vozila i mehanizacija

Prof d-r Todor Dav~ev Prof d-r Janko Jan~evski

VOZILA I MEHANIZACIJA za IV godina ma{inska struka

Со одлука за одобрување на учебник по предметот Возила и механизација за IV (четврта) година, Машинска струка, профил машински техничар за средно сручно образование,бр:22-967/1 од 09.06.2011 донесена од Национална комисија за учебници.

CIP - Каталогизација во публикацијаНационална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , СкопјеAВТОР : Давчев, Тодор - авторОДГОВОРНОСТ: Јанчевски, Јанко - авторНАСЛОВ: Возила и механизација : за IV година, машинска струкаИМПРЕСУМ : Скопје : Министерство за образование и наука на Република Македонија, 2011ФИЗИЧКИ ОПИС : 302 стр. : илустр. ; 29 смISBN : 978-608-226-233-8УДК : 629.3.01/.03(075.3)ВИД ГРАЃА: монографска публикација, текстуална граѓа,печатенаИЗДАВАЊЕТО СЕ ПРЕДВИДУВА: 07.11.2011COBISS.MK-ID: 89004298

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Avtori: Prof.d-r Todor Dav~ev,dipl.ma{.in`. Prof.d-r Janko Jan~evski, dipl.ma{.in`

Recenzenti: Vonr.Prof d-r Darko Danev, dipl.ma{.in`. Petru{ Senesov, dipl.ma{.in`. Dragan Jordanov, dipl.ma{.in`.

Lektori: Zorica Velkova (Vozila) m-r Dejan Vasilevski (Mehanizacija)

T O D O R D A V ^ E V

V O Z I L A I M E H A N I Z A C I J A

ZA IV GODINA MA[INSKA STRUKA

Vozila i mehanizacija

3

P R E D G O V O R Vo u~ebnikot se prerzentirani sodrìni nameneti za u~eni-cite od IV godina ma{inski tehni~ari, koi{to gi izu~uvaat vozilata vo ramkite na zadolìtelnata programa od predmetot Vozila i mehanizacija. Imaj}i ja vo predvid kompleksnosta na konstrukcijata na sistemite na motornite vozila, vo rakopisot se zastapeni onie sodrìni koi odgovaraat na obrazovniot profil ma{inski tehni~ar. So drugi zborovi, prezentirani se voobi~aenite (konven-cionalnite) mehani~ki sistemi na motornite vozilata.

Rakopisot e rastereten od nadgradbite na mehani~kite sis-temi so komponentite na mehatronskite sistemi (senzori, mikroprocesori i elektri~ni izvr{ni organi) i od kompo-nentite na elektri~nite sistemi, odnosno, od sodrìnite koi se specifi~ni za u~enicite od obrazovniot profil avtomehani~ar-mehatroni~ar i avto-elektri~ar.

Knigata, osven za ma{inskite tehni~ari, moè da bide koristena i od site onie koi direkno ili indirekno se zanimavaat so problematikata na motornite vozila.

Avtor,

Todor Dav~ev Skopje, noemvri, 2010 god. e-mail: [email protected]

T. Dav~ev - Motorni vozila

4

S o d r ` i n a 1. Podelba na motornite vozila / 5 2. Transmisija / 8 2.1. Voved / 8 2.2. Stepenesta mehani~ka transmisija / 9 3. Spojka / 11 3.1. Voved / 11 3.2. Frikciona spojka / 11 22B22B3.2.1. Delovi na frikcionata spojka / 17 23B23B3.2.2. Sistem za isklu~uvawe na frikciona spojka / 18 3.3. Specijalni spojki /20 4. Menuva~ na brzinite / 25 4.1. Voved /25 4.2. Stepenesti menuva~i na brzinite / 25 24B24B4.2.1. Sinhroni spojki / 29 4.3. Avtomatski menuva~i / 33 5. Kardanski prenos i zglobni poluvratila / 37 6. Glaven prenosnik / 41 7. Diferencijal i pogon na trkalata / 44 8. Trkala i pnevmatici / 50 9. Sistem za elasti~no potpirawe / 59 10. Sistem za uprarvuvawe / 73 10.1. Voved / 73 10.2. Mehanizam i lostovi za upravuvawe / 74 11. Sistem za ko~ewe / 84 11.1. Namena, svojstva, osnovni potsistemi i komponenti / 84 11.2. Sistemi za ko~ewe za vozila so mala masa / 86 11.2.1. Rabotna ko~nica / 96 11.2.2. ABS sitem za ko~ewe / 103 11.3. Sistem za ko~ewe za vozila so sredna i golema masa / 109 11.3.1. Pnevmatski sistem za ko~ewe / 109 11.3.2. Zabavuva~ /126 12. Nose~ka konstrukcija na voziloto / 128 13. Sistemi za osvetluvawe i signalizacija / 131 Pra{awa za povtoruvawe na gradivoto / 136 L i t e r a t u r a / 139


5

PODELBA NA MOTORNITE VOZILA

Drumskite vozila se vozila koi se koristat vo drumskiot soob-ra}aj. Podeleni se na dve osnovni grupi: motorni i priklu~ni vozila (sl. 1.1). Motornite vozila imaat svoj motoren pogon koj-{to mo`e da se koristi za vle~ewe na priklu~no vozilo.

Motorni vozila so dve tragi. Vo vozilata so dve tragi se vbroju-vaat:

� patni~kite avtomobili - vozila nameneti za prevoz na patnici i nivniot baga`. Mo`at da vle~at i prikolka. Brojot na mestata za sedewe e ograni~en na 9, vklu~uvaj}i go i sedi{teto na voza~ot;

� stopanski vozila - vozila nameneti za prevoz na patnici, roba i vle~ewe na priklu~ni vozila (prikolki).

Sl. 1.1. Osnovna podelba na drumskite vozila


6

Motorni vozila so edna traga. Vo vozilata so edna traga spa|aat motorciklite. Toa se vozila so dve trkala. Motorciklite moàt da bidat so strani~na prikolka i pritoa go zadrùvaat svoj-stvoto na motorcikl dokolku teìnata na praznoto vozilo ne preminiva 400 kg.

Sl. 1.2 Avtomobil i motorcikl


7

a)

b)

v)

g)

Sl.1.3. Vidovi stopanski vozila: a) tovarno vozilo; b) spe-cijalno tovarno vozilo; v) avtobus; g) vleka~i

Konstrukcijata na motornoto vozilo se sostoi od nekolku osnovni sistemi: motor, transmisija, podvozieto na voziloto i svetlosnite uredi.

Vo ovaa kniga }e bide prezentirana konstrukcijata na vozilo so dve tragi i toa: tranmisijata na voziloto so nejzinite potsistemi (spojka, menuva~ na brzinite, zglobni vratila, glaven prenosnik, diferencijal, trkala i pnevmatici), podvozieto na voziloto ({asijata) so negovite sistemi (sistemot za elasti~noto potpi-rawe, sistemot za upravuvawe, sistemot za ko~ewe) i nose~kata konstrukcija na vozilata.


8

0B0B2. TRANSMISIJA

10B10B2.1. VOVED

Transmisijata sluì za prenos na vrte`niot moment od motorot kon pogonskite trkala na voziloto. Pri prenosot na vrte`niot moment se vr{i negova tranformacija i raspredelba me|u pogonskite trkala. Transformacijata na vrte`niot moment e pro-sledena so promena na brojot na vrteìte na pogonskite trkala t.e. so promena na brzinata na dvièweto na voziloto i so promena na vle~nite sili na trkalata. Tranmisijata na voziloto, vo op{t slu~aj, se sostoi od nekolku potsistemi: spojka, menuva~ na brzinite, zglobni vratila, glaven prenosnik, diferencijal, trkala i pnevmatici. So ogled na razli~niot raspored na moto-rot vo odnos na pogonskite trkala na voziloto (vidi sl. 2.1), brojot na elementite koi {to ja so~inuvaat transmisijata na voziloto moè da bide razli~en.

Sl. 2.1. Raspored na motorot vo odnos na pogonskite trkala na voziloto: motor napred pogon pozadi; motor napred i pogon napred; motor pozadi

i pogon pozadi; pogon na site trkala

Vo zavisnost od vidot na transformatorot na vrte`niot moment (menuva~ot), transmisiite moàt da bidat mehani~ki (stepenasti i kontinualni), hidrauli~ni, elektri~ni i kombinirani (hidro-mehani~ki i elektromehani~ki). Najgolema primena kaj vozilata ima stepenastata mehani~ka transmisija – transmisija kaj koja {to transformacijata na vrte`niot moment se vr{i so meha-ni~ki stepenest menuva~. Vo prodolènie }e stane zbor za ste-penestata mehani~ka transmisija.


9

11B11B2.2. STEPENESTA MEHANI^KA TRANSMISIJA

Stepenestata mehani~ka transmisija go nosi imeto spored stepe-nestiot menuva~ na brzinite. Kinematikata na prenosot na vrte`niot moment, od motorot do pogonskite trkala, zavisi od mestopolo`bata na motorot vo odnos na pogonskite trkala. Na sl. 2.2 a ) e prika`ana transmisijata na voziloto so t.n. klasi~en raspored: motor napred ‡ pogon na zadnite trkala. Vakva trans-misija se primenuva kaj tovarnite vozila, a se primenuva i kaj

Sl. 2.2. [emi na stepenesta mehani~ka transmisija na tovarno (gore) i

terensko (dolu) vozilo 1 ‡ spojka; 2 ‡ menuva~ na brzinite; 3 ‡ kardansko vratilo; 4 ‡ glaven prenosnik i diferencijal; 5 ‡ poluvratilo; 6 ‡ razvodna kutija; 7 ‡ kardansko vratilo; 8 ‡ preden glaven prenosnik i diferencijal; 9 ‡ zglobno poluvratilo

patni~kite avtomobili i poretko kaj avtobusite. Transmisijata e pokomplikuvana kaj terenskite vozila kaj koi vrte`niot moment od motorot se prenesuva na site trkala na voziloto. Na slika 2.2 b) e prika`ana {emi na transmisija na terensko vozilo so ~etiri pogonski trkala. Takvite vozila nosat oznaka 4 h 4 ili 4WD.

1 2 3 4 5

678 9


10

Kaj onie vozila kaj koi{to motorot e blizu do pogonskata oska na voziloto, redosledot na sklopovite koi{to ja so~inuvaat trans-misijata ne se menuva, no tie se prilagodeni na kusiot pat na mo}nosta od motorot do pogonskite trkala (vidi go poglavjeto za menuva~ot na brzinite).


11

3. SPOJKA

3.1. VOVED

Spojkata sluì za kratkotrajno razdvojuvawe na motorot od transmisijata na voziloto i nivno postepeno spojuvawe, potrebno pri poa|aweto na voziloto od mesto ili pri promenata na ste-penot na prenosot vo menuva~ot na brzinite pri dvièwe na voziloto.

Vo zavisnost od vidot na vrskata me|u pogonskite i gonetite delovi na spojkata, postojat: frikcioni, hidrauli~ni i elek-tromagnetni spojki.

12B12B3.2. FRIKCIONA SPOJKA

Frikcionata spojka e naj~esto primenuvana spojka vo transmi-sijata na vozilata. Na slika 3.1 se prikaàni delovite na edna klasi~na frikciona spojka so edna lamela (disk), a na slika 3.2 e prikaàna nejzina {ema koga e taa vklu~ena (koga prenesuva vrteèn moment od motorot kon transmisijata) - {ema (a) i koga e isklu~ena - {ema (b). So pomo{ na ovie dve {emi }e bide objasnet na~inot na rabotata na frikcionata spojka.

Sl. 3.1. Delovi na frikciona spojka 1 ‡ kolenesto vratilo na motorot; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ lamela; 4 ‡ ko{nica (telo na spojkata); 5 ‡ pritisna plo~a; 6 ‡ zavrtka za podesuvawe na lostovite; 7 ‡ lostovi; 8 ‡ prsten; 9 ‡ isklu~no leì{te; 10 ‡ spojni~ko vratilo; 11 ‡ vilu{ka; 12 ‡ spiralna pruìna


12

Sl. 3.2. [ema na vklu~ena (a) i isklu~ena (b) frikciona spojka

1 ‡ kolenesto vratilo na motorot; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ lamela; 4 ‡ telo na spojka-ta; 5 ‡ pritisna plo~a; 6 ‡ lostovi; 7 ‡ prsten; 8 ‡ isklu~no leì{te; 9 ‡

spojni~ko vratilo; 10 ‡ vilu{ka; 11 ‡ spiralna pruìna Pri vklu~ena spojka, vrte`niot moment od motorot, poto~no re~e-no od zamavnikot na motorot, se prenesuva na spojni~koto vratilo na menuva~ot na brzinite. Toa e ovozmoèno blago-darej}i na lamelata, ~ii{to frikcioni povr{ini (zacrnetite poliwa na slika 3.2) se nao|aat pritisnati me|u zamavniot i pritisnata plo~a. Pritisokot me|u ovie tri elementi go soz-davaat nekolkute spiralni pruìni ramnomerno rasporedeni po obemot na spojkata. Taka pritisnatata lamela, preku frikci-onite povr{ini, svoeto telo i na`lebenata glavina go predava vrte`niot moment na na`lebenoto spojni~ko vratilo, koj {to ponatamu se prenesuva vo menuva~ot na brzinite (slika 3.2a). Spojkata e vklu~ena koga pedalot za spojka e sloboden.

Za da se isklu~i spojkata, t.e. da se prekine vrskata me|u motorot i transmisijata, voza~ot mora da pritisne vrz pedalot na spojkata. So silata vrz pedalot vsu{nost se so-vladuvaat silite so koi{to spiralnite pruìni pritis-kaat vrz pritisnata plo~a (a so toa i vrz lamelata) pradi {to pritisnata plo~a se oddale~uva od lamelata. Na toj na~in frikcionite povr{ini na lamelata se osloboduvaat od pritisokot na metalnite povr{ini na zamavnikot i pritisnata plo~a so {to se gubi mo`nosta za prenos na vrte`niot moment ‡ spojkata e isklu~ena (slika 3.2. b).

a) b)

1

2

3

4

5

6

7 8 9

10

11


13

Ramnomernoto pomestuvawe na pritisnata plo~a, vo odnos na lamelata, go vr{at lostovite pod pritisok na isklu~noto leì{te. Za ramnomerno pomestuvawe na pritisnata plo~a potrebno e vrvovite na lostovite da leàt na ista oddale~enost od pritisnata plo~a, odnosno prstenot preku koj{to tie se aktiviraat da e paralelen na pritisnata plo~a. Dokolku toa ne e taka vklu~uvaweto i isklu~uvaweto na spojkata }e bide neram-nomerno. Neramnomernoto vklu~uvawe na spojkata se odrazuva na nemirnoto zadviùvawe na voziloto pri poa|awe od mesto kako i na pojava na dopolnitelni napregawa vo elementite na trans-misijata na voziloto. Zatoa e potrebno pri montiraweto ili pri kontrolata na spojkata da se proveri dali rastojanieto 6 ‡ slika 3.3 kaj site lostovi e isto. Rastojanieto (polo`bata na sekoja od lostovite za isklu~uvawe) se podesuva so zavrtkata za podesu-vawe (vidi slika 3.1 i 3.3).

Pri vklu~enata spojka mora da postoi rastojanieto me|u isklu~noto leì{te i prstenot, t.n. sloboden ili mrtov od na

Sl. 3.3. Sloboden od na pedalot

1 ‡ pedalo; 2 ‡ isklu~no leì-{te; 3 ‡ prsten za isklu~uvawe; 4 ‡ grani~nik; 5 ‡ zavrtka za pode-suvawe na slobodniot od; 6 ‡ rastojanie na koe se po-desuvaat site lostovi na spojkata; 7 ‡ sloboden od

1

5

4

3

2 7

7

6


14

spojkata. Od toa rastojanie zavisi i slobodniot od na pedalot, (vidi slika 3.3). Slobodniot od na spojkata iznesuva 3‡4 mm, a na pedalot 2‡3 cm.

Poradi abeweto / isten~uvaweto na frikcionite povr{ini na lamelata vo tekot na eksploatacija na voziloto, pritisnata plo~a se pribliùva kon zamavnikot, a lostovite / prstenot za isklu~uvawe se probliùvaat kon isklu~noto leì{te. Toa e pri~ina za namaluvaweto na mrtviot od na pedalot vo tekot na rabotata na voziloto. Zatoa e potrebno povremeno toj da se kon-trolira i spored potreba da se podesuva. Dokolku toa ne se vr{i, po odreden broj kilometri, slobodniot od }e is~ezne, t.e. prstenot, odnosno lostovite }e se potprat na isklu~noto leì-{te. Dokolku e toa potpirawe pointenzivno, dotolku pritisokot na zamavnikot i pritisnata plo~a vrz lamelata e pomal, poradi {to lamelata ne }e moè vo polna mera da go prenesuva vrte`-niot moment ‡ }e po~ne da prolizguva.

Prolizguvaweto na lamelata {tetno se odrazuva na nejziniot vek i na vekot na ostanatite delovi od spojkata, bidej}i pri pro-lizguvaweto na lamelata se razviva toplina koja prekumerno gi optertetuva i metalnite delovi na spojkata. Pri vakvata sostojba na spojkata se namaluva i vekot na potisnoto leì{te koe{to e sega prisileno postojano da raboti, a ne samo koga e pritisnat pedalot.

Prolizguvaweto na spojkata e pri~ina za gubeweto na perfor-mansite na voziloto, zatoa {to spojka koja prolizguva ne e vo sostojba celosno da go prenesuva vrte`niot moment od motorot kon transmisijata na voziloto.

Slobodniot od ne treba da bide i mnogu golem, bidej}i so toa se namaluva aktivniot od na isklu~noto leì{te / pedalot, poradi {to spojkata ne moè celosno da se isklu~i. Takvata sostojba so slobodniot od go ote`nuva menuvaweto na brzinite vo menuva~ot na brzinite. Podesuvaweto na slobodniot od se vr{i so zavrt-kata za podesuvawe ( poz. 5 na slika 3.3).

Me|utoa, postojat spojki koj koi ne postoi sloboden od. Leì{teto za isklu~uvawe kaj niv postojano e vo dopir so prstenot za isklu~uvawe. So pomo{ na poseben mehani~ki ili so hidrauli~kiot sistem za isklu~uvawe na spojkata tie dva dela se vo slab me|useben kontakt. So pritiskawe vrz pedalot na spojkata se zgolemuva silata me|u niv i spojkata se isklu~uva. So osloboduvawe na pedalot (vklu~uvawe na spojkata) leì{teto za isklu~uvawe se povlekuva (pomestuva) nanazad. Povlekuvaweto e


15

srazmerno na izabenosta na lamelata. So drugi zborovi so povlekuvaweto se nadomestuva izabenosta na lamelata i na toj na~in povtorno se vospostavuva voobi~aeniot slab dopir me|u leì{teto za isklu~uvawe i prstenot za isklu~uvawe. O~i-gledno kaj spojkite so vakvo re{enie za nivno vklu~uvawe / isklu~uvawe nema potreba od povremeno podesuvawe na slobodniot od na pedaloto za spojka.

