UGALE. mag Z MIKULIČ dr. M. ANDJELOV. N TRISIČ

Uda GALE * mag. Zlatko M I KlJUČ' *

dr. Mišo AND.JELOY*

Niko TRI Š IČ *

- 196 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

VPLIV ZAJEZITVE SAVE PRI MAVČIČAH NA GLA DINE PODZEMNE VODE

POVZETEK

Sorško in Kranjsko polje sta aluvialna vodonosnika z vodnimi zalogami podzemne vode nacionalnega pomena. Pritiski na okolje , ki vplivajo na režim podzemnih voda , so v tem ravninskem svetu izjemno veliki . Med vsemi dejavniki na količinsko stanje podzemne vode najbolj vpliva zajezitev reke Save za hidroelektrarno Mavčiče .

Takoj po izgradnji jezu in polnitvi zajezitvenega jezera so se gladine podzemne vode zvišale za več metrov. Obenem se je začel proces zamuljevanja dna jezera, s katerim se zmanjšuje hidravlična

povezava med reko Savo in podzemnimi vodami . Podzemne vode upadajo že poldrugo desetletje, kar v prihodnosti lahko ogrozi ustrezno izvajanje evropske okoljske politike zagotavljanja dobrega količinskega stanja podzemne vode.

1. UVOD

Povezana vodonosnika Kranjskega in Sorškega polja sta največji rezervoar podzemne vode med vsemi aluvialnimi vodonosniki v naši državi. Kljub izjemnemu potencialu vodnega vira , pomembnem celo v Srednje Evropskem merilu , sta bila v zadnjih desetletjih prezrta . Zaščiti količinskega in kakovostnega stanja podzemnih voda se žal ne posveča ustrezne pozornosti , ki bi jo moral biti deležen tako strateško pomemben naravni vir. V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se vršile obsežne raziskave za načrtovanje vodarne na Sorškem polju , nakar je bila izgradnja opuščena in je ljubljanski vodovod začel rabiti druge vodne vire. V osemdesetih letih se je potem raziskovalo le še v jugozahodnem delu Sorškega polja za potrebe lokalne oskrbe vode. Od tedaj vodonosnika nista bila ustrezno zaščitena glede na nacionalen pomen vodne oskrbe širše regije.

Pritiski na podzemne vode so izjemno veliki intenzivna kmetijska pridelava, industrijski obrati Kranja in Škofje Loke, urbanizacija območja , ceste in železnica , ter izkop proda iz prodnih jam. Vse to slabša tako kakovostno kakor količinsko stanje podzemnih voda . Pri količinskem stanju ima največji vpliv zajezitev Save za hidroelektrarno Mavčiče . Po končani polnitvi zajezitvenega jezera so se gladine na obeh poljih naglo zvišale. Kmalu po tem so začele podzemne vode upadati kot posledica zamuljevanja v jezeru . Zmanjševanje pronicanja savske vode v podzemlje že vrsto let povzroča stalen trend zniževanja gladin podzemnih voda .

Slabšanje količinskega stanja podzemnih voda na Kranjskem in Sorškem polju je zaradi vpliva HE Mavč i če problem, ki ga bo treba kmalu začeti reševati . Evropska zakonodaja o vodah od nas zahteva zagotovitev dobrega količinskega stanja podzemnih voda . V kolikor se stanja ne začne sanirati , tem zahtevam ne bo možno zadostiti . Analize , opravljene na oddelku za podzemne vode državne hidrološke službe pri Agenciji Republike Slovenije za okolje opozarjajo , da bodo pri sedanjih trendih podzemne vode upadle pod kritične gladine obdobja naravnega režima pred izgradnjo hidroelektrarne.

