VSEBINA

Osnovni pojmi.....................................................................................................................................4

1 JAVNE FINANCE ...........................................................................................................................5

1.1 Kako jaz občutim javne finance? ..........................................................................................6

1.2 Od kje državi denar in za kaj ga porabi? ...............................................................................7

2 DAVKI..........................................................................................................................................4

2.1 Kaj je davek? .......................................................................................................................4

2.2 Zakaj moramo plačevati davke? ...........................................................................................4

2.3 Državni proračun .................................................................................................................5

2.4 Davki v našem vsakdanu ......................................................................................................7

2.5 Struktura davčnega sistema v Sloveniji in vrste davkov ........................................................8

3 SIVA EKONOMIJA ...................................................................................................................... 12

3.1 Družbene posledice sive ekonomije ................................................................................... 13

3.2 Račun ................................................................................................................................ 15

3.3 Ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije................................................................................. 18

4 DAVČNE BLAGAJNE ................................................................................................................... 20

4.1 Kaj je davčna blagajna in kakšne so njene prednosti? ........................................................ 20

4.2 Namen davčnih blagajn ..................................................................................................... 21

4.3 Kdaj se je začelo uporabljati davčno blagajno v Sloveniji? .................................................. 21

4.4 Kdo mora davčno blagajno nujno uporabljati? ................................................................... 23

4.5 Komu davčne blagajne ni potrebno uporabljati? ................................................................ 23

5 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................... 28

4

OSNOVNI POJMI

Javne finance predstavljajo finančni segment delovanja države. Definiramo jih lahko tudi kot državno

računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se država financira in kakšni so stroški

vodenja in razvoja države.

Davek je finančna ali drugačna obremenitev davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe). Določi,

predpiše in pobira ga država. Neplačevanje davka se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje. Država

pobira davek kot splošno obvezno dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave.

Davčni zavezanec je pravna ali fizična oseba, ki ji davčna zakonodaja nalaga obveznost plačila davka.

Davčni plačnik je oseba, ki dejansko izvrši plačilo davka v državni proračun.

Davčna osnova vrednost ali količina, na katero se nanaša davčna stopnja. S pomočjo davčne osnove

in davčne stopnje dobimo davčno obveznost, ki jo mora davčni plačnik plačati.

Davčna stopnja je podana v znesku ali odstotku in nam pove, kolikšen znesek na določeno količino ali

vrednost je potrebno plačati v obliki davka oz. če gre za odstotek, kolikšen del vrednosti pomeni

davek.

Davčna olajšava pomeni zmanjšanje davčne obveznosti. Običajno je v dveh oblikah, in sicer kot

odbitek pred obdavčljivo osnovo (to pomeni, da se zniža davčna osnova) ali pa kot znižanje davka

(zniža se davčna obveznost).

Oprostitve ali izvzetje iz plačila davkov pomeni, da davka na določen vir ali za določeno dejavnost ali

določeni skupini ni potrebno plačati.¸

Davčna utaja je nezakonito izogibanje plačilu davka. Pojavlja se lahko v več oblikah, kot je npr. ne-

prijavljanje dejavnosti ali dohodkov, prijavljanje nižjega zneska prihodkov, uveljavljanje olajšav, do

katerih zavezanec ni upravičen itd.

Siva ekonomija je vsaka neprijavljena ali napačno prijavljena proizvodnja, storitev, zaposlenost in

drugi neprijavljeni dohodki v okviru redne ali legalne dejavnosti, vsako neprijavljeno delo, ki obsega

zaposlitve in plačila, ki niso prijavljeni zaradi izogibanja plačila davkov in prispevkov in vsak

neprijavljen ali premalo prijavljen promet ter vsaka opravljena storitev brez izdanega računa.

Davčna blagajna je blagajna, ki omogoča neposredno pošiljanje podatkov (o računih) Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Na takšen način se omogoči davčno potrjevanje računov. Davčna blagajna onemogoča naknadno brisanje in spreminjanje računov. To pomeni, da onemogoča oz.

omejuje širjenje sive ekonomije.

5

1 JAVNE FINANCE

Javne je star pojem, ki je nastal v s pojavom prvih ali . Za potrebe

delovanja mesta in vladarja so mesta potrebovala sredstva , zato so mesta pobirala ali

.

Javne finance predstavljajo finančni segment delovanja države. Javne finance lahko definiramo tudi

kot državno računovodstvo oziroma sistem, ki nam pokaže, na kakšen način se država financira in

kakšni so stroški vodenja in razvoja ene države. Skratka, javne finance predstavljajo finančno

"poslovanje" države (javni prihodki, javni odhodki, javni dolg, državni proračun itn.). Tako kot

podjetja, ima tudi država svojo bilanco in izkaz uspeha.

Z javnimi financami država zagotavlja delovanje in distribucijo vrednih in pomembnih javnih dobrin,

ki prebivalcem omogočajo boljše življenje. Te javne dobrine so npr. šolstvo, zdravstvo, varnost in

obramba, promet, kultura, znanost, komunala itn. Javne dobrine morajo biti dostopne vsem v državi

pod enakimi pogoji.

Iz navedenega lahko hitro razumemo, da so javne finance zelo pomembne za vsako državo, mesto,

občino, krajevno skupnost in vas, saj odločajo o splošnem družbenem, socialnem, kulturnem in

gospodarskem življenju ter razvoju vsakega kraja.

V Sloveniji imamo štiri blagajne javnega financiranja, preko katerih se oblikujejo (zbirajo) in

razporejajo javnofinančni prihodki in odhodki posameznim enotam širšega sektorja države:

Državni proračun

Občinski proračuni

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Shema 1: Blagajne javnega financiranja

blaganje javnega

financiranja

državni proračun

občinski proračuni

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Zavod za zdravstveno zavarovanje

Slovenije

6

1.1 Kako jaz občutim javne finance?

V družbi obstajajo javne dobrine. To so tiste dobrine, ki jih

»brezplačno« zagotavlja država oziroma državne ustanove.

Zakaj so lahko določene dobrine ali storitve »brezplačne«?

Na to vprašanje bomo najlaže odgovorili s primerom, ki ga vsi poznate:

Srednja šola je za učence in starše sicer brezplačna, kar pa ne pomeni, da ni stroškov. Vsaka šola za

svoje delovanje potrebuje sredstva in delovno silo. Sredstva so šolska zgradba, šolske klopi,

računalniki in druga oprema, delovna sila učitelji, vodstvo šole in drugi zaposleni na šoli. Tako

sredstva kot zaposleni ustvarjajo stroške, ki jih krije država.

Pri tem je pomembno dvoje. Prvič, šolanje je storitev, ki je pomembna

za razvoj družbe in gospodarstva, zato izključitev posameznika iz

šolskega sistema ni zaželena. Drugič, dodatni stroški enega učenca so

skoraj enaki nič, zato je z vidika stroškov nesmiselno onemogočiti

šolanje dodatnemu učencu.

Obstajajo seveda tudi zasebne šole, pri katerih je potrebno plačati

šolnino. Te šolnine so visoke, saj mora zasebna šola z njimi kriti stroške

in ustvariti dobiček.

Podobno velja za zdravstvo in druge storitve, ki jih zagotavlja država.

Za javne dobrine torej velja, da posameznika ni smiselno izključiti iz potrošnje teh dobrin, ker je

njegova oskrba s temi dobrinami družbeno zaželena.

Zunanji učinki naše potrošnje so lahko pozitivni ali negativni. Šolstvo je npr. družbeno zaželena

dobrina, ki prinaša korist posamezniku in državi. Ker gre za storitev, ki prinaša korist ne le šolarju,

ampak tudi širši družbi, govorimo o storitvi, ki povzroča pozitivne zunanje učinke. Take storitve

država spodbuja in tudi sama financira njihovo oskrbo. Koliko pa stane ta oskrba?

Obstajajo tudi dobrine in storitve, ki povzročajo negativne zunanje učinke in to ne glede na to, ali so

javne ali zasebne. Proizvodnjo ali potrošnjo takih dobrin skuša zato država omejiti tako, da njihovo

proizvodnjo ali potrošnjo obdavči. Ta obdavčitev se imenuje trošarina. Trošarina ali akciza predstavlja

specifični davek na porabo. Trošarine plačujemo na: alkohol in alkoholne pijače, energente in

električno energijo (bencin, dizel in elektrika) in na tobak in tobačne izdelke.