Principot na rabotata na site frikcioni spojki e ist. Me|utoa, postojat konstruktivni re{enija koi vo nekoi elementi se razlikuvaat od klasi~noto re{enie, prezentirano pogore.

Sl. 3.4. Frikciona spojka so ~iniesta pruìna: (a) vklu~ena,

(b) isklu~ena frikciona spojka 1 ‡ kolenesto vratilo na motorot; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ lamela; 4 - ko{nica; 5 ‡

pritisna plo~a; 6 ‡ isklu~no leì{te; 7 ‡ spojni~ko vratilo; 8‡ ~iniesta pruìna

Na slika 3.4 e prikaàna frikciona spojka kaj koja namesto pove}e spiralni pruìni postaveni po periferijata, postoi edna, centralno postavena, ~iniesta pruìna. îniestata pruì-na e tenkoyiden ~eli~en konus so pipci. Pipcite se oformeni so radijalnite `lebovi vo ~eli~niot konus.

a)

1

2 3

4

5

6

7

8

b)

8


16

Prednostite na ovaa spojka, vo sporedba so klasi~nata se: poednostavna konstrukcija so pomal broj elementi, pomala teìna, ramnomeren pritisok vrz lamelata, polesno isklu-~uvawe (blagodarej}i na povolnata karakteristika na ~iniestata pruìna). Sepak, vakva spojka se primenuva samo kaj patni~kite avtomobili i tovarnite vozila so mala nosivost, bidej}i silata {to ja sozdava ~iniestata pruìna e so ograni~ena golemina.

Pritisokot vrz lamelata moè da se ostvari i so edna centralno postavena spiralna pruìna. Takva konstrukcija e prikaàna na slika 3.5. Pritisokot na pruìnata vrz lamelata lesno se pode-suva so pomo{ na prstenot namenet za podesuvawe.

Za prenos na pogolemi vrte`ni momenti se primenuvaat spojki so dve lameli (vidi slika 3.6). Koga vo takvite slu~ai bi se primenila edna lamela, taa bi trebala da ima golem pre~nik, so {to gabaritnite dimenzii na spojkata zna~itelno bi se zgo-lemile. So primena na dve lameli i me|uplo~a, koja{to so zamavnikot (ko{nicata) e svrzana so vlo{ka, problemot na prenosot na golemite vrte`ni momenti uspe{no se re{ava.

Sl. 3.5. Spojka so edna centralna pruìna1 ‡ isklu~no leì{te; 2 ‡ centralna pruìna; 3 ‡ prsten za podesuvawe;

4 – me|uprsten; 5 ‡ lost


17

25B25B3.2.1. Delovi na frikcionata spojka Ovde }e stane zbor za pritisnata plo~a i lamelata (diskot), koi se specifi~ni delovi na frikcionata spojka. I dvata dela treba da bidat uramnoteèni za da ne pobuduvaat oscilacii pri vrte-weto. Isto taka nivnite dopirni povr{ini treba da se ramni za da bide vklu~uvaweto i isklu~uvaweto na spojkata {to poram-nomerno.

Za da bide {to podobro nalegnuvaweto (prilagoduvaweto) na frikcionite povr{ini na lamelata vrz metalnata povr{ina na pritisnata plo~a i na zamavnikot, venecot na lamelata e pode-len na segmenti na koi{to so zakovki se pricvrsteni frik-cionite oblogi (vidi slika 3.7). Vo venecot se postaveni spi-ralni pruìni koi elasti~no gi prenesuvaat naglite promeni na vrte`niot moment od motorot kon transmisijata i gi pridu{uvaat torzionite oscilacii, koi{to {tetno se odrazuvaat na elemen-tite na transmisijata.

Sl. 3.6. Spojka so dve lameli

1 ‡ kolenesto vratilo; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ lamela; 4 ‡ me|u-plo~a; 5 ‡ vlo{ka; 6 ‡ pritisna plo~a; 7 ‡lost; 8 ‡ isklu~no leì{te; 9 ‡ spojni~ko vrati-lo;


18

Sl. 3.7. Lamela 1 ‡ frikcioni oblogi; 2 ‡ venec; 3 ‡ spiralni pruìni; 4 ‡ glavina; 5 – zakovki

Vo tekot na eksploatacijata, kako {to ve}e be{e re~eno, nasta-puva abewe na frikcionite oblogi. Tie ili kompletnata lamela treba da se zameni, poradi izabenosta na frikcionite oblogi, na povr{inata pred da se pojavat zakovkite ~ii {to glavi moàt da gi o{tetat povr{inite na pritisnata plo~a, odnosno zamavnikot. Pri zamena na izabenite frikcioni oblogi so novi, treba da se vnimava da ne dojde do deformirawe na venecot na lamelata.

26B26B3.2.2. Sistem za isklu~uvawe na frikcionata spojka Za isklu~uvawe na spojkata, potrebna e sila so odreden inten-zitet. Takva sila se sozdava blagodarej}i na prenosniot odnos vo sistemot za isklu~uvawe na spojkata. Prenosniot odnos se bira od uslovot silata vrz pedalot za isklu~uvawe na spojkata, bez u~estvo na servoured, da ne bide pogolema od 150 N za patni~ki avtomobili i 250 N za tovarni vozila.

Mehani~kiot sistem (vidi slika 3.3) obi~no se primenuva koga spojkata e blizu do pedalot za spojka. Koga spojkata e na pogolemo rastojanie od pedalot na spojkata, kaj patni~kite avtomobili se koristi hidrauli~en sistem za isklu~uvawe na spojkata (vidi slika 3.8). Toj se sostoi od dva hidrauli~ni cilindra me|usebno povrzani so crevo/cevka. Polneweto na hidrauli~niot sistemot, so specijalno maslo, se vr{i preku rezervoarot koj{to e posta-ven na najvisoka mesto vo sistemot, a ne kako na slikata 3.8, kade{to, za da se prikaè celiot sistem na mal prosor, toj e postaven nisko. Istisnuvaweto na vozduhot od sistemot se vr{i preku ventilite za vozduh postaveni na najvisokite mesta vo hidrauli~nite cilindri. Prisustvo na vozduh (sti{liv fluid) vo hidrauli~na instalacija ne e poèlno.

1 2

3 4

5

1

5

2 5


19

Sl. 3.8. Na~in na rabota na hidrauli~en sistem za isklu~uvawe a spojka 1 ‡ povratna pruìna; 2 i 5 ‡ ventil za ispu{tawe vozduh; 3 i 4 ‡ hidrauli~ni cilindri; 6 ‡ povratna pruìna; 7 ‡ gumena zatinka; 8 ‡ klip; 9 ‡ manètna; 10 ‡ pedal; 11 ‡ rezervoar

So pritiskawe vrz pedalot vo hidrauli~niot sistem za isklu-~uvawe na spojkata, vsu{nost se deluva na klipot 8 koj{to e mehani~ki povrzan so pedalot. Ovoj klip, so svoeto dvièwe, go istisnuva masloto od negoviot cilindar i preku hidrauli~niot vod go zadviùva klipot vo cilindarot 3 koj{to e povrzan so lostot za isklu~uvawe na spojkata.

Sistemot se doveduva vo prvobitna sostojba so pomo{ na povrat-na spiralna pruìna 1 (vidi sl. 3.8). Pruìnata sozdava odreden pritisok vo hidrauli~nata instalacija, a gumenite zaptivki i manètni go spre~uvaat vleguvaweto na vozduhot i iste~uvaweto na masloto od instalacijata. Poradi pojava na mo`ni neispra-vnosti vo zatinaweto na hidrauli~nata instalacija, nivoto na masloto vo rezervoarot treba povremeno da se kontrolira.

Pri pnevmatskiot sistem za isklu~uvawe na spojkata, so zadvi-ùvaweto na pedalot, vsu{nost se vr{i otvorawe na ventilot za regulacija na protokot na komprimiraniot vozduh od rezervoarot za vozduh do pnevmatskiot cilindar vo blizinata na spojkata. Pri isklu~uvaweto na spojkata, vozduhot pod pritisok od rezer-voarot, preku regulacioniot ventil, strui kon cilindarot ~ij{to klip go vr{i isklu~uvaweto na spojkata (slika 3.9).

Pri vklu~uvawe na spojkata vrskata so rezervoarot so kompri-miran vozduh se prekinuva, a se otvara ventilot za ispu{tawe

1

10

3

4

2

5 6 7

11

98


20

vozduh od instalacijata. Pruìnite vo sistemot sluàt sostoj-bata na elementite vo nego da ja vratat vo po~etna pozicija.

Sl. 3.9. Na~in na rabota na pnevmatskiot sistem za isklu~uvawe na

spojkata 1 ‡ ventil; 2 ‡ ventil za regulacija; 3 ‡ ventil; 4 ‡ ventil na pedalot; 5 ‡

rezervoar so komprimiran vozduh; 6 ‡ pnevmatski cilindar

13B13B3.3. SPECIJALNI SPOJKI

So ogled na faktot deka vo uslovi na gust gradski soobra}aj, vo op{t slu~aj, na 100 km pominat pat, voza~ot vr{i nad 600 promeni na brzinite, toa zna~i deka tolku pati toj pritiska vrz pedalot za isklu~uvawe na spojkata. So cel da se namali fizi~koto angaìrawe na voza~ot, a vo nekoi slu~ai i da se podobrat nekoi svojstva na vozilata, vo vozilata se vgraduvaat i t.n. specijalni spojki. Vozilata so takvi spojki, generalno, nemaat pedalo za spojka, a kontrolata nad voziloto se vr{i so dve pedali - peda-lot za ko~ewe i padalot za gas.

Kaj vozilata od niska klasa i motociklite se primenuva cen-trifugalna avtomatska spojka. Takva spojka vsu{nost se sostoi od spojka za avtomatsko poa|awe i klasi~na frikciona spojka. I dvete spojki se smesteni vo edno ku}i{te, no rabotat celosno nezavisno edna od druga (vidi slika 3.10).

1 3

4

2

56


21

2

Na periferijata na centrifugalnata spojka se postaveni cilin-dri~ni tegovi, koi pri okolu 1000 vrt/min po~nuvaat da se pomestuvaat, prema nadvor (kon periferijata) so {to postepeno, preku pritisnata plo~a, go poka~uvaat pritisokot vrz lamelata ‡ spojkata postepeno se vklu~uva i voziloto po~nuva da se dviì. Ve}e pri 1500 vrt/min lamelata e dobro pritisnata taka {to moè da go prenese vrte`niot moment vo celosen iznos, bez prolizguvawe. Pri rabota na motorot na prazen od tegovite se vra}aat vo prvobitnata polo`ba, so {to lamelata se osloboduva od pritisokot i prestanuva prenosot na vrte`niot moment od motorot kon transmisijata. Pri naglo zgolemuvawe na brojot na vrteìte na motorot, blagodarej}i na ednosmernata spojka (fraj-lauf), vedna{ se vospostavuva vrskata me|u motorot i spojkata za promena na brzinite.

Sl. 3.10. Na~in na rabota na centrifugalna spojka

1 ‡ kolenesto vratilo; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ lamela; 4 ‡ pritisna plo~a; 5 ‡ teg; 6 ‡ spojka za promena na brzinite; 7 ‡ lamela; 8 ‡ spojni~ko vratilo; 9 ‡ pritisna plo~a; 10 ‡ spiralna pruìna; 11 ‡ ednosmerna spojka Kaj pote{kite vozila kako spojka za poa|awe se primenuva hidrauli~na spojka (slika 3.12), a po nea doa|a klasi~na frik-ciona spojka (vidi slika 3.11). Hidrauli~nata spojka na slika 3.12 so kuso kardansko vratilo e spoena so frikciona spojka koja ne e prikaàna na slikata. I dvete spojki rabotat nezavisno edna od druga.

Hidrauli~nata spojka kaj vozilata ne se primenuva kako samos-toen del za isklu~uvawe na vrskata me|u motorot i transmisi-jata, bidej}i taa, poradi svojata inercija, ne moè da obezbedi ~isto isklu~uvawe. Zatoa po hidrauli~nata spojka se postavuva

3 2

1

456

8 9

10 11

7


22

frikciona spojka. Frikcionata spojka se koristi pri promena na brzinite vo menuva~ot na brzinite, a nastanatite prolizguvawa gi prezema hidrauli~nata spojka.

Hidrodinami~nata “meka“ vrska me|u dvete kola na spojkata, soz-dadena od masloto vo nea, ovozmoùva mirno trgnuvawe na voziloto od mesto; gi namaluva dinami~nite optovaruvawa vo transmisijata na voziloto i motorot; pri sopiraweto na voziloto, odvojuvaweto na vrskata me|u motorot i transmisijata, avtomatski se ostvaruva, so {to se spre~uva gasnewe na motorot.

Pumpnoto kolo na spojkata e povrzana so kolenestoto vratilo na motorot, a turbinskoto kolo za transmisijata. Dvete kola se postaveni vo telo ~ii {to 4/5 se ispolneti so maslo. Pri vrteweto na pumpnoto kolo, kineti~kata energija na masloto, proizvedena od centrifugalnata sila, se predava na turbinskoto kolo. Predavaweto na energijata moè da se izvr{i samo koga turbinskoto kolo se vrti so pomala brzina od pumpnoto kolo. Spored toa, prenos na energijata vo hidro-spojkata moè da se izvr{i samo pri relativno prolizguvawe me|u dvete kola so lopatki, koga me|u pumpnoto i turbinskoto kolo postoi cirku-lacija na masloto. Gubitocite na prolizguvaweto vo hidro - spojkata, pri prenos na maksimalen vreteèn moment od motorot, iznesuva 1-3%, {to negativno se odrazuva na gorivnata ekono-mi~nost na voziloto.

Sl. 10.11. Delovi na hidromehani~ka spojka.1 ‡ kolenesto vratilo; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ turbinsko kolo; 4 ‡ pumpno kolo; 5 ‡ mehani~ka (frikciona) spojka; 6 ‡ ednosmerna spojka

6

3

2 1

5 4


23

Isklu~uvaweto i vklu~uvaweto na mehani~kata (frikcionata) spojka, pri promena na brzinite vo menu-va~ot na brzinite, se vr{i preku elektri~ni signali dobieni so pomestuvaweto na lostot (ra~kata) za promena na brzinite vo menuva~ot za brzini. So pomestuvaweto na los-tot na menuva~ot se aktiviraaat izvr{ni pnevmatski ili hidrauli~ni organi vo blizinata na spojkata koi go zadviùvaat lostot za nejzino isklu~uvawe odnosno vklu~uvawe.

Na slika 3.13 e prikaàna rabotata na eden takov sistem, koj se aktivira preku elektri~niot prekinuva~ na lostot za promeni na brzinite na menuva~ot 4. Na toj na~in se pobuduva elektromagnetniot ventil 1 koj{to ja vospostavuva komunikacijata me|u vakuum rezervoarot 5 i rabotnata komora 6, preku ~ija{to membrane se

zadviùva lostot za isklu~uvawe/vklu~uvawe na spojkata. Ventilot 7 i mlaznicata 8 ja obezbeduvaat vklu~enata sostojba na spojkata. Vakuumot potreben za rabotata na ovoj sistem se odrùva vo rezervoarot koj, preku ventilot 10, e povrzan so vsisnata granka na motorot 3. Dopolnitelnata servokomora 9 ovozmoùva da se izvr{i korekcija na vremeto na vklu~uvaweto na spojkata vo zavisnost od potpritisokot vo difizorot vo vsisnata granka na motorot 2. Potpritisokot vo grankata za polnewe zavisi od polo`bata na peperutkata vo istata granka na motorot i brojot na vrteìte na motorot. Na primer, pri poln gas na motorot spojkata se vklu~uva za 0,10 - 0,15 sekundi po promena na stepenot na prenosot vo menuva~ot, a pri drugi reìmi na rabota na motorot toa vreme e pogolemo.

Elektromagnetna spojka. Ovaa spojka sodrì masiven disk so pro{irena periferija, koj{to sluì kako priemnik na magnet-nite silovi linii sozdadeni vo namotkata locirana vo zamavni-

Sl.10.12. Hidrauli~nata spojka.

1 – pumpno kolo; 2 – turbinsko kolo

1

2


24

Sl.3.13. Vakuumsko upravuvawe so frikciona spojka so pomo{ na

elektromagnetna komanda 1 – elektromagneten ventil; 2 – difuzor; 3 – granka za polnewe na motorot; 4 ‡ lost za promena na brzinite; 5 ‡ rezervoar so potpritisok; 6 – rabotna komora;

7 ‡ ventil za vklu~uvawe na spojkata; 8 ‡ mlaznica; 9 ‡ dopolnitelna servokomora; 10 – kontrolen ventil

kot na motorot. ^eli~niot prav, koj se nao|a vo `lebovite na diskot, ja podobruva magnetnata vrska me|u elektromagnetot i diskot (slika 3.14). Vrskata vo spojkata se prekinuva so prekinu-va~ot na strujata, postaven na lostot za menuvawe brzini na menuva~ot za brzini. So sekoe prekinuvawe na strujata se gubi magnetnoto pole vo spojkata i ~eli~nite delovi se osloboduvaat eden od drug.

Sl. 3.14. Delovi na elektromagnetna spojka 1 ‡ kolenesto vratilo; 2 ‡ zamavnik; 3 ‡ mag-

netna namotka; 4 ‡ ~eli~en prav; 5 ‡ prsten; 6 ‡ kontaktni prsteni; 7 ‡ spojni~ko vratilo; 8 ‡

ku}i{te.


25

4. MENUVA^ NA BRZINITE

4.1. VOVED

Menuva~ot na brzinite, so promenite na prenosnite odnosi vo nego, vr{i transformacija na vrte`niot moment od motorot kon pogonskite trkala, t.e. gi menuva vle~nite sili na pogonskite trkala i nivniot broj na vrteì (brzinata na dvièweto na voziloto). Osven toa, menuva~ot na brzinite ovozmoùva vozi-loto da se dviì nanazad i vo podolg vremenski period da ja razdvojuva vrskata me|u motorot i pogonskite trkala (koga moto-rot raboti, a voziloto stoi). So pomo{ na menuva~ot, pri razni uslovi na optovaruvawe na voziloto, moè da se izbere najeko-nomi~niot reìm na rabota na motorot.

Prenosniot odnos na menuva~ot e ednakov na odnosot na broevite na vrteìte na vleznoto (spojni~koto) i izleznoto (kardanskoto) vratilo. Vo zavisnost od na~inot na promenata na prenosniot odnos, se razlikuvaat stepenesti, kontinualni i kombinirani me-nuva~i na brzinite.

Spored na~inot na transformacijata na vrte`niot moment {to ja vr{i menuva~ot na brzinite, menuva~ite moàt da bidat meha-ni~ki, hidrauli~ni, elektri~ni i kombinirani (hidro-mehani~ki ili elektro-mehani~ki).

Kaj vozilata naj~esto se primenuvaat stepenesti menuva~i na brzinite, za koi }e stane pove}e zbor vo prodolènie.

