VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

DIPLOMSKA NALOGA

GREGOR ŠUBERNIK

MARIBOR, 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

VSŠ VIŠJA STROKOVNA ŠOLA MARIBOR

POSLOVNI SEKRETAR

PREDLOG IZBOLJŠAV REKLAMNEGA MATERIALA ZA TRIATLONSKE TEKME

GREGOR ŠUBERNIK Predavateljica – mentorica: Mentor praktičnega izobraževanja v organizaciji: Organizacija: Lektorica: Prevod v tuji jezik:

Polonca Čontala Piberl, univ. prof. slov. j. in geografije Jurij Lovše, univ. prof. šp. vzgoje, trener triatlona Triatlon klub Maribor Tatjana Dorman, univ. prof. slov. j. s knjiž. in sociologije Zdenka Steblovnik, u.d.i.l.

Maribor, 2008

DOBA EVROPSKO POSLOVNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

ZAHVALA Za pomoč pri pripravi in izdelavi diplomske naloge se iskreno zahvaljujem predavateljici in

mentorici Polonci Čontala Piberl, prav tako iskrena hvala tudi Juriju Lovšetu, ki mi je s

svojim strokovnim znanjem, z izkušnjami ter z nasveti pomagal pri izdelavi diplomske

naloge.

Hvala tudi moji družini, ki me je v času študija podpirala in spodbujala.

POVZETEK

V svoji diplomski nalogi sem analiziral pripravo in izvedbo triatlonske tekme in ocenil vpliv

oglaševanja in stikov z javnostjo na uspešnost izvedbe tekme.

Delo sem pričel s kratkim opisom rekreativnega in vrhunskega športa ter ob tem predstavil

pomembnost sponzorstva in donatorstva v športu.

Opisal sem tudi športno panogo triatlon, njeno zgodovino in zvrsti triatlona, hkrati pa sem se

osredotočil na predstavitev Triatlon kluba Maribor, ki tudi prireja triatlonske tekme.

Osnovni cilj moje naloge je bila analiza triatlonskih tekem preteklih let, analiziranje

organizacije in izvajanja tekem ter ugotavljanje učinkov oglasnega materiala na izvedbo in

potek triatlonske tekme.

Želel sem dokazati, da ima kakovostno izdelan oglasni material koristne učinke pri pripravi in

izvedbi tekem, pri tem pa mora biti njegova vsebina tudi jezikovno pravilno zapisana.

V nalogi sem opozoril na nepravilnosti in pomanjkljivosti oglasnega materiala za leto 2005.

Odprava pomanjkljivosti bi lahko povečala število sponzorjev in donatorjev, posledično s tem

bi se povečalo število tekmovalcev, kar bi nenazadnje pomenilo tudi višji nagradni sklad. V

oglasnem besedilu sem predlagal nekaj vsebinskih sprememb, ki bi gotovo povečale tržno

zanimivost prireditve.

Dotaknil sem se tudi vprašanja vloge poslovnega sekretarja, ki bi jo le-ta lahko odigral v

klubu pri organizaciji tekem, in predstavil dejavnosti, ki bi jih poslovni sekretar lahko

uspešno opravil.

SUMMARY

My graduation thesis deals with the analysis of organizing the triathlon competition and its

evaluation regarding the influence of advertising and public connections to the success of the

competition realization.

In the beginning there is a discription of the basis of recreational and top-level sport then

follows the presentation of the importance of sponsorships and donatorships in sport.

The sport brench triathlon, its history and types are presented, with the emphasis on the

presentation of Maribor Triathlon Club (Triatlon klub Maribor), where the triathlon

competitions are being organized.

The basic goal of my assignement was the analysis of triathlon competitions in past years,

analysis of organization and realization of the games and establishing the effects of the

advertizing materials to the realization and course of the triathlon competition.

I proved that quality made advertising material has adventageus effects on the preparation and

realization of the games, but the contents of it has to be written and formed in correct

grammar.

I aslo wated to point out the irregularities and insufficiencies of the advertising materials

preparations in the year 2005. Without those faults the number of sponsors and donators

would be higher, consequently the number of competitiors would increase (higher prize fond).

That s why I suggested some contentional changes that would increase the market interest of

the games in future.

I also touched the question of the role of business secretary within the club, regarding the

organization of the competition, pointing out the tasks that he/she could successfully perform.

KAZALO 1 UVOD 9 1.1 Opredelitev področja in opis problema 9 1.2 Namen diplomske naloge 9 1.3 Cilji diplomske naloge 9 1.4 Osnovne trditve (teze, hipoteze) 9 1.5 Omejitve raziskave 10 1.6 Metode dela 10 2 ŠPORT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU 11 2.1 Rekreativni šport 11 2.2 Vrhunski šport 13 3 KAJ JE TRIATLON 15 3.1 Zgodovina triatlona 15 3.2 Discipline triatlona 16 3.3 Poslanstvo, vizija in cilji 17 4 VIRI FINANCIRANJA 18 4.1 Proračunski viri 18 4.2 Sponzorska in donatorska sredstva 19 4.2.1 Komentar 22 5 NALOGE POSLOVNEGA SEKRETARJA PRI ORGANIZACIJI

TRIATLONSKE TEKME V MARIBORU S KOMENTARJEM 23

5.1 Prijava kluba za izvedbo tekmovanja 24 5.2 Razpis tekmovanja 25 5.2.1 Vrste tekmovanj 26 6 OSNOVE OGLASNEGA GRADIVA 28 6.1 Oblikovanje oglasnega gradiva 29 6.2 Načini posredovanja oglasnega gradiva 31 6.3 Načela uspešnega oglaševanja 31 7 ANALIZA OGLASNEGA MATERIALA TRIATLONSKE TEKME

2005 S KOMENTARJEM 32

7.1 Primer 1 33 7.1.1 Predlog izboljšav 34 8 OGLASNI MATERIAL V PRAKSI 35 8.1 Načini posredovanja oglasnega gradiva 35 8.2 Analiza uspešnosti izvedbe tekmovanja 35 9 SKLEP 38 10 LITERATURA 40 11 IZJAVA O AVTORSTVU 41

KAZALO SLIK Slika 1: Oglasni material za triatlonsko tekmo 2005 33 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Discipline triatlona 16 Preglednica 2: Razpis tekmovanja po zvrsteh tekmovanja in kategorijah tekmovalcev 27 Preglednica 3: Komunikacijski kanali 31 Preglednica 4: Pregled števila tekmovalcev v letih 2004, 2005, 2006 35 KAZALO GRAFOV Graf 1: Število tekmovalcev na tekmah po zvrsteh triatlona 36 Graf 2 Črtni graf gibanja števila tekmovalcev 36

9

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Pri študijskem predmetu poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku smo spoznali pomen

jezikovno pravilnega govornega in pisnega sporazumevanja. V svoji diplomski nalogi želim

vsebinsko in jezikovno analizirati oglasni material, namenjen sponzorjem, donatorjem in

udeležencem triatlonske tekme. Oglasni material mora ustrezati pravilom slovenske slovnice

in pravopisa ter spoštovati načela oglasnega sporočanja.

Ob izbranem gradivu za organizacijo triatlonske tekme bom proučil, ali so v besedilu

možne pravopisne, jezikovne in slogovne izboljšave, ki bi prispevale k lažji in učinkovitejši

pripravi ter izvedbi triatlonske tekme.

1.2 Namen diplomske naloge

Pri predmetu poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku smo spoznali pomen uspešnega

govornega in pisnega sporazumevanja. Za diplomsko nalogo sem izbral zgoraj opisano temo,

ker želim z analizo izbranega gradiva ugotoviti, ali so možne pravopisne, jezikovne in

slogovne izboljšave oglasnega gradiva Triatlon kluba Maribor, ter s tem hkrati povečati

zanimanje za triatlonski šport ne samo v Mariboru, ampak tudi širše.

1.3 Cilji diplomske naloge

Cilj diplomske naloge je na osnovi analize oglasnega materiala za triatlonsko tekmo iz leta

2005 predlagati dopolnitve in izboljšave oglasnega materiala pri organizaciji bodočih

triatlonskih tekem. Spremembe oglasnega besedila bom predlagal tako, da klub z

vpeljevanjem novosti ne bo presegel načrtovanih stroškov, hkrati pa bo oglasno sporočilo

omogočilo prepoznavnost triatlonskega kluba v največji meri.

