vrednotenje ukrepa samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2007-2013 · letih...

MK projekt, d. o. o.

Rogaška cesta 25

3240 Šmarje pri Jelšah

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Kardeljeva ploščad 5

1000 Ljubljana

VREDNOTENJE UKREPA

SAMOZAPOSLOVANJA

AKTIVNE POLITIKE

ZAPOSLOVANJA V OBDOBJU

2007-2013

KONČNO POROČILO

Ljubljana, 31.1.2017

Naročnik:

Republika Slovenija

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake

možnosti

Izvajalca:

MK projekt, družba za svetovanje in vodenje

projektov, d.o.o.

Rogaška cesta 25

3240 Šmarje pri Jelšah

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Kardeljeva ploščad 5

1000 Ljubljana

Podizvajalec:

RE-FORMA, raziskave in razvoj, d.o.o.

Ulica Konrada Babnika 16

1210 Ljubljana – Šentvid

Številka pogodbe:

430-66/2015/22

Vsebina:

Osnutek končnega poročila

Nosilci priprave:

mag. Karin Žvokelj Jazbinšek, vodja evalvacijske ekipe – MK projekt d.o.o.

Matevž Premelč – MK projekt d.o.o.

Maja Kranjc – MK projekt d.o.o.

dr. Nejc Berzelak – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

dr. Barbara Brečko – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Ana Jevšek Pezdir – RE-FORMA, d.o.o.

dr. Janez Šušteršič – RE-FORMA, d.o.o.

Snežana Šušteršič – RE-FORMA, d.o.o.

Končno poročilo vrednotenja ukrepa samozaposlovanja aktivne politike

zaposlovanja v obdobju 2007-2013

3



4

KAZALO

IZVRŠNI POVZETEK .......................................................................................................... 8

1 UVOD ............................................................................................................................ 11

1.1 VSEBINSKA IZHODIŠČA VREDNOTENJA ....................................................................................................... 11

2 METODOLOGIJA DELA IN VIRI PODATKOV ........................................................... 13

2.1 METODE IN TEHNIKE DELA ........................................................................................................................ 13 2.2 UPORABLJENI VIRI PODATKOV ................................................................................................................... 18 2.3 ČASOVNI NAČRT VREDNOTENJA ................................................................................................................. 20 2.4 OMEJITVE VREDNOTENJA .......................................................................................................................... 20

3 OCENA SOCIO-EKONOMSKEGA RAZVOJA .............................................................. 22

3.1 TRG DELA V SLOVENIJI .............................................................................................................................. 22 3.1.1 DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO ................................................................................................ 22 3.1.2 RAZKORAK MED SPOLOMA .............................................................................................................. 25

3.2 DINAMIKA BREZPOSELNOSTI ...................................................................................................................... 26 3.2.1 DOLGOTRAJNA BREZPOSELNOST .................................................................................................... 29 3.2.2 ZNAČILNOSTI BREZPOSELNIH ............................................................................................................ 30

3.3 GIBANJE PLAČ ............................................................................................................................................ 33 3.4 SAMOZAPOSLENI ........................................................................................................................................ 34

3.4.1 POSLOVANJE SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV .................................................................................... 39 3.5 UGOTOVITVE .............................................................................................................................................. 40

4 VSEBINSKA IZVEDBA UKREPA ................................................................................. 43

4.1 ANALIZA KONTEKSTA ................................................................................................................................. 43 4.2 PREDSTAVITEV UKREPA ............................................................................................................................. 44

5 TEORETIČNA OCENA UČINKA .................................................................................. 52

5.1 INTERVENCIJSKA LOGIKA UKREPA ............................................................................................................. 52 5.2 SKLADNOST ................................................................................................................................................ 54

5.2.1 OPERATIVNI PROGRAM RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA OBDOBJE 2007-2013 (OP RČV 2007-2013) ................................................................................................................................................ 54 5.2.2 STRATEGIJA EVROPA 2020 ............................................................................................................. 55 5.2.3 AKCIJSKI NAČRT ZA PODJETNIŠTVO 2020 ....................................................................................... 56

5.3 PRIMERJALNA ANALIZA SPODBUJANJA PODJETNIŠKIH DEJAVNOSTIH V EVROPI ........................................ 57 5.3.1 AVSTRIJA: START-UP PROGRAM ZA NEZAPOSLENE (UNTERNEHMENSGRÜNDUNGSPROGRAMM -UGP) ..................................................................................... 58 5.3.2 LATVIJA: UKREPI ZA PODPORO BREZPOSELNIM ZA VSTOP V SAMOZAPOSLITEV ALI PODJETNIŠTVO (PASĀKUMI KOMERCDARBĪBAS VAI PAŠNODARBINĀTĪBAS UZSĀKŠANAI) ............................ 59 5.3.3 PRIMERJAVA UKREPOV SPODBUJANJA PODJETNIŠKIH DEJAVNOSTI V AVSTRIJI, LATVIJI IN SLOVENIJI .............................................................................................................................................. 60

6 EMPIRIČNA OCENA UČINKA .................................................................................... 63

6.1 USPEŠNOST ................................................................................................................................................ 63 6.2 USPEŠNOST PROGRAMA SUBVENCIONIRANJE SAMOZAPOSLITVE PO ANKETI .............................................. 68 6.3 UČINKOVITOST ........................................................................................................................................... 70

6.3.1 UČINKOVITOST PROGRAMA SUBVENCIONIRANJE SAMOZAPOSLITVE ............................................... 71 6.3.2 UČINKOVITOST PODJETNIŠKIH DELAVNIC ...................................................................................... 72 6.3.3 PRESOJA POSLOVNE IDEJE ............................................................................................................. 74 6.3.4 POMEN VKLJUČENOSTI V DELAVNICE IN PRESOJE POSLOVNIH IDEJ ............................................... 77

6.4 VPLIV IN TRAJNOST UKREPA ...................................................................................................................... 81



5

6.5 TRAJNOST VPLIVA UKREPA NA PODJETNIŠKO AKTIVNOST .......................................................................... 83 6.5.1 ANALIZA VPLIVA UKREPA IN CILJNIH SKUPIN PREJEMNIKOV POMOČI ............................................ 84 6.5.2 VPLIV UKREPA NA TRG DELA IN PODJETNIŠKO AKTIVNOST ............................................................ 91

6.6 PRIMERI DOBRIH PRAKS IN PRIMERI PREKINJENIH PROJEKTOV ZARADI SPODLETELE PODJETNIŠKE IDEJE .......................................................................................................................................... 107 6.7 VREDNOTENJE UKREPA Z VIDIKA LAŽNIH SAMOZAPOSLITEV IN MRTVE IZGUBE ....................................... 113

6.7.1 LAŽNA SAMOZAPOSLITEV ................................................................................................................. 114 6.7.2 MRTVA IZGUBA ............................................................................................................................. 122

6.8 UGOTOVITVE IN RAZPRAVA O USPEŠNOSTI UKREPA Z VIDIKA NJEGOVEGA VPLIVA NA NACIONALNO GOSPODARSTVO ........................................................................................................................... 125

7 PRIPOROČILA ZA UČINKOVITEJŠE TER USPEŠNEJŠE IZVAJANJE

UKREPA ...........................................................................................................................128

8 VIRI IN LITERATURA .................................................................................................132

9 PRILOGE ......................................................................................................................135

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Časovni potek izvajanja anket pri vzorcu prejemnikov .................................................... 15 Tabela 2: Analiza anketiranja – prejemniki subvencije .................................................................... 15 Tabela 3: Časovni potek izvajanja anket pri vzorcu neprejemnikov ................................................ 17 Tabela 4: Analiza anketiranja – neprejemniki subvencije ................................................................ 18 Tabela 5: Časovni potek izvedbe vrednotenja .................................................................................... 20 Tabela 6: Aktivno prebivalstvo (po raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo) .................... 23 Tabela 7: Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let) Primerjava Slovenija – EU .................................. 25 Tabela 8: Gibanje brezposelnosti ........................................................................................................ 26 Tabela 9: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah .................................................................. 27 Tabela 10: Stopnja in delež dolgotrajne brezposelnosti (15-64 let) v Sloveniji in EU ..................... 29 Tabela 11: Brezposelni po trajanju iskanja dela ................................................................................ 30 Tabela 12: Stopnja brezposelnih glede na izobrazbo ......................................................................... 33 Tabela 13: Povprečna izplačana minimalna plača, povprečna bruto plača in razmerje med njima33 Tabela 14: Višina povprečne mesečne bruto plače v javnem in zasebnem sektorju ........................ 34 Tabela 15: Samozaposlene osebe glede na spol .................................................................................. 36 Tabela 16: Deleži samozaposlenih v populaciji glede na spol in starost – primerjava Slovenija in EU

(2011) .................................................................................................................................................... 36 Tabela 17: Delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi zaposlenimi (15-24 let) .... 37 Tabela 18: Delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi zaposlenimi (15-64 let) .... 37 Tabela 19: Število vpisov in izbrisov samostojnih podjetnikov po letih ........................................... 38 Tabela 20: Vrednotenje kazalnikov trga dela za obdobje 2007-2015 ................................................ 42 Tabela 21: Ključne razlike med izvajanjem ukrepa po letih ............................................................. 50 Tabela 22: Struktura vključenih v ukrep ........................................................................................... 51 Tabela 23: Intervencijska logika ukrepa ............................................................................................ 53 Tabela 24: Skladnost Ukrepa spodbujanja samozaposlovanja z OP RČV 2007-2013 ..................... 55 Tabela 25: Skladnost Ukrepa spodbujanja samozaposlovanja s Strategijo Evropa 2020 ............... 56 Tabela 26: Skladnost Ukrepa spodbujanja samozaposlovanja z Akcijskim načrtom za podjetništvo

2020 ....................................................................................................................................................... 57 Tabela 27: Primerjava ukrepov spodbujanja podjetniških dejavnosti v Avstriji, Latviji in Sloveniji61 Tabela 28: Pregled kazalnikov Programa ukrepov APZ, načrtovane in dosežene vrednosti .......... 65 Tabela 29: Pregled kazalnikov OP RČV, načrtovane in dosežene vrednosti ................................... 66 Tabela 30: Trajanje brezposelnosti med prejemniki subvencije ....................................................... 68 Tabela 31: Poglavitni razlogi za vključitev v subvencionirano zaposlitev ....................................... 69



