zakljuČna projektna naloga · 2018-08-13 · adamovim jabolkom. ključno vlogo za njeno delovanje...

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU

ZAKLJUČNA PROJEKTNA NALOGA

MARUŠA AŽMAN

Izola, 2018

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

FAKULTETA ZA VEDE O ZDRAVJU

PREHRANA PRI HIPOTIROIDIZMU

NUTRITION IN HYPOTHYROIDISM

Študentka: MARUŠA AŽMAN

Mentorica: viš. pred. TADEJA JAKUS

Somentorica: doc. dr. MOJCA STUBELJ

Študijski program: študijski program 1. stopnje Dietetika

Izola, 2018

Ažman M. Prehrana pri hipotiroidizmu

Zaključna projektna naloga, Prehransko svetovanje – dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018

IZJAVA O AVTORSTVU IN SOGLASJE ZA OBJAVO NALOGE

Spodaj podpisana Maruša Ažman izjavljam, da je:

- Priložena diplomska / zaključna projektna naloga / magistrska naloga izključno

rezultat mojega dela;

- Sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih avtorjev, ki jih uporabljam v

priloženi nalogi, navedena oziroma citirana v skladu s pravili UP Fakultete za

vede o zdravju;

- Se zavedam, da je plagiatorstvo po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah

Uradni list RS št. 16/2007 (v nadaljevanju ZASP) kaznivo.

Soglašam z objavo elektronske verzije zaključne projektne naloge v Repozitoriju UP ter

zagotavljam, da je elektronska oblika predložene naloge identična tiskani različici.

V Izoli, dne Podpis študentke:



I

KLJUČNE INFORMACIJE O DELU

Naslov Prehrana pri hipotiroidizmu

Tip dela zaključna projektna naloga

Avtor AŽMAN, Maruša

Sekundarni

avtorji

JAKUS, Tadeja (mentorca), STUBELJ, Mojca (somentorica)

Institucija Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Naslov inst. Polje 42, 6310 Izola

Leto 2018

Strani VII, 26 str., 1 pregl., 13 sl., 26 vir.

Ključne besede hipotiroidizem, prehrana, goitrogena živila, TSH, izločevalna dieta

UDK 616.441-008.64:613.2

Jezik besedila slv

Jezik povzetkov slv/eng

Izvleček Hipotiroidizem je zmanjšano delovanje ščitnice, pri čemer je značilno, da

ščitnica ne proizvede dovolj ščitničnih hormonov. Ključno vlogo za

delovanje ščitnice imajo trije hormoni, in sicer tiroideo stimulirajoči

hormon (TSH), trijodotironin (T3) in tiroksin (T4). Ti hormoni so eni

izmed glavnih regulatorjev presnove, imajo veliko vlogo pri kontroli

apetita in močan vpliv na presnovo ogljikovih hidratov in na raven

energije. Eden izmed načinov uravnavanja delovanja ščitnice je izbira

pravilne prehrane. S pravilnim izborom živil lahko ščitnico spodbudimo

k pravilnemu delovanju in izboljšanju stanja. V prehrani se moramo

izogibati goitrogenim živilom. To so živila, ki vsebujejo določene

naravne snovi, ki na različne načine zavirajo delovanje ščitnice. V to

skupino živil spadajo predvsem križnice. V prehrano vključimo več živil,

ki spodbujajo delovanje ščitnice, predvsem živila, ki vsebujejo jod,

magnezij in selen.



II

KEY WORDS DOCUMENTATION

Title Hypothyroidism and nutrition

Type Final project assignment

Author AŽMAN, Maruša

Secondary authors JAKUS, Tadeja (supervisor), STUBELJ, Mojca (coadvisor)

Institution University of Primorska, Faculty of Health Sciences

Address Polje 42, 6310 Izola

Year 2018

Pages VII, 26 p., 1 tab., 13 fig., 26 ref

Keywords hypothyroidism, food, gyotrogens, TSH, exclusive diet

UDC 616.441-008.64:613.2

Language Slv

Abstract language slv/eng

Abstract

Hypothyroidism is decreased thyroid function, meaning that the

thyroid gland does not produce enough thyroid hormones. Thyroid-

stimulating hormone (TSH), triiodothyronine (T3) and thyroxine

(T4) have a key role in thyroid function. These hormones are one of

the most important metabolic controllers; they play a major role in

the control of appetite and have a strong effect on the metabolism of

carbohydrates and the level of energy. One of the ways to regulate

your thyroid is to choose the right diet. With a proper selection of

foods, you can stimulate the thyroid to function properly and

improve your condition. The key to the right diet is to avoid

goitrogenic foods. Goitrogens are natural chemicals which are

consumed together with foods and inhibit thyroid function in

various ways. This group of foods includes mainly cruciferous

vegetables. We should include more foods in our diet that stimulate

thyroid function, especially foods containing iodine, magnesium and

selenium.



III

KAZALO VSEBINE

KLJUČNE INFORMACIJE O DELU ............................................................................... I

KEY WORDS DOCUMENTATION .............................................................................. II

KAZALO VSEBINE ...................................................................................................... III

KAZALO SLIK .............................................................................................................. IV

KAZALO PREGLEDNIC ............................................................................................... V

SEZNAM KRATIC ........................................................................................................ VI

1 UVOD ....................................................................................................................... 1

1.1 Hipotiroidizem in vpliv na telo .......................................................................... 2

1.2 Hipotiroidizem in prehrana ................................................................................ 4

1.2.1 Ščitnica in jod ............................................................................................. 4

1.2.2 Ščitnica in ostali elementi ........................................................................... 5

1.2.3 Ščitnica in vloga vitaminov ........................................................................ 6

1.2.4 Živila, ki zavirajo delovanje ščitnice (goitrogena živila) ........................... 7

1.2.5 Živila, ki spodbujajo delovanje ščitnice ..................................................... 9

2 NAMEN, HIPOTEZE ALI RAZISKOVALNA VPRAŠANJA............................. 11

3 METODA DELA, MATERIALI IN RAZISKOVALNA OPREMA .................... 11

3.1 Vzorec .............................................................................................................. 11

3.2 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti ................................................ 11

3.3 Potek raziskave ................................................................................................. 12

4 REZULTATI .......................................................................................................... 13

4.1 Antropometrične meritve ................................................................................. 13

4.2 Pregled vpliva diete na raven ščitničnih hormonov ........................................ 15

4.3 Pregled razlik v prehranskem vnosu pred in med dieto ................................... 16

5 RAZPRAVA ........................................................................................................... 20

6 ZAKLJUČEK ......................................................................................................... 22

7 VIRI ........................................................................................................................ 23

PRILOGE .......................................................................................................................... 1



IV

KAZALO SLIK

Slika 1: Medsebojni vpliv hipotalamusa, hipofize in ščitnice pri nastanku ščitničnih

hormonov ......................................................................................................................... 1

Slika 2: Simptomi pri hipotiroidizmu ............................................................................... 3

Slika 3: Vloga vitaminov in mineralov pri delovanju ščitnice .......................................... 7

Slika 4: Nekatera živila iz skupine goitrogenov ................................................................ 8

Slika 5: Nekaj živil, ki spodbuja delovanje ščitnice .......................................................... 9

Slika 6: Antropometrične razlike pred in po dieti ........................................................... 13

Slika 7: Delež vnosa posameznih hranil pred in med dieto ............................................ 14

Slika 8: Vnos makrohranil pred in med dieto ................................................................. 14

Slika 9: Bazalna presnova pred in po dieti ...................................................................... 15

Slika 10: Nivo TSH pred in po dieti ................................................................................ 15

Slika 11: Energijski vnos pred in med dieto ................................................................... 16

Slika 12: Vnos joda, selena in železa pred in med dieto ................................................. 16

Slika 13: Vnos kalcija in magnezija pred in med dieto ................................................... 17



V

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Primer jedilnika ....................................................................................... 18



VI

SEZNAM KRATIC

B beljakovine

BMR Bazal Metabolic Rate, bazalna presnova

CEP celodnevne energijske potrebe

EV energijska vrednost

M maščobe

OH ogljikovi hidrati

OPKP Odprta platforma za klinično prehrano

T3 trijodotironin

T4 tiroksin

TRH tirotropin sproščujočega hormona

TSH tiroideo stimulirajoči hormon

WHO World Health Organization



1

1 UVOD

Ščitnica je endokrina žleza z notranjim izločanjem, ki se nahaja v predelu sapnika, pod

Adamovim jabolkom. Ključno vlogo za njeno delovanje imajo trije hormoni, in sicer

tiroideo stimulirajoči hormon (TSH), trijodotironin (T3) in tiroksin (T4). Normalno

delujoča ščitnica uporabi jod, ki ga črpa iz zaužite hrane, za proizvodnjo T3 in T4. Pri

proizvodnji in sproščanju ščitničnih hormonov pa imata pomembno vlogo tudi hipofiza

in hipotalamus. Hipofiza, ki se nahaja v lobanjskem dnu, proizvaja TSH, ki stimulira

ščitnico k proizvodnji in sprostitvi T3 in T4. S pomočjo negativne povratne zanke

hipofiza proizvaja TSH, če zazna, da so ravni T3 in T4 nizke. Hipofizo pa regulira

hipotalamus. Ta zazna, da so ravni ščitničnih hormonov nizke, in odgovori s

sproščanjem tirotropin sproščujočega hormona (TRH), ki stimulira hipofizo, da začne

proizvajati in sproščati TSH. Ta hormon naprej stimulira proizvodnjo in izločanje T3 in

T4 v ščitnici. Interakcija deluje z namenom, da normalizira koncentracijo ščitničnih

hormonov v krvi (Dunn in Turner, 2016).