1.4 Osnovne trditve (teze, hipoteze)

Z analizo v okviru diplomske naloge želim dokazati, da je za organizatorje tekme zelo

pomembno, da je propagandno gradivo, namenjeno sponzorjem, donatorjem in udeležencem

tekmovanja, napisano v skladu z jezikovnimi standardi, ki veljajo za pisno sporočanje.

Prepričan sem, da bom s temeljito analizo organizacije prireditve upravičil trditev, da je

atraktivni propagandni material ključ za uspešno pridobivanje sponzorjev in donatorjev.

10

Prav tako bom skušal dokazati, da atraktivni material vpliva na udeležence, še bolj pa na

obiskovalce prireditve.

Moje teze so:

• Organizatorji triatlonskega tekmovanja niso v zadostni meri skrbeli za atraktiven

reklamni material.

• Premalo privlačen material ni pritegnil sponzorjev in donatorjev, posledično pa tudi ne

obiskovalce in tekmovalcev.

• Sponzorji, donatorji in udeleženci tekmovanj ne berejo reklamnega materiala, zato le-

ta ne služi svojemu namenu.

• Organizatorji niso upoštevali standardov, ki veljajo za pisno poročanje.

1.5 Omejitev raziskave

Pri raziskavi oglasnih sporočil se bom omejil na pisna besedila Triatlon kluba Maribor, ki je

organizator triatlonskih tekem v Mariboru.

1.6 Metode dela

V teoretičnem delu bom na osnovi študija izbrane literature z metodo deskripcije predstavil

zgodovino triatlona ter pojasnil pojma sponzorstvo in donatorstvo.

V empiričnem delu naloge bom s pomočjo Slovenskega pravopisa 2001, Slovarja

slovenskega knjižnega jezika, Slovenskega krajevnega leksikona in drugih jezikovnih

priročnikov propagandni material analiziral vsebinsko, jezikovno in slogovno ter ugotovitve

pojasnil s komentarji, pri tem pa bom izdelal predloge oblikovnih in vsebinskih izboljšav.

11

2 ŠPORT V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

V športu se prepletajo potrebe po gibanju, igri, zabavi, lepoti, estetiki, druženju, tekmovanju

z drugimi in s samim s seboj, ustvarjanju in izražanju. Šport se kaže kot spontana oblika igre

in zadovoljevanje potreb telesa in duha ter njunega ravnotežja.

Šport nasploh zagotovo nima le ene razsežnosti, marveč so te številne in prepletene med

seboj. V njem je združenih veliko dejavnikov, ki mnogokrat pomembno vplivajo na življenje

posameznika in tudi družbe v celoti. Šport nasploh (ne le rekreativni) sega v vse pore

družbenega življenja in je zagotovo fenomen današnjega časa. Vključuje posameznike, ožje in

širše skupine ter različne sloje prebivalstva (Berčič, 2002).

Šport je torej:

- igra,

- tekmovanje,

- dejavnost,

- poklic,

- zabava in spektakel ali vse skupaj.

Vsaka igra še ni šport, ima pa vsak šport v sebi značilnosti igre. Obstaja športno etično geslo,

da je sodelovati bolj pomembno kot zmagati. Vrnitev športnega v človeške širine igrivosti bi

bila možna samo tam, kjer bi šport veselil zaradi igre, torej bi se moral glasiti moto: „Igrati je

bolj pomembno kot zmagati!”

2.1 Rekreativni šport

Športna rekreacija, rekreativni šport ali šport za vse je izsek človekovega družbenega

življenja, ki spremlja človeka vse od rosnih otroških let do obdobja, ko je korak že

upočasnjen.

Športna rekreacija je tista izbrana in celovita človekova dejavnost izven poklicnega dela ali

eksistenčne dejavnosti (razen posebnih odmorov med delom), ki je izbrana po lastni želji in

opredelitvi, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka, ki je

12

usmerjena k razvoju ustvarjalnosti, k ohranjanju in izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja,

k smotrnemu in h koristnemu izrabljanju prostega časa ter k oblikovanju človeka v

vsestransko razvito osebnost (Berčič, 2002).

Rekreativni vidik športa oziroma njegov delež je v posameznih obdobjih človekovega

življenja različen in skladen s posebnostmi in z značilnostmi razvoja v otroštvu, adolescenci,

mladosti, zrelosti, starosti in v pozni starosti. S športno rekreativno dejavnostjo se lahko

ukvarja vsak ne glede na starost, spol, poklic, socialni status in z upoštevanjem psihofizičnih

sposobnosti, zdravstvenega stanja ter drugih dejavnikov – od tod tudi različica „šport za vse”

(Berčič, 2002).

Prav s športno dejavnostjo oz. športom za vse je mogoče doseči ravnovesje duha in telesa, saj

le-ta predstavlja odziv na vsakodnevne strese, napore, obremenitve in stiske. Je prava pot k

razvijanju, h krepitvi in k varovanju zdravja, razvedrilu in zabavi, predvsem pa je nov način

življenja, s katerim smo kos zahtevam današnjega časa.

Športnorekreativna dejavnost mora biti prostovoljna, bogata z uživanjem, protiutež običajnim

življenjskim obremenitvam in nadomestilo stresa.

Človek je v preteklosti svoj prosti čas namenjal igri, plesu, ritualom, delu, zbiranju in

pridobivanju dobrin za preživetje. Vsa telesna aktivnost človeka je bila usmerjena v koristne

namene, da bi človek z delovanjem na naravo spreminjal naravo samo in hkrati tudi sebe.

Pomemben mejnik v razvoju športa za vse je trimsko gibanje v 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Prebivalci so se ukvarjali s trimskimi aktivnostmi predvsem zato, da bi ohranjali in izboljšali

telesno kondicijo, se razvedrili, izboljšali zdravstveno stanje itd. Vendar so bile med moškimi

in ženskami določene razlike. Takratno razmerje med moškimi in ženskami je bilo 4:1,

udeleženci (zaposleni v nematerialni proizvodnji) pa so bili stari od 30 do 40 let. Povečanje

števila žensk je bilo zaznati pri rekreativkah, ki se ukvarjajo s hojo, z izleti in s sprehodi,

plavanjem, kolesarjenjem, planinarjenjem, tekanjem ter v bistvenim povečanjem števila

ženskih rekreacijskih skupin v fitnes studiih, športnih organizacijah in klubih.

13

Vse bolj se razvija novo načelo: „Šport za vsakogar!” Športne organizacije, klubi k

udejstvovanju vabijo tudi tiste, ki so bili desetletja dolgo zapostavljeni: otroke, ženske,

slabotne, starejše in stare.

Športna vzgoja je danes tako naravnana, da posreduje učenkam in učencem navade za vsa

obdobja življenja.

Z ozirom na dejstvo, da spadamo Slovenci po nekaterih kazalcih in ocenah med srednje razvit

športni narod, lahko trdimo, da je primerna gibalna aktivnost – šport kakovostna sestavina

vsakdana sodobnega, kulturnega in povprečno izobraženega človeka. Obstaja pa dilema, kdo

živi kakovostno življenje, saj padec življenjskega standarda, posameznikom ali skupinam,

onemogoča ustrezno zadovoljevanje potreb.

Zato je potrebno ustvariti večjo dostopnost do športne rekreacije za vse udeležence, izboljšati

pogoje za rekreativno ukvarjanje s športom za različne kategorije in vse sloje prebivalstva,

izboljšati programsko ponudbo in povečati povpraševanje po športnorekreativnih programih.

2.2 Vrhunski šport

S pojmom vrhunski šport označujemo ne le kakovostni športni vrh, ki ga tvorijo

kategorizirani vrhunski športniki in športnice, temveč tudi selektivne oblike tekmovalne

športne dejavnosti, ki so zajete v sklope prednostnih programov.

Temelj sistema vrhunskega športa je kakovostna športna vzgoja, kjer je posebej pomembna

primerna priprava mladih, usmerjenih v vrhunski in kakovostni šport. Prav njihovim

programom je treba dati največjo vsebinsko, metodološko in materialno-finančno podporo.

Odločilno vlogo pri tem imajo športne šole (ŠŠ) prednostnih športnih panog. S svojimi

animacijskimi programi segajo na področje športa za vse, s selekcionirano populacijo pa

oblikujejo temeljno piramidalno strukturo vrhunskega športa preko faz osnovnega športnega

treninga.

Vrhunski šport neposredno predstavljajo kategorizirani perspektivni in vrhunski športniki na

podlagi enotnih meril Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS-

ZŠZ), njegove temelje pa na podlagi strokovno utemeljenih selekcijskih meril posameznih

športnih panog nadarjen športni naraščaj pionirskih in mladinskih starostnih kategorij.

