Varnost prometa, zaposlenih in tovora v luki Rotterdam

Seminarska naloga pri predmetu Varnost v prometu in varstvo pri delu

Maj 2016

KAZALO

KAZALO____________________________________________________________________2

UVOD______________________________________________________________________3

PRISTANIŠČE IN VARNOST______________________________________________________5

LUŠKO PODROČJE IN NADZOR_______________________________________________________5

VARNOST V PRISTANIŠČU___________________________________________________________5

PRISTANIŠKI NAČELNIK_____________________________________________________________6

NEVAREN TOVOR IN SNOVI_________________________________________________________7

PRIMERI DOBRE PRAKSE____________________________________________________________8

VARNOST TOVORA________________________________________________________________8

POŽARNA VARNOST_______________________________________________________________8

VARNOST IN VARSTVO ZAPOSLENIH_____________________________________________9

PRISTANIŠKA UPRAVA ZA ZDRAVJE___________________________________________________9

PRIMER ZAŠČITE DELAVCEV NA TERMINALU APM TERMINALS MAASVLAKTE 2________________9

CESTNI PROMET IN VARNOST__________________________________________________10

ZAKLJUČEK_________________________________________________________________11

VIRI IN LITERATURA__________________________________________________________11

Slika 1: Prikaz razvoja luke Rotterdam skozi zgodovino_______________________________________________3Slika 2: Zapornica Maeslantkering se je do danes sprožila samo enkrat, leta 2007 ob močni nevihti___________4Slika 3: Radarska slika vseh ladij in barž na območju luke_____________________________________________4Slika 4: Zemljevid luke in terminalov_____________________________________________________________5Slika 5: Patruljni čoln luške policijske enote________________________________________________________5Slika 6: Nadzorni center pristanišča______________________________________________________________6Slika 7: Patruljni čoln_________________________________________________________________________7Slika 8: Prometni znak, ki nakazuje pot pri prevozu nevarnih snovi_____________________________________7Slika 9: Pretovor nafte na posebnih priveznih mesith________________________________________________8Slika 10: Merilnik plinov v zraku_________________________________________________________________8Slika 11: Goreč tovornjak in ustrezna signalizacija na glavni AC A15___________________________________10Slika 12: Glavna prometna žila v luki____________________________________________________________10

Stran 2

UVOD

Rotterdam je pristaniško mesto, ustanovljena leta 1270 ob reki Nieuwe Maas. Ime izhaja iz manjšega jezu na reki Rotte, ki se združi z Nieuwe Maas v središču mesta. Danes je mesto dom največje luke v Evropi in ene največjih luk na svetu, ki zaposluje 90.000 ljudi. Mesto ima približno 600.000 prebivalcev od katerih je več kot polovica priseljencev. Zaradi svoje izredne lege ter povezav z železnico, cestnim omrežjem ter rekami, je luka pridobila naziv »Gateway to the World« oz. »Okno v Svet«. Celotno luško področje upravlja pristaniška uprava luke Rotterdam, državna služba, ki je v lasti države ter mestne uprave mesta Rotterdam.

Področje luke zajema 120 kvadratnih kilometrov, ki se raztezajo približno 40 kilometrov ob rečni strugi. Med terminali je postavljenih kar 125 km kolesarskih prog. Glede na svoje obsežno območje, je razdeljeno na pet luških področij in tri distribucijske parke, ki pokrivajo celotno zaledje, kjer živi približno 40 milijonov ljudi. Skupna dolžina privezov je 75 km, na katere se privezujejo ladje s celega sveta, ter barže z Nemčije, Švice, Nizozemske in Belgije. Glavne vrste pretovornih storitev so na področju petrokemične industrije ter generalnega tovora (kontejnerji, razsuti tovor, kosovni tovor).

