Vprašalnik za učitelje

Šolstvo na Slovenskem od 1960 do 1969

Klara Grad

Ana Kerin

Mateja Dolinar

Ljubljana, 14. januar 2010

Kazalo vsebine

- 3 -1Uvod

- 4 -2Učiteljev pogled na šolo

- 4 -2.1Odgovori učiteljev

- 7 -3Učenci in šola

- 7 -3.1Odgovori učencev

- 10 -4Šolski sistem

- 11 -4.1Predmetnik

- 12 -5Pionirčki

- 14 -6Zaključek

- 15 -7Reference

1 Uvod

Projekt Comenius želi povezati evropsko mladino, ji dvigniti mednarodno zavest, izboljšati kakovost in strokovnost šolanja.

Pri nas smo pod drobnogled vzeli obdobje slovenske zgodovine v letih 1960 – 1969, raziskovali smo način življenja in mišljenja v tistem času. Vsak je izbral področje, o katerem se je pozanimal pri vseh mogočih virih, zbral podatke in jih izoblikoval v neke vrste projektno nalogo.

Naša skupinica se je odločila, da bo raziskala šolanje na Slovenskem v šestdesetih letih. Zakaj? Mnogo ljudi, predvsem mladi imajo zelo stereotipne predstave. Npr. da je šola takrat izgledala tako, da so stroge neporočene učiteljice s šibami pretepale uboge učence, jih pošiljale klečat v kot na koruzo ali pa sedet v oslovsko klop, če so izgovoril le eno besedico takrat, ko ne bi smeli. Da so učenci pisali z gosjimi peresi na pergament ( ali pa s kredo po črnih tablicah, ki so dolga leta prihajale iz roda v rod. Pa da so jih hudo kaznovali, če so imeli le črno pikico za nohti ali pa skuštrane lase.

Ker si večina mlajše generacije očitno slabo predstavlja, kako je izgledala šola le slabih petdeset let nazaj, smo si zadale nalogo, da bomo preučile takraten način šolanja in poiskale podobnosti in razlike v izobraževanju otrok takrat in danes.

V okviru tega projekta smo obiskale Slovenski šolski muzej v Ljubljani in tudi tamkajšnjo knjižnico, kjer smo našle kar nekaj snovi za našo nalogo. V nadaljevanju smo sestavile enotni vprašalnik za učence in učitelje, ki so na lastni koži doživljali potek šolanja v tistem času. Pogovorile smo se z bivšimi, zdaj že upokojenimi profesorji/učitelji in vprašanja zastavile tudi takratnim učencem in dijakom. Z veseljem in podrobno so odgovorili na naša vprašanja, kar nam je bilo v veliko pomoč.

2 Učiteljev pogled na šolo

Poučevanje se je od leta 1960 do danes precej spremenilo. Prav tako pa tudi odnos učencev do učiteljev. Učitelji so bili mnogo bolj spoštovani in imeli so veliko večjo avtoriteto. Po mnenju nekaterih, ki so učili v tistem času, je bilo takratno delo tudi mnogo lažje, saj ni bilo toliko različnih virov informacij. Otroci so večinoma prihajali iz podeželja in niso imeli toliko predznanja. Razlika med mestnimi šolami in tistimi v vaseh ni bila zelo velika, opazila se je le v predznanju otrok – mestni otroci so se veliko naučili že od staršev.

