· web viewker je zaradi izbruha virusa sars-cov-2 žal prišlo do enoletne zamude pri izvedbi...

Evropski parlament2019-2024

Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane

2020/2273(INI)

23.2.2021

PREDLOGI SPREMEMB1–1215Osnutek poročilaCésar Luena(PE662.048v01-00)

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vračanje narave v naša življenja(2020/2273(INI))

AM\1225089SL.docx PE680.715v02-00

SL Združena v raznolikosti SL

AM_Com_NonLegReport

PE680.715v02-00 2/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 1Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 1 a (novo)

Predlog resolucije Predlog spremembe

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki1a,

_________________1a Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0257.

Or. it

Predlog spremembe 2Jessica PolfjärdPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 1 a (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o novi strategiji EU za gozdove1a,


Or. en

Predlog spremembe 3Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 3 a (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o novi strategiji EU za gozdove1a,


Or. en

AM\1225089SL.docx 3/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 4Teuvo HakkarainenPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 13 a (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2020 o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki1a,


Or. fi

Predlog spremembe 5Alexander Bernhuber, Petri Sarvamaa, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 17 b (novo)


– ob upoštevanju svojega poročila o evropski strategiji za gozdove – nadaljnji koraki1a,


Or. en

Predlog spremembe 6Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

črtano

Or. fr

Predlog spremembe 7Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björk

PE680.715v02-00 4/535 AM\1225089SL.docx

SL

v imenu skupine The LeftPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640) in svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o isti temi1a,


Or. en

Predlog spremembe 8Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2 a (novo)


– ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)1a,

_________________1a UL L 164, 25.6.2008, str. 19.

Or. en

Predlog spremembe 9Jessica PolfjärdPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2 a (novo)


– ob upoštevanju poročila skupine Forest Europe z dne 17. decembra 2020 o stanju evropskih gozdov,

Or. en

AM\1225089SL.docx 5/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 10María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 10 a (novo)


– ob upoštevanju poročila skupine Forest Europe z dne 17. decembra 2020 o stanju evropskih gozdov,

Or. en

Predlog spremembe 11Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2 b (novo)


– ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C in posebnega poročila IPCC o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

Or. en

Predlog spremembe 12Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 2 c (novo)


– ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu,

Or. en

Predlog spremembe 13Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin Hojsík

PE680.715v02-00 6/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog resolucijeNavedba sklicevanja 3 a (novo)


– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 15. oktobra 2020 z naslovom Stanje narave v Evropski uniji – poročilo o stanju in trendih vrst in habitatnih tipov, zavarovanih z direktivo o pticah in direktivo habitatih, v obdobju 2013–2018 (COM(2020)0635),

Or. en

Predlog spremembe 14Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 3 a (novo)


– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 19. oktobra 2020 z naslovom State of Nature in the EU - Results from reporting under the nature directives 2013-2018 (Stanje narave v EU – rezultati poročanja na podlagi direktiv o naravi za obdobje 2013–2018),

Or. en

Predlog spremembe 15Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 4 a (novo)


– ob upoštevanju poročila Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN) z dne 27. oktobra 2020 z naslovom „Sredozemsko morje: Mare plasticum“,

Or. fr


AM\1225089SL.docx 7/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog resolucijeNavedba sklicevanja 4 a (novo)


– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje iz oktobra 2020 z naslovom State of Nature in the EU - Results from reporting under the nature directives 2013-2018 (Stanje narave v EU – rezultati poročanja na podlagi direktiv o naravi za obdobje 2013–2018),

Or. en

Predlog spremembe 17Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 5 a (novo)


– ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES) in Konvencije o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali (CMS),

Or. en

Predlog spremembe 18Linea Søgaard-Lidell, Asger ChristensenPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 6 a (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo1a,


Or. en

Predlog spremembe 19

PE680.715v02-00 8/535 AM\1225089SL.docx

SL

Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeNavedba sklicevanja 13 a (novo)



_________________1a Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0441 (2017/2819(RSP)).

Or. en

Predlog spremembe 20Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 17 a (novo)




Or. en

Predlog spremembe 21Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 13 a (novo)


– ob upoštevanju posebnih poročil Evropskega računskega sodišča z naslovi Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev: omejen napredek pri merjenju in zmanjševanju tveganj (št. 5/2020), Biotska

AM\1225089SL.docx 9/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil (št. 13/2020), Zaščita divjih opraševalcev v EU: pobude Komisije niso bile uspešne (št. 15/2020) in Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena (št. 26/2020),

Or. en

Predlog spremembe 22Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 7 a (novo)


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 26/2020 z dne 26. novembra 2020 z naslovom Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena,

Or. en

Predlog spremembe 23Ville NiinistöPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 a (novo)


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z dne 26. novembra 2020 z naslovom Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena,

Or. en

Predlog spremembe 24María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 a (novo)

PE680.715v02-00 10/535 AM\1225089SL.docx

SL


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom Morsko okolje: zaščita EU je obsežna, vendar ni poglobljena, objavljenega 26. novembra 2020,

Or. en

Predlog spremembe 25Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 7 b (novo)


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 15/2020 z dne 9. julija 2020 z naslovom Zaščita divjih opraševalcev v EU: pobude Komisije niso bile uspešne,

Or. en

Predlog spremembe 26Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 7 c (novo)


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 13/2020 z dne 5. junija 2020 z naslovom Biotska raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil,

Or. en

Predlog spremembe 27Delara BurkhardtPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 a (novo)

AM\1225089SL.docx 11/535 PE680.715v02-00

SL


– ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 13/2020: Biotska raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih: s prispevkom SKP se upad ni ustavil,

Or. en

Predlog spremembe 28Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 a (novo)


– ob upoštevanju poročila generalnega direktorata za notranjo politiko iz decembra 2020 z naslovom The link between biodiversity loss and the increasing spread of zoonotic diseases (Povezava med izgubo biotske raznovrstnosti in vse pogostejšim širjenjem zoonoz),

Or. en

Predlog spremembe 29Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri SarvamaaPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 a (novo)


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. oktobra 2018 z naslovom Trajnostno biogospodarstvo za Evropo: krepitev povezave med gospodarstvom, družbo in okoljem (COM(2018)0673),

Or. en


PE680.715v02-00 12/535 AM\1225089SL.docx

SL


– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje (EEA) z dne 23. novembra 2020 o kakovosti zraka v Evropi za leto 2020,

Or. fr



– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 19. oktobra 2020 o stanju narave v EU,

Or. en

Predlog spremembe 32Ville NiinistöPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 b (novo)


– ob upoštevanju poročila Evropske agencije za okolje z dne 19. oktobra 2020 o stanju narave v EU,

Or. en

Predlog spremembe 33Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 b (novo)


– ob upoštevanju predstavitve Evropske agencije za okolje z dne 13. januarja 2021 z naslovom Growth

AM\1225089SL.docx 13/535 PE680.715v02-00

SL

without economic growth (Rast brez gospodarske rasti),

Or. en

Predlog spremembe 34Ville NiinistöPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 8 c (novo)


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2016)0087),

Or. en

Predlog spremembe 35María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 d (novo)


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami (COM(2016)0087),

Or. en

Predlog spremembe 36Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 13 a (novo)


– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2016 o akcijskem načrtu EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami

PE680.715v02-00 14/535 AM\1225089SL.docx

SL

(COM(2016)0087),

Or. en

Predlog spremembe 37Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 10


– ob upoštevanju poročila z delavnice IPBES o biotski raznovrstnosti in pandemijah z dne 29. oktobra 2020,

črtano

Or. en

Predlog spremembe 38Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 10 a (novo)


– ob upoštevanju poročil IPCC, zlasti posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju, posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter posebnega poročila o globalnem segrevanju za 1,5 °C,

Or. en

Predlog spremembe 39Ville NiinistöPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 10 a (novo)


– ob upoštevanju rezultatov ad hoc tehnične strokovne skupine Konvencije o biološki raznovrstnosti o genskem vleku in živih spremenjenih ribah,

Or. en

AM\1225089SL.docx 15/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 40Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 10 a (novo)


– ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. oktobra 2015 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2015)0478),

Or. en

Predlog spremembe 41Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 a (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o odločitvi Japonske o obnovi kitolova v sezoni 2015–20161a in svoje resolucije z dne 12. septembra 2017 o kitolovu na Norveškem1b,

_________________1a Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0313.1b Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0328.

Or. en

Predlog spremembe 42María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 b (novo)


– ob upoštevanju ocenjevalnega poročila Evropske agencije za okolje z dne 6. oktobra 2020 o učinkovitosti upravljanja omrežja zavarovanih območij EU Natura 2000,

PE680.715v02-00 16/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 43Delara BurkhardtPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 b (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU1a,


Or. en

Predlog spremembe 44María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 11 c (novo)


– ob upoštevanju objavljenega poročila Skupnega raziskovalnega središča za znanstveno podporo politiki z dne 13. oktobra 2020 z naslovom Mapping and Assessment of Ecosystems and their Services: An EU ecosystem assessment (Kartiranje in ocenjevanje ekosistemov in njihovih storitev: ocena ekosistemov EU),

Or. en

Predlog spremembe 45Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Grzegorz TobiszowskiPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 12


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih

črtano

AM\1225089SL.docx 17/535 PE680.715v02-00

SL

podnebnih in okoljskih razmerah2,

_________________2 Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0078.

Or. en

Predlog spremembe 46Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 12


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah2,

črtano


Or. en

Predlog spremembe 47Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Lídia Pereira, Martin HojsíkPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 12 a (novo)


– ob upoštevanju sporočila Komisije o okrepitvi ukrepov EU za zaščito in obnovo svetovnih gozdov1a,

_________________1a COM(2019)0352.

Or. en

Predlog spremembe 48Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 12 a (novo)


PE680.715v02-00 18/535 AM\1225089SL.docx

SL

– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. julija 2020 o trajnostni strategiji za kemikalije1a,


Or. en

Predlog spremembe 49Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Lídia Pereira, Martin HojsíkPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 12 b (novo)


– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov1a,


Or. en

Predlog spremembe 50Stanislav PolčákPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 13 a (novo)


– ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“ in predloga sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o novem splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030,

Or. cs


AM\1225089SL.docx 19/535 PE680.715v02-00

SL


– ob upoštevanju Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov (Bernska konvencija),

Or. fr



– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. septembra 2020 o evropskem letu bolj zelenih mest 20221a,


Or. en

Predlog spremembe 53Stanislav PolčákPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 14 a (novo)


– ob upoštevanju naslova XX Pogodbe o delovanju Evropske unije,

Or. cs



– ob upoštevanju izjave predsednika

PE680.715v02-00 20/535 AM\1225089SL.docx

SL

Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2020 na srečanju govornikov držav skupine G7 o podnebnih spremembah,

Or. en

Predlog spremembe 55Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 17 a (novo)


– ob upoštevanju Konvencije za varstvo morskega okolja in obalnega območja Sredozemlja (Barcelonska konvencija), Konvencije o varstvu Črnega morja pred onesnaženjem (Bukareška konvencija), Konvencije o varstvu morskega okolja območja Baltiškega morja (Helsinška konvencija) in Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (Konvencija OSPAR),

Or. en



– ob upoštevanju poročila Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o stanju v svetovnem ribištvu in akvakulturi, izdaja 2020 (SOFIA 2020),

Or. en

Predlog spremembe 57Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeNavedba sklicevanja 17 b (novo)

AM\1225089SL.docx 21/535 PE680.715v02-00

SL


– ob upoštevanju sklepa evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 640/2019/FP o preglednosti postopka odločanja v Svetu Evropske unije, ki vodi k sprejetju letnih uredb o določitvi ribolovnih kvot (celotni dovoljeni ulov),

Or. en

Predlog spremembe 58Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Grzegorz TobiszowskiPredlog resolucijeUvodna izjava A


A. ker je Parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe pomenita enako veliki grožnji za življenje na našem planetu;

črtano

Or. en

Predlog spremembe 59Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava A



A. ker je Parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter se zavezal cilju sprejetja konkretnih ukrepov, potrebnih za boj proti tej grožnji in njeno zajezitev, preden bo prepozno; ker je Parlament odobril poročilo o podnebnih pravilih, ki je ambicioznejše od predloga Komisije; ker izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe pomenijo enako veliki grožnji za življenje na našem planetu ter ker sta to krizi, ki sta med seboj neločljivo povezani;

PE680.715v02-00 22/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 60Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeUvodna izjava A



A. ker je Parlament odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih;

Or. en

Predlog spremembe 61María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava A



A. ker je Evropski parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker se izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe medsebojno krepijo, pri čemer pomenijo enako veliki grožnji za življenje na našem planetu, zato bi jih bilo treba nujno obravnavati skupaj;

Or. en

Predlog spremembe 62Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeUvodna izjava A


A. ker je Parlament razglasil izredne A. ker je Parlament razglasil izredne

AM\1225089SL.docx 23/535 PE680.715v02-00

SL

podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe pomenita enako veliki grožnji za življenje na našem planetu;

podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe pomenijo enako veliki grožnji za življenje na našem planetu; poudarja, da je izguba biotske raznovrstnosti najresnejša in najgloblja kriza, s katero se soočamo;

Or. en

Predlog spremembe 63Ville NiinistöPredlog resolucijeUvodna izjava A



A. ker je Parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe pomenijo enako veliki in tesno prepleteni grožnji za življenje na našem planetu;

Or. en

Predlog spremembe 64Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeUvodna izjava A



A. ker je Parlament razglasil izredne podnebne in okoljske razmere ter odobril poročilo o ambicioznih podnebnih pravilih; ker so izguba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe povezane in pomenijo enako veliki grožnji za življenje na našem planetu;

Or. fr

Predlog spremembe 65María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucije

PE680.715v02-00 24/535 AM\1225089SL.docx

SL

Uvodna izjava A a (novo)


Aa. ker je Evropsko računsko sodišče izpostavilo resne pomanjkljivosti politik Unije, povezanih z varstvom ali obnovo biotske raznovrstnosti, med drugim neustrezne ukrepe za zaščito ali obnovo biotske raznovrstnosti, nezadostno izvajanje in financiranje ter neustrezne kazalnike za merjenje napredka; ker bi bilo treba s prihodnjimi politikami Unije izboljšati in odpraviti navedene pomanjkljivosti;

Or. en

Predlog spremembe 66Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeUvodna izjava A a (novo)


Aa. ker imajo rastlinske in živalske vrste vrednost same po sebi in bi jih bilo treba ohraniti že samo zato, ker obstajajo, saj so rezultat dolge zgodovine nenehne evolucije z ekološkimi procesi in imajo pravico do nadaljnjega obstoja; ker sta biotska raznovrstnost in ohranjanje vrst, genskih virov in ekosistemov pomembna za ohranjanje naravnih ekoloških procesov;

Or. en

Predlog spremembe 67Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava A a (novo)


Aa. ker je na vrhu En planet v letu 2021 predsednica Evropske komisije predstavila podrobno vizijo za varstvo

AM\1225089SL.docx 25/535 PE680.715v02-00

SL

gozdov in vodilno vlogo EU pri svetovnem boju proti globalnemu krčenju gozdov; ker je treba v zvezi s tem zdaj ukrepati;

Or. en

Predlog spremembe 68María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava A a (novo)


Aa. ker imajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ključno vlogo pri ohranjanju svetovne biotske raznovrstnosti, globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti pa ni mogoče uresničiti brez priznanja njihovih pravic;

Or. en

Predlog spremembe 69Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeUvodna izjava A a (novo)


Aa. ker so ljudje del narave, ne ločeni od nje;

Or. en

Predlog spremembe 70Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeUvodna izjava A b (novo)


Ab. ker planet ne more vzdržati neomejenih pritiskov; ker logika neskončne gospodarske rasti ne spoštuje omejitev planeta, „trajnostna rast“ pa predstavlja popolnoma enako težavo; ker načrtovana prihodnost gospodarske rasti

PE680.715v02-00 26/535 AM\1225089SL.docx

SL

pomeni le še večje pritiske, ki jih planet ne bo mogel vzdržati;

Or. en

Predlog spremembe 71María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava A b (novo)


Ab. ker ključni ekosistemi zagotavljajo številne storitve, ki so bistvene za prehrano in kmetijstvo, vključno z oskrbo s sladko vodo, zaščito pred nevarnostmi in zagotavljanjem habitatov za vrste, kot so ribe in opraševalci, ki hitro propadajo;

Or. en

Predlog spremembe 72Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava A b (novo)


Ab. ker je izumrtje vrst dokončno ter ogroža obstoj ekosistemov in ekosistemskih storitev ter pomeni grožnjo za blaginjo in preživetje človeštva, zato bi ga bilo treba preprečiti z vsemi razpoložljivimi sredstvi;

Or. en

Predlog spremembe 73María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava A c (novo)


AM\1225089SL.docx 27/535 PE680.715v02-00

SL

Ac. ker je biotska raznovrstnost ključnega pomena za prehransko varnost, blaginjo ljudi in razvoj po vsem svetu; ker je pandemija covida-19 razkrila neenakosti med agroživilskimi sistemov ter izpostavila potrebo po trajnostni prilagoditvi in izboljšanju proizvodnje pri malih kmetih, zagotavljanju odpornejših možnosti preživljanja podeželskemu prebivalstvu, preoblikovanju agroživilskih sistemov in preusmeritvi kmetijstva v podnebno trajnostnost;

Or. en

Predlog spremembe 74Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeUvodna izjava B


B. ker je namen strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in prihodnjega mednarodnega sporazuma v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti vzpostaviti evropski in svetovni okvir za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

B. ker je namen strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in prihodnjega mednarodnega sporazuma v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti vzpostaviti evropski in svetovni okvir za biotsko raznovrstnost do leta 2030; ker mora EU izkoristiti te priložnosti za vključitev spoznanj, pridobljenih med izbruhom virusa SARS-CoV-2 v svoje politike in cilje, da bi na ta način obnovila in ohranila zdravo okolje ter delujoče ekosisteme;

Or. en

Predlog spremembe 75Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava B


B. ker je namen strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in

B. ker je namen strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in

PE680.715v02-00 28/535 AM\1225089SL.docx

SL

prihodnjega mednarodnega sporazuma v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti vzpostaviti evropski in svetovni okvir za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

prihodnjega mednarodnega sporazuma v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti vzpostaviti evropski in svetovni okvir za biotsko raznovrstnost do leta 2030; ker je leto 2021 odločilno leto za biotsko raznovrstnost, 15. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti (COP15) pa mora biti za biotsko raznovrstnost takšen mejnik, kot je bil Pariški sporazum;

Or. en

Predlog spremembe 76Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeUvodna izjava B a (novo)


Ba. ker kmetijstvo podpira 9,6 milijona delovnih mest v Evropi, ker Natura 2000 po ocenah podpira 52.000 neposrednih in posrednih delovnih mest na področju upravljanja ohranjanja ter ker je 3,1 milijona (četrtina) delovnih mest v turizmu povezanih z zavarovanimi območji;1a

_________________1a IEEP (2017). Natura 2000 and Jobs – Scoping Study (Natura 2000 in delovna mesta – ocenjevalna študija). Povzetek.

Or. en

Predlog spremembe 77María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava B a (novo)


Ba. ker sta Evropsko računsko sodišče in Evropska agencija za okolje v svojih poročilih iz leta 2020 ugotovila, da ni

AM\1225089SL.docx 29/535 PE680.715v02-00

SL

učinkovitega, dobro upravljanega in dobro povezanega omrežja zavarovanih morskih območij, zato je morska biotska raznovrstnost le delno zaščitena;

Or. en

Predlog spremembe 78Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-LenoirPredlog resolucijeUvodna izjava B a (novo)


Ba. ker je zdaj skoraj 80 % biotske raznovrstnosti EU v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih;

Or. en

Predlog spremembe 79María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava B b (novo)


Bb. ker so glede na izsledke iz poročila Skupnega raziskovalnega središča za leto 2020 invazivne tuje vrste zdaj prisotne v vseh ekosistemih in ogrožajo zlasti mestne ekosisteme in travinje;

Or. en

Predlog spremembe 80Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeUvodna izjava B b (novo)


Bb. ker je treba pri določanju novih ciljev strategije za biotsko raznovrstnost

PE680.715v02-00 30/535 AM\1225089SL.docx

SL

zagotoviti zanesljivost oskrbe s hrano in proizvodnjo obnovljive energije;

Or. en

Predlog spremembe 81Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeUvodna izjava B c (novo)


Bc. ker je v Evropi več zavarovanih območij kot v kateri koli drugi regiji na svetu ter ker sta se v zadnjih desetletjih močna povečala tako število zavarovanih območij kot celotna površina s statusom zavarovanega območja1a;

_________________1a Evropska agencija za okolje (2012). Protected Areas in Europe – an Overview (Zavarovana območja v Evropi – pregled).

Or. en

Predlog spremembe 82Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C


C. ker razpoložljivi dokazi kažejo, da še ni prepozno za ustavitev in obrnitev sedanjega trenda upadanja biotske raznovrstnosti4;

C. ker razpoložljivi dokazi kažejo, da še ni prepozno za ustavitev in obrnitev sedanjega trenda upadanja biotske raznovrstnosti4; ker je strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 priložnost za upoštevanje spoznanj, ki pridobljenih med izbruhom virusa SARS-CoV-2, in sicer s prehodom iz reaktivnega na proaktivni in previdnostni model ter preoblikovanjem politik EU na način, da se opusti izkoriščanje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst za domačo in mednarodno trgovino;

_________________ _________________

AM\1225089SL.docx 31/535 PE680.715v02-00

SL

4 Napoved o svetovni biotski raznovrstnosti 5.


Or. en

Predlog spremembe 83Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeUvodna izjava C



C. ker razpoložljivi dokazi kažejo, da še ni prepozno za ustavitev in obrnitev sedanjega trenda upadanja biotske raznovrstnosti, če se bodo zelo pomembne spremembe in inovacije uresničile v kratkem časovnem okviru, vanje pa bodo vključeni številni akterji na vseh ravneh in iz vseh sektorjev družbe4;

_________________ _________________4 Napoved o svetovni biotski raznovrstnosti 5.


Or. en

Predlog spremembe 84Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C



C. ker razpoložljivi dokazi kažejo, da še ni prepozno za ustavitev in obrnitev sedanjega trenda upadanja biotske raznovrstnosti4; ker to zahteva odločne ukrepe, s katerimi bi se biotska raznovrstnost vključila v vse gospodarske sektorje;

_________________ _________________

PE680.715v02-00 32/535 AM\1225089SL.docx

SL



Or. en

Predlog spremembe 85Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeUvodna izjava C



C. ker razpoložljivi dokazi kažejo, da je še mogoče ustaviti in obrniti sedanji trend upadanja biotske raznovrstnosti, če se v to vloži veliko truda4;

_________________ _________________4 Napoved o svetovni biotski raznovrstnosti 5.


Or. en

Predlog spremembe 86María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je zaradi izbruha virusa SARS-CoV-2 žal prišlo do enoletne zamude pri izvedbi zasedanja Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja in Konvencije o biološki raznovrstnosti v letu 2020, obenem pa je to edinstvena priložnost za prehod z reaktivnega na proaktivni in previdnosti model, kar bo na koncu pripeljalo do potrebne preobrazbe; ker bi morali novi znanstveni dosežki dopolnjevati in krepiti povezave med mednarodnimi agendami in njihovim nacionalnim izvajanjem;

Or. en

AM\1225089SL.docx 33/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 87Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ena ključnih pobud evropskega zelenega dogovora, njen namen pa je zagotoviti, da bo gospodarstvo EU postalo trajnostno in podnebno nevtralno do leta 2050, ter zavarovati, ohraniti in trajnostno izkoriščati biotsko raznovrstnost, izboljšati zdravje državljanov ter zagotoviti, da bo naše gospodarstvo trajnostno, krožno in vključujoče;

Or. en

Predlog spremembe 88Ville NiinistöPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je izbruh virusa SARS-CoV-2 na dramatičen način pokazal, da vse večje izkoriščanje živali za intenzivno kmetijstvo ter domačo in mednarodno trgovino povzroča nevzdržen pritisk na biotsko raznovrstnost, hkrati pa povečuje tveganja za zdravje in dobro počutje ljudi in živali;

Or. en

Predlog spremembe 89Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je Evropski parlament sprejel resolucijo o pobudi EU za opraševalce1a, v kateri je potrdil svojo trdno stališče glede

PE680.715v02-00 34/535 AM\1225089SL.docx

SL

pomena zaščite opraševalcev, zlasti v zvezi s tveganjem in izpostavljenostjo opraševalcev kemikalijam in preobrazbo kmetijskih praks;


Or. en

Predlog spremembe 90Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker sedanje omrežje zakonsko zavarovanih območij, vključno s strogo zavarovanimi območji, ni dovolj obsežno, da bi zaščitilo biotsko raznovrstnost, saj je po mnenju strokovnjakov nujno potrebni minimum vsaj 30 % zavarovanih območij na kopnem in morju;

Or. en

Predlog spremembe 91Inese VaiderePredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je biotska raznovrstnost temeljnega pomena za planet in ljudi, saj nam zagotavlja čist zrak in vodo, hrano in zdravila; ker je na podlagi podatkov Komisije samo 23 % vrst in 16 % habitatov iz direktiv EU o naravi v trajnostnem stanju;

Or. en

Predlog spremembe 92Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 35/535 PE680.715v02-00

SL

Uvodna izjava C a (novo)


Ca. ker gozdovi predstavljajo več kot 75 % svetovne kopenske biotske raznovrstnosti; ker je Parlament pripravil priporočila Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov ter degradacije gozdov in ekosistemov po svetu, ki ga povzroča EU1a;


Or. en

Predlog spremembe 93Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) samo v zadnjem desetletju za izumrle razglasila 160 vrst, teh izumrlih vrst pa ne bo mogla povrniti nobena stopnja obnovitve; ker IPBES ocenjuje, da na svetovni ravni grozi izumrtje milijonu vrst;

Or. en

Predlog spremembe 94Stanislav PolčákPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker sta trenutna hitrost in obseg podnebnih sprememb brez primere v zgodovini človeštva in ker je hitrost podnebnih sprememb ena od največjih groženj biotski raznovrstnosti;

PE680.715v02-00 36/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. cs

Predlog spremembe 95Teuvo HakkarainenPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker so za uporabo gozdov in gozdarstvo pristojne države članice in EU ne sme vzpostaviti nadnacionalnega upravnega okvira za urejanje zadev, za katere so pristojne države članice;

Or. fi

Predlog spremembe 96Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je cilj strategije EU iz novega zelenega dogovora zagotoviti dostojno življenje za kmete, ribiče in njihove družine;

Or. it

Predlog spremembe 97Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker ima vse večja internacionalizacija gospodarstev z delokaliziranimi procesi proizvodnje in potrošnje številne učinke na naravo na svetovni ravni, tudi zunaj ozemlja EU;

Or. en

Predlog spremembe 98Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 37/535 PE680.715v02-00

SL

Uvodna izjava C a (novo)


Ca. ker mednarodna trgovina, ki jo spodbujajo sporazumi o prosti trgovini, ki jih je ratificirala Komisija, vpliva na biotsko raznovrstnost in ekosisteme;

Or. fr

Predlog spremembe 99Pietro FiocchiPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je cilj strategije EU iz novega zelenega dogovora zagotoviti dostojno življenje za kmete, ribiče in njihove družine;

Or. it

Predlog spremembe 100Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker modro gospodarstvo, ki naj bi se do leta 2030 podvojilo, predstavlja resnično priložnost za trajnostni razvoj pomorskih in obalnih dejavnosti;

Or. en

Predlog spremembe 101Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C a (novo)


Ca. ker je 70 % porajajočih se bolezni

PE680.715v02-00 38/535 AM\1225089SL.docx

SL

in pandemij živalskega izvora1a;

_________________1a https://ipbes.net/sites/default/files/2020-12/IPBES%20Workshop%20on%20Biodiversity%20and%20Pandemics%20Report_0.pdf

Or. en

Predlog spremembe 102Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker imamo samo en ocean, njegovo dobro okoljsko stanje pa je ključno za njegovo odpornost in ohranjanje ekosistemskih storitev, kot sta absorpcija CO2 in proizvodnja kisika; ker IPCC v posebnem poročilu o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju navaja, da so podnebni mehanizmi odvisni od zdravja oceanov in morskih ekosistemov, ki so zdaj izpostavljeni globalnemu segrevanju, onesnaževanju, prekomernemu izkoriščanju morske biotske raznovrstnosti, zakisljevanju, zmanjševanju količine kisika in obalni eroziji; ker IPCC opozarja, da je ocean del rešitve v okviru blaženja in prilagajanja vplivom podnebnih sprememb, in poudarja nujnost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in onesnaževanja ekosistemov ter krepitev naravnih ponorov ogljika;

Or. en

Predlog spremembe 103Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


AM\1225089SL.docx 39/535 PE680.715v02-00

SL

Cb. ker bodo strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in strategija „od vil do vilic“ skupaj z drugimi politikami, kot so prihodnja skupna kmetijska politika, skupna ribiška politika in kohezijska politika v okviru njihovih pravnih okvirov, ter akcijski načrt za krožno gospodarstvo, oblikovali spremembe za zaščito narave in ohranitev habitatov in vrst;

Or. en

Predlog spremembe 104Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker smernice Evropske agencije za varnost hrane o čebelah še niso bile sprejete, njihov pregled pa še ni uspešno zaključen, smernice Evropske agencije za kemikalije o biocidih in opraševalcih pa se še pripravljajo; ker tudi pri polnem izvajanju smernic Evropske agencije za varnost hrane o čebelah iz leta 2013 sistem odobritve pesticidov ne bi ščitil metuljev, vešč in trepetavk;

Or. en

Predlog spremembe 105Pietro FiocchiPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker je cilj strategije EU iz novega zelenega dogovora zagotoviti dostojno življenje za kmete, živinorejce, ribiče, lovce in njihove družine ter ker je treba upoštevati določbe Uredbe (ES) št. 853/2004 v zvezi s primarnimi proizvajalci hrane;

PE680.715v02-00 40/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. it

Predlog spremembe 106Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker sekretariat Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti močno podpira lokalne in podnacionalne ukrepe za biotsko raznovrstnost, ob upoštevanju, da je decentralizirano načrtovanje učinkovita podpora pri uvajanju globalnih strategij za biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 107María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker se Evropska unija še vedno spoprijema z velikimi vrzelmi pri izvajanju, zaradi česar upravljanje omrežja Natura 2000 ni učinkovito; ker bi bilo treba v smernice za upravljanje območij Natura 2000 vključiti tudi sedanje in prihodnje vplive podnebnih sprememb;

Or. en

Predlog spremembe 108Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker so za učinkovito strategijo za biotsko raznovrstnost po letu 2020 poleg

AM\1225089SL.docx 41/535 PE680.715v02-00

SL

ohranjanja in obnove narave ključnega pomeni ukrepi v zvezi z dejavniki, ki so vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti, zlasti v sektorjih rabe tal in pri preoblikovanju prehranskega sistema1a;

_________________1a Leclère, D., Obersteiner, M., Barrett, M., idr. „Bending the curve of terrestrial biodiversity needs an integrated strategy“ (Za obrnitev krivulje kopenske biotske raznovrstnosti je potrebna celostna strategija). Nature, št. 585, str. 551–556 (2020). https://doi.org/10.1038/s41586-020-2705-y

Or. en

Predlog spremembe 109Ville Niinistö, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker se lahko zaradi izpuščanja gensko spremenjenih organizmov, ki se lahko ohranijo in razmnožujejo med populacijami prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, v okolje pojavijo novi izzivi za zaščito biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 110Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker Aarhuška konvencija učinkovito omogoča dostop do informacij, udeležbo javnosti pri odločanju ter dostop do pravnega varstva v okoljskih zadevah;

Or. fr


PE680.715v02-00 42/535 AM\1225089SL.docx

SL

Stanislav PolčákPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker biotska raznovrstnost bistveno pozitivno prispeva k zdravju ljudi, saj je do 80 % zdravil, ki jih ljudje uporabljajo, naravnega izvora;

Or. cs

Predlog spremembe 112Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker gozdovi predstavljajo 43 % kopenske površine EU, zajemajo pa 80 % njene kopenske biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 113Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C b (novo)


Cb. ker narava propada s hitrostjo in v obsegu, ki sta brez primere v človeški zgodovini;

Or. en

Predlog spremembe 114Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


AM\1225089SL.docx 43/535 PE680.715v02-00

SL

Cc. ker so gozdarske dejavnosti po poročilih druga največja kategorija pritiska na vrste, ki prizadene zlasti členonožce, sesalce in rastline razen cevnic; ker glede na poročila na veliko vrst, odvisnih od gozda, vplivajo odstranjevanje odmrlih, odmirajočih in starih dreves (vključno s sanitarno sečnjo), gospodarjenje z gozdovi, ki zmanjšuje pragozdove, ter poseka na golo;

Or. en

Predlog spremembe 115Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker je za uspešno izvajanje strategije potrebno učinkovito sodelovanje na ravni EU in držav članic, vključno s civilno družbo, javnimi organi in podjetji ter predvsem z deležniki, ki jih ukrepi iz strategije še posebej zadevajo, zlasti v kmetijstvu, ribištvu, gozdarstvu in ekstraktivnih sektorjih;

Or. en

Predlog spremembe 116Ville Niinistö, Eleonora Evi, Francisco GuerreiroPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker svetlobno onesnaževanje spreminja raven naravne nočne svetlobe za ljudi, živali in rastline, kar negativno vpliva na biotsko raznovrstnost, na primer s porušenjem ravnovesja selitvenih, nočnih in reproduktivnih dejavnosti živali, kar vodi tudi do izgube žuželk in opraševalcev, ki zaradi privlačnosti umetne svetlobe na koncu poginejo;

PE680.715v02-00 44/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 117María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker v skladu z globalnim poročilom IPBES o oceni iz leta 2019 nezakonita in zakonita trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami in njihovo izkoriščanje znatno prispevata k upadanju biotske raznovrstnosti, uničevanje naravnih habitatov in izkoriščanje prostoživečih živalskih vrst pa sta povezana s pojavom in širjenjem nalezljivih bolezni;

Or. en

Predlog spremembe 118Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker so tla skupni vir, njihova biotska raznovrstnost pa je pod vse večjim pritiskom; ker bi bilo treba redno raziskovanje LUCAS o fizikalno-kemijskih parametrih dolgoročno dopolniti s spremljanjem biotske raznovrstnosti tal ter trendov v njenem razponu in obsegu na ravni EU;

Or. en

Predlog spremembe 119Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)

AM\1225089SL.docx 45/535 PE680.715v02-00

SL


Cc. ker je dobro ekološko stanje našega okolja ključnega pomena za spopadanje s podnebnimi spremembami; ker sta ocean in gozd glavna ekosistema, ki imata ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje;

Or. en

Predlog spremembe 120Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker IPBES ocenjuje, da se bo po napovedih 90 % zemljišč do leta 2050 močno spremenilo, 75 % zemljišč pa je že močno spremenjenih; ker je 85 % mokrišč že izgubljenih;

Or. en

Predlog spremembe 121Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker zgoščevanje za mestne prebivalce običajno prinaša tudi tveganje odmaknjenosti od narave in izpostavitve več škodljivim učinkom (onesnaženosti zraka, hrupu itd.);

Or. fr

Predlog spremembe 122Stanislav PolčákPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)

PE680.715v02-00 46/535 AM\1225089SL.docx

SL


Cc. ker je približno 75 % svetovnih prehrambenih poljščin odvisnih od žuželk opraševalk, katerih število se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo;

Or. cs

Predlog spremembe 123Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C c (novo)


Cc. ker je treba vključevati proaktivne ukrepe upravljanja, da se omogoči okrevanje prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v habitatih;

Or. en

Predlog spremembe 124Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker imata ohranjanje in trajnostna raba biotske raznovrstnosti in ekosistemov lahko neposredne in posredne gospodarske koristi za večino sektorjev gospodarstva; ker so vsa podjetja neposredno ali posredno odvisna od naravnega kapitala in ekosistemskih storitev, tudi prek dobavnih verig; ker lahko izboljšana politika za biotsko raznovrstnost z učinkovitimi ukrepi poveča konkurenčnost gospodarstva in industrije ter prinese nova delovna mesta in gospodarske priložnosti, na primer na področjih okoljske tehnologije, biogospodarstva, turizma in rekreacije, ohranjanja narave in zagotavljanja ekosistemskih storitev;

AM\1225089SL.docx 47/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 125Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker je po podatkih IPBES onesnaževanje eden od petih vzrokov za izgubo biotske raznovrstnosti; ker se ocenjuje, da obstajajo zanesljive informacije o približno 500 kemikalijah, do aprila 2019 pa je Evropska agencija za kemikalije ocenila, da je 450 snovi zadovoljivo reguliranih; ker se šteje, da so precej dobro opredeljena tveganja za dodatnih 10.000 snovi, za približno 20.000 snovi pa so na voljo omejene informacije o tveganju; ker je za večino, tj. za okoli 70.000 snovi, na voljo zelo malo informacij o njihovi nevarnosti ali izpostavljenosti; ker je treba nujno odpraviti precejšnje vrzeli v znanju glede vseh vplivov kemikalij na biotsko raznovrstnost in okolje;

Or. en

Predlog spremembe 126María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker podnebne spremembe vplivajo na biotsko raznovrstnost, saj podnebne spremenljivke v veliki meri določajo zemljepisno porazdelitev vrst; ker na območjih, kjer podnebje ni več primerno, nekatere vrste spreminjajo svoje zemljepisno razširjenost, druge pa lokalno izumirajo, odvisno od njihovih zmogljivosti za širjenje; ker fenološke in

PE680.715v02-00 48/535 AM\1225089SL.docx

SL

fiziološke lastnosti vrst, strukture skupnosti in funkcije ekosistemov prav tako povečujejo izzive za upravljanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 127Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker lahko izguba biotske raznovrstnosti, povezana s preoblikovanjem krajine, v nekaterih primerih poveča tveganje za pojav novih bolezni, saj lahko vrste, ki se dobro prilagodijo krajini, v kateri prevladuje človek, gostijo tudi patogene, ki predstavljajo veliko tveganje za prenos okužbe z živali na človeka;

Or. en

Predlog spremembe 128Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker so najbolj oddaljene regije ter čezmorske države in ozemlja žariščna območja biotske raznovrstnosti, saj je tam 80 % morske biotske raznovrstnosti EU, njihova gospodarstva pa v veliki meri temeljijo na ribolovnih in turističnih dejavnostih;

Or. en

Predlog spremembe 129Stanislav PolčákPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)

AM\1225089SL.docx 49/535 PE680.715v02-00

SL


Cd. ker je biotska raznovrstnost sestavni del svetovne kulturne dediščine, ki pogosto predstavlja simbol in element visoke vrednosti;

Or. cs

Predlog spremembe 130Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C d (novo)


Cd. ker živina predstavlja 60 % vseh sesalcev na Zemlji, prostoživečih živali pa je le 4 %1a;

_________________1a Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America, 21. maj 2018.

Or. en

Predlog spremembe 131Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker sta ohranjanje biotske raznovrstnosti in ohranjanje žuželk neločljivo povezana; ker okvir in ukrepi sedanje pobude EU za opraševalce zahtevajo okrepitev sektorskih politik EU in njihovo povezovanje; ker so spremljanje, raziskave in druge dejavnosti, povezane z varstvom žuželk, razdrobljeni, pogosto neustrezni in nezadostno financirani, ali pa jih na nacionalni ravni sploh ni; ker se je

PE680.715v02-00 50/535 AM\1225089SL.docx

SL

izkazalo, da je koristno spodbujati skupne dejavnosti državljanov, občin, kmetov, združenj, podjetij, izobraževalnih ustanov, drugih družbenih akterjev in oblasti, ki so usmerjene v ohranjanje in obnovo narave;

Or. en

Predlog spremembe 132María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker lahko na naravi temelječe rešitve zagotovijo močno povezanost politik med tremi konvencijami iz Ria o biološki raznovrstnosti, podnebnih spremembah in dezertifikaciji, saj bi imela predsedstva in sekretariati vseh treh sporazumov priložnost za sodelovanje pri vzpostavljanju tesnejših povezav z letom narave 2021, tako da bi lahko na celovit in usklajen način obravnavali podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 133Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker bi morala ekološka obnova, ki je ključna za ohranjanje, prilagajanje podnebnim spremembam in zagotavljanje ekosistemskih storitev, vključevati zdravstvene vidike, da bi se izognili morebitnemu povečanemu tveganju za bolezni, ki so posledica povečanih stikov med človekom, živino in prostoživečimi

AM\1225089SL.docx 51/535 PE680.715v02-00

SL

živalskimi vrstami;

Or. en

Predlog spremembe 134Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker so morske žariščne točke, kot so koralni grebeni, mangrove in z morsko travo poraslo dno, močno degradirane, ogrožajo jih podnebne spremembe in onesnaževanje;

Or. en

Predlog spremembe 135Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker 70 % vseh ptic predstavljajo gojeni piščanci ali druga perutnina z zaskrbljujočo nizko stopnjo genske raznovrstnosti, le 30 % ptic pa je prostoživečih;

Or. en

Predlog spremembe 136Stanislav PolčákPredlog resolucijeUvodna izjava C e (novo)


Ce. ker je biotska raznovrstnost pomembna za prehransko varnost, svetovno gospodarstvo ter tradicionalno življenje lokalnih skupnosti in domorodnih ljudstev;

PE680.715v02-00 52/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. cs

Predlog spremembe 137Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeUvodna izjava C f (novo)


Cf. ker so odporni ekosistemi bogati z vrstami; ker Natura 2000 prispeva k ohranjanju vrst, veliko ogroženih vrst pa ostaja zunaj tega omrežja; ker je namen širitve zavarovanih območij zaščita biotske raznovrstnosti, prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter ustvarjanje znatnih donosov na naložbe in zaposlitvene priložnosti;

Or. en

Predlog spremembe 138Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeUvodna izjava C f (novo)


Cf. ker je izguba biotske raznovrstnosti tesno povezana z gospodarskimi dejavnostmi in gospodarsko rastjo, kot poudarja Evropska agencija za okolje; ker ni dokazov o popolni ločenosti virov v celotnem gospodarstvu ali na nacionalni ali mednarodni ravni ter nobenih dokazov o ločenosti take vrste, ki je potrebna za ekološko trajnostnost;

Or. en

Predlog spremembe 139Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The Left

AM\1225089SL.docx 53/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog resolucijeUvodna izjava C g (novo)


Cg. ker bodo sedanji negativni trendi biotske raznovrstnosti in ekosistemov ogrozili napredovanje k ciljem trajnostnega razvoja, tako tistim, ki so z njimi izrecno povezani, kot tudi k ciljem v zvezi z revščino, lakoto, zdravjem, vodo, mesti, podnebjem, oceani in kopenskimi območji; ker bodo brez napredka na teh področjih najhuje prizadete najrevnejše skupnosti na svetu, vključno z domorodnimi ljudstvi; ker je treba zato izgubo in degradacijo biotske raznovrstnosti obravnavati ne le kot okoljsko, temveč tudi kot razvojno, gospodarsko, socialno in moralno vprašanje;

Or. en

Predlog spremembe 140Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijePodnaslov 1


Stanje na področju biotske raznovrstnosti Stanje na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov

Or. fr

Predlog spremembe 141Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucijeOdstavek 1


1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti;

1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; vendar priznava, da je treba v vsaki državi članici določiti uravnotežene cilje ob upoštevanju

PE680.715v02-00 54/535 AM\1225089SL.docx

SL

raznolikosti njihovih kmetijskih praks in vrst gospodarjenja z gozdovi ter ukrepov, ki so jih doslej izvedle v skladu z načeli gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti;

Or. it

Predlog spremembe 142Pietro FiocchiPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; vendar priznava, da je treba v vsaki državi članici določiti uravnotežene cilje ob upoštevanju raznolikosti njihovih kmetijskih praks in vrst gospodarjenja z gozdovi ter ukrepov, ki so jih doslej izvedle v skladu z načeli gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti;

Or. it

Predlog spremembe 143Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti, vendar priznava, da je pri izvajanju strategije potreben realističen in uravnotežen pristop, v katerem bodo priznane vse tri razsežnosti trajnostnosti (družbena, okoljska in gospodarska);

Or. en

Predlog spremembe 144Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Asger Christensen,

AM\1225089SL.docx 55/535 PE680.715v02-00

SL

Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; poudarja, da je močno povezana z evropskim zelenim dogovorom, vključno s strategijo „od vil do vilic“, ter da je treba doseči skladnost različnih ciljev politik na visoki ravni in pravo ravnovesje med njimi;

Or. en

Predlog spremembe 145Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti, da bi dosegli nadaljnje varstvo narave in obnovitev degradiranih ekosistemov ter odpravili negativne učinke intenzivnega kmetijstva;

Or. en

Predlog spremembe 146Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in ambicije glede obrnitve trenda izgube biotske raznovrstnosti z zagotavljanjem, da bodo do leta 2050 vsi svetovni ekosistemi ohranjeni, odporni in ustrezno zavarovani;

Or. en

PE680.715v02-00 56/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 147Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander Bernhuber, Hildegard BentelePredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; opozarja, da je potreben pristop, skladen s strategijo „od vil do vilic“ in novo strategijo EU za gozdove;

Or. en

Predlog spremembe 148Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Grzegorz TobiszowskiPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; poudarja, da mora temeljiti na dejstvih in biti podprta z zanesljivo znanstveno podlago, njeni cilji pa morajo biti realistični;

Or. en

Predlog spremembe 149Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, vendar opozarja, da njena stopnja ambicioznosti ne zadostuje za odpravo sedanje ogroženosti ter ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti;

Or. en

AM\1225089SL.docx 57/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 150Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, vendar opozarja, da njena stopnja ambicioznosti ne zadostuje za premagovanje sedanje ogroženosti ter ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti v celoti;

Or. en

Predlog spremembe 151Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 1



1. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti, ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

Or. en

Predlog spremembe 152Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. pozdravlja dosežke zadnjih 25 let; poudarja, da je EU vzpostavila največje usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu ter da je omrežje Natura 2000 prisotno v vseh državah članicah in trenutno zajema več kot 18 % kopenskih in več kot 6 % morskih območij EU; poudarja tudi, da biogeografski proces

PE680.715v02-00 58/535 AM\1225089SL.docx

SL

omrežja Natura 2000 spodbuja sodelovanje in zagotavlja prilagajanje varstvenih ukrepov potrebam posameznih regij;

Or. en

Predlog spremembe 153Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Alexander Bernhuber, Jens GiesekePredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. poziva Komisijo, naj – preden bo predlagala cilje – izvede celovito, z dokazi podprto oceno učinka vseh strategij in pri tem poveže posamične in kumulativne učinke na socialno in gospodarsko trajnostnost kmetijstva v EU, generacijsko pomladitev, prehransko varnost in cene hrane ter morebitna tveganja, da bi se izguba biotske raznovrstnosti zaradi nadomeščanja lokalne kmetijske proizvodnje z uvozom blaga prenesla v druge države;

Or. en

Predlog spremembe 154Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti; vendar priznava, da je treba v vsaki državi članici določiti cilje ob upoštevanju raznolikosti njihovih kmetijskih praks in vrst gospodarjenja z gozdovi ter ukrepov, ki so jih doslej izvedle v skladu z načeli gospodarske, okoljske in socialne trajnostnosti;

Or. it

AM\1225089SL.docx 59/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 155Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. pozdravlja novo strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in njeno stopnjo ambicioznosti, vendar poudarja, da mora spoštovati načeli subsidiarnosti in sorazmernosti ter ohranjati ravnovesje vseh treh razsežnosti trajnostnosti; poziva, naj se za morebiten zakonodajni predlog Komisije izvede temeljita ocena učinka in uporabi zelo previden pristop do morebitnih novih pravno zavezujočih instrumentov;

Or. en

Predlog spremembe 156Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. poziva Komisijo, naj izvede celovite in kumulativne ocene učinka, ki ga ima izvajanje ukrepov in izpolnjevanje ciljev strategije za doseganje socialne in gospodarske trajnostnosti kmetijstva in gozdarstva znotraj in zunaj EU na prehransko varnost in cene;

Or. it

Predlog spremembe 157Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. obžaluje, da je to že tretja strategija za biotsko raznovrstnost ali

PE680.715v02-00 60/535 AM\1225089SL.docx

SL

akcijski načrt, ki ima za glavni cilj zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti v Evropi; poudarja, da je pomembno, da se s to strategijo za biotsko raznovrstnost glavni cilj v celoti doseže;

Or. en

Predlog spremembe 158Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 1 a (novo)


1a. ugotavlja, da poročilo o oceni stanja narave v Evropski uniji kaže, da EU še ni uspelo ustaviti upadanja zavarovanih habitatnih tipov in vrst, ki jih želi ohraniti;

Or. en

Predlog spremembe 159Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 1 b (novo)


1b. je seznanjen z dejstvom, da v Uniji že obstaja obsežno omrežje zavarovanih območij; pozdravlja dejstvo, da je Unija na področju varstva okolja vodilna v svetu;

Or. en

Predlog spremembe 160Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 1 b (novo)


1b. opozarja, da so številna zavarovana območja in habitati nastali

AM\1225089SL.docx 61/535 PE680.715v02-00

SL

šele s človekovo rabo; poudarja, da je za ohranitev teh zavarovanih območij in habitatov bistveno nadaljnje upravljanje;

Or. en

Predlog spremembe 161Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 1 c (novo)


1c. poziva Komisijo, naj zagotovi temeljite ocene učinka izvajanja ukrepov in doseganja ciljev strategije na socialno in gospodarsko trajnostnost kmetijstva in gozdarstva v EU in zunaj nje, prehransko varnost ter cene;

Or. en

Predlog spremembe 162Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 1 d (novo)


1d. poziva Komisijo, naj vzpostavi redna vrednotenja izvajanja strategije, ki bodo temeljila na dokazih, da bo lahko ukrepe in cilje prilagajala bolj zadržanemu ali ambicioznejšemu pristopu; poudarja, da morajo ustrezni, s cilji povezani ukrepi upoštevati dejansko povpraševanje na trgu; poziva Komisijo, naj predloži vmesne preglede za vse zakonodajne predloge, povezane s strategijo;

Or. en

Predlog spremembe 163Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 1 e (novo)

PE680.715v02-00 62/535 AM\1225089SL.docx

SL


1e. poudarja, da je biotska raznovrstnost bistvena tudi za ohranjanje prehranske varnosti v EU; opozarja na pomembno vlogo evropskega kmetijskega sektorja za pridelavo zdravih, varnih in cenovno dostopnih živil;

Or. en



2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija; poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo takojšnjim, pomembnim in dodatnim ukrepom za ohranitev in obnovo biotske raznovrstnosti, da bi dosegle vse cilje;

Or. en

Predlog spremembe 165Agnès EvrenPredlog resolucijeOdstavek 2


2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih

2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih

AM\1225089SL.docx 63/535 PE680.715v02-00

SL

ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija; meni, da bo v prihodnje treba bolje spremljati uresničevanje ciljev, tako na evropski kot na svetovni ravni;

Or. fr




2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu od ocenjenih skupno 8,1 milijona vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

Or. en

Predlog spremembe 167Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeOdstavek 2



2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava na svetovni ravni propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki so bili postavljeni leta 2010, niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

Or. en

PE680.715v02-00 64/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 168Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 2



2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada in približno milijonu vrst grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

Or. en

Predlog spremembe 169Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 2



2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in približno milijonu vrst grozi izumrtje; ugotavlja, da so podnebne spremembe glavni dejavnik izgube biotske raznovrstnosti v Evropi;1a

_________________1a Dullinger, I., Gattringer, A., Wessely, J., Moser, D., Plutzar, C., Willner, W., Egger, C., Gaube, V., Haberl, H., Mayer, A., Bohner, A., Gilli, C., Pascher, K., Essl, F., in Dullinger, S., 2020: „A socio-ecological model for predicting impacts of land-use and climate change on regional plant diversity“. (Socioekološki model napovedovanja učinkov rabe zemljišč in podnebnih sprememb na regionalno

AM\1225089SL.docx 65/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnost rastlin). Global Change Biology.

Or. en




2. opozarja na sklepe poročila IPBES iz leta 2019, v skladu s katerimi narava propada hitreje kot kdaj koli v zgodovini človeštva in številnim vrstam grozi izumrtje; globoko obžaluje, da Unija ni izpolnila niti ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija;

Or. it



2a. je seznanjen s pomembnimi dosežki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi od 90. let 20. stoletja, zaradi katerega se je površina, poraščena z gozdovi, v Evropi povečala za 9 %, obenem pa je se shranjevanje ogljikovega dioksida v evropskih gozdovih povečalo za 50 %, medtem ko so se populacije razširjenih vrst ptic ohranile (State of Europe's Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov v letu 2020)); opozarja na pomen dolgoročnega trajnostnega gospodarjenja s šotišči in gozdovi ter njihove trajnostne rabe in varstva; meni, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi učinkovit način ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti, vitalnosti gozdov in prilagajanja na spremenljive razmere, pa

PE680.715v02-00 66/535 AM\1225089SL.docx

SL

tudi preprečevanja škode, na primer zaradi škodljivih organizmov , tujerodnih vrst in bolezni, tudi na zavarovanih območjih;

Or. en



2a. priznava dosedanja prizadevanja držav članic EU, različnih sektorjev in deležnikov, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva; poudarja, da je trajnostno in učinkovito upravljanje naravnih procesov izredno pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, pri čemer bi si bilo treba glede na negativne učinke podnebnih sprememb zlasti bolj prizadevati za povezovanje različnih mestnih, kmetijskih in zavarovanih območij, ki podpirajo biotsko raznovrstnost; priznava, da ima EU že zdaj najobsežnejše usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu;

Or. it

Predlog spremembe 173Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. opozarja na slabo stanje evropskih gozdov; poudarja, da je v nekaterih biogeografskih regijah samo 5 % gozdnih habitatov iz Priloge I v ugodnem stanju ohranjenosti1a; poudarja, da morajo države članice v skladu s strategijo za biotsko raznovrstnost zagotavljati, da se trendi in stanje ohranjenosti vseh zavarovanih habitatov in vrst ne

AM\1225089SL.docx 67/535 PE680.715v02-00

SL

poslabšajo; je seznanjen z znatnim nadaljnjim poslabšanjem gozdnih ekosistemov v neugodnem stanju ohranjenosti v večini biogeografskih regij2a;

_________________1a Borealna biogeografska regija ima po podatkih (iz leta 2019) za obdobje 2013–2018, o katerih se poroča v skladu s členom 17 direktive o habitatih, 4,84 %, atlantska pa 4,94 % površin v ugodnem stanju.2a Podatki (iz leta 2019) za obdobje 2013–2018, o katerih se poroča v skladu s členom 17 direktive o habitatih.

Or. en

Predlog spremembe 174Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. je seznanjen s poročilom Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) iz leta 2020, v katerem je bilo ugotovljeno, da človekove dejavnosti, ki povzročajo podnebne spremembe in izgubo biotske raznovrstnosti, tudi povečujejo tveganje pandemije zaradi vpliva na okolje, da se tveganje pandemije lahko znatno zmanjša z zmanjšanjem človekovih dejavnosti, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti, in da so ocenjeni stroški zmanjševanja tveganja pandemij stokrat nižji od stroškov odzivanja nanje1a;

_________________1a https://ipbes.net/sites/default/files/2020-12/IPBES%20Pandemics%20Report%20Media%20Release.pdf

Or. en

PE680.715v02-00 68/535 AM\1225089SL.docx

SL



2a. priznava dosedanja prizadevanja držav članic EU, različnih sektorjev in deležnikov, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva; poudarja, da je trajnostno in učinkovito upravljanje naravnih procesov izredno pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti glede na negativne učinke podnebnih sprememb; priznava, da ima EU že zdaj najobsežnejše usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu;

Or. it

Predlog spremembe 176Pietro FiocchiPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. priznava dosedanja prizadevanja držav članic EU, različnih sektorjev in deležnikov, zlasti na področju kmetijstva in gozdarstva; poudarja, da je trajnostno in učinkovito upravljanje naravnih procesov izredno pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti glede na negativne učinke podnebnih sprememb; priznava, da ima EU že zdaj najobsežnejše usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu;

Or. it

Predlog spremembe 177Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


AM\1225089SL.docx 69/535 PE680.715v02-00

SL

2a. obžaluje, da države članice EU niso dosegle cilja dobrega okoljskega stanja morskih voda do leta 2020, kot je opredeljen v okvirni direktivi o morski strategiji; opozarja, da bo imela okvirna direktiva o morski strategiji ključno vlogo pri uresničevanju ciljev strategije za biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 178Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. poudarja tesno povezanost med izgubo biotske raznovrstnosti, podnebnimi spremembami in pandemijo covida-19; opozarja na tesno povezavo med zdravjem ljudi, živali in planeta v okviru povečanih stikov med človekom, živino in prostoživečimi živalskimi vrstami ter degradacije ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 179Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. opozarja, da je glede na najnovejše podatke na svetu 1525 ekoregij, ki so razdeljene na tri kategorije: kopenske, vodne ter obalne in morske ekoregije; poudarja, da vsaka ekoregija zajema različne ekosisteme in naravna okolja;

Or. fr

Predlog spremembe 180Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger

PE680.715v02-00 70/535 AM\1225089SL.docx

SL

ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. ugotavlja, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembno kot učinkovit način ohranjanja in povečanja biotske raznovrstnosti in vitalnosti gozdov ter preprečevanja škodljivih organizmov in bolezni tudi na zavarovanih območjih;

Or. en

Predlog spremembe 181Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 2 a (novo)


2a. poudarja, da je potrebna uravnotežena strategija za biotsko raznovrstnost, ki bo upoštevala okoljske, gospodarske in zdravstvene vidike;

Or. en

Predlog spremembe 182Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Ulrike MüllerPredlog resolucijeOdstavek 2 b (novo)


2b. poudarja, da je pomembno upoštevati različna biogeografska območja, in je seznanjen z razlikami v izračunani izgubi biotske raznovrstnosti; opozarja, da je v Evropi samo eno žariščno območje biotske raznovrstnosti (sredozemski bazen), in poziva k prednostni obravnavi ukrepov na tem območju;

Or. en

AM\1225089SL.docx 71/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 183Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 2 b (novo)


2b. poudarja, da ekosistemi omogočajo življenje organizmom, ki se razvijejo v njih, ter hkrati zagotavljajo storitve, od katerih imajo korist ljudje; opozarja, da naj bi vrednost teh storitev znašala 33.000 milijard USD letno (kar je 1,8-krat več, kot znaša svetovni bruto nacionalni proizvod);

Or. fr

Predlog spremembe 184Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 2 b (novo)


2b. obžaluje, da Unija ni v celoti uresničila ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 niti globalnih ciljev glede biotske raznovrstnosti iz Aičija, vendar je bil dosežen opazen napredek na področju varstva in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti na morskih in kopenskih območjih1a;

_________________1a https://ec.europa.eu/fisheries/press/sustainable-fisheries-commission-takes-stock-progress-implementation-eus-common-fisheries_sl.

Or. en

Predlog spremembe 185Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 2 b (novo)

PE680.715v02-00 72/535 AM\1225089SL.docx

SL


2b. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se poroča o znatnih izgubah gozdnih vrst in habitatov, ter opozarja, da je v Evropi v naravi izumrlo pet vrst gozdnih dreves, 42 vrst gozdnih dreves je kritično prizadetih, 107 vrst gozdnih dreves pa je prizadetih;

Or. en



2b. ugotavlja, da so podnebne spremembe ključni dejavnik izgube biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 187Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 2 c (novo)


2c. poudarja, da so spremembe rabe zemljišč ter vzorci proizvodnje in potrošnje med najpomembnejšimi dejavniki izgube biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da cilj 10 % neproizvodnih elementov na kmetijskih območjih pomeni izziv in da brez preobrazbe skupne kmetijske politike verjetno ne bo uresničen; je seznanjen z odsotnostjo linearnih značilnosti krajine1a, neobstojem ekstenzivnih pašnikov2a in velikim upadom kmetovanja z nizkimi vložki3a na nekaterih kmetijskih območjih EU ter z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so pozitivne statistično pomembne spremembe v zadnjem desetletju redke;

AM\1225089SL.docx 73/535 PE680.715v02-00

SL

_________________1a Iz delovnega dokumenta služb Komisije s priporočili Komisije za strateški načrt SKP Slovaške.2a Iz delovnega dokumenta služb Komisije s priporočili Komisije za strateški načrt SKP Nizozemske.3a Od leta 2010 do leta 2017 se je prepolovilo; delovni dokument služb Komisije s priporočili Komisije za strateški načrt SKP Romunije.