Pristanišče obsega približno 86 terminalov, od tega:- 9 kontejnerskih terminalov- 6 Ro-Ro terminalov- 17 terminalov za razsuti tovor- 19 terminalov za generalni tovor- 1 plinski terminal- 6 terminalov za tekoče tovore- 11 terminalov za nafto, naftne derivate in plin- 17 terminalov za biogoriva, jedilna olja, kemijske spojine itd.- Ostala infrastruktura (rafinerije, elektrarne, tovarne, skladišča, 86 vetrnic, …)

Slika 1: Prikaz razvoja luke Rotterdam skozi zgodovino

Stran 3

Glavne značilnosti luke v Rotterdamu je njena zgodovina (luka je bila med največjimi na svetu po pretovoru od leta 1962 do 2004), dva avtomatizirana kontejnerska terminala, ki delujeta brez delavcev na dvigalih in tovornjakih, ter njena zelo zanimiva širitev proti območju oceana (zadnje večje območje, ki so ga »odvzeli« morju so odprli leta 2013 pod imenom Maasvlakte 2). Celoten razvoj luke je močno odvisen od naravnih pogojev, predvsem močnega plimovanja morja in priliva rek. Po katastrofalnih poplavah leta 1953, ki so nastale zaradi neviht in visoke plime, se je na širšem luškem območju, pa vse do belgijske meje pričel eden največjih inženirskih podvigov v zgodovini države - projekt Delta. Na podlagi analiz so zgradili ogromno število kanalov, jezov ter zapornic, da bi preprečili podobne naravne nesreče. Ena najbolj znanih zapornic v luki je bila zgrajena leta 1997, ki je nameščena ob vhodu v luški akvatorij. Zapornica se sproži, ko je napovedana plima v višini vsaj 3 metrov. Druga, podobna zapornica, Hartelkering, je postavljena v samem osrčju luke pri manjšem mestu Spijkenisse. Zaradi globalnega segrevanja in potencialnega naraščanje vodne globine naj bi država do leta 2100 porabila kar 144 bilijonov dolarjev za vse posodobitve.

Vsako leto luko obišče več kot 30.000 ladij ter približno 110.000 barž (za primerjavo, Luka Koper sprejme letno približno 2000 ladij). Poleg tega vsak dan odpelje in pripelje tovor na tisoče vlakov in tovornjakov. Da bi celoten sistem deloval nemoteno, predvsem pa varno so vzpostavljeni številni varnostni mehanizmi, ki ščitijo zaposlene, tovor ter infrastrukturo.

Stran 4

Slika 2: Zapornica Maeslantkering se je do danes sprožila samo enkrat, leta 2007 ob močni nevihti

Slika 3: Radarska slika vseh ladij in barž na območju luke

PRISTANIŠČE IN VARNOST

LUŠKO PODROČJE IN NADZORZajema več kot 80 različnih terminalov, ki se raztezajo ob glavni reki Nieuwe in Oude Maas. Prehod med različnimi terminali je mogoč preko javnega cestnega ali rečnega omrežja, ki je dostopen tudi širši javnosti , vendar je vsak vhod na območje terminala posebno reguliran in omejen. Notranji red, gibanje in zadrževanje oseb, promet vozil in plovil na območju terminalov določajo interni pravilniki. Za zagotavljanje varnosti in nadzora na območju pristanišča so pristojne strokovne službe luke Rotterdam ter posebna policijska enota imenovana »Zeehavenpolitie«, s 350 zaposlenimi in 13 patruljnimi ladjami. Na območju terminalov so nameščeni varnostno-tehnični sistemi, ki ga sestavljajo:

kontrola pristopa, video nadzorni sistemi, sistemi protivlomnega varovanja in sistemi požarne zaščite.

VARNOST V PRISTANIŠČUVarnost je v luki Rotterdam ena glavna prioriteta luške uprave, predvsem zaradi bližine velikega številka prebivalcev, ki so izpostavljeni nevarnim terminalom in tovorom. Kot vsa pristanišča na svetu tudi v Rotterdamu veljajo posebni predpisi, ki zagotavljajo stopnjo varnosti zaposlenih in tovora. Te izdaja Mednarodna pomorska organizacija (kratica IMO). Ene izmed najbolj pomembnih listin, ki jih je izdala ta organizacija so:

Stran 5

Slika 4: Zemljevid luke in terminalov

Slika 5: Patruljni čoln luške policijske enote

SOLAS - Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju IMDG - Mednarodni kodeks o prevozu nevarnega blaga po morju MARPOL - Mednarodna konvencija o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij

Velik pomen ima še evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnih snovi po cesti, ki se ga prav tako izvaja. Poleg mednarodnih sporazumov, veljajo še ostale evropske in nacionalne regulative – primer: ADN konvencija o prevozu blaga po rekah.