14

Glavni nosilci vrhunskih športnih uspehov so društva in nacionalne panožne športne zveze,

predvsem pa športniki in njihovi trenerji. Slovenija ima glede na število prebivalcev izjemno

število nosilcev olimpijskih medalj in še večje število nosilcev medalj z drugih velikih

športnih tekmovanj. Prav doseženi rezultati pa zahtevajo ustvarjanje pogojev za vlaganja v

šport.

Uspešnost v vrhunskem športu je pogojena s ciljno naravnanimi ukrepi vodenja in

spodbujanja športne ustvarjalnosti nadarjenih posameznikov, bodisi v individualnih ali

kolektivnih športnih zvrsteh, toda vrhunstvo nosi v sebi tako pozitivne kot negativne

posledice.

15

3 KAJ JE TRIATLON

3.1 Zgodovina triatlona

Ideja o povezovanju več športov izvira že iz antike. Leta 708 pr. n. št. so na olimpijskih igrah

tekmovali v pentalonu. Razlika med takratnim pentalonom in današnjim triatlonom je velika.

Triatlon je predvsem vzdržljivostni šport, kar pentalon ni bil. Bližje triatlonu je peteroboj, ki

se je začel razvijati po letu 1908, ko so v tem športu tekmovali na olimpijskih igrah.

Beseda „triathlon” izvira iz antične Grčije in pomeni atletsko disciplino, sestavljeno iz treh

disciplin. Danes se ta beseda uporablja za tekmovanja, sestavljena iz plavanja, kolesarjenja

in teka.

Kot večina modernih športov pa tudi triatlon najde svoje prve začetke v ZDA. Prvi pravi

triatlon, ki ustreza današnjemu vrstnemu redu disciplin, je bil organiziran leta 1975 pod

imenom Fiesta and island race triathlon. Razdalje, ki so jih takrat premagovali, so bile 0,5

milje (800 m) plavanje – 5 milj (8 km) kolesarjenje – 5 milj (8 km) tek.

Še danes najbolj znani in za razvoj triatlona najpomembnejši triatlon so organizirali leta 1978

ameriški marinci pod vodstvom komandanta Johna Collinsa na Havajih. Tekmovanje je

potekalo 15. februarja 1978 na maratonskih razdaljah v vseh treh športih. Odločili so se za

naslednje razdalje: plavanje 38 km, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. Tako je bil to prvi

„ironman ”, najtežja disciplina triatlona, kjer je štartalo 15 tekmovalcev, zmagovalec pa je bil

Gordon Haller s časom 11 ur, 46 minut, 58 sekund. Prva ženska, Lyn Lemaire, je tekmovala

že leta 1979. Za progo je potrebovala 12 ur, 55 minut, 38 sekund.

Od prvih 15 tekmovalcev v letu 1978 se je število v zadnjih letih tako povečalo, da so uvedli

kvalifikacijska tekmovanja za nastop na „ironmanu” Havaji. Prvo takšno kvalifikacijsko

tekmovanje je bilo leta 1983 v Los Angelesu, takoj naslednje leto pa tudi v Novi Zelandiji in

na Japonskem.

Kot zanimivost še statistični podatki z „ironmana” na Havajih iz leta 1997: štartalo je 1.441

tekmovalcev, na 226,3 km dolgi progi je za njih čez ves dan skrbelo 5.000 prostovoljcev, 550

varnostnikov in 120 policistov, tekmovanje je spremljalo 500 novinarjev, po celotni progi je

16

bilo na okrepčevalnicah razporejeno 130.000 plastenk pijače, 13.000 banan in 25.000 kosov

peciva.

Slovenci so na havajskem „ironmanu” prvič nastopili leta 1989.

V Evropi so prvi triatlon organizirali leta 1980 na Češkem v majhnem mestecu blizu Prage.

Razdalje, ki so jih premagovali, pa so bile 2 km plavanje, 60 km kolesarjenje in 20 km tek.

Prvi dolgi triatlon so v Evropi organizirali leta 1981 v nizozemskem Haagu.

Največji razmah triatlona se pojavi po letu 1982, ko ves svet obkrožijo posnetki, kako se

vodeča Julie Moss 25 m pred ciljem zgrudi in se po vseh štirih priplazi v cilj. Mediji so

triatlon označili kot norost, spektakel supermanov, ki ni za normalne ljudi. Med ljubitelji

vzdržljivostnih športov pa je triatlon postajal vse popularnejši in se danes z njim po vsem

svetu ukvarja 5 milijonov rekreativcev.

Prvi triatlon so v Sloveniji organizirali leta 1984 na Bledu. Udeleženci so morali preplavati 2

km v Blejskem jezeru, kolesariti 60 km do Bohinja in nazaj, in teči dva kroga okoli jezera v

dolžini 12,5 km (www.triatlon-klub maribor.si).

3.2 Discipline triatlona

Triatloni niso enaki. Razmerja med razdaljami plavanja, kolesarjenja in teka niso vedno

enaka. Najdaljše dirke so več kot desetkrat daljše od najkrajših in temu primerno trajajo dlje.

Preglednica 1: Discipline triatlona

VRSTA

TEKEM

PLAVANJE

KOLESARJENJE

TEK

PRIBLIŽNO

TRAJANJE

Super šprint 200 m 5 km 2 km 30 min

Šprint 750 m 20 km 5 km 1 ura

Kratki/olimpijski 1500 m 40 km 10 km 2 uri

Srednji 2000 m 80 km 20 km 4 ure

Dolgi 4000 m 120 km 30 km 6 ur

Elektronski vir: www.triatlon-klub maribor.si

17

Šprint je najkrajši in v Sloveniji najpogostejši tekmovalni razred triatlona. Dolgi triatloni,

kakršen je na primer polovični „ironman”, so resnično preizkus vzdržljivosti in pomemben

korak proti skrajno dolgim, kakršen je „ironman” z vsemi svojimi ekstremnimi dolžinami.

3.3 Poslanstvo, vizija in cilji

Nastopi v športih, ki povezujejo razne discipline, so ne glede na dolžino zelo zahtevni.

Zahteve discipline je treba primerjati s tekmovalno razdaljo in končnim časom, ki je

zastavljen kot cilj. Za večino udeležencev so triatloni le konjiček ali dejavnost v prostem času,

vendar treniranje postavlja pred triatlonce velike časovne zahteve.

Kot pri vseh tekmovalnih športih je tudi pri triatlonu uspeh sorazmeren s časom. Za udeležbo

na tekmah se je treba pripravljati sistematično in razumno, pozornost je treba posvečati

očitnim in tudi ne tako očitnim zahtevam posamezne discipline.

Triatlonci morajo postati pravi mojstri tehnike treh športov, pri tem pa morajo ugotoviti, kako

je najbolje, da si discipline v treningu sledijo. S to ugotovitvijo se lahko zaščitijo pred

poškodbami in nastope končajo uspešno in brez poškodb. Pravilno treniranje športa, ki

vsebuje več športnih disciplin, obsega veliko več kot trening ene same discipline.

18

4 VIRI FINANCIRANJA

4.3 Proračunski viri

Izvajalci športnih programov (klubi, društva) financirajo svojo dejavnost iz različnih virov.

Nasploh lahko razvrstimo vire financiranja športa v različne skupine, med katerimi sta

najvažnejši naslednji:

a) Proračunska (javna) sredstva ali sredstva integralnega proračuna so:

• sredstva državnega proračuna, ki se vsako leto opredelijo v državnem proračunu; za

pridobitev teh sredstev velja načelo javnih razpisov kot za vsa druga proračunska

sredstva,

• sredstva lokalne skupnosti (Mestne občine Maribor), ki se določajo vsako leto v

proračunu, za pridobitev teh sredstev prav tako velja načelo javnih razpisov,

• sredstva Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji, upravlja

jih svet Fundacije za šport Republike Slovenije; tudi za pridobitev teh sredstev velja

načelo javnih razpisov.

Po raziskavah delavcev Fakultete za šport (FŠ), Agencije za plačilni promet Republike

Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez Slovenije (OKS-ZŠZ)

naj bi bilo denarja za športno dejavnost iz javnega vira okrog 20 % vseh finančnih sredstev v

športnih organizacijah. Ta delež pri nas je strukturno glede na odstotkovni delež primerljiv z

deleži javnih sredstev v nekaterih drugih evropskih državah.