Or. en

Predlog spremembe 188Alexander Bernhuber, Petri Sarvamaa, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 2 c (novo)


2c. priznava dosedanja prizadevanja držav članic EU ter različnih sektorjev in deležnikov, zlasti v kmetijstvu in gozdarstvu; poudarja, da je trajnostno in učinkovito upravljanje naravnih procesov izjemno pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zlasti v zvezi z negativnim vplivom podnebnih sprememb; priznava, da EU že ima največje usklajeno omrežje zavarovanih območij na svetu;

Or. en

Predlog spremembe 189Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 2 d (novo)


2d. je seznanjen s pomembnimi dosežki trajnostnega gospodarjenja z gozdovi od 90. let 20. stoletja, zaradi katerega se je površina, poraščena z gozdovi, v Evropi povečala za 9 %,

PE680.715v02-00 74/535 AM\1225089SL.docx

SL

obenem pa je se shranjevanje ogljikovega dioksida v evropskih gozdovih povečalo za 50 %, medtem ko so se populacije razširjenih vrst ptic ohranile1a; opozarja na pomen dolgoročnega trajnostnega gospodarjenja s šotišči in gozdovi ter njihove trajnostne rabe in varstva; meni, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi učinkovit način ohranjanja in krepitve biotske raznovrstnosti, vitalnosti gozdov in prilagajanja na spremenljive razmere, pa tudi preprečevanja škode, na primer zaradi škodljivih organizmov, tujerodnih vrst in bolezni, tudi na zavarovanih območjih;

_________________1a State of Europe's Forests 2020 (Stanje evropskih gozdov v letu 2020).

Or. en

Predlog spremembe 190Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 2 d (novo)


2d. izraža zaskrbljenost zaradi stanja sladkovodnih ekosistemov in vrst; ugotavlja, da se je število sladkovodnih rib selivk na svetovni ravni med letoma 1970 in 2016 v povprečju zmanjšalo za 76 %, pri čemer je bil upad v Evropi največji in je znašal 93 %1a;

_________________1a Deinet, S., Scott-Gatty, K., Rotton, H., Twardek, W. M., Marconi, V., McRae, L., Baumgartner, L. J., Brink, K., Claussen, J. E., Cooke, S. J., Darwall, W., Eriksson, B. K., Garcia de Leaniz, C., Hogan, Z., Royte, J., Silva, L. G. M., Thieme, M. L., Tickner, D., Waldman, J., Wanningen, H., Weyl, O. L. F., Berkhuysen, A., (2020). The Living Planet Index (LPI) for migratory freshwater fish – Technical

AM\1225089SL.docx 75/535 PE680.715v02-00

SL

Report (Indeks živega planeta za sladkovodne ribe selivke – tehnično poročilo). World Fish Migration Foundation, Nizozemska.

Or. en

Predlog spremembe 191Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 2 e (novo)


2e. ugotavlja, da je sečnja v nekaterih državah članicah EU1a dejavnik, ki ogroža največ vrst, saj s spreminjanjem starih gozdnih območij v industrijska zemljišča povzroča izgubo habitatov, struktur in substratov, ki jih vrste potrebujejo;

_________________1a Na Švedskem, podatki švedskega centra za informacije o vrstah.

Or. en

Predlog spremembe 192Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und HohensteinPredlog resolucijeOdstavek 2 f (novo)


2f. ugotavlja, da je obsežen posek na golo gozdarska praksa, ki se v številnih državah članicah zakonito uporablja, v nekaterih primerih tudi na zavarovanih območjih; opozarja, da ta praksa negativno vpliva na soodvisno simbiotično mrežo dreves in gliv; poudarja, da je v skladu z znanstvenimi ugotovitvami verjetnost ponovne vzpostavitve te mreže po poseku na golo skoraj nična; ponovno opozarja, da posek na golo ni podoben naravnim motnjam zaradi gozdnih požarov, saj so za razliko od kraja poseka na golo za požgano območje značilni velika količina mrtvega gozda, več živih

PE680.715v02-00 76/535 AM\1225089SL.docx

SL

dreves in tla, ki so na voljo za naselitev vrst; poziva k prepovedi gospodarjenja z gozdovi, ki vključuje posek na golo, v vsej EU;

Or. en

Predlog spremembe 193Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 3


3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami; poudarja, da so potrebni odločni politični ukrepi, če želimo spremeniti odnos med človeštvom in naravo, kar je potrebno, da bi preprečili povsem realno možnost nenehnega naraščanja števila pandemij v prihodnosti; poziva države članice in Komisijo, naj nujno sprejmejo in izvajajo politične možnosti in priporočila iz poročila IPBES iz leta 2020 glede izgube biotske raznovrstnosti in pandemij; ugotavlja, da je eno od priporočil ustanovitev medvladnega sveta na visoki ravni za preprečevanje pandemij, ki bi olajšal sodelovanje med vladami in deloval na stičišču vseh treh konvencij iz Ria;

Or. en

Predlog spremembe 194María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 3


3. poudarja, da je pandemija pokazala, 3. poudarja, da je pandemija covida-

AM\1225089SL.docx 77/535 PE680.715v02-00

SL

kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

19 pokazala, kako pomembno je celovito prepoznavanje povezav med zdravjem ljudi in živali ter biotsko raznovrstnostjo z načelom „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami; nadalje poziva Komisijo, naj v sodelovanju z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni predloži evropsko strategijo za boj proti pandemijam, vključno s pandemijami, ki jih povzročajo zoonoze; meni, da bi bilo treba s to strategijo vzpostaviti pripravljenost na pandemije in njihovo preprečevanje, nadalje obravnavati dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, zagotavljati dolgoročno odpornost in nazadnje prispevati k splošnim ciljem strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

Or. en




3. poudarja, da je sedanja pandemija covida-19 še enkrat pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je za preprečevanje pandemij v prihodnosti nujno potrebna daljnosežna preobrazba; v zvezi s tem opozarja na ugotovitve iz poročila IPBES o biotski raznovrstnosti in pandemijah iz leta 2020, da dejavnosti, ki povzročajo krize biotske raznovrstnosti in podnebne krize, povečujejo tudi tveganje pandemij; zato poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebno preobrazbo, pri kateri bo posebna pozornost namenjena

PE680.715v02-00 78/535 AM\1225089SL.docx

SL

prehranskim sistemom in trgovini;

Or. en

Predlog spremembe 196Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba življenjskega sloga celotne družbe; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami; opozarja, da je pandemija pokazala tudi, kako pomemben je odporen prehranski sistem za zagotavljanje, da imajo evropski državljani dostop do varnih, cenovno dostopnih in visokokakovostnih proizvodov tudi v težkih okoliščinah, ter da tega ne smemo šteti za samoumevno;

Or. en

Predlog spremembe 197Catherine Chabaud, Pascal Canfin, Véronique Trillet-LenoirPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik, katerega cilj je obravnavanje človeških in okoljskih dejavnikov skupaj v okviru za obvladovanje zdravstvenih tveganj, in da je potrebna preobrazba, da bi zgradili učinkovito strategijo obvladovanja tveganj za omejitev nevarnosti, da bi se takšno širjenje nalezljivih bolezni pojavljalo v prihodnosti; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike

AM\1225089SL.docx 79/535 PE680.715v02-00

SL

Unije s potrebnimi spremembami;

Or. en

Predlog spremembe 198Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poudarja, da bi z upoštevanjem okvira „ena dobrobit“ dodatno okrepili zdravje in dobrobit v svetu; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

Or. en




3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poudarja, da bi z upoštevanjem okvira „ena dobrobit“ dodatno okrepili zdravje in dobrobit v svetu; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

Or. en

Predlog spremembe 200Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 3


PE680.715v02-00 80/535 AM\1225089SL.docx

SL


3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami, vključno z njenim zunanjim delovanjem in razvojnim sodelovanjem;

Or. fr




3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s celovitim in sistematičnim pristopom k prehranski politiki EU ter s potrebnimi spremembami;

Or. en

Predlog spremembe 202Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba celotne družbe; poudarja, da je treba pobude Unije glede biotske raznovrstnosti uskladiti z drugimi podnebnimi in okoljskimi politikami;

Or. en


AM\1225089SL.docx 81/535 PE680.715v02-00

SL

Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je treba izvesti preobrazbo; poziva, naj se aktualne politike Unije nujno uskladijo s potrebnimi spremembami;

Or. en




3. poudarja, da je pri oblikovanju politik pomembno načelo „eno zdravje“ in da so potrebne spremembe; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami v skladu z načelom sorazmernosti;

Or. en




3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da so potrebne korenite spremembe; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

Or. it

PE680.715v02-00 82/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 206Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da so potrebne spremembe; poziva, naj se nujno ponovno razmisli, kako uskladiti aktualne politike Unije s potrebnimi spremembami;

Or. it

Predlog spremembe 207Lídia PereiraPredlog resolucijeOdstavek 3



3. poudarja, da je pandemija pokazala, kako pomembno je načelo „eno zdravje“ pri oblikovanju politik in da je potrebna preobrazba; poziva, naj se aktualne politike Unije nujno uskladijo s potrebnimi spremembami;

Or. en

Predlog spremembe 208Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. je seznanjen z nenadnim povečanjem povprečne intenzivnosti sečnje v letih 2016–2018 glede na povprečje za obdobje 2004–2015 (za 43 %) in obdobje 2011–2015 (za 49 %); poudarja, da so bile iz analize izločene višje stopnje naravnih motenj zaradi viharjev ali požarov in da so vzrok za ugotovljeno nenadno povečanje spremembe v gospodarjenju1a; ugotavlja,

AM\1225089SL.docx 83/535 PE680.715v02-00

SL

da to povečanje posekanih območij ogroža ekosisteme, ki so prej opravljali predvsem druge funkcije in se niso uporabljali za proizvodnjo lesa, vključno z območji, na katerih sečnje ni bilo že več stoletij; izraža resno zaskrbljenost zaradi tega nenehnega izgubljanja nenadomestljivih naravnih vrednot in biokulturne dediščine;

_________________1a Ceccherini, G., Duveiller, G., Grassi, G., idr. „Abrupt increase in harvested forest area over Europe after 2015“ (Veliko povečanje posekane gozdne površine v Evropi po letu 2015). Nature, št. 583, str. 72–77 (2020). https://doi.org/10.1038/s41586-020-2438-y.

Or. en

Predlog spremembe 209Delara BurkhardtPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. ugotavlja, da so zdravi ekosistemi bistveni za človekov obstoj in dobro počutje ter da so pravica do hrane, zdravja in varnosti človekove pravice, ki jih brez njih ni mogoče zagotavljati; poudarja, da je lahko dostop do ključnih ekosistemskih storitev, kot so čista voda, hrana, gozdni proizvodi, nadzorovanje poplav in naravni viri, vzrok za revščino ali njeno povečanje ter da mora biti enak dostop do storitev, ki jih zagotavljajo zdravi ekosistemi, pomemben element odprave neenakosti v Evropi;

Or. en

Predlog spremembe 210Alessandra MorettiPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)

PE680.715v02-00 84/535 AM\1225089SL.docx

SL


3a. poziva Komisijo, naj glede na potencialne velike gospodarske, socialne in okoljske učinke izvede celovite in kumulativne ocene učinka, ki ga ima izvajanje ukrepov in izpolnjevanje ciljev strategije za doseganje socialne in gospodarske trajnostnosti kmetijstva in gozdarstva znotraj in zunaj EU na prehransko varnost in cene;

Or. it



3a. opozarja, da je ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemov ključno za uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba naravo in biotsko raznovrstnost učinkovito vključiti v vse sektorje s cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, da bi gospodarski model usmerili k večji trajnostnosti, ter poziva Komisijo in države članice, naj to tudi storijo;

Or. en

Predlog spremembe 212Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. poudarja pomen odpornih in zdravih gozdnih ekosistemov z živalstvom in rastlinstvom, da bi ohranili in okrepili številne ekosistemske storitve, ki jih ponujajo gozdovi, kot so biotska raznovrstnost, čist zrak, čista voda,

AM\1225089SL.docx 85/535 PE680.715v02-00

SL

zmogljivost zadrževanja vode, zdrava tla ter les in druge surovine;

Or. en

Predlog spremembe 213Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. poudarja, da je ves BDP nazadnje odvisen od narave in naravnih virov, ter meni, da je zelo žalostno, da Komisija čuti potrebo po poslovnem upravičevanju biotske raznovrstnosti, da bi jo zavarovala; v bistvu verjame, da vrednost narave ni omejena na njeno uporabo ali menjalno vrednost za ljudi;

Or. en



3a. meni, da je za ohranitev celovite gozdne biotske raznovrstnosti in zagotavljanje mikrohabitatov, od katerih je odvisnih veliko vrst, vključno z zavarovanimi, bistveno, da se del gozdnih površin strogo zavaruje pred vsemi oblikami dejavnih posegov človeka;

Or. en

Predlog spremembe 215María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


PE680.715v02-00 86/535 AM\1225089SL.docx

SL

3a. ugotavlja, da je bil dosežen samo en cilj iz strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (zavarovati 10 % morskih in 17 % kopenskih območij), ter zato poudarja, da bi morali biti vsi cilji strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 jasno opredeljeni in merljivi, da bodo uresničeni;

Or. en



3a. meni, da se kapitalizem ne zmeni za ekološke sisteme in jih nazadnje uniči ter da odnosi med naravo in družbo v kapitalizmu vodijo v samouničenje; je izjemno kritičen do sistemov za ekonomsko vrednotenje okolja in meni, da EU ne sme zagovarjati računovodenja naravnega kapitala;

Or. en



3a. opozarja, da je po podatkih zadnje izdaje rdečega seznama Svetovne zveze za varstvo narave (različica 2020.3) ogroženih 35.765 od 128.918 preučenih vrst;

Or. fr

Predlog spremembe 218Lídia Pereira

AM\1225089SL.docx 87/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. priznava, da različna okolja (kopno, morje, zrak) pestijo različni izzivi; meni, da bi bilo treba vrsto okolja upoštevati pri podrobnih pristopih;

Or. en



3a. poudarja povezavo med izgubo biotske raznovrstnosti in zdravjem ljudi ter to, da novi koronavirus izvira iz posegov v naravo;

Or. en

Predlog spremembe 220Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 3 a (novo)


3a. poziva Komisijo, naj za vsak cilj, zastavljen v strategiji za biotsko raznovrstnost, opravi oceno učinka, da bi zagotovila, da se bo biotska raznovrstnost povečala z vsakim od predvidenih ukrepov;

Or. en

Predlog spremembe 221Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucije

PE680.715v02-00 88/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 3 a (novo)


3a. priporoča, naj se na ravni EU opravi temeljita znanstvena raziskava, s katero bi ocenili učinkovitost in izvrševanje zakonodaje EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter ukrepov, ki se izvajajo v ta namen; poziva k širokemu mednarodnemu pristopu in sodelovanju na področju preprečevanja pandemij ter k okrepljenemu preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju vseh vidikov nezakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami;

Or. en

Predlog spremembe 222Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 3 b (novo)


3b. poudarja, da ciljev EU glede okolja, podnebja in biotske raznovrstnosti nikoli ne bo mogoče izpolniti brez večnamenskih in zdravih gozdov, s katerimi se dolgoročno trajnostno gospodari, ter uspešno delujočih gospodarskih panog, ki temeljijo na gozdarstvu;

Or. en



3b. opozarja, da je v zadnjih desetletjih 20. stoletja izginilo približno 20 %

AM\1225089SL.docx 89/535 PE680.715v02-00

SL

svetovnih koralnih grebenov, še 20 % pa jih je propadlo, medtem ko se je v istem obdobju površina mangrov zmanjšala za 35 %;

Or. fr

Predlog spremembe 224Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 3 b (novo)


3b. opozarja, da obstaja neposredna povezava med izgubo biotske raznovrstnosti, krčenjem gozdov, uničevanjem habitatov in tveganjem zoonoz oziroma pandemij;

Or. en

Predlog spremembe 225Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 3 b (novo)


3b. opozarja, da se doprinos narave ljudem po vsem svetu poslabšuje;

Or. en

Predlog spremembe 226Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 3 b (novo)


3b. poziva Komisijo, naj opravi celovite in kumulativne ocene učinka izvajanja ukrepov in doseganja ciljev strategije na socialno in gospodarsko

PE680.715v02-00 90/535 AM\1225089SL.docx

SL

trajnostnost kmetijstva in gozdarstva v EU in zunaj nje ter prehransko varnost in cene hrane;

Or. en

Predlog spremembe 227Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 3 c (novo)


3c. opozarja na načelo „eno zdravje“, ki odraža dejstvo, da je zdravje ljudi, živali in okolja tesno prepleteno in da se lahko bolezni prenašajo z ljudi na živali in obratno; zato poudarja, da je treba bolezni obravnavati tako z vidika ljudi kot z vidika živali, pri tem pa zlasti upoštevati prehransko verigo in okolje, pa tudi nezakonito trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki je lahko še en vir odpornih mikroorganizmov; poudarja, kako pomembno vlogo ima Komisija pri usklajevanju in podpiranju pristopa „eno zdravje“ na področju zdravja ljudi, živali in okolja v EU;

Or. en

Predlog spremembe 228Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 3 c (novo)


3c. poudarja, da se biotska raznovrstnost in narava ne bi smeli šteti zgolj za „naravni kapital“ ali obravnavati le v povezavi z njuno uporabo ali vrednostjo za ljudi, temveč bi ju bilo treba priznati kot skupno dediščino vseh na tem planetu, ki ima neprecenljivo vrednost; poziva k pristopu, s katerim bi biotsko

AM\1225089SL.docx 91/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnost in naravo zavarovali in obnavljali tudi vrednosti, ki jo imata sami po sebi; zavrača vse poskuse monetizacije narave ali izračunavanja njene vrednosti; meni, da je vsak tak poskus za naravo škodljiv;

Or. en

Predlog spremembe 229Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 3 c (novo)


3c. opozarja, da se bodo z ohranjanjem zavarovanih območij in ukrepi, ki zmanjšujejo netrajnostno izkoriščanje regij z visoko biotsko raznovrstnostjo, zmanjšali stiki med prostoživečimi živalskimi vrstami, živino in človekom, kar bo pripomoglo k preprečevanju prelivanja novih patogenov;

Or. en

Predlog spremembe 230Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 3 c (novo)


3c. poudarja, da je treba oblikovati usklajen pristop, s katerim bosta zaščita biotske raznovrstnosti in varstvo podnebja obravnavana združeno v okviru cvetočega gozdarskega sektorja in biogospodarstva;

Or. en


PE680.715v02-00 92/535 AM\1225089SL.docx

SL


Varstvo in obnova Varstvo in obnova ob grožnjah, ki vplivajo na vse ekosisteme

Or. fr

Predlog spremembe 232Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijePodnaslov 2


Varstvo in obnova Varstvo, obnova in trajnostno upravljanje

Or. it

Predlog spremembe 233Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

4. je seznanjen s cilji zavarovati največ 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji; meni, da bi bilo treba te cilje postaviti na ravni Unije in jih uresničevati s pristopom od spodaj navzgor z določitvami s strani držav članic, pri tem pa upoštevati različne značilnosti posameznih držav članic, kot so velikost, delež naravnih območij in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, pa tudi nacionalne in lokalne okoliščine, prostovoljne pristope in mednarodno priznane opredelitve, da bi zagotovili skladnost zbranih podatkov; je seznanjen s ciljem strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi ter zemljišči za ekstenzivno kmetijstvo, vendar je pri sklicevanju na strogo zavarovana območja in prvotne gozdove potrebno dodatno pojasnilo glede njihove opredelitve; poudarja, da bi bilo treba to izvajati na ravni držav članic v skladu z

AM\1225089SL.docx 93/535 PE680.715v02-00

SL

znanstvenimi merili za posamezne kraje ter potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in podnebjem; izraža močno podporo temu, da bi bili ti cilji del jasnega mednarodnega okvira, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje; opozarja na potrebo po dodatni finančni podpori za lastnike zemljišč na zavarovanih območjih; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva ter zagotoviti ustrezna nadomestila za prizadete deležnike;

Or. en

Predlog spremembe 234Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 4



4. je seznanjen s predlaganimi cilji zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi, na podlagi mednarodno priznanih opredelitev; poudarja, da bi bilo treba pred predlaganjem ustrezne zakonodaje cilje utemeljiti s celovito oceno učinkovitosti sedanjih zavarovanih območij, izvajati pa bi bi jih bilo treba po vsej Uniji v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva in upravljanja; vztraja, da morajo dejavnosti, ki so združljive s cilji varstva ali celo prispevajo k varstvu biotske raznovrstnosti, na strogo zavarovanih območjih ostati dopustne; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Komisija meni, da so ekstraktivne dejavnosti, kot so ribolov, lov in gozdarstvo, nezdružljive s

PE680.715v02-00 94/535 AM\1225089SL.docx

SL

strogim varstvom, kot je navedeno v osnutku tehnične opombe o merilih in smernicah za določanje zavarovanih območij; se strinja z odstavkom 10 sklepov Sveta z dne 16. oktobra 2020 o biotski raznovrstnosti, v katerem je poudarjeno, da so tudi ob strogem varstvu lahko dovoljene nekatere človekove dejavnosti, ki so v skladu z ohranitvenimi cilji zavarovanega območja;

Or. en




4. izraža trdno podporo ciljem učinkovito zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno z območji obnove ribjih staležev, kot so predvidena v skupni ribiški politiki, ki bi zajemala dovolj raznolik razpon habitatov in ekosistemov, kot so gozdovi, mokrišča, šotišča, travinje in obalni ekosistemi, ter strogo zavarovati vsaj 10 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno z vsemi preostalimi prvotnimi gozdovi in pragozdovi ter drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi, kot so rastišča morske trave; poudarja, da bi morali biti ti cilji zavezujoči, države članice pa bi jih morale uresničevati na nacionalni ravni v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, s čimer bi se moralo vzpostaviti ekološko skladno in reprezentativno omrežje zavarovanih območij; poudarja, da bi morale biti v skladu z mednarodnimi standardi, ki jih je določila zveza IUCN, na zavarovanih območjih prepovedane vse industrijske in ekstraktivne dejavnosti (ki med drugim vključujejo rudarstvo, industrijski ribolov in uničujoče ribiške tehnike, črpanje nafte in plina) ter razvoj infrastrukture; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja

AM\1225089SL.docx 95/535 PE680.715v02-00

SL

zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij z izvajanjem jasnih in učinkovitih načrtov varstva;

Or. en




4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno z vsemi preostalimi prvotnimi gozdovi in pragozdovi, rastišči morskih trav in drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi, vključno z obalnimi in morskimi; poziva Komisijo, naj predloži opredelitev strogega varstva, ki bo izhajala iz opredelitve zavarovanih območij IUCN in s katero bodo na zavarovanih območjih prepovedane industrijske in ekstraktivne dejavnosti; poudarja, da mora biti omrežje zavarovanih območij ekološko skladno in predstavljati celoten razpon biotske raznovrstnosti na kopenskih in morskih območjih EU; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati na nacionalni ravni, brez porazdelitve prizadevanj in pravočasno ter v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da je treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij z izvajanjem v celoti financiranih, jasnih in učinkovitih načrtov varstva in upravljanja; poziva, naj se določijo ambicioznejši srednje- in dolgoročni cilji, s katerimi bi zagotovili, da bo zaščitenih 50 % morskih in kopenskih območij;

PE680.715v02-00 96/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en




4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi ter z ogljikom bogatimi ekosistemi, tudi obalnimi in morskimi; poudarja, da bi morale biti v skladu z mednarodnimi standardi industrijske in ekstraktivne dejavnosti na zavarovanih območjih prepovedane; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poziva k postavitvi ambicioznejših srednje- in dolgoročnih ciljev, s katerimi bi zagotovili, da se zavaruje vsaj 50 % morskih in kopenskih območij, z nezavarovanimi območji pa se gospodari ekološko; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij, zavarovana območja ekološko povezati in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države

4. izraža trdno podporo ciljem glede oblikovanja morskih in kopenskih območij v Uniji in strožjega varstva območij, ki jih države članice obravnavajo kot ranljivejša in bolj ogrožena, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi

AM\1225089SL.docx 97/535 PE680.715v02-00

SL

članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

morali ti cilji temeljiti na podatkih, ki so pridobljeni z znanstvenimi metodami ter so sorazmerni in uravnoteženi, države članice pa bi jih morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili, posebnimi potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju različnih gospodarskih dejavnosti, ki so trajnostne in združljive z obstoječimi zavarovanimi območji; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij ter izvajati jasne načrte varstva in ustreznega upravljanja, ki cilje glede varstva pametno povezuje s trajnostnim izkoriščanjem in spodbujanjem povezanih okoljskih in gospodarskih prednosti;

Or. it

Predlog spremembe 239Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 4



4. je seznanjen s predlaganimi cilji zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da trajnostne kmetijske in gozdarske prakse niso v nasprotju s cilji strogega varstva; poudarja, da bi bilo treba pred predlaganjem ciljev izvesti oceno učinka, da bi morali biti cilji znanstveno utemeljeni in upoštevati tudi vidike, kot so prehranska varnost, generacijska pomladitev in dostop mladih kmetov do zemljišč, pa tudi koristi trajnostnega upravljanja biotske raznovrstnosti in sekvestracije ogljika; poudarja, da teh 10 % ne bi smelo pomeniti upravljanja brez posegov, saj je to v nasprotju z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih

PE680.715v02-00 98/535 AM\1225089SL.docx

SL

območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en

Predlog spremembe 240Alessandra MorettiPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva; poudarja, da morajo biti varstvo in obnova podeželja ter varstvo prostoživečih živalskih vrst v skladu z gospodarskim razvojem zadevnega območja ter da je treba oblikovati politike trajnostnega upravljanja, usmerjene v obvladovanje in pozorno spremljanje širjenja prostoživečih živali na zadevnih območjih;

Or. it

Predlog spremembe 241Radan KanevPredlog resolucijeOdstavek 4


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z

4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno z – v prvi vrsti – preostalimi prvotnimi gozdovi in pragozdovi ter drugimi ekosistemi z velikim potencialom za skladiščenje ogljika; poudarja, da bi varstvo moralo biti

AM\1225089SL.docx 99/535 PE680.715v02-00

SL

biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

zavezujoče, vsaka država članica pa bi ga morala izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, s čimer bi se vzpostavilo omrežje zavarovanih območij v skladu z opredelitvijo zavarovanih območij IUCN; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij z učinkovitim spremljanjem in prilagodljivim upravljanjem ter izvajanjem jasnih načrtov varstva;

Or. en

Predlog spremembe 242Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, potem ko bi se po posvetovanju z ustreznimi deležniki dogovorile glede opredelitev osrednjih pojmov, kot sta „zavarovan“ in „strogo zavarovan“; poudarja, da so kot podlaga za prihodnje upravljanje pomembni cilji in merila varstva, prilagojeni lokalnim razmeram; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en

Predlog spremembe 243Hermann TertschPredlog resolucijeOdstavek 4

PE680.715v02-00 100/535 AM\1225089SL.docx

SL



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče in da bi ga morale spremljati prostovoljne spodbude in ukrepi, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva, ki bodo ob varstvu biotske raznovrstnosti omogočali izvajanje proizvodnih dejavnosti, koristnih za okolje, kot so kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo;

Or. es

Predlog spremembe 244Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi, rastišči morskih trav in drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi; poudarja, da bi morale biti v skladu z mednarodnimi standardi IUCN na zavarovanih območjih prepovedane vse okolju škodljive industrijske dejavnosti; poudarja, da bi morali biti ti cilji zavezujoči, države članice pa bi jih morale uresničevati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij

AM\1225089SL.docx 101/535 PE680.715v02-00

SL

in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en

Predlog spremembe 245Nils Torvalds, Irena Joveva, Andreas Glück, Ulrike MüllerPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, poudarja, da bi morale cilje uresničevati države članice, pri tem pa upoštevati nacionalne okoliščine in mednarodno priznane opredelitve gozdov v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva; meni, da bi bilo treba ukrepe, ki so v državah članicah že sprejeti, v celoti priznati pri izvajanju strategije za biotsko raznovrstnost; poudarja, da je treba spoštovati in podpirati pravice lastnikov zemljišč;

Or. en



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih

4. je seznanjen s ciljema, v skladu s katerima je treba zavarovati 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi morala ta cilja temeljiti na znanstvenih, sorazmernih in uravnoteženih podatkih, države članice pa bi ju morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili, lokalnimi potrebami v

PE680.715v02-00 102/535 AM\1225089SL.docx

SL

območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

zvezi z biotsko raznovrstnostjo in načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju različnih vrst kmetijstva, ki so značilne tudi za zavarovana območja; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva, ki bi omogočali nadaljnje opravljanje gospodarskih dejavnosti;

Or. it




4. je seznanjen s ciljema, v skladu s katerima je treba zavarovati 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi morala ta cilja temeljiti na znanstvenih, sorazmernih in uravnoteženih podatkih, države članice pa bi ju morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili, lokalnimi potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in načelom subsidiarnosti ter ob upoštevanju različnih vrst kmetijstva, ki so značilne tudi za zavarovana območja; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva, ki bi omogočali nadaljnje opravljanje gospodarskih dejavnosti;

Or. it

Predlog spremembe 248Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 4


AM\1225089SL.docx 103/535 PE680.715v02-00

SL


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, pri tem pa upoštevati nacionalne in lokalne okoliščine, prostovoljne pristope ter mednarodno priznane opredelitve, da se zagotovi skladnost zbranih podatkov; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva; poziva k ustreznim nadomestilom v primeru upravljanja;

Or. en

Predlog spremembe 249Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; predlaga, naj države članice izvajajo zaveze, da se dosežejo cilji v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva ob upoštevanju volje držav članic Unije, saj lahko samo one sprejmejo izvedljive in ustrezne ukrepe za varstvo narave in biotske raznovrstnosti na svojem nacionalnem ozemlju;

Or. fr


PE680.715v02-00 104/535 AM\1225089SL.docx

SL

Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva; poudarja, da so potrebni ambiciozni cilji ter ustrezni mehanizmi spremljanja in ocenjevanja; nadalje poudarja pomen povezljivosti med zavarovanimi območji;

Or. en




4. je seznanjen s cilji zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij; poudarja, da je treba najprej vzpostaviti jasna merila in opredelitve, nato pa te cilje uresničevati v skladu z znanstvenimi merili;

Or. en


AM\1225089SL.docx 105/535 PE680.715v02-00

SL

Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucijeOdstavek 4



4. je seznanjen s ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji; poudarja, da bi bilo treba v okviru ocene učinka oceniti posledice širjenja zavarovanih območij, vključno z izgubami; poudarja, da bi morale države članice ta cilj izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ter ob upoštevanju družbenoekonomskih vidikov in lastninskih pravic nad kmetijskimi in gozdnimi zemljišči; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva in upravljanja ter deležnikom zagotoviti ustrezna nadomestila za nastale vplive;

Or. it




4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi ter drugimi z ogljikom bogatimi ekosistemi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili, prilagojenimi posameznim območjem, potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo na regionalni in lokalni ravni ter podnebnimi potrebami; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne

PE680.715v02-00 106/535 AM\1225089SL.docx

SL

načrte varstva, prilagojene posameznim območjem;

Or. it

Predlog spremembe 254Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva; poudarja, da so primarni gozdovi nenadomestljivi in da njihove izgube ni mogoče izravnati z nobenim novim gozdarskim pristopom;

Or. en

Predlog spremembe 255Delara BurkhardtPredlog resolucijeOdstavek 4


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih

4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % morskih in kopenskih območij v Uniji, vključno z vsemi prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi

AM\1225089SL.docx 107/535 PE680.715v02-00

SL

območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij z izvajanjem jasnih načrtov varstva, ustreznim upravljanjem, spremljanjem, nadzorom in pravnim izvrševanjem ustrezne zakonodaje;

Or. en

Predlog spremembe 256María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v sodelovanju s svojimi lokalnimi in regionalnimi organi, v skladu z vsevladnim pristopom, znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost in učinkovito upravljanje zavarovanih območij ter izvajati in spremljati jasne načrte varstva;

Or. en

Predlog spremembe 257Linea Søgaard-Lidell, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 4


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi

4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, ki so najbolj ranljiva za podnebne spremembe, ter se osredotočiti

PE680.715v02-00 108/535 AM\1225089SL.docx

SL

varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

na ekosisteme, bogate z ogljikom, kot so prvotni gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo ter podnebnimi cilji za posamezno območje; poudarja, da bi moral biti cilj tega varstva poleg povečanja zavarovanih območij tudi izvajanje dobro opredeljenih, uresničljivih in jasnih načrtov varstva;

Or. en

Predlog spremembe 258Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva ter ta območja ustrezno upravljati z ustreznejšimi človeškimi in finančnimi viri;

Or. en

Predlog spremembe 259Esther de Lange, Jan HuitemaPredlog resolucijeOdstavek 4


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih

4. izraža podporo vseevropskemu cilju zavarovati vsaj 30 % morskih in

AM\1225089SL.docx 109/535 PE680.715v02-00

SL

območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

naravnih območij v Uniji, ki bo temeljil na pozitivni oceni učinka, v kateri bo ocenjena tudi potreba po tem, da se strogo zavaruje vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti v skladu z znanstvenimi merili, ki upoštevajo potrebe v zvezi z biotsko raznovrstnostjo, pa tudi kulturne in družbenoekonomske vidike; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en




4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, pri tem pa prednostno obravnavati prvotne gozdove in pragozdove ter druge z ogljikom bogate ekosisteme; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili za posamezne kraje, pa tudi potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva za posamezne kraje;

Or. en

Predlog spremembe 261Inese VaiderePredlog resolucijeOdstavek 4


PE680.715v02-00 110/535 AM\1225089SL.docx

SL


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva, da bi ustavili izumiranje živalskih, ptičjih in rastlinskih vrst;

Or. en

Predlog spremembe 262Christian DoleschalPredlog resolucijeOdstavek 4



4. potrjuje podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi bilo treba izvesti temeljito oceno učinka, preden države članice začnejo uresničevati te cilje ob upoštevanju znanstvenih meril, potreb v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in vidikov prehranske varnosti; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne in uresničljive načrte varstva;

Or. en



AM\1225089SL.docx 111/535 PE680.715v02-00

SL


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja števila in obsega zavarovanih območij poskrbeti za reprezentativnost, ustrezno upravljanje in kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. fr

Predlog spremembe 264Teuvo HakkarainenPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi, če je to ekološko, socialno in gospodarsko mogoče; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. fi



PE680.715v02-00 112/535 AM\1225089SL.docx

SL


4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in uvesti jasne načrte varstva z učinkovitim nadzorom in spremljanjem;

Or. en

Predlog spremembe 266Jytte GutelandPredlog resolucijeOdstavek 4



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj 10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo v celoti odražati nacionalne in lokalne okoliščine, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

Or. en



4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj

4. izraža trdno podporo ciljem zavarovati vsaj 30 % morskih in kopenskih območij v Uniji in strogo zavarovati vsaj

AM\1225089SL.docx 113/535 PE680.715v02-00

SL

10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za kakovost zavarovanih območij in izvajati jasne načrte varstva;

10 % teh območij, vključno s prvotnimi gozdovi in pragozdovi; poudarja, da bi varstvo moralo biti zavezujoče, države članice pa bi ga morale izvajati v skladu z znanstvenimi merili in potrebami v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poudarja, da bi bilo treba poleg povečanja zavarovanih območij poskrbeti za njihovo kakovost in povezljivost ter izvajati jasne načrte varstva;

Or. en



4a. poudarja, da je večina kopenske biotske raznovrstnosti na gozdnih območjih in da stanje ohranjenosti gozdnih habitatov in vrst, zajetih v naravovarstveno zakonodajo EU, ne kaže bistvenih znakov izboljšanja; poudarja, da je 80 % zavarovanih gozdov v EU v neugodnem ali slabem stanju ohranjenosti; priznava, da varstvo dela gozdov samo po sebi ne bo ustavilo upadanja biotske raznovrstnosti v gozdovih in da je zato potreben tudi premik k praksam gospodarjenja, ki vključujejo biotsko raznovrstnost, v gozdovih, s katerimi se gospodari, kot sta nemotena rast gozdov in povečanje raznolikosti drevesnih vrst, ter da je treba postopoma odpraviti prakse, kot je posek na golo; poziva k rednemu spremljanju dejanskega učinka gozdarstva na gozdne habitate in vrste po vsej Evropi; poziva Evropsko komisijo, naj opredeli trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki vključuje biotsko raznovrstnost, da bi zavarovala in obnovila biotsko raznovrstnost v gozdovih, s katerimi se gospodari;

PE680.715v02-00 114/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 269Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da velik delež (54 %) kartiranih prvotnih gozdov trenutno ni strogo zavarovanih in da lahko pridobivanje lesa ali sanitarna sečnja ogrozi nedotaknjeno naravo teh gozdov; opozarja, da trenutno poteka sečnja velikih površin prvotnih gozdov na več gorskih območjih, na primer v Romuniji in na Slovaškem ter v več balkanskih državah1a; meni, da je zagotavljanje strogega varstva preostalih prvotnih gozdov in pragozdov nujno, ter poziva Komisijo in države članice, naj uskladijo obstoječe podatke in zapolnijo vrzeli v zvezi z lokacijami teh gozdov ter za nazaj vzpostavijo zbirko podatkov o vseh krajih, ki bi lahko izpolnjevali kakovostna merila za pragozdove in prvotne gozdove, za leto 2020 z začasnim moratorijem na sečnjo na vseh teh krajih, da se prepreči njihovo namensko uničevanje in se za potrjena območja brez odlašanja pravno zagotovi status gozda, v katerega se ne sme posegati;

_________________1a Sabatini, F. M., Burrascano, S., Keeton W. S., idr. „Where are Europe’s last primary forests?“ (Kje so zadnji prvotni gozdovi v Evropi?) Diversity and Distributions. 2018; 24:1426–1439. https://doi.org/10.1111/ddi.12778.

Or. en

Predlog spremembe 270Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)

AM\1225089SL.docx 115/535 PE680.715v02-00

SL


4a. poudarja, da bi bilo treba za uspešno ohranjanje zavarovanih območij, vključno s strogo zavarovanimi, spodbujati odločanje na krajevni ravni skupaj z državami članicami, pri tem pa upoštevati regionalne značilnosti v EU in mednarodne obveznosti na podlagi svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, o katerem naj bi se dogovorili na prihodnji, 15. Konferenci podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 271Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da je učinkovito izvajanje strategije odvisno od tega, kako jo bodo sprejele podeželske skupnosti, ki so pogosto ekonomsko in socialno odvisne od rabe zemljišč in gozdov; v zvezi s tem poudarja potrebo po uravnoteženem upoštevanju gospodarskih in družbenih vidikov skupaj z okoljskimi stebri trajnostnosti ter vključevanju lokalnih deležnikov v postopek določanja zavarovanih območij;

Or. en

Predlog spremembe 272Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da je treba za

PE680.715v02-00 116/535 AM\1225089SL.docx

SL

zagotovitev uspešnega varstva zavarovanih in strogo zavarovanih območij spodbujati odločanje na lokalni ravni, ki temelji na potrebah zadevnega območja, ob upoštevanju regionalnih, družbenoekonomskih in kulturnih značilnosti ozemelj znotraj EU, da bi spodbudili varstvo, ki temelji na skupnosti;

Or. it

Predlog spremembe 273Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja pomen trajnostne proizvodnje rib in ribištva za ohranitev naravnih habitatov za številne ogrožene vrste; ugotavlja, da se s temi dejavnostmi uresničujejo naloge upravljanja in ekosistemske storitve; priznava, da je mogoče te habitate vzdrževati z dejavnim gospodarjenjem, ki je blizu naravi;

Or. en



4a. poudarja, da morajo biti varstvo in obnova podeželja ter varstvo prostoživečih živalskih vrst v skladu z gospodarskim razvojem zadevnega območja ter da je treba oblikovati politike trajnostnega upravljanja, usmerjene v obvladovanje in pozorno spremljanje širjenja prostoživečih živali na zadevnih območjih;

Or. it


AM\1225089SL.docx 117/535 PE680.715v02-00

SL

Linea Søgaard-Lidell, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da bi moralo to omrežje zavarovanih območij temeljiti na omrežju Natura 2000 in da se lahko dopolni z dodatnimi določitvami držav članic, v katerih bi bilo treba priznati obstoječe nacionalne kategorije zavarovanih območij in nekatere druge učinkovite ohranitvene ukrepe za posamezno območje (kot so opredeljeni v Konvenciji o biološki raznovrstnosti);

Or. en

Predlog spremembe 276Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da bi morala merila in opredelitve strogo zavarovanih območij priznavati, da ima vsaka država članica drugačne lokalne in regionalne značilnosti ter da bi moralo odločanje potekati v skladu z ohranitvenimi cilji za posamezne kraje na vsakem zavarovanem območju;

Or. en

Predlog spremembe 277Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poziva Komisijo, naj v okviru presoje akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi

PE680.715v02-00 118/535 AM\1225089SL.docx

SL

vrstami in načrtovanih povezanih pobud upošteva nevarnost zakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami za biotsko raznovrstnost ter zdravje in dobrobit ljudi in živali;

Or. en

Predlog spremembe 278María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. pozdravlja trenutne participativne postopke določanja, kartiranja ter spremljanja prvotnih gozdov in pragozdov, s čimer naj bi zagotovili njihovo ohranitev; meni, da bi bilo treba pri teh prizadevanjih in izvajanju strategije upoštevati nacionalne razmere;

Or. en

Predlog spremembe 279Ondřej Knotek, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da je treba s soglasjem med državami članicami in Komisijo jasno opredeliti potrebe po strogem varstvu tako, da bo državam članicam zagotovljeno dovolj prožnosti za upoštevanje posebnosti njihovih naravnih pogojev in nacionalne zakonodaje;

Or. en

Predlog spremembe 280Agnès EvrenPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)

AM\1225089SL.docx 119/535 PE680.715v02-00

SL


4a. opozarja, da ima Evropska unija že največjo usklajeno mrežo zavarovanih območij na svetu; poziva, naj se pred povečanjem obsega zavarovanih kopenskih območij opravi temeljita ocena njihove učinkovitosti;

Or. fr



4a. poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo mrežo morskih zavarovanih območij z okrepljenim upravljanjem, prostorskim načrtovanjem, ocenjevanjem in izvrševanjem, da bi povečale ekološko skladnost in povezljivost morskih zavarovanih območij;

Or. en

Predlog spremembe 282Teuvo HakkarainenPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, da bi namesto ciljev, povezanih s površino, države članice morale določiti kvalitativna merila za zavarovana območja in spremljati njihovo izpolnjevanje, tako da bi bili končni rezultati kar najboljši z vidika kakovosti, torej z vidika biotske raznovrstnosti;

Or. fi

Predlog spremembe 283Jessica PolfjärdPredlog resolucije

PE680.715v02-00 120/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 4 a (novo)


4a. priznava, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost gozdov v Evropi; ugotavlja, da varstvo gozdov in proizvodnja nista v nasprotju, temveč sta cilja, ki se medsebojno dopolnjujeta in ju je mogoče povezati;

Or. en

Predlog spremembe 284Tudor CiuhodaruPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. meni, da je treba organizirati vseevropsko kampanjo ozaveščanja o varstvu biotske raznovrstnosti in razširitvi zavarovanih območij, ki bi bila namenjena različnim starostnim skupinam in predvsem mladim;

Or. ro



4a. poudarja, da je treba v strategiji za gozdove upoštevati načelo subsidiarnosti, pa tudi priznati pristojnosti EU na področju varstva okolja, vključno z gozdovi;

Or. en

Predlog spremembe 286Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björk

AM\1225089SL.docx 121/535 PE680.715v02-00

SL

v imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. pozdravlja poudarek na vzpostavitvi ekoloških koridorjev, da se prepreči genska izolacija, omogoči migracija vrst ter ohrani in izboljša zdravje ekosistemov;

Or. en



4a. poudarja pomen evropskih čezmejnih projektov na področju biotske raznovrstnosti, kot je projekt REDVERT (Zeleno-modra mreža baskovskega evromesta);

Or. fr

Predlog spremembe 288Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. poudarja, kako pomembni so zdravi in odporni gozdni ekosistemi, ki opravljajo več funkcij, ter varstvo preostalih prvotnih gozdov;

Or. en

Predlog spremembe 289Tilly MetzPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)

PE680.715v02-00 122/535 AM\1225089SL.docx

SL


4a. vztraja, da bi moral biti lov na morskih in kopenskih zavarovanih območjih prepovedan;

Or. en

Predlog spremembe 290Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. nadalje meni, da bi bilo treba 10 % zemljišč nameniti divjini in upravljanju brez posegov;

Or. en

Predlog spremembe 291Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 4 a (novo)


4a. izraža zaskrbljenost zaradi morebitne skupne opredelitve pragozdov na ravni EU;

Or. en



4a. poziva k posebnim ukrepom proti izgubi biotske raznovrstnosti zunaj zaščitenih naravnih območij;

Or. en

AM\1225089SL.docx 123/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 293Ville Niinistö, Michal WiezikPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da je nemotena rast gozdov (omogočanje staranja in razraščanja naravnih gozdov ter ponovne naturalizacije gozdnih nasadov), kot jo priznava poročilo Evropskega parlamenta o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov, najhitrejši način za okrevanje biotske raznovrstnosti, odpornosti, celovitosti in stabilnosti ekosistemov ter zagotovitev dolgotrajnega skladiščenja ogljika v gozdovih; poudarja, da ima lahko ponovno pogozdovanje pomembno vlogo, vendar mora biti osredotočeno na ponovno vzpostavitev naravnih gozdov; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o pogozdovanju (zasaditev gozdov v negozdnih biomih) le, če je to potrebno za izboljšanje ekološke povezanosti med zavarovanimi območji in izboljšanje odpornosti na ravni krajine, hkrati pa spodbujati sajenje mešanih avtohtonih vrst namesto monokulturnih nasadov; poudarja, da je treba za spodbujanje obnove gozdov razviti nove mehanizme plačevanja ekosistemskih storitev, ki lahko prispevajo k dodani vrednosti ohranjanja in varstva narave;

Or. en

Predlog spremembe 294Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da je pomembno, da sta strategija EU in svetovna strategija za biotsko raznovrstnost enako ambiciozni, zlasti kar zadeva raven varstva; poudarja, da posodobljeni predhodni osnutek

PE680.715v02-00 124/535 AM\1225089SL.docx

SL

svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, pri katerem so upoštevani rezultati drugega srečanja odprte delovne skupine za svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ne vključuje strogega varstva; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo morebitni cilji glede varstva tal dovolj prožni, da jih bo mogoče doseči ob upoštevanju natančnih razmer in priložnosti v vsaki državi ter pravic lastnikov zemljišč in gozdov, pri čemer bo strogo varstvo za lastnike zemljišč in gozdov prostovoljna možnost;

Or. it

Predlog spremembe 295Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. obžaluje vsebino osnutka tehnične opombe Komisije o merilih in smernicah za določanje zavarovanih območij; obžaluje, da dejavnosti ribolova in lova niso združljive s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost; meni, da je priporočilo državam članicam, naj izključijo dejavnosti ribolova in lova, nesorazmerno dejanje in ga je treba revidirati; poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pregleda svoja priporočila za merila za določitev strogo zavarovanih območij;

Or. en

Predlog spremembe 296Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


AM\1225089SL.docx 125/535 PE680.715v02-00

SL

4b. poudarja, da bi morala prizadevanja za obnovitev gozdov v največji možni meri podpirati naravno obnovo; poudarja, da za gozdne ekosisteme to pomeni spoštovanje zgodnjih stadijev, vključno s tistimi, ki jih povzročajo naravne nesreče, saj so za te skupaj s poznimi stadiji značilne najvišje stopnje biotske raznovrstnosti, kar je povezano z veliko količino odmrlega lesa kot ključnega habitata in substrata za številne specializirane vrste;

Or. en

Predlog spremembe 297Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da bi bilo treba za uspešno ohranjanje zavarovanih območij, vključno s strogo zavarovanimi, spodbujati odločanje na krajevni ravni, da se zagotovi spodbujanje ohranjanja skupnosti, pri tem pa upoštevati regionalne značilnosti v EU in mednarodne obveznosti iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 na prihodnji, 15. Konferenci podpisnic Konvencije o biološki raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 298Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. opozarja na resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in

PE680.715v02-00 126/535 AM\1225089SL.docx

SL

gospodarstvo ter ponovno poziva Komisijo, naj v celoti izvaja direktivo o habitatih z razvojem postopka ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti;

Or. en

Predlog spremembe 299Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da je na ozemlju Antarktike izjemno bogat ekosistem prostoživečega rastlinstva in živalstva, ki je že izpostavljen številnim kumulativnim pritiskom, kot so onesnaževanje morja, podnebne spremembe in naraščajoče temperature oceanov: zato poziva k vzpostavitvi zaščitenih morskih območij v Južnem (Antarktičnem) oceanu;

Or. en

Predlog spremembe 300Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poziva Komisijo, naj obravnava nevarnosti za biotsko raznovrstnost, ki jih predstavlja zakonita trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, s sprejetjem nove preventivne zakonodaje, na podlagi katere bo ta trgovina bolje regulirana v skladu s strogimi in previdnostnimi merili, njeno osrednje načelo pa bi bilo načelo neškodovanja;

Or. en

AM\1225089SL.docx 127/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 301María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poziva Komisijo, naj posodobi smernice za prilagodljivo upravljanje v Naturi 2000 z upoštevanjem morebitnih regionalnih vplivov podnebnih sprememb na vrste in ekosisteme ter oblikovanjem ukrepov upravljanja, ki bodo te učinke upoštevali;

Or. en

Predlog spremembe 302Linea Søgaard-Lidell, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da lahko strožja raven zaščite dopušča nekatere človekove dejavnosti, ki so združljive s cilji ohranjanja in upravljanja zavarovanega območja, kot so fotografski turizem, opazovanje ptic, trajnostni lov in rekreacijski ribolov;

Or. en



4b. opozarja na pomen različnih mrež ekoloških koridorjev z zeleno (naravna območja, stalna ozelenitev) in modro razsežnostjo (rečni tokovi, kanali, mokrišča) na celotnem evropskem ozemlju;

PE680.715v02-00 128/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. fr

Predlog spremembe 304Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da je spodbujanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v EU pozitivno vplivalo na gozdove, pogoje v njih in možnosti preživljanja na podeželju, pa tudi na biotsko raznovrstnost gozdov v EU;

Or. en

Predlog spremembe 305Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Martin Hojsík, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 4 b (novo)


4b. poudarja, da bi bilo treba lastniku zagotoviti ustrezno nadomestilo, če ohranitveni ukrepi omejujejo uporabo zemljišč v zasebni lasti ali negativno vplivajo na njihovo vrednost;

Or. en



4b. poudarja, da morajo vse prihodnje pobude spoštovati temeljna pravna načela, kot so lastninske pravice v zvezi z zemljišči in gozdovi;

Or. en

AM\1225089SL.docx 129/535 PE680.715v02-00

SL



4b. poudarja, da morajo imeti čezmorske države in ozemlja enaka ali enakovredna pravila;

Or. en

Predlog spremembe 308Ville Niinistö, Jutta PaulusPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja, da je po zadnjih podatkih za obdobje poročanja 2013–2018 iz direktive o habitatih le 10,71 % močvirij in barij EU v dobrem stanju, druga pa so v slabem (51,79 %) ali nezadovoljivem (35,71 %) stanju; poudarja, da je EU na svetovni ravni na drugem mestu po ustvarjenih emisijah toplogrednih plinov iz izsušenih šotišč, kar ustreza približno 5 % uradnih emisij toplogrednih plinov v EU na leto; poudarja, da je nujno treba postopno opustiti uporabo šote v vrtnarstvu (gojenje zelenjave, vzreja rastlin, strokovna in nestrokovna uporaba) ter za zgorevanje za proizvodnjo energije ali ogrevanje; poziva k čimprejšnji prepovedi pridobivanja šote po vsej EU, pri čemer naj se izključi pridobivanje šote za določeno omejeno uporabo, na primer v medicinske ali znanstvene namene; meni, da je obnova šotišč stroškovno učinkovit pristop k obnovi biotske raznovrstnosti ter blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, ter poudarja pomen rešitev, ki temeljijo na ekosistemih; poziva k evropski strategiji za mokrišča in šotišča,

PE680.715v02-00 130/535 AM\1225089SL.docx

SL

ki bi morala biti podlaga za skladno upravljanje šotišč in mokrišč ter oblikovanje politike v zvezi z njimi;

Or. en

Predlog spremembe 309Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. odločno podpira strogo zavarovana območja, v katerih bi bile nadzorovano mogoče dejavnosti, kot so ribolov, lov in turizem; meni, da so ljudje in narava neločljivi in jih je treba obravnavati kot zaveznike pri ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst, da bi dosegli cilje strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; poudarja, da je zlasti dostop družin do narave temelj za poučevanje otrok o naravi in pomenu biotske raznovrstnosti; opozarja Komisijo, da so dejavnosti, povezane z naravo v gozdovih in obalnih območjih, osrednji elementi naše skupne kulturne dediščine in s tem našega evropskega načina življenja;

Or. en

Predlog spremembe 310Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. ugotavlja, da so mestna območja leta 2014 predstavljala 22,5 % celotne kopenske površine EU, od tega večja mesta 4 %1a, predmestja in manjša mesta pa 13 %, pri čemer so skupaj pokrivala eno šestino kopnega, in naj bi se povečala; poziva k sorazmernemu deležu vsaj ene šestine zavarovanih območij na mestnih območjih, saj to ni le ključno za

AM\1225089SL.docx 131/535 PE680.715v02-00

SL

prispevanje k splošnim ciljem varstva, temveč tudi za izboljšanje kakovosti zraka, zagotavljanje možnosti za rekreacijo in povečanje splošnega dobrega počutja;

_________________1a OECD: https://stats.oecd.org/Index.aspx?DataSetCode=BUILT_UP in Eurostat: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Territorial_typologies_manual_-_degree_of_urbanisation.