Ta davek (trošarina) se uporablja z namenom destimulacije porabe teh proizvodov, predvsem

zaradi negativnih učinkov, ki jih uporaba teh izdelkov ima (npr. alkoholiziranost, odvisnost od

tobačnih izdelkov ..., negativni vplivi na okolje onesnaževanje).

7

Ali se spomnite kakšnega takšnega primera?

Teh dobrin in storitev je čedalje več. Pomislite na avtomobile. Lastniku prinaša korist, vendar ustvarja

negativne zunanje učinke – izpušne pline, ki onesnažujejo okolje. Cigarete in alkohol sicer zadovoljijo

potrebe uživalca, vendar so z družbenega vidika nezaželeni in negativno vplivajo na zdravje

uporabnika ter tudi drugih ljudi.

O pozitivnih zunanjih učinkih torej govorimo, kadar potrošnja ene osebe prinaša koristi njej, tako da

zadovolji njeno potrebo, hkrati pa prinaša koristi tudi drugim osebam.

O negativnih zunanjih učinkih govorimo, kadar potrošnja ene osebe prinaša korist njej, tako da

zadovolji njeno potrebo, koristnost drugih oseb pa se ob tem zmanjšuje.

1.2 Od kje državi denar in za kaj ga porabi?

Javni prihodki so vir financiranja javnih dobrin. Javni prihodki so vsi prihodki, ki jih prejme javni

sektor. Javni prihodki so torej prihodki države. Ločimo davčne in nedavčne javne prihodke.

S pobranimi davki in prispevki država financira javne dobrine in storitve. Sistem ukrepov, s katerimi

država vpliva na javne prihodke in izdatke ter uresničuje cilje ekonomske politike, imenujemo

fiskalna politika. Njena sestavna dela sta politika uravnavanja proračuna (javni izdatki in prihodki) in

davčna politika.

Javni sektor oziroma država nas torej preskrbuje z javnimi dobrinami, ki so nujno potrebne. To je t. i.

alokacijska funkcija oziroma razporeditvena funkcija javnega sektorja.

Vendar pa to še ni vse. Verjetno veste, da so nekateri dijaki upravičeni do delnega povračila stroškov

bivanja, prevoza in podobnih oblik pomoči. Verjetno tudi veste, da so nekatere družine socialno

ogrožene in zato prejemajo denarno (socialno) pomoč. To imenujemo prerazdelitvena funkcija.

Dohodek se od premožnejših razporeja k manj premožnim, ker premožnejši plačujejo višje davke kot

manj premožni. To je ena stopnja prerazdelitvene funkcije.

Druga stopnja prerazdelitvene funkcije so koristi, ki jih imamo posamezniki od javnega sektorja. Le

slučajno bi lahko bile koristi od javnega sektorja enake vplačanim zneskom. Šolstvo, osnovno

zdravstvo, policija in vojska so enaki za vse, ne glede na to, koliko sredstev smo vplačali.

1 Davčni prihodki vsebujejo prihodke od vseh davkov in prispevkov za socialno varnost. Za davke je značilno, da

so obvezna dajatev, ki predstavlja enostranski »prisilni« odvzem realnega dohodka. To pomeni, da posameznik

pri plačevanju davka ne dobi neposredno protiusluge s strani države, vsaj ne hkrati s plačilom. Drugače je pri

plačevanju prispevkov, ki so ravno tako obvezna dajatev, vendar smo pri njihovem plačevanju deležni določenih

pravic.

2 Nedavčni prihodki vsebujejo prihodke od različnih taks, pristojbin, sredstev od prodaje državnega premoženja,

dobička javnih podjetij ipd. Njihova značilnost je, da niso prisilna, ampak prostovoljna dajatev, država pa

neposredno ponudi svojo storitev.

8

Pri nekaterih izplačilih pa velja, da je njihova višina odvisna od višine vplačanih sredstev. Tipičen

primer so pokojnine: več ko vplačamo v državno blagajno, višjo pokojnino bomo prejeli. Obe funkciji

se nanašata na javne izdatke.

Za zagotavljanje teh dveh funkcij, ki sta v socialni državi ključnega pomena, država prisilno pobira

davke in prispevke tako od posameznikov kot od podjetij.

Strip: Zoran Smiljanić, vir: http://www.us-rs.si/strip/

Država z javnimi financami opravlja naslednje funkcije:

pobiranje davkov in prispevkov,

davke in prispevke nameni za porazdelitev,

davke in prispevke nameni za zagotavljanje javnih dobrin.

4

4

2 DAVKI

2.1 Kaj je davek?

Davek je finančna ali drugačna obremenitev

davkoplačevalca (fizične ali pravne osebe),

ki jo ta plačuje iz svojih dohodkov in tudi iz

premoženja. Določi, predpiše in pobira

ga država. Neplačevanje davka

se zakonsko obravnava kot kaznivo dejanje.

Država pobira davek kot splošno obvezno

dajatev za kritje skupnih izdatkov javne

uprave, zato so davki in druge dajatve nujno

potrebni za normalno delovanje vsake države. Pobiranje davkov je v javnem interesu, zato davčni

organi pri izterjavi davkov uporabljajo cel spekter različnih instrumentov.

Pri obračunavanju davkov se ne moremo sklicevati na neznanje. Nepoznavanje davčnega prava

škoduje. Davke je treba obračunati v skladu z zakoni in jih tudi pravočasno vplačati na pravilne

račune. Velike težave pa povzroča davčna zakonodaja, ki se nenehno spreminja, v Sloveniji pa seveda

še toliko bolj, saj mora Slovenija tudi davčno področje približati evropskemu pravnemu redu zaradi

vstopa v Evropsko unijo.

Zanimivost: davki so že dolgo spremljevalci človeške družbe. Sprva so imeli značaj daril,

danes pa imajo značaj prisile.

Pojma davki in davčni sistem poznamo že iz starega Egipta (okoli 3000 let pred našim štetjem), ko je

bila najbolj razširjena oblika obdavčitve v obliki prisilnega dela za revne, ki svoje dajatve faraonu niso

mogli poravnati.

V antični Grčiji so za nekatere javne dejavnosti finančno poskrbeli premožnejši prebivalci, za katere

so bile tovrstne dajatve obvezne pa tudi častne, saj je plačnik dajatev poskrbel za celotno organizacijo

in razporeditev stroškov za javno dejavnost.

V rimskih časih so poznali obvezne dajatve. V Bizantinskem cesarstvu pa so poznali že pravi davčni

sistem. Obdavčevali so hrano in premoženje, kar je med takratnimi prebivalci velikokrat izzvalo upore

in vojne, saj so bile te dajatve previsoke.

2.2 Zakaj moramo plačevati davke?

Ste se kdaj vprašali, zakaj imamo toliko različnih vrst davkov in prispevkov? Davki so pomemben vir

financiranja javnih izdatkov oziroma javnih dobrin.

5

Razmisli! Koliko stane tvoje šolanje ali obisk pri zdravniku?

Za nekatere od javnih dobrin, ki se plačujejo z davki in prispevki, lahko določimo tržno ceno, na

primer šolanje in obisk zdravnika, vendar pa bi bila za družine z majhnimi dohodki ta tržna cena

previsoka. Ker je v interesu države, da ima izobraženo in zdravo prebivalstvo, so davki in prispevki

najboljši način financiranja teh storitev.

Nekaterim javnim storitvam je ceno bistveno težje določiti, ker ne moremo ugotoviti, koliko te

storitve dejansko prispevajo h koristim posameznika. Tipičen primer sta vojska in policija, ki

opravljata storitve v javnem interesu, za katere težko določimo tržno ceno za posameznika oziroma je

tržno ceno nemogoče postaviti.

