vs znidaric blaz 1987

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Blaž Žnidarič

PROJEKTIRANJE MONTAŽNE ARMIRANO BETONSKE HALE

Diplomsko delo

Maribor, december 2011

I

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa


Študent: Blaž ŽNIDARIČ

Študijski program: Visokošolski strokovni, Gradbeništvo

Smer: Operativno-konstrukcijska

Mentor: doc. dr. Milan Kuhta

Somentor: Aljoša Klobučar, univ. dipl. inž. gr.

Maribor, december 2011

III

ZAHVALA

Za pomoč pri opravljanju diplomskega dela

se zahvaljujem mentorju dr. Milanu Kuhti

in somentorju Aljoši Klobučarju, ki sta mi

bila s koristnimi nasveti v veliko pomoč.

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi v času

študija na kakršen koli način pomagali.

Posebna zahvala velja staršem in družini.

IV


Ključne besede : gradbeništvo, armirano betonske konstrukcije, montažna hala, vplivi

na konstrukcije, dimenzioniranje.

UDK: 624.012.35:691.81(043.2)

Povzetek

Namen diplomskega dela je bil izvesti računsko analizo montažne armirano betonske hale.

Statična analiza je bila narejena v programu Tower 6. Na osnovi dobljenih računalniških

rezultatov je bilo izvedeno dimenzioniranje izbranih konstrukcijskih elementov (strešni

leseni nosilec, montažni AB nosilec, steber s kratko konzolo in temeljna čaša). Statična

analiza in dimenzioniranje je bilo izvedeno po slovenskih standardih SIST EN 1990, SIST

EN 1991 in SIST EN 1992.

V

DESIGN OF PRECAST REINFORCED CONCRETE INDUSTRIAL BUILDING

Key words : civil engineering, reinforced concrete structures, industrial building,

loads, design

UDK: 624.012.35:691.81(043.2)

Abstract

The thesis deals with the precast reinforced concrete industrial buildings. The static

analysis of industrial building using program Tower 6 was made. Based on program

results the design of selected construction elements (wood beam, precast concrete beam,

concrete column and concrete footing) was made. Static analysis and design was made

according to Slovenian standards SIST EN 1990, SIST EN 1991 and SIST EN 1992.

VI

1 UVOD ..................................................................................................................... 1

1.1 Splošno o področju diplomskega dela ................................................................ 1

1.2 Namen in cilj diplomskega dela .......................................................................... 1

1.3 Struktura diplomskega dela ............................................................................... 2

2 SPLOŠNO O MONTAŽNIH AB OBJEKTIH ................................................... 3

2.1 Montažne armirano betonske hale ..................................................................... 3

2.1.1 Sestavni deli hale ............................................................................................... 5

2.1.2 Statični sistemi glavne nosilne konstrukcije ...................................................... 5

2.1.3 Spoji ................................................................................................................... 6

2.1.4 Stabilizacija montažnih hal ................................................................................ 7

2.1.5 Medetažne konstrukcije ..................................................................................... 7

2.1.5.1 Montažne prednapete votle plošče ............................................................ 9

2.1.6 Prednosti in slabosti montažne gradnje ........................................................... 10

2.1.7 Sistemi montažnih gradenj .............................................................................. 11

3 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE MONTAŽNE AB HALE .................... 15

3.1 Zasnova in opis konstrukcije ............................................................................ 15

3.1.1 Konstrukcijska zasnova ................................................................................... 18

3.1.2 Opis materialov in obdelav .............................................................................. 18

3.1.3 Sestave vertikalnih in horizontalnih konstrukcij ............................................. 22

4 ANALIZA VPLIVOV NA KONSTRUKCIJO ................................................. 24

4.1 Lastna in stalna obtežba ................................................................................... 24

4.2 Spremenljiva obtežba ........................................................................................ 25

4.2.1 Koristna obtežba .............................................................................................. 25

4.2.2 Obtežba s snegom ............................................................................................ 25

4.2.3 Obtežba z vetrom ............................................................................................. 27

4.2.3.1 Zunanji tlak .............................................................................................. 27

4.2.3.2 Notranje delovanje vetra .......................................................................... 35

5 STATIČNI IZRAČUN ........................................................................................ 36

VII

5.1 Splošno ................................................................................................................ 36

5.2 Strešni leseni nosilec .......................................................................................... 44

5.3 Montažni AB steber s kratko konzolo ............................................................. 48

5.4 Montažni AB nosilec .......................................................................................... 50

5.5 Temeljna čaša ..................................................................................................... 52

6 DIMENZIONIRANJE IZBRANIH AB MONTAŽNIH ELEMENTOV ....... 55

6.1 Dodatna pravila za montažne betonske elemente in konstrukcije ................ 55

6.1.1 Splošno ............................................................................................................ 55

6.1.2 Posebni izrazi, ki se uporabljajo v tem poglavju ............................................. 55

6.1.3 Osnove projektiranja, temeljne zahteve........................................................... 56

6.2 Dimenzioniranje strešnega lesenega nosilca.................................................... 57

6.2.1 Zasnova ............................................................................................................ 57

6.2.2 Materialne karakteristike ................................................................................. 57

6.2.3 Obremenitve .................................................................................................... 58

6.2.4 Mejno stanje nosilnosti (MSN) ....................................................................... 58

6.2.4.1 Kontrola napetosti strešnega nosilca ....................................................... 59

6.2.4.1.1 Upogib ............................................................................................... 59

6.2.4.1.2 Tlak vzporedno z vlakni .................................................................... 60

6.2.4.1.3 Strig .................................................................................................... 60

6.2.4.1.4 Kombinacija upogiba in tlaka ............................................................ 61

6.2.4.1.5 Kontrola stabilnosti ............................................................................ 61

6.2.4.1.6 Uklonsko zavarovanje tlačenega pasu ............................................... 64

6.2.5 Mejno stanje uporabnosti (MSU) .................................................................... 67

6.2.5.1 Kontrola deformacij ................................................................................. 67

6.3 Dimenzioniranje stebra s kratko konzolo ....................................................... 69

6.3.1 Zasnova ............................................................................................................ 69


6.3.3 Obremenitve .................................................................................................... 70

6.3.4 Dimenzioniranje .............................................................................................. 71

6.3.4.1 Izračun vzdolžne armature....................................................................... 71

6.3.4.2 Prečna armatura ....................................................................................... 72

6.3.4.3 Izračun uklonske dolžine ......................................................................... 73

VIII

6.3.4.4 Potrebna armatura v konzoli stebra ......................................................... 75

6.3.5 Armaturni načrt................................................................................................ 76

6.3.5.1 Sidrne dolžine .......................................................................................... 76

6.3.5.2 Prekrivanje (preklopi palic) ..................................................................... 78

6.3.5.3 Izvleček armature .................................................................................... 79

6.4 Dimenzioniranje nosilca .................................................................................... 81

6.4.1 Zasnova ............................................................................................................ 81


6.4.3 Obremenitve .................................................................................................... 82

6.4.4 Mejno stanje nosilnosti (MSN) ....................................................................... 83

6.4.4.1 Določitev vzdolžne armature ................................................................... 84

6.4.4.2 Določitev prečne armature....................................................................... 84

6.4.4.3 Določitev torzijske armature ................................................................... 87

6.4.5 Mejno stanje uporabnosti (MSU) .................................................................... 91

6.4.5.1 Izračun razpok ......................................................................................... 91

6.4.5.2 Izračun povesov ....................................................................................... 93

6.4.6 Armaturni načrt................................................................................................ 96

6.4.6.1 Sidrne dolžine .......................................................................................... 96

6.4.6.2 Prekrivanje (preklopi palic) ..................................................................... 98

6.4.6.3 Črta prekrivanja (razširitev ovojnice) ...................................................... 99

6.4.6.4 Določitev deleža momenta za posamezne palice .................................... 99

6.4.6.5 Izvleček armature .................................................................................. 100

6.5 Dimenzioniranje temeljne čaše ....................................................................... 101

6.5.1 Zasnova .......................................................................................................... 101

6.5.2 Materialne karakteristike ............................................................................... 101

6.5.3 Obremenitve .................................................................................................. 102

6.5.4 Dimenzioniranje ............................................................................................ 102

6.5.4.1 Določitev armature v čaši ...................................................................... 102

6.5.4.1.1 Vertikalna armatura ......................................................................... 103

6.5.4.1.2 Horizontalna armatura ..................................................................... 105

6.5.4.1.3 Kontrola strižnih napetosti ............................................................... 108

6.5.4.2 Temeljna peta ........................................................................................ 109

IX

6.5.4.2.1 Kontrola napetosti pot temeljem ...................................................... 111

6.5.4.2.2 Izračun armature v peti .................................................................... 112

6.5.4.2.3 Kontrola nevarnosti preboja ............................................................. 114

6.5.5 Armaturni načrt.............................................................................................. 117

6.5.5.1 Sidrne dolžine ........................................................................................ 117

6.5.5.2 Prekrivanje (preklopi palic) ................................................................... 119

6.5.5.3 Izvleček armature .................................................................................. 120

7 ZAKLJUČEK .................................................................................................... 122

8 VIRI, LITERATURA ....................................................................................... 124

9 PRILOGE........................................................................................................... 126

9.1 Arhitektura ...................................................................................................... 126

9.1.1 Tloris temeljev M 1: 100 ........................................................................... 126

9.1.2 Tloris pritličja M 1: 100 ........................................................................... 126

9.1.3 Tloris mansarde M 1: 100 .......................................................................... 126

9.1.4 Tloris ostrešja in strehe M 1: 100, 1:200 .................................................... 126

9.1.5 Vzdolžni prerez A-A M 1: 100 .................................................................. 126

9.1.6 Prečni prerez B-B M 1: 100 ...................................................................... 126

9.1.7 Zahodna in vzhodna fasada M 1: 100 .......................................................... 126

9.1.8 Severna in južna fasada M 1: 100 ................................................................ 126

9.2 Armaturni načrti ............................................................................................. 127

9.2.1 Montažni steber v osi C1 M 1: 20 ................................................................ 127

9.2.2 Montažni nosilec v osi C M 1: 20 ................................................................ 127

9.2.3 Temeljna čaša v osi C1 M 1: 20 .................................................................. 127

X

UPORABLJENI SIMBOLI

VELIKE ČRKE

A … ploščina prečnega prereza

Ac… ploščina prečnega prereza betona

As… ploščina prečnega prereza armature

As,min… najmanjša ploščina prečnega prereza armature

As,w… ploščina prečnega prereza strižne armature

Ec,eff… efektivni modul elastičnosti betona

Ecm… sekantni modul elastičnosti betona

Es… projektna vrednost modula elastičnosti armaturnega jekla

EJ… upogibna togost

G … strižni modul, lastna teža

I … vztrajnostni moment

M …. moment

MEd… projektna vrednost upogibnega momenta

N … osna sila

NEd… projektna vrednost osne sile

R … odpornost, nosilnost, reakcija

T … nihajni čas, torzijski moment, temperatura, reakcija

V … prečna sila

VEd… projektna vrednost prečne sile

VRed… reducirana prečna sila

W … odpornostni moment prečnega prereza

XI

MALE LATINSKE ČRKE

a … razdalja

b … širina, pomik

d … premer, višina, diagonala – njena dolžina

e … ekscentričnost

f … trdnost materiala, poves

fc… tlačna trdnost betona

fcd… projektna tlačna trdnost betona

fck… karakteristična tlačna trdnost betona na valju, starega 28 dni

fcm… srednja vrednost tlačne trdnosti betona na valju

fctm… srednja vrednost natezne trdnosti betona

fy… meja elastičnosti armature

fyd… projektna meja elastičnosti armature

fyk… karakteristična meja elastičnosti armature

fywd… projektna meja elastičnosti strižne armature

g … teža

h … višina

i … vztrajnostni radij

k … koeficient, togost

l … dolžina, razpon, uklonska dolžina

m … masa, koeficient

n … normalno (pravokotno)

p … tlak, koristna obtežba

r … radij

q … kvaliteta, spremenljiva obtežba

XII

s … obtežba snega

t … torzija, debelina

t0… starost betona v času nanosa obtežbe

u… obseg betonskega prečnega prereza

w … obtežba vetra

z … os ortogonalnega koordinatnega sistema

y … os ortogonalnega koordinatnega sistema

x … os ortogonalnega koordinatnega sistema

MALE GRŠKE ČRKE

α … alfa, kot, razmerje, koeficient

β … beta, kot, razmerje, koeficient

γ ... gama, delni varnostni faktor

γc ... delni varnostni faktor za beton

γG ... delni varnostni faktor za stalne vplive

γM ... delni varnostni faktor za material

δ … delta, upogibek, pomik

ε … epsilon, deformacija

η … eta, koeficient

λ … lambda, vitkost, razmerje

µ … mi, torni koeficient, koeficient obtežbe snega

ν … ni, poissonov količnik

σ … sigma, normalna napetost

σc … tlačna napetost betona

XIII

σcp … tlačna napetost betona zaradi osne sile ali prednapenjanja

Ø… premer armaturnih palic

τ … tau, strižna napetost

ϕ … fi, zasuk, nagib, razmerje

χ … kapa, redukcijski faktor pri uklonu

ψ … psi, razmerje napetosti, redukcijski faktor

π … pi

ρ … rho, gostota

OZNAKE V FORMULAH

Av … površina strižnega prereza

ag … projektni pospešek tal

Ct … termični koeficient

Ce … koeficient izpostavljenosti

cALT … koeficient nadmorske višine

cDIR … koeficient smeri

ce (z) … koeficient izpostavljenosti objekta

cpe … koeficient zunanjega pritiska

cr (z) … koeficient hrapavosti

ct (z) … koeficient topografije

cTEM … koeficient začasnosti

Fb … potresna sila

h … višina

i … vztrajnostni radij

kτ … koeficient strižnega lokalnega izbočenja

XIV

It … torzijski vztrajnostni moment pri neovirani torziji

Iw … torzijski vztrajnostni moment pri ovirani torziji

lu … uklonska dolžina y

Msd … računski upogibni moment

Mz,Sd … moment okoli z osi

My,Sd … moment okoli y osi

Mpl,Rd … računska plastična odpornost prereza na upogib

Mb,Rd … računska odpornost nosilca na zvrnitev

Mcr … elastični kritični moment bočne zvrnitve

Nsd … računska osna sila

Nt,Rd … odpornost elementa na natezno osno silo

Npl,Rd … plastična odpornost bruto prereza

Nb,Rd … uklonska nosilnost elementa

Vsd … računska prečna sila

Vpl,Rd … računska plastična odpornost na prečno silo

Wel … odpornostni elastični moment jeklenega nosilca

Wpl …. odpornostni plastični moment jeklenega nosilca

Sd (T1) … ordinata projektnega spektra

T1… nihajni čas konstrukcije

TB, TC,TD ... mejni nihajni časi, ki so odvisni od tipa tal

∆T … temperaturna razlika

vref … referenčna hitrost vetra

zo … hrapavost površine

zmin … minimalna višina

XV

we … zunanji pritisk vetra

β0 … faktor ojačitve v spektru odziva

δdop … dopustna deformacija

δmax … maksimalna deformacija

ε … specifična deformacija

γM0,M1 … faktorji varnosti za odpornost

qk … enakomerno porazdeljena obtežba

qref … referenčni pritisk vetra

Qk … koncentrirana sila pri koristni obtežbi

OKRAJŠAVE, KRATICE

AB… armirani beton

C… beton

EC… Eurocode

HI… hidroizolacija

itd…. in tako dalje

L.T…. lastna teža

MSN… mejno stanje nosilnosti

MSU… mejno stanje uporabnosti

oz…. oziroma

PVC… polivinilklorid

S… jeklo

S.T… stalna teža

TI… toplotna izolacija

Projektiranje montažne armirano betonske hale Stran 1

1 UVOD

1.1 Splošno o področju diplomskega dela

Montažna gradnja predstavlja alternativo klasični gradnji, pri kateri vse materiale

pripeljemo na gradbišče in jih postopoma vgrajujemo. Sistem omogoča hitro, racionalno in

trajno gradnjo industrijskih proizvodnih hal, skladišč, stanovanjskih, trgovskih in

poslovnih objektov. Dobra lastnost sistema je prilagodljivost, kar pomeni, da omogoča

projektantom obilo svobode pri določevanju razponov v prečni in vzdolžni smeri ter pri

izbiri posameznih nosilnih elementov. Montažni sistemi gradnje so zasnovani tako, da

omogočajo pri pravilni izbiri detajlov tudi naknadne dograditve oziroma spremembe

dimenzij objekta.

1.2 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je spoznati projektiranje montažne gradnje s študijo projekta

obstoječega montažnega objekta investitorja HERMI d.o.o. [15], prikazati montažni objekt

s pomočjo računalniškega programa kot statični 3D-model armirano betonske montažne

konstrukcije in model statično analizirati z upoštevanjem vplivov na konstrukcijo po

standardu SIST EN 1991-1-1, z izjemo potresnega vpliva. Namen je še obdelati ustrezne

kombinacije vplivov po SIST EN 1990 in na podlagi računalniško dobljenih obremenitev

dimenzionirati izbrane konstrukcijske elemente po peš postopku, in sicer:

- strešni lesen nosilec,

- steber s kratko konzolo,

- montažni AB nosilec,

- temeljno čašo.

Sam cilj diplomskega dela je torej statična analiza montažnega objekta z računalniškim

programom in dimenzioniranje konstrukcijskih elementov s peš postopkom.

Stran 2 Projektiranje montažne armirano betonske hale

1.3 Struktura diplomskega dela

V prvem poglavju Uvod je splošen opis področja diplomskega dela, kjer so na kratko

opisane montažne gradnje na splošno. V nadaljevanju poglavja so opisani namen, cilji in

struktura diplomskega dela.

V drugem poglavju Splošno o montažnih AB objektih je najprej opis montažnih armirano

betonskih hal, v nadaljevanju pa opis vrst montažnih konstrukcij, sestavni deli hal, spoji,

stabilizacija montažnih hal, medetažne konstrukcije, prednosti in slabosti takšne gradnje in

opis posameznih sistemov montažne gradnje.

Naslov tretjega poglavja je Predstavitev montažne AB hale, v katerem je opisana zasnova,

podan pa je tudi natančen opis montažne armirano betonske hale. Podani so vsi podatki in

predpostavke, ki so bili uporabljeni pri sami analizi in dimenzioniranju konstrukcije.

