vs zupanc melita - core · 2017-11-27 · informatika, informacijska tehnologija, dlan čnik,...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Melita Županc

INFORMACIJSKA POSODOBITEV V PODJETJU TANIN D.D.

diplomsko delo

Celje, maj 2010

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Melita Županc

INFORMACIJSKA POSODOBITEV V PODJETJU TANIN D.D.

diplomsko delo

Mentor: viš. pred. mag. Tomaž Kramberger

Celje, maj 2010

ZAHVALA

Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem mentorju mag. Tomažu Krambergerju.

Hvala tudi zaposlenim v podjetju Tanin Sevnica d.d. za pomoč pri spoznavanju

delovanja podjetja.

Zahvaljujem pa se tudi družini in prijateljem za potrpežljivost in podporo.

.

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisan/a Melita Županc, študent/ka visokošolskega strokovnega študija, z vpisno številko 20000332, sem avtor/ica diplomskega dela: Informacijska posodobitev v podjetju Tanin D.D. S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel/a, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem poskrbel/a, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu s navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru; • sem pridobil/a vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu; • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili; • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru; • je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektoriral/a Renata Bohorč. V Celju, dne _____________ Podpis avtorja/-ice:__________________

Informacijska posodobitev v podjetju Tanin d.d. V diplomskem delu je predstavljen problem informacijske podpore v podjetju Tanin d.d., obrat LES – lesni elementi. V prvem delu so poleg tega navedene še predpostavke, omejitve in metode dela. V drugem, teoretičnem delu diplomskega dela so opisani osnovni pojmi informatike, delovanje gospodarskih organizacij v informacijski družbi, poudarjen je pomen informatike na konkurenčnost poslovanja podjetij. Zaključi se z raziskavo o uporabi informacijske tehnologije v podjetjih. Tretji del diplomskega dela sestoji iz posnetka stanja in kritične analize le-tega. V naslednjem poglavju so predstavljeni predlogi rešitve problema. Nato pa se diplomsko delo zaključi z oceno uspešnosti rešitve in pogoji za uvedbo rešitve ter z možnostmi nadaljnega razvoja. Klju čne besede Informatika, informacijska tehnologija, dlančnik, papirni dokument.

Informatics inovation in Tanin d.d.

In my diploma paper the problem of informatics support at the company Tanin d.d. is introduced. First part of my diploma paper includes also obstacles and methods witch I use. In the second, theoretical part there are described some definitions of informatics and different ways how companies work in informatics society now days. There is also introduced an important issue of informatics and its role when it comes to competition among companies. Theoretical part of my diploma paper ends with a research about using informatics technology in companies. The third part includes the realistic view on that issue and critically analyzes mistakes. In the next chapter solutions of the problem are introduced. Diploma paper ends with evaluation of how successful is my solution and witch are the terms to introduce the solution to the company with possibilities of further development. Keywords Informatics, informatics technology, personal digital assistant, paper document.

Univerza v Mariboru – Fakulteta za logistiko Visokošolski strokovni študijski program

Melita Županc: Informacijska posodobitev v podjetju Tanin d.d. v

KAZALO . UVOD ............................................................................................................................... 1

Predstavitev problema .................................................................................................... 1

Predstavitev okolja ......................................................................................................... 2

Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 5

Metode dela .................................................................................................................... 5

2 TEORETIČNE OSNOVE .................................................................................. 7

2.1 Osnovni pojmi .................................................................................................... 7

2.2 Informatika in konkurenčnost poslovanja .......................................................... 7

2.3 Računalniška podpora v informacijskih sistemih .............................................. 9

2.4 Gospodarske organizacije v informacijski družbi ........................................... 10

2.5 Vloga in pomen informatike v podjetju ........................................................... 14

2.6 Osnovne značilnosti dlančnika kot orodja sodobne informacijske tehnologije ... .................................................................................................................... 16

2.7 Raziskava o uporabi informacijske tehnologije v podjetjih............................ 24

3 OBSTOJEČE STANJE .................................................................................... 31

3.1 Posnetek stanja ................................................................................................. 31

3.2 Kriti čna analiza ................................................................................................ 34

3.3 Problem ............................................................................................................ 36

4 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA ............................................................... 38

ZAKLJUČEK ................................................................................................................. 41

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema ...................................................... 41

Pogoji za uvedbo rešitve .............................................................................................. 42

Možnosti nadaljnega razvoja ....................................................................................... 42

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................. 44


Melita Županc: Informacijska posodobitev v podjetju Tanin d.d. vi

KAZALO SLIK Slika 1: Organiziranost podjetja Tanin Sevnica d.d. ........................................................ 5 Slika 2: Sestava dlančnika .............................................................................................. 16 Slika 3: Psion Series 3a ................................................................................................... 18 Slika 4: Apple MessagePad ............................................................................................ 18 Slika 5: Zgradba LCD zaslona občutljivega na dotik ..................................................... 19 Slika 6: ActiveSync ........................................................................................................ 21 Slika 7: HotSync ............................................................................................................. 22 Slika 8: Operacijski sistem Palm OS .............................................................................. 22 Slika 9: Operacijski sistem Windows CE ....................................................................... 23 Slika 10: Operacijski sistem Windows Pocket PC ......................................................... 24 Slika 11: Starostni razred anketirancev .......................................................................... 25 Slika 12: Kako IT pomaga pri povečanju konkurenčnosti podjetja ................................ 27 Slika 13: Papirni dokument za spremljanje proizvodnje ................................................ 32 Slika 14: Papirni dokument za spremljanje dela na žagi ................................................ 33 Slika 15: Papirni dokument za evidentiranje količine izdelanih desk ............................ 34 Slika 16: Dlančnik .......................................................................................................... 39 Slika 17: Pocket Excel .................................................................................................... 40

KAZALO TABEL Tabela 1: Koliko podjetja namenjajo za informacijsko tehnologijo ............................... 26 Tabela 2: Prednosti intenzivne vpeljave IT v podjetje ................................................... 27 Tabela 3: Koliko podjetij je izvedlo projekte s področja e-poslovanja .......................... 28 Tabela 4: Za kaj managerji uporabljajo osebni računalnik ............................................. 29 Tabela 5: Prednosti in slabosti papirnega dokumenta .................................................... 35 Tabela 6: Prednosti in slabosti dlančnika ....................................................................... 35


Melita Županc: Informacijska posodobitev v podjetju Tanin d.d. 1

UVOD

Predstavitev problema

V tem poglavju bomo spoznali kako poteka delo v obratu Les – Lesni elementi in kje

nastane problem, ki je predmet raziskovanja.

V obratu Les – Lesni elementi poteka proizvodja desk, kmečkega poda in parketa.

Deske potujejo skozi stroj, ki s pomočjo senzorja razreže deske na različne dimenzije za

parket. Ti kosi neobdelanega parketa nato potujejo po tekočem traku. Na tekočem traku

so nameščeni potiskalci, ki potiskajo neobdelan parket na delovno mizo. Na delovni

mizi se vrši kontrola in odmik polizdelkov z mize. Polizdelki se sproti zlagajo na palete

in sicer vsaka različna dimenzija neobdelanega parketa na svojo paleto. Ko je paleta

polna, torej je v višino zloženih devetnajst vrst, se odpelje z ročnim viličarjem na mesto

za odvoz z viličarjem. Še preden pa viličarist odpelje paleto, jo je potrebno povezati s

plastičnim trakom, jo označiti in vpisati na papirni dokument za spremljanje

proizvodnje. Označi se jo tako, da se v blok z lističi vpišejo podatki o dimenziji parketa,

številu kosov in kubičnih metrov na paleti, klasi in številu vrst v višino. Doda se še

datum in podpis nato pa se listič s podatki vstavi v plastični ovitek in se ga pričvrsti na

polno paleto. Nato paleto vpišemo še na dokument za spremljanje proizvodnje. Na tem

dokumentu so v obliki razpredelnice označene dimenzije parketa, datumi in izmene.

Paleto je potrebno vpisati v ustrezni stolpec v razpredelnici, tako, da vpišemo število v

višino zloženih vrst na paleti. Ko je vse to urejeno, polno paleto odpelje viličarist v

sušilnico. Največkat je vrst na paleti devetnajst, da jih lahko v sušilnico položijo eno vrh

druge, zaradi različnih razlogov pa je lahko vrst na paleti tudi manj. Naslednji delovni

dan se papirni dokument dostavi v pisarno, ki je v neposredni bližini proizvodnje. Tam

se ga preda vodji, ki potem vpisuje podatke iz papirnega dokumenta v računalnik in

sicer v tri različne Excelove razpredelnice. Ko opravi to delo, papirni dokument preda

nazaj v proizvodnjo, da lahko vodja proizvodnje dalje vpisuje podatke o količini dela v

proizvodnji za naslednji datum.

Prvi problem predstavlja večkratni premik papirnega dokumenta, saj se z njim rokuje

cel delovni teden. Tako je velika možnost izgube dokumenta in s tem izgube dragocenih

podatkov o količini dela v proizvodnji. Lahko pride tudi do različnih poškodb


Melita Županc: Informacijska posodobitev v podjeju Tanin d.d. 2

dokumenta, saj dokument ni posebno zaščiten pred razmerami v proizvodnji, torej pred

prahom, prepihom itd. Lahko pa bi prišlo tudi do namerne poškodbe dokumenta. Drugi

problem se pojavi pri ročnem vnosu podatkov v računalnik. Pri prepisovanju podatkov

se lahko hitro zgodi napaka, ki jo kasneje ni lahko najti, če se je takoj ne ugotovi. Poleg

tega je potreben vnos v kar tri različne Excelove razpredelnice. Tretji problem se kaže

pri porabljenem času večkratnega vnašanja istih podatkov. Zaposleni bi lahko porabili

več časa za svoje primarne naloge, če se jim ne bi bilo potrebno vsak dan ukvarjati s

prenašanjem, prepisovanjem, vnašanjem podatkov.

Predstavitev okolja

»Delniška družba Tanin Sevnica je srednje veliko podjetje, ki ima zaposlenih približno

140 delavcev. Stoji v vzhodnem delu Slovenije, natančneje v Sevnici. Nahaja se v

industrijskem delu mesta ob reki Savi, v neposredni bližini pa poteka tudi železniški

promet. Skozi podjetje teče tudi potok Sevnična, ki je zelo pomemben vir za celotno

proizvodnjo, saj podjetje za obratovanje potrebuje dovolj vode. Ima dobro cestno in

železniško povezavo. V ta namen imajo v podjetju tudi industrijski tir, po katerem se z

vagoni dobavlja les. Prvotna proizvodnja tanina za usnjarsko industrijo ter furfurala za

rafinerije in livarsko industrijo se je s časom razširila« (Bohorč, 2001, str. 17).