14B14B4.2. STEPENESTI MENUVAÎ NA BRZINITE

Stepenestite menuva~i na brzinite se razlikuvaat eden od drug spored brojot na stepenite na prenos (brzinite), prenosnite odno-si na poedinite stepeni na prenos, brojot na vratilata, mesto-polo`bata na vleznoto vo odnos na isleznoto vratilo, na~inot na menuvaweto na stepenite na prenos - so sinhroni spojki ili bez niv.

Brojot na stepeni na prenos kaj patni~kite avtomobili naj~esto e ~etiri ili pet, no kaj tovarnite vozila i avtobusite toj broj e {est i pove}e. Dokolku e pogolem brojot na prenosnite odnosi, dotolku podobro se iskoristuva mo}nosta na motorot i podobra e gorivnata ekonomi~nost na voziloto, no pritoa se zgolemuva sloènosta na negovata konstrukcija, a so toa i cenata. Na slika


26

4.1 se prika`ani kinematski {emi na stepenesti menuva~i na brzinite.

Sl. 4.1. Kinematski {emi na ~etiristepeni menuva~i na brzinite

Menuva~ koj{to se primenuva na vozilata so predni pogonski trkala i so napre~no postaven motor, i na vozilata so zadni pogonski trkala i napre~no postaven motor pozadi, e prika`an na slika 4.2. Poradi blizina na motorot do pogonskite trkala, vo edno ku}i{te e smesten menuva~ot so glavniot prenosnik i diferencijalot i toa ku}i{te neposredno se povrzuva so blokot na motorot odnosno spojkata.

Menuva~ot na slikata e so dve vratila i so pet sinhronizirani stepeni na prenos (so pet brzini).


27

Sl. 4.2. Menuva~ so dve vratila i pet brzini: A – spojka, V – menuva~ na

brzinite, S – glaven prenosnik i diferencijal 1 ‡ sinhron za prva i vtora brzina; 2 ‡ sinhron za treta i ~etvrta brzi-

na; 3 ‡ sinhron za petta brzina Konstrukcija na menuva~ so pet sinhronizirani brzini i so dve vratila za vozilo so nadol`no postaven motor i pogon na predni ili zadni trkala, e prika`an na slika 4.3. I ovde ku}i{teto vo koe{to e smesten menuva~ot, glavniot prenosnik i diferencija-lot, neposredno e povrzano so motorot.

1 2 3

A

C

B


28

Slika 4.3. Menuva~ so dve vratila i pet brzini

1 ‡ vlezno (spojni~ko) vratilo; 2 ‡ sinhron za treta i ~etvrta brzina; 3 ‡ sinhron za petta brzina; 4 ‡ sinhron za prva i vtora brzina; 5 ‡ izlezno

vratilo Menuva~ so tri vratila i ~etiri sinhronizirani brzini e prika-`an na slika 4.4. Kaj ovaa konstrukcija vrte`niot moment od vleznoto (spojni~ko) vratilo do izleznoto vratilo, za prviot, vtoriot i tretiot stepen na prenos, se prenesuva preku me|u-vratiloto, a ~etvrtiot (direktniot) stepen se ostvaruva so direktno spojuvawe na vleznoto i izleznoto vratilo.

Sl. 4.4. Menuva~ so tri vratila i ~etiri sinhronizirani brzini 1 – vlezno (spojni~ko) vratilo; 2 ‡ sinhron za treta i ~etvrta brzina; 3 ‡

sinhron za vtora i prva brzina; 4 ‡ izlezno vratilo; 5 – ku}i{te; 6 ‡ blok zap~enici na me|uvratiloto; 7– zap~enici za pogon na brzinomerot; 8 – zap~enik

za od nanazad

1

2 3

4 5

1

2 3

4 5

76

8


29

Izborot na stepenot na prenos, spored soobra}ajnite uslovi, go vr{i voza~ot. Promenata na brzinite vo menuva~ot prikaàn na slika 4.4, e dadena na slika 4.5. Vo prviot stepen na prenos, so pomo{ na sinhronot, se vospostavuva vrska me|u najgolemiot zap~enik na izleznoto vratilo so najmaliot zap~enik na me|u-vratiloto (vidi slika 4.5). Na toj na~in se ovozmoùva voziloto da se dviì so mala brzina, no toga{ vle~nata sila na pogonskite trkala e najgolema. Najgolema brzina na dvièwe voziloto postignuva vo ~etvrtiot (direktniot) stepen na prenos. Toga{ vo menuva~ot ne se vr{i nikakva redukcija na vrteìte na motorot, bidej}i vleznoto i izleznoto vratilo neposredno se povrzuvaat so sinhronata spojka.

Odot nanazad (rikvercot) se realizira so zap~enicite so pravi zapci. Edniot od niv pritoa treba aksijalno da se pomesti po svojata oska i na toj na~in da vospostavi vrska me|u zap~enikot na izleznoto i me|uvratiloto (vidi slika 4.4 i 4.5).

27B27B4.2.1. Sinhroni spojki Namesto kanxestite spojki, koi spojuvaa zap~enici za razli~ni stepeni na prenosi vo menuva~ot, za ~ie{to vklu~uvawe/ isklu-~uvawe voza~ot mora{e da primenuva posebna tehnika na vozewe, sovremenite stepenesti menuva~i na brzinite se so sinhroni spojki koi{to ovozmoùvaat bezudarno i lesno menuvawe na brzinite.

Sl. 4.5. [ema na promenata na brzinite na menuva~ot prika-

àn na slika 4.4

12 3 4

1

2

3

4

R


30

[ematski prikaz na osnovnite delovi i na~inot na rabota na sinhrona spojka e daden na slika 4.6. Osnovni delovi na spojkata se glavinata, ~aurata za upravuvawe so sinhronot i konusniot prsten. Glavinata i ~aurata se vo labava vrska preku kugli~ki postaveni po periferijata na spojkata. Neutralnata polo`ba na sinhronot e prikaàna na slika (4.6a). Pri aksijalnoto pomes-tuvawe na sinhronot site negovi delovi se pomestuvaat kon konu-sniot del na zap~enikot, koj{to treba da bide vklu~en. Od momentot na dopiraweto na konusniot prsten na sinhronot vrz konusnata povr{ina na zap~enikot, po~nuva nivnoto me|usebno triewe, a so toa i izedna~uvawe na nivnite brzini na vrteweto (slika 4.6b).

So postepeniot porast na pritisokot me|u dvata konusni dela se namaluva razlikata na brzinite na vrteweto me|u zap~enikot i sinhronata spojka. Vo eden moment tie }e se izedna~at, taka {to sega ne }e bide te{ko, so ponatamo{no aksijalno pomestuvawe na vntre{no nazabenata ~aura na sinhronot (pri {to se sovladuva vrskata {to ja sozdavaat kugli~kite), taa da se navle~e vrz nazabeniot del od zap~enikot (sl. 4.6v). Na toj na~in e ovozmo-èno zap~enikot, koj do momentot na spojuvaweto so spojkata slobodno se vrtel okolu vratiloto, preku spojkata da se spoi so na`lebeniot del od vratiloto i da po~ne da prenesuva vrteèn moment.

a b d

Sl. 4.6. Na~in na rabota na sinhrona spojka: a) spojka vo neut-ralna polo`ba, b) spojka vo faza na vklu~uvawe, v) vklu~ena spoj-

ka. a ‡ konusen prsten; b ‡ glavina; c ‡ kugli~ka; d ‡ vnatre{no nazabena

~aura

c b)a)

v)


31

Na slika 4.7 e prikaàna konstrukcija na sinhrona spojka ~ij{to na~in na rabota be{e opi{an na slika 4.6. Razlikata me|u niv e vo toa {to kaj onaa, pokaàna na ovaa slika, konusniot prsten ima zap~enik po periferijata. Takviot prsten, so ~elniot zako-sen oblik na zabite, go olesnuva naso~uvaweto na ~aurata na sinhronot kon nazabeniot del od zap~enikot koj sluì za spoj-uvawe so sinhronot.

Sl. 4.7. Delovi na sinhrona spojka

1 – konusen prsten; 2 – vnatr{no nazabena ~aura; 3 – glavina; 4 – nazaben del od zap~enikot koj sluì za spojuvawe so sinhronot; 5 – vlezno (spojni~ko) vratilo;

6 – plo~ka drà~ na kugli~kata; 7– kugli~ka; 8 – izlezno vratilo

Poedinite stepeni na prenosi (brzini) gi izbira voza~ot so pomo{ na mehanizmot za promena na brzini, poto~no re~eno so lostot koj{to zglobno e pricvrsten na poklopecot na menuva~ot na brzinite (vidi slika 4.8).

Dvièweto na lostot, preku stapovite i viqu{kite, se prenesuva na prstenot za aksijalno zadviùvawe na sinhronot. Celiot toj

1 2 3 4

8 7 6

5

1 12

37


32

mehanizam, preku sistem od kugli~ki, osovinki i pruìnki, preku t.n. brava na menuva~ot, e osiguran od samoisklu~uvawe ili samovklu~uvawe ili od mo`nosta za istovremeno vklu~uvawe na dva ili pove}e stepeni na prenos.

Sl. 4.8. Mehanizam za promena na brzini

a ‡ lost; b ‡ stap; c ‡ brava; d ‡ vilu{ka; 1 – 4 brzini za napred; R ‡ nazad; L ‡ sloboden od (ler)

Kaj vozilata, kaj koi{to mestoto na voza~ot e oddale~eno od menuva~ot na brzinite, mehanizmot za promena na brzinite e posloèn od prethodno prikaàniot. Na slika 4.9 se prikaàni kinematski {emi na nekolku mo`ni re{enija na mehanizmi za distantna promena na brzinite vo menuva~ot na brzini.

Podma~kuvaweto na elementite na menuva~ot se vr{i so maslo za menuva~i. Poradi specifi~nite uslovi na rabota masloto vo menuva~ot, toa maslo, spored svoite svojstva, se razlikuva od masloto koe{to se koristi vo motorot na voziloto.

Sl. 4.9. Kinematski {emi na mehanizmi za distantna promena

na brzinite vo menuva~ot na brzini


33

Preventivnoto odrùvawe na menuva~ot na brzinite se sostoi vo periodi~na promena na masloto. Na~inot na promenata na mas-loto (ispu{taweto na staroto maslo i dolevawe na novoto maslo), koli~inata i vidot na masloto za podma~kuvawe kako i periodi~nosta na promenata na masloto se vr{i spored upat-svoto za preventivno odrùvawe na voziloto.

15B15B4.3. AVTOMATSKI MENUVAÎ

Kaj vozilata naj~esto se primenuvaat avtomatski menuva~i na brzinite so hidrotransformator. Hidrotransformatorot vr{i transformacija na vrte`niot moment na toj na~in {to mehani~-kata energija dobiena od motorot, vo pumpnoto kolo na trans-formatorot, ja pretvora vo energija na struewe na masloto, so koe{to e ispolnet hidrotransformatorot, koja{to potoa vo lopatestite kanali na turbinata povtorno se transformora vo mehani~ka energija. Promenata na vrte`niot moment i brojot na vrteìte, {to ja vr{i transformatorot, e kontinualna (bezste-pena). Me|utoa, ekonomi~nata rabota na transformatorot e mo`-na dokolku toj raboti vo sprega so stepenest mehani~ki menuva~ na brzinite (slika 4.10).

Prednosti na hidrotransformatorot se:

� vr{i avtomatska promena na prenosniot odnos pri promena na otporite na dvièweto na voziloto so {to se olesnuva rabotata na voza~ot,

� ja eliminira mo`nosta za prenos na udarni optovaruvawa vo transmisijata so {to se zgolemuva vekot i na motorot i na transmisijata na voziloto,

� ja zgolemuva proodnosta na voziloto vo te{ki rabotni uslovi kako rezultat na neprekidno prenesuvawe na vrte`-niot moment kon trkalata i postepeno trgnuvawe od mesto, bez udari.

Nedostatoci na hidrotransformatorot se:

� srazmerno nizok koeficient na polezno dejstvo, poradi {to, generalno zemeno, gorivnata ekonomi~nost na voziloto se namaluva,


34

� ne e mo`na samostojna primena na hidrotransformatorot na voziloto poradi srazmerno niskiot dijapazon na prenosnite odnosi, poradi {to toj se primenuva so stepenest mehani~ki menuva~ na brzinite,

� sloènost na konstrukcijata, a kako posledica na toa i povisoka cena.

Voza~ot so pomo{ na lost go izbira vozeweto na napred ili na nazad (slika 4.10.), a so pritiskaweto vrz pedalot za gas ja menu-va brzinata na vozeweto.

Sl. 4.10. Glavni delovi na avtomatski hidromehani~ki menuva~ na

brzinite 1 ‡ hidrotransformator; 2 ‡ spojki; 3 ‡ planetaren prenosnik;

4 ‡ lost za izbor na vozeweto

Kaj malite patni~ki avtomobili se vgraduva avtomatski menuva~ so klinesti remeni, kako onoj prikaàn na slika 4.11. Na~inot na rabotata na takvite menuva~i e daden na slika 4.12.

Toj se sostoi od dve remenici ~ii{to polutki si go menuvaat me|usebnoto rastojanie, a so toa go menuvaat i prenosniot odnos na menuva~ot. Ednata polutka na dvete remenici, koi{to se nao|aat na pogonskoto vratilo se dobliùva i oddale~uva od drugata vo zavisnost od broevite na vrteìte na vratiloto, t.e. nea ja pomestuvaat centrifugalnite sili na tegovite. Polutkite na remenicite na gonetoto vratilo go pritiskaat remenot preku spiralna pruìna.


35

Sl. 4.11. Avtomatski menuva~ na brzini so klinesti remeni

Sl. 4.12. Na~in na rabota na menuva~ so klinesti remeni 1 ‡ teg; 2 ‡ klinest remen; d1 ‡ dijametar na pogonski remenik; d2 ‡

dijametar na gonet remeni Pri poa|aweto na voziloto remenot leì onaka kako {to e poka-àno na slika 4.12a. Menuva~ot toga{ ima najgolem prenosen odnos i se sozdava najgolem vrteèn moment na pogonskite trka-la. So zgolemuvaweto na brojot na vrteìte na pogonskoto vra-

a) b)

1 2


36

tilo, tegovite gi pritiskaat polutkite na remenicite edna kon druga, a so toa go potisnuvaat remenot kon periferijata so {to se promenuva prenosniot odnos vo menuva~ot, so {to voziloto ja zgolemuva brzinata na dvi`eweto.


37

1B1B5. KARDANSKI PRENOS I ZGLOBNI POLUVRATILA

Kardanski prenos e sistem od vratila povrzani so kardanski zglobovi, koj ovozmoùva prenos na vrteèn moment me|u dva sklopa, ~ie{to rastojanie vo tekot na rabotata se menuva, odnosno ~ii{to vratila ne leàt na ista oska.

Na slika 5.1 e prikaàna {ema na kardanski prenos kaj vozilo so motor napred, a pogon na zadnite trkala, kade {to kardanskoto vratilo go povrzuva menuva~ot na brzinite so glavniot prenosnik smesten vo zadnata pogonska oska na voziloto. Rastojanieto me|u dvata sklopa (menuva~ot na brzinite i glavniot prenosnik), po-radi elasti~no povrzanata pogonska oska so ramkata na voziloto, pri dvièweto na voziloto se menuva pa, spored toa, se menuva agolot na postavenosta na kardanskoto vratilo i negovata dolìna.

Sl. 5.1. [ema na kardanski prenos

1 – menuva~ na brzinite; 2 – kardansko vratilo; 3 – glaven prenosnik, 4 – listesta pruìna, 5 – ramka na voziloto

Na slika 5.2 se dadeni nekolku kardanski prenosi za pogon na pogonskite oski (pogonskite mostovi) na voziloto. Koga rasto-janieto me|u menuva~ot na brzinite i glavniot prenosnik e golemo, se postavuvaat dve vratila so tri zgloba. Edno od vratilata, vo toj slu~aj, mora da e potpreno so potporno leì{te (vidi slika 5. 2.b). Vozilata so dve ili pove}e pogonski oski gi koristat kardanskite prenosi za povrzuvawe na razvodnata kutija na transmisijata so menuva~ot na brzinite i pogonskite oski na voziloto (vidi slika 5.2).

1 2

3

4

5


38

Sl. 5.2. Kardanski prenosi za pogon na pogonski oski na vozilo 1 – menuva~ na brzinite; 2 – kardansko vratilo; 3 – potporno le`i{te; 4 – razvodna kutija; 5 – zaden pogonski most; 6 – preden pogonski most

Na slika 5.3 e prika`an izgledot na edno kardansko vratilo so negovite sostavni delovi. Najdolgiot del od kardanskoto vrati-lo e bes{avna cevka na ~ii{to kraevi e zavarena viqu{ka i na`lebeno vratilo. Na`lebeniot del od vratiloto navleguva vo pokusiot del od vratiloto koj{to e vnatre{no na`leben i na ~ij kraj e postavena vtorata viqu{ka.

Za da ne dojde do neramnomerno prenesuvawe na aglovata brzina so kardanskoto vratilo, pri spojuvaweto na dvata dela od vra-

1

2 34

5

6

5

2

2

1

2

4

56

5

2

2

2

12

4

6

5

2

2

31

2

5

2

1

5


39

tiloto viqu{kite treba da se postavat da leàt vo ista ramnina. Za pravilna montaà na vratiloto sluàt strelkite - oznaki, postaveni na mestoto na spojuvaweto.

Dvodelnata izvedba na kardanskoto vratilo ovozmoùva vrati-loto da ja menuva dolìnata vo tekot na raboteweto. Za podma~-kuvawe na spomenatite `lebovi, na mestoto na spojuvaweto, preku ma~kalkata, se dotura mast.

Kardanskoto vratilo mora da bide uramnoteèno, za da ne predizvikuva vibracii na voziloto pri vrtewe so povisok broj na vrteì. Za negovo uramnoteùvawe se koristat metalni plo~ki zavareni na nego.

Sl. 5.3. Izgled na kardansko vratilo

1 – kardanski zglobovi; 2 – oznaki za sklopuvawe; 3 – plo~ka za uramnoteùvawe; 4 – ma~kalka

Vilu{kite na prirabnicite, viqu{kite na vratiloto i vleì{-tenite krsta~i vo niv, se osnovni elementi na kardanskite zglobovi (vidi slika 5.4a). Kardanskiot zglob spa|a vo asinhro-nite zglobovi, bidej}i toj ne e vo sostojba vo site uslovi da obezbedi ednakvost na agolnite brzini na vratilata koi{to gi spojuva. Takvata rabota na zglobot predizvikuva dinami~ki optovaruvawa vo transmisijata i vibracii. Za da se postigne ram-nomernost na agolnata brzina i ramnomeren prenos na vrte`niot moment pri kardanskiot prenos so asinhroni zglobovi, viqu{-kite na vratiloto moraat da leàt vo ista ramnina, a apso-lutnite vrednosti na aglite me|u vratilata treba da se pribli-`no ednakvi.

