vrs-3.vlada.sivrs-3.vlada.si/mandat14/vladnagradiva.nsf... · web viewpriloga 2 letno poročilo o...

PRILOGA 2

Letno poročiloo izvajanju ukrepov države

na trgu dela za leto 2015

Maj 2016

KAZALO

1 TRG DELA V LETU 2015.......................................................................................................................... 4

2 UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA...........................................................................................9

2.1 STORITEV ZA TRG DELA.........................................................................................................................92.1.1 VSEŽIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA.........................................................................................9

2.1.1.1 Izvajanje storitve VKO – koncesionarji.....................................................................................................92.1.1.2 Izvajanje storitve VKO – zavod...............................................................................................................10

2.1.2 POSREDOVANJE ZAPOSLITVE..........................................................................................................132.2 AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA....................................................................................................14

2.2.1 UKREP 1: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE...............................................................................162.2.1.1 Programi neformalnega izobraževanja...................................................................................................162.2.1.2 Programi formalnega izobraževanja.......................................................................................................25

2.2.2 UKREP 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE........................................................................................252.2.2.1 Subvencije za zaposlitev.........................................................................................................................252.2.2.2 Subvencije za zaposlitev – povračilo dela plače......................................................................................27

2.2.3 UKREP 4: KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST................................................................................292.2.4 AKTIVNOSTI, KI SE NADALJUJEJO IZ PRETEKLIH OBDOBIJ................................................................322.2.5 PREOSTALI UKREPI NA TRGU DELA.................................................................................................352.2.6 OPRAVLJENA VREDNOTENJA UKREPOV IN PROGRAMOV...............................................................35

2.3 ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI IN ZAGOTAVLJANJE PRAVIC IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI...................................................................46

2.3.1 POROČILO O GIBANJU UPRAVIČENCEV DO PRAVIC IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI..............................................................................................46

3 SREDSTVA ZA IZVAJANJE UKREPOV NA TRGU DELA..............................................................................50

3.1 AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA....................................................................................................503.2 STORITVI ZA TRG DELA........................................................................................................................503.3 ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI.....................................................................................51

3.3.1 ZNIŽANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZARADI PRIDOBIVANJA DOHODKA IZ DELA.......................52

4 NAČRTOVANI UKREPI V TEKOČEM LETU...............................................................................................53

5 DOSEGANJE CILJEV EVROPSKE POLITIKE ZAPOSLOVANJA............................................................................54

2 Poročilo o izvajanju ukrepov v okviru Zakona o urejanju trga dela v letu 2015

KAZALO PONAZORIL

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: GIBANJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI, SLOVENIJA...........................................................4PREGLEDNICA 2: PRIMERJAVA STOPENJ REGISTRIRANE IN ANKETNE BREZPOSELNOSTI, SLOVENIJA, 2014–

2015..............................................................................................................................................................4PREGLEDNICA 3: AKTIVNO PREBIVALSTVO, SLOVENIJA, DECEMBER 2015..........................................................5PREGLEDNICA 4: GIBANJE BREZPOSELNOSTI V LETIH 2013, 2014 IN 2015.......................................................5PREGLEDNICA 5: ZAPOSLOVANJE TUJCEV, 2015.................................................................................................8PREGLEDNICA 6: ŠTEVILO VKLJUČITEV BREZPOSELNIH IN ZAPOSLENIH OSEB V UKREPE APZ V LETU 2015...15PREGLEDNICA 7: STRUKTURA VKLJUČENIH BREZPOSELNIH OSEB V PROGRAME APZ V LETIH 2014 IN 2015. 16PREGLEDNICA 8: PROGRAMI USPOSABLJANJ Z NAJVEČ VKLJUČITVAMI V LETU 2015.......................................18PREGLEDNICA 9: STRUKTURA VKLJUČENIH V PROGRAM »IZ FAKSA TAKOJ PRAKSA«.......................................20PREGLEDNICA 10: STRUKTURA VKLJUČENIH V PROGRAM UDM 2015..............................................................23PREGLEDNICA 11: STRUKTURA VKLJUČENIH V PROGRAM DELOVNI PREIZKUS V LETU 2015...........................24PREGLEDNICA 12: ŠTEVILO IZDANIH ODLOČB PO OBMOČJIH Z VISOKO BREZPOSELNOSTJO V LETU 2015.......28PREGLEDNICA 13: STRUKTURA VKLJUČENIH V PROGRAME JAVNIH DEL V LETU 2015......................................30PREGLEDNICA 14: PODROBNEJŠI PREGLED VKLJUČITEV BREZPOSELNIH OSEB V UKREPE APZ V LETU 2015 33PREGLEDNICA 15: PROGRAMI UKREPA 1 – USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE.............................................36PREGLEDNICA 16: PREHODI V ZAPOSLITEV ZA VKLJUČITVE V OBDOBJU 2013–2015.......................................37PREGLEDNICA 17: PRIPRAVE NA POTRJEVANJE NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ (NPK).......................37PREGLEDNICA 18: SUBVENCIONIRANE ZAPOSLITVE (ŠTEVILO VKLJUČITEV) V OBDOBJU 2013–2015..............42PREGLEDNICA 19: ŠTEVILO SKLENJENIH IN ZAKLJUČENIH POGODB TER DELEŽ ZAPOSLENIH OZIROMA

SAMOZAPOSLENIH 2010–2014...................................................................................................................45PREGLEDNICA 20: LETNA PRIMERJAVA STRUKTURNIH ZNAČILNOSTI PREJEMNIKOV DENARNEGA NADOMESTILA

ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI......................................................................................................................49PREGLEDNICA 21: NAČRTOVANA IN PORABLJENA SREDSTVA ZA UKREPE APZ V LETU 2015 IN NAČRT APZ ZA

LETO 2016...................................................................................................................................................50PREGLEDNICA 22: NAČRTOVANA IN PORABLJENA SREDSTVA ZA STORITVE TRGA DELA – VKO (KONCESIJE) V

LETU 2015...................................................................................................................................................51PREGLEDNICA 23: PRIMERJAVA IZPLAČANIH SREDSTEV IN ŠTEVILA* PREJEMNIKOV NADOMESTILA..................52PREGLEDNICA 24: ZNIŽANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZARADI PRIDOBIVANJA DOHODKOV IZ DELA, 2012–

2015............................................................................................................................................................53Preglednica 25: Poraba sredstev v letu 2015 po posameznih programih APZ.........................................56

KAZALO SLIK

SLIKA 1: DELEŽI NEKATERIH KATEGORIJ REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB, STANJE KONEC DECEMBRA (V %)..................................................................................................................................................................7

SLIKA 2: ŠTEVILO IN DELEŽ MLADIH BREZPOSELNIH 2009–2015........................................................................8SLIKA 3: DELEŽI PREJEMNIKOV DENARNEGA NADOMESTILA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI, PO STAROSTI.......47SLIKA 4: DELEŽI PREJEMNIKOV DENARNEGA NADOMESTILA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI GLEDE NA

DOSEŽENO DELOVNO DOBO, DEC. 2011–DEC. 2015.................................................................................48Slika 5: Deleži prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po izobrazbeni strukturi

prejemnikov, dec. 2011–dec. 2015.........................................................................................................49


1 TRG DELA V LETU 2015

Slovensko gospodarsko je že v letu 2014 začelo okrevati, ugodni trendi pa so se nadaljevali tudi v letu 2015, zato je Slovenija ponovno zaznala hitro gospodarsko rast, h kateri sta največ prispevala izvoz in dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, trgovini ter gostinstvu. Krepiti se je začela tudi zasebna potrošnja.

Razmere na trgu dela so se izboljševale, vendar počasneje, kot se je krepila gospodarska rast. Brezposelnost se je zmanjšala, na mesečni ravni se je število registriranih brezposelnih oseb zvišalo samo januarja, oktobra in decembra, na letni ravni pa je brezposelnost vse leto ostala nižja. Postopno se je povečevalo število delovno aktivnega prebivalstva, toda delodajalci so pri zaposlovanju ostali previdni, poleg tega pa je bilo v letu 2015 manj možnosti za vključevanje brezposelnih oseb v programe subvencioniranega zaposlovanja in druge programe aktivne politike zaposlovanja.

Ob koncu decembra je bilo brezposelnih 113.076 oseb, v povprečju pa je bilo v letu 2015 brezposelnih 112.726 oseb. V primerjavi z decembrom leta 2014 se je brezposelnost znižala (–5,3 %), prav tako je bila glede na leto 2014 nižja tudi povprečna brezposelnost (–6,1 %).

Preglednica 1: Gibanje registrirane brezposelnosti, Slovenija

Leto/obdobjeRegistrirana brezposelnost Indeks glede na predhodno

obdobjeStopnja registrirane

brezposelnosti, povprečje

(v %)Konec obdobja

Povprečje obdobja

Konec obdobja

Povprečje obdobja

2008 66.239 63.216 96,8 88,6 6,72009 96.672 86.354 145,9 136,6 9,12010 110.021 100.504 113,8 116,4 10,72011 112.754 110.692 102,5 110,1 11,82012 118.061 110.183 104,7 99,5 12,02013 124.015 119.827 105,0 108,8 13,12014 119.458 120.109 96,3 100,2 13,12015 113.076 112.726 94,7 93,9 12,3

Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje

Preglednica 2: Primerjava stopenj registrirane in anketne brezposelnosti, Slovenija, 2014–20152014 2015

I–III IV–VI VII–IX X–XII I–III IV–VI VII–IX X–XII%

Registrski podatkiSkupaj 14,1 13,1 12,5 10,7 13,2 12,3 11,7 11,9Moški 13,5 12,1 11,1 11,4 12,3 11,0 10,3 10,7

Ženske 14,8 14,2 14,1 14,1 14,4 13,8 13,4 13,4Anketni podatki

Skupaj 10,8 9,3 9,3 9,6 9,8 9,2 8,6 8,4Moški 10,1 8,5 8,4 8,9 9,0 8,3 7,2 7,8

Ženske 11,6 10,2 10,3 10,3 10,8 10,3 10,1 9,1Vir: Zavod RS za zaposlovanje, Statistični urad RS

Konec leta 2015 je bilo v Sloveniji približno 803.600 delovno aktivnih oseb. Glede na december 2014 je bilo to število za 0,5 % višje.


Preglednica 3: Aktivno prebivalstvo, Slovenija, december 2015

Vir: Statistični urad RS

Priliv in odliv brezposelnih iz evidence brezposelnih na Zavodu RS za zaposlovanje

Prijavljanje novih brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje (v nadaljevanju: zavod) se po letu 2013 zmanjšuje. V letu 2015 se je glede na leto 2014 zmanjšalo za 5,2 %; na novo se je prijavilo 97.211 brezposelnih oseb. Za 14,6 % se je zmanjšalo prijavljanje iskalcev prve zaposlitve in za 19,9 % prijavljanje trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Prijav brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas je bilo za 3,4 % več.

Odjav brezposelnih oseb je bilo od januarja do decembra 2015 103.593 (od tega 70.971 zaradi zaposlitve), kar je 3,3 % manj kot leta 2014. Zaposlovanje brezposelnih oseb se je glede na leto 2014 zmanjšalo za 4,0 %. Odliv iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, se je prav tako zmanjšal, in sicer za 1,3 %, od tega se je največ oseb odjavilo zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve in zaradi upokojitve.

Tudi v letu 2015 je zavod veliko pozornosti namenjal aktivnostim za spodbujanje zaposlovanja mladih in brezposelnih oseb, prijavljenih v evidencah zavoda več kakor eno leto. S pomočjo zavoda se je v letu 2015 zaposlilo 23.475 brezposlenih mladih, kar je v primerjavi z letom 2014 (25.742 oseb) za 8,8 % manj kot v letu 2014, vendar pa je bilo v primerjavi z letom 2013 za 12,7 % več zaposlitev. V letu 2015 se je s pomočjo zavoda zaposlilo tudi 16.966 dolgotrajno brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z letom 2014 za 7,9 % manj, vendar še vedno za 35,5 % več kot leta 2013.

Preglednica 4: Gibanje brezposelnosti v letih 2013, 2014 in 2015

Vpis v evidenco brezposelnih 2013 2014 2015 Indeks

2015/2014Iztek zaposlitve za določen

čas 54.004 51.712 53.485 103,4

Iskalci prve zaposlitve 19.071 18.538 15.827 85,4Presežni delavci 17.896 15.404 13.728 89,1

Stečajniki 3.732 3.927 1.747 44,5Drugi razlogi 13.641 12.975 12.424 95,8

SKUPAJ PRILIV 108.344 102.556 97.211 94,8Zaposlitve 65.054 73.950 70.971 96,0

Prehod v neaktivnost 13.295 12.558 11.046 88,0– od tega redno šolanje 1.295 1.467 1209 82,4

– od tega upokojitve 8.511 7.032 5.730 81,5– od tega drugi razlogi 1.488 4.059 4.106 101,2

Oseba se je sama odjavila 4.847 4.626 5.405 116,8Kršitev obveznosti 14.772 12.347 13.181 106,8

Prijava v druge evidence 1741 1.156 1034 89,4Preselitve v tujino 628 751 655 87,2

Drugo 2.053 1.725 1.301 75,4SKUPAJ ODLIV 102.390 107.113 103.593 96,7


XII 15 XII 15XII 14

Število Indeks

Aktivno prebivalstvo 916.720 99,7Delovno aktivno prebivalstvo – skupaj 803.644 100,5

Zaposlene osebe – skupaj 714.530 101,4

Samozaposlene osebe 89.114 93,3

Registrirano brezposelne osebe 113.076 94,7

Stanje na dan 31. 12. 124.015 119.458 113.076 94,7Dolgotrajno brezposelni 59.415 60.085 58.178 96,8

Brez strokovne izobrazbe 40.784 34.402 32.988 95,9Iskalci prve zaposlitve 22.051 22.156 20.399 92,1

Stari do 25 let 15.932 14.323 12.888 90,0Stari 50 let ali več 37.905 36.738 37.190 101,2

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Struktura brezposelnih

V primerjavi z decembrom 2014 so se v letu 2015 povečali deleži dolgotrajno brezposelnih oseb (na 51,5 %), žensk (na 50,1 %) in starejših od 50 let (na 32,9 %), delež mladih do 29 let pa se je zmanjšal (na 23,8 %). Manjši je bil tudi delež brezposelnih trajno presežnih delavcev oziroma stečajnikov (20,3 %).

Med izobrazbenimi ravnmi sta se v letu 2015 povečali kategoriji brezposelnih z osnovnošolsko (na 29,2 %) in terciarno izobrazbo (na 16,7 %), deleža brezposelnih s srednjo strokovno in splošno izobrazbo (27,1 %) ter brezposelnih s poklicno izobrazbo (27,0 %) pa sta se zmanjšala.

Konec leta 2015 je bilo do denarnih nadomestil upravičenih 25.342 brezposelnih oseb, njihov delež med brezposelnimi osebami je konec leta 2015 znašal 22,4 % in je bil za 1,1 % višji od deleža konec leta 2014. Denarno nadomestilo za čas brezposelnosti je v letu 2015 povprečno mesečno prejemalo 23.674 oseb, kar je za 11,2 % manj od povprečja leta 2014, ko je bilo do tega povprečno mesečno upravičenih 26.643 oseb.



Jamstvo za mlade

Tudi v letu 2015 je bila pomembna naloga nadaljevanje izvajanja izvedbenega načrta Jamstvo za mlade 2014–2015, ki ga je Vlada RS sprejela konec januarja 2014 in je namenjen izboljšanju položaja mladih na trgu dela. Zavod kot eden izmed ključnih deležnikov pri izvajanju je pri tem sodeloval sistematično, strokovno in v dogovoru z drugimi partnerji na trgu dela. Za dosego zastavljenih ciljev Jamstva za mlade je izpeljal več aktivnosti, med drugim je tudi nadgradil svetovalni proces in prilagodil pristope dela za to ciljno skupino. Za učinkovito informiranje mladih o aktualnih programih in aktivnostih, namenjenih usposabljanju in zaposlovanju, je bila redno vzdrževana spletna podstran, namenjena mladim, nadaljevali pa so tudi mladim prijazno komunikacijo, ki vključuje uporabo mobilnih aplikacij in družbenih omrežij.

Poudarek je bil predvsem na ustvarjanju priložnosti za neposredne stike mladih z delodajalci, tako s sodelovanjem na različnih kariernih sejmih in dogodkih kakor tudi z organiziranjem hitrih zmenkov z delodajalci. Zavod je nadaljeval izvajanje zaposlitvenih izzivov in okrepil sodelovanje z delodajalci ter drugimi izvajalci ukrepov, npr. pri izvedbi programa Izzivi mladih, ki ga izvaja javna agencija SPIRIT.

V letu 2015 se je iz evidence brezposlenih odjavilo 34.305 brezposlenih oseb, starih od 15 do 29 let, kar je za 7,4 % manj kot v letu 2014. Med odjavljenimi v letu 2015 je bilo 23.475 brezposelnih oseb, starih od 15 do 29 let, ki so se zaposlile, kar je sicer za 8,8 % manj kot v letu 2014, vendar še vedno


49,8

25,2

23,8

20,2

30,8

22,1

18,5

50,3

28,8

28,0

27,3

15,9

50,1

23,8

23,7

19,6

32,9

20,3

18,0

51,5

29,2

27,0

27,1

16,7

Ženske

Stari od 15 do 29 let



Stari 50 let ali več

Trajno presežni delavci in brezposelni zaradistečajev

Iskalci prve zaposlitve

Dolgotrajno brezposelni

Brezposelni z osnovnošolsko izobrazbo

Brezposelni s poklicno izobrazbo

Brezposelni s srednješolsko izobrazbo

Brezposelni s terciarno izobrazbo

December 2015 December 2014

Slika 1: Deleži nekaterih kategorij registriranih brezposelnih oseb, stanje konec decembra (v %)

za 11,3 % več kot v letu 2013 (20.827 zaposlitev oseb). Upoštevati je treba, da se število mladih v evidenci nadpovprečno hitro zmanjšuje; konec decembra 2015 je bilo na zavodu prijavljenih 10,7 % manj mladih (26.938) kot konec leta 2014 (30.151) in 17,2 % manj kot konec leta 2013 (32.523).

Slika 2: Število in delež mladih brezposelnih 2009–2015Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Znižanje števila brezposelnih mladih in stopnje registrirane brezposelnih mladih je, ob hkratnem izboljšanju stanja v gospodarstvu, vsekakor tudi rezultat uspešnega izvajanja Jamstva za mlade.

V pripravi je podrobnejše poročilo o izvajanju jamstva za mlade v obdobju 2014–2015, ki bo v seznanitev posredovano Vladi RS.

Izvajanje politike zaposlovanja tujcev

S 1. 9. 2015 se je začel uporabljati nov Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT; Uradni list RS, št. 47/2015). Prinesel je novo ureditev na področju zaposlovanja in dela tujcev v Sloveniji ter uvedel koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki se po novem izdaja v enotnem postopku na upravnih enotah.

V letu 2015 je zavod izdal skupaj 14.811 delovnih dovoljenj, kar je za 15,2 % manj kot v enakem obdobju lani. V tabeli, ki sledi, so prikazani podatki o delovnih dovoljenjih, izdanih še po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1), podatke po novi ureditvi pa je zavod začel objavljati v letu 2016.

Preglednica 5: Zaposlovanje tujcev, 20152014 2015 Indeks

Izdana osebna delovna dovoljenja 4.115 2.429 59,0

Izdana dovoljenja za zaposlitev 5.657 4.868 86,1

Izdana dovoljenja za delo 2.557 2.706 105,8

Prijava dela tujcev 3.258 2.131 65,4

Delovna dovoljenja po mednarodni pogodbi z Bosno in Hercegovino

1.870 2.677 143,2

SKUPAJ 17.457 14.811 84,8



2 UKREPI DRŽAVE NA PODROČJU TRGA DELA

Znotraj Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13 – ZIUPTDSV, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1 in 47/15 – ZZSDT; v nadaljevanju: ZUTD) so določeni naslednji ukrepi:

storitvi za trg dela sta:- storitev vseživljenjske karierne orientacije (v nadaljevanju: VKO), - storitev posredovanja zaposlitve;

aktivna politika zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ):- to je izbor ukrepov, ki se izvajajo na trgu dela za povečevanje zaposlenosti in

zmanjševanje brezposelnosti, večjo zaposljivost oseb na trgu dela in povečanje konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev;

zavarovanje za primer brezposelnosti:- določa obvezne zavarovance, trajanje in prekinitev obveznega zavarovanja ter osebe, ki

se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti. To zavarovanje je podlaga za koriščenje določenih pravic, ki se pod določenimi pogoji zagotavljajo brezposelnim osebam;

pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti:- denarno nadomestilo,- plačilo prispevkov za obvezno socialno zavarovanje,- plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

2.1 STORITEV ZA TRG DELA

ZUTD v 16. členu določa storitvi za trg dela, in sicer VKO in posredovanje zaposlitve.

2.1.1 VSEŽIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA

Storitev VKO omogoča ugotavljanje sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica. Zakonsko določeni izvajalci so zavod in koncesionarji.

2.1.1.1 Izvajanje storitve VKO – koncesionarji

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) je 9. 12. 2011 objavilo javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela. Na podlagi omenjenega razpisa je bilo za obdobje treh let, to je do konca leta 2014, podeljenih 13 koncesij za opravljanje storitve VKO. Konec leta 2014 je MDDSZ koncesije na podlagi odločbe podaljšalo še za


eno leto, to je za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2015. Storitev se izvaja za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

Znotraj omenjene storitve VKO koncesionarji izvajajo aktivnost Učenje veščin vodenja kariere, kamor spadajo trije različni tipi delavnic, katerih namen je pridobivanje veščin za spoznavanje posameznikovih interesov in kompetenc ter možnosti v okolju, pa tudi učenje odločanja in uresničevanja zaposlitvenih ter kariernih ciljev. Delavnica tipa B (kariera po 50. letu) je najkrajša in traja tri dni, namenjena pa je aktivaciji brezposelnih oseb, starejših od 50 let. Delavnica tipa C (učinkovit nastop na trgu dela) je bila tudi v letu 2015 najštevilnejša glede na število izvedb; izvede se v šestih dneh, namenjena pa je neposredno zaposljivim osebam, pri katerih niso bile prepoznane večje ovire pri iskanju zaposlitve in ki so zmožne samostojnega nastopa na trgu dela. Delavnica tipa D (svetovalnica) je po trajanju najdaljša – traja približno dva meseca – in je namenjena brezposelnim osebam, ki potrebujejo dodatne aktivnosti.