Za izvajanje ter spoštovanje kodeksov skrbi posebna služba, ki jo je ustanovila pristaniška uprava in se imenuje »The Harbour Master«. Služba deluje na območju luk Rotterdam, Vlaardingen, Schiedam, Dordrecht, Papendrecht and Zwijndrecht (vsa luška območja so v bližini drug druge).

Na področju zaščite vseh terminalov veljajo regulative mednarodnega kodeksa o zaščiti ladij in pristanišč organizacije IMO. Te je sprejela tudi Evropska Unija v svoji regulaciji 725/2004. Velja za ladje na mednarodnih relacijah in sicer za:

Potniške ladje Vse tovorne ladje od 500 bruto tonaže naprej Ploščadi Ter prav tako za vsa luška območja, ki se ukvarjajo s pretovorom ladij na mednarodnih

relacijah

V Rotterdamu poznajo 3 varnostne ravni povišane stopnje nevarnost . Varnostne ravni vsakega terminala posebej so v domeni Kraljevine Nizozemske, te pa izhajajo iz kodeksa ISPS. Na ladjah veljajo predpisi ladje, pod državo katero pluje. V primeru povečane nevarnosti na terminalu ali na ladji, se stopnja ogroženosti poviša, kar potegne za sabo določene ukrepe. Pristaniška uprava je dolžna o vseh ukrepih takoj obvestiti oddelek »PFSO – Port Facility Security Officer«, ki skrbi za varnost na terminalu. Za razliko od PFSO, ki skrbi za varnost na terminalih, na ladjah skrbi za varnost t.i. »SSO oz. Ship Security Officer«. Vsake tri mesece se delavci PFSO in SSO udeležijo vaj, ki vključujejo tudi zunanje partnerje (ladjarje, terminaliste ipd.).

Na podlagi odredbe Evropske Unije je Pristaniška uprava v luki Antwerpen izdala brošuro o varnostnih vajah na področju pristaniške dejavnosti, ki ga uporablja tudi luka Rotterdam. Brošura je na voljo tudi v svoji skrajšani obliki za vse delavce in obiskovalce terminalov.

PRISTANIŠKI NAČELNIKZa eno izmed najbolj pomembnih nalog pri zagotavljanju varnega, normalnega in trajnostnega plutja vseh ladij v luškem akvatoriju in rekah skrbi »The Harbour Master«. Oddelek pristaniškega načelnika spada pod del pristaniške uprave, ki je bil ustanovljen na ukaz občine Rotterdam ter vlade. Z njihovih nadzornih centrov upravljajo celoten promet vseh ladijskih tokov, vse ure in dni v tednu. Z modernimi patruljnimi ladjami in visokotehnološkimi radarji spremljajo vsako baržo in ladjo v

Stran 6

Slika 6: Nadzorni center pristanišča

gostem prometnem toku reke Nieuwe Maas. V primeru nevarnosti ali nesreče aktivirajo službe, da se prepreči nadaljnja škoda in poskrbi za varnost udeležencev.

Njihove glavne funkcije so:

Koordinacijski center: načrtuje vse ladje ki prihajajo in odhajajo iz luke ter njihov dostop

Operaterji prometa: Z dveh kontrolnih stolpov nadzorujejo vse ladje, ki prihajajo in odhajajo z luškega območja, ter prav tako vse tiste, ki samo plujejo skozi. Preko radarskega sistema spremljajo njihovo pot, preko VHF radijske povezave pa sporočajo vse posebnosti na vodni površini.

Patruljni čolni: Uporabljajo se za rečni in pristaniški nadzor na vodi. V primeru da ladji odpove motor, ali podobni situaciji, jim lahko pomagajo z vleko. Pri prevozu izredno nevarnega tovora sodelujejo pri zagotavljanju varnosti. Vsi patruljni čolni so v razpoznavni rumeno-plavi barvi.

Inšpekcijski nadzor: Inšpektorji preverjajo ali vse ladje izpolnjujejo ISPS konvencijo.

Uprava za zdravje: V primeru nevarnih bolezni in epidemije v pristanišču in na ladji pomaga z nasveti uprava za zdravje.

Varnost: »The Harbour Master« je dolžan skrbet za varnost vseh zaposlenih in infrastrukture.