Če želimo, da so državljani kolikor toliko zadovoljni z davčnim sistemom, mora imeti ta sistem

določene lastnosti:

a) zanesljivost: zanesljivost pomeni, da že vnaprej vemo, koliko davka bomo morali plačati od

našega dohodka;

b) pravičnost, kar pomeni, da mora vsak od nas prispevati pravičen delež davkov in prispevkov.;

c) čim enostavnejše in s tem tudi čim cenejše pobiranje davkov in prispevkov tako za državo

kot za davčne zavezance.

2.3 Državni proračun

Izraz proračun se uporablja za letni načrt prihodkov in odhodkov družbeno političnih skupnosti, kot

so države in pa tudi občine, zato ločimo državni, pa tudi občinski proračun ter druge proračune.

Proračun Republike Slovenije je akt države, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter

odhodki in drugi izdatki države za eno leto. Proračun sprejema najvišji organ oblasti. V primeru

državnega proračuna je to najvišji organ na državni ravni Državni zbor, v lokalni skupnosti pa

občinski proračun sprejema občinski svet.

Temeljne naloge pri upravljanju proračuna so uresničitev proračuna v okvirih in za namene, kot je bil

sprejet, njegovo pravočasno in fleksibilno prilagajanje spremenjenim fiskalnim (davčnimi)

okoliščinam in uresničevanje v proračunu zastavljenih družbenih in gospodarskih ciljev.

Sestavni del državnega proračuna oziroma državne blagajne so javni prihodki in javni odhodki. Za

državni proračun velja podobno kot za domače finance, denar lahko hitro porabimo, bistveno težje

pa ga je zaslužiti. Tako kot za domače gospodinjstvo za državo velja, da so javni izdatki običajno višji

od javnih prihodkov. V tem primeru govorimo o proračunskem primanjkljaju oziroma fiskalnem

deficitu. Če bi bili javni prihodki višji od javnih izdatkov, bi govorili o proračunskem presežku oziroma

fiskalnemu suficitu.

Razmisli! Ali si danes že prispeval v državni proračun?

6

Država denar večinoma dobi od prispevkov za socialno varnost (5.123.000.000 €) in davka na dodano

vrednost (3.090.000.000 €). Dohodnina prinese 2.020.000.000 €, trošarine 1.565.000.000 €, EU

sredstva 1.204.000.000 €, davek od dohodkov pravnih oseb 421.000.000 €, davki na premoženje

296.000.000 €, dodatna dva milijona pa država dobi iz drugih virov.

Leta 2014 je bil primanjkljaj dobro

milijardo evrov.

7

Kaj bomo storili, ko nam bo začelo primanjkovati denarja na računu? Verjetno bomo najprej

preverili, ali lahko nakup ali plačilo kake dobrine ali storitve preložimo na kasnejše obdobje. Podobno

bo država preložila investicije in podaljšala roke plačil. V praksi to pomeni, da bodo podjetja, ki delajo

za državo, denar dobila mesec ali dva kasneje. Kaj bomo storili, če se nam pokvari hladilnik, mi pa

nimamo dovolj denarja na računu, da bi ga plačali? Denar si bomo sposodili. Podobno naredi država.

Če javne blagajne, ki se polnijo z davki in drugimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, iz katerih se

financirajo tudi prispevki za socialno, zdravstveno in pokojninsko varnost, beležijo izpad davčnih

prihodkov in drugih dajatev, jih mora država nadomestiti – tudi z višjimi dajatvami drugje. Izpad

davčnih prihodkov beležimo tudi ob povečanju sive ekonomije. Prav zato posledice sive ekonomije

občutimo prav vsi. S sivo ekonomijo se tako vzpostavlja nepravičen sistem, v katerem so do enakega

obsega javnih storitev in socialnih ugodnosti upravičeni vsi enako tako tisti, ki svoje obveznosti

plačujejo pošteno in v realnem obsegu, kot tudi tisti, ki jih ne.

Zakaj je torej plačevanje davkov tako pomembno, delo na črno pa škodljivo?

Delo in zaposlovanje na črno vplivata prav na vse ljudi – nekateri ne prispevajo ničesar v državne

blagajne, iz katerih se financirajo socialne in druge storitve v javnem interesu (šolstvo, zdravstvo,

porodniške, otroški dodatki …), zato moramo drugi prispevati toliko več, da se ohranjajo in vzdržujejo

temelji socialne države. (Vir: http://www.protisiviekonomiji.si/dejstva/)

2.4 Davki v našem vsakdanu

Razmisli!

Ali si danes že prispeval v davčno blagajno?

Davki so del našega vsakdana. Izdelki, ki jih dnevno kupujemo, so obdavčeni z DDV. Naš dohodek je

obdavčen z dohodnino. Obdavčeno je tudi naše premoženje. Obdavčene so tudi vse storitve, ki jih

opravljajo pravne osebe (podjetja), njihov dobiček ... Poznamo celo vrsto različnih davkov, ki se

nanašajo na posameznike in na podjetja.

8

Kdo je kdo?

Davčni zavezanec je fizična ali pravna oseba, ki mora v skladu z davčnimi zakoni plačevati davke.

Davčni plačnik je oseba, ki ta davek tudi dejansko plača.

Naloga

Večina od vas je že delala preko študentskega servisa, zato verjetno veste, da je tudi študentsko delo

obdavčeno z dohodnino. Če presežete določen znesek na napotnici, vam bo študentski servis nakazal

manj, ker bodo od vašega dohodka odšteli dohodnino. Kdo je v primeru študentskega dela davčni

zavezanec in kdo je plačnik davka?

Odgovor

Davčni zavezanec je dijak ali študent, ki delo opravlja in prejme plačilo, plačnik davka je študentski

servis, ki davek (akontacijo dohodnino) dejansko nakaže državi.

Vnaprejšnje plačevanje davkov se imenuje akontiranje.

Podoben sistem plačevanja davkov velja tudi za druge vrste dohodkov.

Ko se boste zaposlili, vam bo delodajalec pri vsakem izplačilu poleg prispevkov odbil še davek –

dohodnino. Vnaprejšnje plačevanje davka se imenuje akontacija davka. Primer akontiranja davkov je

dohodnina.

Ko je leto naokrog, bodo na davčnem uradu sešteli vse vaše dohodke, izračunali vašo davčno

obveznost za celo leto in od te davčne obveznosti odšteli vse plačane davke. Če delodajalec med

letom vplača preveč davka, dobimo po letnem izračunu vrnjen davek, nasprotno moramo davek

doplačati.

2.5 Struktura davčnega sistema v Sloveniji in vrste davkov

Reforma davčnega sistema je prinesla uvedbo davkov, ki jih pozna večina razvitih držav. Govorimo o:

dohodnini;

davku od dohodka pravnih oseb (DDPO);

davku na izplačane plače;

davkih na premoženje (davek na dediščine in darila, davek na premoženje);

davku na blago in storitve (davki od prometa proizvodov in storitev, DDV, trošarine);

davkih na mednarodno trgovino in transakcije (prevsem carine);

drugih davkih (davki na dobitke od iger na srečo, davek od prometa zavarovalnih poslov itd.);

prispevkih za socialno varnost.

9

Shema 2: Davki v službi državljanov

Davčni prihodki vsebujejo prihodke od vseh davkov in prispevkov za socialno varnost.

Za davke je značilno, da ne gre za »plačevanje državi« za neko konkretno blago ali storitev. Tako

lahko od plačevanja davkov pričakujemo neko posredno korist, ki nam jo zagotavlja država v obliki t.

i. javnih dobrin, katerih značilnost je, da jih ni mogoče ali smiselno zaračunavati potrošniku ali

porabniku (npr. ceste, javna razsvetljava, obramba in varnost), ali pa dobrin, ki bi jih sicer država

lahko zaračunavala, vendar jih ne, zaradi širše družbene koristi (npr. osnovno šolstvo, zdravstvo).

Pri prispevkih, taksah, pristojbinah itd. pa je osnovni namen plačevanja le-teh bodisi (obvezno)

zavarovanje pred določenimi vrstami tveganj (npr. invalidsko zavarovanje) bodisi plačilo storitev, ki

jih zagotavlja javni sektor (npr. sodne in upravne takse). Pri teh vrstah »plačil« naj bi bila korist

zavezanca oz. plačnika (vsaj približno) sorazmerna z zneski plačila prispevkov, taks, pristojbin itd.