V letu 2015 so koncesionarji izvedli skupno 989 delavnic, od tega 99 delavnic tipa B, 726 delavnic tipa C in 164 delavnic tipa D, kar predstavlja 99-odstotno realizacijo glede na načrtovano. Skupaj je bilo v letu 2015 v delavnice vključenih 14.331 brezposelnih oseb, od tega v delavnico tipa B 1.392 oseb, v delavnico tipa C 9.982 oseb in v delavnico tipa D 2.957 oseb.

Od vseh vključenih oseb v delavnice, ki so jih izvedli koncesionarji v letu 2015 (podatki na dan 31. 12. 2015), se je zaposlilo 3.354 oseb. Največ prehodov v zaposlitev je bilo po končani delavnici tipa C, saj se je od 9.982 vključenih zaposlilo 2.605 oseb, kar predstavlja 26-odstotni prehod v zaposlitev. Pri delavnici tipa D se je od vseh vključenih oseb (2.957) zaposlilo 563 oseb (19 % prehodov v zaposlitev), medtem ko se je po končani delavnici tipa B od vseh vključenih (1.392) zaposlilo 186 oseb (13 %). Delavnice so bile pri vključenih osebah dobro sprejete, kar kažejo tudi ankete, ki so bile izvedene med udeleženci delavnic in so se nanašale na zadovoljstvo glede vsebine delavnic, ocene predavatelja ipd., ter redni nadzori nad delom koncesionarjev na terenu.

2.1.1.2 Izvajanje storitve VKO – zavod

Aktivnosti, ki jih znotraj storitev VKO izvaja zavod za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, in druge (učenci, dijaki, študenti, zaposleni, ki iščejo ustreznejšo zaposlitev, idr.), so naslednje:

informiranje o trgu dela, samostojno vodenje kariere, osnovno karierno svetovanje, poglobljeno karierno svetovanje, učenje veščin vodenja kariere.

Zavod v skladu z doktrino dela zagotavlja posamezniku pomoč glede na njegove potrebe in znotraj tega smiselno kombinira različne aktivnosti VKO, ki jih ponuja z uporabo treh kanalov poslovanja (elektronsko, telefonsko in osebno na uradih za delo ter v kariernih središčih).

Informiranje o trgu dela je ena izmed temeljnih storitev zavoda, ki je pomembna za najširši krog iskalcev zaposlitve, zato si zavod prizadeva zagotavljati njeno dostopnost po vseh kanalih komunikacije. Storitev tako zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja in usposabljanja ter o finančnih pomočeh, pa tudi druge teme o trgu dela v Sloveniji in drugih državah EU, EGP ter Švicarski konfederaciji.

Splošno informiranje o svojih storitvah je zavod uporabnikom ponujal prek kontaktnega centra. Konec leta 2015 je kontaktni center opravil 62.034 storitev telefonskega informiranja in odgovoril na 8.569 vprašanj po elektronskih sporočilih. V letu 2015 so vzpostavili obveščanje uporabnikov tudi po družbenem omrežju Facebook ter zagotovili novo spletno stran, ki mladim brezposelnim osebam prijazno ponuja vrsto zanimivih in uporabnih informacij za zaposlovanje, usposabljanje in samostojno


vodenje kariere. Objave so na različne načine dosegle povprečno 5.000 oseb na dan oziroma 40.000 na teden. Največ sledilcev je bilo starih od 25 do 34 let.

Za brezposelne osebe, ki potrebujejo več podpore pri pridobivanju osnovnih informacij o načinu sodelovanja z zavodom in osnovnih storitvah, so na uradih za delo v letu 2015 izpeljali informativne seminarje, ki se jih je udeležilo 18.334 brezposelnih oseb.

Za iskalce zaposlitve, ki jih je zanimalo delo v tujini, so ponudili 12.854 informiranj in svetovanj o možnostih zaposlovanja v EU, EGP in Švicarski konfederaciji ter jih usmerjali tudi k uporabi spletnega portala za iskanje zaposlitve v tujini. Za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, ki so izrazili interes za delo v tujini, so na zavodu organizirali skupinska informiranja in svetovanja, ki se jih je udeležilo 3.011 oseb. EURES je v letu 2015 izvedel tudi 29 predstavitev svojega omrežja zunaj zavoda, ki se jih je udeležilo 843 iskalcev zaposlitve. EURES-ovi svetovalci so v letu 2015 organizirali tudi 22 zaposlitvenih dogodkov (npr. promocija sezonske zaposlitve v turizmu v Avstriji, Gozone Care VB, nemški zaposlitveni dan ipd.), kjer je bilo opravljenih 359 zaposlitvenih razgovorov.

Samostojno vodenje kariere je storitev, ki zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero.

Zavod brezposelne osebe in iskalce zaposlitve spodbuja k samostojnemu vodenju kariere in za to razvija ter ponuja različne pripomočke vseživljenjske karierne orientacije ter podporo pri njihovi uporabi. Portal PoiščiDelo.si ponuja vrsto elektronskih storitev, namenjenih aktivnemu iskanju zaposlitve. Ob zaključku leta 2015 ga je uporabljalo že 163.946 registriranih uporabnikov. V storitve e-Svetovanja, kjer so iskalcem zaposlitve na voljo številne informacije, nasveti in pripomočki za samospoznavanje in vodenje kariere, je bilo v letu 2015 registriranih 877 uporabnikov, medtem ko je 3.869 brezposelnih oseb imelo na portalu izdelane aktivne profile, s katerimi se predstavljajo delodajalcem, ki iščejo kandidate za zaposlitev.

V letu 2015 je portal Spletisvojokariero, ki ponuja vrsto orodij za samooceno ter celovit priročnik za vodenje kariere in iskanje zaposlitve, obiskalo skoraj 6.500 uporabnikov.

Karierna središča, kjer iskalci zaposlitve lahko samostojno dostopajo do pisnih informacij o trgu dela, elektronskih virov in pripomočkov za iskanje zaposlitve, je v letu 2015 obiskalo 75.519 oseb.

Osnovno karierno svetovanje vključuje individualno svetovanje, pomoč pri izdelavi zaposlitvenega načrta ter pomoč pri iskanju zaposlitve, ki vključuje aktivnosti za pridobivanje veščin iskanja zaposlitve. Namenjeno je določanju zaposlitvenih ciljev v zaposlitvenem načrtu in se zagotavlja brezposelnim osebam ter iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

Z vsemi novoprijavljenimi brezposelnimi osebami zavod v najkrajšem možnem času po prijavi v evidenco izdela zaposlitveni načrt. V njem se dogovori glede zaposlitvenih ciljev in aktivnosti za čimprejšnjo zaposlitev brezposelne osebe. V nadaljnjih svetovalnih obravnavah karierni svetovalci spremljajo aktivnosti brezposelnih oseb in jih glede na prepoznane potrebe smiselno dodajajo ter intenzivirajo. V letu 2015 so opravili 363.281 osnovnih kariernih svetovanj, znotraj katerih so izdelali 318.007 zaposlitvenih načrtov.

Brezposelne osebe, vešče elektronskega poslovanja, lahko z zavodom sodelujejo prek portala Poiščidelo.si. Konec leta 2015 je tako z zavodom poslovalo že 21.963 brezposelnih oseb. Med neposredno zaposljivimi osebami je prek portala povezanih 34,3 % brezposelnih oseb, kar presega zastavljeni cilj – 20 %. Spletno poslovanje omogoča preprosto in hitro komunikacijo, ki prihrani čas in potne stroške brezposelnim osebam, svetovalcem pa omogoča prihranek časa za osebno svetovanje brezposelnim, ki to potrebujejo.


Posebno pozornost so na zavodu v prvih mesecih leta 2015 namenili motivaciji brezposelnih oseb za poklice, po katerih delodajalci največ povprašujejo; to so voznik v mednarodnem prometu in poklici v gradbeništvu. Za ta namen so v vseh območnih službah zavoda izpeljali več skupinskih srečanj s predstavitvami poklica in delodajalcev, ki so imeli prosta delovna mesta. Brezposelne osebe, ki so izpolnjevale zahteve za zaposlitev, so napotili na razgovore k delodajalcem, preostalim osebam, ki niso izpolnjevale zahtev za zaposlitev, pa so omogočili vključitve v programe institucionalnega usposabljanja (pridobitev NPK) ali usposabljanja na delovnem mestu pri delodajalcu.

Poglobljeno karierno svetovanje je pomembna storitev za brezposelne osebe, pri katerih so zaznane dodatne potrebe po motivaciji, pridobitvi ustreznih poklicnih kvalifikacij ter odpravljanju različnih situacijskih in zdravstvenih ovir pri zaposlovanju ter preprečevanju prehoda med dolgotrajno brezposelne in socialno prikrajšane. Znotraj poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen program APZ.

Na zavodu storitve poglobljenega kariernega svetovanja (karierno, rehabilitacijsko in zdravstveno zaposlitveno svetovanje) prednostno ponujajo brezposelnim osebam s kompleksnejšimi težavami za vstop na trg dela, in to z namenom čim hitrejšega odpravljanja morebitnih ovir in s tem preprečevanja prehoda v dolgotrajno brezposelnost. V letu 2015 so skupaj opravili 27.019 poglobljenih kariernih svetovanj.

V poglobljeno rehabilitacijsko svetovanje, ki zajema informiranje in svetovanje o pravicah invalidov, ugotavljanje smiselnosti za začetek in vodenje postopka za ugotavljanje invalidnosti in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije, napotovanje in spremljanje izvajanja storitev zaposlitvene rehabilitacije in izdelave ocene zaposlitvenih možnosti invalida, je bilo v letu 2015 vključenih 10.185 brezposelnih oseb, od tega 76 % dolgotrajno brezposelnih oseb. Do konca leta 2015 je bilo realiziranih 2.228 vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Izvajanje storitev zaposlitvene rehabilitacije se zaključi z oceno zaposlitvenih možnosti osebe, iz katere mora biti razvidno predvsem, ali je invalid zaposljiv v običajnem delovnem okolju, v podporni ali zaščitni zaposlitvi, za katera dela je usposobljen in kakšne podporne storitve ali prilagoditve potrebuje na delovnem mestu. V letu 2015 je bilo tako izdanih 60 odločb o podporni zaposlitvi, 111 odločb o zaščitni zaposlitvi in 335 odločb o nezaposljivosti.

Ena od aktivnosti pri razreševanju ovir pri zaposlovanju je tudi ugotavljanje začasne nezaposljivosti po 117. členu ZUTD. V letu 2015 se je na osnovi presoje medinstitucionalne komisije uradov za delo zavoda in centrov za socialno delo v evidenco začasno nezaposljivih brezposelnih oseb vključilo 1.034 oseb.

Znotraj poglobljenega kariernega svetovanja so brezposelnim osebam omogočali tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje, in sicer kot pomoč pri iskanju ustrezne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ, ugotavljanju potrebe po vključitvi v postopke za pridobitev statusa invalida oziroma postopke za ugotovitev začasne nezaposljivosti. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo izbrani izvajalci zavoda, in sicer zdravniki specialisti medicine dela in specialisti psihiatrije. V letu 2015 je bilo izvedenih 2.045 storitev zdravstvenega zaposlitvenega svetovanja.

Poglobljeno karierno svetovanje je namenjeno predvsem brezposelnim osebam, ki se pri prehodu na trg dela srečujejo s kompleksnimi, med seboj povezanimi težavami in potrebujejo podporo pri določanju kariernih in zaposlitvenih ciljev, ohranjanju motivacije, pridobitvi ustreznih poklicnih kvalifikacij ali odpravljanju različnih situacijskih ali socialnih ovir na poti do zaposlitve. V poglobljeno karierno svetovanje je bilo v letu 2015 vključenih 14.789 brezposelnih oseb, od tega je bilo skoraj 70 % dolgotrajno brezposelnih. Svetovalci za poglobljeno karierno svetovanje pri svojem delu uporabljajo številne psihodiagnostične pripomočke in ocenjevalne lestvice vseživljenjske karierne orientacije, ki so jim pomagale pri prepoznavi potreb brezposelnih oseb in iskanju ustreznih rešitev.


Učenje veščin vodenja kariere je storitev, ki vključuje različne skupinske oblike pridobivanja veščin za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti v okolju, učenje odločanja ter uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev. Ta storitev se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

Z vključevanjem brezposelnih oseb v delavnice za pridobivanje veščin vodenja kariere in iskanja zaposlitve želi zavod aktivirati brezposelne osebe za samostojno, učinkovito in odgovorno iskanje zaposlitve ter jih opremiti s sodobnimi načini iskanja zaposlitve in kompetencami za vstop na trg dela.Delavnice so tudi v letu 2015 izvajali koncesionarji, ki so koncesijo pridobili na podlagi javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela, ter karierni svetovalci zavoda. V letu 2015 so koncesionarji izvedli 989 delavnic, v katere se je vključilo 14.331 brezposelnih oseb, 421 brezposelnih oseb pa se je vključilo v zavodove interne delavnice. V januarju in juniju je zavod v sodelovanju s sodelavci MDDSZ izvedel strokovno srečanje s koncesionarji. Obenem je izvedel interno evalvacijo učinkovitosti delavnic, ki je pokazala, da so te najbolj učinkovale na zaposlovanje starejših, manj izobraženih, dolgotrajno brezposelnih in manj zaposljivih oseb.

V kariernih središčih zavoda brezposelnim osebam omogočajo tudi udeležbo na kratkih modularnih delavnicah in v drugih skupinskih oblikah dela, ki so namenjene predvsem zgodnji aktivaciji brezposelnih oseb za samostojno iskanje zaposlitve s sodobnimi pripomočki, pristopi in uporabo elektronskih storitev. V letu 2015 je zavod oblikoval tudi vrsto novih kratkih modularnih delavnic, namenjenih aktivaciji dolgotrajno brezposelnih oseb. Število udeležencev skupinskih oblik v kariernih središčih in kotičkih se je v letu 2015 povzpelo na 28.802, kar je 36 % več kot leta 2014.

V času dneva odprtih vrat z motom »Spoznajte nas, tukaj smo za vas!« so v vseh kariernih središčih in kotičkih zavoda potekali različni dogodki in delavnice, ki so bili namenjeni brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve. Skupno je bilo izvedenih 290 dogodkov, ki jih je obiskalo 3.437 oseb.

V novembru 2015 so na zavodu že drugo leto zapored v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Zavodom RS za šolstvo organizirali dogodek »Dan za kariero«, ki je namenjen promociji deficitarnih poklicev. Dogodek je šolajoči se mladini in njihovim staršem ponudil možnost spoznavanja delovnih mest pri 170 različnih delodajalcih po Sloveniji.

2.1.2 POSREDOVANJE ZAPOSLITVE

Storitev posredovanja zaposlitve se ob upoštevanju izobrazbe ali poklica, delovnih izkušenj in usposobljenosti brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve izvaja zaradi usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji ter drugih članicah EU, EGP in Švicarski konfederaciji. V skladu s 26. členom ZUTD se posredovanje zaposlitve na ozemlju Republike Slovenije zagotavlja brezposelnim osebam in prijavljenim iskalcem zaposlitve, za države EU, EGP in Švicarsko konfederacijo pa tudi drugim iskalcem zaposlitve.

Storitev posredovanja zaposlitve obsega:

iskanje primerne ali ustrezne zaposlitve brezposelni osebi oziroma iskalcu zaposlitve, napotitev teh oseb k delodajalcu in iskanje ustreznega ali primernega delavca za delodajalca.

Posredovanje zaposlitve je storitev, ki jo zavod izvaja z namenom pravočasnega kritja prostih delovnih mest in usklajevanja ponudbe ter povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in preostalih državah EU, EGP ter Švicarski konfederaciji.

Delo zavoda z delodajalci tako obsega kritje aktualnih potreb delodajalcev po delavcih, načrtovanje sodelovanja z izdelavo akcijskega načrta v primeru deficitarnih poklicev in strateško sodelovanje z


namenom dolgoročnejšega razvijanja in prilagajanja novih storitev zavoda predvidenim spremembam na trgu dela.

V letu 2015 se je zaposlilo 70.971 brezposelnih oseb, kar je za 4 % manj kot leta 2014. Kljub intenzivni aktivaciji brezposelnih oseb, učinkoviti podpori pri iskanju novih priložnosti na trgu dela, proaktivnemu pristopu k delodajalcem, dobremu delovanju pisarn za delodajalce, učinkovitemu posredovanju motiviranih kandidatov na prosta delovna mesta ter intenzivnemu vključevanju v ukrepe APZ zavodu zastavljenega cilja ni uspelo doseči. Na 44.859 prostih delovnih mest, pri katerih so delodajalci želeli sodelovanje zavoda, so izvedli 103.138 napotitev, kar je 2,3 napotitve na eno prosto delovno mesto. Za ta namen so izvedli 497.298 predhodnih preverjanj (sms, e-pošta, telefonski klic, osebni razgovor). Na prosta delovna mesta so napotovali le brezposelne osebe, ki so bile motivirane za zaposlitev in so izpolnjevale tudi osnovne zahteve za njihovo zasedbo. S kandidati so po potrebi pred napotitvijo opravili dodatne razgovore in s tem preverili njihove kompetence, motivacijo in izpolnjevanje dodatnih zahtev delodajalca. Učinkovitost posredovanja so na zavodu zagotavljali tudi z organizacijo srečanj delodajalcev z iskalci zaposlitve. V letu 2015 so tako organizirali 151 hitrih zmenkov, 60 mini zaposlitvenih sejmov, 443 predstavitev prostih delovnih mest, 30 posvetov z delodajalci, sodelovali so na osmih zaposlitvenih oziroma kariernih sejmih. Omenjenih srečanj se je udeležilo 9.630 brezposelnih oseb.

Na prosta delovna mesta, ki so bila posredovana prek mreže EURES iz drugih držav, so napotili 2.428 iskalcev zaposlitve.

Večjo učinkovitost posredovanja na zavodu dosegajo tudi s pisarnami za delodajalce na večjih uradih za delo, kjer delodajalcem zagotavljajo izbor vseh storitev na enem mestu (informiranje, sprejem informacij o prostem delovnem mestu, podpora pri zagotavljanju kadra, ki ga na trgu primanjkuje ipd.). Z vzpostavitvijo pisarn za delodajalce so lani odgovorili predvsem na potrebe malih in mikro delodajalcev, ki nimajo lastne kadrovske službe in pri zaposlovanju novih sodelavcev potrebujejo več strokovne podpore in usmerjanja. Z namenom spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb so svetovalci iz pisarn za delodajalce izvedli 3.715 obiskov, kjer so spoznavali delodajalce in zahteve delovnih mest, kar je za 12 % več kot leta 2014.

Na zavodu so prav tako izvedli dan obiskov pri delodajalcih, ki je bil namenjen malim in mikro podjetjem. Organizirali so ga skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS) ter Združenjem delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Obiskali so 652 delodajalcev malega gospodarstva. Glavni namen dneva pri malih in mikro podjetjih je okrepiti sodelovanje s tem pomembnim delom slovenskega gospodarstva ter z njihovimi stanovskimi združenji, zato so ga poimenovali »Skupaj iščemo priložnosti«.

Zaposlitveni sejmi v organizaciji zavoda predstavljajo pomembno aktivnost za doseganje ciljev, poslanstva in prepoznavnosti zavoda. V letu 2015 so sodelovali na številnih dogodkih na nacionalni in regionalni ravni, kot so Informativa, karierni sejem MOJE DELO, regionalni karierni sejmi po Sloveniji, pomladni sejem gradbeništva v Gornji Radgoni. Na pomladnem sejmu gradbeništva so sredstva namenili za prevoz šolajoče mladine na obisk sejma, kjer so obiskovalcem skupaj s predstavniki partnerjev, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, predstavili poklice.

2.2 AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJA

APZ je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ pomenijo intervencijo, namenjeno neposrednemu odpravljanju težav na


področju zaposlovanja in trga dela, ki pa morajo dosegati sinergijske učinke s sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih sektorskih politik.

Ukrepi APZ so se v letu 2015 izvajali na podlagi:

smernic za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012–2015 (sprejetih na 162. redni seji Vlade RS 8. 12. 2011),

načrta za izvajanje ukrepov APZ za leto 2015 (sprejetega na 13. redni seji Vlade RS 11. 12. 2014),

spremembe načrta za izvajanje ukrepov APZ za leto 2015 (sprejete na 43. redni seji Vlade RS 24. 6. 2015),

kataloga ukrepov APZ (objavljenega na spletni strani ministrstva).

Izvedba dveh programov APZ je potekala ob upoštevanju določil Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 20141. Izvajalci programov APZ v letu 2015 so bili:

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (v nadaljevanju: sklad za razvoj

kadrov in štipendije) in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

V posamezne programe APZ so se v skladu z opredelitvami kataloga APZ v letu 2015 vključevale brezposelne osebe, drugi iskalci zaposlitve, iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, zaposleni in delodajalci, prednostno pa osebe, opredeljene v 35. členu ZUTD-2. Brezposelne osebe oziroma iskalci zaposlitve se v programe oziroma posamezne aktivnosti vključujejo na podlagi zaposlitvenega načrta in akta o vključitvi, v času vključenosti pa jim pripadajo denarni prejemki in stroški, kot je določeno v pravilniku o izvajanju ukrepov APZ in katalogu APZ.

Zaposlene osebe se v programe APZ vključujejo na podlagi javnih povabil, na katera se prijavijo delodajalci z oddajo ponudbe za izvedbo projektov za svoje zaposlene. V letu 2015 se v programe APZ ni vključil noben zaposlen, potekalo je samo financiranje za programe, ki so se začeli izvajati v letu 2014.

V letu 2015 so izvajalci APZ izvajali programe znotraj naslednjih ukrepov APZ:

Ukrep 1: Usposabljanje in izobraževanjeUkrep 3: Spodbude za zaposlovanjeUkrep 4: Kreiranje delovnih mest

V letu 2015 je bilo v programe APZ vključenih skoraj 23.000 brezposelnih, kar je v primerjavi z letom 2014 za 39 % manj vključenih brezposelnih. V programe APZ se v letu 2015 ni vključila nobena zaposlena oseba (v letu 2014 4.162 oseb). 14.694 oseb, vključenih v programe APZ, pa se je v letu 2015 zaposlilo.

Preglednica 6: Število vključitev brezposelnih in zaposlenih oseb v ukrepe APZ v letu 2015

Ukrep Št. vključitevbrezposelnih

Št. zaposlitev brezposelnih oseb

UKREP 1: Usposabljanje in izobraževanje 16.020 7.7543

UKREP 3: Spodbude za zaposlovanje 203 203UKREP 4: Kreiranje delovnih mest 6.737 6.737

1 Uradni list RS, št. 17/14, 7. 3. 2014.2 Osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialnovarstvene prejemke, osebe iz ranljivih skupin na trgu dela in brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ.3 Med zaposlitve znotraj ukrepa 1 se štejejo osebe, ki so se v program vključile v letu 2014 in so se zaposlile do 31. 12. 2015.