Financiranje v športu v Sloveniji je podobno sistemom financiranja, ki jih uporabljajo druge

zahodnoevropske države, in sicer:

• je delež izdatkov v športu v Sloveniji glede na BDP enak kot v članicah Evropske unije,

• je delež javnih izdatkov, namenjenih športu glede na BDP, na isti ravni kot pri članicah

EU,

• je delež zasebnih izdatkov, namenjen športu glede na BDP, na višji ravni, kot je

povprečje v državah EU.

Vse primerjave in analize, opravljene med Slovenijo in državami EU, pa marsikdaj ne kažejo

jasne slike, saj metodologija pridobivanja podatkov v posameznih državah ni bila popolnoma

19

enotna. Tako npr. vzorci niso bili povsod tako reprezentativni kot v Sloveniji. Poleg tega v

nekaterih državah med javne finance štejejo tudi izdatke države za šolsko športno vzgojo,

drugje pa ne, ponekod v oceno vključujejo prostovoljno delo, drugod ne (Močnik in Bednarik,

2000, str. 188, 189).

b) Neproračunska (zasebna) sredstva so:

• sredstva sponzorjev,

• sredstva donatorjev,

• sredstva članarine, vstopnine,

• volila, darila,

• druga lastna sredstva (tombole, srečelovi, prodaja značk in podobno).

4.4 Sponzorska in donatorska sredstva

Nobenega dvoma ni, da je šport absolutni monarh aktualnega sponzorskega trga. Že samo

dejstvo, da predstavlja sponzoriranje v šport kar dve tretjini vseh sponzorstev, dovolj nazorno

kaže, kakšen status uživa šport na sponzorskem trgu (Zorko, 2000, str. 37).

Sponzoriranje predstavlja danes enega izmed najbolj učinkovitih načinov promoviranja

podjetja oz. njegovih izdelkov in storitev. Pri tem se podjetja najpogosteje odločijo za

sodelovanje s športniki, čeprav tudi sponzoriranja drugih področij, kot so kultura, znanost,

ekologija ipd., niso neznana.

Podjetja, ki se odločijo za sponzoriranje, zasledujejo različne cilje, najpogosteje pa je to

povečanje svojega ugleda, s tem v zvezi pa tudi prodaje in povečanje tržnega deleža.

Danes si težko predstavljamo izvedbo raznih športnih in kulturnih prireditev brez finančne ali

materialne pomoči sponzorjev, hkrati pa so tudi podjetja spoznala, da lahko preko sponzorstva

uresničijo svoje cilje.

Sponzorstvo je instrument tržnega komuniciranja, s čimer podjetje nameni sredstva (finančna,

materialna ali v obliki storitev) posamezniku ali organizaciji za izvedbo določene dejavnosti

ali projekta, v zameno pa dobi določene pravice ali povezavo, ki jih lahko uporabi pri

doseganju svojih poslovnih ciljev.

20

Sponzorstvo v današnjem času pomeni odnos daj-dam, česar se morata zavedati obe strani , ki

v tem poslu sodelujeta. Iskalec sponzorskih sredstev mora prepričati morebitnega sponzorja o

obojestranski koristi, zato mora znati povedati, kaj mu bo za določen znesek ponudil. Ob

sklenjenem dogovoru je zelo pomembna pogodba, da do nje pride, pa je odločilen prvi stik.

Znotraj področja sponzorstva je mogoča tudi podrobnejša delitev:

• sponzoriranje športa na splošno,

• sponzoriranje posamezne vrste športa,

• sponzoriranje posameznega športnega tekmovanja, dogodka, prireditve,

• sponzoriranje športne ekipe,

• sponzoriranje posameznika športnika.

Podjetje, ki se odloči za sponzoriranje športnikov, ekipe ali izvedbo kakšne prireditve,

podpiše pogodbo. Iz pogodbe so razvidne obojestranske pravice in obveznosti. Ponavadi gre

za dolgoročne pogodbe, predvsem pri sponzoriranju športnikov in ekip, medtem ko so

sponzorske pogodbe za prireditve sklenjene praviloma le za čas, ko se prireditev izvaja.

Sponzorji želijo svoje zastavljene cilje doseči pri čim širšem krogu potencialnih potrošnikov.

To pa jim nekatere športne panoge omogočajo bolj kot druge. Še danes so za marsikatero

podjetje najbolj zanimive določene športne panoge, ki dokazano prejmejo tudi največ

sponzorskega denarja. Mednje vsekakor spadajo:

• alpsko smučanje,

• košarka,

• nogomet,

• atletika,

• tenis,

• avtomobilizem,

• rokomet,

• hokej na ledu,

• kolesarstvo,

• plavanje.

21

Retar (1992, str. 52) navaja, da naj bi se podjetja odločila za sponzoriranje predvsem takrat

ko:

• želijo uporabiti ugled športa ali športnika za spremembo ali krepitev svoje blagovne

znamke,

• želijo realizirati komunikacijske cilje,

• želijo namerno nakazati prisotnost podjetja,

• si prizadevajo priti do medijev, ki so zaprti,

• oglašujejo blagovno znamko.

Ne glede na to, kakšne cilje zasledujejo podjetja, ki se pojavljajo kot sponzorji v športu, pa

nedvomno uporabljajo sponzoriranje kot komunikacijsko sredstvo za vstop na trg, kjer se

pojavljajo posredni in neposredni uporabniki športa oz. športnih izdelkov. Podjetja v zameno

za sponzoriranje določenega dogodka pridobijo dostop do gledalcev na prizorišču športnega

dogodka, kot tudi po televiziji.

Poznamo več tipov sponzorstva:

• Ekskluzivno sponzorstvo – pri tem sponzorstvu je sponzor edini, ki ima vse

razpoložljive pogodbene pravice do trženja sponzoriranca. To je najvišja in

najzahtevnejša oblika sodelovanja s športno organizacijo. Praviloma je to ena sama

organizacija, ki pokriva tržno najzanimivejše oglaševalne površine. Ostalim

oglaševalcem ostane majhen maneverski prostor, ki predstavlja predvsem transparente

na športnem igrišču. Tovrstni dogovori so sklenjeni za najmanj eno leto in največ štiri

leta (olimpijski ciklus) in so precej tvegana naložba, kajti težave lahko nastopijo

zaradi neugodnih športnih rezultatov ali poslovanja sponzoriranca.

• Glavno sponzorstvo – glavni sponzor je najpomembnejši na lestvici sponzorjev in mu

pripada najzanimivejši in največji delež oglaševalskega prostora. Takoj za njim so

lahko sponzorski „pool” ali drugi posamični sponzorji.

• Sponzorski pool – je nekakšna komercialna oblika ekskluzivnega sponzorstva. To je

izredno draga in tvegana naložba, posamezni sponzorji se združijo v skupine -

„poole”. S tem pocenijo nakup oglaševalnih možnosti ter razpršijo možnosti tveganja.

Sponzorji v „poolu” imajo praviloma enake pravice in enako odmerjene ugodnosti.

22

• Posamični sponzor - sponzorira športno organizacijo v manjšem obsegu s povsem

kratkoročnimi cilji. Praviloma so to sponzorji, ki delujejo lokalno in iščejo najbolj

ekonomično sponzorsko rešitev.

• Uradni opremljevalec – s tem nazivom označujemo organizacijo ali podjetje, ki ima

ekskluzivno pravico do opremljanja udeležencev, tekmovalcev, uprave, športnih

strokovnjakov ali športnih površin, objektov, naprav, rekvizitov.

Pri donatorstvu donator prejemniku podpore nameni določena sredstva, kot so znanje, lastni

kadri, finančna in materialna sredstva ali storitve, pri čemer v zameno ne pričakuje ničesar.

Za donacijo je značilno, da gre za enkratno dejanje, v kolikor se to zgodi večkrat, lahko

kvečjemu govorimo o več donacijah, ne moremo pa reči, da gre za neko trajno, partnersko

razmerje kot na primer sponzorstvo ali pokroviteljstvo, saj donatorju pri tem ne gre za

dobiček pri zamenjavi produktov (Bednarik, 1998, str. 19).

4.2.1 Komentar

Sponzorstvo, kot ga poznamo danes, je relativno mlad pojav. Razmah modernega sponzorstva

se je začel skupaj z uveljavitvijo množičnih medijev. Ugotavljam, da s sponzorstvom ne

pridobivata samo stranki razmerja, temveč je lahko ugodno tudi za širšo javnost. Pri odločitvi

nekega podjetja za sponzorstvo so še vedno izredno pomembni vrhunski rezultati športnikov.

Čeprav ima triatlon v slovenskem prostoru vse več pristašev, še noben športnik ne izstopa s

svojimi rezultati. Prav zato je tudi pridobivanje tako sponzorskih kot donatorskih sredstev

nekoliko zahtevnejše.