S člankom želimo opozoriti širšo javnost na pereč problem zagotavljanja dobrega količinskega stanja podzemnih voda v pogojih močnih umetnih vplivov na režim , in na pomen državne hidrološke službe,

Urša GALE univ dipl Inž geol , "mag Zla tko MIKULI Č , univ dipl Inž geol ' dr MIšo ANDJELOV univ dipl InŽ geol. "Niko

TRI$IC . univ dipl II1Z geol Agencija Republike Slovenije za okolje. VOJkova 1b. Ljubljana

Mi Š i ČEV VODARS KI DAN 2004

U GALE , mag Z . MIKULIČ dr. M. ANDJELOV. N. TRISIČ

- 197- AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

ki zagotavlja dolgoletne nize podatkov o nihanju gladin podzemnih voda. Kakovostni hidrološki podatki nudijo stroki in politiki pomembno orodje za ocenjevanje stanja v okolju in za dobro upravljanje z vodami .

2. REŽiM PODZEMNIH VODA PRED ZAJEZITVIJO SAVE

Območje vodonosnikov Kranjskega in Sorškega polja je enotna udorina zapolnjena s pleistocenskim prodom in konglomeratom v debelini do 100 m, v katerem se nahaja podzemna voda s prosto vodno gladino (Žlebnik , 1975). Vodonosnika sta nastajala z odlaganjem prodnega materiala v treh ciklih v ledenih dobah, ter zbijanjem in cementacijo proda v medlednih dobah . S cementacijo nastali konglomerat je potem zakraseval , tako sta se v vodonosnikih razvila dva tipa poroznosti medzrnska v peščenih prodih in kraška v konglomeratu . Litološka sestava vodonosnikov je dokaj pestra z več različic meljnega in peščenega proda, peščenega proda z vložki konglomerata in debelejših konglomeratnih plasti Na starejšemu pleistocenskemu zasipu je odložen recentni peščeni prod do 10 m na debelo, le v zasuti stari strugi Save od Drulovke do Jeprce znaša debelina recentnega zasipa od 35 do 45 m. Slabo prepustna do neprepustna terciarna podlaga vodonosnikov je na osrednjih delih Kranjskega in Sorškega polja v globini od 80 do 120 m Podlaga sestoji iz peščene gline, peščenjaka in meljevca, ter prehodnih različkov med temi litološkimi tipi (Žlebnik, 1975)

Območje Kranjskega polja je razmeroma slabo raziskano , več je podatkov za Sorško polje . Podatki o hidrogeoloških značilnostih Sorškega polja , ki jih navajamo v nadaljevanju v grobem veljajo tudi za Kranjsko polje (Žlebnik, 1975). Vodonosnika v glavnem sestojita iz proda in konglomerata . Efektivna medzrnska poroznost v prodih Sorškega polja je velikostnega reda 20 %, kraška poroznost v konglomeratih je velikostnega reda 10 %. V celoti so kamenine dobro vodo prepustne. Tako je značilni koeficient hidravlične prevodnosti v prodih zelo visok, velikostnega reda 10-2 mis .

Pred izgradnjo HE Mavčiče se je gladina podzemne vode ob Savi na Sorškem polju približno ujemala z gladino reke . Tam se je podzemna voda v pretežni meri napajala iz Save. Na levem bregu reke, na Kranjskem polju , se je gladina dvigala proti severu , ker se je pretežno napajala s pronicanjem padavin na polju , iz Kokre in dotokom vode s padavinskega zaledja v Kamniških Alpah . Podzemna voda s Kranjskega polja se je drenirala v Savo, delno pa se je pretakala na Sorško polje .