Skupaj 22.960 14.694Vir: Zavod RS za zaposlovanje, MDDSZ

Iz v nadaljevanju navedene preglednice je razvidna struktura vključevanja brezposelnih oseb v letu 2015 v primerjavi s predhodnim letom. Vse skupine brezposlenih so bile v letu 2015 vključene v APZ v manjšem številu kot predhodno leto. Razlogi za to so, da se je večino programov APZ, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad in so se začeli izvajati v letu 2014, v letu 2015 samo še financiralo (vključevanje pa ni potekalo). Leto 2015 je s tega vidika specifično, saj se je zaključevalo črpanje finančne perspektive 2007–2013, medtem ko se črpanje nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020 še ni povsem začelo.

Kljub temu pa podatki kažejo na načrtovano strukturo vključitev v programe APZ in prednostno vključevanje brezposelnih oseb, ki prejemajo socialnovarstvene prejemke ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti. Posebna pozornost je bila tudi v letu 2015 namenjena povečevanju možnosti zaposlitve za mlade in dolgotrajno brezposelne osebe.

Preglednica 7: Struktura vključenih brezposelnih oseb v programe APZ v letih 2014 in 2015

Struktura vključenih v programe APZ 20144 2015 Indeks 2015/2014

Stari 50 let ali več 5.747 3.185 55,4

Mlajši od 30 let 15.502 9.457 61,0

Dolgotrajno brezposelni 17.293 10.938 63,3

Prejemniki denarnega nadomestila 4.572 2.503 54,6

Prejemniki denarne socialne pomoči 10.540 7.112 67,5


* Vključena oseba je lahko hkrati v več ciljnih skupinah, npr.: oseba je lahko starejša od 50 let in hkrati dolgotrajno brezposelna, zato je seštevek stolpca višji od števila vseh vključenih v APZ.

2.2.1 UKREP 1: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE

Namen ukrepa je povečanje zaposlitvenih možnosti s pridobitvijo višje ravni izobrazbe ali novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Ukrep je namenjen brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

2.2.1.1 Programi neformalnega izobraževanja

Programi usposabljanja

Nacionalne poklicne kvalifikacije – priprave na preverjanje in potrjevanje NPK in TPK

Program udeležencem zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljena strokovna znanja in spretnosti, potrebne za opravljanje poklica ali posameznih zadolžitev znotraj poklica.

4 V vključitve niso všteta povračila dela plače (124 vključitev) in vključitve v preveritev poslovne ideje (2.057 vključitev). Znotraj programa pomoči pri samozaposlitvi je smiselno prikazovati le vključitve v delavnice za samozaposlitev, saj je preveritev poslovne ideje le del postopka in bi iste osebe prikazovali dvakrat.


Program delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (v nadaljevanju: ESS), izvaja pa se znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, prednostne usmeritve 2.1 »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«.

Namen programa je povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni in zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. Brezposelna oseba pridobi mnenje svetovalca za NPK o tem, katero znanje mora še pridobiti pred vključitvijo v postopek preverjanja in potrjevanja NPK. Priprave praviloma vključujejo pridobitev tistega znanja, spretnosti in kompetenc, ki jih oseba v nadaljevanju potrebuje za pridobitev določene poklicne kvalifikacije.

V letu 2015 se je v različne programe priprav na NPK vključilo 932 brezposelnih oseb, kar je za 3,6 % več od načrtovanih 900 vključitev. Največ je bilo vključitev v programe Računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (126), Operater/operaterka na CNC-stroju (107), Socialni oskrbovalec/oskrbovalka na domu (104), Voznik/voznica v cestnem prometu (temeljna kvalifikacija) (91), Varnostnik/varnostnica (81), TIG-varilec/varilka (72), Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice (67), Gozdarski sekač/gozdarska sekačica (52).

V letu 2015 se je izteklo 1.153 vključitev. Od tega je uspešno zaključenih 1.054 pogodb, kar predstavlja 91,4 %. S tem je dosežen zastavljeni kazalnik o uspešnosti, ki zahteva 80-odstotno uspešnost vseh vključenih. V tem obdobju je v 75 primerih prišlo do prekinitev pogodb, od tega v 68 primerih iz opravičljivih razlogov.

Delež prehodov v zaposlitev za vključene v programe priprav na preverjanje in potrjevanje NPK v letu 2011 znaša skoraj 62 %, v letu 2012 in 2013 pa 61,4 % prehodov v zaposlitev. Začasni podatki za pogodbe, zaključene v letu 2014, kažejo 59,56 % prehodov v zaposlitev, za vključene v letu 2015 pa 43,13 % prehodov v zaposlitev. Pri prehodih v zaposlitev je treba poudariti, da se štejejo zaposlitve v času trajanja programa oziroma 12 mesecev po zaključku posamezne pogodbe. Podatki za vključitve v letih 2014 in 2015 tako še niso dokončni. Zavod bo o njih poročal v letu 2016.

Nacionalne poklicne kvalifikacije – potrjevanje NPK in TPK

Program udeležencem zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji ali spričevala o temeljni poklicni kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljeno strokovno znanje in spretnosti, potrebne za opravljanje poklica ali posameznih zadolžitev znotraj tega.

Izvajalci preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij so vpisani v register izvajalcev pri državnem izpitnem centru. Izvajalci temeljne poklicne kvalifikacije imajo pooblastilo Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ciljna skupina programa so brezposelne osebe.

V letu 2015 se je v program vključilo 1.338 brezposelnih oseb, od tega 694 žensk (51,87 %). Število načrtovanih vključitev je zavod presegel za 27,4 %. Med vključenimi je bilo 235 oseb brez izobrazbe (17,6 %), 658 dolgotrajno brezposelnih (49,2 %) ter 185 starejših od 50 let (13,8 %).

Osebe so bile največ vključene v naslednje NPK-je oziroma TK-je: Socialni oskrbovalec/socialna oskrbovalka na domu (194 vključitev), Računovodja/računovodkinja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (188 vključitev), Operater/operaterka na CNC-stroju (149 vključitev), Voznik/voznica v cestnem prometu – temeljna kvalifikacija (137 vključitev), Pomočnik/pomočnica kuharja/kuharice (79 vključitev), Gozdarski sekač/gozdarska sekačica (73 vključitev), Varnostnik/varnostnica (69 vključitev), Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka (57 vključitev), Zeliščar/zeliščarka (53 vključitev), Posrednik/posrednica za nepremičnine (52 vključitev), Maser/maserka (45 vključitev), TIG-varilec/varilka (37 vključitev), Izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način (25 vključitev), Maniker/manikerka (22 vključitev) in MIG-/ MAG-varilec/varilka (21 vključitev).


Od vseh oseb, ki so v letu 2015 zaključile program, je bilo 83,2 % uspešnih, 14,8 % neuspešnih, 0,8 % pa jih je program prekinilo. Za 1,2 % še ni podatka o uspešnosti.

Delež prehodov v zaposlitev vključenih v potrjevanje NPK v letu 2011 dosega skoraj 60 %, v letu 2012 63,7 %, v letu 2013 pa 62,9 % prehodov v zaposlitev. Začasni podatki za pogodbe, zaključene v letu 2014, kažejo 60,3 % prehodov v zaposlitev, za vključene v letu 2015 pa 38,35 % prehodov v zaposlitev.

Pri prehodih v zaposlitev je treba poudariti, da jih zavod spremlja le za zaključene pogodbe, in sicer še eno leto po zaključku posamezne vključitve v program. Podatki za vključitve v letih 2014 in 2015 tako niso dokončni in o njih bo poročano v letu 2016.

Programi izpopolnjevanja

Programi izpopolnjevanja brezposelnim osebam omogočajo širitev in poglobitev že pridobljenega znanja, spretnosti oziroma kompetenc.

Institucionalno usposabljanje

Namen vključitve v program je pridobitev spretnosti in znanja, ki brezposelnim osebam povečajo zaposlitvene možnosti. Ciljna skupina so brezposelni, predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe in delovnih izkušenj, tisti s suficitarnimi poklici in osebe, katerih delo je postalo nepotrebno. Zavod ima na podlagi leta 2009 izvedenega javnega naročila izbrane številne programe in do leta 2015 že sklenjene pogodbe z izbranimi izvajalci.

Program delno financira Evropska unija, in sicer iz sredstev ESS, izvaja pa se znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, prednostne usmeritve 2.1 »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«.

Tako kot v preteklih obdobjih je bilo tudi v letu 2015 vključevanje v programe institucionalnega usposabljanja največje znotraj prvega ukrepa APZ. Vključilo se je 5.636 oseb (62,6 % žensk), kar je 0,6 % več, kot je bilo načrtovano.

Preglednica 8: Programi usposabljanj z največ vključitvami v letu 2015

Naziv programa Št. vključitev

Nemški jezik, stopnje I–VI 980

Tečaj nemščine kot priprava na zaposlitev v tujini – začetni tečaj 416

Slovenski jezik za tujce, stopnje I–III 397

Tečaj nemščine kot priprava na zaposlitev v tujini – nadaljevalni tečaj 279

Uporaba informacijske podpore za pisarniško poslovanje 230

Angleški jezik, stopnje I–VI 215

Uspešna prijava in izvedba projekta 182

Pridobitev spričevala ECDL (evropsko računalniško spričevalo) – vsi moduli 162

Italijanski jezik, stopnje I–VI 144

Ali sem za podjetništvo? 134


Usposabljanje za življenjsko uspešnost – Most do izobrazbe (UŽU-MI) 123Pridobitev spričevala ECDL START (evropsko računalniško spričevalo) – aplikacije Windows, Word in Excel, internet in e-pošta 120Vir: Zavod RS za zaposlovanje

V letu 2015 se je izteklo 7.675 pogodb. Od tega je uspešno zaključenih 6.639 pogodb, kar predstavlja 86,5 %. S tem je dosežen zastavljeni kazalnik o uspešnosti, ki zahteva 80-odsotno uspešnost vseh vključenih. Prekinitev pogodb je bilo v tem obdobju 568, v večini primerov (546) iz opravičljivih razlogov.

Pri vključenih v programe institucionalnega usposabljanja delež prehodov v zaposlitev za leti 2011 in 2012 znaša malce manj kot 50 %, v letu 2013 pa je obsegal 51,8-odstotni prehod v zaposlitev. Začasni podatki za pogodbe, zaključene v letu 2014, kažejo 48,3-odstotni prehod v zaposlitev, za vključene v letu 2015 pa 32,8-odstotni prehod v zaposlitev.

Pri prehodih v zaposlitev je treba poudariti, da jih zavod spremlja le za zaključene pogodbe, in sicer še eno leto po zaključku posamezne vključitve v program. Podatki za vključitve v letih 2014 in 2015 tako niso dokončni in o njih bo poročano v letu 2016.

Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe

Namen vključitve brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe je izboljšanje zaposlitvenih možnosti, odpravljanje ovir pri iskanju zaposlitve ter pridobivanje dodatnih znanj, veščin in spretnosti. Za medpodjetniške izobraževalne centre (v nadaljevanju: MIC) je stroške izvajanja programov v celoti krilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZŠ).

V letu 2015 se je v razvojne in podporne programe vključilo 1.018 oseb. Število načrtovanih vključitev je zavod presegel za 18,1 %. Večina vključitev brezposelnih oseb (859) je bila v posebej pripravljene programe, ki jih izvajajo MIC na podlagi Letnega programa izobraževanja odraslih, ki ga je Vlada RS sprejela 22. 4. 2015.

Največ oseb, kar 247, se je vključilo v programe na področju pekarstva, slaščičarstva, kulinarike in strežbe, 213 oseb je pridobilo znanje na področju CNC-tehnologij, 88 na področju strojnih inštalacij, elektroinštalacij in vodovodnih inštalacij, 80 pa na področju varilstva. Izvajali so se tudi programi mehatronike, upravljanja strojev v proizvodnji, obdelave lesa, vzdrževalnih del, zaključnih del v gradbeništvu, elektrotehnike, strojništva, 2D-/3D-modeliranja, avtomatizacije industrijskih procesov, izdelave spletnih strani, programiranja ter osnov računalništva, usposabljanja za mesarje, nege na domu, oblikovanja modnih dodatkov pa tudi zelenjadarstva.

Med vključenimi je bilo še 159 vključitev v druge programe, od tega: Mala šola podjetništva – start up! na OS Kranj (30), Odkrij in izkoristi svoj talent na OS Ptuj (27), Podporne dejavnosti za brezposelne osebe na OS Murska Sobota (21), Model M 2015 Express na OS Ptuj in OS Maribor (16), Nemščina v IKT-okolju na OS Murska Sobota (15), Računalniška in digitalna pismenost na OS Murska Sobota (14), THESS – varna priprava hrane na OS Velenje (14), Poreteks – modne tekstilne delavnice na OS Ptuj (13) in Angleščina v IKT-okolju na OS Murska Sobota (7).

Programi so bili primerni tako za moške kot tudi za ženske – slednjih se je vključilo 41,2 %. Največ vključenih oseb je imelo V. stopnjo izobrazbe (35,9 %), sledijo osebe s III. in IV. stopnjo izobrazbe (28,4 %) ter osebe brez izobrazbe (21,8 %). V programe so se vključevale predvsem osebe med 30. in 49. letom (76,2 %), delež mladih do 29 let pa je nekoliko nižji (32,8 %). Med vključenimi osebami je bilo 42,7 % dolgotrajno brezposelnih, 20,5 % iskalcev prve zaposlitve, 15,3 % prejemnikov denarnega nadomestila, 45,1 % prejemnikov denarne socialne pomoči in 38 (3,7 %) invalidov.


»Iz faksa takoj praksa«

Zavod je 30. 1. 2015 na svoji spletni strani objavil javno povabilo »Iz faksa takoj praksa/Spodbujanje prvih delovnih izkušenj mladih z izpopolnjevanjem za konkretno delovno mesto«, ki je bilo odprto do 30. 6. 2015.

Namen programa je bil spodbujanje pridobivanja prvih delovnih izkušenj mladih brezposelnih oseb iz ciljne skupine s sistematičnim izpopolnjevanjem po predhodno pripravljenem programu pri delodajalcu, s katerim širijo in poglabljajo znanje, spretnosti oziroma kompetence, pridobljene v času formalnega izobraževanja, kar bo podlaga za uspešno in učinkovito opravljanje konkretnega dela pri delodajalcu. Program sistematičnega izpopolnjevanja se je lahko izvajal tudi s pripravništvom, če je bilo tako predvideno. Vključene osebe so si z uspešno opravljenim programom povečale svoje možnosti zaposlitve in uspešen razvoj kariere, njihovi delodajalci pa so si zagotovili usposobljeno delovno silo in povečali konkurenčnost podjetja.

Program prav tako udejanja cilje Jamstva za mlade, njegova dodana vrednost pa je v povezovanju sfere izobraževanja in trga dela.

V projekte znotraj programa so se lahko vključile brezposelne osebe s terciarno ravnjo izobrazbe, ki so stare do vključno 29 let, so bile vodene v evidenci brezposelnih oseb ter so bile hkrati iskalci prve zaposlitve. Delodajalci so za enoletno zaposlitev z izpopolnjevanjem prejeli spodbudo v višini 6.000,00 evrov.

Za javno povabilo je bilo na voljo pet milijonov evrov sredstev, načrtovalo pa se je vključitev vsaj 820 mladih iz ciljne skupine. Za izvedbo programa se je do konca leta 2015 realiziralo 89,7 % sredstev. Sklepanje pogodb o zaposlitvi med izbranimi delodajalci in vključenimi osebami je potekalo do konca avgusta 2015 in tako je bilo do konca decembra 2015 sklenjenih 748 pogodb z delodajalci in 765 pogodb z vključenimi osebami, kar predstavlja 93,3 % glede na načrtovano število vključitev. Vključilo se je 443 žensk iz ciljne skupine, kar predstavlja 98,2 % glede na načrtovano število vključitev (451).

Preglednica 9: Struktura vključenih v program »Iz faksa takoj praksa«

»Iz faksa takoj praksa« Število vključenihDelež vseh

vključenih (%)

Starost vključenih18–24 let 125 16,325–29 640 83,7

Druge značilnosti vključenihPrejemniki denarne socialne pomoči 116 15,2Invalidi / /Prejemniki denarnega nadomestila / /Dolgotrajno brezposelni (12 mesecev in več) 142 18,6Prijavljeni v evidenci od 6 do 9 mesecev 181 23,7Prijavljeni v evidenci od 3 do 6 mesecev 125 16,3Prijavljeni v evidenci do 3 mesece 232 30,3


Delodajalci so mlade diplomante zaposlili na različnih delovnih mestih, pri čemer jih največ (14 %) dela na področju komerciale (nabava, prodaja, trženje).


Program delno financira Evropska unija, in sicer iz sredstev ESS, izvaja pa se znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti«, prednostne usmeritve 1.2 »Izobraževanje in usposabljanje za konkurenčnost in zaposljivost«.

Za Pokolpje – aktivno in dejavno

Projekt se je izvajal znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 4. razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, prednostne usmeritve 4.1 »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti«.

Projekt se je zaključil 30. 9. 2015. Njegov namen je bil motiviranje, izobraževanje, usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve s stalnim prebivališčem na območju Pokolpja, katerih zaposlitev je bila ogrožena, ter ugotavljanje in aktivacija oseb na območju Pokolpja, ki so neaktivne oziroma niso zaposlene niti vpisane v evidenco brezposelnih. Cilji projekta so bili usmerjeni v vključevanje oseb v informativne in motivacijske delavnice, ustvarjanje prehodov v zaposlitev v enem letu po zaključku sodelovanja v projektu, informiranje delodajalcev o možnostih usposabljanja in zaposlovanja ter motiviranje neaktivnih oseb na trgu dela.

Znotraj projekta sta v Črnomlju in Kočevju delovali infotočki, ki sta bili zastavljeni kot samostojni organizacijski enoti. S svojim delovanjem in individualnim ter neposrednim pristopom sta skušali zmanjšati socialno izključenost posameznikov in dodatno aktivirati brezposelne osebe na trgu dela. Infotočka ni bila le prostor za zbiranje informacij, temveč tudi prostor, kjer je brezposelna oseba s tehnično opremo in pomočjo tam zaposlenih dnevno načrtovala svojo karierno pot in se samostojno odločala o vključevanju v različne aktivnosti.

V usposabljanja za aktivno načrtovanje zaposlitve na lokacijah Črnomelj, Kočevje, Metlika in Loški Potok je bilo v devetih mesecih leta 2015 vključenih 420 oseb, od tega 183 (43,6 %) žensk.

V priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo zeliščar/zeliščarka je bilo vključenih 30 oseb, v priprave na nacionalno poklicno kvalifikacijo predelovalec/predelovalka sadja na tradicionalni način se je vključilo 15 oseb, v priprave na nacionalno poklicno prekvalifikacijo izdelovalec/izdelovalka kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način pa 15 oseb. V institucionalno usposabljanje za operaterja CNC-naprav je bilo vključenih 30 oseb.

Za nemoteno izvajanje vseh dejavnosti je skrbela projektna pisarna, ki je dnevno usklajevala delo z uradi za delo na območju Pokolpja ter sodelovala z razvojnimi in izobraževalnimi institucijami (RC Kočevje - Ribnica, ZIK Črnomelj, Ljudska univerza Kočevje, PIK Kočevje, Kadis, d. o. o.) ter pristojnimi uradi pri izboru kandidatov za vključevanje v priprave na NPK. V Črnomlju so organizirali karierni sejem »Priložnosti in izzivi v lokalnem okolju«, na katerem se je predstavilo 11 delodajalcev iz Bele krajine in Dolenjske ter 17 razvojnih in izobraževalnih institucij in agencij. Poleg kariernega sejma so pripravili tudi spremljevalni program, okroglo mizo »Uspešni mladi v lokalnem okolju«, sedem predavanj ter predstavitev srednješolskih programov za učence belokranjskih osnovnih šol. Tudi v Kočevju je bil organiziran karierni sejem, na katerem se je predstavilo 27 razstavljavcev (16 delodajalcev in 11 razvojno-izobraževalnih institucij), potekali pa so tudi spremljevalni dogodki: okrogla miza »Startup« in šest predavanj. Ves čas sejma je bila obiskovalcem sejma dostopna tudi svetovalnica »Za Pokolpje – aktivno in dejavno!«, kjer so na podlagi že pripravljenega življenjepisa, ponudbe in vloge lahko pridobili informacije, kako predstavitvene obrazce še izboljšati.

Zaposleni pri projektu so sodelovali tudi na dnevu odprtih vrat zavoda ter dnevu mikro in malih delodajalcev »Skupaj iščemo priložnosti«. Znotraj sodelovanja z delodajalci so obiskali delodajalce na terenu, podajali informacije v infotočkah in projektnih pisarnah ter sodelovali na posvetih, okroglih mizah in srečanjih. Redno so sodelovali z razvojnimi in izobraževalnimi institucijami v okolju. Delodajalce in brezposelne osebe so o aktualnih razpisih in programih informirali tudi z objavami v


mesečnikih Belokranjec in Kočevar. Aktivnosti projekta so predstavili na »Tednu vseživljenjskega učenja«, sodelovali so na posvetu za delodajalce v Črnomlju, ki je potekal znotraj festivala zaTE, ter na strokovnem dogodku EPUO »Na poti do samozaposlitve«.

Finančna realizacija v letu 2015 je bila nižja od načrtovane, in to predvsem zaradi nižjih stroškov vključitve brezposelnih oseb. Vključevanje v programe priprav na NPK in institucionalnega usposabljanja se je začelo šele v aprilu 2015, saj je bilo soglasje k spremembi operacije, ki je omogočilo to možnost, izdano 19. 3. 2015. Število oseb, vključenih v te programe, je bilo manjše od načrtovanega tudi zaradi manjšega interesa.

Projekt je z izvedbo zgoraj navedenih aktivnosti prispeval k učinkovitejšemu vključevanju brezposelnih oseb na trg dela, torej tistih, katerih sposobnosti, znanja in veščine ne omogočajo neposrednega vključevanja. Tako je prispeval tudi k socialnemu razvoju vključenih oseb ter preprečevanju njihove socialne izključenosti. Med trajanjem projekta je bilo doseženo, da so aktivnosti, ki so se izvajale v okolju, postale stalnica.