Danes se podjetje deli na kemijski in lesni del. Obrati v kemijskem delu so (Tanin d.d.,

2008):

• proizvodnja taninskih ekstraktov;

• proizvodnja furfurala;

• proizvodnja pare;

• proizvodnja električne energije;

• proizvodnja premaznih sredstev za les;

• proizvodnja dodatkov prehrani živalim (farmatan, acetati);

• še dva proizvoda pa sta tanivin za čiščenje vina ter contan za proizvodnjo konjaka

in vinjaka.



V obratu LES - lesni elementi pa poteka proizvodnja desk, kmečkega poda in parketa.

Naj omenimo, da LES - lesni elementi Sevnica organizacijsko predstavlja samostojni

obrat v delniški družbi TANIN SEVNICA (Tanin d.d., 2008).

Taninski ekstrakti se uporabljajo za strojenje kož za usnje. Surovina za pridelavo tanina

je les jedilnega kostanja (Tanin d.d., 2008).

Postopek pridelave tanina: les se zmelje v sekance in iz njih se izluži tanin pri kuhanju

v vodi pri 117°C. Tanina je v lesu okrog 7 %. Pri kuhanju nastane taninska raztopina, ki

gre nato na vakuumsko uparjanje in tako nastane 50 % raztopina taninskega ekstrakta.

Nato se to raztopino s črpalko razprši, kapljice pa posuši z vročim zrakom. Nastane prah

taninskega ekstrakta, ki ima izgled mlete kave. Prah se nato polni v vreče po 25 kg ali

big-bag vreče po 50kg in tako je pripravljen za prodajo (Tanin d.d., 2008).

Za proizvodnjo v obratu LES - lesni elementi najprej izberejo kakovostno kostanjevo ter

hrastovo hlodovino. Sledita sušenje in optimalni razrez z računalniško vodenimi stroji.

Dobijo lesne elemente, ki so njihov prvi končni izdelek ali pa ga dodelajo v parket.

Izdelki so namenjeni nadaljnji obdelavi stavbne, parketne in pohištvene industrije.

Podjetje ima dvanajst sušilnic, ki so vodene računalniško (˝Predstavitev obrata Les-

lesni elementi˝ b.d.).

Nastanek in razvoj podjetja

»Lepa pokrajina, porasla s kostanjevimi gozdovi, je odločila, da so v tem okolju

postavili tovarno tanina. Odločitev je bila sprejeta leta 1923, narava pa je ponujala

dovolj surovin za potek proizvodnje. Osnovni proizvod, kostanjev ekstrakt, je

najpomembnejši produkt še dandanes, dopolnjuje pa ga vrsta novih, okolju prijaznih

proizvodov, ki so plod lastnega razvoja in inovativnosti« (Bohorč, 2001, str. 20).

»Začelo se je pred 85 leti. V Zagrebu so se decembra leta 1923 pričele priprave za

ustanovitev delniškega društva Jugo-tanin d.d.. V ustanovitev se je vključila tudi

francoska firma TT Tanin´s Rey. Leta 1924 so pričeli z izgradnjo tovarne v Sevnici.

Redna proizvodnja je stekla leta 1926. Osnova za proizvodnjo so bili veliki kostanjevi



gozdovi v okolici Sevnice, dobre prometne povezave, lega ob glavni železniški progi in

dovolj vode za obratovanje. Tehnološki proces je zahteval, da je tovarna obratovala 24

ur. Delavci so delali v treh izmenah. Tovarna je zaposlovala 42 delavcev. V takratni

državi je bilo šest tovarn tanina, zato se je podjetje odločilo za izvoz proizvodov. Od

francoske firme TT Tanin je kupila licenco in blagovno znamko, kar je omogočilo

vključitev Tanina na svetovni trg« (Mirt, 2003, str. 19,20).

»Leta 1942 so tovarno ustavili, ker so del opreme odpeljali; parne kotle so v celoti

odpeljali v Avstrijo. Po drugi svetovni vojni je tovarna začela obratovati šele leta 1947,

ko so nadomestili del opreme, odpeljane med vojno. Jugotanin je v letu 1954 doživel

velik napredek. Med prvimi v južni Evropi so uvedli upraševanje na razpršilni sušilnici.

Pred tem so izdelovali le ekstrakt v tekoči obliki. V drugi polovici petdesetih let so

usnjarne zmanjšale uporabo vegetabilnega strojenje usnja. Zaradi problemov s prodajo

se je Jugotanin leta 1964 združil s Konusom, ki je v lastni usnjarni porabil 50%

taninskih ekstraktov. Leta 1970 je bil Jugotanin edini proizvajalec taninskih ekstraktov

v Jugoslaviji. Zaradi stalnih izboljšav v tehnologiji je prišlo do viška lesnih sekancev;

nekaj časa so jih oddajali za proizvodnjo lesonita, leta 1973 pa je stekla proizvodnja

furfurala« (Mirt, 2003, str. 19,20).

»Leta 1975 je prišlo do razdružitve s Konusom. V letu 1978 so sledile rekonstrukcije

tanina in furfurala. Zaradi zastojev v proizvodnji po rekonstrukciji je bila proizvodnja

manjša od načrtovane, poslovna uspešnost pa negativna. Oktobra 1980 je bil uveden

stečajni postopek, ki je bil zaključen decembra 1982. V času stečajnega postopka se je v

sanacijo vključila DO Belinka. Leta 1988 je bila končana rekonstrukcija kotlovnice in

ekološka sanacija. Ekološki problem zraka je bil rešen z vgradnjo predkurišča. Nova

pridobitev za Jugotanin je bila izgradnja linije za krojenje lesa. Leta 1989 je prišlo do

združitve z Belinko. V letu 1991 je bilo uvedeno računalniško vodenje proizvodnje

furfurala, kar je povzročilo zmanjšanje števila delavcev. V juliju 1993 se je Jugotanin

preimenoval v Tanin z novim logotipom in razvidnim znakom – listom kostanja in s

tem odprl novo poglavje izdelkov, ki so prijazni okolju» (Mirt, 2003, str. 19,20).



Organiziranost podjetja:

Slika 1: Organiziranost podjetja Tanin Sevnica d.d.

Vir: Bohorč, 2001, str. 21

Predpostavke in omejitve

Omejitev v podjetju za uvedbo predlagane rešitve problema ni. Časovne omejitve ni, saj

delo poteka nemoteno z evidentiranjem proizvodnje na papirni dokument. Zaposleni pa

si želijo spremembe, da bodo lahko hitreje in bolj zanesljivo beležili ter izmenjevali

podatke o delu v proizvodnji.

Metode dela

Metodi raziskovanja bosta proučevanje literature in vsebine na internetu pri čemer

bomo uporabili naslednji raziskovalni metodi:



• metodo deskripcije in kompilacije (opisovanje procesov in prevzemanje tujih

mnenj);

• analitično-sintetično metodo (analiza je razčlenjevanje sestavljenih miselnih tvorb

na njihove sestavne dele; sinteza je povezovanje izločenih delov v neko celoto).



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 Osnovni pojmi

Informacijska tehnologija

»Informacijska tehnologija je celota delovnih procesov, v katerih na podlagi podatkov

organizacije in njenega okolja ljudje oblikujejo informacije za potrebe odločanja v zvezi

s problemi organizacije ob uporabi ustreznih tehničnih sredstev. Nekateri avtorji pa bolj

izpostavljajo tehnološki vidik in ugotavljajo, da je to tehnologija, ki zajema področje

uporabe, zajema, shranjevanja, prenosa in sprejema podatkov in informacij« (Kovačič

& Peček, 2004, str.11).

Informatika

»Izraz informatika je nastal kot zloženka dveh besed: »informacija« in »avtomatika«.

Njegov izvor daje slutiti področje in vsebino znanstvene discipline, ki jo označuje.

Informatika je torej znanstvena disciplina, ki raziskuje zgradbo, funkcije, zasnovo,

organiziranje in delovanje informacijskih sistemov. Mnogi informatiko opredelijo kot

vedo o informacijah, njihovem oblikovanju, obdelavi in uporabi« (Bobek & Lesjak,

1993, str. 9).

2.2 Informatika in konkuren čnost poslovanja

»Raziskave na področju zagotavljanja konkurenčne prednosti organizacije z ustrezno

razvito informatiko oziroma informacijsko tehnologijo kažejo, da le-ta predstavlja eno

redkih poslovnih priložnosti, ki jih ima organizacija na voljo v boju s svojo konkurenco

na tržišču. Trendi razvoja metodoloških pristopov h gradnji informatike prinašajo

uporabo informacijske tehnologije, primerne za zagotavljanje konkurenčne prednosti.

Vseeno pa mora predhodno organizacija sama ugotoviti priložnosti, ki jih nudi

informatika, opredeliti poslovno vizijo in izvesti prenovo na področju kadrov, poslovnih

procesov in strategije« (Kovačič & Peček, 2004, str. 13).



»Razmišljanja o prenovi in informatizaciji procesov, da bi v organizaciji izboljšali

uspešnost poslovanja skozi nižje stroške, krajše izvajalne čase in boljšo kakovost,

zbudijo v praksi v posameznih primerih različne odzive. Največkrat so ti odzivi

pozitivni. Seveda pa ponekod še vedno prevladuje prepričanje, da za prenovo

poslovanja v danem trenutku ni posebne potrebe« (Kovačič & Peček, 2004, str. 33).

»Uspešna podjetja se hitro prilagajajo velikim spremembam na socialnem, političnem in

ekonomskem področju, ki jih povzroča predvsem razvoj informacijske tehnologije.

Zapreke med državami izginjajo, razdalje se krajšajo in svet se spreminja v eno samo

veliko tržišče, na katerem tekmujejo izdelki in storitve. Pri obvladovanju teh sprememb

igra poslovna informatika ključno vlogo« (Gradišar, Jaklič, Damij & Baloh, 2005,

str.1).

»Zaposleni v vseh enotah organizacije, kot so računovodstvo, finance, trženje,

proizvodnja in kadri, morajo svoje delo opravljati učinkovito in uspešno. To jim

omogoča informacijska tehnologija v obliki orodij, s katerimi zaposleni rešujejo vedno

večje in bolj zahtevne probleme ter prej zaznavajo in bolje izkoriščajo priložnosti.

Vendar pa informacijska tehnologija ne ponuja le novih orodij, s katerimi se obstoječi

poslovni procesi odvijajo hitreje, z manjšimi stroški in bolj kakovostno, temveč

omogoča spremembo teh procesov oziroma spremembo načina poslovanja, s katero

podjetje pridobi konkurenčno prednost« (Gradišar et al., 2005, str.1).