Zglobovite, prikaàni na slika 5.4 b) i v), se sinhroni zglobovi. Tie gi nemaat nedostatocite na asinhronite zglobovi, no ne se vo sostojba da prenesuvaat golemi vrte`ni momenti. Zatoa vakvite zglobovi se primenuvaat kaj poluvratilata na patni~kite avtomo-bili. Vo slu~aj da se koristat na prednite (pogonski i upravu-va~ki) trkala, tie prenesuvaat vrteèn moment pod razni agli, diktirani od sistemot za upravuvawe na trkalata.

1 2

3

4 1


40

Poluvratilo so sinhroni zglobovi za vozilo so preden pogon dadeno e na slika 5.5. Trajnosta na zglobovite vo golema mera zavisi od podma~kuvaweto i od za{titata od vlaga i pra{ina. Podma~kuvaweto na zglobovite se vr{i so mast, a za{titata se vr{i so gumeni manètni i {titnici. Dobrata za{tita na zglobovite od nadvore{nite vlijanija e osobeno bitna za vekot na terenskite vozila.

Sl. 5.5. Poluvratilo so sinhroni zglobovi na vozilo so preden pogon 1 i 7 ‡ zglobovi; 2 i 5 ‡ {titnici; 3 i 6 ‡ gumeni manètni; 4 – poluvratila

1 52 3 4 6 7

Sl. 5.4. Vidovi zglobovi:

a) kardanski zglob: 1 – viqu{ka na vratiloto; 2 – krsta~; 3 – viqu{ka so prirabnica; 4 – igli~esto leì{te;

b) zglob koj{to se koristi kaj poluvratilata na zadnite trka-la so nezavisno potpirawe: 1 – poluvratilo; 2 – telo; 3 – liz-ga~ki element,

v) zglob koj{to se koristi kaj poluvratilata na vozilo so preden pogon: 1 – vratilo vo trkaloto; 2 – telo; 3 – drà~ na kuglite; 4 – poluvratilo

1 2 3

4

1

1

2 3

4 2 3

38o

a)

b) v)


41

2B2B6. GLAVEN PRENOSNIK

Glavniot prenosnik e vsu{nost reduktor so konstanten prenosen odnos, ~ija{to zada~a e da go zgolemi vrte`niot moment od menuva~ot na brzinite kon pogonskite trkala na voziloto. Sraz-merno na zgolemuvaweto na vrte`niot moment, glavniot prenos-nik go namaluva brojot na vrteìte.

Prenosniot odnos vo glavniot prenosnik vlijae na dinami~nosta na voziloto i negovata gorivna ekonomi~nost. Kaj patni~kite avtomobili toj e 3 � 5,5, a kaj tovarnite vozila 6,5 � 9,0. Reduk-cijata (namaluvaweto) na brojot na vrteìte od menuva~ot kon pogonskite trkala kaj pomalite vozila moè da se vr{i so eden par zap~enici, dodeka kaj pote{kite vozila taa se pravi so dva para zap~enici (vidi slika 6.1).

Sl. 6.1. Glaven prenosnik so eden i dva para zap~enici

Kaj vozilata so motor napred i pogon na zadnite trkala glavniot prenosnik go so~inuvaat par konusni zap~enici koi, zaedno so diferencijalot, so~inuvaat eden sklop smesten vo posebno ku}i{te. Takov sklop e prikaàn na slika 6.2. Kaj vozilata kaj koi {to motorot e blizu do pogonskite trkala, glavniot prenos-nik i diferencijalot se vo neposredna vrska so menuva~ot na brzinite (vidi slika 3.2 i 3.3).

a) b) v)


42

Na slika 6.3 e prikaàn sklopniot crte` na glavniot prenosnik i diferencijalot za lesno vozilo, kade {to redukcijata e izvedena so eden par konusni zap~enici. Na slika 6.4 e daden takov crte` na glaven prenosnik za te{ko vozilo, kade {to, za da se realizira pogolem vkupen prenosen odnos, se primeneti par konusni i par cilindri~ni zap~enici. Ovie crteì odgovaraat na {emite od slika 6.1a i 6.1b.

Vtorata redukcija, kako {to se gleda od {emata 6.1v, moè da se napravi kaj trkalata so par cilindri~ni zap~enici. Takvo re{enie poretko se sretnuva kaj vozilata, no zatoa ~esto go ima kaj traktorite. Dokolku toa se pravi kaj vozilata, toga{ obi~no se izveduva so planetaren prenos, smesten vo glavinata na pogonskite trkala.

Sl. 6.3. Glaven prenosnik so eden par konusni zap~enici

1 – mal konusen zap~enik; 2 – golem konusen (~iniest) zap~enik; 3 – diferencijal

Sl.6.2. Glaven prenos-nik so negovite elemen-

ti

1 – navrtka za prirabnica; 2 – prirabnica; 3 – zaptiv-

ka; 4 – poklopec; 5 – le-ì{te; 6 – ku}i{te; 7 –

podlo{ki za podesuvawe na konusnite zap~enici; 8 – konusen zap~enik; 9 – telo

na pogonskiot most; 10 – poluvratilo; 11 – otvor za

dolevawe maslo; 12 – diferencijal

13

2

3


43

Glavniot prenosnik i dife-rencijalot se smesteni vo edno ku}i{te. Nade`nata rabota i trajnosta na ovoj skap sklop (glavniot prenosnik i diferen-cijalot) vo golema mera zavisi od kvalitetnata montaà na negovite elementi. Toa osobeno se odnesuva na precizno ostva-renata sprega me|u konusniot i ~iniestiot zap~enik koi, dokolku ne se soodvetno spregnati, brzo se abat i ja zgolemuvaat {umnosta na glavniot prenosnik. Istoto taka i montaà na konusnite leì{ta vo toj sklop vlijanie vrz rabotata i vekot na elemetite vo nego. Sekako, da na nade`nata rabota i na vekot na traeweto na ovoj sklop vlijae i kvalitetot na podma~kuvaweto.

Preventivnoto odrùvawe na glavniot prenosnik i diferen-cijalot se sostoi vo periodi~na proverka na nivto na masloto i vo periodi~na zamena na masloto za nivno podma~kuvawe. Za podma~kuvawe na glavniot prenosnik i diferncijalot se koristi maslo koe se koristi i za podma~kuvawe na menuva~ot na br-zinite.

Sl. 6.4. Glaven prenosnik so dvojna redukcija

1 – mal konusen zap~enik; 2 – golem konusen (~iniest) zap~e-

nik; 3 – mal cilindri~en zap~e-nik; 4 – golem

cilindri~en zap~enik; 5 – diferencijal

12

3

4

5

Pogled A

A


44

3B3B7. DIFERENCIJAL I POGON NA TRKALATA

Diferencijal e mehanizam vo transmisijata na voziloto, koj vrte`niot moment {to go dobiva od glavniot prrenosnik go ras-predeluva me|u pogonskite trkala ili pogonskite mostovi na voziloto i ovozmoùva na pogonskite poluvratila da se vrtat so razli~ni aglovi brzini.

Spored toa, diferencijalot se koristi vo pogonskata oska na voziloto (diferencijal me|u pogonskite trkala) i vo rasprede-litelnata kutija kaj vozilata so pove}e pogonski oski (me|uoskin diferencijal).

Diferencijalot me|u pogonskite trkala (vidi slika 7.1) go povrzuva glavniot prenosnik so poluvratilata na pogonskite trk-ala i pri toa ovozmoùva:

� levoto i desnoto trkalo na pogonskata oska da se vrtat so razli~ni aglovi brzini i da pominat razli~en pat pri dvièwe vo krivina, po neramen teren, pri razli~en radius na vrtewe na trkalata i sl. Na toj na~in im se ovozmoùva na trkalata da se trkalaat ~isto - bez prolizguvawe i bez sozdavawe zagubi poradi nivno triewe po podlogata;

� ramnomerno raspredeluvawe na vrte`niot moment me|u levoto i desnoto trkalo koga tie se vrtat so ednakvi aglovi brzini, kako i raspredelba na vrte`niot moment vo odreden soodnos koga trkalata se vrtat so razli~ni aglovi brzini, pri {to pogolem vrteèn moment se predava na trkaloto koe{to pobavno se vrti.

Me|uoskiniot diferencijal go povrzuva izleznoto vratilo na raspredelitelnata kutija so pogonskite oski na kaj terenskite vozila. Na toj na~in e ovozmoèno:

� glavnite prenosnici, a preku niv i pogonskite trkala na oddelnite pogonski oski, da se vrtat so razli~na aglova brzina;

� vrte`niot moment me|u pogonskite oski na voziloto da se raspredeluva vo odreden soodnos koj{to e proporcionalen na nivnoto stati~ko optovaruvawe.

Dokolku diferencijalot vr{i ramnomerna raspredelba na vrte`niot moment na vratilata, toj e simetri~en, a vo sprotiven


45

slu~aj toj e asimetri~en. Diferencijalot me|u pogonskite trkala sekoga{ e simetri~en, dodeka me|uoskeniot diferencijal moè da bide simetri~en ili asimetri~en.

Sl. 7.1. [ematski prikaz na pogonskata oska na vozilo vo krivina (a)

[ema na glavniot prenosnik i diferencijalot (b) 1 ‡ telo na diferencijalot; 2 – ~iniest zap~enik na glavniot prenosnik; 3 ‡ satelitski zap~enik; 4 – planetaren zap~enik; 5 ‡ poluvratila; 6 ‡ prsten

Vo prethodnoto poglavje bea dadeni nekolku sliki so kon-struktivni prikazi na glavniot prenosnik zaedno so diferen-cijalot. So cel da se objasni rabotata na diferencijalot, na slika 7.1b e daden {ematski prikaz na diferencijalot so nego-vite osnovni delovi, a na slika 7.2 toj e pretstaven aksono-metriski.

Koga voziloto se dviì pravoliniski, po ramna podloga, teloto na diferencijalot, pogonuvano od ~iniestiot zap~enik, ima ist broj vrteì kako i planetarnite zap~enici i poluvratilata. Vo ovoj slu~aj satelitskite zap~enici ne se vrtat tuku deluvaat

5

3a) b)

1

46

5

2

Sl. 7.2. Delovi na diferencijalot

1 i 7 – planetaren zap~e-nik; 2 – telo na difere-ncijalot; 3 – ~iniest zap-~enik na glavniot pre-nosnik; 4 – konusen zap-~enik na glavniot pre-nosnik; 5 – satelitski zap~enik; 6 – krsta~; 8 – leì{te

8

3

6 5

2

1

4

7 2


46

kako klin, svrzuvaj}i gi planetarnite zap~enici, poradi {to dvete poluvratila deluvaat kako edno vratilo.

Pri pravoliniskoto dvièwe na voziloto, vrte`niot moment od ~iniestiot zap~enik, preku teloto na diferencijalot, teloto na krsta~ot i telata na satelitskite i planetarnite zap~enici, ramnomerno se prenesuva levo i desno na poluvratilata.

Koga eden od planetarnite zap~enici }e po~ne da se vrti pobavno od drugiot (koga voziloto se dviì vo krivina), toa predizvikuva vrtewe na satelitskite zap~enici okolu nivnite oski i nivno istovremeno “trkalawe” po planetarnite zap~enici. Pri dviè-weto na voziloto vo krivina, brojot na vrteìte na nadvo-re{noto trkalo }e se zgolemi za onolku za kolku }e se namali brojot na vrteìte na vnatre{noto trkalo.

Nedostatok na pogoreopi{aniot diferencijal e {to ja namaluva proodnosta na voziloto, koga edno od pogonskite trkala }e se najde na lizgava podloga, na koja ne moè da se ostvari pogolema vle~na sila. Kaj ovoj vid diferencijal, vle~nata sila koja{to se sozdava na pogonskoto trkalo koe se nao|a na suva podloga, ne moè da bide pogolema od vle~nata sila na trkaloto na lizgava podloga. Vkupnata vle~na sila {to ja sozdava pogonskata oska zavisi od vertikalnoto optovaruvawe na oskata i vidot (asfalt, makadam, zemja, sneg) i sostojbata na podlogata (suva, vla`na, klliva). Dokolku ovaa sila ne e dovolna da go zadviì voziloto, trkaloto koe{to se nao|a na lizgava podloga }e prolizguva, a voziloto }e stoi vo mesto.

Za da se otstrani ovoj nedostatok na diferencijalot, se vr{i t.n. “blokirawe na diferencijalot”, t.e. kruto (mehani~ko) soedin-uvawe na ednoto poluvratilo so teloto na diferencijalot (vidi slika 7.3). So toa dvete poluvratila se spojuvaat vo edna celina (se eliminira ulogata na diferencijalot - dvete trkala se vrtat so ista agolna brzina) taka {to sega vrte`niot moment se prene-suva i na trkaloto koe{to e na podloga so podobari uslovi za prifa}awe, a so toa se sozdava pogolema vle~na sila na vozilo-to. Po sovladuvawe na te{ko proodniot teren diferencijalot treba da se deblokira, so {to se izbegnuvaat posledicite od rabotata na blokiraniot diferencijal: zgolemenite napregawa vo transmisijata i abewata na pnevmaticite. Blokiraweto i deblokiraweto na diferencijalot se vr{i so dale~insko upravu-vawe od kabinata na voza~ot.


47

Sl. 7.3. [ema na diferencijal so ured za mehani~ko blokirawe

1 i 8 – poluvratila; 2 – telo na diferncijalot; 3 – ~iniest zap~enik; 4 – satelitski zap~enik; 5 – planetaren zap~enik; 6 – zap~esta spojka - podvièn del so vnatre{ni i nadvore{ni nadol`ni `lebovi; 7 – lost za blokirawe na diferencijalot - za aksijalno pomestuvawe na zap~estata spojka; 9 – zap~enik vo reduktorot na trkaloto; 10 – vnatre{no nazaben del od teloto na diferencijalot koj se spojuva so zap~estata spojka; 11– krsta~

Osven diferencijali so prinudno blokirawe, na terenskite vo-zila se primenuvaat i diferencijali so samoblokirawe (vidi slika 7.4). Blagodarej}i na trieweto, koe se sozdava poradi pojava na aksijalna sila koga brojot na vrteìte na ednoto pogonsko trkalo }e po~ne da zaostanuva zad brojot na vrteìte na drugoto, diferencijalite so samoblokirawe vo pogolema mera go predavaat vrte`niot moment na trkaloto koe se nao|a na podloga so pomal koeficient na prifa}awe, so {to se zgolemuva vkupna-ta vle~na sila na voziloto, a so toa se zgolemuvat i {ansite za sovladuvawe na te{kiot teren.

Vrte`niot moment od diferencijalot preku poluvratilata se prenesuva na pogonskite trkala. Prenosot zavisi od sistemot za

911

21 3 4 5 6 7 8

10

Sl. 7.4. Diferencijal so zgolemeno vnatre{no triewe, sozdadeno so me-|usebnoto triewe na pove}e diskovi

zad planetarnite zap~enici


48

elasti~no potpirawe na trkalata (vidi go slednoto poglavje), kako i od toa dali pogonskite trkala se samo pogonski ili se istovremeno i upravuva~ki.

Na slika 7.5 e prikaàn pogonot na zadnite trkala na patni~ki avtomobil so kruta oska (zaden most). Konstrukcijata na zadniot pogonski most na tovarno vozilo ili avtobus e sli~na na ovaa, me|utoa, poradi optovaruvawata na koi{to e izloèn mostot, ne-govite delovi se so pogolemi dimenzii i, namesto edno, ima dve udvoeni pogonski trkala.

Sl. 7.5. Pogonot na zadnite trkala na patni~ki avtomobil so kruta oska 1 – poluvratila; 2 – kruta oska; 3 – poklopec na ku}i{teto na glavniot

prenosnik i diferencijalot; 4 – ku}i{te na glavniot prenosnik i diferencijalot

Na slednata slika e prikaàn isto taka pogon na zadni trkala na patni~ki avtombil, no so nezavisen sistem za potpirawe na trka-lata, poradi {to poluvratilata za pogon na trkalata se zglobni. Vnatre{nit zglob e taka napraven da moè da prenesuva vrteèn moment pod razni agli, a so negovoto aksijalno pomestuvawe e ovozmoèna promena na dolìnata na prenosot so ogled na verti-kalnoto pomestuvawe na trkaloto.

1 213 4

2


49

Sl. 7.6. Pogon na zadno trkalo so zglobno poluvratilo

1 – zglob kaj trkaloto; 2 – poluvratilo; 3 – oska na vnatre{niot zglob; 4 – lizga~ na zglobot

Na slika 7.7 e dadena {ema na pogonot na predni upravuva~ki trkala kaj vozilo so zavisen sistem za potpirawe (predna kruta oska). Pogonot na trkalata vo ovoj slu~aj e ist kako i pogonot na zadnite trkala (vidi slika 7.5), so toa {to do trkaloto e posta-ven sinhronen zglob koj{to mu ovozmo`uva na trkaloto da prima vrte`en moment, no i istovremeno da se otklonuva levo-desno za onie agli koi{to mu gi soop{tuva sistemot za upravuvawe na trkalata.

21 3

4

Sl. 7.7. [ema na pogon na predni upravuva~ki trkala

kaj vozilo so zavisen sistem za potpirawe.

1 – glaven prenosnik; 2 – dife-rencijal; 3 – poluvratilo; 4 – sinhronen zglob; 5 – pogonsko vratilo na trkaloto

2 14 3

5


50

4B4B8. TRKALA I PNEVMATICI

Trkalata ja ostvaruvaat vrskata me|u voziloto i patot, pri {to gi prenesuvaat silite koi {to deluvaat me|u voziloto i patot. Spored zada~ata {to ja vr{at na voziloto, tie moàt da bidat pogonski ili goneti. I ednite i drugite moàt naedno da bidat upravuva~ki ili vodeni.

Osnovnite delovi na trkaloto se pnevmatikot, naplatkata, glavinata, elementite za spojuvawe na naplatkata so glavinata, oskata/vratiloto i leì{tata. Na sl. 8.1 e prikaàno goneto upravuva~ko trkalo za patni~ki avtomobil (slika a) i za tovarno vozilo/avtobus (slika b).

Sl. 8.1. Goneto upravuva~ko trkalo za patni~ki avtomobil (a)

i tovarno vozilo/avtobus (b): 1 – glavina; 2 – leì{te; 3 – navrtka za oskata; 4 – oska; 5 – kapa~e; 6 i 7 –

zavrtka i navrkta za pricvrstuvawe na naplatkata; 8 – ukrasen poklopec; 9 – naplatka; 10 – pnevmatik

Leì{tata vo trkalata mora da imaat soodveten aksijalen zjaj. Od tie pri~ini navrtkata (3) se zatega so moment-klu~ spored

10 9 7 6

5 3 4 2 1

10 9 8 7 6

5 4 3 2 1

a) b)


51

upatstvoto za odrùvawe na voziloto, a potoa se osiguruva od samoodvrtuvawe. Leì{tata se podma~kuvaat so mast.

Pnevmatik. Pnevmatikot e onoj del od trkaloto koj{to e vo neposreden kontakt so patot i gi prenesuva silite so koi patot deluva na voziloto i voziloto vrz patot. Toj vlijae na site onie performansi na voziloto koi{to zavisat od kvalitetot na kontaktot me|u pnevmatikot i patot, kako {to se: dinami~kite i ko~nite svojstva, upravlivosta, proodnosta; vlijae i na komforot na vozeweto i gorivnata ekonomi~nost na voziloto.