Or. en

Predlog spremembe 311Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja, da bo za dosego cilja zaustavitve in obrnitve trenda izgubljanja evropske biotske raznovrstnosti treba prispevati tudi z ekološkim upravljanjem preostalih 70 % morske in kopenske površine Unije, ki niso zavarovani; opozarja, da obnova narave in ekosistemov na zavarovanih območjih ne more nadomestiti nadaljnjega uničevanja in degradacije ekosistemov drugje; poziva, naj se načelo neškodovanja in previdnostno načelo v celoti vključita v vse politike EU;

Or. en

Predlog spremembe 312Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. opozarja na svojo resolucijo z dne

PE680.715v02-00 132/535 AM\1225089SL.docx

SL

15. novembra 2017 o akcijskem načrtu EU za naravo, ljudi in gospodarstvo1a ter ponovno poziva Komisijo, naj razvije postopek ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti;


Or. en

Predlog spremembe 313Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja pomembno vlogo EU v Donavski konvenciji; poudarja vrednost karpatske regije z vidika biotske raznovrstnosti in ugotavlja, da bi bil pristop EU h Karpatski konvenciji pomemben za podporo razvoju politike in načrtovanju regije, ki ima nenadomestljive naravne vrednote v celinski Evropi;

Or. en

Predlog spremembe 314Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. priznava, da lahko dolgoročne javne in zasebne naložbe v okrepljeno trajnostno gospodarjenje z gozdovi, ki enakovredno upošteva družbene, okoljske in ekonomske koristi gozdov, prispevajo k odpornosti in prilagoditveni sposobnosti gozdov, pa tudi k doseganju prehoda na krožno biogospodarstvo in spodbujanju

AM\1225089SL.docx 133/535 PE680.715v02-00

SL

biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 315María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja, da v skladu s poročilom Evropske agencije za okolje obstoječi standardi učinkovitosti upravljanja med strokovnjaki niso dovolj znani in razumljivi; zato poziva Komisijo in države članice k bolj ciljno usmerjeni krepitvi zmogljivosti in boljšim smernicam EU o učinkovitosti upravljanja;

Or. en

Predlog spremembe 316Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja, da je treba v okviru posvetovanja z državami članicami in deležniki, zlasti tistimi iz sektorjev kmetijstva, ribištva in gozdarstva, pojasniti opredelitve različnih pojmov iz strategije;

Or. it

Predlog spremembe 317Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. poudarja, da imajo številne države članice dolgo zgodovino trajnostnih

PE680.715v02-00 134/535 AM\1225089SL.docx

SL

človekovih dejavnosti na zavarovanih območjih; meni, da bi morali novi cilji za določena zavarovana območja odražati to dejstvo;

Or. en

Predlog spremembe 318Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 4 c (novo)


4c. pozdravlja nacionalne in nadnacionalne projekte obnove prvotnih gozdov in poziva Komisijo, naj takšne projekte podpre;

Or. en

Predlog spremembe 319Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 4 d (novo)


4d. globoko obžaluje, da je Komisija v osnutku tehnične opombe o merilih in smernicah za določanje zavarovanih območij opredelila dejavnosti ribolova in lova kot „ekstraktivne dejavnosti“, podobno kot dejavnosti rudarjenja; meni, da dejavnosti rudarjenja ter dejavnosti ribolova in lova ni mogoče primerjati;

Or. en

Predlog spremembe 320Michal WiezikPredlog resolucijeOdstavek 4 d (novo)


4d. poudarja ključno vlogo funkcionalnih zavarovanih območij pri

AM\1225089SL.docx 135/535 PE680.715v02-00

SL

ohranjanju, varovanju in obnavljanju biotske raznovrstnosti, zlasti na območjih, kjer posegi niso dovoljeni, ter pri spodbujanju tradicionalnega čezmernega upravljanja travinja in gozdnih pašnikov;

Or. en

Predlog spremembe 321Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 4 d (novo)


4d. z zaskrbljenostjo ugotavlja, kakšna je trenutna usmeritev postopkov v Komisiji za opredelitev strogo zavarovanih območij; zlasti nasprotuje osnutku predloga za opredelitev dejavnosti ribolova in lova kot „ekstraktivnih dejavnosti“;

Or. en

Predlog spremembe 322Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 d (novo)


4d. poziva Komisijo, naj določi cilje za uporabo renaturacije na mestnih območjih kot priložnosti;

Or. en

Predlog spremembe 323Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 4 e (novo)


4e. poudarja, da so zavedanje o vrednotah raznolike narave, dostop do rekreacije in uporaba narave pomembni

PE680.715v02-00 136/535 AM\1225089SL.docx

SL

predpogoji za javno podporo in pomoč pri promociji in uspehu strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; meni, da je treba pri izvajanju strategije nadzorovano podpirati rekreacijske dejavnosti, kot so treningi, pohodništvo, opazovanje živalskih vrst, trajnostno nabiranje živil, trajnostni rekreacijski ribolov in lov, tudi na prihodnjih strogo zavarovanih območjih;

Or. en

Predlog spremembe 324Jessica PolfjärdPredlog resolucijeOdstavek 4 e (novo)


4e. meni, da so rekreacijske dejavnosti, kot so pohodništvo in trajnostni rekreacijski ribolov in lov, združljive z varstvom in ohranjanjem okolja, tudi na strogo zavarovanih območjih; poudarja, da je dostop javnosti do narave v Evropi in zanimanje zanjo pomemben del uspešnega izvajanja ciljev Unije na področju okolja in biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 325Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 e (novo)


4e. poziva Komisijo in države članice, naj pojasnijo in uskladijo uporabljene opredelitve in terminologijo, pojme in statistične podatke (npr. nedotaknjeni gozdovi) ter zagotovijo skladnost sprejetih politik in ukrepov;

Or. en

AM\1225089SL.docx 137/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 326Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 f (novo)


4f. poudarja, da je pomembno, da sta strategija EU in svetovna strategija za biotsko raznovrstnost enako ambiciozni, zlasti kar zadeva raven varstva; poudarja, da posodobljeni predhodni osnutek svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, pri katerem so upoštevani rezultati drugega srečanja odprte delovne skupine za svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ne vključuje strogega varstva; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo morebitni cilji glede varstva tal dovolj prožni, da se bodo pri njihovem izvajanju lahko upoštevale natančne razmere in priložnosti v vsaki državi ter pravice lastnikov zemljišč in gozdov, pri čemer bo strogo varstvo za lastnike zemljišč in gozdov prostovoljna možnost;

Or. en

Predlog spremembe 327Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 4 g (novo)


4g. poudarja pomen šotišč, ki so največji zbiralniki fosilnega ogljika na zemlji, čeprav zasedajo le 3 % vse površine; zaradi zaščite vrst in podnebnih razlogov poziva, naj se zaščiti šotišč in močvirskih habitatov nameni posebna prednost;

Or. en

Predlog spremembe 328Ville Niinistö, Michal Wiezik

PE680.715v02-00 138/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog resolucijeOdstavek 5


5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

5. odločno pozdravlja zavzetost za zakonodajni predlog o pravno zavezujočih ciljih obnove, ki bi morali veljati poleg obstoječe zakonodaje EU ter biti učinkoviti in hitro izvršljivi, kar bi se doseglo s sprejetjem evropskih pravil o obnovi; ponovno poziva k pravno zavezujočemu cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU ter k ločenemu cilju obnove gozdov za povečanje in obnovo povezljivosti med starejšimi in starajočimi se gozdovi ter za vključitev podnebnih ukrepov in ukrepov na področju biotske raznovrstnosti, ki bi jih morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter rešitev, ki temeljijo na ekosistemih, za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; poziva Komisijo, naj preuči morebitno vlogo ponovnega prepuščanja območij divjini, in poudarja, da po obnovi habitatov v visokokakovostno in odporno naravo ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 329Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucijeOdstavek 5


5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na

5. pozdravlja prihodnji predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vseh delih

AM\1225089SL.docx 139/535 PE680.715v02-00

SL

vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

svojega ozemlja ter bi moral temeljiti na poglobljenih in prepričljivih ocenah učinka; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove proučiti tudi priložnosti za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov; poudarja, da je treba dati prednost pozitivnim spodbudam in prostovoljnemu sodelovanju v skladu s pristopom od spodaj navzgor, da bi se povečale ravni sprejemanja, motivacije in prizadevanj glede varstva in obnove biotske raznovrstnosti, ter poziva, naj se v zvezi z morebitnimi pravno zavezujočimi instrumenti ravna zelo pazljivo;

Or. it




5. odločno pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog za pravno zavezujoč načrt EU za obnovo narave in ponovno poziva k obsežnemu cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, s čimer bosta ta na dobri poti do obnove do leta 2030 z izvršljivimi in učinkovitimi cilji, ki bi jih morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; poudarja, da mora nova zakonodaja o obnovi narave dopolnjevati obstoječo zakonodajo EU, zlasti direktivi EU o pticah in habitatih, okvirno direktivo o vodah in okvirno direktivo o morski strategiji; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme v vsaki državi članici, pri čemer bi se bilo treba posebej

PE680.715v02-00 140/535 AM\1225089SL.docx

SL

osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en




5. pozdravlja prihodnji predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k vseevropskemu cilju obnove degradiranih ekosistemov, pri katerem bi se upoštevale različne značilnosti vsake države članice, na primer njena velikost in delež naravnih območij na njenem ozemlju, ter ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo mogoče poleg skupnega cilja obnove razmisliti tudi o drugih priložnostih za obnovo, povezanih z ekosistemi, bogatimi z ogljikom, pri čemer bi se bilo mogoče posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da je treba prednostno vzpostaviti pozitivne spodbude in prostovoljni participativni proces od spodaj navzgor, da bi okrepili naklonjenost varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti ter motivacijo in zavzetost zanju, zato poziva k veliki previdnosti v zvezi z morebitnimi novimi pravno zavezujočimi instrumenti;

Or. en

Predlog spremembe 332Nils Torvalds, Andreas GlückPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 141/535 PE680.715v02-00

SL

Odstavek 5



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave, ki bi ga morala vsaka država članica izvajati na vsem svojem ozemlju;

Or. en




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov; je trdno prepričan, da so inovacije ključni del rešitve za ukrepanje proti upadanju biotske raznovrstnosti; poziva k omogočitvenemu regulativnemu okolju in spodbudam za lažji dostop do trga ter uvajanje inovativnih tehnologij;

PE680.715v02-00 142/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 334Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 5



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju, tako na že zavarovanih območjih kot drugod; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje za preprečevanje in zmanjšanje vpliva naravnih nesreč; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov; meni, da je treba napredek na tem področju redno ocenjevati na ravni držav članic in EU;

Or. en



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti


AM\1225089SL.docx 143/535 PE680.715v02-00

SL

na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

na ekosisteme, bogate z ogljikom, in določiti cilje biotske raznovrstnosti, ki bi upoštevali že uveljavljene premike v ekosistemih, na primer zaradi podnebnih sprememb in antropogenih učinkov; poudarja, da je prepoznavanje vplivov podnebnih sprememb najpomembnejše za določanje ciljev, da se dolgoročno zagotovijo ustrezni in realistični cilji biotske raznovrstnosti ter prepreči nadaljnja degradacija ekosistemov;

Or. en




5. pozdravlja prihodnji predlog o načrtu EU za obnovo narave, ki bo moral temeljiti na znanstvenih ocenah; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. it



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala

5. pozdravlja prihodnji predlog o načrtu EU za obnovo narave, ki bo moral temeljiti na znanstvenih ocenah; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove

PE680.715v02-00 144/535 AM\1225089SL.docx

SL

vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

določiti tudi cilje za ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. it




5. pozdravlja prihodnji predlog o načrtu EU za obnovo narave, ki bo moral temeljiti na znanstvenih ocenah; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. it

Predlog spremembe 339Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Linea Søgaard-Lidell, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 5


5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala

5. je seznanjen s prihodnjim zakonodajnim predlogom o načrtu EU za obnovo narave s ciljem obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi jih bilo treba

AM\1225089SL.docx 145/535 PE680.715v02-00

SL

vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

izvajati po vsej Uniji; meni, da bi se bilo treba posebej osredotočiti na dvojni namen obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en




5. odločno pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na izvajanje na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, vključno z obnovo habitatov, ki lahko zajemajo in shranjujejo ogljik, ter obnovo obalnih ekosistemov za zmanjšanje vpliva naravnih nesreč; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 341Tudor CiuhodaruPredlog resolucijeOdstavek 5


5. pozdravlja prihodnji zakonodajni 5. pozdravlja prihodnji zakonodajni

PE680.715v02-00 146/535 AM\1225089SL.docx

SL

predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju, kjer zavarovana območja obsegajo ozemlja več držav, pa bi ga morale izvajati prek nadnacionalnega sodelovanja; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. ro




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju v skladu z ohranitvenimi cilji za posamezne kraje; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na pragozdove in druge z ogljikom bogate ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 343Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Grzegorz Tobiszowski

AM\1225089SL.docx 147/535 PE680.715v02-00

SL




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju, ob upoštevanju različnih sistemov lastništva in rabe zemljišč; meni, da bi bilo mogoče poleg skupnega cilja obnove razmisliti tudi o ciljih za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo mogoče posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 344Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 5



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje za preprečevanje in zmanjšanje vpliva naravnih nesreč; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en

PE680.715v02-00 148/535 AM\1225089SL.docx

SL




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje z uporabo na naravi temelječih rešitev; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en




5. odločno pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter na naravi temelječih rešitev za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije

AM\1225089SL.docx 149/535 PE680.715v02-00

SL

ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 347César LuenaPredlog resolucijeOdstavek 5



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju na podlagi potreb v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en



5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje;

5. zavzema nevtralno stališče o prihodnjem zakonodajnem predlogu o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k splošnemu cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, pri čemer bi bilo treba upoštevati tri stebre trajnostnosti, posebne pogoje v državah članicah in njihovo suverenost na področju gozdarske politike; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z

PE680.715v02-00 150/535 AM\1225089SL.docx

SL

poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. fi




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na spodbujanje naravnih procesov z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave in ponovno poziva k pravno zavezujočemu cilju obnove vsaj 30 % kopnega in morja EU, ki bi ga morala vsaka država članica dosledno izvajati na vsem svojem ozemlju; meni, da bi bilo treba poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba

AM\1225089SL.docx 151/535 PE680.715v02-00

SL

na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en




5. pozdravlja prihodnji zakonodajni predlog o načrtu EU za obnovo narave, če bo predmet ocena učinka pokazala, da bo privedel do ugodnega stanja ohranjenosti ali vsaj pozitivnega trenda za 30 % naravnih habitatov in vrst; meni, da je mogoče poleg skupnega cilja obnove določiti tudi cilje za posamezne ekosisteme, pri čemer bi se bilo treba posebej osredotočiti na ekosisteme z dvojnim namenom obnove biotske raznovrstnosti ter blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje; poudarja, da po obnovi ne bi smelo priti do degradacije ekosistemov;

Or. en



5a. poudarja, da je po podatkih raziskave, objavljene v znanstveni reviji Global Change Biology, na občutljivih ali zavarovanih območjih v zahodni Evropi vzpostavljenih 1.200 zelenih infrastrukturnih projektov, ki neposredno vplivajo na živalske in rastlinske vrste ter celotne zavarovane ekosisteme; poudarja,

PE680.715v02-00 152/535 AM\1225089SL.docx

SL

da je treba poleg namestitve vedno večjega števila infrastrukturnih projektov, kot so vetrne elektrarne, na občutljivih ali zavarovanih območjih zaustaviti tudi močno prizadevanje za infrastrukturo za te naprave, ki neposredno ali posredno vpliva na zavarovana območja in nepopravljivo ruši ravnovesje; za vsako novo napravo je treba opraviti presojo vpliva glede škode, povzročene na občutljivem ali zavarovanem območju po namestitvi, ob upoštevanju celotne življenjske dobe od osnutka do končne razgradnje ter ponovne zagotovitve okoljskih standardov na zadevnem območju;

Or. fr

Predlog spremembe 353Michal Wiezik, Radan Kanev, Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. pozdravlja cilj obnove 25.000 km nereguliranih rek z odstranitvijo ovir in obnovo poplavnih ravnic; poudarja, da bi bilo treba delo in načrtovanje usklajevati na ravni povodja, da bi dosegli multiplikacijski in čim večji učinek ter preprečili brezizhodne položaje; ugotavlja, da medtem ko na najdaljši evropski reki Donavi obstaja možnost za obnovo poteka okrog Džerdapa in pregrad v Avstriji, Slovaška doslej še ni zagotovila pokazala pripravljenosti za odpravo ovire, ki jo povzroča elektrarna Gabčíkovo; poudarja, da bo v primeru neukrepanja učinek obnove omejen in bi bilo kakršno koli ukrepanje na avstrijski strani, na primer v zvezi z jesetri, nesmiselno;

Or. en


AM\1225089SL.docx 153/535 PE680.715v02-00

SL



5a. ugotavlja, da se, kot je navedeno v poročilu Evropske unije o stanju in trendih vrst in habitatnih tipov, zaščitenih z direktivama o pticah in habitatih, v letih 2013–2018 kljub ukrepom držav članic stanje ohranjenosti in trendi v obdobju poročanja niso izboljšali; pravzaprav so se za številne vrste in habitate, vključno s tistimi, za katere je določitev Nature 2000 ključni mehanizem za ohranjanje, še poslabšale; ugotavlja, da nekatere države članice niso sprejele potrebnih ohranitvenih ukrepov ali jih niso sprejele v zadostnem obsegu, v nekaterih primerih pa jih niso niti ustrezno opredelile;

Or. en



5a. poudarja, da modri ogljik, tj. ogljik, shranjen v morskih in obalnih ekosistemih, kot so mangrove, slana močvirja in rastišča morske trave, prinaša veliko koristi v zvezi z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje; poudarja, da se z degradacijo ali uničenjem teh ekosistemov v ozračje in ocean izpusti ogljik, ki je bil v njih shranjen več stoletij, in tako ti ekosistemi postanejo viri emisij toplogrednih plinov, zato poziva k okrepljeni zaščiti in obnovi teh ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 356Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig,

PE680.715v02-00 154/535 AM\1225089SL.docx

SL

Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poziva Komisijo, naj v zakonodajni predlog o obnovi narave vključi okvir, ki bo določal vmesne cilje za obnovo narave na poti do obnove do leta 2030 na ravni držav članic; meni, da bi moral ta okvir vključevati mehanizem, ki bi Komisijo in države članice zavezoval, da predstavijo načrte za pospešitev ukrepov, če ocena pokaže, da s sedanjo krivuljo EU ne bo mogla doseči ciljev;

Or. en

Predlog spremembe 357Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. pozdravlja prihodnji akcijski načrt za ohranitev ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov; meni, da je treba sprejeti ukrepe za omejitev uporabe ribolovnih orodij, ki so najbolj škodljiva za biotsko raznovrstnost, vključno z omejitvami glede ribolova s pridneno vlečno mrežo na obalnih območjih, hitro opustiti vse škodljive subvencije za ribištvo in okrepiti boj proti morskim virom onesnaževanja s plastiko, vključno z blažitvenimi ukrepi;

Or. en

Predlog spremembe 358Róża Thun und Hohenstein, Łukasz Kohut, Sirpa Pietikäinen, Francisco GuerreiroPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


AM\1225089SL.docx 155/535 PE680.715v02-00

SL

5a. je seznanjen s sklepi preverjanja primernosti direktiv o pticah in habitatih, ki ga je Komisija objavila leta 2017; vendar opozarja na nedavne študije znanstvenikov in strokovnjakov, ki kažejo, da je število ptic v zadnjih 25 letih znatno upadlo in da ni videti, da se bo stanje izboljšalo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj brez nepotrebnega odlašanja posodobi in razširi priloge k direktivama;

Or. en

Predlog spremembe 359Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. meni, da bi moral novi zakonodajni instrument za obnovo narave veljati poleg obstoječe zakonodaje EU, osredotočene na obnovo, in jo dopolnjevati ter zajemati vsaj obnovo ekosistemov, vključno z gozdovi, šotišči, poplavnimi ravnicami, nereguliranimi rekami, mokrišči, biotsko raznovrstnim travinjem, obalnimi območji in morskimi ekosistemi, kot so rastišča morskih trav ali biogeno dno;

Or. en



5a. poudarja pomen skladnosti med politiko zaščite in varstva zavarovanih območij ter drugimi politikami Unije, zlasti gospodarskimi; zato poziva k postopnemu izvajanju ter uporabi

PE680.715v02-00 156/535 AM\1225089SL.docx

SL

skladnih in realističnih kazalnikov rezultatov in ukrepov, ki dajejo prednost spodbudam, ki usmerjajo delovanje podjetij, ne pa strogo normativnim in sankcijskim ureditvam;

Or. it

Predlog spremembe 361Stanislav PolčákPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poleg tega ugotavlja, da vse večja razdrobljenost habitatov prinaša tveganja za biotsko raznovrstnost, in poudarja, da je treba ustvariti ekološke koridorje, ki bodo preprečevali gensko izoliranost, omogočili migracijo vrst in spodbujali zdrave ekosisteme; v zvezi s tem poziva k izgradnji zelene in modre infrastrukture ter čezmejnemu sodelovanju držav članic;

Or. cs

Predlog spremembe 362César LuenaPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. močno poudarja pomen popolne vključitve ciljev obnove narave v druge s tem povezane politike in strategije, vključno s tistimi o gozdovih, tleh in podnebnih spremembah; podpira tudi vključitev cilja obnove 25.000 km rek v stanje nereguliranih rek v načrt obnove;

Or. en

Predlog spremembe 363Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)

AM\1225089SL.docx 157/535 PE680.715v02-00

SL


5a. poudarja, da je treba oblikovati podroben krovni načrt za zaščito biotske raznovrstnosti in zdravih ekosistemov od svetovne do lokalne ravni ter vanj vključiti načelo, da se tretjina vseh zelenih površin na lokalni, regionalni in evropski ravni ohrani v naravnem stanju, s čimer bi dopolnili omrežje Natura 2000;

Or. en

Predlog spremembe 364Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poziva Komisijo, naj v okviru skupne kmetijske politike zagotovi podporo za spreminjanje kmetijskih praks, zlasti za ponovno vzpostavitev mokrišč na šotiščih in obnovo travinja z visoko raznolikostjo, in naj se izogiba ukrepanju v nasprotju s cilji obnove;

Or. en

Predlog spremembe 365Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poudarja, da je treba glede doseganja ciljev na ravni EU, navedenih v strategiji, na kopenskih in morskih območjih upoštevati tudi posebne nacionalne razmere in ukrepe, ki so v posameznih državah članicah že uvedeni;

Or. en


PE680.715v02-00 158/535 AM\1225089SL.docx

SL

Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poudarja, da so sredozemski in otoški ekosistemi najbolj izpostavljeni vplivom podnebnih sprememb in izgubi biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom in priporočilom za varstvo narave na teh območjih;

Or. en

Predlog spremembe 367Ville Niinistö, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. izraža zaskrbljenost, da bi bili gensko spremenjeni organizmi iz različnih razlogov lahko izpuščeni v okolje, kjer bi se ohranili ter se razmnoževali med prostoživečimi vrstami brez zadostnega prostorsko-časovnega nadzora;

Or. en

Predlog spremembe 368Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poziva države članice, naj z ohranitvenimi ukrepi in situ in ex situ zaščitijo gensko raznovrstnost prostoživečih vrst in te ukrepe na celovit način izvajajo v skladu s pristopom enega načrta;

Or. en


AM\1225089SL.docx 159/535 PE680.715v02-00

SL

María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. odločno podpira predlagane ukrepe in zaveze v skladu z načrtom EU za obnovo narave ter poziva države članice, naj ga temeljito in hitro izvajajo;

Or. en

Predlog spremembe 370Andreas GlückPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poudarja potencial „začasne narave“ za dodatne koristi v zvezi z biotsko raznovrstnostjo; poziva Komisijo, naj oceni njen potencial in možnosti za spodbujanje njene uporabe;

Or. en

Predlog spremembe 371Inese VaiderePredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. poudarja pomen nacionalnih prizadevanj za zaščito in obnovo sladkovodnih ekosistemov in naravnega toka rek;

Or. en


PE680.715v02-00 160/535 AM\1225089SL.docx

SL


5a. pozdravlja zaveze, da se do leta 2030 trendi ohranjanja in stanja vseh zavarovanih habitatov in vrst ne bodo poslabšali ter da se bo na ravni držav članic zagotovilo, da bo vsaj 30 % vrst in habitatov, ki zdaj niso v ugodnem stanju, v navedeni kategoriji ali da bodo izkazovali močan pozitiven trend; poziva države članice, naj sprejmejo nacionalne načrte za obnovo ter z njimi zagotovijo podporne ukrepe in dejavnosti za sanacijo okolja tako na nacionalni ravni kot na ravni EU; meni, da je bistveno predvideti jasne časovno omejene cilje, pravočasno objaviti načrte in njihove ocene ter zagotoviti, da bodo podprti z drugimi sektorskimi politikami ter njihovimi načrtovalnimi in finančnimi instrumenti;

Or. en

Predlog spremembe 373Ville Niinistö, Jutta PaulusPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. meni, da šotišča sicer lahko hranijo dvakrat več ogljika kot vsi gozdovi na svetu, saj pokrivajo le 3 % svetovne površine, a predstavljajo skoraj 30 % zalog ogljika v tleh, in so življenjski prostor občutljive biotske raznovrstnosti, ki drugje ne more obstajati, vendar so poškodovana šotišča velik vir emisij toplogrednih plinov; zato poziva k nujni uvedbi pravno zavezujočih ciljev za obnovo močvirij, barij in mokrišč v EU, kot so predvideni v strategiji EU za biotsko raznovrstnost, ki bi se izvajali na ravni držav članic; poudarja, da so mokrišča pomembni ekosistemi, ki zagotavljajo številne storitve za ljudi, planet in podnebje – vključno z njihovo bistveno vlogo naravnega ponora ogljika;

AM\1225089SL.docx 161/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 374Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. meni, da v vseh državah članicah EU in na vseh ravneh verige preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj obstajajo velike pomanjkljivosti, ki preprečujejo, da bi bilo kazensko okoljsko pravo učinkovito, saj se kazniva dejanja zoper okolje na primer ne obravnavajo prednostno, človeški in finančni viri organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj niso zadostni, sankcije, naložene v praksi, pa so nizke; poziva, naj se kazniva dejanja, povezana s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter gozdovi, obravnavajo kot huda kazniva dejanja tako v EU z revizijo direktive o okoljski kriminaliteti kot s programi razvojne pomoči ter v skladu s cilji in opredelitvami Konvencije Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UNTOC);

Or. en

Predlog spremembe 375María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. poudarja pomen upravljanja zavarovanih območij in sodelovanja, ki vključuje lastnike zemljišč, ribiče, uporabnike in lokalne deležnike, za uspešno izvajanje strategije na vseh ravneh; meni, da bi morale države članice

PE680.715v02-00 162/535 AM\1225089SL.docx

SL

skrbno oceniti izravnalne ukrepe, kadar so zaradi določitve novih zavarovanih območij ogroženi finančni dohodki in lastninske pravice;

Or. en



5b. opozarja, da je v Evropski uniji vedno več svetlobnega onesnaževanja; poudarja, da 60 % Evropejcev ne more več videti Rimske ceste, ne poleti in ne pozimi;

Or. fr

Predlog spremembe 377Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. poudarja, da bi bilo treba pri ciljih varstva in z njimi povezanih ukrepih upoštevati posebne razmere in priložnosti v vsaki državi;

Or. en

Predlog spremembe 378Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Pascal Canfin, Véronique Trillet-LenoirPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. poudarja pomembno vlogo kitov pri sekvestraciji ogljika in poziva k okrepitvi njihovega varstva;

Or. en

AM\1225089SL.docx 163/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 379Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 5 b (novo)


5b. meni, da bi bilo treba 30-odstotni cilj izboljšanja ohranjanja določiti na nacionalni ravni za vse vrste in habitate, o katerih se poroča v skladu s členom 17 direktive o habitatih; poziva Komisijo, naj določi jasno izhodišče, zagotovi usklajeno in redno poročanje ter odpravi pomanjkljivosti sedanje metodologije za ocenjevanje trendov;

Or. en

Predlog spremembe 380Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 5 c (novo)


5c. poudarja, da je treba na vseh stopnjah sodelovati z vsemi uporabniki in izplačati ustrezna nadomestila za omejitve na zavarovanih in strogo zavarovanih območjih;

Or. en

Predlog spremembe 381Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 5 c (novo)


5c. poziva Komisijo in države članice, naj ne podpirajo dejavnosti, ki vodijo do znatnega pritiska na ekosisteme, vključno s hidromorfološkimi pritiski na vodo, ki znatno spreminjajo gozdove na zavarovanih območjih in pri katerih

PE680.715v02-00 164/535 AM\1225089SL.docx

SL

obstaja večje tveganje za škodovanje okolju in biotsko raznovrstnim območjem;

Or. en

Predlog spremembe 382Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 5 c (novo)


5c. opozarja, da se količina umetne svetlobe na svetovni ravni letno poveča za 2 %;

Or. fr

Predlog spremembe 383Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 5 d (novo)


5d. opozarja, da svetlobno onesnaževanje neposredno vpliva na biotsko raznovrstnost na kopnem, v zraku in morju, zlasti pri populacijah žuželk, kot je pokazala raziskava „Light pollution is a driver of insect declines“;

Or. fr

Predlog spremembe 384Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 5 d (novo)


5d. poudarja, da mora omrežje dobro upravljanih zavarovanih območij temeljiti na omrežju Natura 2000, države članice pa bi ga morale dopolniti z določitvijo dodatnih zavarovanih območij na podlagi zavezujočih zakonskih zahtev; poudarja, da je preverjanje ciljev mogoče le, če so osnovni podatki primerljivi;

AM\1225089SL.docx 165/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 385Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 5 d (novo)


5d. globoko obžaluje zaskrbljujoče upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja in zagotavljajo ključne ekosistemske storitve; poziva Komisijo in države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja obravnavajo vse zahteve, izražene v resoluciji z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce; poziva k nujni reviziji pobude in razvoju nove strategije EU za varstvo opraševalcev z zadostnimi namenskimi viri; meni, da mora nova medsektorska strategija vključevati nov okvir za spremljanje opraševalcev po vsej EU z zanesljivimi shemami na ravni držav članic, vmesnimi mejniki, jasnimi časovno omejenimi cilji in kazalniki, vključno z novim pravnim ciljem in kazalnikom učinka v zvezi z obnovo opraševalcev1a, ter potrebno krepitev zmogljivosti;

_________________1a Glede na zavezo iz pobude EU za opraševalce: ukrep 5C (https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52018DC0395&qid=1613551112896&from=SL).

Or. en

Predlog spremembe 386Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 5 e (novo)


5e. poziva k razvoju opredelitev in

PE680.715v02-00 166/535 AM\1225089SL.docx

SL

meril za določitev zavarovanih in strogo zavarovanih območij; v zvezi s tem poudarja, da se na zavarovanih območjih lahko izvajata trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo, na območjih strožjega varstva pa se lahko dovolijo nekatere človekove dejavnosti, ki so bistvene za ohranjanje kulturne krajine in so v skladu z ohranitvenimi cilji zavarovanega območja;

Or. en

Predlog spremembe 387Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 5 e (novo)


5e. je zaskrbljen, ker Komisija ni predvidela, da bi državam članicam predlagala, naj priznajo pravico do teme, vzpostavila mrežo parkov temnega neba ali pripravila evropski akcijski načrt o svetlobnem onesnaževanju;

Or. fr

Predlog spremembe 388Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 5 f (novo)


5f. je zaskrbljen zaradi neustrezne uporabe razsvetljave, ki lahko privede do motenj za zavarovane vrste, tudi na zavarovanih območjih omrežja Natura 2000;

Or. fr

Predlog spremembe 389Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 5 f (novo)

AM\1225089SL.docx 167/535 PE680.715v02-00

SL


5f. poudarja, da sta direktiva o habitatih in direktiva o pticah uspešna instrumenta za ohranitev biotske raznovrstnosti; poudarja, da je potrebna večja prožnost pri varstvenih ukrepih za učinkovito zaščito ljudi in živine, če jih ogrožajo plenilci ali če ptice povzročajo znatno škodo, in da je treba dopustiti spremembe stanja ohranjenosti;

Or. en

Predlog spremembe 390Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 5 a (novo)


5a. želi spomniti, da je nezakonito ubijanje ptic, predvsem selitvenih vrst v Sredozemlju, v nekaterih državah članicah pa tudi ujed, še vedno zaskrbljujoče; poudarja, da je treba na podlagi znanstvenih podatkov oblikovati načrt, usklajen na evropski ravni, da se izboljša zaščita selitvenih vrst ptic, ki na poti prečkajo več kot eno državo članico;

Or. en



6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste;

6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne vrste, ki so tujerodne, vnesene,

PE680.715v02-00 168/535 AM\1225089SL.docx

SL

naturalizirane ali druge neavtohtone vrste; poudarja, da je za varstvo in obnovo avtohtone biotske raznovrstnosti bistveno, da se zagotovi uravnotežena zastopanost živalskih vrst, zlasti tistih, ki so močno razširjene zaradi strogega varstva, ki se je izvajalo v prejšnjih desetletjih in privedlo do odlične reprodukcije in eksponentnega povečanja števila osebkov, danes pa ogroža ribje staleže, pridelke in rejne živali ter predstavlja težave, povezane z varnostjo, tudi v zvezi z mobilnostjo oseb; poudarja tudi, da lahko invazivne vrste ogrozijo avtohtone vrste, ki so pogosto manj odporne in ranljivejše; opozarja, da bi se lahko ustrezen nadzor močno razširjenih živalskih vrst izvajal z etičnim in trajnostnim lovom, tudi znotraj zavarovanih območij, saj gre za koristno orodje za regulacijo, ponovno vzpostavljanje ravnovesja, pa tudi preprečevanje tekmovanja med vrstami in nadvlade nekaterih vrst nad drugimi, zlasti invazivnih tujerodnih vrst nad avtohtonimi;

Or. it




6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne vrste, ki so tujerodne, vnesene, naturalizirane ali druge neavtohtone vrste; poudarja, da je za varstvo in obnovo avtohtone biotske raznovrstnosti bistveno, da se zagotovi uravnotežena zastopanost živalskih vrst, zlasti tistih, ki so močno razširjene zaradi strogega varstva, ki se je

AM\1225089SL.docx 169/535 PE680.715v02-00

SL

izvajalo v prejšnjih desetletjih in privedlo do odlične reprodukcije in eksponentnega povečanja števila osebkov, danes pa ogroža ribje staleže, pridelke in rejne živali ter predstavlja težave, povezane z varnostjo, tudi v zvezi z mobilnostjo oseb; poudarja tudi, da lahko invazivne vrste ogrozijo avtohtone vrste, ki so pogosto manj odporne in ranljivejše;

Or. it




6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste; poudarja, da so bili ti dejavniki ocenjeni na globalni ravni, pri čemer se regije med seboj razlikujejo, in da podnebne spremembe na naravo že vplivajo na ravni ekosistemov in genske osnove vrst, ki jih sestavljajo, ter da se bodo njihove posledice v prihodnjih desetletjih predvidoma povečale in v nekaterih primerih presegle učinek spremembe rabe zemljišč in morja ter drugih dejavnikov, pri čemer je treba na teh področjih ukrepati prednostno in pravočasno;

Or. it



PE680.715v02-00 170/535 AM\1225089SL.docx

SL


6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste; poziva k vzpostavitvi ravnovesja med prostoživečimi in domačimi vrstami, da bi zagotovili dostojno življenje za kmete, ribiče in njihove družine ter preprečili gospodarsko škodo za podjetja, hkrati pa zaščitili biotsko raznovrstnost, katere del so človek in njegove dejavnosti;

Or. it




6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste; poziva k vzpostavitvi ravnovesja med prostoživečimi in domačimi vrstami, da bi zagotovili dostojno življenje za kmete, ribiče in njihove družine ter preprečili gospodarsko škodo za podjetja, hkrati pa zaščitili biotsko raznovrstnost, katere del so človek in njegove dejavnosti;

Or. it

Predlog spremembe 396Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 6

AM\1225089SL.docx 171/535 PE680.715v02-00

SL



6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi v Evropski uniji: podnebne spremembe in invazivne tujerodne vrste, onesnaževanje spremembe rabe kopnega in morja ter neposredno izkoriščanje organizmov, ugotavlja, da teh pet dejavnikov izhaja iz kombinacije sedanjih vzorcev proizvodnje in potrošnje, dinamike prebivalstva, trgovine, tehnoloških inovacij in modelov upravljanja1a;

_________________1a IPBES (2020), globalno poročilo o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev.

Or. en




6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb v naravi: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste; priznava škodljive vplive industrijske živinoreje na biotsko raznovrstnost, okolje, podnebje, dobrobit živali in zdravje ljudi;

Or. en


PE680.715v02-00 172/535 AM\1225089SL.docx

SL



6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov sprememb pri odnosu med ljudmi in naravo: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste;

Or. en




6. poudarja, da morajo ukrepi strategije za biotsko raznovrstnost ustrezno obravnavati vseh pet glavnih neposrednih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti in sprememb ekosistemov: spremembe rabe kopnega in morja, neposredno izkoriščanje organizmov, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste;

Or. en

Predlog spremembe 400João FerreiraPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. opozarja, da so glavni vzroki uničevanja okolja, ki vodijo v izgubo biotske raznovrstnosti, uničevanje in drobljenje habitatov, podnebne spremembe ter vnos invazivnih tujerodnih vrst, ki so del prevladujočega gospodarskega modela in politik, na

AM\1225089SL.docx 173/535 PE680.715v02-00

SL

katerih temelji, katerih osnova je koncentracija proizvodnje za ustvarjanje dobička za vsako ceno; ugotavlja, da okoljska kriza ni kriza narave, temveč kriza družbe, ki se poslabša, kadar se poslabšajo ali povečajo druge krize, in da osrednje politike ne smejo še naprej vključevati neovirane uporabe naravnih virov in povečane proizvodnje za izravnavo gospodarskih in finančnih izgub; opozarja, da neskladnost skupnih politik EU, ki spodbujajo intenzivne proizvodne modele, usmerjene v izvoz, deregulacijo in prosto trgovino ter oslabitev lokalne proizvodnje in potrošnje in katerih osnova ali tržna usmerjenost se ni spremenila, spodkopava trditve o varstvu biotske raznovrstnosti, kar kaže, da gospodarska rast ni težava, temveč njen temeljni cilj;

Or. pt

Predlog spremembe 401Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. poudarja, da morajo gospodarske dejavnosti, ki neposredno vplivajo na ekosisteme in njihovo biotsko raznovrstnost ter jih izkoriščajo, vključevati vse možne zaščitne ukrepe za ublažitev negativnega vpliva na te ekosisteme; opozarja, da vrednost izgubljene biotske raznovrstnosti in vrednost ogljika, izpuščenega iz ekosistemov, vodita do odločitev in pozitivnih obračunov tudi v primerih izgube pomembnih naravnih vrednot; poudarja, da bi moralo zlasti izkoriščanje gozdnih ekosistemov, bodisi za proizvode ali bioenergijo, temeljiti na merljivih kazalnikih in trdnih merilih trajnostnosti; poudarja, da zdaj ni tako ter sta dejansko vsako upravljanje in uporaba preprosto

PE680.715v02-00 174/535 AM\1225089SL.docx

SL

razglašena in obravnavana kot trajnostna, ne da bi bila ta trditev verodostojno preverjena;

Or. en

Predlog spremembe 402Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. poziva države članice, naj v svojih strateških načrtih SKP obravnavajo te neposredne dejavnike, in poziva Komisijo, naj jih oceni na podlagi ustreznega količinsko opredeljenega cilja strategije biotske raznovrstnosti, kot je 23. oktobra 2020 izglasoval Evropski parlament; poleg tega poziva Komisijo, naj po odobritvi nacionalnih strateških načrtov izvede neodvisno oceno njihovega skupnega pričakovanega učinka; meni, da bi morala Komisija, če bo ta analiza pokazala premajhna skupna prizadevanja v zvezi s cilji evropskega zelenega dogovora, sprejeti ustrezne ukrepe, na primer zahtevati od držav članic, naj spremenijo svoje strateške načrte SKP, ali predlagati spremembe uredbe o strateških načrtih SKP, kot je Evropski parlament izglasoval 23. oktobra 2020;

Or. en



6a. ugotavlja, da je nezakonita sečnja dejavnik izgube biotske raznovrstnosti v EU; poudarja, da mora EU storiti več, da bi preprečila nezakonito sečnjo; poziva Komisijo, naj nujno ukrepa s pozornim

AM\1225089SL.docx 175/535 PE680.715v02-00

SL

spremljanjem ukrepov, ki jih sprejemajo države članice, in z izvrševanjem obstoječe zakonodaje EU; poziva Komisijo, naj v primeru kršitev hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev ter obravnava primere nezakonite sečnje prek organov, kot sta Evropsko javno tožilstvo (EJT) in Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF);

Or. en

Predlog spremembe 404Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Andreas Glück, Martin Hojsík, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. poudarja pomen sprejetja pristopa skupne odgovornosti pri obravnavanju glavnih neposrednih antropogenih dejavnikov, ki bi vključeval vse ustrezne sektorje in ustrezno upošteval vse pomembne dejavnosti, kot je znatno povečanje pozidave tal na mestnih območjih; poudarja, da se z osredotočanjem samo na kmetijstvo in gozdarstvo ne bi ustrezno obravnavali vzroki; poudarja pomen upoštevanja posebnih lokalnih okoliščin in vključevanja vseh ustreznih lokalnih deležnikov v postopke odločanja;

Or. en



6a. meni, da je živinoreja ena najpomembnejših dejavnikov sprememb rabe zemljišč po vsem svetu, ki neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti in podnebnih sprememb,

PE680.715v02-00 176/535 AM\1225089SL.docx

SL

zaradi česar so sedanji evropski vzorci potrošnje netrajnostni; poudarja, da je za reševanje tovrstnih izzivov potreben nadaljnji razvoj proizvodnje rastlinskih beljakovin in nadomestnih virov beljakovin za krmo in hrano v EU;

Or. en

Predlog spremembe 406Christophe HansenPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. pozdravlja, da pogajalski mandat Evropskega parlamenta o prihodnji skupni kmetijski politiki zagotavlja varstvo in krepitev biotske raznovrstnosti kot temelj te politike z vključevanjem načel izboljševanja biotske raznovrstnosti v merila pogojenosti in s podporo kmetijskim praksam, ki prispevajo k varstvu biotske raznovrstnosti, v okoljskih shemah in nacionalnih podnebnih načrtih;

Or. en



6a. poudarja, da je treba zagotoviti dejavno sodelovanje vseh ustreznih akterjev na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni, da bi lahko oblikovali konkretne ukrepe za učinkovito izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in odpravili morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive o habitatih in direktive o ohranjanju prosto živečih ptic;

AM\1225089SL.docx 177/535 PE680.715v02-00

SL

Or. it



6a. poudarja, da sporazumi o prosti trgovini neposredno vplivajo na degradacijo evropskih in svetovnih ekosistemov, tako zaradi večjega ogljičnega odtisa kot zaradi prekomernega izkoriščanja naravnih virov najrevnejših držav, ki močno škodujeta biotski raznovrstnosti;

Or. fr



6a. ponavlja, da bi morala biti skupna kmetijska politika v celoti v skladu s povečanimi ambicijami EU glede podnebja in biotske raznovrstnosti ter bi morala upoštevati cilj glede zmanjšanja globalnega odtisa Unije, vključno z zmanjšanjem netrajnostne rabe zemljišč in odpravo prilaščanja zemljišč v tretjih državah;

Or. en



6a. poudarja, da je za uspeh strategije

PE680.715v02-00 178/535 AM\1225089SL.docx

SL

za biotsko raznovrstnost do leta 2030 izjemno pomembno obravnavati tudi posredne dejavnike, na katerih temeljijo neposredni dejavniki, zlasti netrajnostne temeljne vzorce proizvodnje in potrošnje;

Or. en

Predlog spremembe 411Hermann TertschPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. opozarja, da je ena največjih groženj za biotsko raznovrstnost postopno opuščanje kmetijske in živinorejske dejavnosti zaradi urbanističnega pritiska, izseljevanja s podeželja in nizke dobičkonosnosti;

Or. es

Predlog spremembe 412Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeOdstavek 6 a (novo)


6a. poudarja, da je treba pri strategiji za biotsko raznovrstnost upoštevati globalni vidik, zunanjo odgovornost Unije ter ekstrateritorialno razsežnost izgube biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 413Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Lídia PereiraPredlog resolucijeOdstavek 6 b (novo)


6b. poudarja, da je nujno, da se zakonitost proizvodnje, ki temelji na

AM\1225089SL.docx 179/535 PE680.715v02-00

SL

izkoriščanju ekosistemov, pravilno izvršuje, da se nezakonite prakse ustrezno in odvračilno sankcionirajo ter da se ugotovi odgovornost, po potrebi vključno s kazensko odgovornostjo; poudarja nedavni primer največje sankcije, ki je bila doslej izrečena upravljavcem gozdov zaradi kartelnega ravnanja1a, katerega namen je bil umetno znižati ceno lesa iz romunskih gozdov; ugotavlja, da bi dejanski stroški izgubljenih vrednosti zaradi nezakonite dejavnosti lahko znašali na stotine milijonov evrov na leto;

_________________1a Poroča se o globi v višini 25 milijonov EUR, glej npr. https://newsbeezer.com/romaniaeng/fines-of-25-million-euros-for-the-wood-industry-schweighofer-kronospan-and-egger-eggers-reaction/?fbclid=IwAR2ifUkF5WEaBvEeFbFvuq16RWHPDGDFWQDHDFPQWDPHDFGQDXPGXFDQWHDFXXFWQWDPGHF.

Or. en



6b. opozarja, da lahko samo politika, ki zagovarja lokalizem, omogoči ohranjanje okolja z manjšim ekološkim odtisom, povezanim s prevozom oseb in blaga;

Or. fr

Predlog spremembe 415Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 6 b (novo)


PE680.715v02-00 180/535 AM\1225089SL.docx

SL

6b. poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za spodbujanje zdrave, trajnostne prehrane, ki temelji na rastlinah, med državljani EU;

Or. en

Predlog spremembe 416Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 6 c (novo)


6c. poudarja, da je skupna kmetijska politika, ki ni v skladu s cilji glede podnebja in biotske raznovrstnosti, evropskim zelenim dogovorom in strategijo „od vil do vilic“ ter cilji trajnostnega razvoja, nesprejemljiva; poziva sozakonodajalca, naj ponovno premislita o svojem stališču do tega ključnega dosjeja ter sklade, politike in zakonodajo uskladita s cilji, potrebnimi za zagotovitev trajnostne prehranske politike;

Or. en



Spremembe rabe kopnega in morja Spremembe rabe kopnega, podzemlja in morja

Or. fr

Predlog spremembe 418Christophe HansenPredlog resolucijePodnaslov 4 a (novo)


pozdravlja, da pogajalski mandat

AM\1225089SL.docx 181/535 PE680.715v02-00

SL

Evropskega parlamenta o prihodnji skupni kmetijski politiki zagotavlja varstvo in krepitev biotske raznovrstnosti kot temelj te politike z vključevanjem načel izboljševanja biotske raznovrstnosti v merila pogojenosti in s podporo kmetijskim praksam, ki prispevajo k varstvu biotske raznovrstnosti, v okoljskih shemah in nacionalnih podnebnih načrtih;

Or. en



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; priznava ključno vlogo, ki jo kmetijstvo že ima pri sekvestraciji ogljika v tleh; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo vključeval ustrezna finančna sredstva za poravnavo večjih stroškov ali izgub dohodkov, ki jih bodo imeli kmetje pri doseganju cilja glede dekontaminacije, ter višje cilje glede sekvestracije ogljika in uporabe biološko razgradljivih proizvodov v tleh;

Or. it

Predlog spremembe 420Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 7


PE680.715v02-00 182/535 AM\1225089SL.docx

SL


7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese in ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev in ciljev biotske raznovrstnosti v okviru evropskega zelenega dogovora; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj razišče, ali bi bil koristen skupni okvir za varstvo in trajnostno rabo tal, pri čemer naj upošteva izvedljivost, sorazmernost, stroške, upravno breme in subsidiarnost, ter naj o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu; poudarja, da je treba prednostno vzpostaviti pozitivne spodbude in prostovoljni participativni proces od spodaj navzgor, da bi okrepili naklonjenost varstvu biotske raznovrstnosti ter motivacijo in zavzetost zanj;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal ter za vključitev varstva tal v vse ustrezne politike EU; poudarja, da bi moral ta skupni okvir vsebovati specifičen cilj glede dekontaminacije tal in ukrepe proti razpršenemu onesnaževanju iz vseh virov, vključno z mikroplastiko, ter podpirati raziskave, da bi premostili vrzeli v znanju o resničnem potencialu biotske

AM\1225089SL.docx 183/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnosti tal pri reševanju težav glede onesnaženosti tal;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifične cilje glede dekontaminacije tal za vsa ustrezna onesnaževala, vključno s PFAS, in poudarja, da bi bilo treba pri postopkih odobritve na ravni EU in na ravni držav članic celovito upoštevati obremenjenost tal in kopičenje onesnaževal; obžaluje negativen vpliv intenzivne živinoreje na onesnaženost tal in vode;

Or. en

Predlog spremembe 423Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 7


7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede

7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, v katerem bodo opredeljeni pojmi tal in večjih

PE680.715v02-00 184/535 AM\1225089SL.docx

SL

dekontaminacije tal; nevarnosti, vključno z izgubo biotske raznovrstnosti tal, določeni splošni cilji, kazalniki, merljivi cilji in časovni načrt, da se ohranijo funkcije tal in obvladajo vse glavne nevarnosti za tla ter vzpostavi zakonska obveznost ukrepanja in sprejemanja previdnostnih ukrepov za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih učinkov;

Or. en

Predlog spremembe 424Pascal CanfinPredlog resolucijeOdstavek 7



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal; poziva Komisijo, naj pregleda Direktivo 2010/75/EU o industrijskih emisijah in Direktivo 2006/21/ES o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti, da bi bolje upoštevali degradacijo tal zaradi industrijskih in rudarskih dejavnosti;

Or. en



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo

7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo

AM\1225089SL.docx 185/535 PE680.715v02-00

SL

ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; priznava, da v zakonodaji o kmetijstvu, industriji in vodi obstajajo določbe, ki posredno prispevajo k varstvu tal, vendar meni, da je to povzročilo močno razdrobljeno upravljanje tal v EU; zato poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

Or. en

Predlog spremembe 426Stanislav PolčákPredlog resolucijeOdstavek 7



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal, ki so osnovni in nenadomestljiv naravni vir, in da ni ustrezne zakonodaje EU o njihovem varstvu; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifične cilje glede varstva tal pred poslabšanjem njihove kakovosti in uporabo za namene, ki ne vključujejo rastlinja, ter obnove onesnaženih ali drugače degradiranih tal;

Or. cs



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne


PE680.715v02-00 186/535 AM\1225089SL.docx

SL

ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečujeta degradacija in pozidava tal ter da se evropske kmetijske površine zmanjšujejo, zato poziva Komisijo, naj vzpostavi skupni okvir za varstvo, ohranjanje in obnovo kakovosti tal; opozarja, da je treba zagotoviti posebne kazalnike in primerljiv sistem merjenja po vsej EU; poudarja, da sta rodovitnost in struktura tal ključnega pomena za spodbujanje standardov visoke kakovosti v evropskem kmetijsko-živilskem sektorju;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do degradacije tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; priznava pozitivno vlogo, ki jo imajo lahko dobre kmetijske in gozdarske prakse pri upravljanju in varstvu biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo temeljil na znanstvenih podatkih ter ocenah gospodarskih, okoljskih in družbenih učinkov;

Or. it





AM\1225089SL.docx 187/535 PE680.715v02-00

SL


ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da prihaja do degradacije tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; priznava pozitivno vlogo, ki jo imajo lahko dobre kmetijske in gozdarske prakse pri upravljanju in varstvu biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo temeljil na znanstvenih podatkih ter ocenah gospodarskih, okoljskih in družbenih učinkov;

Or. it




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; priznava pozitivno vlogo, ki jo imajo lahko dobre kmetijske in gozdarske prakse pri upravljanju in varstvu biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

Or. it

Predlog spremembe 431Andreas GlückPredlog resolucijeOdstavek 7


7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in

7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in

PE680.715v02-00 188/535 AM\1225089SL.docx

SL

da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj razišče, ali bi bil koristen zakonodajni predlog z oceno učinka za vzpostavitev na tveganju temelječega skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo na podlagi načela „onesnaževalec plača“ vseboval specifične zahteve glede dekontaminacije tal v primeru obsežnega malomarnega ravnanja, ter naj ta predlog predstavi, če se bo to zdelo ustrezno;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva, naj se pripravi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal; priznava, da morajo različne spodbude Uniji na področju tal temeljiti na načelu subsidiarnosti, odločilno vlogo pri njih pa je treba dodeliti lokalnim organom;

Or. es



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem;

7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem;

AM\1225089SL.docx 189/535 PE680.715v02-00

SL

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog ter jasne in praktične smernice za države članice za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bodo vsebovali specifičen cilj glede dekontaminacije tal; v zvezi s tem opozarja, da so tla v pristojnosti držav članic;

Or. en




7. poudarja, da izguba evropske gradbene dediščine1a, ki je pomembno zatočišče za mnoge vrste, prispeva k izgubi biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj ta ključni dejavnik upošteva pri drugih sektorskih politikah; poudarja, da je biotska raznovrstnost tal ključni kazalnik ekoloških procesov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal; poziva Komisijo, naj predlaga specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

_________________1a V preteklosti so stare hiše in stavbe s tradicionalnimi podstrešji, stare cerkve ter hlevi za krave in druge živali predstavljali zatočišče za male živali in ptice.

Or. en

Predlog spremembe 435Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 7




PE680.715v02-00 190/535 AM\1225089SL.docx

SL


ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečujeta degradacija in pozidava tal; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za vzpostavitev nove strategije za tla za varstvo in trajnostno rabo tal;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi predlog nove strategije za tla za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bi se izvajala v skladu z drugimi politikami;

Or. it

Predlog spremembe 437Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 7



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal, vključno z

AM\1225089SL.docx 191/535 PE680.715v02-00

SL

onesnaževanjem z mikroplastiko;

Or. en




7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal in podzemlja osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in podzemlja ter da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bo vseboval specifičen cilj glede dekontaminacije tal;

Or. fr

Predlog spremembe 439Norbert Lins, Christine Schneider, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 7



7. poudarja, da je biotska raznovrstnost tal osnova za ključne ekološke procese; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se povečuje degradacija tal in da ni ustrezne zakonodaje EU o tem; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za države članice za varstvo in trajnostno rabo tal, ki bodo vsebovale specifičen cilj glede dekontaminacije tal; opozarja, da so tla v nacionalni pristojnosti in da se zanje uporablja subsidiarnost;

Or. en

Predlog spremembe 440Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucije

PE680.715v02-00 192/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 7 a (novo)


7a. poudarja, da tako intenzivna živinoreja kot intenzivna akvakultura nesorazmerno vplivata na potrebe po rabi zemljišč in kopensko biotsko raznovrstnost zaradi neučinkovite uporabe krme, in ugotavlja, da ima intenzivna akvakultura dodatne učinke na morsko biotsko raznovrstnost zaradi uporabe krme, vključno z ribjo moko in oljem, ter onesnaževanja, ki ga povzroča; poziva Komisijo, naj razvije strategijo za znatno zmanjšanje porabe živalskih proizvodov, vključno z mesom, mlekom in ribami;

Or. en

Predlog spremembe 441Delara BurkhardtPredlog resolucijeOdstavek 7 a (novo)


7a. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se število in raznolikost vrst na kmetijskih zemljiščih v Evropi že več let zmanjšujeta1a; spodbuja države članice, naj reformo skupne kmetijske politike obravnavajo kot minimalni standard in v svojimi nacionalnimi strateškimi načrti SKP uresničujejo cilje strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter strategije „od vil do vilic“;

_________________1a https://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR20_13/SR_Biodiversity_on_farmland_SL.pdf.

Or. en

Predlog spremembe 442Ville Niinistö, Michal Wiezik

AM\1225089SL.docx 193/535 PE680.715v02-00

SL



7a. poudarja, da ima biotska raznovrstnost tal pomembno vlogo pri zagotavljanju bistvenih ekosistemskih storitev in blaženju podnebnih sprememb, saj je tudi pomemben element kopenskih ponorov ogljika, medtem ko je na primer v borealnih gozdovih 50–70 % ogljika shranjenega v tleh1a; zato poudarja, da bi bilo treba izvajati metode sečnje gozdov kmetovanja, ki so manj invazivne za tla;

_________________1a Poročilo IPBES iz leta 2019.

Or. en

Predlog spremembe 443Manuela RipaPredlog resolucijeOdstavek 7 a (novo)


7a. poziva Komisijo, naj oblikuje vseevropski skupni okvir za varstvo tal, ki bo vključeval skupne opredelitve funkcij tal in merila dobrega stanja, splošne cilje, kazalnike, merljive cilje in ambiciozne časovne načrte (na podlagi ustreznih ocen učinka), usklajene kazalnike za spremljanje kakovosti tal in poročanje, s čimer se bo zagotovilo povezovanje z ustreznimi instrumenti politike;

Or. en

Predlog spremembe 444Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 7 a (novo)


PE680.715v02-00 194/535 AM\1225089SL.docx

SL

7a. opozarja, da ima nenehno zmanjševanje biotske raznovrstnosti v zadnjih desetletjih negativne posledice za zagotavljanje številnih ekosistemskih storitev ter da ima lahko vse manjše reguliranje storitev škodljive posledice za kakovost življenja; poudarja, da je do tega deloma prišlo zaradi praks intenzivnega kmetijstva in gozdarstva1a;

_________________1a IPBES (2018): povzetek regionalnega poročila, namenjenega oblikovalcem politik, o oceni biološke raznovrstnosti in ekosistemskih storitev za Evropo in Srednjo Azijo, ki ga je pripravila Medvladna platforma biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah.

Or. en



7a. poziva države članice, naj izhajajo iz priporočil Komisije1b, ki olajšujejo doseganje skladnosti nacionalnih strateških načrtov s cilji strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030; meni, da bi bilo treba v načrtih predvideti ustrezne finančne vire, namenjene okoljski obnovi kmetijske in podeželske krajine;

_________________1b Delovni dokumenti služb Komisije: https://ec.europa.eu/info/publications/staff-working-document-com-2020-846-recommendations-member-states-regards-their-strategic-plan-cap_sl.

Or. en


AM\1225089SL.docx 195/535 PE680.715v02-00

SL

Christophe HansenPredlog resolucijeOdstavek 7 a (novo)


7a. opozarja, da sta onesnaževanje in izkoriščanje voda velika grožnja za svetovno biotsko raznovrstnost; ugotavlja, da imajo reke, mokrišča ter morski in obalni ekosistemi temeljno vlogo pri reguliranju voda in podnebja, saj služijo kot pomembni ponori ogljika; pozdravlja zavezo Komisije, da obnovi 25.000 km nereguliranih rek v EU in poplavne ravnice;

Or. en



7a. opozarja, da mora Evropska unija zaradi pojava novih pomorskih dejavnosti in razvoja modrega gospodarstva spodbujati spremembo paradigme na področju pomorskega prostorskega načrtovanja in upoštevati prostorsko razsežnost pomorskih in obalnih dejavnosti skupaj z biotsko raznovrstnostjo; spodbuja inovativno urbanistično in obalno prostorsko načrtovanje, ki se opira zlasti na razvoj infrastrukture s pozitivnim vplivom, kot so morski obnovljivi viri energije z umetnimi morskimi grebeni in druge inovacije, ki spodbujajo učinek grebena in učinek zalog ter prispevajo k obnavljanju ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 448Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-

PE680.715v02-00 196/535 AM\1225089SL.docx

SL

Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 7 b (novo)


7b. opozarja, da je treba v novih strategijah Evropske unije nujno okrepiti pomorsko vizijo, zlasti pri nadaljnjih ukrepih evropskega zelenega dogovora, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije „od vil do vilic“;

Or. en



7a. poudarja, da je glede na rezultate spremljanja programa CORINE (za usklajevanje informacij o okolju) raba tal v Evropi od leta 2000 razmeroma stabilna, pri čemer je 25 % tal namenjenih ornim zemljiščem in trajnim nasadom, 17 % pašnikom in 34 % gozdovom;

Or. fr



7b. opozarja, da se mesta in betonska infrastruktura še naprej širijo in čeprav umetne površine prekrivajo manj kot 5 % skupnega ozemlja Evropske agencije za okolje, je bilo med letoma 2000 in 2018 vseeno betonirano ali asfaltirano precej veliko območje (le malo manjše, kot je površina Slovenije);

Or. fr

AM\1225089SL.docx 197/535 PE680.715v02-00

SL



7c. opozarja, da se je hitrost povečevanja umetnih površin zmanjšala, in sicer s 1.086 km2 letno v obdobju 2000–2006 na 711 km2 letno v obdobju 2012–2018, vendar so največje izgube zabeležene v primeru kmetijskih zemljišč, zlasti zaradi širjenja mestnih območij in upada kmetijstva, medtem ko je skupna površina gozdnih območij ostala enaka; ugotavlja, da je zmanjšanje površin kmetijskih zemljišč, pašnikov in travinja po obsegu podobno povečanju umetnih površin;

Or. fr

Predlog spremembe 452Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine GrisetPredlog resolucijeOdstavek 7 d (novo)


7d. opozarja, da je večina evropskih mest zgrajena na rodovitnih zemljiščih in z njimi tudi obkrožena, tako da so tla, ki so izkoriščena in prekrita z umetnimi površinami, po navadi uporabne kmetijske površine, kljub temu pa se je izguba kmetijskih zemljišč v obdobju 2012–2018 močno upočasnila in skoraj zaustavila;

Or. fr



7e. opozarja, da v Evropi nastajajo

PE680.715v02-00 198/535 AM\1225089SL.docx

SL

mestna območja, pogosto tudi na račun rodovitnih kmetijskih zemljišč; pojasnjuje, da so tla pod betoniranimi in asfaltiranimi površinami neprepustna in tako ne morejo izpolnjevati svojih funkcij, kot so shranjevanje vode, ustvarjanje hranil in biomase, uravnavanje podnebja, varovanje proti škodljivim kemikalijam in zagotavljanje habitatov;

Or. fr



7a. poudarja, da je treba urbanistično in prostorsko načrtovanje obravnavati kot ključno orodje za ohranjanje narave, saj se lahko z njim določijo ukrepi za krajino in ekološko povezljivost ter učinkovito poveže zelena infrastruktura;

Or. en



7a. opozarja, da so odpadki zaradi onesnaženih zemljin v EU v letu 2018 znašali več kot 520 milijonov ton; zato predlaga določitev cilja predelave materialov za izkopane zemljine kot način za okrevanje degradiranih tal;

Or. en

Predlog spremembe 456Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 7 b (novo)

AM\1225089SL.docx 199/535 PE680.715v02-00

SL


7b. poudarja, da so spremembe rabe zemljišč, širitev in povečanje intenzivnosti kmetijstva ter netrajnostna trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami in njihova potrošnja ključni dejavniki izgube biotske raznovrstnosti in povečanja stikov med prostoživečimi živalskimi vrstami, domačimi živalmi in ljudmi, kar ustvarja pogoje za nove nalezljive bolezni;

Or. en

Predlog spremembe 457Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 7 b (novo)


7b. poudarja, da mora trajnostna raba tal temeljiti na celovitem spremljanju kakovosti tal; zato predlaga obvezno analizo tal in sledenje, da se zagotovi varna, trajnostna in krožna raba evropskih tal;

Or. en

Predlog spremembe 458Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeOdstavek 7 b (novo)


7b. je seznanjen s težavami v zvezi z rabo morja pri pomorskem prostorskem načrtovanju, zlasti glede načrtovanja zavarovanih morskih območij zunaj voda pod jurisdikcijo držav članic; poziva države članice, naj v celoti izvajajo direktivo o pomorskem prostorskem načrtovanju;

Or. en

PE680.715v02-00 200/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 459Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 7 c (novo)


7c. ugotavlja, da prehranski in kmetijski sistem EU povzroča izgubo biotske raznovrstnosti in ekosistemov tudi na svetovni ravni z neposrednimi in posrednimi spremembami rabe zemljišč, zlasti z uvozom soje, ki se uporablja za živalsko krmo, in palmovega olja, ki se uporablja za biogoriva in hrano, saj oba povzročata prekomerno krčenje tropskih in subtropskih gozdov ter spremembe habitatov;

Or. en



8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

črtano

Or. it



8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o

8. opozarja, da se je EU v okviru Konvencije Združenih narodov o boju proti dezertifikaciji (UNCCD) zavezala nevtralnosti glede degradacije tal1a do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo

AM\1225089SL.docx 201/535 PE680.715v02-00

SL

dezertifikaciji in degradaciji tal; dosežen, kot je ugotovilo Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu2a; obžaluje, da kljub grožnji, ki jo dezertifikacija predstavlja za biotsko raznovrstnost, rodovitnost tal, naravno odpornost tal, proizvodnjo hrane ali kakovost vode, in kljub dejstvu, da je v okviru UNCCD trinajst držav članic izjavilo, da so prizadete zaradi dezertifikacije, Komisija te ne obravnava učinkovito in uspešno; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

_________________1a Pogodbenice konvencije so nevtralnost glede degradacije tal opredelile kot stanje, v katerem količina in kakovost talnih virov, ki sta potrebna za podporo delovanju ekosistemov in ekosistemskih storitev ter povečanju prehranske varnosti, ostajata nespremenjena ali se povečata v ustreznih časovnih in prostorskih merilih in ekosistemih.2a Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča št. 33/2018 z naslovom Boj proti dezertifikaciji v EU: vse večja grožnja, v zvezi s katero so potrebni dodatni ukrepi. https://www.eca.europa.eu/sl/Pages/DocItem.aspx?did=48393.