Poznamo celo vrsto davkov, ki jih plačujemo fizične osebe. Davke plačujemo vsak dan, ampak včasih

na to sploh ne pomislimo. Pri plačilu vsakdanjih potrošnih dobrin, kot so živila in oblačila, plačamo

trgovcu davek na dodano vrednost (DDV), ki ga ta odvede državi. Nekateri izdelki so dodatno

obdavčeni s posebnimi davki – trošarinami, na primer alkohol in alkoholne pijače, tobak in tobačni

izdelki in gorivo. Trošarine so selektivni davki na porabo in se nanašajo le na nekaj proizvodov.

Uvedene so bile z namenom destimulacije porabe proizvodov zaradi negativnih učinkov, ki jih ti

povzročajo na potrošnika in okolje.

plačujem davek

uživam javne dobrine

10

Razmisli!

Na kakšen način sam prispevaš v javno ali davčno blagajno?

Kolikšni stopnji DDV poznamo v Sloveniji?

Skoraj vsi dohodki za opravljeno delo (tudi študentsko delo) so tudi obdavčeni z davkom na dohodek.

Ta davek se imenuje dohodnina. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Zavezanec za

dohodnino je fizična oseba, ne glede na starost. Z dohodnino so obdavčeni vsi naši dohodki: plačilo za

delo, dohodek od kapitala (na primer najemnina, dohodki od vrednostnih papirjev, dobiček od

prodaje nepremičnin, obresti …). Vsaka od teh vrst dohodka je obdavčena po različnih stopnjah.

Poleg dohodnine so nekateri dohodki obdavčeni še s prispevki za socialno varnost ali drugimi vrstami

prispevkov. Od plače se plačujejo prispevki za pokojnine, zdravstvo, porodniško varstvo in podobno,

od študentskega dela pa se plača pavšalni prispevek za zdravstvo …

Poznamo še davek na dediščine in darila, s katerim se plačuje obdavčeno podedovano premoženje

ali premoženje, ki je bilo prejeto v dar. Davek na premoženje pa obdavčuje stavbe, dele stavb,

stanovanja, garaže, prostore za počitek in rekreacijo, vendar se pobira samo v tistih občinah, ki so ta

davek uvedle in tako ti prihodki pripadajo občini ter se plačuje na osnovi lastništva.

Obstaja pa še cela množica davkov: davek iz dejavnosti, davek na motorna vozila, davek od iger na

srečo, davek na loterijske dobitke …

Ali veš?

Na zavodih (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter Zavod za zdravstveno zavarovanje) se

zbirajo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevki za zdravstveno zavarovanje.

Prihodki od premoženjskih davkov ter davkov od iger na srečo in promet z nepremičninami se zbirajo

v občinskih proračunih, ostali prihodki od davkov pa se zbirajo v državnem proračunu.

Država mora poskrbeti, da vsi posamezniki plačujemo davke po svojih zmožnostih. To pomeni, da

mora biti davčni sistem pravičen, hkrati mora biti pravično tudi razdeljevanje pobranih davkov.

Pobiranje in razdeljevanje davkov ter prispevkov je ena od nalog javnih financ.

Davke plačujejo tudi podjetja.

Ko se boste bližali koncu šolanja, boste razmišljali o službi oziroma delu, ki ga boste opravljali. Ker so

se postopki za urejanje statusa samostojnega podjetnika bistveno poenostavili, se veliko mladih

odloča za to pot. Ne glede na vrsto dejavnosti, ki jo samostojni podjetnik opravlja, je dobiček oziroma

dohodek, ki ga je podjetnik dosegel z opravljanjem dejavnosti, obdavčen z dohodnino. Davek se

imenuje davek od dohodka iz dejavnosti.

11

Za razliko od samostojnih podjetnikov mora pravna oseba plačati davek od dohodka pravnih oseb.

Ne glede na to, ali gre za pravno osebo ali za samostojnega podjetnika, lahko tisti, ki zapravijo

denar za družbeno koristne izdatke, uveljavljajo olajšave . Družbeno koristni izdatki pravnih oseb

in samostojnih podjetnikov so na primer zaposlovanje invalidov, investiranje v raziskave in razvoj,

olajšave za praktično usposabljanje dijakov in študentov …

Podjetja, ki so pravne osebe, plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb, samostojni podjetniki pa

davek od dohodka iz dejavnosti.

Država svoje finančne vire pridobiva tudi na drugačne načine: pobira takse, kazni in globe, prodaja

svoje premoženje, razpolaga z dobičkom javnih podjetij. Te prihodke imenujemo nedavčni prihodki

javnega sektorja in so v primerjavi z davčnimi prihodki skromni.

(Vir: http://www.mikrobiz.net/baza-znanja/iskalnik/categoryID=52)

Morda pa ste doma že imeli obrtnika, ki je določeno storitev opravil ceneje, brez davka. Obrtnik vam

torej ni izdal računa in s tem ni plačal davka, zato je to storitev lahko opravil oz. zaračunal ceneje.

Tako izplačan denar gre v celoti podjetniku v žep, torej od dobljenega zaslužka ne plača davka, hkrati

pa krši zakonodajo, saj v bistvu opravlja delo na črno (neprijavljeno delo). Delo na črno (opravljena

storitev ali prodano blago, brez izdanega računa) je del sive ekonomije.

Razmisli!

Kaj vse je delo na črno?

Je medsosedska pomoč, pomoč ostareli babici ali dedku tudi delo na črno?

3 Olajšava: omilitev ali zmanjšanje dajatve, obveznosti.

12

3 SIVA EKONOMIJA

Siva ekonomija je:

vsaka neprijavljena ali napačno prijavljena proizvodnja, storitev, zaposlenost in drugi

neprijavljeni dohodki v okviru redne ali legalne dejavnosti,

vsako neprijavljeno delo, ki obsega zaposlitve in plačila, ki niso prijavljeni zaradi izogibanja

plačila davkov in prispevkov in

vsak neprijavljen ali premalo prijavljen promet ter vsaka opravljena storitev brez izdanega

računa.

V širši okvir sive ekonomije sodijo še plačilna nedisciplina in črne gradnje.

Obseg sive ekonomije

Že iz same definicije sive ekonomije

izhaja, da je njen obseg izredno težko

ugotavljati, saj njene dejavnosti niso

uradno evidentirane. To je tudi razlog, da

obstajajo le ocene njenega obsega - tako

v svetu kot pri nas. Zaradi uporabe

različnih metodologij pa prihaja tudi pri

ocenah do velikih razhajanj.

To je zelo očitno tudi na primeru

Slovenije, saj domače in tuje ocene

obsega sive ekonomije pri nas segajo od

10 do skoraj 24 odstotkov BDP oz. od

3,5 do 8,5 milijard evrov.

Ne glede na različne ocene obsega sive ekonomije pa je dejstvo, da ta obstaja, je previsoka in da

država z njenim pojavom in množičnostjo zgublja sredstva, ki bi jih sicer lahko namenila za

zagotavljanje pravic in javnih storitev državljanom.

4 Bruto domači proizvod (BDP) je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v določenem obdobju (običajno na letni ravni). Namen izračunavanja bruto domačega proizvoda je dobiti vpogled v gospodarsko aktivnost znotraj države, njen razvoj in stopnjo njene rasti. Posledično se z BDP-jem ocenjuje kakovost oziroma standard življenja v posamezni državi.

13

Razmisli!

Za vsako milijardo evrov, ki ponikne zaradi sive ekonomije, izgubimo najmanj 100

milijonov evrov javnega denarja. Kaj bi s temi sredstvi lahko zagotovili državljanom

Slovenije?

Vsi otroci bi lahko imeli brezplačen vrtec, vsi osnovnošolci in dijaki pa brezplačno šolsko

kosilo.

Vsem študentom na slovenskih univerzah bi lahko zagotovili štipendijo v višini 520 evrov na

mesec.

Vsem prebivalcem Slovenije bi lahko zagotovili brezplačno dopolnilno zdravstveno

zavarovanje.

Vsem upokojencem bi lahko zvišali pokojnine za 10 %.

Vsako leto bi lahko zgradili 25 km štiripasovne avtoceste, ukinili vinjete in letno dajatev za

ceste za osebna vozila.