Slika 1: Medsebojni vpliv hipotalamusa, hipofize in ščitnice pri nastanku ščitničnih hormonov

(Britt, 2017)

Ščitnica tako vpliva na številne telesne procese, na primer spodbuja proizvodnjo

energije v celičnih mitohondrijih, upravlja kalcijeve procese, nadzoruje metabolizem in

vzdržuje proces presnove (Lončar, Rožanc in Dolinar, 2013).

Ščitnica

čitnica

Kalcit

-onin

Hipotalamus

Hipofiza

TSH – tiroideo stimulirajoči hormon

TRH – tirotropin sproščujočega

hormona

T4 – tiroksin

T3 – trijodotironin



2

V primeru hipotiroidizma ščitnica deluje premalo in posledično proizvaja premalo

ščitničnih hormonov. Lahko se razvije prenatalno ali pa se razvije med življenjem

(Halbauer, Šarčević in Brzac, 2000). Pri primarnem hipotiroidizmu je motnja v

negativni povratni zanki povzročena zaradi zmanjšanega delovanja ščitnice, ki

posledično povzroči zmanjšano sekrecijo ščitničnih hormonov (hipofiza deluje

normalno). Pri sekundarnem hipotiroidizmu pa so motnje v negativni povratni zanki

povzročene zaradi težav na ravni hipofize (hipofiza ne deluje) (Dunn in Turner, 2016).

V pričujoči nalogi se bomo osredotočili na težave pri primarnem hipotiroidizmu.

Obolenje lahko dalj časa ostane skrito, saj simptomi niso tako nevarni in jih je težje

odkriti. Med simptome spadajo zaspanost, utrujenost, nezmožnost koncentracije,

izpadanje las, krhki nohti, povečanje telesne mase, anemija, visok krvni tlak, zaprtje,

motnje menstrualnega cikla. Vzroka zmanjšanega delovanja ščitnice sta lahko stres in

pomanjkanje joda ali pa je motnja delovanja ščitnice posledica nedelovanja hipofize,

zaradi vnetja ali telesne poškodbe (Lončar idr., 2013).

Ne glede na to, kašen je vzrok, celice in tkiva niso sposobni normalnega vzdrževanja

oksidacijskih procesov, posledica pa je niz metaboličnih sprememb, kot so zmanjšana

razgradnja ogljikovih hidratov, maščob, maščobnih kislin in holesterola. Zmanjšan je

tudi anabolizem beljakovin, a je povečano kopičenje mukopolisaharidov in

mukoproteniov (Halbauer idr., 2000).

Prehrana ima tako veliko vlogo pri pravilnem delovanju ščitnice. Seznanjeni moramo

biti z živili, ki škodujejo oziroma zavirajo delovanje ščitnice, in z živili, ki spodbujajo

njeno delovanje in omogočajo normalno proizvodnjo in izločanje ščitničnih hormonov,

ki lahko nato vstopijo v telesne procese in pripomorejo k optimalnemu delovanju

našega telesa.

1.1 Hipotiroidizem in vpliv na telo

Hipotiroidizem je bolezen, pri kateri je značilno, da ščitnica ni zmožna proizvesti dovolj

ščitničnega hormona. Vzroki za pojav tega stanja so različni. To sta lahko stres,

pomanjkanje joda ali pa je motnja delovanja ščitnice posledica nedelovanja hipofize,

zaradi vnetja ali fizične poškodbe (Lončar idr., 2013). Ta bolezen je na drugem mestu

pri skupnih endokrinih boleznih pri ženskah, možnost pojava pa se povečuje s starostjo,

med nosečnostjo, v poporodnem obdobju in menopavzi (Dunn in Turner, 2016).

Ščitnični hormon je eden izmed glavnih regulatorjev presnove. Ima veliko vlogo pri

kontroli apetita in močan vpliv na presnovo ogljikovi hidratov in na raven energije, zato

ni presenetljivo, da imajo ljudje s premalo delujočo ščitnico velike težave s počutjem,

saj se metabolizem upočasni. Tako se lahko ljudje, ki imajo težave na tem področju,

hitro zredijo za nekaj kilogramov, ob neprilagojeni prehrani.

Povečanje telesne mase pa je le ena od številnih težav, ki so značilne in se pojavijo ob

zmanjšanem delovanju ščitnice. Ostali znaki, ki se lahko pojavijo pri hipotiroidizmu, so:

nezmožnost hujšanja, mišična oslabelost, težave s kožo, utrujenost in kronična

utrujenost, slabost, slaba koncentracija in pozabljivost, izguba spolne sle, izguba

menstruacije, impotenca in/ali neplodnost, bolečine v dojkah, razdražljivost in nihanje



3

razpoloženja, hladne roke in noge ter slabo prenašanje mraza, motnje v srčnem ritmu,

nezdravi lasje, ki izpadajo, šibki nohti in zobje (Gantar, 2015).

Slika 2: Simptomi pri hipotiroidizmu ( Vkool magazine, 2017)

Kot je bilo omenjeno že v uvodu, so bistvenega pomena trije hormoni, in sicer tiroideo

stimulirajoči hormon (TSH), trijodotironin (T3) in tiroksin (T4). Diagnozo

hipotiroidizma je mogoče potrditi z laboratorijskimi krvnimi preiskavami teh

hormonov. Prvi korak k diagnozi je določevanje koncentracije TSH hormona v krvi. Ta

je v krvi povečan, saj hipofiza ob nizki koncentraciji T4 in T3 začne izločati več TSH.

Če je raven TSH povišana, je naslednji korak določanje koncentracije T4. Manj

pomemben pri diagnostiki je hormon T3, ker je zadnji ščitnični hormon, ki pokaže

abnormalno nizko koncentracijo, ki je lahko pogojena tudi s kakšnim drugim obolenjem

(nizka koncentracija tega hormona se lahko pojavi tudi med akutno boleznijo) (Dunn in

Turner, 2016).



4

1.2 Hipotiroidizem in prehrana

Tudi pri hipotiroidizmu si lahko pomagamo s pravilno prehrano in izbiro živil.

Ključnega pomena pri izbiri pravih živil so tako imenovana goitrigene snovi v živilih.

To so naravne kemikalije, ki se zaužijejo z živili in lahko na različne načine negativno

vplivajo na delovanje ščitnice. Ščitnica tako proizvede več ščitničnih celic, da bi

nadomestila izgubljeno koncentracijo hormonov, posledično pa pride do povečanja

ščitnice (Wemen's health network, 2017).

1.2.1 Ščitnica in jod

Jod igra veliko vlogo pri delovanju ščitnice, saj ta brez njega ne more pravilno delovati.

Ker pa ga naše telo ne more proizvesti samo, ga moramo v telo vnesti s hrano, zato je še

toliko bolj pomembno, katera živila izbiramo, da v telo vnesemo dovolj joda.

Po vnosu joda s hrano se ta v večini razgradi v jodid, ki se skoraj popolnoma absorbira

v želodcu in dvanajstniku. Jodid nato iz krvnega obtoka primarno potuje v ledvica in

ščitnico. V bazolateralni membrani ščitnične celice natrijev/jodidni simporter prenese

jodid v ščitnico z aktivnim transportom, kjer ta nadzoruje delovanje ščitnice.