Četrto poglavje je Analiza vplivov na konstrukcijo, kjer so prikazani in izračunani vplivi, ki

delujejo na halo.

Peto poglavje je Statični izračun, v katerem so prikazani rezultati statičnega izračuna za

izbrane elemente iz računalniškega programa Tower 6.0.

Šesto poglavje je Dimenzioniranje izbranih AB montažnih elementov, v katerem je na

začetku kratki povzetek iz SIST EN 1992-1-1 poglavje 10. V nadaljevanju je prikazano peš

dimenzioniranje izbranih elementov po ustreznih Evrokod standardih:

- strešni lesen nosilec,

- steber s kratko konzolo,

- montažni AB nosilec,

- temeljna čaša.

Sedmo poglavje je Zaključek, kjer je napisan kratek povzetek diplomskega dela.

Osmo poglavje je Literatura, kjer so navedeni viri in literatura, ki so bili uporabljeni pri

diplomskem delu.

Zadnje poglavje pa so Priloge, kjer so podani načrti arhitekture in armaturni načrti.


2 SPLOŠNO O MONTAŽNIH AB OBJEKTIH

2.1 Montažne armirano betonske hale

Razvoj konstrukcij hal je bil povezan z razvojem montažno AB elementov in jekla.

Montažni sistem gradnje objektov predstavljajo prefabricirani armirano betonski in

adhezijsko prednapeti armirano betonski elementi, ki so izdelani in obdelani v tovarniških

dvoranah in nato dostavljeni na lokacijo gradnje. S predizdelanimi betonskimi izdelki je

gradnja hitra in racionalna, sistem gradnje je pripravljen tako, da omogoča pri pravilni

izbiri detajlov tudi naknadne dograditve oziroma podaljšanje objektov. Namenjena pa je

industrijskim, proizvodnim, trgovskim, poslovnim in drugim vrstam objektov. Betonski

predizdelki se v podjetjih izdelajo po naročilu. S kombinacijo različnih tipov elementov se

lahko izvedejo različne vrste skeletnih konstrukcij:

- enoladijske dvokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- dvoladijske dvokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- večladijske dvokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- enoladijske, dvoladijske, večladijske dvokapne objekte z

dodatnim aneksom (z žerjavno progo in etažo),

- enoladijske enokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- dvoladijske enokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- večladijske enokapne objekte (z žerjavno progo in etažo),

- druge objekte na osnovi kombinacije osnovnih elementov.


Slika 2-1: Vrste skeletnih konstrukcij

PRIKAZ AB MONTAŽNIH ELEMENTOV:

Slika 2-2: Sestava AB montažnih elementov


Zasnova nosilne konstrukcije hale se izvede na osnovi funkcijskih lastnosti in predvidene

lokacije objekta, na osnovi katere je potrebno upoštevati zunanje vplive na konstrukcije

(klimatske razmere, območje potresne obtežbe). Predvidijo se dvižni mehanizmi in ostale

transportne naprave, s katerimi se izvaja notranji transport, ki bistveno vplivajo na zasnovo

konstrukcije. Zasnova osvetlitve, zračenja in ogrevanja ne vpliva na nosilno konstrukcijo

hale. Pri zasnovi hal lahko upoštevamo tudi posebne zahteve:

Predvideno podaljšanje, združitev, možnost povečanja nosilnosti, upoštevanje povprečnih

klimatskih razmer, da se lahko naredi tipski projekt. [14]

2.1.1 Sestavni deli hale

Nosilno konstrukcijo hale delimo na :

- primarno konstrukcijo (glavni okvirji, povezja, …),

- sekundarno konstrukcijo (fasadna konstrukcija, strešne lege, …).

Nosilnost sekundarnih konstrukcij ne vpliva na globalno stabilnost konstrukcije. Elementi

služijo za zapiranje objekta pred zunanjimi vplivi.

Slika 2-3: Sestavni deli hale

2.1.2 Statični sistemi glavne nosilne konstrukcije

Tako kot glavna nosilna konstrukcija vpliva na stabilnost objekta, predstavlja tudi velik

delež cene glede na skupno ceno objekta. Glavno nosilno konstrukcijo izberemo glede na

namembnost objekta ter jo delimo na dva dela:


- strešna ravnina,

- ravnina stebrov.

Po načinu prenosa zunanjih sil preko strehe na stebre ločimo:

- ravninski statični sistem (okvirji različnih vrst),

- prostorski statični sistem (primerno za kvadratni tloris).

Na izbiro optimalnega konstrukcijskega sistema glavne nosilne konstrukcije vplivajo:

- stabilnost, funkcionalnost,

- cena,

- dimenzije, oblika,

- vrsta in oblika obtežb,

- dvižni mehanizmi,

- načini podpiranja.

2.1.3 Spoji

Pri zasnovi in dimenzioniranju spojev je potrebno upoštevati rešitve, ki bodo omogočale

enostavno izdelavo in montažo konstrukcijskih elementov in da bo spojev čim manj.

Predvidena izvedba spojev je bistvenega pomena za konstrukcijsko zasnovo hale. Zasnova

spojev vpliva tudi na končno ceno nosilne konstrukcije objekta. Ločimo vertikalne in

horizontalne spoje, glede na material pa:

- betonski (lepila, cementna malta),

- armirano betonski,

- jekleni (sidra, vijak).

Pri projektiranju spoja moramo biti pozorni na:

- da so sposobni prevzeti vse predvidene funkcije (prenos obtežbe, zapiranje

prostora, tesnenje…),

- da so pomembnejši spoji vedno dostopni,

- varnost pred požarom in korozijo,


- upoštevati moramo krčenje in tečenje betona,

- spoji morajo biti enostavni,

- zagotoviti moramo trajnost in odpornost na razne vplive.

Pri izdelavi in montaži konstrukcijskih elementov je potrebno posvetiti pozornost kontroli

kvalitete spoja in obdelavi površin. Oblika sestavnih delov konstrukcije in razpoložljivi

prostor morata zagotavljati varno montažo elementov.

2.1.4 Stabilizacija montažnih hal

Osnovna naloga zavetrovanj je omogočiti prenos horizontalnih sil iz objekta na temeljna

tla na način, da ni ogrožena globalna stabilnost. Z ozirom na daljšo vzdolžno in krajšo

prečno smer mora imeti objekt naslednja zavetrovanja:

- horizontalno vzdolžno,

- horizontalno prečno,

- vertikalno vzdolžno,

- vertikalno prečno.

Pri montažni gradnji, ki je sestavljena iz stebrov, nosilcev, stropnih in krovnih elementov

horizontalno stabilnost zagotovimo z:

- s stebri, ki so togo vpeti v temelje (za enoetažne objekte),

- s togimi polnimi stenami in togimi jedri, redkeje pa z nateznimi vrvmi.

Ločimo dva tipa zavetrovanj (vezi):

- vezi z nateznimi diagonalami,

- vezi s tlačno-nateznimi diagonalami.

2.1.5 Medetažne konstrukcije

Horizontalno nosilno konstrukcijo večetažne zgradbe predstavlja medetažna konstrukcija.

Zaradi več funkcij predstavlja enega izmed najvažnejših delov konstrukcije v

funkcionalnem, statičnem in ekonomskem smislu. Izbor medetažne konstrukcije vpliva na

celotni statični sistem, saj sta z njo izbrana smer in tok prenosa horizontalnih in vertikalnih

obtežb. Debelina vpliva na skupno višino objekta.


Principi pri izboru medetažne konstrukcije:

- optimalna izpolnitev statičnih zahtev z najkrajšo potjo prenosa vertikalnih obtežb,

- optimalna konstrukcija s čim manj elementov in spojev – enostavna izvedba

konstrukcije,

- ekonomska in tehnična upravičenost glede na zahteve.

� TIPI MEDETAŽNIH KONSTRUKCIJ

Izbor konstrukcije je odvisen od razdalje med stebri in intenzitete koristne obtežbe ter od

tipa medetažne plošče (nosilnost).

Medetažna konstrukcija brez nosilcev:

Je najenostavnejši primer. Uporabljena je pri manjših razponih in manjših potrebnih

nosilnostih.

Slika 2-4: Plošča brez nosilcev

Medetažna konstrukcija z nosilci v eni smeri:

Nosilci, na katere se direktno položijo plošče, so vezani na stebre. Konstrukcija je zelo

ekonomična, pot sil je razmeroma kratka. Uporabljena je pri manjših razponih in manjših

potrebnih nosilnostih.

Slika 2-5: Nosilci v eni smeri


Medetažna konstrukcija z nosilci v obeh smereh:

Nosilci, na katere se direktno položijo plošče, so direktno vezani na stebre. Konstrukcija je

namenjena večjim razponom. Sistem je tipičen za visokogradnje.

Slika 2-6: Nosilci v obeh smereh

2.1.5.1 Montažne prednapete votle plošče

Prednapete votle plošče so zaradi ugodnih lastnosti in široke uporabnosti osvojile svet.

Skozi razvoj od začetka sedemdesetih let so s svojo fleksibilnostjo in velikimi razponi

(visoka nosilnost) postale vodilni element montažne gradnje v svetu. Uporabljeni beton

ima nizki vodocementni faktor in različne tlačne trdnosti. Votle plošče so ojačane le z

vzdolžno armaturo. Standardna širina plošč je 100 do 200 cm. Razrez je možen pod

poljubnim kotom, dovoljeni pa so tudi izrezi, poglobitve in odprtine. Višine plošč so

odvisne od proizvajalcev in razpona (od 16 do 50 cm). Z razpoložljivimi višinami in

gladko spodnjo površino nudijo možnosti široke uporabe v vseh vrstah gradenj

(stanovanjske, poslovne, skeletne armirano betonske in jeklene industrijske hale) za

izdelavo medetažnih konstrukcij. Vzdolžne votline se koristijo za vodenje raznih instalacij.


Slika 2-7: Prednapete votle plošče

2.1.6 Prednosti in slabosti montažne gradnje

Pri vsaki gradnji objektov naletimo na neke prednosti in slabosti. Enako je pri montažni

gradnji, katera ima kar nekaj prednosti pred klasično gradnjo.

Prednosti:

- Produktivnost dela je mnogo večja, saj lahko v betonskem obratu uporabimo

mehanizirane proizvodne postopke, ki znajo povečati produktivnost dela.

- Čas gradnje je krajši. V času, ko pripravljamo gradbišče in izvajamo prve faze dela,

lahko v betonskem obratu že izdelujemo montažne elemente (stebre, nosilce,

stropne elemente…).

- Gradnja s tipiziranimi in standardnimi montažnimi elementi nudi možnost uvedbe

sodobnih organizacijskih metod dela, tako pri projektiranju kot pri izvedbi.


- Premagan je značaj gradbene sezone. Izdelava montažnih elementov lahko poteka v

betonskem obratu skozi vse leto, a montažo lahko izvajamo, razen v redkih

primerih, tudi pozimi.

- Delovni pogoji delavcev so v stacionarnih obratih mnogo boljši kot na gradbišču.

Delavci so zaščiteni pred vremenskimi vplivi, manj je težkega fizičnega del,

družbeni standard je višji, delavci hitreje pridejo do kvalifikacije in specializacije.

- Prihranek pri materialu.

- Lažje koriščenje prednosti prednapetega betona – izdelava prednapetega betona na

stezi za prednapenjanje.

- Prihranek na delu in materialu za odranje in opaževanje.

- Možnosti faznosti gradnje objekta.

- Možnost demontaže objekta.

Pomanjkljivosti:

- omejen asortiment in delna omejenost fleksibilnosti gradnje,

- velika začetna vlaganja za specialno opremo,

- odvisnost organizacije proizvodnje velikih serij montažnih elementov od tržnih

pogojev,

- prisotnost stikov elementov, ki predstavljajo občutljiva mesta v konstrukciji

objekta,

- prevoz montažnih elementov do gradbišča.

2.1.7 Sistemi montažnih gradenj

Različni avtorji delijo montažne sisteme različno (pri tem pa imajo veliki vpliv podjetja),

in sicer:

- z ozirom na konstrukcijo,

- z ozirom na uporabljene materiale,

- z ozirom na težo montažnih elementov,

- z ozirom na postopek montažnosti,


- z ozirom na mesto proizvodnje,

- z ozirom na namen objekta,

- z ozirom na odprtost sistema.

� Montažni sistemi z ozirom na konstrukcijo so:

- Ploskovni sistemi.

Ploskovni elementi so tisti, ki imajo eno dimenzijo očitno manjšo od drugih dveh. Ti

elementi so predvsem stene in plošče.

- Skeletni sistemi.

Skeletni montažni sistem je v konstrukcijskem smislu opredeljen kot sklop prefabriciranih

elementov (nosilcev, stebrov temeljnih čaš...). Ta način gradnje je zelo prilagodljiv, saj

omogoča veliko idej pri projektiranju in v sami gradnji. Kasneje se lahko tudi nekateri

prostori objekta spreminjajo, v veliki meri pa se skeletni sistem kombinira s ploskovnim

sistemom predvsem pri fasadah in ploščah. Problem tega sistema je stabilnost.

- Prostorski sistemi.

Pri tem sistemu se uporabljajo prostorski elementi, katere enostavno spajamo. Takšna

gradnja je zelo hitra, vendar tudi težavna, saj je potrebno težke elemente transportirati do

gradbišča, kasneje pa še na mesto vgradnje.

- Mešani sistemi.

Ta sistem montažne gradnje predstavlja kombinacijo predhodnih sistemov. Največ se

uporablja kombinacija skeletnega sistema s ploskovnim.

� Montažni sistemi z ozirom na uporabljene materiale:

- težki betoni,

- lahki betoni,

- opečni proizvodi,

- les,

- jeklo,


- umetni materiali,

- mešani materiali.

� Montažni sistemi z ozirom na težo montažnih elementov so:

- lahki (z elementi do 3000 kg),

- srednje težki (z elementi od 3000 do 7000 kg),

- težki ( z elementi nad 7000 kg).

� Montažni sistemi z ozirom na postopek montažnosti:

- polmontažni elementi, ki se manj kot 50% izdelajo v proizvodnji, ostalo pa se

izdela naknadno na gradbišču;

- montažni sistemi, pri katerih je montažnost od 50 do 90%;

- montažni sistemi, pri katerih je montažnost višja od 90% objekta - odvisna je od

gotovih gradbenih elementov, ki jih zmontiramo na gradbišču.

� Montažni sistemi z ozirom na mesto proizvodnje:

- Poligonalni sistemi, kadar se proizvodnja montažnih elementov organizira na

gradbišču.

- Stacionarni sistemi, kadar se proizvodnja montažnih elementov proizvaja v stalnem

mestu ali tovarni. Pri tem sistemu je slabost transport, prednost pa kvaliteta in

tehnologija proizvodnje.

� Montažni sistemi z ozirom na namen objekta:

- stavbni objekti,

- za javne zgradbe visokogradnje (šole, bolnice, upravne zgradbe, hoteli…),


- za prireditvene objekte in dvorane (hale, skladišča, športne dvorane, dvorane za

kulturne prireditve…),

- za mostove,

- za objekte nizkogradnje,

- za ostale objekte.

� Montažni sistemi z ozirom na odprtost sistema:

- odprti sistem.

Je tisti sistem, pri katerem lahko zamenjamo montažne elemente enega sistema z

montažnimi elementi drugih sistemov.

- Zaprti sistem.

Je tisti sistem, pri katerem so montažni elementi karakteristični in jih ni možno zamenjati

ali kombinirati z montažnimi elementi drugih sistemov. [5]


3 PREDSTAVITEV OBRAVNAVANE MONTAŽNE AB HALE

3.1 Zasnova in opis konstrukcije

Objekt je podolgovate tlorisne zasnove, sestavljen iz 4 podolgovatih delov. Višina slemena

objekta je v delu I: + 6.75 m, v delu II: + 7.86, v delu III: + 8.98 in v delu IV: 10.00 m,

Smer slemena je S-J. Etažnost objekta: dvoetažen - pritličje z mansardo (izzidana

podstreha). Vhodi v objekt so na zahodni strani objekta. Streha je sestavljena iz 4

simetričnih dvokapnic naklona 15°. Pred vhodi na Z fasadi objekta sta 2 steklena

nadstreška v gabaritu gradbene linije objekta. Konstrukcija ostrešja bo iz lesenih lepljenih

nosilcev. Širina napušča bo znašala 35 cm in 50 cm (merjeno od konstrukcije objekta).

Višina kolenčnega zidu se bo prilagajala višini slemena. Kritina bo iz ognjevarnih strešnih

panelov proizvajalca (Trimoterm SNV) z debelino izolacije 20 cm, v temno sivi barvi.

Fasada bo ometana, v svetlih tonih.

Slika 3-1: Tloris pritličja


�

Slika 3-2: Prečni prerez

Slika 3-3: Vzdolžni prerez


� Zunanje tlorisne dimenzije (dimenzije se nanašajo na konstrukcijo objekta). Objekt

je sestavljen iz 4 delov (priloga 9.1).:

- del I: 9.00 m x 14.00 m,

- del II: 9.00 m x 17.00 m,

- del III: 9.00 m x 20.00 m,

- del IV: 9.00 m x 23.00 m.

� Višinski gabarit:

- izhodiščna višinska kota pritličja objekta: ±0.00 = 241.30 m.nm.v,

- višinska kota pritličja: ±0.00 m,

- višinska kota izven objekta: -0.15 m,

- višinska kota mansarde v stanovanjskem delu (I.) je 3,425 m, v skladiščnem delu

(II, III, IV) pa 4,355 m,

- višina slemena objekta je v delu I: + 7.08 m, v delu II: + 8.25, v delu III: + 9.43 in v

delu IV: 10.50 m,

- višinska kota kapi v delu I: + 5.07 m, v delu II: + 5.84, v delu III: + 6.62 m in v

delu IV: 7.28 m.

� Funkcionalna zasnova pritličja:

Pritličje je razdeljeno na poslovni (pisarniški) del v delu objekta I ter poslovni del (II, III in

IV), namenjen storitveni dejavnosti. Pisarniški in storitveni del sta med seboj požarno

ločena.

V pisarniškem delu se nahajajo vetrolov, sprejemnica, sanitarije, pisarna, čajna kuhinje,

garderobe ter prostor za čistila.