PUM – projektno učenje za mlade 2013–2015

Program PUM je javno veljavni program neformalnega izobraževanja, namenjen brezposelnim osebam, ki so mlajše od 26 let in so opustile šolanje, ter iskalcem zaposlitve, mlajšim od 26 let.

Program delno financira Evropska unija, in sicer iz sredstev ESS, izvaja pa se znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, prednostne usmeritve 2.1 »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«.

Cilj razvojne prioritete, znotraj katere se program izvaja, je izboljšanje pogojev za vstop na trg dela in zaposlenost iskalcev zaposlitev ter neaktivnih oseb, program PUM pa je neposredna intervencija na trgu dela, ki odpravlja osipništvo mlajših odraslih. Namen vključitve in sodelovanja v programu je spodbuditi mlajše odrasle osebe, ki so opustile šolanje, k vrnitvi v izobraževanje oziroma izbiri poklicne kariere. Program ozavešča vsakega posameznika o pomenu izobrazbene ravni in usposobljenosti, hkrati pa prispeva k večji socialni vključenosti mladih, ki se znajdejo zunaj šolskega sistema. Po uspešno izvedenem usposabljanju ali izobraževanju udeleženec dobi potrdilo, iz katerega so razvidna pridobljena znanja, kompetence in veščine.Program se je začel izvajati v začetku januarja 2014 in obsega dve aktivnosti, in sicer podporo izvedbi programa in izvajanje programa. Znotraj programa PUM so ciljna skupina mlajši odrasli brez poklica in ustreznih delovnih izkušenj. Merilo za vključevanje oseb je opredeljeno glede na:

starost: namenjen je predvsem mlajšim odraslim od 15. do vključno 25. leta starosti, izobraževalne izkušnje in doseženo izobrazbo: namenjen je predvsem mladim z nedokončano

ali končano osnovno šolo oziroma nedokončano poklicno, strokovno ali splošno srednjo šolo, delovne izkušnje in izkušnje z brezposelnostjo: namenjen je kandidatom, ki še nikoli niso bili

redno zaposleni oziroma imajo nesistematične in kratkotrajne izkušnje (priložnostna ali honorarna dela),

zakonodajni status: namenjen je mladim, ki so registrirani kot brezposelne osebe ali iskalci zaposlitve.

Vsi udeleženci programa PUM so predhodno evidentirani v evidencah zavoda.

Program se je izvajal z izvajalci, ki so bili skladno z določbami zakona ZUTD v postopku izbrani za izvedbo programa PUM in so se tako pri Zavodu RS za zaposlovanje vpisali v register zunanjih izvajalcev aktivne politike zaposlovanja. V letu 2015 je program izvajalo 12 izvajalcev. Teritorialna pokritost izvedbe programa je bila zagotovljena na območju vseh organizacijskih enot Zavoda RS za zaposlovanje.


V letu 2015 je bilo sklenjenih 153 pogodb, od tega 56 z ženskami. V celotnem obdobju izvajanja programa pa je bilo skupaj sklenjenih 816 pogodb, od tega 322 z ženskami, kar presega načrtovane kazalnike programa PUM.

Uspešen zaključek programa je odvisen od dveh ciljev, in sicer od individualnega cilja posameznika, ki se ga je določilo že ob vstopu v program, ter od cilja na ravni skupine z izbiro temeljnega projekta, ki ga je skupina izpeljala v zastavljenem obdobju. Do 31. 12. 2015 se je zaznavala uspešnost zaključka programa pri 714 osebah, kar presega načrtovane kazalnike programa PUM.

Programi usposabljanja na delovnem mestu

Usposabljanje na delovnem mestu 2015

Program je delno financirala Evropska unija, in sicer iz sredstev ESS, izvajal pa se je znotraj Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 2. razvojne prioritete »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, prednostne usmeritve 2.1 »Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«.

Namen programa je izboljšanje zaposlitvenih možnosti vključenih brezposelnih oseb in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu dela ter pridobitev in krepitev sposobnosti, znanja, veščin in spretnosti.Javno povabilo delodajalcem za izvedbo projektov usposabljanja znotraj programa »Usposabljanje na delovnem mestu 2015« je zavod objavil na svoji spletni strani 17. 2. 2015 in ga 10. 6. 2015 zaradi porabe razpoložljivih sredstev predčasno zaprl. V program so se vključevale brezposelne osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih oseb na zavodu najmanj tri mesece. Usposabljanje na delovnem mestu je trajalo en mesec, če je šlo za usposabljanje na preprostih delovnih mestih, in dva meseca, če je potekalo na zahtevnejših delovnih mestih. Če so se vanj vključile osebe, mlajše od 30 let, je lahko trajalo tri mesece. V letu 2015 se je v usposabljanje na delovnem mestu vključilo 4.289 brezposelnih oseb, na novo sklenjenih pogodb z izvajalci usposabljanja pa je bilo 3.164. Struktura vključenih v program je prikazana v spodnji preglednici.

Preglednica 10: Struktura vključenih v program UDM 2015Usposabljanje na delovnem mestu 2015 Število vključenih Delež vseh vključenih (%)

Iskalci prve zaposlitve 1.392 32,5Dolgotrajno brezposelni 1.742 40,6Invalidi 141 3,3Prejemniki denarnega nadomestila 168 3,9Prejemniki denarne socialne pomoči 1.467 34,2Ženske 2.589 60,4Stari do 29 let 2.340 54,6Stari 50 let in več 285 6,6Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Glede na trajanje brezposelnosti se je največ vključitev v program realiziralo po tem, ko je bila oseba prijavljena v evidenci brezposelnih od 12 do 24 mesecev (1.085 ali 25,3 % vseh) in od šest do devet mesecev (1.081 ali 25,2 %), po pogostosti jim sledijo prijavljeni v evidenci brezposelnih od tri do šest mesecev (860 ali 20,1 % vseh) ter prijavljeni v evidenci brezposelnih od devet mesecev do enega leta (602 vključenih ali 14,0 % vseh).


Do konca novembra 2015 se je zaposlilo 1.236 oseb, ki so se v obdobju poročanja vključile v usposabljanje na delovnem mestu. Med njimi se jih je 149 vključenih ali 6,7 % zaposlilo še pred koncem usposabljanja, največ, 1.513 ali 67,7 % vseh, ki so se zaposlili, se je zaposlilo v prvem mesecu po zaključku, v drugem ali tretjem mesecu po zaključku se jih je zaposlilo 465 ali 20,8 %, v četrtem do šestem mesecu po zaključku usposabljanja na delovnem mestu 108 vključenih ali 4,6 %, ena vključena oseba pa se je zaposlila še v sedmem do devetem mesecu po zaključku usposabljanja. Zaposlitve se še spremljajo; nobena vključena oseba še ni dosegla 12 mesecev po zaključku aktivnosti.

Delovni preizkus

Program se je v celoti financiran iz proračuna RS. Njegov namen je bil omogočiti mladim brezposelnim, starim do 29 let, da pred zaposlitvijo oziroma odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta na delovnem mestu preizkusijo svoje znanje, veščine in spretnosti.

Javno povabilo delodajalcem za izvedbo delovnega preizkusa za mlade je zavod objavil na svoji spletni strani 18. 3. 2014 in je bilo odprto do 17. 11. 2014. Pogodbe z delodajalci so se sklepale do 15. 12. 2014, pogodbe z osebami pa do 31. 12. 2014. Vključitve oseb so potekale do 31. 1. 2015.

Delovni preizkus lahko traja najmanj 100 ur in največ en mesec. Izvaja se pri delodajalcih na delovnem mestu, v skladu s sprejeto ponudbo, v kateri delodajalec opredeli načrt izvajanja delovnega preizkusa. Delodajalec je dolžan zagotoviti mentorja, predpisan pa je tudi minimalni obseg mentorstva (20 ur).

V letu 2015 so v programu Delovni preizkus potekale vključitve oseb znotraj dveh javnih povabil, in sicer znotraj:

»Javnega povabila delodajalcem za izvedbo delovnega preizkusa za mlade«, ki je bilo objavljeno na spletni strani zavoda 18. 3. 2014 in odprto do 17. 11. 2014, vključitve pri delodajalcih pa so potekale do 31. 1. 2015,

»Javnega povabila delodajalcem za izvedbo delovnega preizkusa za mlade za leto 2015«, ki je bilo objavljeno na spletni strani zavoda 19. 1. 2015 in zaradi porabe razpoložljivih sredstev za oddajo ponudbe zaprto 17. 7. 2015. Vključitve pri delodajalcih so potekale najdlje do 31. 10. 2015.

V letu 2015 je bilo na novo sklenjenih 755 pogodb z izvajalci delovnega preizkusa, v program pa se je vključilo 1.124 brezposelnih oseb, med njimi 590 žensk (52,5 %). Po programu iz leta 2014 se je vključilo 179 brezposelnih oseb, po programu iz leta 2015 pa 945 brezposelnih oseb. Podobna struktura vključenih v program je prikazana v naslednji preglednici.

Preglednica 11: Struktura vključenih v program Delovni preizkus v letu 2015

Delovni preizkus Število vključenih Delež vseh vključenih (%)

Skupaj vključeni: 1.124 100– od tega ženske 590 52,5– od tega dolgotrajno brezposelni 241 21,4– od tega invalidi 8 0,7– od tega prejemniki denarnega nadomestila 54 4,8– od tega prejemniki denarne socialne pomoči 347 30,9– od tega iskalci prve zaposlitve 567 50,4– od tega stari od 25 do 29 let 702 62,5

– od tega stari od 18 do 24 let 421 37,5Vir: Zavod RS za zaposlovanje


V letu 2015 se je glede na trajanje brezposelnosti največ vključitev realiziralo po tem, ko je bila oseba že prijavljena v evidenci brezposelnih od tri do šest mesecev (368 ali 32,7 % vseh), po pogostosti jim sledijo prijavljeni v evidenci brezposelnih do tri mesece (238 ali 21,2 % vseh), nato prijavljeni od šest do devet mesecev (174 ali 15,5 % vseh) in prijavljeni v evidenci brezposelnih od 12 do 24 mesecev (167 ali 14,9 % vseh).

Do konca novembra 2015 se je skupaj zaposlilo 714 oseb, ki so se v letu 2015 vključile v eno od aktivnosti delovnega preizkusa, 124 iz aktivnosti leta 2014 in 590 iz aktivnosti leta 2015. Med njimi se je 21 vključenih zaposlilo še med trajanjem aktivnosti, 475 vključenih se je zaposlilo v prvem mesecu po zaključku aktivnosti, 130 v drugem oziroma tretjem mesecu, 61 v času od četrtega do šestega meseca po zaključku, 22 v sedmem do devetem mesecu po zaključku in pet med desetim in 12. mesecem po zaključku delovnega preizkusa.Skupni delež prehoda v zaposlitev za vključene v letu 2015 pri obeh aktivnostih trenutno znaša 63,5 %, in sicer za aktivnost delovnega preizkusa iz leta 2014 69,3 %, za aktivnost delovnega preizkusa iz leta 2015 pa 62,4 %.

2.2.1.2 Programi formalnega izobraževanja

Spodbujanje formalnega izobraževanja

Programi formalnega izobraževanja v šolskih letih 2013/2014 in 2014/2015

Programi se izvajajo z namenom povečanja zaposljivosti in prožnosti brezposelnih oseb. V skladu s katalogom ukrepov APZ so se brezposelne osebe vključevale v program osnovne šole z namenom dokončanja osnovnošolskega izobraževanja. Program so v letu 2015 enako kakor prejšnja leta izvajale šole, vpisane v register izvajalcev pri MIZŠ.

Tako je bilo v programe formalnega izobraževanja v šolskem letu 2014/2015 od 1. 9. do 30. 9. 2015 vključenih 274 brezposelnih oseb, od 1. 1. do 30. 6. 2015 pa 71 brezposelnih oseb.

V letu 2015 je bilo v programe formalnega izobraževanja vključenih skupno 345 oseb. Zavod ocenjuje, da izvajanje programa pozitivno vpliva na povečanje zaposljivosti in prožnosti brezposelnih oseb, ki nimajo osnovnošolske izobrazbe.

2.2.2 UKREP 3: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE

Ukrep je namenjen povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb in se izvaja večinoma v obliki subvencij za zaposlitev delodajalcem. V ukrep se lahko vključujejo tudi iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.

2.2.2.1 Subvencije za zaposlitev

Prvi izziv 2015

Zavod je objavil javno povabilo Prvi izziv 2015 na svoji spletni strani 30. 11. 2015. Povabilo bo odprto do 30. 6. 2016 oziroma do porabe sredstev. Program udejanja cilje Jamstva za mlade (sprejetega na seji Vlade RS 30. 1. 2014) in se izvaja znotraj Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer znotraj:


8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, prednostne naložbe 8.2: »Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso

zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja Jamstva za mlade«,

specifičnega cilja 8.2.2: »Izvedba Pobude za zaposlovanje mladih – Znižanje brezposelnosti mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, v starosti od 15 do 29 let v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«.

Namen programa je spodbujanje zaposlovanja mladih brezposelnih oseb iz vzhodne Slovenije, ki so stare od 15 do vključno 29 let in so bile vsaj tri mesece prijavljene v evidenci brezposelnih oseb ter se ne izobražujejo ali usposabljajo. Pogodbeno obdobje ohranitve subvencionirane zaposlitve pri delodajalcu, katerega ponudba je bila sprejeta na javnem povabilu, je najmanj 15 mesecev z vključenim trimesečnim poskusnim delom (3 + 12 mesecev), in to za polni delovni čas. Poleg tega da program udejanja Jamstvo za mlade, je ključna dodana vrednost Prvega izziva 2015 ta, da delodajalci znotraj 15-mesečne zaposlitve z vključenim trimesečnim poskusnim delom (3 + 12 mesecev) brezposelno osebo najprej spoznajo, preizkusijo njene delovne navade, znanje in spretnosti ter jo usposobijo za potrebe delovnega mesta. Za ta namen bodo delodajalci prejeli prvi del subvencije v višini 2.250,00 evrov. V primeru pozitivne ocene poskusnega dela in ohranitve zaposlitve za nadaljnjih 12 mesecev bodo za to prejeli izplačilo drugega dela subvencije v višini 5.000,00 evrov, kar skupaj znaša 7.250,00 evrov.

Cilj programa je bil omogočiti zaposlitev 2.859 brezposelnim mladim, pri čemer se je predvidevalo, da bo vsaj 88 % vključenih oseb končalo program. Do konca decembra 2015 (to je v mesecu dni izvajanja programa) je bilo sklenjenih 74 pogodb z delodajalci in 39 pogodb z vključenimi osebami. Delodajalci lahko ponudbo na javno povabilo oddajo do porabe razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 3. 2017, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb.

Glede na starostno strukturo je 27 (69,2 %) oseb starih od 25 do vključno 29 let, 12 (30,8 %) pa od 18 do 24 let. V program se je v obdobju poročanja 2015 vključilo 28 (71,8 %) iskalcev prve zaposlitve in sedem (18 %) prejemnikov denarne socialne pomoči. Glede na čas prijave v evidenci brezposelnih oseb pred vključitvijo v program je bilo največ mladih, 27 (69,2 %), dolgotrajno brezposelnih. V letu 2015 ni bil izplačan še noben zahtevek za izplačilo, kot tudi ni bila opravljena nobena kontrola, nadzor ali spremljanje na kraju samem. Opravljena pa je bila prva faza vrednotenja programa, ki jo je na podlagi javnega naročila Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko izvedel Deloitte, d. o. o. Vrednotenje je zajelo oceno priprave programa, pripravljenost sistema spremljanja za potrebe vrednotenja učinkov in rezultatov ter vplivov v letu 2018, smiselnost in pogoje za izvedbo t. i. analize nasprotnih dejstev (counterfactual evaluation) in uveljavljanje načel enakih možnosti. Evalvacija je pokazala, »da v primeru programa Prvi izziv 2015 ni smiselno oblikovati vzporedne verodostojne kontrolne skupine, saj so do subvencije upravičeni vsi brezposelni mladi v kohezijski regiji Vzhodna Slovenija, pri čemer program že gradi na izkušnjah preteklih programov finančne perspektive 2007–2013, tako da s predhodnim postopkom in prednostnimi skupinami zavod že zmanjšuje učinek mrtve teže instrumenta. Program spodbuja nediskriminacijo, saj ne diskriminira ne znotraj specifično opredeljene ciljne skupine ne znotraj javnega povabila. Enakosti moških in žensk neposredno ne spodbuja, vendar pa lahko na podlagi preteklih podatkov zaključimo, da bo Prvi izziv 2015 zagotovil enakost po spolu. Javno povabilo se ne osredotoča na trajnostni razvoj, saj dejavnost delodajalca (razen nekaterih omejitev) nima nikakršne teže pri odločitvi glede odobritve subvencije. Ne smemo pa zanemariti vidika dolgoročnejšega razvoja, prepoznavanja potreb na trgu dela in gospodarskih priložnosti, saj s programom zagotavljamo ustreznejšo delovno silo in nižamo stopnjo brezposelnosti« (vir: poročilo družbe Deloitte, d. o. o., december 2015).

Spodbujanje pripravništev


Program se izvaja znotraj Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, in sicer znotraj:

8. prednostne osi: »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, prednostne naložbe 8.2: »Trajnostno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso

zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vključno prek izvajanja Jamstva za mlade«,

specifičnega cilja 8.2.1: »Znižanje brezposelnosti mladih«.

Znotraj operacije je bil objavljen že javni razpis Spodbujanje pripravništev (Uradni list RS, št. 98/2015, 18. 12. 2015, št. 102/2015 – popravek, 107/2015 – popravek in 2/2016 – popravek). Predmet javnega razpisa je spodbujanje zaposlovanja mladih iskalcev prve zaposlitve – pripravnikov na področju socialnega varstva, ki so stari do vključno 29 let in iščejo prvo zaposlitev po pridobljeni stopnji in vrsti izobrazbe, kot predpisuje 69. člen veljavnega Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07; v nadaljevanju: ZSV) za pripravnika na področju socialnega varstva. Za zaposlitev predvidoma 100 pripravnikov je bilo namenjenih največ 1.676.443,00 evrov.

Namen javnega razpisa je večja zaposljivost oseb s stopnjo in vrsto izobrazbe, ki je določena za strokovne delavce v veljavni zakonodaji, krepitev socialnovarstvenega sektorja za izvajanje posameznih socialnovarstvenih programov in s tem zagotavljanje kakovostnejših storitev za uporabnike navedenih programov.

Vključitev oseb v letu 2015 še ni bilo in glede na to tudi ne finančne realizacije. Vključevanje oseb in financiranje se bosta začela v prvi polovici leta 2016.

2.2.2.2 Subvencije za zaposlitev – povračilo dela plače

Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015 Program Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015 se izvaja z namenom ustvarjanja novih delovnih mest oziroma ohranitve obstoječih, odpravljanja posledic gospodarske in finančne krize v Pomurju ter zaposlitve brezposelnih oseb. Izvaja se v skladu z:

Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015; Uradni list RS, št. 87/09),

Uredbo o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 22. 12. 2014), ki je 1. 1. 2015 nadomestila prejšnjo uredbo, veljavno do konca leta 2014 (Uredba o kriterijih in pogojih ter načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v obdobju 2010–2015).

Glede na trenutne časovne omejitve pomurskega zakona, po katerem se je lahko ukrep izvajal do 31. 12. 2015, ter glede na načrtovane cilje Programa spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010–2015 (program) je Vlada RS 3. 11. 2015 z objavo v Uradnem listu RS, št. 82/15, sprejela Zakon o spremembah Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015 (ZRPPR1015-A), ki razvojne spodbude v Pomurju podaljšuje za dve leti, tj. do 31. 12. 2017.

Pravico do povrnitve že izplačanih prispevkov lahko uveljavlja delodajalec, ki zaposli osebo iz ciljne skupine in je davčni zavezanec po Zakonu o dohodnini in/oziroma Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb ter ima sedež v Pomurski regiji, in sicer za tiste ekonomske aktivnosti, ki jih dejansko opravlja v Pomurju.


http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2007-01-0100

Program se v celoti financira iz sredstev proračuna RS. Delodajalci uveljavijo povračilo prispevkov z individualno vlogo, o kateri zavod odloča z odločbo. Vlogo lahko delodajalec predloži po izteku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi ali ločeno v dveh delih, tj. po prvem in drugem letu zaposlitve, ob pogoju, da bo zaposlitev osebe neprekinjeno ohranjena najmanj dve leti.

V letu 2015 je bila pravica do povrnitve prispevkov z odločbo priznana 22 delodajalcem za zaposlitev 28 brezposelnih oseb (15 moških in 13 žensk), od tega 23 znotraj območne službe Murska Sobota in pet iz območne službe Ptuj. Največ oseb (20 oseb ali 72 %) je bilo na dan sklenitve delovnega razmerja starih od 32 do 47 let. Spodbuda za zaposlitev se nanaša na pet brezposelnih oseb med 20. in 29. letom starosti, na 11 oseb med 30. in 39. letom, devet oseb med 40. in 49. letom ter na tri osebe med 50. in 59. letom starosti.

Program je zelo dobro sprejet med delodajalci, saj je preprost, število vlog znotraj ukrepa ni omejeno, vloge pa lahko oddajo kadar koli in za neomejeno število zaposlenih delavcev (ki izpolnjujejo lastnosti ciljnih skupin), neodvisno od časovno omejenih javnih povabil.

Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2

Program Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2 se izvaja z namenom spodbujanja zaposlovanja na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo. Do začetka obdobja poročanja je spodbuda za zaposlovanje temeljila na:

i. Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11; v nadaljevanju: ZSRR-2),

ii. Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Uradni list RS, št. 8/12; v nadaljevanju: uredba) ter

iii. sklepih Vlade RS o določitvi problemskih območij z visoko brezposelnostjo: Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko

brezposelnostjo Pokolpje (Uradni list RS, št. 26/11, 8. 4. 2011), Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko

brezposelnostjo Maribor s širšo okolico (Uradni list RS, št. 53/13, 21. 6. 2013) in Sklep o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko

brezposelnostjo za območje občin Hrastnik, Radeče, Trbovlje (Uradni list RS, št. 63/13, 25. 7. 2013).

S 1. 1. 2015 pa je predmetno uredbo nadomestila Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 22. 12. 2014), ki v primerjavi s predhodno predvsem razširja ciljne skupine brezposelnih oseb, za zaposlitev katerih lahko delodajalci uveljavljajo pravico do spodbude in podaljšuje rok za predložitev vlog delodajalcev s 30 na 60 dni.

