranki se za krajevno pristojnost lahko tudi dogovorita – dogovorna krajevna pristojnost.Za začetek pravdnega postopka je pomembno, da so izpolnjene procesne predpostavke:

- sodišče- stranke- sporni predmet

Procesne predpostavke so predpostavke, ki bodisi morajo biti izpolnjene (pozitivne) ali tiste, ki ne smejo biti podane (negativne), če naj bo sojenje v konkretnem primeru sploh dopustno.

1. SODIŠČEČe negativne predpostavke so ali pozitivnih ni, bo sodnik tako tožbo zavrgel. Tožbo se zavrže zaradi manjkanja procesnih predpostavk.Zavrne pa se zahtevek, ker tožnik nima materialne pravice. Sodišče bo tožbo, ki nima procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene zavrglo.

Obstajati mora tudi sodna pristojnost. Če sodišče ugotovi, da ne gre za sodno pristojnost, takšno tožbo zavrne.

2. STRANKEDa bo tožba dopustna, morata tako tožnik, kot toženec imeti sposobnost biti stranka. Če bi tožbo vložil nekdo, ki nima sposobnost biti stranka, postopek ne bo potekal. (npr. ministrstvo za okolje in prostor ni pravni subjekt)

3. SPORNI PREDMETSodišče ne bo odločalo o zahtevku, o katerem je bila predhodno že začeta pravda (negativne predpostavke glede predmeta).

- litispendenca: pravda že traja in o nekem zahtevku se že odloča - na drugem sodišču tožba ne bo mogoča in bo zavržena.

- Ne bis in idem: ne dvakrat o isti stvari; sodišče ne bo odločalo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

NAČELA CPP

- načelo zakonitosti; v širšem pomenu te besede (vezanost na ustavo in zakon pri odločanju). Zakonitost v procesnem pravu (zakonitost v ožjem smislu) pomeni, da je sodišče vezano na t.i. procesni red – posebej oblikovana procesna pravila, ki jih določajo zakoni

stranke v postopku, sodišče morajo ravnati v skladu z ZPP (odločanje o pritožbah, rokih, glavna obravnava…). Radij prostega ravnanja procesnih strank v procesnem smislu je majhen. Če se tega načela ne upošteva, sledijo sankcije.

- načelo dispozitivnosti; pomembno je za materialno pravo, v procesnem postopku pa pomeni, da se pravda vedno začne samo in zgolj po volji stranke. Bistveno pa je to, da stranka sama razpolaga s svojimi zahtevki. Pravda se začne po volji stranke, teče po volji stranke in se konča po volji stranke. Sodišče namreč v pravdnem postopku ne sme odločati o poteku postopka.

- Načelo vezanosti na tožbeni zahtevek; pomeni, da je sodišče vezano tudi na to, kaj konkretni tožnik v tožbi zahteva – sodišče tožniku ne sme dosoditi več ali pa nekaj drugega kot je tožnik zahteval – sodišče je na tožbeni zahtevek vezano, čeprav izve, da bi stranki nekaj pripadalo.

- Razpravno in preiskovalno načelo; vezanost le na procesno pravo. Gre za vprašanje, kdo priskrbi procesni material (dejstva, dokaze, izkustvena pravila, pravila znanosti, pravna pravila…). V čisti obliki, ki je v praksi ne poznamo, pomeni, da bi morale ves procesni material priskrbeti stranke. Ti bi pomenilo, da sodišče procesnega gradiva, ki ga stranki ne bi priskrbeli, ne upošteva. Preiskovalno načelo v čisti obliki: sodišče priskrbi vse. V praksi se ti dve načeli prepletata. Prednjači pa razpravno načelo. To še posebej velja za trditve o dejstvih in za dokaze, ki podkrepijo obstoj nekega dejstva. Sodišče samo ne bo izvajalo dokazov (razen izjemoma – splošno znan dejstva in jih tudi ne sme).

- Načelo materialne resnice; pomeni, da je v postopku potrebno ugotoviti vsa pravnorelevantna dejstva oz. treba je ugotoviti resnično stanje stvari. Poznamo več stopenj materialne resnice – najvišja stopnja je takrat, ko pravimo, da je neko dejstvo gotovo (gotovost), tej sledi prepričanje, naslednja stopnja je verjetnost, zadnja stopnja pa je dvom. V pravu se pojavljajo vse stopnje. Za samo odločanje o utemeljenosti tožnikovega zahtevka je najmanj potrebno prepričanje ali verjetnost.