Razpolovni čas plazemskega jodida je pri normalnih okoliščinah približno 10 ur, vendar

se ta razpolovni čas pri hipotiroidizmu skrajša. Telo zdrave odrasle osebe vsebuje od 15

do 20 mg joda, 70 % do 80 % pa ga je v ščitnici (Chung, 2014).

Priporočen dnevni vnos joda je 100–200 ųg za odraslo osebo. Danes je sol glavni

prehranski vir joda, saj je večina kuhinjske soli jodirana. Jodiranje soli je eden izmed

javnozdravstvenih ukrepov za zagotavljanje preskrbljenosti prebivalstva z jodom. Cilj

tega ukrepa, ki je bil z uvedbo izbranega ukrepa tudi dosežen, je zmanjšanje pojavnosti

bolezni ščitnice. Zmanjšala se je pojavnost golše, predvsem pri otrocih, zmanjšalo pa se

je tudi število rakavih obolenj. Vendar se je kljub uspešnemu izboljšanju zdravja

prebivalstva v javnosti pojavilo prepričanje, da je nerafinirana in nejodirana morska sol

prav tako dober vir joda in hkrati bolj zdrava odločitev (predvsem himalajska sol). Tako

je uporaba nerafinirane oziroma nejodirane soli narasla, nad čemer pa strokovnjaki niso

navdušeni, saj so z analizami dokazali, da nejodirana morska sol vsebuje povprečno

sedemkrat manj joda kot jodirana, nejodirana kamena sol pa, čeprav izvira iz Himalaje

ali Tibeta, ne vsebuje joda. Zato je pomembno, da se zavedamo, s kakšnim namenom je

sol jodirana in kako pomembno je, da jo vključimo v našo prehrano (Pavlovčič, 2016).

Potrebam po jodu lahko zadostimo tudi z uživanjem naravnih živil, predvsem morske

zelenjave, kot so morske alge. Če pogledamo sestavo nekaterih alg, lahko že sedem

posušenih alg vsebuje tudi do 4500 mg joda, kar pomeni 2500 do 4500 % potrebe po

tem pomembnem mineralu (vsebnost joda v različnih morskih algah je lahko različna),

kar presega priporočen dnevni vnos. Pri uživanju ali nadomeščanju joda moramo biti

pozorni, da ga ne zaužijemo preveč, saj to lahko povzroči nove težave, kot so tiroiditis,

golša, občutljivostne reakcije, akutne reakcije (odvisno, kakšna je trenutna preskrba z

jodom) (NIJZ, 2010). Jod lahko najdemo tudi v morskih ribah, rakih in ostalih morskih

sadežih, nekaterih sortah fižola, v neolupljenem krompirju in na splošno v rastlinah, ki

so rasle v prsti, ki je bogata z jodom (Boone, 2014).



5

1.2.2 Ščitnica in ostali elementi

Jod ni edini pomemben element, ki je potreben za normalno delovanje ščitnice. Ostali

pomembni elementi so še selen, cink, magnezij, kalcij in železo.

Pri zdravih ljudeh, ki se prehranjujejo s hrano, ki je pridelana na bogatih tleh, le redko

pride do pomanjkanja selena. Do pomanjkanja pride predvsem pri avtoimunih boleznih,

težavah s črevesjem ali absorpcijo hranil. Selen deluje protivnetno, je antioksidant,

omogoča večjo odpornost in tako ščiti pred okužbami. Selen prav tako podpira

delovanje ščitničnih hormonov. Brez njegovega encima pretvorba T4 v T3 ni mogoča.

Hkrati ščitnico ščiti pred poškodbami, ki so lahko posledica vnetja ali presežka joda.

Največ selena najdemo v ribah, mesu, jajcih, najboljši rastlinski viri pa so brazilski

oreščki, sezam, javorjev sirup, arašidi, čičerika, mandlji, česen, čebula, rjavi riž in

prečiščeno maslo (ghee). Absorpcijo selena lahko izboljšamo, če ga zaužijemo s

kombinacijo živil, ki vsebujejo vitamin E (Lončar idr., 2013).

Cink je element ključnega pomena, saj ga telo potrebuje za zdrav imunski sistem,

izgradnjo beljakovin, tvorbo encimov in ustvarjanje DNK. Sodeluje tudi pri procesu

medcelične komunikacije (je nevrotransmitor). Cink je, tako kot selen, zelo potreben za

pretvorbo hormona T4 v T3. Najdemo ga v peškah lubenice, kakavu, temni čokoladi,

čičeriki, sezamu, česnu, divjem lososu, piščančjem mesu, svinjini in govedini (Lončar

idr., 2013).

Telo potrebuje magnezij za normalno delovanje mišic, živčnega sistema, imunskega

sistema, zdravo in pravilno delujoče srce ter gradnjo zdravih kosti in zob. Magnezij

omogoča sprostitev mišic, ki so zaradi pomanjkanja hormonov pri zmanjšanem

delovanju ščitnice po gibanju pogosto boleče in zakrčene. Pomemben je tudi zato, ker

omogoča pravilno absorpcijo joda in sodeluje pri pretvorbi T4 v T3. Magnezij najdemo

v zeleni listnati solati, polnovrednih žitih, kakavu, bučnih semenih, sončničnih semenih,

pečkah lubenice, sveže mletih lanenih semenih, sezamu, brazilskih oreščkih, mandljih,

indijskih oreščkih in melasi (Lončar idr., 2013).

Pri kalciju pa je nekoliko drugače. Kalcij ima pomembno vlogo pri zdravju kosti in zob,

strjevanju krvi, krčenju mišic in prenosu živčnih signalov. Zdrava ščitnica pa je

pomembna, saj izloča hormon kalcitonin, ki sodeluje pri homeostazi kalcija, uravnava

raven kalcija v krvi, spodbuja mineralizacijo kosti in hkrati zavira sproščanje kalcija iz

kostnine. Veliko kalcija najdemo v zelenolistnih rastlinah, kot so regrat, špinača, grah,

okra, suhe fige in slive, dateljni, pomaranče, borovnice itd. V živilih živalskega izvora

največ kalcija najdemo v mleku, jogurtu, siru, divjem lososu in sardinah. Ostali viri so

še mandlji, bučna in sezamova semena, pistacije in melasa (Lončar idr., 2013).

Železo ima pomembno vlogo pri nastajanju rdečih krvnih celic in hemoglobina ter pri

prenosu kisika po telesu. Sodeluje tudi pri pretvorbi krvnega sladkorja v energijo.

Ženske s slabo delujočo ščitnico imajo pogosto močnejše menstrualne krvavitve, s

čimer se izguba železa poveča. Metabolizem brez železa ne more optimalno delovati,

kar se pogosto odrazi prav z znaki, značilni za hipotiroidizem. Pogost spremljevalec

hipotiroidizma je izpadanje las, ki je lahko tudi posledica pomanjkanja železa. Ker telo

železo nujno potrebuje, ga vzame iz las in uporabi za pomembnejše procese. Med živili,

bogatimi z železom, so kakav, blitva, špinača, rdeča pesa, regrat, melasa, oreščki,

sezam, leča, bučna semena, rozine, suhe slive in marelice, polnozrnati žitni izdelki,



6

kurkuma, timijan, bazilika ter pusto meso, jetra, ribe, školjke in jajca (Lončar idr.,

2013).

1.2.3 Ščitnica in vloga vitaminov

Skupaj z omenjenimi elementi pri pravilnem delovanju ščitnice sodelujejo tudi določeni

vitamini, ki so nujno potrebni za izgradnjo in sproščanje ščitničnih hormonov. Ko

zaužijemo hrano, ki vsebuje jod, ta v ščitnico vstopi preko posebnega simporterja, ki pa

deluje le, če sta prisotna vitamin C (pomaranče, kivi, limona, paprika, čili, goji jagode)

in vitamin B2 (mlečni izdelki, jetra, zelenolistnata zelenjava). Jod tako vstopi v ščitnico

in sodeluje pri tvorbi hormona T4, ki je sestavljen iz štirih molekul joda. Ko ščitnica

preko hormona TSH prejme signal, začne hormon T4 sproščati v krvni pretok, kjer s

pomočjo proteinov v krvi potuje do ciljnega organa ali tkiva, kjer se iz neaktivnega

ščitničnega hormona T4, s pomočjo selena in železa, pretvori v aktivno obliko T3.