2.1 Odgovori učiteljev

1. Kateri predmet ste učili v 60-ih letih?

1. Prof. Knap - razredni pouk

2. Prof. Kobilica - razredni pouk

3. Prof. Žičkar - razredni pouk

4. Prof. Kode - matematiko, občasno tudi fiziko

5. Prof. Pintarič - angleščino na predmetni stopnji

2. Na kateri šoli in katere razrede (približno starostno skupino)?

1. OŠ Borovnica in OŠ Vič; 2. razred,

2. OŠ Dobrova, OŠ Franc Rozman Stane Šentvid; 1. in 2. razred

3. OŠ Veliki Podlog; 1., 2. tudi 3. razred

4. OŠ Angele Ocepek (center); OŠ Franc Rozman-Stane Šentvid; 6., 7., 8. razred (po potrebi tudi 5. razred)

5. OŠ Vič, nekaj časa tudi gimnazija v Škofji Loki, poučevala je višjo stopnjo (5.-8. razred)

3. Kakšna je bila disciplina? Kako ste jo vzdrževali?

Disciplina je bila včasih dobra, včasih slaba, odvisno od učenca in učitelja. Sicer so bili učenci večino časa pridni, saj se je ocenjevalo tudi obnašanje. Pa vendar se je sem ter tja našel kakšen zelo živahen učenec. Disciplino so tako vzdrževali z raznimi pogovori, večjim številom domačih nalog in dodatnih delom.

4. Kakšne so bile kazni za učence?

Kaznovalo se je mnogo stvari, vendar so bile kazni redke. Če nisi imel domače naloge si bil kaznovan tako, da si ostal po pouku in jo naredil. Slabo vedenje je bilo kaznovano s podpisom staršem, opomini, prav tako pa si dobil nižjo oceno pri vedenju. Za kaznovanje niso več uporabljali palice in klečanja na koruzi, ajdi ali ječmenu v kotu, še zmeraj pa so bili učenci kaznovani tako, da so morali v kotu stati. Sicer pa so bile kazni močno podobne današnjim: pogovor, ustni in nato pisni opomin, ukor razrednika, v skrajnem primeru pa tudi premestitev na drugo šolo. Vendar so bile višje kazni med zelo redkimi.

5. Kako ste ocenjevali? Kakšen je bil kriterij? (ocene od 1-5?)

Vseskozi se je ocenjevalo z ocenami od 1 do 5. V nižjih razredih ni bilo opisnega ocenjevanja. Prav tako so ocenjevali vedenje, na leto pa so imeli kar 4 ocenjevalna obdobja (4 četrtletja). Ocenjevanje je bilo tako ustno kot pisno, testi so bili napovedani. Pri slovenščini so se velikokrat ocenjevali nareki, prepisi in opisi slik. Kontrolne naloge so po navadi trajale le 15 minut, v njih pa so pisali le zadnje snovi. Testi so bili sestavljeni iz snovi celotne konference in so bili dolgi po 45 minut. Merila ocenjevanja so bila za osnovno šolo celo strožja kot so v današnjih časih. Veliko ocen so otroci pridobili pred tablo (ustno) in se tako naučili govoriti in razlagati. Prav tako pa si lahko imel popravni izpit (če si imel negativne ocene), vendar je moral učitelj posebej obrazložiti in napisati, da je naredil vse kar je v njegovi moči, da bi učenec dosegel pozitivno oceno. Negativni učenci so prav tako morali obiskovati dopolni pouk.

6. Kakšne so bile vaše metode poučevanja?

Metode poučevanja so se razlikovale od vsakega učitelja. Najpogosteje so učitelji snov razlagali in ob tem stvari, ki so bile mogoče tudi narisali, predstavili ali kako drugače demonstrirali - najpogosteje je bila to risba na tablo. Ker ni bilo veliko učil, so jih profesorji sami izdelali iz materialov, ki so jim bili na voljo (papir, rastline, vrvice,...). Snov so spoznavali tudi preko glasbe (različne pesmice za lažje pomnjenje). Če so lahko so naravo spoznavali zunaj učilnice - imeli so tedenske enote (vrt, polje, travnik, gozd, domače živali). Prav tako pa so ponavljali tudi snov, ki so jo vzeli prejšnjo uro, da so si jo bolj vtisnili v spomin. Na koncu ure pa so dobili domačo nalogo za utrditev dela v šoli.