- Načelo proste presoje dokazov; pomeni, da sodišče v konkretnem primeru, ko odloča o konkretnem zahtevku, ni vezano na materialna dokazna pravila. Samostojno

ugotavlja, kdaj bo na podlagi dokazov upoštevalo kakšne dokaze, dejstva. Vselej pa je potrebna obrazložitev. Na koncu pa se poda sklep, ki je bil izpeljan.

- Načelo obojestranskega zaslišanja; to načelo pomeni konkretizacijo že v ustavi uveljavljenega načela varstva pravic strank – pravice obeh strank morajo biti enako dobro varovane. Od sodišča se zahteva, da vsaki stranki da možnost, da se izreče o navedbah nasprotne stranke.

TOŽBE

Tožba je tožnikova zahteva po pravnem varstvu. Z njeno vložitvijo se začne pravdni postopek.

Vrste:- kondemnatorna (dajatvena)- deklaratorna (ugotovitvena)- konstitutivna (oblikovalna)

DAJATVENA (KONDEMNATORNA) TOŽBAS to tožbo bo sodnik od toženca zahteval, da nekaj da, stori ali opusti. – obligacije!

UGOTOVITVENA (DEKLARATORNA) TOŽBAS to tožbo zahteva sodnik, da se ugotovi obstoj pravice. Lahko gre tudi za zahtevo pristnosti ali nepristnosti neke listine.

OBLIKOVALNA (KONSTITUTIVNA) TOŽBASodnik zahteva ustanovitev, spremembo ali prenehanje pravnega razmerja. To njegovo upravičenje temelji na nekem materialnopravnem upravičenju – tožba za razvezo zakonske zveze.

SEMINAR 1- MEDNARODNI IN EVROPSKI VIDIK CP

» ALL LEGISLATION IS PRIMA FACIE TERITORIAL.«Vsa zakonodaja je po naravi teritorialna. Pravo je v principu teritorialno. Obstaja pa cela vrsta pravnih razmerij, ki segajo izven meja države – civilno razmerje z mednarodnimi elementi ima stike z več pravnimi redi; rešujemo jih na dva načina:

4. KLASIČNI MZP MEHANIZEM- katero pravo se uporablja? (imamo več kot eno možnost uporabe)- MZP nam z institutom – kolizijske norme – pove, kateri zakon uporabimo- 'pravni smerokaz' usmeri nas v eno nacionalno pravo- Še preden se vprašamo, katero pravo, se vprašamo, katero sodišče? (katero

procesno pravo); mednarodne pristojnosti – splošna pristojnost (kjer je stranka doma) Actor sequitur forum rei. – izključna pristojnost

5. POENOTENO PRAVO (UNIFICIRANO)

- eno samo pravo, ki velja za vse. Lahko nastane na različne načine; z MEDNARODNIMI KONVENCIJAMO (=pogodbe med državami; države neko področje, ki je pomembno za vse, uredijo na enoten način)

- prednost poenotenega prava = nevtralnost. Nevtralno reševanje mednarodnih vprašanj

- prometna infrastruktura (države postavijo standard)- plačilni in kreditni instrumenti- pravo prodajne pogodbe (Rabel) pravo prodaje blaga- komisija ZDA (UNCITRAL) razglasi mednarodno konvencijo – sprejeta na

Dunaju, 1980 – CISG najuspešnejša med konvencijami vseh časov (Dunajska konvencija); 74 držav članic (danes)

- glede sodišč obstaja še tretja pot ARBITRAŽA (zasebno sodišče, ustanovljeno s pogodbo). Niso pa vsi spori arbitrarni – država ima interes, da nekatera razmerja ureja sama (npr. dedno, družinsko pravo)

Negativne lastnosti arbitraže: zelo draga, poleg tega sodi liho število sodnikov;Pozitivne lastnosti: hitrejša, bolj strokovna in fleksibilna, diskretna (dosijo bolj specializirani ljudje)

Za arbitražo mora vedno obstajati soglasje strank. Z njo se lahko urejajo samo razmerja oz. pravice s katerimi stranki prosto razpolagata (premoženjske pravice). V nekaterih primerih pa sploh ni dovoljena (npr. glede lastninske pravice na nepremičninah).