V delu, namenjenem storitveni dejavnosti, je prostor nedeljen, odprt. Namenjen je razvoju

izdelkov.


� Funkcionalna zasnova mansarde:

Mansarda je višinsko razdeljena na dva dela: stanovanjski del nad poslovno-pisarniškim

delom (v delu objekta I) je na v.k. 3,425, poslovno-skladiščni del nad delom, namenjenim

storitveni dejavnosti (v delu objekta II, III in IV) pa je na v.k. 4,355 m.

Oba dela sta med seboj požarno ločena.

3.1.1 Konstrukcijska zasnova

Konstrukcija objekta bo AB prefabricirana skeletna, sestavljena iz AB stebrov velikosti

50/50 cm, vsajenih v čašaste betonske temelje, AB nosilcev in votle prefabricirane

prednapete betonske plošče debeline 26,5 cm.

Objekt bo temeljen s točkovnimi temelji in vmes pasovnimi temelji globine 60 cm.

Zunanje stene bodo klasično zidane, opečne debeline 30 cm, notranje nosilne stene bodo

zidane z opečnim modularnim blokom debeline 20 cm. Vse opečne stene bodo vertikalno

in horizontalno zavetrovane z AB protipotresnimi vezmi.

Notranje predelne stene so opečne ali izdelane iz mavčno-kartonskih plošč proizvajalca

(Knauf).

Ostrešje sestoji iz lesenih lepljenih nosilcev s požarno odpornostjo minimalno 30 min,

zavetrovano z jeklenimi nateznimi vezmi, ki bodo ustrezno požarno zaščitene.

V objektu sta dve AB stopnišči: v poslovno-stanovanjskem delu in v poslovno-

skladiščnem delu. Premoščajo višinsko razliko 3,425 oz. 4,355 metrov.

3.1.2 Opis materialov in obdelav

� Stene, stropovi:

Notranje opečne stene so ometane, mavčno-kartonske stene bandažirane in kitane.

Zunanje stene so obložene s 15 cm debelo TI po sistemu demit fasade.

Notranje opečne stene v objektu so ometane s strojnim ometom (grobo in fino), zaglajene

in poslikane. Mavčno kartonske stene so bandažirane, kitane in poslikane. Stene v


sanitarijah so obložene s keramičnimi ploščicami. Stropi v poslovno-stanovanjskem delu

so obdelani z mavčno-kartonskimi ploščami proizvajalca Knauf (bandažirani in kitani ter

poslikani), v poslovno-skladiščnem delu pa niso posebej obdelani.

� Stopnice:

Stopnice so AB, obložene z granitogresom. Stopnice v poslovno-stanovanjskem delu so

dvoramne in premoščajo višinsko razliko 3,425 m, stopnice v poslovno-skladiščnem delu

pa so triramne in premoščajo višinsko razliko 4,355 m. Ograja v poslovno-stanovanjskem

delu je lesen ročaj, vpet v steno (stopnice so ob straneh omejene s steno), v poslovno-

skladiščnem delu je ograja kovinska, varnostna, vertikalno členjena s prečkami na medosni

razdalji do 12 cm.

V poslovno-skladiščnem delu je tudi tovorno dvigalo za prevoz materiala v mansardno

etažo. Jašek bo jeklen, obložen z mavčno-kartonskimi ploščami.

� Tlaki:

Vse konstrukcije tlakov so izvedene po sistemu »plavajočih podov«.

V poslovnem delu, namenjenem pisarnam, bo tlak negorljivi PVC na 7 cm estriha in 10 cm

TI stopnišče, obloženo z granitogresom.

Tlak v hali v pritličju bo quarz – t na 10 cm AB estriha in 8 cm TI,

tlak v hali v mansardi bo quraz – t na 5 cm estriha in 4 cm TI (plošča nad pritličjem je

votla AB prefabricirana prednapeta).

� Vrata:

Vhodna vrata v objekt so protivlomna, delno zastekljena. Notranja vrata v objektu so v

stanovanjsko-poslovnem delu lesena, v poslovno-skladiščnem delu pa ultrapas. Požarna

vrata morajo ustrezati standardom, zanje mora izvajalec priložiti dokazilo o skladnosti s

požarnovarnostnimi zahtevami.

Garažna vrata so rolo in avtomatska.


� Okna:

Okna in balkonska vrata so plastificirana, z dvoslojno zasteklitvijo, srebrno sive barve.

Odpirajo se po vertikalni in horizontalni osi.

� Streha:

Streha je sestavljena iz 4 simetričnih dvokapnic naklona 15°.

Strešna konstrukcija je lesena (lepljeni nosilci), vidna, lužena in zaščitena pred biološkimi

škodljivci in vremenskimi vplivi. Kritina je iz ognjevarnih strešnih panelov z debelino

izolacije 20 cm, v temno sivi barvi. Zaključki, odtoki in kleparske obrobe so pločevinasti, v

barvi kritine.

Slika 3-4: Konstrukcija ostrešja

� Napušč:

Napušči so široki 35 cm na zatrepnih straneh delov objekta in 50 cm pri kapeh, merjeno od

konstrukcije objekta.


� Fasada:

Fasada bo ometana, npr. Demit, debelina TI je 15 cm, v svetlih nevtralnih tonih (3 nianse).

Cokel bo obdelan z vodoodbojno barvo, v barvnem tonu fasade.

Slika 3-5: Lepljenje toplotne izolacije


3.1.3 Sestave vertikalnih in horizontalnih konstrukcij

SESTAVA ZUNANJIH STEN:

- oplesk - fini omet 1 cm - grobi omet 3 cm - opečni modularni blok / AB nosilna konstrukcija 30 cm / 50 cm - TI 15 cm - zaključni fasadni sloj 0,3 cm skupaj: 50 cm / 70 cm

SESTAVA NOTRANJIH NOSILNIH OPEČNIH STEN:

- oplesk - fini omet 1 cm - grobi omet 3 cm - opečni modularni blok / AB vertikalne in horizontalne vezi 20 cm - grobi omet 3 cm - fini omet 1 cm - oplesk skupaj: 28 cm

SESTAVA NOTRANJIH SANITARNIH OPEČNIH STEN (sanitarije):

- keramika, lepljena 1 cm - grobi omet 3 cm - opečni zid 15 cm - grobi omet 3 cm - fini omet 1 cm - oplesk skupaj: 23 cm

SESTAVA PREDELNIH STEN:

- oplesk - sloj kitanja in bandažiranja - mavčno kartonske plošče - pod konstrukcija - mavčno kartonske plošče - sloj kitanja in bandažiranja - oplesk skupaj: 10 cm


SESTAVA POHODNIH TLAKOV V PRITLIČJU POSLOVNO STANOVANJSKEGA

DELA:

- PVC tlak / keramika, lepljena 0,5 - 1 cm - betonski estrih 7-8 cm (s talnim gretjem) - TI stirodur 10 cm - HI 0,5 cm - podložni beton 10 cm skupaj: 30 cm

SESTAVA POHODNIH TLAKOV V MANSARDI POSLOVNO STANOVANJSKEGA

DELA:

- PVC tlak / keramika, lepljena 0,5- 1 cm - betonski estrih 6-7 cm s talnim gretjem - TI stirodur 8 cm - votle prefabricirane prednapete plošče 26 cm skupaj: 42 cm

SESTAVA POVOZNIH TLAKOV V PRITLIČJU POSLOVNO STANOVANJSKEGA

DELA:

- QUARZ – T - AB estrih 10 -11 cm (povozna izvedba) - TI stirodur 8 cm - HI 0,5 cm - podložni beton 20 cm skupaj: 40 cm

SESTAVA POHODNIH TLAKOV V MANSARDI POSLOVNO STANOVANJSKEGA

DELA:

- QUARZ – T - AB estrih 5 cm - TI stirodur 4 cm - votle prefabricirane prednapete plošče 26 cm skupaj: 35 cm

SESTAVA STREHE:

- STREŠNI PANELI 20 cm - ostrešje iz lesenih lepljenih nosilcev


4 ANALIZA VPLIVOV NA KONSTRUKCIJO

SPLOŠNO

Objekt bo lociran v okolici mesta Celje. Glede na dani podatek lahko določimo obtežbo

objekta s snegom in vetrom. Predvideni naklon strešne konstrukcije znaša 15°.

4.1 Lastna in stalna obtežba

Upoštevana je lastna teža konstruktivnih elementov glede na specifično težo. Program

upošteva lastno težo na podlagi izbranih prerezov konstruktivnih elementov oz. debeline v

primeru plošč.

� Teže kritine in krova strehe:

- kritina; = 0,35kN/m2

- instalacije, razno; = 0,30 kN/m2

Skupaj; gs = 0,65 kN/m2

� Stalna obtežba etažne konstrukcije – norma strop:

Stropna plošča:

- predelne stene; = 0,50 kN/m2

- obloga; = 0,40 kN/m2

- estrih; 0,08 x 25,0 = 2,00 kN/m2

- toplotna izolacija; 0,08 x 25,0 = 0,10 kN/m2

- strop + instalacije; = 0,30 kN/m2

Skupaj; ge = 3,30 kN/m2


4.2 Spremenljiva obtežba

4.2.1 Koristna obtežba

Po SIST EN 1991-1-1: preg.: 6.1.

Stropna plošča:

max. predvidena obtežba med a – b ( A ); q = 2,0 kN/m2

max. predvidena obtežba med b – e ( D ); q = 5,0 kN/m2

Talna plošča:

obtežba strojev – podatek, dobljen s strani investitorja

max. predvidena obtežba med a – b ( B ); q = 3,0 kN/m2

max. predvidena obtežba med b – e ( D ); q = 10,0 kN/m2

Kategorija A… bivalni prostori

Kategorija D… trgovine

Kategorija B… pisarne

4.2.2 Obtežba s snegom

Po SIST EN 1991-1-3.

Naklon strehe je α = 15°. Karakteristična obtežba s snegom (cona A2, N.V.250 m):

ktei sCCS ⋅⋅⋅= µ (3.1)

222

/45,1728

2501293,1

7281293,1 mkN

Ask =

+⋅=

+⋅=

0,1== te CC

ks … karakteristična obtežba snega na tleh

tC … toplotni koeficient

eC … koeficient izpostavljenosti


iµ … oblikovni koeficient obtežbe s snegom

Naklon strehe (°) 0° ≤ α ≤ 30° 30° < α < 60° α ≥ 60°

Koeficient oblike µ1 0,8 0,8(60-α)/ 30 0,0

Koeficient oblike µ2 0,8 + 0,8·α/30 1,6 -

Tabela 4-1: Izrazi za določitev vrednosti oblikovnih koeficientov µ1 in µ2

Slika 4-1: Razporeditev obtežbe dvokapne strehe z snegom

211 /16,145,10,10,10,18,0 mkNCCs te =⋅⋅⋅⋅=⋅⋅= µ

212 /58,045,10,10,10,18,05,05,0 mkNCCs te =⋅⋅⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= µ

• Prikaz izračuna obtežbe snega na tekoči meter enega strešnega nosilca ob rastru

e = 2,50 m. Izračun obtežbe snega na tekoči meter preostalih nosilcev je bilo

izvedeno v računalniškem programu Tower 6.0.

,21

, /8,25,215cos/16,1cos1

mkNmmkNesS =⋅⋅=⋅⋅= α

,22

,2 /4,15,215cos/58,0cos mkNmmkNesS =⋅⋅=⋅⋅= α


4.2.3 Obtežba z vetrom

Po SIST EN 1991-1-4.

Objekt spada v II. kategorijo terena (področje z nizkim rastjem ali posameznimi ovirami)

na nadmorski višini 241.30 m in spada v vetrno cono 1. z projektno hitrostjo vetra 20 m/s.

4.2.3.1 Zunanji tlak

obseasondirb VCCV ,⋅⋅= (3.2)

Vb,0... osnovna hitrost vetra = 20 m/s

Cdir… smerni faktor = 1,0

Cseason… faktor letnega časa = 1,0

• Tlak vetra na zunanje površine

peepe czqW ⋅= )( (3.3)

[ ] )(2

)()( 2

171)( zmzvbzeep VIqCzq ⋅⋅⋅++=⋅= ρ (3.4)

222 25,00,2502025,1

2

1

2

1

m

kNVq bb ==⋅⋅=⋅⋅= ρ (3.5)

;25,13m

kgz =ρ

s

mvb 200, = ;

)( ep zq … največji tlak pri sunkih vetra

ez … referenčna višina za zunanji tlak

pec … koeficient zunanjega tlaka

bq … osnovna obtežba vetra na višini (z) nad tlemi brez upoštevanja turbolenc in

sunkov vetra.

• Faktor hrapavosti Cr(z)

Cr (z)… koeficient odvisen od vrste objekta in kategorijo terena:

Višina objekta: h = 10,5m = z

Kategorija terena: II. kategorija terena in ravna površina (z0 = 0,05; zmin = 2,0 m)


maxmin0

)( ;ln zzzz

zkC rzr ≤≤

⋅= (3.6)

kr… faktor terena

19,005,0

05,019,019,0

07,007,0

,0

0 =

⋅=

⋅=

IIr z

zk (3.7)

01,105,0

5,10ln19,0)( =

⋅=zrC

• Faktor hribovitosti C0(z)

Faktor hribovitosti terena se upošteva tedaj, če nagib terena lahko poveča hitrost vetra za

več kot 5%. Učinek hribovitosti se zanemari, ker je nagib terena (Ø) manjši od 3°.

C0(z) = 1,0 za Ø < 0,05 (3.8)

• Lokalna izpostavljenost objekta upoštevamo v obliki brezdimenzijskega faktorja

izpostavljenost Ce(z).

( ) ( ) 355,2187,0710,101,1)71( 22)(

20

2=⋅+⋅⋅=⋅+⋅⋅= zvrze ICCC (3.9)

( )( ) ( )

187,0

05,0

5,10ln0.1

1

/ln 00

=

⋅

=⋅

=zzzc

kzl I

v

( )zlv … intenziteta turbulence na višini z

Ik … turbulenčni faktor z priporočeno vrednostjo 1,0

• Fiktivno povečana statična obtežba pri sunkih vetra na referenčni višini ze za

zunanji tlak

2)()( 59,025,0355,2m

kNqCq bzezp =⋅=⋅=


OBTEŽBA NA VERTIKALNE STENE

Veter piha pravokotno na vzdolžno steno:

pezp CqWe ⋅= )( (3.10)

d/h = 10,50/24,00 = 0,42

Naris za e < d

mmhe

mbee 21

212

7,36min =

==

===

Naklon strehe 15°

Max širina

objekta 24,0m

Max dolžina

objekta 36,7 m

Max višina objekta

10,5 m

Dimenzije con

e = 21,0 m

e/5 = 4,20 m

4/5e = 16,8 m

d-e = 3,0 m

Slika 4-2: Razdelitev vertikalnih sten na področja


Cona A: površina 33m2 Pripadajoči pritiski oz. srki

Cpe10A = -1,2 We

A = 0,59 x (-1,2) = -0,7 kN/m2

Cona B: površina 157,3 m2

Cpe10B = -0,8 We

B = 0,59 x (-0,8) = -0,47 kN/m2

Cona C: površina 23,0 m2

Cpe10C = -0,5 We

C = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2

Cona D: površina 324,7 m2

Cpe10D = +0,7 We

D = 0,59 x (+0,7) = 0,41 kN/m2

Cona E: površina 324,7 m2

Cpe10E = -0,3 We

E = 0,59 x (-0,3) = -0,18 kN/m2

OBTEŽBA STREHE Z VETROM

Veter deluje v smeri slemena:

Slika 4-3: Razdelitev dvokapna strehe, veter deluje v smeri slemen


I. del strehe:

mmh

mbe 14

14722

15min =

=⋅=

==

dimenzije con:

e = 14,0 m e/2 = 7 m

e/10 = 1,4 m e/4 = 3,5 m

Cona F: površina 4,9 m2 Pripadajoči pritiski oz. srki na streho I:

CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(4,9) = -1,52 We

F = 0,59 x (-1,52) = -0,89 kN/m2

Cona G: površina 5,6 m2

CpeG = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(5,6) = -1,47 We

G = 0,59 x (-1,47) = -0,86 kN/m2

Cona H: površina 42,0 m2

Cpe10H = -0,6 We

H = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2

Cona I: površina 15,0 m2

Cpe10I = -0,5 We

I = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2

II. del strehe:

mmh

mbe 5,16

5,1625,822

18min =

=⋅=

==

dimenzije con:

e = 16,5 m e/2 = 8,2 m

e/10 = 1,6 m e/4 = 4,1 m

Cona F: površina 6,7 m2 Pripadajoči pritiski oz. srki na streho II:

CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(6,7) = -1,4 We

F = 0,59 x (-1,4) = -0,82 kN/m2


CpeG = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(8,0) = -1,36 We

G = 0,59 x (-1,36) = -0,80 kN/m2



Cpe10H = -0,6 We

H = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2


Cpe10I = -0,5 We

I = 0,59 x (-0,5) = -0,29 kN/m2

III. del strehe:

mmh

mbe 8,18

8,184,922

21min =

=⋅=

==

dimenzije con:

e = 18,8 m e/2 = 9,4 m

e/10 = 1,9 m e/4 = 4,7 m

Cona F: površina 7,7 m2 Pripadajoči pritiski oz. srki na streho III:

CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-1,3)) x log10(7,7) = -1,38 We

F = 0,59 x (-1,38) = -0,81 kN/m2


CpeG = -1,3 We

G = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2


Cpe10H = -0,6 We

H = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2

IV. del strehe:

mmh

mbe 21

215,1022

24min =

=⋅=

==

dimenzije con:

e = 21,0 m e/2 = 10,5 m

e/10 = 2,1 m e/4 = 5,2 m


Cona F: površina 11,0 m2 Pripadajoči pritiski oz. srki na streho IV:

CpeF = -1,3 We

F = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2


CpeG = -1,3 We

G = 0,59 x (-1,3) = -0,77 kN/m2


Cpe10H = -0,6 We

H = 0,59 x (-0,6) = -0,35 kN/m2

Veter deluje pravokotno na smer slemena:

Slika 4-4: Razdelitev dvokapne strehe, veter deluje pravokotno na smer slemena


mmh

mbe 21

215,1022

7,36min =

=⋅=

==

dimenzije con:

e = 21,0 m e/4 = 5,2 m

e/10 = 2,1 m

Cona F: površina 215,92

3,70,11mAF =

+=

Srki: Pritiski:

CpeF = -2,0 - (-2,0 - (-0,9)) x log10(9,15) = -0,94 Cpe

F = +0,2


Srki: Pritiski:

CpeG = -1,3 Cpe

G = +0,2


Srki: Pritiski:

CpeH = -0,3 Cpe

H = +0,2

Cona J: površina 64,7 m2

Srki: Pritiski:

CpeH = -1,0 Cpe

H = +0,0


Srki: Pritiski:

CpeH = -0,4 Cpe

I = +0,0

Pripadajoči pritiski oz. srki vetra, ki delujejo pravokotno na sleme:

Pritiski: Srki:

WeF = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2 We

F = 0,59 x (-0,94) = -0,55 kN/m2

WeG = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2 We

G = 0,59 x (-0,8) = -0,47 kN/m2

WeH = 0,59 x (+0,2) = +0,12 kN/m2 We

H = 0,59 x (-0,3) = -0,18 kN/m2


WeJ = 0,0 kN/m2 We

J = 0,59 x (-1,0) = -0,59 kN/m2

WeI = 0,0 kN/m2 We

I = 0,59 x (-0,4) = -0,24 kN/m2

4.2.3.2 Notranje delovanje vetra

Za zaprte prostore z notranjimi pregradami in okenskimi odprtinami se lahko uporabijo

ekstremne vrednosti; 20,0=pic ali 3,0−=pic . Pri določitvi obtežb vetra je potrebno

upoštevati vrednost koeficientov glede na smer vetra in sicer:

Notranji pritisk:

Wnp = qp(z) x Cpi= 0,59 x 0,20 = 0,12 kN/m2

Notranje sesanje:

Wns = qp(z) x Cpi= 0,59 x (-0,30) = -0,18 kN/m2


5 STATIČNI IZRAČUN

5.1 Splošno

S pomočjo računalniškega programa Tower 6. je izdelan statični 3D-model armirano-

betonske montažne konstrukcije, upoštevajoč vse vplive na konstrukcijo po standardu

SIST EN 1991-1-1, razen potresnega vpliva, z ustreznimi kombinacijami po SIST EN

1990. Notranje statične količine so prikazane samo za izbrane elemente: strešni leseni

nosilec, steber s kratko konzolo, montažni AB nosilec in za temeljno čašo.