7. Katere pripomočke ste uporabljali pri razlagi?

Pripomočkov za razlago je bilo v tistem času zelo malo. Veliko so si jih učenci izdelali sami doma (npr. palčke za seštevanje pri matematiki). Učitelji so imeli za pomoč pri razlagi računski trak in rusko računalo pri matematiki (10 vrstic z 10 kroglicami). Za spoznavanje narave so imeli tudi kakšno nagačeno žival in zemljevide, ki pa so bili zelo redki in precej dragi. Učenci so si pri razumevanju pomagali z učbeniki, sicer pa so imeli za vsak predmet svoj zvezek v katerega so si zapisovali. Vse formule, črke in posebnosti so imeli napisane na plakatih (ki so jih izdelali učitelji) in so bili obešeni po stenah v učilnicah. Uporabljali so tudi kasetofon pri angleščini in nekakšen grafoskop, ki je bil za tedanje čase zelo redek.

8. Kako dolge so bile šolske ure?

Ure so tako kot danes trajale 45 minut. Ura je potekala tako, da ko je učitelj prišel v razred so učenci zaradi spoštovanja in pozdrava vstali. Nato je nekaj časa vzel vpis odsotnosti v dnevnik, pregled domačih nalog in analiza težjih nalog, ki jih učenci niso razumeli oz. znali rešiti. Preostanek ure je bil namenjen ustnemu spraševanju, razlagi nove snovi in delanju vaj za utrjevanje.

9. Kakšno je bilo razmerje med moškimi in ženskami pri profesorjih?

V osnovnih šolah je bil to večino ženski poklic. Bilo le približno ena petina moških učiteljev. Pogosto je bil to ravnatelj in učitelj športne vzgoje in tehničnega pouka.

10. Pri katerih letih ste začeli poučevati?

Večina učiteljev v tistem času je začela poučevati mnogo prej kotdanes. S poučevanjem so pričeli v dvajsetih letih.

11. Kako dolgo ste delali šolo, preden ste postali profesor/-ica?

Večinoma se je šola za učitelja v tistem času delala 14 let. Narediti je bilo treba OŠ, gimnazijo in akademijo, ki je trajala dve leti. Bilo pa je možno narediti tudi OŠ in učiteljišče, ki je trajalo 5 let. Nekateri so končali tudi dodaten študij, s poudarkom na določenem predmetu.

12. Kakšno je bilo oblačenje profesorjev?

Zahtev za oblačenje ni bilo, večina se je oblačila zelo svobodno. Ponekod so učitelji (zlasti za tehniko, likovni pouk, biologijo in kemijo) nosili tudi črne ali temnomodre halje.

13. Kakšna je bila plača za tiste čase?

Plača za tiste čase je bila dokaj slaba. Začetniki so dobivali še nižjo plačo, ker so del njihove dali učiteljem, ki so bili pred upokojitvijo, da so dobili kasneje višjo pokojnino. To se je kasneje ukinilo. Seveda pa so bili med bolje plačanimi učitelji ravnatelji, ki so polno poučevali. Takrat so se plače dobivale vnaprej, torej je ob začetku meseca učitelj dobil plačo za tekoči mesec.

14. Kako je potekalo dodatno izobraževanje profesorjev (seminarji)?

Dodatno izobraževanje je bilo odvisno od oddaljenosti šole od večjih mest in medsebojnega dogovora. Povsod so imeli v tistem času že aktive (združenje vseh učiteljev, ki poučujejo isti predmet na določeni šoli), ki so se srečevali navadno enkrat mesečno, nekje tudi večkrat ali manjkrat. Občasno so bila izobraževanja tudi na občinski ali izven občinski ravni. Ponekod so imeli tudi seminarje, predavanja in vaje, na katerih so imeli učitelji nastope, hospitalizacije in obiske zunanjih inšpektorjev ter ravnateljev. V bolj oddaljenih šolah pa so bila dodatna izobraževanja bolj redka, kar se je poznalo tudi na načinu učenja.