»Danes uporaba komunikacijske in informacijske tehnologije, ali krajše IT, v podjetjih

omogoča hitro in kakovostno obdelavo podatkov ter hiter in kakovosten prenos le teh na

poljubno mesto. Pri tem IT opredelimo kot tehnologijo za obdelavo informacij oziroma

za uresničevanje informacijskih sistemov. Uvajanje in posodabljanje informacijskih

sistemov močno spreminja delovanje podjetij navznoter in navzven ter njihovo

organizacijsko sestavo. Razumevanje teh sprememb pa je vezano na razumevanje

sprememb v gospodarstvu, državi in družbi kot celoti. Družba prehaja iz industrijske v

informacijsko. Osnovna značilnost informacijske družbe je, da je največ ljudi

zaposlenih v informacijskih poklicih. To so poklici, kjer se ljudje pretežno ukvarjajo z

ustvarjanjem, obdelavo in prenašanjem informacij. Njihova učinkovitost in uspešnost in

s tem učinkovitost in uspešnost organizacij v katerih so zaposleni, je zato močno



odvisna od razvitosti informatike. Z informatiko, ki je bolj razvita kot pri tekmecih,

lahko podjetje ustvarja konkurenčno prednost» (Gradišar et al., 2005, str. 5).

2.3 Računalniška podpora v informacijskih sistemih

»Namen računalniške informacijske tehnologije je (Bobek & Lesjak, 1993, str.28):

• lažje obvladovanje vedno večjega obsega podatkov;

• povečanje produktivnosti pisarniških delavcev;

• izboljšanje informiranosti podjetja o dogajanju v njem samem, itd.«

»Značilnosti računalniške podpore informacijskih procesov so (Bobek & Lesjak, 1993,

str. 29) :

• dvig produktivnosti zaposlenih s pravočasnim zagotavljanjem potrebnih informacij;

• večja učinkovitost informacijskih procesov (hitrost, zanesljivost),

• fleksibilnost informacijskega procesa;

• večja možnost reagiranja poslovnega sistema na priložnosti in pritiske.«

»Vključevanje računalniške informacijske tehnologije v informacijske sisteme bo

izboljševalo (Bobek & Lesjak, 1993, str. 30) :

• odzivnost informacijskih sistemov;

• razpoložljivost podatkov;

• pravočasnost razpolaganja s podatki;

• natančnost informacij;

• dostopnost do podatkov;

• uporabnost podatkov;

• povezanost podatkov;

• čas ohranjanja podatkov;

• spremljanje nastajanja in uporabe podatkov;

• varnost podatkov itd.«



2.4 Gospodarske organizacije v informacijski družbi

»Realizacija strategije prehoda v informacijsko družbo je naložena štirim skupinam

subjektov. To so univerze, gospodarstvo, država in civilna družba. Bangemannovo

poročilo, ki je prvi strateški dokument Evropske unije o informacijski družbi, je

identificiralo gospodarske družbe kot najpomembnejši motor razvoja. Informacijska

družba se ne bo zgodila na univerzah. Naloga univerz je odkrivati nove zakonitosti in

jih posredovati podjetnikom. Tudi v administraciji se ne bo zgodila, kajti država naj bi

bila učinkovit in poceni servis vseh subjektov. Njena dolžnost je razvijati pravni okvir

za varno poslovanje in, v naših pogojih, tudi financirati pomembne razvojne projekte.

Tudi civilna družba ni tista, ki bi lahko vodila na poti v informacijsko družbo, ker ima

predvsem vlogo kontrolnega mehanizma. Pridobitne gospodarske družbe so tiste, ki

imajo izvirni ekonomski motiv za širitev poslovanja na nove načine in na nova

področja. Gospodarstvo je sistem v dinamičnem ravnotežju: če stagnira, začne

razpadati. Ostali trije akterji morajo ta prizadevanja podpirati po svojih močeh ali jih

vsaj ne ovirati« (Medja, 2002, str.10).

»Značilnost industrijske dobe je bila predvidljivost. Doba, v kateri živimo, pa je polna

nenehnih in nepričakovanih sprememb, tako da so klasične strategije samo delno ali pa

sploh neuporabne, še posebej za tiste organizacije, kjer je informacija pomemben

gradnik predmeta trženja in nastopa na trgu. V industrijski dobi so podjetja primarno

tekmovala med seboj tako, da so bolj ali manj spretno razpolagala s tremi ključnimi viri

neke organizacije: zaposlenimi, denarjem in stroji oziroma opremo. V »novi ekonomiji«

se pojavlja še četrta sestavina, informacijska tehnologija. Informacijska tehnologija je

vir novih konkurenčnih prednosti za vse organizacije« (Medja, 2002, str.10).

»Informacijska tehnologija mora biti vgrajena v teorijo poslovanja zaradi vsaj treh

razlogov (Medja, 2002, str.10):

• med prej omenjenimi ključnimi viri konkurenčne prednosti nekega podjetja

doživlja informacijska tehnologija najhitrejšo rast, najbolj dinamične spremembe;

• informacijska tehnologija igra ključno vlogo v bolj učinkovitem izvajanju operative

neke organizacije in je temelj boljšega upravljanja;



• doba interneta omogoča organizacijam prenos dela poslovanja ali celotnega

poslovanja na spletne strani.«

»Dodana vrednost se pomika od razvoja in proizvodnje v distribucijo, logistiko in

storitvene dejavnosti.Tako se dogaja pomik vrednosti po verigi dodajanja vrednosti

bliže kupcu. Temelj nove konkurenčnosti je odzivnost in prilagodljivost« (Medja, 2002,

str.10,11).

»Pričakovani razvoj zasebnega sektorja temelji na intenzivni uporabi znanja, na visoki

stopnji dodane vrednosti in na prilagodljivosti. V podjetjih stroške dodatno znižujejo z

uporabo informacijske tehnologije, tehnologije za avtomatizacijo delovnih procesov,

organizacijo poslovanja, za zagotavljanje najvišje kakovosti izdelkov, ob razvijanju

poslovne odličnosti in z izkoriščanjem ustrezne komunikacijske infrastrukture, ki

omogoča elektronsko izmenjevanje podatkov s kupci in z dobavitelji po vsem svetu. S

tem se povečuje povpraševanje po informacijski in telekomunikacijski opremi in

ustvarjajo pogoji za odpiranje novih delovnih mest v novo nastajajoči industrijski

panogi«( Medja, 2002, str.11).

»Poleg novih delovnih mest se bomo soočili tudi z delom na novih lokacijah stran od

tovarn in pisarn. Vse več dela bomo lahko opravljali od doma na računalniku,

povezanem v računalniško omrežje, ki bo omogočalo dostop do različnih virov

podatkov, dostop do podjetja ter izmenjavo podatkov s sodelavci in partnerji tako, kot

da bi bili na delovnem mestu. Značilne bodo ohlapne povezave navznoter in navzven,

ne več verige, temveč mreže dodane vrednosti in hitro izginjanje ter še hitrejše

nastajanje novih gospodarskih subjektov. Stroge hierarhične organizacije z natančno

opredeljenimi delovnimi mesti in nalogami bodo nadomestile projektne skupine, v

katerih bodo posamezniki usposobljeni tako za samostojno kot za skupinsko delo«

(Medja, 2002, str.11).

»Eden od razlogov za nastajanje nove družbene oblike je globalizacija. V zasebnem

sektorju se z globalizacijo soočamo kot s priložnostjo za (Medja, 2002, str 11):

• proizvajalce, ki lahko svetovnemu trgu ponudijo kvalitetno in razpoznavno blago,

narejeno v velikih serijah in za primerno ceno;



• ponudnike izdelkov in storitev z visoko stopnjo dodane vrednosti;

• proizvajalce izdelkov in ponudnike storitev, namenjenih izredno ozkemu krogu

potencialnih kupcev, ki jih z uporabo sodobne komunikacijske infrastrukture

kvalitetno ter poceni dosežejo ne glede na njihovo oddaljenost;

• ponudnike zabavnih programov in storitev za prosti čas različnih vrst;

• ponudnike konkurenčnih in masovnih storitev, zanimivih za najširši krog

uporabnikov;

• trgovce, ki z uporabo sodobne komunikacijske infrastrukture povezujejo dobavitelje,

kupce, organizatorje transporta in plačilne sisteme na svetovnem trgu 24 ur dnevno;

• vse druge, ki bodo znali uresničiti svoje vizije.«

»Globalizacija ustvarja nova tržišča, nove izzive, nova pravila. Gospodarske

organizacije prejšnjega stoletja so gradile konkurenčnost na materialnih dobrinah,

organizacije »nove ekonomije« pa predvsem v pridobivanju, procesiranju in

obvladovanju informacij ter hitrejšem in boljšem prilagajanju na novo nastale situacije.

Zato prihodnost pripada predvsem tistim gospodarskim in javnim organizacijam, ki

bodo sposobne zgraditi takšno organizacijo, ki bo privabila, uspešno motivirala in

zadržala najkvalitetnejše ljudi. Uspešne organizacije bodo morale zgraditi takšno

organizacijsko kulturo, ki bo spodbujala nenehno učenje, podjetništvo in inovativnost in

se bo sposobna prilagajati tudi nenehnim spremembam v svojem okolju. Moč prehaja

od lastnikov kapitala in nepremičnin do lastnikov idej, informacij in znanja. Moderna

podjetja ustvarjajo okolja, kjer se znanje ustvarja in centralizira. Znanje se digitalizira

oz. kodira; s tem se ustvarjajo pogoji za delovanje v kompleksnih, dinamičnih in zelo

nepredvidljivih okoljih« (Medja, 2002, str. 12).

»Informacijska tehnologija omogoča, da pridejo informacije do najnižjih

organizacijskih nivojev hitro, hkratno in nepopačeno. Zato hierarhično organizirana

podjetja izgubljajo pomen, zamenjuje jih ploska hierarhična organizacija, organizirana

okrog projektov» (Medja, 2002, str. 12).

»Konkurenčna prednost v novi ekonomiji čedalje bolj temelji na proizvodih in storitvah

po meri posameznega kupca, ki so kakovostno zasnovani. Vse več dodane vrednosti se

proizvede v pisarnah. Hkrati z večanjem dodane vrednosti narašča tudi število odlično



plačanih, visoko strokovnih delovnih mest, po drugi strani pa narašča tudi število slabo

plačanih, nizko kvalificiranih delovnih mest. Ta trend naj bi se v prihodnje še

nadaljeval« (Medja, 2002, str. 12).

»Podjetja se lahko v sedanjih tržnih razmerah uspešno uveljavijo le s pogojem, da imajo

stalen koncept »učečega se podjetja« in upravljanja z znanjem s pomočjo » delavcev z

znanjem« (»knowledge workers«). V skladu s tem raste potreba po zaposlovanju

strokovnih kadrov z visoko izobrazbo ter dodatno specializacijo in obnovljenim

znanjem« (Medja, 2002, str. 12).

»Nova podjetja z novimi storitvami zagotavljajo, da imajo potrošniki na razpolago vse

pestrejšo ponudbo. Nova ekonomija ni več ekonomija množične proizvodnje.