Or. en




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal ter naj čim bolj okrepi preventivne ukrepe in ukrepe

PE680.715v02-00 202/535 AM\1225089SL.docx

SL

za spremljanje območij, ki so najbolj izpostavljena degradaciji tal, kot so zapuščena in hidrogeološko nestabilna območja ter obale, na katerih se pojavlja erozija;

Or. it

Predlog spremembe 463Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 8



8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; meni, da gozdarstvo prikazuje zeleno infrastrukturo, ki zagotavlja nepogrešljive ekosistemske storitve za ljudi, naravo in gospodarstvo ter pogoje za pametno zeleno in regionalno gospodarstvo; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. en




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; poudarja pomen večfunkcionalnosti kmetijstva za varstvo tal in poziva Komisijo, naj spodbuja tovrstne prakse; poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. it

AM\1225089SL.docx 203/535 PE680.715v02-00

SL




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi ambiciozno strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal, ki bo docela združljiva s strategijo za prilagajanje;

Or. en




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj se v normativni razvoj strategije za biotsko raznovrstnost vključijo vidiki, povezani z dezertifikacijo in degradacijo tal;

Or. es





PE680.715v02-00 204/535 AM\1225089SL.docx

SL

dezertifikaciji in degradaciji tal; dezertifikaciji in degradaciji tal ter opuščanju kmetijskih zemljišč;

Or. it




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal ter opuščanju kmetijskih zemljišč;

Or. it




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj okrepi svoje ambicije in predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. en



8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj

8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj čim

AM\1225089SL.docx 205/535 PE680.715v02-00

SL

predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

prej predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. ro




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030; poziva Komisijo, naj predstavi tudi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. en




8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo dosežen; zato poziva Komisijo, naj državam članicam predstavi celovito strategijo o dezertifikaciji in degradaciji tal;

Or. fr

Predlog spremembe 473Alexandr Vondra, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 8


8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo

8. opozarja, da se je EU zavezala nevtralnosti glede degradacije tal do leta 2030, vendar ta cilj verjetno ne bo

PE680.715v02-00 206/535 AM\1225089SL.docx

SL

dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU o dezertifikaciji in degradaciji tal;

dosežen; zato poziva Komisijo, naj predstavi strategijo na ravni EU za omejevanje dezertifikacije in degradacije tal;

Or. en

Predlog spremembe 474Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 8 a (novo)


8a. poudarja, da intenzivna živinoreja in intenzivna akvakultura nesorazmerno vplivata na potrebe po rabi zemljišč in biotsko raznovrstnost, tudi z zunanjimi vnosi krme; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo spremembe, tudi prek EKJS, EKSRP in ESPR;

Or. en

Predlog spremembe 475Lídia PereiraPredlog resolucijeOdstavek 8 a (novo)


8a. ozavešča o prihodnjem gospodarskem izkoriščanju obalnih območij in oceanov ter o tem, da je zaradi tega nujno predvideti ustrezno evropsko zakonodajo, ki bo določala pravila in standarde za varstvo biotske raznovrstnosti in zmanjševala negativne posledice, ki bi jih morebitne gospodarske dejavnosti lahko povzročile v morskih habitatih;

Or. en


AM\1225089SL.docx 207/535 PE680.715v02-00

SL


8a. poziva Komisijo, naj obravnava degradacijo, evtrofikacijo in zakisljevanje oceanov ter predstavi ambiciozen akcijski načrt za varstvo morskih ekosistemov in ohranjanje ribolovnih virov;

Or. en

Predlog spremembe 477Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 8 a (novo)


8a. ugotavlja, da v Uniji urbanizacija in prostočasne dejavnosti predstavljajo 13 % vsega pritiska na naravo in 48 % pritiska na morja1a;

_________________1a Evropska agencija za okolje (2020). State of the Nature in the EU (Stanje narave v EU).

Or. en

Predlog spremembe 478Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 8 b (novo)


8b. poziva države članice, naj, kjer je to mogoče, čim bolj spodbujajo ohranjevalno kmetijstvo, ki z uporabo inovativnih tehnologij, kot je direktna setev, zmanjšuje prakse upravljanja tal na najmanjši možni obseg, da bi pripomogle k obnovi in tvorbi organskih snovi v tleh, vlagi v tleh, shranjevanju ogljika v zgornjih plasteh tal in na splošno k preprečevanju erozije tal;

PE680.715v02-00 208/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N); Komisijo poziva zlasti, naj omrežji TEN-G in TEN-N upravlja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, subjekti iz gozdarskega, kmetijskega in raziskovalnega sektorja in vsemi drugimi deležniki ter naj oblikuje posredniške organizacijske strukture za upravljanje, da bi spodbudila skupen pristop pri oblikovanju dolgoročno učinkovitih, participativnih, preglednih in skladnih rešitev, ki bodo vključevale konkretne ukrepe glede izgubljanja biotske raznovrstnosti;

Or. it

Predlog spremembe 480Agnès Evren, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 9



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev, zelene infrastrukture in boja proti izkoriščanju zemljišč ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N); vztraja, da je treba v urbanistično načrtovanje in arhitekturo sistematično

AM\1225089SL.docx 209/535 PE680.715v02-00

SL

vključevati rešitve, ki temeljijo na naravi, in varstvo biotske raznovrstnosti; podpira, da je Komisija vzpostavila platformo EU za ozelenitev mest;

Or. fr




9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture, vključno z zavezujočimi standardi za minimalno površino enostavno dostopnih zelenih naravnih območij v kvadratnih metrih na prebivalca (na primer zeleni standard v mestih vsaj 9 m2 na prebivalca in dostop do zelenih območij s površino vsaj 1 ha največ 300 metrov od doma za vse mestno prebivalstvo), ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

Or. en

Predlog spremembe 482Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 9



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N); poudarja, da zelena infrastruktura zagotavlja ekosistemske storitve, ki podpirajo biotsko

PE680.715v02-00 210/535 AM\1225089SL.docx

SL

raznovrstnost, na primer s številčnejšimi ekološki koridorji v mestih;

Or. en

Predlog spremembe 483Silvia Modig, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 9



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N); poziva Komisijo, naj znatno zmanjša neenakosti pri dostopu do urbanih zelenih površin v mestih;

Or. en

Predlog spremembe 484Nils Torvalds, Billy Kelleher, Ulrike MüllerPredlog resolucijeOdstavek 9



9. poziva države članice, naj določijo specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture;

Or. en


AM\1225089SL.docx 211/535 PE680.715v02-00

SL



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev, krepitve kopenskih in pomorskih ekoloških koridorjev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

Or. en




9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, ki bodo ustrezali ciljem glede zmanjšanja, navedenim v strategiji, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

Or. en




9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih in kratke časovne okvire za izvajanje teh na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

PE680.715v02-00 212/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. ro




9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih in primestju, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

Or. fr




9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj vključi zeleno infrastrukturo v vseevropsko omrežje narave (TEN-N);

Or. en



9. poziva Komisijo, naj določi specifične ambiciozne cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi

9. poziva Komisijo, naj določi realistične cilje glede biotske raznovrstnosti v mestih, na naravi

AM\1225089SL.docx 213/535 PE680.715v02-00

SL

temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

temelječih rešitev in zelene infrastrukture ter naj razvije vseevropsko omrežje za zeleno infrastrukturo (TEN-G), ki bo povezano z vseevropskim omrežjem narave (TEN-N);

Or. en



9a. poziva Komisijo, naj razvije postopke za okoljsko prenovo z obnovo naravnih površin na pozidanih območjih ter tako posameznike in pravne subjekte spodbudi k odstranjevanju neizkoriščenih, starih ali propadajočih nepremičnin in infrastrukture; meni, da bi ta postopek prispeval tudi k izboljšanju območja s krajinskega vidika ter državljane in pravne subjekte razbremenil morebitnih davčnih obveznosti, povezanih z vzdrževanjem navedenih nepremičnin;

Or. it



9a. pozdravlja ambicije okvirne direktive o vodah in okvirne direktive o morski strategiji ter poziva k njunemu celovitemu in hitremu izvajanju; v zvezi s tem opozarja, da cilj glede doseganja dobrega okoljskega stanja evropskih morij za leto 2020 ni bil izpolnjen; poudarja, da naj bi se z načrti za upravljanje rek in povodij dosegli cilji okvirne direktive o vodah do leta 2027;

PE680.715v02-00 214/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



9a. spodbuja razvoj na naravi temelječih rešitev in zelene infrastrukture v obalnih mestih, ki so običajno v bližini mokrišč, da se ohranijo biotska raznovrstnost in obalni ekosistemi ter okrepi trajnostni razvoj gospodarstva, turizma in obalnih krajin, kar bo prispevalo tudi k izboljšanju odpornosti na podnebne spremembe na teh ranljivih območjih, ki so še posebej prizadeta zaradi dviga morske gladine;

Or. en



9a. opozarja, da so inovacije in nove tehnologije nepogrešljiva orodja, s katerimi bodo lahko kmetje prilagodili svoje prakse novim zahtevam za izboljšanje biotske raznovrstnosti v EU; poudarja, da mora zakonodajni okvir krepiti in spodbujati sprejemanje novih inovativnih praks in digitalizacijo kmetijstva;

Or. es

Predlog spremembe 495Dolors Montserrat, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 9 a (novo)


AM\1225089SL.docx 215/535 PE680.715v02-00

SL

9a. poudarja pomen mestnih zelenih površin in zelene infrastrukture za telesno in duševno dobro počutje prebivalstva, zlasti najranljivejših skupin, kot so otroci in starejši, ter za ustrezno izobraževanje prihodnjih generacij o zdravem načinu življenja;

Or. en

Predlog spremembe 496Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Hildegard BentelePredlog resolucijeOdstavek 9 a (novo)


9a. poudarja pomen sistematičnega vključevanja zelene infrastrukture in na naravi temelječih rešitev v urbanistično načrtovanje, tudi načrtovanje javnih površin, javne infrastrukture, stavb in njihove okolice za zmanjšanje pozidave tal;

Or. en



9a. poudarja, da je treba izboljšati koncept narave v mestu; opozarja, da narava omogoča blaženje vseh pritiskov, povezanih z mestom, ne glede na to, ali so škodljivi za človeka ali okolje;

Or. fr

Predlog spremembe 498Cyrus EngererPredlog resolucijeOdstavek 9 a (novo)

PE680.715v02-00 216/535 AM\1225089SL.docx

SL


9a. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo občutljivost vrst in habitatov na različne človeške pritiske na vseh morskih območjih upoštevala v nacionalnih pomorskih prostorskih načrtih;

Or. en

Predlog spremembe 499Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 9 b (novo)


9b. poudarja, da je treba v kmetijski krajini ohranjati in obnavljati zelo raznolike krajinske značilnosti, ekstenzivne kmetijske površine ter strme in terasaste vinograde zaradi njihovega potenciala za ohranjanje biotske raznovrstnosti, opraševalcev in naravnega biološkega zatiranja škodljivih organizmov; poziva države članice, naj v okviru svojih strateških načrtov skupne kmetijske politike razvijejo potrebne ukrepe za spodbujanje neproizvodnih območij in značilnosti, ekstenzivnih kmetijskih površin ter strmih in terasastih vinogradov; poudarja, da je treba ekstenzivno upravljana kmetijska zemljišča in gojenje vinske trte na pobočjih ali terasah s suhimi zidovi obravnavati kot zelo raznoliko krajino, saj je take edinstvene habitate mogoče ohraniti le, če se obdelujejo;

Or. en



AM\1225089SL.docx 217/535 PE680.715v02-00

SL

9b. pozdravlja zavezo Komisije glede obnove 25.000 km nereguliranih rek v EU z odstranitvijo predvsem zastarelih ovir in obnovo poplavnih ravnic in mokrišč; meni, da bi bilo treba zastarele jezove odstraniti, da se poveča naravni tok rek, novih hidroelektrarn pa na zavarovanih območjih ne bi smeli dovoliti; poudarja, da je treba zaostriti obveznosti za lastnike teh objektov, če so ovire že zgrajene, da bi ribam selivkam pomagali pri prehodu teh ovir;

Or. en

Predlog spremembe 501Hermann TertschPredlog resolucijeOdstavek 9 b (novo)


9b. priznava, da so pašniki, namenjeni ekstenzivni uporabi, ne glede na namen pašne živine dragocen in ogrožen ekosistem, ki ga je treba ustrezno zaščititi in upravljati na evropski ravni, da se ohrani njegova biotska raznovrstnost;

Or. es



9b. opozarja, da mora biti za vračanje narave v naša življenja okolje temelj številnih evropskih projektov in ne obratno;

Or. fr

Predlog spremembe 503Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Andreas Glück, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 10

PE680.715v02-00 218/535 AM\1225089SL.docx

SL


10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

10. je seznanjen s ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti; potrjuje koristi, ki jih prinaša ekološko kmetijstvo za biotsko raznovrstnost, in poudarja, da je treba preučiti kompromise glede različnih vidikov trajnostnosti; zato poziva, naj se izkoristijo prednosti različnih modelov kmetovanja in nadalje izboljšajo njihove pomanjkljivosti; poudarja, da pristop na podlagi cilja glede površin ogroža donosnost ekološkega kmetovanja, zaradi česar bi se lahko povečala odvisnost od subvencij, to pa bi bilo v nasprotju s ciljem strategije „od vil do vilic“, da bi trajnostno kmetovanje postalo donosen poslovni model za evropske kmete, in namesto tega poziva k uporabi tržno naravnanega ekološkega kmetovanja; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke in trajnostne prakse zagotoviti zadostno podporo in izobraževalno usposabljanje kot del storitev obvladovanja tveganja in svetovanja, ki jih zagotavljajo nacionalni organi;

Or. en



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba

10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na

AM\1225089SL.docx 219/535 PE680.715v02-00

SL

izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje, da bi se odzvali na potrebe trga in cilje iz te strategije, povečali ponudbo lokalnih ekoloških proizvodov in zmanjšali količino uvoženih proizvodov; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za spodbujanje povpraševanja po ekoloških proizvodih, da bi se ob neizogibnem povečanju ponudbe zagotovilo tržno ravnovesje; pričakuje, da bodo akcijski načrt in novi predpisi EU skladni z evropskimi strategijami in da bodo prispevali k oblikovanju jasne vizije glede ekološkega kmetijstva prihodnosti;

Or. it

Predlog spremembe 505Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 10



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki mora biti usklajeno z razvojem trga, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti ali bi bila ekstenzivno upravljana kmetijska zemljišča (npr. travniki v sadovnjakih, alpski pašniki in travniki, močvirni travniki), pri čemer bi to bilo treba kumulativno oceniti pred vključitvijo v zakonodajo EU, zlasti glede morebitnih kompromisov v zvezi z razpoložljivostjo zemljišč in cenami, kar bi lahko povzročilo intenzivnejšo proizvodnjo; meni, da je izredno pomembno dejavnim kmetom v prehodu na bolj agroekološke prakse zagotoviti večjo podporo ali znanje in usposabljanje, tehnologijo in inovacije ter pravno varnost, prav tako pa ustrezno plačilo

PE680.715v02-00 220/535 AM\1225089SL.docx

SL

njihovih proizvodov, katerih proizvodnja ima ugoden učinek na biotsko raznovrstnost, na trgu;

Or. en

Predlog spremembe 506Esther de Lange, Jan Huitema, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 10



10. je seznanjen s predlaganim ciljem do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, hkrati pa opozarja, da je za ekološko proizvodnjo potrebna večja površina in imajo kmetje večje stroške, to pa pogosto ne pomeni višje cene; zato poziva Komisijo, naj v svoj cilj do leta 2030 vključi druge krožne in trajnostne načine kmetovanja; podpira ambicijo, da se s prostovoljnim pristopom zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč na ravni EU zelo raznolike krajinske značilnosti; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti finančno in drugo podporo in usposabljanje; poudarja pomen stalnih tehnoloških in bioloških inovacij, ki koristijo biotski raznovrstnosti in omogočajo kmetom, da ohranjajo svoje ravni proizvodnje;

Or. en



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje


AM\1225089SL.docx 221/535 PE680.715v02-00

SL

kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

kmetij, ki bi srednje- do dolgoročno moralo postati standard v vsaki državi članici, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba pravočasno izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje pri opuščanju monokultur, kmetijstva, odvisnega od zunanjih vnosov fosilnih virov in kemikalij, in intenzivne živinoreje ter približevanju trajnostnim živinorejskim praksam z večjo dobrobitjo živali, ki lahko močno zmanjšajo pretirano odvisnost od antimikrobičnega zdravljenja in prispevajo k obnavljanju biotske raznovrstnosti, namesto da jo siromašijo;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi srednje- do dolgoročno moralo postati standard v vsaki državi članici, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje pri opuščanju monokultur, kmetijstva, odvisnega od zunanjih vnosov fosilnih virov in kemikalij, in intenzivne živinoreje ter približevanju trajnostnim živinorejskim praksam z večjo dobrobitjo živali, ki lahko močno zmanjšajo pretirano odvisnost od

PE680.715v02-00 222/535 AM\1225089SL.docx

SL

antimikrobičnega zdravljenja in prispevajo k obnavljanju biotske raznovrstnosti, namesto da jo siromašijo;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU ter bi ju bilo treba izvajati v okviru strateških načrtov skupne kmetijske politike, ki bi morali v zvezi s tem določati zavezujoče vmesne cilje za kmetije in cilje za kmetije do leta 2027; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje, kadar je primerno, tudi v sinergiji z izboljšano dobrobitjo živali, in da tisti, ki so se zgodaj odzvali, in kmetje, ki upravljajo območja velike naravne vrednosti, prejmejo podporo za zagotavljanje javnih dobrin;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se po celoviti oceni učinka uvede tržno usmerjen ciljni koridor za

AM\1225089SL.docx 223/535 PE680.715v02-00

SL


kmetijska zemljišča, vključena v ekološko upravljanje kmetij, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja kumulativno oceniti pred vključitvijo v zakonodajo EU, zlasti glede morebitnih kompromisov v zvezi z razpoložljivostjo zemljišč in cenami, kar bi lahko povzročilo intenzivnejšo proizvodnjo; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo, usposabljanje ter ustrezno finančno podporo in pravno varnost;

Or. en

Predlog spremembe 511Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 10



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; močno obžaluje, da besedilo uredbe o strateških načrtih SKP, ki ga je predložil Parlament, določa obvezen minimalni cilj, da se na ravni kmetije samo 5 % ornih površin, ne 10 % kmetijskih površin, nameni za neproizvodne značilnosti in območja; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en

Predlog spremembe 512Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin Hojsík

PE680.715v02-00 224/535 AM\1225089SL.docx

SL




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti (če ne bosta ogroženi samooskrba s hrano in prehranska stabilnost EU ter se ne bo povečal uvoz hrane iz držav zunaj EU, saj se bo obseg zaradi ekološkega kmetijstva v EU zmanjšal), kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en

Predlog spremembe 513Ondřej KnotekPredlog resolucijeOdstavek 10



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti (če se bosta ogroženi samooskrba s hrano in prehranska stabilnost EU ter se ne bo povečal uvoz hrane iz držav zunaj EU, saj se bo obseg zaradi ekološkega kmetijstva v EU zmanjšal), kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

AM\1225089SL.docx 225/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 514Roberta MetsolaPredlog resolucijeOdstavek 10



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, pri čemer pa ugotavlja, da geografske značilnosti nekaterih držav članic zaradi velikosti in bližine kmetijskih območij onesnaževalom, na katere kmet nima vpliva, otežuje izpolnitev tega, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en




10. je seznanjen z naraščajočim povpraševanjem po ekoloških kmetijskih proizvodih in izraža podporo cilju, da se evropskim kmetom in proizvajalcem pomaga zadovoljiti to povpraševanje; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

PE680.715v02-00 226/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en




10. je seznanjen s ciljema do leta 2030, da se 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ob upoštevanju napredka, ki so ga države članice že dosegle, in dejanskih možnosti prodaje ekoloških proizvodov, in zagotovi, da bi vsaj 10 % evropskih kmetijskih zemljišč ohranilo zelo raznolike krajinske značilnosti, ob upoštevanju obstoječih določb iz predpisov o skupni kmetijski politiki; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse zagotoviti podporo in usposabljanje, in hkrati poziva k zagotovitvi, da ti cilji ne bi ogrozili doseganja strateških ciljev s področja skupne kmetijske politike, evropske prehranske varnosti in ohranjanja ravni preskrbe držav članic;

Or. it




10. je seznanjen s ciljema do leta 2030, da se 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ob upoštevanju napredka, ki so ga države članice že dosegle, in dejanskih možnosti prodaje ekoloških proizvodov, in zagotovi, da bi 10 % evropskih kmetijskih zemljišč ohranilo zelo raznolike krajinske značilnosti, ob upoštevanju obstoječih določb iz predpisov o skupni kmetijski politiki; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne

AM\1225089SL.docx 227/535 PE680.715v02-00

SL

prakse zagotoviti podporo in usposabljanje, in hkrati poziva k zagotovitvi, da ti cilji ne bi ogrozili doseganja strateških ciljev s področja skupne kmetijske politike, evropske prehranske varnosti in ohranjanja ravni preskrbe držav članic;

Or. it




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na trajnostne prakse zagotoviti podporo, zlasti finančno, in usposabljanje; meni, da morajo kmetje na trgu prejeti ustrezno plačilo za proizvode iz trajnostne pridelave;

Or. fr



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo


PE680.715v02-00 228/535 AM\1225089SL.docx

SL

treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU, temeljiti pa bi morala na zanesljivih znanstvenih podatkih in celovitih ocenah učinka, ki bi upoštevale gospodarske učinke skupaj z učinki na prehransko varnost in varnost hrane; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se podpre razvoj ekoloških pridelkov v skladu z razmerami na trgu, in na prostovoljni osnovi zagotovi, da bi imelo 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse zagotoviti finančno in drugo podporo, pa tudi usposabljanje in ustrezno ovrednotenje proizvodov, pridobljenih na ta način; meni, da bi bilo treba omogočiti uporabo vseh razpoložljivih proizvodnih tehnik, da bi zagotovili ponudbo, ki bi ustrezala povpraševanju na trgu;

Or. it





AM\1225089SL.docx 229/535 PE680.715v02-00

SL


kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, če bo enaka zahteva določena tudi za uvoženo blago, da evropski kmetje ne bodo postavljeni v manj ugoden položaj, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. fi




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na trajnostne kmetijske prakse, ki prispevajo k ohranjanju elementov krajine, ekološki kontinuiteti in lokalni biotski raznovrstnosti, zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en

Predlog spremembe 523Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 10


10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih

10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih

PE680.715v02-00 230/535 AM\1225089SL.docx

SL

zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, če je tržno naravnano, in zagotovi, da bi na podlagi prostovoljnega pristopa imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč na ravni EU zelo raznolike krajinske značilnosti, proizvodne značilnosti, ki prispevajo k biotski raznovrstnosti, in upravljavske prakse; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse zagotoviti finančno in drugo podporo in usposabljanje, za ta način proizvodnje pa bo določeno ustrezno plačilo na trgu;

Or. en

Predlog spremembe 524Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine GrisetPredlog resolucijeOdstavek 10



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij in da se državam članicam predlaga, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. fr

Predlog spremembe 525Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 10


10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati

10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se z uvedbo ciljno usmerjenega koridorja, pri čemer se upošteva dejansko povpraševanje na trgu,

AM\1225089SL.docx 231/535 PE680.715v02-00

SL

standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij; poudarja, da bi bilo treba vse cilje vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti stalno podporo in usposabljanje;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; glede na morebitne družbenoekonomske učinke meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en




10. poudarja, da je treba določiti cilje glede zmanjšanja površin, uporabljenih za zelo intenzivno/industrijsko kmetijstvo, in znatnega zmanjšanja uporabe kmetijskih zemljišč za druge namene kot proizvodnjo hrane in krme, in zagotoviti, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo

PE680.715v02-00 232/535 AM\1225089SL.docx

SL

treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da bi morale države članice razmisliti o tem, da kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotovijo podporo in usposabljanje;

Or. en




10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v vsaki državi članici vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en



10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi dolgoročno moralo postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v

10. izraža podporo ciljema do leta 2030, da se vsaj 30 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij, ki bi se dolgoročno moralo povečati in postati standard, in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno

AM\1225089SL.docx 233/535 PE680.715v02-00

SL

prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

kmetom v prehodu na agroekološke prakse zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. en




10. je seznanjen s ciljema do leta 2030, da se vsaj 25 % kmetijskih zemljišč vključi v ekološko upravljanje kmetij in zagotovi, da bi imelo vsaj 10 % kmetijskih zemljišč zelo raznolike krajinske značilnosti, kar bi bilo treba izvajati na ravni kmetij, pri čemer bi bilo treba oba cilja vključiti v zakonodajo EU; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse, ki bodo zagotavljale biotsko raznovrstnost, zagotoviti podporo in usposabljanje;

Or. es




10. je seznanjen s cilji do leta 2030 in podpira povečanje kmetijskih površin, namenjenih ekološki pridelavi ali drugim agroekološkim praksam, ki so v skladu z razvojem trga, in cilj, da se na prostovoljni osnovi zagotovi, da bi imela kmetijska zemljišča EU zelo raznolike krajinske značilnosti; meni, da je izredno pomembno kmetom v prehodu na bolj trajnostne prakse zagotoviti ekonomsko in drugo podporo ter usposabljanje, tudi z določitvijo ustreznih plačil za proizvode, pridelane na ta način;

Or. it

PE680.715v02-00 234/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 532Ville Niinistö, Eleonora EviPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. opozarja, da je živinoreja eden od glavnih neposrednih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba sedanje ravni porabe mesa in mlečnih izdelkov do leta 2030 znatno zmanjšati, da se obrne sedanji trend upadanja biotske raznovrstnosti in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov; poziva Evropsko komisijo, naj uvede cilje EU glede zmanjšanja porabe mesa in mlečnih izdelkov, ki bi morali odražati nujnost omejitve živinoreje v EU na nosilno zmogljivost, pri tem pa upoštevati visoke standarde dobrobiti živali, ki temelji na paši in doma pridelani krmi, hkrati pa odpraviti uvoz krme, ki povzroča krčenje gozdov; hkrati poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo prizadevanja za spodbujanje zdrave, trajnostne prehrane, ki temelji na rastlinah, med državljani EU;

Or. en

Predlog spremembe 533Jutta PaulusPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. poudarja pomen paludikulture kot oblike produktivne rabe tal v mokriščih in šotiščih, ki zaustavi degradacijo in usedanje ter zmanjša emisije; poziva k obsežnemu izvajanju paludikulture na primernih močvirjih in barjih, ki se zdaj uporabljajo netrajnostno, ter kombiniranju s spodbudami in podporo lastnikom zemljišč, če zagotovijo ponovno vzpostavitev mokrišč na izsušenih kmetijskih šotiščih; poudarja, da imajo

AM\1225089SL.docx 235/535 PE680.715v02-00

SL

lahko pri obnavljanju ključnih vrst in okrevanju poškodovanih ekosistemov bistveno vlogo tudi strategije za ohranjanje, kot je ponovno prepuščanje območij divjini; poziva Komisijo, naj zagotovi zadostno financiranje za trajnostno rabo šotišč in mokrišč;

Or. en

Predlog spremembe 534Eleonora EviPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. podpira poziv Komisije glede obnove 25.000 km nereguliranih rek v EU z odstranitvijo predvsem zastarelih ovir in obnovo poplavnih ravnic in mokrišč; meni, da lahko hidroelektrarne resno vplivajo na sladkovodne ekosisteme, vključno s selitvijo rib in izgubo habitatov; zato poziva k zaustavitvi subvencij EU za nove hidroelektrarne in izključitev novih hidroelektrarn s seznama obnovljivih virov energije, ki so upravičeni do državne pomoči, ter nazadnje k prepovedi hidroelektrarn na zavarovanih območjih;

Or. en



10a. ugotavlja, da bodo države članice različno prispevale k ekološkim ciljem na ravni Unije glede na raven razvoja svojega ekološkega sektorja, zato poziva k določitvi nacionalnih ciljev; poudarja, da ti cilji ne bodo izpolnjeni brez obsežne finančne podpore, zanesljivih programov usposabljanja in svetovalnih storitev;

PE680.715v02-00 236/535 AM\1225089SL.docx

SL

poziva države članice, naj oblikujejo svoje strateške načrte skupne kmetijske politike, in Komisijo, naj zagotovi, da bodo ti strateški načrti kos svoji nalogi;

Or. en



10a. poziva Komisijo, naj nujno preuči učinek naravnih pesticidov, ki se običajno uporabljajo v ekološkem kmetijstvu, in sicer bakra in žvepla, da bi zagotovili skladnost med novimi cilji ekološke proizvodnje in kazalniki trajnostnosti, ki so predlagani v strategiji „od vil do vilic“ in v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

Or. es



10a. poziva, naj se prizna vloga trajnostnih kmetijskih sistemov in praks pri ohranjanju krajinskih značilnosti, zagotavljanju ekološke kontinuitete ter ohranjanju biotske raznovrstnosti in naj se oblikujejo mehanizmi za nadaljnji razvoj teh sistemov in praks; poudarja, da je treba spodbujati prevzemanje trajnostnih kmetijskih praks, kar pa ne sme vključevati sistemov nagrad, ki škodijo biotski raznovrstnosti, krajini in ekološki kontinuiteti;

Or. pt


AM\1225089SL.docx 237/535 PE680.715v02-00

SL

Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. meni, da je treba kmetijstvo EU usmeriti v resnično ekološki in podnebni prehod v skladu s cilji strategije „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, saj so novi strateški načrti skupne kmetijske politike edinstvena in edina priložnost; poziva Komisijo in države članice, naj za te prednostne naloge učinkovito in dosledno mobilizirajo vire in akterje;

Or. en



10a. poudarja, da učinkovit privzem hranil v rastline hkrati zmanjšuje izgube v okolje in podpira cilj glede zmanjšanja izgube hranil; poziva k spodbujanju optimizacije prehrane rastlin s povečanjem učinkovitosti uporabe hranil; zato podpira pristop preciznega in pametnega kmetovanja, svetovalne storitve za prehrano rastlin in podporo pri upravljanju;

Or. en



PE680.715v02-00 238/535 AM\1225089SL.docx

SL

10a. poudarja, da je kmetijstvo eden od glavnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti; na podlagi svoje resolucije o evropskem zelenem dogovoru z dne 15. januarja 2020 ponovno izjavlja, da bi morala biti skupna kmetijska politika v celoti usklajena s povečanimi prizadevanji EU na področju podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti ter strategijama za biotsko raznovrstnost in „od vil do vilic“;

Or. en



10a. poziva Komisijo, naj predlaga ukrepe za pomoč državam članicam za reševanje problema sobivanja živinoreje z velikimi zvermi; želi spomniti, da so nujne jasne smernice za izvajanje ukrepov, ki so skladni z Direktivo 92/43/EU o habitatih in obravnavajo problem hibridizacije volkov;

Or. en

Predlog spremembe 542Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. poudarja, da številne države članice že izvajajo toliko ekoloških praks, kot je mogoče; poudarja, da je treba upoštevati, da nimajo vsi kmetje možnosti prehoda na ekološko kmetovanje; navaja, da lahko tudi konvencionalno kmetijstvo prispeva k povečevanju biotske raznovrstnosti;

AM\1225089SL.docx 239/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



10a. zahteva zaustavitev gradnje vetrnih elektrarn, ki predstavljajo motnjo za morske in kopenske ekosisteme; poudarja, da taka infrastruktura trajno spremeni nekatere vrste, poleg tega pa jo je še vedno težko reciklirati in zamenjati;

Or. fr

Predlog spremembe 544Roberta MetsolaPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. poudarja, da imajo kmetje kot skrbniki naše skupne okoljske in kulturne dediščine ključno vlogo pri uspešnosti te strategije in da bi morala ta strategija biti usklajena z ukrepi in cilji strategije „od vil do vilic“;

Or. en

Predlog spremembe 545Ulrike Müller, Nils Torvalds, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 10 a (novo)


10a. poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju ukrepov glede zelo raznolikih krajinskih značilnosti upoštevajo prostovoljne ukrepe in pritisk na razpoložljivost kmetijskih zemljišč;

Or. en

PE680.715v02-00 240/535 AM\1225089SL.docx

SL



10a. poudarja, da je cilj doseči 25 % ekološke pridelave do leta 2030 pohvalen in ambiciozen, vendar zavrača možnost, da se to zakonsko predpiše brez upoštevanja razvoja trga in povpraševanja;

Or. es

Predlog spremembe 547João FerreiraPredlog resolucijeOdstavek 10 b (novo)


10b. obžaluje, da se uporabljajo poenostavljeni gozdarski koncepti in opredelitve, ki gozdove opredeljujejo zgolj na podlagi deleža zastornosti zemljišča z drevjem, kar vodi v enako poenostavljena koncepta krčenja gozdov in pogozdovanja, ki vodita na primer v razvrstitev monokultur med pogozdovanje; opozarja, da se gozdovi ne smejo obravnavati zgolj kot ponori ogljika; poziva k sprejetju opredelitve gozda, ki bo vključevala biotsko, socialno in kulturno raznovrstnost dejanskega gozda ter s katero se bodo zavarovali ekosistemi, habitati ter lokalne skupnosti;

Or. pt



10b. poudarja vlogo, ki jo lahko ima

AM\1225089SL.docx 241/535 PE680.715v02-00

SL

javno naročanje v prispevanju k prehodu na bolj ekološke kmetijske prakse v Evropi, in poziva v uvedbi minimalnega obveznega cilja trajnostnosti v zakonodajnem okviru EU o javnem naročanju, da se zagotovi, da se vsaj 30 % naročil na področju hrane in priprave in dostave hrane dodeli na podlagi skladnosti z Uredbo (EU) 2018/8481a;

_________________1a Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L 150, 14.6.2018, str. 1).

Or. en

Predlog spremembe 549Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 10 b (novo)


10b. poudarja, da je treba najti ustrezne druge možnosti, če se uvedejo omejitve, da se kmetom zagotovi dostop do ustreznega nabora varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih rešitev za zaščito kmetijskih in drugih rastlin ter dostop do najnovejšega znanja, tehnologije in najboljših svetovalnih storitev;

Or. en

Predlog spremembe 550Roberta MetsolaPredlog resolucijeOdstavek 10 b (novo)


10b. poudarja pomen biotske raznovrstnosti pri zagotavljanju prehranske ustreznosti; meni, da je treba

PE680.715v02-00 242/535 AM\1225089SL.docx

SL

kmete podpirati pri spodbujanju trajnostne prehrane s poudarkom na sortah rastlin in pasmah živali z veliko hranilno vrednostjo, ki so najprimernejše za lokalno okolje in prispevajo k lokalni biotski raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 551Hermann TertschPredlog resolucijeOdstavek 10 b (novo)


10b. podpira razvoj novih tehnik genskega spreminjanja, da bodo imeli kmetje na voljo več boljših instrumentov za prilagoditev svojih praks zahtevam, ki izhajajo iz strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2030; poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni sedanji pravni okvir, da se inovacije na področju žlahtnjenja rastlin ne bi zaustavile; poudarja, da bo kemične pesticide mogoče opustiti le, če bodo kmetom na voljo učinkovite alternative za boj proti novim škodljivcem in boleznim, s katerimi se sooča sredozemsko kmetijstvo;

Or. es

Predlog spremembe 552Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 10 d (novo)


10d. ugotavlja, da je gojenje gensko spremenjenih kmetijskih rastlin nezdružljivo z ekološkim kmetovanjem in zato spodkopava cilj povečanja obsega zemljišč, ki se v EU uporabljajo za ekološko pridelavo, zlasti glede na problem križnega opraševanja z gensko nespremenjenimi kmetijskimi rastlinami;

AM\1225089SL.docx 243/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



10 c. ugotavlja, da gensko spremenjene kmetijske rastline zmanjšujejo gensko raznovrstnost in da najpogostejši značilnosti gensko spremenjenih rastlin, to sta odpornost na herbicide in proizvodnja beljakovin Bt, negativno vplivata na biotsko raznovrstnost; poudarja, da je posledica kmetijskih rastlin, ki so odporne na herbicide, večja uporaba „dopolnilnih“ herbicidov1a; ugotavlja, da je prva tržno razpoložljiva gensko spremenjena kmetijska rastlina postala odporna na herbicide;

_________________1a Glej, na primer, Bonny, S., „Genetically Modified Herbicide-Tolerant Crops, Weeds, and Herbicides: Overview and Impact“ (Gensko spremenjene proti herbicidom odporne kmetijske rastline, plevel in herbicidi: pregled in učinki), Environmental Management, januar 2016, 57(1), str. 31–48, https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/26296738, Benbrook, C. M., „Impacts of genetically engineered crops on pesticide use in the U.S. - the first sixteen years“ (Učinki kmetijskih rastlin, pridobljenih z genskim inženiringom, na uporabo pesticidov v ZDA – prvih šestnajst let), Environmental Sciences Europe 24, 24 (2012), https://enveurope.springeropen.com/articles/10.1186/2190-4715-24-24, ter Schütte, G., Eckerstorfer, M., Rastelli, V., idr., „Herbicide resistance and biodiversity: agronomic and environmental aspects of genetically modified herbicide-resistant plants“ (Odpornost proti herbicidom in biotska raznovrstnost: kmetijski in

PE680.715v02-00 244/535 AM\1225089SL.docx

SL

okoljski vidiki gensko spremenjenih rastlin, odpornih proti herbicidom), Environmental Sciences Europe 29, 5 (2017), https://link.springer.com/article/10.1186/s12302-016-0100-y, pa tudi https://www.researchgate.net/publication/292944439_Trends_in_glyphosate_herbicide_use_in_the_United_States_and_globally.

Or. en

Predlog spremembe 554Hermann TertschPredlog resolucijeOdstavek 10 c (novo)


10c. poudarja, da je lov, ki se dobro upravlja, zelo pomembno orodje za ohranjanje biotske raznovrstnosti; populacije divjadi se lahko za stalno ohranijo, če se izkoriščajo trajnostno, kar lahko izredno koristi naravnim ekosistemom;

Or. es



11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst;

11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za razvoj in izvajanje prijaznejših metod ulova, iztovarjanja in zakola rib, da bi zmanjšali stres in izboljšali kakovost rib; ugotavlja, da bi moral biti cilj omogočanja rasti populacij rib povečanje biotske raznovrstnosti in ne povečanje

AM\1225089SL.docx 245/535 PE680.715v02-00

SL

porabe rib v prehrani ljudi; poudarja, da je ulov rib za krmo mesojedih rib v ribogojnicah dejavnik izgube morske biotske raznovrstnosti in velika težava v zvezi z dobrobitjo živali ter tako praksa, ki bi jo bilo treba opustiti;

Or. en




11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst; zavzema se za strateško upravljanje, ki bi vključevalo učinkovito ozaveščanje izvajalcev dejavnosti, da bi se zagotovili pogoji za vzpostavitev nove kulture ravnanja z odpadki na morju in v pristaniščih, ter razvoj projektov, ki lahko izvajalce dejavnosti iz ribiškega sektorja spodbudijo k zbiranju morskih odpadkov, tako da bi se tem izvajalcem priznala strateška vloga, ki jo pri čiščenju morja že imajo in jo lahko še dodatno povečajo;

Or. it




11. obžaluje, da zaveza EU, da bo do leta 2020 v celoti spoštovala največji trajnostni donos, ki je bila ključni cilj skupne ribiške politike, ni bila izpolnjena; poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih

PE680.715v02-00 246/535 AM\1225089SL.docx

SL

ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst; poziva Komisijo in države članice, naj se zavežejo celovitemu okrevanju morskih habitatov in staležev rib, ki ne dosegajo največjega trajnostnega donosa, in pri tem do leta 2030 začnejo uporabljati ekosistemski pristop k upravljanju ribištva;

Or. en




11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst; priporoča stalno zbiranje podatkov, da se bolje ocenijo merila trajnostnosti in prepreči vzpostavitev ribolovnih območij tam, kjer so bili odkriti ranljivi morski ekosistemi;

Or. en




11. poudarja, da bi bilo treba vse populacije rib obnoviti na ravni, ki lahko proizvedejo največji trajnostni donos, imajo starost populacije in porazdelitev velikosti, ki sta značilni za zdrav stalež, in se upravljajo v skladu z ekosistemskim pristopom, z ničelno toleranco do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa bi bilo treba tudi prilov občutljivih vrst in zmanjšati škodo, povzročeno habitatom morskega dna;

AM\1225089SL.docx 247/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 560Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 11



11. poudarja, da bi bilo treba izvajati upravljanje na podlagi ekosistemov ter obnoviti in ohranjati vse populacije rib nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, in ničelno toleranco do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa bi bilo treba tudi prilov občutljivih vrst in zmanjšati škodo, povzročeno morskemu dnu in ekosistemom morskega dna;

Or. en




11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih, neprijavljenih in zakonsko neurejenih ribiških praks ter da je treba okrepiti podporo partnerskim državam za trajnosten lov in odpraviti prilov občutljivih vrst;

Or. fr



11. poudarja, da mora za vse ribiške 11. poudarja, da mora za vse ribiške

PE680.715v02-00 248/535 AM\1225089SL.docx

SL

dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst;

dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa ali, če je mogoče, stopnja največjega trajnostnega gospodarskega donosa, zlasti v Sredozemskem morju; in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst;

Or. en




11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst, po potrebi tudi s strogimi kaznimi za tiste, ki prekršijo zadevne prepovedi;

Or. ro




11. poudarja, da ne smejo nobene ribiške dejavnosti preseči stopnje, določene z dosledno uporabo previdnostnega načela, pri čemer je treba upoštevati ničelno toleranco do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst;

Or. cs

Predlog spremembe 565Michal Wiezik, Radan Kanev, Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 11

AM\1225089SL.docx 249/535 PE680.715v02-00

SL



11. poudarja, da mora za vse ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks, odpraviti pa je treba tudi prilov občutljivih vrst in ulov rib za krmo mesojedih rib v ribogojnicah;

Or. en

Predlog spremembe 566Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 11



11. poudarja, da mora za vse komercialne ribiške dejavnosti veljati stopnja največjega trajnostnega donosa in ničelna toleranca do nezakonitih ribiških praks in prilova občutljivih vrst, ki bi se mu bilo treba izogibati in ga čim bolj zmanjšati;

Or. en



11a. želi spomniti, da je EU zavezana celovitemu okrevanju morskega življenja; poziva Komisijo, naj zaustavi degradacijo oceanov in okrepi njihovo odpornost in biotsko raznovrstnost ter do leta 2021 predloži ambiciozen akcijski načrt za ohranitev ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov; izraža posebno zaskrbljenost zaradi ohranjenosti rib selivk, od katerih številnim vrstam grozi izumrtje; zato poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za njihovo zaščito in obnovitev njihovega števila na zdravo in trajnostno raven;

PE680.715v02-00 250/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 568Michal Wiezik, Radan Kanev, Sirpa Pietikäinen, Lídia PereiraPredlog resolucijeOdstavek 11 a (novo)


11a. poudarja, da bi moralo vsako povečanje akvakulturne proizvodnje temeljiti na ekstenzivni proizvodnji vrst nižje v prehranjevalni verigi, kot so alge, školjke in ribniški sistemi, ki zagotavljajo ekosistemske storitve, imajo manjše emisije ogljika in lahko zmanjšajo pritisk na kopenske in morske vire ter biotsko raznovrstnost, in se oddaljiti od intenzivnega gojenja rib, ki so odvisne od neučinkovite uporabe morskih in kopenskih virov ter proizvajajo večje emisije ogljika;

Or. en

Predlog spremembe 569Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 11 a (novo)


11a. nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje Uredbe (EU) 2016/23361a ter zaprejo območja in zaščitijo občutljive morske ekosisteme, vključno s podvodnimi gorami, kjer je njihov pojav na globokomorskem območju znan ali verjeten;

_________________1a UL L 354, 23.12.2016, str. 1.

Or. en

Predlog spremembe 570Ville NiinistöPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 251/535 PE680.715v02-00

SL

Odstavek 11 b (novo)


11b. nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje Uredbe (EU) 2016/23361a ter zaprejo območja in zaščitijo občutljive morske ekosisteme, vključno s podvodnimi gorami, kjer je njihov pojav na globokomorskem območju znan ali verjeten;

_________________1a UL L 354, 23.12.2016, str. 1.

Or. en

Predlog spremembe 571Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 11 b (novo)


11b. nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo celovito in učinkovito izvajanje Uredbe (EU) 2016/2336 ter zaprejo območja in zaščitijo občutljive morske ekosisteme, vključno s podvodnimi gorami, kjer je njihov pojav na globokomorskem območju znan ali verjeten;

Or. en

Predlog spremembe 572Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 11 a (novo)


11a. poudarja, da je doseganje varstvenega cilja s pomočjo ohranitvene vrednosti (odstotek) manj pomembno kot kakovost vzpostavljenih zavarovanih območij, ki dejansko zajemajo območje

PE680.715v02-00 252/535 AM\1225089SL.docx

SL

ekološke vrednosti;

Or. en



11a. poudarja, da so nekatera žariščna območja biotske raznovrstnosti v Evropski uniji v kritičnem stanju, na primer sredozemsko območje, in da bi bilo treba okrepiti ohranitvena in obnovitvena prizadevanja, zlasti na regionalni ravni;

Or. en



11a. zahteva, da Svet Evropske unije proaktivno objavi vse dokumente v zvezi s predpisi o celotnem dovoljenem ulovu v skladu s priporočilom evropske varuhinje človekovih pravic v zadevi 640/2019/FP;

Or. en



11a. poziva Komisijo, naj zahteva ocene učinka na ekosistem za vse ribolovne dejavnosti ter v njih oceni tudi zmožnost morskega ekosistema, da blaži podnebne spremembe in se jim prilagaja;

AM\1225089SL.docx 253/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



11a. poziva Komisijo, naj zahteva ocene učinka na ekosistem za vse ribolovne dejavnosti in vanje vključi tudi prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje;

Or. en



11a. poudarja, da imajo države članice pomembno vlogo pri nadzorovanju svojih izključnih ekonomskih con, in ponavlja, da imajo države članice suverenost nad svojimi vodami;

Or. fr



11a. ponovno poziva k celovitemu izvajanju skupne ribiške politike, da bi se obnovile in ohranile populacije rib nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos;

Or. en

PE680.715v02-00 254/535 AM\1225089SL.docx

SL



11b. poziva k pripravi akcijskega načrta za ribištvo v podporo produktivnim, odpornim populacijam rib z vključitvijo previdnostnih rezerv za podnebne spremembe pri določanju ribolovnih omejitev; presojam vplivov ribolovnih dejavnosti na okolje, ki bi vključevale tudi vidike, kot so učinki na prehranjevalne splete, neciljne in povezane vrste, zavarovane vrste, fizične motnje in zmožnost ekosistema, da blaži podnebne spremembe ali se prilagaja nanje; okrepljenim ukrepom za zmanjšanje neciljnega prilova; jasnemu in preglednemu sklopu okoljskih in socialnih meril za dodelitev ribolovnih kvot, da se kar najbolj povečajo koristi za okolje in obalne skupnosti; bistvenemu izboljšanju nadzora ribolovnih dejavnosti, vključno s prehodom na obvezne sisteme za daljinsko elektronsko spremljanje za vse flote;

Or. en



11b. želi spomniti, da je EU zavezana celovitemu okrevanju morskega življenja; poziva Komisijo, naj zaustavi degradacijo oceanov in obravnava njihovo evtrofikacijo in zakisljevanje ter do leta 2021 predloži ambiciozen akcijski načrt za ohranitev ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov;

AM\1225089SL.docx 255/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



11b. poudarja, da je treba nadaljevati in okrepiti boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu (IUU) ribolovu ter nadzor in kazni za z njim povezane kriminalne prakse, saj dejavnosti, ki same po sebi onesnažujejo in so nezakonite, prispevajo k degradaciji morskega okolja;

Or. en

Predlog spremembe 582Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 11 b (novo)


11b. poziva Komisijo, naj zahteva znanstvene ocene učinka na ekosistem za vse ribolovne dejavnosti in vanje vključi tudi prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje ter interakcije med plenom in plenilci;

Or. en



11b. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajne ukrepe za opredelitev velikih plovil z vlečno mrežo in prepoved njihovega sodelovanja v dejavnostih, povezanih z ribolovom, v vodah EU;

PE680.715v02-00 256/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



11c. poudarja, da v skladu z globalnim poročilom IPBES o oceni iz leta 20191a in poročilom z delavnice IPBES iz leta 2020 o biotski raznovrstnosti in pandemijah2a zakonita in nezakonita trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami in njihova uporaba znatno prispevata k upadanju biotske raznovrstnosti, uničevanje naravnih habitatov in izkoriščanje prostoživečih živalskih vrst pa sta povezana s pojavom in širjenjem nalezljivih bolezni; poziva Komisijo, naj sprejme preventivno zakonodajo za strogo ureditev zakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, da bi v prihodnje pripomogla k zmanjšanju tveganja pojava bolezni in zoonoz;

_________________1a IPBES (2019): globalno poročilo o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah.2a Poročilo z delavnice IPBES (2020) o biotski raznovrstnosti in pandemijah, ki ga je pripravila Medvladna platforma o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah.

Or. en

Predlog spremembe 585Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 11 c (novo)


AM\1225089SL.docx 257/535 PE680.715v02-00

SL

11c. želi spomniti, da je potreben celovit pristop k ohranjanju selitvenih vrst; poziva Komisijo, naj do leta 2021 predloži ambiciozen akcijski načrt za ohranitev ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov, ki bo zagotavlja ohranitev izrazito selitvenih vrst in občutljivih selitvenih vrst iz prilova;

Or. en

Predlog spremembe 586Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 11 c (novo)


11c. želi spomniti na zavezo EU, da bo podpirala in spodbujala okrevanje morskega življenja; poziva Komisijo, naj zaustavi degradacijo oceanov in do leta 2021 predloži ambiciozen evropski akcijski načrt, katerega cilj bo ohranitev ribolovnih virov in zaščita različnih morskih ekosistemov v Uniji;

Or. en



11c. poziva k pripravi strategije za zmanjšanje uporabe ribje moke in ribjega olja, proizvedenih iz namensko ulovljenih divjih rib;

Or. en

Predlog spremembe 588Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 11 d (novo)


PE680.715v02-00 258/535 AM\1225089SL.docx

SL

11d. ugotavlja, da je populacija kitov izjemno pomembna za morske ekosisteme, in poudarja ključno vlogo kitov pri sekvestraciji ogljika in blaženju podnebnih sprememb; poziva države članice EU, naj Mednarodno komisijo za kitolov spodbudijo k uradni obravnavi komercialnih kitolovnih dejavnosti Norveške, ki izčrpavajo populacije kitov; obžaluje izstop Japonske iz Mednarodne komisije za kitolov in poziva Komisijo, ESZD in države članice, naj Japonsko pozovejo k zaustavitvi kitolovnih dejavnosti;

Or. en



11d. poziva Komisijo, naj sprejme dopolnilno zakonodajo, ki bo prepovedovala uvoz, pretovarjanje, nakup in prodajo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, ulovljenih, obdelanih, prepeljanih ali prodanih v nasprotju z zakoni države ulova/izvora;

Or. en

Predlog spremembe 590Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 e (novo)


11e. poudarja, da kibernetska kriminaliteta, povezana s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, močno ogroža biotsko raznovrstnost, ker ne obstaja ustrezna zakonodaja za njeno obravnavo, ter da sta porast spletne

AM\1225089SL.docx 259/535 PE680.715v02-00

SL

trgovine in njena dostopnost storilcem kibernetskih kaznivih dejanj omogočila dostop do obsežnega mednarodnega trga; poziva Komisijo, naj prihodnji pregled direktive o elektronskem poslovanju uporabi kot orodje, da to vprašanje vključi v njene določbe in boju proti spletnemu kriminalu, povezanemu s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami da prednost kot ključnemu delu strategije za biotsko raznovrstnost in priprave osnutka akcijskega načrta za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami po letu 2020;

Or. en

Predlog spremembe 591Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 11 f (novo)


11f. želi spomniti, da odločno podpira ohranitev svetovnega moratorija za komercialni kitolov ter prepoved mednarodne komercialne trgovine z izdelki iz kitov; poziva Norveško in Japonsko k zaustavitvi kitolovnih dejavnosti;

Or. en

Predlog spremembe 592Anja Hazekamp, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 11 e (novo)


11e. poziva Ferske otoke, naj zaustavijo sporen vsakoletni lov na mrke pliskavke, znan tudi kot grindadràp; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj bodo glede tega vprašanja stalno v stiku s Ferskimi otoki in si prizadevajo za opustitev te prakse;

PE680.715v02-00 260/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 593Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 f (novo)


11f. poudarja, da trofejni lov prispeva k izkoriščanju naravnih virov in povzroča nevzdržen pritisk na ogrožene vrste, hkrati pa ne zagotavlja pomembnega vira dohodka za podeželsko prebivalstvo ali pomembno prispeva k ohranjanju prostoživečih živalskih vrst; poziva Komisijo, naj odpravi to nepotrebno grožnjo za biotsko raznovrstnost in prepove uvoz lovskih trofej ter podpre zagotavljanje alternativnih virov financiranja ohranjanja, da se nadomestijo obstoječi tokovi dohodkov, ki so odvisni od trofejnega lova, poudari vrednost biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja, ter spodbudijo in nagradijo naložbe v naravo ter prednosti, ki jih lahko lokalne skupnosti dosežejo z nepotrošno in ekološko trajnostno uporabo;

Or. en

Predlog spremembe 594Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 g (novo)


11g. poudarja, da je ulov rib za krmo mesojedih rib v ribogojnicah dejavnik izgube morske biotske raznovrstnosti in velika težava v zvezi z dobrobitjo živali ter tako praksa, ki bi jo bilo treba opustiti; poudarja, da je treba nujno nameniti pozornost trpljenju divjih rib ob ulovu in zakolu;

Or. en

AM\1225089SL.docx 261/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 595Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 h (novo)


11h. ugotavlja, da lahko proizvodnja krzna, ki vključuje ujetništvo več tisoč neudomačenih živali s podobnim genotipom v tesni medsebojni bližini in kronično stresnih pogojih, bistveno ogrozi dobrobit živali in poveča njihovo dovzetnost za nalezljive bolezni, kot se je zgodilo s covidom-19 pri minkih; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo tveganja, ki jih nadaljnji obstoj proizvodnje krzna, ki ni bistvena industrija, pomeni za javno zdravje in biotsko raznovrstnost; poziva države članice, v katerih je praksa še vedno zakonita, naj sprejmejo zakonodajne ukrepe za prepoved proizvodnje krzna, in Komisijo, naj prepove prevoz, uvoz in izvoz živih minkov v EU;

Or. en

Predlog spremembe 596Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 i (novo)


11i. poziva Komisijo, naj sprejme preventivno zakonodajo za strogo ureditev zakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, da bi v prihodnje pripomogla k zmanjšanju tveganja pojava bolezni in zoonoz;

Or. en

Predlog spremembe 597Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 j (novo)

PE680.715v02-00 262/535 AM\1225089SL.docx

SL


11j. poziva Komisijo, naj revidira direktivo o okoljski kriminaliteti in odpravi razlike v njeni uporabi med državami članicami; poziva, naj se v to zakonodajo vključijo kazniva dejanja zoper okolje, kot sta nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter nezakoniti lov; poudarja, da je treba kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, prepoznati kot hudo kriminalno dejavnost, za katero bi bilo treba določiti ostre kazni, zlasti v kontekstu (nadnacionalnega) organiziranega kriminala;

Or. en

Predlog spremembe 598Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 k (novo)


11k. poudarja, da morska zavarovana območja, če so uspešna, zagotavljajo velike socialno-ekonomske koristi, zlasti za obalne skupnosti ter sektor ribištva in turizma, ter lahko opravljajo ključne ekološke funkcije za razmnoževanje ribjih staležev (z zagotavljanjem drstitvenih območij in območij odraščanja) in povečajo njihovo odpornost;

Or. en

Predlog spremembe 599Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 l (novo)


11l. poziva Komisijo, naj pri izvajanju ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva še naprej podpira načrte za izboljšanje selektivnosti in preživetja

AM\1225089SL.docx 263/535 PE680.715v02-00

SL

neciljnih vrst, da zmanjša vpliv ribištva na morske ekosisteme, ter upošteva rezultate raziskav, ki kažejo na škodljive učinke nekaterih praks na staleže, biotsko raznovrstnost oceanov in morsko okolje, tako da močno omeji ali prepove njihovo uporabo;

Or. en

Predlog spremembe 600Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 11 m (novo)


11m. je zaskrbljen zaradi ugotovitev Evropske agencije za okolje, da se v evropskih obalnih vodah nadaljujejo razširjene fizične motnje na morskem dnu,, zlasti zaradi ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

12. poudarja, da morajo imeti na zavarovanih območjih prednost specifični cilji varstva in obnove okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije na zavarovanih morskih območjih in prepove razširjeni ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami na zavarovanih morskih območjih, določenih zaradi občutljivih habitatov morskega dna; nadalje vztraja, da morajo cilji biotske raznovrstnosti za zavarovana morska območja temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih, zato da bodo dosegljivi in upoštevali učinke podnebnih sprememb,

PE680.715v02-00 264/535 AM\1225089SL.docx

SL

saj se lahko porazdelitev vrst spremeni, zaradi česar je treba ohraniti prožno upravljanje, da se zagotovi ustrezno odzivanje na učinke podnebnih sprememb in doseganje ciljev biotske raznovrstnosti v spreminjajočem se svetu;

Or. en

Predlog spremembe 602Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 12



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; vendar priznava, da kmetijske in gozdarske prakse ter druge oblike človeških dejavnosti same po sebi niso v nasprotju z ohranitvenimi cilji zavarovanih območij in zelo raznolikimi krajinskimi značilnostmi kmetijskih zemljišč ter lahko celo pripomorejo k doseganju teh ciljev; v zvezi s tem poudarja, da je treba ohraniti tudi možnost proizvodne rabe ob upoštevanju specifičnih lokalnih razmer; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega

12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega

AM\1225089SL.docx 265/535 PE680.715v02-00

SL

cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

cilja; poziva Komisijo, naj se na evropskih zavarovanih morskih območjih izogiba vsem uničujočim človeškim dejavnostim, tudi ribolovu s pridnenimi vlečnimi mrežami ali izkoriščanju nafte in plina; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka prihodnjega razvoja modre energije na zavarovanih območjih, zlasti z upoštevanjem razsežnosti ohranjanja in obnove že v fazi načrtovanja projektov ter v fazah, kot je namestitev projekta, ki vplivajo na večino morskih ekosistemov;

Or. en




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na vseh evropskih zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami; poziva Komisijo, naj upošteva rezultate študij, ki kažejo na škodljive učinke ribolovnih tehnik, kot so pridnena orodja ali naprave za zbiranje rib, in prepove njihovo uporabo;

Or. en



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena

12. poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove

PE680.715v02-00 266/535 AM\1225089SL.docx

SL

dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. it




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja, vendar je treba vedno upoštevati gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter regionalne in lokalne značilnosti, kot določa člen 2(3) direktive o habitatih; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije zunaj področja uporabe obstoječe zakonodaje in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en




12. priznava, da se lahko na zavarovanih območjih dovoli razvoj trajnostnih gospodarskih dejavnosti, na zavarovanih morskih območjih pa ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. it


AM\1225089SL.docx 267/535 PE680.715v02-00

SL

Teuvo HakkarainenPredlog resolucijeOdstavek 12



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja, ki bi morala vključevati tudi trajnostno gozdarstvo, in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; vendar vztraja, da bi bilo treba na strogo zavarovanih območjih dovoliti tudi turizem, lov in drugo rekreacijsko uporabo gozdov; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. fi