Zatoa, pnevmatikot treba da gi ispolnuva slednive barawa: da ima golem koeficient na prifa}awe (prilepuvawe) vo nadolèn i napre~en pravec me|u nego i patot; mal otpor na trkalawe; golema radijalna elasti~nost; mal specifi~en pritisok vrz patot; otpornost na abewe; otpornost na nadvore{ni vlijanija , kako {to se mehani~kite, hemiskite, atmosferskite i dr.; mala {umnost pri trkalawe i minimalna neuramnoteènost.

Pnevmatikot moè uspe{no da ja ispolnuva svojata zada~a dokolku e napumpan - ispolnet so komprimiran vozduh. Spored na~inot na koj{to pnevmatikot go zadrùva komprimiraniot vozduh, toj moè da bide so vnatre{na (tube type) ili bez vnatre{na guma (tubeless). Vidi slika 8.2.

1 2 3 4

5

6

7 8

Sl.8.2. Pnevmatik za patni~ki avtomobil so vnatre{na guma (a); pnevmatik za patni~ki avtomobil bez vnatre{na guma (b); pnevmatik za stopansko vozilo so vnatre{na guma (v)

1 – nagazna povr{ina na protektorot; 2 – pojas;

3 – karkasa; 4 – protektor; 5 – vnatre{na guma /

gumen sloj; 6 – jadro; 7 – gumen {titnik; 8 – ventil

a)

v)

b)


52

Pnevmatik bez vnatre{na guma. Delovite od koi{to e sostaven ovoj pnevmatik (vidi slika 8.2 i 8.3) se: protektor so nagazna povr{ina, pojas, karkasa, vnatre{en gumen sloj i jadro.

Karkasata i pojasot se osnovni sostavni delovi na pnevmatikot. Preku niv se prenesuvaat site optovaruvawa na koi{to e izlo-èn pnevmatikot. Karkasata e sostavena od nekolku sloja gumi-rano platno. Platnoto se obmotuva okolu ì~enite jadra smes-teni vo stapalata na pnevmatikot (vidi slika 8.3). Brojot na sloevite od platnoto vo karkasata ja diktiraat ja~inata na karkasata, t.e. nosivosta na pnevmatikot. Koncite (kordot) na platnoto se izraboruvaat od pamuk, najlon, rajon i dr. ili se od ~eli~ni ì~ki.

Sl. 8.3. Konstrukcija na dijagonalen pnevmatik (a i b) i radijalen

pnevmatik (v): 1 – karkasa; 2 – pojas; 3 – protektor; 4 – vnatre{en gumen sloj; 5 – jadro

Spored gradbata na karkasata pnevmaticite moàt da bidat dijagonalni i radijalni. Dijagonalnite pnevmatici imaat karkasa vo koja koncite na sosednite gumirani platna se pod odreden agol (slika 8.3 a i b), dodeka karkasata na radijalniot pnevmatik e sos-tavena od platna ~ii{to konci radijalno se protegaat od ednoto do drugoto jadro na pneumatkot (slika 8.3v). Karkasata e obvitkana so pojas (vidi slika 8.3), t.e. platna so odredena {iro~ina koi po obemot ja obmotuvaat karkasata, koj{to na gaze~kata povr{ina na pnevmatikot mu dava odredena krutost.

Dijagonalniot pnevmatik, za razlika od radijalniot pnevmatik, ima pove}e platna vo karkasata, a pomalku vo pojasot. Toa go pravi da bide pokrut i pomasiven, za razlika od radijalniot pnevmatik koj{to, poradi maliot broj platna vo karkasata, ima elasti~ni yidovi, a zgolemeniot broj platna vo pojasot mu ja pravi kruta nagaznata povr{ina.

3 2 1 4 5

1 2

1 2

a) v)b)


53

Od goreiznesenoto proizleguvaat prednostite na radijalniot pnevmatik vo odnos na dijagonalniot: pomal otpor na trkalawe, dobar kontakt so patot vo site uslovi na vozewe, pogolema trajnost, pomala masa; no zatoa toj e poskap i pobu~en, koga se vozi po pat so lo{a podloga.

Protektor e nadvore{niot gumen sloj od pnevmatikot, koj{to ima zada~a da ja za{titi karkasata na pnevmatikot od nadvore{ni {tetni vlijanija i na pnevmatikot da mu ovozmoì dobar kontakt so patot. Debelinata na protektorot e najmala na bo~nite strani od pnevmatikot, a najgolema na nagaznata povr{ina.

Debeliot del na protektorot e iz`leben. Pnevmaticite se izrabotuvaat so `lebovi so razli~na forma, dlabo~ina i {irina (so razli~na {ara) zavisno od namenata na pmevmatikot, odnosno od uslovite na eksploatacijata na voziloto na koi tie se monti-raat. [arata mu ovozmoùva na pnevmatikot da ostvari dobar kontakt so podlogata, a so toa i dobra proodnost i stabilnost na voziloto vo razni patni uslovi. Spored {arata na gaze~kata povr{ina, pnevmaticite moàt da bidat: letni, zimski, pnev-matici za site sezoni i terenski pnevmatici.

So postoeweto na {arata kaj letnite pnevmatici se namaluva kontaknata povr{ina me|u pnevmatikot i patot so tvrda podloga, me|utoa, {arata go spre~uva akvaplaningot (plivaweto na pnevmatikot vrz patot na koj{to ima voda). Za uspe{no spre~u-vawe na akvaplaningot, dlabo~inata na {arata kaj pnevmaticite za patni~kite avtomobili ne treba da bide pod 1,6 mm, odnosno pod 2 mm - kaj pnevmaticite za stopanskite vozila.

Vnatre{niot gumen sloj spre~uva komprimiraniot vozduh, so koj e napumpan pnevmatikot, da istekuva niz karkasata i protektorot na pnevmatikot vo atmosferata. Se raboti za gumen sloj od 1,5 do 3 mm fina guma koj{to gi opfa}a i stapalata na pnevmatikot i na toj na~in vr{i zaptivawe na spojot pnevmatik- naplatka.

Pmevmatik so vnatre{na guma. Gradbata na ovoj pnevmatik e ist so gradbata na pnevmatikot bez vnatre{nata guma, so toa {to namesto vnatre{niot gumen sloj postoi eden poseben element, t.n. vnatre{na guma, koja{to ima zada~a da go zadrì kompri-miraniot vozduh vo pnevmatikot. Vnatre{nata guma ima oblik na torus, a se sostoi od tenka guma. Na nea e postaven ventil preku koj vnatre{nata guma se pumpa i izdi{uva.

Ozna~uvawe na pnevmaticite. Oznakite na pnevmatikot se izleani na negovite bo~ni strani. Nekoj od oznakite se standardizirani, a pak, nekoi se interni oznaki na proizvodi-


54

telot na pnevmatikot. Detalno tolkuvawe na oznakite se dava vo katalogot na proizvoditelot na pnevmatikot. Ovde }e bidat objasneti nekoi od standardnite oznaki na pnevmatikot koi se bitni pri izborot i eksploatacijata na pnevmatikot. Postojat odredeni razliki vo ozna~uvaweto na pnevmaticite za patni~-kite avtomobili i pnevmaticite za tovarnite vozila i avtobu-site.

Na sledniov primer, so pomo{ na slikata 8.4, }e bide tolkuvana oznaka na eden pnevmatik za patni~ki avtomobil:

185 / 60 R 14 82 T; kade {to e:

185 - nominalna {irina na pnevmatikot (B) vo mm;

60 - odnosot na visinata sprema {irinata na pnevmatukot (H/B) vo %;

R – oznaka za radijalen pnevmatik;

14 - nominalen pre~nik na naplatkata (d) vo coli;

82 - indeks za nosivosta (odgovara na 450 kg maksimalno optovaruvawe);

T - oznaka za brzinata (nad 190 km/h).

Osven ovaa oznaka, na pnevmatikot se nao|aat oznaki kako {to se na primer: 2 PLIES RAYON PLUS 2 PLIES STEEL (2 gumirani platna so rajonski kord i 2 gumirani platna so ~eli~en kord - vo nagazniot del na karkasata); SIDEWALL 1 PLY STEEL (edno gumirano platno so ~eli~en kord - vo bo~niot yid od karkasata); LI (load index) - indeks na nosivosta, koj go poka`uva maksi-malnoto proceneto optovaruvawe na pnevmatikot pri odreden pritisok na pumpawe pri maksimalna dozvolena brzina; TWI - Tread Wear Indicator (oznaka na mestata kade {to se nao|aat indikatorite za izabenosta na protektorot); {ifrirana oznaka za nedelata i godinata na proizvodstvoto na pnevmatikot i dr.

Oznaka na eden radijalen pnevmatik za stopansko vozilo, na primer, izgleda vaka:

10.00 R 20 146/143 K TT , kade {to e:

10.00 - nominalna {irina na pnevmatikot (B) vo coli;

R – oznaka za radijalen pnevmatik;

20 - nominalen pre~nik na naplatkata (d ) vo coli;


55

146/143 - indeks za nosivosta;

K - oznaka za brzinata (mah. 110 km/h);

TT – tube type, (TL – tubeless).

Dokolku po oznakata za nominalniot pre~nik na naplatkata stoi bukvata S, toa zna~i deka stanuva zbor za pnevmatik namenet za kombi vozila ili lesni tovarni vozila.

Vo oznakata na dijagonalniot pnevmatik namesto bukvata R ima crti~ka, na primer: 14.00 - 20.

Naplatka (banda{). Naplatkata za patni~ki avtomobil se razlikuva od naplatkata za tovarno vozilo po toa {to prvata e ednodelna ( vidi slika 8.5 i 8.7), a vtorata e sostavena od pove}e dela (slika 8.6).

Naplatkata za patni~ki avtomobil, kombi vozilo i lesno tovarno vozilo se izrabotuva kako ednodelna, bidej}i so nejzinata konfiguracija ovozmoùva relativno elasti~niot i tenkiot pnevmatik lesno da se demontira i montira na banda{ot. Pri demontaàta se ispu{ta vozduhot od pnevmatikot, so bo~na sila se odvojuva stopaloto na pnevmatikot od ramoto na banda{ot i se pobutnuva vo olukot na banda{ot, od kade{to so pomo{ na lost, preku rogot na banda{ot, se izvlekuva nadvor.

Ramoto na banda{ot e blago zakoseno, so {to e ovozmoèno stopaloto na pnevmatikot, pod dejstvo na pritisokot na vozduhot, dobro da nalegne vrz naplatkata. Za taa cel, nekoi banda{i imaat profilirani naplataki so bregovi (slika 8.5). Vrskata

B

H

B

D

d

H

94,0�BH

88,0�BH 70,0�

BH

Sl. 8.4. Osnovni dimenzii na pnevmatikot i pnevmatici so razli~ni napre~ni preseci

B – nominalna {irina na pnevmatikot; d – nominalen pre~nik na naplatkata; D – pre~nik na pnevmatikot;

H – visina na pnevmatikot


56

me|u naplatkata i pnevmatikot mora da e kvalitetna, bidej}i na toa mesto se prenesuvaat silite me|u naplatkata i pnevmatikot, a naedno tamu se realizira zaptivenosta me|u naplatkata i pnevmatikot, {to e osobeno bitno kaj pnevmaticite bez vnatre{-na guma.

Sl. 8.5. Naplatka za patni~ki avtomobil

a) 1 - vnatre{en del; 2 - disk; 3 - rebra; 4 - periferen del na diskot; 5 - bregovi za montirawe na kapakot; b) naplatki so razni profili na ramiwa

Sl. 8.6. Naplatki za stopanski vozila

Poradi debelinata i krutosta na pnevmaticite za stopanski vozila, naplatkata za takov vid pnevmatik mora da e sostavena

3 21 5

4

1

0,10

0,3

a)

b)


57

od pove}e dela (vidi slika 8.6). Naplatkata nema oluk vo sredinata tuku e ramna i na nea strani~no se navlekuva pnev-matikot, a so montiraweto na rogot vrz osnovnata naplatka pmev-matikot i naplatkata sozdavaat edna celina. Istoto toa se pos-tignuva so t.n. “trileks” naplatka, sostavena od tri ednakvi segmenta.

Ozna~uvawe na naplatkata. Site dimenzii na naplatkata se dadeni vo katalozite za naplatki. Me|utoa, osnovna oznaka na naplatkata e na primer:

6.00 h 22,5 , kade {to e:

6.00 - {irina na profilot na naplatkata vo coli;

22,5 - nominalen pre~nik na naplatkata vo coli.

Kaj naplatkata za patni~ki avtomobil moè da stoi i oznaka za profilot na ramoto N, SN i sl., na primer 4.00 N 13.

Nominalniot pre~nik na naplatakata mora da bide ist so nominalniot pre~nik na pnevmatikot koj{to se montira na nea.

Pri izrabotkata na naplatkite se vodi smetka za nivnata radi-jalna i aksijalna centri~nost, kako i za nivnata stati~ka i dina-mi~ka neuramnoteènost.

Odrùvawe na pnevmatikot i naplatkata. Neramnomernoto i/ili intenzivnoto abewe na nagaznata povr{ina na pnevmatikot moè

3

8

1

5

4

6 2

97

10

Sl.8.7. Osnovni dimenzii i nazivi na delovi na ednodelna naplatka

so pnevmatik 1 – dlabo~ina na olukot; 2 – visina na rogot; 3 – {irina na pnevmatikot; 4 – {irina na profilot na naplatkata; 5 –rame; 6 – breg na rameto; 7 – oluk; 8 – rog; 9 – nadvore{en pre~nik na pnev-matikot; 10 – nominalen pre~nik na naplatkata


58

da bide posledica od maliot ili golemiot pritisok na pumpawe, nepodesenosta na aglite na trkalata, golemiot zjaj vo leì{tata na trkalata, golem sloboden od vo sistemot za upravuvawe i vodewe na tralata, neispravnosta na amortizerite, neuram-noteènosta na trkalata. Za da se prodolì vekot na pnevma-tikot potrerbna e povremena kontrola na sostojbata na elemen-tite koi moàt da imat vlijanie na negovoto abewe.

Pnevmaticite na prednite upravuva~ki i pogonski trkala na voziloto pointenzivno se abat od pnevmaticite na zadnite trkala. Za abeweto na site pnevmatici da bide {to e mo`no poramnomerno trkalata treba, spored upatstvoto za odrùvawe na voziloto, povremeno da si gi zamenat mestata.

Pojavata na popre~nite povr{inki bez {ara na protektorot na pnevmatikot, na mestata kade {to se nao|aat oznakite na indikatorite za izabenosta na protektorot - ozna~eni so TWI, signalizira da dlabo~inata na {arata ja dostignala grani~nata vrednost. Po pojavata na takvite povr{inki pnevmatikot mora da se menuva so nov ili da se protetektira.

Naplatkata treba so ramnomerno i postepeno odvrtuvawe / zavrtuvawe na zavrtkite / navrtkite da se demontira / montira. Taa nesmee da bide deformirana ili naprsnata. Deformacijata ili korozijata na mestoto na dopirot na naplatkata so tjubeles pnevmatikot go onevozmoùva odrùvaweto na pritisokot na pum-paweto.


59

5B5B9. SISTEM ZA ELASTI^NO POTPIRAWE

Sistemot za elasti~no potpirawe ostvaruva elasti~na vrska me|u karoserijata i oskite, ili neposredno so trkalata na vozilata, so {to se namaluvaat dinami~kite optovaruvawa na voziloto od dejstvijata na neramninite na patot. Na toj na~in se podobruva komforot vo voziloto i kontaktot me|u pnevmatikot i patot, {to direktno vlijae na bezbednosta na voziloto.

Elasti~noto potpirawe kaj vozilata mo`e da bide zavisno i ne-zavisno potpirawe. Zavisnoto potpirawe naj~esto se primenuva i na prednata i na zadnata oska na tovarnite vozila i avtobusite, dodeka kaj patni~kite avtomobili obi~no na prednata oska se primenuva nezavisen sistem za potpirawe, a na zadnata oska se sretnuvaaat i dvata sistema za potpirawe.

Karakteristi~no za zavisnoto potpirawe e toa {to levoto i desnoto trkalo e povrzano so edna kruta (ednodelna) oska, pora-di {to pomestuvaweto na ednoto trkalo, predizvikamo od neramnina na patot se prenesuva i na drugoto trkalo (vidi slika 9.1a)

Kaj nezavisniot sistem za potpirawe (slika 9.1b), trkalata na oskata na voziloto ne se me|u sebe neposredno povrzani, taka {to pomestuvaweto na ednoto trkalo ne predizvikuva pomestuvawe na drugoto.

Sl. 9.1. [ematski prikaz na sistemi za elasti~no potpirawe

a) zavisen sistem; b) nezavisen sistem

Sistemot za elasti~no potpirawe se sostoi od elasti~ni i pri-du{ni elementi (pru`ini i amortizeri) i elementi za vrska na trkalata so karoserijata (lostovi za vodewe na trkaloto). Vo sistemite za elasti~no potpirawe na nekoi vozila postoi i stabilizator na napre~nite oscilacii na voziloto.


60

Na slika 9.2 e prikaàn zavisen sistem za elasti~no potpirawe na zadna pogonska oska na patni~ko avtomobil. Sitemot go so~inuvaat listesti pruìni, amortizeri i stabilizator na napre~nite oscilacii na voziloto. Listestite pruìni, koi{to so nivnite kraevi (u{kite) se povrzani za karoserijata na vozi-loto, naedno sluàt i kako elementi za vrska so karoserijata i vodilki na zadnata oska na voziloto.

Sl. 9.2. Sistem za elasti~no potpirawe na zadna pogonska oska:

1 ‡ listesta pruìna; 2 ‡ amortizer; 3 ‡ stabilizator; 4 - zadna pogonska oska

Na slika 9.3 e prikaàn nezavisen sistem za elasti~no potpirawe na predno pogonsko trkalo. Ovoj sistem ~esto se sre}ava kaj patni~kite avtomobili, a poznat e pod imeto Mak Personov sistem za elasti~no potpirawe. Kaj ovoj sis-tem amortizerot ima uloga na vodilka na trkaloto, a naedno e i nosa~ na spiralnata pruìna. Spored toa, negovata odgovornost e mnogu pogolema otkolku odgovornosta {to ja ima amortizerot na slika 9.2, kade {to toj ima edinstvena zada~a da gi pridu{uva oscilaciite na voziloto.

1

2

34


61

Sl. 9.3. Nezavisen sistem za elasti~no potpirawe na predno pogonsko

trkalo (Mak Personov sistem za elasti~no potpirawe): a) vo sklop so trkaloto; b) napre~en presek

Elasti~ni elementi vo sistemot za potpirawe. Elasti~nite elementi vo sistemot za potpirawe se metalni ili nemetalni elementi. Kaj vozilata najrasprostraneti se metalnite (~eli~-nite) elasti~ni elementi. Tie se sretnuvaat vo vid na listesti i spiralni pruìni i torzioni stapovi. Nemetalnite elasti~ni elementi se gumeni, pneumatski ili hidrauli~ni elementi. So niv se obezbeduva elasti~nost na sistemot za potpirawe blago-darej}i na elasti~nite svojstva na gumata, vozduhot i te~nosta. Ovie elasti~ni elementi znatano pomalku se upotrebuvaat kaj vozilata vo sporedba so metalnite elementi.