Trau

1. b/d=50/90

2. b/d=50/90

3. b/d=50/50

4. b/d=50/30

5. b/d=30/27

6. b/d=27/30

7. b/d=27/66

8. b/d=27/62

9. b/d=25/27

10. ~I 65/106.5

11. ~I 90/106.5

12. b/d=27/40

13. b/d=27/46.5

14. b/d=25/40

15. b/d=18/40

16. b/d=18/48

17. b/d=18/56

18. b/d=18/60

19. b/d=18/48

20. b/d=30/18

21. b/d=27/20

22. b/d=18/26.5

23. b/d=30/40

24. b/d=25/30

25. b/d=35/27

26. b/d=40/40

3D Statični model

Slika 5-1 Statični model


V_16

V_15

V_15

V_1

H_4

V_2

H_3

V_3

H_2

V_4

V_5

H_5

H_1H_1

H_6

H_8 H_8

V_10

V_11

V_12

H_35

H_39

H_43

H_46 H_46 H_46 H_46

H_33

H_28

H_23

H_19

H_45

H_41

H_37

H_32

H_30

H_25

H_21

H_17

H_15

H_42

H_38

H_34

H_29

H_27

H_22

H_18

H_14

H_12

H_26

H_31

H_36

H_40

H_44

H_24

H_20

H_16

H_13

H_11

H_10

V_13

H_47

Tloris modela

Slika 5-2: Tloris modela

~I 90/106.5 ~I 90/106.5~I 65/106.5

b/d=50/50

b/d=50/50b/d=30/18

b/d=18/56b/d=18/

56

b/d=50/90 b/d=50/90

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

Obravnavani prečni prerez

Ram: V_3

Slika 5-3: Prečni prerez


b/d=50/90b/d=50/90 b/d=50/90 b/d=50/90

b/d=27/20

b/d=27/46.5

b/d=27/46.5 b/d=27/46.5 b/d=27/46.5

b/d=50/30

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/30

b/d=50/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=50/50

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=50/50

b/d=27/62

b/d=50/50

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=50/30

b/d=27/20

b/d=27/20

b/d=27/20

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

b/d=27/30

Vzdolžni prerez

Ram: H_5

Slika 5-4: Vzdolžni prerez

Linijsko opterecenje

3. p = -8.10 kN/m - -16.65 kN/m

4. p = -15.75 kN/m

5. p = -19.80 kN/m

8. p = -13.12 kN/m

9. p = -16.50 kN/m

12. p = -3.00 kN/m

20. p = -8.10 kN/m

39. p = -1.53 kN/m

40. p = -1.68 kN/m

41. p = -1.14 kN/m

43. p = -1.36 kN/m

53. p = -1.19 kN/m

65. p = -1.68 kN/m

66. p = -0.86 kN/m

67. p = -1.70 kN/m

84. p = -0.52 kN/m

85. p = -0.35 kN/m

87. p = -0.69 kN/m

88. p = -8.10 kN/m - -11.25 kN/m

89. p = -11.25 kN/m

90. p = -11.25 kN/m - -14.40 kN/m

91. p = -14.40 kN/m

92. p = -14.40 kN/m - -28.35 kN/m

Opt. 1

Stalna obtežba

Slika 5-5: Stalna obtežba


Povrsinsko opterecenje

2. p = -5.00 kN/m2 Opt. 2

Koristna obtežba etaže

Slika 5-6: Obtežba etaže


21. p = -1.68 kN/m

22. p = -3.00 kN/m

26. p = -2.04 kN/m

36. p = -1.23 kN/m

45. p = -2.28 kN/m

51. p = -2.04 kN/m

52. p = -3.00 kN/m

58. p = -0.45 kN/m

59. p = -0.63 kN/m

60. p = -1.98 kN/m

72. p = -0.93 kN/m

79. p = -1.53 kN/m

82. p = -2.58 kN/m

Opt. 3

Sneg po celem

Slika 5-7: Obtežba snega



21. p = -1.68 kN/m

22. p = -3.00 kN/m

26. p = -2.04 kN/m

27. p = -1.02 kN/m

28. p = -1.50 kN/m

29. p = -1.14 kN/m

30. p = -0.23 kN/m

36. p = -1.23 kN/m

37. p = -0.47 kN/m

38. p = -1.50 kN/m

45. p = -2.28 kN/m

46. p = -0.99 kN/m

51. p = -2.04 kN/m

52. p = -3.00 kN/m

58. p = -0.45 kN/m

59. p = -0.63 kN/m

60. p = -1.98 kN/m

72. p = -0.93 kN/m

77. p = -0.77 kN/m

78. p = -1.29 kN/m

79. p = -1.53 kN/m

82. p = -2.58 kN/m

106. p = -0.32 kN/m

112. p = -0.84 kN/m

137. p = -0.62 kN/m

Opt. 4

Sneg levo

Slika 5-8: Obtežba s snegom na levi strani objekta


21. p = -1.68 kN/m

22. p = -3.00 kN/m

26. p = -2.04 kN/m

27. p = -1.02 kN/m

28. p = -1.50 kN/m

29. p = -1.14 kN/m

30. p = -0.23 kN/m

36. p = -1.23 kN/m

37. p = -0.47 kN/m

38. p = -1.50 kN/m

45. p = -2.28 kN/m

46. p = -0.99 kN/m

51. p = -2.04 kN/m

52. p = -3.00 kN/m

58. p = -0.45 kN/m

59. p = -0.63 kN/m

60. p = -1.98 kN/m

72. p = -0.93 kN/m

77. p = -0.77 kN/m

78. p = -1.29 kN/m

79. p = -1.53 kN/m

82. p = -2.58 kN/m

106. p = -0.32 kN/m

112. p = -0.84 kN/m

137. p = -0.62 kN/m

Opt. 5

Sneg desno

Slika 5-9: Obtežba s snegom na desni strani objekta



1. p = 1.19 kN/m

2. p = 0.55 kN/m

6. p = 0.48 kN/m

7. p = 1.99 kN/m

10. p = 1.41 kN/m

11. p = 0.19 kN/m

17. p = 0.62 kN/m

18. p = 0.91 kN/m

19. p = -1.31 kN/m

23. p = 0.29 kN/m

24. p = 0.29 kN/m

25. p = 0.32 kN/m

32. p = -0.81 kN/m

33. p = -0.96 kN/m

34. p = -1.01 kN/m

35. p = -0.77 kN/m

42. p = -0.69 kN/m

43. p = -1.36 kN/m

44. p = -1.26 kN/m

47. p = -0.95 kN/m

48. p = -0.43 kN/m

49. p = -0.88 kN/m

50. p = -0.53 kN/m

54. p = -0.68 kN/m

55. p = -0.70 kN/m

56. p = -0.87 kN/m

57. p = -0.87 kN/m

61. p = -0.49 kN/m

62. p = -0.50 kN/m

Opt. 6

Veter v smerni slemena

Slika 5-10: Veter v smeri slemena


2. p = 0.55 kN/m

6. p = 0.48 kN/m

17. p = 0.62 kN/m

18. p = 0.91 kN/m

37. p = -0.47 kN/m

48. p = -0.43 kN/m

64. p = -0.55 kN/m

68. p = -0.34 kN/m

77. p = -0.77 kN/m

81. p = -0.18 kN/m

85. p = -0.35 kN/m

87. p = -0.69 kN/m

94. p = -0.43 kN/m

95. p = -0.41 kN/m

103. p = -0.43 kN/m

132. p = 0.37 kN/m

133. p = 0.09 kN/m

137. p = -0.62 kN/m

145. p = 1.04 kN/m

163. p = 0.56 kN/m

166. p = -0.51 kN/m

175. p = 0.19 kN/m

176. p = 0.21 kN/m

177. p = 0.18 kN/m

178. p = 1.24 kN/m

179. p = 0.60 kN/m

180. p = 1.12 kN/m

181. p = 0.31 kN/m

182. p = 0.97 kN/m

Opt. 7

Veter pravokotno na sleme (srki)

Slika 5-11: Veter pravokotno na smer slemena - srki



30. p = -0.23 kN/m

37. p = -0.47 kN/m

48. p = -0.43 kN/m

58. p = -0.45 kN/m

61. p = -0.49 kN/m

62. p = -0.50 kN/m

64. p = -0.55 kN/m

68. p = -0.34 kN/m

70. p = -0.38 kN/m

71. p = -0.22 kN/m

77. p = -0.77 kN/m

80. p = -0.21 kN/m

85. p = -0.35 kN/m

95. p = -0.41 kN/m

102. p = -0.05 kN/m

103. p = -0.43 kN/m

111. p = -1.11 kN/m

137. p = -0.62 kN/m

166. p = -0.51 kN/m

189. p = -0.21 kN/m

263. p = -0.77 kN/m

267. p = -0.30 kN/m

279. p = -0.29 kN/m

281. p = -0.56 kN/m

282. p = -0.95 kN/m

283. p = -0.98 kN/m

284. p = -0.82 kN/m

285. p = -0.90 kN/m

286. p = -0.11 kN/m

Opt. 8

Veter pravokotno na sleme (pritiski)

Slika 5-12: Veter pravokotno na smer slemena - pritisk


13. p = -32.51 kN/m

14. p = -17.32 kN/m

15. p = -16.98 kN/m

16. p = -21.05 kN/m

31. p = -17.37 kN/m

93. p = -27.25 kN/m

99. p = -21.03 kN/m

136. p = -5.00 kN/m

Opt. 9

Obtežba sled stopnic in dvigala

Slika 5-13: Obtežba stopnic in dvigala


Povrsinsko opterecenje

1. p = -40.00 kN/m2

4. p = -40.00 kN/m2

Opt. 10

Obtežba na pete točkovnih temeljev

Slika 5-14: Obtežba na pete temeljev

� Kombinacije

1 Stalna (g) 2 Koristna obtežba etaže 3 sneg po celem 4 sneg levo 5 sneg desno 6 veter v smeri slemena 7 veter pravokotno na sleme (srki) 8 veter pravokotno na sleme (pritiski) 9 Obtežba stopnic in dvigala

10 Obtežba na pete točkovnih temeljev

11 Komb.: MSN - OP1 (1.35xI+1.5xIII+0.9xVIII)

12 Komb.: MSN - OP2 (1.35xI+0.75xIII+1.5xVIII)

13 Komb.: MSN - OP3 (1.35xI+1.5xII+0.75xIII+0.9xVI+1.5xIX+1.5xX)



16 Komb.: MSN - OP6 (1.35xI+1.05xII+0.75xIV+1.5xVIII+1.05xIX+1.05xX)

17 Komb.: MSN - OP7 (1.35xI+1.05xII+1.5xIV+0.9xVIII+1.05xIX+1.05xX)


18 Komb.: MSN - OP8 (1.35xI+1.5xIV+0.9xVIII)

19 Komb.: MSU - OP1 (mas) (I+II+IX+X)

20 Komb.: MSU - OP2 (les) (I+II+0.5xIII+IX+X)

21 Komb.: MSU - OP3 (les) (I+III+0.6xVIII)

22 Komb.: MSU - OP4 (les) (I+0.5xIII+VIII)

23 Komb.: MSU - OP5 (les) (I+IV+0.6xVIII)

5.2 Strešni leseni nosilec

� Mejno stanje nosilnosti (MSN)

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/90b/d=50/90

b/d=18/5

6 b/d=18/56

b/d=30/18

b/d=50/50

b/d=50/50

~I 65/106.5 ~I 90/106.5~I 90/106.5

1

3

1

3

1

3

1

3

1

2

1

2

12

12

1

3

1

3

1

3

1

2

1

2

1

2

24.84

0.58

-105.79

68.06

106.64

-128.16

0.81

-0.19

-44.66

25.55

-2.94

67.88

-0.16

35.33 -35.32

1843.64

682.48

-14.64

45.81 -47.50

32.87

-13.42

53.25

-24.43 9.42

-73.87

Opt. 17: MSN - OP7

Mmax=-128,16kNm Maksimalni moment strešnega nosilca

Slika 5-15: Maksimalni moment strešnega nosilca


N1 2.94

-57.74

T2

-11.02

69.59

-55.32

M3

0.81

-128.16

106.64

u2

-30.61

Opt. 17: MSN - OP7

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000] Notranje statične količine za strešni nosilec (MSN)

Slika 5-16: Notranje statične količine strešnega nosilca za MSN

� Mejno stanje uporabnosti (MSU)

N1

2.12

-40.04

T2

-7.93

48.16

-38.99

M3

0.53

-85.01

75.65

u2

-18.51

Opt. 23: MSU - OP5 (les)

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000] Maksimalna deformacija strešnega nosilca (MSU)

Slika 5-17: Notranje statične količine strešnega nosilca za MSU


N1 1.59

-15.69

T2

-5.89

22.17

-16.65

M3

0.25

-42.43

31.24

u2

-11.31

Opt. 1: Stalna (g)

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000] Maksimalna deformacija strešnega nosilca zaradi lastne teže

Slika 5-18: NSK strešnega nosilca za obremenitev s stalno težo

N1

0.53

-18.92

T2

-1.92

24.74

-20.67

M3

0.27

-43.24

40.76

u2

-5.95

Opt. 4: sneg levo

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000] Maksimalna deformacija strešnega nosilca zaradi snega

Slika 5-19: NSK strešnega nosilca za obremenitev s snegom - levo


N1

-9.06

T2

-0.21

2.08

-2.78

M3

-0.16

7.31

u2

-2.11

Opt. 8: veter pravokotno na sleme (pritiski)

N1 [kN], T2 [kN], M3 [kNm], u2 [m/1000] Maksimalna deformacija strešnega nosilca zaradi vetra

Slika 5-20: NSK strešnega nosilca za obremenitev z vetrom pravokotno na sleme - pritisk


5.3 Montažni AB steber s kratko konzolo

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/90b/d=50/90

b/d=18/5

6 b/d=18/56

b/d=30/18

b/d=50/50

b/d=50/50

~I 65/106.5 ~I 90/106.5~I 90/106.5

1

3

1

3

1

3

1

3

1

2

1

2

1

2

1

2

1

3

1

3

1

3

1

2

1

2

12

3.38

2.53 -2

2.03

1.20 1

.08

-22.14 2.56

-58.97

5.23

-0.85

-75.31 -122.94

-8.34 0

.08

-0.05 0.13

-1.43 1

4.17

4.57

-1.07

-1389.17 -1069.05 -626.15 -240.65

Opt. 13: MSN - OP3

N1= -1069.05 kN Maksimalna osna sila v stranskem stebru, ki je predmet obdelave

Slika 5-21: Maksimalna osna sila stebra

N1

-1069.05

T2

-15.05

T3

30.19

M2

73.17

-71.47

Opt. 13: MSN - OP3

N1=1069,05 [kN], T2 [kN], T3=23,88 [kN], M2=-71,47 [kNm] Notranje statične količine stebra

Slika 5-22: NSK stebra


Tackasto opterecenje

1. P = -874.21 kN Ekscentrična obremenitev nosilca na steber

Slika 5-23: Ekscentrična obremenitev stebra

b/d=50/50

b/d=50/50

-174.84

Ekscentrična obremenitev nosilca na steber

M= -174.84 kNm Dodatni moment zaradi ekscentričnega naleganja nosilca na steber

Slika 5-24: Dodatni moment zaradi ekscentričnosti


5.4 Montažni AB nosilec

� Mejno stanje nosilnosti (MSN)