Program se v celoti financira iz sredstev integralnega proračuna. Zavod upravičencem povrne stroške, ki so nastali in so jih delodajalci že izplačali v letu pred oddajo vloge, zato do nenamensko prejetih sredstev praviloma ne pride, saj se upravičenost izplačila preveri že pred izdajo odločbe. V primeru naknadno ugotovljenega neupravičenega izplačila sredstev pa je zavod prejemnike dolžan pozvati k vračilu.

V letu 2015 je zavod delodajalcem izdal 58 odločb o priznanju pravice za zaposlitev skupaj 135 brezposelnih oseb. 59 oseb (43,7 %) je bilo zaposlenih pri delodajalcih z območja občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje, 46 (34,1 %) pri delodajalcih z območja Maribora z okolico ter 30 (22,2 %) pri delodajalcih, registriranih na območju Pokolpja. Od skupaj 135 oseb, ki jim je bila priznana pravica, je bilo 85 moških (63 %) in 50 žensk (37 %).


Največ oseb (80 oseb ali 59 %) je bilo na dan sklenitve delovnega razmerja starih od 40 do 59 let. Spodbuda se nanaša na tri brezposelne osebe pred dopolnjenim 20. letom starosti, 23 oseb od 20. do 29. leta, 27 oseb od 30. do 39. leta, 35 oseb v starosti od 40. do 49. leta, največ, tj. kar 45, brezposelnih pa so delodajalci zaposlili po dopolnjenem 50. do vključno 59. leta starosti. Najstarejša brezposelna ženska in moški sta na dan zaposlitve že dopolnila 60. in 61. leto starosti.

Preglednica 12: Število izdanih odločb po območjih z visoko brezposelnostjo v letu 2015

ObmočjeŠt. izdanih odločb

o priznanju pravicePokolpje 30

Maribor z okolico 46

Hrastnik, Radeče in Trbovlje

59

Skupaj 135


2.2.3 UKREP 4: KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST

Ukrep je namenjen spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev in je lahko povezan z usposabljanjem. Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem sektorju.

Spodbujanje delovne in socialne vključenosti

Javna dela 2015

Javna dela so namenjena aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb, njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter spodbujanju razvoja novih delovnih mest.

Programi javnih del so izbrani na podlagi javnega povabila za izbor programov javnih del (v nadaljevanju: javno povabilo). Brezposelne osebe se vključijo v program na podlagi zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi. Izbrani izvajalci programov javnih del in brezposelne osebe, ki so napotene v program, sklenejo pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del.

Javno povabilo za izbor izvajalcev programov javnih del je bilo objavljeno 25. 11. 2014. Že 3. 12. 2014 je bilo razveljavljeno, ker zavod zaradi tehničnih težav ni mogel sprejeti ponudb v elektronski obliki. 4. 12. 2014 je bilo objavljeno novo javno povabilo, na katero so izvajalci ponudbe lahko oddali po pošti ali osebno. Prvotna kvota sredstev javnega povabila, ki je znašala 21,6 milijona evrov, je bila povečana za štiri milijone evrov in še dodatno za osem milijonov evrov (spremembi javnega povabila sta bili objavljeni 17. 12. 2014 in 12. 1. 2015). Skupaj je bilo za izvajanje javnih del v letu 2015 namenjenih 33,66 milijona evrov za vključitev 6.000 brezposelnih oseb.

Na javno povabilo so lahko izvajalci oddali tudi ponudbe za razvojne programe za spodbujanje ustanavljanja in razvoj novih dejavnosti socialnih podjetij tipa B (razvojni programi socialnega podjetništva), ki so se prvič začeli izvajati v letu 2014 in za katere je bilo namenjenih 1.326.500,00 evrov.

Zaradi razdelitve sredstev za programe javnih del od točke 1.1 do 7.2 iz Kataloga programov javnih del (katalog) je bilo povabilo za te programe javnih del dne 22. 1. 2015 zaprto za vse območne službe


zavoda. Za razvojne programe socialnega podjetništva (točka 7.3 kataloga) je bil rok za predložitev ponudb z 28. 2. 2015 podaljšan do 15. 4. 2015 in povabilo zaprto 8. 4. 2015 zaradi razdelitve sredstev.

V programe javnih del so se lahko vključevale dolgotrajno brezposelne osebe. Zavod je v izbrane programe javnih del napotoval tudi dolgotrajno brezposelne osebe, ki so prejemniki denarnega nadomestila in se odločijo za vključitev v program javnega dela v času trajanja pravice do denarnega nadomestila. Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Za ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje vključitve v javna dela.

Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki so se lahko ponovno vključile v javna dela za obdobje enega leta, so bile:

- brezposelni invalidi, - brezposelni Romi, - brezposelni moški, starejši od 58 let, - brezposelne ženske, starejše od 55 let,- brezposelne osebe, vključene v razvojne programe javnih del pod točko 7.1, 7.2 in 7.3

kataloga.

Vse zgoraj naštete ciljne skupine so se lahko ponovno vključile, če so bile ob prvi5 vključitvi v letu 2013 ali 2014 v evidenci zavoda neprekinjeno prijavljene več kot eno leto in so že ob prvi vključitvi imele lastnost npr. invalidnost, starost 58 let (moški) itd. Skupno trajanje vključitve pri istem izvajalcu ne sme preseči 24 mesecev.

Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki so se lahko ponovno vključile v javna dela za obdobje do enega leta, so brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v javna dela eno leto, in sicer za razliko časa do enoletne vključitve, če so bile v evidenci zavoda neprekinjeno prijavljene več kot eno leto ob vključitvi v letu 2014 oziroma 2015. V letu 2015 so se lahko osebe ponovno vključile v javna dela najdlje do 31. 12. 2015.

V letu 2015 je 1.446 izvajalcev izvajalo 2.774 programov javnih del, v katere je bilo vključenih 6.258 brezposelnih oseb. V programe je bilo na novo vključenih 4.811 dolgotrajno brezposelnih (76,9 %), preostali pa so nadaljevali vključitev oziroma so bili ponovno vključeni v programe javnih del. Največ udeležencev (25,9 %) je bilo vključenih v programe javnih del, ki so se izvajali na področju socialnega varstva.

Preglednica 13: Struktura vključenih v programe javnih del v letu 2015Javna dela 2015 Število

vključenihDelež vključenih (%)

Skupaj vključeni 6.258 100– od tega ženske 3.998 63,9– od tega stari do 29 let 1.347 21,5

– od tega stari 50 let ali več 1.621 25,9– od tega iskalci prve zaposlitve 849 13,6– od tega dolgotrajno brezposelni (na novo vključeni) 4.811 76,9– od tega invalidi 968 15,5– od tega prejemniki denarnega nadomestila 503 8,0– od tega prejemniki denarne socialne pomoči 1.480 23,6

Vir: Zavod RS za zaposlovanje5 Kot prva vključitev se šteje vsaka vključitev, ki ni ponovna vključitev po določilu ZUTD (po šestih mesecih od prejšnje vključitve).


V 47 programov za razvoj socialnega podjetništva je bilo vključenih 120 oseb.

V letu 2015 je bilo realiziranih 767 zaposlitev udeležencev programov javnih del, ki so bili vključeni v javna dela v letu 2015, ali 12,25 % vseh vključenih. V tem obdobju se je zaposlilo tudi 965 brezposelnih oseb, ki so bile vključene v javna dela v letu 2014.

Skladno z določilom zakona, ki ureja trg dela, da občina lahko sama sprejme program javnih del, če v celoti zagotovi sredstva za njegovo izvajanje, je zavod izdal soglasje občinam Tolmin, Kobarid, Markovec, Hajdina in Ptuj za izvajanje programov javnih del, v katere je bilo vključenih 21 brezposelnih oseb.


Javna dela 2015 – pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov

Programi javnih del so namenjeni aktiviranju dolgotrajno brezposelnih oseb za izvajanje pomoči pri obvladovanju migracijskih tokov.

Program se je v letu 2015 izvajal na osnovi sklepa Vlade RS, št. 21400-8/2015/3, z 20. 9. 2015, Odredbe za zagotavljanje pomoči centrov za socialno delo in vključitev brezposelnih oseb v izvajanje pomoči pri oskrbi migrantov, št. 225-1/2015-185-DGZR, s 26. 10. 2015 ter pogodbe o izvajanju programa med izvajalcem, naročnikom in zavodom.

Izvajalec programa javnega dela je bila Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, naročnik programa pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

S pogodbo o izvajanju programa javnega dela je bilo predvideno izvajanje programa od 30. 10. 2015 do 31. 12. 2015. V programu je bila predvidena vključitev 260 dolgotrajno brezposelnih oseb, prednost pa so imele dolgotrajno brezposelne osebe, starejše od 50 let, ter prostovoljci, ki so že opravljali prostovoljska dela v sprejemnih in nastanitvenih centrih in so bili kot dolgotrajno brezposelne osebe prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na zavodu.

Udeleženci so v programu izvajali koordinativne naloge in informiranje, pomoč pri čiščenju in urejanju sprejemnih ter nastanitvenih centrov, pomoč pri sprejemu in odpremi humanitarnega materiala v logističnih centrih ter pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju hrane in drugega materiala. Program se je izvajal 40 ur tedensko, vse dni v tednu, v treh izmenah. Za varnost oseb, ki so bile vključene v program, je bil zadolžen izvajalec, ki je zagotovil tudi zaščitna sredstva.

V letu 2015 je bilo v program vključenih skupaj 269 oseb (sklenjenih pogodb o vključitvi je bilo 269, vendar devet oseb ni uspešno opravilo zdravniškega pregleda in so jih nadomestile druge osebe).

Med njimi je bilo 61,7 žensk, 36,4 % starejših od 50 let, 59,9 % udeležencev pa je bilo pred vključitvijo v javno delo več kot dve leti prijavljenih v evidenci brezposelnih.

Na zavodu so ocenili, da je izvajanje programa potekalo zelo uspešno z vidika vključitev brezposelnih oseb, saj je zavod z izvajalcem neposredno sodeloval pri napotitvi in izboru ustreznih oseb. Izvajalec je tudi ocenil, da so udeleženci delo in naloge opravljali izjemno dobro, čeprav v težkih okoliščinah.

Javna dela – Pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015

Javna dela za pomoč v primeru elementarnih nesreč so bila namenjena aktiviranju brezposelnih oseb pri izvajanju pomoči za odpravo posledic žleda in poplav, nastalih neposredno po žledu, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10. februarjem 2014. Izvajala so se v skladu s 1. in 24. členom Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14, 7. 3. 2014) in 49.–53. členom ter 116. členom zakona, ki ureja trg dela.

Vsebina programov javnih del »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« je bila določena v Katalogu za leto 2014 pod področjem »6. Drugi programi javnih del«, delom »6.1 Pomoč v primeru elementarnih nesreč«. Ciljna skupina programov javnih del so bile brezposelne osebe, prijavljene v evidenci zavoda.

Skladno z javnim povabilom so se lahko programi javnih del Pomoč v primeru elementarnih nesreč izvajali najdlje do 30. 11. 2015, od tega v letu 2014 do 30. 11., v letu 2015 pa od 1. 3. do 30. 11. Javno povabilo za leti 2014 in 2015 je bilo odprto do 4. 9. 2014. V tem obdobju je bilo obravnavanih 21 ponudb, izbranih pa je bilo 19 ponudb za izvajanje programov javnih del, v katere bi se lahko vključilo 195 brezposelnih oseb.


Na osnovi predloženih ponudb je bilo za leto 2014 izbranih 19 programov (na osnovi tega je bilo sklenjenih 19 pogodb s 15 izvajalci), za leto 2015 pa 17 (na osnovi tega sklenjenih 17 pogodb s 13 izvajalci).

V letu 2015 je imelo 11 izvajalcev sklenjeno po eno pogodbo o izvajanju programa javnega dela, štirje pa po dve pogodbi. Skupno število oseb, vključenih v program javnih del, je bilo v letu 2015 višje od števila izbranih mest za izvajanje programa (210 udeležencev) zaradi njihove menjave.

V letu 2015 je bilo v program vključenih skupaj 210 brezposelnih oseb, med njimi 26 žensk (12 %), štirje invalidi (2 %), 29 prejemnikov denarnega nadomestila (14 %) in 48 prejemnikov denarne socialne pomoči (23 %), 53 oseb (25 %), starejših od 50 let, 27 dolgotrajno brezposelnih (13 %) ter sedem (3 %) iskalcev prve zaposlitve. Glede na izobrazbo je bilo največje število vključenih (56 oseb oziroma 27 % vseh) s III. in IV. ravnjo strokovne izobrazbe, 46 oseb ali 22 % s I. in II. ravnjo, s V. in VI. izobrazbeno ravnjo je bilo skupaj 67 vključitev, med njimi 38 oseb na V. in 29 na VI. ravni.

V letu 2015 je bilo v javno delo vključenih več oseb s terciarno izobrazbo kot leto prej, in sicer 41 (20 %), med njimi tudi en kandidat z VIII. ravnjo strokovne izobrazbe.

Upoštevajoč mesta evidentirane škode po naravni ujmi in glede na načrtovana dela izvajalcev je bilo v letu 2015 največ pogodb z brezposelnimi osebami sklenjenih znotraj območne službe Ljubljana. Tu je bilo v program vključenih 84 udeležencev (40 %) za izvajanje del na območju Ljubljane z okolico (Vrhnika, Cerknica, Logatec idr.). Znotraj območne službe Koper je bilo v program vključenih 29 brezposelnih (14 %). 22 oseb (10 %) je bilo vključenih v Kranju, 19 oseb (9 %) v Celju, po 17 oseb (8 %) v Mariboru in Velenju, pet brezposelnih (2 %) v Novem mestu, dve osebi (1 %) znotraj območne službe Sevnica in po ena (0,5 %) znotraj območnih služb Murska Sobota in Trbovlje.

S ciljem uspešnega izvajanja programa je zavod v letu 2015 opravil še naslednje aktivnosti:

posodobil je portal za delodajalce za potrebe posredovanja zahtevkov za povračilo stroškov programa ter izvedel usposabljanje izvajalcev za njegovo uporabo,

opravil je pet nenapovedanih in en napovedan obisk izvajalcev s ciljem spremljanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti na kraju samem,

izrekel je opomin in ukrepe za odpravo nepravilnosti enemu izmed izvajalcev, kjer so bile te ugotovljene. Pri dveh izvajalcih pomembnejših nepravilnosti ni bilo ugotovljenih, programi se izvajajo v skladu z odobreno vsebino, pri enem izmed njih pa izvajanje programa poteka povsem v skladu s pogodbo.

2.2.4 AKTIVNOSTI, KI SE NADALJUJEJO IZ PRETEKLIH OBDOBIJ

Programi APZ, našteti v nadaljevanju, so se začeli izvajati že leta 2013 ali 2014 in v letu 2015 ni bilo novih vključitev. Programi v letu 2015 izkazujejo samo finančne posledice ali pa poteka še spremljanje, obenem so se v tem letu tudi zaključili oziroma prenehali izvajati.

Podjetno v svet podjetništva 2014, Mentorstvo za mlade, Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih, »50 plus«, Zaposli.me 6/2014, Prvi izziv 2014, Delovna vključenost starejših oseb, Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva, Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela, Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II.


Preglednica 14: Podrobnejši pregled vključitev brezposelnih oseb v ukrepe APZ v letu 2015

Število na novo

sklenjenih pogodb z

oseboOd tega ženske

Od tega iščejo prvo zaposlitev

Od tega stari

do 29 let

Od tega stari do 29 let,

brezposelni do 4 mesece

Od tega trajno

presežni delavci in stečajniki

Od tega dolgotrajno brezposelni

Od tega stari 50

let ali več

Od tega invalidi

Od tega število

prejemnikov DN

Od tega število

prejemnikov DSP

1.1.1.1 NPK – priprave na potrjevanje 932 445 164 320 94 196 342 92 22 179 343

1.1.1.2 NPK – potrjevanje 1.338 694 233 393 57 304 658 185 36 162 481

1.1.2.1 Institucionalno usposabljanje 5.636 3.528 1.557 2.128 667 1.098 1.946 647 240 1.068 1.782

1.1.2.2 Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe 1.018 419 209 334 96 170 435 111 38 156 459

1.1.2.3 Iz faksa takoj praksa 765 443 765 765 253 0 142 0 0 0 116

1.1.2.4 Za Pokolpje – aktivno in dejavno 420 238 103 183 88 158 93 79 20 167 84

1.1.2.6 PUM – Projektno učenje za mlade 2013–2015 153 56 101 153 93 2 23 0 1 2 72

1.1.4.1 Delovni preizkus 945 504 444 945 332 40 202 0 8 49 300

1.1.4.2 Usposabljanje na delovnem mestu 4.289 2.589 1.392 2.340 65 624 1.742 285 141 168 1.467

1.1.4.5 Delovni preizkus 179 86 123 179 68 6 39 0 0 5 47

1.2.1.1 Programi formalnega izobraževanja 274 122 205 208 62 12 144 7 9 5 216

1.2.1.3 Programi formalnega izobraževanja 2014/2015 71 47 47 36 10 3 37 7 2 3 56

SKUPAJ UKREP 1 16.020 9.171 5.343 7.984 1.885 2.613 5.803 1.413 517 1.964 5.423

Delež v % 100 57,2 33,4 49,8 11,8 16,3 36,2 8,8 3,2 12,3 33,9

3.1.1.1 Prvi izziv 2015 39 22 28 39 4 2 27 0 0 0 7

3.1.2.2 Zaposli.me 6/2014 1 1 1 1

3.1.1.2 Spodbujanje pripravništev 0

3.2.1.2 Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015 28

3.2.1.3 Povračilo prispevkov – Program Pokolpje 2016 30

3.2.1.4 Povračilo prispevkov – Maribor s širšo okolico 46

3.2.1.5 Povračilo prispevkov – območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje 59

SKUPAJ UKREP 3 203 22 29 40 4 2 28 0 0 0 7

Delež v % 100 10,8 14,3 19,7 2,0 1,0 13,8 0,0 0,0 0,0 3,4

4.1.1.1 Javna dela 6.258 3.998 849 1.347 223 904 4.811 1.621 968 503 1.480

4.1.1.2 Javna dela »Pomoč pri migracijskih tokovih« 269 166 22 30 59 269 98 6 7 154

4.1.1.3 Javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč 210 26 7 56 35 8 27 53 4 29 48

SKUPAJ UKREP 4 6.737 4.190 878 1.433 258 971 5.107 1.772 978 539 1.682

Delež v % 100 62,2 13,0 21,3 3,8 14,4 75,8 26,3 14,5 8,0 25,0

SKUPAJ UKREPI 1–5 22.960 13.383 6.250 9.457 2.147 3.586 10.938 3.185 1.495 2.503 7.112

Delež v % 100 58,3 27,2 41,2 9,4 15,6 47,6 13,9 6,5 10,9 31,0

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, MDDSZ


2.2.5 PREOSTALI UKREPI NA TRGU DELA6

Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov vseživljenjske karierne orientacije

Namen projekta Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov vseživljenjske karierne orientacije je zagotovitev in krepitev aktivnosti VKO za brezposelne osebe, druge iskalce zaposlitve in neaktivne ter spodbujanje posameznikov za aktiven pristop k reševanju lastne brezposelnosti. Poleg razvoja storitev in pripomočkov VKO za brezposelne osebe in druge iskalce zaposlitve je bila posebna pozornost namenjena razvoju programov za neaktivne in krepitvi mreže izvajalcev, ki bi znotraj razvitih programov izvajali prilagojene storitve VKO za to ciljno skupino.

Projekt se je zaključil 30. novembra 2015. V letu 2015 so potekale le nekatere aktivnosti, in sicer:

1. razvoj novih in nadgradnja obstoječih storitev VKO (predstavitve projekta in pripomočkov VKO ter spletne strani Spletisvojokariero.si sodelavcem območnih služb zavoda, uradov, zunanjim izvajalcem delavnic VKO in REHA-svetovalcem itd.),

2. programi za spodbujanje neaktivnih oseb za uspešen vstop na trg dela (pri javnem naročilu »Izvedba programa spodbujanja neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo« so se nadaljevale aktivnosti v zadnjem modulu),

3. pregled metodologije in razvoj orodij ugotavljanja kompetenc ter preverjanje kompetenčnega profila za nekatere poklice oziroma poklicna področja (preoblikovanje postavk vprašalnikov za oceno razvitosti kompetenc) ter

4. promocija (priprava promocijskih vsebin, ki se predvajajo na vseh digitalnih prikazovalnikih, koordinacija komunikacije in priprava vsebin za spletna družbena omrežja, posredovanje natisnjenih gradiv itd.).

2.2.6 OPRAVLJENA VREDNOTENJA UKREPOV IN PROGRAMOV

PREHODI V ZAPOSLITEV IN OHRANITVE ZAPOSLITVE ZA VKLJUČITVE V PROGRAME APZ V LETIH 2013, 2014 IN 2015

Zavod prehode v zaposlitev spremlja od vstopa v program in še eno leto po zaključku. Podatke križa z bazo zavarovanj ZZZS, pri čemer upošteva le podlage, ki predstavljajo zaposlitev. Vključevanje oseb v programe APZ je v letu 2015 potekalo vse leto, zato je veliko pogodb še nezaključenih in zavod zanje ne more spremljati prehoda v zaposlitev. Prav tako za vse pogodbe še ni poteklo enoletno obdobje spremljanja, zato podatki niso dokončni in jih bo zavod spremljal še v letu 2016 in v začetku leta 2017.

Pri podatkih o ohranitvi zaposlitve po zaključeni subvencionirani zaposlitvi se šteje kot ohranitev zaposlitve pri istem delodajalcu, če je oseba na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve prijavljena v obvezna zavarovanja. Hkrati zavod spremlja tudi zaposlitve teh oseb na 365. dan po izteku subvencionirane zaposlitve.

S 1. 1. 2012 je na področju aktivne politike zaposlovanja vstopil v veljavo ZUTD. Da bi zagotovili primerljivost programov, je zavod podatke za posamezne primerljive programe združil, ne glede na objavljene kataloge ukrepov aktivne politike zaposlovanja in različna javna povabila.

Med analizo so bili na zavodu na voljo podatki o zaposlitvah do 31. 12. 2015. Zavod podatke spremlja z zamikom zaradi zamud pri prijavi v zavarovanje in pri možnih spremembah prijav. Pri tem je treba poudariti, da zavod spremlja prehode v zaposlitev po vključitvah v posamezne programe, torej ni upoštevana možnost, da je bila posamezna oseba v celotnem obravnavanem obdobju lahko vključena v več različnih programov.