Tok podzemne vode je bil na Kranjskem polju usmerjen od severnega obrobja proti Savi na jugu , v bližini Save pa se je obrnil proti jugozahodu , nakar se je na Sorškem polju razvejil v tri smeri . V infiltracijskem območju pri Drulovki na Sorškem polju je bila smer toka sever jug , ki se je nadaljevala skozi sredinski del do iztoka v Soro pri Mednem. To je bil obenem sredinski žleb v katerega je pritekala voda iz Save s severovzhoda in iz Škofjeloškega hribovja s severozahoda . V južnem delu Sorškega polja se je iztok iz vodonosnika razdelil na tri veje : v Savo pod Mavčičami , v Soro skozi ožino pri Jeprci do Medvod in v Soro na območju Godešiča in Reteč . Strmci podzemne vode na Sorškem polju so bili razmeroma visoki v infiltracijskem območju pri Drulovki , velikostnega reda 2,5 promila , v osrednjem delu polja se je gladina izravnala, s strmcem okoli 1 promila in na iztoku iz polja v Soro, kjer se je strmec zopet povečal na skoraj 9 promilov. Karta gladin podzemne vode je podana v sliki 1.

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo izdelanih več bilanc podzemne vode Sorškega polja (Žlebnik , 1975), po katerih se je ocenjevalo pretok podzemne vode skozi polje v razponu od 1,3 do 1,5 m-3/s . Po tedaj opravljenih ocenah naj bi bil prispevek podzemne vode iz Save in dotoka iz Kranjskega polja 60 %, iz pronicanja padavin pa 40 % Ocenjevalo se je, da bi se v vodarni na Sorškem polju lahko črpalo okoli 1,1 m-3/s, kar je bilo po velikostnem redu enakovredno količinam črpanja na Ljubljanskem polju .

Zaradi velike stopnje prepustnosti vodonosnika Sorškega polja je bila dinamika nihanja vodnih gladin zelo velika Gladina podzemne vode se je razmeroma hitro odzivala na spremembe višine vode v Savi Amplituda nihanja je bila velikostnega reda 2 m na infiltracijskem delu ob Savi od Drulovke do Mavčič,

kakor tudi v osrednjem delu polja . V iztočnih delih iz vodonosnika je bila amplituda manjša od 2 m, na zahodnem delu pa večja od 2.5 m. Na Kranjskem polju ob Savi je bila velikostnega reda 2 do 3 m, v smeri proti severu se je povečevala na 5 m, 6 m je znašala amplituda v osrednjem delu polja in ob Kokri , na severnem obrobju polja pa je dosegla tudi več kot 10m.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

U GALE. mag Z. MIKUlIC dr . MANDJELOV. N TRIŠIČ

/

- 198- AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

•

Slika 1. Karta gladine podzemne vode pred zajezitvijo Save pri Mavčičah (Meden et al., 1987).

-::>",."., ,,, "",,,,,.".'c, ""1 )111. , 1,,, '1 p":I"'~tl' " ,.,j,~

~.A", ,~ 11 "'.! lj .. ,

'.

Slika 2 Karta gladine podzemne vode po zajezitvi Save pri Mavčičah (Meden et aL , 1987).

Globina do podzemne vode je bila na Sorškem polju pri nizkem vodnem stanju največja vzdolž osrednje tokovnice od Drulovke do Spodnje Senice , Pri Drulovki je bila globina velikostnega reda 40 m, pri MeJI na osrednjem delu polja 35 m, pri Jeprci na južnem koncu polja 23 m, na rečni terasi Sore pred iztokom podzemne vode v Soro pa le 10m Za teda nja visoka vodna stanja se te vrednosti globine podzemne vode zmanjša nekaj metrov za opisano vrednost amplitude

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

U.GALE , mag Z. MIKULIČ - 199 -dr. M. ANDJELOV. N TRISIČ

3. VPLIV DVIGA SAVE NA GLADINE PODZEMNIH VODA

AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

Za namen pridobivanja električne energije so reko Savo zajezili pri Mavčičah . Elektrarna je pretočnega tipa s težnostno pregrado konstrukcijske višine 40 m in zajezitveno višino vode 19,5 m.