Proizvodni procesi, ki temeljijo na informacijski tehnologiji, omogočajo širši spekter

izdelkov in storitev ob skoraj nespremenjenih stroških. Hkrati vse večja konkurenca

narekuje razvoj novih izdelkov in storitev, s katerimi lahko podjetje pridobi nove trge.

To pa je seveda pridobitev za kupce, saj so novi izdelki in storitve narejeni vse bolj po

meri posameznika« (Medja, 2002, str. 12).

»Uspešna podjetja se že nekaj časa zavedajo pomembnosti informacijske tehnologije in

vpliva, ki jo ima le-ta na uspešnost podjetja. Tržne silnice in pričakovanja kupcev

nenehno silijo podjetja k izboljševanju poslovnih sistemov znotraj podjetja. Vse bolj

izrazita konkurenčnost med podjetji, zmogljivejša informacijska tehnologija in nova

znanja kadrov postavljajo pred organizacije zahtevo po več in kakovostnejših podatkih

ter ustreznejšem upravljanju s podatki. Predvsem v vodstvu organizacij narašča potreba

po sprotnih informacijah iz najrazličnejših virov in na različnih ravneh agregacije. Zato

mora sodobna računalniško zasnovana informatika v organizaciji, poleg obravnave

podatkov operativnih funkcij na transakcijski ravni, zagotavljati informacije za podporo

odločanju na upravljalni ravni poslovnega sistema. V podjetjih je že nekaj časa prisotna

ugotovitev, da je potrebno podatke obravnavati in za njih skrbeti prav tako kot za vse

ostale dejavnike organizacije« (Jerina, 2003, str. 3).



2.5 Vloga in pomen informatike v podjetju

Stanje

»Informacijska tehnologija dobiva v podjetju vedno večji pomen. V še ne tako davni

preteklosti je imelo podjetje dovolj časa, da spremembe v okolju in v njem samem opazi

in se jim prilagodi brez posebne pozornosti vodstva ali drugih udeležencev. Danes so

spremembe izjemno hitre, zahteve trga so vedno večje, konkurenca vedno bolj ostra.

Informacijska tehnologija mora vsem prizadetim nuditi informacije, da zaznajo

pomembna dejstva, razumejo njihov pomen, mehanizme delovanja in se na zahteve

ustrezno odzovejo. Vse to se mora zgoditi v čim krajšem času, da podjetje pravočasno

izkoristi priložnosti in sposobnosti, se izogne nevarnostim in odpravi slabosti« (Povalej,

2008).

»V slovenskih podjetjih informatika običajno ne igra takšne vloge, kot ji dejansko

pripada. Velikokrat jo jemljejo kot nujno zlo in nikakor od nje ne dobijo tistega, kar bi

lahko. Zato menimo, da je treba povsod vložiti še dosti naporov, da bi podjetja dojela

njen pomen in izkoristila možnosti, ki jih informacijska tehnologija ponuja« (Povalej,

2008).

Strateško načrtovanje informatike

»Razvoj informatike ne sme biti prepuščen naključju. Tudi vodenje razvoja le s strani

službe informatike v podjetju običajno ne prinese potrebnih koristi za podjetje.

Informatika je preveč pomembna, da bi jo prepustili informatikom! Informatika mora

služiti povečevanju oz. vzdrževanju učinkovitosti in uspešnosti podjetja. To pomeni, da

mora podpirati delo vseh procesov v podjetju (ne le posameznih funkcij, nepovezanih

otočkov, posameznikov …). Da je to mogoče, mora informacijski sistem nastajati kot

rezultat globokega razmisleka in poznavanja trenutnega stanja in vizije razvoja podjetja

(ne le informatike). Problematika zahteva vključitev široke ekipe od vodstva in

uporabnikov do tehnikov, ki skupaj določijo smernice razvoja. Pri tem je koristno tudi

sodelovanje zunanjih izvajalcev, ki prinašajo drugačne poglede, sveže ideje in

inovativne rešitve« (Povalej, 2008).



»Postopek priprave načrta razvoja informatike se imenuje strateško načrtovanje

informatike. Kot vsak strateški načrt na žalost vodstva ne more biti opravljen brez

njegovega aktivnega sodelovanja. Informatika mora biti zasnovana tako, da ne le sledi,

poslovnim potrebam, ki jih lahko določa le vodstvo, ampak jih tudi podpira. Pravih

ciljev brez sodelovanja vodilnega managementa ni mogoče postaviti« (Povalej, 2008).

»Kakšni so cilji strateškega planiranja informatike (Povalej, 2008):

• omogočiti učinkovito upravljanje dragih in kritičnih sredstev v podjetju;

• izboljšati razumevanje med vodstvom podjetja in informatiki;

• usklajevanje usmeritve razvoja informatike s strateško usmeritvijo podjetja;

• načrtovanje toka procesov in informacij v podjetju;

• omogočiti učinkovito in uspešno uporabo virov;

• skrajšati čas in zmanjšati stroške izvajanja bodočih informacijskih projektov.«

Problemi strateškega načrtovanja informatike

»Informacijski sistem podjetja je živ organizem. Prilagajati se mora zahtevam podjetja

in okolice. Uspešnost podjetja je v njegovi prilagodljivosti zahtevam okolja in

informacijski sistem ga mora pri tem podpirati, ne da mu predstavlja omejitev. To

pomeni, da se mora informacijski sistem ves čas razvijati. Ni mogoče kupiti ali razviti

dokončne rešitve! Ves čas potrebujemo ekipo, ki ne le odpravlja tehnične težave, ampak

aktivno spremlja delovanje in vlogo informacijskega sistema v podjetju in pripravlja

nove module, ki zadovoljujejo nove potrebe« (Povalej, 2008).

»Tudi strateški načrt občasno potrebuje prevetritev. Ob bistvenih spremembah v

podjetju ali okolju je treba ponoviti postopek strateškega načrtovanja in pripraviti nov

ali vsaj prenovljen strateški načrt razvoja informatike. Govorimo, da je pot celo

pomembnejša od cilja« (Povalej, 2008).



2.6 Osnovne značilnosti dlančnika kot orodja sodobne informacijske

tehnologije

Kaj je dlančnik

Dlančnik je v bistvu mali računalnik. Z njim lahko počnemo večino stvari kot z velikim

računalnikom. Beseda dlančnik izhaja iz besede "dlan", saj ga lahko držimo v dlani.

Ima še nekaj imen, kot so (Podgornik & Kravos, 2006):

• PDA - Personal digital assistants (osebni digitalni pomočnik);

• Pocket PC (žepni računalnik);

• Palmtop computers.

Sprva so bili dlančniki zasnovani kot personal oranisers (osebni organizatorji), potem pa

so skozi leta pridobivali vedno več funkcij.

Sestava dlančnika

Ne glede na to, kateri operacijski sistem teče na določenem dlančniku, je ta sestavljen iz

osnovnih delov, ki si jih lahko ogledamo na sliki spodaj (Bedrač, b.d.):

Slika 2: Sestava dlančnika

Vir: Bedrač, b.d.



1. ohišje dlančnika

2. gumb za vklop in izklop

3. navigacijski gumbi in bližnjice

4. zaslon občutljiv na dotik

5. pero za pisanje

6. opcijsko: prostor za pisanje znakov

»Večina dlančnikov, pa poleg vsega tega uporablja še druge možnosti in razširja

uporabnost dlančnikov z naslednjimi deli (Bedrač, b.d.) :

• povezljivost: IrDA (infrardeča povezava), USB povezava, Serijska povezava (RS-

232), Bluetooth, Wi-Fi (802.11);

• razširitev spomina: SD kartice, CompactFlash kartice in podobne;

• razširitev zmogljivosti z moduli: GPS moduli, moduli digitalnih fotoaparatov,

moduli mobilnih telefonov;

• povečanje avtonomije: dodatne baterije ali možnost uporabe standardnih baterij

(AA ali AAA);

• programske nadgradnje: uporaba posebnih programov, s katerimi dosežemo

različne cilje in povečamo uporabnost dlančnikov.«

Kratka zgodovina o dlančnikih

Obdobje dlančnikov se uradno začenja z letom 1993, ko je Psion začel prodajati model

Psion Series 3a, Apple pa Newton MessagePad, ki so ga nekaj časa omenjali kot

"mejnik informacijskega obdobja". Resnici na ljubo, nekateri kot začetno obdobje

omenjajo tudi leto 1984, ko je Psion prikazal prvega organizatorja, toda večina ima

takšne naprave za bistveno "manj pametne" in s tem ločene od dlančnikov. V letu 1993

in kasneje so na sceno vstopili še Hewlett-Packard, Motorola, Sharp Electronics in Sony

Electronic, čigar pohod z ročnimi računalniki je od jeseni 1996 bistveno pospešil

Microsoft s svojim operacijskim sistemom Windows CE, pa Motorola in Philips. Applu

se je potem, leta 1997, zapletlo z neuspešnim modelom eMate in je leto pozneje nehal

razvijati operacijski sistem Newton. To "življenjsko priložnost" je dobro izkoristil Palm,

ki je, pred tem, leta 1995 prišel v last podjetja US Robotics in že naslednje leto



predstavil svoje prve breztipkovnične dlančnike. Ko gre za dlančnike, predstavlja Palm

vsesplošno zgodbo o uspehu, ki je kasneje prišel v last podjetja 3Com, leta 2000 pa je

spet povrnil svojo samostojnost: kljub široki konkurenci podjetje še vedno drži blizu

70% trga dlančnikov (˝Kratka zgodovina o dlančnikih˝, b.d.).

Slika 3: Psion Series 3a

Vir: ˝Kratka zgodovina o dlančnikih˝, b.d.

Slika 4: Apple MessagePad

Vir: ˝Kratka zgodovina o dlančnikih˝, b.d.

Zaslon kot vhodno-izhodna enota

Zaslon je pri dlančniku ena izmed najpomembnejših komponent. Poleg prikazovanja

podatkov uporablja zaslon tudi kot vhodno napravo za vnos podatkov. Tudi pri zaslonih

se različne vrste dlančnikov precej razlikujejo. Pri Palmih in njihovih sorodnikih, je

zaslon manjši, velik 160 x 160 točk, ki pa ima poseben spodnji del, namenjen vnosu

podatkov. Večina zaslonov je še vedno monokromatskih, torej črno-belih, medtem ko je



pri dlančnikih z Microsoftovim operacijskim sistemom večina zaslonov barvnih (16-

bitna barvna globina) in velikih 240 x 320 točk. Slednji imajo del zaslona, namenjen

vnosu podatkov le po potrebi. Kadar želimo vnašati podatke, vklopimo navidezno

tipkovnico ali pa področje za prepoznavo pisave, kamor lahko potem s peresom ročno

vpisujemo znake. Monokromatski zasloni so precej varčnejši pri porabi energije in tudi

berljivost pri dnevni svetlobi je boljša. Seveda pa njihova uporaba postane vprašljiva pri

naraščanju rabe večpredstavnosti tudi pri dlančnikih. Tu pa so barve še kako pomembne

(˝Delitev in delovanje dlančnikov˝, b.d.).