NEVAREN TOVOR IN SNOVIVsako leto pristanišče pretovori več kot 430 milijonov ton tovora, od tega je 110 milijonov tovor po klasifikaciji IMO, nevarnega, kar predstavlja zelo visok delež (predvsem zaradi nafte in naftnih derivatov). Vsaka ladja, ki prevaža nevaren tovor je podvržena posebnim pravilom, saj lahko nesreča povzroči nevarnost za ljudi, živali in okolje. Še posebej je to pomembno pri pretovoru kemikalij, nafte in zemeljskega plina. Luka v Rotterdamu zato striktno spoštuje konvencijo Evropske Unije ADN, ki regulira prevoz nevarnih tovor po rekah in rečnih strugah. Kot primer lahko naveden, da tanker, naložen z nevarnim tovor se nikoli ne sme privezati zraven obale, na kateri je pristanišče za naftne derivate. Vse kontejnerske ladje oz. ladje za generalni tovor, ki prevažajo nevarne substance pa se ne smejo privezati v bližini rezidenčnih območij. Luška uprava je izdala minimalne razdalje v notranjem kodeksu »Rotterdam Port Management By-Laws 2010«.

Tovornjaki, ki želijo dostopati do terminalov oz. luškega območja morajo obvezno upoštevati posebno prometno signalizacijo, ki je postavljena že pred prihodom v luko. Pot, ki vodi do vsakega terminala je zato lahko drugačna od običajne, vendar je zagotovo bolj varna za okolje in prebivalce.

Stran 7

Slika 7: Patruljni čoln

Slika 8: Prometni znak, ki nakazuje pot pri prevozu nevarnih snovi

PRIMERA DOBRE PRAKSE

Za pretovor nafte in naftnih derivatov, ki predstavljajo zelo veliko nevarnost so pred približno 3 leti zgradili posebna privezna mesta sredi luškega akvatorija. Ta mesta so oddaljena od urbanih središč ter prav tako od terminalov. V zavetju, ki je narejeno iz umetnega zaliva lahko tankerji pretovarjajo svoj tovor in tako zmanjšajo možnost nesreč, ki bi se lahko zgodile na obali. Za izgradnjo teh privezov so porabili kar 23 milijonov EUR.

Na celotnem območju je postavljenih približno 152 različnih merilnikov – hrupa, prašnih delcev ter celo sestavin zraka. Merilnik so povezani s strežnikom, kateremu sporočajo vsa odstopanja od normalnih vrednosti. V primeru prevelike prisotnosti določenega plina v zraku se lahko takoj sproži opozorilni alarm, ki bi opozoril ljudi, da so v zraku nevarne spojine. Poleg stalnih merilnikov, imata dva patruljna čolna prav tako vgrajena merilnika.

VARNOST TOVORA

Za zagotavljanje varnosti tovora v luki Rotterdam skrbijo na prav poseben način. Vemo, da je danes pravilno naložen ter pričvrščen tovor izjemnega pomena, saj se v nasprotnem primeru lahko tovornjak ali ladja prevrne. Da bi se izognili nevarnim situacijam pri manipuliranju in skladiščenjem tovora so poleg usposabljanja ter običajnih navodil in brošur, ki jih dobi vsak delavec, pripravili program pod imenom “The Sea Port Cargo Management”, ki ga izvajajo vse inšpekcijske službe. Na nepravilno naložen, zaščiten, pakiran tovor in ostale posebnosti na njem sedaj opozarjajo carinske, policijske ter inšpekcijske službe, saj so te v preteklosti opazile slabo naložene tovornjake ter kontejnerje. Če se na cesti proti terminal zaustavi tovornjak ter ugotovi, da je nepravilno naložen, bo ta v policijskem spremstvu odpeljal do najbližjega skladišča, kjer se bo tovor dodatno zavaroval. S tem so pripomogli k manjši gospodarski škodi ter večji varnosti na cestah in lukah. Ne glede na zgornje pa pri vsakem nakladanju ter razkladanju tovora uporabljajo varnostni kontrolni seznam, na katerem so vse najpomembnejše točke, ki jih morajo delavci pregledat pred pričetkom dela.