Izsledki obsežnih hidrogeoloških raziskav iz šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja (Žlebnik, 1981), izvršenih za načrtovanje vodarne na Sorškem polju , so podali resno opozorilo o problemih povezanih z zajezitvijo Save, ki meji na dobro prepustna vodonosnika Kranjskega in Sorškega polja . Že v fazi načrtovanja HE Mavčiče se je pričakovalo uhajanje vode ob pregradi in zvišanje gladin podzemne vode v vodonosnikih . Hidrogeološko - inženirsko geološke raziskave pred gradnjo so se osredotoča le predvsem na tehnične probleme tesnjenja pregradnega profila in stabilnost bregov zajezitvenega jezera, manj pa na vplive na okolje . Za potrebe tesnjenja je bilo izvrtano več raziskovalnih vrtin in izvedeno poskusno injektiranje. Za oceno vplivov na okolje je bila izdelana študija o pričakovanem dvigu podzemne vode in posledicah na zgradbah na iztočnem delu proti reki Sori , kjer je bila globina do vode majhna . Na večjem delu obeh vodonosnikov se ni pričakovalo neugodnih posledic zaradi več deset metrske globine do podzemne vode.

Vodo so delno zajezili že pred dokončanjem pregrade, samo zajezitveno jezero pa so začeli polniti v aprilu leta 1986 po izgradnji jezu . Gladine podzemne vode so se hitro odzvale na zvišanje višine vode reke Save, tako da je bilo že v začetku junija vzpostavljeno novo ravnovesje gladin (slika 2) . Primerjava dveh vodnih stanj, enega iz leta 1985 in drugega iz leta 1986 po zajezitvi kaže, da je bil dvig podzemne vode največji na območju pregrade in ob Savi po toku navzgor, manjši pa ob Savi pod pregrado. Ob jezeru na območju pregrade je dvig presegel 15 m, po toku navzgor pri Bregu na obeh straneh Save je znaša18m in pri Drulovki prav tako na obeh straneh reke okoli 4 m (slika 3) . Vpliv dviga gladine Save je bilo opaziti na pretežnem delu Sorškega in Kranjskega polja .

Slika 3. Karta dviga gladine podzemne vode po zajezitvi Save pri Mavčičah .

Primerjava srednjih gladin podzemne vode za posamezne merske postaje kaže dejanski porast glede na dolgoletno povprečno raven podzemne vode pred izgradnjo pregrade (graf 1, preglednica 1). Na Sorškem polju ob Savi pri Bregu je bil dvig velikostnega reda 9 m, v osrednJem delu polja 6 m in na južnem iztočnem delu proti Savi in Sori manj kot 3 m. Na Kranjskem polju so bili dvigi ob Savi okoli 8 m, v osrednjem delu polja pri Brniku okoli 5 m in severnem obrobnem delu okoli 2 m

MiŠiČEV VaDARSKI DAN 2004

U GALE. mag Z MIKULIČ dr MANDJELOV, N. TRISIČ

SORS;o;Q POLJE S-J~~ BREG

'a .. ·~, .y 1,1

I

! ~i

, E ".

: ~ .

E

.G I~ .

11'. - "';

II

J'I'I

SORSI<O POlJE· 0)10 MEJA

o:; \1.1

E

,. IWI

N I~I

Ij1 ----, ~I

I I. •. I

~ ~ ~~~~~~~P.~~~R

SOASKO POLJE 0300 POORECA

I I

ni

I ~I : ~: I

c: 11.) :~N:.··· : I ~t :

E , I I ~I ..

1~9 ~ ~~ ~ ...... Ehtfllpoh.e,.- Ir~.,d.

~~'_'--------~----~--------

- 200-

E .; !JI

AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

!oI'RANJS~O POLJE 0091 HRAstJE

II

:~~: : 1 ~ ~ I

I ~ I ~

• ~I

I ~I

" I~I 33' - .:5

I I

J ~5 . ! I

KR.ANJSto(O POLJE 0160 BRNIH

KftANJSI'<O POlJE V20J9 MaSe

J15

))Jj

E C )J1,

E

3:'8- -~ ~ ~ ~ ~~~~~~~

Graf 1. Trend nihanja povprečnih letnih gladin podzemne vode na Sorškem in Kranjskem polju .