Vsi zasloni so seveda LCD, občutljivi na dotik. Tak zaslon ima preko klasičnega LCD-

ja še poseben brezbarvni tanek senzor. Senzor je sestavljen iz več plasti. Pod zgornjo

zaščitno plastjo sta plasti prevodnega materiala, ki se med seboj ne dotikata, dokler na

zgornjo ne delujemo z določeno, ne ravno veliko silo. Dotik senzorja sproži spremembo

napetosti. Signal se v posebnem krmilniku, ki je že del samega procesorja, spremeni v

podatek, ki ga lahko uporabi programska oprema (˝Delitev in delovanje dlančnikov˝,

b.d.).

Slika 5: Zgradba LCD zaslona občutljivega na dotik

Vir: ˝Delitev in delovanje dlančnikov˝, b.d.

Kako dlančnik prebere rokopis

Ker so dlančniki premajhni za kakšno spodobno tipkanje, je treba vnos besedila rešiti

drugače. S pomočjo LCD zaslonov, občutljivih na dotik, in sistemom za prepoznavanje

rokopisa. Če prepoznavanje rokopisa razdelimo kar najbolj na splošno, lahko rečemo,

da poznamo sprotno in optično prepoznavanje. Pri optičnem prepoznavanju računalnik



zajame sliko besedila in iz nje potem prepozna črke, podobno kot programska oprema

OCR, ki se uporablja pri skenerjih. Pri sprotnem prepoznavanju, ki je značilno za

dlančnike, računalnik sledi gibom naše roke po zaslonu, občutljivem na dotik.

Prepoznavanje poteka v dveh korakih, digitalizacija in razpoznavanje. Pri digitalizaciji

računalnik zapisuje natančen položaj konice pisala s pomočjo koordinatnega sistema.

Večja kot je frekvenca vzorčenja, več podatkov bo na voljo za prepoznavanje. Danes

uporabljamo sisteme s frekvencami nad 200MHz (˝Delitev in delovanje dlančnikov˝,

b.d.).

Brezžična tehnologija bluetooth

Bluetooth je brezžična tehnologija namenjena medsebojnemu povezovanju

najrazličnejših naprav. Razvoj te tehnologije poteka v okviru Bluetooth SIG2

organizacije, ki združuje večje proizvajalce telekomunikacijske opreme (Intel, IBM,

3COM, Motorola, Ericsson, Toshiba, Lucent, Nokia), ki so obenem tudi ustanovitelji.

Bluetooth tehnologija temelji na radijski zvezi majhne oddajne moči in deluje po

principu preskakovanja med posameznimi frekvenčnimi kanali (frequency hopping).

Frekvenčno področje, ki se uporablja je v območju od 2.4 do 2.48 GHz in spada v tako

imenovano ISM3 frekvenčno področje. Območje delovanja Bluetooth naprav je odvisno

predvsem od oddajne moči posamezne naprave. Standard predpisuje različne razrede

oddajne moči in sicer od najmanj 0.25mW do največ 100mW, kar nam omogoča

komunikacijo na razdalji od enega pa tudi več kot stotih metrov. Glavni namen razvoja

Bluetooth brezžične tehnologije je zagotoviti standardiziran in univerzalen način

brezžičnega povezovanja naprav na majhnih razdaljah. Bluetooth tehnologija omogoča

izgradnjo majhnih zasebnih omrežij, ki se vzpostavijo po potrebi (ad-hoc networking)

(Oseli, Zimic, Mraz, Bajec, Lapanja & Alcin, 2008).

Sinhronizacija

»Ena najpomembnejših funkcij dlančnika je sinhronizacija podatkov z osebnim

računalnikom. Ta funkcija omogoča posodobitev informacij shranjenih na programih za

posodobitev podatkovne baze na dlančniku. Glaven pomen sinhronizacije je ta, da

omogoča uporabniku dostop do podatkov, ki so na dlančniku enake kot na osebnem



računalniku. Sinhronizacija tudi prepreči izgubo podatkov shranjenih na dlančniku, v

primeru, da so ti izgubljeni, ukradeni ali uničeni« (Podgornik & Kravos, 2006, str. 7).

»Dlančniki so namenjeni kot podaljšek osebnega računalnika in ne kot zamenjava. Ker

uporabljamo dlančnik tudi na poti, mora obstajati dvosmerna komunikacija, torej kar je

novega na dlančniku, se prenese na osebni računalnik in kar je novega na osebnem

računalniku se prenese na dlančnik. Zato vsi dlančniki omogočajo sinhronizacijo z

osebnim računalnikom in aplikacijami za PC, s pomočjo katerih lažje urejamo podatke«

(Bedrač, b.d.).

»PocketPC naprave uporabljajo sinhronizacijski program ActiveSync (slika 6) za

sinhronizacijo, medtem ko Palm naprave uporabljajo program HotSync (slika 7).

Najboljše pri vsem tem pa je, da imate vedno pri roki kopijo vseh podatkov z dlančnika

(seveda, če redno sinhronizirate napravo z vašim osebnim računalnikom). V primeru, da

se vam dlančnik pokvari, ali vam ga ukradejo imate osebne podatke še vedno shranjene

na osebnem računalniku« (Bedrač, b.d.).

Slika 6: ActiveSync

Vir: Bedrač, b.d.



Slika 7: HotSync

Vir: Bedrač, b.d.

Operacijski sistemi na dlančnikih

Palm OS potrebuje za svoje delovanje manj zmogljivo strojno opremo. Dolga leta

razvoja se kažejo tudi v izpiljenosti tega operacijskega sistema, ki optimalno izkorišča

procesor in pomnilnik dlančnika. Zaradi velike razširjenosti računalnikov s Palmovim

operacijskim sistemom je na voljo tudi kopica programske opreme, ki je v večini

primerov dostopna brezplačno. Zdi se, da so imeli razvijalci Palmov v mislih predvsem

razvoj zmogljive beležnice, ki omogoča preprosto nalaganje programske opreme po

željah uporabnika. Posebno pozornost povezovanju z napravami, delujočimi na osnovi

Palmovega OS, posvečajo tudi različne distribucije čedalje bolj priljubljenega Linuxa.

Za Palme je mogoče na spletu najti ogromno brezplačne programske opreme

(˝Operacijski sistemi na dlančnikih˝, b.d.).

Slika 8: Operacijski sistem Palm OS

Vir: ˝Operacijski sistemi na dlančnikih˝ b.d.



Grafično okolje Windows-a CE zahteva v večini primerov zmogljivejšo strojno opremo,

kar se kaže tudi v cenah tovrstnih naprav, ki so običajno višje od Palma in njegovih

klonov. Glede na obliko poznamo modele s tipkovnico (H/PC - Handheld PC) in

skupino modelov brez tipkovnice (P/PC Palm Size PC), ki so se po prihodu najnovejše

specifikacije okolja CE preimenovali v Pocket PC. Različni tipi vdelanih procesorjev

(SH, MIPS) ter specifikacije "družine" zato včasih zahtevajo drugačne različice

programske opreme. Program Windows CE torej ni vedno pravi glede na strojno

opremo dlančnika. Kljub tem dejstvom pa tovrstni dlančniki že ob nakupu ponujajo

marsikaj. Žepne različice Worda, Excela in Explorerja delujejo izredno domače. Precej

preprosto je mogoče za doplačilo posloveniti tudi celoten operacijski sistem ali

omogočiti vnos krilatih znakov slovenske abecede. Za potrebe komunikacije z

računalnikom ter drugo strojno opremo so na voljo različni komunikacijski ali

razširitveni vmesniki (npr. Compact Flash, PCMCIA...). Pri tovrstnih napravah gre torej

za neke vrste pomanjšane prenosnike, katerih operacijski sistem (CE) ni združljiv z

ostalimi različicami okenskega okolja. Temu primerna je tudi izbira programske

opreme, ki je marsikdaj plačljiva. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da cene

programja CE marsikdaj ne presegajo cene nekaj deset dolarjev. Med kopico programov

so na voljo tudi emulatorji za MAC-e, Sprectrum-e, Commodore 64 ter DOS

(˝Operacijski sistemi na dlančnikih˝, b.d.).

Slika 9: Operacijski sistem Windows CE


Sinonim za sistem oz. koncept Pocket PC (PPC) je barvni zaslon za večpredstavno

doživetje, vse skupaj je seveda podkrepljeno z zvokom; močan procesor in veliko

pomnilnika pa skrbi za potratno delovanje operacijskega sistema ter aplikacij, ki niso

ravno najmanjše. Prva različica PPC 2000 je poenostavila programske knjižnice, kar je

omogočilo hitrejše programiranje za to osnovo; različica PPC 2002 pa prinaša še nekaj

novosti pri videzu sistema ter drobne popravke, medtem ko v opaznih stvareh izstopa le



sistem za prepoznavo pisave, podoben Palmovim grafitom, s čimer želijo uporabnikom

olajšati prehod (˝Operacijski sistemi na dlančnikih˝, b.d.).

Prednosti sistema PPC so atraktivnost, za PC vajene uporabnike preprosto delo ter delna

prenosljivost z namizne osnove Windows in nanjo. Uveljavljajo pa se tudi

najrazličnejše funkcije povezljivosti, kot so Bluetooth, brezžični LAN (WiFi)...

Prednost, ki je v nakupu prepričala večino uporabnikov, je delo z datotekami programov

MS Office. Med slabosti te osnove je najočitnejša kratka doba avtonomije, saj je ob

nepretrgani uporabi dlančnik treba polniti vsakih nekaj ur (˝Operacijski sistemi na

dlančnikih˝, b.d.).

Slika 10: Operacijski sistem Windows Pocket PC


Dlančniki in pametni telefoni so dandanes že dovolj uporabni, da se lahko brez strahu

spoprimejo z zahtevami, ki se pojavljajo pri poslovni uporabi. Pri resni uporabi je treba

biti pozoren na njihove lastnosti, kot so velikost prikazovalnika, hitrost prenosa

podatkov, omejitve uporabniškega vmesnika, hitrost obdelave podatkov, kapacitete za

hranjenje podatkov ipd. Kljub dejstvu, da takšne naprave v celoti ne morejo nadomestiti

osebnih računalnikov in jih zaradi majhnih dimenzij verjetno nikoli ne bodo, so v

kombinaciji z njimi izjemno koristen in uspešen dodatek našemu poslovnemu

udejstvovanju (Huber, 2006).

2.7 Raziskava o uporabi informacijske tehnologije v podjetjih

V tem poglavju bomo predstavili anketno raziskavo Uporaba informacijske tehnologije.

To je anketna raziskava Združenja Manager. Strokovno podlago za raziskavo je

pripravilo podjetje IBM Slovenija d.o.o. in je hkrati tudi njen pokrovitelj.