Potrebno je poudariti, da je pridobivanje sponzorjev in donatorjev le del dejavnosti športne

organizacije, ki pripomore k lažjemu izvajanju zastavljenih ciljev. Ne smemo pozabiti na

številne prostovoljne delavce, športne in druge strokovnjake, ki s svojo zagnanostjo,

nesebičnim ter ljubiteljskim pristopom in neutrudljivim delom „sponzorirajo” izbrano

športno disciplino.

23

5 NALOGE POSLOVNEGA SEKRETARJA PRI ORGANIZACIJI

TRIATLONSKE TEKME V MARIBORU S KOMENTARJEM

Triatlon klub Maribor je sorazmerno mlad klub, saj je bil na pobudo nekaj triatlonskih

navdušencev ustanovljen na ustanovnem zboru 13. 4. 2001. Je edini tovrstni klub na širšem

mariborskem področju. Klub združuje športnike, ki se ukvarjajo predvsem s triatlonom in z

duatlonom ter s športi, ki triatlon sestavljajo: plavanje, kolesarjenje in tek. Cilj kluba je

populariziranje tega dinamičnega vzdržljivostnega športa, organiziranje vadbe in udeležba na

triatlonskih, duatlonskih in drugih tekaških in kolesarskih prireditvah doma in v tujini

(www.triatlon-klub-maribor.si).

Na osnovi Pravilnika o sofinanciranju športnih programov v Mestni občini Maribor je klub v

letu 2004 prejel sredstva iz javnih financ, in sicer za eno vadbeno skupino mladih, medtem

ko za organizacijo triatlonske tekme zaradi neizpolnjevanja določil omenjenega pravilnika ni

prejel proračunskih sredstev.

K večji popularizaciji in prepoznavnosti tega športa pripomore tudi prirejanje triatlonskih

tekem, ki privabijo in povežejo tekmovalce iz domovine in tujine.

Klub deluje amatersko. Ima predsednika, blagajnika in dva vaditelja oz. trenerja. Po skrbni

analizi trenutnih nalog, ki se opravljajo v klubu, in izvajalcev omenjenih programov, sem

ugotovil, da bi poslovni sekretar lahko s svojim bogatim znanjem kakovostno opravljal

potrebne naloge.

Na podlagi lastnih dosedanjih izkušenj v klubu sem prepričan, da bi lahko poslovni sekretar v

okviru Triatlon kluba Maribor:

• sodeloval pri oblikovanju in pospeševanju triatlona na lokalni, nacionalni in

mednarodni ravni,

• pospeševal popularnost triatlona, kar pomeni učinkovito vsebinsko in organizacijsko

povezanost vseh treh sektorjev: javnega, zasebnega in civilnega, od lokalne, preko

regionalne do nacionalne in mednarodne ravni,

• sodeloval pri uvajanju novih znanj med člane kluba,

• sodeloval pri oblikovanju, bogatenju in popestritvi sodobne triatlonske ponudbe,

• organiziral druženje med ljudmi, ki imajo radi triatlon,

• sodeloval pri načrtovanju novih projektov z željo, da se v izvajanje vključuje širok

krog ljubiteljev triatlona,

24

• sodeloval pri razreševanju aktualnih vprašanj razvoja in pospeševanja triatlona z

javnim in zasebnim sektorjem,

• dejavno sodeloval pri oblikovanju in izvajanju ponudb na področju triatlona, ki bodo

učinkoviteje pospeševale razvoj športa,

• sodeloval pri oblikovanju posameznih delovnih in vsebinskih programov.

Kot sem že navedel, v Triatlon klubu Maribor ni redno zaposlenih delavcev. Vemo, da je

poklic poslovni sekretar sorazmerno nov in ljudje ga še vedno zamenjujejo z delom tajnice.

To je povsem logično razmišljanje, saj so pomembne naloge, ki jih vidim v klubu, tudi

sprejem in razporejanje prispelih pisemskih pošiljk, izbiranje pisnih gradiv, naslovljenih na

predsednika kluba, urejanje dokumentacije, vodenje evidence klubskih sestankov in pisanje

zapisnikov ter sprejemanje poslovnih partnerjev. S prisotnostjo v klubu bi poslovni sekretar

lahko opravljal poleg navedenih nalog še evidenco članov in simpatizerjev kluba ter s

pomočjo informacij, ki bi jih pridobil od trenerjev, posredoval pojasnila in informacije

članom in javnosti.

V kolikor se pojavi kakšen tekmovalec z višjimi cilji, lahko poslovni sekretar nastopi kot

vmesni člen med tekmovalcem in trenerjem. Trener na osnovi informacij, ki mu jih posreduje

poslovni sekretar o tekmovalcu, pripravi način dela za tekmovalca. Sodelovanje je lahko

individualno, usmerjanje in treniranje pa se izvajata na podlagi predhodnih razgovorov. Vse

to lahko poteka tudi preko poslovnega sekretarja, ki o načinu treningov s pisnimi navodili

trenerja seznanja tekmovalca.

Svoje delo si zamišljam tudi pri načrtovanju aktivnosti, ki jih je potrebno opraviti po sprejemu

le-teh na sestankih, razvrščanju nalog po prednosti, poenostavitvi posameznih nalog,

predvsem pa pri opravljanju nalog, kjer se izraža ustvarjalnost.

Če strnem področja, kjer vidim vključevanje poslovnega sekretarja v triatlonskem klubu, so to

področja načrtovanja, organiziranja, komuniciranja, motiviranja in nadzora, predvsem pa

področje tržnega komuniciranja.

5.1 Prijava kluba za izvedbo tekmovanja

Prvo triatlonsko tekmo je Triatlon klub Maribor organiziral leta 2004. V nadaljevanju naloge

bom predstavil in analiziral organizacijo in uspešnost tekme, izvedene v letu 2005. Za

primerjavo bom uporabil podatke za tekme, izvedene v letih 2004, 2005 in 2006. Posebno

25

pozornost bom posvetil primerjavi števila udeležencev in sponzorjev v teh letih ter iskanju

predloga za učinkovitejšo pripravo oglasnega materiala.

Analiza dela v klubu je pokazala, da pri sami organizaciji tekme sodeluje in največ dela

opravi vodstvo kluba s svojimi člani. Razlog organizacijskih težav je predvsem ta, da so

člani odbora za pripravo tekem sicer redno zaposleni in delo v klubu opravljajo prostovoljno.

Ugotavljam, da bi bilo v delo kluba smiselno vključiti poslovnega sekretarja, ki bi omenjene

naloge opravljal profesionalno.

5.2 Razpis tekmovanja

Triatlon klub Maribor je 2. mariborski triatlon razpisal v nedeljo 26. junija 2005, na

prizoriščih mariborskega Lenta in Športnega centra Maribor - kopališče Pristan.

V razpisu je klub navedel, da tekmovalci sodelujejo na lastno odgovornost, v skladu s cestno

prometnimi predpisi in po pravilih Triatlonske zveze Slovenije (TZS). Kolesarjenje je

potekalo ob popolni cestni zapori, obvezna je bila uporaba čelade, vožnja v zavetrju

sotekmovalcev je bila dovoljena. Obvezno je bilo nošenje pravilno nameščene štartne

številke: na kolesu zadaj, pri teku spredaj.

Neupoštevanje tekmovalnih pravil ter navodil sodniške in redarske službe je bilo vzrok za

diskvalifikacijo. Čas za pritožbe je bil 15 minut po objavi neuradnih rezultatov.

Klub je v razpisu obvestil vse udeležence o dodatni ponudbi v prireditvenem prostoru. Tako

so bile okrepčevalnice s hrano in pijačo v bližini prireditvenega prostora.

Klub je udeležence tekmovanja seznanil tudi z višino in vrstami nagrad.

Vsak udeleženec je prejel ne glede na dosežen rezultat majico, darila sponzorjev in topel

obrok. Prvi trije v absolutni kategoriji sprint triatlon so prejeli pokale in denarne nagrade.

Nagradni sklad je znašal 834,00 EUR. Prvi trije v vsaki starostni kategoriji so prejeli

medalje. Vsi tekmovalci pa so sodelovali tudi pri žrebanju praktičnih nagrad.

Udeleženci so se lahko prijavili do 24. junija 2005 po navadni ali elektronski pošti

info@triatlon-klub-maribor.si ali pa na internetni strani www.triatlon-klub-maribor.si.