6

Tabela 32: Zakaj se ne bi udeležili podjetniške delavnice? ............................................................... 73 Tabela 33: Povezanost med udeležbo na delavnici / vključenostjo v presojo poslovne ideje ter

današnjim statusom – prejemniki subvencije .................................................................................... 77 Tabela 34: Povezanost med udeležbo na delavnici / vključenostjo v presojo poslovne ideje ter

današnjim statusom – neprejemniki subvencije ................................................................................ 79 Tabela 35: Poslovanje podjetij, glede na obliko poslovnega subjekta ............................................... 81 Tabela 36: Podjetja (ustanovljena s subvencijo), ki še vedno poslujejo, glede na spol .................... 82 Tabela 37: Podjetja (ustanovljena s subvencijo), ki še vedno poslujejo glede na izobrazbo ............ 82 Tabela 38: Poslovanje podjetja ............................................................................................................ 83 Tabela 39: Povezanost med trajanjem statusa brezposelnosti pred vključitvijo v ukrep ter današnjim

statusom ............................................................................................................................................... 86 Tabela 40: Število let od prejema subvencije do zaprtja podjetja ..................................................... 87 Tabela 41: Razlogi za zaprtje podjetja ................................................................................................ 89 Tabela 42: Primerjava razlogov za zaprtje podjetja med prejemniki subvencije in podjetniki, zajetimi v

raziskavo GEM, v odstotkih ................................................................................................................ 90 Tabela 43: Izkušnje s podjetništvom ................................................................................................... 94 Tabela 44: Izkušnje s podjetništvom – združeni v skupine ............................................................... 95 Tabela 45: Podjetniške izkušnje in odnos do podjetništva pri prejemnikih subvencije, ki so danes še

podjetniško aktivni ............................................................................................................................. 102 Tabela 46: Podjetniške izkušnje in odnos do podjetništva pri neprejemnikih subvencije, ki so danes

podjetniško aktivni ............................................................................................................................. 103 Tabela 47: Podjetniške izkušnje in odnos do podjetništva pri prejemnikih subvencije, ki danes niso več

podjetniško aktivni ............................................................................................................................. 104 Tabela 48: Podjetniške izkušnje in odnos do podjetništva pri neprejemnikih subvencije, ki danes niso

podjetniško aktivni ............................................................................................................................. 105 Tabela 49: Uspešne podjetniške prakse ............................................................................................ 109 Tabela 50: Spodletele podjetniške prakse ........................................................................................ 113

SEZNAM SLIK

Slika 1: Letni prirast zaposlenih in samozaposlenih oseb (brez kmetov), razlika med številom v

tekočem mesecu in številom v istem mesecu prejšnjega leta (julij) .................................................. 23 Slika 2: Razkorak med spoloma (zaposleni) ....................................................................................... 25 Slika 3: Stopnja brezposelnosti primerjava Slovenija EU28 (15-64 let) ........................................... 27 Slika 4: Stopnja brezposelnosti 15-25 let in 25-64 let ....................................................................... 29 Slika 5: Brezposelnost glede na spol (po anketi o delovni sili) .......................................................... 31 Slika 6: Stopnja registrirane brezposelnosti (moški/ženske) ............................................................ 31 Slika 7: Brezposelni po spolu glede na kohezijsko regijo ................................................................... 32 Slika 8: Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto podjetnikovega

dohodka v prihodkih (2007-2015) ........................................................................................................ 39 Slika 9: Prikaz temeljnih dokumentov za izvajanje ukrepa spodbujanja samozaposlovanja ......... 45 Slika 10: Število vključenih v ukrep po letih ...................................................................................... 63 Slika 11: Zadovoljstvo s postopki, povezanimi s pridobitvijo subvencije za samozaposlitev glede na

izobrazbo ............................................................................................................................................... 71 Slika 12: Zadovoljstvo s postopki, povezanimi s pridobitvijo subvencije za samozaposlitev glede na

izobrazbo ............................................................................................................................................... 72 Slika 13: Zadovoljstvo z vidiki podjetniških delavnic (prejemniki in neprejemniki) ....................... 73 Slika 14: Vidiki poslovne ideje ............................................................................................................ 75 Slika 15: Razlogi za zaprtje podjetja ................................................................................................... 82



7

SEZNAM KRATIC

AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in

storitve

AMS Avstrijski zavod za zaposlovanje

APZ Aktivna politika zaposlovanja

EK Evropska komisija

ESS Evropski socialni sklad

EU Evropska unija

EUROSTAT Statistični urad Evropske unije

FURS Finančna uprava Republike Slovenije

GEM Global Entrepreneurship Monitor

ILO Mednarodna organizacija za delo

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

NSRO Nacionalni strateški referenčni okvir

OECD Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OP RČV Operativni program razvoja človeških virov

s.p. Samostojni podjetnik

SURS Statistični urad Republike Slovenije

UGP Start-up program za nezaposlene v Avstriji

UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj

ZGD Zakon o gospodarskih družbah

ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

ZUTD Zakon o urejanju trga dela

ZZZPB Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti



8

IZVRŠNI POVZETEK

Namen ukrepa Spodbujanja samozaposlovanja 2007-2013 je bil spodbuditi

samozaposlovanje brezposelnih oseb, ki želijo po usposabljanju uresničiti

podjetniško idejo in se samozaposliti; pospešiti zaposlovanje brezposelnih,

posebno prejemnikov denarne socialne pomoči; povečevati prilagodljivost trga

dela s spodbujanjem novih oblik zaposlovanja; povečati regijsko in sektorsko

mobilnost; ohraniti delovna mesta ter podpreti preoblikovanje podjetij.

Upravičenci ukrepa so bili brezposelne osebe in osebe v postopku izgubljanja

zaposlitve.

Ukrep spodbujanja samozaposlovanja je bil sestavljen iz dveh programov, in sicer

programa »Pomoč pri samozaposlitvi« in programa »Subvencije za

samozaposlitev«. Programa sta bila med seboj v korelaciji, saj je program za

pomoč pri samozaposlitvi predstavljal uvod in predpogoj za pridobitev subvencij.

Sestavljen je bil iz presoje poslovne ideje in delavnic z namenom priprave na

samozaposlitev. Upravičenci so se po uspešno opravljenem programu pomoč pri

samozaposlitvi lahko vključili v program subvencij za samozaposlitev, kjer so

prejeli nepovratna sredstva za uresničitev svoje poslovne ideje. V posameznih

letih izvajanja (2007-2013) se je ukrep spodbujanja samozaposlovanja na

vsebinski in izvedbeni ravni spreminjal in se s tem prilagajal razmeram na trgu

dela.

V obdobju izvajanja ukrepa (2007-2013) se je v program »Pomoč pri

samozaposlitvi« vključilo 30.798 oseb, izmed katerih je 23.517 oseb prejelo

subvencijo za zaposlitev (76,53% vseh vključenih). Med njimi je bilo nekaj več

moških kot žensk, v povprečju so bili prejemniki subvencije stari 36 let

neprejemniki pa 36,9 let. Večina jih je imela srednješolsko izobrazbo (60,5 %

prejemniki, 60,3 % neprejemniki).

Ukrep spodbujanja samozaposlovanja je bil financiran tako s sredstvi Evropskega

socialnega sklada kot s finančnimi viri iz Proračuna Republike Slovenije. V

Programu ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2007-2013 so bila za

ukrep spodbujanja samozaposlovanja predvidena sredstva v skupni višini

108.013.177 EUR. V obdobju izvajanja ukrepa je celotna višina izplačanih

sredstev za subvencije za samozaposlitev znašala 97.306.807,88 EUR, oziroma

90,08 % vseh načrtovanih sredstev.

Izvajanje ukrepa je prispevalo k uresničevanju kazalnikov tako na nivoju

Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja (APZ) za obdobje 2007-2013, kot

tudi Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013 (OP

RČV). Program ukrepov APZ je vključeval naslednje kazalnike: Povečanje stopnje

delovne aktivnosti po starostnih skupinah (15-64 let, 15-24 let in 55-64 let),

Znižanje stopnje registrirane brezposelnosti, Znižanje stopnje brezposelnosti po

anketi o delovni sili in Povečanje števila podprtih prehodov brezposelnih oseb v



9

samozaposlitev v okviru APZ. Zaradi gospodarske krize se je stanje skoraj vseh

kazalnikov v letu 2013 glede na izhodiščno vrednost podatkov iz leta 2006

poslabšalo. V letu 2013 se je glede na leto 2006 zmanjšala stopnja delovne

aktivnosti v vseh treh opazovanih starostnih skupinah in povečala stopnja

registrirane brezposelnosti. Kljub vsemu pa je bilo v prvem četrtletju leta 2008

zaznati upad stopnje brezposelnosti po anketi o delovni sili glede na leto 2006.

Ciljni vrednosti kazalnikov navedenih v OP RČV sta preseženi. Kazalnik

splošnega cilja število novoustanovljenih bruto delovnih mest je glede na dosežke

predmetnega ukrepa presežen za 1.217 oziroma za 5,5 %, kazalnik ustvarjenih

bruto delovnih mest v obdobju po 12 mesecih po zaključku pogodbene obveznosti

pa za 6.605 oziroma 94,4 %. Smatramo, da je bilo v času recesije poslovne ideje

težje uresničiti in je bilo zato tveganje o neizpolnitvi pogodbenih obveznosti večje,

zato 88,7 % uspešnost na ravni ukrepa (gre za prejemnike subvencije, ki so v

celoti izpolnili svoje pogodbene obveznosti) ocenjujemo kot visoko.

Primerjava populacije prejemnikov subvencije z neprejemniki nam pokaže pomen

vključitve v presojo poslovne ideje za kasnejšo podjetniško uspešnost. Pri

prejemnikih je izrazita razlika med tistimi, ki so bili vključeni v presojo poslovne

ideje, in med tistimi, ki niso bili. Od tistih, ki so bili vključeni, se jih danes s

podjetništvom ukvarja nekaj več kot 72 %, pri ostalih pa 60 %. Pri neprejemnikih

jih približno polovica ni bila vključena v presojo poslovne ideje, delež obstanka v

podjetništvu med eno in drugo skupino pa je skoraj enak, in sicer okoli 25%.