12. priznava, da se lahko na zavarovanih območjih dovoli razvoj trajnostnih gospodarskih dejavnosti, na zavarovanih morskih območjih pa ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. it



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in

12. poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na

PE680.715v02-00 268/535 AM\1225089SL.docx

SL

obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en




12. poudarja tudi, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj na zavarovanih morskih območjih prepove vse uničujoče človeške dejavnosti, tudi nekatere ribolovne tehnike, kot so pridnena orodja ali naprave za zbiranje rib, ter izkoriščanje nafte in plina;

Or. en




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja, tako da bodo ustvarjena območja z visoko stopnjo varstva, namenjena obnovi habitatov in ribjih staležev, ter da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. ro

AM\1225089SL.docx 269/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 613Christophe HansenPredlog resolucijeOdstavek 12



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo prihodnji razvoj modre energije temeljil na jasnih ocenah učinkov na biotsko raznovrstnost in ekosisteme, in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi orodji ter druge industrijske in uničujoče dejavnosti;

Or. en



12. poudarja, da morata imeti na 12. poudarja, da morata imeti na

PE680.715v02-00 270/535 AM\1225089SL.docx

SL

zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

zavarovanih območjih prednost na potrebah posameznega kraja temelječa varstvo in obnova okolja in da dejavnosti na teh območjih ne smejo ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj sprejme politike za preprečevanje prihodnjega razvoja modre energije in ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami na zavarovanih morskih območjih;

Or. en




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj postopoma odpravi ter nato prepove prihodnji razvoj modre energije in ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami na zavarovanih morskih območjih;

Or. en

AM\1225089SL.docx 271/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 618Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 12



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en

Predlog spremembe 619Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 12



12. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi merila in smernice za načrtovanje ustreznega upravljanja določenih zavarovanih območij; poziva Komisijo, naj na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. en



12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba

12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj omeji prihodnji

PE680.715v02-00 272/535 AM\1225089SL.docx

SL

prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

razvoj modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami;

Or. es




12. poudarja, da morata imeti na zavarovanih območjih prednost varstvo in obnova okolja in da ne sme nobena dejavnost na teh območjih ogroziti tega cilja; poziva Komisijo, naj se izogiba prihodnjemu razvoju modre energije in na zavarovanih morskih območjih prepove neselektiven ribolov;

Or. en



12a. pozdravlja strategijo EU za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na morju in poziva Komisijo, naj zagotovi upoštevanje previdnostnega načela; poudarja, da bo treba pri prihodnji modri energiji v celoti spoštovati biotsko raznovrstnost, zlasti cilje iz okvirne direktive o morski strategiji, direktive o habitatih in direktive o pticah, ter upoštevati kumulativne učinke; nadalje poziva Komisijo, naj sprejme skladno skupno strategijo za postopno opustitev sedanjih dejavnosti vrtanja za pridobivanje nafte in plina na morju do leta 2035;

Or. en

AM\1225089SL.docx 273/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 623Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 12 a (novo)


12a. opozarja, da so gozdovi življenjski prostor za 80 % svetovne kopenske biotske raznovrstnosti in da se krčenje gozdov, zlasti tropskih gozdov, odvija grozljivo hitro; poudarja, da so netrajnostne kmetijske prakse pomemben dejavnik za krčenje gozdov in degradacijo ekosistemov po svetu; poudarja, da bo imel razvoj agroekologije ključno vlogo pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, ter poziva Unijo in države članice, naj ga spodbujajo na svetovni ravni;

Or. fr



12a. ugotavlja, da po ugotovitvah Evropske agencije za okolje v evropskih obalnih vodah prihaja do razširjenih fizičnih motenj na morskem dnu, zlasti zaradi ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami; opozarja na obstoječe omejitve glede uporabe vlečnih mrež v obalnih vodah Sredozemskega morja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006; poziva Komisijo, naj tovrstne prostorske omejitve razširi na vse obalne vode v Uniji, da bi se zaščitila občutljive habitate in podprla obrtniški ribolov z majhnim vplivom;

Or. en

Predlog spremembe 625Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucije

PE680.715v02-00 274/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 12 a (novo)


12a. opozarja, da si je treba prednostno prizadevati za vzdrževanje in razvoj odprtih območij trajnega travinja in pašnikov, da bi zaščitili ogrožene vrste prostoživečih ptic in opraševalcev, ki so značilne za tovrstno okolje, tudi s krčenjem gozdov na degradiranih območjih, na katerih so prisotne vrste z nizko okoljsko vrednostjo;

Or. it

Predlog spremembe 626Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 12 a (novo)


12a. poudarja, da ima lahko modro gospodarstvo velik potencial tudi za ohranjanje in okrevanje morskih virov, zlasti v korist skupnosti, ki živijo znotraj morskih zavarovanih območij in ob njih, ter da ima lahko Evropa vodilno vlogo v tem sektorju v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030;

Or. en



12a. je zaskrbljen zaradi ugotovitev Evropske agencije za okolje, da se v evropskih obalnih vodah nadaljujejo razširjene fizične motnje morskega dna, zlasti zaradi ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami; poziva Komisijo, naj omeji ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami na priobalnih in obalnih

AM\1225089SL.docx 275/535 PE680.715v02-00

SL

območjih, da bi se zaščitil najproduktivnejši del naših morij;

Or. en



12a. se strinja, da je ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami ena najbolj škodljivih tehnik za morsko biotsko raznovrstnost, in poziva Komisijo, naj v akcijski načrt za ohranitev ribolovnih virov in varstvo morskih ekosistemov, ki ga bo predlagala leta 2021, vključi ukrepe za postopno odpravo tovrstnega ribolova;

Or. cs



12a. poziva k poglobljeni raziskavi o zavarovanih območjih po vsej Evropi, saj je nujno, da se izvede nova znanstvena ocena učinkovitosti in uporabe sedanjih zavarovanih kopenskih območij za pripravo na morebitna nova zavarovana območja;

Or. fr



12a. poudarja, da je treba pripraviti opredelitve in merila za trajnostno rabo

PE680.715v02-00 276/535 AM\1225089SL.docx

SL

gozdov in njihovo obnovo ter pri tem upoštevati proces skupine Forest Europe in jih določiti za pravno zavezujoče samo, če prostovoljni ukrepi ne prinesejo rezultatov;

Or. fi



12a. opozarja, da ohranjanje mokrišč na celinskih in obalnih območjih z ekstenzivno akvakulturo v sladki vodi in somornici prispeva k povečevanju biotske raznovrstnosti;

Or. it



12a. opozarja, da ohranjanje mokrišč na celinskih in obalnih območjih z ekstenzivno akvakulturo v sladki vodi in somornici prispeva k povečevanju biotske raznovrstnosti;

Or. it



12a. spodbuja Komisijo, naj okrepi sodelovanje, zlasti v zvezi z morskimi

AM\1225089SL.docx 277/535 PE680.715v02-00

SL

ekosistemi in določanjem pomorskih ekoloških koridorjev;

Or. en

Predlog spremembe 634Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 12 b (novo)


12b. opozarja, da se 1,6 milijarde oseb za preživljanje zanaša neposredno na gozdove ter da je boj proti krčenju gozdov v partnerskih državah velik izziv, ki prispeva k uresničevanju več ciljev trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo in uskladijo prizadevanja za podporo partnerskim državam s partnerstvi, namenjenimi trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, ki priznavajo ključno vlogo lokalnih skupnosti in spodbujajo njihovo sodelovanje pri odločanju;

Or. fr



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

črtano

Or. fr

Predlog spremembe 636Ulrike Müller, Nils Torvalds, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucije

PE680.715v02-00 278/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 13



13. poudarja, da je potrebna skladnost med novo strategijo EU za gozdove, podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost, ob upoštevanju pristojnosti držav članic na področju gozdarstva; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so gozdovi pod vse večjim pritiskom zaradi dogodkov, kot so gozdni požari, napadi podlubnikov, vročinski vali in ekstremne suše; poudarja, da ti dogodki resneje ogrožajo gozdove, s katerimi se ne gospodari, in jih je treba pri načrtovanju ciljev varstva upoštevati skupaj z drugimi lokalnimi pogoji, pri tem pa zahteve po odpornosti gozdov skrbno uravnovesiti s cilji varstva biotske raznovrstnosti; poudarja pomembno vlogo trajnostnega gospodarjenja z gozdovi pri ukrepanju proti omenjenim grožnjam ter povečevanju sekvestracije ogljika, biotske raznovrstnosti in drugih ekosistemskih storitev;

Or. en

Predlog spremembe 637Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modigv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 13



13. poudarja, da mora nova strategija EU za gozdove imeti za glavni cilj varstvo in obnovo gozdnih ekosistemov, biti popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost ter imeti jasen cilj povečati naravne ponore v Uniji; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji

AM\1225089SL.docx 279/535 PE680.715v02-00

SL

glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove; poziva Komisijo in države članice, naj v celoti upoštevajo vpliv, ki ga ima večja uporaba biogoriv na krčenje gozdov, ter grožnjo, ki jo pomeni za biotsko raznovrstnost in podnebje; zato poziva Komisijo, naj temeljito preoblikuje politike EU na področju bioenergije, in sicer z revizijo direktive o energiji iz obnovljivih virov ter odpravo podpore za biogoriva;

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove; poudarja, da je treba kritično premisliti o pravilih EU o uporabi lesne biomase za proizvodnjo energije v okviru direktive o energiji iz obnovljivih virov ter jih revidirati, da bo direktiva v skladu s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in s ciljem, da EU do leta 2050 postane podnebno nevtralna;

Or. en



13. poudarja, da mora biti nova 13. poudarja, da mora nova strategija

PE680.715v02-00 280/535 AM\1225089SL.docx

SL

strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

EU za gozdove temeljiti na strategiji za biotsko raznovrstnost; odločno izjavlja, da bi morale biti poleg strogega varstva tudi prakse trajnostnega upravljanja priznane kot ustrezna rešitev za upravljanje območij z zelo visoko vrednostjo ali potencialom za biotsko raznovrstnost ter zlasti tistimi, ki so bolj občutljiva za podnebne spremembe; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifične določbe glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov ter trajnostnega upravljanja, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en

Predlog spremembe 640Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 13



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost, imeti za osrednji cilj varstvo in obnovo gozdnih ekosistemov ter povečati naravne ponore EU, pri tem pa varovati, ohranjati in povečevati biotsko raznovrstnost; poziva k vključitvi specifičnih zavezujočih ciljev za obnovo in poznejše varstvo gozdnih ekosistemov v zakonodajni instrument za nove pravno zavezujoče cilje za obnovo, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en



AM\1225089SL.docx 281/535 PE680.715v02-00

SL


13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost;

Or. it

Predlog spremembe 642Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 13



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove samostojna, celostna inmora omogočati skladnost politik v zvezi z gozdovi, vključno s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj v Stalnem odboru za gozdarstvo, ki ima obsežen mandat v okviru strategije EU za gozdove, obravnava specifične ukrepe za gozdove iz evropskega zelenega dogovora; ponavlja, naj države članice še naprej odločajo o politikah na področju gozdarstva in gozdov, kot je poudarjeno v stališčih Sveta in Parlamenta o strategiji EU za gozdove;

Or. en



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični

13. ugotavlja, da v skladu z razsodbo Evropskega sodišča iz leta 19991a ukrepi EU za varstvo gozdov temeljijo na okoljski pravni podlagi (zdaj člen 192 PDEU); poudarja, da mora biti nova strategija EU

PE680.715v02-00 282/535 AM\1225089SL.docx

SL

zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

_________________1a https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:61997CJ0164&from=HR.

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični cilji glede trajnostnega gospodarjenja, ohranjanja zdravja in ustrezne odpornosti gozdov ter varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove, ob upoštevanju načela subsidiarnosti posameznih držav članic;

Or. it





AM\1225089SL.docx 283/535 PE680.715v02-00

SL

zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove; ugotavlja, da se gozdne površine v Evropski uniji postopno povečujejo v primerjavi z različnimi območji v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, kjer je krčenje gozdov vse bolj obsežno;

Or. es




13. poudarja močne povezave med strategijama za gozdarstvo in za biotsko raznovrstnost; poudarja, da je krčenje gozdov pomemben vzrok za izgubo biotske raznovrstnosti; poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poudarja, da je treba v strategiji za gozdove v celoti priznati pristojnosti EU na področju varstva okolja, tudi gozdov; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo

PE680.715v02-00 284/535 AM\1225089SL.docx

SL

specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en

Predlog spremembe 648Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 13



13. poudarja, da je strategija EU za gozdove pomembna kot celovita strategija za zadeve, povezane z gozdovi, in bi morala biti popolnoma usklajena s cilji podnebnih pravil in strategije za biotsko raznovrstnost, tudi načrta za obnovo narave, ki bo vseboval specifične zavezujoče cilje glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, pri katerih bi bilo treba v posvetovanju z nacionalnimi organi upoštevati posebne okoliščine v državah članicah;

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, skupaj s kratkimi časovnimi okviri za njihovo izvajanje, in naj se ti cilji vključijo tudi v strategijo za gozdove;

Or. ro

AM\1225089SL.docx 285/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 650Jytte GutelandPredlog resolucijeOdstavek 13



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bodo v celoti odražali nacionalne in lokalne okoliščine in bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove samostojna; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v novo strategijo za gozdove;

Or. en



13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo

13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s podnebnimi pravili in strategijo

PE680.715v02-00 286/535 AM\1225089SL.docx

SL

za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. en




13. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični usmerjevalni cilji glede varstva in obnove gozdnih ekosistemov, ki bi jih bilo treba vključiti tudi v strategijo za gozdove;

Or. it



13a. poudarja, da bi bilo treba prihodnjo strategijo EU za gozdove uporabljati kot glavni politični okvir za usklajevanje vseh politik, povezanih z gozdarstvom, vključno z vidiki, povezani z biotsko raznovrstnostjo, pri čemer bi bilo trajnostno gospodarjenje z gozdovi v središču, ob upoštevanju prevladujočih vlog gozdnih politik in zakonov držav članic ter načela subsidiarnosti; poudarja pomembno vlogo Stalnega odbora za gozdarstvo in skupine za civilni dialog o gozdarstvu in plutovini kot glavnih forumov, ki omogočata izmenjavo informacij ter Komisiji zagotavljata

AM\1225089SL.docx 287/535 PE680.715v02-00

SL

mnenja, nasvete in strokovno znanje o različnih politikah in pobudah, povezanih z gozdovi in gozdarskim sektorjem; poudarja, da je treba upoštevati raznolikost in različne značilnosti evropskih gozdov v smislu njihove ekološke, gospodarske in socialne razsežnosti;

Or. it



13a. poudarja uravnotežen pristop strategije EU za gozdove po letu 2020; poudarja pomen večnamenskih gozdov in gozdarstva kot primera zelene infrastrukture, ki zagotavlja nepogrešljive ekosistemske storitve (na primer obnovljivi material – les, biotsko raznovrstnost, varstvo tal in vode, obvladovanje naravnih nevarnosti, družbene funkcije, kot je rekreacija) za ljudi, okolje in gospodarstvo ter pogoje, nujne za pametno zeleno in regionalno gospodarstvo; ugotavlja, da je mogoče potencial gozdov za podnebje in okolje v celoti uresničiti le s trajnostnim gospodarjenjem; zato poudarja, da sta naravi prijazno gozdarstvo in lov skladna z 10 % strogo zavarovanih območij;

Or. en

Predlog spremembe 656Norbert Lins, Christine Schneider, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 13 a (novo)


13a. poudarja, da je trajnostno gospodarjenje z gozdovi pomembno za

PE680.715v02-00 288/535 AM\1225089SL.docx

SL

zdravje in dolgoživost gozdnih ekosistemov ter ohranitev večnamenske vloge gozdov; poudarja, da je kmetijsko gozdarstvo pomembno za izboljšanje in povečanje ekosistemskih storitev, biotske raznovrstnosti kmetijskih zemljišč ter sekvestracije ogljika, pa tudi za večjo produktivnost kmetij; ugotavlja, da je mogoče potencial gozdov za podnebje in okolje v celoti uresničiti le s trajnostnim gospodarjenjem; zato poudarja, da je treba gozdarstvo izključiti iz 10 % strogo zavarovanih območij;

Or. en

Predlog spremembe 657Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 13 a (novo)


13a. je seznanjen z upravnimi ukrepi, predlaganimi v strategiji o biotski raznovrstnosti, zlasti z razširitvijo zavarovanih in strogo zavarovanih gozdnih območij, ter z dejstvom, da manjkajo jasne opredelitve in podrobne ocene učinka; poudarja, da je treba v celoti vključiti države članice in deležnike ter pri razvoju ključnih opredelitev, pomembnih za izvajanje strategije, upoštevati nacionalne razmere; poudarja, da je treba več pozornosti nameniti izvajanju obstoječe zakonodaje EU in nacionalne zakonodaje;

Or. en



13a. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove samostojna in

AM\1225089SL.docx 289/535 PE680.715v02-00

SL

celostna in ter mora skladno omogočati politike v zvezi z gozdovi, vključno s podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj v Stalnem odboru za gozdarstvo, ki ima obsežen mandat v okviru strategije EU za gozdove, obravnava specifične ukrepe za gozdove iz evropskega zelenega dogovora; ponavlja, naj države članice še naprej odločajo o politikah na področju gozdarstva in gozdov, kot je poudarjeno v stališčih Sveta in Parlamenta o strategiji EU za gozdove;

Or. en

Predlog spremembe 659Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 13 a (novo)


13a. poudarja, da bi moral kazalnik deleža trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v državah EU temeljiti na zanesljivih podatkih in ne more temeljiti na samocertificiranju sektorja; poziva, naj strokovni odbor, ustanovljen v ta namen, pripravi nove in prilagojene kazalnike, ki bodo osnova za opredelitev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in naravi prijaznega gozdarstva ter se bodo uporabljali za namene izvajanja politik in programov večletnega finančnega okvira ter financiranja za okrevanje;

Or. en

Predlog spremembe 660Silvia Modig, Nikolaj VillumsenPredlog resolucijeOdstavek 13 a (novo)


13a. poziva Komisijo, naj revidira direktivo o energiji iz obnovljivih virov;

PE680.715v02-00 290/535 AM\1225089SL.docx

SL

poudarja, da morajo revidirana merila trajnostnosti v direktivi o energiji iz obnovljivih virov temeljiti na znanosti in biti usklajena s Pariškim sporazumom, podnebnimi pravili in strategijo za biotsko raznovrstnost; vztraja, da bi se morala uporaba celih dreves, hrane in krmnih rastlin za proizvodnjo energije čim bolj zmanjšati;

Or. en



13a. poudarja, da vse pogostejša obravnava gozdov s predvsem gospodarskega vidika in omejevanje njihove vrednosti na les, ki se v njih proizvede, ter zanemarjanje njihovih ključnih okoljskih in družbenih koristi, predstavljajo resno oviro pri doseganju ciljev varstva in zagotavljanja biotske raznovrstnosti;

Or. pt

Predlog spremembe 662Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 13 a (novo)


13a. poudarja pomemben prispevek večnamenskih gozdov in gozdarskega sektorja za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 z zagotavljanjem obnovljivih alternativ fosilnim virom in materialom, med drugim gradbenih materialov, v katerih se dolgoročno shranjuje ogljik;

Or. en

AM\1225089SL.docx 291/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 663Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 13 b (novo)


13b. poudarja, da je skupina Forest Europe1apotrdila, da z vseevropskimi kazalniki za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ni mogoče količinsko oceniti izgube biotske raznovrstnosti gozdov, in predlaga, naj se razvijejo novi ali prilagojeni kazalniki;

_________________1a Forest Europe, 2015: Goals for European Forests (Cilji za evropske gozdove), na voljo na: https://foresteurope.org/wp-content/uploads/2016/11/MID_TERM_EvaluatG2020T_2015.pdf.

Or. en

Predlog spremembe 664Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 13 c (novo)


13c. poudarja, da povečana sečnja in posledično vse večja posekana površina ovirata podnebne cilje in cilje biotske raznovrstnosti, pa tudi življenje evropskih domorodnih ljudstev1a; meni, da bi se morali v EU uporabljati samo krožna in kaskadna uporaba gozdov in drugih virov biomase, ki ne spodkopavata znanstveno podprtih ukrepov varstva in obnove ter podnebnih ukrepov;

_________________1a https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12674-Forests-new-EU-strategy/F1300504.

PE680.715v02-00 292/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 665Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 13 d (novo)


13d. ponovno poziva1a, da je treba priznati pristojnosti, odgovornost in finančna sredstva EU na področju varstva gozdov, ter poudarja, da je uspeh naših zunanjih ukrepov in odziva našega zunanjega delovanja in odzivanja partnerjev na varstvo njihovih gozdov odvisen od tega, kako učinkoviti in ambiciozni bomo v odnosu do svoje naravne dediščine; zato poziva Evropsko komisijo, naj začne v celoti izvajati svoje pristojnosti na področjih varstva gozdov ter skrbne in preudarne rabe naravnih virov, Komisijo in države članice skupaj pa, naj zagotovijo najvišje standarde varstva okolja ter skladnosti med varstvom in obnovo gozdov tako znotraj EU kot v njenem zunanjem delovanju;

_________________1a Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. septembra 2020 o vlogi EU pri varstvu in obnovi svetovnih gozdov (2019/2156(INI)).

Or. en



14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo


AM\1225089SL.docx 293/535 PE680.715v02-00

SL

združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja; poudarja, da cilj treh milijard dreves ne sme postati razlog za nadomeščanje obstoječih pragozdov z veliko biotsko raznovrstnostjo z novimi gozdnimi nasadi z malo vrstami, saj bi to nasprotovalo splošnemu cilju; meni, da so za to posebno primerna mestna in primestna območja, vključno z nekdanjimi industrijskimi in saniranimi zemljišči, pa tudi kmetijska zemljišča, zlasti kmetijsko-gozdarska zemljišča, da bi se ustvarjali koridorji in povezovala naravno bogata območja;

Or. en



14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na trajnostnem pogozdovanju, uporabi kmetijskega gozdarstva, podnebju prilagojenem ponovnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij, ob priznavanju pravnih pristojnosti držav članic za izvajanje na področju gozdarstva ter urbanega in prostorskega načrtovanja; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en

Predlog spremembe 668María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 14


PE680.715v02-00 294/535 AM\1225089SL.docx

SL


14. pozdravlja zavezo, da se v Evropi posadi vsaj 3 milijarde dodatnih dreves; vendar poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale dajati prednost povezljivosti in temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja ter bo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi smernicami;

Or. en




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, pogozdovanju, prilagojenem podnebju, in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo na način, ki je združljiv s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja ter zagotavlja ustrezne biološke povezave med različnimi območji (mestnimi, podeželskimi in zavarovanimi);

Or. it



14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem

14. podpira trajnostni razvoj gozdov v EU, tudi z dobro premišljenim pogozdovanjem; vendar poudarja, da

AM\1225089SL.docx 295/535 PE680.715v02-00

SL

pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

imajo lahko drugi pristopi, kot so nemotena rast gozdov, trajnostno pogozdovanje in ozelenitev mestnih območij, prav tako pomembno vlogo; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en

Predlog spremembe 671Christine Schneider, Christian Doleschal, Jessica Polfjärd, Pernille Weiss, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 14



14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na večnamenskosti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo z gospodarskimi, socialnimi ter ekološkimi cilji, vključno s cilji glede podnebnih sprememb in biotske raznovrstnosti, povezanimi z evropskimi gozdovi, in jih spodbuja;

Or. en




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na večnamenskosti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo z gospodarskimi, socialnimi ter ekološkimi cilji, povezanimi z

PE680.715v02-00 296/535 AM\1225089SL.docx

SL

evropskimi gozdovi, in jih spodbuja;

Or. en




14. poudarja, da morajo pobude Unije za sajenje dreves temeljiti na jasnih ekoloških načelih, nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij, pri čemer je treba zagotoviti, da ostanejo nekatere gozdne površine nedotaknjene; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju, odpravi ukrepov, ki povzročajo degradacijo ekosistemov, in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en

Predlog spremembe 675Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Lídia Pereira, Martin Hojsík, Ville Niinistö

AM\1225089SL.docx 297/535 PE680.715v02-00

SL




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na jasnih ekoloških načelih, nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju, ozelenitvi mestnih območij in kmetijskem gozdarstvu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, trajnostnem pogozdovanju, spodbujanju kmetijskega gozdarstva in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. fr




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na nemoteni rasti gozdov, naravi prijaznem gozdarstvu, trajnostnem pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale

PE680.715v02-00 298/535 AM\1225089SL.docx

SL

združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. en




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na aktivnem in trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, pogozdovanju in ozelenitvi mestnih območij; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. it




14. poudarja, da bi pobude Unije za sajenje dreves morale temeljiti na načelih nove evropske strategije za gozdove; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo te pobude izvajale samo tako, da bo združljivo s cilji glede biotske raznovrstnosti in jih spodbuja;

Or. es



14a. poudarja, da lahko okrepitev

AM\1225089SL.docx 299/535 PE680.715v02-00

SL

biotske raznovrstnosti poteka ob upoštevanju tržnega vidika, ter opozarja, da imajo evropski gozdovi (s katerimi se gospodari ob upoštevanju finančnih vidikov) pomembno vlogo pri ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti zaradi večjega znanja strokovnjakov iz tega sektorja; poziva k prevrednotenju poklica gozdnega nadzornika, ki je nepogrešljiv pri gospodarjenju z evropskimi gozdovi;

Or. fr



14a. poziva, naj se po sajenju zagotovi ustrezno in stalno vzdrževanje za ozelenitev mestnih območij, ki ga je treba izvajati z uporabo rastlinskega materiala, ki ustreza talnim, podnebnim, morfološkim in krajinskim značilnostim zadevnega območja ter zagotavlja njihovo ohranjanje;

Or. it



14a. poudarja, da bi bilo treba program načrtov ozelenitve mest z najmanj 20.000 prebivalci pregledati in razširiti tudi na mesta ter gosto poseljena območja z manj kot 20.000 prebivalci, da bi bilo zajetih več mestnih območij v Uniji;

Or. en


PE680.715v02-00 300/535 AM\1225089SL.docx

SL

Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucijeOdstavek 14 b (novo)


14b. poudarja, da bi bilo treba za varstvo biotske raznovrstnosti poskrbeti v sodelovanju z lokalnimi deležniki, da bo ustvarilo dodano vrednost v končni vrednosti proizvodov (les boljše kakovosti, tržna vrednost izvoza);

Or. fr

Predlog spremembe 684Roberta MetsolaPredlog resolucijeOdstavek 14 b (novo)


14b. poudarja, da bi bilo treba pri projektih v zvezi z nemoteno rastjo gozdov, ozelenitvijo, pogozdovanjem in krajinarstvom dajati prednost avtohtonim rastlinam, ki so najprimernejše za lokalne ekosisteme;

Or. en

Predlog spremembe 685Roberta MetsolaPredlog resolucijeOdstavek 14 c (novo)


14c. poudarja, da v prizadevanjih za ozelenitev ne bi smeli biti osredotočeni le na polepšanje določenega prostora, temveč bi morali uporabljati avtohtone rastline, čim bolj povečati količino uporabljenih rastlin ter spodbujati tudi rast divjih cvetlic, ki so zelo pomembne za opraševalce;

Or. en

AM\1225089SL.docx 301/535 PE680.715v02-00

SL



14c. opozarja, da se morajo države članice usmeriti k trajnostnemu gospodarjenju z gozdovi, in poudarja, da imajo gozdovi pomembno vlogo pri shranjevanju ogljika;

Or. fr



14d. poziva, naj bo podpora pobudam za (ponovno) pogozdovanje osredotočena na celostne pristope na nacionalnih in čezmejnih ozemljih ob upoštevanju lokalnih socialno-ekonomskih razmer;

Or. fr



14e. poudarja, da so lahko nasadi, ki jih upravljajo ljudje, pomembni z vidika biotske raznovrstnosti, zlasti na območjih zunaj gozdov; poudarja, da človekovo delo v nekaterih primerih omogoči izboljšanje indeksa potenciala biotske raznovrstnosti ter lahko pozitivno vpliva na regeneracijsko dobo zemlje in podzemlja;

Or. fr


PE680.715v02-00 302/535 AM\1225089SL.docx

SL

Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucijeOdstavek 15


15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov;

črtano

Or. it

Predlog spremembe 690Manuela RipaPredlog resolucijeOdstavek 15



15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov in do zemljišč nevtralnih trgovinskih verigah; glede na povezavo med krčenjem gozdov in pojavljanjem (novih) patogenov, predlaga, naj se velik poudarek nameni ohranjanju nedotaknjene gozdne površine v tropskih državah ter naj se v trgovinski politiki omogočijo pravno zavezujoča orodja za obvladovanje vpliva EU kot potrošnice blaga in materialov na gozdove po vsem svetu;

Or. en

Predlog spremembe 691Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 15


15. poziva Komisijo, naj pripravi 15. poziva Komisijo, naj pripravi

AM\1225089SL.docx 303/535 PE680.715v02-00

SL

predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov;

predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov; meni, da bi bilo treba z novim pravnim okvirom EU preprečiti vstop blaga, ki je prispevalo h krčenju gozdov, na enotni trg EU, kot je opisano v resoluciji z dne 22. oktobra 2020 s priporočili Komisiji o pravnem okviru EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU;

Or. en




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov; pričakuje, da bodo prihodnje politike okrepile strateško vlogo gozdov in povezanih sektorjev ter da se bodo povečala prizadevanja za spodbujanje raziskav in inovacij v teh sektorjih;

Or. it




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov; pričakuje, da bodo prihodnje politike okrepile strateško vlogo gozdov in povezanih sektorjev ter da se bodo povečala prizadevanja za

PE680.715v02-00 304/535 AM\1225089SL.docx

SL

spodbujanje raziskav in inovacij v teh sektorjih;

Or. it

Predlog spremembe 694Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modigv imenu skupine The LeftPredlog resolucijeOdstavek 15



15. poudarja, da so prostovoljni ukrepi in na trgu temelječi mehanizmi, kot so označevanje in okrogle mize, bistveno premalo, da bi ustavili krčenje gozdov; poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU za ustavitev krčenja gozdov, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov;

Or. en




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov; poziva Komisijo, naj napovedani pravni okvir hitro razširi na druge materiale in proizvode, povezane z izgubo biotske raznovrstnosti;

Or. en



AM\1225089SL.docx 305/535 PE680.715v02-00

SL


15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja in degradacije gozdov, pretvorbe in degradacije ekosistemov ter kršenja človekovih pravic;

Or. en

Predlog spremembe 697Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 15



15. ponovno poziva Komisijo, naj pripravi predlog ukrepov v podporo obnovi gozdov po svetu ter za trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov, o katerem bo opravljena ocena učinka, pri tem pa zagotovi konkurenčnost podjetij s sedežem v EU, zlasti malih in srednjih podjetij;

Or. en




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti velikih podjetij za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig ob upoštevanju raznolikih razmer v državah članicah;

Or. en

Predlog spremembe 699Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Grzegorz Tobiszowski

PE680.715v02-00 306/535 AM\1225089SL.docx

SL




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov, ki bo temeljil na skrbni oceni učinka ob upoštevanju različnih možnosti;

Or. en

Predlog spremembe 700Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 15



15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez degradacije ekosistemov in krčenja gozdov;

Or. en




15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov in slabšanja ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 702Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 307/535 PE680.715v02-00

SL

Odstavek 15



15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo zagotovil trajnostne dobavne verige brez krčenja gozdov;

Or. it

Predlog spremembe 703Nils Torvalds, Billy Kelleher, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 15



15. poziva Komisijo, naj po opravljeni oceni učinka pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov;

Or. en

Predlog spremembe 704Ondřej Knotek, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 15



15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov, ki bi moral veljati tudi za tretje države;

Or. en


PE680.715v02-00 308/535 AM\1225089SL.docx

SL



15. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti za zagotovitev trajnostnih dobavnih verig brez krčenja gozdov;

Or. en



15a. poudarja, da je treba zmanjšati stike med prostoživečimi živalskimi vrstami in živino ter med prostoživečimi živalskimi vrstami in ljudmi; je prepričan, da bi bilo treba za spoprijemanje s posledicami neizvajanja zdravstvenih pregledov in omejenih mednarodnih predpisov premisliti o prepovedi trgovine s prostoživečimi živalmi in omejitvah trgovine z domačimi živalmi, krznom in zdravili, pa tudi o pozitivnem seznamu dovoljenih vrst; meni, da bi morala EU poleg tega povečati število in kakovost kontrol na mejah, da bi zmanjšali širjenje zoonoz prek trgovanja in ohranjali prostoživeče vrste v svetovnih ekosistemih; meni, da bi bilo treba mednarodni kriminal, povezan s trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, obravnavati v okviru večstranskih prizadevanj v boju proti organiziranemu mednarodnemu kriminalu;

Or. en

Predlog spremembe 707Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 15 a (novo)


AM\1225089SL.docx 309/535 PE680.715v02-00

SL

15a. poziva Komisijo, naj analizira in oceni, ali bi se z vzpostavitvijo „cene za naravo“, ki bi upoštevala prispevek narave h gospodarski rasti, omejila in racionalizirala uporaba in učinek na vrste in ekosisteme ter tako prispevalo k zaustavitvi trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 708Alexander Bernhuber, Dolors Montserrat, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 15 a (novo)


15a. v zvezi s tem obžaluje odločitve tretjih držav, ki gredo v nasprotno smer od ciljev EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030, kot je odločitev Brazilije iz leta 2019, da dovoli gojenje sladkornega trsa v Amazoniji; poziva k ustreznim sankcijam v primeru tovrstnih odločitev;

Or. en



15a. poziva Komisijo, naj pripravi predlog za pravni okvir EU, ki bo temeljil na obvezni primerni skrbnosti glede trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami (v okviru konvencije CITES) in bo upošteval učinke na biotsko raznovrstnost v tretjih državah;

Or. en


PE680.715v02-00 310/535 AM\1225089SL.docx

SL

Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 15 a (novo)


15a. poziva k prepovedi aktivne snovi glifosat zaradi resnih posledic, ki jih ima za zdravje ljudi, živali in tal ter ekosisteme;

Or. en

Predlog spremembe 711Manuela RipaPredlog resolucijeOdstavek 15 b (novo)


15b. pozdravlja, da se je Komisija v strategiji za biotsko raznovrstnost zavezala, da bo do leta 2021 revidirala akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter tako pospešila prizadevanja za boj proti nedovoljenim prostoživečim rastlinskim in živalskim vrstam v EU in po svetu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami po letu 2020 v celoti vključen v strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da bo ustrezno financiran ter bo vključeval izhodišča in merljive kazalnike, tako da bo mogoče v določenem časovnem okviru oceniti napredek in uresničiti cilje;

Or. en



15b. opozarja, da biotsko raznovrstnost

AM\1225089SL.docx 311/535 PE680.715v02-00

SL

ogrožajo podnebne spremembe v obliki naravnih nesreč in ekstremnih vremenskih motenj, kot so cikloni, neurja, suše, erozija, vročinski vali in požari, pa tudi dvig morske gladine, naraščanje temperature morske gladine, poplavljanje obalnih območij in naraščanje kislosti oceanov, ter da so obalne regije in otoki še posebno prizadeti;

Or. en

Predlog spremembe 713María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 16


16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C zaradi globalnega segrevanja močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih in morskih vrst in ker bo glede na sedanjo krivuljo zvišanje temperatur najverjetneje še večje; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU kot dodaten ukrep poleg zmanjševanja emisij toplogrednih plinov; poudarja, da bi morali odvzemi zaradi naravnih ponorov ogljika dopolnjevati in se izvajati vzporedno s prednostnim hitrim zmanjševanjem neposrednih emisij toplogrednih plinov, med drugim tudi pri izvajanju podnebnega cilja EU za leto 2030;

Or. en

Predlog spremembe 714Nikolaj Villumsen, Manuel Bompard, Mick Wallace, Anja Hazekamp, Silvia Modig, Malin Björkv imenu skupine The LeftPredlog resolucije

PE680.715v02-00 312/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 16



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst, zlasti ker je glede na sedanjo krivuljo emisij na ravni EU in na globalni ravni zelo verjetno, da bo dvig temperatur še večji; zato ponovno poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dodatno znatno povečati ambicije EU in dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU; poudarja, da odvzemi zaradi ponorov ogljika ne bi smeli biti všteti v cilj zmanjšanja emisij za 55 %, temveč bi jih bilo treba izvajati poleg njega;

Or. en

Predlog spremembe 715Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 16



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost okolju prijaznim in na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU, pri tem pa zagotoviti, da se v celoti izkoristi potencial biogenih virov za čim hitrejšo postopno odpravo fosilnih goriv, da bi dosegli cilj iz Pariškega sporazuma;

Or. en


AM\1225089SL.docx 313/535 PE680.715v02-00

SL

Ulrike Müller, Nils Torvalds, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 16



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo in trajnostno upravljanje naravnih ponorov ogljika v EU, pri tem pa zagotoviti, da se v celoti izkoristi potencial biogenih virov, da bi se opustila fosilna goriva, s tem pa dosegel cilj iz Pariškega sporazuma;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam, povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU in hkrati v celoti izkoristiti potencial biogenih virov, da bi postopoma opustili uporabo fosilnih goriv in dosegli cilj iz Pariškega sporazuma;

Or. it


PE680.715v02-00 314/535 AM\1225089SL.docx

SL



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; v tem okviru ponovno opozarja, da sta hitrost in obseg podnebnih sprememb trenutno največja v zadnjih dveh tisočletjih; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

Or. cs




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter okrepiti naravne ponore ogljika v EU; meni, da je treba obenem zagotoviti postopno opuščanje uporabe fosilnih goriv, da bi dosegli cilj iz Pariškega sporazuma;

Or. it



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine


AM\1225089SL.docx 315/535 PE680.715v02-00

SL

kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU, da bi povečali skupne koristi varstva biotske raznovrstnosti in boja proti podnebnim spremembam;

Or. fr




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za zavezujoč cilj EU za naravne ponore ogljika;

Or. en



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih

16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost trajnostnemu gospodarjenju z vsemi viri ter ohraniti in

PE680.715v02-00 316/535 AM\1225089SL.docx

SL

ponorov ogljika v EU; okrepiti ponore ogljika v EU v skladu s cilji in praksami, podprtimi v prihodnji skupni kmetijski politiki;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU, med drugim s tem, da se upoštevajo pri določitvi cilja zmanjšanja emisij do leta 2030;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU, med drugim z revizijo okvira politik, ki ustvarja nepotreben pritisk nanje;

Or. en


AM\1225089SL.docx 317/535 PE680.715v02-00

SL

Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 16



16. poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU skladno z načelom sorazmernosti;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost rešitvam, ki temeljijo na naravi in znanju lokalnih deležnikov, ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

Or. fr

Predlog spremembe 727Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 16


16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do

16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do

PE680.715v02-00 318/535 AM\1225089SL.docx

SL

2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih in morskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih kopenskih in morskih ponorov ogljika v EU;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst, če ne bomo ukrepali za zaustavitev podnebnih sprememb; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost trajnostnemu gospodarjenju z naravnimi viri ter ohraniti in okrepiti naravne ponore ogljika v EU;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih in morskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

Or. en

AM\1225089SL.docx 319/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 730Cyrus EngererPredlog resolucijeOdstavek 16



16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih in morskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

Or. en




16. izraža zaskrbljenost, ker se bo po scenariju zvišanja temperatur za 1,5 do 2 °C močno zmanjšala raznolikost večine kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na ekosistemih temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

Or. en

Predlog spremembe 732Nils Torvalds, Billy Kelleher, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 16




PE680.715v02-00 320/535 AM\1225089SL.docx

SL

kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje dati prednost na naravi temelječim rešitvam ter povečati varstvo naravnih ponorov ogljika v EU;

kopenskih vrst; zato poudarja, da je treba pri doseganju ciljev blaženja podnebnih sprememb in v strategijah prilagajanja nanje trajnostno gospodariti z naravnimi viri ter povečati naravne ponore ogljika v EU;

Or. en



16a. poziva Komisijo, naj oceni obseg pričakovanih sprememb biotske raznovrstnosti z analizo občutljivosti odzivov zemljepisne porazdelitve vrst na podnebne spremembe in naj podpre države članice, da bodo te ocene ustrezno vključile v nacionalne politike; poudarja, da bi bilo treba pričakovane spremembe v količini in razporeditvi (npr. morebitno selitev proti severu) obravnavati v prihodnjih poročilih v na podlagi direktiv o naravi in jih upoštevati v novi strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

Or. en



16a. opozarja, da ima varstvo oceanov nepogrešljivo vlogo pri prizadevanjih, da bi zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, ne le v samih morskih habitatih, temveč tudi zato, ker oceani močno vplivajo na zdravje

AM\1225089SL.docx 321/535 PE680.715v02-00

SL

ekosistemov po vsem planetu; nadalje poudarja pomembno vlogo zdravih oceanskih ekosistemov pri blaženju podnebnih sprememb; zato poziva k obnovi morskih ekosistemov, ki zagotavljajo naravne ponore, ter k njihovi vključitvi med učinkovito upravljana zavarovana morska območja;

Or. en



16a. poziva države članice, naj sprejmejo učinkovite ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, s katerimi bi preprečevale gozdne požare in se bojevale proti njim ter izravnavale njihove negativne učinke na podeželsko gospodarstvo, biotsko raznovrstnost in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poudarja, da je treba za spopadanje z učinki podnebnih sprememb na gozdove razvijati na znanosti temelječe obvladovanje požarov, in priznava, da je s kmetijskim gozdarstvom mogoče povečati proizvodnjo biomase, znižati stroške vzdrževanja gozdov in preprečevati gozdne požare;

Or. en



16a. poziva, naj se v novi strategiji EU za prilagajanje podnebnim spremembam, ki je povezana z zmanjševanjem in obvladovanjem tveganja nesreč, spodbujajo bistvena vloga na ekosistemih

PE680.715v02-00 322/535 AM\1225089SL.docx

SL

temelječih rešitev, ki podpirajo biotsko raznovrstnost, ter pobude za zmanjševanje ranljivosti in svetovnih groženj za prebivalstvo, preživljanje, dobrobit živali ter okolje, zlasti v državah z nižjimi dohodki;

Or. en



16a. opozarja, da se je EU zavezala izpolniti cilje iz Pariškega sporazuma; poziva Komisijo, naj odpravi subvencije za fosilna goriva, tudi subvencije za gorivo za ribiška plovila, ki so v nasprotju s podnebnimi cilji EU, izkrivljajo konkurenco ter spodbujajo prelov in presežne zmogljivosti ribolovne flote;

Or. en

Predlog spremembe 738Cyrus EngererPredlog resolucijeOdstavek 16 a (novo)


16a. poudarja pomen ohranitve modrega ogljika in z ogljikom bogatih oceanskih habitatov zaradi njihove vloge pri sekvestraciji ogljikovega dioksida ter pomen izboljšanja prilagajanja z varstvom obale pred erozijo in krepitve odpornosti morskega življenja in ribištva na podnebne spremembe;

Or. en


AM\1225089SL.docx 323/535 PE680.715v02-00

SL


16a. poudarja, da ima biogospodarstvo ključno vlogo pri ekonomsko in socialno trajnostnem boju proti podnebnim spremembam;

Or. fi

Predlog spremembe 740Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 16 a (novo)


16a. poziva k ustanovitvi medvladnega panela o spremembah oceanov;

Or. en

Predlog spremembe 741Cyrus EngererPredlog resolucijeOdstavek 16 b (novo)


16b. opozarja, da se v letu 2021 prične pobuda Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti za trajnostni razvoj, in poziva Komisijo, naj prevzame vodilno vlogo z naložbami v nove znanstvene raziskave, s katerimi se bo količinsko opredelila vrednost populacij rib in morskega življenja v ogljikovem krogu v oceanu do leta 2030;

Or. en

Predlog spremembe 742Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 16 b (novo)


PE680.715v02-00 324/535 AM\1225089SL.docx

SL

16b. poudarja, da je treba za izboljšanje shranjevanja ogljika, varstva obale, zavetišč za morska bitja ter odpornosti morskih vrst in ribištva proti podnebnim spremembam ohraniti in izboljšati celovitost z ogljikom bogatih oceanskih habitatov (koral, podvodnih gora, morskih trav, polojev);

Or. en

Predlog spremembe 743Cyrus EngererPredlog resolucijeOdstavek 16 c (novo)


16c. poziva Komisijo, naj obnavljanje in ohranjanje trajnostnega ribištva prizna kot podnebni ukrep;

Or. en

Predlog spremembe 744María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Nils Torvalds, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 17


17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

17. poziva Komisijo, naj predstavi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo zagotovila skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo formalno vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in nacionalno določene prispevke iz Pariškega sporazuma; poudarja, da je treba čim prej vzpostaviti formalno strukturo za usklajevanje, v prihodnje pa boljše usklajevanje poročanja, spremljanja, ocenjevanja in pregledovanja podnebnih načrtov in načrtov za biotsko raznovrstnost;

AM\1225089SL.docx 325/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en




17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma, vključno s preoblikovanjem intenzivne živinoreje tako, da bo zagotovljena gostota živali v okviru nosilne zmogljivosti zemljišča;

Or. en




17. poziva Komisijo, naj čim prej pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost z jasno opredeljenimi posameznimi koraki procesa, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

Or. ro



PE680.715v02-00 326/535 AM\1225089SL.docx

SL


17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma ter ciljev trajnostnega razvoja;

Or. fr




17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo izboljšala skladnost, medsebojno povezanost in trajnostne poslovne modele prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

Or. en




17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za podnebje in biotsko raznovrstnost, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov; poudarja pomen usklajevanja z državami članicami;

AM\1225089SL.docx 327/535 PE680.715v02-00

SL

Or. fr

Predlog spremembe 750Linea Søgaard-LidellPredlog resolucijeOdstavek 17



17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za cilje glede podnebja in biotske raznovrstnosti, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

Or. en




17. poziva Komisijo, naj pripravi dolgoročni akcijski načrt EU za biotsko raznovrstnost, tudi biotsko raznovrstnost tal, s katerim bo izboljšala skladnost in medsebojno povezanost prihodnjih ukrepov ter v katerega bo vključila zaveze iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

Or. en

Predlog spremembe 752Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 17


PE680.715v02-00 328/535 AM\1225089SL.docx

SL


17. meni, da bi bilo treba evropski zeleni dogovor uporabiti kot okvir za izboljšanje skladnosti in medsebojne povezanosti prihodnjih ukrepov ter vključevanje zavez iz svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 in Pariškega sporazuma;

Or. en

Predlog spremembe 753Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 17 a (novo)


17a. poudarja, da mora biti nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam popolnoma usklajena s strategijo za biotsko raznovrstnost in pripravljenost na naravne nesreče v okviru mehanizma Unije na področju civilne zaščite; poziva, naj se v zakonodajni instrument za nove, pravno zavezujoče cilje za obnovo vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove ekosistemov z največjim potencialom za zajemanje in shranjevanje ogljika, obnovo biotske raznovrstnosti ter preprečevanje in zmanjšanje vpliva naravnih nesreč; poziva, naj se v strategijo za biotsko raznovrstnost vključijo na naravi temelječe rešitve, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju biotske raznovrstnosti, in ukrepi za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva, gospodarskih dejavnosti, dobrobiti živali in prostoživečih živalskih vrst zaradi naravnih nesreč;

Or. en


AM\1225089SL.docx 329/535 PE680.715v02-00

SL


17a. poudarja, da mora biti nova strategija EU za gozdove popolnoma usklajena s strategijo za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se v načrt za obnovo narave vključijo specifični zavezujoči cilji glede varstva in obnove ekosistemov z največjim potencialom za zajemanje in shranjevanje ogljika; poudarja pomembno vlogo na naravi temelječih rešitev pri spodbujanju biotske raznovrstnosti ter ukrepov za zmanjšanje ranljivosti prebivalstva, gospodarskih dejavnosti, dobrobiti živali in prostoživečih živalskih vrst zaradi naravnih nesreč;

Or. en

Predlog spremembe 755Alexander Bernhuber, Petri Sarvamaa, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 17 a (novo)


17a. meni, da so gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, in lesni proizvodi, pridobljeni iz njih, zaradi povečevanja zalog ogljika v gozdovih in lesnih proizvodih ter lajšanja nadomeščanja materialov bistveni za doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN in evropskega zelenega dogovora ter za boj proti podnebnim spremembam; poudarja, da bi bilo za zagotovitev skladnosti treba te koristi priznati horizontalno v politikah EU, povezanih z gozdovih, tudi politikah glede biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 756María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucije

PE680.715v02-00 330/535 AM\1225089SL.docx

SL



17a. poziva Komisijo, naj v sodelovanju s zvezo IUCN in Evropsko agencijo za okolje pripravi smernice, opredelitve ter jasna načela izvajanja in orodja za optimizacijo, ki bodo omogočali, da se na naravi temelječe rešitve jasno opredelijo kot rešitve, ki vključujejo biotsko raznovrstnost, ter bodo vodilo pri odločanju o tem, kje te rešitve izvajati, da bi čim bolj povečali povezljivost in koristi narave ter sinergije med ohranjanjem biotske raznovrstnosti ter blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje;

Or. en



17a. priznava, da trajnostno upravljana zavarovana območja, zlasti morski ekosistemi, pozitivno prispevajo k prilagajanju podnebnim spremembam s krepitvijo odpornosti ekosistemov; poziva države članice, naj v nacionalnih strategijah prilagajanja podnebnim spremembam okrepijo vlogo mrež zavarovanih območij in povečajo njihovo število;

Or. en



17a. poziva Komisijo, naj takoj izkoristi

AM\1225089SL.docx 331/535 PE680.715v02-00

SL

možnosti za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, ki jih zagotavlja obnova gozdov, mokrišč, šotišč, travinja in obalnih ekosistemov, ter naj ohranjanje narave vključi v vse ustrezne politike in programe EU;

Or. en

Predlog spremembe 759Nils Torvalds, Billy Kelleher, Irena Joveva, Andreas Glück, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 17 a (novo)


17a. poudarja, da bi bilo treba učinke nadomeščanja z lesnimi proizvodi priznati kot pomembne za doseganje ciljev zelenega dogovora ter za povečanje zalog ogljika v gozdovih; meni, da lahko gozdovi, s katerimi se trajnostno gospodari, podpirajo dolgoročno razpoložljivost lesa in povečajo biotsko raznovrstnost;

Or. en



17a. poudarja negotovo stanje zdravja tal v sredozemski regiji, ki je posledica dezertifikacije, dviga temperatur in posledične erozije tal ter izgube mikroorganizmov in rastlinskih vrst, ki prispevajo k zdravju tal, to pa vodi v nadaljnjo izgubo biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 761Roberta MetsolaPredlog resolucije

PE680.715v02-00 332/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 17 b (novo)


17b. poudarja, da je potreben sistem za opredelitev degradiranih in onesnaženih tal za sanacijo, določitev pogojev za dobro ekološko stanje, uvedbo ciljev sanacije in parametrov za spremljanje kakovosti tal, ob priznavanju vloge, ki jo lahko ima kompostiranje pri doseganju tega cilja, ter zlasti vloge komposta, ki se proizvaja v velikem obsegu in omogoča doseganje ciljev krožnega gospodarstva kot proizvod recikliranja živilskih odpadkov;

Or. en

Predlog spremembe 762María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 17 b (novo)


17b. poudarja, da bi moral svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020 zavezovati strani k vključitvi na naravi temelječih rešitev, s katerimi bi se varovali in obnavljali biotska raznovrstnost in celovitost ekosistemov, v nacionalne strategije in akcijske načrte za biotsko raznovrstnost ter nacionalno določene prispevke za uresničitev ciljev Pariškega sporazuma;

Or. en

Predlog spremembe 763Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucijeOdstavek 17 b (novo)


17b. poudarja, da lahko ekosistemski pristop k prilagajanju, ki vključuje

AM\1225089SL.docx 333/535 PE680.715v02-00

SL

ohranjanje, trajnostno upravljanje in obnavljanje ekosistemov, pomaga ljudem pri prilagajanju vplivom podnebnih sprememb;

Or. en

Predlog spremembe 764María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 17 c (novo)


17c. poudarja, da kljub vse večjemu soglasju v okviru Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, Konvencije o biološki raznovrstnosti in drugih ustreznih konferenc pogodbenic, da je treba celostno ukrepati na ravni držav in lokalni ravni za skupno obvladovanje krize biotske raznovrstnosti in podnebne krize, številne nacionalne podnebne zaveze in strategije držav še vedno ne vključujejo na naravi temelječih rešitev; meni, da bi večdeležniška platforma za rešitve, ki temeljijo na naravi, lahko pripomogla k okrepitvi sinergije med večstranskimi mednarodnimi konvencijami o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah ter omogočila doseganje ciljev trajnostnega razvoja OZN;

Or. en

Predlog spremembe 765María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijePodnaslov 6 a (novo)


PE680.715v02-00 334/535 AM\1225089SL.docx

SL

Na naravi temelječe rešitve

Or. en

Predlog spremembe 766Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijePodnaslov 7 a (novo)


Ozelenitev mestnih in primestnih območij

Or. en

Predlog spremembe 767Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijePodnaslov 7 a (novo)


Dajanje prednosti ohranjanju vrst

Or. en

Predlog spremembe 768Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 18


18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

18. je seznanjen s ciljema Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 % in zmanjšanja izgube hranil za do 50 %, s čimer se bo uporaba gnojil do leta 2030 zmanjšala za do 20 %; poudarja, da mora navedena cilja glede zmanjšanja spremljati povečanje raziskav in razvoja alternativnih fitofarmacevtskih sredstev in gnojil ter načinov uporabe in tehnologij, če želi EU resnično postati vodilna na področju trajnostnega in okolju prijaznega kmetijstva; poziva Komisijo,

AM\1225089SL.docx 335/535 PE680.715v02-00

SL

naj izvede oceno učinka, države članice pa, naj kmetom ponudijo nabor alternativ za varstvo rastlin in gnojenje, da bi zagotovili zanesljivost oskrbe z visokokakovostnimi živili, proizvedenimi na biotski raznovrstnosti prijazen način; poziva sozakonodajalca, naj ustrezno upoštevata ta cilja v prihodnjih zakonodajnih pobudah; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en




18. poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo, s katero se bo EU zavezala, da bo z zavezujočimi nacionalnimi prispevki zmanjšala uporabo sintetičnih pesticidov za 50 % do leta 2025 in za 80 % do leta 2030, da bi te pesticide do leta 2035 postopoma odpravili; poziva Komisijo, naj določi ambiciozna izhodišča za te cilje in posameznim državam članicam dodeli njihove prispevke k ciljem na ravni Unije, pri čemer bi bil cilj vsake države članice do leta 2030 končna točka linearne krivulje zmanjšanja, ki opredeljuje letno zmanjšanje za obdobje 2021–2030; pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030; vztraja, da bi morala biti oba cilja pravno zavezujoča in da bi ju bilo treba dolgoročno povečati; obžaluje, da odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 sistematično spodkopava prepoved vsakršne uporabe treh neonikotinoidov na prostem (imidakloprid, klotianidin in

PE680.715v02-00 336/535 AM\1225089SL.docx

SL

tiametoksam);

Or. en

Predlog spremembe 770Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 18



18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; opozarja, da bi bilo treba, preden kateri koli cilj postane zavezujoč, izvesti celovito oceno učinka glede vseh vidikov, vključno s prehransko varnostjo in varnostjo hrane, socialno in gospodarsko trajnostnostjo kmetijstva v EU, generacijsko pomladitvijo, cenami živil, razpoložljivostjo in cenami kmetijskih zemljišč ter morebitnimi tveganji prenosa izgube biotske raznovrstnosti na druge države zaradi nadomeščanja lokalne kmetijske proizvodnje z uvozom blaga; dodaja, da bi morali biti vsi cilji tržno usmerjeni; predlaga določitev ciljnih razponov za upoštevanje nacionalnih razmer in različnih izhodišč ter ohranjanje prožnosti za nepredvidene izzive, kot so krize ali izredne vremenske razmere; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti;

Or. en



AM\1225089SL.docx 337/535 PE680.715v02-00

SL


18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe kemičnih pesticidov, uporabe gnojil in izgube hranil do leta 2030; meni, da bi lahko imeli ti cilji velik negativen vpliv na gospodarsko vzdržnost sektorja, dohodke kmetov in prehransko varnost ter da bi jih bilo treba zato zanje pred določitvijo ciljnih vrednosti zmanjšanja izvesti oceno učinka; meni, da bi bilo treba kmetom zagotoviti pogoje za zmanjšanje ali optimizacijo uporabe proizvodov s povečanjem naložb in znanja na področju raziskav, inovacij ter orodij in tehnik za precizno kmetijstvo; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti tako, da bi izpolnili dejanske potrebe kmetov v zvezi z nevarnejšimi patogeni;

Or. it

Predlog spremembe 772Alexandr Vondra, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 18



18. priznava cilje Komisije za celotno EU glede zmanjšanja uporabe pesticidov in gnojil do leta 2030, da bi se zmanjšale izguba hranil ter onesnaženost voda in tal z, na primer, nitrati, ki med drugim povzroča širjenje alg v rekah, jezerih, ribnikih itd. ter s tem resno ogroža biotsko raznovrstnost; meni, da bi bilo treba to doseči z zavezujočimi in sorazmernimi cilji, prilagojenimi praksam posameznih držav članic; meni, da je nitrate v tleh najbolje vezati z vmesnimi posevki (npr. s sejanjem ogrščice po žetvi pšenice); zato opozarja pred popolnim opuščanjem kmetijskih zemljišč (praho) zaradi večjega tveganja pronicanja nitratov v vode in tla; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo

PE680.715v02-00 338/535 AM\1225089SL.docx

SL

iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en

Predlog spremembe 773Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 18



18. je seznanjen s ciljema Komisije glede zmanjšanja uporabe kemičnih pesticidov in tveganja, povezanega z njimi, za 50 % in izgube hranil za vsaj 50 %, kar bi privedlo do najmanj 20-odstotnega zmanjšanja uporabe gnojil do leta 2030; poziva Komisijo, naj izvede celovito oceno učinka vseh kvantitativnih ciljev in njihovega vzajemnega vpliva, predstavljenega v strategiji za biotsko raznovrstnost in strategiji „od vil do vilic“, preden predlaga ustrezno zakonodajo; meni, da je kljub temu, da bi se bilo treba na splošno izogibati ureditvam z odstopanji, člen 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 še vedno pomemben instrument za zagotavljanje dostopa kmetov do učinkovitih sredstev za varstvo rastlin; vendar poudarja, da ga je treba uporabljati samo pod nadzorom Komisije in ob strogem spoštovanju člena 1(3) in (4) Uredbe;

Or. en

Predlog spremembe 774Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille WeissPredlog resolucijeOdstavek 18


18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti

18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 % in izgube hranil, ki izhajajo iz vseh hranilnih virov, kot so mineralna in organska gnojila, za

AM\1225089SL.docx 339/535 PE680.715v02-00

SL

zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov; poudarja, da so mestna območja in civilna družba, javni organi in podjetja enako prizadeti zaradi ciljev glede zmanjšanja; opozarja, da je te cilje mogoče doseči le z zagotovitvijo podpornih ukrepov na ravni kmetij, kot so storitve kmetijskega svetovanja v zvezi s prehrano, in z inovativnimi kmetijskimi rešitvami, kot je precizno kmetovanje, kar je oboje v skladu s prihodnjo skupno kmetijsko politiko;

Or. en




18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov, uporabe gnojil in izgube hranil do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba to zmanjšanje količinsko opredeliti na podlagi kumulativne ocene učinka na gospodarstvo, kmetom pa zagotoviti pogoje za zmanjšanje ali optimizacijo uporabe proizvodov s povečanjem naložb in znanja na področju raziskav, inovacij ter orodij in tehnik za precizno kmetijstvo; pričakuje, da se bo zagotovila jasnost na vse obsežnejšem področju novih tehnik žlahtnjenja, da bi uredili področje uporabe in priložnosti ter tako zagotovili ustrezno pravno podlago za njihov razvoj v praksi;