6 Finančna realizacija in vključitve v preostale ukrepe na trgu dela niso vključene v poglavja o izvajanju ukrepov APZ.

Že v letu 2014 je zavod za posamezne pomembnejše programe subvencioniranja zaposlitev pripravil štiri kontrolne skupine (Zaposli.me, Priložnost zame, Prvi izziv in program 50 plus) z namenom ugotovitve, kako so se zaposlovale osebe, ki niso bile vključene v program subvencionirane zaposlitve. V letu 2015 se je izvajal le program subvencioniranja Iz faksa takoj praksa, zato analize kontrolnih skupin nismo opravili.

Prehod v zaposlitev iz programov ukrepa 1 – Usposabljanje in izobraževanjeZnotraj te analize je zavod upošteval vključitve v programe prvega ukrepa, ki so potekale od leta 2013 do 2015, z določenimi spremembami.

Preglednica 15: Programi ukrepa 1 – Usposabljanje in izobraževanjeProgram 2013 2014 2015

NPK – priprave 1.872 1.971 932

NPK – potrjevanje 1.721 1.626 1.338

Institucionalno usposabljanje 7.242 12.535 5.636

PUM – Projektno učenje za mlade 66 663 153

Vključitev BO v podporne in razvojne programe 2.016 1.245 1.018

Iz faksa takoj praksa 765

Za Pokolpje – aktivno in dejavno 748 278 420

Delovni preizkus 1.694 1.124

UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost 165 Usposabljanje na delovnem mestu 4.672 5.126 4.289

Programi formalnega izobraževanja 275 295 345

SKUPAJ 18.777 25.433 16.020Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Program Delovni preizkus za mlade se je izvajal v letih 2014 in 2015. V letu 2013 se je program Usposabljanje za življenjsko uspešnost (UŽU) vključil v program Institucionalno usposabljanje. Znotraj prvega ukrepa se je v letu 2015 izvajal tudi program subvencioniranja zaposlitve Iz faksa takoj praksa, katerega namen je bilo izpopolnjevanje z zaposlitvijo oziroma pripravništvo.

Nižje število vključitev v letu 2015 je posledica izteka finančne perspektive 2007–2013, saj se je večina programov končala v prvi polovici leta oziroma najpozneje do 30. 9. 2015.

Vse vključitve, ki so se začele v letih 2013 in 2014, so zaključene. V letu 2015 je bilo 15.255 vključitev, ob koncu leta pa jih je potekalo še 299. Pri prehodih v zaposlitev je zato ponovno treba poudariti, da jih zavod spremlja le za zaključene pogodbe, in sicer še eno leto po zaključku posamezne vključitve v program. Podatki za vključitve v letu 2015 tako niso dokončni in zavod bo o njih poročal v letih 2016 in 2017.


Preglednica 16: Prehodi v zaposlitev za vključitve v obdobju 2013–2015Program 2013 2014 2015*

NPK – priprave na potrjevanje 61,4 61,6 53,0NPK – potrjevanje 62,9 61,6 45,6Institucionalno usposabljanje 51,9 50,8 41,7PUM 16,7 22,5 17,6Vključitev brezposelnih oseb v podp. in razv. programe 46,0 50,8 24,5Za Pokolpje – aktivno in dejavno 42,1 53,2 37,4Delovni preizkus 75,4 66,3UŽU – Usposabljanje za življenjsko uspešnost 32,7Usposabljanje na delovnem mestu 74,4 74,4 54,7Programi formalnega izobraževanja 16,7 10,5 2,6


Ugotovimo lahko, da sta najuspešnejša programa Usposabljanje na delovnem mestu in Delovni preizkus, ki potekata pri konkretnih delodajalcih in na konkretnem delovnem mestu. Zelo uspešna programa pri prehodu v zaposlitev sta tudi Priprava na potrjevanje in Potrjevanje NPK in TPK . Pri preostalih programih so deleži prehodov nekoliko manjši, vendar so to programi, katerih namen ni toliko neposredno zaposlovanje, ampak izboljšanje znanja in kompetenc oziroma pridobitev formalne izobrazbe.

V tem pregledu ni vključen program Iz faksa takoj praksa, saj ne gre za zaposlitev po končanem programu, ampak za zaposlitev z izpopolnjevanjem.

PREGLED PO POSAMEZNIH PROGRAMIH

Priprave in potrjevanje NPK in TPKTabela, ki sledi, prikazuje vključitve v priprave in nato v potrjevanje za obdobje 2013–2015.

Preglednica 17: Priprave na potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij (NPK)

Vključitve v letu Priprava na potrjevanje NPK NPK – potrjevanje

2013 1.872 1.7212014 1.971 1.6262015 932 1.338


Značilnosti vključenih v obdobju 2013–2015:

tako pri pripravah kot pri potrjevanju NPK prevladujejo moški, ženske predstavljajo 40,9 % vseh vključenih v priprave in 40,8 % vseh vključenih v

potrjevanje, 33,1 % oseb, starih do 29 let, se je vključilo v priprave, in 30,3 % v potrjevanje NPK, delež

starejših od 50 let se giblje okoli 12 %, slaba petina vseh oseb, ki se vključijo v priprave (19,0 %) in potrjevanje (19,4 %), je brez

izobrazbe, medtem ko osebe, ki so pridobile terciarno izobrazbo, predstavljajo 19,9 % vseh vključenih v priprave in 18,8 % vseh vključenih v potrjevanje,

delež dolgotrajno brezposelnih oseb pri pripravah znaša 35,6 %, pri potrjevanju pa 45 %, v oba programa se vključujejo tudi invalidi (okoli 3 %), med vključenimi je tudi velik delež prejemnikov denarnega nadomestila (priprave 19,5 % in

potrjevanje 13,8 %) ter prejemnikov denarne socialne pomoči (priprave 31,8 % in potrjevanje 33,2 %).


Prevladujejo vključitve v priprave na NPK varnostnik, socialni oskrbovalec ter TPK voznik, gozdarski sekač, računovodja za manjše družbe, programi na področju kovinarstva (TIG-varilci, MIG-/MAG-varilci, operater na CNC-stroju), gostinstva (pomočnik kuharja) in drugi. V 2014 in 2015 je zavod začel izvajati 11 novih programov priprav na NPK.Delež prehodov v zaposlitev znotraj potrjevanja NPK v letu 2013 dosega 62,9 %, v letu 2014 61,6 %, začasni podatki za pogodbe, zaključene v letu 2015, pa izkazujejo 45,6-odstotni prehod v zaposlitev.

Večina brezposelnih oseb se zaposli med trajanjem programa in v prvih treh mesecih po njegovem zaključku. Delež prehodov v zaposlitev je v času trajanja programa precej velik in znaša od 11 do 19 % vseh prehodov v zaposlitev. Od zaključka programa se prehodi zmanjšujejo, vendar tudi v zadnjem obdobju dosegajo okoli 12 % vseh prehodov v zaposlitev.

Ugotovimo lahko, da sta programa Priprave na potrjevanje in Potrjevanje NPK po uspešnosti prehodov v zaposlitev takoj za programi praktičnega usposabljanja.

Institucionalno usposabljanje

Program institucionalnega usposabljanja se izvaja v obliki različnih tečajev in drugih izobraževalnih oblik, ki jih izvajajo zunanji izvajalci. Znotraj programa je bilo v obdobju 2013–2015 sklenjenih 25.413 pogodb. Število vključitev v letu 2014 je bilo 12.535, kar je za skoraj 70 % več kot v letu 2013. V letu 2015 je bilo vključenih oseb 5.636. To je za 55 % manj kot v letu 2014 ter za 22,1 % manj kot v letu 2013.


več so se vključevale ženske (61,7 %), 37 % udeležencev je starih do 29 let in 10,9 % je starejših od 50 let, programi so primernejši za brezposelne osebe, ki so že pridobile določeno stopnjo izobrazbe, zato

je vključitev oseb brez izobrazbe malo (15,6 %), velik delež vključitev (32,1 %) pa je pri osebah, ki so že pridobile terciarno izobrazbo,

v programe se je vključilo 34,6 % dolgotrajno brezposelnih oseb in 3,5 % invalidov, prejemniki denarnega nadomestila predstavljajo 20,3 % vseh vključitev, prejemniki DSP pa 30,6 %

vseh vključitev.

Prevladujejo vključitve v tečaje tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski), pri čemer prevladuje vključevanje v nemški jezik. Največ oseb je bilo vključenih v programe nemškega jezika za iskanje zaposlitve v tujini. Največ vključitev je bilo v obmejnih regijah z Avstrijo, saj je bil namen vključitev izboljšati zaposlitvene možnosti brezposelnih oseb, ki so tam iskale delo. Sledijo vključitve v različne vrste računalniškega usposabljanja (ECDL) ter slovenski jezik za tujce. Veliko vključitev se opaža tudi pri usposabljanju za voznike (kategorije C, D, E, viličaristi), ZUP ter usposabljanju na področju knjigovodstva in računovodstva.

V 2014 in 2015 je zavod začel izvajati 33 novih programov. Ker se je v letu 2014 prenehal izvajati program Pomoč pri samozaposlitvi, interes oseb pa je prisoten, je zavod začel izvajati programe »Ali sem za podjetništvo?«, »Od A do Ž o socialnem podjetništvu«, »Želim postati podjetnik – ali znam tržiti sebe?«, »Priprava poslovnega načrta z analizo trga«. Zavod je za te vključitve sklenil 1.529 pogodb.

Delež prehodov v zaposlitev je bil v letu 2013 51,9-odstoten, v letu 2014 pa je padel na 50,8 %, kar lahko pripišemo intenzivnemu vključevanju mladih kot eni od ponudb znotraj Jamstva za mlade. Delež vključitev mladih je narasel z 31,5 % v letu 2013 na 39,9 % v letu 2014 ter na 37,8 % v letu 2015. Začasni podatek o prehodu v zaposlitev za leto 2015 je 41,7 %.


Večina brezposelnih oseb se zaposli med trajanjem programa in v prvih treh mesecih po njegovem zaključku. Delež prehodov v zaposlitev je med trajanjem programa precej velik in znaša od 16 do 19 % vseh prehodov v zaposlitev. Do zaključka programa se število prehodov zmanjšuje, vendar tudi v zadnjem obdobju dosega okoli 12 % vseh prehodov v zaposlitev.

Projektno učenje za mlade – PUM

Namen programa je spodbuditev mladih brezposelnih oseb, da se vrnejo v izobraževanje ali zaposlijo, ter povečanje splošne izobraženosti, formiranja poklicne identitete in socialno-kulturnega delovanja. V projektno učenje za mlade se je v letu 2013 vključilo 66 oseb, saj so se nove vključitve v PUM začele s 1. 1. 2014. V letu 2014 se je vključilo 663 oseb. V letu 2015 se je vključilo 153 oseb. Vključitve v program so se zaključile 30. 6. 2015 zaradi izteka financiranja.

Program je namenjen osebam, mlajšim od 26 let, brez izobrazbe ali z nižjo stopnjo le-te.


več vključenih moških, ženske predstavljajo le 39,2 % vseh vključitev, med vključenimi je bilo 21,5 % dolgotrajno brezposelnih in 1,1 % invalidov, kar 49,5 % vseh vključenih je prejemalo denarno socialno pomoč.

Glede na to, da je program namenjen mladim osipnikom z namenom aktiviranja in dokončanja šolanja, so prehodi v zaposlitev relativno redki. Tako je prehodov v zaposlitev v letu 2013 16,7 % in v letu 2014 22,5 %. Začasni delež prehodov v zaposlitev za vključitve v letu 2015 je 17,6 %.

Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe

Namen vključitev v te programe je vključitev v projekte, sofinancirane iz drugih virov, z namenom izboljšanja zaposlitvenih možnosti in pridobivanja dodatnega znanja, veščin in spretnosti. Programe večinoma izvajajo medpodjetniški izobraževalni centri (MIC), financira pa jih resor, pristojen za šolstvo. V letu 2013 je bilo v te programe vključenih 2.016 oseb, v letu 2014 1.245 in v letu 2015 1.018 oseb.


v programe se vključi več moških (50,9 %), programi so primerni za vse starosti; tako osebe, stare do 29 let, predstavljajo 33,8 % vseh

vključenih, starejši od 50 let pa 9,8 % vseh, 22,3 % vseh vključenih je imelo le osnovnošolsko izobrazbo, 18,1 % vključitev predstavljajo

osebe s terciarno stopnjo izobrazbe, kar 42,3 % vseh vključenih je bilo dolgotrajno brezposelnih, 4,9 % oseb pa ima status

invalidne osebe, v programe je bilo vključenih tudi veliko prejemnikov denarnega nadomestila (16,6 %) in

denarne socialne pomoči (40,0 %).

Delež prehodov v zaposlitev v letu 2013 znaša 46 %, v letu 2014 pa 50,8 %. Začasni podatek za vključitve v letu 2015 je 24,5 %. Okoli 43 % vseh prehodov v zaposlitev je realiziranih v treh mesecih po zaključku programa, okoli 23 % prehodov v zaposlitev pa je realiziranih v štirih do šestih mesecih po zaključku.

Za Pokolpje – aktivno in dejavno


Namen posebnega programa, namenjenega le prebivalcem Pokolpja, je bilo motiviranje, izobraževanje, usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja ter identificiranje in aktivacija oseb na območju Pokolpja, ki so neaktivne oziroma niso zaposlene niti vpisane v evidenco brezposelnih. V letu 2015 je bil program nadgrajen tudi z možnostjo vključitve v institucionalno usposabljanje. Vključitve brezposelnih oseb so se zaključile s 30. 6. 2015. V obdobju 2013–2015 je bilo 1.446 vključitev brezposelnih oseb.

Značilnosti vključenih:

prevladovale so ženske (58,3 %), veliko so se vključevali mladi do 29. leta (39,1 %), 25,8 % vključitev je bilo za osebe brez izobrazbe, medtem ko delež oseb s terciarno stopnjo

izobrazbe znaša le 9,5 %, 28,6 % vseh vključenih je bilo dolgotrajno brezposelnih; 5,4 % je bilo invalidov, 39,1 % je bilo prejemnikov denarnega nadomestila in 26,1 % prejemnikov denarne socialne

pomoči.

Prehod v zaposlitev za vključene v letu 2013 je bil 42,1-odstoten, za vključene v letu 2014 pa 53,2-odstoten. Število prehodov za vključene v letu 2015 še ni dokončno in znaša 37,4 %.

Usposabljanje na delovnem mestu

Programi usposabljanja na delovnem mestu omogočajo izboljšanje zaposlitvenih možnosti vključenih brezposelnih oseb, povečanje njihove konkurenčnosti na trgu dela ter pridobitev in krepitev sposobnosti, znanja, veščin in spretnosti. Programi se izvajajo pri delodajalcih na konkretnem delovnem mestu. V obdobju 2013–2015 je bilo realiziranih 14.087 vključitev v programe usposabljanja na delovnem mestu, od tega največ v letu 2014 (5.126 vključitev). Konec leta 2015 ni bilo nezaključenih pogodb, saj je bilo javno povabilo zaradi velikega interesa delodajalcev zaprto že 10. 6. 2015, vse vključitve pa so se morale zaključiti 30. 9. 2015 zaradi izteka možnosti financiranja.

Značilnosti vključenih – v celotnem obdobju se je v programe usposabljanja na delovnem mestu:

vključilo 58,3 % žensk, več kot polovica vseh vključenih je bila stara do 29 let (55,5 %), medtem ko starejši od 50 let

predstavljajo le 5,8 % vseh vključitev, 38,2 % vključitev predstavljajo osebe s 5. ravnjo izobrazbe, osebe brez izobrazbe

predstavljajo 11,0 % vseh vključitev, osebe s terciarno izobrazbo pa 29,0 % vseh vključitev, med vključenimi je bilo 35,7 % dolgotrajno brezposelnih oseb; 2,4 % je bilo invalidnih oseb, delež prejemnikov denarnega nadomestila znaša 4,2 %, prejemnikov denarne socialne

pomoči pa je bilo 27,9 %.

Delež prehodov v zaposlitev je zelo dober in za leti 2013 in 2014 znaša 74,4 %. Začasni rezultat za leto 2015 je 54,7 %. Delno je to rezultat pogojev javnega povabila, saj morajo delodajalci za nadaljnje kandidiranje na javno povabilo zaposliti vsaj tretjino udeležencev, delno pa je verjetno možnost hkratnega kandidiranja na javna povabila za subvencioniranje zaposlitve.

V letu 2013 je bilo 40,8 % vseh prehodov v zaposlitev realiziranih takoj po koncu programa ter v enem mesecu po njegovem zaključku, v letu 2014 pa je ta delež znašal 46,7 %. Ocenimo lahko, da gre za zaposlitev pri izvajalcu usposabljanja.

Večina oseb se zaposli v treh mesecih po zaključku programa. Delež zaposlitev po tem obdobju pade, vendar se do izteka enoletnega roka še vedno realizira tretjina vseh zaposlitev.


Iz faksa takoj praksa

Z javnim povabilom se je omogočila zaposlitev brezposelnim mladim diplomantom, in to s spodbudo, ki se izplača delodajalcem. Izpopolnjevanje z zaposlitvijo oziroma pripravništvo se je izvajalo najmanj eno leto za polni delovni čas na delovnem mestu, ustreznem ravni izobrazbe vključene osebe. Na javno povabilo so lahko delodajalci oddajali ponudbe od 30. 1. do 30. 6. 2015.

Značilnosti vključenih v obdobju izvajanja (2015): vključilo se je 57,9 % žensk, med vključenimi je bilo 18,6 % dolgotrajno brezposelnih oseb, delež prejemnikov denarne socialne pomoči je 15,2 %.

Enoletne zaposlitve se bodo iztekle v letu 2016, tako da o ohranitvah zaposlitve zavod ne more poročati.

Delovni preizkus

Delovni preizkus za mlade se je v letih 2014 in 2015 izvajal v sklopu Jamstva za mlade. V program so se lahko vključili le mladi, stari do 29 let. V letu 2014 se je vključilo 1.694 brezposelnih oseb, v letu 2015 pa 1.124 oseb.


vključilo 53,9 % žensk, 42,9 % vseh vključitev predstavljajo osebe s V. ravnjo izobrazbe, osebe brez izobrazbe

predstavljajo 11,4 % vseh vključitev, 24,7 % vključenih pa je imelo končano terciarno izobraževanje,

med vključenimi je bilo več kot polovica iskalcev prve zaposlitve (51,5 %) ter 21 % dolgotrajno brezposelnih oseb,

delež prejemnikov denarnega nadomestila znaša 5,4 %, delež prejemnikov denarne socialne pomoči pa 28,5 %.

Delež prehodov iz programa v zaposlitev je zelo dober in za leto 2014 znaša 75,4 %. Začasni rezultat za leto 2015 je 66,3 %. V letu 2014 se je 50,7 % vseh vključenih zaposlilo med trajanjem delovnega preizkusa oziroma v 30 dneh po njegovem zaključku. Večina oseb se zaposli v treh mesecih po zaključku programa.

Programi formalnega izobraževanja

Programi formalnega izobraževanja prispevajo k povečanju zaposljivosti in fleksibilnosti brezposelnih oseb na trgu dela, zmanjševanju strukturnega neskladja na trgu dela ter dvigu izobrazbene in kvalifikacijske ravni brezposelnih oseb. Udeleženci po uspešno zaključenem programu pridobijo javnoveljavno formalno izobrazbo.

Zavod vključuje osebe le v programe osnovnošolskega izobraževanja. To se kaže tudi v prehodih v zaposlitev. Delež prehodov v zaposlitev za vključitve je v letu 2013 znašal 16,7 % ter za vključitve v letu 2014 10,5 %. Začasni delež za vključitve v letu 2015 znaša 2,6 %, saj bodo osebe, vključene v šolskem letu 2015/2016, program dokončale šele v letu 2016.


več se vključujejo moški (51,1 %), 61,2 % vseh vključitev je bilo med mladimi,


51,7 % vključitev predstavljajo dolgotrajno brezposelni; 5,1 % vključenih je invalidov, 71,8 % vseh vključenih je prejemalo denarno socialno pomoč.


Prehod v zaposlitev iz programov ukrepov 3, 4 in 5 (subvencionirane zaposlitve)

Pri programih subvencioniranja zaposlitve zavod spremlja ohranitev zaposlitve oziroma novo zaposlitev po izteku pogodbenega obdobja, v katerem se zaposlitev subvencionira. V obdobju 2013–2015 je bilo subvencioniranih 28.389 zaposlitev, od tega največ v programih javnih del.

Preglednica 18: Subvencionirane zaposlitve (število vključitev) v obdobju 2013–2015Naziv programa 2013 2014 2015 Skupaj

Zaposli.me 3.958 3.167 1 7.126Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov DSP 235 23550 plus 672 8 680Javna dela 5.539 6.859 6.737 19.135Priložnost zame 11 11Prvi izziv 239 477 39 755Delovna vključenost starejših 447 447Spodbujanje zaposlovanja za odpravo posledic žleda 43 43Skupaj 10.654 11.001 6.777 28.432


Neupoštevajoč posebnosti posameznih programov je bilo v subvencionirane zaposlitve vključenih 56 % žensk. Delež mladih do 29. leta predstavlja 27,2 % vseh vključenih. Če ne upoštevamo programa Prvi izziv, ki je bil namenjen le mlajšim od 30 let, in programov 50 plus ter Delovna vključenost starejših, ki sta bila namenjena starejšim, je bilo v programe subvencioniranih zaposlitev vključenih 26,3 % mladih. Delež oseb, starejših od 50 let, znaša 30,5 % vseh vključenih.

Med vsemi vključenimi v obdobju 2013–2015 je bilo vključenih 16,7 % oseb brez izobrazbe in 25,7 % oseb, ki so imele terciarno izobrazbo. 65,3 % oseb je bilo dolgotrajno brezposelnih. Zaposlilo se je 13,6 % invalidov, in to predvsem v programih javnih del. Med vključenimi je bilo 8,3 % prejemnikov denarnega nadomestila in 23,1 % prejemnikov denarne socialne pomoči.

PREGLED PO POSAMEZNIH PROGRAMIH

Zaposli.me

V tem obdobju je zavod izvedel več javnih povabil za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb iz ciljnih skupin s pomočjo subvencije za zaposlitev. Razlike so bile v ciljnih skupinah in v višini subvencije, ki je bila v letu 2013 povišana s 4.000 na 5.000 evrov. Delodajalci, katerih ponudbe so bile sprejete, so zaposlili brezposelne osebe iz ciljne skupine za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta. Tako je bilo v letu 2013 vključenih 3.958 oseb, v letu 2014 pa 3.167 oseb. Vključitev ene osebe v letu 2015 je posledica administrativne napake, saj so se vsa javna povabila iztekla 8. 11. 2014.


med vključenimi je bilo 47,5 % žensk, 35,1 % je bilo starih do 29 let in 31,3 % je bilo starejših od 50 let, oseb brez izobrazbe je bilo 17,2 %, medtem ko je bilo oseb s terciarno izobrazbo 20,1 %, med vsemi vključenimi je bilo 63,4 % dolgotrajno brezposelnih oseb in 6,9 % invalidov,


prejemnikov denarnega nadomestila je bilo 642 ali 9,0 %, prejemnikov denarne socialne pomoči pa 915 ali 12,8 % vseh vključenih.