Vendar pa se je pri neprejemnikih izkazalo nekaj drugega: med tistimi, ki so bili

vključeni v presojo poslovne ideje, je danes več zaposlenih kot brezposelnih. Tudi

udeležba na delavnici je do neke mere pozitivno vplivala na podjetniško

uspešnost. Pri prejemnikih je bilo v delavnice vključeni dobrih 92 %, od tega jih je

danes še 70 % podjetnikov. Ker le dobrih 5% prejemnikov ni bilo vključenih v

delavnice (75 % pa jih je še vedno podjetnikov), ne bi mogli trditi, da so uspešnejši

tisti, ki se delavnice niso udeležili. Pri neprejemnikih je delež tistih, ki so bili

vključeni v delavnico in so še vedno podjetniki, slabih 36 %, v drugi skupini, ki ni

bila na delavnici, pa jih je komaj 23 %. To kaže na določen pozitivni učinek

delavnice na preživetje podjetij oziroma njihovo uspešnost. Trdimo torej lahko, da

je bil ukrep samozaposlovanja najbolj učinkovit pri osebah, ki so bile vključene

tako v presojo poslovne ideje kot v delavnico in da je vključenost v te aktivnosti

pozitivno vplivala tudi na osebe, ki niso prejele subvencije.

Pozitivna in morda najbolj presenetljiva ugotovitev evalvacije je, da je ukrep

samozaposlovanja do uspešne podjetniške poti pomagal tudi brezposelnim, ki prej

niso imeli podjetniških izkušenj in pozitivnega odnosa do svojih podjetniških

sposobnosti ali celo podjetništva nasploh. Čeprav bi lahko rekli, da so ti

udeleženci ukrepa postali podjetniki iz nuje (ker niso videli drugih možnosti za

zaposlitev), pa niso bili na svoji podjetniški poti nič manj uspešni od drugih

udeležencev ukrepa. Iz tega sklepamo, da je subvencija, pa tudi sodelovanje na

delavnicah in mreženje oziroma navezovanje stikov z ljudmi v podobni situaciji,

brezposelnim pomagala, da so premagali začetno negotovost in strah pred

tveganji, ki jih prinese samozaposlitev oziroma samostojna podjetniška pot.



10

Ukrep je s subvencioniranjem samozaposlitev v posameznih letih izvajanja

prispeval tudi več kot četrtino vseh novih samozaposlitev. Približno dve tretjini

podjetnikov, ki so nastali s pomočjo subvencije, danes še vedno posluje in mnogi

poslujejo bistveno bolje, kot v letu ustanovitve. To pomeni, da je bil ukrep dovolj

obsežen in uspešen, da je v času gospodarske krize pomembno vplival na

dogajanja na trgu dela in prispeval k manjšemu padcu skupne zaposlenosti v

zasebnem sektorju gospodarstva. Pozitivni vpliv ukrepa ni bil le kratkoročen, saj

se podjetniška aktivnost udeležencev ukrepa ohranja tudi po poteku

sofinanciranja njihove dejavnosti prek subvencije.

Ocenjeni obseg lažnih samozaposlitev, se pravi situacij, ko se je brezposelna

oseba odločila za samozaposlitev predvsem zato, da bi ohranila delo in izkoristila

možnost pridobitve subvencije, je relativno nizek (med 11 in 16,5 odstotka vseh

prejemnikov subvencije) in verjetno ni višji od pogostosti tega pojava med vsemi

samozaposlenimi, zlasti v času gospodarske krize. Z vidika namena ukrepa pa je

pomembno tudi vprašanje, ali bi osebe, ki so se s subvencijo navidezno

samozaposlile in delale za samo enega vnaprej znanega delodajalca, pri njem

dobile delovno mesto, če ne bi želele delati prek s.p. Glede na zaostreno

gospodarsko situacijo in visoko brezposelnost je odgovor na to vprašanje v mnogih

primerih negativen. Realna alternativa pogosto ni bila subvencionirana

samozaposlitev ali redna zaposlitev, temveč subvencionirana samozaposlitev ali

brezposelnost. V takšnih primerih je tudi s stališča družbene koristi

samozaposlitev (pa čeprav navidezna) boljša možnost, saj osebo ohranja v delovni

aktivnosti in vsaj potencialno ustvari možnost, da začne svoje delo ponujati tudi

drugih delodajalcem ali naročnikom.

Zaključimo lahko, da je ukrep subvencioniranja samozaposlovanja pozitivno

vplival na trg dela, zlasti v segmentu samozaposlovanja, in da je imel tudi

trajnejše ekonomske učinke na razvoj podjetništva. Ti pozitivni učinki bi lahko

bili še višji, če ne bi bilo nekaterih slabosti pri izvajanju ukrepa (zlasti pri presoji

poslovnih idej in davčni obravnavi subvencij). Odpravi teh slabosti so namenjena

priporočila, ki jih podajamo v zaključnem poglavju.



11

1 UVOD

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (naročnik), je dne

15.12.2015 izvedlo postopek javnega naročila male vrednosti za storitev

Vrednotenje ukrepa samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja v obdobju

2007-2013, št. javnega naročila: NMV8014/2015. Pričujoče poročilo vrednotenja je

pripravljeno kot rezultat neodvisnega končnega vrednotenja izbranega

ponudnika - podjetja MK projekt, d.o.o., Rogaška cesta 25, 3240 Šmarje pri

Jelšah in UL, Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana s

podizvajalcem podjetjem RE-FORMA d.o.o., Ulica Konrada Babnika 16, 1210

Ljubljana - Šentvid.

Izbrani ponudnik je z naročnikom storitve dne 24.3.2016 podpisal pogodbo o

izvedbi storitve, številka pogodbe 430-66/2015/22. Dne 12.4.2015 se je izvajalec

sestal z naročnikom na uvodnem sestanku za izvedbo storitve, naslednji dan pa

označujemo za pričetek izvajanja predmetne storitve.

1.1 Vsebinska izhodišča vrednotenja

Predmet izvedene storitve je Vrednotenje ukrepa samozaposlovanja aktivne

politike zaposlovanja v obdobju 2007-2013.

Namen vrednotenja je naročniku podati zadostne informacije o uspešnosti in

učinkovitosti ukrepa, ki se je izvajal v obdobju 2007-2013, njegov vpliv na

zastavljene cilje za to obdobje in vzroke odstopanj od zastavljenih ciljev ter

ključnih ugotovitev in priporočil za učinkovitejše izvajanje ukrepa.

Naročnikov cilj končnega vrednotenja je z uporabo intervencijske logike celovito

pristopiti k vrednotenju ukrepa samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja

ter oceniti prispevek ukrepa k zastavljenim ciljem ter njegove dolgoročne

rezultate.

Z namenom ocene prispevka ukrepa k operativnim in strateškim ciljem,

opredeljenih v dokumentih Republike Slovenije za programsko obdobje 2007-

2013, končno vrednotenje podaja odgovore na temeljna evalvacijska vprašanja o

ustreznosti, učinkovitosti, uspešnosti, vplivu in trajnosti izvedenega ukrepa. Pri

tem upošteva smernice, ki jih je naročnik opredelil v tehničnih specifikacijah

javnega naročila in sicer:

analiza uresničevanja ciljev oz. učinkovitosti in uspešnosti ukrepa,

analiza vplivov, ustreznosti in trajnosti ukrepa,

analiza ciljnih prejemnikov pomoči,



12

ovrednotiti ali dosežki ukrepa upravičujejo nadaljevanje izvajanja tovrstne

podpore in podati priporočila za učinkovitejše ter uspešnejše izvajanje,

vrednotenje lažnega samozaposlovanja,

vrednotenje pojava učinka mrtve izgube,

vrednotenje vplivov subvencioniranja samozaposlovanja na nacionalno

gospodarstvo in trg dela,

teoretična ocena učinka intervencijske logike ukrepa in mehanizmov za

dosego njegovih ciljev,

empirična ocena učinka izvedbe ukrepa.

Kratek opis ukrepa, ki je predmet evalvacije:

Ukrep spodbujanja samozaposlovanja je sestavljen iz dveh programov, in sicer

programa »Pomoč pri samozaposlitvi« in programa »Subvencije za samozaposlitev«. Programa sta med seboj v korelaciji, saj je program za pomoč pri samozaposlitvi predstavljal uvod in pogoj za pridobitev subvencij. Sestavljen je

bil iz presoje poslovne ideje delavnic z namenom priprave na samozaposlitev,

način izvajanja pa se je med leti nekoliko spreminjal. Upravičenci so po uspešno

opravljenem programu pomoč pri samozaposlitvi lahko vključili v program

subvencij za samozaposlitev, kjer so prejeli nepovratna sredstva za uresničitev

svoje poslovne ideje. Upravičenci (samozaposleni) so lahko sredstva porabili po

lastni presoji v okviru svoje dejavnosti.



13

2 METODOLOGIJA DELA IN VIRI PODATKOV

2.1 Metode in tehnike dela

Uporabljena metodologija vrednotenja temelji na uveljavljenih mednarodnih

standardih vrednotenja. Kot osnovo za pripravo metodologije smo uporabili

standarde in norme, ki jih priporoča OECD in jih uporablja tudi Evropska

komisija (EK).

Uporaba posameznih metod in tehnik vrednotenja temelji na tehnični

specifikaciji, ki jo je za izdelavo evalvacije pripravil naročnik, ki je bila tudi

naknadno usklajena na sestankih z naročnikom. Na ta način smo uporabili tiste

tehnike in metode, ki jih je želel naročnik in jih izvedli tako, da smo ob omejenem

času za izvedbo vrednotenja pridobili največ možnih podatkov in informacij, ki so

prispevale h končnemu rezultatu vrednotenja.

V okviru priprave končnega poročila vrednotenja ukrepa samozaposlovanja

aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2007-2013 je bila uporabljena naslednja

metodologija:

Delovni sestanki z naročnikom

Uvodni sestanek z naročnikom je potekal dne 12.4.2016. Na sestanku je naročnik

predstavil svoja pričakovanja, izvajalec pa je predstavil predlog metodologije,

načina dela ter kazala. Dogovorjen je bil tudi okvirni terminski načrt izvedbe

vrednotenja.