»Podjetja si danes ne morejo predstavljati poslovanja brez informacijske tehnologije.

Nekatere dejavnosti brez informacijske tehnologije ne bi obstajale. Računalnike, kot



najbolj vidni del IT, najdemo v vsaki pisarni, v skoraj vsaki poslovni aktovki in v večini

gospodinjstev. IT služi predvsem kot strokovna podpora delu in sicer za povečanje

produktivnosti, avtomatizacijo procesov, zniževanje stroškov, sodelovanje med

zaposlenimi, partenrji ter komunikacijo, vse to pa vpliva na konkurenčnost podjetja«

(Jecič, 2003).

»Kako managerji »izkoriščajo« IT? Da bi na to vprašanje lahko odgovorili, so v

Združenju Manager izvedli anketo med članicami in člani. Prejeli so odgovore 147

oseb, kar predstavlja nekaj več kot 15% članov. Rezultati kažejo ugodno sliko

poznavanja zmožnosti podjetja v okviru informacijske tehnologije. Med anketiranci je

bilo največ generalnih direktorjev (74,1%), sledijo jim direktorji oziroma vodje

finančnega področja (11,6%), svetovalci uprave (7,5%), tehnični direktorji in direktorji

prodaje (vsak po 2,7%) ter upokojenci /s.p. / svetovalci (1,4%). Skoraj polovica zajetih

podjetij se ukvarja z industrijo, sledijo razne dejavnosti (gradbeništvo, izobraževanje,

svetovanje), zatem trgovina, prevozništvo, telekomunikacije, informatika (4,8%),

bančništvo, turizem, zavarovalništvo in mediji« (Jecič, 2003).

Starostni razredi udeležencev v anketi so prikazani v spodnjem grafu.

Slika 11: Starostni razred anketirancev

(N = 146)

Vir: Jecič, 2003



Število zaposlenih. Nekaj več kot 42% podjetij ima v povprečju od 100 – 499

zaposlenih, najbolj množično jim sledi razred od 1 – 99 zaposlenih (36%). Več kot 1000

zaposlenih ima 11,6% zajetih podjetij, najmanjšo skupino (9,5%) pa predstavljajo

podjetja z 500 – 900 zaposlenimi (Jecič, 2003).

Koliko podjetja namenjajo za informacijsko tehnologijo

Tabela 1: Koliko podjetja namenjajo za informacijsko tehnologijo

DELEŽ PRIHODKOV NAMENJENIH ZA IT %

od 0,5 – 0,9 % 34,3

od 1 do 1,4 % 21,4

manj kot 5 % 16,4

več kot 5 % 8,6

od 1,5 do 1,9 % 7,9

od 2 do 2,9 % 7,1

od 3 do 4,9 % 4,3

(N = 140)

Vir: Jecič, 2003

Več kot polovica podjetij nameni za IT med 0,50 in 1,4 % vseh prihodkov. Pričujoče

dejstvo je precej zaskrbljujoče, saj je v Evropski uniji to povprečje 2%, v ZDA pa 3%.

Problem je torej v tem, da se z relativno nizkimi izdatki za IT, ta razkorak še povečuje

(Jecič, 2003).

»Podjetja, ki več kot 5% celotnega prihodka namenijo za IT so seveda iz

telekomunikacijske in informacijske panoge, med ostalimi v tej skupini je zaslediti še

sledeče panoge: svetovanje, izobraževanje, finančno posredništvo, upravljanje

premoženja, tehnično in projektno svetovanje, mediji in pa prevozništvo« (Jecič, 2003).



Kako anketiranci ocenjujejo, da lahko IT pomaga pri konkurečnosti podjetja na

trgu

Slika 12: Kako IT pomaga pri povečanju konkurenčnosti podjetja

(N = 143)

Vir: Jecič, 2003

Vsa anketirana podjetja se strinjajo, da informacijska tehnologija pomaga pri povečanju

konkurenčnosti podjetij na trgu. Vendar pa je samo 33,6 % podjetij odgovorilo, da

lahko IT zelo pomaga podjetjem pri povečevanju konkurenčnosti (Jecič, 2003).

Kakšna je največja prednost intenzivne vpeljave it v podjetje

Tabela 2: Prednosti intenzivne vpeljave IT v podjetje

RAZVRSTITEV Pogostost

odgovorov

izražena v %

Povečanje učinkovitosti na račun prenove procesov 58,5

Pri zniževanju stroškov na račun avtomatizacije določenih

aktivnosti

49,0

Omogoča večjo povezanost enot znotraj podjetja 47,6

Zaradi povečane produktivnosti zaposlenih 39,5

Omogoča pridobivati nove trge / kupce 20,4



Drugo (upravljanje s podatki, informacijska baza) 2,0

Ne more bistveno pomagati, ker so možnosti za moje podjetje

omejene

1,4

Se nisem poglabljal, ker smatram, da se največ doseže v pogajanjih

pri stroških dela

0

(N = 147)

Vir: Jecič, 2003

Pri tem vprašanju je bilo potrebno izbrati samo enega izmed danih odgovorov, vendar

se je večina odločila za več hkratnih odgovorov. Kar je razumljivo, saj je IT pomembna

na več področjih poslovanja (Jecič, 2003).

Odgovorni za informatiko v podjetju sodelujejo pri pomembnejših projektih

Zbrani podatki pričajo, da v sedmih desetinah podjetij tisti, ki so odgovorni za

informatiko, sodelujejo pri pomembnejših projektih, za katere se odloča uprava oziroma

tudi načrtujejo informacijsko podporo, v skladu s strategijo podjetja. Vendar moramo k

temu dodati, da le nekaj več kot ena četrtina anketiranih daje tej funkciji visok pomen

(Jecič, 2003).

Koliko podjetij je že izvedlo kakšne projekte s področja e-poslovanja

Elektronsko poslovanje je način, kako avtomatizirati poslovanje in poslovne procese

med poslovnimi subjekti. To je hkrati zelo pomemben indikator, saj se pokriva z

globalnimi trendi in kaže pozitivne posledice intenzivnega vlaganja v IT (Jecič, 2003).

Tabela 3: Koliko podjetij je izvedlo projekte s področja e-poslovanja

ODGOVORI v %

Da, smo ga že vpeljali in je po strokovnih ocenah že povrnil

naložbo

48,2

Da, pravkar ga vpeljujemo 23,1



Da, vendar še nismo zaznali pravih koristi od njega 13,3

Ne, vendar nas k temu nagovarjajo partnerji (kupci, dobavitelji) 12,6

Ne in tudi ne vidimo pravega razloga za to 2,8

(N=143)

Vir: Jecič, 2003

»Osnovni del poznavanja IT je nenehno izobraževanje s tega področja in poznavanje

hitro rastočih trendov. Zanimalo nas je, kolikokrat bi se bili managerji pripravljeni

udeležiti izobraževanja (seminarja oziroma predavanja), kjer bi jim bile predstavljene

možnosti, kako lahko informacijska tehnologija podpre strateške cilje v podjetju in

poveča učinkovitost in konkurenčno prednost» (Jecič, 2003).

»Slaba tretjina anketiranih meni, da bi bilo tovrstno izobraževanje najbolj primerno

enkrat na leto cel dan, petina jih meni, da je ustreznost izobraževanja do štiri ure večkrat

letno. Približno enak odstotek (okoli petnajst) so prejele naslednje možnosti: cel dan

večkrat letno, v okviru srečanja in do štiri ure enkrat letno. Takih, ki so rekli, da so se

pripravljeni udeležiti izobraževanja le pod pogojem, da je to izvedeno v podjetju, je bilo

vsega 3,5%« ( Jecič, 2003).

Managerji uporabljajo osebni računalnik v večini za nadzor in upravljanje

procesov v podjetju.

Poglejmo še ostale odgovore. Možnih je bilo več odgovorov.

Tabela 4: Za kaj managerji uporabljajo osebni računalnik

RAZVRSTITEV Pogostost

odgovorov

izražena v %

Ga uporabljam za nadzor in upravljanje procesov/stanja v podjetju 74,8

Ga uporabljam za pregled pošte 61,9



Ga uporabljam za pisanje dokumentov 61,2

Ga uporabljam za iskanje informacij na internetu – pogosto 49,7

Ga uporabljam za iskanje informacij na internetu – redko 22,4

Ga ne uporabljam, ker mi stvari, ki jih rabim, pripravijo drugi 4,1

Drugo (za projektno delo, analize, IBON, KDD, intranet,…) 3,4

(N=147)

Vir: Jecič, 2003

»Primerjali smo tudi ogovore managerjev starih do 40 let in tistih, ki imajo več kot 60

let, z namenom, da bi razbili stereotip, ki pravi, da se za IT zanimajo predvsem mlajše

generacije. Bistvenih razlik v odgovorih ni bilo, zanimivo pa je, da je skoraj polovica

managerjev nad 60 let odgovorila, da računalnika ne uporabljajo, ker jim vse potrebno

pripravijo drugi« (Jecič, 2003).



3 OBSTOJEČE STANJE

3.1 Posnetek stanja

Za uspešno poslovanje je potrebno evidentiranje in spremljanje proizvodnje. Torej

vodenje evidence o količini proizvedenih proizvodov, ki jih delavci proizvedejo v

nekem časovnem obdobju. Te evidence se v podjetju Tanin d. d. uporabljajo pri

plačilnem sistemu, saj so zaposleni v proizvodnji normirani in je beleženje količine

opravljenega dela nujno. Ti podatki se uporabljajo tudi za izračun izkoristka lesa in za

izračun količine proizvedenih izdelkov v kubičnih metrih.

Delo v obratu LES – Lesni izdelki poteka tako, da se hlodovina najprej razžaga na

deske in se na vsak paket desk zapiše številko paketa. Nato se paketi desk stehtajo na

zunanji tehtnici. Za izračun kubičnih metrov se uporablja formula teža/1150=kubični

meter. Potem gredo deske v nadaljnjo obdelavo. Glede na kvaliteto desk se določi

končni proizvod. Deske prve kvalitete gredo v prodajo mizarjem, deske druge kvalitete

gredo v obdelavo za parket, deske tretje kvalitete pa se obdelajo za kmečki pod.

Potek nadaljnje proizvodnje parketa: ko se deske razžagajo na določene dimenzije za

parket, se zložijo na palete. Delavci v proizvodnji beležijo količino svojega dela na

papirni dokument. V tej tabeli so navedene različne neto dimenzije parketa. To so

dimenzije parketa po sušenju. Te dimenzije se sicer ne skladajo z dimenzijami parketa

na paleti, saj gre šele po evidentiranju v sušilnico. V tabeli so torej navedene dimenzije

parketa in datumi izdelave. Delavec v ustrezno okence samo vpiše koliko vrst (v višino)

parketa je zloženih na paleto. Ponavadi je teh vrst 19, tako da gredo v sušilnico ena

paleta vrh druge. Zaradi različnih razlogov je teh vrst lahko tudi manj, zato je

evidentiranje nujno. Naslednji dan se ti podatki iz tabele ročno vnašajo v računalniški

program Excel. Program s pomočjo vnaprej vnesenih formul izračuna kubične metre

parketa na vsaki paleti. Nato se ti podatki vnesejo še v drugo Excelovo preglednico, kjer

program izračuna koliko kubičnih metrov izdelkov je bilo proizvedenih v celem dnevu.