Or. it

Predlog spremembe 776Hermann Tertsch

PE680.715v02-00 340/535 AM\1225089SL.docx

SL




18. je seznanjen s ciljema Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, zaradi katerih bi se lahko uporaba gnojil iz ekoloških in mineralnih virov zmanjšala za 20 %; poziva, naj se pred predstavitvijo zakonodajnega predloga izvede podrobna ocena učinka, da bo na podlagi zadostnih podatkov in znanstvenih dokazov mogoče oceniti učinek navedenega zmanjšanja na varstvo biotske raznovrstnosti, prehransko varnost in selitev nekaterih gospodarskih dejavnosti zunaj EU; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. es




18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov; poziva Komisijo, naj: zagotovi večjo preglednost in dostopnost podatkov o regulativnem tveganju; okrepi raziskave in izobraževanje v zvezi z alternativami pesticidom; ustavi ves izvoz fitofarmacevtskih sredstev, ki so v EU prepovedani, in podpira ponovno

AM\1225089SL.docx 341/535 PE680.715v02-00

SL

ocenjevanje registracije pesticidov v državah v razvoju v skladu s kodeksom ravnanja FAO/SZO;

Or. en

Predlog spremembe 778Esther de Lange, Jan Huitema, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 18



18. pozdravlja cilja Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki lahko privedeta do 20-odstotnega zmanjšanja uporabe gnojil ter bi morali biti zavezujoča, če se z ocenami učinka ugotovi, da sta učinkovita; podpira izvajanje sorodne zakonodaje, kot so nove tehnike žlahtnjenja, učinkovita politika izdaje dovoljenj za proizvode z nizkim tveganjem in priznanje biostimulantov, za zaščito preskrbe s hrano v EU; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti;

Or. en




18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe kemičnih pesticidov, uporabe gnojil in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030; priznava, da bi lahko imeli ti cilji znaten negativen vpliv na vzdržnost sektorja, prihodke kmetov in prehransko varnost ter da bi bilo treba zato pred določitvijo kakršnega koli ciljnega zmanjšanja izvesti oceno učinka; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009

PE680.715v02-00 342/535 AM\1225089SL.docx

SL

pojasniti, tako da bi odstopanje ustrezalo dejanskim potrebam izvajalcev kmetijskih dejavnosti za spoprijemanje z najbolj nevarnimi patogeni;

Or. en

Predlog spremembe 780Martin Hojsík, Irena Joveva, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 18



18. odločno pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; pričakuje, da se bodo te vseevropske ključne zaveze čim prej pretvorile v konkretne zavezujoče nacionalne vrednosti, ki bodo izražale različna izhodišča držav članic; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se

18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti pravno zavezujoči; meni, da bi bilo treba določiti vmesne cilje glede zmanjšanja, skupaj z mehanizmom, ki bi vključeval zahtevo po

AM\1225089SL.docx 343/535 PE680.715v02-00

SL

smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

sprejetju okrepljenih ukrepov, če vmesni cilji ne bi bili doseženi; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en

Predlog spremembe 782Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 18



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; poziva Komisijo, naj pregleda Uredbo (ES) št. 396/2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov, da bi med zakonska merila vključila zdravje živali in okoljska tveganja; meni, da bi ta pristop kmetom v EU, ki si prizadevajo za varstvo biotske raznovrstnosti, zagotovil pravično obravnavo in enake konkurenčne pogoje;

Or. en

Predlog spremembe 783María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 18


18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES)

18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči in izrecno povezani s strategijo na področju kemikalij za trajnostnost; v

PE680.715v02-00 344/535 AM\1225089SL.docx

SL

št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

zvezi s tem poudarja povezavo med strategijo za biotsko raznovrstnost, strategijo „od vil do vilic“ in strategijo na področju kemikalij; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en




18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov, uporabe gnojil in izgube hranil do leta 2030, ki bi jih bilo treba določiti na podlagi ocen učinka in znanstvenih podatkov, da bi se lahko izvajali tudi v skladu s predpisi skupne kmetijske politike; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz kmetijskih razlogov ter na podlagi ocene zdravstvenih in okoljskih dejavnikov;

Or. it



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se

18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov, uporabe gnojil in izgube hranil do leta 2030, ki bi jih bilo treba določiti na podlagi ocen učinka in znanstvenih podatkov, da bi se lahko izvajali tudi v skladu s predpisi skupne kmetijske politike; meni, da bi bilo treba

AM\1225089SL.docx 345/535 PE680.715v02-00

SL

smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz kmetijskih razlogov ter na podlagi ocene zdravstvenih in okoljskih dejavnikov;

Or. it




18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za do 50 %, zmanjšanja uporabe gnojil in omejitve izgube hranil do leta 2030 ob upoštevanju varstva proizvodnega potenciala evropskih kmetijskih gospodarstev;

Or. it

Predlog spremembe 787Ondřej Knotek, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 18



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030 ob upoštevanju razlik med državami članicami, ki bi morali biti zavezujoči, tudi v zvezi z uvozom v EU; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en

PE680.715v02-00 346/535 AM\1225089SL.docx

SL




18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči v vsaki državi članici; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. en




18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

Or. fr



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in

18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in

AM\1225089SL.docx 347/535 PE680.715v02-00

SL

kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030, ki bi morali biti zavezujoči; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz resnih zdravstvenih ali okoljskih razlogov;

Or. cs




18. je seznanjen s cilji Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030; meni, da bi morali predlogi za omejitve in zmanjšanja temeljiti na obsežnih in celovitih ocenah tveganja in ne na arbitrarnih ciljih;

Or. en

Predlog spremembe 792Nils Torvalds, Billy Kelleher, Andreas GlückPredlog resolucijeOdstavek 18



18. pozdravlja cilje Komisije glede zmanjšanja uporabe bolj nevarnih in kemičnih pesticidov za 50 %, uporabe gnojil za vsaj 20 % in izgube hranil za vsaj 50 % do leta 2030; meni, da bi bilo treba odstopanje iz člena 53(1) Uredbe (ES) št. 1107/2009 pojasniti, uporabljati pa bi se smelo samo iz zdravstvenih in okoljskih razlogov;

PE680.715v02-00 348/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en

Predlog spremembe 793Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 – pododstavek 1 (novo)


poziva Komisijo, naj pripravi načrt za nadomestila za izgubo dohodka kmetov, ki je lahko posledica določenih ciljev glede biotske raznovrstnosti in z njimi povezanega zmanjšanja proizvodnje;

Or. en



18a. poudarja, da je treba poiskati alternativne rešitve za doseganje teh ciljev in zagotoviti, da imajo kmetje dostop do vrste ustreznih, varnih, učinkovitih in ekonomičnih orodij, pa tudi možnost dostopa do najnovejših dognanj, tehnologij in najboljših svetovalnih storitev; poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja rešitve, ki lahko nadomestijo uporabo pesticidov in gnojil, ter zagotovi ustrezne naložbe v raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj poleg tega revidira zakonodajo in zagotovi pravočasne spremembe v zvezi z odobritvijo alternativnih proizvodov, da bi omogočila njihovo hitro sprostitev na trg;

Or. it

Predlog spremembe 795Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 18 a (novo)

AM\1225089SL.docx 349/535 PE680.715v02-00

SL


18a. pozdravlja odločitev o reviziji direktive o trajnostni rabi pesticidov ter ciljih glede zmanjšanja uporabe pesticidov in izgub hranil; poudarja pomen celostnih in krožnih pristopov, kot so agroekološke prakse; vztraja, da bi morala vsaka država članica sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje potrebe po pesticidih in gnojilih, skupaj z natančno opredeljeno podporo, ki bi zagotovila odgovornost na vseh ravneh za pomoč pri doseganju teh ciljev; ponovno poziva k prenosu zgoraj navedenih ciljev v zakonodajo in poziva Komisijo, naj pojasni, kako bo obravnavala prispevke posameznih držav članic k ciljem na ravni Unije, in pojasni izhodišča za te cilje;

Or. en

Predlog spremembe 796Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijePodnaslov 7 a (novo)


izraža zaskrbljenost zaradi obremenjenosti okolja s sintetičnimi kemikalijami v zraku, vodi in tleh ter ugotovitve Evropske agencije za okolje, da se ta obremenitev zaradi predvidenega povečanja proizvodnje kemikalij, nadaljnjih emisij obstojnih in nevarnih kemikalij, vključno z endokrinimi motilci, zaviralci ognja ali PFAS, ter njihovih kombiniranih učinkov verjetno ne bo zmanjšala; zato poudarja, da je treba nujno zmanjšati pritiske iz vseh virov onesnaževanja, med drugim z zmanjšanjem uporabe nevarnih kemikalij, strožjimi ukrepi za obvladovanje tveganja in prehodom na cilj ničelnega onesnaževanja ter uporabo kemikalij, ki so po zasnovi trajnostne in varne;

Or. en

PE680.715v02-00 350/535 AM\1225089SL.docx

SL



18a. pozdravlja vključitev mestnih in primestnih območij; poudarja, da je enostavno oblikovanje načrtov ozelenitve mest premalo ambiciozno v primerjavi z jasno določenimi cilji za kmetijski sektor; poziva Komisijo, naj določi ambiciozne in zavezujoče cilje za mestna območja, kot so zmanjšanje košnje zelenih mestnih površin ter rezanja žive meje in sekanja dreves v času razmnoževanja in vzreje mladičev pri pticah, minimalni delež zelenih streh na novih stavbah ter zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil na površinah, ki se ne uporabljajo za pridelavo hrane, itd.;

Or. en

Predlog spremembe 798Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 18 a (novo)


18a. poudarja, da morajo biti za znatno zmanjšanje uporabe pesticidov in z njimi povezanega tveganja na voljo varnejše alternative, ki bodo zagotovile delujoč nabor orodij za varstvo rastlin, in inovativna orodja, kot so digitalno in precizno kmetijstvo, ki bodo omogočala učinkovitejšo uporabo, poleg tega pa so potrebne tudi odpornejše sorte, pri katerih je potreben manjši vložek za zagotovitev stabilnega pridelka; poudarja pomen novih inovativnih tehnik žlahtnjenja za pridobivanje takih sort in poziva Komisijo, naj v zvezi s tem predlaga regulativni okvir;

AM\1225089SL.docx 351/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



18a. meni, da bi moral zmanjšanje kemičnih fitofarmacevtskih sredstev spremljati jasen okvir, ki bi omogočal razvoj in uporabo inovativnih tehnologij, vključno z biotehnologijami, da bi bile te varne za potrošnike in okolje ter široko dostopne kmetom; pričakuje, da se bo zagotovila jasnost na vse obsežnejšem področju novih tehnologij žlahtnjenja, da bi uredili področje uporabe in priložnosti ter tako zagotovili ustrezno pravno podlago za njihov razvoj na terenu;

Or. it

Predlog spremembe 800Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 18 a (novo)


18a. poudarja, da je integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi mogoče le, če imajo kmetje ustrezna in zadostna sredstva; zato poudarja, da je treba za integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi vzpostaviti načelo inovativnosti in nadomeščanja, kar pomeni, da mora Komisija pred umikom snovi/proizvoda s trga preveriti, ali so na voljo ustrezne alternative, da zagotovi, da imajo kmetje dostop do ustreznega nabora varnih, učinkovitih in cenovno dostopnih rešitev ter do najnovejšega znanja, tehnologij in najboljših svetovalnih storitev;

PE680.715v02-00 352/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



18a. pozdravlja, da se je Komisija zavezala, da bo že od vsega začetka skrbela za to, da bodo nacionalni strateški načrti za kmetijstvo odražali višjo raven prizadevanj za občutno zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov in tveganja, povezanega z njimi, pa tudi uporabe gnojil in antibiotikov; opozarja, da je treba s pomočjo rešitev, ki temeljijo na ekosistemih, na primer s celovitim zatiranjem škodljivih organizmov, kolobarjenjem s stročnicami in drugimi praksami organskega kmetovanja, preiti na visoko biotsko raznovrstnost in agroekološke sisteme;

Or. en



18a. poudarja, da bi bilo treba za doseganje cilja zmanjšanja izgube hranil za 50 % do leta 2030 v strateških načrtih SKP in zlasti ekoshemah zagotoviti rešitve za optimizacijo učinkovitosti uporabe hranil; poudarja, da so precizno kmetijstvo in specializirane svetovalne storitve nujni za uravnoteženo uporabo gnojil;

Or. es

Predlog spremembe 803Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 353/535 PE680.715v02-00

SL



18a. poziva, naj se zagotovi možnost nadomestitve fitofarmacevtskih sredstev in kemikalij v skladu z roki, ki so odvisni od razpoložljivosti alternativnih sredstev za varstvo rastlin in živali; meni, da morajo biti ta sredstva razpoložljiva in da jih je treba v primeru njihove ukinitve nadomestiti s sredstvi, ki so podobna v smislu učinkovitosti ter razmerja med stroški in koristmi;

Or. it



18a. poziva, naj se zagotovi možnost nadomestitve fitofarmacevtskih sredstev in kemikalij v skladu z roki, ki so odvisni od razpoložljivosti alternativnih sredstev za varstvo rastlin in živali; meni, da morajo biti ta sredstva razpoložljiva in da jih je treba v primeru njihove ukinitve nadomestiti s sredstvi, ki so podobna v smislu učinkovitosti ter razmerja med stroški in koristmi;

Or. it



18a. izraža zaskrbljenost, ker je 80 % komunalnih odplak, izpuščenih v morske bazene, kot je Sredozemsko morje,

PE680.715v02-00 354/535 AM\1225089SL.docx

SL

neočiščenih, kar negativno vpliva na morsko biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z okvirno direktivo o morski strategiji in okvirno direktivo o vodah;

Or. en

Predlog spremembe 806Pascal CanfinPredlog resolucijeOdstavek 18 a (novo)


18a. nasprotuje ponovni odobritvi aktivne snovi glifosat po 31. decembru 2022; poziva vse države članice, naj opravijo ustrezno pripravljalno delo, da bi vsem kmetom zagotovile alternativne trajnostne rešitve po uvedbi prepovedi glifosata;

Or. en



18a. obžaluje, da je presoja vplivov kemikalij na okolje in biotsko raznovrstnost pri socialno-ekonomski analizi, ki se izvede v postopku odobritve v skladu z uredbo REACH, običajno podcenjena; je zaskrbljen zaradi stalne uporabe in odobritev nevarnih kemikalij, ki negativno vplivajo na okolje, ali, v primerih manjkajočih varnostnih podatkov, na okoljske končne točke; poziva Komisijo, naj kot pristojna za obvladovanje tveganj bolj upošteva vplive kemikalij, vključno z njihovimi kroničnimi in dolgotrajnimi učinki, na okolje in biotsko raznovrstnost;

AM\1225089SL.docx 355/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



18b. ugotavlja, da približno 80 % morskih odpadkov izvira s kopnega in da se je v naših oceanih nakopičilo 150 milijonov ton plastike, pri čemer se količina vsako leto poveča za 4,6–12,7 milijona ton; poziva Komisijo, naj za obravnavanje tega zagotovi hitro izvedbo vseh 35 ukrepov iz novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je eden od glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora; opozarja, da se je EU zavezala, da bo vodila prizadevanja za sklenitev svetovnega dogovora o plastiki, ki mora obravnavati celoten življenjski cikel plastike in predstavljati temeljno spremembo gospodarstva na področju plastike;

Or. en

Predlog spremembe 809Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. poziva Komisijo, naj v revizijo izvedbenih ukrepov v zvezi z izdajanjem dovoljenj za dajanje pesticidov na trg vključi določbe za spoštovanje vseevropskega cilja glede zmanjšanja rabe pesticidov, določenega v strategiji za biotsko raznovrstnost, zlasti z vključitvijo okoljskih določb med merila za odobritev dajanja pesticidov na trg iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; meni, da se v primeru, če

PE680.715v02-00 356/535 AM\1225089SL.docx

SL

Evropska agencija za varnost hrane sklene, da obstaja visoko tveganje za okolje, ne bi smela sprejeti odločitev o odobritvi v skladu z navedeno uredbo;

Or. en

Predlog spremembe 810Ulrike Müller, Nils Torvalds, Jan Huitema, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. pozdravlja predlog Komisije o zmanjšanju izgube hranil; poudarja, da bi strategija za zmanjšanje izgube hranil morala biti osredotočena predvsem na omogočanje kmetom, da povečajo učinkovitost upravljanja hranil, in v zvezi s tem poudarja, kako pomembne so inovativne tehnologije in rešitve; nadalje poziva, naj strategija obravnava učinke različnih gnojil na podnebje in okolje;

Or. en

Predlog spremembe 811Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. poudarja, da mora vsako zmanjšanje uporabe kemičnih fitofarmacevtskih sredstev spremljati načelo inovativnosti, ki omogoča raziskave, razvoj in uporabo novih inovativnih tehnik, vključno s preciznim kmetovanjem in novimi tehnikami žlahtnjenja; poziva Komisijo, naj objavi študijo o potencialu novih genomskih tehnik, ki bi morala biti podlaga za ustrezen regulativni okvir;

Or. en

AM\1225089SL.docx 357/535 PE680.715v02-00

SL



18b. izraža zaskrbljenost, ker je 80 % komunalnih odplak, izpuščenih v morske bazene, kot je Sredozemsko morje, neočiščenih, kar negativno vpliva na morsko biotsko raznovrstnost in zdravje ljudi; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost z okvirno direktivo o morski strategiji in okvirno direktivo o vodah;

Or. en

Predlog spremembe 813Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. z zanimanjem pričakuje študijo Komisije o potencialu novih genomskih tehnik, ki bi morala končno privesti do oblikovanja ustreznega zakonodajnega okvira, ki bo temelji na najsodobnejšem znanstvenem znanju in dokazih;

Or. it

Predlog spremembe 814Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. se strinja, da je treba ohraniti dohodek kmetov z uporabo ustreznih instrumentov in varnih načinov za zaščito pridelka pred škodljivimi organizmi in boleznimi, kot je določeno v strategiji „od vil do vilic“;

PE680.715v02-00 358/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. it

Predlog spremembe 815Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 b (novo)


18b. poudarja, da imajo evropski kmetje ključno vlogo pri varstvu narave in pomembno prispevajo k biotski raznovrstnosti;

Or. en



18c. ugotavlja, da približno 80 % morskih odpadkov izvira s kopnega in da se je v naših oceanih nakopičilo 150 milijonov ton plastike, pri čemer se količina vsako leto poveča za 4,6–12,7 milijona ton; poziva Komisijo, naj za obravnavanje tega zagotovi hitro izvedbo vseh 35 ukrepov iz novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je eden od glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora;

Or. en

Predlog spremembe 817Pascal CanfinPredlog resolucijeOdstavek 18 c (novo)


18c. pozdravlja cilje strategije za biotsko raznovrstnost glede zmanjšanja uporabe gnojil v EU za vsaj 20 % do leta 2030; poziva Komisijo, naj si še

AM\1225089SL.docx 359/535 PE680.715v02-00

SL

naprej prizadeva za dodatne rešitve za zmanjšanje uporabe mineralnih dušikovih gnojil, zlasti s prizadevanji za njihovo obdavčitev ali vsaj s spodbujanjem uskladitve prizadevanj na področju obdavčitve med državami članicami;

Or. en

Predlog spremembe 818Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 c (novo)


18c. je prepričan, da je treba pri strategiji za biotsko raznovrstnost sodelovati s kmeti za nadaljnje povečanje prispevkov k biotski raznovrstnosti na podlagi posebne podpore za kmete iz večletnega finančnega okvira;

Or. en

Predlog spremembe 819Fulvio Martusciello, Salvatore De Meo, Antonio TajaniPredlog resolucijeOdstavek 18 c (novo)


18c. poziva, naj se z namenom popolne uskladitve standardov registracije za odobritev fitofarmacevtskih sredstev prenesejo na raven EU;

Or. it



18d. ugotavlja, da večja raba pesticidov in odvisnost od njih pomenita visoke

PE680.715v02-00 360/535 AM\1225089SL.docx

SL

stroške za kmete, in sicer zaradi višjih vhodnih stroškov ter manjšega donosa, ki ga povzročata siromašenje in slabšanje kakovosti tal; ugotavlja, da je tradicionalni pristop z uporabo kemičnih pesticidov napačen, saj je biološko neizogibno dejstvo, da škodljivi organizmi hitro razvijejo odpornost na aktivno snov, kar vodi v kemično oboroževalno tekmo, s katero največ izgubijo kmetje in biotska raznovrstnost; ugotavlja, da se je odpornost v zadnjih desetletjih povečevala zaradi sistematičnega in večkratnega nanašanja prevelikih količin sredstev na prevelikih območjih, tako da so pesticidi postali še manj učinkoviti; ugotavlja, da je treba za prispevanje k preprečevanju propada biotske raznovrstnosti in razvoja odpornosti škodljivih organizmov slediti hierarhiji ukrepov v skladu z osmimi načeli integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi iz Priloge III k Direktivi 2009/128/ES o trajnostni rabi pesticidov, ki določajo, da se kemični pesticidi uporabljajo šele kot zadnja možnost;

Or. en

Predlog spremembe 821Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 d (novo)


18d. poudarja, da bi bilo treba pri strategiji za biotsko raznovrstnost v celoti upoštevati prihodnji sporazum o strateških načrtih SKP ter preprečiti dodatna pravna bremena in negotovost za kmete po sklenitvi sporazuma o novi SKP;

Or. en

Predlog spremembe 822Ville NiinistöPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 361/535 PE680.715v02-00

SL

Odstavek 18 e (novo)


18e. ugotavlja, da so pristopi h kmetovanju z visoko biotsko raznovrstnostjo in visoko gensko raznovrstnostjo, kot je agroekologija, učinkovit način za zmanjšanje tveganja izpada pridelka ali napada škodljivcev, saj so kloni in podobni fenotipi enako dovzetni za enake pretrese in pritiske, kot so škodljivci in bolezni, zlasti v enotnih in monokulturnih krajinah; ugotavlja, da je lahko dobičkonosnost agroekoloških sistemov večja kot pri konvencionalnih sistemih in da so lahko taki sistemi enako, ali celo bolj, produktivni1a; poudarja, da dolgoročne prehranske varnosti ni mogoče zagotoviti brez ohranjanja in obnove zdravih, plodnih in odpornih tal in ekosistemov;

_________________1a Glej, na primer, metaštudijo J. D. van der Ploega in drugih, 2019. „The economic potential of agroecology: Empirical evidence from Europe“ (Ekonomski potencial agroekologije: empirični dokazi, zbrani v Evropi), Journal of Rural Studies, https://doi.org/10.1016/j.jrurstud.2019.09.003.

Or. en

Predlog spremembe 823Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 18 e (novo)


18e. odločno poudarja, da je treba še naprej omogočati nujne odobritve pesticidov za zagotovitev zanesljivosti oskrbe v EU;

Or. en

PE680.715v02-00 362/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog spremembe 824Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 f (novo)


18f. v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo enake standarde za proizvode in proizvodnjo ter učinkovit nadzor nad kmetijskimi proizvodi, uvoženimi iz tretjih držav, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za evropsko proizvodnjo živil in visoka raven varstva, ter poudarja, da mora biti skupni cilj oskrba z visokokakovostnimi živili kmetov iz EU;

Or. en

Predlog spremembe 825Alexander Bernhuber, Agnès Evren, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 g (novo)


18g. opozarja na zmanjšanje biotske raznovrstnosti zaradi svetlobnega onesnaževanja; poziva Komisijo, naj oblikuje strategijo za boj proti svetlobnemu onesnaževanju;

Or. en

Predlog spremembe 826Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 h (novo)


18h. poziva Komisijo, naj pripravi načrt EU za sajenje uporabnih dreves v mestih in na mestnih območjih; predlaga, naj bo vsako drugo na novo zasajeno drevo

AM\1225089SL.docx 363/535 PE680.715v02-00

SL

uporabno (npr. sadna drevesa), kar lahko prispeva tudi k povečanju biotske raznovrstnosti v mestih;

Or. en

Predlog spremembe 827Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 i (novo)


18i. poziva Komisijo, naj vključi cilje glede javnih travnatih in zelenih površine v mestih in na mestnih območjih, podobne predlaganim ciljem glede strogo zavarovanih območij, da bi prispevala k povečanju biotske raznovrstnosti in varstva opraševalcev na teh območjih;

Or. en

Predlog spremembe 828Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 18 j (novo)


18j. poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt za pozidavo tal na parkiriščih v mestih in na mestnih območjih;

Or. en



19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža

črtano

PE680.715v02-00 364/535 AM\1225089SL.docx

SL

stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude;


Or. it

Predlog spremembe 830Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 19


19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude;

črtano


Or. en

Predlog spremembe 831Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Martin Hojsík, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 19



19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude; opozarja na svoj ugovor z dne 23. oktobra 2019 v zvezi s presojo vpliva fitofarmacevtskih sredstev na medonosne čebele5a ter poziva Komisijo in Evropsko

AM\1225089SL.docx 365/535 PE680.715v02-00

SL

agencijo za varnost hrane, naj zagotovita, da se s pregledom smernic o čebelah ne bo zmanjšala ambicioznost prejšnjih smernic o čebelah; je seznanjen, da Evropska agencija za varnost hrane oblikuje svoj sistem modeliranja ApisRAM, ki se zdi bolj usklajen z biologijo medonosnih čebel kot sistem BEEHAVE in manj občutljiv za nasprotje interesov; vztraja, da bi bilo treba smernice o čebelah iz leta 2013 začeti uporabljati za divje čebele;

_________________ _________________5 Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0104. 5 Sprejeta besedila, P9_TA(2019)0104.

Or. en

Predlog spremembe 832Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 19



19. poudarja, da je treba ohranjati in obnavljati zelo raznolike krajinske značilnosti zaradi njihovega potenciala za ohranjanje biotske raznovrstnosti in opraševalcev; globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude; poudarja pomembno vlogo čebelarjev, saj najvišjo raven opraševanja omogočajo medonosne čebele, zato je finančna podpora za čebelarje bistvenega pomena;


Or. en

Predlog spremembe 833Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucije

PE680.715v02-00 366/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 19



19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude; poziva Komisijo, naj pregleda revidirane nacionalne akcijske načrte, sprejete v okviru Direktive 2009/128/ES, in sprejme vse možne ukrepe za zagotovitev, da se bodo države članice ustrezno zavezale glede ciljev zmanjšane uporabe pesticidov in ustreznemu spremljanju;


Or. en




19. je zelo zaskrbljen zaradi upadanja števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja, in poudarja, da to upadanje ne pomeni samo izgube biotske raznovrstnosti, temveč tudi grožnjo za prehransko varnost; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude;


Or. cs

Predlog spremembe 835Hermann Tertsch

AM\1225089SL.docx 367/535 PE680.715v02-00

SL




19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude, podprti z znanstvenimi dokazi;


Or. es

Predlog spremembe 836Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 19



19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5;


Or. en

Predlog spremembe 837Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa CarriónPredlog resolucijeOdstavek 19


19. globoko obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki so eden od ključnih kazalnikov zdravja okolja; ponovno izraža

19. obžaluje upadanje števila opraševalcev, ki se lahko uporablja kot eden od ključnih kazalnikov zdravja

PE680.715v02-00 368/535 AM\1225089SL.docx

SL

stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k nujni reviziji te pobude;

okolja; ponovno izraža stališče iz svoje resolucije z dne 18. decembra 2019 o pobudi EU za opraševalce5 in poziva k reviziji te pobude;


Or. en

Predlog spremembe 838Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 19 – pododstavek 1 (novo)


poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da revizija smernic o čebelah Evropske agencije za varnost hrane in prihodnji izvedbeni akti ne bodo privedli do ravni varstva čebel, ki bo nižja od ravni, določene v smernicah Evropske agencije za varnost hrane o čebelah iz leta 2013;

Or. en



19a. poziva Komisijo, naj predstavi nov predlog za podpiranje habitatov opraševalcev z združevanjem ekosistemskih storitev, ki jih zagotavljajo zadevni sektorski subjekti, in povezanih koristi ter ustreznim svetovanjem, ki bi kmetom na podlagi poštenega plačila omogočilo sajenje rastlinskih sort, ki so primerne za izboljšanje zdravja opraševalcev in diverzifikacijo pridelkov na kmetijskih površinah, z namenom izboljšanja opraševanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti;

AM\1225089SL.docx 369/535 PE680.715v02-00

SL

Or. it



19a. ponavlja, da nasprotuje pregledu smernic za oceno tveganja za čebele, s katerim se zmanjšuje ambicioznost smernic iz leta 2013, na podlagi katerih so bili v EU prepovedani trije neonikotinoidni pesticidi; poziva države članice, naj odobrijo metodologijo za oceno tveganja, ki bo zagotavljala najvišjo možno raven varstva opraševalcev, vključno s številnimi divjimi opraševalci;

Or. en



19a. opozarja, da Evropsko računsko sodišče v posebnem poročilu o zaščiti divjih opraševalcev v EU ocenjuje, da pobude Komisije niso bile uspešne; poudarja pomen usklajenega ukrepanja držav članic v zvezi s tem vprašanjem, ki je ključno za prihodnost biotske raznovrstnosti in ekosistemov;

Or. fr

Predlog spremembe 842Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 19 a (novo)


19a. želi spomniti na svojo resolucijo z

PE680.715v02-00 370/535 AM\1225089SL.docx

SL

dne 16. januarja 2019 o postopku Unije za registracijo pesticidov1a ter pričakuje, da bodo Komisija in države članice brez nepotrebnega odlašanja obravnavale vse njegove pozive za zmanjšanje tveganj, ki jih aktivne snovi povzročajo za biotsko raznovrstnost in okolje;


Or. en



19a. močno obžaluje, da vlade držav članic na zasedanju stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo niso v celoti sprejele smernic Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) o čebelah v zvezi z oceno tveganja, ki ga fitofarmacevtska sredstva povzročajo za čebele;

Or. en



19b. izraža resno zaskrbljenost, ker se je v okviru sedanjega pregleda smernic Evropske agencije za varnost hrane o čebelah iz leta 2013 na delavnici 30. junija 2020 ter nato tudi na zasedanju stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo 16. in 17. julija 2020 večina držav članic odločila, da bo podprla pristop k varstvu opraševalcev št. 2, ki temelji na modelu BEEHAVE, uporablja pomanjkljivo metodo izračuna velikosti kolonij v naravnem okolju, ne upošteva

AM\1225089SL.docx 371/535 PE680.715v02-00

SL

samotarskih čebel in samo na kratko obravnava čmrlje;

Or. en

Predlog spremembe 845Martin Hojsík, Irena Joveva, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 19 b (novo)


19b. poziva države članice in Komisijo, naj v okviru postopka pregleda smernic o čebelah zagotovijo, da varstvo vrst Apis mellifera in Bombus spp. ter samotarskih čebel ne bo manjše od ravni varstva, predvidene v smernicah Evropske agencije za varnost hrane o čebelah iz leta 2013, in da bodo obravnavane toksičnost in kronična toksičnost ter toksičnost za ličinke in druge vrste; poziva k večji preglednosti postopka pregleda;

Or. en



19b. opozarja, da je globalno poročilo o oceni žuželk, objavljeno leta 2019, potrdilo, da število žuželk na splošno upada; opozarja, da so med najbolj prizadetimi vrstami tudi metulji in čebele; pojasnjuje, da je 35 % naših prehrambenih virov odvisnih od žuželk, od tega 80 % od čebel;

Or. fr


PE680.715v02-00 372/535 AM\1225089SL.docx

SL


20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup in svetlobno onesnaževanje;

20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup in svetlobno onesnaževanje, vključno s podvodnim hrupom zaradi pomorskega prometa in drugih pomorskih dejavnosti, ter spodbujajo uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij za zmanjšanje teh onesnaževal in svetlobnega onesnaževanja; nasprotno poudarja, da mora strategija za biotsko raznovrstnost vključevati posebne ukrepe, usmerjene v zmanjševanje onesnaževanja z neposrednim vplivom na stanje in izgubo biotske raznovrstnosti, kot je onesnaževanje s plastiko in mikroplastiko, hrupom, svetlobo in globokomorskim rudarjenjem ter kemično onesnaževanje;

Or. en




20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral hitro obravnavati tudi podvodni hrup zaradi pomorskega prometa in drugih pomorskih dejavnosti, s spodbujanjem uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij in najboljših okoljskih praks za zmanjšanje emisij hrupa; poudarja, da mora strategija za biotsko raznovrstnost vključevati posebne ukrepe za zmanjšanje plastičnih kemikalij, ki vstopajo v prehransko verigo in ogrožajo javno zdravje;

AM\1225089SL.docx 373/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 849Ville Niinistö, Eleonora Evi, Francisco GuerreiroPredlog resolucijeOdstavek 20



20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup in svetlobno onesnaževanje, ter določijo ambiciozen in zavezujoč cilj glede zmanjšanja uporabe zunanje umetne svetlobe ponoči do leta 2030, ob upoštevanju negativnega vpliva svetlobnega onesnaževanja na biotsko raznovrstnost; poleg tega poziva Komisijo, naj predlaga smernice o tem, kako lahko države članice zmanjšajo svetlobno onesnaževanje ponoči;

Or. en




20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup in svetlobno onesnaževanje, vključno s podvodnim hrupom iz obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, zaradi pomorskega prometa in drugih pomorskih dejavnosti, ter določijo obvezno uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij za zmanjšanje teh onesnaževal;

Or. en


PE680.715v02-00 374/535 AM\1225089SL.docx

SL

Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 20



20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup, vključno s podvodnim hrupom, in svetlobno onesnaževanje;

Or. en




20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi onesnaževanje s hrupom v morskem okolju in svetlobno onesnaževanje;

Or. en



20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup in

20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost, ki bi moral obravnavati tudi hrup, vključno s

AM\1225089SL.docx 375/535 PE680.715v02-00

SL

svetlobno onesnaževanje; podvodnim hrupom, in svetlobno onesnaževanje;

Or. en

Predlog spremembe 854Christophe HansenPredlog resolucijeOdstavek 20



20. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo cilji strategije za biotsko raznovrstnost v celoti vključeni v akcijski načrt za ničelno onesnaženost;

Or. en

Predlog spremembe 855Christophe HansenPredlog resolucijeOdstavek 20 a (novo)


20a. poudarja, da lahko izguba ekosistemov in podnebne spremembe povzročijo širjenje invazivnih tujerodnih vrst in patogenov na nove lokacije, kar pomeni grožnjo za lokalno biotsko raznovrstnost in lokalne ekosisteme ter zdravje ljudi; opozarja, da so se zaradi izgube habitatov številne vrste prisiljene seliti na območja, ki jih naseljujejo ljudje, kar omogoča, da se patogeni prenašajo med živalmi in ljudmi; opozarja, da ta selitev povečuje tveganje pandemij, kot je sedanja kriza zaradi covida-19;

Or. en

Predlog spremembe 856Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine GrisetPredlog resolucijeOdstavek 20 a (novo)

PE680.715v02-00 376/535 AM\1225089SL.docx

SL


20a. obžaluje pobudo za prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem leta 2035; opozarja, da je po podatkih Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov leta 2019 električna ali hibridna vozila uporabljalo manj kot 1 % evropskih voznikov; opozarja, da so električni motorji vir onesnaževanja zaradi pridobivanja redkih kovin, porabe vode in razpršitve delcev, ki onesnažujejo, v okolico mesta pridobivanja;

Or. fr



20a. poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj preciznega kmetijstva in tehnoloških orodij, kot je 5G, ki lahko pomagajo kmetom pri prehodu na bolj trajnosten model; poziva Komisijo, naj spremeni veljavno zakonodajo, da bi v celoti izkoristili potencial dronov za zračno razprševanje fitofarmacevtskih sredstev;

Or. es



20a. poudarja, da razpršeno onesnaževanje, kot so očiščene ali neočiščene odpadne vode ali voda, ki odteka iz mestnega ali kmetijskega okolja, na primer z izpusti dušika in fosforja ogroža morsko okolje z evtrofikacijo

AM\1225089SL.docx 377/535 PE680.715v02-00

SL

zaradi visoke koncentracije hranil, kar povzroča obsežno kontaminacijo morskih rastlin in prostoživečih živalskih vrst in vodi do širjenja „mrtvih območij“;

Or. en



20a. poziva Komisijo, naj spodbuja posodobitev študij o izpostavljenosti elektromagnetnim poljem, ki jih ustvarjata energetska in telekomunikacijska infrastruktura, v skladu z najnovejšim tehnološkim razvojem, in sodeluje z deležniki, da bi izboljšali kakovost in razpoložljivost ustreznih znanstvenih dokazov na področju biotske raznovrstnosti;

Or. en



20a. opozarjana pomembno temo onesnaževanja morja, zlasti na kopičenje mikro- in nanoplastike na končni točki oceanskih tokov, ki povzroča motnje v ekosistemih in prekinja prehranske verige; zato poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za preprečitev morebitnega nadaljnjega izgubljanja biotske raznovrstnosti zaradi onesnaževanja s plastiko;

Or. en

Predlog spremembe 861Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la

PE680.715v02-00 378/535 AM\1225089SL.docx

SL

Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 20 b (novo)


20b. poudarja, da pravilno izvajanje direktiv o naravi ni zgolj v pristojnosti držav članic, temveč tudi Komisije, vključno s potrebo po postopku ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti; brez ogrožanja ciljev in zahtev glede ohranjanja iz direktiv o naravi priznava, da prožnost pristopov k izvajanju, pri katerih se upoštevajo posebne nacionalne okoliščine, prispeva k zmanjševanju in postopnemu reševanju nepotrebnih nasprotij in težav med varstvom narave in družbenoekonomskimi dejavnostmi;

Or. en



20b. poudarja, da je treba povečati znanje o onesnaževanju z nano- in mikroplastiko ter njegovemu vplivu na okolje; poudarja, da je to pomanjkanje znanja škodljivo za oblikovanje politike in da je potrebnih več raziskav za razumevanje tega pojava in oblikovanje ambicioznih ukrepov;

Or. en

Predlog spremembe 863Christophe HansenPredlog resolucijePodnaslov 8

AM\1225089SL.docx 379/535 PE680.715v02-00

SL


Invazivne tujerodne vrste Invazivne tujerodne vrste in širjenje patogenov

Or. en

Predlog spremembe 864Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijePodnaslov 8 a (novo)


Dajanje prednosti ohranjanju vrst

Or. en

Predlog spremembe 865Ville NiinistöPredlog resolucijePodnaslov 8 a (novo)


Globokomorsko rudarjenje

Or. en



21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030;

21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poudarja, da je trgovina z eksotičnimi hišnimi živalmi eden od glavnih načinov vnosa invazivnih tujerodnih vrst, poleg tega pa zaradi morebitnega vnosa in širjenja zoonoz pomeni resna tveganja za ohranjanje vrst, zdravje in dobrobit živali ter zdravje ljudi; poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim

PE680.715v02-00 380/535 AM\1225089SL.docx

SL

vrstam, na seznam vrst, ki zadevajo Unijo, in okrepi preprečevanje z nujnim sprejetjem vseevropskih belih/pozitivnih seznamov vrst, ki jih je dovoljeno uvažati, gojiti, rediti in tržiti kot hišne živali, na podlagi znanstvene ocene tveganja;

Or. en




21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj okrepi ukrepe in zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030; poziva Komisijo, naj nujno revidira postopke priprave seznamov, skupaj z načrti za preprečevanje, nadzor ali izkoreninjenje za vrste, ki kritično vplivajo na znanstveno določene prizadete vrste;

Or. en



21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih

21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih

AM\1225089SL.docx 381/535 PE680.715v02-00

SL

vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030;

vrst, ki škodijo biotski raznovrstnosti v EU in zlasti prizadetim vrstam, in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter z uvedbo sistema belih seznamov, ki so bolj primerni za ustavitev vnosa tujerodnih vrst v okolje EU in njihovega uveljavljanja ter odražajo previdnostno načelo, najkasneje do leta 2030;

Or. cs




21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030; poziva k sprejetju posebnih ukrepov za obvladovanje tveganja na ravni EU, da bi pridobili skupno zbirko orodij za učinkovit nadzor nad na novo opredeljenimi grožnjami;

Or. en



21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj

21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj

PE680.715v02-00 382/535 AM\1225089SL.docx

SL

zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030;

zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030 in hkrati zagotovi, da se bodo pri sprejetih belih seznamih tujerodnih vrst upoštevale različne ekološke razmere v Uniji;

Or. en

Predlog spremembe 871Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 21



21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s hitrim sprejetjem belih/pozitivnih seznamov vrst, ki jih je dovoljeno uvažati, gojiti, rediti in tržiti kot hišne živali;

Or. en



21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim

21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim

AM\1225089SL.docx 383/535 PE680.715v02-00

SL

uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov najkasneje do leta 2030;

uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih seznamov, ki bodo veljali v vseh državah članicah in bodo obvezni, najkasneje do leta 2030;

Or. it




21. obžaluje, da je na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, manj kot 6 % invazivnih vrst, prisotnih v Evropi; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU in okrepi preprečevanje z uvedbo obveznih ocen tveganja pred prvim uvozom tujerodnih vrst ter s sprejetjem belih ali pozitivnih seznamov čim prej oziroma najkasneje do leta 2030;

Or. en




21. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno vključitev invazivnih vrst, ki škodijo prizadetim vrstam, na seznam EU ob ustreznem upoštevanju stroškov izvajanja, ki jih bodo imele države članice, in družbenoekonomskih vidikov, povezanih z izkoriščanjem invazivnih vrst za pridobitne namene, ter okrepi preprečevanje v okviru uvoza;

PE680.715v02-00 384/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. it



21a. meni, da je nujno treba preprečiti, da bi se prek mednarodne trgovine vnesli novi škodljivi organizmi in bolezni ter njihovi vektorji, kot se je zgodilo z borovo ogorčico na Portugalskem in bakterijo Xylella fastidiosa na oljkah v različnih državah članicah; poziva, naj se za načrte za boj proti invazivnim vrstam zagotovijo ustrezni človeški, tehnični in finančni viri; poleg tega poziva, naj se predlagajo novi finančni instrumenti, ki bodo lahko prizadetim območjem v pomoč v boju proti invazivnim vrstam, zlasti trdoživim ali novim tujerodnim vrstam; meni, da je ključnega pomena ohraniti endemične genske vire ter izbrati in spodbujati elemente genskega sklada, ki še obstaja v posameznih državah članicah;

Or. pt



21a. opozarja, da ima trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami hude posledice za našo biotsko raznovrstnost in zdravje, kot sta razvoj invazivnih vrst in morebitno tveganje za prenos zoonoz; poziva Komisijo, naj okrepi svoje ukrepe za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; poziva Evropsko komisijo, naj preuči potrebo po uskladitvi predpisov o trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v EU ter

AM\1225089SL.docx 385/535 PE680.715v02-00

SL

razmisli o oblikovanju pozitivnega seznama dovoljenih vrst;

Or. fr



21a. poudarja, da morajo pri podrobnejši opredelitvi in izvajanju teh ciljev sodelovati Komisija in države članice, ki morajo priti do skupnega razumevanja glede opredelitev in meril za določitev dodatnih zavarovanih ali strogo zavarovanih območij; poleg tega meni, da bi morala biti presoja vplivov vedno pogoj in bi morala vključevati tudi ocenjene učinke selitve virov, zlasti tiste, ki so posledica selitve v druge države, ki imajo morda nižje standarde glede biotske raznovrstnosti;

Or. en



21a. je zaskrbljen zaradi možnosti genskega spreminjanja prostoživečih populacij za namene ohranjanja narave; poudarja, da bi to pomenilo temeljno spremembo paradigme in pravne izzive za ohranjanje narave; opozarja na nepopravljive učinke in veliko možnost povzročitve okoljske škode; ugotavlja, da bi organizmi, pridobljeni z genskim vlekom, lahko sami po sebi postali invazivne vrste; poudarja, da tehnologija genskega vleka zato ni primerno orodje za odstranjevanje invazivnih živalskih in

PE680.715v02-00 386/535 AM\1225089SL.docx

SL

rastlinskih vrst;

Or. en



21a. poudarja, da so potrebni varstvo lokalnih pasem in rastlinskih sort ter zaščitni ukrepi zanje, saj so te pasme in sorte najprimernejše za lokalni ekosistem in največ prispevajo k lokalni prehrani; meni, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za spodbujanje kmetov in deležnikov, vključenih v upravljanje zemljišč, naj uporabljajo različne lokalne pasme, vlagajo v obnovo izginjajočih lokalnih pasem in po potrebi ponovno uvedejo vrste, ki so bile nekoč prisotne, vendar so se sčasoma izgubile;

Or. en



21a. poudarja, da naložbe v obnovitvene dejavnosti in v preprečevanje degradacije tal močno presegajo stroške; meni, da bo lahko taksonomija EU v prihodnje koristno orodje za povečanje javnih in zasebnih naložb za izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost in načrta EU za obnovo narave ali za spremljanje odhodkov z ugodnim učinkom na biotsko raznovrstnost v javnih financah EU; zato poziva Komisijo, naj prepreči zamude pri njenem sprejetju;

Or. en

AM\1225089SL.docx 387/535 PE680.715v02-00

SL



21a. poudarja, da je vnos invazivnih tujerodnih vrst povezan tudi z drugimi stresorji, kot so morski odpadki, ki so lahko vektorji za invazivne tujerodne vrste, saj se lahko njihove površine oprimejo številne vrste, organizmi ali bakterije, kar lahko spremeni ravnotežje morskih ekosistemov ali povzroči širjenje invazivnih tujerodnih vrst prek balastnih voda iz dejavnosti pomorskega prometa;

Or. en



21a. poudarja, da pravilno izvajanje direktiv o naravi ni zgolj v pristojnosti držav članic, temveč tudi Komisije, zlasti kar zadeva potrebo po postopku ocenjevanja v skladu z direktivo o habitatih, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti;

Or. en



21a. opozarja, da invazivne tujerodne vrste veljajo za tretji najpogostejši razlog

PE680.715v02-00 388/535 AM\1225089SL.docx

SL

za upad svetovne biotske raznovrstnosti; poudarja, da po zadnjih ocenah rdečega seznama IUCN ogrožajo približno tretjino ogroženih kopenskih vrst ter so razlog za polovico znanih izumrtij;

Or. fr

Predlog spremembe 884Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Jens Gieseke, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 21 a (novo)


21a. poudarja, da je direktiva o habitatih uspešna kot učinkovit instrument za ohranjanje biotske raznovrstnosti; poudarja, da je potrebna večja prožnost pri varstvenih ukrepih za učinkovito zaščito ljudi in živine, če jih ogrožajo plenilci, in izražanje sprememb stanja ohranjenosti;

Or. en



21a. opozarja, da trgovina z eksotičnimi hišnimi živalmi ni le eden od glavnih načinov vnosa invazivnih tujerodnih vrst, ampak tudi velik dejavnik tveganja za pojav nalezljivih bolezni in vnos živalskih bolezni ter pomeni grožnjo za ohranjanje vrst in dobrobit živali;

Or. en


AM\1225089SL.docx 389/535 PE680.715v02-00

SL


21a. obžaluje, da je na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, vključena samo ena morska vrsta1a; poziva Komisijo, naj obravnava to nesorazmerno nizko prisotnost morskih invazivnih tujerodnih vrst, da bi zagotovila skladnost z Uredbo (EU) št. 1143/20142a;

_________________1a EASIN. „Prioritizing marine invasive alien species in the EU through Horizon Scanning“ (Prednostno obravnavanje morskih invazivnih tujerodnih vrst v EU z obzornim preiskovanjem). https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1002/aqc.3267.2a UL L 317, 4.11.2014, str. 35.

Or. en



21a. poziva Komisijo, naj zadevnim akterjem v smislu sredstev in časa zagotovi možnost, da v boju proti invazivnim tujerodnim vrstam sprejemajo celovite in konkretne ukrepe, ki jih je treba izvesti prednostno;

Or. it



21a. ponovno poudarja, da bi bilo treba pri sprejemanju ali posodabljanju

PE680.715v02-00 390/535 AM\1225089SL.docx

SL

seznama vrst, ki zadevajo Unijo, ustrezno upoštevati stroške izvajanja, ki jih bodo imele države članice, stroške neukrepanja, stroškovno učinkovitost in družbenoekonomske vidike;

Or. en



21a. poziva Komisijo, naj obravnava nesorazmerno nizko prisotnost morskih invazivnih tujerodnih vrst na seznamu invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, da bi zagotovila skladnost z Uredbo (EU) št. 1143/2014;

Or. en

Predlog spremembe 890Andreas Glück, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 21 a (novo)


21a. poudarja pomembno vlogo dobro reguliranega lova pri zaščiti zdravih gozdov, travinja in drugih podeželskih območij ter njihovih lokalnih vrst;

Or. en



21b. poudarja, da lahko številne invazivne tujerodne rastline povzročijo

AM\1225089SL.docx 391/535 PE680.715v02-00

SL

težave v javnem zdravju; opozarja, da imajo nekatere še posebno alergen pelod, na primer pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), na katero naj bi bilo občutljivih 10 % francoskega prebivalstva, pri drugih pa lahko stik kože s sokom povzroči opekline, tak je na primer orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum);

Or. fr

Predlog spremembe 892Marco Dreosto, Silvia Sardone, Lucia Vuolo, Simona Baldassarre, Danilo Oscar Lancini, Vincenzo Sofo, Annalisa Tardino, Luisa Regimenti, Gianantonio Da RePredlog resolucijeOdstavek 21 b (novo)


21b. poziva Komisijo, naj državam članicam omogoči nujno ukrepanje za obvladovanje splošnih plenilskih vrst, ki so v dobrem stanju ohranjenosti ali katerih število narašča ter ki zaradi precejšnje razširjenosti v več okoljih podobno kot invazivne vrste ogrožajo prednostne vrste, kot so številne vrste ptic, ki gnezdijo na tleh odprtih območij, mokrišč ali pridelovalnih površin;

Or. it

Predlog spremembe 893Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 21 b (novo)


21b. izraža zaskrbljenost, da invazivne tujerodne vrste že pomenijo resno grožnjo za prehransko varnost, okolje in pogoje za preživljanje, s čimer povzročajo trajno škodo zavarovanim območjem, vključno z njihovo biotsko raznovrstnostjo, podnebne spremembe pa to stanje še zaostrujejo; priznava, da imajo fitofarmacevtska

PE680.715v02-00 392/535 AM\1225089SL.docx

SL

sredstva ključno vlogo pri zagotavljanju hitrega odziva za zaščito območij pred obstoječimi in na novo vnesenimi invazivnimi tujerodnimi vrstami;

Or. en



21b. izraža zaskrbljenost, ker zelo invazivne vrste, kot je ameriški mink, ki med drugim povzročajo razseljevanje avtohtonih sesalcev in vplivajo na uspešnost razmnoževanja avtohtonih ptic, ki gnezdijo na tleh, in domače perutnine, še niso uvrščene na seznam invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, čeprav pomenijo resno grožnjo za domačo biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 895Pietro FiocchiPredlog resolucijeOdstavek 21 b (novo)


21b. poudarja, da sedanji zakonodajni okvir z uredbo o invazivnih tujerodnih vrstah določa celovit in prožen pristop z vrsto instrumentov za obravnavanje invazivnih tujerodnih vrst, vključno z dovoljenji, odobritvami in okrepljenim regionalnim sodelovanjem;

Or. en

Predlog spremembe 896Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 21 b (novo)

AM\1225089SL.docx 393/535 PE680.715v02-00

SL


21b. ugotavlja, da je pravilno izvajanje in izvrševanje okoljske zakonodaje EU ključno za preprečevanje izgube biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj večkrat sproži sodne postopke, kadar države članice ne izpolnjujejo svojih obveznosti v skladu s pravom EU;

Or. en

Predlog spremembe 897Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 21 b (novo)


21b. poudarja, da je potrebno odprto in pregledno sodelovanje z lastniki in drugimi uporabniki zemljišč; poudarja pomen ustreznih nadomestil za omejitve gospodarjenja in izgube dohodka, ki izhajajo iz izvajanja politik, ki so v interesu Unije;

Or. en



21c. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se ti učinki na biotsko raznovrstnost najbolj oddaljenih regij ustrezno upoštevajo pri izdatkih v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami in v programih Unije;

Or. fr


PE680.715v02-00 394/535 AM\1225089SL.docx

SL


21d. poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo prepoved globokomorskega rudarjenja v vodah EU in spodbujajo mednarodni moratorij na globokomorsko rudarjenje, tudi pri Mednarodni oblasti za morsko dno; nadalje jih poziva, naj prenehajo subvencionirati dovoljenja za raziskovanje in rudarjenje na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije in financirati razvoj tehnologije za globokomorsko rudarjenje ter namesto tega povečajo finančna sredstva za raziskave globokomorskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj ne izdajajo pogodb o uporabi in novih pogodb za iskanje, če in dokler niso okoljska, socialna in ekonomska tveganja celovito razumljena ter dokler globokomorskega rudarjenja ne bo mogoče upravljati tako, da se preprečita izguba morske biotske raznovrstnosti in degradacija morskih ekosistemov; vztraja tudi, da je treba pridobiti prostovoljno, vnaprejšnje in informirano soglasje potencialno prizadetih skupnosti; meni tudi, da bi bilo treba izvesti reformo sestave in delovanja Mednarodne oblasti za morsko dno, da bi se zagotovilo pregledno in okoljsko odgovorno odločanje; ponovno poudarja, da je potreben prehod na krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na čim manjši uporabi, ponovni uporabi in recikliranju rudnin in kovin;

Or. en

Predlog spremembe 900Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijePodnaslov 9


Financiranje, vključevanje in okvir Financiranje, vključevanje in okvir

AM\1225089SL.docx 395/535 PE680.715v02-00

SL

upravljanja upravljanja ter splošna skladnost politik

Or. en

Predlog spremembe 901Stanislav PolčákPredlog resolucijePodnaslov 9


Financiranje, vključevanje in okvir upravljanja

Financiranje, vključevanje ter okvir upravljanja in odgovornosti

Or. cs



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU, tudi pri njenem zunanjem delovanju ter instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI), na podlagi taksonomije EU; poziva k učinkoviti uporabi načela, da se biotski raznovrstnosti ne škoduje bistveno, pri vseh odhodkih in programih EU; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; opozarja, da bi bilo treba z mehanizmom za okrevanje in odpornost, kot sta se dogovorila sozakonodajalca,

PE680.715v02-00 396/535 AM\1225089SL.docx

SL

prispevati k vključevanju ukrepov za biotsko raznovrstnost v politike Unije; zato ugotavlja, da bi bilo treba države članice spodbujati k vključitvi ukrepov za biotsko raznovrstnost v načrte za okrevanje in odpornost;

Or. en




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU, vključno s skupno kmetijsko politiko (SKP), na podlagi zanesljive taksonomije EU in načela, da se ne škoduje; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je minimalno potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; ponovno poziva, naj se od leta 2021 dalje v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže vsaj 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; vztraja, da je treba odhodke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, spremljati z metodologijo, ki bo zanesljivejša, preglednejša in celovitejša od sedanjega sistema kazalnikov OECD iz Ria ter bo temeljila na načelu konzervativnosti, in z negativnim obračunavanjem odhodkov, ki negativno vplivajo na biotsko raznovrstnost, v skupnih sredstvih;

Or. en

Predlog spremembe 904Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider,

AM\1225089SL.docx 397/535 PE680.715v02-00

SL

Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 22



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi načela, da se ne škoduje bistveno, ter tesno sodeluje s sozakonodajalcema pri razvoju metodologije spremljanja; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N, saj obstaja namenski program LIFE za naravo in biotsko raznovrstnost; pozdravlja dogovor o vključitvi ciljev glede povečanja porabe za biotsko raznovrstnost za 7,5 % od leta 2024 in 10 % od leta 2026 dalje; poziva, naj se velik del teh sredstev nameni za podporo kmetov pri doseganju ciljev glede biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj „poslovno upraviči“ biotsko raznovrstnost, da se bo dejavno ohranjanje biotske raznovrstnosti s strani kmetov ali lastnikov zemljišč financiralo tudi z zasebnimi sredstvi;

Or. en

Predlog spremembe 905Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Lídia Pereira, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 22


22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito

22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno, ki podpirata cilje strategije za biotsko

PE680.715v02-00 398/535 AM\1225089SL.docx

SL

oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

raznovrstnost; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; opozarja, da bi bilo treba porabo Unije, povezano z biotsko raznovrstnostjo, spremljati v skladu z učinkovito, pregledno in celovito metodologijo, ki bi jo določila Komisija v sodelovanju z Evropskim parlamentom in Svetom;

Or. en




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; opozarja, da bi bilo treba napredek pri doseganju cilja v zvezi z večletnim finančnim okvirom spremljati v skladu z učinkovito, pregledno in celovito metodologijo, ki bi jo določila Komisija v sodelovanju z Evropskim

AM\1225089SL.docx 399/535 PE680.715v02-00

SL

parlamentom in Svetom;

Or. en




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali najmanj 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo naraščajoči letni trend odhodkov za biotsko raznovrstnost, da bi se izpolnile zaveze sozakonodajalcev iz večletnega finančnega okvira in strategije za biotsko raznovrstnost;

Or. en



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno;

22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko

PE680.715v02-00 400/535 AM\1225089SL.docx

SL

poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo vključeval ustrezna finančna sredstva, namenjena kritju večjih stroškov in/ali izgub dohodkov kmetov, do katerih bi prišlo zaradi sprejetja novih praks za doseganje cilja strategije za biotsko raznovrstnost;

Or. it




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali zadostna sredstva za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira delež letne porabe čim prej rezervira za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajni predlog, ki bo vključeval ustrezna finančna sredstva, namenjena kritju večjih stroškov in/ali izgub dohodkov kmetov, do katerih bi prišlo zaradi sprejetja novih praks za doseganje cilja strategije za biotsko raznovrstnost;

AM\1225089SL.docx 401/535 PE680.715v02-00

SL

Or. it




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; vztraja, da je treba v taksonomiji EU priznati, da uporaba žit, palmovega olja in semen ter soje za živalsko krmo ni trajnostna; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za

22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno, ter zagotovitve jasnih smernic, kako uskladiti naložbe s cilji Pariškega sporazuma in evropskim zelenim dogovorom; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno

PE680.715v02-00 402/535 AM\1225089SL.docx

SL

financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za mobilizacijo zasebnih naložb za zaščito biotske raznovrstnosti;

Or. en



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske

22. poziva Komisijo, naj spodbudi učinkovito vključevanje biotske

AM\1225089SL.docx 403/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU ter zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali zadostna sredstva za naravo, predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira delež letne porabe čim prej rezervira za biotsko raznovrstnost z uvedbo namenske proračunske vrstice, a brez poseganja v finančna sredstva, namenjena drugim politikam, zlasti katerim koli instrumentom skupne kmetijske politike;

Or. it




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali zadostna sredstva za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira delež letne porabe čim prej rezervira za biotsko raznovrstnost z uvedbo namenske proračunske vrstice, a brez poseganja v finančna sredstva, namenjena drugim politikam, zlasti katerim koli instrumentom skupne kmetijske politike;

Or. it

Predlog spremembe 915Francesca Donato, Marco DreostoPredlog resolucije

PE680.715v02-00 404/535 AM\1225089SL.docx

SL

Odstavek 22



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. it




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poudarja pomen raziskav za inovacije in tehnološko nevtralnega okvira; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

AM\1225089SL.docx 405/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en




22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU, vključno s skupno kmetijsko politiko (SKP), na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo

22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi taksonomije EU in načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, če bo to potrebno, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021

PE680.715v02-00 406/535 AM\1225089SL.docx

SL

treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 919Ulrike Müller, Nils Torvalds, Andreas Glück, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 22



22. poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito vključevanje biotske raznovrstnosti in odpornosti v vse odhodke in programe EU na podlagi načela, da se ne škoduje bistveno; poziva Komisijo, naj zagotovi celovito oceno, kako bi lahko mobilizirali 20 milijard EUR letno, kolikor je potrebno za naravo, naj predstavi ustrezne predloge za letni proračun Unije in preuči, ali je potreben namenski instrument za financiranje TEN-N; meni, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en



22a. poudarja, da bi se z okrepitvijo programa LIFE+, vključno z namenskimi sredstvi za biotsko raznovrstnost in upravljanje omrežja Natura 2000, morala zagotoviti pravična porazdelitev sredstev med državami članicami; poudarja, da je podporna ocena ekološkega zdravja in zdravja rastlin v gozdovih, vključno z njihovo obnovo in ponovnim

AM\1225089SL.docx 407/535 PE680.715v02-00

SL

pogozdovanjem z domorodnimi vrstami, ključnega pomena za ohranitev ekosistemov in zagotavljanje biotske raznovrstnosti, zlasti v državah, ki so jih najbolj prizadeli požari;

Or. pt



22a. pozdravlja nedavni sporazum o večletnem finančnem okviru, s katerim je določen nov letni cilj 7,5 -odstotne porabe za biotsko raznovrstnost v večletnem finančnem okviru od leta 2024, ki naj bi se v letih 2026 in 2027 povečala na 10 %; vendar poudarja, da bi si bilo treba od leta 2021 dalje na vse načine prizadevati, da se v okviru večletnega finančnega okvira čim prej doseže 10-odstotna letna poraba za biotsko raznovrstnost;

Or. en



22a. poziva Komisijo, naj za namene izvajanja ocen učinka novih politik, pobud in zakonodaje dopolni edino orodje, ki se trenutno uporablja za ocenjevanje okoljskih vidikov in ki je osredotočeno na podnebne spremembe, z orodji za preučevanje učinkov, povezanih z biotsko raznovrstnostjo, rabo virov in onesnaževanjem;

Or. en

PE680.715v02-00 408/535 AM\1225089SL.docx

SL



22a. poudarja, da bi bilo treba v odločanje o tem, kako in za kaj se porabljajo sredstva EU, vključiti lokalne deležnike s potrebnim ustreznim strokovnim znanjem in izkušnjami, da bi zagotovili kar najbolj učinkovito doseganje ciljev te strategije ter spoštovanje okoljskega prava EU;

Or. en



22a. poudarja, da je treba razviti, spodbujati in uvesti dobro zasnovane sheme nadomestil za lastnike gozdov, zlasti biotsko raznovrstnih gozdnih ekosistemov, za uporabo režima brez posegov;

Or. en



22a. obžaluje, da nekatere države članice iz načrtov za okrevanje ne namenjajo nič denarja za biotsko raznovrstnost in na naravi temelječe rešitve;

Or. en

AM\1225089SL.docx 409/535 PE680.715v02-00

SL



22b. vztraja, da bi morala Unija prevzeti večjo odgovornost za varstvo omrežja Natura 2000, zlasti z vidika njegovega financiranja; je seznanjen s težavami več držav članic v enotah upravljanja, vključenih v omrežje Natura 2000, ker za takšno upravljanje ni posebnega finančnega instrumenta, namenjenega tej ravni upravljanja, ki bi podprl vključitev biotske raznovrstnosti v sektorske politike;

Or. pt



22b. poziva Komisijo, naj okrepi izvršilne ukrepe s čimprejšnjo zagotovitvijo dodatnih finančnih in človeških virov za prednostno izvajanje in izvrševanje, sistematičnimi nadaljnjimi ukrepi po postopkih za ugotavljanje kršitev in vzpostavitvijo javne podatkovne zbirke z evidenco ukrepov, sprejetih v odziv na kršitve okoljskih predpisov, ter predhodnih referenčnih sodb do leta 2022;

Or. en



PE680.715v02-00 410/535 AM\1225089SL.docx

SL

23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

črtano

Or. it




23. globoko obžaluje, da ni bila izpolnjena zaveza v okviru ciljev trajnostnega razvoja (cilj 14.6) o opustitvi škodljivih subvencij za ribištvo do leta 2020; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju ali dobrobiti živali, vključno s subvencijami, povezanimi z ribištvo in živinorejo, z namenom, da se čim prej in najkasneje do leta 2025 v celoti postopno odpravijo, zlasti financiranje EU za promocijo proizvodov živalskega izvora; ponovno poziva, naj se javne in zasebne finančne spodbude (vključno s sistemi obdavčitve) preusmerijo k instrumentom, ki koristijo biotski raznovrstnosti, ter k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en

Predlog spremembe 930Ville Niinistö, Jutta PaulusPredlog resolucijeOdstavek 23


23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030

23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2025

AM\1225089SL.docx 411/535 PE680.715v02-00

SL

postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

postopno odpravijo; ponovno poziva k potrebni preusmeritvi vseh škodljivih subvencij za ribištvo, ki povzročajo presežne zmogljivosti in prelov, k varstvu; poziva k postopni odpravi škodljivih kmetijskih subvencij ter vsega financiranja ali subvencij za netrajnostno rabo mokrišč in šotišč (na primer za kmetijsko, vrtnarsko ali gozdarsko rabo ali za goriva za zgorevanje); ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju ali dobrobiti živali, ter načrt za njihovo postopno odpravo najkasneje do leta 2025, vključno s subvencijami za ribištvo, ki povzročajo presežne zmogljivosti in prelov, ter subvencijami za kmetijstvo, ki vodijo v intenzivno živinorejo; ponovno poziva, naj se javni in zasebni finančni tokovi, vključno s sistemi obdavčitve, preusmerijo k naložbam, ki koristijo biotski raznovrstnosti in podnebju, ter k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en



23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno 23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno

PE680.715v02-00 412/535 AM\1225089SL.docx

SL

vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve, ne da bi to negativno vplivalo na distribucijo in zaloge živil; poziva Komisijo, naj oceni tudi oblike nadomestil, namenjenih kritju morebitnih gospodarskih izgub;

Or. it




23. poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve; poziva Komisijo, naj zagotovi jasne smernice in pobude za mobilizacijo zasebnega financiranja biotske raznovrstnosti ter spodbuja odmik podjetij od škodljivih dejavnosti;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju ali dobrobiti živali, vključno s subvencijami za živinorejo, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se javne in zasebne finančne spodbude, vključno s sistemi obdavčitve,

AM\1225089SL.docx 413/535 PE680.715v02-00

SL

preusmerijo k instrumentom, ki koristijo biotski raznovrstnosti, in k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo, in zagotovi usklajenost vseh skladov in programov EU tako, da noben odhodek iz proračuna EU ne bo prispeval k izgubi biotske raznovrstnosti; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se postopno odpravijo;

Or. fr



PE680.715v02-00 414/535 AM\1225089SL.docx

SL


23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki so povezane z okoljem, z namenom, da se odpravijo tiste, ki ne izpolnjujejo svojega cilja;

Or. es




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno različnih subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se, če je to mogoče, postopno odpravijo v skladu z roki, ki jih je treba določiti na podlagi znanstvenih rezultatov in evropskih alternativnih možnosti, ki so na voljo na različnih področjih; meni, da politike Unije ne bi smele biti vključene v to oceno;

Or. it




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno različnih subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se, če je to mogoče, postopno odpravijo v skladu z roki, ki jih je treba določiti na podlagi znanstvenih rezultatov in evropskih alternativnih možnosti, ki so na voljo na različnih področjih; meni, da politike Unije ne bi smele biti vključene v to oceno;

Or. it


AM\1225089SL.docx 415/535 PE680.715v02-00

SL

Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 23



23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve; opozarja, da se državam članicam in državljanom EU ne sme naložiti prevelika davčna obremenitev;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, vključno s tistimi, ki povzročajo škodo zunaj meja Unije, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en



23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj

23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki so v nasprotju z okoljsko politiko EU; ponovno poziva k davčnim reformam, ki bodo podprle

PE680.715v02-00 416/535 AM\1225089SL.docx

SL

se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

prehod na trajnostno gospodarstvo;

Or. en

Predlog spremembe 943Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 23



23. poziva Komisijo, naj z usklajenim in medsektorskim pristopom oceni, katere subvencije škodijo okolju, z namenom, da se čim prej in najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, ter pri tem upošteva socialno in gospodarsko trajnostnost proizvodnih dejavnosti; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. it



23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju, z

23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju; ponovno

AM\1225089SL.docx 417/535 PE680.715v02-00

SL

namenom, da se najkasneje do leta 2030 postopno odpravijo; ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve;

Or. en




23. poziva Komisijo, naj pripravi oceno vseh subvencij, ki škodijo okolju; ponovno poziva k finančnim spodbudam za trajnostne ukrepe v skladu s prihodnjo skupno kmetijsko politiko;

Or. en




(Ne zadeva slovenske različice.)