Arbitraže so: ad hoc arbitraže : arbitraža se oblikuje za posamezen primer, vsaka stranka imenuje enega arbitra,

ta dva arbitra pa skupaj imenujeta predsednika, ta oblika je redka, stalne arbitraže : pojavlja se predvsem v gospodarskih sporih, pogoste pa so tudi v mednarodnih razmerjih obstaja lista arbitrov, vsaka stranka si izbere enega, ta dva arbitra pa skupaj izbereta predsednika

arbitražnega senata

odločitev je dokončna, pritožbe ni (enostopenjsko razsojanjeDunajska konvencija: dispozitivno pravo (v določenem primeru se jo da izključiti). Konvencija velja za mednarodne pogodbe, članice pogodbe morajo biti iz različnih držav, ki so članice pogodbe.Vseeno ostaja vprašanje Katero sodišče? (vendar je izbira sodišča tako drugotnega pomena, ker vsa sodišča uporabljajo enako pravo).

POENOTENJE EVROPSKEFA PRAVA – EVROPSKI VIDIK CP

EU za civilno področje nima splošno zakonodajne pristojnosti. Ima pa vrsto posamičnih pristojnosti odstranjevanje ovir za delovanje skupnega trga. Na področju CP lahko EU izvaja direktive in z njimi harmonizira posamezne aspekte skupnega trga.Direktiva – harmonizacija(namen je približati nacionalne zakone)Uredba – unifikacija (uredbe so omejene na območje procesnega prava (evropsko procesno pravo se ukvarja le z čezmejnimi razmerji)

Direktiva je naslovljena na države članice. Največ direktiv je na področju varstva potrošnikov. Direktive niso neposredno uporabne in nimajo horizontalnega učinka (nimajo neposrednega učinka v horizontalnih razmerjih (razmerja, kjer sta dve enakopravni stranki). Obstaja pa posredni učinek načelo razlage v skladu z direktivo (+sodna praksa ES) = lojalna razlaga

Uredbe so dopustne tam, kjer ima EU izrecno pooblastilo – največ proc.prava.- najpomembnejša 44/2001, Bruselj 1: poenoteno evropsko civilno procesno

pravo glede mednarodne pristojnosti- vročanje v državah članicah (tožb in drugih pravnih aktov): pravila vročanja

nam povejo, kako neka tožba pride do nas. Problem pri vročanju je jezik – znotraj Evrope je pravica zavrniti vročitev sodnega akta, le ga stranka ne razume oz. ni v jeziku države članice.

Z materialnim pravom gre v Evropi bolj počasi. EU počasi gradi evropsko CP.

SEMINAR 2 – STATUS FIZIČNE OSEBE

Vsak človek ima svojo osebnost, po kateri se loči od drugih, je nosilec 3 statusov: status familiae: pripadnost družini status personae: osebni položaj status civitatis: pripadnost državi

Lastnosti človeka so prirojene ali pridobljene. Osebno stanje ali osebni status je celota človekovih lastnosti, na katere pravo veže določene pravne posledice. Evidenca osebnega stanja se vodi v matičnih knjigah (rojstna, poročna in mrliška matična knjiga)

V rojstno matično knjigo se vpiše rojstvo in tudi druge okoliščine: priznanje očetovstva in materinstva, dejstvo posvojitve, skrbništvo, spremembe osebnega imena, sprememba državljanstva, itd.

Osebno imePo Zakonu o osebnem imenu (ZOI-1; sprejet 2006) ima vsak človek osebno ime, ki ga sestavljata ime in priimek. Osebno ime je edini reprezentativni znak fizične osebe, po imenu se posamezna fizična oseba loči od ostalih (posameznika loči od drugih članov družbe; drugi del osebnega imena- priimek, člane družine tudi povezuje). Pomen osebnega imena: razlikovanje in ohranjanje reda v družbi (priimki dajejo podobo o medsebojni

povezanosti), kaže na spol posameznika. Dovoljeno je imeti največ 2 imeni in 2 priimka in sicer zaradi varnosti pravnega prometa. Če ima oseba več imen, si mora izbrati ime, s katerim bo nastopala v pravnem prometu. Ime je lahko sestavljeno iz največ dveh besed nedeljvih celot (tudi priimek – Dijana Van der Bild)

Pridobitev osebnega imena: ob rojstvu (starši sporazumno določijo ime), s spremembo: na zahtevo, s sklenitvijo zakonske zveze, s posvojitvijo.