Potem je potrebno podatke vnesti še v tretjo Excelovo preglednico za izračun števila

končnih embaliranih paketov parketa in za nadaljnjo finančno ovrednotenje. Torej



koliko je bilo vhodnega materiala (hlodovine), koliko je bilo vseh stroškov in koliko je

bilo izhodov, to je izdelkov. Vnašanje podatkov je torej ročno in se večkrat ponavlja.

Na naslednji sliki vidimo papirni dokument oziroma tabelo, kamor se ročno vpisujejo

podatki o količini dela v proizvodnji parketa.

Slika 13: Papirni dokument za spremljanje proizvodnje

Vir: Tanin d. d., 2008



Na papirni dokument, ki je namenjen za spremljanje proizvodnje se vpiše število vrst

parketa zloženega v višino na paleti v okence, ki ustreza datumu in dimenziji parketa.

Na naslednji sliki vidimo tabelo za beleženje količine dela pri žagi.

Slika 14: Papirni dokument za spremljanje dela na žagi




Na sliki spodaj pa je prikazana tabela za evidentiranje količine izdelanih desk.

Slika 15: Papirni dokument za evidentiranje količine izdelanih desk


3.2 Kriti čna analiza

V kriti čni analizi si bomo ogledali primerjavo med obstoječim stanjem in predlogom

rešitve problema.

Najprej smo analizirali obstoječe stanje in ugotovili naslednje prednosti in slabosti dela

s papirnim dokumentom v proizvodnji.



Tabela 5: Prednosti in slabosti papirnega dokumenta

PREDNOSTI PAPIRNEGA DOKUMENTA

SLABOSTI PAPIRNEGA DOKUMENTA

Za vpisovanje ni potrebnega dodatnega znanja

Velike možnosti izgube dokumenta

Možno pošiljanje dokumentov preko faksa Možnost poškodbe dokumenta

Potreben ponovni ročni vnos v računalnik

Možne napake in izgube podatkov

Obremenitve zaposlenih (delo je zamudno in neprijetno)

Za delo se porabi več časa

Za rešitev problema predlagamo uvedbo dlančnika v proizvodnjo. Spodaj navajamo še

prednosti in slabosti dela z dlančnikom, torej vpisovanje količine dela v proizvodnji v

dlančnik.

Tabela 6: Prednosti in slabosti dlančnika

PREDNOSTI UPORABE DLANČNIKA

SLABOSTI UPORABE DLAN ČNIKA

Lažji, hitrejši in zanesljivejši prenos podatkov na računalnik

Potrebno se je naučiti rokovati z dlančnikom

Ni izgube podatkov Stroški nakupa tehnologije

Izbiramo lahko med velikostjo zaslona Okvare na tehnologiji

Je priročen, majhen, lahek

Omogoča hiter vklop

Delavec ga ima lahko v žepu, vedno pri roki

Možno hitro preverjanje trenutnega stanja

Hitro zajemanje podatkov

Vnos podatkov je samo enkraten

Možna lažja in hitrejša izdelava analiz in poročil



V vsakem poslovnem procesu prihaja do izmenjave podatkov v eni ali drugi obliki. V

klasičnem - papirnem poslovnem ciklu je potrebno v vsakem delu procesa ročno

pretipkavati in preverjati pravilnost podatkov. Ni si težko predstavljati vseh slabosti

takšnega prenosa oziroma izmenjave podatkov. Ugotavljamo, da je uvedba dlančnika

za spremljanje proizvodnje potrebna, saj si nobeno podjetje ne more več privoščiti

napak zaradi dela s papirnim dokumentom ko pa je na trgu toliko napredne tehnologije.

Dlančniki obetajo kar nekaj lastnosti, na katere pri papirni različici ne moremo računati.

Najprej lahko vanjo shranimo veliko več podatkov, te pa lahko med seboj povezujemo.

Nato lahko po vpisanih podatkih veliko lažje in predvsem hitreje iščemo, ne nazadnje

pa lahko vse skupaj učinkovito povežemo z osebnim računalnikom, kjer podatke po

potrebi še dodatno nadgradimo in upravljamo z zmogljivejšimi programi.

3.3 Problem

V naslednjem poglavju predstavljamo problem, ki nastane v obratu Les – Lesni

elementi pri spremljanju in evidentiranju količine dela v proizvodnji.

V obratu Les – Lesni elementi poteka proizvodja desk, kmečkega poda in parketa.

Deske potujejo skozi stroj, ki s pomočjo senzorja razreže deske na različne dimenzije za

parket. Ti kosi neobdelanega parketa nato potujejo po tekočem traku. Na tekočem traku

so nameščeni potiskalci, ki potiskajo neobdelan parket na delovno mizo. Na delovni

mizi se vrši kontrola in odmik polizdelkov z mize. Polizdelki se sproti zlagajo na palete

in sicer vsaka različna dimenzija neobdelanega parketa na svojo paleto. Ko je paleta

polna, torej je v višino zloženih devetnajst vrst, se odpelje z ročnim viličarjem na mesto

za odvoz z viličarjem. Še preden pa viličarist odpelje paleto, jo je potrebno povezati s

plastičnim trakom, jo označiti in vpisati na papirni dokument za spremljanje

proizvodnje. Označi se jo tako, da se v blok z lističi vpišejo podatki o dimenziji parketa,

številu kosov in kubičnih metrov na paleti, klasi in številu vrst v višino. Doda se še

datum in podpis nato pa se listič s podatki vstavi v plastični ovitek in se ga pričvrsti na

polno paleto. Nato paleto vpišemo še na dokument za spremljanje proizvodnje. Na tem

dokumentu so v obliki razpredelnice označene dimenzije parketa, datumi in izmene.

Paleto je potrebno vpisati v ustrezni stolpec v razpredelnici, tako, da vpišemo število v



višino zloženih vrst na paleti. Ko je vse to urejeno, polno paleto odpelje viličarist v

sušilnico. Največkat je vrst na paleti devetnajst, da jih lahko v sušilnico položijo eno vrh

druge, zaradi različnih razlogov pa je lahko vrst na paleti tudi manj. Naslednji delovni

dan se papirni dokument dostavi v pisarno, ki je v neposredni bližini proizvodnje. Tam

se ga preda vodji, ki potem vpisuje podatke iz papirnega dokumenta v računalnik in

sicer v tri različne Excelove razpredelnice. Ko opravi to delo, papirni dokument preda

nazaj v proizvodnjo, da lahko vodja proizvodnje dalje vpisuje podatke o količini dela v

proizvodnji za naslednji datum.

Prvi problem predstavlja večkratni premik papirnega dokumenta, saj se z njim rokuje

cel delovni teden. Tako je velika možnost izgube dokumenta in s tem izgube dragocenih

podatkov o količini dela v proizvodnji. Lahko pride tudi do različnih poškodb

dokumenta, saj dokument ni posebno zaščiten pred razmerami v proizvodnji, torej pred

prahom, prepihom itd. Lahko pa bi prišlo tudi do namerne poškodbe dokumenta. Drugi

problem se pojavi pri ročnem vnosu podatkov v računalnik. Pri prepisovanju podatkov

se lahko hitro zgodi napaka, ki jo kasneje ni lahko najti, če se je takoj ne ugotovi. Poleg

tega je potreben vnos v kar tri različne Excelove razpredelnice. Tretji problem se kaže

pri porabljenem času večkratnega vnašanja istih podatkov. Zaposleni bi lahko porabili

več časa za svoje primarne naloge, če se jim ne bi bilo potrebno vsak dan ukvarjati s

prenašanjem, prepisovanjem, vnašanjem podatkov.



4 PREDLOG REŠITVE PROBLEMA

Hiter razvoj informacijske tehnologije prinaša gospodarskim organizacijam nove

naloge, izzive in nove priložnosti. Podjetja veliko vlagajo v informatiko. Kljub velikim

sredstvom, ki jih organizacije temu namenjajo, pa velik delež projektov konča

neuspešno. To lahko pripišemo predvsem neustreznemu načrtovanju projektov. Vsa

dejstva pa kažejo na to, da morajo gospodarske organizacije razvoj informatike

načrtovati strateško. Ključno vodilo pri oblikovanju strategije pa je, kako izkoristiti

informacijske tehnologije za povečanje konkurenčnosti podjetja, znižanje stroškov,

skrajševanje časovnih ciklusov in zadovoljevanje kupcev.

Živimo v času, v katerem smo priča neprestanim in hitrim spremembam tako v sami

organizaciji kot tudi v okolju, v katerem se organizacija nahaja, in te spremembe so vse

bolj nepredvidljive. Po drugi strani pa dinamika sprememb okolja dviguje raven potreb

po medsebojni konkurenčnosti organizacij, pa tudi po pospešitvi pretoka podatkov in

informacij znotraj organizacije in njegovim okoljem.

Glavni vir konkurenčnih prednosti v sodobni družbi predstavljajo prav podatki in

informacije in njihovo učinkovito obvladovanje in upravljanje. Zato igra dandanes

informatika pomembno vlogo v sodobnih organizacijah in predstavlja enega od glavnih

dejavnikov zagotavljanja konkurenčnih prednosti organizacije oziroma podjetja.

Za rešitev problema pri spremljanju količine dela v podjetju Tanin d. d. oziroma v

obratu Les - Lesni elementi predlagamo uvedbo dlančnika namesto papirnega

dokumenta za evidentiranje proizvodnje.



Slika 16: Dlančnik

Vir: Podgornik & Kravos, 2006

Z uporabo dlančnikov in sorodnih naprav je lahko poslovnež pri organizaciji delovnega

časa in posledično pri razvoju kariere uspešnejši. Uporabniki se morajo znebiti odpora

do sprememb, saj se z uvedbo mobilnih rešitev poveča odzivnost, dostop do podatkov je

hitrejši, poveča se produktivnost.

Da bi podatke, zbrane z dlančnikom prenesli v računalnik, je potrebno dlančnik in

računalnik povezati z ustreznim povezovalnim kablom. Za pogosto prenašanje podatkov

pa to ni najbolj primerna rešitev, saj se sčasoma kvaliteta spojev pri konektorjih

poslabša in se s tem zmanjša zanesljivost prenosa. Zato za rešitev predlagamo, da se

podatki med dlančnikom in računalnikom prenašajo preko bluetooth tehnologije. Tako

lahko zagotovimo prenos in vpogled v podatke kadarkoli je to potrebno.