Večina deionizacije se dogaja v jetrih, zato je zdravje naših jeter prav tako pomembno

pri delovanju in pretvorbi ščitničnih hormonov. Nekaj pretvorbe T4 v T3 pa se dogaja

tudi v mišicah (Lončar idr., 2013; Trentini, 2015).

Vsaka celica v našem telesu ima jedro, na katerem so jedrski receptorji, s katerimi se

poveže aktivni ščitnični hormon T3, ki aktivira celico, da poveča svoj metabolizem in

poveča energijo. Da se T3 veže na jedrske receptorje, pa sta potrebna vitamin D in

vitamin A. Pomanjkanje teh dveh vitaminov lahko prepreči vezavo T3 in s tem prepreči

celicam, da bi povečale metabolizem in energijo. Vitamin D najdemo v mleku, jajčnih

rumenjakih, sardinah, divjem lososu in gobah. Vitamin A pa zaužijemo z mlekom,

jogurtom in sirom, jajci, divjim lososom, sardinami, polenovko, tuno, kozicami ter s

piščančjim, puranjim in jagnječjim mesom (Lončar idr., 2013; Trentini, 2015).

Ostali vitamini, ki so povezani z delovanjem ščitnice, so še vitamini E (mandlji, lešniki,

blitva, peteršilj, kokosovo, oljčno, konopljino olje), ki zmanjša posledice oksidativnega

stresa in s tem omili posledice hipotiroidizma, in Q10 (ribe, meso), ki povečuje

energijo, ki je ljudem z zmanjšanim delovanjem ščitnice primanjkuje (Lončar idr.,

2013).

Pomembni pa so tudi vitamini skupine B. B3 (oreščki, polnozrnati izdelki, fižol) skrbi

za energijo na celični ravni, za pravilno delovanje pa ga, prav tako kot vse celice v

telesu, potrebujejo tudi ščitnične celice. B6 (ribe, meso, jetra, surovo mleko, nakaljeni

oreščki, semena in žita, gobe, surova čebula in česen, avokado in banane) pomaga pri

razgradnji maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, povečuje absorpcijo magnezija in

cinka. B12 (hrana živalskega izvora, kot so meso, mleko in mlečni izdelki, jajca in ribe)

se težje absorbira pri zmanjšanem delovanju ščitnice, zato je toliko bolj pomembno, da

ga v telo vnesemo dovolj (Lončar idr., 2013; Trentini, 2015).



7

Slika 3: Vloga vitaminov in mineralov pri delovanju ščitnice (Brogan, 2014)

1.2.4 Živila, ki zavirajo delovanje ščitnice (goitrogena živila)

Goitrogeni so snovi oziroma naravne kemikalije, ki se zaužijejo skupaj s plodovi ali deli

rastlin in na različne načine vplivajo na delovanje ščitnice. Goitrogeni se delijo v

različne skupine glede na zaviranje delovanja ščitnice. Delijo se na goitrogene, ki

zavirajo transport joda v ščitnico, tiste, ki delujejo na intratireoidalni oksidacijski in

organski vezavni postopek joda in/ali reakcijo spajanja in tiste, ki ovirajo proteolizo,

dehalogenacijo in sproščanje hormonov. Ščitnica pa ne more proizvesti toliko

hormonov, kot jih je potrebnih za normalno delovanje metabolizma (Eastman in

Zimmermann, 2017; Wemen's Health Network, 2017).

Najbolj goitrogene so križnice. V skupino križnic spadajo vse vrste ohrovta, brokoli,

koleraba, hren, gorčica, repa in redkvice. Ta zelenjava, ki je sicer zelo dobrodošla v

zdravi uravnoteženi prehrani, vsebuje glukozinolate, ki jodu onemogočajo vezavo na

zanj pripravljena mesta v ščitnici in na ta način preprečijo tvorbo ščitničnih hormonov.

Ker se križnice velikokrat pojavijo na našem jedilniku in so del zdrave uravnotežene

prehrane, je dobro vedeti, da je večja koncentracija goitrogenov prisotna v surovih

križnicah, s toplotno obdelavo pa njihov goitrogeni učinek uničimo. S kuhanjem na

sopari, vsebnost goitrogenov zmanjšamo za približno tretjino. Podoben učinek kot

toplotna obdelava ima tudi fermentacija, zato si lahko v zmernih količinah privoščimo

tudi surovo kislo zelje in drugo fermentirano zelenjavo. Poleg križnic imajo goitrogeni

učinek tudi soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača, sladki krompir, olje

oljne repice, koruza, hren, kava, alkohol, mastna, ocvrta hrana, gluten. Vendar to še ne

Celica

Elementi, ki sodelujejo

pri pretvarjanju T4 v T3:

selen, cink, magnezij.

Hranila, ki izboljšajo

celično občutljivost na

ščitnične hormone:

cink, vitamin A.

Hranila, ki pripomorejo k

tvorbi ščitničnih hormonov:

železo, jod, tirozin, cink,

selen, vitamini E, B2, B3,

B6, C, D.



8

pomeni, da teh živil ne smemo uživati in jih moramo popolnoma izločiti iz prehrane.

Dobro je, da se zavedamo, da moramo vnos teh živil zmanjšati in da jih moramo, kadar

jih vključimo v obrok, ustrezno pripraviti. Prav tako se odsvetuje uživanje svežih

križnic v obliki smoothijev, ker tako naenkrat vnesemo v telo preveč žveplovih

glikozidov, kar še dodatno zmanjšuje absorpcijo joda (Gantar, 2015; Lončar idr., 2013).

Veliko govora o povezavi goitrogenov in ščitnice pa je tudi v povezavi s sojo in

glutenom. Soja sestavlja velik delež brezmesne prehrane, predvsem zaradi njene

beljakovinske sestave, zato je še kako prisotna na jedilniku vegetarijancev in veganov.

Če imamo opravka s hipotirozo, pa izbira soje ni tako priporočljiva. Poleg tega, da je

ena izmed najpogostejših alergenov, vsebuje izoflavin genistein, ki nase veže molekule

joda in tako »tekmuje« s ščitničnimi hormoni in prepreči vezavo joda ter tvorbo

hormonov. Tako kot pri vseh goitrogenih živilih lahko goitrogeno delovanje soje

zmanjšamo s toplotno obdelavo ali fermentacijo. Če soja predstavlja ključno sestavino

naše prehrane, moramo s prehrano zaužiti tudi dodatni jod (npr. s prehranskimi dodatki

iz alg). Tako kljub vezavi joda na sojin genistein ostane dovolj molekul joda za

izgradnjo ščitničnih hormonov. Če se le da, pa se uživanju soje izognemo (Lončar idr.,

2013; Wemen's Health Network, 2017; Cortese, 2002).

Pri glutenu imata veliko povezavo celiakija in težave s ščitnico. Gluten je na seznamu

goitrogenih živil zato, ker občutljivost na gluten v večini primerov, poleg ostalih

avtoimunih boleznih, poteka z roko v roki tudi z avtoimuno boleznijo ščitnice. Leta

2001 je bila objavljena študija (American Jurnal of Gastroenterology, 2001, Marec; 96:

751– 757), v kateri je sodelovalo 241 bolnikov s celiakijo, 212 ljudi pa je sestavljalo

kontrolno skupino. Ugotovili so, da je bil pojav hipotiroze trikrat pogostejši v skupini

bolnikov s celiakijo kot v kontrolni skupini. Ko so bili bolniki na brezglutenski dieti, se

je večini bolnikov po enem letu delovanje ščitnice popolnoma normaliziralo. Zato lahko

sklepamo, da sta uživanje glutena in delovanje ščitnice povezana. Posledično se

priporoča izločitev glutena iz prehrane (Wimen's Health Network, 2017; Lončar idr.,

2013).

Slika 4: Nekatera živila iz skupine goitrogenov (Syn, 2016)

Brokoli Cvetača Ohrovt Zelje

Brstični ohrovt Kasava

a

Proso Soja



9

1.2.5 Živila, ki spodbujajo delovanje ščitnice

Ko dobimo informacije, kako deluje ščitnica in katera živila zavirajo njeno delovanje,

smo že korak bližje rešitvi. V naslednjem koraku sestavimo seznam živil, ki spodbujajo

delovanje ščitnice, in jih vključimo v prehrano.