Velja obveznostna pravica glede osebnega imena. To pomeni, da je oseba dolžna uporabljati svoje ime v pravnem prometu.

OSEBNI IME PARTNERJA

- Osebni ime zakonca: ob sklepanju ZZ se morata sporazumeti kakšen priimek bosta imela; zakon predvideva štiri možnosti:

skupni priimek bo priimek enega ali drugega svojemu priimku morata dodati priimek zakonca (po starem zakonu nujno, da to storita oba, nov zakon pa prinese več svobode) sporazumeta se, da izbereta priimek zakonca in imenu dodata svoj priimek vsak bo imel svoj priimek

Ob prenehanju ZZ:- razveljavite in razveza, ko sodba postane pravnomočna; posameznik imam

možnost, da zahteva nazaj prejšnji priimek. V 6. mesecu od pravnomočnosti sodbe o razvezi ZZ mora sprožiti postopek prenosa priimka po splošnem postopku

- postopek z notifikacijo: po podani izjavi, se zadeva zgodi- pogoj za ta postopek: oseba (ob sklenitvi) v zakonu drugače ne sme

spreminjati priimkov

OSEBNO IME ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA IN REGISTRIRANIH ISTOSPOLNIH PARTNERJEV

- dejanska skupnost; dalj časa živita skupaj, vendar v tej skupnosti ni formalnega akta nastanka

- ZOI-1 ne ponuja poenostavljene možnosti za spremembo priimka posebnih določb ni, lahko le po splošnih pravilih za spremembo osebnega imena

- (za istospolne partnerje) obstaja formalni nastanek skupnosti ustno soglasje; IZJAVA O REGISTRACIJI; nimajo možnosti skupnega priimka po enostavnem postopku

VPRAŠANJE SPREMEMBE IMENA PRI SPREMEMBI SPOLA- Evropsko sodišče za ČP: veliko primerov (VB) transseksualcev, ki so želeli

popraviti zgodovinske podatke, ker hočejo spremeniti spol- Priporočilo št. 117 parlamentarne skupščine: VB na začetku ni dovoljevala

sprememb države članice naj sprejmejo ustrezno zakonodajo, ki bi transseksualcem omogočala spremembe spola v osebnih dokumentih, registrih in omogočila spremembo osebnega imena. Pri tem je potrebno varovati zasebnost posameznika, npr. da le-ti dovolijo spremembo in na izkaznici ne smejo biti stari podatki

- Praksa ES: 1. REES proti VB: po spremembi spola ni mogoče doseči spremembe v rojstnem

listu; na začetku ESČP pravi, da to ne pomeni kršitve pravice zasebnega življenja

vprašanje sklenitve ZZ: sodišče: »Zakonsko zvezo je treba razumeti kot tradicionalno skupnost dveh oseb različnih spolov.«2. COSSEY vs. VB: sodišče ponovi!

3. B. vs Francija: sodišče ugotovilo, da je praksa sodišča dinamična in da se mora izboljševati v skladu z napredkom v družbi. Vidijo napredek v znanosti, še vedno pa se stališče ne spremeni

4. GOODWIN vs VB (2002): iz EKČP ne izhaja, da bi bilo treba spol presojati biološko. Spol je treba po posegu tretirati na novo, zato ravnanje VB ni pravilno in do sprememb mora priti v uradnih evidencah sodišče je obravnavalo tudi ZZ; nezmožnost zasnovati družino po naravni poti, ne more biti razlog, da se taki osebi odreka pravico do sklenitve ZZ.

Sodna p. sodišča v Luksemburgu (ES):1. C. 13/94: moški postane ženska, se upokoji in se hoče prej, ker je zdaj

ženska. Pritožil se je pred tem sodiščem; enakost med spoloma pri prenehanju delovnega razmerja. Diskriminacija na podlagi spola je prepovedana. Tu je šlo za diskriminacijo na podlagi spola, treba je dovoliti, da se upokoji kot ženska. Tako so države sprejele posebno zakonodajo. Spremembo osebnega imena v glavnem dopuščajo, redka pa je sklenitev ZZ.