3 Učenci in šola

Učenci so imeli včasih veliko boljši odnos do šole in učiteljev. V tistem času je bila večina prebivalstva kmečkega, kar je pomenilo, da so otroci doma veliko pomagali pri fizičnem delu. Ko so odšli v šolo, so to jemali kot privilegij, saj jim ni bilo treba toliko delati. Želeli so se izobraziti in v prihodnosti doseči nek poklic, ki bi jim olajšal življenje. To se je predvsem poznalo pri pouku, saj so učenci dobesedno požirali učiteljeve besede. Primorani so bili kar največ odnesti od pouka in razlage, kajti doma se niso imeli možnosti učiti in ponavljati šolsko snov.

3.1 Odgovori učencev

1. Koliko ste bili stari leta 1960? Katero stopnjo šolanja ste delali v 60-ih letih? V katerem kraju?

Š.: Leta 1960 sem bil star eno leto. Kot šestleten deček sem šel leta 1966 v prvi razred. Hodil sem na OŠ Rihard Jakopič v Šiški, torej v Ljubljani.

K.: Star je bil 11 let. Hodil je v OŠ v Kobaridu in v gimnazijo v Vipavi.

M.: Star je bil 15 let in je hodil v 1. razred gimnazije v Kočevju.

2. Katere predmete ste imeli?

Imeli so slovenski jezi, spoznavanje prirode in družbe, matematiko, telesno vzgojo, likovni in glasbeni pouk. Niso imeli športne imeli pa so srbohrvaščino in verouk.

V gimnaziji pa so imeli SLO,MAT,NEM ,FRA,ZGO,GEO,KEM,BIO,FIZ,TEL,LAT (neobvezno), PVZ (predvojaška vzgoja)

3. Katere šolske potrebščine in učbenike ste uporabljali?

V šoli so uporabljali pripomočke podobne današnjim. Imeli so šolsko torbo, v prvem in polovici drugega razreda so pisali le s svinčnikom, šele v tretjem razredu so začeli uporabljati nalivno pero. Uporabljali so male zvezke formata A5 in velike zvezke formata A4. Učbenike so imeli za matematiko in čitanke za slovenščino.

V gimnaziji so imeli za vsak predmet ustrezen učbenik; uporabljali so nalivnike in navadne svinčnike. Drugih posebnih pripomočkov niso imeli.

4. Kdaj se je pouk začel in kdaj končal?

Pouk so pričeli ob 8. uri, končali pa okoli poldneva ali 13. ure. V višjih razredih so imeli po 6 ur dnevno. Pouk so imeli tudi ob sobotah (tako v osnovni kot v srednji šoli).

V gimnaziji je pouk trajal od 8.00 do 13.00.

5. Kakšna je bila vaša šolska malica?

Malico so v osnovni šoli prinašali s seboj; sadje, kruh ali žemljice namazane z margarino in domačo marmelado. Kasneje so imeli tudi v osnovni šoli organizirano malico – kruh z namazom ter čaj ali kakav.

V gimnaziji so dobili kruh in čaj ali kakav, namaz pa so si morali prinesti s seboj. Najpogosteje je bila to marmelada, margarina, topljeni sir…

6. Kakšna je bila disciplina in kako so jo profesorji vzdrževali?

Otroci so bili razposajeni, vendar ni bilo skupinskega klepetanja ali motenja pouka. Pri pouku so skrbno poslušali. Sem ter tja se je kdo spozabil in se sprehodil po razredu, divjal po hodniku ali ponagajal kakšnemu dekletu.

V srednji šoli zaradi odnosa do profesorjev in spoštovanja posebnih ukrepov za vzdrževanje discipline ni bilo.

7. Kaj ste delali med odmori (med glavnim odmorom)?

Med glavnim odmorom se je večinoma malicalo, kar je ostalo časa so ga prebili s klepetom ali igranjem nogometa po hodnikih.

V srednji šoli so odmori minili v znamenju klepeta in turnirjev namiznega nogometa s kovanci.

8. Kakšne so bile kazni in kaj se je kaznovalo?

Kazni, ki so se dobile so bile predvsem podpis za domov v beležko, občasno pa tudi stanje v kotu ali ostati po pouku v šoli. Prav tako so poznali ukore in opomine. Če si pozabil domačo nalogo si dobil podpis za domov, za nagajanje sošolcu ali sošolki pa so morali stati v kotu.