Intervju z naročnikom in izvajalci ukrepa

V skladu s predlagano metodologijo je izvajalec izvedel intervju z predstavnico

Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnico

Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. V okviru intervjuja je izvajalec

pridobil informacije o izvajalski izkušnji, identificiranih težavah, pozitivnih in

negativnih izkušnjah, ki jih je nato upošteval pri pripravi končnega poročila.

Anketa z izvajalci delavnic za pripravo na samozaposlitev in presojevalci

projektnih idej

Za uporabniško in izvajalsko izkušnjo smo izvedli tudi kratko strukturirano

spletno anketo z izbranimi zunanjimi izvajalci Zavoda Republike Slovenije za

zaposlovanje, ki so v okviru predmetnega ukrepa izvajali presoje poslovnih idej in

delavnice. Vzorec anketirancev smo zasnovali tako, da smo zajeli izvajalce vseh



14

območnih služb Zavoda. Pridobljeni podatki so bili analizirani in upoštevani pri

pripravi končnega poročila.

Pregled različnih gradiv

V okviru priprave poročila so bile uporabljene informacije iz nacionalnih

strateških in programskih dokumentov in poročil in primerjalnih raziskav.

Sinteza pregleda literature in dokumentov je predstavljala podlago za

strukturiranje pričujočega dokumenta.

Izvedba in analiza ankete

V skladu s tehnično s specifikacijo javnega evidenčnega naročila smo izvedli

spletno raziskavo med prejemniki in neprejemniki subvencije ter izvajalci presoje

poslovne ideje. Gre za tri različne populacije, ki so na internetu izpolnjevale tri

različne vprašalnike, vprašalnika za prejemnike in neprejemnike subvencije pa

sta bila do neke mere enaka (sklop o delavnicah, poslovni ideji in odnosu do

podjetništva). Za izvedbo spletnih vprašalnikov anket smo uporabili orodje 1KA.

Vsa anketna vprašanja so bila predhodno usklajena in potrjena s strani

naročnika. Vprašalnika in sumarne statistike so v prilogi.

Vzorčenje za spletno anketo

Vzorca prejemnikov in neprejemnikov subvencij sta bila izdelana na osnovi

seznamov prejemnikov subvencij in udeležencev delavnic, ki jih je posredoval

ZRSZ. Za vsako izmed teh dveh skupin je bil izbran ločen vzorec, pri čemer so bile

osebe izbrane z uporabo verjetnostnega stratificiranega vzorčenja s slučajnim

izborom oseb znotraj posameznih stratumov. Za stratifikacijo so bile uporabljene

spremenljivke spol, starost (ob prejemu prve subvencije oziroma vključitve v prvo

aktivnost za neprejemnike), izobrazba (trije razredi), status dolgotrajno

brezposelne osebe (ob prejemu subvencije oz. ob vključitvi v katerokoli aktivnost

za neprejemnike), ter regija bivanja po NUTS2 (Vzhodna ali Zahodna Slovenija).

Stratifikacija zagotavlja, da je struktura izbranega začetnega vzorca po

navedenih spremenljivkah enaka strukturi vseh oseb v prejetih seznamih.

Skupno je bilo za anketiranje izbranih 3.522 prejemnikov in 2.499 neprejemnikov

subvencij. Skladno z dogovorom z naročnikom so bila vabila za anketiranje

izbranim osebam poslana v dveh fazah, kar je omogočilo določitev velikosti

začetnega vzorca glede na ocenjeno stopnjo sodelovanja.

Vabilo k spletni anketi so respondenti prejeli preko običajne pošte, saj baze niso

vključevale elektronskih naslovov udeležencev delavnic in prejemnikov subvencij,

oziroma so vsebovale le nekatere elektronske naslove (ZRZS je elektronske

naslove pričel zbirati šele leta 2012, zbirali pa so se le elektronski naslovi



15

prejemnikov subvencij). Vsaka oseba izbrana v vzorec je tako prejela tiskano

vabilo ki je vsebovalo pojasnilo o namenu ankete, spletni naslov ankete, vabilo pa

je bilo podpisano s strani generalnih direktoric Direktorata za trg dela in

zaposlovanje na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

ter Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.. Respondenti so tako v internet

sami vpisovali naslov preko katerega so dostopali do ankete.

Anketiranje je potekalo od septembra do novembra 2016 in sicer v več fazah.

Anketiranje prejemnikov subvencije je potekalo v treh fazah in sicer dve pisemski

vabili in eno vabilo preko elektronske pošte. Anketiranje neprejemnikov

subvencij se je izvajalo le preko pisemskih vabil, ki so bila prav tako poslana v

treh fazah. Zaradi zagotavljanja anonimnosti in logistično kompleksne izvedbe

ankete, se respondentom niso pošiljali opomniki, vsak je prejel povabilo k

sodelovanju le enkrat.

K sodelovanju smo povabili 3.522 prejemnikov subvencije, na anketo pa se jih je

odzvalo 543, od teh je anketo delno ali v celoti zaključilo 374 respondentov. Za

vzorec je bilo predvidenih 345 respondentov, z doseženim vzorcem smo predvideni

vzorec nekoliko presegli (108% realizacija vzorca).

Časovno dinamiko pošiljanja vabil za sodelovanje v anketi vzorcu prejemnikov

subvencije prikazuje spodnja tabela.

Tabela 1: Časovni potek izvajanja anket pri vzorcu prejemnikov

Način pošiljanja

ankete

Datum

pošiljanja

Število poslanih

vabil

Pisemsko – po pošti 21.9.2016 1.000

Pisemsko – po pošti 5.10.2016 1.000

e-mail 17.10.2016 1.522

SKUPAJ / 3.522

Vir: Lastni

Spodnja tabela prikazuje analizo anketiranja oz. število respondentov.

Tabela 2: Analiza anketiranja – prejemniki subvencije



16

Vir: Spletna anketa

Kum ulativni status Frekvenca Stopnja (v % )

Klik na odgovor 543 100

Klik na anketo 400 74

Začel izpolnjevati 381 70

Delno izpolnjena 374 69

Končal anketo 337 62

U porabnost enot

U porabne enote 338 90

Delno uporabne enote 10 3

Neuporabne enote 26 7

Prekinitve

U vodne prekinitve 162 30

Prekinitve vprašalnika 44 8 (neto 12)

Skupne prekinitve 206 38



17

Sodelovanje neprejemniki subvencije

K sodelovanju smo povabili 2.499 neprejemnikov subvencije, na anketo pa se jih

je odzvalo 301, od teh je anketo delno ali v celoti zaključilo 187 respondentov.

Predvideni vzorec za to populacijo je bil 235 respondentov, z anketo smo dosegli

80% realizacije vzorca.

Pri doseganju realizacije vzorca neprejemnikov subvencije smo se srečali z visoko

stopnjo nezainteresiranosti za sodelovanje v anketi in posledično nizko stopnjo

sodelovanja. Gre za specifično populacijo, ki je bila večinoma nezadovoljna in

razočarana nad ukrepom oziroma ne prejemom subvencije. Posledično je bil

interes za sodelovanje v anketi manjši kot med prejemniki subvencije (precej

izbranih v vzorec iz te skupine je poklicalo in povedalo, da v anketi ne želijo

sodelovati). Dodatna ovira, ki je onemogočala dvig stopnje odzivnosti je bil tudi

način anketiranja – baza neprejemnikov subvencije je vsebovala le fizične

naslove, realizirani odziv na pisemsko anketo je bil le 7,5%.Vabilo za sodelovanje

je bilo poslano trikrat z namenom doseganja vzorca. Zadnje pošiljanje je bilo

vzorcu poslano še v skrajnem roku, ki je še omogočal zadosten čas za analizo

prejetih anket do roka oddaje končnega poročila.

Časovno dinamiko pošiljanja vabil za sodelovanje v anketi vzorcu neprejemnikov

subvencije prikazuje spodnja tabela.

Tabela 3: Časovni potek izvajanja anket pri vzorcu neprejemnikov

Način pošiljanja

ankete

Datum

pošiljanja

Število poslanih

vabil

Pisemsko – po pošti 21.9.2016 800



SKUPAJ / 2.499

Vir: Lastni

Spodnja tabela prikazuje analizo anketiranja oz. število respondentov.



18

Tabela 4: Analiza anketiranja – neprejemniki subvencije

Vir: Spletna anketa

2.2 Uporabljeni viri podatkov

Primarni vir podatkov za vrednotenje ukrepa je spletna anketa, ki je bila

oblikovana in izvedena posebej za namen te evalvacije. Drugi uporabljeni viri

podatkov o ukrepu so baza prejemnikov in neprejemnikov subvencije ZRSZ ter

obstoječa poročila Zavoda RS za zaposlovanje in Ministrstva za delo, družino,

socialne zadeve in enake možnosti.

Pri analizah trga dela uporabljamo podatke, ki izhajajo iz ankete o delovni sili, ki

jo izvaja SURS skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) in

skladno z zahtevami Statističnega urada Evropske unije (Eurostat), ti podatki

omogočajo primerjavo med državami in časovno primerljivost podatkov s

predhodnimi leti. Poleg teh podatkov uporabimo tudi registrske podatke, ki

temeljijo na Statističnem registru (Register brezposelnih oseb z Zavoda RS za

zaposlovanje). Med anketnimi in registrskimi podatki so nekatere metodološke

razlike, ki so podrobneje pojasnjene na naslednjem naslovu:

http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=7788.)

Pri vrednotenju vpliva ukrepa na trg dela in podjetništvo ter njegovih ekonomski

učinkov smo poleg navedenih uporabili tudi druge podatke SURS ter podatke

AJPES, Eurostat in OECD, ter ugotovitve iz poročil UMAR in slovenskega dela

raziskave GEM (Global Entrepreneurship Monitor).