Naša zakonodaja:- osebno ime kaže na spol v večini kultur. V redkih primerih je ime določeno

tako, da ne vemo kaj je. Pri nas so taka dovoljena. Lahko za oba spola (Saša, Vanja…)

- ZOI-1 pri tem vsebuje le eno omejitev: vsako osi dovoljeno, če ne ogroža morale, javne varnosti ali pravic in svoboščin drugih ljudi. Nikjer ni določbe, da bi ime moralo odražati spol nosilca (medtem ko v Nemčiji mora ime odražati spol nosilca). Določeno so omejitve pri otrocih, saj bi lahko imeli težave s spolno identiteto.

- Za transs. Osebo, ki bi spremenila spol, lahko tudi ime- Zakon o matičnem registru: taka oseba prinese zdravniško potrdilo na upravno

enoto; dobi novo EMŠO številko in se vnese v matični register. Izpiske dobi na novo, nikjer ni mogoče razbrati sprememb.

Psevdonim uživa enako pravno varstvo kot osebno ime, vendar mora biti znan in se ga mora uporabljati. Uporablja se poleg osebnega imena, ne sme pa se uporabljati psevdonima, ki ga že ima določena znana oseba (gre za nedopustno korist).

Otrokovo imeStarši niso upravičeni dati otroku kakršnegakoli imena, ime mora biti primerno – to je v interesu normalne, sociološke in splošne podobe ter integritete. Ime ne sme biti: vulgarno, slogovno zaznamovano, ne sme vsebovati nižjega izraza ali imeti žaljive vsebine izraža nasprotni spol imena se ne sme kar naprej spreminjati

Primernost imena presoja matičar, če je ime neprimerno, ga ne vpiše v matično knjigo, ampak jim naprej določi 15-dnevni rok za spremembo imena, če pa še naprej vztrajajo, upravni organ vpiše ime v matično knjigo, vendar o tem obvesti CSD – iz tega lahko izhaja spor. Je pa to neprimerna rešitev spora, saj CSD nima na razpolago ukrepov, s katerimi bi v takem primeru lahko posegali v pravice staršev.

CSD lahko otroka tudi odvzame, vendar je to prekomeren ukrep. Zgodi se tako, da bo imel otrok vpisano tako ime, vsaj do 18. leta starosti.Starši morajo ime otroka izbrati v tridesetih dneh (30 dni) in ga prijaviti upravni enoti, če tega ne storijo, se jih prijavi in dobijo denarno kazen. Zakaj v 30-ih dneh? Ker mednarodni dokumenti pravijo, da je osebno ime pravica vsakogar. Če očetovstvo ni znano, ime določa tisti starš, ki je mama, tisti, ki je še živ; kadar eden ne more izvrševati roditeljske pravice, je nesposoben. Kadar sta stasrša znana, določata ime skupno in sporazumno. Problem nastane, ko se ne moreta sporazumeti: dokler traja spor, ne moreta imena predložiti upravni enoti. ZOI, ki se zgleduje po Družinskem zakoniku, določa, da gresta na CSD. Z njihovo pomočjo se poskušata sporazumeti, če pa ne, zakon o tem določa, da se o tem vprašanju odloča na sodišču (nepravdni postopek), na predlog enega od staršev ali na predlog socialnega delavca. Sodišče odloči s kompromisom, saj imata oba roditeljsko pravico, omejijo se lahko le, če tako zahteva otrokova korist – enega od očeta in enega od matere. Nima pa pravice, da ima tri imena.Ime ne sme nasprotovati javni varnosti, moraliČe otrok nima staršev, določi ime skrbnik, ki potrebuje soglasje centra za socialno delo.

SPREMEMBA O IMENU OTROKA- poenostavljeni postopki, kadar gre za spremembo v družinskih razmerjih- splošni postopek

1. poenostavljeni postopek: mati ni bila v ZZ, zato je ime določila sama, če pride do pripoznanja očetovstva, se lahko starša sporazumeta, da se spremeni tudi osi otroka. Če se mu spremeni ime in je že star 9 let, mora dati soglasje, saj je domnevno že razsoden. Kadar se otrok posvoji: CSD da odlobčo o posvojitvi, v tej odločbi posvojitelji lahko spremenijo ime in priimek. Med 4. in 3. letom pa imena ni dovoljeno spreminjati, samo priimek, saj psihologi pravijo, da se takrat začne graditi otrokova identiteta in bi ga to preveč zmedlo.