V srednji šoli je bilo malo kaznovanja pa še ta je bil predvsem zaradi špircanja. Dobivali so opomine in ukore.

9. Kakšne so bile ocene in ocenjevanje?

Ocene so bile od 1 do 5 vsa leta šolanja. Ocenjevalo se je pisno in ustno. Kriteriji so bili veliko strožji od današnjih, zato jih je veliko ponavljalo razred. Razred so ponavljali neomejeno dokler ga niso zdelali, osnovna šola pa je trajala 8 let.

V srednji šoli se je prav tako ocenjevalo z ocenami od 1 do 5; kriterij ocenjevanja pa se ni močno spremenil.

10. Kako je potekalo spraševanje, pisanje testov?

Ustno spraševanje se ni veliko razlikovalo od današnjega, profesorji so pogosto spraševali snov prejšnje ure. Pri pisnem ocenjevanju pa so ocenjevali tudi lepopis. Pisne naloge so bile napovedane in v preprostejši obliki kot danes – učitelj je narekoval vprašanje, ko so vsi odgovorili je povedal naslednje vprašanje.

V srednji šoli se način ocenjevanja ni spremenil od današnjega – testi so bili A – B.

11. Kakšne so bile vaše metode učenja, ali ste kdaj plonkali?

V osnovni šoli so se le malo učili, sicer pa so plonkali, ko se je le dalo. Prav tako so si pomagali med seboj med testi.

V srednji šoli se jih je večina učila kampanjsko (pred testi); sicer pa so plonkali ob vsaki priložnosti, ki se jim je ponudila.

12. Kako ste hodili v šolo?

Veliko jih je v šolo hodilo peš. V srednji šoli pa so bivali v internatih.

13. Kako pogosto in kako dolge so bile počitnice?

Počitnic so imeli manj kot jih imamo danes. Imeli so zimske počitnice, ki so trajale 14 dni in poletne počitnice tako kot sedaj (24. junija – 31. avgusta). Jesenskih in božično-novoletnih počitnic niso imeli. Dodatni prosti dnevi pa so bili še 29. november (dan državnosti) in 1. maj (praznik dela)

V srednji šoli so imeli poleg zimskih in poletnih počitnic še velikonočne počitnice, dijaki pa so bili v domu cel teden (tudi med vikendi).

14. Opišite pionirsko prisego in kaj ste delali pri pionirčkih!

Najprej so imeli cicibansko prisego nato pa pionirsko. Kot pionirčki niso delali nič posebnega, bili so pač šolarčki, katere so klicali pionirčki, včasih pa so sodelovali na sprejemu takratnega predsednika Tita.

15. Kako ste bili oblečeni pri pionirčkih in kaj je bilo značilno za pionirčke?

Pionirčki so se oblačili kot vsi otroci v tistem času, imeli so samo značilno rdečo rutico okoli vratu in modro titovko. Titovka je bila modra kapica z značko spredaj na kateri sta bila dva obraza, na levem koncu je bila plamenica na njo pa peterokraka zvezda. Na zgornjem delu značke je pisalo Za domovino s Titom naprej.

16. Ste imeli kakšne obšolske dejavnosti ali projekte?

Obšolske dejavnosti so se začele v višjih razredih. Krožki so bili pevske vaje in različni telovadni nastopi.

V gimnaziji je bilo več krožkov, vendar ni bilo projektov in mednarodnih povezav tako kot danes.

17. Kako ste se oblačili za v šolo?

Oblačili so se v skladu s tedanjimi možnostmi. Fantje so nosili hlače, srajce, puloverje in pozimi plašče. Niso še imeli majic in bund, kot jih poznamo danes. V šoli so mnogokrat nosili halje, ki so jih doma sešile mame, da si niso umazali oblačil.

V gimnaziji so bili trend špičaki in bele nylon srajce. Boljšo obleko so dobili šele za maturo.