Živila, ki spodbujajo delovanje ščitnice, so brazilski oreščki, makadamija, lešniki,

morska alga, laneno seme, konopljino seme, blitva, zelena solata, bučna semena, ribe in

ostali morski sadeži, lubenične pečke, polnozrnata živila, regrat, jabolko, pomaranča,

ananas, grozdje, papaja, šparglji, korenje, česen, oves, polnozrnati riž, paradižnik, vodna

kreša, borovnice, češnje, paprika, kozji izdelki, kokosova maščoba, kokos, ječmen,

kumare, fižol, piščanec, govedina, puran, jajca, gozdne jagode, goji jagode, banana, chia

semena, bučke, rdeča pesa, zeleni čaj, pehtran, kumina, črna kumina, bazilika, čili,

klinčki, pelin, kumin, lovor, rožmarin, gobe, grah, avokado, skuta. Delovanje ščitnice

spodbujajo tudi čaji iz mešanice zelišč: ognjič, bela omela, rman, tavžentroža, trpotec,

zlata rozga, poprova in črna meta, brinove jagode, angelika, ajbiš (Gantar, 2015; Lončar

idr., 2013; Freith, 2010).

Večjo prednost damo živilom, ki vsebujejo jod in selen. Jod vsebujejo čebula, pehtran,

ribe in morski sadeži, jodirana sol. Selen lahko najdemo v brazilskih oreščkih (so glavni

vir selena), ribah (tuna, morski pes, sardine), puranu, piščancu, govejih jetrih, rjavem

rižu, jajcih (Health information, 2016). Hrana, ki jo izbiramo, naj bo v večjem delu iz

ekološke pridelave, saj bomo tako zaužili tudi manj pesticidov.

Slika 5: Nekaj živil, ki spodbuja delovanje ščitnice (Indicare health solutions, 2017)

Losos Kokos Morske alge

Probiotiki Semena in oreščki

Blitva Paprika, paradižnik Kokošja juha



10

Kokosovo olje je pri bolnikih s premalo delujočo ščitnico zelo dobrodošlo, saj

maščobne kisline v kokosovem olju (srednje dolge verige trigliceridov) ponujajo

številne zdravstvene koristi. Enako kot kokosovo olje se priporoča tudi kokosova voda.

Oboje spodbuja delovanje ščitnice in pospešuje metabolizem, saj je pri hipotiroidizmu

upočasnjen. Kokos pomaga uravnavati telesno maso, črevesne in prebavne funkcije. Z

vračanjem mineralov v telo spodbudi rast in splošno zdravje las, kože in nohtov, ki so

pri zmanjšanem delovanju ščitnice pogosto oslabljeni. Pri nakupu izdelkov moramo

paziti le na način pridelave. Izdelek naj bo organsko pridelan, s certifikatom kakovosti,

kokosova voda pa naj bo sveže stisnjena, brez toplotnih obdelav, saj ob toplotni

predelavi izgubi vse svoje minerale in elektrolite (Boone, 2014; Lončar idr., 2013).



11

2 NAMEN, HIPOTEZE ALI RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Namen zaključne naloge je s pomočjo študije primera ugotoviti, ali lahko zgolj z

izbiranjem živil, ki spodbujajo delovanje ščitnice, in izločevanjem živil, ki zavirajo

njeno delovanje, izboljšamo stanje hipotiroidizma. Mnenja so različna. Nekateri trdijo,

da je zdravljenje uspešno le z zdravili, drugi prisegajo na hrano kot zdravilo.

Ko govorimo o hipotiroidizmu, imajo veliko vlogo goitrogena živila. To so živila, ki

zavirajo delovanje ščitnice, in sicer tako, da zmotijo sintezo ščitničnih hormonov, zato

se moramo tem živilom izogibati oziroma jih omejiti, saj vsebujejo glukozinulate, ki

preprečujejo vezavo joda na zanj pripravljena mesta. Če jih vključimo v svojo prehrano,

jim lahko s pravilno pripravo, kot sta toplotna obdelava in fermentacija, zmanjšamo

goitrogeni učinek. Med goitrogena živila spadajo predvsem križnice (zelje, vse vrste

ohrovta, cvetača, brokoli, koleraba, hren, gorčica, repa in redkvice), arašidi, špinača,

soja, pinjole, proso, sladki krompir, jagode, breskve, kava, alkohol, sladkor, nasičene in

trans maščobne kisline. Na drugi strani pa so živila, ki spodbujajo delovanje ščitnice in

naj bi jih vključili v vsakodnevni jedilnik. To so živila, ki vsebujejo jod, kot so npr. ribe,

morske alge, školjke, jajca, vodna kreša in regrat.

Ostala živila, ki spodbujajo delovanje ščitnice, so še bučna semena, goveje meso,

perutnina, banane, avokado, mandlji, kozji izdelki, kokosova maščoba, avokado, pesa,

gobe itd. Pomembno je, da v prehrano vključimo živila, ki vsebujejo selen, cink, železo,

kalcij, magnezij, vitamine A, D, E in vitamine skupine B. Vsi ti vitamini in elementi

sodelujejo pri nastanku ščitničnih hormonov, njihovi pretvorbi in delovanju v ciljnih

organih.

3 METODA DELA, MATERIALI IN RAZISKOVALNA OPREMA

3.1 Vzorec

V študijo je bila vključena ženska, stara 23 let, s telesno maso 63,6 kg in telesno višino

165 cm. Oseba ima potrjen hipotiroidizem od 12. leta starosti dalje. Oseba ni bila

zdravljena z zdravili, v času odraščanja je bilo uporabljeno le homeopatsko zdravljenje.

3.2 Uporabljeni pripomočki in merski instrumenti

Med izvajanjem raziskave so bili uporabljeni naslednji pripomočki: prehranski dnevnik,

biokemijski izvidi krvne slike, analiza telesne sestave (bioimpedančna tehtnica Tanita,

MC-980MA), spletni program Odprta platforma klinične prehrane (povezava do

programa: http://opkp.si/sl_SI/cms/vstopna-stran).

S pomočjo prehranskega dnevnika smo beležili vnos hrane pred in med raziskavo.

Prehranski dnevnik smo beležili tri dni, in sicer dva dni med tednom in en dan med

vikendom. Oseba je zaužito hrano tehtala s pomočjo kuhinjske tehtnice, zabeležene

jedilnike pa smo vpisovali v program Odprta platforma za klinično prehrano (OPKP),

kjer smo opravili natančnejšo analizo vnosa posameznih hranil.



12

Pred in po raziskavi smo opravili biokemično preiskavo krvne slike v diagnostičnem

laboratoriju, s pomočjo katere smo odčitali koncentracijo hormona TSH.

Telesno sestavo smo preiskovanki pred in po dieti izmerili s pomočjo bioimpendance.

Izmerili smo ji telesno maso, delež maščobne mase, delež mišične mase, delež vode v

telesu, bazalno presnovo in visceralno maščobo. Prav tako smo izmerili telesno višino,

in sicer z višinomerom na 0,1 cm natančno. Med dieto smo beležili tudi počutje,

spremljali potencialno izboljšanje stanja las, kože in trdote nohtov. Prav tako so se

beležili kakršne koli spremembe v menstrualnem ciklusu.

3.3 Potek raziskave

Raziskava je potekala tri mesece. Pred začetkom raziskave je oseba opravila

biokemijske preiskave krvne slike, in sicer koncentracijo hormona TSH. Izmerili smo ji

tudi telesno sestavo. Voden je bil prehranski dnevnik. Po opravljenih meritvah je oseba

začela trimesečno prilagojeno izločevalno dieto, kjer je iz prehrane izključila goitrogena

živila. Med dieto smo vodili tridnevni prehranski dnevnik. Primerjali smo vrednosti

zaužitih hranil (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe) in elementov (jod, magnezij,

železo, selen, kalcij) s priporočenimi in referenčnimi vrednostmi. Po treh mesecih smo

ponovno izvedli pregled krvne slike in telesne sestave. Na koncu smo primerjali stanje

pred dieto in stanje po dieti.



13

4 REZULTATI

4.1 Antropometrične meritve

Rezultati pri primerjanju telesne sestave pred in po dieti so pokazali povečanje telesne

mase, mišične mase, maščobne mase, puste telesne mase in količine vode v telesu.

Največja razlika se je pokazala pri telesni masi.

Slika 6: Antropometrične razlike pred in po dieti

Slika 6 prikazuje razlike v meritvah, opravljenih pred dieto in po dieti ( – pred dieto,

– po dieti).