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/50

b/d=50/90b/d=50/90

b/d=18/5

6 b/d=18/56

b/d=30/18

b/d=50/50

b/d=50/50

~I 65/106.5 ~I 90/106.5~I 90/106.5

1

31

3

1

3

1

3

1

2

1

2

1

2

1

2

1

3

1

3

1

3

1

2

1

2

1

2

43.48

0.43

-72.17

56.80 5

4.05

-80.67

0.54

-1.37

-34.99

33.68

66.12 13.92 -20.54

2065.52

761.62

78.54 -67.85

69.82

-34.56

45.93

43.56

-53.78

38.60 -21.66

Opt. 13: MSN - OP3

Mmax= 2065.52 kNm Maksimalni upogibni moment obravanvanega nosilca

Slika 5-25: Maksimalni moment nosilca

N1

-8.34

0.08

-0.05 0.13

T2

411.48

-708.01

874.21

M1 48.49

M3

-20.54

2065.52

Opt. 13: MSN - OP3

N1 [kN], T2 [kN], M1 [kNm], M3 [kNm] Notranje statične količine nosilca

Slika 5-26: NSK nosilca za MSN


� Mejno stanje uporabnosti (MSU)

N1

-3.32

T2

459.16

-491.36

619.64

M3

-22.93

1455.08

u2

-3.10

Opt. 19: MSU - OP1 (mas)

N1 [kN], T2 [kN], M1 [kNm], M3 [kNm] Notranje statične količine obravnavanega nosilca za mejno stanje uporabnosti

Slika 5-27: NSK nosilca za MSU


5.5 Temeljna čaša

101.71

232.87

232.98

167.35

180.47

193.60

167.35

187.04

173.91

187.04

173.91

154.22

173.91

219.86

213.30

147.6

5134.5

2

121.39

134.52

147.65

154.22

160.78

160.78

127.96141.09

173.91

154.22

134.52

108.26

127.96

147.65

141.09

160.78

127.96

147.65

173.91

180.4

7

167.35

180.47

187.04

213.30

219.8

6

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90

b/d=50/90b/d=50/90b/d=50/90 b/d=50/90

1

3

1

3

1

3

13

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

1

3

Opt. 13: MSN - OP3

max σ,tla= 187.04 kN/m2 Maksimalna napetos na tla pod obravnavanim točkovnim temeljem

Slika 5-28: Maksimalne napetosti na tla

N1

-1069.05

T2

-15.05

T3

30.19

M2

73.17

-71.47

M3

45.93

-34.56

Opt. 13: MSN - OP3

N1 [kN], T2 [kN], T3 [kN], M1 [kNm], M2 [kNm], M3 [kNm] ekscentričnega naleganja nosilca na steber. Obremenitve iz stebra na temeljno čašo brez upoštevanja dodatnega momenta zaradi

Slika 5-29: Obremenitve na temeljno čašo


� Horizontalna armatura


1. p = 230.20 kN/m Opt. 1

Slika 5-30: Obtežba za določitev NSK venca temeljne čaše

b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

-1.58

9.35

9.35

-13.96

9.35

-9.35

1.58

1.58

Opt. 1:

M3= -13.96 kNm Maksimalni moment

Slika 5-31: Maksimalni moment za določitev horizontalne armature


b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

b/d=22.5/25

12.15

103.59

Opt. 1:

N1 = 12,15 kN Pripadajoča osna sila

Slika 5-32: Pripadajoča osna sila


6 DIMENZIONIRANJE IZBRANIH AB MONTAŽNIH

ELEMENTOV

6.1 Dodatna pravila za montažne betonske elemente in konstrukcije

Povzetek iz SIST EN 1992-1-1, pog.10.

6.1.1 Splošno

Pravila v tem poglavju veljajo za stavbe, ki so delno ali v celoti izdelane iz montažnih

betonskih elementov, in dopolnjujejo pravila iz drugih poglavij. Dodatne vsebine, ki se

nanašajo na detajliranje proizvodov in montažo, se obravnavajo v posebnih standardih za

proizvode.

6.1.2 Posebni izrazi, ki se uporabljajo v tem poglavju

Montažni element: Element, izdelan v tovarni ali na mestu, ki ni njegovo končno mesto, v

okolju, ki je zaščiteno pred neugodnimi vremenskimi pogoji.

Montažni proizvod: Montažni element, izdelan v skladu s posebnim standardom CEM.

Sestavljen element: Element, ki je delno montažen, delno pa betoniran na mestu s

povezovalno armaturo ali brez nje.

Rebrasti strop in strop s polnili: sestoji iz montažnih reber (ali nosilcev), pri katerih so

vmesni prostori zapolnjeni z bloki, votlimi ponvami iz žgane gline ali drugimi vrstami

stalnih opažev, z na mestu dobetonirano plastjo ali brez nje.

Diafragma: Ravninski element, izpostavljen silam v ravnini. Sestoji lahko iz več med

seboj povezanih montažnih elementov.

Vez: v povezavi z montažnimi konstrukcijami je vez neprekinjen natezni element, ki se

namesti v stropu, steni ali stebru.

Izoliran montažni element: Element, pri katerem v primeru porušitve ni mogoč drugačen

prenos obtežbe.


Predhodno stanje pri montažni gradnji betonskih konstrukcij vsebuje:

- razopaževanje,

- prevoz v skladišče,

- skladiščenje (pogoji podpiranja in obtežbe),

- transport na gradbišče,

- postavljanje (dvigovanje),

- vgradnjo (povezovanje).

6.1.3 Osnove projektiranja, temeljne zahteve

Pri projektiranju in detajliranju montažnih betonskih elementov in konstrukcij je treba

posebej upoštevati naslednje:

- predhodna stanja,

- ležišča, začasna in stalna,

- povezovanje in stike med elementi.

Kadar je to ustrezno, je treba v prihodnjih stanjih upoštevati tudi dinamične učinke. Kadar

se ne izvede natančnejša analiza, se lahko statični učinki pomnožijo z ustreznim faktorjem

(glej tudi standarde za proizvode za posamezne vrste montažnih proizvodov).

Ker je potrebno, je treba zaradi lažje montaže, nadzora in zamenjave izvesti posebne

mehanske naprave.


6.2 Dimenzioniranje strešnega lesenega nosilca

6.2.1 Zasnova

Dimenzioniral bom strešni leseni nosilec v osi C, iz kombiniranega lepljenega lamelnega

lesa kvalitete GL24c prereza 18/56cm. Notranje statične količine so prikazane v poglavju

5.2.

Slika 6-1: Strešni lesen nosilec

6.2.2 Materialne karakteristike

Uporabim les:

GL 24c

2,, /4,2 cmkNf kgm = … upogibna trdnost

2,,0, /4,1 cmkNf kgt = … natezna trdnost vzporedno z vlakni

2,,90, /035,0 cmkNf kgt = … natezna trdnost pravokotno na vlakna

2,,0, /1,2 cmkNf kgc = … tlačna trdnost vzporedno z vlakni

2,,90, /24,0 cmkNf kgc = … tlačna trdnost pravokotno na vlakna


2,, /22,0 cmkNf kgv = … strižna trdnost

205.0 /940 cmkNE = … 5% modul elastičnosti vzporedno z vlakni

3, /350 mkgkg =ρ … karakteristična gostota

6.2.3 Obremenitve

Notranje statične količine za MSN podane v poglavju 5.2:

Maksimalni moment:

kNmM 16,128max −=

Pripadajoča prečna sila:

kNVprip 59,69=

Pripadajoča osna sila:

kNN prip 74,57−=

6.2.4 Mejno stanje nosilnosti (MSN)

Vztrajnostni in odpornostni momenti prečnega prereza:

Vztrajnostni moment okoli močnejše y-y osi:

433

26342412

5618

12cm

hbI y =

⋅=

⋅= (4.1)

Vztrajnostni moment okoli šibkejše z-z osi:

433

2721612

5618

12cm

hbI z =

⋅=

⋅= (4.2)

Odpornostni moment okoli y-y osi:

322

94086

5618

6cm

hbWy =

⋅=

⋅= (4.3)

Odpornostni moment okoli z-z osi:

322

30246

5618

6cm

hbWz =

⋅=

⋅= (4.4)

Slika 6-2: Prerez nosilca


6.2.4.1 Kontrola napetosti strešnega nosilca

6.2.4.1.1 Upogib

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.6

Pogoj 1.:

1,,

,,

,,

,,≤⋅+

dzm

dzmm

dym

dym

fk

f

σσ (4.5)

Pogoj 2.:

1,,

,,

,,

,,≤+⋅

dzm

dzm

dym

dymm ff

kσσ

(4.6)

Projektna upogibna napetost glede na glavne osi:

2,,, /36,1

9408

10016,128cmkN

W

M

y

dydym =

⋅==σ (4.7)

0,, =dzmσ

Projektna upogibna trdnost:

2,,mod,, /728,1

25,1

4,29,0 cmkN

fkf

m

kgmdym =⋅=⋅=

γ (4.8)

9,0mod =k … prevzeto po SIST EN 1995-1-1. preg.: 3.1

25,1=mγ … prevzeto po SIST EN 1995-1-1. preg.: 2.3

7,0=mk ... prevzeto po SIST EN 1995-1-1. pog.: 6.1.6.(2)

Pogoj 1.:

178,007,0728,1

36,1≤=⋅+ → 78% izkoriščenost

Pogoj 2.:

155,00728,1

36,17,0 ≤=+⋅ → 55% izkoriščenost


6.2.4.1.2 Tlak vzporedno z vlakni

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.4

Pogoj:

dcdc f ,0,,0, ≤σ (4.9)

Projektna tlačna napetost v smeri vlaken:

2,0, /057,0

5618

74,57cmkN

A

Ndc =

⋅==σ (4.10)

Projektna tlačna trdnost v smeri vlaken:

2,,0,mod,0, /512,1

25,1

1,29,0 cmkN

fkf

m

kgcdc =⋅=⋅=

γ (4.11)

22,0,,0, /512,1/057,0 cmkNcmkNf dcdc ≤⇒≤σ

Pogoj je izpolnjen!!

6.2.4.1.3 Strig

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.1.7

Pogoj:

dvd f ,≤τ (4.12)

Projektna strižna napetost:

2/103,05618

59,695,15,1 cmkN

A

Vdd =

⋅⋅=⋅=τ (4.13)

Projektna strižna trdnost:

2,mod, /158,0

25,1

22,09,0 cmkN

fkf

m

kvdv =⋅=⋅=

γ (4.14)

22, /158,0/103,0 cmkNcmkNf dvd ≤⇒≤τ

Pogoj je izpolnjen!!


6.2.4.1.4 Kombinacija upogiba in tlaka

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.2.4

Pogoj1.:

1,,

,,

,,

,,

2

,0,

,0, ≤⋅++

dzm

dzmm

dym

dym

dc

dc

fk

ff

σσσ (4.15)

Pogoj 2.:

1,,

,,

,,

,,

2

,0,

,0, ≤+⋅+

dzm

dzm

dym

dymm

dc

dc

ffk

f

σσσ (4.16)

Pogoj 1.:

179,00728,1

36,1

512,1

057,02

≤=++

→ 79% izkoriščenost!

Pogoj 2.:

155,00728,1

36,17,0

512,1

057,02

≤=+⋅+

→ 55% izkoriščenost!

6.2.4.1.5 Kontrola stabilnosti

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.3.2

Tlačno in upogibno obremenjen strešni nosilec:

� Kontrola stabilnosti okoli y-y osi

Pogoj:

1,,

,,

,,

,,

,0,,

,0, ≤⋅++⋅ dzm

dzmm

dym

dym

dcyc

dc

fk

ffk

σσσ (4.17)


Relativna vitkost:

05,0

,0,, E

f kcyyrel

π

λλ = (4.18)

Vitkost glede na upogib okoli y-y osi:

39,6217,16

1000===

y

uy i

Lλ (4.19)

cmA

Ii y

y 17,165618

263424=

⋅== (4.20)

uL … uklonska dolžina okoli y-y osi, ki je enaka celotni dolžini nosilca.

yi … vztrajnostni polmer okoli y-y osi

938,0940

1,239,62, ==

πλ yrel

Ker je relativna vitkost večja od 0,3, morajo napetosti zadostiti naslednjim izrazom:

2,

2,

1

yrelyy

yc

kkk

λ−+= (4.21)

( )( )2,, 3,015,0 yrelyrelcyk λλβ +−+= (4.22)

cβ … za lepljen lamelni les 0,1

( )( ) 972,0938,03,0938,01,015,0 2 =+−+=yk

815,0938,0972,0972,0

122, =

−+=yck

Pogoj:

183,00728,1

36,1

512,1815,0

057,0≤=++

⋅ → 83% izkoriščenost!


� Kontrola stabilnosti okoli z-z osi

Nosilec je v smeri osi z-z pridržan z vmesnimi nosilci - glej sliko (6-3). Tako uklonska

dolžina ni več celotna dolžina nosilca, ampak je dolžina med vmesnimi nosilci.

Slika 6-3: Vmesni nosilci

Pogoj:

1,,

,,

,,

,,

,0,,

,0, ≤+⋅+⋅ dzm

dzm

dym

dymm

dczc

dc

ffk

fk

σσσ (4.23)

Relativna vitkost:

05,0

,0,, E

f kczzrel

π

λλ = (4.24)

Vitkost glede na upogib okoli z-z osi:

09,5019,5

260===

z

uz i

Lλ (4.25)

cmA

Ii z

z 19,55618

27216=

⋅== (4.26)

uL … uklonska dolžina okoli z-z osi, ki je enaka razdalji med vmesnimi nosilci.

zi … vztrajnostni polmer okoli z-z osi

753,0940

1,209,50, ==

πλ zrel


Ker je relativna vitkost večja od 0,3 morajo napetosti zadostiti naslednjim izrazom:

2,

2,

1

zrelzz

zc

kkk

λ−+= (4.27)

( )( )2,, 3,015,0 zrelzrelczk λλβ +−+= (4.28)


( )( ) 806,0753,03,0753,01,015,0 2 =+−+=zk

9145,0753,0806,0806,0

122, =

−+=zck

Pogoj:

160,00728,1

36,17,0

512,19145,0

057,0≤=+⋅+

⋅ → 60% izkoriščenost!

6.2.4.1.6 Uklonsko zavarovanje tlačenega pasu

Po SIST EN 1995-1-1: pog.:6.3.3

Relativna upogibna vitkost:

critm

kmmrel

f

,

,,

σλ = (4.29)

critm,σ … kritična upogibna napetost, izračunana glede na kritično teorijo stabilnosti, z

uporabo 5- odstotnih kvantil togostnih vrednosti.

Vrednost kritične upogibne napetosti se izračuna kot:

yef

torz

y

critycritm Wl

IGIE

W

M

⋅

⋅⋅⋅==

05,005,0,,

πσ (4.30)

Kjer so:

05,0E … 5 - odstotna kvantila vrednost modula elastičnosti vzporedno z vlakni


05,0G … 5 - odstotna kvantila vrednost strižnega modula vzporedno z vlakni

zI … vztrajnostni moment okoli šipke z-z osi

torI … torzijski vztrajnostni moment

efl … efektivna dolžina nosilca, odvisna od načina podpiranja in razporeditve

obtežbe

yW … odpornostni moment okoli močne y-y osi

Povzetek iz zapiskov predavanj o trdnost dr. Ivana Špacapana [13]

( ) ( )bakI tor 22 31 ⋅⋅= (4.31)

1k … torzijska konstanta

cmab 11,39/28/ ==

Linearna interpolacija za vrednost 3,11:

( ) ( ) 265,0263,0281,034

311,3263,011,3,1 =−⋅

−

−+=k

( ) ( ) 43 3,865405618265,0 cmcmcmI tor =⋅⋅=

240,4940810009,0

3,865405927216940, =

⋅⋅

⋅⋅⋅=

πσ critm

752,024,4

4,2, ==mrelλ

mrelcritk ,75,056,1 λ−= za 4,175,0 , ≤< mrelλ

996,0752,075,056,1 =⋅−=critk

b/a k1 k2

1,0 0,141 0,208

1,2 0,166 0,219

1,5 0,196 0,213

2,0 0,229 0,246

2,5 0,249 0,258

3 0,263 0,267

4 0,281 0,282

5 0,291 0,291

10 0,312 0,312

∞ 1/3 1/3


� Kombinacija upogib in tlak

Pogoj:

1,0,,

,

2

,

, ≤⋅

+

⋅ dczc

dc

dmcrit

dm

fkfk

σσ (4.32)

2,

2,

1

zrelzz

zc

kkk

λ−+=

Relativna vitkost:

05,0

,0,, E

f kczzrel

π

λλ =

Vitkost glede na upogib okoli z-z osi:

68,19219,5

1000===

z

uz i

Lλ

cmA

Ii z

z 19,55618

27216=

⋅==

uL … uklonska dolžina okoli z-z osi brez vmesnih nosilcev.

zi … vztrajnostni polmer okoli z-z osi

90,2940

1,268,192, ==

πλ zrel

( )( )2,, 3,015,0 zrelzrelczk λλβ +−+=


( )( ) 835,490,23,090,21,015,0 2 =+−+=zk

1148,090,2835,4835,4

122, =

−+=zck


Pogoj:

195,0512,1115,0

057,0

728,1996,0

36,12

≤=⋅

+

⋅ → 95% izkoriščenost

Do bočne zvrnitve ne pride tudi brez vmesnih nosilcev!

6.2.5 Mejno stanje uporabnosti (MSU)

6.2.5.1 Kontrola deformacij

Po SIST EN 1995-1-1: pog.: 2.2.3

� Končna dopustna deformacija

cmL

W dopfin 5200

1000

200, === (4.33)

• Maksimalna deformacija kombinacije MSU – OP5 (les)

cmWinst 85,1max, = … prevzeto iz statike (Glej poglavje 5.2!)

• Trenutna deformacija zaradi lastne teže

cmW ginst 13,1, = … prevzeto iz statike (Glej poglavje 5.2!)

• Trenutna deformacija zaradi snega:

cmW sinst 59,0, = … prevzeto iz statike (Glej poglavje 5.2!)

• Trenutna deformacija zaradi vetra:

cmW winst 21,0, = … prevzeto iz statike (Glej poglavje 5.2!)