26

Prijavnina se je lahko plačala na transakcijski račun Triatlon kluba Maribor, Delavska ulica

57, s pripombo »Prijavnina«. Kot predprijave so se upoštevale vse plačane prijave, ki so

prispele do vključno petka, 24. 6. 2005.

5.2.1 Vrsta tekmovanj

Triatlon klub Maribor je za svojo 2. triatlonsko tekmo razpisal naslednja tekmovanja:

• Mini akvatlon

Plavanje: 50 m v olimpijskem bazenu Športnega centra Maribor - kopališča Pristan.

Temperatura vode 27 0 C.

Tek: 400 m, Obrežna cesta, Studenška brv in nazaj.

Prijavnina: 8,34 EUR, na dan prireditve 12,52 EUR.

• Akvatlon

Plavanje: 100 m v olimpijskem bazenu Športnega centra Maribor - kopališča Pristan.

Temperatura vode 27 0 C.

Tek: 800 m, Obrežna cesta, Studenška brv, desni breg Drave in nazaj.

Prijavnina: 8,34 EUR, na dan prireditve 12,52 EUR.

• Super sprint triatlon, triatlon za vsakogar

Plavanje: (300) m v olimpijskem bazenu Športnega centra Maribor - kopališča Pristan.

Temperatura vode 27 0 C.

Kolesarjenje: 9 km, Obrežna ulica, Koroška cesta do študentskega naselja in nazaj (3 kroge

po 2900 m). Pretežno ravninska proga z 200 m vzpona po Strmi ulici in rahlim vzponom pred

obratom. Popolna cestna zapora.

Tek: 2,5 km, Obrežna cesta, Studenška brv, desni breg Drave do Starega dravskega mostu

in nazaj (1 krog po 2500 m). Deloma asfalt, deloma utrjen makadam.

Prijavnina: 12,52 EUR, na dan prireditve 16,69 EUR.

27

• Sprint triatlon - slovenski triatlonski pokal, državno prvenstvo ekip

Plavanje: 750 m v reki Dravi, umetno jezero (od Koroškega mostu do Lenta), temp. vode

nad 20 0 C. Ob neugodnih razmerah (dež, visoka, hladna voda) v olimpijskem bazenu

kopališča Pristan, temperatura vode 27 0 C. Plavanje bo izvedeno v Dravi le, če bo

temperatura vode po pravilih Triatlonske zveze Slovenije primerna za plavanje brez

neoprenskih plavalnih oblek. Odločitev bo objavljena dan pred tekmo.

Kolesarjenje: 20 km, Obrežna ulica, Koroška cesta do študentskega naselja in nazaj (7

krogov po 2900 m). Pretežno ravninska proga z 200 m vzpona po Strmi ulici in rahlim

vzponom pred obratom. Popolna cestna zapora.

Tek: 5 km, Obrežna cesta, Studenška brv, desni breg Drave do Starega dravskega mostu in

nazaj (2 kroga po 2500 m). Deloma asfalt, deloma utrjen makadam.

Prijavnina: 16,69 EUR, na dan prireditve 20,86 EUR.

Vsi tekmovalci, ki so se prijavili na triatlonsko tekmo, so bili razvrščeni v naslednje

kategorije:

Preglednica 2: Razpis tekmovanja po zvrsteh tekmovanja in kategorijah

tekmovalcev, 2005

AKVATLON TRIATLON MOŠKI TRIATLON ŽENSKE

a) šolarji 1 (1., 2., 3 raz. OŠ) b) šolarji 2 (4., 5., 6. raz. OŠ) c) šolarji 3 (7., 8., 9. raz. OŠ) d) dijaki (15-19 let)

a) absolutno b) kadeti (14-15 let) c) mlajši mladinci (16-17 let) d) starejši mladinci (18-19 let) e) člani (20-39 let) f) veterani I (40-44 let) g) veterani II (45-49 let) h) veterani III (50-54 let) i) veterani IV (55-59 let) j) veterani V (60 let in starejši)

a) absolutno b) kadetinje (14-15 let) c) mlajše mladinke (16-17 let) d) starejše mladinke (18-19 let) e) članice (20-39 let) f) veteranke I (40-49 let) g) veteranke II (50 let in star.)

Elektronski vir: www.triatlon-klub-maribor.si

28

6 OSNOVNE OBLIKE OGLASNEGA GRADIVA

Doslej se športnim organizacijam pri nas ni bilo treba intenzivno ukvarjati s trženjem, saj sta

finančna sredstva in objekte za uresničevanje njihovega poslanstva prispevali predvsem

lokalna skupnost ali država (I. Retar, 1992, str. 37).

Pa vendarle, ker tudi športna ponudba nezadržno raste, postaja tržna komunikacija za

delovanje sleherne športne organizacije ključnega pomena, saj sta ponudba in izhajajoč iz tega

povpraševanje, temeljna za obstoj in tudi razvoj športne organizacije. Športne organizacije

obstajajo zato, da oblikujejo, razvijajo in ustvarjajo določeno športno disciplino ter svojo

storitev ponudijo na trgu.

Pri tovrstni ponudbi ima velik pomen dobro zastavljen tržni marketing športne organizacije.

Z dobrim poznavanjem okolja lahko s svojimi dobrimi trenerji v povezavi s poslovnimi

sekretarji športna organizacija v svojo sredino privabi nove člane. Pomembno je poiskati

način, kako biti boljši in atraktivnejši od drugih, kako biti potencialnim članom zanimiv v taki

meri, da bodo prišli k nam in ne v drugo športno organizacijo.

Kot bodoči poslovni sekretar sem ugotovil, da je tržno komuniciranje zapleten proces, zato je

pomembno, da odgovorni v posamezni športni organizaciji najdejo način, kako s svojimi

reklamnimi potezami privabiti čim več članov. Poleg tega so pomembni čas in pogostost

izvajanja informiranja ter ciljne skupine, ki jih nagovarjamo.

Uspešna tržna komunikacija zahteva dober načrt, ki ga sestavljajo naslednji koraki (Habjanič,

Ušaj, 2003, str. 99-101):

1. Določitev ciljne skupine

Sporočevalec Triatlon klub Maribor mora vedeti, kdo so prejemniki sporočila (možni

udeleženci tekmovanja – člani kluba in drugi udeleženci iz domovine in tujine).

Prepoznavnost tekme lahko povečamo s pomočjo oglaševanja, naklonjenost

sodelovanju pa predvsem z izboljšanjem pogojev na tekmovanju.

2. Določanje ciljev komuniciranja

Končni cilj komuniciranja je množična udeležba na tekmovanju. Večinoma sporočilo

vpliva na tiste, ki so člani kluba, in na populacijo, ki se v lastnem interesu ukvarja s to

zvrstjo športa.

29

3. Oblikovanje sporočila

Z oblikovanjem sporočila so povezani njegova vsebina, ki naj bi predstavljala potek

tekmovanja, motivacijo in razloge, zaradi katerih naj bi se posameznik preizkusil na

tekmovanju, zgradba (sporočilo le hvali tekmovanje), oblika, ki je odvisna od medija

(tiskani mediji → naslovi, ilustracije, fotografije, barve; radijski oglasi → glasovne

značilnosti, televizijski oglasi → gibljiva slika), in posrednik (več pozornosti vzbudijo

sporočila, ki jih posreduje znana oseba → športniki, glasbeniki).

4. Izbira komunikacijskih kanalov

Komunikacijski kanali so lahko osebni ali neosebni. Čeprav je osebna komunikacija

učinkovitejša od množične, lahko množična občila spodbudijo osebno komunikacijo.

5. Določanje sredstev za komunikacijske programe

Triatlon klub Maribor si s svojimi finančnimi sredstvi ne more privoščiti intenzivnega

oglaševanje. Slednje je odvisno od razpoložljivih sredstev, ki jih zbere od sponzorjev in

donatorjev.

6. Izbira ustreznega komunikacijskega spleta

Vsako oglaševanje ima svoje značilnosti in ceno. Oglaševanje, pospeševanje prodaje,

neposredno trženje, osebna prodaja, odnosi z javnostmi, povezanost orodij

komuniciranja v komunikacijski splet omogočajo večjo doslednost pri oblikovanju

sporočil in večji prodajni učinek.

7. Merjenje učinkovitosti komuniciranja

Sporočevalec mora izmeriti učinek na ciljno občinstvo, večinoma z vprašanji, ali

prepoznajo sporočilo, kolikokrat so ga videli, kakšen učinek ima na njih.