POŽARNA VARNOSTGasilska brigada v luki Rotterdam združuje približno 65 različnih firm, ki delujejo na svojem področju (reševanje, rafinerija, logistika itd.). Poleg gasilske brigade so v njej zaposleni specialist iz firm kot so Shell, Exxon, Q8 in BP. Ima približno 260 gasilcev in 6 enot. Glede na to, da ima luka ogromno število petrokemičnih napeljav, privezov in skladišč je nevarnost eksplozije in požara zelo velika. Prav zato je ta enota specializirana za gašenje velikih industrijskih požarov, požarov in reševanja na morju, višini in rafinerijah.

Stran 8

Slika 9: Pretovor nafte na posebnih priveznih mesith

Slika 10: Merilnik plinov v zraku

VARNOST IN VARSTVO ZAPOSLENIH

PRISTANIŠKI ODDELEK ZA ZDRAVJETa pristaniški oddelek je zadolžen za zdravje na področju luke Rotterdam. Z reorganizacijo je bil ustanovljen 2009, njegov koordinacijski center pa je danes kontaktna točka za delavce, zaposlene, pomorščake ter ostale, ki pridejo na območje luke. Pri svojem delovanju sodeluje z:

- Občinsko zdravstveno upravo- Luško bolnišnico- Luškim zdravstvenim domom- Nizozemsko službo za reševanje na morju- Obalno stražo- Nizozemsko upravo za varno hrano- Luško policijo- Pristaniško upravo in pristaniškim načelnikom

Glede na svoje področje delovanja je v luki verjetnost okužb, infekcij in kontaminacij zelo velika, saj ladje in tovor prihajajo iz celega sveta. Oddelek skrbi, da se upoštevajo vsa varnostna priporočila Svetovne zdravstvena organizacije, predvsem pazljivi pa so pri možnostih epidemij (ZIKA, SARS, …). Oddelek za zdravje je zadolžen tudi za odgovor na vse nujne primere, ko je ogroženo človeško zdravje, za pripravo karanten in evakuacijskih načrtov.

PRIMER ZAŠČITE DELAVCEV NA TERMINALU APM TERMINALS MAASVLAKTE 2Terminal Maasvlakte 2 je najmodernejši kontejnerski terminal na svetu, ki so ga odprli pred približno letom dni. Že pri sami izvedbi terminala so upoštevali najvišje standarde varnosti, poleg tega pa imajo poseben oddelek HSSE - Health, Safety, Security and Environment, ki skrbi za varnost ljudi in okolja. Spodaj je naštetih nekaj pravil pri obisku ali delu na terminalu (vseh priporočil je 33):

Dostop na območje je dovoljen samo tistim, ki opravijo kratek tečaj (cca 20 min) in odgovorijo pravilno na test na zaključku tečaja. Izjeme niso dovoljene.

Obvezna je uporaba čelade, zaščitnih čevljev in odsevnega jopiča Alkohol in droge so strogo prepovedane Delo na višini več kot 2,5 metra se smatra kot višinsko delo in delavec mora bit ustrezno

zavarovan Največja dovoljena hitrost po celotnem območju je 30 km/h. Prepovedano je prehitevanje Parkiranje je dovoljeno samo na točno določenih in označenih mestih Tovornjaki ne smejo imeti sovoznikov Kontejnerji morajo biti dobro pričvrščeni preden tovornjak zapusti terminal Vsi zaposleni morajo opraviti obsežen program varnosti pri delu Ob vetru, k piha z več kot 8 vozlov se delo na terminalu prekine

Pristaniški delavci so povezani v luški sindikat (FNV Havens), ki ima več kot 10.000 članov, njihov matičen pa več kot milijon. Skrbijo predvsem za njihovo socialno varstvo, zadnje čase pa se predvsem veliko govori o odpuščanjih, saj se gradijo novi terminali, ki skoraj ne potrebujejo več človeške delovne sile.

Stran 9

CESTNI PROMET IN VARNOST

Cestni transport s tovornjakom je večinska izbira logistov, ki želijo čim hitreje svoj tovor spraviti v ali iz luke. Približno 40% vsega tovora, ki se odpelje iz luke ima končno destinacijo nekje na širšem območju mesta Rotterdam. Približno 50% ga je namenjenega za Nizozemski trg, in samo 10% se odpelje prek meja. Iz tega sledi, da se cestni prevoz uporablja predvsem za krajše razdalje, medtem ko se železnico ter barže za bolj oddaljen ter tudi težji tovor.