Kum ulativni status Frekvenca Stopnja (v % )

Klik na odgovor 301 100

Klik na anketo 212 70

Začel izpolnjevati 196 65

Delno izpolnjena 187 62

Končal anketo 161 53

U porabnost enot

U porabne enote 157 84

Delno uporabne enote 6 3

Neuporabne enote 24 13

Prekinitve

U vodne prekinitve 105 35

Prekinitve vprašalnika 32 11 (neto 16)

Skupne prekinitve 137 46

http://www.stat.si/StatWeb/Common/PrikaziDokument.ashx?IdDatoteke=7788



19



20

2.3 Časovni načrt vrednotenja

Seznanjenost z izhodišči predmetnega vrednotenja in evalvacijskimi vprašanji se

je pričela z objavo javnega naročila na portalu javnih naročil dne 15.12.2015. Prvi

sestanek z naročnikom je bil izveden dne 12.4.2016 in po tem datumu smo pričeli

z izvajanjem naročene storitve.

V spodnji preglednici je naveden časovni potek izvedene storitve.

Tabela 5: Časovni potek izvedbe vrednotenja

AKTIVNOST ČASOVNI OKVIR

Podpis pogodbe za izvedbo predmetne storitve 24.3.2016

Uvodni sestanek z naročnikom 12.4.2016

Zbiranje primarnih in sekundarnih podatkov april – junij 2016

Priprava vprašanj za anketo in vzorčenje junij – september 2016

Izvedba ankete september – november 2016

Analiza ankete november – december 2016

Izvedba sestanka/intervjuja z izvajalci ukrepa 13.12.2016

Izvedba ankete s presojevalci poslovnih idej december – januar 2016

Izvedba intervjujev z vzorcem najbolj uspešnih

prejemnikov pomoči in spodletelih podjetniških idej

december – januar 2016

Oddaja končnega poročila 13.1.2017

VIR: Lastni

2.4 Omejitve vrednotenja

Omejitve anketiranja

Anketiranje, oziroma sama izvedba anketiranja je imela nekaj omejitev, ki so

predvsem oteževale doseganje želenega vzorca.

ZRZS hrani baze podatkov, ki so po eni strani precej izčrpne, po drugi strani, pa

nekateri podatki, ki bi lahko olajšali komunikacijo z uporabniki ukrepa

samozaposlovanja, manjkajo. Baza neprejemnikov subvencije tako vsebuje le

fizične naslove oseb, baza prejemnikov subvencije pa poleg fizičnih naslovov

vključuje tudi elektronske naslove, vendar so elektronske naslove pričeli zbirati

šele leta 2012.

Težave, na katere smo naleteli pri anketiranju so bile naslednje: 250 fizičnih

naslovov je bilo napačnih oziroma zastarelih; nekateri respondenti niso imeli

možnosti oziroma niso znali uporabljati računalnika in so prosili za tiskano

obliko vprašalnika (ki smo jim jo poslali, vendar nihče ni poslal nazaj izpolnjene

ankete) Nekateri respondenti so imeli težavo pri vpisovanju naslova ankete in



21

niso znali dostopati do ankete, precej pa je bilo tudi takih, ki so poklicali in

povedali, da ne želijo sodelovati v anketi. V anketi predvsem niso želeli sodelovati

neprejemniki subvencije.

Ko imamo opravka z neprejemniki subvencije je potrebno vedeti, da gre za

specifično in ranljivo populacijo, saj gre za brezposelne, ki so se sicer udeležili

delavnic in presoje poslovne ideje, vendar v večini primerov njihove poslovne

ideje niso bile dovolj dobre, da bi prejeli subvencijo za odprtje podjetja. Ta

skupina ima nekoliko nižjo izobrazbo od prejemnikov subvencije, med njimi pa je

več dolgotrajno brezposelnih. Raziskovanje posebnih populacij je bolj kompleksno

in težavno od raziskovanja splošne populacije, kar se je pokazalo tudi v primeru

vrednotenja ukrepa samozaposlovanja, saj je bil odziv na anketo v tej populaciji

slabši.



22

3 OCENA SOCIO-EKONOMSKEGA RAZVOJA

V oceni socio-ekonomskega razvoja se osredotočamo na obdobje od leta 2007 dalje,

to je obdobje za katerega se izvaja tudi pričujoča evalvacija. Osredotočamo se na

gibanja na trgu dela, gibanje plač in samozaposlene in ključne kazalnike –

delovno aktivnost, brezposelnost, značilnosti brezposelnih, razkorak med spoloma

in samozaposlene oziroma samostojne podjetnike. Podatke za Slovenijo

primerjamo z EU, pri čemer sicer predstavljamo podatke za časovno obdobje 2007

do 2015, vendar so bistveni poudarki in ugotovitve vezani na obdobje 2007-2013,

torej na obdobje trajanja ukrepa.

3.1 Trg dela v Sloveniji

3.1.1 Delovno aktivno prebivalstvo

Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini od 15-64 let od leta 2008 pada. V

letu 2008 je bila 68,6 %, v letu 2009 je padla za 0,9 odstotne točke, do leta 2013

pa skupno za 5,9 odstotne točke. Leto 2013 predstavlja najnižjo stopnjo delovne

aktivnosti v opazovanem obdobju (63,35 %). V letu 2014 se je stopnja delovne

aktivnost ponovno dvignila na raven leta 2008 (68,6 %).

V letu 2008 je bila stopnja brezposelnosti po anketi o delovni sili še 4,4%, nato pa

je delež brezposelnih pričel naraščati in vrh dosegel leta 2013, ko je narasla na

10,1 %. Po letu 2013, je stopnja brezposelnosti pričela počasi padati, trg pa

okrevati.

Primerjava podatkov na letni ravni (tekoči mesec glede na isti mesec prejšnjega

leta) nam pokaže, da je število zaposlenih oseb v obdobju 2008 do 2013 padalo, od

leta 2014 dalje pa se to število spet dviga. Hkrati se je število samozaposlenih

oseb (brez kmetov) na letni ravni stalno povečevalo, razen v letu 2012. Število

samozaposlenih (brez kmetov) na letni ravni se je najbolj zvišalo v juliju 2009, in

sicer za 3.520 oseb (na približno 58.800). V juliju 2015 je bilo število

samozaposlenih oseb (brez kmetov) za 4,2 odstotka višje kot v juliju 2014,

medtem ko se je število zaposlenih oseb v juliju 2015 glede na isti mesec

prejšnjega leta povečalo za 1,3 odstotne točke.



23

Tabela 6: Aktivno prebivalstvo (po raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo)

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Aktivno

prebivalstvo 925334 942473 944525 935543 934658 920184 913424 917901 917363

Delovno aktivno

prebivalstvo 853998 879257 858171 835039 823967 810001 793597 797792 804637

Zaposlene

osebe 766049 789863 767373 747194 729050 717043 698724 703040 713076

Samozaposlene

osebe 87949 89394 90798 87845 94917 92958 94873 94752 91561

Samozaposlene

osebe brez kmetov 53303 55442 58508 59824 61258 60823 61395 64351 66845

Registrirane

brezposelne osebe 71335 63215 86354 100504 110692 110183 119827 120109 112726

Vir: SURS

Slika 1: Letni prirast zaposlenih in samozaposlenih oseb (brez kmetov), razlika med

številom v tekočem mesecu in številom v istem mesecu prejšnjega leta (julij)

VIR: SURS

V primerjavi z EU 28 je v Sloveniji delež delovno aktivnih (med starimi 15 in 64

let) v opazovanem obdobju padal bolj kot v EU. Najvišji delež delovno aktivnih

smo v Sloveniji beležili v letu 2008 (68,6 %), v primerjavi z EU 28 pa je bil ta

delež višji za 2,9 odstotne točke. Padec deleža delovno aktivnih je bil v Sloveniji v

primerjavi z EU 28 večji – od 2008 do 2013 je delovna aktivnost padla za 4,2

odstotne točke med tem ko je bil v EU 28 padec za 1,7 odstotne točke. Po letu

2013 stopnja delovne aktivnosti postopno raste in v letu 2015 se po deležu

delovno aktivnih skoraj izenačimo s povprečjem EU 28.



24



25

Tabela 7: Stopnja delovne aktivnosti (15-64 let) Primerjava Slovenija – EU

Vir: Eurostat

3.1.2 Razkorak med spoloma

Razkorak med spoloma je opredeljen kot razlika med stopnjo zaposlenosti moških

in žensk. V Sloveniji je razkorak med spoloma v starostni skupni od 15 do 65 let

sicer manjši kot je v povprečju v EU 28. Opažamo, da se je na ravni EU 28

razkorak pričel leta 2008 počasi manjšati in v letih 2014 in 2015 ostaja na isti

ravni (razkorak je 10,5 odstotnih točk), medtem ko se je v Sloveniji razkorak v

letu 2008 glede na leto 2007 precej zmanjšal in padal do leta 2012, od leta 2013

pa se spet počasi veča in znaša 7,9 odstotnih točk.

V skupini mladih – od 15 do 24 let se je razkorak od leta 2007 do leta 2015 precej

zmanjšal – v Sloveniji je bila v letu 2007 razlika med stopnjo zaposlenosti moških

in žensk 11,8 odstotnih točk, leta 2015 pa je bila 4,9 odstotnih točk v prid moških.

Razkorak med spoloma je na ravni EU 28 v tej starostni skupini še nekoliko nižji

in od leta 2013 konstanten – 3,7 odstotnih točk v prid moških.

Slika 2: Razkorak med spoloma (zaposleni)

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 67,8 68,6 67,5 66,2 64,4 64,1 63,3 63,9 65,2

EU 28 65,2 65,7 64,4 64 64,1 64 64 64,8 65,6

0

2

4

6

8

10

12

14

16

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

EU 28 (15-65) EU 28 (15-24) SI (15-65) SI (15-24)



26

Vir: Eurostat, Anketa o delovni sili

3.2 Dinamika brezposelnosti

Kot izhaja iz spodnje tabele, se je brezposelnost od leta 2008 vztrajno večala –

stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2008 do 2013 podvojila. Indeks

glede na predhodno obdobje kaže, da se je število registriranih brezposelnih

najbolj povečalo iz leta 2008 na leto 2009.