Prve opazne posledice dviga gladine podzemne vode so bile potopitev prodne jame pri Retečah (slika 4) , poplavljanje nekaj hiš na rečni terasi ob Sori in povečanje pretoka studenčnic ob levem bregu Sore.

Slika 4. Potopljena prodna jama v Retečah .

Po zajezitvi so se spremenile tudi smeri toka podzemne vode (slika 2) . Na Sorškem polju so bile spremembe večje . Tok se je usmeril od Save proti jugozahodu Poudaril se je žleb v gladini podzemne vode v sredinskem delu polja . Ožina v vodonosniku pri Jeprci ni mogla več enako učinkovito prevajati vse vode proti Sori , zato se je gladina podzemne vode severno od ožine izraziteje napela Spremembe v smeri toka so na Kranjskem poljU zaznavne predvsem ob pregrad i. kjer se je na levem bregu tok spremenil v polkrožnega

MI S I ČEV VODARSKI DAN 2004

U.GALE . mag Z MIKULIČ dr . M. ANDJELOV, N TRIŠIČ

- 201 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

Amplituda nihanja gladine vode v zajezitvenem jezeru naj bi bila manjša od amplitud nihanja v naravnem rečnem koritu . Primerjava amplitud nihanja gladin podzemnih voda v obeh vodonosnikih pred in po zajezitvi Save sicer kaže zmanjšanje amplitud po izgradnji HE Mavčiče , vendar so razlike pod pol metra. Tako mala razlika sicer poraja dvom o signifikantnosti zmanjšanja, vendar vseeno menimo, da je najbrž prišlo do zmanjšanja amplitud (graf 2). Na Sorškem polju , ki se napaja iz Save, so se namreč amplitude zmanjšale povsod , na Kranjskem pa le ob Savi , medtem ko osrednji del in severno obrobje Kranjskega polja kažeta na povečanje amplitud . Zmanjšanje amplitud je lahko zabrisal vpliv klimatske variabilnosti na gladine podzemne vode.

Preglednica 1. Povprečne spremembe gladin podzemne vode.

Postaja Dv ig g ladine (c.Hs)

Upad gladine Leto presečišča (c.Hs) trendne linije s

[m) [m) kritičnim minimumom

85-87 87-03 Drulovka 5,69 2,82 2024 Breg 9,15 3,32 2034 Meja 6,36 3,20 2022 SOV Meia 5,51 2,94 2019

SORŠKO Podreča 2,68 1,71 2013 POLJE Sp. Senica 2,85 1,58 2019

Zabnica 5,77 3,10 2021 Sveti Duh -0,03 0,34 2022 Trata 5,89 2,90 2021 Godešič 4,27 2,37 2028 Hrastje 7,94 3,53 2027 Moše 7,97 3,88 2020

KRANJSKO Voglje 7,94 3,53 ni podatka

POLJE Brnik 4,80 3, 36 2018 Cerklje 2,26 3,84 2020 Moste 2,61 3,75 2011 Britof -0 ,14 0,19 ni podatka

4. UPADANJE PODZEMNIH VODA

Nekaj let po izgradnji HE Mavčiče so se začele gladine podzemne vode zniževati . Z zajezitvijo Save se je namreč rečna sedimentacija pričela spreminjati v jezersko, za katero so značilni bolj drobno zrnati sedimenti. Z zamuljevanjem zajezitvenega jezera se zmanjšuje hidravlična povezava med rečno in podzemno vodo,

Trend nihanja gladin podzemne vode tako na Kranjskem kot na Sorškem polju je padajoči na vseh merskih postajah (graf 1). To v prihodnosti utegne povzročiti težave pri izvajanju okoljske politike , ki jo na področju voda predpisuje EU z okvirno vodno smernico 2000/60/ES, sprejeto v Evropskem parlamentu 23102000 Smernico smo že prevzeli v našo nacionalno zakonodajo . S smernico smo zavezani v štirih letih od njene uveljavitve izvesti analize in presoje vpliva človekovega delovanja na stanje površinskih in podzemnih voda in izvesti ekonomsko analizo rabe vode. Najkasneje v trinajstih letih po začetku veljavnosti smernice bo potrebno analize in presoje dopolniti in potem dopolnjevati vsakih šest let