4 Šolski sistem

Leta 1959 so reformirali osnovno šolo; postala ja socialistična, enotna in družbena ustanova. Bila je ločena od cerkve, skrb za šolstvo je prevzela država. Narodne manjšine so postale enakopravne in dobile so svoje šole.

Omenjenega leta so ukinili vse klasične gimnazije, kljub temu pa so nekatere vseeno obdržale klasične oddelke. Osnovna šola je bila obvezna za vse otroke, ki so bili stari od 7 do 15 let.

Izobrazba je bila razdeljena po naslednjih stopnjah:

1. stopnja: OŠ, 8 razredov (tudi posebne osnovne šole za fizično in duševno prizadete)

2. stopnja: gimnazije, strokovne šole, učiteljišča, vzgojiteljske šole … zaključni izpit – matura

3. stopnja: visoke strokovne šole, fakultete, umetniška akademija, pedagoška fakulteta …

Šole v Sloveniji (1945-1963):

· osnovne šole: 1203

· gimnazije: 27

· učiteljišča: 7

· vzgojiteljske šole: 2

· tehniške šole: 52

· srednje umetniške šole: 4

· šole za delavce: 108

· glasbene šole: 61

Visoke in višje šole

3. stopnja

Univerza in ostale visoke šole

Akademije za glasbo, likovno in igralsko umetnost

Višja pedagoška šola

Višje šole raznih strok

Srednje šole

2. stopnja

Gimnazija

4 leta

Strokovne & poklicne šole

4 leta

Učiteljišča in vzgojiteljske šole

Srednja šola za šport, šolski centri raznih strok

Osnovna šola

1. stopnja

8-letna osnovna šola

8-letne osnovne šole za gluhe, slepe

Predšolske ustanove

Otroški vrtci in vzgojno varstvene ustanove

Tabela 1: Šolski sistem

4.1 Predmetnik

Predmetnik se v tistem času ni dosti razlikoval od današnjega. Kasneje so nekatere predmete ukinili, jih združili ali preimenovali, nekaj pa so jih tudi dodali. Največja razlika je v tem, da je bila osnovna šola takrat 8-letna, danes pa je 9-letna.

Predmet

Razred

slovenski jezik

1. - 8.

branje

1. - 4.

srbski ali hrvatski jezik

6. - 8.

nemški jezik

5. - 8.

spoznavanje prirode in družbe

3. - 4.

zgodovina

6. - 8.

zemljepis

6. - 8.

prirodopis (biologija)

6. - 8.

računstvo in geometrija

1. - 8,

fizika

7. - 8.

kemija

7. - 8.

risanje (likovni pouk)

3. - 8.

pisanje

1. - 4.; 8.

ročna dela (tehnični pouk)

3. - 4.

petje

1. - 3.; 5.-8.

telesna vzgoja

1. - 8.

spoznavanje prirode

5.

spoznavanje družbe

5.

tehnični in gospodinjski pouk

5.

gospodinjski pouk

6. - 8.

tehnični pouk

6. - 8.

vedenje

1. - 8.

Tabela 2: Predmetnik

5 Pionirčki

Titovi pionirji je bilo ime organizacije, ki je vključevala vse osnovnošolske otroke republike Jugoslavije. Imeli so lastne uniforme, ki so jih nosili na vseh pomembnejših srečanjih, sicer pa so se oblačili popolnoma vsakdanje. Kot pozdrav so uporabljali vojaški pozdrav – salutiranje s stisnjeno pestjo. Za vstop v organizacijo pa so morali dati svečano prisego, ki je vključevala zvestobo republiki Jugoslaviji, njeni enotnosti in idejam njenega voditelja Josipa Broza Tita.