Ugotovil sem, da bi v procesu priprave oglasnega gradiva vloga poslovnega sekretarja imela

velik pomen. Sposoben poslovni sekretar mora izbrati pravo obliko komuniciranja, pravi

komunikacijski kanal, da bi sporočilo doseglo želeni cilj - to pa je za klub vsekakor novi

član ali pa udeleženec tekmovanja.

6.1 Oblikovanje reklamnega gradiva

Reklamna gradiva so stalnica današnjega življenja. Povsod nas spremljajo, včasih na nemoteč

način, spet drugič moteče. Zjutraj nas zbudi radio z oglasnimi sporočili, na poti v službo nas

nagovarjajo plakati in letaki, v poštnem nabiralniku pa izdelki neposrednega marketinga.

30

Pri oblikovanju reklamnega gradiva za uspešno triatlonsko tekmo je najprej potrebno

opredeliti način oglaševanja in določiti naslovnika.

Pri tem je potrebno upoštevati pet ključnih elementov (I. Retar, 1992, str. 71,72):

1. CILJ

Opredeliti je potrebno, ali bo tekma pripomogla k večji prepoznavnosti triatlona.

2. CILJNO SKUPINO

Vprašati se moramo, kdo so najpomembnejši udeleženci tekme.

3. ODLOČILNO PREDNOST

Pretehtati moramo, zakaj naj bi tekmovalec prišel prav na to tekmo.

4. PRIMERJALNO PREDNOST

Zasledovati, kako bo tekma izpeljana, ali bo tekma na visoki kakovostni ravni.

5. PRISTOP

Izbrati način za uspešno predstavitev celotne organizacije tekme.

31

6.2 Načini posredovanja oglasnega gradiva

Na osnovi oglaševalnega načrta bi Triatlon klub Maribor lahko svojo prireditev oglaševal na

naslednje načine:

Preglednica 3: Komunikacijski kanali

Kanali komuniciranja Nosilci sporočil Komunikacijska sredstva

televizijski in radijski TV- in radijske oddaje,

sprejemniki, časopisi, televizijski in radijski oglasi,

Neosebni komunikacijski revije, filmski trak, filmi, plakati, tiskani oglasi,

Kanali pošta dopisi in pisma, prospekti,

katalogi, brošure,

navodila za uporabo

Osebni komunikacijski sporočevalec (zastopnik, govor, mimika, govor telesa,

Kanali prijatelj, sosedje, vedenje

mnenjski voditelj)

Vir: Habjanič, Ušaj, 2003, str.101

V sodelovanju in pogovorih s predsednikom Triatlonskega kluba Maribor sem ugotovil, da je

klub minulo tekmovanje oglaševal na svoji spletni strani, z reklamno zloženko, v dnevniku

Večer, na radiu City, prav tako pa je tekmovanje zabeleženo tudi v koledarju Triatlonske

zveze Slovenije.

6.3 Načela uspešnega oglaševanja

Zasnovati, napisati dobro besedilo, si izmisliti dobro geslo, slogan, izbrati ustrezne barve ter s

tem zagotoviti prepoznavnost reklamnega gradiva je zelo zahtevno delo. Pomeni šele začetek

poti, potrebno pa se je zavedati, da nista vsak oglaševalni koncept ali ideja primerna za vse

medije.

Šport je praviloma že sam po sebi privlačna dejavnost za oglaševanje, zato naj bodo

sporočila atraktivna, resnična in nezavajajoča.

32

7 ANALIZA OGLASNEGA MATERIALA TRIATLONSKE TEKME

2005 S KOMENTARJEM

Tržno komuniciranje je proces, ki zajema organizacijo, sredstva, metode in sporočila, s

katerimi Triatlon klub Maribor prenaša informacije o temeljnih značilnostih svojih aktivnosti,

da bi se potencialni koristniki lažje in hitreje odločili za včlanjenje v klub oziroma za

rekreativno vadbo triatlona. Za klub sploh ni vprašljivo, ali naj komunicirajo, ampak komu,

kaj in kako pogosto naj sporočajo o sebi in svoji ponudbi. Ko pošiljamo sporočilo, mora

pošiljatelj sporočila vedeti, katero ciljno skupino želi s svojim sporočilom doseči in kakšne

odgovore išče. Cilj tržnega komuniciranja je prenesti sporočilo pričakovani ciljni skupini čim

bolj ekonomično, na pravi način, na pravem mestu ob pravem času.

Končni cilj so včlanitev oz. koriščenje aktivnosti v triatlonskem klubu in zadovoljstvo

uporabnikov, ki so odvisni od tega, kako dobro potencialni uporabniki poznajo triatlonski

šport.

Instrumenti tržnega komuniciranja, ki pridejo v poštev pri triatlonskih aktivnostih, so

oglaševanje, neposredno in elektronsko trženje ter odnosi z javnostmi in publiciteta. Mnogi

oglasi ne povedo nič. Z oglasom moraš nekaj sporočiti. Vsebovati mora novico, jasno

sporočilo, ki potencialne uporabnike zanima. Za dober oglas so pomembne besede, saj te

prodajajo. Pozorni moramo biti tudi na obliko pisave. Vsaka pisava nam sporoča nekaj

svojega. Pisava mora biti berljiva, sicer sporočilo zagotovo ne bo prišlo do naslovnika.

33

7.3 Primer

Slika 1: Oglasni material za triatlonsko tekmo 2005

Po pregledu oglasnega materiala, ki ga je pripravil Triatlon klub Maribor za izvedbo tekme v

letu 2005, ugotavljam, da je klub na svojem reklamnem materialu želel tekmovalcem

posredovati celoten scenarij tekmovanja. Besedilo predstavlja program tekme s skico proge, s

čimer pa je bistveno zmanjšana atraktivnost materiala. Material je preveč gostobeseden in

ponuja obilico podatkov, ki tekmovalce le zmedejo. Črke so preveč zožene, kar povzroča

težjo berljivost besedila.

Iztok Retar v svojem priročniku Trženje športa za vse poudarja tudi pomen barv pri

oblikovanju reklamnega materiala. Posamezne barve lahko pritegnejo, več barv mora biti

medsebojno usklajenih, na splošno pa velja, da rumena barva pomeni lahkotnost, svetlo

rdeča požene adrenalin, zelena pa je osvežujoča in pomirjujoča.

Rdeča barva, ki jo je uporabil klub kot osnovo svojega reklamnega materiala, je preveč

izrazita in povzroča težko berljivost besedila.

34

7.3.1 Predlog izboljšav

Dober oglas je tisti, ki z malo besedami pove veliko, zaradi tega je izredno pomembna

celostna grafična podoba reklamnega materiala. Naslov je najpomembnejši del oglasa in

ponudbe in menim, da je v analiziranem oglasu premajhen. Ker ljudje ne maramo nejasnih

sporočil, predlagam, da se po atraktivnem naslovu oglas nadaljuje s privlačnimi fotografijami,

ki natančno prikazujejo elemente triatlona po vrstnem redu, kot je to določeno v tej športni

disciplini - plavanje, kolesarjenje, tek.

Predlagam, da klub osnovno rdečo barvo posvetli za dva odtenka, kar bo prispevalo k lažji

berljivosti besedila. Klub naj tudi razmisli o velikosti skice dogajalnega prostora na oglasnem

materialu.

Predlagam, da skico tekmovalne proge prikažejo na spletni strani kluba, kjer najdemo tudi

razpis tekmovanja. V okviru oglaševanja bi klub lahko izdelal tudi letake in jih v skladu s

sponzorskimi pogodbami z lokalnimi časniki priložil v časopis. Na ta način bi se bistveno

povečal prostor na reklamnem materialu, saj bi lahko ena stran letaka bila v celoti namenjena

sponzorjem, druga pa vsebini tekmovanja.

35

8 OGLASNI MATERIAL V PRAKSI

8.3 Načini posredovanja

Za oglaševanje tekmovanja 2005 je Triatlon klub Maribor izdal zloženko v 2000 izvodih.

Prireditev sta predstavljala tudi lokalna radijska postaja Radio City ter dnevnik Večer,

napovedana pa je bila tudi v novicah Olimpijskega komiteja Slovenije in v novicah Športne

unije Slovenije.

8.4 Analiza uspešnosti organizacije tekmovanja

V nadaljevanju sem na osnovi tabelarnega in grafičnega prikaza analiziral uspešnost

izvedenih tekmovanj glede na število udeležencev in sponzorjev v letih 2004, 2005 in 2006.

Preglednica 4: Pregled števila tekmovalcev v letih 2004, 2005 in 2006

Zap.

št.