Za leto 2013 lahko ugotovimo, da je od 3.958 oseb ohranilo zaposlitev (zaposleni so bili na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve) 2.584 oseb, kar pomeni 65,3 % vključenih, med vključenimi v letu 2014 je bilo na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve zaposlenih 2.256 oseb, kar pomeni 71,2-odstotno ohranitev zaposlitve.

Po enem letu od izteka subvencionirane zaposlitve je bilo med vključenimi v letu 2013 zaposlenih 66,3 % vseh vključenih. Za pogodbe iz leta 2014 čas enega leta še ni potekel. Dokončne rezultate zaposlitev na 365. dan po izteku subvencionirane zaposlitve bomo lahko ugotovili šele v letu 2017.

Spodbujanje zaposlovanja prejemnikov DSP

Z namenom spodbuditi delodajalce k zaposlovanju brezposelnih oseb, prejemnikov denarne socialne pomoči, je zavod v letu 2013 v program vključil 235 oseb. Po letu 2014 posebnega javnega povabila ni bilo. Delodajalci so prejemnike denarne socialne pomoči zaposlili za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta. Osebe se vključijo v program na podlagi zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi.


48,1 % žensk, 37,4 % starih do 29 let, 5,5 % starejših od 50 let, 59,6 % dolgotrajno brezposelnih oseb, 25,5 % vključenih je bilo brez izobrazbe, 21,7 % oseb je imelo terciarno izobrazbo, zaposlilo se je 12 invalidov, vse osebe pa so bile prejemniki denarne socialne pomoči.

Na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve je bilo med vključenimi v letu 2013 zaposlenih 60,4 % oseb. Po enem letu od izteka subvencionirane zaposlitve je bilo med vključenimi zaposlenih okoli 61,3 % oseb.

Program »50 plus«

Javno povabilo za program »50 plus« je bilo objavljeno 27. 5. 2013 in zaključeno 24. 9. 2013 zaradi porabe razpisanih sredstev. Namen je bil vključevanje brezposelnih oseb, starejših od 50 let, ki so bile prijavljene v evidenci brezposelnih oseb šest mesecev ali več. Aktivnost se je izvajala kot program enomesečnega usposabljanja na delovnem mestu in subvencionirane zaposlitve. Vključilo se je 680 oseb.


42,5 % žensk, 18,4 % oseb brez izobrazbe, 14,6 % oseb s terciarno izobrazbo, dolgotrajno brezposelnih je bilo 71,2 % vseh vključenih; 6,9 % je bilo invalidov, 23,2 % vseh vključenih je pred zaposlitvijo prejemalo denarno nadomestilo, 8,4 % pa denarno

socialno pomoč.

Na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve je bilo med vključenimi zaposlenih 58,4 % oseb. Podatkov po enem letu od izteka subvencionirane zaposlitve še ni mogoče podati, saj za vse pogodbe obdobje še ni poteklo.


Javna dela

Namen aktivnosti je izvajanje javnih del v javnem interesu, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, ter delovna in socialna vključenost težje zaposljivih brezposelnih oseb. Na podlagi sprememb ZUTD se v javna dela od leta 2013 dalje lahko vključujejo le dolgotrajno brezposelne osebe.

V letu 2014 je zavod začel izvajati programe javnih del »Pomoč v primeru elementarnih nesreč«, katerih namen je bila pomoč pri odpravi posledic žleda. V letu 2015 pa je začel izvajati tudi javna dela »Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokovih« v sodelovanju z Upravo za zaščito in reševanje RS.

V javna dela se je v letu 2013 vključilo 5.539 oseb, v letu 2014 pa 6.859 oseb (od tega v javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč 198 oseb). V letu 2015 se je v programe javnih del vključilo 6.737 oseb, od tega 210 v javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč in 269 v javna dela Pomoč pri migracijskih tokovih.


60,4 % žensk, 22,9 % vseh vključenih v obdobju je bilo starih do 29 let, medtem ko so starejši od 50 let

predstavljali 27,7 % vseh vključenih, v javna dela se je vključilo 16,2 % oseb brez izobrazbe, delež oseb s terciarno izobrazbo je

znašal 28,6 %, 66,8 % oseb je bilo dolgotrajno brezposelnih, pri čemer je treba upoštevati, da se dolgotrajno

brezposelna oseba lahko ponovno vključi v program za preostali čas v šestih mesecih po izteku programa javnih del; 17,0 % vseh vključenih je bilo invalidov,

prejemnikov denarnega nadomestila je bilo 7,5 %; prejemnikov denarne socialne pomoči pa 26,8 %,

kljub temu da je glavni namen javnih del predvsem aktiviranje brezposelnih oseb, podatki o prehodih v zaposlitev kažejo, da javna dela prispevajo k povečanju zaposljivosti oseb.

Delež oseb, zaposlenih na 30. dan po izteku javnih del, je za osebe, vključene v letu 2013, znašal 13,1 %, za vključene v letu 2014 pa 14,6 %. Na 365. dan po izteku javnih del pa je med vključenimi v letu 2013 zaposlenih 21,2 % vseh vključenih.

V javnih delih težko ocenjujemo, da so osebe ohranile zaposlitev, saj se javna dela izvajajo pri neprofitnih delodajalcih, ki imajo omejene vire zaposlovanja. Glede na delež zaposlitev pa lahko ocenimo, da javna dela pomembno prispevajo k povečevanju zaposlitvenih možnosti dolgotrajno brezposelnih oseb.

Prvi izziv

Namen tega programa je bil spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb, mlajših od 30 let. Subvencionirana zaposlitev pri delodajalcih, izbranih na javnem povabilu, traja 15 mesecev s trimesečno poskusno dobo. Na podlagi prvega javnega povabila, ki je bilo odprto od 12. 7. 2012 do 3. 12. 2012, se je v letu 2013 vključilo 239 oseb. Na podlagi drugega javnega povabila (objava 30. 5. 2014, odprto le do 27. 6. 2014) se je zaposlilo 477 mladih. 30. 11. 2015 je zavod objavil javno povabilo Prvi izziv 2015, v katerega se je do konca leta vključilo 39 mladih.


vključenih je bilo več moških (53,8 %), 12,6 % vključenih ni imelo izobrazbe, 24,8 % vseh je imelo terciarno izobrazbo,


delež dolgotrajno brezposelnih oseb je znašal 30,7 % in zaposlila se je le ena invalidna oseba, 27,9 % oseb je bilo prejemnikov denarne socialne pomoči.

Med osebami, vključenimi v letu 2013, je na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve delo ohranilo 74,1 % vključenih. Med osebami, vključenimi v letu 2014, je zaposlitev ohranilo 68,3 % vključenih.

Na 365. dan po izteku subvencionirane zaposlitve je med vključenimi v letu 2013 zaposlenih 77,0 % oseb.

Delovna vključenost starejših oseb

Namen programa je bil spodbuditi delodajalce, da s subvencijo za zaposlitev zaposlujejo osebe, stare 50 let in več, s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji. Javno povabilo je bilo objavljeno 21. 7. 2014. Odprto naj bi bilo do konca septembra, vendar je bil končni rok za predložitev ponudb podaljšan zaradi relativno slabega odziva delodajalcev na program ter neporabljenih razpisanih sredstev. Rok je bil podaljšan do 14. 11. 2014.

Vključenih je bilo 447 starejših brezposelnih oseb, med njimi 214 žensk, kar predstavlja 47,9 % vseh vključenih.

Med vključenimi je bilo:

84,3 % dolgotrajno brezposelnih, 27,1 % oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj, 12,3 % oseb je imelo terciarno izobrazbo, 21,9 % prejemnikov denarnega nadomestila in 8,9 % prejemnikov denarne socialne pomoči, 8,5 % invalidov.

Med vključenimi osebami je na 30. dan po izteku subvencionirane zaposlitve zaposlitev ohranilo 53,7 % vključenih. Podatkov za zaposlitev na 365. dan še nimamo, ker za večino pogodb rok za spremljanje še ni potekel.

Subvencije za samozaposlitev

Od 1. 1. 2012 dalje se zavod srečuje s težavo pri spremljanju števila še samozaposlenih. ZZZS je na podlagi spremembe zakonodaje s 1. 1. 2012 spremenil način zavarovanja za direktorje d. o. o.-jev. Ti se ne štejejo več kot zaposleni v MŠO, ampak so zavarovani kot osebe (EMŠO) na podlagi 040 in/ali 112 pri MŠO. Zaradi spremembe v letu 2013 pa so direktorji lahko zavarovani na podlagi 01, kar pomeni delovno razmerje. Tako lahko zavod poda le podatke o tem, koliko oseb je po izteku subvencionirane zaposlitve ostalo zaposlenih, med temi pa se štejejo tudi samozaposleni.

Preglednica 19: Število sklenjenih in zaključenih pogodb ter delež zaposlenih oziroma samozaposlenih 2010–2014

Leto sklenitve pogodbe za

samozaposlitev

Število samozaposlenih oseb

Število zaključenih pogodb

Delež zaposlenih oziroma samozaposlenih na dan

31. 12. 2015 od zaključenih pogodb

2010 5.148 5.148 70,5 %2011 4.502 4.502 86,8 %2012 3.072 3.072 84,8 %2013 4.293 4.033 87,7 %2014 365 116 80,2 %


Vir: Zavod RS za zaposlovanjeUgotovimo lahko, da je delež zaposlenih oziroma samozaposlenih med osebami, ki so pridobile subvencijo za samozaposlitev v obdobju 2010–2014, na dan 31. 12. 2015 izredno velik, povprečno 82-odstoten.

2.3 ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI IN ZAGOTAVLJANJE PRAVIC IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Zavarovanje za primer brezposelnosti in pravice, ki izhajajo iz tega, so povezani. Zavarovanje v 54.–57. členu ZUTD določa vse temeljne parametre zavarovanja za primer brezposelnosti, in to tako za obvezno kakor tudi za prostovoljno zavarovanje. V 58.–71. členu so določeni izbor, vsebina in pogoji za pravico pridobitve nadomestila za primer brezposelnosti oziroma koriščenja zavarovanja za primer brezposelnosti, v katerega je bil posameznik vključen v času zaposlitve.

Med pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti spada tudi pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (68. člen ZUTD), ki predvideva plačilo teh prispevkov upravičencem, ki jim po izteku denarnega nadomestila med brezposelnostjo do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto (oziroma dve leti za starejše zavarovance) in so brezposelni.

2.3.1 POROČILO O GIBANJU UPRAVIČENCEV DO PRAVIC IZ OBVEZNEGA IN PROSTOVOLJNEGA ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Na število upravičencev do denarnega nadomestila v letu 2015 je vplival sezonsko značilen večji priliv ob koncu leta 2014 in v januarju letošnjega leta. Decembra 2014 se je število upravičencev glede na prejšnji mesec povišalo za 13,4 %, januarsko mesečno povečanje pa je znašalo 15,5 %. Ker so se razmere na trgu dela začele postopno izboljševati, je v naslednjih mesecih njihovo število postopoma upadalo.

Povprečno mesečno je v letu 2015 denarno nadomestilo za čas brezposelnosti prejemalo 26.633 oseb, kar je za 1,5 % manj od povprečja leta 2014, ko je bilo povprečno mesečno do denarnih nadomestil upravičenih 27.050 oseb. Konec leta 2015 je bilo do denarnih nadomestil upravičenih 25.342 brezposelnih oseb. Njihov delež med brezposelnimi osebami je konec leta 2015 (113.076 oseb) znašal 22,4 % in je bil za 1,1 % večji od deleža konec leta 2014.

Po razlogih prenehanja pogodbe o zaposlitvi se je v letu 2015 povečalo število upravičencev, ki jim je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, manj pa je bilo upravičencev po stečaju delodajalca in iz poslovnih razlogov.

V letu 2015 je pravico do denarnega nadomestila na novo pridobilo 44.269 upravičencev (2,6 % manj kot leta 2014), od tega:

13.541 zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal delodajalec (18,2 % manj kot v enakem obdobju leta 2014), in sicer 10.723 iz poslovnih razlogov (9,7 % manj kot v enakem obdobju leta 2014) in 1.187 zaradi stečaja delodajalca (62,1 % manj kot v enakem obdobju leta 2014),

28.344 zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (7,6 % več kot v enakem obdobju leta 2014).


V letu 2015 se je zmanjšalo število upravičencev do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila, in to zaradi spremembe Zakona o urejanju trga dela, s katerim je omejeno t. i. veriženje pravic. To pravico je v letu 2015 uveljavilo 7.371 oziroma 18,9 % manj upravičencev kot v preteklem letu.

V letu 2013 sprejete spremembe so dodatno razširile pravne podlage za možnosti vključevanja presežnih delavcev v storitve in ukrepe trga dela že v času odpovednega roka. V letu 2015 je 874 delodajalcev prek posebne spletne storitve (eDor) zavodu posredovalo podatke o odpovedi pogodb o zaposlitvi za skupaj 5.173 delavcev. V tem obdobju se je 1.767 oziroma 34 % delavcev v času odpovednega roka prijavilo v evidenco iskalcev zaposlitve. Zavod je z vsemi, ki so se prijavili, izdelal zaposlitveni načrt ter jim zagotavljal informacije in druge svetovalne storitve osebno, v kariernih središčih ali prek spletnih strani. 153 delavcev se je zaposlilo, pri tem je povprečni čas do zaposlitve znašal 44 dni, v ukrepe APZ pa so bili vključeni trije delavci.

V letu 2015 je bilo v sistem povračil nadomestila plač zaradi iskanja zaposlitve oziroma vključevanja v ukrepe trga dela vključenih 86 delodajalcev, ki so povračilo uveljavljali za 142 delavcev, skupaj pa je bilo uveljavljenih 748 dni za povračila. Delodajalci so uveljavili povračilo nadomestila plač v skupnem znesku 32.353,61 evrov, kar pomeni, da je posamezen delodajalec uveljavil v povprečju 220 evrov. Delavci so v času odpovednega roka v povprečju izkoristili pet dni odsotnosti z dela. Ob prijavi v evidenco brezposelnih jim je bil posledično čas prejemanja denarnega nadomestila v povprečju skrajšan za pet dni, in sicer v prvem mesecu upravičenosti.

Med prejemniki denarnega nadomestila je glede na starostno strukturo še vedno največ tistih v starostnem razredu 50 let in več (51,1 % od vseh prejemnikov). Njihov delež se je glede na konec prejšnjega leta povečal za 2,2 %. Povečala sta se tudi deleža mladih upravičencev do denarnega nadomestila, in sicer v starostnem razredu do 24 let (za 0,4 %) ter v starostnem razredu od 25 do 29 let (za 0,3 %). Na drugi strani se je nekoliko zmanjšal delež upravičencev do denarnega nadomestila v starostnem razredu od 30 do 39 let, in sicer za 0,6 %, ter v starostnem razredu od 40 do 49 let (za 2,2 %).

Slika 3: Deleži prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, po starostiVir: Zavod RS za zaposlovanje


Struktura prejemnikov denarnih nadomestil glede na delovno dobo ostaja na podobni ravni kot v prejšnjih letih. Povečal se je delež prejemnikov, ki imajo do dve leti delovne dobe (za 1,1 %), delež oseb s 30 leti in več delovne dobe pa se je povečal za 0,7 %. Nekoliko se je zmanjšal le delež upravičencev do denarnega nadomestila z delovno dobo od 10 do 19 let (za 0,1 %) ter tistih z delovno dobo od 20 do 29 let (za 2,3 %).

Slika 4: Deleži prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti glede na doseženo delovno dobo, dec. 2011–dec. 2015Vir: Zavod RS za zaposlovanje

V izobrazbeni strukturi se je, v primerjavi s prejšnjim letom, zvišal delež nižje izobraženih oseb (tj. oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj), in sicer za 1,2 %. Glede na ravni izobrazbe so nižje izobražene osebe predstavljale 26,1 % upravičencev do denarnega nadomestila. Med upravičenci do denarnega nadomestila so ob koncu leta 2015 sicer še vedno prevladovale osebe s 3. in 4. ravnjo izobrazbe (tj. osebe z nižjo in srednjo poklicno izobrazbo), saj je bilo teh 31,6 %. Z višanjem ravni izobrazbe se delež upravičencev do denarnega nadomestila znižuje. Upravičencev s 5. ravnjo izobrazbe oziroma s srednješolsko strokovno ali splošno izobrazbo je bilo 25,5 %, sledijo pa terciarno izobražene osebe, ki predstavljajo 16,7 % upravičencev do denarnega nadomestila.


Slika 5: Deleži prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po izobrazbeni strukturi prejemnikov, dec. 2011–dec. 2015Vir: Zavod RS za zaposlovanje

Preglednica 20: Letna primerjava strukturnih značilnosti prejemnikov denarnega nadomestila za primer brezposelnosti

XII 2011 XII 2012 XII 2013 XII 2014 XII 2015

StarostDo 24 let 2,3 2,5 2,8 3,2 3,6

25 do 29 let 6,4 7,4 8,5 8,4 8,7

30 do 39 let 15,9 18,5 19,4 19,2 18,6

40 do 49 let 18,2 19,6 19,3 20,2 18,0

50 let in več 57,2 52,0 50,0 48,9 51,1

Dosežena delovna dobaDo 23 mesecev 3,2 3,6 4,7 5,8 6,9

2 do 4 let 6,7 6,8 6,5 6,6 6,8

5 do 9 let 8,6 11,5 13,7 13,6 14,0

10 do 19 let 12,8 15,2 15,1 15,0 14,9

20 do 29 let 18,8 17,4 17,3 17,5 15,2

30 let in več 49,8 45,5 42,7 41,5 42,2

Raven izobrazbe1. + 2. raven 25,1 25,0 24,2 24,9 26,1

3. + 4. raven 35,7 35,1 32,9 33,5 31,6

5. raven 25,4 25,3 26,7 26,2 25,5

6. raven 8,1 8,2 9,2 8,7 9,3

7. raven 5,1 5,8 6,3 6,2 6,8

8. raven 0,5 0,6 0,7 0,5 0,6Vir: Zavod RS za zaposlovanje


3 SREDSTVA ZA IZVAJANJE UKREPOV NA TRGU DELA

Ukrepi APZ se po obliki, namenu in cilju financirajo iz sredstev proračuna RS in sredstev ESS. V letu 2015 je bila celotna vrednost razpoložljivih sredstev za APZ nižja kakor v letu 2014, in sicer predvsem zaradi dejstva, da se je večina programov APZ, sofinanciranih iz Evropskega socialnega sklada, v letu 2015 finančno zaključevala (brez novih vključitev), medtem ko se črpanje sredstev iz nove finančne perspektive za obdobje 2014–2020 še ni začelo. Leto 2015 je s tega vidika precej specifično.

3.1 AKTIVNA POLITIKA ZAPOSLOVANJANa podlagi Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015 (Uradni list RS, št. 14/15) je Vlada RS 24. 6. 2015 sprejela spremembo načrta za izvajanje ukrepov APZ za leto 2015 ter določila nov oziroma spremenjen okvir razpoložljivih sredstev za izvajanje programov znotraj ukrepov APZ za leto 2015 (uskladitev načrta APZ za leto 2015 z razpoložljivimi sredstvi), in sicer v skupni višini 64,9 milijona evrov (skupaj sredstva proračuna RS in sredstva EU).

V letu 2015 je bilo porabljenih skoraj 60,6 milijona evrov sredstev za APZ (sredstva proračuna RS in sredstva EU), vključenih pa je bilo 22.960 oseb. V prilogi 1 tega poročila je prikazana poraba sredstev v letu 2015 po posameznih programih APZ.

Preglednica 21: Načrtovana in porabljena sredstva za ukrepe APZ v letu 2015 in načrt APZ za leto 2016

APZ2015

2015

APZ2016

2016

Načrtovana sredstva v skladu

s spremembo načrta APZ 2015

(v EUR)

Poraba sredstev(v EUR) Reali-

zacijavključitev

Načrt APZ za leto 2016

(v EUR)Načrtovane vključitve

1. ukrep 24.759.347,28 22.310.846,45 16.020 1. ukrep 16.475.000,00 10.9302. ukrep 0,0 0,0 0 2. ukrep 0,0 03. ukrep 1.069.784,17 745.677,60 203 3. ukrep 39.780.000,00 7.0394. ukrep 37.281.678,02 35.692.432,61 6.737 4. ukrep 41.500.000,00 7.5305. ukrep 1.851.900,36 1.847.499,03 0 5. ukrep 2.400.000,00 533

APZ skupaj 64.962.709,83 60.596.455,69 22.960 APZ

skupaj 100.155.000,00 26.032

Vir: MDDSZ

V preglednici 21 so znotraj izkazanih sredstev po ukrepih APZ zajeta sredstva proračuna RS in namenska sredstva kohezijske politike.

Namenska sredstva kohezijske politike ESS, ki so bila v finančnem načrtu ministrstva za leto 2015, niso v celoti namenjena programom oziroma ukrepom APZ, zato je v prejšnji preglednici zajet samo tisti del EU-sredstev, ki se uvršča v APZ v skladu s katalogom APZ.

3.2 STORITVI ZA TRG DELA

Storitev VKO so tudi v letu 2015 izvajali izbrani koncesionarji, kakor je navedeno v poglavju 2.1.1.1. MDDSZ z izbranimi koncesionarji za vsako leto posebej sklene letne pogodbe o izvajanju storitev VKO. Brezposelne osebe napoti na delavnice zavod, ki jim na podlagi sklenjene pogodbe z MDDSZ o financiranju programov trga dela v času vključitve v posamezno delavnico zagotavlja denarno


nadomestilo dela potnih stroškov, če je kraj stalnega ali začasnega prebivališča vključene osebe od kraja izvajanja delavnice oddaljen najmanj en kilometer. Nadomestilo potnih stroškov pripada brezposelnim osebam za vsako navzočnost na delavnici. Tako kakor v letih 2013 in 2014 je tudi v letu 2015 nadomestilo znašalo 0,14 evra za vsak kilometer. Storitve VKO (izvajanje delavnic VKO in nadomestilo potnih stroškov) se financirajo iz sredstev proračuna RS.