Tabela 8: Gibanje brezposelnosti

registrirana

brezposelnost

indeks na

predhodno

obdobje

stopnja

registrirane

brezposelnosti

Stopnja

brezposelnosti po

anketi o delovni sili

Leto konec

obdobja

povprečj

e

obdobja

konec

obdob

ja

povprečj

e

obdobja

povprečje obdobja

(v %)

povprečje obdobja (v

%)

2007 68.411 71.336 87,4 83,1 7,7 4,9

2008 66.239 63.216 96,8 88,6 6,7 4,4

2009 96.672 86.354 145,9 136,6 9,1 5,9

2010 110.021 100.504 113,8 116,4 10,7 7,30

2011 112.754 110.692 102,5 110,1 11,8 8,2

2012 118.061 110.183 104,7 99,5 11,9 8,9

2013 124.015 119.827 105 108,8 13,1 10,1

2014 119.458 120.109 96,3 100,2 13,1 9,75

2015 113.076 112.726 94,7 93,9 12,3 9

2016 99.615 103.152 88,1 91,5 n.p. 8*

* Podatki za četrto četrtletje 2016 še niso dosegljivi.

n.p.: Ni podatka

Vir: Registrirana brezposelnost ZRZS, stopnja registrirane brezposelnosti SURS, anketa

o delovni sili EUROSTAT

Stopnja registrirane brezposelnosti se je od leta 2007 v vseh regijah povečevala,

do leta 2013, ko se je na ravni Slovenije ustalila pri 13,1 %. Po regijah je močno

nad slovenskim povprečjem Pomurska regija, kjer je bila leta 2010 celo 19 %

registrirana stopnja brezposelnosti, ki je do leta 2012 sicer padla na 17,3 % nato

pa je pričela (v nasprotju s trendom ostalih regij) spet rasti. V splošnem že vrsto

let beležimo najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti v regijah, ki sodijo v

kohezijsko regijo vzhodne Slovenije. Najnižjo stopnjo registrirane brezposelnosti

v povprečju beleži Gorenjska regija, tej sledi Goriška regija.



27

Tabela 9: Stopnja registrirane brezposelnosti po regijah

VIR: SURS

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se je v zadnjem desetletju precej spreminjala,

kaže pa podobne trende kakor stopnja brezposelnosti v EU28. Stopnja

brezposelnosti v Sloveniji je bila od leta 2007 do 2014 pod evropskim povprečjem,

v letu 2015 pa se je v starostni skupini 25-64 let stopnja brezposelnosti v

Sloveniji izenačila z Evropo (Slika 4).

Slika 3: Stopnja brezposelnosti primerjava Slovenija EU28 (15-64 let)

VIR: EUROSTAT, Anketa o delovni sili

Čeprav je trend gibanja brezposelnosti v Sloveniji podoben kot v EU 28 iz Slike 3

in Slike 4 razberemo, da se je stopnja brezposelnosti zviševala hitreje v Sloveniji

kot v Evropi.

Statistična regija/leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 7,7 6,7 9,1 10,7 11,8 12 13,1 13,1 12,3

Pom urska 13,4 12,2 15,9 19 18 17,3 17,8 18,4 18,9

Podravska 10,4 9,1 11,9 13,5 14,5 14,1 14,7 14,4 13,6

Koroška 8,1 7,3 10,9 13,1 13,3 12,2 13,9 13 11,5

Savinjska 9,4 8 10,3 11,8 12,7 12,7 13,9 13,9 13,3

Zasavska 9,7 8,2 11 11,9 13,3 14,7 16,6 17,7 15,2

Posavska 8,9 7,7 10,2 12,2 13,4 13,9 14,8 14,7 13,6

Jugovzhodna

Slovenija 7 6,3 8,9 10 11,6 12,8 14,1 13,9 13

Osrednjeslovenska 5,9 5 6,8 8,5 9,9 10,1 11,5 11,7 11

Gorenjska 4,9 4,4 6,9 8,1 8,8 8,9 9,8 9,5 8,6

Prim orsko- notranjska 5,4 4,9 7,1 8,5 10 10,4 12,3 11,9 11,1

Goriška 4,9 4,3 7,1 8,6 10 10,3 11,7 11,2 10,3

Obalno - kraška 6,3 5,2 6,9 7,9 9,6 10,2 11,7 12,1 11

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

SI EU 28



28



29

Slika 4: Stopnja brezposelnosti 15-25 let in 25-64 let

Vir: Eurostat, Anketa o delovni sili

3.2.1 Dolgotrajna brezposelnost

Dolgotrajno brezposelne osebe, so osebe, ki so, v skladu z definicijo ILO, že 1 leto

ali več prijavljene v evidenci brezposelnih pri Zavodu za zaposlovanje. Naraščanje

števila dolgotrajno brezposelnih je v Evropski uniji ena ključnih težav na trgu

dela, saj ima negativne posledice, tako socialne kot ekonomske, za posameznika

in za družbo v celoti. Kot pravi Komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve,

strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen:

„Dolgotrajna brezposelnost je eden najzahtevnejših in najbolj perečih izzivov,

povezanih z gospodarsko krizo, trenutno pa se z njo sooča več kot 12 milijonov

Evropejcev…” (EK, 2015). Dolgotrajna brezposelnost pri posamezniku povečuje

socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje kompetenc, manjšo motivacijo in večjo

možnost za pojav zdravstvenih težav. Dlje ko ljudje niso na trgu dela, težje se

ponovno zaposlijo.

Tabela 10: Stopnja in delež dolgotrajne brezposelnosti (15-64 let) v Sloveniji in EU

Vir: Eurostat

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

EU 28 (15-25 let) SI (15-25 let)

EU 28 (25-64 let) SI (25-64 let)

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 2,2 1,9 1,8 3,2 3,6 4,3 5,2 5,3 4,7

EU 28 3 2,6 2,9 3,8 4,1 4,6 5,1 5 4,5

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Slovenija 45,7 42,2 30,1 43,3 44,2 47,9 51 54,5 52,3

EU 28 42,6 36,9 33,2 39,8 42,8 44,3 47,1 49,3 48,2



30

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (več kot 12 mesecev) se je med krizo močno

povišala. Najnižja je bila v letu 2009, ko je bila 16,4 % (v skupinah 12 do 23

mesecev; več kot 24 mesecev), v letu 2014 pa je bila najvišja - in sicer kar trikrat

višja kot leta 2009. V letu 2009 je bila tako nižja stopnja dolgotrajne

brezposelnosti in višja stopnja kratkotrajne brezposelnosti.

Tabela 11: Brezposelni po trajanju iskanja dela

M: manj natančna ocena - previdna uporaba

VIR: SURS

3.2.2 Značilnosti brezposelnih

Brezposelnost glede na spol

Struktura brezposelnih po anketi o delovni sili glede na spol kaže, da se veča

razkorak med deležem brezposelnih moških in žensk – v letu 2008 je bilo

brezposelnih za 0,9 odstotne točke več žensk kot moških, v letih 2009, 2010 in

2011 se je razkorak izničil, z letom 2012, pa se je ponovno povečal in sicer je bilo v

letu 2012 za 1 odstotno točko več brezposelnih žensk, v letu 2014 pa je bil

razkorak že 1,6 odstotne točke v prid moških (Slika 5).

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

< 1 m esec 5,3 M 5,4 M 2,7 M 2,5 M 3,0 M 1,9 M 2,0 M 2.8 M

1- 5 m esecev 35,3 41,1 31,1 30,9 27,9 24,3 24,8 24,3

6 - 11

m esecev 13,9 20,8 19,1 18,2 17,5 18 16,1 15,7

12 - 23

m esecev 19,8 16,4 25,2 23,8 24,1 23 22,3 22,3

24 m esecev< 25,7 16,4 21,9 24,7 27,5 32,7 34,8 34,8

Delež (v % )



31

Slika 5: Brezposelnost glede na spol (po anketi o delovni sili)

VIR: SURS, Anketa o delovni sili

Še večji pa je razkorak glede na registrirano brezposelnost. Razkorak se je najbolj

zmanjšal v letih 2011 in 2012, od leta 2013 pa se ponovno povečuje.

Slika 6: Stopnja registrirane brezposelnosti (moški/ženske)

Vir: SURS

Podrobnejša analiza pokaže, da so razlike, ki se kažejo na nivoju Slovenije

posledica razlik in razkoraka znotraj kohezijskih regij. Delež brezposelnih žensk

je v celotnem opazovanem obdobju večji v Vzhodni Sloveniji, medtem ko je v

Zahodni Sloveniji do leta 2012 delež brezposelnih žensk nižji kot delež

brezposelnih moških. Od leta 2012 se razkorak med brezposelnimi moškimi in

ženskami veča v korist moških in sicer v obeh regijah. V Vzhodni Sloveniji je tako

razlika med brezposelnimi ženskami in moškimi v letu 2012 1,4 odstotne točke,

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

moški

ženske

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Stopnja registrirane brezposelnosti

skupaj moški ženske



32

do leta 2014 ta razlika naraste na 2,8 odstotne točke. V Zahodni Sloveniji je

razlika manjša in ne narašča (Slika 7).

Slika 7: Brezposelni po spolu glede na kohezijsko regijo

Vir: SURS, Anketa o delovni sili

Brezposelni glede na izobrazbo

Glede na izobrazbo se je stopnja brezposelnosti najbolj povečala v skupini nižje

izobraženih, v letu 2013 je bil delež brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo

trikrat višji kot je bil leta 2008, leta 2014 pa se je v tej skupini delež brezposelnih

najbolj znižal. Leta 2012 se je delež brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo

zvišal na 6,1 % in se do leta 2014 zviševal po 0,1 odstotne točke.

4,5

6,2

3,5 3,3

6,3

7,4

5,5

4,1

7,7 8,1

7,2

5,9

8,9

9,6

7,4

6,6

9,4

10,8

7,3 7,9

10,5

12,6

8,3

9,2

9,9

12,7

7,9 8,3

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

Moški

Žen

ske

V Slo Z Slo V Slo Z Slo V Slo Z Slo V Slo Z Slo V Slo Z Slo V Slo Z Slo V Slo Z Slo

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014



33

Tabela 12: Stopnja brezposelnih glede na izobrazbo

M: manj natančna ocena - previdna uporaba

n.p.: ni podatka

VIR: SURS

3.3 Gibanje plač

Kot navaja UMAR v Poročilu o razvoju 2015, je bila rast minimalne bruto plače v

letu 2014 po petih letih znova počasnejša (0,7 %) od rasti povprečne bruto plače,

razmerje med njima pa se je v obdobju 2008–2014 močno povečalo. V tem obdobju

je bila zaradi sočasnosti krize in sprememb zakonodaje1 rast minimalne plače

3,6-krat hitrejša od rasti povprečne plače, zato se je razmerje med njima povečalo

na 51,4 %, kar nas uvršča povsem na vrh članic EU.