Listesta pruìna. Na slika 9.4 pokaàno e postavuvaweto na listestata pruìna na oskata na voziloto i delovite na lis-testata pruìna. Pruìnata vo sredniot del e pricvrstena na oskata na voziloto, aso kraevite e povrzana so karoserijata. Taa, osven vertikalni, moè da primi i strani~ni i nadol`ni opto-

a) b)


62

varuvawa pa zatoa naedno sluì kako vodilka na oskata ‡ so {to go poednostavuva sistemot za potpirawe.

Sl.9.4. Listesta pruìna - a) postavena na oskata na voziloto; b) delovi na pruìnata

1 ‡ u{ka; 2 ‡ uzengija; 3 ‡ centralna zavrtka; 4 ‡ list; 5 ‡ osnoven list

Najoptovaren del na listestata pruìna e osnovniot list, koj vo tekot na eksploatacijata e izloèn na optovaruvawa vo razni pravci. Blagodarej}i na nekoi konstruktivni i tehnolo{ki re{e-nija, kako i na pravilno rasporedenite uzengii, del od optovaru-vawata od osnovniot list se prenesuva i na ostanatite listovi, so {to toj se rastovaruva, a so toa mu se prodolùva trajnosta. Listestite pruìni imaat linearna karakteristika, t.e. defor-macijata im se menuva srazmerno na optovaruvaweto. Pruìnite so linearna karakteristika ne se povolni za potpirawe na onie oski na voziloto ~ie{to optovaruvawe se menuva vo {iroki granici. Takov e slu~ajot kaj zadnata oska na tovarnite vozila kade{to optovaruvawata na oskata pri prazno i polno vozilo mnogu se razlikuvaat. Dokolku kaj ovaa oska se primeni pruìna so line-arna karakteristika, rastojanieto me|u karoserijata i patot }e se menuva vo {iroki granici, t.e. karoserijata na praznoto vozi-lo }e se digne visoko nad patot, a pri polno vozilo taa }e se spu{ti mnogu nisko do patot. Za da se izbegne toa, elasti~niot element na zadnata oska na tovarnoto vozilo treba da ima progresivna karakteristika t.e. prirastot na negovite deformacii pri pogolemite optovaruvawa da e pomal. Konstruktivno, toa e re{eno so pruìna sostavena od dve pruìni ‡ osnovna i pomo{na (vidi slika 9.5). Osnovnata pruìna sama gi prima pomalite optovaruvawa, a koga opto-varuvawata }e porasnat nad odredena vrednost taa se dopira do pomo{nata pruìna, taka {to tie dve pruìni deluvaat kako edna, no sega pokruta pruìna.


63

Sl. 9.5. Progresivna listesta pruìna:

1 – pomo{na pruìna; 2 –osnovna pruìna; 3 – zadna oska na voziloto; 4 – lizga~ na pomo{nata pruìna

Pogore stana zbor za t.n. klasi~na listesta pruìna, koja{to e sostavena od listovi so ista debelina koi se vo me|useben dopir i koi pri raboteweto na pruìnata se trijat po celata dolìna. Posovremena konstrukcija e t.n. paraboli~na listesta pruìna, koja se sostoi od listovi ~ija debelina postepeno se menuva od sredinata sprema krai{tata i koi se dopiraat samo vo dve to~ki i tuka se trijat (slika 9.6). Paraboli~nata pruìnata e polesna i podolgove~na od klasi~nata pruìni, no za nivna izrabotka potrebna e poskapa tehnolo{ka postapka. Naj~esta primena na listestite pruìni e kaj tovarnite motorni vozila i avtobusite, no gi ima i kaj patni~kite avtomobili.

Sl. 9.6. Paraboli~na listesta pruìna so eden i so tri lista

Spiralna pruìna. Spiralnite pruìni moàt elasti~no da gi primat optovaruvawata vo pravecot na nivnata nadol`na oska, no ne i strani~nite optovaruvawa. Zatoa, vo sistemot za elas-ti~no potpirawe, vo koj{to elasti~niot element e spiralnata pruìna, mora da postojat i lostovi - vodilki, koi{to gi primaat strani~nite optovaruvawa na koi sistemot e izloèn pri dvièweto na voziloto.

21 4

3


64

I spiralnite pruìni moàt da bidat so linearna i progresivna karak-teristika. Pruìnata }e dobie progresivna karakteristika dokolku spiralata na pruìnata e so promenliv ~ekor ili so promenliv dijametar (konusna), ili pak se izrabotuva od ìca so promenliv presek (vidi slika 9.7). Spiralnata pruìna kako elasti~en element naj~esto se primenuva vo sistemot za potpirawe na patni~kite avtomobili.

Torzionen stap. Torzionen stap e vsu{nost ~eli~en stap so elasti~no svojstvo, ~ij eden kraj e vkle{ten, a na drugiot kraj deluva moment koj{to go usukuva stapot (vidi slika 9.8a). Vo montirana sostojba stapot ima odredeno usukuvawe (prednapregawe). Promenata na agolot na usukuvaweto na stapot nastanuva poradi osciliraweto na trkaloto od neramninite na patot. Torzioneniot stap nemoè da izdrì golemi agli na usukuvawe, pa zatoa vakov elasti~en element se koristi vo sitemite za potpirawe na patni~kite avtomobili od poniskata klasa i lesnite avtoprikolki.

Sl. 9.8. a) Na~in na rabota na torzioniot stap; b) Torzionen stap vo montirana sostojba:

1 ‡ torzionen stap; 2 ‡ cevka; 3 ‡ leì{te; 4 ‡ spoj na stapot so vodil-kata na trkaloto; 5 ‡ vodilka na trkaloto; 6 ‡ lost za prednapregawe na torzioniot

stap

Sl. 9.7. Spiralni pruìni

a) so linearna, b) so progresivna karakteristika

a) b)

a) b)


65

Gumeni elasti~ni elementi. Gumenite elasti~nite elementi naj~esto se upotrebuvaat vo sistemot za elasti~no potpirawe kako dopolnitelni elasti~ni elementi koi go ograni~uvaat odot na trkaloto vo odnos na karoserijata. Tie se aktiviraat pri ekstremni otklonuvawa na trkaloto, sprema gore, odnosno sprema dolu, vo odnos na karoserijata na voziloto (slika 9.9a). Grani~-nici (buferi) mo`at da bidat so pogolema ili so pomala krutost, {to zavisi od elasti~nite svojstva na gumata od koi se izrabotuvaat, no i od nivnata izvedba (slika 9.9.b).

Sl. 9.9. Gumeni elasti~ni elementi

a) primena vo nezavisen sistem za elasti~no potpirawe: 1- grani~nik za nagore; 2- grani~nik za nadolu; b) grani~nici so razli~na krutost

Pnevmatski elasti~ni elementi. Pnevmatski elasti~ni elementi se vsu{nost gumeni baloni napolneti so vozduh. Polneweto / prazneweto na balonite so vozduh i reguliraweto na viso~inata na karoserijata se vr{i so posebna pnevmatska insta-lacija (vidi slika 9.10). Regulatorot na viso~inata na karose-rijata obezbeduva isto rastojanie me|u oskite na voziloto i karoserijata, nezavisno od promenata na optovaruvaweto na oskite na voziloto (tovarot vo voziloto). Toa se postignuva so promenata na pritisokot na vozduhot vo balonite, t.e. so promena na krutosta na pneumatskiot elasti~en element. Regulatorot na viso~inata na karoserijata deluva samo pri promenata na stati~koto optovaruvawe na oskata na voziloto, a ne i na kratko-trajnite oscilacii na oskata pri dvi`ewe po neramen pat.

a) b)


66

Pnevmatskiot elasti~en element, kako i spiralnata pruìna, moè da prenesuva samo vertikalni optovaruvawa. Strani~nite optovaruvawa, vo sistemot za elasti~no potpirawe, gi primaat polugite za vodewe (povrzuvawe) na oskata na voziloto so karoserijata. Pnevmatskite elasti~ni elementi se primenuvaat kaj te{kite tovarni vozila i avtobusite. Tie uspe{no gi ublaùvaat udarite od neramninite na patot od trkalata kon karoserijatata so {to obezbeduvaat kvaliteten transport na stoka osetliva na udari i patnici.

Sl. 9.10. a) Instalacija na pnevmatskiot sistem za potpirawe 1 ‡ ventil za regulirawe na nivoto na vozilo; 2 ‡ kompresor; 3 ‡ balon; 4 ‡

rezervoar za komprimiran vozduh; 5 ‡ vodovi; 6 ‡ pokaùva~ na pritisokot na vozduhot; b) pnevmatski elasti~en element (balon)

Stabilizator. Vo sistemot za elasti~no potpirawe na patni~-kite avtomobili i avtobusite, ~esto se sretnuva napre~no postavena okrugla ~eli~na {ipka (~eli~en stap), t.n. stabi-lizator. Ulogata na stabilizatorot e da gi namali napre~nite oscilacii (ni{awata) na karoserijata na voziloto, koi nasta-nuvaat pod dejstvo na strani~nite sili, na primer, poradi centrifugalnite sili pri dvièweto na voziloto vo krivina ili poradi napre~ni neramnini na patot. Stabilizatorot ima forma na bukvata P. Negoviot sreden del e pricvrsten vo gumeni potpori vo karoserijata na voziloto, a krai{tata, preku kusi lostovi ili direktno, zglobno se povrzani na leviot i nadesniot kraj na oskata (vidi slika 9.11) ili vrz lostovite za vodewe na trkalata.

54

1 2 1 6 3 31


67

Sl. 9.11. [ematski prikaz na stabilizator

Pri strani~no ni{awe na karoserijata i pri nejzini popre~ni oscilacii, kraevite na stabilizatorot se pomestuvaat vo razli~ni strani: ednata se spu{ta, a drugata se podiga. Poradi toa, sredniot del od stabilizatorot se usukuva, a so samoto toa se sprotivstavuva na strani~noto ni{awe na karoserijata. Sta-bilizatorot ne se sprotivstavuva na vertikalni i nadol`ni oscilacii na karoserijata. Pri vakvite oscilacii toj slobodno se vrti vo svoite leì{ta.

Amortizeri. Elasti~nite elementi vo sistemot za potpirawe go namaluvaat dinami~koto optovaruvawe na voziloto od dejstvata na neramninite na patot, no nivnoto prisustvo vo sistemot za potpirawe predizvikuva oscilirawe na karoserijata i na trkalata. Zada~ata na amortizerot e da gi pridu{i oscilaciite na ovie dve masi, karoserijata i trkalata, so {to se podobruva komforot na vozeweto i kontaktot na trkaloto so patot, t.e. se podobruva bezbednosta na vozewe vo razni soobra}ajni situacii.

Za pridu{uvawe na oscilaciite na voziloto, denes re~isi isklu~ivo, se primenuvaat cevni (teleskopski) hidrauli~ni amortizeri. Silata na pridu{uvaweto kaj ovie amortizeri e rezulatat od t.n. “hidrauli~no triewe”, koe nastanuva pri pro-strujuvaweto na hidrauli~noto maslo niz ventilite na amorti-zerot. Najnapred, vo po~etokot na 30-tite godini, po~nala prime-nata na dvocevnite amortizeri, a dvaeset godini podocna i primena na ednocevnite t.n. “gasni” amortizeri.

Dvocevniot amortizer (slika 9.12) se sostoi od dve cevki postaveni edna vo druga. Potesnata cevka e ispolneta so maslo i vo nea se dviì klipot koj{to e preku klipnicata vrzan za karoserijata na voziloto. Prostorot me|u dvete cevki delumno e ispolnet so maslo i sluì kako kompenzacionen prostor za masloto koe, pri dvièweto na klipot nadolu-nagore vo odnos na cilindarot, izleguva i povtorno se vra}a vo cevkata vo koja{to e smesten klipot. Na toj na~in klipot se dviì vo prostor koj{to e postojano ispolnet so maslo. Ventilite, smesteni vo klipot i na


68

dnoto na amortizerot, ja odreduvaat mo}ta na pridu{uvaweto pri izvlekuvaweto i vovlekuvaweto na amortizerot i obezbeduvaat negovo stabilno rabotewe.

Masloto, so koe se polni amortizerot, e specijano maslo za amor-tizeri. Toa ima mala viskoznost, a pri strueweto niz ventilite na amortizerot ne sozdava vozdu{ni meur~iwa i pena, poradi {to, vo izvesna mera, bi se namalila mo}ta na pridu{uvaweto na amortizerot.

Dvocevniot amortizer moè uspe{no da raboti koga e vo verti-kalna polo`ba ili e naklonet za izvesen agol od vertikalnata polo`ba. Pri negovata rabota ventilite vo dnoto na amortizerot moraat da bidat postojano vo maslo. Ottuka proizleguva deka amortizerot ne moè da raboti vo horizontalna polo`ba ili vo polo`ba koja{to e bliska do horizontalata.

Teleskopskiot ednoceven hidrauli~en amortizer, t.n. gasen amortizer (slika 9. 13), se sostoi od edna cevka vo koja se smes-teni dva klipa: klipot so ventili, koj{to pod dejstvo na klip-nicata se dviì vo maslo i koj so svoeto relativno dvièwe vo odnos na cevkata sozdava sili na pridu{uvawe pri razvle-kuvawe i vovlekuvawe na amortizerot, i klip koj{to go razdvo-

Sl. 9.12. Teleskopski hidrauli~en dvoceven amortizer (a) i {ematski prikaz na rabote-weto na negovite ventili pri izvlekuvaweto

(b) i vovlekuvaweto (v) na amortizerot 1 ‡ klip; 2 ‡ ventil od dolnata strana na klipot; 3 ‡ kompenzaciona komora; 4 ‡ klipnica; 5 i 6 –

ventili vo dnoto na amortizerot; 7 i 8 – u{ki za povrzuvawe na amortizerot za karoserijata /

oskata na voziloto

a) b) v) 7

8


69

juva prostorot ispolnet so maslo od prostorot ispolnet so gas pod pritisok ‡ kompenzacioniot prostor, t.n. pliva~ki klip.

Gasot pod pritisok preku pliva~kiot klip predizvikuva i maslo-to okolu klipot so ventili da bide pod pritisok. Pri dvièweto na klipot vo prostorot za maslo, odnosno pri vovlekuvaweto / izvlekuvaweto na klipnicata vo/od amortizerot, poradi nesti{-livosta na masloto, se dviì i pliva~kiot klip. Pritoa toj go komprimira gasot koga klipnicata se vovlekuva vo amortizerot, a go dekomprimira koga taa se izvlekuva od nego. Bitno e, pri site reìmi na rabota na amortizerot, klipot so ventilite da se se dviì vo maslo pod pritisok. Na toj na~in se obezbeduva i pri visoki brzini na dvièwe na voziloto po neramna podloga amor-tizerot korektno da si ja vr{i zada~ata.

Sl. 9.13. Teleskopski ednoceven amortizer

1 ‡ klipnica; 2 ‡ vodilka; 3 ‡ zaptivka; 4 ‡ klip so ventili; 5 ‡ maslo; 6 ‡ pliva~ki klip; 7 ‡ gas pod pritisok

Poradi razlikata vo konstrukcijata, vo sporedba so dvocevniot amortizer, ednocevniot amortizer moè da se koristi vo bilo koja polo`ba. Toj lesno se prepoznava od ednocevniot amortizer po toa {to, koga e vo slobodna sostojba (nemontiran), negovata klipnica maksilano e izvle~ena, a koga e montiran (koga klipni-cata mu e vovle~ena) na klipnicata sozdava odredena sila. Goleminata na taa sila zavisi od pritisokot na gasot vo amortizerot i popre~niot presek na klipnicata.

Zna~ajna prednost na ednocevniot amortizer vo odnos na dvocevniot e stabilno pridu{uvawe na oscilaciite na voziloto pri site oscilatorni frekvencii na karoserijata i oskata na voziloto. No, ovaa prednost, vo posledno vreme, se elininira kaj onie dvocevni amortizeri koi isto taka se polnat so gas pod pritisok. Nedostatoci na ednocevniot amortizer se negovata dolìna (poradi gasniot prostor) i pogolemite barawa za zapti-vawe na prostorot so masloto.


70

Goreopi{anite amortizeri se t.n. klasi~ni amortizeri, koi{to imaat odredena karakteristika na pridu{uvawe. Spored karak-teristikata na pridu{uvaweto, tie moàt da bidat “meki” (soz-davaat pomali sili na pridu{uvawe) i “tvrdi” (sozdavaat pogole-mi sili na pridu{uvawe).

Mekite amortizeri ovozmoùvaat komforno vozewe, no go vlo{u-vaat kontaktot me|u pnevmatikot i patot, so {to se vlo{uva bez-bednosta na dvièweto na voziloto. Sostojbata e obratna so primena na tvrdi amortizeri. Od ova proizleguva deka eden ist amortizer ne moè podednakvo dobro da gi zadovoli site barawa na voziloto. Zatoa, izborot na klasi~niot amortizer vo odnos na negovata karakteristika e kompromisno re{enie za koe odlu~uva konstruktorot na voziloto.

Aktiven sistem za elasti~no potpirawe. Ograni~enite mo`nos-ti na klasi~nite amortizeri se pri~ina kaj nekoi vozila od povisokata klasa, da se primenuva t.n. aktiven sistem za elasti~no potpirawe. Vo aktivniot sistem za elasti~no potpie-rawe, generalno, spored momentalnite uslovi na dvièweto na voziloto, mo`no e menuvawe na karakteristikata na elasti~niot element (vozdu{niot balon) i karakteristikata na amortizerot. Na toj na~in, pri razni eksploatacioni uslovi, se obezbeduva optimalna kompromisna bezbednost na dvièweto, odnosno opti-malen kompromisen komfor na voziloto.

Na primer, komforno vozewe bara meki elasti~ni elementi i amortizeri, so koi se ovozmoùva na trkalata lesno vertikalno pomestuvawe na neramni pati{ta. Za da se postigne odredena stabilnost na karoserijata, potrebni se tvrdi elasti~ni ele-menti i tvrdi amortizeri. So takvi elementi vo sistemot za potpirawe se ograni~uvaat nesakanite ni{awa na karoserijata pri ko~ewe, naglo zabrzuvawe ili vo krivina.

Aktivniot sistem za elasti~no potpirawe, naj~esto se realizira so primena na amortizeri so promenliva karakteristika. Eden takov sistem, so elektronski upravuvano pridu{uvawe, e prika-àn na slika 9.14. Toj moè da se podeli na tri funkcionalni celini: senzori, elektronska upravuva~ka edinica (EUE) i amor-tizeri.

Senzorite ja informirat EUE so podatoci, spored koi taa ja prepoznava i ja procenuva sostojbata na patnata podloga, optovarenosta na voziloto i stilot na vozeweto na voza~ot.