Za presojo vplivov Človekovega delovanja na količinsko stanje podzemnih voda smo uporabili metodo, ki so jo razvili v starih članicah EU , NemČiji in Avstriji. Metoda sloni na analizi dolgoletnih nizov kvalitetnih podatkov meritev gladin na reprezentativni merski mreži . Iz podatkov se določi kritično

gladino podzemne vode MGW_3M, pod katero v prihodnosti podzemna voda ne sme upasti. Kritična srednja gladina podzemne vode se izračuna na podlagi srednjih dnevnih vrednosti z utežno sredino v času poldrugega meseca pred in poldrugega meseca po nastopu kritičnega dne. Z določanjem srednje vrednosti gladine v času 3 mesecev se izognemo riziku , da bi upoštevali kratkotrajne nizke gladine podzemne vode , ki ne podajajo reprezentativne ocene nizkega stanja vodnih zalog Za kritični dan v primerjalnem obdobju je izbran tisti dan , v katerem večina postaj v vodonosniku izkazuje minimalne gladine Prognozo vodnega staja v prihodnosti se izvede z ekstrapolacijo trenda srednjih letnih gladin podzemne vode v primerjalnem obdobju . Vodno telo podzemne vode je v dobrem količinskem stanju , ko obstaja ravnotežje med odvzemi in obnavljanjem vodnih zalog in srednji letna gladina podzemne vode ni upadla pod kriti čno gladino MGW_3M na 75 % postaj v merski mreži .

Mi Š i Č EV VODARSKI DAN 2004

U.GALE, mag Z. MIKULIČ dr. M. ANDJELOV, N. TRIŠIČ

SORiKO POLJE - S l!ll1 BREG ZNAelLNE GLADINE "11 · lOO3

. '. '.

,,>OO e E lJ.

... ' .....

!ORiKO POlJE~EJA 0320 ZNAtilNE GLAOIHE t""toO]

E e lJ'

E

SORiKO POlJE-OlOO POOREe" ZNACILNE GLADINE lt72-2003

" e lJO

E

- 202 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

KRANJSKO POLJE . 0091 HRASTJE ZHACILNE GLADINE "1l ·lOGl

~r---------------------------,

E>oo

. ' '.'

KRANJSKO POLJE · 0360 BRNIK ZNACtLNE GLADINE "73·2002

E iC ~ •

E,..

KRANJSKO POLJE - IJ 207t MO$e ZNACllHE GLADINE ""·2003

Graf 2. Nihanje letnih amplitud podzemne vode na merskih postajah Sorškega in Kranjskega polja.

Analize gladin na Sorškem in Kranjskem polju kažejo, da bo pri sedanjem trendu zniževanja gladin podzemna voda upadla pod kritični minimum na prvi postaji leta 2011 , do leta 2034 pa na vseh postajah v sedanji mreži državnega hidrološkega monitoringa (Graf 1). To pomeni , da je v najkrajšem možnem času potrebno začeti izvajati ukrepe, s katerimi bomo ustavili zniževanje gladin podzemnih voda zaradi zamuljevanja zajezitvenega jezera HE Mavčiče .

Zaradi zamuljevanja zajezitvenega jezera so se zmanjšali dotoki podzemne vode v Saro. Ker se napajanje podzemne vode Sorškega polja iz Save zdržema zmanjšuje , se lahko pretoki znižajo pod raven , značilno za čas pred izgradnjo HE Mavčiče .