Preglednica 22: Načrtovana in porabljena sredstva za storitve trga dela – VKO (koncesije) v letu 20152015

Načrtovana sredstva(v EUR)

Realizacija sredstev

Številovključitev/zaposlitev brezposelnih oseb

Izvajanje delavnic VKO 1.620.000,00 1.253.645,21 14.331 vključitev/3.354 zaposlitev (23 %)

Nadomestilo potnih stroškov 300.156,00 298.500,38

13.148 vključitev

Vir: MDDSZ

Pri porabi sredstev za izvajanje delavnic VKO v letu 2015 so v skladu s sklenjenimi pogodbami upoštevana izplačila, ki so bila izvršena iz proračuna RS za leto 2015, kar pomeni, da je upoštevana izvedba delavnic, ki so se zaključile do konca oktobra 2015. Tako so koncesionarji za delavnice, ki so jih zaključili v oktobru, izdali račun v novembru, sredstva pa so jim bila izplačana v decembru 2015. Delavnice, ki so se zaključile v novembru in decembru 2015 (račun december 2015 in januar 2016), so bile izplačane iz proračuna RS za leto 2016, zato se v porabi za leto 2015 ne upoštevajo. Prav tako so v porabi sredstev za leto 2015 zajeta tudi izplačila za delavnice, ki so se zaključile v novembru in decembru 2014 ter so predmet pogodbe o financiranju za leto 2014.

Pri porabi za nadomestila potnih stroškov so zajeti potni stroški za udeležbo brezposelnih oseb na delavnicah do konca novembra 2015 in sredstva so bila izplačana iz proračuna RS za 2015 znotraj pogodbe z zavodom za zaposlovanje. Nadomestilo potnih stroškov za udeležbo na delavnicah v decembru 2015 je bilo izplačano iz proračuna RS za 2016, zato ta v zgornji preglednici ni upoštevan.

V število vključitev brezposelnih oseb za leto 2015 so zajete vse osebe, ki so se v delavnice vključile do konca leta 2015. Podatki so pridobljeni na podlagi četrtletnih in letnih poročil, ki jih morajo koncesionarji redno pošiljati MDDSZ.

3.3 ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTIZUTD določa krog obveznih zavarovancev, trajanje in prekinitev obveznega zavarovanja ter osebe, ki se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti. Zavarovanje za primer brezposelnosti je podlaga za koriščenje določenih pravic, ki se pod določenimi pogoji zagotavljajo brezposelnim osebam. V skladu s 134. členom ZUTD se sredstva za pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo iz prispevkov delavcev, delodajalcev in prostovoljnih zavarovancev ter drugih zavezancev.

Za zavarovanje za primer brezposelnosti se plačuje: prispevek zavarovanca po stopnji 0,14 % in prispevek delodajalca po stopnji 0,06 %.

Iz zavarovanja za primer brezposelnosti izhajajo tudi pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti (58. člen ZUTD):

pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, pravica do plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja,


pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje eno leto pred izpolnitvijo minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Pravice na podlagi plačanih prispevkov zavarovanci uresničujejo po predpisih, ki urejajo posamezno vrsto socialnega zavarovanja.

V letu 2015 je bilo do denarnih nadomestil mesečno v povprečju upravičenih 26.633 brezposelnih oseb, kar je za 1,5 % manj od mesečnega povprečja leta 2014, ko je bilo povprečno mesečno do njih upravičenih 27.050 oseb. Povprečno mesečno število prejemnikov denarnega nadomestila se glede na predhodna leta zmanjšuje. Razlog za znižanje je tudi hitrejša in učinkovitejša aktivacija prejemnikov denarnega nadomestila na zavodu ter okrevanje gospodarstva.

V letu 2015 je bilo povprečno mesečno 676 oseb upravičenih do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, kar je za 4,3 % več kakor predhodno leto, vendar za 41,6 % manj kakor v letu 2013. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je bilo veliko število upravičencev do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev v letih 2012 in 2013 deloma tudi posledica povečanega priliva oseb v evidenco brezposelnih oseb, in sicer tistih, ki so se želeli upokojiti pod ugodnejšimi pogoji še pred pokojninsko reformo, načrtovano v letu 2011 (sicer zavrnjeno na referendumu še v istem letu). Navedena pravica se je večini upravičencev v letu 2014 (ali prej) že iztekla, kar je razvidno iz nižjega števila prejemnikov oziroma upravičencev tudi v letu 2015.

Preglednica 23: Primerjava izplačanih sredstev in števila* prejemnikov nadomestila2013 2014 2015

Izplačana nadomestila v letu (v EUR)

Povprečno mesečno

število prejemnikov v

letu


Povprečno mesečno

število prejemnikov

v letu


Povprečno mesečno

število prejemnikov

v letuDenarno nadomestilo

288.961.671,9433.514

226.577.357,9927.050

199.939.491,3826.633

Prispevki do upokojitve 1.158 648 676

Povračilo stroškov za aktivno iskanje zaposlitve

231.337,29 1.108 242.086,46 1.151 271.936,64 1.181

Povračilo dela plače 39.521,69 17 49.120,29 24 32.353,61 13

Vir: MDDSZ, Zavod RS za zaposlovanje

* V izračunu povprečnega mesečnega števila prejemnikov denarnega nadomestila za leto 2015 so bile upoštevane tudi osebe, ki jim je bilo denarno nadomestilo izplačano v januarju 2015, obračunsko obdobje pa je bilo december 2014; v izračun niso bile zajete osebe, ki so izplačilo prejele v januarju 2016, in sicer za obračunsko obdobje december 2015.

3.3.1 ZNIŽANJE DENARNEGA NADOMESTILA ZARADI PRIDOBIVANJA DOHODKA IZ DELA

V skladu s 67. členom se denarno nadomestilo zniža zavarovancu, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila med brezposelnostjo opravi delo, za katero prejme ali je upravičen prejeti dohodek iz dela, ki po plačilu davkov in obveznih prispevkov mesečno presega 200 evrov.

Kot dohodek iz dela se šteje vsak dohodek iz katerega koli pogodbenega razmerja, na podlagi katerega zavarovanec opravi fizično ali intelektualno delo, vključno z opravljanjem storitev in ustvarjanjem ali izvedbo avtorskega dela. Kot dohodek iz dela se šteje tudi dohodek za opravljeno delo oziroma storitev prokurista ali za vodenje in nadzor poslovnega subjekta, ki je pravna oseba.


Denarno nadomestilo se zavarovancu zniža za 50 % dohodka iz dela, ki presega znesek iz prejšnjega odstavka. Če zavarovanec preživlja mladoletne otroke, se denarno nadomestilo za vsakega otroka poveča za 10 % polnega zneska denarnega nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ne bi ustvaril dohodka iz dela, vendar največ do polnega zneska denarnega nadomestila.

Preglednica 24: Znižanje denarnega nadomestila zaradi pridobivanja dohodkov iz dela, 2012–2015 2012 2013 2014 2015Osebe, upravičene do DN, ki so pridobivale (tudi) dohodek iz dela 543 451 384 344

Povprečna višina dohodkov iz dela 861,47 814,50 780,07 714,74Prihranek sredstev zaradi znižanja izplačil DN 126.347,47 93.761,66 64.190,77 49.415,28


4 NAČRTOVANI UKREPI V TEKOČEM LETU

Vlada RS je 21. 1. 2016 sprejela Načrt za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2016 in 2017, ki določa okvir razpoložljivih sredstev za programe APZ za leto 2016, in sicer v višini 100,2 milijona evrov. Z načrtom APZ za leti 2016 in 2017 se začne črpanje sredstev ESS znotraj OP EKP 2014–2020. Evropska komisija je opredelila 11 tematskih ciljev, znotraj katerih lahko države članice financirajo ukrepe evropske kohezijske politike in z njimi prispevajo k skupnemu doseganju ciljev strategije Evropa 2020. Glavne prednostne naloge za ESS so cilji 8–11, čeprav ta sklad podpira tudi cilje 1–4. Ukrepi APZ se bodo izvajali večinoma znotraj naslednjih tematskih ciljev:

tematski cilj 8: Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, tematski cilj 9: Spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini, tematski cilj 10: Vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje.

V nadaljevanju navajamo najpomembnejše načrtovane programe APZ v letu 2016, in sicer:

Usposabljanje na delovnem mestu: sredstva bodo namenjena ranljivim skupinam brezposelnih (dolgotrajno brezposelnim, starejšim od 50 let in tistim, ki imajo nižjo izobrazbo). Posebna sredstva za ta program bodo namenjena tudi mladim brezposelnim do 30. leta starosti.

Neformalno usposabljanje in izobraževanje: programi se bodo izvajali za poklice, po katerih povprašujejo delodajalci in so oblikovani v skladu z njihovimi aktualnimi potrebami. V program se bodo vključevali iskalci zaposlitve in brezposelne osebe (in neaktivni), še posebej starejši od 50 let, dolgotrajno brezposelni in tisti z nižjo izobrazbo. Posebna sredstva za ta program pa bodo namenjena tudi mladim brezposelnim.

Delovni preizkus: z namenom ustvarjanja in izboljšanja zaposlitvenih možnosti brezposelnim osebam, starim 30 let in več, bo Zavod RS za zaposlovanje v letih 2016 in 2017 nadaljeval izvajanje programa, ki bo financiran iz sredstev integralnega proračuna.

Projektno učenje mlajših odraslih: program bo v novi finančni perspektivi doživel prenovo. Če je bil v prejšnjem programu poudarek na pridobivanju izkušenj in znanj za uspešno nadaljevanje izobraževanja, bo cilj prenovljenega programa vstop udeležencev na trg dela. Prav tako bo znotraj programa razširjena ciljna skupina in bo po novem namenjen tudi dijakom, ki jim preti nevarnost osipa.

Programi spodbujanja neaktivnih k zaposlovanju: sodelovanje z medpodjetniškimi izobraževalnimi centri, ki bodo za deficitarne poklice, skupaj z lokalnimi delodajalci, pripravili izobraževalni program izpopolnjevanja oziroma usposabljanja za brezposelne, prilagojen posebej potrebam delodajalcev v posamezni regiji. Po zaključenem praktičnem usposabljanju se bo oseba lahko dalje vključila v delovni proces pri delodajalcu prek usposabljanja na delovnem mestu.


http://www.eu-skladi.si/ekp/tematska-podrocja

Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me: subvencija za zaposlitev za spodbujanje zaposlovanja ranljivih skupin brezposelnih, predvsem dolgotrajno brezposelnih, starejših in oseb z nizko izobrazbo.

Prvi izziv 2015: kohezijska regija Vzhodna Slovenija je upravičena do evropskih sredstev iz Pobude za zaposlovanje mladih, znotraj katere se program že izvaja in predstavlja kombinacijo trimesečnega poskusnega dela in subvencionirano zaposlitev.

Spodbude za trajno zaposlovanje mladih: s programom se bo mladim brezposelnim zagotovilo trajno zaposlitev. Program se bo izvajal v obliki subvencij za zaposlitev za nedoločen čas.

Spodbujanje pripravništev: namen programa bo zaposlovanje iskalcev prve zaposlitve, ki imajo pogoje za opravljanje pripravništva na področju socialnega varstva.

Javna dela: javno povabilo je zavod že objavil. V letu 2016 so imeli prednost programi socialnega varstva in javnih del, v katere so se vključevale dolgotrajno brezposelne osebe z nižjo ravnjo izobrazbe (od I. do IV.). Del sredstev za programe javnih del je bil namenjenih tudi nadaljevanju oziroma zaključku dvoletnih razvojnih programov socialnega podjetništva (tip B), ki so se začeli izvajati v letu 2014. Znotraj sredstev, namenjenih za javna dela, se financira tudi program »Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov« (zaposlitev brezposelnih za pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov).

Zaposlitveni projekti na lokalni ravni: namen izvajanja projektov, izbranih na javnem razpisu, bo povečevati zaposlitvene možnosti ranljivih skupin brezposelnih, in sicer s povezovanjem potreb delodajalcev, delojemalcev, izobraževalnih institucij ter preostalih deležnikov v lokalnem okolju.

Inovativni projekti za mlade: cilj javnega razpisa bo podpreti projekte, ki bodo z razvijanjem določene dejavnosti mladim brezposelnim zagotavljali zaposlitve in ustvarjali nova delovna mesta oziroma razvijali nove možnosti zaposlovanja in samozaposlovanja mladih. Razreševanje brezposelnosti mladih bo prednostna naloga v vseh podprtih projektih.

Učne delavnice: izbrani bodo projekti po posameznih regijah, v povezavi z deficitarnimi poklici na posameznem območju. Namen projektov bo usposabljanje ranljivih skupin (brezposelni, NEET) znotraj socialnih podjetij tipa B za zaposlitev v deficitarnih poklicih.

Spodbujanja podjetništva med mladimi: namen projektov bo spodbujati podjetniško aktivnost med mladimi brezposelnimi osebami, izkoristiti njihove zmožnosti, spodbujati inovativnost in ustvarjalnost ter podpreti nove ideje.

Spodbujanje ženskega podjetništva: namen programa bo spodbujanje vstopa brezposelnih žensk s terciarno izobrazbo na samostojno podjetniško pot v obliki subvencij za samozaposlitev ob predhodno opravljenjem usposabljanju. Cilj programa bo neprekinjena ohranitev samozaposlitve za obdobje 24 mesecev.

Ministrstvo lahko na podlagi Zakona o urejanju trga dela podeli koncesije za opravljanje storitev za trg dela. Tako je v začetku leta 2016 objavilo javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje storitve vseživljenjske karierne orientacije (delavnice) za obdobje 2016–2018. Znotraj omenjene storitve bodo koncesionarji izvajali tri različne tipe delavnic, vse pa so namenjene izboljšanju zaposlitvenih možnosti BO na trgu dela, prepoznavanju njihovih kompetenc, znanj, veščin, prepoznavanju in tudi odpravljanju morebitnih ovir, ki jim otežujejo ponoven vstop na trg dela. Udeleženci spoznajo, kako nastopati na trgu dela, kaj je skriti trg dela, pa tudi ustvarjanje socialne mreže, skratka, učijo se veščin, ki jim pripomorejo k iskanju zaposlitve.

5 DOSEGANJE CILJEV EVROPSKE POLITIKE ZAPOSLOVANJA

Cilj Evropske strategije zaposlovanja je ustvarjati nova in kakovostna delovna mesta po vsej Evropski uniji. Strategija je sestavni del strategije za gospodarsko rast Evropa 2020. Smernice za zaposlovanje so skupne prednostne naloge in cilji politik zaposlovanja, ki jih predlaga Komisija,


http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&intPageId=3427

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=101&intPageId=3427

http://ec.europa.eu/social/main.jsp?langId=sl&catId=956

odobrijo vlade držav in sprejme Svet EU. Marca 2015 je Komisija sprejela predlog novih smernic zaposlovanja, ki se osredotočajo na štiri glavna področja:

povečevanje povpraševanja po delovni sili, zlasti smernice o ustvarjanju novih delovnih mest, obdavčitve dela in politike plač,

okrepljeno delo in »ponudba kvalifikacij«, ki vključuje strukturne slabosti v sistemih izobraževanja in usposabljanja ter rešuje mlade in dolgotrajno brezposelnost,

boljše delovanje trgov dela s posebnim poudarkom na zmanjševanju njegove segmentacije, izboljšanje aktivnih ukrepov na trgu dela ter mobilnosti na njem,

pravičnost, boj proti revščini in spodbujanje enakih možnosti.

Strategija Evropa 2020 je desetletna strategija Evropske unije za gospodarsko rast in delovna mesta, ki se je začela izvajati leta 2010. Namen je zagotoviti boljše usklajevanje in nadzor nad nacionalnimi proračunskimi in reformnimi politikami ter tako preprečiti novo krizo. Med petimi krovnimi cilji do leta 2020 je doseči 75-odstotno stopnjo delovne aktivnosti žensk in moških v starosti od 20 do 64 let.

Spremljanje izvajanja strategije Evropa 2020 poteka znotraj evropskega semestra, vsakoletnega ciklusa usklajevanja nacionalnih gospodarskih in proračunskih politik na ravni Evropske unije. Evropska komisija vsako leto pripravi celovito analizo predloga proračuna, makroekonomskih in struktrurnih reform, predvidenih v državah članicah. To pa je tudi podlaga za pripravo predlogov vsakoletnih specifičnih priporočil za vsako državo članico, ki jih na koncu potrdi Svet EU. Hkrati poteka tudi proces znotraj postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, v katerega je bila Slovenija vključena zadnja tri leta. Ta proces določa posebno spremljanje in nadaljnje odločno ukrepanje politike.

Specifična priporočila za Slovenijo v letu 20157 se nanašajo na javne finance, pokojninski in zdravstveni sistem, trg dela in plačno politiko ter na finančni sektor, mala in srednja podjetja, pa tudi na pravosodni sistem.

Nacionalni reformni programi, ki jih države članice skupaj s programi stabilnosti in konvergence pripravijo vsako leto, predstavljajo glavno orodje izvajanja strategije Evropa 2020 na ravni držav. Vsebujejo nacionalne cilje, ki temeljijo na vseevropskih krovnih ciljih, način njihovega uresničevanja in načrte držav za premagovanje ovir za gospodarsko rast. V Nacionalnem programu reform 2016/17 so na podorčju trga dela izpostavljeni ukrepi namenjeni predvsem nadaljnjemu izboljševanju delovanja trga dela predvsem na področju atipičnih oblik dela in spodbujanju kakovostnih delovnih mest ter optimiziranju razmerja med fleksibilnostjo in varnostjo. Nadaljevali se bodo ukrepi, vezani na zaposljivost dolgotrajno brezposelnih, starejših, nizko izobraženih in mladih, upoštevajoč tudi analizo obstoječih ukrepov, ki je v pripravi. Vsi predlogi ukrepov, ki se nanašajo na področje trga dela in pokojnin, bodo predmet usklajevanj med socialnimi partnerji v okviru Ekonomsko socialnega sveta.

7 http://ec.europa.eu/europe2020/pdf/csr2015/csr2015_council_slovenia_sl.pdf


http://ec.europa.eu/europe2020/making-it-happen/index_sl.htm

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/ALL/?uri=CELEX:32010D0707

Priloga 1Preglednica 25: Poraba sredstev v letu 2015 po posameznih programih APZ

ŠIFRA KATAL

OGANAZIV UKREPA/PROGRAMA Vir financiranja (šifra PP, šifra

ukrepa)Realizacija 2015

Integrala OP RČV (ESS) SKUPAJ1.

UKREP Usposabljanje in izobraževanje

1.1.1.1 Priprave na potrjevanje NPK in TPK 6849, 6998/2611-09-2105 1.183.789,52 1.183.789,52

1.1.1.2 Potrjevanje NPK in TPK 4282/2611-12-0221 255.863,24 255.863,24

1.1.2.1 Institucionalno usposabljanje 6849, 6998/2611-09-2105 4.493.691,12 4.493.691,12

1.1.2.2 Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe 4282/2611-12-0221 55.641,33 55.641,33

1.1.2.3

Iz faksa takoj praksa/Spodbujanje prvih delovnih izkušenj mladih z izpopolnjevanjem za konkretnem delovnem mestu

140116, 140117/2611-15-1213 4.477.624,72 4.477.624,72

1.1.2.4 Za Pokolpje – aktivno in dejavno 6885, 9408/2611-11-4108 216.335,13 216.335,13

1.1.2.6 PUM – Projektno učenje za mlade 6998, 6849/2611-13-2115 1.130.591,54 1.130.591,54

1.1.3.1 Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 6935, 9405/2611-11-1207 803.461,20 803.461,20

1.1.3.2 Mentorstvo za mlade 6935, 9405/2611-13-1211 1.498.221,97 1.498.221,97

1.1.4.1/1.1.4.5

Delovni preizkus za mlade 2015/Delovni preizkus 4282/2611-12-0221 1.196.079,95 1.196.079,95

1.1.4.2 Usposabljanje na delovnem mestu 2015

6849, 6998/2611-15-2112; 4282/2611-12-0221 1.143,08 6.882.346,44 6.883.489,52

1.1.4.4 Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

6849, 6998/2611-12-2112; 4282/2611-12-0221 1.492,02 1.492,02

1.2.1.3/1.2.1.1.

Programi formalnega izobraževanja 2014/2015 in 2015/2016

4282/2611-12-0221 114.565,19 114.565,19

SKUPAJ UKREP 1 1.624.784,81 20.686.061,64 22.310.846,45

2. UKREP Nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta

SKUPAJ UKREP 2 0,00 0,00 0,003.

UKREP Spodbude za zaposlovanje

3.1.1.3 Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva

6885, 9408/2611-10-4105 141.112,26 141.112,26

3.1.1.6 Program »50 plus« 6849, 6998/2611-13-2113 23.798,20 23.798,20

3.1.2.1 Prvi izziv 2014 140080/2611-14-2821; 3595/2611-12-0233 5.000,00 5.000,00

3.1.2.2 Zaposli.me 6/2014 (IP) 3595/2611-12-0233 239.533,30 239.533,30

3.2.1 Povračilo prispevkov delodajalca 3595/2611-12-0233 330.233,84 330.233,84

Preostale aktivnosti (neupravičeno iz ESS – Iz faksa takoj praksa) 3595/2611-12-0233 6.000,00 6.000,00

SKUPAJ UKREP 3 580.767,14 164.910,46 745.677,604.

UKREP Kreiranje delovnih mest

4.1.1.1 Javna dela 2015, 2016 3551/2611-12-0244 33.169.750,20 33.169.750,20

4.1.1.2 Javna dela 2015, 2016 – Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov 3551/2611-12-0244 204.051,93 204.051,93

4.1.1.3 Javna dela Pomoč v primeru elementarnih nesreč 3551/2611-12-0244 1.914.938,81 1.914.938,81

4.1.2.8 Delovna vključenost starejših oseb 3551/2611-12-0244 110.000,00 110.000,00

4.2.1.2 Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela 6885, 9408/2611-12-4106 293.691,67 293.691,67

SKUPAJ UKREP 4 35.398.740,94 293.691,67 35.692.432,61

5. UKREP Spodbujanje samozaposlovanja

5.1.1.6 Podjetno v svet podjetništva 2014 6935, 9405/2611-14-1212 1.847.499,03 1.847.499,03

SKUPAJ UKREP 5 0,00 1.847.499,03 1.847.499,03


SKUPAJ UKREPI APZ 1–5 37.604.292,89 22.992.162,80 60.596.455,69


vrs-3.vlada.sivrs-3.vlada.si/mandat14/vladnagradiva.nsf... · web viewpriloga 2 letno poročilo o...

Documents