V obratu LES – lesni elementi uporabljajo na računalniku program Excel za spremljanje

proizvodnje in imajo večino razpredelnic narejenih v tem programu. Zato predlagamo,

da se tudi na dlančniku uporablja program Excel. In sicer, da se na dlančniku v

programu Excel naredi takšna razpredelnica kot je sedaj na papirnem dokumentu za

spremljanje proizvodnje. Tako pri vnosu podatkov ne bo težav in nepotrebnih napak saj

bo zaposlenim oblika dokumenta že znana. Pri prenosu podatkov na računalnik se bodo

tako podatki prikazali v programu Excel in prenos v že obstoječe datoteke bo zelo

enostaven in hiter.



Slika 17: Pocket Excel

Vir: Bedrač, b.d.

Ob predlaganih spremembah se lahko pojavijo naslednji učinki:

• zmanjšanje papirne dokumentacije;

• hitrejši prenos podatkov;

• zagotovitev točnih in ažurnih podatkov ob vsakem času;

• hitrejša nadaljnja obdelava podatkov;

• manjša poraba časa za vnašanje podatkov;

• razbremenitev delovne sile, saj ne bo potrebno večkratnega vnašanja podatkov in

tako lahko zaposleni več časa namenijo svojim primarnim nalogam;

• povečana konkurenčnost podjetja.

Ekonomski vidik uvedbe sprememb (s stroškovnega vidika):

• strošek dlančnika oziroma uvedbe sprememb;

• prihranek zaradi zmanjšanja papirne dokumentacije;

• znižanje stroškov z vidika krajšega časa prenosa podatkov.



ZAKLJU ČEK

Zadnja leta smo priča korenitim spremembam v svetovnem gospodarstvu in družbi.

Hiter napredek v razvoju informacijske tehnologije s povečevanjem znanja je skupaj z

uveljavljanjem kriterijev globalnega trga eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki

oblikujejo sodobno družbo, ki jo imenujemo informacijska družba. Tudi ta oblika

družbe, tako kot vse prejšnje, nima alternative in trenutno predstavlja edino smer in pot

v prihodnost, ki prinaša s seboj vrsto prednosti in težav. Informacijska družba temelji na

znanju, novih storitvah in izdelkih, novih načinih poslovanja ter visoki konkurenčnosti.

Pri evidentiranju podatkov o proizvodnji z dlančnikom bi omenili predvsem manjšo

porabo časa za vnašanje podatkov in hitrejšo nadaljnjo obdelavo teh podatkov.

Pomembno pri tem je, da se z zmanjšanjem porabljenega časa za delo zmanjša tudi

strošek dela. Manjša poraba delovnega časa za isto opravljeno delo gre na račun

odpravljenega večkratnega vnosa istih podatkov v več datotek Excel. Z uporabo

dlančnika bi bil vnos podatkov samo enkraten, s tehnologijo Bluetooth pa omogočimo

tudi samo enkraten prenos podatkov na računalnik. S tem preprečimo, da bi se podatki

med prenosom izgubili ali da bi prišlo do kakršnihkoli napak v zvezi s podatki, ki jih

prenašamo.

Ocena in vrednotenje uspešnosti rešitve problema

Mislimo, da je rešitev problema zelo optimalna. Za uvedbo rešitve bodo potrebna le

finančna sredstva za nakup dlančnika. Drugih sprememb ne bo, saj program na

računalniku ostane isti, izvajanje dela ostane isto, le da bo hitrejše in bolj učinkovito.

Pozitivne učinke sprememb lahko prikažemo na konkretnem primeru iz podjetja

Pohištvo Brežice d.d. Obstoječe stanje je naslednje: planiranje in spremljanje

proizvodnje poteka ročno na osnovi planske table. Po končanem delu delavci izpolnijo

za ta namen pripravljene listke, ki se jih nato ročno vnese v informacijski sistem.

Postopek je zastarel in dolgotrajen, ni natančnih in ažurnih povratnih informacij o delu

v proizvodnji. Predlog posodobitve spremljanja proizvodnje pa je naslednji: vsak



delavec naj bi takoj po opravljeni operaciji podatke o končanem delu takoj vnesel v

informacijski sistem. Proizvodnjo bi opremili z računalniki in pripravili program za

enostaven vnos podatkov, katere sedaj vnašajo na delovne listke. Tako bi bili podatki, ki

so potrebni za spremljanje proizvodnje najhitreje vneseni v informacijski sistem in bili

dostopni vsem, ki jih potrebujejo. Da bi delavci lahko čim lažje vnašali podatke, bi se v

proizvodnjo postavilo računalnike, ki so povezani v mrežo, in sicer, ki imajo namesto

tipkovnice in miške enoto za vnašanje podatkov na ekranu (»touch screen«). Po

natančno izvedenih izračunih so izgube časa zaradi vpisovanja podatkov na listke in

vnašanje teh podatkov naknadno v računalnik ogromne. Delavcev je 77 in vsak izpolni

vsaj štiri delovne listke na dan. To pomeni 308 delovnih listkov na dan. Če upoštevamo,

da se eden listek izpolnjuje dve minuti to pomeni 616 minut oziroma 10,3 ure na dan

samo za izpolnjevanje listkov. Poenterke pa porabijo za vnašanje teh podatkov v

računalnik kar 15,4 ure na dan. Če sedaj upoštevamo predlagane posodobitve lahko teh

15,4 ure na dan takoj odštejemo, saj po uvedbi touch screen-a naknadnega vpisovanja

podatkov v računalnik ne bo več. Logično pa je tudi razmišljanje, da bodo delavci, ko se

bodo privadili, porabili manj časa pri vnosu podatkov v računalnik kot pri vpisovanju na

lističe. Rešitev je torej uspešna, saj se za delo porabi mnogo manj časa s tem pa lahko

upoštevamo tudi finančni prihranek (Slatner, 2007).

Pogoji za uvedbo rešitve

Za uvedbo predlagane rešitve je potreben nakup dlančnika ter usposabljanje zaposlenih

za delo z dlančnikom. Drugih pogojev ni, saj bodo zaposleni tudi dalje delali s

programom Excel kot doslej. Le da se program Excel ne bo uporabljal samo na

računalniku ampak tudi na dlančniku. Vodje se bodo morali samo dogovoriti ali bo imel

vodja proizvodnje dlančnik ves čas pri sebi ali pa ga bodo lahko uporabljali tudi drugi

zaposleni.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Mislimo, da je nadaljnji razvoj v zvezi s tem problemom možen in bo morda nekoč tudi

nujen. Za spremljanje proizvodnje končnih izdelkov bi bila možna uvedba črtnih kod in



čitalcev črtnih kod. Tako bi bila zagotovljena sledljivost izdelkov in vsi potrebni

podatki o izdelkih, ki jih kupec npr. distribucijsko podjetje potrebuje. Malo težje pa bi

bilo za proizvodnjo polizdelkov oziroma izdelkov, ki so namenjeni za končno

obdelavo. Tu bi imel verjetno dlančnik še vedno svojo vlogo za evidentiranje in

spremljanje proizvodnje polizdelkov.

Za odčitavanje črtnih kod ne bi bil potreben nakup modernejših naprav, saj trg ponuja

cenovno ugoden dodatek Socket, ki se ga vstavi v CF ali SD režo dlančnika in tako

dodamo dlančniku tudi možnost odčitavanja.



LITERATURA IN VIRI

Bedrač, B. (b.l.) Dlančniki. Najdeno 22. junija 2008 na spletnem naslovu

http://www.pfmb.uni-mb.si/old/krasna/www/didaktika2/bbedrac/pdas/include/htm

l/print.html

Bobek, S. & Lesjak, D. (1993). Informatika za ekonomiste. Maribor: Ekonomsko

poslovna fakulteta.

Bohorč, R. (2001). Logistična podpora v proizvodnem podjetju Tanin Sevnica.

Portorož: Fakulteta za pomorstvo in promet.

Delitev in delovanje dlančnikov. Najdeno 23. junija 2008 na spletnem naslovu

http://student.pfmb.uni-mb.si/~drup/Racunalnistvo/DidRacll/www_dlancniki/delo

vanje/index.html

Gradišar, M., Jaklič, J., Damij, T. & Baloh, P. (2005). Osnove poslovne informatike.

Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Huber, J. (2006, 25. oktober) Osebni digitalni pomočnik – več kot papirnata beležnica.

Najdeno 16. junija 2008 na spletnem naslovu http://www.revija.mojedelo

Jecič, D. (2003, julij). Anketna raziskava Uporaba informacijske tehnologije. Najdeno

10. januarja 2009 na spletnem naslovu http://www.zdruzenje-

manager.si/si/raziskave/uporaba-it-01

Jerina, M. (2003). Uvedba celovitega informacijskega sistema SAP R/3 v Skupini

Istrabenz. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Kovačič, A. & Peček, B. (2004). Prenova in informatizacija delovnih procesov.

Ljubljana: Fakulteta za upravo.

Kratka zgodovina o dlančnikih. Najdeno 22. junija 2008 na spletnem naslovu

http://student.pfmb.uni-mb.si/~drup/Racunalnistvo/DidRacII/www_dlancniki/zgo

dovina/index.html

Medja, T. (2002). Strategija razvoja informatike v podjetju Žito Gorenjka. Ljubljana:

Ekonomska fakulteta.

Mirt, I. (2003). Tanin razleseni kostanje. Sevnica.

Operacijski sistemi na dlančnikih. Najdeno 22. junija 2008 na spletnem naslovu

http://student.pfmb.unimb.si/~drup/Racunalnistvo/DidRacII/www_dlancniki/OS/i

ndex.html



Oseli, D., Zimic, N., Mraz, M., Lebar Bajec, I., Lapanja, I. & Alcin, M. (2008). Omrežje

Bluetooth pristopnih točk. Ljubljana: Fakulteta za računalništvo in informatiko.

Podgornik, D. & Kravos, U. (2006). Dlančniki. Nova Gorica: Srednja elektro in

računalniška šola.

Povalej, V. (2008) Vloga in pomen informatike v podjetju. Najdeno 15. maja 2009 na

spletnem naslovu http://www.probit.si/slo/intouch_clanek.php?avtor=4&clanek

=117

Predstavitev obrata Les – lesni elementi Sevnica. Najdeno 10. marca 2008 na spletnem

naslovu www.lesni.net

Slatner, M. (2007). Posodobitev operativnega planiranja in spremljanja proizvodnje v

podjetju Pohištvo Brežice d.d. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede.

Tanin d.d. (2008). Papirni dokumenti za spremljanje količine dela v proizvodnji (interno

gradivo). Sevnica: Tanin d.d.

vs zupanc melita - core · 2017-11-27 · informatika, informacijska tehnologija, dlan čnik,...

Documents