Pretok podzemne vode skozi Sorško polje se je po izgradnji HE Mavčiče povečal. Povečanje iztoka podzemne vode v Saro se da določiti iz razlike pretokov na hidroloških postajah v Suhi , pred Sorškim poljem in Medvodah, kjer v Saro priteče voda s Sorškega polja . Dotoka v Savo pod Mavčičami ni možno izmeriti , ker so količine velikostnega reda napake pri hidrometričnih meritvah pretokov reke Save. Povečanje pretoka podzemne vode proti Sori lahko samo ocenjujemo, ker pred zajezitvijo ni bilo poteznih meritev pretoka na obeh profilih na Sori. Po zajezitvi so se te meritve izvajale . Rezultati meritev podajajo jasno sliko o količinah iztoka podzemne vode v Soro. V obdobju 1986 -1995 so bile merjene količine celotnega dotoka v Sora med obema postajama velikostnega reda 5 m3/s, po letu 1995 pa se dotok opazno znižuje in dosega v zadnjih letih okoli 2 m3/s. Iz desne strani Sore doteka ob nižjih stanjih med 0,1 in 0,5 m3/s. V grobem lahko ocenjujemo, da se je pretok podzemne vode proti Sori takoj po zajezitvi povečal za 3 do 4 m3/s , v zadnjih letih pa se je znižal za okoli 3 m3/s.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2004

U GALE , mag Z. MIKULIČ dr. MANDJELOV. N TRIS I Č

w " i o ~ 1 ~

, i ~

~ x ~ cl ii 2 -i, , ~ I

> 2 ~ 31 ~ I ~ '1 , I ~ I

1 i I

. .

- 203 -

. ..

AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA UREJANJA VODA

--~--- _. __ ._--_.

Graf 3. Prirastek pretokov reke Sore med merskima postajama v Suhi in v Medvodah , pretežno dotok podzemne vode s Sorškega polja .

5. ZAKLJUČKI

Sorško in Kranjsko polje sta aluvialna vodonosnika s količinami zalog podzemnih voda , ki so potencialni vir za oskrbo s pitno vodo nacionalnega pomena . Pritiski na podzemne vode v tem prostoru so izjemno veliki in so do sedaj močno poslabšali količinsko in kakovostno stanje podzemne vode. Zaščiti podzemne vode se do sedaj ni namenjalo tiste pozornosti , ki jo tako pomemben vir vode zahteva .

Na količinsko stanje podzemnih voda je največ vplivala zajezitev reke Save za HE Mavčiče . Takoj po polnitvi zajezitvenega jezera leta 1986 so se gladine podzemne vode zvišale za več metrov, obenem se je povečal pretok podzemne vode skozi Sorško polje.

Zaradi zamuljevanja zajezitvenega jezera HE Mavčiče se gladine podzemne vode znižujejo že več kot poldrugo desetletje. Upadanje podzemne vode resno ogroža uresničevanje okoljske politike EU , ki od svojih članic zahteva zagotavljanje dobrega količinskega stanja voda. Zato bo potrebno v najkrajšem možnem času odpraviti vzroke zniževanja gladin podzemnih voda na Sorškem in Kranjskem polju .

VIRI

Arhiv Agencije RS za okolje

Breznik M , 1987. Vodarna Sorško polje - Zahodni del. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani , FAGG. Ljubljana.

Meden S , Mikulič Z , Zupan M , Gajsar P , Savič V , Pongrac V., Brian L ,1987. Vpliv akumulacije HE Mavčiče na okolje - Hidrološke meritve in analiza vodnega režima podtalnice na Sorško - Kranjsko - Vodiškem polju v 1. 1986. Hidrometeorološki zavod SRS. Ljubljana .

Žlebnik L , 1975. Hidrogeološke razmere na Sorškem polju . Geologija - razprave in poročila , 18. knjiga , str.259 - 284. Ljubljana.

Žlebnik L , 1981 . Hidrogeološki pogoji za gradnjo elektrarne Mavčiče . Geologija - razprave in poročila , 24 . knjiga , str 151 -167. Ljubljana

Mi Š i ČEV VODARSKI DAN 2004