Or. cs





PE680.715v02-00 418/535 AM\1225089SL.docx

SL



Or. en





Or. en



23a. poudarja, da bi strateški načrti skupne kmetijske politike morali vključevati rabo zemljišč z ugodnim učinkom na biotsko raznovrstnost in poudarek na agroekoloških pristopih, vključno s kmetijskim gozdarstvom; ugotavlja, da samo ukrepi SKP, ki temeljijo na velikosti površine, brez postopne odprave škodljivih subvencij ne morejo ustaviti izgubljanja biotske raznovrstnosti, saj so bili med drugim tudi zaradi uveljavljenega okvira trendi upadanja populacij opaženi tudi na območjih, ki so prejela kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila, četudi je bilo upadanje manjše1a;

_________________1a Na Slovaškem se je indeks ptic

AM\1225089SL.docx 419/535 PE680.715v02-00

SL

kmetijske krajine zmanjšal za 17 %, na območjih, na katerih se je izvajal kmetijsko-okoljsko-podnebni ukrep programa razvoja podeželja, pa je bilo ugotovljeno 4-odstotno zmanjšanje.

Or. en

Predlog spremembe 951Martin Hojsík, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 23 a (novo)


23a. ponovno poziva, naj se sistemi obdavčitve preusmerijo k večji uporabi okoljske obdavčitve, vključno z dajatvami za uporabo sintetičnih gnojil in pesticidov ali/in dovoljenje za njihovo uporabo, za vseevropsko neodvisno spremljanje in ukrepe, ki podpirajo biotsko raznovrstnost na kmetijskih zemljiščih; poziva Komisijo, naj oceni možnost uvedbe takšnih dajatev;

Or. en

Predlog spremembe 952Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 23 a (novo)


23a. poudarja, da je treba zagotoviti skladnost med financiranjem na področjih podnebja in biotske raznovrstnosti; pozdravlja zavezo o povečanju deleža odhodkov za podnebne spremembe, ki koristijo varstvu biotske raznovrstnosti, ki jo je koalicija za konvergenco financiranja na področjih podnebja in biotske raznovrstnosti sprejela 11. januarja 2021 na vrhu En planet v Parizu;

Or. en

PE680.715v02-00 420/535 AM\1225089SL.docx

SL



23a. opozarja na nevarnost, da bodo velike naložbe v okviru evropskega zelenega dogovora škodile biotski raznovrstnosti, in ponovno poudarja, da dobri cilj ničelnih emisij ne upravičuje vseh sredstev, ter zlasti opozarja na javno podporo projektom, ki škodijo prostoživečim živalim in ogrožajo varstvo tal;

Or. en



23a. poziva k uvedbi posebnih ukrepov za obravnavo učinkov na biotsko raznovrstnost, ki so vključeni v trgovinske odnose EU; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi podrobno poročilo;

Or. en



23a. poudarja, da je treba ustaviti subvencije za goriva ter druge neposredne in posredne subvencije, ki povečujejo emisije CO2, so v nasprotju z našim energetskim prehodom ter spodbujajo prelov in presežne zmogljivosti ribolovne flote;

AM\1225089SL.docx 421/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en



23a. poziva Komisijo in države članice, naj dosežejo cilje strategije za biotsko raznovrstnost na najučinkovitejši način, ki bo najmanj obremenil gospodarske subjekte;

Or. en



23a. poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo s prihodki iz mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah financirali ukrepi, ki bodo varovali biotsko raznovrstnost in obnovo ekosistemov;

Or. en



23a. poziva, naj se zagotovi usmeritev gospodarskih dejavnosti k varstvu biotske raznovrstnosti in ekosistemov, ne k njihovi degradaciji;

Or. en


PE680.715v02-00 422/535 AM\1225089SL.docx

SL

Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 23 b (novo)


23b. poziva Komisijo, naj v okviru prihodnje prenovljene strategije za trajnostno financiranje zagotovi ambiciozen in v prihodnost usmerjen okvir, ki bo vključeval zakonodajne ukrepe in finančne spodbude za javni in zasebni sektor, da podpreta ukrepe za biotsko raznovrstnost; poudarja, da bi bilo treba z okvirom spodbujati tako uporabo dobavnih verig, ki ne povzročajo izgub biotske raznovrstnosti, v Evropi kot tudi financiranje obnove ekosistemov;

Or. en

Predlog spremembe 960Sirpa PietikäinenPredlog resolucijeOdstavek 23 b (novo)


23b. poziva Komisijo, naj v svoji reviziji prilagodi podnebno zakonodajo tako, da bo povezanost med podnebjem in biotsko raznovrstnostjo dopolnila z usmeritvijo ogljične izravnave bodisi v ohranitev posebej občutljivih območij, kot so prvotni gozdovi in pragozdovi, bodisi v obnovo;

Or. en

Predlog spremembe 961Petros Kokalis (Petros Kokkalis)Predlog resolucijeOdstavek 23 b (novo)


23b. poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe odpisov dolgov v zameno za okoljevarstvene ukrepe, s katerimi bi

AM\1225089SL.docx 423/535 PE680.715v02-00

SL

zmanjšala nacionalne dolgove držav članic in prispevala k ohranitvi biotske raznovrstnosti;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

črtano

Or. fr

Predlog spremembe 963Alexandr Vondra, Pietro Fiocchi, Hermann Tertsch, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 24


24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj

črtano

PE680.715v02-00 424/535 AM\1225089SL.docx

SL

leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en




24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen; v zvezi s tem poziva k ustanovitvi neodvisnega Evropskega panela za biotsko raznovrstnost, ki ga bodo sestavljali znanstveniki, izbrani na podlagi njihovega strokovnega znanja in izkušenj, in katerega namen bo spremljanje letnega napredka pri obrnitvi trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti in obnovi narave;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal

24. poudarja, da je potreben okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi

AM\1225089SL.docx 425/535 PE680.715v02-00

SL

ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

kazalniki;

Or. it




24. poudarja, da je potreben okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. it



24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference

24. poudarja, da je potreben okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022

PE680.715v02-00 426/535 AM\1225089SL.docx

SL

pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. it




24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen; poudarja, da bo povečanje človeških in finančnih zmogljivosti na lokalni, nacionalni in evropski ravni, poleg večje jasnosti o specifičnih sektorskih zavezah in vključitve v doseganje mednarodnih ciljev ključnega pomena za učinkovit okvir upravljanja;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno 24. pozdravlja oblikovanje celovitega

AM\1225089SL.docx 427/535 PE680.715v02-00

SL

zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

okvira upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo temeljil na skupni odgovornosti vseh zadevnih akterjev za evidentiranje obveznosti in zavez ter določitev časovnega načrta za njihovo izvajanje ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poudarja, da je treba leta 2023 izvesti temeljito oceno učinka napredka pri izvajanju tega okvira upravljanja in njegove primernosti pred obravnavo njegove nadaljnje posodobitve in potrebe po izboljšanem pristopu;

Or. en




24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, tj. pravila za biotsko raznovrstnost, podobna podnebnim pravilom, ki bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki in ki bo obravnaval varstvo in obnovo tudi zunaj zavarovanih območij; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno 24. poudarja, da je potreben okvir

PE680.715v02-00 428/535 AM\1225089SL.docx

SL

zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki, ki bo zajemal realistično doseganje ciljev v daljših obdobjih, povezanih z naravnimi cikli, ne pa z zavezujočimi cilji, določenimi na podlagi človeških odločitev in zakonodajnih instrumentov;

Or. it




24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki, kot je ekološki odtis; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe

24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti v obliki uredbe, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo

AM\1225089SL.docx 429/535 PE680.715v02-00

SL

do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en




24. poudarja, da je potreben okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en



24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti, ter v

24. poudarja, da je potreben pravno zavezujoč okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto zavezujočih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v

PE680.715v02-00 430/535 AM\1225089SL.docx

SL

katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj do leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. cs




24. poudarja, da je potreben nov okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto uresničljivih ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en

Predlog spremembe 977Ulrike Müller, Nils Torvalds, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 24



24. poudarja, da je potreben okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

AM\1225089SL.docx 431/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 978Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Alexander Bernhuber, Jens GiesekePredlog resolucijeOdstavek 24



24. poudarja, da je potreben nov okvir upravljanja na področju biotske raznovrstnosti, ki bo podoben podnebnim pravilom in bo usmerjal ukrepe do leta 2050 z vrsto ciljev, vključno s cilji do leta 2030 in zavezami 15. zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti, ter v katerem bo vzpostavljen mehanizem spremljanja s pametnimi kazalniki; poziva Komisijo, naj leta 2022 poda zakonodajni predlog v ta namen;

Or. en

Predlog spremembe 979Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 24 a (novo)


24a. poziva k skladnosti med različnimi področji politike; ugotavlja, da je v strategiji za biotsko raznovrstnost upravičeno priznana potreba po zmanjšanju uporabe celih dreves, hrane in krmnih rastlin za proizvodnjo energije, vendar je v osnutku delegirane uredbe o taksonomiji v skladu s pomanjkljivimi merili trajnostnosti iz druge direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov takšna uporaba neobdelanega materiala obravnavana kot dejavnost, ki ima znaten pozitiven učinek na podnebje in okolje; meni, da je takšna neskladnost med cilji glede biotske raznovrstnosti in podnebnimi cilji zaskrbljujoča, ter poziva, naj se nujno

PE680.715v02-00 432/535 AM\1225089SL.docx

SL

pregledajo direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov in njene priloge ter spremeni osnutek delegirane uredbe o taksonomiji in njenih prilog;

Or. en

Predlog spremembe 980María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 24 a (novo)


24a. obžaluje, da je napredek pri doseganju zastavljenih ciljev strategije za biotsko raznovrstnost do leta 2020 oviralo dejstvo, da ni bilo mehanizma za spremljanje in pregled; meni, da je zaradi čezmejne in medsektorske narave biotske raznovrstnosti nujno treba vsa obstoječa orodja za spremljanje na ravni EU vključiti v en celovit mehanizem za spremljanje in pregled za strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, vključno s kopensko in morsko biotsko raznovrstnostjo;

Or. en

Predlog spremembe 981Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 24 a (novo)


24a. odločno pozdravlja izid posvetovanja o prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje, v katerem je velika večina deležnikov menila, da bi agenda EU za financiranje morala bolje odražati izgubo biotske raznovrstnosti, predvsem z razvojem standardov EU za poročanje, določitvijo metodologij za

AM\1225089SL.docx 433/535 PE680.715v02-00

SL

računovodenje naravnega kapitala, razvojem jasnih meril in metodologij ali izboljšanjem potrebne skrbnosti pri infrastrukturnih projektih;

Or. en



24a. poudarja, kako pomembno je uporabljati realističen, povezan in medsektorski pristop k podnebnim spremembam, razširiti razpon sredstev, uporabljenih za doseganje ciljev zmanjšanja, in se izogibati zanašanju zgolj na tržne instrumente;

Or. pt



24b. ugotavlja, da strategija za biotsko raznovrstnost ne vključuje poziva k ukrepanju državljanov in ne obravnava sklenitve pakta za biotsko raznovrstnost po analogiji s podnebnim paktom; vendar poudarja, da je mogoče in treba sinergije z ukrepi in cilji za biotsko raznovrstnost poudariti v dejavnostih podnebnih ambasadorjev ter na dogodkih in v ukrepih spodbujanja v okviru podnebnega pakta;

Or. en

Predlog spremembe 984Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin Hojsík

PE680.715v02-00 434/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog resolucijeOdstavek 24 b (novo)


24b. poziva Komisijo, naj preuči tudi priložnosti za podporo financiranja ukrepov za biotsko raznovrstnost z naložbami prebivalstva, ki bi vsem državljanom omogočile sodelovanje pri financiranju ekološkega prehoda;

Or. en



24b. poudarja, da je treba spodbujati in sprejeti alternative trgovanju z emisijami ter nadomestiti tržni pristop s pravičnejšim in bolj učinkovitim regulativnim pristopom;

Or. pt



24a. je trdno prepričan, da vrednosti narave ni mogoče izmeriti, in poziva Komisijo, naj ne poskuša količinsko opredeliti vrednosti narave, saj bo narava s tem samo postala monetizirana in predmet analize stroškov in koristi;

Or. en


AM\1225089SL.docx 435/535 PE680.715v02-00

SL


24b. podpira pristop na podlagi življenjskega cikla pri merjenju okoljskega odtisa proizvodov in organizacij, ki ga je sprejela Komisija;

Or. en

Predlog spremembe 988Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 24 c (novo)


24c. meni, da bi predlagana pobuda za mednarodno računovodenje naravnega kapitala hudo škodila varstvu biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj ta načrt nemudoma opusti;

Or. en

Predlog spremembe 989Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 24 c (novo)


24c. poudarja, da je ključnega pomena v prihodnjo revizijo direktive o nefinančnem poročanju vključiti zahteve, ki bodo vključevale tako podnebne zahteve kot tudi zahteve glede biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 990Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 24 d (novo)


PE680.715v02-00 436/535 AM\1225089SL.docx

SL

24d. poziva države članice, naj na podlagi previdnostnega načela in načela, da je treba ukrepati preventivno, ob upoštevanju tveganj in negativnih učinkov hidravličnega lomljenja za pridobivanje nekonvencionalnih ogljikovodikov na podnebje, okolje in biotsko raznovrstnost, ne odobrijo novih dejavnosti hidravličnega lomljenja v EU in ustavijo vse tekoče dejavnosti;

Or. en

Predlog spremembe 991Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 24 d (novo)


24d. poziva Komisijo, naj razvije nov kazalnik za ocenjevanje vrzeli v naložbah z ugodnim učinkom na biotsko raznovrstnost na ravni EU, ki bo objavljen vsako leto; poudarja, da bi takšen kazalnik zagotovil jasnost in omogočil preusmerjanje naložb v ukrepe, povezane z biotsko raznovrstnostjo;

Or. en

Predlog spremembe 992Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez Ramos, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 24 e (novo)


24e. opozarja na zavezo Evropske komisije, da bo financirala zeleni del načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ukrepi za biotsko raznovrstnost, z izdajo zelenih obveznic; poudarja, da bo EU s tem postala vodilna svetovna izdajateljica zelenih obveznic;

Or. en

AM\1225089SL.docx 437/535 PE680.715v02-00

SL

Predlog spremembe 993Anna ZalewskaPredlog resolucijeOdstavek 25


25. opozarja, da je v členu 37 Listine EU o temeljnih pravicah navedeno načelo zagotavljanja varstva okolja v zakonodaji Unije; meni, da bi bilo treba pravico do zdravega okolja priznati v Listini EU in da bi Unija morala podobno pravico zagovarjati tudi na mednarodni ravni;

črtano

Or. en




25. opozarja, da je v členu 37 Listine EU o temeljnih pravicah navedeno načelo zagotavljanja varstva okolja v zakonodaji Unije; meni, da bi bilo treba pravico do zdravega okolja priznati v Listini EU;

Or. fr

Predlog spremembe 995Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 25




PE680.715v02-00 438/535 AM\1225089SL.docx

SL

opozarja, da je treba spoštovati lastninske pravice;

Or. en



25a. vztraja, da bi cilje Evropske unije glede varstva biotske raznovrstnosti moralo odražati njeno zunanje delovanje s tretjimi državami, v celoti pa bi morali biti vključeni v partnerske strategije in sporazume, kot so ribiški sporazumi, pri čemer lahko Evropska unija tretjim državam pomaga razviti njihove zmogljivosti za zaustavitev trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti, ki je lahko na teh območjih posebej ogrožena;

Or. en



25a. poziva Komisijo, naj potrdi, da v EU v skladu s previdnostnim načelom in zakonodajo o gensko spremenjenih organizmih ni dovoljeno izpuščanje gensko spremenjenih organizmov, ki se lahko ohranijo in razmnožujejo med populacijami prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, saj nimamo dovolj učinkovitih metod za njihov nadzor v času ali prostoru ali njihovo odstranitev iz okolja po njihovi izpustitvi;

Or. en


AM\1225089SL.docx 439/535 PE680.715v02-00

SL

Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 25 a (novo)


25a. obžaluje zamisel o načelu „uporabnik plača“, in opozarja, da takšni davki na potrošnjo nesorazmerno prizadenejo tiste z nizkimi in srednjimi dohodki, tistim, ki si to lahko privoščijo, pa omogočajo prekomerno izkoriščanje;

Or. en



25a. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo za centre za reševanje prostoživečih živalskih vrst in zavetišča zanje; poudarja, da te ustanove pomagajo državam članicam izpolnjevati njihove obveznosti glede boja proti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami in zagotavljajo dobrobit zaseženih prostoživečih živali ter imajo zato ključno vlogo v EU;

Or. en



25a. meni, da bi bilo treba spodbujati raziskave v javnih laboratorijih, raziskovalnih središčih in na univerzah na področjih okolja, javnega zdravja in varnosti hrane ter jim zagotoviti sredstva,

PE680.715v02-00 440/535 AM\1225089SL.docx

SL

vire in neodvisno znanstveno znanje za spodbujanje varstva in obnove ekosistemov ter njihove biotske raznovrstnosti;

Or. pt



25a. poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za podporo lokalnih vrednostnih verig kot ključnega elementa za dosego predlaganih ciljev; poudarja, da kmetijstvo majhnega obsega potrebuje dodatno podporo za dosego predlaganih ciljev;

Or. en



25a. poziva Komisijo, naj okrepi in uskladi vse politike EU s strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter uporablja načelo skladnosti politike za ohranjanje narave;

Or. en



25b. ponovno izraža zaskrbljenost

AM\1225089SL.docx 441/535 PE680.715v02-00

SL

zaradi dejstva, da se je število zaposlenih pri Generalnem direktoratu za okolje v zadnjih letih močno zmanjšalo in da njegovi kadri predstavljajo le 1,3 % celotnega osebja Komisije; meni, da je ustrezno število usposobljenih zaposlenih osnovni pogoj za uspešno izvajanje in izvrševanje politik Unije, vključno z evropskim zelenim dogovorom in strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter njenimi cilji;

Or. en



25a. priznava, da je zaradi sprememb v arktični regiji in njenih edinstvenih ekosistemov, ki so jih povzročile podnebne spremembe in so brez primere, potrebnih več raziskav o arktični biotski raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 1005Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeOdstavek 25 b (novo)


25b. poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da posodobijo, uskladijo in sprejmejo lastne strategije za biotsko raznovrstnost v okviru strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 ter upoštevajo vlogo podnacionalnih vlad, mest in drugih lokalnih oblasti pri učinkovitem ukrepanju proti izgubljanju biotske raznovrstnosti na vseh ravneh, kot je predlagal sekretariat Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti;

PE680.715v02-00 442/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



25b. meni, da prenos davčnega bremena z dela na onesnaževanje daje najbogatejšim v družbi proste roke in nesorazmerno prizadene delavce ter tiste z nizkimi in srednjimi dohodki, ki so ujeti v sisteme, ki jih potrošniška izbira ne more spremeniti;

Or. en



25c. na primeru pravice do vode kaže, kako diskriminatorno je načelo „uporabnik plača“; meni, da je vodo kot vir mogoče učinkovito zaščititi in trajnostno uporabljati z odpravo puščanja, posodobitvijo aparatov, prerazporeditvenimi politikami za socialno-ekonomsko enakost ter obravnavo prehranskih sistemov, zlasti porabe mesa in mlečnih izdelkov, in številnimi drugimi ukrepi politike namesto z zaračunavanjem za uporabo vode; meni, da načelo „uporabnik plača“ služi samo nadaljnji utrditvi neoliberalizma v EU;

Or. en

Predlog spremembe 1008Antoni Comín i OliveresPredlog resolucijeOdstavek 25 c (novo)


AM\1225089SL.docx 443/535 PE680.715v02-00

SL

25c. poziva Komisijo, naj obravnava ekstrateritorialno razsežnost izgube biotske raznovrstnosti, zlasti v državah v razvoju, ter znanstveno oceni skupni učinek EU na svetovno biotsko raznovrstnost;

Or. en



25d. poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za trajnostna zasebna naročila;

Or. en

Predlog spremembe 1010Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Marlene MortlerPredlog resolucijePodnaslov 10


Raziskave in izobraževanje Raziskave, izobraževanje in inovacije

Or. en

Predlog spremembe 1011Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijePodnaslov 10


Raziskave in izobraževanje Raziskave, inovacije in izobraževanje

Or. en

Predlog spremembe 1012Sirpa Pietikäinen

PE680.715v02-00 444/535 AM\1225089SL.docx

SL



26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih; poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezne vire in hiter začetek sistema digitalnega dvojčka zemlje za biotsko raznovrstnost, v katerem bodo v celoti uporabljeni velepodatki programa Copernicus in umetna inteligenca, kot sta pobuda Destinacija Zemlja in program LIFEPLAN, kateremu sistem koristi, da bi povečali znanje, razumevanje, zmogljivosti napovedovanja in spremljanje uresničevanja ciljev biotske raznovrstnosti;

Or. en




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program, ki bo osredotočen na izmenjavo znanja in strokovnjakov na področju obnove in varstva; ponovno poziva, naj se razmisli o ustanovitvi posebne misije za raziskave na področju biotske raznovrstnosti in prihodnje raziskovalne programe, ki bo prispevala k doseganju skupnega cilja večletnega finančnega okvira glede biotske raznovrstnosti; poudarja, da je

AM\1225089SL.docx 445/535 PE680.715v02-00

SL

pomembno družbi pokazati dodatna prizadevanja, potrebna v proizvodnih metodah z ugodnim učinkom na biotsko raznovrstnost, za katera je potrebno dodatno (zasebno in/ali javno) financiranje;

Or. en

Predlog spremembe 1014Ulrike Müller, Nils Torvalds, Linea Søgaard-Lidell, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 26



26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; poudarja, da imajo raziskave in izobraževanje ključno vlogo pri empirični analizi izgube biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba znatno povečati financiranje javnih raziskav, zlasti v zvezi z razvojem raziskovalnih kazalnikov za količinsko opredelitev ukrepov na področju biotske raznovrstnosti; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. en



26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k

26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v prihodnje raziskovalne programe;

PE680.715v02-00 446/535 AM\1225089SL.docx

SL

posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. en




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih; poudarja, da morajo imeti evropska zavarovana območja tudi pedagoški namen in razsežnost za uspešnejše ohranjanje biotske raznovrstnosti z ozaveščanjem javnosti;

Or. fr




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje ohranjanja biotske raznovrstnosti v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. en

AM\1225089SL.docx 447/535 PE680.715v02-00

SL




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo ter katerega cilj bo večje vključevanje mladih v te programe; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. ro




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in naj bodo prizadevanja programa LIFE+ osredotočena na izmenjavo dobre prakse na področju obnove in varstva biotske raznovrstnosti; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. es

Predlog spremembe 1020Anna ZalewskaPredlog resolucijeOdstavek 26


26. poziva Komisijo, naj okrepi 26. poziva Komisijo, naj okrepi

PE680.715v02-00 448/535 AM\1225089SL.docx

SL

vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. en




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo v EU in v tretjih državah; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. fr




26. poziva Komisijo, naj okrepi vključevanje biotske raznovrstnosti in znanosti v programe Unije za mlade, kot je evropska prostovoljska služba, in začne program Zeleni Erasmus, ki bo osredotočen na obnovo in varstvo; ponovno poziva k posebni misiji in financiranju za biotsko raznovrstnost v prihodnjih raziskovalnih programih;

Or. es

AM\1225089SL.docx 449/535 PE680.715v02-00

SL



26a. poudarja, je treba vključevanje biotske raznovrstnosti dopolnjevati z zbiranjem podatkov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da za temeljne raziskave, vključno s taksonomijo, ki je za ta namen ključna, namenja veliko premalo virov, pa tudi podpore politike in raziskovalnih sredstev, zanemarjene pa so tudi v strategiji za biotsko raznovrstnost; poziva, naj se iz programa Obzorje Evropa namenijo ustrezna finančna sredstva za projekte temeljnih raziskav in krepitev zmogljivosti in naj se v ta namen uporabi tudi os tehnične pomoči iz drugih skladov EU, v okviru skupne kmetijske politike pa naj se razvijejo podporne sheme z vključenim zbiranjem podatkov;

Or. en

Predlog spremembe 1024Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Pascal Canfin, Véronique Trillet-LenoirPredlog resolucijeOdstavek 26 a (novo)


26a. opozarja, da več kot 80 % oceana še ni raziskanega in da je znanstveno znanje ključno, da bi razumeli, kako zaščititi in obnoviti biotsko raznovrstnost; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj prevzame pomembno vlogo v pobudi Združenih narodov za desetletje oceanskih znanosti, da bi povečala prizadevanja glede oceanskih raziskav ter podprla digitalizacijo in uporabo umetne inteligence z namenom izboljšanja našega razumevanja morij in oceana ter našega vpliva nanje, ter naj podpre in financira nove oceanske odprave ter spodbuja

PE680.715v02-00 450/535 AM\1225089SL.docx

SL

participativno znanost, ki bi vključevala vse deležnike na področju pomorstva;

Or. en

Predlog spremembe 1025Ulrike Müller, Nils Torvalds, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 26 a (novo)


26a. poudarja, da so zdrava tla pomembna za biotsko raznovrstnost, trajnostno gospodarjenje z gozdovi, preobrazbo gozdov in kmetijske ekosistemske storitve, in je seznanjen z obstoječimi vrzelmi v znanju in podatkih na tem področju; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo dodatne raziskave o ekosistemskih storitvah tal in prilagodijo ustrezne programe financiranja, da bi spodbudile takšne raziskovalne projekte;

Or. en



26a. poziva k več raziskavam o družbenih in gospodarskih učinkih politik varstva biotske raznovrstnosti, da bi oblikovali politike, ki bodo podpirale podeželske in obalne skupnosti kmetov, živinorejcev, ribičev in obrtnikov, ki živijo na zavarovanih območjih ter v njihovi okolici, da bi zagotovili njihovo preživetje in novo trajnostno preobrazbo v skladu z okrevanjem biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 1027Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine

AM\1225089SL.docx 451/535 PE680.715v02-00

SL

Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 26 a (novo)


26a. poziva Komisijo, naj olajša kmetijske inovacije in dostop evropskih kmetov do teh tehnologij pri nadaljnjem varstvu biotske raznovrstnosti s spodbujanjem tehnologij, vključno z biološkimi sredstvi za zatiranje škodljivcev in digitalnimi orodji, s sorazmernim in na dokazih temelječim regulativnim okvirom, ki lahko podpre potrebo po spremljanju in odločanju;

Or. en



26a. priznava, da so stalne raziskave pomembne za razumevanje dinamike med različnimi ekosistemi in predvidevanje učinkov, ki jih lahko povzročijo podnebne spremembe; poziva k ustanovitvi specializiranega evropskega vozlišča za digitalne inovacije, ki bo na voljo evropskim raziskovalcem in bo osredotočeno na raziskave o biotski raznovrstnosti ter analizo velepodatkov;

Or. en



26a. poudarja, da bi morale države članice kmetom zagotoviti možnost

PE680.715v02-00 452/535 AM\1225089SL.docx

SL

finančne podpore, usposabljanja, tehnologije, inovacij in razvoja novih poslovnih modelov za uvajanje in zagotavljanje koristi za biotsko raznovrstnost in okolje, pri tem pa upoštevati, da je pomembno skrbno uravnotežiti prostovoljne in zakonodajne ukrepe;

Or. en



26a. opozarja na Bonsko konvencijo o varstvu selitvenih vrst prostoživečih živali in evropske zaveze, sprejete v skladu z njo; poziva pristojne organe, naj spodbujajo mednarodno sodelovanje za zagotovitev varstva selitvenih poti živali;

Or. en



26a. poziva Komisijo in države članice, naj podprejo krepitev zmogljivosti in sodelovanje med organi, državljani, znanstveniki, strokovnjaki in drugimi deležniki nasploh; meni, da je vlaganje v krepitev in širitev zbirke strokovnega znanja in izkušenj v zvezi s taksonomijo v državah članicah posebej pomembno;

Or. en

Predlog spremembe 1032Norbert Lins, Christine Schneider, Ulrike Müller, Christian Doleschal, Stefan Berger, Marlene Mortler, Alexander Bernhuber, Jens Gieseke

AM\1225089SL.docx 453/535 PE680.715v02-00

SL



26a. poudarja, da bi morale države članice kmetom zagotoviti finančno podporo, usposabljanje, tehnologijo in inovacije za uvajanje in zagotavljanje koristi za biotsko raznovrstnost in okolje, pri tem pa upoštevati, da je pomembno skrbno uravnotežiti prostovoljne in zakonodajne ukrepe;

Or. en

Predlog spremembe 1033María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal CanfinPredlog resolucijeOdstavek 26 a (novo)


26a. poudarja, da je nujno potrebnih več raziskav, da bi razumeli prelomne točke biotske raznovrstnosti in kako bi propad biotske raznovrstnosti lahko vplival na ključne storitve, kot je zagotavljanje hrane;

Or. en



26a. priporoča EU, naj se pridruži globalnemu pozivu pobude Združenih narodov za desetletje obnove ekosistemov (2021–2031) k velikemu povečanju varstva in oživljanja ekosistemov po vsem svetu;

PE680.715v02-00 454/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



26a. poziva Komisijo in države članice, naj določijo kmetijstvo brez pesticidov in trajnostno kmetijsko gozdarstvo za prednostno nalogo programa Obzorje Evropa;

Or. en



26a. pozdravlja predlog za novo središče znanja za biotsko raznovrstnost; meni, da bi lahko bilo učinkovito orodje za spremljanje in izvajanje te strategije;

Or. en



26a. poziva države članice, naj izboljšajo svoje učne načrte, v katerih naj več pozornosti posvetijo izobraževanju o vrednosti biotske raznovrstnosti in njenem varstvu;

Or. en

Predlog spremembe 1038Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika BrunaPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 455/535 PE680.715v02-00

SL



26a. poziva države članice, naj okrepijo različne znanstvene module za biotsko raznovrstnost;

Or. fr



26b. poudarja, da je potrebno boljše razumevanje sestave evropske biotske raznovrstnosti in njenih vplivov na delovanje ekosistemov, da bi lahko bolje načrtovali in predvidevali škodljive učinke izgube biotske raznovrstnosti; poudarja, da je celo v primeru dobro znanih taksonov težko natančno oceniti na primer delež ogroženih vrst; poziva k povečanju zmogljivosti za raziskave o biotski raznovrstnosti za poglobitev njenega razumevanja, vključno z raziskavami o biotskih interakcijah, odpornosti ekosistemov in okrevanju po motnjah; ugotavlja, da bi raziskave o biotski raznovrstnosti bilo treba široko vključiti v različne programe financiranja držav članic in EU, ki bi omogočali tako temeljne kot tudi uporabne raziskave, in da je dolgoročno ter celovito financiranje ključnega pomena za zagotovitev podlage in informacij za ukrepe varstva in obnove;

Or. en

Predlog spremembe 1040María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Nils Torvalds, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 26 b (novo)

PE680.715v02-00 456/535 AM\1225089SL.docx

SL


26b. poudarja, kako pomembno je zapolniti kritične vrzeli v znanju in izboljšati naše razumevanje biogeografskih regij; poudarja, da je treba izboljšati znanje o ključnem tveganem vedenju ter nezakoniti in neregulirani, pa tudi zakoniti in regulirani trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami kot dejavniku, ki povečuje tveganje bolezni, ter razumevanje odnosa med degradacijo in obnovo ekosistemov, strukturo krajine in tveganjem pojava bolezni; poziva, naj se nujno izboljša obzorno preiskovanje, da bi opredelili nove grožnje in izzive ter odzive politike nanje;

Or. en

Predlog spremembe 1041Christine Schneider, Christian Doleschal, Pernille Weiss, Norbert Lins, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 26 b (novo)


26b. poziva Komisijo, naj zlasti omogoči malim in srednjim podjetjem (MSP), da prispevajo k doseganju ciljev strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030; priznava, da so mala in srednja podjetja dragocen vir, ki prispeva k poti trajnostne biotske raznovrstnosti, ki jo usmerjajo zelene in digitalne inovacije;

Or. en

Predlog spremembe 1042Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Lídia Pereira, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 26 b (novo)


26b. poudarja, da lahko rezultati

AM\1225089SL.docx 457/535 PE680.715v02-00

SL

projektov EU pomenijo dragoceno sredstvo za glavne ukrepe politike in načrtovanja; poudarja potencial raziskav, ki jih sofinancira EU, in projektov programa LIFE za spremljanje vrst in ekosistemov, vključno s strogimi cilji glede varstva in obnove;

Or. en

Predlog spremembe 1043Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 26 b (novo)


26b. spodbuja vzpostavitev izobraževalnih zavarovanih morskih območij, da bi povečali sodelovanje in udeležbo vseh deležnikov ter izboljšali znanje in ozaveščenost državljanov o tem, kako varovati morsko biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 1044Lídia PereiraPredlog resolucijeOdstavek 26 b (novo)


26b. priznava, da se znanstveniki, ki vodijo programe, spoprijemajo z obremenjujočimi birokratskimi postopki, in poziva k boljši optimizaciji porabe z boljšim usklajevanjem med projekti in inovacijskimi središči;

Or. en


PE680.715v02-00 458/535 AM\1225089SL.docx

SL


26b. pozdravlja novo opazovalnico EU za tla; meni, da so zbiranje podatkov, dostopne informacije in ozaveščenost javnosti o zdravju tal ključni za njihovo trajnostno rabo;

Or. en



26b. poziva države članice, naj podprejo inovativne prakse s področja biotske raznovrstnosti in okolja z novimi tehnologijami (umetna inteligenca);

Or. fr

Predlog spremembe 1047Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 26 c (novo)


26c. poziva Komisijo, naj okrepi okvir spremljanja v SKP tudi s širšo uporabo shem spodbud, ki temeljijo na rezultatih in same vključujejo spremljanje, ter poziva, naj se razmisli o izvajanju teh shem tudi kot gozdarsko-okoljskih ukrepov;

Or. en

Predlog spremembe 1048Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 26 c (novo)


AM\1225089SL.docx 459/535 PE680.715v02-00

SL

26c. spodbuja raziskave o taljenju ledenikov in permafrosta, ki ga povzročajo podnebne spremembe, da bi dodatno analizirali in preprečili morebitne težave, povezane z izpustitvijo virusov, ujetih v ledu;

Or. en



26c. meni, da mora biti okoljsko izobraževanje sestavni del izobraževanja vseh; poziva države članice, naj vključijo celovito okoljsko izobraževanje v svoje učne načrte in prakse;

Or. en

Predlog spremembe 1050María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal CanfinPredlog resolucijePodnaslov 11


Mednarodni ukrepi in upravljanje oceanov Svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, mednarodni ukrepi in upravljanje oceanov

Or. en

Predlog spremembe 1051Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijePodnaslov 11


PE680.715v02-00 460/535 AM\1225089SL.docx

SL

Mednarodni ukrepi in upravljanje oceanov Mednarodni ukrepi, trgovina in upravljanje oceanov

Or. en



27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti;

črtano


Or. fr




27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti; meni, da je leto 2021 prelomno za svetovno biotsko raznovrstnost in da je EU moralno odgovorna za zagotovitev kar najbolj ambicioznega možnega izida 15.

AM\1225089SL.docx 461/535 PE680.715v02-00

SL

zasedanja Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti; poudarja, da si mora EU prizadevati za ambiciozen in zavezujoč globalni sporazum o biotski raznovrstnosti po letu 2020 z jasnimi in zavezujočimi cilji za zaščitena območja tako v EU kot na svetovni ravni;


Or. en




27. vztraja, da je za zaustavitev krize na področju biotske raznovrstnosti potrebno močno in usklajeno večstransko ukrepanje; poudarja pomen spoštovanja mednarodnih zavez, zlasti v zvezi s Konvencijo o biološki raznovrstnosti in Konvencijo o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES); opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti;


Or. fr


PE680.715v02-00 462/535 AM\1225089SL.docx

SL



27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti; ponovno poziva EU, naj si v pogajanjih prizadeva za visoke cilje, vključno s pravno zavezujočim globalnim ciljem glede obnove in varstva v višini vsaj 30 % do leta 2030, ki bi odražali domačo raven ambicioznosti EU;


Or. en




27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020 s pametnimi cilji in trdnim okvirom izvajanja, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da je potreben na znanosti temelječ, neodvisen, usklajen in pregleden mehanizem za pregled napredka pogodbenic pri doseganju teh ciljev;

_________________ _________________

AM\1225089SL.docx 463/535 PE680.715v02-00

SL

6 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015. 6 Sprejeta besedila, P9_TA(2020)0015.

Or. en




27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti; ponavlja, da mora ta sporazum vključevati cilje s podrobnimi časovnimi okviri, kazalniki uspešnosti in mehanizmi za vrednotenje;


Or. fr

Predlog spremembe 1058Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 27



27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po zavezujočem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti; pozdravlja zavezo koalicije ambicioznih za

PE680.715v02-00 464/535 AM\1225089SL.docx

SL

naravo in ljudi, da podpre globalni cilj 30 % zavarovanih kopenskih in morskih območij na svetu;


Or. en




27. opozarja na stališče, ki ga je izrazil v svoji resoluciji z dne 16. januarja 2020 o 15. zasedanju Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti6 o biotski raznovrstnosti in potrebi po večstranskem sporazumu po letu 2020, ki bo podoben Pariškemu sporazumu, da bi do leta 2030 zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti;


Or. en



27a. opozarja, da je nujno treba zmanjšati ekološki odtis evropske proizvodnje in potrošnje, da ne bi presegli omejitev planeta do leta 2030, saj bi potrebovali 2,8 planeta, če bi vsi na svetu živeli kot povprečni državljan EU; zato meni, da imajo EU in njene države članice posebno odgovornost, da se zavzamejo za politike s takojšnjimi,

AM\1225089SL.docx 465/535 PE680.715v02-00

SL

srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji, s katerimi bi ublažili posledice podnebnih sprememb, obvarovali habitate ter zaustavili in obrnili trend izgubljanja biotske raznovrstnosti, pa tudi da preoblikujejo svojo zunanjo in trgovinsko politiko ter pomagajo državam v razvoju izvajati programe za varstvo biotske raznovrstnosti; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti, da se z nadaljnjimi in dodatnimi prizadevanji za zaustavitev in obrnitev trenda izgubljanja biotske raznovrstnosti ne pritisk ne prenese na druge dele sveta;

Or. en



27a. opozarja, da mora biti zmanjšanje svetovnega odtisa Unije med glavnimi stebri strategije EU za biotsko raznovrstnost; zato poudarja, da uvoz nekaterih proizvodov v Evropsko unijo vpliva na krčenje gozdov in izgubo biotske raznovrstnosti v tretjih državah, ter poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba sprejeti ukrepe za omejitev dajanja proizvodov, povezanih s krčenjem gozdov, na evropski trg; poudarja, da je treba bolje razviti certificiranje na področju okoljskega označevanja in boja proti krčenju gozdov;

Or. fr



27a. opozarja, da bi se lahko nekateri proizvodni sektorji preselili v države, ki

PE680.715v02-00 466/535 AM\1225089SL.docx

SL

imajo na področju biotske raznovrstnosti manj strogo zakonodajo od evropske, kot je Kitajska, kljub temu, da je Komisija odločena, da bodo postale prednostne trgovinske partnerice; poziva Komisijo, naj poskrbi za trgovinsko politiko, ki bo skladna s cilji iz zelenega dogovora in ne bo dajala prednosti uvozu proizvodov, ki ne izpolnjujejo naših standardov;

Or. es



27a. poziva Komisijo, naj v mednarodnih pogajanjih Združenih narodov o morski biotski raznovrstnosti in morskih genskih virih na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije zagovarja ambiciozen model upravljanja; poziva, naj se v preambuli oceani priznajo kot skupna dobrina z namenom oblikovanja novega pristopa, ki bo dajal prednost posameznim in skupnim odgovornostim pred tradicionalnimi načeli svobode in suverenih pravic, določenimi v pravu morja, in tako zagotovil varstvo oceanov;

Or. en



27a. obžaluje, da je stanje ribjih staležev po svetu zelo slabo; pozdravlja, da strategija za biotsko raznovrstnost zavezuje EU k izvajanju politike ničelne tolerance do nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega

AM\1225089SL.docx 467/535 PE680.715v02-00

SL

ribolova ter k boju proti prelovu; prav tako poziva EU, naj se bori proti škodljivim ribiškim praksam; podpira poziv k sklenitvi svetovnega sporazuma o prepovedi škodljivih ribiških subvencij, zato poziva, naj se ribiške politike EU ustrezno revidirajo; je seznanjen z vplivom sporazumov EU o partnerstvu v ribiškem sektorju na okolje;

Or. en



27a. poudarja, kako pomembna je dolgoročna podpora EU za najpomembnejše ekosisteme, žariščna območja biotske raznovrstnosti in zavarovana območja v Afriki; pozdravlja novo pobudo NaturAfrica ter njene potencialne koristi za ohranjanje, gospodarsko okrevanje, varnost in lokalno prebivalstvo; poziva k oblikovanju podobnih pobud tudi za druge regije ob hkratni razširitvi ključnih območij biotske raznovrstnosti, da bi se prispevalo k povečanju odpornosti držav v razvoju proti podnebnim spremembam;

Or. en

Predlog spremembe 1066Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 a (novo)


27a. ugotavlja, da članice Svetovne trgovinske organizacije tekočih pogajanj o ribiških subvencijah niso zaključile do

PE680.715v02-00 468/535 AM\1225089SL.docx

SL

konca leta 2020; poziva Unijo, naj prevzame pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju, da se bodo ta pogajanja sklenila s sporazumom, pri čemer naj pokaže močnejša prizadevanja za stopnjevanje postopne odprave škodljivih ribiških subvencij, in sicer v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 14;

Or. en



27a. poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja in podpira mednarodne pobude za obnovo biotske raznovrstnosti in degradiranih tal po svetu, kot je projekt veliki zeleni zid, ki ga vodi Afriška unija in ki je omogočil, da so ljudje na podsaharskem območju, od Senegala do Etiopije, dobili nazaj obsežna zemljišča za obdelovanje, s čimer naj bi se obnovila tudi njihova biotska raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 1068Alexander Bernhuber, Petri Sarvamaa, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Agnès Evren, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 27 a (novo)


27a. podpira svetovna pogajanja, s katerimi se spodbujajo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni za trajnostno biogospodarstvo EU in prispeva k preprečevanju selitve virov v regije z manj strogimi okoljskimi predpisi, s čimer se spodbujajo zaposlovanje v EU ter konkurenčnost, odpornost in strateška avtonomija evropske industrije;

AM\1225089SL.docx 469/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 1069Christine Schneider, Christian Doleschal, Norbert Lins, Petri Sarvamaa, Hildegard Bentele, Marlene MortlerPredlog resolucijeOdstavek 27 a (novo)


27a. podpira svetovna pogajanja, s katerimi se spodbujajo enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni za trajnostno biogospodarstvo EU in prispeva k preprečevanju selitve virov v regije z manj strogimi okoljskimi predpisi, s čimer se spodbujajo zaposlovanje v EU ter konkurenčnost, odpornost in strateška avtonomija evropske industrije;

Or. en

Predlog spremembe 1070Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 a (novo)


27a. ponovno poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v trgovinskih sporazumih EU mogoče izvrševati; meni, da bi bilo treba to storiti tako, da se v poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju vključijo določbe o sorazmernih in stopnjevalnih sankcijah;

Or. en



27a. meni, da ima deregulacija svetovne trgovine pomemben učinek povečanja

PE680.715v02-00 470/535 AM\1225089SL.docx

SL

porabe energije in emisij toplogrednih plinov ter da je nujno treba te razmere ustrezno preučiti in oceniti;

Or. pt



27a. pozdravlja, da je bila na vrhu En planet 11. januarja 2021 ustanovljena koalicija ambicioznih za naravo in ljudi in da se je 50 držav zavezalo, da bodo do leta 2030 zavarovale 30 % kopnega in morja;

Or. fr



27a. meni, da je treba cilj strategije „od vil do vilic“, da okoljsko in socialno trajnostnost postavi v središče prihodnje trgovinske politike EU in vseh dvostranskih trgovinskih sporazumov, konkretizirati;

Or. it



27a. spodbuja EU in države članice, naj podprejo priznanje ekocida kot mednarodnega kaznivega dejanja v skladu z Rimskim statutom

AM\1225089SL.docx 471/535 PE680.715v02-00

SL

Mednarodnega kazenskega sodišča;

Or. en

Predlog spremembe 1075Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 27 b (novo)


27b. poudarja, da svetovna vrzel v financiranju, namenjenemu biotski raznovrstnosti, do leta 2030 znaša 711 milijard USD letno; poziva Unijo in države članice, naj varstvu biotske raznovrstnosti namenijo ustrezna finančna sredstva na svetovni ravni in k temu spodbujajo tudi mednarodno skupnost, da mogoče sprejeti in vzpostaviti ambiciozen okvir za obdobje po letu 2020, s katerim bomo lahko ustavili krizo na področju biotske raznovrstnosti; zato poudarja, da je treba najrevnejše države podpreti pri vzpostavljanju tega okvira ter da se mora zasebni sektor vključiti v zaščito in obnovo ekosistemov;

Or. fr

Predlog spremembe 1076Frédérique Ries, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 b (novo)


27b. pozdravlja prizadevanja Komisije za preprečevanje nedovoljene trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; meni, da v strategiji za biotsko raznovrstnost kot dejavnik izgube biotske raznovrstnosti ni prepoznana tudi zakonita trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; poziva Komisijo, naj obravnava vpliv zakonite in nezakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami kot

PE680.715v02-00 472/535 AM\1225089SL.docx

SL

celote na biotsko raznovrstnost in svetovno zdravje, spodbuja tretje države in jim pomaga pri odločnem omejevanju ali odpravi trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter njihove prodaje za prehrano ljudi ob upoštevanju upravičenih razlogov za samooskrbni lov, ki ga domorodna ljudstva in lokalne skupnosti izvajajo za prehrano gospodinjstev; poziva Unijo, naj to idejo zagovarja v vseh zadevnih mednarodnih forumih;

Or. en

Predlog spremembe 1077Agnès Evren, Alexander BernhuberPredlog resolucijeOdstavek 27 b (novo)


27b. podpira, da namerava Komisija presoditi vpliv trgovinskih sporazumov na biotsko raznovrstnost ter z nadaljnjimi ukrepi okrepiti določbe o biotski raznovrstnosti v obstoječih in novih sporazumih; poziva Komisijo, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključi zavezujoča in izvršljiva poglavja o trajnostnem razvoju in varstvu biotske raznovrstnosti;

Or. fr



27b. poudarja, da je treba integrirano pomorsko politiko EU revidirati z namenom vzpostavitve strateškega okvira, ki bi vključeval vse zakone o morskem okolju, ter v tem smislu spodbuja, naj se podpre strateški pristop k obravnavi tem,

AM\1225089SL.docx 473/535 PE680.715v02-00

SL

ki se hkrati nanašajo na biotsko raznovrstnost, podnebno politiko in skupno ribiško politiko;

Or. en

Predlog spremembe 1079María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 27 b (novo)


27b. poziva EU, naj okrepi svoj medparlamentarni dialog in naj bo vodilna na svetu pri ohranjanju biotske raznovrstnost, tako da sodeluje z državami z nizkimi prihodki; poudarja, kako pomembna je večja podpora EU za 15. zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti pri ohranjanju, varovanju in obnovi biotske raznovrstnosti po svetu;

Or. en



27b. poudarja, da globokomorsko rudarjenje vedno povzroči resno škodo okolju; meni, da se morske rudnine na mednarodnem morskem dnu ne bi smele izkoriščati, če niso ključnega pomena; poziva EU, naj ta pristop zagovarja pri Mednarodni oblasti za morsko dno;

Or. en

Predlog spremembe 1081Pascal CanfinPredlog resolucijeOdstavek 27 b (novo)

PE680.715v02-00 474/535 AM\1225089SL.docx

SL


27b. poudarja, da sporazuma med EU in Mercosurjem takega, kot je, ni mogoče ratificirati, saj med drugim ne zagotavlja varstva biotske raznovrstnosti, zlasti v Amazoniji;

Or. en

Predlog spremembe 1082Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 c (novo)


27c. opozarja na vpliv nezakonitega uvoza divjinskega mesa v EU na biotsko raznovrstnost držav izvora tega mesa in na EU prek morebitnega vnosa patogenov; poudarja, da je premalo znanja o razsežnosti in poteh tega prometa; poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi potencial pilotnega projekta z naslovom International Wild Meat Trafficking: developing new tools and policies to halt this underreported crime in the EU (Mednarodna trgovina z divjinskim mesom: razvoj novih orodij in politik za ustavitev tega premalokrat prijavljenega kaznivega dejanja v EU), ki ga je za odpravo tega problema in izboljšanje boja proti temu trgovanju sprejel Parlament;

Or. en

Predlog spremembe 1083María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Nils Torvalds, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 27 c (novo)


AM\1225089SL.docx 475/535 PE680.715v02-00

SL

27c. poudarja, da so med izgubo biotske raznovrstnosti in vse pogostejšim pojavom pandemij močne povezave; poziva EU, naj med bližajočim se 15. zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti podpre ustanovitev nadnacionalnega znanstvenega sveta, ki bo opredelil možnosti politike ter spremljal in preprečeval temeljne vzroke za pandemije, ki so posledica degradacije okolja in izgube biotske raznovrstnosti; poziva pogodbenice, naj si prizadevajo za zmanjšanje in odpravo trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki lahko prenašajo zelo tvegane bolezni;

Or. en

Predlog spremembe 1084Catherine Chabaud, Frédérique Ries, Martin Hojsík, Pascal Canfin, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez RamosPredlog resolucijeOdstavek 27 c (novo)


27c. poziva Komisijo, naj izvaja in upošteva priporočila, določena v poročilu Mission Starfish 2030: Restore our Ocean and Waters (Misija morska zvezda 2030: obnovimo svoj ocean in vode);

Or. en

Predlog spremembe 1085Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 27 c (novo)


27c. opozarja, da ima afriška celina edinstveno biotsko raznovrstnost, in poziva naši celini, naj v okviru novega partnerstva med Afriko in Evropsko unijo združita moči za ohranitev afriške biotske raznovrstnosti in spopadanje z grožnjami, ki vplivajo nanjo, zlasti na področju

PE680.715v02-00 476/535 AM\1225089SL.docx

SL

krčenja gozdov, dezertifikacije, divjega lova ter nezakonite in zakonite trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; poudarja tudi pomen evropske podpore pobudi za veliki zeleni zid za Sahel ter na naravi temelječim rešitvam;

Or. fr

Predlog spremembe 1086Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 27 d (novo)


27d. pozdravlja napoved o uvedbi pobude NaturAfrica za varstvo prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst ter ekosistemov; poziva, naj se lokalne skupnosti v celoti vključijo v varstvo rastlinskih in živalskih vrst ter naj se posebna pozornost nameni izobraževanju, da se najmlajše ozavesti o ohranjanju te edinstvene dediščine;

Or. fr

Predlog spremembe 1087Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 d (novo)


27d. poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj z mednarodno skupnostjo še naprej prizadevajo za priznavanje prispevka domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti k varstvu biotske raznovrstnosti, za zagotavljanje njihovih pravic in za podporo njihovemu sodelovanju v postopkih odločanja;

Or. en

Predlog spremembe 1088María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud,

AM\1225089SL.docx 477/535 PE680.715v02-00

SL

Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 27 d (novo)


27d. odločno podpira vključevanje človekovih pravic v svetovni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020;

Or. en

Predlog spremembe 1089María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 27 e (novo)