Za taa cel vo EUE pristignuvaat informacii za zabrzuvawata na voziloto: vertikalnite zabrzuvawa na prednata i zadnata oska i


71

nadol`nite zabrzuvawa / zabavuvawa na voziloto. Nadol`nite zabrzuvawa / zabavuvawa (ko~ewa) na voziloto moàt da bidat mereni direktno ili informaciite za niv doa|aat preku senzo-rot za otvoraweto na peperutkata vo sistemot za sozdavawe gorivna smesa na motorot, odnosno od pritisokot vo sistemot za ko~ewe.

Sl. 9.14. [ema na rabota na elektronski upravuvano pridu{uvawe

Senzorot za agolot na zavrtuvaweto na upravuva~kite trkala dava informacii i za brzinata na vrteweto na volanot, spored koi EUE gi procenuva napre~nite sili koi deluvaat na voziloto.

Informacijata za brzinata na dvièweto na voziloto, EUE gi dobiva od brzinometarot na voziloto vo vid na digitalen signal. Elektronska upravuva~ka edinica (EUE). EUE sodrì mikro-procesor koj{to gi prima i obrabotuva signalite od senzorite. Toj ja odreduva najpogodnata karakteristikata na amortizerot za momentalnite uslovi i, preku elektri~niot signal, koj{to go

Instrument tabla

Amortizer

Amortizer Amortizer

Amortizer

Elektronska upravuva~ka edinica

Senzori

Elektromagnetni ventili


72

pra}a do pridu{niot ventil na amortizerot, ja realizira saka-nata karakteristika.

Voza~ot, preku prekinuva~ot na instrument-tablata, mo`e da bira “komforno” ili “sportsko” vozewe, a EUE, spored toj signal od voza~ot, go podesuva amortizerot da bide “mek”, “sreden” ili “tvrd”.

Amortizer. Sekoj amortizer na svoeto telo ima dva solenoidni ventila preku koi se podesuva sakanoto pridu{uvawe na amor-tizerot (vidi slika 9.14). Ventilite, komanduvani od elek-tri~niot signal na EUE, so svoeto otvorawe / zatvorawe go oles-nuvaat / ote`nuvaat protekuvaweto na masloto vo amortizerot i na toj na~in mu ja menuvaat karakteristikata.

Ova e eden na~in na koj se menuva karakteristikata na amorti-zerot. Postojat i razni drugi re{enija za promena na mo}ta na pridu{uvaweto na amortizerot. Site tie re{enija, vsu{nost, se temelat na promena na pridu{nata mo} na amortizerot, preku promena na presekot na otvorite vo ventilite na amortizerot niz koi strui masloto vo amortizerot.


73

6B6B10. SISTEM ZA UPRAVUVAWE

16B16B10.1. VOVED

Sistemot za upravuvawe ovozmoùva promena na pravecot na dvièweto na voziloto. Promenata na pravecot na dvièweto se vr{i so zavrtuvawe (otklonuvawe) na upravuva~kite trkala vo levo ili vo desno spored èlbata na voza~ot.

Na sl. 10.1 {ematski e prikaàn sistem za upravuvawe na zavisno i nezavisno potpreni upravuva~ki trkala. Razlikata e vo rasporedot i koli~estvoto na upravuva~kite lostovi (sponi) vo sistemot za upravuvawe.

Sl. 10.1. [ema za sistem za upravuvawe: a) zavisno potpreni trkala; b) nezavisno potpreni trkala

1 ‡ volan; 2 ‡ mehanizam za upravuvawe; 3 ‡ lostovi; 4 ‡ lostovi za vodewe na trkaloto

Sistemot za upravuvawe treba da ovozmoì promena na pravecot na dvièweto na voziloto vo soglasnot so kinematikata na zavrtuvawe na upravuva~kite trkala, so {to se spre~uva nivno strani~no prolizguvawe pri trkalawe, no se obezbeduva i zado-volitelna manevarska sposobnost na voziloto.

Aktiviraweto na ovoj sistem go vr{i voza~ot deluvaj}i so silata na muskulite na racete vrz volanot. Silata za upravuvawe so voziloto treba da e vo optimalni granici so {to se obezbeduva lesna upravlivost so voziloto.


74

Sistemot za upravuvawe mora kinematski da e usoglasen so sistemot za potpirawe na voziloto, za da ne dojde do ne-kontrolirano zavrtuvawe na trkalata pri deformirawe na elasti~nite elementi vo sistemot za potpirawe. Voedno, od nego se bara vibraciite i udarite na upravuva~kite trkala od neramninite na patot vo {to pomala merka da se prenesuvaat na volanot.

Sistemot mora da ima golema nade`nost so ogled na nego-voto vlijanie vrz bezbednoto dvièwe na voziloto.

Kinematikata na sistemot za upravuvawe na voziloto i silata na volanot potrebni za upravuvawe so voziloto, vo zna~itelna mera zavisat od prenosniot odnos na sistemot za upravuvawe. Prenos-niot odnos na sistemot za upravuvawe e ednakov na proizvodot na prenosnite odnosi na dvata potsistema vo sistemot za upravu-vawe: mehanizmot za upravuvawe i lostovite za prenos na dvièwata od mehanizmot za upravuvawe do trkalata. Za ovie dva potsistema na sistemot za upravuvawe }e stane zbor vo pro-dolènieto.

17B17B10.2. MEHANIZAM I LOSTOVI ZA UPRAVUVAWE

Mehanizmot za upravuvawe e vsu{nost reduktor, naj~esto, sos-taven od od par zap~enici smesteni vo edno ku}i{te. Toj go zgolemuva vrte`niot moment koj {to od volanot (vlezot vo mehanizmot) se prenesuva kon upravuva~kiot lost (izlezot od mehanizmot), a voedno vrteweto na volanot go transformira vo agolno otklonuvawe na lostot. Na sl. 10.2 e prikaàn mehanizmot za upravuvawe povrzan so volanot.

Od mehanizmot za upravuvawe se bara da ima golem koeficient na polezno destvo vo direkna nasoka (pri prenos na silata od volanot kon trkalata) so {to se olesnuva upravuvaweto so voziloto, a ne{to ponizok koeficient na polezno dejstvo vo sprotivna nasoka, so {to se namaluva deluvaweto na silite od udarot na trkaloto od neramninite na patot vrz volanot. Mehanizmot za upravuvawe nesmee da bide pre~ka pri stabi-lizacijata na upravuva~kite trkala pri izlezot na voziloto od krivina.


75

Sl. 10.2. Mehanizam za upravuvawe i negovata povrzanost so

volanot 1 – mehanizam za upravuvawe, 2 – lost za upravuvawe, 3 – spojka, 4 – drà~, 5 –

vratilo na volanot, 6 – za{titna cevka, 7 – vodilka, 8 – navrtka za spojuvawe na volanot so vratiloto

Mehanizmot za upravuvawe, vo zavisnost od voziloto na koe se primenuva, treba da ima optimalen kinematski prenosen odnos (odnos me|u prirastot na agolot na vrteweto na volanot i prirastot na agolot na otklonuvaweto na lostot). Ovoj prenosen odnos moè da bide konstanten ili da se menuva so promenata na agolot na zavrtuvaweto na volanot .

Zjajot (mrtviot od) vo mehanizmot za upravuvawe treba da e vo granicite na dozvolenite vrednosti. Ovoj zjaj zaedno so zjajot vo lostovite za upravuvawe go so~inuvaat vkupniot zjaj (mrtov od) vo mehanizmot za upravuvawe. Mrtviot od se odreduva spored agolot na zavrtuvaweto na volanot koga upravuva~kite trkala se vo neutralna polo`ba (polo`ba za vozewe vo pravec). Toj agol ne smee da bide pogolem od 10 stepeni bidej}i moè da predizvika nesakano otklonuvawe na trkalata od neutralnata polo`ba i vlo{uvawe na upravlivosta na voziloto.

Do zgolemuvawe na mrtviot od vo sistemot za upravuvawe moè da dojde poradi zgolemniot zjaj vo leì{tata na upravuva~kite trkala, vo zglobovite na lostovite za vodewe na trkala,


76

zblobovite na lostovite za upravuvawe, vo mehanizmot za upravuvawe ili poradi olabavenata vrska na ku}i{teto na mehanizmot za upravuvawe so {asijata na voziloto.

[to se odnesuva do konstruktivnite re{enija na mehanizmot za upravuvawe, niv gi ima pove}e. Na sl. 10.3. e prikaàn mehanizam za upravuvawe so polàvest prenos. Polàvot e povrzan so vratiloto na volanot, a namesto polàvest zap~enik se koristi negov segment koj{to go otklonuva lostot za upravuvawe za odre-den agol vo dvata smera - na levo ili na desno (vidi sl.10.2).

Vo tekot na eksploatacijata, poradi abewe, doa|a do zgole-muvawe na zjajot me|u zap~estiot par i vo leì{tata na polàvot, poradi {to se zgolemuva mrtviot od na mehanizmot za upravuvawe. Podesuvaweto (nagoduvaweto) se vr{i taka {to najnapred se podesuva aksijalniot zjaj vo leì{tata, a potoa i zjajot me|u zap~estiot par. Na takov na~in se namaluva mrtviot od na mehanizmot, no pritoa mora da se obezbedi lesno vrtewe na volanot na levo i na desno.

Ne{to sli~no e i re{enieto dadeno na sl. 10.4 kade names-to zap~est segment se koristi val~est zap~est segment, a polàvot e so promenliv dijametar. Na toj na~in se dobiva mehanizam so promenliv kinematski prenosen odnos, so {to se ovozmoùva da pri pogolemi agli na zavrtuvawe, upravuva~kite trkala pobrzo da se otklonuvaat (vidi sl. 10.4 b).

Sl. 10.3. Mehanizam za upravuvawe so polàvest prenos:

1 ‡ zavrtka za podesuvawe na zjajot me|u zap~enicite; 2 ‡ zap~est segment; 3 ‡ pol-àv; 4 ‡ navrtka za podesuvawe na zjajot vo leì{tata; 5 ‡ vratilo na lostot


77

Sl. 10.4. Mehanizam za upravuvawe so val~est segment

1 ‡ zavrtka za podesuvawe na zjajot me|u zap~estiot par; 2 ‡ val~est zap~est segment; 3 ‡ polàv; 4 ‡ vratilo na lostot; 5 ‡ lost

Mehanizmot za upravuvawe, prikaàn na sl. 10.5, se sostoi od zavojno vreteno koe se vrti preku volanot i pritoa aksijalno, dol` vodilkata, ja pomestuva navrtkata so zap~est segment. So cel da se namali trieweto me|u ovie dva dela postaveni se ~eli~ni top~iwa. Navrtkata so zap~estiot segment, preku zap~estiot segment postaven na izleznoto vratilo od meha-nizmot, go zadviùva upravua~kiot lost.

Postojat i mehanizmi za upravuvawe so nazabena letva (vidi sl.10.6). Dvièweto na volanot preku zap~enikot se prenesuva na zap~estata letva na ~ii kraevi se vrzani lostovite za upra-vuvawe. Zjajot me|u zap~enikot i letvata (mrtviot od na meha-nizmot) i vibriraweto na letvata se eliminira so ~aurata i

1 2

3

4

5

Sl. 10.5. Mehanizam za upravuvawe 1 - zavojno vreteno; 2 - vodilka; 3 - ~eli~ni top~iwa; 4 - navrtka so zap~est segment; 5 - zap~est segment; 6 - lost; 7 - igli~esti leì{ta.

1

2 3

4

5

7

6


78

plasti~nata vlo{ka koja od dolnata strana preku pruìna ja pritiska letvata kon zap~enikot.

Sl. 10.6. Mehanizam za upravuvawe so nazabena letva

1 ‡ leì{ta; 2 ‡ nazabena letva; 3 ‡ ~aura; 4 ‡ vlo{ka; 5 ‡ ku}i{te; 6 ‡ zap~enik povrzan za vratiloto na volanot

So cel da se namali trieweto, a so toa i abeweto na elementite na mehanizmot za upravuvawe, vo ku}i{teto na mehanizmite so zap~est par do odredeno nivo se naleva hipoidno maslo, a mehanizmot so nazabena letva se podma~kuva so mast.

Servosistem za upravuvawe se vgraduvaat vo vozilata so cel da se olesni nivnoto upravuvawe. Upravuvaweto so voziloto, odnosno, zavrtuvaweto na upravuva~kite trkala, bara pogolemo fizi~ko napregawe od voza~ot dokolku se zgolemuva vertikalnoto optovaruvawe na upravuva~kite trkala na vozi-loto. Zatoa servo sistemot za upravuvawe e sistem koj {to denes redovno se vgraduva kaj stopanskire vozila, no so cel da se podobri konforot na voza~ot se primenuva i vo patni~kite avto-mobili. Postoeweto na servouredot ja zgolemuva i bezbednosta na dvièweto na voziloto, bidej}i mu ovozmoùva na voza~ot i vo nekoi kriti~ni momenti (na primer pri otkaz na pnevmatikot) da go kontrolira dvièweto na voziloto. Kaj vozilata se primenuvaat hidrauli~ni i elektri~ni servo sistemi za upravuvawe.

Osnovni elementi na hidrauli~niot servo sistem za upravuvawe se: rezervoar za hidrauli~no maslo; izvor za napojuvawe na sistemot (hidrauli~na pumpa); razvodnik na hidrauli~noto maslo i izvr{en organ (hidrauli~en cilindar) vo koj se sozdava silata koja {to mu pomaga na voza~ot da gi sovlada otporite na upravu-vaweto so voziloto. Na sl. 10.7. e da daden mo`niot raspored na elementite na hidrauli~niot servo sistem za upravuvawe.

1 2 3 4 5 1

6


79

Sl. 10.7. Moèn raspored na elementite na hidrauli~niot servosistem

za upravuvawe M - mehanizam za upravuvawe; R - razvodnik; C - hidrauli~en cilindar; P -

hidrauli~na pumpa; R - rezervoar za maslo Osnovnite specifi~ni barawa koi treba da gi ispolnuva servo sistemot za upravuvawe se:

� voza~ot da go “~uvstvuva patot“ , t. e. silata so koja se deluva na volanot bide srazmerna na silata na otporot na zavrtuvaweto na voziloto;

� voza~ot da moè po mehani~ki pat da go upravuva vozi-loto vo slu~aj servo sistemot da prestane da funk-cionira (da otkaè),

M C

R

R

P

MC

R

R

P

M C

R

R

P M

C

R

R

P


80

� da ima minimalno vlijanie vrz stabiliziraweto na upravuva~kite trkala po izleguvawe na voziloto od krivina;

� vremeto na aktiviraweto na sistemot da bide mini-malno;

� da ne postoi mo`nost od samoaktivirawe poradi uda-rite na trkaloto od neramninite na patot.

Eden od ~esto primenuvanite hidrauli~ni servosistemi za upravuvawe so vozilo e prikaàn na sl. 10.8. Hidro pumpata e pogonuvana preku remenikot od motorot, a nad nea e rezervoarot so hidrauli~no maslo. Mehanizmot za upravuvawe, razvodnikot i hidrauli~niot cilindar pretstavuvaat edna celina. Prednosta na ovakvoto re{enie e kompaktnosta i malata dolìna na hid-rauli~nite vodovi.

Elektri~en servosistem za upravuvawe ja zgolemuva silata za upravuvawe so voziloto so pomo{ na elektromotor. Delovite na eden takov sistem se prikaàni na sl. 10.9.

Sl.10.8. Hidrauli~en sistem za upravuvawe 1‡vratilo na volanot

2‡klip vo hidro-cilindarot; 3‡lost; 4‡pumpa za maslo so rezervoar; 5 i 6‡vodovi za maslo

1

2

3

4

5 6


81

Vrte`niot moment koj{to voza~ot go sozdava se odreduva so senzor potaven na vratiloto na volanot. Elektri~niot signal od senzorot za vrteèniot moment se ispra}a vo elektronskata upravuva~ka edinica (EUE). Vlezen signal vo EUE e brzinata na voziloto (tahometar) i signal za vrteìte na volanot. Vrz osnova na ovie elektri~ni signali, EUE go odreduva potrebniot vrteèn moment i negoviot smer na deluvawe i ispra}a soodveteni izlezni signali do elektromotorot. Elektromotorot go sozdava potrebniot servo vrteèn moment koj{to preku polàvest pre-nosnik se premesuva na mehanizmot za upravuvawe so trkalata.

Sl. 10.9. Elektri~en servosistem

1- senzor za vrteèn moment; 2 - tahometar; 3 - EUE; 4 - senzor za vrtewa ; 5 - el. motor; 6 -polàvest prenos-nik; 7- mehanizam za upravuvawe

Lostovite za upravuvawe gi prenesuvaat silite od mehanizmot za upravuvawe do trkalata i gi zavrtuvaat trkala vo soglasnoi so kinematikata na upravuvaweto na voziloto.

Na sl.10.10. se dadeni nekolku kinematski {emi (trapezi) na povrzuvawe na polugite za upravuvawe so koi se realiziraat napred navedenite zada~i. Vidot na {emata koja se primenuva na voziloto zavisi od sitemot za potpirawe na trkalata (zavisen ili nezavisen) kako i od vidot na primenetiot mehanizam za upravuvawe.


82

Sl. 10.10. Kinematski {emi (trapezi) na povrzuvawe na lostovite

za upravuvawe

Na sl. 10.11. e prika`an sistemot za upravuvawe na vozilo so nezavisen sistem za potpirawe na trkalata i na~inot na povrzuvaweto na mehanizmot za upravuvawe so zap~es par so trkalata, a na sl.10.12. e daden sistemot za upravuvawe so nazabena letva, na vozilo so nezavisen sistem za potpirawe. Vo ovoj slu~aj, upravuva~kite trkala se voedno i pogonski.

a)

b)

d)

v)

g)

e)

Sl.10.11. Sistem za upravuvawe na vozilo so nezavisen sistem za

potpirawe na trkalata.


83

Lostovite vo sistemot za upravuvawe se me|usobno povrzani so zglobovi (jabu~ici). Na sl. 10.13 e prikaàna zglobna vrska me|u dva losta. Zglobot na lostot e povrzan so navoj za teloto na lostot so {to e ovozmoèno menuvaweto (podesuvaweto) na dolìnata na lostot. Takvite promeni na dolìnata na los-tovite se vr{at pri podesuvaweto na nekoi od aglite na upravuva~kite trkala. So drugiot lost zglobot e spoen so konusna vrska so navrtka koja mora da bide osigurana od samoodvrtuvawe.

Zglobot ovozmoùva konusno prostorno relativno pomestuvawe me|u lostovite koi{to gi povrzuva. Poradi abewe na elementite na zglobot vo tekot na eksploatacija se pojavuva zjaj vo nego, koj pridonesuva da se zgolemi mrtviot od vo sistemot za upravuvawe. Zglob so zgolemen zjaj mora da se zamenu so nov.