Vsem vzgojiteljem, učiteljem, policistom in medicinskim sestram bi lahko zvišali mesečno

plačo za 583 evrov.

3.1 Družbene posledice sive ekonomije

Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim (plačila davkov in drugih

dajatev) niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav. V času poslabšanih gospodarskih, finančnih

in socialnih razmer s sivo ekonomijo posredno izgubljajo vsi državljani, saj je zaradi njenega obsega

posledično manj denarja za šole, vrtce in štipendije, zdravstvo, socialno varnost, naložbe v

infrastrukturo, čisto okolje in druge dobrine, ki jih zagotavlja država.

Če javne blagajne, iz katerih se financirajo tudi prispevki za socialno, zdravstveno in pokojninsko

varnost beležijo izpad davčnih prihodkov in drugih dajatev, jih mora država nadomestiti z višjimi

dajatvami drugje.

S sivo ekonomijo se tako vzpostavlja nepravičen

sistem, v katerem so do enakega obsega javnih

storitev in socialnih ugodnosti upravičeni vsi

enako; tako tisti, ki svoje obveznosti plačujejo

pošteno in v realnem obsegu, kot tudi tisti, ki jih

ne.

S sivo ekonomijo posameznik pridobi le v prvem

trenutku, na dolgi rok pa izgubljamo vsi.

Vir: www.talentiran.si

14

Delavci, ki delajo na črno, imajo le minimalno ali pa sploh nobene socialne varnosti v obliki

pokojnine in zdravstvenega zavarovanja. Potrošniki ne morejo uveljavljati reklamacij za slabo

opravljeno storitev ali pokvarjen izdelek, zato je lahko plačilo »na roke« brez računa na koncu še

dražje ...

Vir: www.talentiran.si

Razmisli! Kako se še kažejo posledice sive ekonomije?

Bodite aktivni in zahtevajte račun in tako poskrbite, da ne boste plačevali namesto drugih!

Shema 3: Posledice sive ekonomije

plačujem davek

uživam javne dobrine

15

3.2 Račun

Obvezni elementi računa:

Račun, ki ga davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, izda drugemu davčnemu zavezancu ali

pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, mora imeti naslednje podatke:

datum izdaje računa;

identifikacijsko številko za DDV, pod katero je davčni

zavezanec dobavil blago ali storitev;

(identifikacijsko številko za DDV kupca oziroma naročnika,

pod katero je kupec ali naročnik prejel dobavo blaga ali

storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo

blaga v skladu s 46. členom ZDDV-1);

ime in naslov davčnega zavezanca (in njegovega kupca ali

naročnika);

količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto

opravljenih storitev;

datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev opravljena oziroma

končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo iz 4. in 5. točke prvega odstavka 81.

člena ZZDV-1, če se ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;

davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oziroma na katero se

nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli znižanja cen in popuste, ki niso

vključeni v ceno na enoto;

stopnjo DDV;

znesek DDV, razen v primerih, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta zakon ta

podatek izključuje;

v primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, sklicevanje, ki kaže na

to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali predmet obrnjene davčne obveznosti.

Primer navedbe: DDV ni obračunan na podlagi 1. odstavka 94. člena Zakona o davku na

dodano vrednost (nismo zavezanci za DDV) (Podrobneje na: www.evem.gov.si);

po uvedbi davčnih blagajn pa tudi sestavljeno številko računa, kodo EOR, kodo ZOI in kodo

QR.

Kako je sestavljena številka računa?

Številka računa mora biti zaradi potrjevanja in izdaje računov sestavljena iz treh delov, in sicer iz:

1. oznake poslovnega prostora zavezanca; 2. oznake elektronske naprave za izdajo računov;

3. zaporedne številke računa, ki omogoča njegovo identifikacijo.

16

Kaj predstavlja koda EOR?

Koda EOR predstavlja »enkratno identifikacijsko oznako računa«. Gre namreč za oznako, »ki se programsko ustvarja v informacijskem sistemu FURS na podlagi določenega niza podatkov in je potrdilo, da je bil izdani račun prijavljen davčnemu organu« (Vir: http://possector.si/uvedba-davcnih-

blagajn/obvezne-sestavine-racuna-davcna-blagajna?kampanja=direct, 18. 3. 2016).

Kaj predstavlja koda ZOI?

Koda ZOI predstavlja »zaščitno oznako izdajatelja računa«. Gre za oznako, s katero je »izdani račun povezan z zavezancem za izvajanje postopka potrjevanja računov in je podatek za ugotavljanje pristnosti izvora računa« (Vir: http://possector.si/uvedba-davcnih-blagajn/obvezne-sestavine-

racuna-davcna-blagajna?kampanja=direct, 18. 3. 2016), in sicer v tekstovni obliki in v obliki kode QR.

Čemu služi QR-koda?

QR-kodo5, ki je najpogostejša oblika zapisa podatkov na računih, se uporablja za potrebe davčnega preverjanja. Gre namreč za QR-kodo izdajatelja računa, ki tako potrošnikom kot inšpektorjem olajša

preverjanje, ali je bil račun zares potrjen.

Ali veš, da lahko QR-kodo nadomestimo tudi

s kodo PDF 417 ali z več črtnimi kodami tipa Code 128?

5 »Koda QR (angleško QR code) je matrična oz. dvodimenzionalna (2D) črtna koda, ki jo je za potrebe avtomobilskega proizvajalca Toyota leta 1994 razvila njegova podružnica Denso-Wave. Beseda QR je kratica za angleški besedi ''Quick Response'', kar pomeni ''hiter odziv''. Na Japonskem je ta vrsta kode najbolj uporabljena črtna koda in se pogosto uporablja v oglaševalske namene. Večina japonskih prenosnih telefonov je opremljena z bralnikom kod QR, predvsem zaradi uporabe na svetovnem spletu pa ta vrsta črtne kode prodira tudi v druge dele sveta.« (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koda_QR, 18. 3. 2016) Koda QR je bila najprej namenjena predvsem za uporabo v avtomobilski industriji, a se je kmalu izkazala za koristno tudi na drugih področjih. Pogosto se tako uporablja v oglaševalne namene in cilja na uporabnike mobilnih naprav (telefoni, tablični računalniki ...). Kode QR, ki vsebujejo URL-naslove internetnih strani, se vedno pogosteje pojavljajo v revijah, na plakatih in letakih, tako da za obisk spletne strani oglaševalca oz. ponudnika ni potrebno vpisovati URL-naslova v mobilno napravo. Uporabnik s svojo napravo fotografira kodo in če je na napravi naložen program za obdelavo izbrane kode (bralnik kode QR, angleško QR code reader), bo le-ta sama prebrala URL-naslov in obiskala spletno stran. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Koda_QR)

17

Primer računa po uvedbi davčnih blagajn:

Vir: http://www.primaracunovodstvo.si/davcne-blagajne/

Razmisli! Ali se splača?

Vir: talentiran.si

18

3.3 Ukrepi za zmanjšanje sive ekonomije

Načeloma lahko ukrepe za zmanjšanje sive ekonomije razdelimo na:

1. preventivno delovanje, kamor sodijo:

ozaveščanje javnosti,

izobraževanje davčnih zavezancev,

predstavitve dejavnikov tveganja,

predstavitve dobrih knjigovodskih praks,

spodbujanje negotovinskega poslovanja,

horizontalno spremljanje (monitoring),

enostavna in pregledna zakonodaja ter informacije na enem mestu, še posebej za majhne

gospodarske enote, in omogočanje razmer za zdravo rast podjetij;

2. ukrepe proti davčnim utajam: davčna ureditev mora s preventivnim delovanjem zagotoviti, da

večina zavezancev poravnava svoje davčne obveznosti pravilno in pravočasno ter v partnerskem

odnosu z finančno upravo, ki mora zavezancem dajati jasne smernice in navodila za pravilno

poslovanje;

3. stroge ukrepe za tisti del zavezancev, ki namerno kršijo davčne predpise, saj s tem spodkopavajo

zaupanje v pravičnost in pravno državo;

4. odločno ukrepanje proti največjim utajevalcem davkov, ki so pogosto povezani s sistemsko

korupcijo in pranjem denarja;

5. učinkovito medresorsko sodelovanje in možnost pravočasne zamrznitve obdavčitve ali odvzema

nezakonito pridobljenega premoženja;

6. usklajeno delovanje vseh pristojnih ustanov (izkušnje številnih držav, vključno s Slovenijo, kažejo,

da je takšen način delovanja izredno pomemben v boju proti sivi ekonomiji), in sicer: davčnih organov

ter policije in uradov za preprečevanje pranja denarja (tako znotraj države, kakor tudi v mednarodni

skupnosti);

7. ukrepe davčnih blagajn: več o tem v naslednjem poglavju.