� Končne deformacije

QifinQfinGfinfin WWWW ,1,, ++= (4.34)

( )defginstGfin kWW +⋅= 1,, … za stalni vpliv, G (4.35)

( )defiQinstQfin kWW ⋅+⋅= ,21,,1,, 1 ψ … za prevladujoči spremenljivi vpliv, Q1 (4.36)


( )defiiiQinstiQfin kWW ⋅+⋅= ,2,0,,,, ψψ … za spremljajoče spremenljivi vpliv, Qi (i > 1) (4.37)

defk … deformacijski koeficient

i,21,2 ,ψψ … faktor za navidezno stalno vrednost spremenljivih vplivov

i,0ψ … faktor za kombinacije vrednosti spremenljivih vplivov

( ) cmkWW defginstGfin 81,1)6,01(13,11,, =+⋅=+⋅=

( ) ( ) cmkWW defisinstQfin 59,06,00159,01 ,2,, =⋅+⋅=⋅+⋅= ψ

( ) ( ) cmkWW defiiwinstQfin 126,06,006,021,0,2,0,1, =⋅+⋅=⋅+⋅= ψψ

cmW fin 526,2126,059,081,1 =++=

� Pogoj:

cmcmWW dopfinfin 55,2, ≤⇒≤ (4.38)

Pogoj je izpolnjen nosilec, po mejnem stanju uporabnosti ustreza!!


6.3 Dimenzioniranje stebra s kratko konzolo

6.3.1 Zasnova

Dimenzioniral bom montažni armirano betonski pravokotni steber s kratko konzolo v osi

C1, dimenzij 50/50cm, iz armiranega betona kvalitete C 35/45 in armature kvalitete S 500.

Notranje statične količine prikazane v poglavju 5.3.

Slika 6-4: Naleganje nosilca na steber

Slika 6-5: Naleganje lepljenega nosilca na steber


Prerez:


� Beton: C 35/45

2

2

340034

33,25,1

5,30,1

5,1

35

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

cm

c

ckcccd

c

ck

==

=⋅=⋅=

=

=

γα

γ

(4.39)

� Armatura: S500 (RA 500/560)

2

2

20000200

47,4315,1

50

500

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

s

s

ykyd

yk

==

===

=

γ (4.40)

6.3.3 Obremenitve

Notranje statične količine so podane v poglavju 5.3.

Maksimalna osna sila:

Nmax= -1069,05 kN

Momenti zaradi zunanjih obremenitev na konstrukcijo in moment zaradi ekscentričnega

naleganja nosilca na steber:

Mprip.= -71,47+(-174,84) = - 246,31 kNm

Slika 6-6: Prerez stebra



Vprip.= 23,88 kN

6.3.4 Dimenzioniranje

� Določitev krovnega sloja betona – c

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0

Projektna življenjska doba: 50let - kategorija 4

Razred izpostavljenosti: XC1

CCCnom ∆+= min

∆−∆+=

mm

CCC

C

C adddurstdurdur

b

10

max ,,min,

.min

min

∆Cdev = 5-10 mm… dodatek zaradi odstopanja (odvisno od nadzora)

Cmin,b = 25mm… najmanjša debel. krov. sloja, (max. premer palice)

Cmin,dur = 15mm… najmanjša debel. krov. sloja glede na pogoje okolja

∆Cdur,γ = 0… dodatni varnostni sloj

∆Cdur,st = 0… zmanjšanje krov. sloja ob uporabi nerjavečega jekla

∆Cdur,add = 0… zmanjšanje krov. sloja ob uporabi dodatne zaščite

mmmmmmCCCnom 30525min =+=∆+=

6.3.4.1 Izračun vzdolžne armature

Rogač (obojestransko armiran prerez)

cmhb 50/50/ =

1835,05033,2

05,10692

−=⋅

−=⋅

=ccd

dd Af

Nn (4.40)


0845,0505033,2

10031,2462

=⋅⋅

⋅−=

⋅⋅=

hAf

Mm

ccd

dd (4.41)

0,1,

==ρ

ρk

1,050

51 ====h

c

d

aδ

cmcc vzdstrnom 5113

21 =++=++=φ

φ

Odčitamo iz diagrama: 1,0=rρ

00268,047,43

33,2

11

1,0

1=⋅

+=⋅

+=

y

cdrr f

f

k

ρρ (4.42)

221 70,65000268,0 cmAs =⋅=

212 70,635,31 cmAkA ss =⋅=⋅=

� Preveritev maksimalnega in minimalnega prereza armature

2

2

min

5,75050003,0003,0

7,347,43

05,106915,015,0

cmA

cmf

N

A

c

yd

Ed

s

=⋅⋅=⋅

=⋅

=⋅

= (4.43)

sdejcs AcmAA >=⋅⋅=⋅= 2max 100505004,004,0 (4.44)

Izberem armaturo: S 500 (RA 500/560) 8Ф12 As,dej = 9,05 cm2

6.3.4.2 Prečna armatura

cmmm

cmhb

cm

Svzd

d

30300

50

4,142,11212

minmax,

=

=↔

=⋅=×

=

φ

(4.45)

Izberem stremena: S 500 (RA 500/560) Ф6/14cm


6.3.4.3 Izračun uklonske dolžine

( )

Ι⋅⋅∑

Ι⋅∑

=

beamefk

beamcm

col

colcm

i

LE

LE

k

,

2,1

α

(4.46)

5,0=α

357,0

967

10522,65,0

433

1250

6

4

1 =

⋅⋅

=k

∞=2k členek

Odčitamo iz nomograma 8,0=β

cmll 4,3464338,00 =⋅=⋅= β

� Dovoljena vitkost

n

CBA ⋅⋅⋅=

20limλ (4.47)

eff

Aϕ⋅+

=2,01

1

Ed

Eqpteff M

M

0

0)0,( ⋅= ∞ϕϕ (4.48)

280 =t dni… starost betona v času obremenitve v dneh

%50=RH

mmu

Ah c 250

504

5050220 =

⋅

⋅⋅==

( ) 7,20, =∞ tϕ … odčitam končni koeficient lezenja


5,116,73

50,407,2 =⋅=effϕ

77,05,12,01

1

2,01

1=

⋅+=

⋅+=

eff

Aϕ

ω21+=B

067,033,250

47,4305,92

=⋅

⋅=

⋅

⋅=

cdc

yds

fA

fAω

065,1067,021 =⋅+=B

( ) 72,202,17,17,1 =−−=−= rmC

02,147,71

16,73

02

01 −=−==M

Mrm

183,033,250

05,10692

=⋅

=⋅

=cdc

Ed

fA

Nn

283,104183,0

72,2065,177,02020lim =

⋅⋅⋅=

⋅⋅⋅=

n

CBAλ

0,2443,14

4,346===

i

Ludejλ

Ah

h

h

A

Ii

c

43,1432

50

3212 2

4

===⋅

==

Učinek teorije II. reda se zanemari, ker je:

28,10424 lim =<= λλdej


6.3.4.4 Potrebna armatura v konzoli stebra

Ž. Radosavljević Armirani beton 1: 15. Kratki elementi. [2]

Sila F se razdeli v smeri tlačnih in nateznih trajektorij

F … sila na konzolo (enaka prečni sili nosilca)

aF … armatura za prevzem upogibnega momenta

akF … armatura za zajemanje transverzalne sile

� Potrebna armatura za prevzem upogibnega momenta

282,847,43578,0

2021,874

8,0cm

fd

aFF

yd

da =

⋅⋅

⋅=

⋅⋅

⋅= (4.49)


� Potrebna armatura za prevzem transverzalne sile

211,2045cos247,43

21,874

cos2cm

f

FF

yd

ak =⋅⋅

=⋅⋅

=β

(4.50)


Slika 6-7: Razdelitev sile v smeri tlačnih in nateznih trajektorij


6.3.5 Armaturni načrt

6.3.5.1 Sidrne dolžine

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3

bd

sdrgdb f

lσφ

⋅=4, 2/47,43 cmkNf ydsd ==σ (4.51)

rgdbl , … osnovna ravna zahtevana sidrna dolžina

φ … premer sidrane armature

ctdbd ff ⋅⋅⋅= 2125,2 ηη (4.52)

η1=1,0… koeficient odvisen od pogojev sidranja

η2=1,0… koeficient odvisen od premera palic

MPaf

fc

ctkctctd 146,0

5,1

22,0105,0, =⋅

=⋅

=γ

α (4.53)

0,1=ctα … koeficient, ki upošteva učinke trajanja in neugodne učinke načina nanosa

obtežbe na natezno trdnost

2328,0146,01125,2

cm

kNfbd =⋅⋅⋅=

φ⋅= 13,33,rgdbl

� Sidrna dolžina

cml rgdb 3310,, =φ

cml rgdb 4012,, =φ

cml rgdb 5316,, =φ


� Projektne sidrne dolžine

min,,54321 brgdbbd lll ≥⋅⋅⋅⋅⋅= ααααα (4.54)

0,11 =α … koeficient, ki upošteva vpliv oblike krivljenja palice pri zagotovljenem

zadostnem krovnem sloju betona

( ) φφα /15,012 −−= dc … koeficient, ki upošteva vpliv najmanjšega krovnega sloja

betona

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 775,02,1/2,1315,0112,2 =−−=φα

( ) 87,06,1/6,1315,0116,2 =−−=φα

0,113 =−= λα K 0=λ … koeficient, ki upošteva vpliv objekta s prečno armaturo

7,04 =α … koeficient, ki upošteva vpliv ene ali več privarjenih palic vzdolž

projektne sidrne dolžine

0,104,015 =−= pα 0=p … koeficient, ki upošteva učinke tlačnih napetosti prečno na

ravnino cepilne vzdolž projektne sidrne dolžine

=

mm

l

l

rgdb

b

100

10

3,0

max

,

min, φ (4.55)

cmcmlbd 1017,160,330,17,00,17,00,110, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

100,11010

10333,03,0

max

,

10min,, φφ

cmcmlbd 127,210,400,17,00,1775,00,112, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ


=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

122,11010

12403,03,0

max

,

12min,, φφ

cmcmlbd 16320,530,17,00,187,00,116, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

166,11010

16533,03,0

max

,

16min,, φφ

6.3.5.2 Prekrivanje (preklopi palic)

min,0,653210 lll rgdb ≥⋅⋅⋅⋅⋅= ααααα (4.56)

0,11 =α

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 775,02,1/2,1315,0112,2 =−−=φα

( ) 87,06,1/6,1315,0116,2 =−−=φα

0,113 =−= λα K

0,15 =α

0,16 =α … koeficient, ki upošteva delež s prekrivanjem stikovane armature glede na

celoten prerez armature

cml 201,230,330,10,10,17,00,110,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

150,11515

10333,03,0

max

,6

10min,,0 φ

α

φ

cml 20310,400,10,10,1775,00,112,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ


=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

182,11515

12403,03,0

max

,6

12min,,0 φ

α

φ

cml 24460,530,10,10,187,00,116,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

246,11515

160,533,03,0

max

,6

16min,,0 φ

α

φ

6.3.5.3 Izvleček armature

Palice - specifikacija

ozn

oblika in mere [cm]

Ø

lg [m]

n [kos]

lgn [m]

Steber s kratko konzolo

1

54

27

60

33

81

80

12 2,54 8 20,32

2

13

13

84

44

84

44 12 3,26 5 16,30

3

11

11a

41

a

41

1. a = 35 - 53 da = 3

10 *2,33 1 x 7 16,31

4

11

11

15

90

18

90

11

11

15

16 2,28 5 11,40

5

8

44

44

44

44 6 1,92 50 96,00



ozn

oblika in mere [cm]

Ø

lg [m]

n [kos]

lgn [m]

6 743 12 7,43 3 22,29

7 748 12 7,48 2 14,96

8 754 12 7,54 3 22,62

9 13

13

a44

a

441. a = 69, 54

12 *2,81 1 x 2 5,62

Palice - izvleček

Ø [mm]

lgn [m]

Teža enote [kg/m']

Teža [kg]

S500

6 96,00 0,23 22,08

10 16,31 0,62 10,06

12 102,11 0,89 90,88

16 11,40 1,58 18,01

Skupaj: 141,03


6.4 Dimenzioniranje nosilca

6.4.1 Zasnova

Dimenzioniram montažni nosilec v osi C, kateri nalega na kratko konzolo stebra v osi C1

in na steber v osi C2. Dimenzioniram iz betona C35/45 in armature S 500. Notranje

statične količine prikazane v poglavju 5.4. Nosilec je dolžine 967 cm.

Slika 6-8: Naleganje montažnega nosilca

Prerez:

Slika 6-9: Prerez nosilca



� Beton: C 35/45

2

2

340034

33,25,1

5,30,1

5,1

35

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

cm

c

ckcccd

c

ck

==

=⋅=⋅=

=

=

γα

γ

(4.39)

� Armatura: S 500 (RA 500/560)

2

2

20000200

47,4315,1

50

500

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

s

s

ykyd

yk

==

===

=

γ (4.40)

6.4.3 Obremenitve

Notranje statične količine za MSN, podane v poglavju 5.4:

Maksimalni upogibni moment:

Mmax = 2065,52 kNm


Vmax = -708,01in 874,21 kN

Pripadajoča osna sila:

Nprip = -3,18 kN

Pripadajoči torzijski moment:

Mx = 48,49 kNm


6.4.4 Mejno stanje nosilnosti (MSN)


Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0



CCCnom ∆+= min

∆−∆+=

mm

CCC

C

C adddurstdurdur

b

10

max ,,min,

.min

min








Določimo d:

cmchd strnom 2,10213,35,106 =−−=−−= φ

- Izberemo: cmd 102=

mmstr 10=φ predvidimo Ø10


6.4.4.1 Določitev vzdolžne armature

Ž. Radosavljević: armirani beton 1. [2]

250,3

33,290

10052,2065

102=

⋅

⋅=

⋅

=

cd

d

b

fb

M

dk (4.57)

- Odčitamo: 026,10=rρ

‰10=sε [ ] ‰855,15,353,0‰max, =⋅=⋅= cc εϕε

cmf

fdbA

yd

cdpotrs 33,49

47,43

33,210290

100

026,10, =⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= ρ (4.58)


sdejt

sdejtyk

ctm

s

Acmdb

Acmdbf

f

A

<=⋅⋅=⋅⋅

<=⋅⋅⋅=⋅⋅⋅=

2

2

min

93,11102900013,00013,0

27,151029050

32,026,026,0

(4.59)

( ) sdejcs AcmAA >=⋅+⋅⋅=⋅= 2max 4,330405,26908004,004,0 (4.60)

izberem: S 500 (RA 500/560) 4Ф19 + 8Ф25 As,dej = 50,61cm2

6.4.4.2 Določitev prečne armature

� Kontrola tlačne diagonale

RdEd VV ≤ (4.61)

kNVEd 22,874=

( )kN

fzbV cd

wcwRd 6,49662

33,2516,08,91901

tancot1max, =⋅⋅⋅⋅=+

⋅⋅⋅⋅=θθ

να (4.62)

1=cwα … koeficient, ki upošteva stanje napetosti v tlačenem pasu

cmdz 8,911029,09,0 =⋅=⋅= … ročica notranje dvojice


51,0250

16,01 =

−⋅== ckf

νν … redukcijski faktor tlačne trdnosti strižno razpokanega

betona

2tancot;45 =+°= θθθ … naklonski kot tlačne diagonale

2

64,154,095,40300,1max, ⋅⋅⋅⋅=RdV

kNVkNV EdRd 22,87462,4966max, =>=

Tlačne razpore prenesejo obremenitev!

Izberemo stremena: S 500 (RA 500/560) Ф 10 mm, Asl = 0,79 cm2

� Določimo minimalno in maksimalno razdaljo med stremeni

• minimalna razdalja med stremeni

cdcww

wydsw fsb

fA⋅⋅⋅≤

⋅

⋅1

,max,

2

1να (4.63)

210max, 14,34 cmAAsw == φ

0,1=cwα

516,0250

16,01 =

−⋅== ckf

νν

cmfb

fAs

cdcww

ywds 5,233,21516,090

47,4314,322

1

max,min =

⋅⋅⋅

⋅⋅=

⋅⋅⋅

⋅⋅≥

να

• maksimalna razdalja med stremeni

( ) ( ) cmdsl 5,760110275,0cot175,0max, =+⋅⋅=+⋅⋅= α (4.64)

0cot =α °= 90α … naklonski kot strižne armature


• po pogoju minimalnega armiranja

cmb

As

bs

A

ww

sl

w

sww 84,36

90000947,0

14,34

sin min,max,min, =

⋅=

⋅

⋅=⇒

⋅⋅=

ραρ (4.65)

000947,0500

3508,008,0min, ===

yk

ckw f

fρ (4.66)

izberemo manjšo: cmsl 0,36max, =

� Kontrola natezne diagonale

[ ]( )

⋅⋅⋅+

⋅⋅⋅+⋅⋅⋅⋅=

dbk

dbkfkCV

wcp

wcpckcRdcRd

σν

σρ

1min

13

1,,

100max (4.67)

cdc

dcp f

cm

kN

A

N2,00

2≤==σ

12,018,0

, ==c

cRdCγ

2443,11020

2001

2001 ≤=+=+=

dk

359,035443,1035,0035,0 33min =⋅⋅=⋅⋅= ckfkν

[ ]( )

==⋅⋅

==⋅⋅⋅⋅⋅⋅=

kNN

kNNV cRd

562,3293295621020900359,0

592,25825859210209003500123,0100443,112,0max

3

,

kNVkNV EdcRd 22,87456,329, =<=

Nosilnost betonskega dela ni zadovoljiva, potrebna je prečna armatura!

02,000123,010290

34,11,1 ≤=

⋅=

⋅=

db

A

w

lsρ


θcot,,

, ⋅⋅⋅= wdyws

sRd fzs

AV … nosilnost armature (4.68)

( )10414,3 2 φcmAsw = °= 45θ 0,1cot =θ

cmfzV

As ywd

sRd

swpot 3,14174,431029,0

21,874

14,3cot

,

=⋅⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= θ

Izberem: s = 14cm

kNV sRd 022,895147,431029,014

14,3, =⋅⋅⋅⋅=

kNVkNV EdsRd 22,874022,895, =>=


6.4.4.3 Določitev torzijske armature

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 6.3.

� Kontrola tlačne diagonale v kombinaciji torzija in prečna sila

Torzijski moment podan v poglavju 5.4.

kNmMT xdEd 49,48==

Pogoj:

0,1max,max,

≤+Rd

Ed

Rd

Ed

V

V

T

T

θθαν cossin2 ,max, ⋅⋅⋅⋅⋅⋅⋅= iefkcdcwRd tAfT


Učinkovita debelina stene:

++⋅≥=

22,

vzdstnomief C

u

At

φφ

cmcm

u

At ief

1,112

5,213,3202,21

5,2625405,2625809080

405,269080,

=

++⋅≥

=+++++++

⋅+⋅==

245432

2140

2

215,26

2

21280

2

21290 cmAk =

−⋅

−+

⋅−⋅

⋅−=

516,0250

16,0 =

−⋅= ckf

ν

0,1=cwα

°= 45θ

kNmkNcmTRd 01,114712,114701707,0707,021454333,21516,02max, ⇒=⋅⋅⋅⋅⋅⋅⋅=

Slika 6-10: Učinkovita debelina stene


Pogoj:

0,122,062,4966

22,874

01,1147

49,48≤=+

Pogoj ustreza!!