Izračun CEP – celodnevne energijske potrebe (pal faktor je bil izbran glede na aktivnost

– v obdobju pred dieto je bila preiskovanka nekoliko bolj aktivna kot med dieto –

bazalna presnova pa je bila ocenjena s pomočjo bioimpedančne tehtnice).

Pred dieto: 1404 kcal × 1,6 (Pal) = 9433,2 kJ (2.246 kcal)/dan

Med dieto: 1404 kcal × 1,5 (Pal) = 8845,2 kJ (2.106 kcal)/dan

Telesnamasa (kg)

Mišičnamasa (kg)

Maščobnamasa (kg)

Pustatelesna

masa (kg)Voda (kg)

Pred dieto 63,6 43,1 18,2 45,4 32,7

Po dieti 67,9 45,5 20 47,9 34,4

0

10

20

30

40

50

60

70

80



14

Slika 7: Delež vnosa posameznih hranil pred in med dieto

Slika 7 prikazuje delež (%) vnosa posameznih hranil pred in med dieto – pred dieto,

– med dieto.

Slika 8: Vnos makrohranil pred in med dieto

Slika 8 prikazuje vnos makrohranil (v gramih) pred in med dieto ( – pred dieto, –

med dieto).

Pred začetkom diete je bil priporočen energijski vnos višji, saj je bila tudi telesna

aktivnost večja, vendar prehrana pred dieto ni bila urejena in obroki so se spuščali. Med

dieto je bil energijski vnos manjši zaradi manjše aktivnosti, prehrana je bila urejena,

26%

14%

36%

32%

17%

47%

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

Maščobe Beljakovine Ogljikovi hidrati

Pred dieto Med dieto

B (g) M (g) OH (g) VL (g)

Pred dieto 81,4 65 202,4 20,3

Med dieto 90,4 76,5 248 25,3

0

50

100

150

200

250

300



15

obrokov se ni spuščalo, zato je telesna teža narasla in posledično se je povečala tudi

bazalna presnova.

Slika 9: Bazalna presnova pred in po dieti

4.2 Pregled vpliva diete na raven ščitničnih hormonov (tabela

pred/po, razlike)

Krvna analiza je pokazala povečanje hormona TSH za 0,2 mlU/L.

Slika 10: Raven TSH pred in po dieti

1404

1476

1360

1380

1400

1420

1440

1460

1480

1500

Pred dieto Po dieti

Bazalni metabolizem

6,2

6,4

6,1

6,15

6,2

6,25

6,3

6,35

6,4

6,45

Pred dieto Po dieti

TSH (mlU/L)



16

4.3 Pregled razlik v prehranskem vnosu pred in med dieto

Energijski vnos pred in med dieto se razlikuje za 1365 kJ (325 kcal). Razlog, da je bil

energijski vnos pred dieto manjši, je v neurejeni dnevni prehrani. Po smernicah zdrave

prehrane bi moral energijski vnos pred dieto znašati približno 9433,2 kJ (2246 kcal).

Slika 11: Energijski vnos pred in med dieto

Poudarek med dieto ni bil samo na izločitvi goitrogenih živil, ampak tudi na povečanju

vnosa nekaterih mineralov, predvsem joda, magnezija in selena, ki so pomembni pri

tvorbi ščitničnih hormonov.

Slika 12: Vnos joda, selena in železa pred in med dieto

Pred dieto Med dieto Priporočen vnos

I (ųg) 82,4 160,1 150

Se (ųg) 57,3 91,3 70

Fe (ųg) 12,8 16,2 15

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

1729,9

2054,7

1500

1600

1700

1800

1900

2000

2100

Pred dieto Med dieto

Energijski vnos



17

Slika 12 prikazuje vnos joda, selena in železa (v mikrogramih) pred in med dieto in

priporočen vnos. Nemčija in Avstrija po definiciji WHO spadata med države z

močnejšim pomanjkanjem joda in večjo pojavnostjo disfunkcije ščitnične žleze, zato se

dnevni priporočeni vnos razlikuje od standardnih priporočil WHO (150 mg/dan).

Koncentracija joda v živilih je odvisna od koncentracije joda v zemlji. Koncentracija

joda v živilih rastlinskega izvora, je deloma odvisna tudi od koncentracije jod v površini

kjer rastlina uspeva, med tem, ko je koncentracija joda v živilih živalskega izvora,

odvisna od preskrbljenosti živali z jodom. Tako lahko mleko ali jajca vsebujejo precej

joda. Upoštevati moramo, da se nekaj joda izgubi med kuhanjem, kar velja tudi za

jodirano kuhinjsko sol (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2010).

Slika 13: Vnos kalcija in magnezija pred in med dieto

Slika 13 prikazuje vnos kalcija in magnezija (v miligramih) pred in med dieto ( –

kalcij, – magnezij).

Pred dieto Med dieto Priporočen vnos

Ca (mg) 821,6 844,4 1000

Mg (mg) 252,5 406,4 310

0

200

400

600

800

1000

1200



18

V spodnji preglednici je naveden eden od jedilnikov.

Preglednica 1: Primer jedilnika

Obrok

Jedi

Teža (g)

E, kJ (kcal)

OH (g)

M (g)

B (g)

Zajtrk

Polnozrnata

pšenična

žemlja

80 955,9

(227,6)

40,8 3,7 6,9

Jabolko 125 314,1

(74,8)

17,9 1,3 1,9

Kisla smetana 50

387,6

(92,3)

1,7

9,0

1,4

Dopoldanska

malica

Suhe fige

50

524,1

(124,8)

27,5

6,5

1,7

Sveže

stisnjena

limonada

200

92,8

(22,1)

5,3

0,2

0,6

Žitna ploščica

z rižem in

pšenico

30

515,3

(122,7)

21,8

2,7

2,7

Kosilo

Polenta z

govejimi zrezki,

špinačna juha,

solata, jogurtova

pita

Špinačna juha

250

370,0

(88,1)

7,1

3,6

6,7

Pšenična moka, pasterizirano mleko z vsaj 1,5 % in ne več kot 1,8 % m. m.,

kuhana špinača, goveja čista juha (domača), olivno olje, muškatni orešček,

poper, jodirana kuhinjska sol

Goveji zrezki

v zelenjavni

omaki

160

726,6

(173,0)

13,2

4,9

16,2

Surovo goveje zunanje stegno, pšenična moka, čebula, korenje, zelena

(gomolj), peteršilj (korenika), česen, por, paradižnik, stročji fižol, voda,

jodirana kuhinjska sol

Polenta

200

853,8

(203,3)

33,1

5,9

4,0

Koruzna moka, margarina, olivno olje, voda iz pipe, jodirana kuhinjska sol

Solata

kristalka s

koruzo

150

259,1

(61,7)

6,3

3,3

1,4

Solata kristalka, koruza (sladka), olivno olje, jabolčni kis, jodirana kuhinjska

sol

Jogurtova pita

60

668,6

(159,2)

20,5

6,2

2,8

Pšenična moka, jogurt – delno posneti, kisla smetana, jajce, limonina lupina,

sveže stisnjen limonin sok, surovo maslo, kokosov sladkor, pecilni prašek,

jodirana kuhinjska sol



19

Jedi

Teža (g)

E, kJ (kcal)

OH

M

B

Popoldanska

malica

Koruzni kruh s

sirnim

namazom,

lubenica

Koruzni kruh

60

635,8

(151,4)

30,0

1,0

4,9

Sirni namaz

50

621,1

(147,9)

1,7

12,3

3,5

Lubenica

250 397,7

(94,7)

20,7

0,5

1,5

Večerja

Mlečni zdrob,

banana

Mlečni zdrob

250

1165,5

(277,5)

41,6

5,5

10,2

Pšenični zdrob, pasterizirano polnomastno mleko 3,5 % m. m., jodirana

kuhinjska sol

Banana

80

294,0

(70,0)

16,0

1,4

0,9

Skupaj: 8782,0

(2091,7)

305,9

58 %

68,5

29 %

67,9

13 %

Jedilnik je bil sestavljen po smernicah zdrave uravnotežene prehrane. Sestavljalo ga je

pet obrokov. Dnevni energijski vnos je znašal 2100 kcal in je vseboval od 10 % do

15 % beljakovin, od 25 % do 30 % maščob in 50 % ali več ogljikovih hidratov.

Upoštevana je bila izločevalna dieta.

Prehrana je vidno vplivala tudi na počutje. Zabeleženi so bili večja energija čez dan,

manj utrujenosti, zgoščenost las in utrditev nohtov, manjša izsušenost kože in manjša

pojavnost srbečih izpuščajev na rokah. Prav tako se je izboljšal menstrualni ciklus (ni

več ovulacijskih krvavitev, urejen cikel).