2. potem ko sta že odločila osi se starša lahko sporazumeta, da bosta spremenila ime ali priimek. Odločata skupno in sporazumno. Če se ne bosta mogla sporazumeti, gresta na CSD, če ne gre tudi tako, pa na sodišče, ki mora odločiti ali naj se sprememba imena dopusti ali ne (kdaj se to stori? –kadar se starša razvežeta, ima otrok po ločitvi priimek očeta, mati pa se na novo poroči in želi, da ima tudi otrok priimek novega moža. Mati lahko sproži postopek pred sodiščem. Kako naj odloči sodišče? V povprečju so take zahtevke zavračali; dovolili pa so se , če je šlo za zanemarjenje otroka, zlorabljanje z očetove strani. Če pa sta imela stike, so mu pustili priimek.

Če je otrok star 9 let, se sam odloči in sodišče tako zadevo reši, pod pogojem, da sodišče iz pogovora ugotovi, da je razsoden.

SEMINAR 3 – ZAKON O PRIJAVI PREBIVALIŠČA

Prebivališče je kraj, kjer je središče življenjskih razmer posameznika in življenjskega delovanja določene osebe – s katerim je oseba tesno povezana.

Navadno: tam, kjer živi, ima dom, opravlja službo

Ne zahtevajo se samo objektivni elementi (dejansko bivanje v določenem naselju/kraju – coprus), ampak pogosto subjektivni elementi (voljo prebivati na določenem mestu – animus manendi).

Zakon: prebivališče, je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem prebiva. Poznamo stalno in začasno prebivališče.

4. Stalno prebivališče je naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovega življenja, življenjskih interesov. Kako mi to vemo? Presoja se na podlagi njegovih poklicnih, socialnih, ekonomskih vezi itd., ki kažejo, da med posameznikom in naseljem obstajajo trajne povezave - ne samo, da nekdo tam živi, ampak mora biti corpus + animus manendi.

5. vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva; zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva. Tam prebiva, se mudi, a nima volje tam stalno prebivati!

Register stalnega prebivalstva:Vse osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v RS ali so imele pa so se ta tri mesece odselile (ali več/manj).Če ne živi več tam, ima pa voljo…oseba ima lahko le eno prebivališče!

- vsak prostovoljno izbira, kje ima stalno/začasno prebivališče (zakonca skupno in sporazumno izbereta skupno prebivališče)

- otroci mlajši od 18 let: preb.odjavljajo in prijavljajo starši- otroci starejši od 15 let: (ima poslovno sposobnost, oziroma jo pod določenimi

pogoji pridobi prej) odjavljajo in prijavljajo prebivališče sami; če so starši ločeni, prijavlja in odjavlja tisti starš, pri katerem otrok živi, tisti, kateremu je zaupan otrok

- novorojenčki se prijavijo v 8-ih dneh po določitvi osebnega imena- prebivališče se prijavi pri katerikoli upravni enoti, z overovljenim potrdilo tudi

preko interneta (treba je priložiti potrdilo o lastništvu, najemno pogodbo, podnajemno pogodbo, pisno soglasje lastnika, da sme živeti tam)

- tujec, če ima neveljavno dovoljenje za stalno prebivanje, ko pristojni organ to ugotovi, izda odločbo in to velja za stalno prebivališče

- problemi: brezdomci – imajo stalno prebivališče v tisti instituciji, ki jim nudi pomoč

- začasno prebivališče: gostinski objekt, apartma itd.: stanodajalec je dolžan to prijaviti v 12-ih urah, če pa tujec, v treh dneh;

počitniška hiša- če je več kot 60 dni, je treba prijaviti tri dni po naselitviče greš iz države za več kot tri mesece, je treba to prijavitini pa treba prijaviti, če ste dlje v bolnišnici ali tiste osebe, ki so žrtve in v domovih

Naslov je pomemben za vročanje pisem itd. – stalno. Kdor ima tudi začasno, se odloča katero. Če ima začasno prebivališče in to preneha, od tedaj naprej – stalno, če pa ima le začasno se to izbere namesto stalnega.

Pristojnost v zapuščinskih zadevah je krajevna pristojnost sodišča v pravdnih postopkih/zadevah v kraju stalnega prebivališča; kraj izpolnitve v CP kjer prebiva ob sklenitvi pogodbe!

Če se razvežeta dva, ki imata različno državljanstvo, pravnik upošteva državljanstvo obeh, le se ne da, slovensko pravo, če je imel eden od zakoncev stalno prebivališče v RS; dodelitev socialne pomoči.

SEMINAR 4 – PRAVICA

Pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja. V vsakem razmerju imamo pravico in njej pripadajočo dolžnost.