� Izračun nadomestne prečne sile ki jo povzroča torzija (obremenitev natezne

diagonale)

iiefitiEd ztV ⋅⋅= ,,, τ

k

Ediefit A

Tt

⋅=⋅

2,,τ

2

,, /025,0

2145432

10049,48

2cmkN

tA

T

iefk

Edit =

⋅⋅

⋅=

⋅⋅=τ

kNVEd 225,362

2129021025,01, =

⋅−⋅⋅=

kNVEd 975,302

2128021025,01, =

⋅−⋅⋅=

• Kontrola natezne diagonale brez strižne armature

Pogoj:

0,1,,

≤+cRd

Ed

cRd

Ed

V

V

T

T

ieftkcRd tAT ,, 2 ⋅⋅⋅= τ

205,0, /147,047,15,1

2,20,1 cmkNMPa

ff

c

ctkctctdt ==⋅=⋅==

γατ

kNmkNcmT cRd 485,2805,2804821147,045432, ==⋅⋅⋅=


Pogoj:

0,183,256,329

22,874

485,280

49,48>=+

Pogoj ni izpolnjen potrebna je dodatna torzijska armatura!!

� Določitev armature za prevzem torzije (prečna in vzdolžna armatura)

• Določitev prečne armature

( ) kNVEd 225,36max =

Izberem enaka stremena kot za prečne sile

Izberemo stremena: S500 (RA 500/560) Ф 10 mm Asl = 0,79 cm2

( )

cmfzV

As ywd

Ed

swMpot

x 6,8774,431029,0225,36

79,0

max

=⋅⋅⋅=⋅⋅=

cm

SS

s

x

x

Mpot

Vpot

VMpot 12

87

1

14

11

111, =

+

=

+

=

Konstrukcijski pogoj:

( )

=⇔<

==<

=>

=<

=

cmbh

cmu

cmS

cmS

sV

V

VMpot

x

90min

498

393

8

3,1

54,18

min,

max,

,



• Določitev dodatne vzdolžne armature za prevzem torzijskega momenta

θcot2

⋅⋅⋅

⋅=

ydk

kEdsl fA

uTA

cm

uk

3095,105,265,10255,1040

5,105,265,10255,10805,10905,1080

=−+−+−+

−+−+−+−+−=

279,3147,4345432

30910049,48cmAsl =⋅

⋅⋅

⋅⋅=

- izberem: S 500 (RA 500/560) 6Ф10 As,dej = 4,71cm2

6.4.5 Mejno stanje uporabnosti (MSU)

6.4.5.1 Izračun razpok

� Pogoj:

mmW 3,0max ≤

Notranje statične količine za MSU, podane v poglavju 5.4:

MMSU =1455,08 kNm

� Direktni izračun razpok obravnavanega

( )cmsmrk SW εε −⋅= max, … širina razpoke (4.69)

effp

egr kkkCkS

,4213max,

ρ

φ⋅⋅⋅+⋅= … največja razdalja med razpokami (4.70)

cmnn

nneq 33,2

5,289,14

5,289,14 22

2211

222

211 =

⋅+⋅

⋅+⋅=

+

+=

φφ

φφφ … nadomestni prerez vzdolžne armature

8,01 =k … koeficient, s katerim se upoštevajo pogoji sidranja z betonom sprijete

armature (RA omogoča dobro adhezijo)


5,02 =k … koeficient, ki upošteva vpliv razporeditve deformacij po prerezu

(upogib)

4,33 =k 425,04 =k … empirično privzeti konstanti

04998,05,1012

061,502

2

,

21

, =+

=⋅+

=cm

cm

A

AA

effc

pseffp

ξρ (4.71)

( ) ( ) 2, 5,10121025,106905,25,2 cmdhbA weffc =−⋅⋅=−⋅⋅= (4.72)

cmcc strnom 5,30,15,2 =+=+= φ

cmSr 82,1904998,0

33,2425,05,08,05,34,3max, =⋅⋅⋅+⋅=

( )

s

s

s

effpe

effp

effctts

cmsm EE

fk

σρα

ρσ

εε 6,0

1 ,,

,

≥

⋅+−

=− (4.73)

( ) 2319,31

61,501029,0

10008,1455

cm

kNkNm

Az

M

ss =

⋅⋅

⋅=

⋅=σ

4,0=tk … dolgotrajna obtežba

88,534

200===

GPa

GPa

E

E

c

seα … koeficient ekvivalence

( )

20000

319,316,0

20000

04998,088,5104998,0

32,04,0319,31

≥

⋅+−

=− cmsm εε

00094,00014,0 ≥=− cmsm εε

mmWmmcmWk 3,0278,002775,00014,082,19 max =≤==⋅=

Širina razpoke ustreza!


6.4.5.2 Izračun povesov

� Trenutni poves nosilca nerazpokanega prereza

Notranje statične količine za MSU podane v poglavju 5.4:

mmV

kNmM

init

kvazi

1,3

08,1455

0, =

=

• Izračun težišča simetričnega prereza

cmAA

YAYAYt 84,46

405,269080

25,93405,26409080

21

2211 =⋅+⋅

⋅⋅+⋅⋅=

+

+= (4.74)

42

32

322

3211

311

789,652200984,68090

12

809041,465,2640

12

5,2640

1212

cm

xAhb

xAhb

I c

=⋅⋅

+⋅

+⋅⋅+⋅

=⋅+⋅

+⋅+⋅

=

cmL

cmVinit 7,3250

947

25031,00, ==≤= (4.75)

� Trenutni poves nosilca razpokanega prereza

• Določitev lege nevtralne osi razpokanega prereza

Statični moment prereza:

0=∑ yS

ty yAS ⋅′=

88,534

200===

GPa

GPa

E

E

c

seα

cmccc strnom 5,30,15,221 =+=+== φ


( ) ( ) ( ) ( )

( ) ( )

( ) ( )cmx

xx

xxx

xdAcxAhx

hxbh

xhb

II

IIII

IIIIII

IIEspsIIE

zgs

IIIIII

37,31

010288,561,505,388,552,4

2

5,265,2690

2

5,265,2640

022 1

11

111

=

=−⋅⋅−−⋅⋅

+−

⋅−⋅+

−⋅⋅

=−⋅⋅−−⋅⋅+−

⋅−⋅+

−⋅⋅ αα

( ) ( )

( ) ( )( )( )

( ) ( ) ( )( )4

222

323

21

2

2

11

31

2

111

311

59,1918027

5,337,3152,437,3110261,5088,52

5,2637,315,2637,3190

12

5,2637,3190

2

5,2637,315,2640

12

5,2640

212212

cmI

I

cxAxdA

hxhxb

hxbhxhb

hbI

II

II

IIzgsII

spsE

IIII

IIIIII

=

−⋅+−⋅⋅+

−⋅−⋅

+−⋅

+

−⋅⋅+

⋅=

−⋅+−⋅⋅

+

−⋅−⋅+

−⋅+

−⋅⋅+

⋅=

α

cmL

cmI

IVV

II

cinitIIinit 7,3

25005,1

59,1918027

789,652200931,00,, =≤=⋅=⋅= (4.76)

� Poves razpokanega prereza po postopku EC2

( ) IIIeff III ζζ −+= 1 … efektivni vztrajnostni moment razpokanega prereza (4.77)

2

1

−=

s

sr

σ

σβζ

s

sr

σ

σ - nadomestimo z:

M

M cr

2

1

−=

M

M crβζ

5,0=β … dolgotrajna obtežba

kNmkNcmWfM cctmcr 56,4459,4455613924032,0 ==⋅=⋅=

3

.

13924084,46

789,6522009cm

y

IW

robnatezni

cc ==

∆=


953,008,1455

56,4455,011

22

=

−=

−=

M

M crβζ

( ) 4753,2134414789,6522009953,0159,1918027953,0 cmIeff =⋅−+⋅=

cmL

cmI

IVV

eff

ciniteffinit 7,3

250947,0

753,2134414

789,652200931,00,, =≤=⋅=⋅=

� Končni poves nosilca razpokanega prereza (lezenje)

( )0, ,1 t

EE cm

effc∞+

=ϕ

… efektivni modul elastičnosti (4.78)

dnit 280 = … starost betona v času obremenitve v dneh

%50=RH

( )

mmcmh

u

Ah c

3,42003,42

5,2625405,2625809080

405,26908022

0

0

==

+++++++

⋅+⋅⋅==

3,2=ϕ … odčitamo končni količnik lezenja

2, 5,10303,21

3400

cm

kNE effc =

+=

cmL

cmE

EVV

effc

cmeffinitefffin 7,3

2503,3

5,1030

3400947,0

,,, =≤=⋅=⋅=

Končni poves ustreza predpisani vrednosti!




Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3

bd

sdrgdb f

lσφ

⋅=4, 2/47,43 cmkNf ydsd ==σ (4.51)



ctdbd ff ⋅⋅⋅= 2125,2 ηη (4.52)



MPaf

fc

ctkctctd 146,0

5,1

22,0105,0, =⋅

=⋅

=γ

α (4.53)



2328,0146,01125,2

cm

kNfbd =⋅⋅⋅=

φ⋅= 13,33,rgdbl

� Sidrna dolžina

cml rgdb 3310,, =φ

cml rgdb 6620,, =φ

cml rgdb 8325,, =φ







betona

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 925,00,2/0,2315,0120,2 =−−=φα

( ) 97,05,2/5,2315,0125,2 =−−=φα






=

mm

l

l

rgdb

b

100

10

3,0

max

,

min, φ (4.55)

cmcmlbd 1016330,17,017,0110, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

100,11010

10333,03,0

max

,

10min,, φφ

cmcmlbd 2042660,17,01925,0120, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

200,21010

20663,03,0

max

,

20min,, φφ


cmcmlbd 2557830,17,0197,0125, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

255,21010

25833,03,0

max

,

25min,, φφ



0,11 =α

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 925,00,2/0,2315,0120,2 =−−=φα

( ) 97,05,2/5,2315,0125,2 =−−=φα

0,113 =−= λα K

0,15 =α



cml 2023330,10,10,17,00,110,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

150,11515

10333,03,0

max

,6

10min,,0 φ

α

φ

cml 3061660,10,10,192,00,120,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

300,21515

2663,03,0

max

,6

20min,,0 φ

α

φ

cml 5,3780830,10,10,197,00,125,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ


=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

5,375,21515

25833,03,0

max

,6

25min,,0 φ

α

φ

6.4.6.3 Črta prekrivanja (razširitev ovojnice)

( )2

cotcot αθ −⋅=

zat (4.79)

cmd

at 9,452

1029,0

2

9,0=

⋅== … izberem: cmat 46=

6.4.6.4 Določitev deleža momenta za posamezne palice

dpotrs

inin M

A

AM ⋅=

,

φφ … splošna enačba za določitev deleža momenta (4.80)

kNmM 326,526526,206533,49

57,12204 =⋅=φ

kNmM 35,822526,206533,49

64,19254 =⋅=φ




ozn

oblika in mere [cm]

Ø

lg [m]

n [kos]

lgn [m]

Nosilec

1

11

85

75

85

75 10 3,42 66 225,72

2 11 35

102

35

102

10 2,96 64 189,44

3 963 20 9,63 4 38,52

4 963 25 9,63 4 38,52

5 801 25 8,01 4 32,04

6 942 10 9,42 2 18,84

7 963 10 9,63 12 115,56

Palice - izvleček

Ø [mm]

lgn [m]

Teža enote [kg/m']

Teža [kg]

S500

10 549,56 0,65 356,66

20 38,52 2,45 94,37

25 70,56 3,95 278,78

Skupaj 729,82


6.5 Dimenzioniranje temeljne čaše

6.5.1 Zasnova

Dimenzioniram temeljno čašo pod obravnavanim stebrom v osi C1 iz betona C 25/30 in

armature S 500. Pri dimenzioniranju temelja sem upošteval dopustno napetost tal

MPadop 20,0=σ . Notranje statične količine so prikazane v poglavju 4.5.


� Beton: C 25/30

2

2

310031

67,15,1

5,20,1

5,1

25

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

cm

c

ckcccd

c

ck

==

=⋅=⋅=

=

=

γα

γ

(4.39)

� Armatura: S 500 (RA 500/560)

2

2

20000200

47,4315,1

50

500

cm

kNGPaE

cm

kNff

MPaf

s

s

ykyd

yk

==

===

=

γ (4.40)

Slika 6-11: Temeljna čaša


6.5.3 Obremenitve

Notranje statične količine so podane v poglavju 5.5:

Osna sila:

Nd = 1069,05 kN

Momenti zaradi zunanjih obremenitev na konstrukcijo in moment zaradi ekscentričnega

naleganja nosilca na steber:

Md = 73,17 + (-174,84) = - 101,68 kNm


Vd = 30,19 kN

6.5.4 Dimenzioniranje

6.5.4.1 Določitev armature v čaši

Imamo gladke kontaktne površine!

dd

zgd Vz

MH ⋅+=

4

5, ; d

dspd V

z

MH ⋅+=

4

1, (4.81)

Ročica z:

cmtz 0,60903

2

3

2=⋅=⋅=

Slika 6-12: Strižne sile v čaši


� Strižne sile v čaši:

kNVz

MH d

dzgd 204,20719,30

4

5

60

10068,101

4

5, =⋅+

⋅=⋅+=

kNVz

MH d

dspd 01,17719,30

4

1

60

10068,101

4

1, =⋅+

⋅=⋅+=

6.5.4.1.1 Vertikalna armatura

Čašo računamo kot konzolo:

Skupni moment, ki se nanaša na natezno armaturo:

kNmtVMM ddsd 971,12890,019,3068,101 =⋅+=⋅+=

Računamo kot pravokotni prerez.

Slika 6-13: Potek vertikalne armature


Statična višina:

cmd

ddd s 5,1022

252565

21

1 =++=++=

Ž. Radosavljević Armirani beton 1. [2]

24,8

67,150

10097,128

5,102=

⋅

⋅=

⋅

=

cd

d

b

fb

M

dk (4.57)

- Odčitamo: 023,2=rρ

‰10=sε [ ] ‰7,05,320,0‰max, =⋅=⋅= cc εϕε

2, 18,5

47,43

67,15,10265

100

023,2cm

f

fdbA

yk

cdpotrs =⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= ρ (4.58)

Preveritev maksimalnega in minimalnega prereza armature:

2

2

min

66,55,102650013,00013,0

0,95,1026550

26,026,026,0

cmdb

cmdbf

f

A

t

tyk

ctm

s

=⋅⋅=⋅⋅

=⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= (4.59)

2max 2991156504,004,0 cmAA cs =⋅⋅=⋅= (4.60)

Merodajen je minimalni prerez armiranja!

→== 21, 5,4

2

0,9cmA potrs za eno stran venca



6.5.4.1.2 Horizontalna armatura

� Statični sistem:

Slika 6-15: Statični sistem horizontalne armature

Slika 6-14: Razdelitev vertikalne armature


Obtežba:

m

kN

d

Hq zgd

d 22,2309,0

204,207, ===

Osrednja os:

cmd

da 902

25265

22 1 =⋅+=+=

Podano v poglavju 4.5:

Md,max = 13,96 kN/m

Nd = 12,15 kN


Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0



CCCnom ∆+= min

∆−∆+=

mm

CCC

C

C adddurstdurdur

b

10

max ,,min,

.min

min









cmCC nom 0,4362

12==

Φ+=

cmcdd 214251 =−=−=

Po Rogaču:

0,1=k

15,016,025

0,4≈==

h

c

cmt

h 5,224

90

4===′

1,0

0129,067,15,2225

15,12

059,067,1255,2225

10096,13max,

=⇒

=⋅⋅

=⋅⋅

=

=⋅⋅⋅

⋅=

⋅⋅⋅=

R

cdc

dd

cdc

dd

fA

Nn

fhA

Mm

ρ

α

α (4.40, 4.41)

0019,047,43

67,1

11

1,0

1=⋅

+=⋅

+=

yd

cdrr f

f

k

ρρ (4.42)

2, 07,15,22250019,0 cmhbA rpots =⋅⋅=⋅⋅=+ ρ

2,, 07,1 cmkAA potspots =⋅=−

� Kontrola minimalnega in maksimalnega prereza armature

07,173,05,22250013,0

07,181,0212548,43

26,026,0

min

<=⋅⋅

<=⋅⋅⋅=sA (4.59)

- izberem: S 500 (RA 500/560) 2 x 2Ф12 As,dej = 4,52cm2


6.5.4.1.3 Kontrola strižnih napetosti

Maksimalna prečna sil podana v poglavju 5.5.

Vsd = 30,19 kN

ds =102,5 cm …. statična višina

bw = 65 cm …. širina prereza

� Kontrola natezne diagonale

12,015,0

18,0==RdcC

0,244,11025

2001

2001 <=+=+=

dk

( )001414,0

5,10265

102642,91 =

⋅

⋅=

⋅=

φρ

db

A

w

sl

15,01 =k

302,0035,0 3min =⋅⋅= ckfkν

[ ]( )

⋅⋅⋅+

⋅⋅⋅+⋅⋅⋅⋅=

dbk

dbkfkCV

wcp

wcpckcRdcRd

σν

σρ

1min

13

1,,

100max (4.67)

( )

==⋅⋅

==⋅⋅⋅⋅⋅⋅=

kNN

kNNV cRd

2,2012012081205650302,0

177,2060,206177120565025001414,010044,112,0 3

,

kNkNVV cRdsd 177,20619,30, ≤⇒≤

Pogoj je izpolnjen, zato stremena samo konstrukcijsko izberemo v popolno enaki obliki kot

že obstoječa horizontalna armatura.