20

5 RAZPRAVA

Pregled rezultatov antropometričnih meritev je po dietnem obdobju pokazal povečanje

telesne mase, maščobne mase, mišične mase in puste mase. Prav tako je bila povečana

bazalna presnova, vendar je bila vseeno pred in po dieti ocenjena kot normalna.

Med delovanjem ščitnice in nadzorovanjem telesne mase obstaja pomembna interakcija.

V več študijah se je pojavilo vprašanje, ali je nepravilna funkcija ščitnice eden od

razlogov povečanega pojava debelosti v populacijah po svetu. Ugotovili so, da imajo

ljudje s čezmerno telesno maso in normalno delujočo ščitnico v krvi ponavadi večjo

koncentracijo ščitničnih hormonov. Ali je povečanje telesne mase res posledica

nepravilne funkcije ščitnice, pa je odvisno od tega, kako resno je obolenje. Povečanje

telesne mase za 5 kg do 10 kg pripisujejo manjšim odstopanjem v delovanju ščitnice. V

študiji prav tako razlagajo, da se pri povečanju koncentracije hormona TSH v krvi

poveča tudi bazalna presnova (Laurberg, Knudsen, Andersen, Carle, Bulow Pedersen in

Karmisholt 2012). V našem primeru lahko povečanje telesne mase pripišemo

povečanemu energijskemu vnosu, saj pred dieto prehrana ni bila urejena, obroki pa so

se spuščali. Pred dieto ni bilo zabeleženih močnih nihanj v teži.

Po obdobju treh mesecev, med katerim so bila iz vsakodnevne prehrane izključena

goitrogena živila, biokemični rezultati niso pokazali izboljšanja. Začetna raven hormona

TSH je znašala 6,27 mlU/L, po končani dieti pa je raven hormona TSH narasla na

6,48 mlU/L. Normalne vrednosti hormona TSH znašajo 0,55–4,78 mlU/L. Počutje se je,

kljub neizboljšanim krvnim rezultatom, izboljšalo. Pred dieto so bili prisotni utrujenost,

suhi in redkejši lasje, krhki nohti ter občasne motnje menstrualnega cikla. Vse to se je

med dieto izboljšalo, motnje menstrualnega cikla pa so izginile. Glede na to, da je vidno

izboljšanje počutja, ne pa tudi krvnih izvidov, lahko sklepamo, da bi bilo za pozitivne

krvne rezultate treba podaljšati čas diete.

Priporočen energijski vnos med dieto je znašal 8820 kJ (2100 kcal). Jedilnik je bil

napisan po priporočilih zdrave uravnotežene prehrane. Upoštevana je bila tudi stopnja

aktivnosti med obdobjem diete. Izbran je bil PAL faktor 1,5. Energijski vnos je bil pred

dieto manjši, zaradi neurejene prehrane in spuščanja obrokov.

Med raziskavo je bila uporabljena dieta, pri kateri se je upoštevala izločitev goitrogenih

živil. Namen diete je bil izboljšati delovanje ščitnice. Nekateri goitrogeni so sintetični in

se uporabljajo v medicini, drugi so rastlinskega izvora in se pojavljajo v različnih

živilih, ki so del našega vsakodnevnega jedilnika. Prehransko goitrogenezo so prvič

prepoznali leta 1928, ko so ugotovili, da so kunci, ki so se v glavnem prehranjevali z

zeljem, razvili golšo. Opravljena je bila tudi študija na podganah, pri čemer je njihova

dieta vključevala način prehranjevanja, prevzet iz vasi Jixian na Kitajskem. Dieta je

vključevala razpoložljive glavne kulture, kot sta pšenica in koruza, ter zelenjavo in vodo

iz tamkajšnjega območja, ki je vsebovala 4,5 ųg joda na kg. Po štirih mesecih je bil

očiten pojav golše, koncentracija hormona T4 pa je bila 3,6 ųg/L, v primerjavi s

kontrolno skupino, ki je imela koncentracijo tega hormona 10,4 ųg/L (Eastman in

Zimmermann, 2017).

V študiji, ki je bila izvedena v Ameriki, so raziskovali vpliv različnih diet na pojav

hipotiroidizma. Vanjo so bili vključeni posamezniki različnih etničnih skupin, ki se



21

držijo različnih prehrambnih vzorcev. Glavna ugotovitev študije je bila, da je sledenje

veganski prehrani povezano z manjšo možnostjo obolevnosti za hipotiroidizmom. Pri

ljudeh, ki se držijo vegetarijanske prehrane, pa so rezultati pokazali večje tveganje za

pojavnost oziroma poslabšanje hipotiroidizma, zaradi velike konzumacije sojinih

izdelkov, križnic in manjšega vnosa joda (Tonstad, Nathan, Keiji in Fraser, 2013).

Mešana so tudi mnenja o vplivu glutena na delovanje ščitnice. Kalyoncu in Urganci

(2015) sta raziskovala razširjenost avtoimune bolezni ščitnice, učinek brezglutenske

diete na pojav in obstojnost antitiroidnih protiteles ter dolgoročni izid delovanja ščitnice

pri pediatričnih bolnikih s celiakijo. Prišla sta do zaključka, da ni pomembne povezave

med upoštevanjem smernic brezglutenske diete in pojavom avtoimunske bolezni

ščitnice. Večina študij preiskuje povezavo med boleznimi ščitnice in celiakijo, vendar

nobena študija še ni ocenila učinkov brezglutenske diete na posameznika, ki ima

bolezen ščitnice, ne pa tudi celiakije. Drugi viri pa navajajo, da obstaja povezava med

težavami s ščitnico in uživanjem glutena. V sklopu te zaključne projektne naloge gluten

ni bil popolnoma izločen iz prehrane, ampak se je konzumiranje omejilo. Po primerjavi

z drugimi študijami lahko sklepamo, da ima način prehrane vpliv na delovanje ščitnice

in da je pomembno, katera živila vnašamo v telo, saj nekatera lahko posledično

povzročijo disfunkcijo ščitnice.

Pri opazovanju koncentracije mikrohranil se je pokazalo, da je količina teh narasla

skoraj za polovico. Večji poudarek je bil na jodu, selenu in magneziju. Večji viri joda v

ZDA, Avstraliji in Evropi so kruh, mleko in morski sadeži. Na vsebnost joda v živilih

vplivajo tudi jodove spojine, ki se uporabljajo pri namakanju, gnojilih in živinoreji

(Eastman in Zimmermann, 2017). V skladu z raziskavo, izvedeno v Belgiji, so glavni

viri selena mesni izdelki (31 %), ribe (19 %), testenine ali riž (12 %) ter kruh ali žita

(11 %). Ščitnica je organ z največjo koncentracijo selena na gram tkiva, saj vsebuje

večino selenoproteinov, zato pomanjkanje selena močno vpliva na metabolizem

ščitničnega hormona in ščitnico (Ventura, Melo in Carrilho, 2017).

Prav tako kot jod in selen ima tudi magnezij veliko vlogo pri pravilnem delovanju

ščitnice. Grober, Schmidt in Kisters (2015) navajajo, da je količina zaužitega magnezija

v Evropi še vedno manjša od priporočenega vnosa. Epidemiološke študije, ki so bile

opravljene v Evropi in Severni Ameriki, pa so pokazale, da ljudje, ki se držijo zahodne

prehrane, s hrano prav tako ne vnesejo dovolj magnezija. Voda predstavlja do 10 %

dnevnega vnosa magnezija, klorofil (in s tem zelena zelenjava, kot je špinača)

predstavlja glavni vir magnezija, ostala živila, ki še vsebujejo dokaj veliko količino

magnezija, pa so še oreščki, semena, ribe in meso (vsebujejo vmesno koncentracijo

magnezija), ter sadje.

Z raziskavo ni bil dosežen želen rezultat. Glavni namen je bil zmanjšati koncentracijo

hormona THS v krvi. Po primerjavi z že opravljenimi študijami na tem področju lahko

sklepamo, da obstaja povezava med hipotiroidizmom in prehrano, da lahko s pravilnim

izborom živil izboljšamo počutje in delovanje ščitnice, vendar se je za boljši rezultat

diete treba držati dalj časa in jo po izboljšanju vzdrževati.



22

6 ZAKLJUČEK

Znanstveniki po vsem svetu v hrani ves čas odkrivajo pomembne zdravilne učinkovine.

