koncem naslonimo na strmino, nato pa jo spomo~jo libele (vodne tehtnice) izravnamo(nastavimo) v vodoravni – horizontalni po-lo`aj. Nato na drugem koncu letve izmerimonavpi~no – vertikalno razdaljo od tal do le-tve. Izmerimo torej vi{insko razliko. Na vo-ljo imamo dva podatka: dol`ino letve in vi-{insko razliko. To pa sta v resnici dve strani-ci – kateti v pravokotnem trikotniku. Iz tehdveh podatkov izra~unamo koli~nik medvodoravno dol`ino (dol`ino letve) in nav-pi~no dol`ino (vi{inska razlika). Ta koli~nikpa je dejansko tangens kota nagiba. ^ekoli~nik pomno`imo s 100, dobimo nagib vodstotkih.

Nagib lahko ugotavljamo s kotomerom,kjer dobimo nagib v kotnih stopinjah. Pre-prosto pa lahko ugotavljamo nagib strminetudi z letvijo. Letev dolo~ene dol`ine z enim

Glede na konfiguracijo Slovenije so tla zakmetijstvo milo re~eno razgibana. Velikokmetijskih in gozdarskih del se opravlja nastrmini – na nagibu. Na njej se tudi pojavlja-jo polo`aji, ki so nevarni za stabilnost trak-torja in priklju~ka. Nagib – strmina je edenod dejavnikov okolja, ki bistveno vplivajo na(ne)varno delo s traktorjem. Nagib tal nakmetiji pogojuje tudi izbiro traktorja pri na-kupu. Te`ava je seveda visoka cena special-nih izvedb traktorjev, ki onemogo~a, da bivsi imeli varnej{o mehanizacijo.

Strmina oziroma nagib se izra`a v kotnihstopinjah ali v odstotkih. Zelo poznano je, daje strmina s 45 stopinjami nagiba stoodstotnastrmina. Ni pa razmerje med kotom v stopi-njah in kotom v odstotkih linearno, ampakpoteka po tangencialni funkciji. Kar precejljudi (in tudi piscev) to razmerje poenostav-lja v linearno povezanost. Napaka pa je pritem lahko kar velika – odvisna od velikostikota.

Varnost

Do velikega {tevila traktorskih nesre~ prihaja zaradi nagiba in stanja tal.Vsekakor brez »pomo~i« traktorista tudi traktor sam ne pride v polo`aj, ki je

nevaren za zvra~anje. Torej je traktorist upravljavec traktorja klju~ni dejavnik, kivpliva na potek morebitne nezgode. Traktorist, traktor in podlaga so trije med

seboj povezani dejavniki, od katerih je odvisno, ali bomo lahko {li na delo tudinaslednji dan ali pa bomo `e danes obti~ali pod traktorjem.

16 XIII (2009) 3

Gorski traktor je `e zaradi svoje konstrukcije zelo stabilen, ~e pa ima dvojne pnev-matike, se mu stabilnost {e pove~a. Na `alost nih~e ni popoln, ta raz{irjen gorskitraktor nima ne varnostnega loka ne kabine.

Doma~i proizvajalec traktorjev Agromehanika ima v svoji ponudbi gorski traktorAGT 850. To je raz{irjena izvedba traktorja, nizka izvedba, kar pomeni, da je tudite`i{~e traktorja ni`je kot pri standardnih traktorjih. Traktor je opremljen tudi s{irokimi terra pnevmatikami in zavornim sistemom na vseh {tirih kolesih. Zaradirelativno ugodne cene se je kar precej hribovskih kmetov `e odlo~ilo za nakup tegatraktorja. Janez Podobnik iz Mrzlega Vrha pri Sovodnju se je pred dobrimi tri-desetimi leti `e prevrnil s standardnim traktorjem, zato je bila njegova odlo~itev zagorsko izvedbo traktorja hitra in pravilna.