6.5.4.2 Temeljna peta

� Povzetek iz geološko-geomehanskega poročila

Glede na ugotovljeno, relativno ugodno geološko sestavo tal do globine okrog 2,5m in

posledično nizke vrednosti dopustnih napetosti predlagam, da se objekt temelji v

nevezljivih, relativno dobro nosilnih slabo granuliranih peščenih in zameljenih prodih, na

globini okrog 2,5m, glede na koto sedanjega terena! V primeru, da bo temeljenje izvedeno

na manjši globini, bo potrebno izvesti sanacijo tal oziroma slabo nosilno zemljino do dobro

nosilnih peščenih in zameljenih prodov nadomestiti s plastjo komprimirane peščeno

gramozne blazine ali pustim betonom (predlagam sanacijo tal s pustim betonom –

predvsem zaradi dotokov podtalnice v gradbeno jamo).

Pri dimenzioniranju temeljev naj se upošteva dopustna nosilnost tal MPadop 20,0=σ .

Posedki objekta bodo v tem primeru okrog 2,3 cm.

Zaradi slabo prepustnih zemljin in relativno visokega nivoja podtalnice je izvedba

ponikovalnic za odvod meteornih vod iz objekta in okolice nesmiselna!,

Vsekakor naj pri načrtovanju temeljev objekta in samem temeljenju objekta sodeluje tudi

geolog. [16]

MPadop 20,0=σ …. na globini 2,5m

Globina temelja je 2,5m.

Izberemo ploščo dimenzije B/H = 320/320cm.


� Določitev krovnega sloja betona – c.

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 4.0

Projektna življenjska doba: 50 let - kategorija 4


CCCnom ∆+= min

∆−∆+=

mm

CCC

C

C adddurstdurdur

b

10

max ,,min,

.min

min








Statična višina:

cmcmChd nom 553,552

4,1460

2==−−=−−=

φ

Lastna teža temelja:

( ) kNGT 36,1839,015,16,02,325 22 =⋅+⋅⋅=

Skupna vertikalna sila:

kNGNN Tddej 41,125236,18305,1069 =+=+=


6.5.4.2.1 Kontrola napetosti pot temeljem

Notranje statične količine so podane v poglavju 5.5.

kNmM dej 68,101=

kNVdej 19,30=

( ) kNmhtVMM pldejdejskupni 96,146)6,09,0(19,3068,101 =+⋅+=+⋅+=

Ekscentričnost:

cmB

cmN

Me skupni 3,53

6

320

673,11

41,1252

10096,146==<=

⋅==

Pade v jedro prereza → samo enoznačne napetosti!

� Napetosti

⋅±⋅=

⋅

⋅⋅±=

⋅±=±=

B

e

A

N

BA

eN

A

N

B

M

A

N

W

M

A

N skupniskupni 61

6632,1σ (4.82)

MPaMPaB

e

A

N2,0149,0

320

673,111

3200

1041,125261

2

3

1 <−=

⋅+⋅

⋅−=

⋅+⋅=σ

MPMPaB

e

A

N2,0095,0

320

673,111

3200

1041,125261

2

3

2 <−=

⋅−⋅

⋅−=

⋅−⋅=σ

Obe vrednosti sta po absolutni vrednosti manjši od MPadop 20,0=σ .

Dimenzije 320/320cm temelja ustrezajo.


6.5.4.2.2 Izračun armature v peti

Zanima nas samo del od stebra navzven po širini 1m'.

( ) ( )2211 48,12795149

320

5,127149

m

kN

B

xk =−⋅−=−⋅−= σσσ

( )kNmM pl 37,114

3

27,148,127149

2

27,148,127 22

=⋅−

+⋅

=

kNmMM pldpl 41,15437,11435,135,1, =⋅=⋅=

Slika 6-16: Potek napetosti


� Potrebna armatura

( )2,

, 17,748,43559,0

10041,154cm

fz

MA

yd

dplpots =

⋅⋅

⋅=

⋅=


2

2

min

15,7551000013,00013,0

4,75510050

26,026,026,0

cmdb

cmdbf

f

A

t

tyk

ctm

s

=⋅⋅=⋅⋅

=⋅⋅⋅=⋅⋅⋅= (4.59)

2max 2406010004,004,0 cmAA cs =⋅⋅=⋅= (4.60)

Merodajen je minimalni prerez armiranja!


� Postavitev palic

cmes 1010

100==

- izberem: S 500 (RA 500/560) Ф10/10cm


6.5.4.2.3 Kontrola nevarnosti preboja

Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 6.4.

� Kritični prerez

Slika 6-17: Kritični prerez

( ) cmddd stebracrit 27055225022 =⋅⋅+=⋅+=

cmdu crit 1080270441 =⋅=⋅= (poenostavimo brez zaokroževanj)

� Projektna strižna sila po kontrolnem obsegu

EdEdredEd VVV ∆−=, (4.83)

EdV … rezultirajoča navzdol obrnjena sila znotraj obravnavanega kontrolnega obsega, to

je navzdol obrnjen pritisk tal, od katerega se odšteje lastna teža temelja.

( )

−

+

−=−=∆ 2

_min

minmax22

2 B

GddV temeljalastna

crittemcritdej σσσ

σσ (4.84)

kNVdej 84,758320

36,1831095

2

109510149270 2

444

2 =

−

⋅+

⋅−⋅=∆ −

−−


kNVNV dejdejEd 32,66684,75835,141,125235,135,135,1 =⋅−⋅=∆⋅−⋅=

du

VEdEd

⋅

⋅=

βν (4.85)

u … kontrolni obseg = 2d

d … statična višina plošče

⋅

⋅+=

wV

uMk

Ed

Ed1β (4.86)

222

12

121

21

1

04,85,055,0255,01655,05,045,05,02

5,0

21642

mw

cdddcccc

ww

=⋅⋅+⋅+⋅⋅+⋅+=

⋅⋅+⋅+⋅⋅+⋅+==

π

π (4.87)

6,0=k … iz tabele (6.1) 15,0

5,0

2

1 ===C

Ck

12,104,832,666

80,1068,1016,01 =

⋅

⋅⋅+=β

20125,0

551080

32,66612,1

cm

kNVEd =

⋅

⋅=

� Kontrola nosilnosti

12,05,1

18,0, ==cRdC

0,260,1550

2001

2001 ≤=+=+=

dk

02,00014,010055

85,71 ≤=

⋅=

⋅=

db

A

w

slρ

15,01 =k … priporočena vrednost

a

d

a

dfkCV ckcRdRd

22100 min

31, ⋅≥⋅⋅⋅⋅⋅= νρ (4.88)


22/12/32/12/3

min 354,0256,1035,0035,0mm

Nfk ck =⋅⋅=⋅⋅=ν

cmda 1102 == … oddaljenost kontrolnega obsega od oboda stebra

a

d

mm

NVRd

2

110

552354,0291,0

110

552250014,01006,112,0 min2

3 ⋅=⋅

⋅≥=⋅

⋅⋅⋅⋅⋅= ν

22, 035,00125,0cm

kN

cm

kNVV RdredEd <⇒<

pogoj je izpolnjen!!

� Potrebna minimalna strižna armatura

Izračun potrebne strižne armature:

( ) ( )( ) αsin/1/5,175,0 1,, ⋅⋅⋅⋅⋅⋅+⋅= dufAsdvv efywdswrRdcsRd (4.89)

d… statična višina plošče

Asw… površina prereza ene palice

sr… razmik med palicami za preboj

u1… kontrolni obseg

Preoblikujemo:

( )αsin5,1

75,0

,

,,1,

⋅⋅⋅

⋅−⋅⋅⋅=

efywd

CRdredEdrpotsw fd

vvudsA

22, 47,433,2675,2635525,025025,0250cm

kN

cm

kNMPadf efywd ≤==⋅+=⋅+=

( ) ( )( )

2

,

,,1, 08,7

30sin3,26555,1

035,075,00125,010805510

sin5,1

75,0cm

fd

vvudsA

efywd

CRdredEdrpotsw −=

⋅⋅⋅

⋅−⋅⋅⋅=

⋅⋅⋅

⋅−⋅⋅⋅=

α

Dokaz, da ni potrebna dodatna prebojna armatura!!


� Kontrola tlačne diagonale

max,0

RdEd

Ed Vdu

VV ≤

⋅

⋅=

β (4.90)

2112,0

55200

05,106915,1

cm

kNVEd =

⋅

⋅=

2max, 45,05,1

5,254,05,05,0

cm

kNfV cdRd =⋅⋅=⋅⋅= ν

54,0250

2516,0

25016,0 =

−⋅=

−⋅= ckf

ν

2245,0112,0

cm

kNV

cm

kNV RdEd =≤=

Pogoj ustreza!!



Po SIST EN 1992-1-1: pog.: 8.4.3

bd

sdrgdb f

lσφ

⋅=4, 2/47,43 cmkNf ydsd ==σ (4.51)



ctdbd ff ⋅⋅⋅= 2125,2 ηη (4.52)



MPaf

fc

ctkctctd 2,1

5,1

8,1105,0, =⋅

=⋅

=γ

α (4.53)




227,02,11125,2

cm

kNfbd =⋅⋅⋅=

φ⋅= 25,40,rgdbl

� Sidrna dolžina

cml rgdb 25,4010,, =φ

cml rgdb 3,4812,, =φ






betona

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 775,02,1/2,1315,0112,2 =−−=φα







=

mm

l

l

rgdb

b

100

10

3,0

max

,

min, φ (4.55)

cmcmlbd 1,127,1925,400,17,017,0110, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

100,11010

1,1225,403,03,0

max

,

10min,, φφ

cmcmlbd 5,142,263,480,17,01775,0112, ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=

=

mm

cm

cml

l

rgdb

b

100

122,11010

5,143,483,03,0

max

,

12min,, φφ



0,11 =α

( ) 7,00,1/0,1315,0110,2 =−−=φα

( ) 775,02,1/2,1315,0112,2 =−−=φα

0,113 =−= λα K

0,15 =α




cml 2017,2825,400,10,10,17,00,110,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

150,11515

07,1225,403,03,0

max

,6

10min,,0 φ

α

φ

cml 2043,373,480,10,10,1775,00,112,0 ≥=⋅⋅⋅⋅⋅=φ

=⋅=

=⋅=⋅⋅

=

mm

cm

cml

l

rgdb

200

182,11515

49,143,483,03,0

max

,6

12min,,0 φ

α

φ



ozn

oblika in mere [cm]

Ø

lg [m]

n [kos]

lgn [m]

Temeljna čaša

1

11

52

312

52

312

10 7,50 32 240,00

2 11 50

310

50

310

10 7,42 32 237,44

3 310 10 3,10 4 12,40

4

137

16

140

106

140

16 137

10 6,92 5 34,60



ozn

oblika in mere [cm]

Ø

lg [m]

n [kos]

lgn [m]

5

134

16

138

106

138

16 134

12 6,82 5 34,10

6

76

19

109

19

76

12 2,99 32 95,68

Palice - izvleček

Ø [mm]

lgn [m]

Teža enote [kg/m']

Teža [kg]

S500

10 524,44 0,65 340,88

12 129,78 0,92 119,40

Skupaj 460,28


7 ZAKLJUČEK

Diplomsko delo prikazuje projektiranje montažno armirano betonske hale. V začetnem

delu smo opisali osnove montažne gradnje, katera ima kar nekaj prednosti pred klasično

gradnjo. Obravnavana hala je tlorisno razgibana zaradi različne uporabe prostorov. Prostori

so deljeni na proizvodni del, pisarniški del in stanovanjski del, temu primerno smo izbirali

koristno obtežbo. Za določitev notranjih statičnih količin smo zraven koristne obtežbe

upoštevali obtežbo snega in vetra, po katerih smo pozneje dimenzionirali izbrane elemente.

Največje obremenitve smo dobili z neugodno porazdelitvijo obtežb pomnožene z delnimi

varnostnimi faktorji, kateri se razlikujejo na vrsto obtežbe. Izračune smo izvedli s

programa Tower 6. kot statični 3D model.

Pri dimenzioniranju strešnega lesenega nosilca po smo biti pozorni na delovanje obtežbe,

zaradi različnih lastnosti lesa na smer vlaken. Nosilec smo preverili po MSN na podlagi

prereza glede na napetostne pogoje lesa in stabilnost. Pri dimenzioniranju nosilca je

potrebno razen napetostnim kriterijem, ki zagotavljajo varnost proti porušitvi, zagotoviti

tudi uporabnost konstrukcije MSU. Preverili smo deformacije nosilca, ki vpliva na

uporabnost in izgled konstrukcije elementa, katere ne presega predpisane vrednosti.

Pri dimenzioniranju montažnega nosilca in stebra s kratko konzolo po MSN smo najprej

določili vzdolžno armaturo, nato še prečno. Za zagotavljanje obstoja konstrukcije je

potreben zadostni krovni sloj betona, ki ščiti armaturo. Določili smo ga glede na izbrano

življenjsko dobo konstrukcije in na pogoje okolja, v katerem se konstrukcija nahaja. Prečna

armatura prevzame v AB konstrukcijah prečne sile, ki so večje kot jih je sam betonski

prerez brez armature zmožen prenesti. V primeru manjših prečnih sil se prečna armatura

polaga po konstrukcijskih pogojih.

V MSU smo najprej kontrolirali razpoke nosilca. Pomembno je, da se le te omejijo, da

lahko zagotovimo obstojnost konstrukcije in zavarujemo armaturo pred škodljivimi vplivi.

Kontrola povesov nam je pokazala, da so povesi v dopustnih mejah. V primeru, da bi bili


povesi večji od dovoljenih bi morali opaž nosilca nadvišati ali sprejeti druge ukrepe, ki bi

zmanjšali poves (npr. večji prerez armature, višji nosilec, višja marka betona).

Temeljno čašo smo dimenzionirali kot konzolo, kateri smo najprej izračunali vertikalno in

horizontalno armaturo. Glede na dopustno napetost v tleh smo izračunali velikost temeljne

pete točkovnega temelja in armaturo v njej. Preverili smo kontrolo preboja do katerega ne

pride, zaradi zadostne debeline betona v temeljni peti.

Armaturne načrte smo izrisali v programu ArmCAD. Pomembno je, da imajo vse palice

zadostno sidrno dolžino in zadostni krovni sloj. Seveda smo upoštevali pravila, ki jih

narekuje standard SIST EN 1992-1-1 (sl) - Evrokod 2.


8 VIRI, LITERATURA

[1] Premrov M., in Dobrila P., Lesene konstrukcije, Maribor Fakulteta za

gradbeništvo, Univerza v Mariboru, 2008.

[2] Radosavljević Ž., Armirani beton. Knj. 1, Beograd Građevinska knjiga, 1978.

[3] Radosavljević Ž., Armirani beton. Knj. 2, Beograd Građevinska knjiga, 1988.

[4] Rogač R. in Saje F., Priročnik za dimenzioniranje armiranobetonskih konstrukcij,

Ljubljana, Založila Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije 1972.

[5] Rex S., Industriski način građenja II dio (montažno građenje), Zagreb građevinski

institut fakultet građevinskih znanosti sveučilišta u Zagrebu, 1983

[6] Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 1995-1-1 : 2005, Eurocode 5:

Projektiranje lesenih konstrukcij – 1-1. Del: Splošna pravila in pravila za stavbe

(Eurocode 5: Design of timber structures – Part 1-1: General – Common rules and

rules for buldings), Ljubljana, maj, 2005.

[7] Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 1990 : 2004, Eurocode – osnove

projektiranja (osnova EN 1990:2000, Eurocode – Basis of structural design),

Ljubljana, september, 2004.

[8] Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 1991-1-1 : 2004, Evrokod 1: Vplivi

na konstrukcije -1-1. del: Splošni vplivi – Prostorninske teže, lastna teža, koristne

obtežbe stavb (osnova EN 1991-1-1:2000, Eurocode 1: Actions on structures –

Part 1-1: General actions – Densities, self-weight, imposed loads for buildings),



na konstrukcije -1-3. del: Splošni vplivi – Obtežba snega (osnova EN 1991-1-

1:2000, Eurocode 1: Actions on structures – Part 1-3: General actions – Snow

loads), Ljubljana, september, 2004.



na konstrukcije -1-4. del: Splošni vplivi – Vplivi vetra (osnova EN 1991-1-1:2000,

Eurocode 1: Actions on structures – Part 1-4: General actions – Wind actions),


[11] Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 1992-1-1 : 2005, Evrokod 2:

Projektiranje betonskih konstrukcij – 1-1.del: Splošna pravila in pravila za stavbe (

Eurocode 2: Design of concrete structures – Part 1-1: General rules and rules for

buldings), Ljubljana, maj, 2005.

[12] Slovenski inštitut za standardizacijo, SIST EN 1998-1 : 2005, Evrokod 8:

Projektiranje potresnoodpornih konstrukcij – 1. del: Splošna pravila, potresni

vplivi in pravila za stavbe (Eurocode 8: Design of structures for earthquake

resistance – Part1: General rules, seismic actions and rules for buildings),

Ljubljana, maj, 2005.

[13] Špacapan I., Zapiski predavanj Trdnost, Maribor fakulteta za gradbeništvo,

Univerza v Mariboru, 2008.

[14] Montažna gradnja, tehnični katalog, najdeno november 2011, na spletnem naslovu:

http://www.stavbar-igm.si/montazne-betonske-hale-c-

386.php?osCsid=ae4601c12b40e6d490d279d18ebb9d2e

[15] ProGrIn d.o.o., Projekt za izvedbo investitorja HERMI d.o.o., Gornja Radgona,

2010.

[16] Geosvet Samo Marinc s.p., Geološko-geomehansko poročilo o sestavi in nosilnosti

tal ter pogojih temeljenja., Celje 2010.


9 PRILOGE

9.1 Arhitektura

9.1.1 Tloris temeljev M 1: 100

9.1.2 Tloris pritličja M 1: 100

9.1.3 Tloris mansarde M 1: 100

9.1.4 Tloris ostrešja in strehe M 1: 100, 1:200

9.1.5 Vzdolžni prerez A-A M 1: 100

9.1.6 Prečni prerez B-B M 1: 100

9.1.7 Zahodna in vzhodna fasada M 1: 100

9.1.8 Severna in južna fasada M 1: 100


9.2 Armaturni načrti

9.2.1 Montažni steber v osi C1 M 1: 20

9.2.2 Montažni nosilec v osi C M 1: 20

9.2.3 Temeljna čaša v osi C1 M 1: 20

vs znidaric blaz 1987

Documents