Tabela 13: Povprečna izplačana minimalna plača, povprečna bruto plača in razmerje

med njima

1 V letu 2010 je bil sprejet novi Zakon o minimalni plači ter na novo določil njeno višino, ki je bila

precej višja od takrat veljavne, način prehoda na višjo raven minimalne plače in način

usklajevanja te.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Brez izobrazbe,

nepopolna

osnovnošolska 9,2 M 13,5 M 16,5 M 17,6 M 23,7 M 28,5 M 17,3 M n.p.

O snovnošolska 5,8 8,1 11 12,8 14 17,1 14,8 14,1

Nižja ali srednja

poklicna 4,3 6,7 7,9 9,8 9,5 11,6 11,8 10,5

Srednja strokovna,

splošna 4,4 6,1 7,3 7,9 8,8 10 9,5 9,5

Višješolska,

visokošolska 3,4 3,2 4,3 4,9 6,1 6,2 6,3 5,8

%

M inim alna

bruto plača

Nom inalna

rast

m inim alne

plače

Realna rast

m inim alne

plače

Povprečna

bruto plača

Nom inalna

rast bruto

plače

Realna

rast bruto

plače

Razm erje m ed

m inim alno

plačo in

povprečno plačo

2007 529 2,5 -1,1 1.285 5,9 2,2 41,2

2008 571 8 2,2 1.391 8,3 2,5 41,1

2009 593 3,7 2,8 1.439 3,4 2,5 41,2

2010 679 14,6 12,6 1.495 3,9 2,1 45,4

2011 718 5,7 3,8 1.525 2,9 0,2 47,1

2012 763 6,3 3,5 1.525 0,1 -2,4 50

2013 784 2,7 0,9 1.523 -0,2 -2 51,4

2014 789 0,7 0,5 1.540 1,1 0,9 51,2

2015 791 0,2 0,7 1.556 0,7 1,2 50,8



34

VIR: Umar (Poročilo o razvoju 2016)

V celotnem obdobju krize je rast minimalne plače presegala tudi rast

produktivnosti dela v dejavnostih zasebnega sektorja. Slovenija je imela ob enem

največjih znižanj gospodarske aktivnosti v EU med krizo eno največjih realnih

zvišanj minimalne plače (skoraj 30-odstotno, medtem ko je ta v nekaterih

članicah ostala nespremenjena več let). Dvig minimalne plače je v obdobju 2010–

2012 močno zaviral hitrejšo prilagoditev plač krizi, pomembno vplival na

zmanjšanje plačne neenakosti, pri čemer se že pred krizo nismo razlikovali od

povprečja EU, na poslabšanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva in izgubo

delovnih mest.

Tabela 14: Višina povprečne mesečne bruto plače v javnem in zasebnem sektorju2

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Javni

sektor 1708 1815 1824 1870 1843 1823 1863 1794 1829

Zasebni

sektor 1287 1304 1383 1430 1462 1472 1506 1432 1450

VIR: SURS

Povprečne bruto mesečne plače v javnem sektorju so se do leta 2011 postopno

zviševale, nato pa so se pričele zniževati, medtem ko v zasebnem sektorju, kjer so

povprečne bruto plače sicer nižje kot v javnem sektorju, beležimo konstantno

minimalno rast bruto plač.

3.4 Samozaposleni

Samozaposlitev predstavlja obliko zaposlitve, kjer posameznik dela zase in ne za

delodajalca, uvršča se med druge oblike dela (razlikuje se od standardne

zaposlitve pri delodajalcu za nedoločen čas). Najpogostejši obliki samozaposlitve

sta samostojni podjetnik in oseba, ki samostojno opravlja (poklicno) dejavnost.

2 Raziskovanje temelji izključno na obstoječih administrativnih virih, in sicer preliminarnih

kontrolnih (za začasne podatke) in odmernih (za končne podatke) podatkih iz napovedi za odmero

dohodnine, ki jih SURSu posreduje Davčna uprava RS, vir podatkov o demografskih in

zaposlitvenih značilnostih zaposlenih oseb pa je Statistični register delovno aktivnega

prebivalstva.



35

Vpliv samozaposlovanja na trgu dela ni odvisen le od števila ljudi, ki so

razvrščeni kot samozaposleni. Samozaposlovanje je "pomembno gonilo

podjetništva in ustvarjanja delovnih mest" v Evropi (EEOR 2010).



36

Tabela 15: Samozaposlene osebe glede na spol

Vir: SURS

Iz zgornje tabele je razvidno, da skupno število samozaposlenih oseb narašča,

predvsem narašča število samostojnih podjetnikov in oseb, ki opravljajo poklicno

dejavnost, manjša pa se število kmetov. Glede na spol so razlike predvsem v

kategoriji samostojnih podjetnikov, kjer je moških precej več kot žensk, medtem

ko so v kategoriji oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost razlike precej manjše.

Po poročilu OECD za leto 2011 Slovenija na področju samozaposlovanja zaostaja

za evropskim povprečjem, delež vseh samozaposlenih v Sloveniji je v povprečju

nižji za 2,5 odstotne točke tudi glede na spol in starost so razlike med EU in

Slovenijo med 2 in 3 odstotne točke, le v skupini starejših (50 – 64 let) je razlika

manjša; tu Slovenija zaostaja za evropskim povprečjem za manj kot 1 odstotno

točko.

Tabela 16: Deleži samozaposlenih v populaciji glede na spol in starost – primerjava

Slovenija in EU (2011)

Vir: OECD

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Sam ozaposlene

osebe - SKU PAJ 64899 63688 64959 63086 66127 64488 64491 66341 62805

Sam ostojni

podjetniki

posam ezniki 34959 36415 38089 38552 38980 38482 38516 39885 41062

Osebe, ki

opravljajo

poklicno

dejavnost 3872 3925 3874 3678 3546 3394 3241 3283 3369

Km etje 26068 23347 22995 20857 23602 22612 22734 23174 18374

Sam ozaposlene

osebe - SKU PAJ 23049 25705 25839 24758 28789 28470 30382 28411 28755

Sam ostojni

podjetniki

posam ezniki 11456 11985 13362 14435 15595 15875 16659 18224 19405

Osebe, ki

opravljajo

poklicno

dejavnost 3015 3114 3182 3159 3138 3072 2979 2960 3009

Km etje 8577 10605 9295 7164 10057 9524 10744 7227 6341

M oški

Ženske

EU Slovenija

Skupaj (15-64 let) 14,4 11,9

M oški (15-64 let) 18,3 15,5

Ženske (15-64 let) 9,7 7,6

M ladi (15-24 let) 4,1 2,3

Starejši (50-64 let) 19,2 18,4



37

Podatki kažejo, da je delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi

zaposlenimi3 na ravni EU relativno stabilen, tako med mladimi (15-24) (Tabela

17) kot tudi med vsemi zaposlenimi (Tabela 18). V Sloveniji pa lahko opazimo

izrazito nihanje, predvsem med mladimi – leta 2007 je bilo 30,6 % mladih novo

zaposlenih kot samostojni podjetniki, leta 2010 delež poskočil na 54,1 %, leta

2011 padel za skoraj 20 odstotnih točk in leta 2012 ponovno poskočil na 50,3 %.

Tako je v opazovanem obdobju delež novo zaposlenih mladih kot samostojni

podjetniki nekatera leta pod evropskim povprečjem, spet druga pa močno nad

povprečjem.

Tabela 17: Delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi zaposlenimi (15-24

let)

Vir: Eurostat

Delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi zaposlenimi v

starostni skupini med 15-64 je od leta 2007 do 2012 nekoliko pod evropskim

povprečjem, leta 2013, se deleža izenačita, v 2014 in 2015 pa je delež novo

zaposlenih samostojnih podjetnikov v Sloveniji nad evropskim povprečjem.

Tabela 18: Delež novo zaposlenih samostojnih podjetnikov med vsemi zaposlenimi (15-64

let)

Vir: Eurostat

Primerjava med tabelama kaže da je delež novo zaposlenih samostojnih

podjetnikov med mladimi bistveno višji kot v celotni populaciji zaposlenih (15-

64), kar verjetno kaže na to, da mladi na trgi dela težko najdejo zaposlitev in zato

izbirajo to obliko zaposlitve.

Nihanje novo zaposlenih mladih samostojnih podjetnikov (Tabela 17) in

povečevanje deleža samostojnih podjetnikov v populaciji (15 – 64 let) je lahko tudi

vpliv ukrepa spodbujanje samozaposlovanja

3 Delež zaposlenih (med vsemi zaposlenimi) v trenutni službi 12 mesecev ali manj

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

EU 28 40,3 38,4 36,8 38,9 41,3 39,8 38,3 38,1 38,4

Slovenija 30,6 38,6 43,9 54,1 36,8 50,3 34 46,6 40,4

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

EU 28 9,2 8,6 8,1 8,4 8,5 8,3 8,2 8,3 8,3

Slovenija 6,7 6,8 7,9 7,8 6,8 7,8 8 8,6 9,4



38

Tudi podatki AJPESa kažejo, da je od leta 2008 število vpisov samostojnih

podjetnkov konstantno, manjši padec zaznamo leta 2012, na kar bi lahko vplivala

tudi sprememba v izvajanju ukrepov APZ (v drugi polovici leta 2012 je postala

zahtevana vsaj tri-mesečna prijava v evidenci brezposelnih oseb ali v evidenci

iskalcev zaposlitve.) V letu 2013 pa je število vpisanih samostojnih podjetnikov

najvišje glede na opazovano obdobje in sicer 14.534.