Poskus opredelitve pravice

Je pravno zavarovano upravičenje, da pravni subjekt na določen način ravna. Teorija skuša opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice preveč abstraktne. Definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava, v praksi pa si z njo ne moremo dosti pomagati. Sodobna teorija skuša pravico opredeliti tako, da našteva njena upravičenja, vendar pa je meja med pravico in upravičenjem včasih težko določljiva.

Sestavljena je iz temeljnega upravičenja in zahtevka.

Pravice in upravičenja

Pravica je sestavljena iz različnih kategorij upravičenj (npr. lastninska pravica je sestavljena iz ius utendi, ius fruendi in ius abutendi – lastnik je upravičen do rabe, do plodov in do uničenja stvari). Pravice imajo možnost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenašanja, so trajno prenosljive. Upravičenja so ožja od pravice, vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa, so le začasno prenosljiva. Temeljno upravičenje, ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tožbeno upravičenje, ki imetniku omogoča, da pod določenimi pogoji doseže prisilno vzpostavitev pravice. Temeljne značilnosti:

- mora temeljiti v pravnem redu; lahko izhaja iz običajev, vendar to ni pravica- mora pripadati nekomu, ki ima pravno subjketiviteto- subjektu daje moč odločanja; tako zagotavlja svobodno ravnanje, ker subjekt

dobi možnost, da preko svojih dejanj uveljavlja voljo- namen je zagotoviti človekove interese; odvisno od vsakokratne pravice,

vendar pa ne gre samo za zadovoljevanje interesov imetnika pravice, temveč za zadovoljevanje interesov vseh.

- Nemško sosedsko pravni primer: prepovedano je, da drug drugega vznemirjajo in da drug drugemu povzročajo škodo.

LASTNINSKA PRAVICA (37. člen SPZ)

Lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur. Je najosnovnejša premoženjska pravica. Predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko samo stvar. Po načelu specialnosti ne moreta obstajati dva izključna lastnika na isti stvari, lahko pa obstaja solastnina. Vendar pa je lastnik omejen z izvrševanjem (pravni red!).

1. Voljna teorija (Windscheid)Ta teorija pravi, da je pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast. Pravica je povezana z voljo subjekta – subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje določen položaj. Pravica je izraz volje posameznika in tej moči volje se morajo podrediti vsi, ki

so s to pravico zavezani. Volja je pomembna tudi pri uresničevanju pravnega razmerja – subjekt sam odloči, ali bo pravico uporabljal ali ne. Kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni oblikovati volje, ki bi bila upoštevana v pravu (npr. pravice nerojenega otroka). Voljni element tako ne more biti temeljni element pravice. Ta teorija velja le za oblastvene, terjatvene in premoženjske pravice (ne pride pa v poštev pri osebnostnih pravicah – te pravice se nanašajo na varovanje osebne sfere, zato težko rečemo, da z voljno oblastjo varujemo lastno pravico).

2. Interesna teorija (Jhering)Ta teorija pravi, da je pravica pravno zaščiten interes (pravica je usmerjena je k varovanju interesa). Ta teorija danes prevladuje, vendar pa pravne interese ščitijo tudi drugi instituti, ne le pravica, zato pravno varstvo ne more biti opredelilni element pravice. Opredelitev pravice lahko vežemo na njeno vsebino. Kritika te teorije je, da je presplošna, saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega pa pravne interese ščitijo tudi drugi instituti, ne samo pravica – pravno varstvo interesov ne more biti temeljni element pravice.

3. Integralna ali voljno-interesna teorija (Jellinek)Ta teorija poskuša združiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se ni prijela. Pravi, da je pravica pravno priznana in pravno zavarovana moč volje, ki je usmerjena k določeni dobrini ali interesu. Poudarja individualizem.

4. Kolektivistična teorija (Duguit)Ta teorija pravi, da je pravica socialni pojem, opozarja na socialno funkcijo pravice. Vse prej naštete teorije so bile zelo individualistične, ta pa opozarja na socialno funkcijo pravice. Pravica ni sama sebi namen, saj služi posamezniku in družbi. Ni je mogoče izvrševati in gledati zgolj individualistično, posameznik mora upoštevati tudi pravice drugih. Ta pristop so izrabili vsi totalitarni režimi v Evropi.