(Vir: http://www.protisiviekonomiji.si/ukrepi/)

Pomembno! Če po nakupu ali opravljeni dejavnosti ne vzamemo računa, podpiramo »neizdajo« le-

tega in s tem sivo ekonomijo, zato smo soudeleženi pri delu na črno, pa čeprav nimamo sami od tega

nobene koristi. Še več: kot posameznik in družba veliko izgubljamo. (Vir: www. talentiran.si)

Zapomni si! Brezplačno javno šolstvo in zdravstvo, socialni transferji, štipendije, pomoč ob naravnih

nesrečah, pokojnine … Vse to nam je kot državljanom na voljo, ker prispevamo v državno blagajno z

delom svojega zaslužka in s plačili, ki jih opravljamo na vsakem koraku. (Vir: www.talentiran.si)

19

Razmisli!

Zakaj se je junaku zgodbe zgodila krivica, ki jo opisuje?

Pred dvema letoma sva s punco v Ljubljani najela stanovanje. Lastnik je predlagal, da najemne

pogodbe ne sklenemo, a da nama v zameno zaračuna nekaj deset evrov nižjo najemnino. Predlog se

nama je zdel odličen, saj sva bila v službi oba začetnika z nizkimi dohodki. Ker sva pričakovala otroka,

sva stanovanje na lastne stroške preuredila in za pridobitev dodatnega prostora zaprla balkon.

Lastnik je podpiral vse najine investicije v stanovanje, zapletlo pa se je, ko nama ni želel dati soglasja

za prijavo stalnega bivališča. Ugotovila sva, da brez prijave stalnega bivališča, ne bi mogla otroka

vpisati v javni vrtec, ampak bi morala zaradi tega plačevati drago privatno varstvo. Odločila sva se, da

se preselimo. Lastnik seveda ni želel niti slišati o kritju dela stroškov, ki sva jih porabila za prenovo

stanovanja. (Vir: www.protisiviekonomiji.si)

Odgovor

Zato ker par ni sklenil najemne pogodbe z lastnikom stanovanja.

Razmisli! Poišči napako/napake, ki jih storijo glavni junaki naše zgodbe. Kako bi lahko ustrezno ravnali?

Vir: talentiran.si

Življenja brez varuške si ne predstavljam več! Kakšne dni je povsem nemogoče uskladiti službo in vrtec, pa čeprav nama z možem pri tem tudi babici priskočita na pomoč. Še dobro, da sva zagledala na vhodu bloka oglas brezposelne Petre za varstvo otrok, saj nama tako ni treba kar naprej panično loviti zadnjih minut vrtca. Pa še samo 5 evrov na uro ji plačava – »na roke«, seveda. (Vir: talentiran.si

20

4 DAVČNE BLAGAJNE

4.1 Kaj je davčna blagajna in kakšne so njene prednosti?

Davčna blagajna je blagajna, ki omogoča neposredno pošiljanje podatkov (o računih) Finančni upravi Republike Slovenije (FURS). Na takšen način se omogoči davčno potrjevanje računov. Davčna blagajna onemogoča naknadno brisanje in spreminjanje računov. To pomeni, da onemogoča oz. omejuje širjenje sive ekonomije. Davčno blagajno si lahko inštaliramo tudi na tablico ali mobitel. (Vir:

http://www.tronpos.si/virtualna-davcna-blagajna-s-1222.aspx9)

Shema 4: Prikaz poteka potrditve računa

21

4.2 Namen davčnih blagajn

»Uvedba davčnih blagajn je eden od ukrepov zmanjšanja obsega sive ekonomije, povečanja javnofinančnih prihodkov, učinkovitejšega pobiranja obveznih dajatev, pravičnejše porazdelitve davčnega bremena med zavezanci in večje zaščite potrošnikov.« (Vir:

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga, 11. 3. 2016)

Kolikšen znesek denarja se utaji pri gotovinskem poslovanju?

Davčni urad Republike Slovenije (DURS) ugotavlja, »da se pri gotovinskem poslovanju letno utaji 130 milijonov evrov, davčne blagajne pa naj bi ta znesek zmanjšale za 21 milijonov«. (Vir:

http://buzzard.datalab.si/davcne-blagajne/)

Koliko davčnih zavezancev v Sloveniji bi moralo uporabljati davčne blagajne?

Okrog 50.000. (Vir: http://buzzard.datalab.si/davcne-blagajne/)

4.3 Kdaj se je začelo uporabljati davčno

blagajno v Sloveniji?

Davčno blagajno se je lahko začelo uporabljati 1. decembra 2015, obvezna pa je od 2. januarja 2016 naprej. Zakon vključuje tudi dvoletno predhodno obdobje, s katerim je mogoče pri gotovinskem poslovanju še naprej uporabljati vezano knjigo računov. Le-to se tako lahko uporablja najdlje do 31. decembra 2017. Od tega datuma naprej pa je obvezna uporaba davčnih blagajn. (Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-

blagajne-kdaj-in-za-koga)

Kdo mora izstavljati račune iz vezane knjige računov?

Račune iz vezane knjige računov mora izstavljati vsak zavezanec za davek (prodajalci), ki vodi poslovne knjige in evidence, kateremu kupci plačujejo večinoma v gotovini in še nima primernega

računalniškega programa.

Vezano knjigo mora za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju uporabljati tudi vsak zavezanec za davek, kadar izdaja z uporabo računalniškega programa ni mogoča zaradi okvare računalniškega

programa oz. zaradi izpada elektrike.

22

Zavezanec mora podatke in morebitne spremembe iz vezane knjige hraniti 10 let od izdaje zadnjega računa iz vezane knjige računov. (Vir: http://data.si/blog/2015/01/13/vezana-knjiga-

racunov-kdo-kdaj-kako/)

Pomembno je, da davčni zavezanec preko aplikacije na portalu eDavki sporoča podatke iz vezane knjige računov FURS-u vsakih 10 dni. (Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-

koga)

Kakšne so kazni za neuporabnike vezane knjige računov?

»Globa je od 3.000 do 10.000 eurov za posameznika, 20.000 do 70.000 eurov za samostojnega podjetnika, 50.000 do 15.000 za pravno osebo in od 70.000 do 250.000 eurov za srednjo ali veliko gospodarsko družbo.« (Vir: http://data.si/blog/2015/01/13/vezana-knjiga-racunov-kdo-kdaj-kako/,

17. 3. 2016)

Razmisli!

V katerih državah v naši bližini, poleg Slovenije, že dalj časa uporabljajo davčne blagajne in kakšne so posledice?

Odgovor

Davčne blagajne v naši bližini uporabljajo v Bosni in Hercegovini, Srbiji, Makedoniji in na Hrvaškem.

(Vir: http://buzzard.datalab.si/davcne-blagajne/)

Pozitivne posledice uporabe davčnih blagajn so nepričakovano doživeli na Hrvaškem. Predvidevali so, da bo zaradi davčnih blagajn prišlo do odpuščanj, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Hrvaški gostinci so namreč dejali, da bo prišlo do zaprtja od 10 do 20 % gostinskih lokalov oziroma do izgube 4.000 delovnih mest. Zgodilo pa se je, da so že v prvem letu prijavili za 68 % večje prihodke, pa tudi število zaposlenih se je povečalo skoraj za tretjino. (Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-

dogodki/novice/davcne-blagajne-dvigajo-prah-povsod-ne-le-v-sloveniji)

Stanje v hrvaški državni blagajni nam jasno kaže, kako množične so bile dejavnosti (npr. turistične …) in prodaja brez izdaje

računov.