Tabela 19: Število vpisov in izbrisov samostojnih podjetnikov po letih

Število vpisov

in izbrisov

samostojnih

podjetnikov po

letih

Leto vpisa SKUPAJ

število

izbrisanih

podjetnikov

po letih

izbrisa in

število

aktivnih

podjetnikov

na dan

31.12.2015

pred

2007 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

Leto

izbrisa

pred

2007 55757 6.003

2007 5.476 786 6.262

2008 5.916 1.374 1.113 8.403

2009 4861 1.363 2.067 1.354 9.645

2010 5299 907 1.667 1.990 1.130 10.993

2011 3426 673 1.068 1.903 2.127 1.284 10.481

2012 3467 574 902 1.297 1.838 2.620 1.590 12.288

2013 3236 498 653 924 1.174 1.625 2.050 1.487 11.647

2014 2755 320 507 661 800 1.066 1.571 2.192 1.558 11.430

2015 2639 271 405 460 555 697 993 2.074 2.530 1.882 12.506

Aktivni

podjetniki na

dan

31.12.2015

26.646 2.875 3.820 4.051 4.615 4.831 5.171 8.781 9.572 12.591 82.953

Število vpisov

podjetnikov po

letih

119.478 9.641 12.202 12.640 12.239 12.123 11.375 14.534 13.660 14.473

Vir: AJPES

Na dan 31.12.2015 je bilo v Poslovni register Slovenije vpisanih 82.953

podjetnikov, od tega jih je bilo v letu 2007 vpisanih 9.641 (11,6 %). V letu 2015 je

bilo izbrisanih 12.506 podjetnikov (15,1 %). V letu 2015 je bilo na novo vpisanih



39

14.473 (17,4 %) podjetnikov, od tega jih je bilo do konca leta 2015 izbrisanih 1.882

(2,3 %) .

3.4.1 Poslovanje samostojnih podjetnikov

V tem poglavju predstavljamo pregled poslovanja samostojnih podjetnikov med

leti 2007 in 2015. Podatke povzemamo po letnih poročilih Agencije Republike

Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Podlaga podatkov so iz

letnih poročil za leta 2007 - 2015, ki jih samostojni podjetniki v skladu z Zakonom

o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) za namen državne statistike

predložilo AJPES vsako leto do 31. marca. Samostojni podjetniki so podatke iz

letnih poročil za namen državne statistike oziroma zaradi spremljanja

ekonomskih gibanj na različnih ravneh predložili na poenotenih obrazcih, ki jih je

AJPES predpisal z Navodilom o predložitvi letnih poročil in drugih podatkov

gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov posameznikov4. Oblika in

vsebina letnega poročila podjetnika je odvisna od njegove velikosti5. Za majhne

podjetnike so obrazci predpisani na podlagi Slovenskega računovodskega

standarda 39 (2006) – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih

posameznikih6 Samostojni podjetniki, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi

odhodki, niso zavezani k oddaji letnih poročil AJPES, zato v prikaz poslovanja

niso vključeni..

V nadaljevanju predstavljamo poslovanje samostojnih podjetnikov med leti 2007

in 2015. Majhni podjetniki so v letu 2007 ustvarili 5.472.250 tisoč evrov

prihodkov, v letu 2015 pa so ustvarili 4.710.767 tisoč evrov prihodkov, kar je za

13% manj kot v letu 2007.

Slika 8: Delež podjetnikovega dohodka, negativnega poslovnega izida in delež neto

podjetnikovega dohodka v prihodkih (2007-2015)

4 Uradni list RS, št. 7/08, 8/09, 107/09, 109/10 5 Za razvrščanje samostojnih podjetnikov po velikosti veljajo enaka merila kot za gospodarske

družbe – po ZGD-1. 6 Uradni list RS, št. 118/05, 10/06 – popr., 58/06, 112/06 – popr., 112/06 – popr., 3/07, 12/08,

119/08, 1/10, 90/10 – popr., 80/11, 2/12, 64/12, 94/14 in 2/15 – popr..



40

Vir: AJPES

Iz primerjave rezultatov poslovanja med leti je razvidno, da so imeli podjetniki v

letu 2007 največjo vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev (8,2 %).

Izračunan je iz razmerja med neto podjetnikovim dohodkom in sredstvi. Po letu

2007 je vrednost kazalnika pričela padati in bila najnižja v letu 2009 (5,5 %)

hkrati pa je v letu 2009 tudi najvišja vrednost negativnega poslovnega izida. Po

letu 2009 se je stanje postopno izboljševalo, leta 2013 je bila vrednost neto

podjetnikovega dohodka 6,7 % in je rasla. V letu 2015 je vrednost kazalnika 7, 7

%.

3.5 Ugotovitve

V oceni socio ekonomskega razvoja smo se osredotočili na gibanje na trgu dela in

prikazali spremembe, ki so se dogajale med leti 2007 in 2013. Padec gospodarske

aktivnosti je sprožil proces prilagajanja evropskega trga dela nižji ravni delovne

aktivnosti. V povprečju je stopnja delovne aktivnosti prebivalstva (15-64) v EU

od leta 2008 do 2013 počasi padala, podoben trend pa beležimo tudi v Sloveniji.

Od leta 2007 je v Sloveniji stopnja delovne aktivnosti padla za 4,5 odstotne točke.

Stopnja brezposelnosti pa je leta 2013 znašala 10,1 %, kar je za 5,7 odstotne

točke. več kot leta 2008, ko je bila stopnja brezposelnosti najnižja (v opazovanjem

obdobju). V letu 2014 se je stopnja delovne aktivnosti prvič po letu 2008 zvišala.

V Sloveniji se je stopnja delovne aktivnosti (starostna skupina 15−64 let) znižala

na 63,3 %, kar je za 4,5 o. t. manj kot leta 2007, stopnja brezposelnosti pa se je

več kot podvojila in je leta 2013 znašala 10,1 %. Večje poslabšanje razmer na trgu

dela v Sloveniji v primerjavi z EU je med drugim posledica večjega padca

0%

1%

2%

3%

4%

5%

6%

7%

8%

9%

10%

2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

podjetnikov dohodek negativni poslovni izid

neto podjetnikov dohodek



41

gospodarske aktivnosti, ki je posledica strukturnih slabosti slovenskega

gospodarstva, delno pa tudi vpliva velikega povečanja minimalne plače na

zmanjšanje konkurenčnosti v obdobju krize v Sloveniji. S trajanjem krize so se

povečali tudi strukturni problemi na trgu dela.

Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je v letu 2013 v povprečju EU povečala na

5,1 %, kar je za 2,5 odstotne točke več kot leta 2008. V Sloveniji pa je dolgotrajna

brezposelnost naraščala še hitreje in se je v obdobju 2008−2013 več kot podvojila.

Pereč problem je tudi razkorak med brezposelnimi ženskami in moškim, leta

2007 je bila stopnja registriranih brezposelnih žensk 9,5%, medtem ko je bilo

moških 6,3%, med leti 2011 in 2013 se je razkorak nekoliko zmanjšal (kar je bila

verjetno posledica povečanja brezposelnosti moških, ki so delali v gradbeni

industriji) od leta 2013 pa se razkorak ponovno povečuje. Delež brezposelnih

žensk je v celotnem opazovanem obdobju večji v Vzhodni Sloveniji, medtem ko je

v Zahodni Sloveniji do leta 2012 delež brezposelnih žensk nižji kot delež

brezposelnih moških.

Stopnja brezposelnosti se je med leti 2008 in 2013 najbolj povečala v skupini z

najnižjo izobrazbo, večala pa se je tudi v skupini v višjo ali visoko izobrazbo.

Leta 2012 se je delež brezposelnih z višjo ali visoko izobrazbo zvišal na 6,1 % in

se do leta 2014 zviševal po 0,1 odstotne točke.

Preglednica spodaj povzema ključne kazalnike trga dela. Vrednosti kazalnikov

smo analizirali za časovno obdobje od začetka izvajanja ukrepa (2007) do leta

2015.



42

Tabela 20: Vrednotenje kazalnikov trga dela za obdobje 2007-2015

Ob začetku izvajanja

ukrepa (2007)

Trend glede na

zadnje podatke

(2015)

Kazalniki SI glede na EU* SI EU*

Stopnja delovne aktivnosti + - o

Stopnja brezposelnosti + - -

Stopnja brezposelnosti med

mladimi + - -

Dolgotrajna brezposelnost + - -

Razkorak med spoloma - + +

Delež samozaposlenih - + o

Legenda – pomen ocen: - slabše začetno stanje/poslabšanje, o približno enako, + boljše začetno

stanje/izboljšanje

*Povprečje EU28

Iz preglednice je razvidno, da je bilo stanje večine izbranih kazalnikov ob začetku

izvajanja ukrepa v Sloveniji boljše od evropskega povprečja. Vrednosti kazalnikov

so se v letu 2015 sicer glede na izhodiščno stanje poslabšali, z izjemo razkoraka

med spoloma, ki se je izboljšal in deležem samozaposlenih, ki se je v Sloveniji

povečal. Delež samozaposlenih se je verjetno v Sloveniji povečal tudi zaradi krize

in večje brezposelnosti, ki so jo mnogi reševali z ustanavljanjem novih

gospodarskih subjektov.



43

4 VSEBINSKA IZVEDBA UKREPA

4.1 Analiza konteksta

Leta 1997 je bila z namenom, da bi zmanjšali visoko in vztrajno brezposelnost,

sprejeta evropska politika zaposlovanja in določene so bile prve smernice za

zaposlovanje, ki so temeljile na štirih stebrih: izboljšanju zaposljivosti, razvoju

podjetništva, spodbujanju prilagodljivosti podjetij in zaposlenih ter krepitvi

politike enakih možnosti. Leta 2000 je bila sprejeta Lizbonska strategija, v kateri

so bile začrtane ambiciozne reforme tako na nacionalni kot tudi evropski ravni,

strategija pa je predvidevala, da bo EU do leta 2010 postala najbolj

konkurenčno, dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu (EK 2008).

Ker so bile začrtane strategije preambiciozne so leta 2005 predlagali spremembe

Lizbonske strategije pod naslovom »Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in

delovna mesta – Nov začetek za lizbonsko strategijo« (EK 2005).

Z namenom, da bi omogoči

vrednotenje ukrepa samozaposlovanja aktivne politike zaposlovanja v obdobju 2007-2013 · letih...

Documents