VRSTE PRAVIC

Absolutne ali izključujoče pravice (učinkujejo v razmerjih erga omnes) so: oblastvene pravice (sp – lastninska pravica), osebnostne pravice in pravice intelektualne lastnine.

Relativne pravice (učinkujejo v razmerjih inter partes): terjatve, zahtevki, ugovori, oblikovalne pravice.

Oblikovalne pravice podeljujejo upravičenje, da se lahko enostransko oblikuje pravno razmerje; nastanek, sprememba, prenehanja pravnega razmerja

- pravica do odpovedi pogodbe- pravica do odstopa od pogodbe

Pravice, ki povzročajo prenehanje p.razmerja so NEGATIVNE OBLIKE pravic

Pozitivne oblike pravic: - odkupna pravica

oblikovalna tožba – je izpodbojna pravica, saj oblikovalni učinek nastopi šele, ko je sodba pravnomočna! ( določene pravice je mogoče oblikovati samo s tožbo tožnik zahteva ustanovitev, spor ali prenehanje pravnega razmerja).

Pri oblikovalni sodbi ni izvršbe! Po sodni poti je izjema, če to zahteva varstvo javnega interesa ali interesa konkretnega udeleženca pravnega razmerja (predvsem na področju družinskega in gospodarskega prava).

- upravičencu daje možnost oblikovanja razmerja, ne pa tudi dolžnosti; zato drugače imenovano – opcije!

- Položaj nasprotne stranke se spremeni, ne da bi sodelovala - Ne zastarajo- Razlikujejo se od zahtevkov – prekluzivni rok- Tudi ugovori!

OSEBNOSTNE PRAVICE

Tiste, ki gredo človeku kot bitju; varujejo njegove temeljne dobrine.

- pravica do življenja, do dostojanstva, varnosti, zasebnosti na lastni podobi- so individualne pravice, ki imajo osebno in ne premoženjske narave- človeku pripadajo že od rojstva dalje. Pripadajo le tistemu, na katerega so

vezane, zato ne morejo biti v pravnem prometu, ne morejo se prenašati, dedovati

- imetnike varujejo zoper vsakogar; ABSOLUTNE PRAVICE in izključujoče pravice (?) lol Dijana nauči se pisat!!

V A J E (23. 4. 2010)

Primer 1:Založba da ponudbo, če npr. pošlje voščilnice in položnico prodajna pogodba. Ne more pa pričakovati aktivnosti nasprotne stranke. Blago prodano brez naročila pa lahko pošiljatelj pride iskat in mi mu ga moramo vrniti (ZVPot; členi 15. – 32. OZ)

Primer 2:Ponudbo stalnega poslovnega partnerja je treba zavrniti takoj, sicer se šteje, da je sprejeta.

Primer 3:Prodajalec mora stvar prodati, tudi natakar v gostilni te mora postreči (162. člen OZ)

Primer 4:Če pri kupu na poskušnjo zamudimo rok vrnitve oz. da ne izjavimo odstopa, se šteje za kupljeno.

Primer 5:Če ponudba ne vsebuje vseh bistvenih sestavin, ni ponudba (OZ 22/1). Izjema so gospodarske pogodbe (442. člen OZ).

Primer 6:Tudi ponudba za nakup hiše mora biti pisna, ne le sklenitev.

Primer 7:

Mladoletnik, starejši od 15 let, lahko sklene posel večje vrednosti, a je izpodbojen. Mladoletnik roditelj pa je lahko polno poslovno sposoben, če ne njegov predlog in s strinjanjem CSD zahteva polno poslovno sposobnost. O tem odloči sodišče v nepravdnem postopku (mladoletnik roditelj ne postane polno poslovno sposoben sam po sebi, potrebno je vložiti zahtevo oz predlog).

Primer 8:Pri oporoki je možen svetel trenutek.

Primer 9:Oseba stara 10 let lahko toži, vendar jo mora zastopati zakoniti zastopnik.

Primer 10:Na drugega ne moremo prenesti več pravic, kot jih imamo sami (nemo plus iuris transfere potest quam ipse haberet), razen, če drugi to dobi na podlagi odplačnega pp, v dobri veri in če je to dobil na javni dražbi ali pa od pravnega lastnika.

Primer 11:3-leten otrok je lahko lastnik stanovanja, ker je pravno sposoben.

Primer 12:Mladoletnik lahko razpolaga s svojim osebnim dohodkom.