23

4.4 Kdo mora davčno blagajno nujno uporabljati?

Davčno blagajno mora nujno uporabljati zavezanec, ki dela naslednje:

vodi poslovne knjige in evidence,6 izdaja račune za dobavo blaga ali izvedbo storitev in

za dobavljeno blago ali storitev prejema plačilo v gotovini.

(Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga)

4.5 Komu davčne blagajne ni potrebno uporabljati?

Preko davčne blagajne ni potrebno potrjevati računov tistim, ki opravljajo:

dobave blaga, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji (kraj dobave blaga pa je Republika Slovenija), in katerih skupna vrednost le-teh v tekočem koledarskem letu oz. v preteklem koledarskem letu presega 35.000 evrov, ali če se dobavitelj odloči, da je kraj teh dobav Republika Slovenija, ne glede na to da vrednost njegovih dobav v tekočem koledarskem letu ne presega zgornjega zneska;

»dobave telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronskih storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v Republiki Sloveniji, osebam, ki niso davčni zavezanci« (Vir: FURS, 8. 3. 2016);

kontinuirane dobave blaga in storitev naročniku, v dejavnostih oskrbe z električno energijo, plinom in paro, z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki ter v telekomunikacijski dejavnosti, opravljenih na podlagi sklenjene pogodbe o dobavi med dobaviteljem in naročnikom. Pri vsem tem dobavitelj račune izdaja množično z uporabo sistema avtomatske obdelave

podatkov za plačilo prek univerzalnega

plačilnega naloga. Računi se naročniku vročijo prek izvajalca poštnih storitev, elektronske poti ali na kakšen drug primerljiv način. Plačilo računa se izvrši naknadno po izdaji tovrstnega računa, le-to pa ni neposredno povezano s posamezno dobavo blaga oz. s posameznimi opravljenimi storitvami.

(Vir: FURS)

Shema 5: Prikaz poteka plačila storitve prek UPN-obrazca

6 Vsi – družbe in podjetniki – morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno tudi zaključiti; v poslovnih knjigah se običajno hranijo izdani in prejeti računi ter ostali dokumenti povezani s financami. »Slovenska podjetja morajo po zakonu voditi knjigovodske evidence, ki jim omogočajo oblikovanje računovodskih poročil za statistične in davčne potrebe. Obvezni evidenci v malih podjetjih sta glavna knjiga in evidenca osnovnih sredstev (če podjetje posluje gotovinsko, pa tudi blagajniške evidence).« (Vir: http://evem.gov.si/info/poslujem/vodenje-poslovnih-knjig/, 18. 3. 2016)

24

Ali veš ...

... da upravne enote nimajo davčne blagajne? Le-te namreč ne tržijo, ampak pobirajo plačila za

proračun. »V skladu s pojasnili ministrstva za finance upravne enote v primeru zaračunavanja obrazcev, zaračunljivih tiskovin, registrskih tablic, PVC-ovitkov in fotokopij ne veljajo za davčne zavezance za DDV in jim skladno z ZDDV-1 ni potrebno izdati računa. Prav tako v navedenih primerih upravne enote niso zavezanke za davčno potrjevanje računov. (Vir: Ministrstvo za finance: Niti izdaja računov ni potrebna. Dostopno na: http://www.zurnal24.si/zakaj-upravne-enote-nimajo-davcne-

blagajne-ne-trzijo-ampak-pobirajo-placila-za-proracun-clanek-262833).

Ali veš ...

... da bodo lahko tudi tisti zavezanci, ki izdajajo majhno število računov (to je le nekaj računov letno oz. maksimalno 5 dnevno (Vir: https://slo-tech.com/forum/t654130)) in bi bil nakup potrebne opreme zanje previsok strošek, še naprej izdajali račune s pomočjo aplikacije na portalu eDavki? Prodajalci blaga in ponudniki storitev bodo morali za izdajanje

računov z uporabo te aplikacije zagotoviti zgolj računalnik, internetno povezavo, digitalno potrdilo in

brezplačno namensko digitalno potrdilo za davčne blagajne.

Ali veš …

… da nekaterim zavezancem po zakonu o davku na dodano vrednost tudi v prihodnje ne bo potrebno izdajati računov za izvedeno storitev ali prodano blago? To bo veljalo za kmete pavšaliste7, ki prodajajo kmetijske in gozdarske pridelke in storitve direktno končnemu porabniku. V primeru pa, da bo kmet poleg osnovne kmetijske dejavnosti opravljal še dopolnilno dejavnost na kmetiji, za katero mora že zdaj izdajati račune, bo moral le-ta za te račune uporabiti davčno blagajno

(če so ti računi plačani z gotovino).

Ali veš …

… da obstajajo glede potrjevanja računov prek davčnih blagajn tudi izjeme? Brez računov se bo namreč še naprej izvajala prodaja vozovnic, žetonov v potniškem prometu, kolekov, vrednotnic, znamk, obrazcev v poštnem prometu, izdelkov iz avtomatov idr. (Vir: http://www.pomurje.si/aktualno/pomurje/davcne-blagajne-in-davcno-potrjevanje-racunov/) Za avtomate ni obvezna izdaja davčno potrjenih računov, v primeru da zavezanec podatke o prodaji blaga opravi s popisom začetnih in končnih zalog. To mora storiti najmanj enkrat mesečno. Zavezanci morajo namreč davčnemu uradu v desetih dneh od dneva izdaje računa poslati podatke o le-tem. DURS določi poslanim podatkom o računu enkratno identifikacijsko oznako, nato pa jo pošlje nazaj zavezancu kot potrdilo o prejemu naknadno poslanih podatkov o izdanem računu. (Vir:

http://maribor24.si/slovenija/zakaj-mestni-parkomat-nima-davcne-blagajne/25176)

7 Pavšalisti – tisti, ki plačujejo pavšal. Pavšal je znesek, ki se določi, kot približna vrednost za plačilo nečesa, torej povprečnina (Vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dpav%C5%A1al*). Kmetje pavšalisti torej plačujejo povprečen davek ne glede na dejanski zaslužek oz. količino prodanih pridelkov ali storitev.

25

Ali veš ...

... da tudi za nabirke, torej za prostovoljne darove v cerkvah, ni potrebno izdajati računov?

Nabirke v cerkvah so prostovoljni prispevki (darovi) in ne plačilo za opravljeno storitev oz. za material, ki je potreben za opravljanje verskih obredov. Zanje zatorej ni treba izstaviti računa. »Davek na dodano vrednost se ne zaračunava za donacije, torej za zneske, ki jih davčni zavezanec izplača osebam, ki so skladno s predpisi ustanovljene, na primer, za opravljanje verske dejavnosti.« (Vir: http://www.pomurje.si/aktualno/pomurje/davcne-blagajne-in-davcno-potrjevanje-racunov/, 8. 3.

2016)

Ali veš …

... da za zbiranje donacij prek raznih humanitarnih društev in organizacij ni potrebno izdajati računov? Tudi zanje velja isto pravilo. Davek na dodano vrednost se namreč ne zaračunava za donacije. (Vir: http://www.pomurje.si/aktualno/pomurje/davcne-blagajne-in-davcno-potrjevanje-

racunov/)

Razmisli!

Kakšne obveznosti imajo zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne?

Registrirati morajo poslovni prostor oziroma prodajno mesto pri FURS-u. Določiti morajo oznake vseh oseb, ki bodo poslovale z gotovino (oznaka in davčna številka

osebe). Pridobiti morajo ustrezno elektronsko blagajno oziroma računalnik z možnostjo internetne

povezave in primerno programsko opremo. Pridobiti morajo namensko digitalno potrdilo. Izdati morajo obvestilo o obveznem izstavljanju računov in obveznem prejemanju računov za

kupce/stranke. Hraniti morajo vsaj en izvod potrjene vezane knjige računov v primeru izpada elektrike ali

internetne povezave. (Vir: FURS)

Razmisli!

Kakšne so obveznosti kupca?