Na razpolago je veliko knjig, revij, člankov in raziskav, ki predstavljajo alternativne,

naravne načine, kako izboljšati zdravje oziroma hrano uporabiti kot preventivo, saj ima

velik vpliv na počutje in delovanje organov. Vendar pa je način zdravljenja odvisen tudi

od resnosti zdravstvenega stanja.

V sklopu zaključne projektne naloge je bila za poskus izboljšanja hipotiroidizma

izbrana izločevalna dieta, kjer so bila izključena goitrogena živila, ki na ščitnico

delujejo zaviralno. Čeprav rezultati po obdobju treh mesecev niso pokazali izboljšanja

na krvni sliki, lahko, glede na počutje po zaključeni dieti, trdimo, da ima prehrana vpliv

na delovanje ščitnice. Z izključitvijo goitrogenih živil smo dosegli izboljšanje počutja

(manj utrujenosti), las, nohtov in kože. Uredil se je tudi menstrualni ciklus (pred dieto

so bile zabeležene ovulacijske krvavitve in neurejenost cikla). Menimo, da bi morala

dieta, da bi bili rezultati vidni na krvni sliki, trajati daljše časovno obdobje.



23

7 VIRI

Boone, L. (2014). Hranljiva rastlinska super hrana. Založba BP.

Brogan, K. (2014). Thyroid Dysfunction and Treatment. Pridobljeno 13. 1. 2018 s

http://kellybroganmd.com/thyroid-dysfunction-and-treatment/

Britt, E. (2017). What is T4 and T3: The complete guide. Pridobljeno 13. 1. 2018 s

https://www.dietvsdisease.org/t4-t3-thyroid-hormone-levels

Cortese, D. (2002). Zelenjava, druga moč naravne hrane. Ljubljana: Kmečki glas.

Chung, H. R. (2014). Iodine and thyroid function. Pridobljeno 25. 9. 2017 s

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4049553/

Dunn D., Turner C. (2016). Hypothyroidism in Women. Nursing for Women's Health,

volumen 20 (št. 1), str. 93–98. Pridobljeno 21. 9. 2017 s

http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1751485115000045

Eastman C., Zimmermann, M. (2017). The Iodine Deficiency Disorders. Pridobljeno

15. 1. 2018 s http://www.thyroidmanager.org/chapter/the-iodine-deficiency-

disorders/#toc-goitrogenic-factors

Freith, B. (2010). Ovce in koze, izkušnje rejcev in ljubiteljev. Ljubljana: Kmečki glas.

Gantar, M. (2015). Ko imajo hormoni žur. Ljubljana: Belin grafika.

Grober, U. Schmidt, J., Kisters, K., (2015). Magnezium in Prevention and Therapy.

Nutrition, 7(9), 8199-8226. Pridobljeno s


Halbauer, M., Šarčević, B., Brzac, H. T. (2000). Citološko-patohistološki atlas bolesti

štitne žlijezde i doštitnih žlijezda s ultrazvučnim slikama. Zagreb: Nakladni zavod

Globus.

Health information. (2016). Selenium. Pridobljeno 19. 10. 2017 s

https://ods.od.nih.gov/factsheets/Selenium-HealthProfessional/

Indicare health solutions. (2017). Best food for your thyroid. Pridobljeno 3. 3. 2018 s

https://www.indicare.co.in/world-thyroid-day-25th-may-2017/

Kalyoncu, D., Urganci, N. (2015). Antithyroid Antibodies and Thyroid Function in

Pediatric Patients with Celiac Disease. International Jurnal of Endocrinology,

volumen 2015(2015), 1–4. Pridobljeno s

https://www.hindawi.com/journals/ije/2015/276575/

Laurberg, P., Knudsen, N., Andersen, S., Carle, A., Bulow Pedersen, I., in Karmisholt,

J. (2012). Thyroin Function and Obesety. Euripean Thyroid Jurnal, 1(3), 159–

167. Pridobljeno s https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3821486/

http://kellybroganmd.com/thyroid-dysfunction-and-treatment/

https://www.dietvsdisease.org/t4-t3-thyroid-hormone-levels


http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1751485115000045

http://www.thyroidmanager.org/chapter/the-iodine-deficiency-disorders/#toc-goitrogenic-factors

http://www.thyroidmanager.org/chapter/the-iodine-deficiency-disorders/#toc-goitrogenic-factors


https://ods.od.nih.gov/factsheets/Selenium-HealthProfessional/

https://www.indicare.co.in/world-thyroid-day-25th-may-2017/

https://www.hindawi.com/journals/ije/2015/276575/




24

Lončar, S., Rožanc, K., Dolinar, A. (2013). Uravnavajte ščitnico in rešili boste 100

težav hkrati. Ljubljana: Jasno in glasno.

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2010). Jod v prehrani in tveganja čezmernega

vnosa. Pridobljeno 8. 1. 2018 s http://www.nijz.si/sl/jod-v-prehrani-in-tveganja-

cezmernega-vnosa

Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2016). Referenčne vrednosti za energijski vnos in

vnos hranil. Pridobljeno 28. 3. 2018 s

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto

_DJZ/prehrana/2016_referencne_vrednosti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_

17022016.pdf

Pavlovčič, L. (2016). Jodirana sol je zdrava, nejodirana pa ni. Delo. Pridobljeno

13. 11. 2017 s http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/jodirana-sol-je-zdrava-

nejodirana-pa-ni.html

Sieling, G. (2015). Eating Right for Your Thyroid. Pridobljeno 16. 1. 2018 s

http://waytowellness.co.za/nutrition/eating-right-for-your-thyroid/

Tostand, S., Nathan, E., Keiji, O., Fraser, G. (2013). Vegan diets and hypothyroidism.

Nutrients, 11(5), 4642–4652. Pridobljeno s


Trentini, D. (2015). 10 Nutrient Deficiencies Every Thyroid Patient Should Have

Checke. Pridobljeno 6. 10. 2017 s http://hypothyroidmom.com/10-nutrient-

deficiencies-every-thyroid-patient-should-have-checked/

Vkool magazine. (2017). Hypothyroidism and excercise for weight loss. Pridobljeno

13. 1. 2018 s http://vkool.com/hypothyroidism-and-exercise

Ventura, M., Melo, M., Carrilho, F. (2017). Selenium and Thyroid Disease: from

Pathophysiology to Treatment. Pridobljeno 15. 1. 2018 s


Wemen's health network. (2017). Giotrogens and thyroid health. Pridobljeno

21. 9. 2017 s https://www.womenshealthnetwork.com/thyroid-health/goitrogenic-

foods-thyroid-health.aspx

http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/foto_DJZ/prehrana/2016_referencne_vrednosti_za_energijski_vnos_ter_vnos_hranil_17022016.pdf



http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/jodirana-sol-je-zdrava-nejodirana-pa-ni.html

http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/jodirana-sol-je-zdrava-nejodirana-pa-ni.html

http://waytowellness.co.za/nutrition/eating-right-for-your-thyroid/


http://hypothyroidmom.com/10-nutrient-deficiencies-every-thyroid-patient-should-have-checked/

http://hypothyroidmom.com/10-nutrient-deficiencies-every-thyroid-patient-should-have-checked/

http://vkool.com/hypothyroidism-and-exercise


https://www.womenshealthnetwork.com/thyroid-health/goitrogenic-foods-thyroid-health.aspx

https://www.womenshealthnetwork.com/thyroid-health/goitrogenic-foods-thyroid-health.aspx



PRILOGE

Priloga 1: Meritve telesne sestave pred dieto


Zaključna projektna naloga, Prehransko svetovanje-dietetika, UP Fakulteta za vede o zdravju, 2018

2

Priloga 2: Meritve telesne sestave po dieti



Priloga 3: Laboratorijski izvid krvne preizkave TSH hormona pred dieto

Priloga 4: Laboratorisjki izvid krvne preizkave TSH po dieti

IZJAVA O LEKTORIRANJU

Zaključno nalogo z naslovom PREHRANA PRI HIPOTIROIDIZMU

avtorice MARUŠE AŽMAN

je lektorirala ŠPELA KRIVEC

Podpis lektorice zaključne naloge: …………………………………………………….

Podpis avtorice zaključne naloge: ……………………………………………………..

Kraj in datum:

zakljuČna projektna naloga · 2018-08-13 · adamovim jabolkom. ključno vlogo za njeno delovanje...

Documents