Prera~un nagiba iz kotnih stopinj v odstotke

Nagib Nagib Nagib Nagib(stopinje) (%) (stopinje) (%)0 0,0 31 60,11 1,7 32 62,52 3,5 33 64,93 5,2 34 67,54 7,0 35 70,05 8,7 36 72,76 10,5 37 75,47 12,3 38 78,18 14,1 39 81,09 15,8 40 83,9

10 17,6 41 86,911 19,4 42 90,012 21,3 43 93,313 23,1 44 96,614 24,9 45 100,015 26,8 46 103,616 28,7 47 107,217 30,6 48 111,118 32,5 49 115,019 34,4 50 119,220 36,4 51 123,521 38,4 52 128,022 40,4 53 132,723 42,4 54 137,624 44,5 55 142,825 46,6 56 148,326 48,8 57 154,027 51,0 58 160,028 53,2 59 166,429 55,4 60 173,230 57,7

TTTTrrrraaaakkkkttttoooorrrr iiiinnnn nnnnaaaaggggiiiibbbb

Varnost XIII (2009) 3 17

Tudi gorske izvedbe traktorjev so lahko opremljene z varnostnim lokom ali s kabi-no. Izbira take ali druga~ne varnostne konstrukcije (lok – kabina) pa vpliva tudina stati~ni kot prevra~anja traktorja. ^e je gorski traktor AGT 850 opremljen z lo-kom, je stati~ni kot prevra~anja 60 stopinj (173,2 odstotka). V primeru istega trak-torja, opremljenega s kabino, pa je ta stati~ni kot zvra~anja manj{i za 9 stopinj inzna{a 51 stopinj (123,4 odstotka). Meritve stati~nega kota prevra~anja traktorjaAGT smo izvedli na Kmetijskem in{titutu Slovenije, na Oddelku za kmetijsko tehni-ko, kjer imamo tovrstno merilno nagibno plo{~ad.

Meritve nagiba se lahko izvedejo z letvijo, ki jo postavimovodoravno na strmino, nato pa izmerimo {e vi{insko razliko.Koli~nik med dol`ino vodoravne letve in vi{insko razliko(navpi~na razdalja do letve) je tangens kota, ki ga nato lah-ko izrazimo ali v odstotkih ali v kotnih stopinjah.

Nagib lahko izrazimo v kotnih stopinjah ali v odstotkih.Graf prikazuje oboje.

Konstrukcija traktorja dolo~a te`i{~e trak-torja. Te`i{~e pa vpliva na stabilnost traktor-ja – tako na vzdol`no kot na bo~no stabil-nost. Vzdol`na stabilnost je odvisna od me-dosne razdalje koles. Dalj{i traktorji so sta-bilnej{i. Tu nekateri uporabljajo razmerjemed medosno razdaljo in mo~jo traktorja.Vzdol`no stabilnost lahko pove~amo ssprednjimi ute`mi. Bo~na stabilnost je odvi-sna od polo`aja te`i{~a in {irine koloteka.Na {irino koloteka lahko vplivamo z na-mestitvijo plati{~a na {ir{i razmik, name-stitvijo dvojnih koles in uporabo {ir{ih gum(terra pnevmatik). Nekateri navajajo, da sekar 90 odstotkov prevra~anja traktorjev zgo-di zaradi bo~ne zvrnitve. Klirens traktorja(prosta vi{ina traktorja) vpliva na uporab-nost traktorja in na vi{ino te`i{~a. Ve~ja je vi-{ina te`i{~a traktorja, manj{a je njegova bo~-na stabilnost.

Pri mirujo~em traktorju lahko v »laborato-rijskih razmerah«, tj. nadzorovanih razmerah,izmerimo na nagibni plo{~adi teoreti~ni sta-ti~ni kot prevra~anja. Ta kot je lahko relativ-no visok, saj je izmerjen pri mirujo~em trak-torju. Med delom s traktorjem, ko se ta pre-mika, pa je za varnost traktorista pomem-bnej{i dinami~ni kot zvra~anja, ki je bistvenomanj{i od stati~nega kota. Na dinami~ni kotzvra~anja vplivajo vo`nja, priklju~ek, pripetna traktor, in podlaga – tla z vsemi neravni-nami.

Toma` Poje