Pogovorno imenovani »zakon o davčnih blagajnah« ne določa le obveznost izdaje računa za izdajatelja, ampak tudi obveznost sprejema/shranitve računa za kupca. »Tako mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora in ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. V nasprotnem primeru bo lahko sankcioniran z globo v višini 40 evrov.« (Vir:

FURS, 29. 3. 2016)

26

Razmisli!

Kakšne so kazni za neupoštevanje zakona?

Razpon glob za kršenje novih zakonskih pravil se giblje od 2.000 do 100.000 evrov za gospodarske družbe (do 150.000 evrov za velike gospodarske družbe) oziroma od 1.500 do 50.000 evrov za

samostojnega podjetnika.

Ali veš …

… da je plačilo s kreditno kartico gotovinsko plačilo? Tudi če je račun plačan s kreditno kartico,

pomeni, da je to gotovinsko plačilo in ga je zato potrebno poslati v potrditev na FURS.

Ali veš …

… da plačilo preko položnic ni gotovinsko plačilo, zato zanje ni treba izdajati računov? Če je plačilo izvedeno prek ponudnika plačilnih storitev (na banki ali pošti z UPN oz. s položnico, pri čemer je plačilno sredstvo plačilna oz. kreditna kartica, gotovina ali ček), računa ni potrebno posredovati na FURS v potrditev. (Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-

za-koga)

Ali veš …

… da mora biti v primeru internetne prodaje račun izdan najpozneje takrat, ko je plačilo z gotovino prejeto in ko je opravljena dobava blaga oziroma storitve? Pri internetni prodaji, ko

je neko blago plačano s strani potrošnika (npr. s plačilno/kreditno kartico pred opravljeno dobavo), mora biti potemtakem račun izdan najpozneje ob dobavi. V praksi praviloma velja, da se izda račun ob pošiljanju blaga kupcu oz. ko je blago odpremljeno. Ko je račun izdan, ga je torej potrebno

potrditi.

Ali veš …

… da mora davčni zavezanec zagotoviti, da se izda račun za vsako predplačilo, ki ga prejme od nekega drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, še prej ko je dobava blaga oz. storitev opravljena? Kot račun se za namene tega zakona upošteva tudi

račun, ki je izdan za poravnano predplačilo (avansni račun). To pomeni, da je izvajanje postopka potrjevanja računov obvezno tudi v primerih prejema predplačil, še prej ko je dobava blaga ali storitev opravljena. Potrjevanje računov je obvezno tudi za račun, ki je izdan za opravljeno dobavo blaga ali storitev (pri tem se »poravna« avansni račun). (Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-

dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga)

27

Ali veš …

… da je potrebno spremembe, ki nastanejo pri izdanem računu zaradi dobropisa ali bremepisa prav tako potrditi pri davčnem organu? Dobropis in bremepis namreč k izdanemu računu predstavljata naknadno spremembo »osnovnega« računa. V takšnih primerih se davčnemu organu za namene potrjevanja sporočijo le spremenjeni podatki na računu. (Vir:

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga)

Ali veš …

da oseba, ki opravlja osebno dopolnilno dejavnost, ni zavezana izvajati postopka davčnega potrjevanja računov? Tiste osebe namreč, ki opravljajo osebno dopolnilno dejavnost8, morajo ob prodaji/izvedbi storitve izstaviti račun; obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc pa ni potrebna.

(Vir: http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga)

Ali veš …

… da so podatki o poslovnih prostorih pomembni za določitev številke računa, ki je obvezen element na računu in ena temeljnih komponent za izvajanje postopka potrjevanja le-teh? Številka računa mora poleg zaporedne številke računa vsebovati še oznaki poslovnega prostora in elektronske naprave za izdajo računov. Podatke o poslovnih prostorih je potrebno posredovati tudi zato, da lahko FURS v primeru kontrole ugotovi, kje je bil račun izdan. S tem se pridobi odličen nadzor nad lastniki omenjenih elektronskih naprav. Zadeva je še posebej uporabna v primeru, da pride na podlagi prejetih podatkov do suma o nepravilnosti poslovanja. (Vir:

http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga)

Ali veš …

… da znašajo stroški za zavezance, ki uporabljajo davčno blagajno, okrog 300 evrov? Tisti, ki pri izdaji računov že uporabljajo računalniške registrske blagajne, nimajo nič stroškov, ostali pa morajo kupiti računalnik z možnostjo dostopa do interneta in ustrezen računalniški program za blagajniško poslovanje. Namesto nakupa opreme pa se lahko zavezanci odločijo tudi za mesečni zakup paketov za izdajo računov. Ta strošek znaša približno 20 evrov. Pri tem je seveda nujno dodatno upoštevati še mesečne stroške dostopa do interneta, ki znašajo od treh evrov dalje. Strošek nakupa davčne blagajne pa je mogoče uveljavljati kot olajšavo. (Vir: http://www.mladina.si/164049/davcne-blagajne-morda-ze-oktobra/)

8 Za osebno dopolnilno dejavnost veljajo manjša dela, kot so pomoč v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, občasno lektoriranje, prevajanje, inštruiranje, varstvo otrok, pomoč pri kmetijskih delih, pomoč starejšim in invalidom, pomoč pri oskrbi hišnih živali lastnikov le-teh, izvajanje umetniških/kulturnih vsebin ipd. (Vir: http://www.informiran.si/portal.aspx?content=dopolnilno-delo&showMenu=1&showRightFrame=1) Osebno dopolnilno delo lahko posameznik opravlja, če je na pristojni upravni enoti vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno dejavnost; letni prihodki osebe, ki opravlja osebno dopolnilno delo, pa ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta. (Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/oblika-podjetja/osebno-dopolnilno-delo)

28

5 VIRI IN LITERATURA

1. Blatnik Katja (2010). Prodaja finančnih storitev – javne finance in davki. Ljubljana: GZS, Center

za poslovno usposabljanje.

2. Finančna uprava Republike Slovenije. www.fu.gov.si/

3. Finančni slovar: www.financnislovar.com/definicije/javne-finance.html

4. Klun Maja (2006). Davčni sistem. Ljubljana, Fakulteta za upravo. Dostopno preko:

http://www.fu.uni-lj.si/studijskogradivo/gradivo.asp

5. Ustavno sodišče Republike Slovenije: www.us-rs.si/strip/

6. Vem. Portal za podjetja in podjetnike: www.evem.gov.si

7. Vlada Republike Slovenije: www.vlada.si

8. www.talentiran.si

9. www.presernova.si/ekonomska/vsebina/Prodaja%20finan%C4%8Dnih%20storitev.pdf

10. www.protisiviekonomiji.si

11. http://sl.wikipedia.org/wiki/Davek

12. http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-kdaj-in-za-koga

13. http://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/davcne-blagajne-dvigajo-prah-povsod-ne-

le-v-sloveniji

14. http://www.tronpos.si/virtualna-davcna-blagajna-s-1222.aspx9

15. http://buzzard.datalab.si/davcne-blagajne/

16. http://data.si/blog/2015/01/13/vezana-knjiga-racunov-kdo-kdaj-kako/

17. http://www.primaracunovodstvo.si/davcne-blagajne/

18. http://evem.gov.si/info/poslujem/vodenje-poslovnih-knjig/

19. https://sl.wikipedia.org/wiki/Koda_QR

20. http://www.zurnal24.si/zakaj-upravne-enote-nimajo-davcne-blagajne-ne-trzijo-ampak-

pobirajo-placila-za-proracun-clanek-262833

21. https://slo-tech.com/forum/t654130

22. http://www.pomurje.si/aktualno/pomurje/davcne-blagajne-in-davcno-potrjevanje-racunov/

23. http://maribor24.si/slovenija/zakaj-mestni-parkomat-nima-davcne-blagajne/25176

24. http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge%3Dpav%C5%A1al*

25. http://possector.si/fiskalizacija-v-sloveniji/tehnicne-specifikacije-za-davcne-blagajne-bodo-

predvidoma-objavljene-avgusta-2015

26. http://www.mladina.si/164049/davcne-blagajne-morda-ze-oktobra/

27. http://www.informiran.si/portal.aspx?content=dopolnilno-

delo&showMenu=1&showRightFrame=1

28. http://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/oblika-podjetja/osebno-dopolnilno-

delo

29