Glavna prometna žila, ki vodi v pristanišče ter celo čez njega je avtocesta A15. Dolga je 145 kilometrov in poteka vse od nemške meje pa do morja. Da bi zagotovili kar največjo varnost ter pretok prometa na tem gosto poseljenem območju je ministrstvo za infrastrukturo na njenem pristaniškem delu (cca 30 km) vložilo več milijard EUR. Leta 2015 so končali enega večjih projektov razširitve ceste, vzrok pa so bili prepogosti zastoji.

Čeprav ima Nizozemska ene izmed najbolj varnih cest v Evropski uniji, smatrajo, da je število nesreč in smrtnih žrtev še vedno previsoko. Da bi zmanjšali njihovo število so vse ceste (avtocesta ter ostale ceste na luškem področju) opremljene z najboljšo tehnologijo, ki se jo lahko dobi na trgu. Vse od velikega dvojnega avtocestnega razcepa Ridderkerk pa do zadnjega terminala, je cestno omrežje pokrito z več sto nadzornimi kamerami, ki spremljajo promet. Poleg tega se opravlja meritve hitrosti na vsakih 500 metrov, ki vsebujejo senzorje na cestišču ter dinamične prikazovalnike hitrosti. Ti samodejno omejijo hitrost glede na hitrost vozil. Za okoljsko varnost pa so šli tako daleč, da je na določena območja luke dovoljen vstop samo tovornjakom, ki izpolnjujejo EURO6 okoljske zahteve.

Vsa luška območja so označena s številkami od 100 do 9900. Na severni strani reke so luška območja od 100 do 1000, na južni pa od 1000 do 9900. Prometna signalizacija vodi do vsakega območja.Na cestnem področj pri prevozu tovora, okoli luke si je ministrstvo za infrastrukturo začrtalo naslednje naloge:

Strožji standardi za tovornjake, vključno z merjenjem tlaka v pnevmatikah

Stran 10

Slika 11: Goreč tovornjak in ustrezna signalizacija na glavni AC A15

Slika 12: Glavna prometna žila v luki

Spodbujanje izmenjave informacij med različnimi napravami voznikov tovornjakov Pilotni projekt proti nesrečam Projekt proti zastojem skupaj z sektorjem prevozništva Dodatne informacije o mrtvih točkah Poglobljene analize o mrtvih točkah in vseh nesrečah na tem območju Spodbujanje uporabe ostalih načinov prevoza, predvsem preko železnice in rek

Kot zanimivost lahko dodam, da je kontejnerski terminal APM Terminals MV2 kot prvi začel izvajati brezplačno kontrolo tlaka v pnevmatikah. Pobuda je nastala zaradi informacij, da imata vsakih 24 ur dva tovornjaka predrte pnevmatike v okolici luškega območja. S tem povzročajo zastoje na cestah ter onesnaževanje okolja. Merjenje traja približno 1 minuto – tovornjak se zapelje čez kontrolno polje pri 5-10km/h in v kolikor je tlak normalen, se prikaže zeleni nasmešek, v kolikor pa ne, dobi listek z najbližjo postajo, kjer si lahko popravi/napolni pnevmatike.

ZAKLJUČEKPodročje varnosti zaposlenih, tovora in prometa v luki Rotterdam je zelo obsežno in obsega ogromno deležnikov in različnih predpisov na kopenskem, morskem in rečnem področju. Prav zaradi tega deluje veliko število agencij in služb, vsaka zadolžena za svoje naloge. V svoji seminarski nalogi sem ugotovil, da vlada, mesto ter pristanišče vlagajo ogromne finančne zneske za varnost in izobraževanje zaposlenih, okoliških prebivalcev ter modernizacijo infrastrukture. To je verjetno tudi eden izmed razlogov, da se v zadnjih letih ni zgodila kakšna večja okoljska katastrofa.

VIRI IN LITERATURA

Stran 11

Maersk Line Netherlands: Razna interna gradivaPort of Rotterdam: https://www.portofrotterdam.com/ Ministrstvo za Infrastrukturo in Okolje: http://www.rijkswaterstaat.nl/ Občina Rotterdam: http://www.rotterdam.nl/

Stran 12