Svečan sprejem je bil na dan republike, 29. novembra (navadno so pionirčki postali v prvem razredu osnovne šole). Na sprejemu so dobili uniformo, ki je bila sestavljena iz:

· rdeče rutice

· Titovke (modre kape) z značko spredaj na kateri sta bila dva obraza, na levem koncu je bila plamenica, nad njo pa peterokraka zvezda, na zgornjem delu značke je pisalo »Za domovino, s Titom naprej«

· bele srajčke

· modrih hlač oz. modrega krila za dekleta

· črnih čevljev

Svečana pionirska obljuba se je skozi čas in pokrajine tudi spreminjala. Zato lahko danes najdemo več različnih verzij, vse pa imajo isto sporočilo. Njihov pozdrav se je glasil: »Za domovino – s Titom naprej!«

Pionirska obljuba (verzija 1)

Danes, ko postajam pionir,

Dajem častno pionirsko besedo:

Da se bom pridno učil in delal,

Da bom spoštoval starše in starejše ljudi,

Da bom zvest in iskren tovariš,

Ki izpolnjuje dano besedo.

Da bom hodil po poti najboljših pionirjev,

Cenil slavno delo partizanov

In napredne ljudi sveta,

Ki želijo svobodo in mir.

Da bom ljubil svojo domovino,

Vse njene bratske narode,

Da bom gradil novo življenje

Polno radosti in sreče.

Pionirska obljuba (verzija 2)

Pred pionirsko zastavo obljubljam,

da se bom marljivo in vztrajno učil.

S svojim znanjem in pridnostjo

želim zdaj in ko odrastem

koristiti naši socialistični domovini Jugoslaviji

in vsem njenim delavnim ljudem.

Obljubljam, da bom zvest tovariš in dober človek.

Vse moje delo in ravnanje naj pokažeta,

da sem vreden otrok svojega ljudstva

in vreden član velike družine narodov,

ki hočejo po poti napredka, pravice in miru.

Napis, ki je opisoval dobrega pionirja.

Pošten

Iskren

Olikan

Neustrašen

Iznajdljiv

Radodaren

6 Zaključek

Po obisku Šolskega muzeja smo ugotovile, da je šola po naših predstavah potekala v prehodu iz 19. v 20. stoletje, in ne v drugi polovici 20. stoletja.

Ugotovile smo tudi, da je bil pouk dokaj podoben današnjemu, z razliko v tem, da so imeli veliko manj tehničnih pripomočkov kot danes. To se je poznalo tudi na načinu razlage in učenja, saj so bile učencem takrat v pomoč le redke, za njih dosegljive, knjige. Imeli so skoraj enake predmete kot danes, le nekatere so združili ali jih preimenovali. Ocenjevali pa so vedenje, ki se je kasneje ukinilo. Učenci so bili do profesorjev bolj zadržani, ker so imeli profesorji takrat večjo avtoriteto in so bili bolj spoštovani, kot danes.

Ker sta narava in svež zrak tudi takrat učence bolj mikala od učenja in šolskih knjig ter zvezkov, so si pri pisanju testov marsikdaj pomagali s plonkci ali prišepetovanjem, če jih le niso dobili profesorji in učitelji. Vsi učenci so bili prav tako ponosni na to, da so bili pionirji in so radi sodelovali na raznih prireditvah, posebaj pa jim je bil pri srcu dan mladosti, ko so imeli tudi predajo štafete tovarišu Titu. Radi povedo tudi kaj vse so »ušpičili« na poti v šolo in iz nje ter kako so si vedno znova izmišljali nove potegavščine, ki jih nikoli ni zmanjkalo.

7 Reference

· Ustni viri

Jože Mlakar

Jože Kurinčič

Pavle Šijanec

Rozi Pintarič

Zdenka Žičkar

Cvetka Kobilica

Ivanka Knap

· Literatura

Oris razvoja vzgojnih zavodov na Slovenskem, Jože Ciperle

Vzgojni zavodi, Jože Ciperle

Temelnje značilnosti šolske reforme 1953 – 1962, Aleš Gabrič

Maturitetni (zrelostni) izpit in spričevala v zgodovinskem razvoju, Jože Ciperle

Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja

· Internet

http://sl.wikipedia.org/wiki/Titovi_pionirji

- 11 -