Vrsta

tekmovanja

2004

M

2004

Ž

2004

Skupaj

2005

M

2005

Ž

2005

Skupaj

2006

M

2006

Ž

2006

Skupaj

1. Sprint

750/20/5000

72 17 89 76 12 88 76 12 88

2. Aquatlon

100/800

26 16 42 12 12 24 11 13 24

3. Mini aquatlon

50/400

9 4 13 13 3 16 13 3 16

SKUPAJ 107 37 144 101 27 128 100 28 128

Elektronski vir: www.triatlon-klub-maribor.si

Iz podatkov je razvidno, da je v obdobju od 2004 do 2006 največ tekmovalcev štela

triatlonska tekma v letu 2004. To pripisujem dejstvu, da je takrat klub tekmo organiziral

prvič in so se prireditve udeležili tudi športniki, ki še niso dobro poznali te zvrsti tekmovanja.

36

Graf 1: Število tekmovalcev na tekmah po zvrsteh tekmovanja

V grafu št. 1 sem tabelarne podatke prikazal še v stolpičih, kjer se lepo vidi stalna in redna

udeležba tekmovalcev, razen pri mini aquatlonu, kjer vsa leta opazimo skromno število

udeležencev.

Graf 2: Gibanje števila tekmovalcev v letih od 2004-2006

Iz grafa št. 2 še nazorneje vidimo, da se število tekmovalcev v obdobju od leta 2004 do 2006

ni povečevalo. Ta podatek nam pove, da je triatlon izredno zahteven šport, ki ga izvajajo le

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Število tekmovalcev 2004 2005 2006 Leto

SPRINT 750/20/5000 AKVATLON 100/800 MINI AKVATLON 50/400

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2004 2005 2006

SPRINT 750/20/5000 AKVATLON 100/800 MINI AKVATLON 50/400

37

vzdržljivi in vztrajni ljudje. Zato tudi ne čudi slogan, ki ga uporabljajo triatlonski klubi in se

glasi: Ali si upaš na triatlon?

Organizacija tekme je zahtevna naloga, pri tem pa se mora klub ukvarjati še s finančnimi

zadevami. Prav pri pridobivanju finančnih sredstev vidim pomembno vlogo poslovnega

sekretarja. Iz podatkov je namreč razvidno, da ima Triatlonski klub Maribor klub vsa leta

istega generalnega sponzorja ter še nekaj manjših sponzorjev. Njihovo število je za leti 2004

in 2006 znašalo 6, medtem ko je v letu 2005 klubu uspelo pridobiti 13 sponzorjev. Zavedam

se, da si klub ne more privoščiti redno zaposlenega poslovnega sekretarja, vsekakor pa je

smiselno razmisliti o njem vsaj v času priprav in organizacije tekme.

38

9 SKLEP

V raziskavi v okviru diplomske naloge sem ugotovil, da k večji popularizaciji in

prepoznavnosti triatlonskega športa pripomore tudi prirejanje triatlonskih tekem, ki privabijo

in povežejo številne tekmovalce iz domovine in tujine.

Pri tem se ugotovil, da je organizacija kakršne koli prireditve, v našem primeru triatlonske

tekme, izredno zahtevno delo. Prav zaradi tega lahko sklenem, da bi Triatlon klub Maribor

svoja organizacijska in druga dela vsekakor lažje opravil, če bi v delo vključili poslovnega

sekretarja, saj klub deluje na amaterski bazi. Ima predsednika, blagajnika in dva vaditelja oz.

trenerja. Po skrbni analizi trenutnih nalog, ki se opravljajo v klubu, in izvajalcev omenjenih

programov, sem ugotovil, da bi poslovni sekretar lahko s svojim bogatim znanjem

kakovostno opravljal potrebne naloge.

Če strnem vsebine, kjer vidim vključevanje poslovnega sekretarja v triatlonskem klubu, so to

področja načrtovanja, organiziranja, komuniciranja, motiviranja in nadzora, predvsem pa

področje tržnega komuniciranja.

Ugotovil sem, da sponzoriranje in doniranje predstavljata danes enega izmed najbolj

učinkovitih načinov promoviranja podjetja oz. njegovih izdelkov in storitev. Pri tem se

podjetja najpogosteje odločijo za sodelovanje s športniki, čeprav tudi sponzoriranje in

doniranje drugih področij, kot so kultura, znanost, ekologija ipd., niso neznana.

Danes si težko predstavljamo izvedbo raznih športnih in kulturnih prireditev brez finančne ali

materialne pomoči sponzorjev in donatorjev, hkrati pa so tudi podjetja spoznala, da lahko

preko sponzorstva in donatorstva uresničujejo svoje cilje.

Čeprav ima triatlon v slovenskem prostoru vse več pristašev, še noben športnik ne izstopa s

svojimi rezultati. Prav zato je tudi pridobivanje tako sponzorskih kot donatorskih sredstev

nekoliko zahtevnejše, zato menim, da bi bila pri tem delu prisotnost poslovnega sekretarja

velikega pomena.

Z analizo oglasnega materiala za triatlonsko tekmo sem ob študiju teorije o pripravi dobrega

oglasnega materiala ugotovil vrsto pomanjkljivosti, ki sem jih v nalogi izpostavil. Vodstvu

39

Triatlon kluba Maribor sem priporočil nekaj konkretnih izboljšav in predlogov, saj sem

prepričan, da bi privlačnejše gradivo bolje nagovarjalo sponzorje in donatorje.

Prav tako sem ugotovil, da bi zanimiv oglasni material v klub privabil nove člane, ki bi se

začeli ukvarjati s triatlonom.

Ne nazadnje pa bi bolj zanimiv material privabil tudi večje število gledalcev, saj je triatlonski

šport izredno zanimiv, hkrati pa zelo zahteven, zato tudi ni pričakovati množičnega povečanja

števila članstva.

40

10 LITERATURA IN VIRI

1. Bednarik, J., Remih, A., Močnik, R., Simoneti, M., Štiblar, F., Šugman, R. (2000) Izdatki

za šport v Sloveniji, Fakulteta za šport, Ljubljana.

2. Bednarik, J. (1999) Nekateri vidiki financiranja in organiziranosti športa v Sloveniji,

Ljubljana, Fakulteta za šport.

3. Habjanič, D., Ušaj, D. (2003) Osnove trženja, Ljubljana, DZS.

4. Kolarič, B. (2002) Športni management – stališča in ocene športnih menedžerjev ter

njihov medsebojni odnos v nekaterih športnih panogah v RS, Diplomsko delo, Ljubljana.

5. Kotler, P. (1996) Marketing management - Trženjsko upravljanje, Ljubljana, Slovenska

knjiga.

6. Mumel, D., Krambergar, U. (2001) Sponzoriranje v športu kot instrument komuniciranja v

marketingu, Ljubljana, Naše gospodarstvo, 3-7, EPF&DUM.

7. Retar, I. (1992) Trženje športa za vse, Ljubljana, Fakulteta za šport.

8. Retar, I. (1992) Športni marketing ali kako tržiti šport, Koper, Polo, d.o.o.

9. Šugman, R. (1998) Organiziranost športa doma in v svetu, Ljubljana, Fakulteta za šport.

10. Tavčar, M., Ješovnik, P. (1997) Strategija trženja, Koper: Visoka šola za menedžment.

11. Petrov, S. (2002) O sponzorstvu in donatorstvu, Ljubljana, Finance.

12. Zorko, A. (2007) Uspešne sponzorske strategije, Priročnik za sistematično, kreativno in

učinkovito sponzorstvo, Ljubljana, Planet GV, 2007.

13. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS (2000) Zakon o športu, Ljubljana, Ur. l.RS, št.

22/1998.

14. Mestna občina Maribor, Zavod za šport (2005) Proračun Mestne občine Maribor za leto

2005, www.maribor.si, htpp://spim.maribor.si, (dostop 7. marca 2008).

15. Triatlonska zveza Slovenije, Kratka zgodovina triatlona pri nas, www.triatlonska-

zveza.si, (dostop 28.marca 2008).

16. Triatlonski klub Ljubljana, Kaj je triatlon, www.triatlonklub-lj.si, dostop 28.marca 2008.

17. Triatlon klub Maribor, www.triatlon-klub-maribor.si/poglavja/tekma2005/razpis.htm,

(dostop, 5. aprila. 2008)

41

11 IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Gregor Šubernik, študent programa „poslovni sekretar” izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom „Predlog izboljšav reklamnega materiala za triatlonske tekme” moje avtorsko

delo.

Maribor, junij 2008 Gregor Šubernik