27e. pozdravlja, da se je Komisija v strategiji za biotsko raznovrstnost zavezala, da bo leta 2021 revidirala akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami ter tako pospešila prizadevanja za boj proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v EU in po svetu; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami po letu 2020 v celoti vključen v strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030, da bo ustrezno financiran ter bo vključeval izhodišča in merljive kazalnike, tako da bo mogoče v določenem časovnem okviru oceniti napredek in uresničiti cilje;

Or. en

Predlog spremembe 1090Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 27 e (novo)


PE680.715v02-00 478/535 AM\1225089SL.docx

SL

27e. opozarja, da je nezakonita trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami eden od vzrokov izgube biotske raznovrstnosti, da ogroža preživetje številnih vrst, podpira organizirani kriminal in nasilje ter spodbuja prenos virusov na človeka; poudarja, da je Evropska unija še vedno ciljni in tranzitni trg za proizvode iz te nezakonite trgovine, ki je zelo dobičkonosna in se premalo kaznuje;

Or. fr

Predlog spremembe 1091Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 e (novo)


27e. pozdravlja, da si Komisija prizadeva zagotoviti polno izvajanje določb o biotski raznovrstnosti v vseh prostotrgovinskih sporazumih EU; poziva Komisijo, naj uporabi vsa za ta namen razpoložljiva sredstva, vključno s sankcijami zaradi neizpolnjevanja teh določb;

Or. en

Predlog spremembe 1092Chrysoula ZacharopoulouPredlog resolucijeOdstavek 27 f (novo)


27f. pozdravlja napoved o reviziji akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami; poziva, naj se vključi v strategijo za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in naj se mu namenijo zadostna finančna sredstva; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj močno okrepijo pomoč partnerskim državam za boj proti tem

AM\1225089SL.docx 479/535 PE680.715v02-00

SL

kriminalnim združbam in za varovanje zavarovanih območij;

Or. fr

Predlog spremembe 1093Frédérique Ries, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 f (novo)


27f. poudarja, da so kazniva dejanja zoper okolje grožnja miru in varnosti ter se pogosto povezujejo z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, kot so korupcija, kibernetska kazniva dejanja in finančna kazniva dejanja; zato poziva EU, naj sprejme novo zakonodajo, podobno Laceyjevemu zakonu v ZDA, ki prepoveduje trgovanje s prostoživečimi živalmi, ribami in rastlinami, ki so bile ulovljene, v posesti, prepeljane ali prodane v nasprotju s katerim koli tujim zakonom;

Or. en

Predlog spremembe 1094Frédérique Ries, María Soraya Rodríguez Ramos, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 27 g (novo)


27g. meni, da lahko novi instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) od leta 2021 deluje kot pomemben dejavnik sprememb v smeri obnove in ohranjanja biotske raznovrstnosti po vsem svetu; zato poziva, naj se najmanj 10 % letnih izdatkov v okviru novega instrumenta NDICI nameni obnovi in ohranjanju biotske raznovrstnosti kot ključno sredstvo za uresničevanje cilja v zvezi s porabo za biotsko raznovrstnost v novem večletnem

PE680.715v02-00 480/535 AM\1225089SL.docx

SL

finančnem okviru;

Or. en

Predlog spremembe 1095María Soraya Rodríguez Ramos, Chrysoula Zacharopoulou, Catherine Chabaud, Susana Solís Pérez, Martin Hojsík, Billy Kelleher, Asger Christensen, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Pascal Canfin, Frédérique RiesPredlog resolucijeOdstavek 28


28. ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri;

28. poziva vse pogodbenice Konvencije o biološki raznovrstnosti, naj povečajo in okrepijo ukrepe proti zakoniti in nezakoniti trgovini s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter njeno spremljanje, pri tem pa spodbujajo oblikovanje specifičnih, merljivih in količinsko opredeljivih ciljev v ta namen; ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri;

Or. en




28. ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri; poziva k ukrepom za povečanje varstva teh živali s sodelovanjem z mednarodnimi institucijami v zadevnih državah, da bi preprečili ubijanje živali za

AM\1225089SL.docx 481/535 PE680.715v02-00

SL

pridobivanje slonovine;

Or. ro




28. poziva Komisijo, naj vodi prizadevanja za učinkovito varstvo biotske raznovrstnosti v vseh zadevnih mednarodnih forumih; v zvezi s tem ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri;

Or. cs




28. ponovno poziva k zmanjšanju trgovine s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami ter njihove potrošnje ter k varstvu teh vrst in ključnih ekosistemov na svetovni ravni, med drugim s popolno prepovedjo trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri;

Or. en


PE680.715v02-00 482/535 AM\1225089SL.docx

SL

Jytte Guteland, Günther SidlPredlog resolucijeOdstavek 28



28. ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino, ki izvira iz časa pred konvencijo; poziva, naj začne ta prepoved veljati brez nadaljnjega odlašanja v letu 2021, ter poziva k podobnim omejitvam za druge prizadete vrste, kot so tigri in nosorogi;

Or. en

Predlog spremembe 1100Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 28



28. ponovno poziva k prepovedi trgovanja s slonovino na evropski ravni (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo;

Or. en



28a. poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi novi in prihodnji trgovinski in naložbeni sporazumi v celoti skladni z zavezami EU glede biotske raznovrstnosti

AM\1225089SL.docx 483/535 PE680.715v02-00

SL

in s cilji trajnostnega razvoja ter da bodo vsebovali zavezujoča in izvršljiva poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z zaščitnimi določbami, ki naj bi preprečevale, da bi se ti sporazumi izvajali tako, da bi to lahko povzročalo izgubo biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni, v kolikšnem obsegu veljavni trgovinski in naložbeni sporazumi neposredno ali posredno prispevajo k izgubi biotske raznovrstnosti in degradaciji naravnih ekosistemov, ter naj predlaga ukrepe za odpravljanje ugotovljenih škodljivih vplivov, zlasti z vključevanjem zavezujočih in izvršljivih določb, ki bi predvidevale sankcije, o varstvu naravnih ekosistemov v tiste trgovinske sporazume, ki jih še ne vsebujejo; poudarja, da je treba zagotoviti odpornost vseh novih in prihodnjih trgovinskih sporazumov proti pandemijam, in poziva Komisijo, naj to stori; Komisijo poziva, naj opravi tudi celovito pandemično oceno vseh obstoječih trgovinskih in naložbenih sporazumov;

Or. en



28a. priznava, da ima zakonita in nezakonita komercialna trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami škodljive učinke na biotsko raznovrstnost ter zdravje in dobrobit ljudi in živali, ter poziva k uvedbi ukrepov za odpravo nepotrebne komercialne trgovine z ogroženimi vrstami in njihovimi deli; meni, da bi bilo treba razmisliti o novem zakonodajnem predlogu, ki bi temeljil na previdnostnem načelu, v njegovem

PE680.715v02-00 484/535 AM\1225089SL.docx

SL

središču pa bi bilo načelo neškodovanja; poleg tega poudarja, da bi morala Komisija presoditi, s katerimi zakonodajnimi sredstvi je mogoče preprečevati uvoz, pretovarjanje, nakup in prodajo prostoživečih vrst, ulovljenih, obdelanih, prepeljanih ali prodanih v nasprotju z zakoni države izvora;

Or. en



28a. poudarja, da je mogoče diplomacijo zelenega dogovora uporabiti za doseganje boljše zaščite biotske raznovrstnosti in okolja zunaj Evrope; poziva Komisijo in države članice, naj zaščito okolja in biotske raznovrstnosti učinkovito vključijo v vse zunanje ukrepe; vztraja, da sta čezmejno usklajevanje in sodelovanje ključna za varstvo in skupno upravljanje čezmejnih ekosistemov ter za določitev ekoloških koridorjev; prav tako vztraja, da je treba okrepiti programe sodelovanja s tretjimi državami, zlasti z državami v razvoju, namenjene ohranitvi njihove domače biotske raznovrstnosti;

Or. en



28a. poziva Komisijo, naj revidira direktivo o okoljski kriminaliteti in odpravi razlike v njeni uporabi med državami članicami; poziva, naj se v to zakonodajo vključijo kazniva dejanja zoper okolje, kot sta nezakoniti,

AM\1225089SL.docx 485/535 PE680.715v02-00

SL

neprijavljeni in neregulirani ribolov ter nezakoniti lov; poudarja, da je treba kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, prepoznati kot hudo kriminalno dejavnost, za katero bi bilo treba določiti ostre kazni, zlasti v kontekstu (nadnacionalnega) organiziranega kriminala;

Or. en

Predlog spremembe 1105Pascal Canfin, Catherine Chabaud, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 28 a (novo)


28a. odločno podpira delo, ki ga opravlja projektna skupina za finančna razkritja v zvezi z naravo, in poziva Komisijo, naj ga v celoti upošteva v prihodnji prenovljeni strategiji za trajnostno financiranje; pozdravlja politično podporo Francije, Kanade in Združenega kraljestva tej pobudi;

Or. en



28a. opozarja, da sta divji lov na slone in nezakonita trgovina s slonovino kljub prepovedi mednarodne trgovine s slonovino bolj razširjena kot kdaj koli prej; ugotavlja, da se v Afriki vsako leto nezakonito ulovi med 20.000 in 30.000 slonov; poudarja, da je količina zasežene slonovine leta 2015 znašala več kot 40 ton;

Or. fr

PE680.715v02-00 486/535 AM\1225089SL.docx

SL



28a. poziva Komisijo in Unijo, naj se na naslednjem zasedanju medvladne konference o biotski raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije zavzame za sprejetje ambicioznega svetovnega sporazuma o oceanih, s katerim bi po vsem svetu zaščitili morsko biotsko raznovrstnost na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije;

Or. en



28a. poudarja, da boljše ocenjevanje vpliva biotske raznovrstnosti na trgovinske sporazume ne bo koristno, če določbe o biotski raznovrstnosti ne bodo bistveno izboljšane; poziva Komisijo, naj pokaže pripravljenost za ambiciozno revizijo določb o biotski raznovrstnosti v vseh trgovinskih sporazumih;

Or. en

Predlog spremembe 1109Andreas GlückPredlog resolucijeOdstavek 28 a (novo)


28a. meni, da zaradi pozivov k strogim omejitvam ali prepovedim zakonite mednarodne trgovine s prostoživečimi

AM\1225089SL.docx 487/535 PE680.715v02-00

SL

rastlinskimi in živalskimi vrstami ter njihove prodaje v tretjih državah obstaja tveganje, da se bodo te dejavnosti sprevrgle v zelo težko obvladljive prakse; zato poziva k omejenim možnostim zakonite trgovine, s katerimi bi preprečili zdrs v kriminal;

Or. en



28a. poziva Komisijo in države članice, naj pomagajo svetovni skupnosti odpraviti komercialno trgovino s prostoživečimi živalmi in njihovo prodajo (med drugim na tržnicah z živimi živalmi in divjinskim mesom);

Or. en



28b. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zoonozni patogeni prenašajo z živali na ljudi in med vrstami, ter priznava, da k temu močno prispevajo tržnice in trgovina s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami; obžaluje pomanjkljivosti pri izvajanju predpisov EU za trgovino s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, saj ne urejajo vseh ključnih vrst in ne zagotavljajo enakega varstva za živali, vzrejene v ujetništvu; poziva Komisijo, naj zakonito komercialno trgovino in nezakonito trgovino skupno obravnava v strategiji za biotsko raznovrstnost do leta 2030 in v

PE680.715v02-00 488/535 AM\1225089SL.docx

SL

prihodnjem pregledu akcijskega načrta EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečimi vrstami;

Or. en



28b. ponovno poziva k popolni prepovedi trgovanja s surovo in obdelano slonovino (uvoza, izvoza in trgovanja znotraj EU), vključno s slonovino in nosorogovo roževino, ki izvira iz časa pred konvencijo, ter poziva k podobnim omejitvam za vse druge prizadete vrste, kot so tigri, ter vse vrste iz Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES);

Or. fr



28b. poudarja, da se zaradi trgovanja s prostoživečimi živalmi in njihovega gojenja povečuje nevarnost za javno zdravje, saj so v teh dejavnostih združeni ključni dejavniki za nastanek zoonoz; poziva Komisijo in države članice EU, naj se zavzamejo za svetovno prepoved tržnic s prostoživečimi živalskimi vrstami in uporabe prostoživečih živalskih vrst v tradicionalni medicini; odločno poziva Komisijo, naj predstavi zakonodajne predloge za prepoved uvoza, gojenja in uživanja prostoživečih živalskih vrst ter trgovanja z njimi v EU, da bi se zmanjšalo

AM\1225089SL.docx 489/535 PE680.715v02-00

SL

tveganje izbruhov zoonoz v prihodnosti;

Or. en



28b. pozdravlja zavezo o povečanju finančnih tokov v države v razvoju za namene biotske raznovrstnosti; meni, da je treba spoštovati suverenost držav v razvoju ter da se ta finančna podpora ne bi smela uporabljati za geopolitične ali ekonomske namene ali kot oblika neokolonializma;

Or. en



28c. opozarja, da trgovina in promet s prostoživečimi živalskimi vrstami povzročata trpljenje živali, ki so povsem neprimerne kot hišne živali, ter močno ogrožata zdravje živali in ljudi ter biotsko raznovrstnost; poziva Komisijo, naj predlaga uvedbo pozitivnega seznama, na katerem bo navedeno, katere živalske vrste so primerne in varne za hišne živali, da bi učinkovito regulirali trgovino z eksotičnimi hišnimi živalmi v EU in zagotovili, da se kot hišne živali ne bodo uporabljale nobene živali, zaradi katerih bi se lahko povečalo tveganje za izbruh pandemij;

Or. en

Predlog spremembe 1116Aurelia Beigneux, Joëlle Mélin, Catherine Griset, Annika Bruna

PE680.715v02-00 490/535 AM\1225089SL.docx

SL

Predlog resolucijeOdstavek 28 c (novo)


28c. ugotavlja, da je v poročilu IUCN navedeno, da se vsako leto v Sredozemsko morje odvrže približno 229.000 ton plastičnih odpadkov, kar ustreza več kot 500 tovornim zabojnikom dnevno;

Or. fr



28c. podpira pristop „eno zdravje“ ter poziva Komisijo in države članice, naj ga zagovarjajo v vseh mednarodnih forumih;

Or. en



28d. ugotavlja, da se, kar zadeva primarno mikroplastiko, torej plastiko, ki se z vodo v oceanih pomeša v obliki majhnih delcev in ne v obliki plastike, ki se razkraja, kot so veliki odpadki, po ocenah letno v Sredozemsko morje odvrže 13.000 ton plastike;

Or. fr



AM\1225089SL.docx 491/535 PE680.715v02-00

SL

28e. ugotavlja, da naj bi se onesnaževanje Sredozemskega morja v nespremenjenih pogojih do leta 2040 povečalo na 500.000 ton letno;

Or. fr



29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; obžaluje, da bi se po podatkih iz evropske strategije za plastiko v krožnem gospodarstvu z dne 16. januarja 2018 150 milijonov ton plastike, nakopičene v oceanih, do leta 2030 lahko podvojilo, kar bi ogrozilo več kot 660 vrst in prispevalo k slabši odpornosti morskih ekosistemov na podnebne spremembe; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030; izpostavlja poseben primer mikroplastike, ki še zlasti ogroža morsko biotsko raznovrstnost, ter poziva Komisijo, naj se še bolj posveti reševanju vprašanja mikroplastike ter razvije sinergije med svojo strategijo za biotsko raznovrstnost in novim akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo;

Or. fr



PE680.715v02-00 492/535 AM\1225089SL.docx

SL


29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst, da na površini skupna masa plavajočih odpadkov predstavlja le 1 % plastike, odvržene v ocean, da je po ocenah na podlagi najnovejših znanstvenih raziskav raven onesnaženosti oceana s plastiko močno podcenjena, oceanografsko znanje pa je danes še vedno precej pomanjkljivo, ter da so prizadevanja za raziskave razpršenosti morskih odpadkov v oceanu ključna za boljše razumevanje razsežnosti onesnaževanja morij in njegovega vpliva na morsko biotsko raznovrstnost; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. en




29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030; poziva Komisijo, naj preuči možnost vključitve lokalnih ribiških skupnosti, ki so v državah članicah zelo razširjene, v odstranjevanje plastike in preprečevanje njenega širjenja v morju z namenom doseganja tega cilja, pri čemer bi se zadevnim subjektom zagotovilo pošteno plačilo;

Or. it

Predlog spremembe 1123Linea Søgaard-Lidell, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucije

AM\1225089SL.docx 493/535 PE680.715v02-00

SL

Odstavek 29



29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; ugotavlja, da je Unija za reševanje problema plastičnih odpadkov v oceanih že sprejela ustrezne ukrepe, kot sta direktiva o plastiki za enkratno uporabo in direktiva o pristaniških sprejemnih zmogljivostih; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030; spodbuja Unijo, naj poveča in izboljša recikliranje in ponovno uporabo plastičnih odpadkov;

Or. en




29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030; poziva Komisijo, naj izvede podrobno oceno učinka o vplivu mikroplastike in njene razgradnje na zdravje ljudi in živali;

Or. es

Predlog spremembe 1125Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29


29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za

29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za

PE680.715v02-00 494/535 AM\1225089SL.docx

SL

desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030, ki bo urejal celotno gospodarstvo na področju plastike, vključno z zgornjo omejitvijo proizvodnje nove plastike;

Or. en




29. poudarja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, zaradi tega pojava pa je vsako leto neposredno prizadetih več sto tisoč morskih živali; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum in zavezujoče cilje za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. en




29. z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadeto celotno morsko in obalno življenje, zlasti 267 vrst; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. en


AM\1225089SL.docx 495/535 PE680.715v02-00

SL

Frédérique Ries, Catherine Chabaud, Chrysoula Zacharopoulou, Martin Hojsík, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae ŞtefănuțăPredlog resolucijeOdstavek 29



29. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava neposredno prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum, ki bo določal zavezujoče cilje za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. en




29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst; poziva Unijo, naj s suverenimi državami članicami vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. fr




29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst, ogroženo pa je tudi zdravje ljudi; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

PE680.715v02-00 496/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en




29. ugotavlja, da se je onesnaženost morij s plastiko od leta 1980 povečala za desetkrat, danes pa je zaradi tega pojava prizadetih vsaj 267 vrst, ogroženo pa je tudi zdravje ljudi; poziva Unijo, naj vodi pogajanja za mednarodni sporazum za oceane brez plastike do leta 2030;

Or. en

Predlog spremembe 1132Alessandra MorettiPredlog resolucijeOdstavek 29 a (novo)


29a. poudarja, da je treba cilj strategije „od vil do vilic“, da okoljsko in socialno trajnostnost postavi v središče prihodnje trgovinske politike EU in vseh dvostranskih trgovinskih sporazumov, konkretizirati; poudarja, da je treba ohranjanje biotske raznovrstnosti vključiti v trgovinske sporazume, da bi ustavili krčenje gozdov po svetu ter preprečili pretirano izkoriščanje ribolovnih in morskih virov; poziva države v razvoju, naj spodbujajo biotsko raznovrstnost in uskladitev z evropskimi standardi glede trajnostnosti ter ustavijo izkoriščanje delavcev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo standarde glede varstva biotske raznovrstnosti, ki jih morajo izpolnjevati evropski proizvajalci;

Or. it


AM\1225089SL.docx 497/535 PE680.715v02-00

SL

Maria ArenaPredlog resolucijeOdstavek 29 a (novo)


29a. poudarja, da velja globokomorsko območje za najbolj biotsko raznovrstno območje na Zemlji in opravlja ključne ekološke storitve, vključno z dolgoročno sekvestracijo ogljika; poudarja, da je treba za nastajajoči sektor globokomorskega rudarjenja uporabljati previdnostno načelo, ob opozorilih znanstvenikov o precejšnji in potencialno nepopravljivi škodi za okolje, ki naj bi jo ta dejavnost povzročala, pa je zaskrbljen, ker namerava Komisija nadalje financirati raziskave tehnologij globokomorskega rudarjenja; poziva Komisijo in države članice, naj prepovejo globokomorsko rudarjenje, kar naj zagovarjajo med drugim tudi pri Mednarodni oblasti za morsko dno, ter namesto tega vlagajo v prehod na krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na čim manjši uporabi, ponovni uporabi in recikliranju rudnin in kovin;

Or. en



29a. poudarja, da je globokomorsko območje najbolj raznovrstno območje na Zemlji z vidika vrst in ekosistemov ter da znanstveniki opozarjajo, da bi lahko globokomorsko rudarjenje povzročilo neizogibno in trajno izgubo biotske raznovrstnosti; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo moratorij za globokomorsko rudarjenje v vodah EU, med drugim tudi v nacionalnih epikontinentalnih pasovih, spodbujajo

PE680.715v02-00 498/535 AM\1225089SL.docx

SL

sprejetje mednarodnega moratorija za globokomorsko rudarjenje, med drugim tudi pri Mednarodni oblasti za morsko dno, ter prenehajo financirati razvoj tehnologije globokomorskega rudarjenja, dokler ne bo na voljo zagotovilo, da je z ustreznim upravljanjem globokomorskega rudarjenja mogoče preprečiti degradacijo in izgubo morske biotske raznovrstnosti;

Or. en

Predlog spremembe 1135Martin Hojsík, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Michal Wiezik, Véronique Trillet-Lenoir, Nicolae Ştefănuță, Catherine ChabaudPredlog resolucijeOdstavek 29 a (novo)


29a. izraža zaskrbljenost zaradi vse večje škode, ki jo povzročata okoljski kriminal in sodelovanje organiziranih skupin v njem; meni, da je treba v državah članicah in na čezmejni ravni okrepiti boj proti okoljskemu kriminalu; spodbuja sodelovanje med Komisijo, zlasti GD za pravosodje, GD za migracije in notranje zadeve ter GD za okolje, ter državami članicami; poudarja, da je treba prizadevanja in sodelovanje okrepiti, med drugim z vzpostavitvijo ustreznih zmogljivosti na nacionalni in regionalni ravni; poleg tega poziva države članice, naj okoljski kriminal in kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, prepoznajo kot hudo kriminalno dejavnost ter zanj uporabljajo kazni z močnim odvračilnim učinkom;

Or. en


AM\1225089SL.docx 499/535 PE680.715v02-00

SL


29a. želi spomniti na svojo resolucijo z dne 16. januarja 2018 o mednarodnem upravljanju oceanov1a; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo moratorij za globokomorsko rudarjenje v vodah EU, zaprosijo Mednarodno oblast za morsko dno, naj uvede moratorij za globokomorsko rudarjenje za vse svoje pogodbenice, ter si prizadevajo za reformo strukture in delovanja Mednarodne oblasti za morsko dno; poziva Komisijo, naj preneha financirati razvoj tehnologije globokomorskega rudarjenja, skladno s potrebo po prehodu na krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na čim manjši uporabi, ponovni uporabi in recikliranju rudnin in kovin; poziva Komisijo, naj namesto tega financira raziskave globokomorskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti;


Or. en



29a. meni, da ima EU zgodovinsko odgovornost spodbujati ambiciozna prizadevanja v mednarodnih forumih, kar bi morala dokazovati z lastnimi zavezami in tako, da pomaga drugim, zlasti majhnim otoškim državam v razvoju in najmanj razvitim državam; meni, da bi morala EU priznati svoje okoljske odgovornosti in v skladu s tem ukrepati, tako da bi dajala verodostojen in ambiciozen zgled; poudarja, da je najboljša oblika okoljske diplomacije izkazovanje vodilne vloge na svetu in solidarnosti, vključno z vodilno vlogo na

PE680.715v02-00 500/535 AM\1225089SL.docx

SL

področju biotske raznovrstnosti na podlagi Konvencije o biološki raznovrstnosti;

Or. en



29a. poudarja, da je treba ohranjanje biotske raznovrstnosti vključiti v trgovinske sporazume, da bi ustavili krčenje gozdov po svetu ter preprečili pretirano izkoriščanje ribolovnih in morskih virov; poziva države v razvoju, naj spodbujajo biotsko raznovrstnost in uskladitev z evropskimi standardi glede trajnostnosti ter ustavijo izkoriščanje delavcev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo standarde glede varstva biotske raznovrstnosti, ki jih morajo izpolnjevati evropski proizvajalci;

Or. it



29a. poudarja, da je treba ohranjanje biotske raznovrstnosti vključiti v trgovinske sporazume, da bi ustavili krčenje gozdov po svetu ter preprečili pretirano izkoriščanje ribolovnih in morskih virov; poziva države v razvoju, naj spodbujajo biotsko raznovrstnost in uskladitev z evropskimi standardi trajnostnosti ter ustavijo izkoriščanje delavcev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo

AM\1225089SL.docx 501/535 PE680.715v02-00

SL

standarde glede varstva biotske raznovrstnosti, ki jih morajo izpolnjevati evropski proizvajalci;

Or. it



29a. poudarja, da je treba ohranjanje biotske raznovrstnosti vključiti v sporazume, da bi ustavili krčenje gozdov po svetu ter preprečili pretirano izkoriščanje ribolovnih in morskih virov; poziva države v razvoju, naj spodbujajo biotsko raznovrstnost in uskladitev z evropskimi standardi glede trajnostnosti ter ustavijo izkoriščanje delavcev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo standarde glede varstva biotske raznovrstnosti, ki jih morajo izpolnjevati evropski proizvajalci;

Or. it



29a. ponovno poziva Komisijo, naj v letu 2021 predloži odločen predlog za pravni okvir EU za zaustavitev in obrnitev trenda krčenja gozdov po svetu, ki ga povzroča EU, in sicer z zagotavljanjem, da trg Unije in naši potrošniški vzorci ne bi škodovali gozdovom, naravnim ekosistemom, biotski raznovrstnosti ter pravicam domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti;

Or. en

PE680.715v02-00 502/535 AM\1225089SL.docx

SL



29a. poudarja, da je bilo sklenjeno, da direktiva o habitatih ne bo revidirana; poziva Komisijo in države članice, naj direktivo o habitatih vedno ohranjajo in izvajajo v celoti, pri čemer naj kot izhodišče upoštevajo varstvo habitatov divjih živali, obnovo zavarovanih vrst in zaščito dobrobiti živali;

Or. en



29a. poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za sklenitev sporazuma o morski biotski raznovrstnosti zunaj nacionalnih jurisdikcij; opozarja, da mora biti določitev morskih zavarovanih območij na območjih, ki so zunaj nacionalnih jurisdikcij, podprta s socialno-ekonomsko in ekološko oceno učinka, ki temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih mnenjih;

Or. en



29a. opozarja na globalno medsebojno povezanost ekosistemov in v zvezi s tem svari pred tveganjem, da bi prihodnje politike EU imele stranski učinek pritiska

AM\1225089SL.docx 503/535 PE680.715v02-00

SL

na ekosisteme drugod po svetu; poziva Komisijo, naj uporabi diplomatske, ekonomske in pravne ukrepe za ublažitev tega tveganja;

Or. cs



29a. poziva Komisijo, naj v mednarodnih in dvostranskih trgovinskih sporazumih, v diplomatskem dialogu ter v mednarodnih programih pomoči in razvojnih programih EU daje prednost ukrepom za zaustavitev in obrnitev trenda upadanja biotske raznovrstnosti in vrst;

Or. en

Predlog spremembe 1146Alexander Bernhuber, Christine Schneider, Marlene Mortler, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 29 a (novo)


29a. poudarja, da morajo vsi mednarodni trgovinski sporazumi izpolnjevati zahteve, ki jih določa ta strategija;

Or. en



29a. pozdravlja afriško pobudo o „velikem zelenem zidu“ in poziva Komisijo, naj ta projekt podpre;

PE680.715v02-00 504/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



29b. poudarja precej spregledani vpliv na okolje, ki ga povzročajo države članice EU s svojimi vojaškimi operacijami in trgovino z orožjem, ter poudarja, da to močno prispeva k degradaciji okolja po svetu; poziva Komisijo, naj oceni vpliv stalnega strukturnega sodelovanja in oboroženih sil držav članic na okolje; meni, da mora biti demilitarizacija del evropskega zelenega dogovora;

Or. en



29c. meni, da mora EU v svojih večstranskih odnosih zagovarjati načelo enakosti in zagotoviti, da z manj močnimi državami ravna v dobri veri;

Or. en



29d. poudarja, da ozemlja 370 milijonov domorodnih prebivalcev po vsem svetu pokrivajo 24 % svetovnega ozemlja in vsebujejo 80 % svetovne biotske raznovrstnosti; meni, da je znanje domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti

AM\1225089SL.docx 505/535 PE680.715v02-00

SL

ključno za učinkovito varstvo biotske raznovrstnosti ter da je treba v nacionalnih in mednarodnih forumih o biotski raznovrstnosti vedno upoštevati mnenja domorodnih ljudstev;

Or. en

Predlog spremembe 1151Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 e (novo)


29e. meni, da morajo biti mednarodni mehanizmi ogljičnih trgov iz Pariškega sporazuma zasnovani tako, da ne bi škodovali lokalnim skupnostim in njihovi biotski raznovrstnosti; poziva EU in države članice, naj se zavzamejo za trdne socialne in okoljske zaščitne ukrepe, ki temeljijo na pravicah, vključno s prostovoljnim predhodnim in informiranim soglasjem in načelom neškodovanja, pa tudi pritožbene mehanizme, ki jih upravljajo neodvisni in nadzorni organi, ki niso v nasprotju interesov glede vseh teh mehanizmov, in naj zlasti zagotovijo, da vsi mehanizmi iz člena 6 v celoti spoštujejo in ščitijo pravice lokalnih skupnosti; ponovno izraža podporo določitvi deleža prihodkov za zagotavljanje finančne podpore prebivalstvu, ki je najbolj izpostavljeno škodljivim vplivom podnebnih sprememb;

Or. en

Predlog spremembe 1152Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 f (novo)


29f. opozarja na načelo neškodovanja v okviru evropskega zelenega dogovora ter poziva Komisijo, naj hitro zagotovi

PE680.715v02-00 506/535 AM\1225089SL.docx

SL

popolno skladnost obstoječih in prihodnjih sporazumov o trgovini in naložbah ter drugih globalnih predpisov z mednarodnimi okoljskimi in podnebnimi cilji, zlasti s Pariškim sporazumom in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030;

Or. en

Predlog spremembe 1153Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 g (novo)


29g. ponovno izraža podporo odpravi izvoza odpadkov iz EU, okrepljenemu krožnemu gospodarstvu na svetovni ravni ter uvedbi globalne prepovedi plastike za enkratno uporabo;

Or. en

Predlog spremembe 1154Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 h (novo)


29h. poudarja, da se podnebni cilji nikoli ne bi smeli uresničevati na račun biotske raznovrstnosti; meni, da politika za bioenergijo potrebuje stroga okoljska in socialna merila, da bi preprečili prilaščanje zemlje in krčenje gozdov; glede na to poziva Unijo in države članice, naj na naslednji Generalni skupščini OZN prevzamejo pobudo za splošno priznanje pravice do zdravega okolja;

Or. en

Predlog spremembe 1155Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 i (novo)

AM\1225089SL.docx 507/535 PE680.715v02-00

SL


29i. poudarja, da podnebne spremembe in degradacija okolja vse bolj vplivajo na dejavnike razseljevanja ljudi, saj se zaradi posledic podnebnih sprememb, degradacije okolja in naravnih nesreč prebivalstvo prisilno razseljuje; poudarja, da bodo zaradi podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti te krize v naslednjih desetletjih postale bolj pogoste, če se že zdaj ne bo hitro in učinkovito ukrepalo; poudarja, da mora biti EU pripravljena na razseljevanje zaradi podnebnih sprememb ter razseljevanje zaradi degradacije okolja in naravnih nesreč, in priznava, da je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito človekovih pravic ogroženega prebivalstva;

Or. en

Predlog spremembe 1156Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 j (novo)


29j. opozarja na tehnični dokument V o podnebnih spremembah in biotski raznovrstnosti Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) iz aprila 2002; poziva EU in države članice, naj pozovejo k sprejetju posebnega poročila IPCC o biotski raznovrstnosti in podnebnih spremembah;

Or. en

Predlog spremembe 1157Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 k (novo)


29k. podpira stališče, izraženo v globalnem poročilu Medvladne platforme

PE680.715v02-00 508/535 AM\1225089SL.docx

SL

za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) o oceni biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, da so izvoz kmetijskih rastlin, krčenje gozdov in prenosi drugih virov iz držav v razvoju pripomogli k uničevanju narave, medtem ko se v razvitih državah uvoznicah in hitro rastočih državah v razvoju na nacionalni ravni degradacija narave pogosto zmanjšuje; poziva EU, naj v okviru zunanje razsežnosti strategije za biotsko raznovrstnost posebno pozornost nameni državam v razvoju in njihovemu prebivalstvu, saj so to ozemlja z visoko biotsko raznovrstnostjo;

Or. en

Predlog spremembe 1158Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 l (novo)


29l. opozarja, da so domorodna ljudstva aktivni akterji za ohranjanje okolja; opozarja, da posebno poročilo IPCC o podnebnih spremembah in zemljiščih priznava, da imajo domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ključno vlogo v redarstvu in zaščiti svetovnih zemljišč in gozdov ter preprečevanju podnebnih sprememb in da je krepitev njihovih pravic ključna rešitev v okviru podnebne krize; opozarja tudi na izjavo iz globalnega poročila IPBES o oceni, da narava na splošno propada počasneje na ozemljih domorodnih ljudstev kot na drugih ozemljih; poudarja medsebojno odvisnost narave, gospodarstva in družbe ter zlasti neposredne učinke izgube biotske raznovrstnosti na domorodne skupnosti in akutno življenjsko ogroženost, s katero se soočajo številne med njimi;

AM\1225089SL.docx 509/535 PE680.715v02-00

SL

Or. en

Predlog spremembe 1159Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijePodnaslov 12


Izvajanje in izvrševanje naravovarstvene zakonodaje

Izvajanje, izvrševanje in prenovitev zadevne zakonodaje

Or. en

Predlog spremembe 1160Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 m (novo)


29m. poziva k večji mednarodni podpori za kolektivne pravice domorodnih ljudstev do zemljišč, ozemelj in virov, kar bi prispevalo k omejevanju globalnega segrevanja in izgube biotske raznovrstnosti, saj ozemlja 370 milijonov domorodnih prebivalcev po vsem svetu pokrivajo 24 % svetovnega ozemlja in vsebujejo 80 % svetovne biotske raznovrstnosti; meni, da bo to prispevalo k boju proti degradaciji ekosistemov in zagotovilo možnosti za preživljanje domorodnih ljudstev ter prispevalo k večji enakopravnosti v teh prizadevanjih; poziva vse države članice, naj nemudoma ratificirajo konvencijo Mednarodne organizacije dela (MOD) o domorodnih in plemenskih ljudstvih iz leta 1989 (konvencija MOD št. 169);

Or. en

Predlog spremembe 1161Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 n (novo)

PE680.715v02-00 510/535 AM\1225089SL.docx

SL


29n. izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse bolj nevarnega položaja zagovornikov okoljskih pravic, zlasti v državah v razvoju, in kulture nekaznovanja, zlasti v zvezi s kaznivimi dejanji in grožnjami najbolj marginaliziranim in najranljivejšim; obsoja vse poskuse deregulacije varstva okolja in človekovih pravic v okviru pandemije covida-19 in drugih kriz; prav tako izraža zaskrbljenost zaradi položaja okoljskih zagovornikov in žvižgačev po vsem svetu; opozarja, da bi morali imeti vsi dostop do uveljavljanja človekovih pravic, varstva okolja in trajnostnega razvoja in da nihče ne bi smel biti kaznovan, preganjan ali nadlegovan zaradi varstva okolja; poziva Komisijo, naj podpre okoljevarstvenike po vsem svetu;

Or. en

Predlog spremembe 1162Mick Wallace, Clare DalyPredlog resolucijeOdstavek 29 o (novo)


29o. poudarja, da bioplastika enako ogroža morske prostoživeče rastlinske in živalske vrste kot običajna plastika, zato meni, da je treba zmanjšati proizvodnjo in uporabo plastike;

Or. en



29b. ponovno poudarja, da morajo države članice zagotoviti, da se stanje v območjih Natura 2000 ne bo poslabšalo,

AM\1225089SL.docx 511/535 PE680.715v02-00

SL

in sprejeti ohranitvene ukrepe, da bi obdržali ali obnovili ugodno stanje ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatov; poziva k celovitemu izvajanju direktiv o naravi, da bi zagotovili, da se ohranitveni ukrepi sprejemajo v skladu z najnovejšim tehničnim in znanstvenim napredkom; poziva Komisijo, naj s hitrim in odločnim ukrepanjem zagotovi, da bodo države članice ti direktivi izvajale v celoti, med drugim tako, da pogosteje uporabi postopke za ugotavljanje kršitev;

Or. en



30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitreje, učinkoviteje in pregledneje izvaja postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti, med drugim tudi z rednim nadaljnjim spremljanjem primerov, ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud; poudarja, da je mogoče strateško izvajanje doseči tudi z izboljšanim postopkom pregleda izvajanja okoljskih politik ter z več zavezujočimi in časovno omejenimi zavezami;

Or. en

Predlog spremembe 1165Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Sirpa Pietikäinen, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 30


30. poziva države članice, naj v celoti 30. poziva države članice, naj v celoti

PE680.715v02-00 512/535 AM\1225089SL.docx

SL

izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj izpolni svojo zavezo glede uveljavljanja ničelne tolerance do neizpolnjevanja obveznosti na področju varstva narave, hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev, uporabi svojo prerogativo in zaprosi za sprejem odločitve, s katero se odredijo začasni ukrepi, ter izpolnjevanje obveznosti na področju varstva narave zagotovi z naložitvijo sankcij in denarnih kazni, odpravi vse primere neskladnosti in nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en




30. poudarja, da je pomembno oceniti učinek vseh pravno zavezujočih ukrepov, predlaganih v strategiji, med drugim tudi sorazmernost glede na sredstva, cilje in stroške; poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en



30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo

30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo

AM\1225089SL.docx 513/535 PE680.715v02-00

SL

pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti, da bi hitro in učinkovito kazensko preganjala nezakonito ubijanje in ulov evropskih zaščitenih prostoživečih živalskih vrst ter trgovanje z njimi, ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en




30. predlaga državam članicam, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, ter namenijo ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. fr

Predlog spremembe 1169Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 30



30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za prednostne primere neskladnosti, ki še posebno vplivajo na ohranjanje habitatov, ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en


PE680.715v02-00 514/535 AM\1225089SL.docx

SL

Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 30



30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za prednostne primere neskladnosti, ki še posebno vplivajo na habitate, ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en




30. poziva države članice, naj v celoti izvajajo in izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni in pomorski zakonodaji EU, Komisijo pa, naj sistematično izvaja postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

Or. en



30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere

30. poziva države članice, naj v celoti izpolnijo obveznosti, določene v veljavni naravovarstveni zakonodaji EU, Komisijo pa, naj hitro sproži postopke za ugotavljanje kršitev za vse primere

AM\1225089SL.docx 515/535 PE680.715v02-00

SL

neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud;

neskladnosti ter nameni ustrezna sredstva za odpravo trenutnih zamud pri izvrševanju;

Or. en



30a. izraža zaskrbljenost zaradi pojma „naravne rešitve“, saj je preširok in dvoumen; poziva, naj se na ravni EU in/ali ravni Konvencije OZN o biološki raznovrstnosti oblikuje jasna opredelitev, dopolnjena z izključitvenim seznamom tehnik in rešitev, ki ne spadajo pod to opredelitev; meni, da bi moral ta izključitveni seznam med drugim vsebovati geoinženiring, gensko inženirstvo, vključno z genskimi vleki, in izravnalne ukrepe glede biotske raznovrstnosti (angl. biodiversity offsetting); poudarja, da preširoka razlaga tega pojma škodi prizadevanjem za ohranjanje, trajnostno rabo in delitev koristi biotske raznovrstnost (trije stebri Konvencije o biološki raznovrstnosti); poleg tega izraža zaskrbljenost, ker se pod pojmom „naravno“ naravni ekosistemi, kot so gozdovi, tla, travinje, rečna ustja in mangrove, prepletajo z, denimo, monokulturnimi drevesnimi nasadi, ki ne prinašajo koristi z vidika blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje ali drugih ekosistemskih funkcij; podpira ekosistemske pristope, kot so opredeljeni v Konvenciji OZN o biološki raznovrstnosti ter ki ponujajo bolj celovito strategijo za celostno upravljanje zemljišč, vode in živih virov, ki spodbuja ohranjanje in pravično trajnostno rabo;

Or. en


PE680.715v02-00 516/535 AM\1225089SL.docx

SL

Stanislav PolčákPredlog resolucijeOdstavek 30 a (novo)


30a. poudarja, kako pomembno je izvajanje in izvrševanje okoljske zakonodaje za varstvo biotske raznovrstnosti, pa tudi uveljavljanje odgovornosti v primeru kršitev ali škode za okolje; poziva Komisijo, naj revidira direktivo o okoljski odgovornosti (2004/35/ES) in direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja (2008/99/ES), da bi učinkovito prispevala k doseganju ciljev iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030;

Or. cs

Predlog spremembe 1175Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov)Predlog resolucijeOdstavek 30 a (novo)


30a. poudarja, da pravilno izvajanje direktiv o naravi ni zgolj v pristojnosti držav članic, temveč tudi Evropske komisije, vključno s potrebo po postopku ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti, v skladu s členom 19 Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

Or. en

Predlog spremembe 1176Linea Søgaard-Lidell, Ulrike Müller, Asger ChristensenPredlog resolucijeOdstavek 30 a (novo)

AM\1225089SL.docx 517/535 PE680.715v02-00

SL


30a. poudarja, da se bodo v državah članicah za varstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti uporabljali med seboj različni in drugačni pristopi in rešitve; poudarja, da ima vsaka država članica drugačne okoliščine in rabo zemljišč, kar bo vplivalo na njene možnosti ukrepanja; poziva Komisijo, naj ne oblikuje enotnega pristopa, temveč naj vsaki državi članici dovoli, da sama ugotovi, kako bo lahko izpolnjevala cilje glede upravljanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti na ravni EU;

Or. en



30a. poziva Komisijo, naj pripravi z dokazi podprto oceno izvajanja ukrepov in ciljev strategije, zlasti posameznih in kumulativnih učinkov na socialno in gospodarsko trajnostnost kmetijstva v EU, prehransko varnost in cene, razpoložljivost in ceno kmetijskih zemljišč, ter morebitnih tveganj, da bi se izguba biotske raznovrstnosti zaradi nadomeščanja lokalne kmetijske proizvodnje z uvozom blaga prenesla v druge države;

Or. en



PE680.715v02-00 518/535 AM\1225089SL.docx

SL

30a. poudarja, da so predolgi postopki in dolgotrajni dialogi z državami članicami na področju okoljskih kršitev problematični, saj utegne nastati nepopravljiva okoljska škoda; poudarja, da lahko v nujnih primerih Komisija skrajša rok za odgovor na uradni opomin in obrazloženo mnenje1a; podpira te odločitve in ukrepe Komisije;

_________________1a V postopku za ugotavljanje kršitev v skladu s členom 258 PDEU proti Romuniji zaradi sistematičnih kršitev okoljske zakonodaje EU v zvezi z gozdarskimi dejavnostmi je imela Romunija za oba odgovora na voljo en mesec namesto običajnih dveh mesecev.

Or. en



30a. poudarja, da si je treba učinkovito prizadevati za doseganje ciljev strategije na različnih ravneh, pri čemer je treba upoštevati kompromise med njihovimi učinki, da bi preprečili razmere, v katerih ima uporaba enega instrumenta, usmerjenega na en cilj, bolj negativen kot pozitiven splošni učinek;

Or. pt



30a. poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za reševanje socialno-ekonomskih

AM\1225089SL.docx 519/535 PE680.715v02-00

SL

konfliktov, povezanih s sobivanjem z velikimi zvermi, na primer preventivne in izravnalne ukrepe, pri čemer naj dajo prednost varstvu teh živali;

Or. en

Predlog spremembe 1181Radan KanevPredlog resolucijeOdstavek 30 a (novo)


30a. meni, da so specializirani organi upravljanja in načrti upravljanja območij, ki se pripravijo in spremljajo na podlagi prilagodljivega upravljanja, ključni za učinkovito in pravično upravljanje omrežja Natura 2000;

Or. en



30a. poudarja, da je treba celovito evidentirati z ogljikom in naravno bogata območja, učinke upravljanja, stanje habitatov in druge dejavnike, da bi zagotovili podlago za odločanje glede prednostnih nalog za obnovo;

Or. en



30a. poziva Komisijo, naj po treh letih pregleda izvajanje te strategije, da bi

PE680.715v02-00 520/535 AM\1225089SL.docx

SL

lahko z gotovostjo zagotovila, da bo njen krovni cilj za leto 2030, izpolnjen;

Or. en



30a. poudarja pomen sodelovanja med državami članicami za povečanje raziskav na področju inovacij za spopadanje z obstoječimi vrstami onesnaževanja;

Or. fr



30a. poziva države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj pospešijo izvajanje in izvrševanje;

Or. en



30b. je zaskrbljen, ker je bilo v poročilu Komisije o izvajanju direktive o okoljski odgovornosti iz leta 2016 ugotovljeno, da enajst držav članic od leta 2007 ni sporočilo nobenih škodnih primerov, povezanih z direktivo o okoljski odgovornosti, in navedeno, da je razlog za

AM\1225089SL.docx 521/535 PE680.715v02-00

SL

to morda „dejstvo, da primere obravnavajo izključno v okviru nacionalnega sistema“; zato poziva, naj Komisija prevzame odgovornost za učinkovito izvajanje, direktiva o okoljski odgovornosti pa naj se preoblikuje v uredbo1a; poziva, naj se oceni, ali ne bi direktiva o okoljski kriminaliteti bolje izpolnjevala svoj namen, če bi bila preoblikovana v uredbo;

_________________1a Kot v sporazumnem predlogu spremembe k mnenju odbora ENVI o odgovornosti podjetij za okoljsko škodo.

Or. en

Predlog spremembe 1187Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors MontserratPredlog resolucijeOdstavek 30 b (novo)


30b. poudarja, da pravilno izvajanje naravovarstvene zakonodaje ni zgolj v pristojnosti držav članic, temveč tudi Komisije, vključno s potrebo po postopku ocenjevanja, s katerim bo mogoče spremeniti status zaščite vrst v določenih regijah, ko bo doseženo želeno stanje ohranjenosti, v skladu s členom 19 Direktive Sveta 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;

Or. en

Predlog spremembe 1188Nicolae Ştefănuță, María Soraya Rodríguez Ramos, Frédérique Ries, Véronique Trillet-Lenoir, Catherine Chabaud, Martin HojsíkPredlog resolucijeOdstavek 30 b (novo)


30b. poziva države članice, naj

PE680.715v02-00 522/535 AM\1225089SL.docx

SL

izboljšajo kakovost in popolnost svojih sistemov spremljanja, da bi lahko oblikovale zanesljive ugotovitve o učinkovitosti omrežja Natura 2000; ugotavlja, da bi bilo treba za ustrezno oceno učinkovitosti ukrepov, povezanih z omrežjem Natura 2000, v okviru spremljanja zbirati več podatkov o območjih, ki so vključena v omrežje, in tistih, ki niso, ter o kakovosti upravljanja ohranjanja;

Or. en

Predlog spremembe 1189César LuenaPredlog resolucijeOdstavek 30 b (novo)


30b. poziva Komisijo, naj revidira direktivo o okoljski kriminaliteti in odpravi razlike v njeni uporabi med državami članicami; poziva, naj se v zadevno zakonodajo vključijo kazniva dejanja zoper okolje, kot sta nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov ter nezakoniti lov, ter naj se kriminal, povezan s prostoživečimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, prepozna kot huda kriminalno dejavnost, za katero bi bilo treba določiti ustrezne kazni, zlasti v primeru organiziranega kriminala;

Or. en



30b. meni, da je sistem EU za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov neuspešen, saj se je izkazal za neučinkovitega pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij; poudarja, da

AM\1225089SL.docx 523/535 PE680.715v02-00

SL

oblikovanje več ogljičnih trgov ogroža sprejetje drugih okoljskih predpisov;

Or. pt



30b. glede na pomanjkanje napredka v smeri doseganja ciljev biotske raznovrstnosti do leta 2020 znova poziva Komisijo, naj Parlamentu posreduje dvoletna poročila, v katerih bosta Svet in Komisija podrobneje pojasnila stanje razprav, razloge za neizpolnjevanje ciljev ter strategijo za zagotavljanje skladnosti v prihodnje;

Or. en

Predlog spremembe 1192Radan KanevPredlog resolucijeOdstavek 30 b (novo)


30b. poudarja, da bi lahko orodja in svetovni standardi za ocenjevanje učinkovitosti upravljanja zavarovanih območij, ki bi se uspešno uporabljala po vsem svetu, precej prispevala k ocenjevanju in izboljšanju učinkovitosti upravljanja omrežja Natura 2000;

Or. en



30b. poziva države članice, naj

PE680.715v02-00 524/535 AM\1225089SL.docx

SL

sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje prihodnjega onesnaževanja s takojšnjo vključitvijo umetne inteligence, ki bo omogočila zmanjšanje nekaterih vplivov na človeka in evropske ekosisteme;

Or. fr

Predlog spremembe 1194Radan KanevPredlog resolucijeOdstavek 30 c (novo)


30c. poudarja, da lahko standard zelenega seznama za zavarovana in ohranjena območja (GLPCA) zveze IUCN prispeva k izboljšanju, ocenjevanju in priznavanju učinkovitega upravljanja zavarovanih območij, kar je dokazano na svetovni ravni; priznava, da bi se lahko v naslednjem programskem obdobju z izvajanjem svetovno priznanega standarda, kot je GLPCA zveze IUCN, precej izboljšale učinkovitost, preglednost in odgovornost vseh zavarovanih območij, vključno z območji Natura 2000, katerih upravljanje in dejavnosti financirajo evropski davkoplačevalci;

Or. en

Predlog spremembe 1195Radan KanevPredlog resolucijeOdstavek 30 d (novo)


30d. poudarja, da sta za zagotovitev stabilnega in preglednega regulativnega okvira za poslovanje v različnih nacionalnih jurisdikcijah pomembna usklajeno izvajanje in izvrševanje zakonodaje EU v vseh državah članicah;

Or. en

AM\1225089SL.docx 525/535 PE680.715v02-00

SL



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod, v obstoječih platformah, strokovnih skupinah in drugih podobnih subjektih, ki se ukvarjajo z vsemi zadevami, povezanimi z biotsko raznovrstnostjo in dejavniki njene izgube, pa zagotovi pravično in vključujočo zastopanost različnih deležnikov; ugotavlja, da domorodna ljudstva Evrope niso zastopana v nobeni strokovni skupini ali ustrezni podskupini1a; poziva k takojšnji spremembi sedanjega stanja, kjer je to primerno;

_________________1a Iz odziva Samijev v posvetovanju o časovnem načrtu za strategijo EU za gozdove: „Svet Samijev podpira obsežen postopek posvetovanja, toda poudarja potrebo in obveznost po mednarodnem pravu, da se vanj vključijo tudi domorodna ljudstva. V zadevnem postopku so to Samiji. Trenutno nismo zastopani v nobeni strokovni skupini ali drugi ustrezni podskupini.“, dostopno na naslovu: https://ec.europa.eu/info/law/betterregulation/ have-yoursay/ initiatives/12674-EU-Forest-Strategy- ?fbclid=IwAR0YS1Ah55gNy6OtxINd0iec JD7l6bV9QqXGfQ1AlB1XMEChT5t0zjCf saE.

Or. en

Predlog spremembe 1197Alexander Bernhuber, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina Tóth, Dolors Montserrat

PE680.715v02-00 526/535 AM\1225089SL.docx

SL




31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev, ki jih to neposredno zadeva, ter zahteva sprejemanje na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod; poudarja, da je pomembna temeljita in celovita ocena učinkov celotne strategije ter vseh zakonodajnih ukrepov, povezanih s strategijo; poudarja, da se je treba pri izvajanju strategije izogniti nepotrebnim upravnim bremenom;

Or. en




31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev, zlasti tistih, na katere bo strategija najbolj vplivala; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod; poudarja pomen celovitih in poglobljenih ocen učinka, ki ga bodo imeli splošna strategija in vsi zakonodajni ukrepi, povezani s strategijo; poudarja, da se je treba pri izvajanju strategije izogniti nepotrebnim upravnim bremenom;

Or. it


AM\1225089SL.docx 527/535 PE680.715v02-00

SL



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev ter da je treba upoštevati lokalno upravljanje biotske raznovrstnosti, ki že poteka v primeru območij habitatov in območij Natura 2000; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja;

Or. it

Predlog spremembe 1200Ulrike Müller, Nils Torvalds, Andreas Glück, Asger Christensen, Norbert LinsPredlog resolucijeOdstavek 31



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod; poudarja, da je pomembna temeljita in celovita ocena učinkov celotne strategije ter vseh zakonodajnih ukrepov, povezanih s strategijo;

Or. en



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in

31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov, med katerimi bodo tudi ribiči, kmetje, lovci, živinorejci,

PE680.715v02-00 528/535 AM\1225089SL.docx

SL

pravičen prehod; gozdarji in lastniki zemljišč, za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

Or. it




31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev ter od pristopa „vse javne uprave“, ki vključuje regionalne in lokalne oblasti; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

Or. en

Predlog spremembe 1203Alexandr Vondra, Hermann Tertsch, Pietro Fiocchi, Anna Zalewska, Margarita de la Pisa Carrión, Andrej Slabakov (Andrey Slabakov), Ryszard Antoni Legutko, Jadwiga Wiśniewska, Rob RookenPredlog resolucijeOdstavek 31



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev, ki jih to neposredno zadeva, ter zahteva sprejemanje na lokalni in regionalni ravni; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

Or. en


AM\1225089SL.docx 529/535 PE680.715v02-00

SL



31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave;

Or. fr




31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od neposredne vključenosti vseh akterjev in sektorjev; dodatno poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in zagotovi vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

Or. en




31. poudarja, da je uspešno izvajanje strategije odvisno od vključenosti vseh akterjev in sektorjev; poziva Komisijo, naj ustvari platformo deležnikov za razprave in si prizadeva za vključujoč, enakopraven in pravičen prehod;

Or. cs


PE680.715v02-00 530/535 AM\1225089SL.docx

SL


31a. ugotavlja, da bi utegnilo z okvirom za ohranjanje narave zaradi slabega izvajanja nastati sovražno okolje za aktiviste in okoljevarstvenike ter celo neposredna ali posredna nevarnost za njihovo življenje; skupaj s Komisijo izraža veliko zaskrbljenost, ker je svoboda izražanja pod udarom združenj in zvez, ki pritiskajo na aktiviste, nevladne organizacije in novinarje, ki se zavzemajo za zaščito gozdov v EU1a; poudarja, da je to stanje nedavno privedlo do umorov v EU, zato je izredno resno in zahteva, da vsi generalni direktorati Komisije in predstavniki državljanov z jasnim sporočilom podprejo pravilno izvajanje naravovarstvene zakonodaje;

_________________1a Odgovor Komisije na pismo poslancev Parlamenta, ref. Ares(2020)6589550.

Or. en

Predlog spremembe 1208Alexander Bernhuber, Jessica Polfjärd, Christophe Hansen, Marlene Mortler, Christine Schneider, Edina TóthPredlog resolucijeOdstavek 31 a (novo)


31a. poziva Komisijo, naj zagotovi hitro in učinkovito izvajanje nedavne revizije direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter v okviru prihodnjega pregleda še naprej ocenjuje uporabo biomase za biogoriva; poudarja, da bi se morala zaradi uporabe lesa, zlasti poškodovanega, za bioenergijo povečati obseg in trajnostnost gozdov EU in svetovnih gozdov zaradi vse večjega povpraševanja po energiji iz obnovljivih virov;

Or. en

AM\1225089SL.docx 531/535 PE680.715v02-00

SL



31a. meni, da mora biti platforma deležnikov temeljita, vključevati vidik spola in se razviti do ravni, ki bi presegala zgolj posvetovanje ter omogočala aktivno in reprezentativno sodelovanje skupnosti in deležnikov v postopku odločanja, da bi spodbudili odgovornost za odločitve, načrte in pobude ter sodelovanje pri ukrepih;

Or. en



31a. poziva Komisijo, naj poveča pogostost spremljanja uporabe zakonodaje EU o biotski raznovrstnosti na nacionalni ravni ter zahteva, da države članice predložijo poročila o izvajanju, ki se predstavijo v Parlamentu;

Or. en



31a. poudarja, da ima glede kakovosti ocen učinka visoka pričakovanja, ter poziva Komisijo, naj analizira stroške ukrepanja in neukrepanja z vidika takojšnjega in dolgoročnega učinka na okolje in zdravje ljudi;

PE680.715v02-00 532/535 AM\1225089SL.docx

SL

Or. en



31a. poudarja, da imajo središča za rehabilitacijo prostoživečih živali pomembno vlogo, in vztraja, da morajo imeti potrebna sredstva in vire za izvajanje svojih dejavnosti ter zagotavljanje dobrobiti živali;

Or. fr



31a. poudarja, da je treba za vse akterje in sektorje ustvariti spodbude, da bi dosegli napredek pri izvajanju preobrazbenega programa za biotsko raznovrstnost;

Or. en

Predlog spremembe 1214Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und Hohenstein, Martin Hojsík, Ville NiinistöPredlog resolucijeOdstavek 31 b (novo)


31b. poziva in spodbuja Komisijo, naj pri reviziji direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov uvede člene in priloge o zadevah, povezanih s merili trajnostnosti in merili za prihranek emisij toplogrednih plinov za biogoriva, tekoča biogoriva in biomasna goriva v skladu s strategijo EU za biotsko

AM\1225089SL.docx 533/535 PE680.715v02-00

SL

raznovrstnost in zelenim dogovorom; meni, da obstaja upravičena zaskrbljenost, da so subvencije, povezane z okroglim lesom, uporabljenim za energetske namene, del poslovnih načrtov nekaterih članov bioenergetske industrije, kar je treba takoj spremeniti ter tako pridobljeno energijo popolnoma izključiti iz programov podpore in ciljev glede energije iz obnovljivih virov; ugotavlja, da ta sprememba ne bo vplivala na energetsko izrabo ostankov z amortizacijsko dobo za CO2, ki je pomembna za podnebne cilje EU;

Or. en

Predlog spremembe 1215Michal Wiezik, Radan Kanev, Róża Thun und HohensteinPredlog resolucijeOdstavek 31 c (novo)


31 c. opozarja, da se je zaradi ciljev, ki jih je za energijo iz obnovljivih virov določila EU, močno povečala poraba lesne biomase1a; obsoja politiko, ki je omogočila, da so gozdovi držav članic2a, med drugim tudi na zavarovanih območjih, postali tovarna lesnih peletov, in v skladu s katero se dodeljujejo subvencije za energetske vire, ki imajo več emisij CO2 na proizvedeno enoto energije kot premog, ter za uporabo lesa, ki je v kaskadni uporabi lesa uvrščena na najnižje mesto;

_________________1a Skupno raziskovalno središče, 2018: Biomass production, supply, uses and flows in the European Union (Proizvodnja, dobava, uporaba in tokovi biomase v Evropski uniji).2a Latvija in Estonija sta v EU vodilni izvoznici lesnih peletov, izdelanih iz lesa, ki je pridobljen tudi na zavarovanih območjih, kot je razvidno iz poročila

PE680.715v02-00 534/535 AM\1225089SL.docx

SL

Hidden inside a Wood Pellet (Skrito v lesnem peletu) (2020): https://media.voog.com/0000/0037/1265/files/Biomass_report_ENG%20_2020.pdf, o tem pa je poročal tudi npr. Guardian: https://www.theguardian.com/world/2021/jan/14/carbon-neutrality-is-a-fairy-tale-how-the-race-for-renewables-is-burning-europes-forests?fbclid=IwAR3aSO-uiYHuJLgs-FzcSYkYCtlTLE9GrFZc2--QYvmZz2SGcGuikZKMZfo.

Or. en

AM\1225089SL.docx 535/535 PE680.715v02-00

SL