Sl. 10.12. Sistem za upravuva-we so nazabena letva, na vozi-

lo so nezavisen sistem za potpirawe

Sl. 10.13. Zglob i negovo povrzuvawe so lostovite

1–zglob; 2–rascepka; 3–lost; 4- podlo{ka; 5-oiguritelen prsten; 6-navrtka

1 2

3 6 5 4


84

7B7B11. SISTEM ZA KOÊWE

18B18B11.1. NAMENA, SVOJSTVA, OSNOVNI POTSISTEMI I

KOMPONENTI

Sistemot za ko~ewe sluì za namaluvawe na brzinata na dvi-eweto na voziloto do zapirawe ili do nekoja pomala brzina. Ovaa zada~a, sistemot za ko~ewe, vo normalna eksploatacija, go realizira na tri karakteristi~ni na~ina:

� naglo ko~ewe vo slu~aj na opasnost, pri {to zabavuvawata se maksimalni;

� blago kratkotrajno ko~ewe, vo normalni eksploatacioni uslovi;

� blago dolgotrajno ko~ewe, pri dvièwe na voziloto na dolgi nadolnini.

Osven ovie tri karakteristi~ni reìmi na ko~ewe, sistemot za ko~ewe ima zada~a da obezbedi trajna nepodvi`nost na voziloto vo mesto ‡ parkirno ko~ewe.

Me|utoa, pri ko~eweto treba da bidat ispolneti i slednive svojstva na sistemot za ko~ewe:

� stabilnost na voziloto pri ko~ewe, t. e. ko~ewe bez gubewe na stabilnosta na voziloto - zanesuvawe;

� mirno i ramnomerno ko~ewe, pri {to voza~ot treba da go ~uvstvuva intenzitetot na ko~eweto vr{ejki negovo dozi-rawe so promena na pritisokot vrz pedalot za ko~ewe;

� aktivirawe na sistemot za ko~ewe so {to e mo`no pomal napor na voza~ot;

� visoka nade`nost vo site uslovi na rabotewe, t.e. funkcionirawe na sistemot so mala verojatnost za pojava na neispravnost ili otkaz.

Osnovni potsistemi. Kompleksnata zada~a koja{to treba da ja ispolni sistemot za ko~ewe se ostvaruva so pove}e potsistemi i toa so: rabotna ko~nica, pomo{na ko~nica, parkirna ko~nica i dopolnitelna ko~nica (zabavuva~).


85

Rabotnata ko~nica gi izvr{uva najva`nite zada~i na sistemot za ko~ewe ‡ ko~ewe so maksimalno zabavuvawe i blago zabavuvawe. Spored toa, ovaa ko~nica pretstavuva najodgovoren del od sis-temot za ko~ewe.

Pomo{nata ko~nica ima zada~a da obezbedi ko~ewe na voziloto vo slu~aj da otkaè rabotnata ko~nica. Performansite na pomo{nata ko~nica moàt da bidat poniski od performansite na rabotnata ko~nica.

Parkirnata ko~nica ima zada~a da obezbedi nedvi`nost na parkiranoto vozilo. Dokolku ovaa ko~nica moè da se aktivira vo tekot na dvièweto na voziloto, parkirnata ko~nica se upote-uva i kako pomo{na ko~nica.

Zabavuva~ot (dopolnitelnata ko~nica) e nameneta za blago, dol-gotrajno zabavuvawe na voziloto na dolgi nadolnini, i se upotrebuva kaj te{kite vozila i avtobusite. Me|utoa, vozilata so zabavuva~ go koristat zabavuva~ot i za priko~uvawata koi moàt da se vr{at i so rabotnata ko~nica.

Treba da se napomene deka poimot “ko~nica” vo gorenavedenite potsistemi za ko~ewe ima uslovno zna~ewe i pod nego se podraz-bira celiot potsistem, a ne samo ko~nicata kako izvr{en organ na sistemot za ko~ewe. Istoto se odnesuva na poimite “sistem” i “podsistem”.

Komponenti na potsistemite. Site gorespomenati potsistemi imaat tri funkcionalni komponenti: komanda, prenosen meha-nizam i mehanizam za ko~ewe (ko~nica).

Komandata sluì za aktivirawe na soodvetniot potsistem. Sekoj potsistem za ko~ewe ima svoja komanda koja{to ja aktivira voza~ot ‡ za rabotnata ko~nica toa e pedalot, a za pomo{nata i parkirnata toa e lostot (ra~kata).

Prenosniot mehanizam ima zada~a dobieniot impuls od koman-data da go prenese do izvr{niot organ ‡ ko~nicata. Ovoj mehani-zam kaj sistemite za ko~ewe ja koristi energijata na voza~ot ili mehanizmot e so servo-zasiluva~. Onie sistemi koi ja koristat energijata na voza~ot moàt da bidat mehani~ki i hidrauli~ni, a onie so servozasiluva~ moàt da bidat vakuumski, so komprimiran vozduh i so te~nost pod pritisok (hidrauli~ni).

Mehanizmite za ko~ewe (ko~nicite) pretstavuvaat izvr{ni organi na sistemot za ko~ewe, so ~ija pomo{ se realizira negovata zada~a. Site vidovi ko~nici koi{to denes se koristat na motornite vozila, so isklu~ok na zabavuva~ite, funkci-


86

oniraat vrz osnova na trieweto koe nastanuva me|u podvi`nite delovi vrzani za trkaloto i nepodvi`nite delovi vrzani za nose~kata struktura na voziloto. Spored toa, ko~nicite se frik-cioni mehanizmi, koi so silata na trieweto, ja pridu{uvaat kineti~kata energija na voziloto koja se pretvora vo toplina. Kaj vozilata se koristat dve osnovni izvedbi na ko~nici: baraban i disk-ko~nica. Za na~inot na rabotata i konstrukcijata na ovie ko~nici }e stane zbor vo narednata to~ka.

19B19B11.2. SISTEMI ZA KOÊWE ZA VOZILA SO MALA MASA

11.2.1. Rabotna ko~nica Rabotna ko~nica so hidrauli~en prenosen sistem e re{enie koe naj~esto se koristi kaj patni~kite avtomobili i pomalite stopan-ski vozila. Na sl. 11.1 e dadena {ema na edna takva rabotna ko~nica. Na prednite trkala na ovaa rabotna ko~nica, kako izvr{ni organi, se disk ko~nici, a na zadnite trkala baraban ko~nici. Prenosniot sistem e dvokruèn hidrauli~en, bidej}i se sostoi od dva nezavisni hidrauli~ni kruga - edniot za prednite, a drugiot za zadnite trkala.

Sl. 11.1. [ema na rabotna ko~nica so dvokruèn hidrauli~en prenosen sistem. 1-pedalo za ko~ewe, 2-vakuum servoured, 3-glaven cilindar za ko~ewe, 4-rezervoar so te~nost za ko~ewe, 5-disk ko~nica, 6-regulator, 7-baraban ko~nica


87

11.2.1.1. Baraban ko~nici

Baraban ko~nicite se t.n. radijalni ko~nici, bidej}i silite od frikcionite materijali, postaveni na stapalata (papu~ite), pri ko~ewe, radijalno deluvaat na elementot {to se vrti ‡ bara-banot. Baraban ko~nicite konstruktivno mo`at da se re{avaat na pove}e razli~ni na~ini. Razli~nite re{enija se odnesuvaat na na~inot na potpiraweto na stapalata vo barabanot i na na~inot na aktiviraweto na ko~nicata, t.e. na~inot na koj stapalata se pritiskaat vrz barabanot. Na sl. 11.2 do 11.4 {ematski se pretstaveni razli~ni konstruktivni re{enija na baraban ko~nica i pritisocite koi pri ko~ewe se sozdavaat vrz barabanot. Smerot na vrteweto na trkaloto e poka`ano so strelka. So 1 e ozna~ena naiduva~ko, a so 2 simnuva~ko stapalo.

Sl. 11.2. Simpleks ko~nicata so postojani ili promenlivi potporni to~ki. 1-naiduva~ko stopalo;2-simnuva~ko stopalo

Stapalata na simpleks ko~nicata (sl. 11.2) imaat postojani ili promenlivi (lizga~ki) potporni to~ki, a pritisokot (silata na ko~eweto) koj{to se sozdava me|u niv i barabanot e razli~en. Poradi toa i intenzitetot na abeweto na dvete stapala e razli~en. Silata na ko~eweto {to ja sozdava ko~nicata e ista vo dvata smera na vrteweto na trkaloto, t.e. pri vozewe na vozi-loto napred i nazad. Naj~esto se primenuvaat kaj patni~kite avtomobili.

1

2

1

2


88

Dupleks ko~nicata (sl.11.3) ima stapala ~ii potporni to~ki se na dvete sprotivni strani. Silata na ko~eweto na ovaa ko~nica e mnogu pogolema vo pravec na vozeweto otkolku vo obraten pravec.

Servoko~nica e prika`ana na sl. 11.4. Obemnata sila od ednoto stapalo se prenesuva preku zglob na drugoto stapalo, so {to se zgolemuva pritisokot me|u stapalata i barabanot. Me|utoa, efikasnosta na ko~eweto pri vrtewe na trkaloto vo sprotiven smer e mnogu pomala.

Sl. 11.4. Raspored na pritisokot na ko~ewe kaj servo – ko~nica.

Dupleks i servo - ko~nicite poradi pogolemite sili na ko~ewe prete`no se primenuvaat na prednite trkala, dodeka simpleks ko~nicite se pove}e zastapeni na zadnite trkala na voziloto.

Na sl.11.5. e prika`ana dupleks ko~nica so nejzinite osnovni sostavni elementi. Kako {to se gleda od slikata, barabanot e pricvrsten na trkaloto. Na nadvore{nata strana na nekoi barabani se izleani `lebovi koi mu go olesnuvaat ladeweto - odveduvaweto na toplinata sozdadena pri ko~eweto, so {to se zgolemuva efikasnosta na ko~eweto.

Sl. 11.3. Raspored na pritisokot na ko~ewe kaj dupleks ko~nicata

1

1

1 1

2 2


89

Barabanot od vnatre{nata strana aksijalno se poklopuva so posebno profilirana limena plo~a, t.n. nosa~ na ko~nicata. Nosa~ot na ko~nicata e pricvrsten na teloto na oskata na voziloto, a na nea se montirani dvata hidrauli~ni ko~ewe vo koi se nao|a po eden klip (vidi {ema na sl. 11.3). Tie me|usobno se povrzani so cevka od hidrauli~niot prenosen sistem.

Klipovite od hidrauli~nite cilindri, pod dejstvo na pritisokot vo hidrauli~niot prenosen sistem sozdaden so pritiskaweto vrz padalot, gi zadviùvaat stapalata, na koi se zalepeni ili pricvrsteni so zakovki frikcionite oblogi, kon yidovite na barabanot. Ko~eweto se vr{i so pritiskaweto na stopalata vrz barabanot, a po prestanokot na dejstvoto vrz pedalot za ko~ewe, povratnite pruìni gi vra}aat stopalata vo prvobitnata polo`ba i barabanot povtorno e sloboden - voziloto otko~eno.

Sl.11.5. Dupleks-ko~nica i nejzini delovi 1‡nosa~ na ko~nicata; 2 ‡cilindri za ko~ewe so eden klip; 3‡prst za

podesuvawe na slobodniot od na stopaloto; 4‡stopalo za ko~ewe; 5‡frikciona obloga; 6 ‡ povratna pruìna

Poradi abeweto na frikcionite oblogi, vo tekot na eksplo-atacijata se nagolemuva zjajot me|u stopalata i barabanot so {to raste i slobodniot od na pedalot za ko~ewe, a so toa i vremeto i patot na ko~ewe na voziloto. Zatoa e potrebno, po odredeno vreme vo eksploatacija, da se izvr{i podesuvawe (namaluvawe) na zjajot me|u stopalata i barabanot. Podesuvaweto se vr{i od nadvore{nata strana na nosa~ot na ko~nicata so ekscentri~no pomestuvawe na prstot za podesuvawe na slobodniot od.

1

2

3

2

5

4

6


90

Podesuvaweto na zjajot me|u stapalata i barabanot konstruktivno se re{ava na nekolku na~ina. Na sl. 11.6.a) se prikaàni dva razli~ni mehanizma za ra~no podesuvawe: so ekscentar (na gorniot del od slikata) i so navoj (na dolniot del od slikata). I vo dvata slu~aja podesuvaweto se vr{i odnadvor; vo prviot slu~aj so obi~en klu~ preku {estoagolnata glava na ekscentarot, a vo vtoriot, niz otvor na nosa~ot na ko~nicata, so {rafciger se vrti nazabeniot del od navrtkata pri {to se izvlekuva / vovlekuva zavrtkata, t.e. se vr{i pribliùvawe / oddale~uvawe na stopalata kon / od barabanot.

Sl. 11.6. Mehanizmi za podesuvawe na zjajot vo ko~nicata

a) ra~no podesuvawe: so ekscentar (slika gore); so navoj (slika dole): 1 - telo; 2 - navrtka vo teloto; 3 - opruga za osiguruvawe; 4 - zavrtka b) samopodesuvawe: 1 - osovinka drà~; 2 - ~aura; 3 - frikcioni povr{ini; 4 - podlo{ka; 5 - pritisna pruìna; 6 - navrtka za regulirawe na pritisok me|u frikcionite povr{ini i teloto na stapaloto; a - zjaj.

Na sl.11.6.b) daden e izgledot na eden od mehanizmite koi se koristat za samopodesuvawe na zjajot me|u barabanot i stapaloto. Teloto na stapaloto pri ko~eweto se provlekuva niz prostorot me|u dvete frikcioni podlo{ki kon barabanot, a pri otko~u-vaweto se oddale~uva od barabanot i se zadrùva na rastojanie a od nego. Rastojanieto odgovara na zjajot a koj postoi me|u teloto na mehanizmot i ~aurata. Pritisokot, koj{to podlo{kite go soz-

1 2 3 4 5 6

a) b)

1 2 3 4


91

davaat vrz teloto na stapaloto, mora sekoga{ da e pogolem od silata so koja povratnata pruìna na ko~nicata go vra}a stapaloto nazad.

11.2.1.2. Disk-ko~nica

Disk-ko~nicata e mehanizam za ko~ewe koj mnogu ~esto se sretnu-va na prednite trkala na patni~kite avtomobili (vidi sl. 11.1), a sè po~esto i na zadnite trkala, osobeno na patni~kite avtomo-bili od sredna i visoka klasa. Tie se sretnuvaat i kaj tovarnite vozila od poniska klasa, me|utoa bavno prodiraat kaj pote{kite tovarni vozila.

Nivnite prednosti vo odnos na ko~nicite so baraban se:

� dobro ladewe na diskot za ko~ewe, bidej}i stanuva zbor za mehanizam za ko~ewe opstrujuvan od vozniot veter, a pointenzivno ladewa na diskot moè da se realizira so radijalni kanali vo nego;

� mala masa i relativno ednostavna konstrukcija so mal broj elementi;

� ednostavno odrùvawe, lesna kontrola i zamena na izabenite frikcioni plo~ki, no zatoa abeweto na frikcionite plo~ki e pointenzivno - zamenata e po~esta.

Spored na~inot na raboteweto postojat disk - ko~nici so kruta i podvi`na stega. Slikite 11.7 i 11.8 dovolno jasno go pokaùvaat na~inot na nivnata rabota. Diskot e vo neposredna vrska so trka-loto, a stegata e vo vrska so nose~kata struktura na voziloto. Krutata stega e so dva klipa koi, pod dejstvo na pritisokot od hidrauli~niot prenosen sistem, preku frikcinite plo~ki pritiskaat vrz diskot. Za razlika od nea kaj podvi`nata stega postoi eden klip koj{to preku ednata frikciona plo~ka pritiska vrz diskot, dodeka drugata plo~ka, od sprotivnata strana na diskot, se pritiska poradi zadviùvaweto na teloto


92

Sl. 11.7. Disk ko~nica so kruta i podvi`na stega 1 - frikcini plo~ki, 2 - klip, 3 - disk, 4 - stega, 5 - nosa~

na stegata pod dejstvo na pritisok vo hidrauli~kiot prenosen sistem. Kako e toa konstruktivno re{eno se gleda od sl. 11.8.a).

Sl. 11.8. Na~in na rabota na stega za ko~ewe: a) kruta stega; b) podvi`na stega

1 ‡ frikciona plo~ka; 2 ‡ klip; 3 ‡ telo; 4 - disk

Vra}aweto na klipot, po prestanokot na dejstvoto na hidra-uli~niot pritisok, otko~uvaweto go vr{i elasti~nata zatinka na klipot. Na~inot na koj {to deluva zatinkata {ematski e pri-ka`an na sl. 11.9. Pri ko~eweto klipot se izvlekuva nanador, dodeka ne se sovlada rastojanieto me|u plo~kata i diskot.

1 1 22 3 3 4

a) b)


93

Pritoa se deformira elasti~nata zatinka, no po sekoe otko-~uvawe taa go vra}a klipot nanazad za odredeno rastojanie. Na toj na~in se vr{i samopodesuvawe na zjajot me|u diskot i frikcionite plo~ki. Spored toa kaj vozilata so disk-ko~nici nema potreba od povremeno podesuvawe na slobodniot od na pedalot za ko~ewe.

Sl. 11.9. Sozdavawe na zjajot me|u diskot i frikcionite plo~ka 1 – klip; 2 – zatinka; 3 – frikciona plo~ka; 4 – disk

Na sl. 11.10 se prika`ani konstrukciite na disk-ko~nica za predno (sl. a) i zadno trkalo so parkirna (ra~na) ko~nica (sl. b). Kako {to se gleda od vtorata slika, konstrukcijata na stegata znatno se uslo`nuva poradi potrebata od mehani~ko aktivirawe na ko~nicata. Konstrukcijata ovozmo`uva avtomatsko sozdavawe na zjajot me|u diskot i frikcionite plo~ki, ~ii{to iznos e ednakov na zbirot na zjaevite H1 i H2. H1 e zjaj me|u kraevite na ~aurata i klipot, a H2 e zjaj me|u navrtkata i vretenoto.

11.2.1.3. Hidrauli~en prenosen sistem Hidrauli~en prenosen sistem vsu{nost pretstavuva sistem (vidi sl. 11.1) kaj koj{to komandata od pedalot za ko~ewe, vo glavniot cilindar za ko~ewe, se pretvora vo hidrostati~ki pritisok, koj{to potoa preku cevki i creva se prenesuva vo cilindrite za ko~ewe vo trkalata so {to se aktivira mehanizmot za ko~ewe - ko~nicata.

Hidrauli~niot prenosen sistem se primenuva kaj patni~-kite avtomobili i tovarnite vozila so pomala masa. Prednostite na ovoj prenosen sistem se: kuso vreme na aktivirawe; ramnomerna

1

2 3 3 4


94

Sl. 11.10. Disk ko~nica za predno (sl. a) i zadno trkalo so ra~na

ko~nica (sl. b) 1 - frikciona plo~ka; 2 - disk; 3 - telo na stegata; 4 - drà~ na stegata;

5 - navrtka; 6 - ~aura; 7 - vreteno raspredelba na pritisokot vo mehanizmot za ko~ewe na levite i desnite trkala; golem koeficient na polezno dejstvo (do 0,95); mo`no e sozdavawe razli~ni sili na ko~ewe na prednite i na zadnite trkala (so koristewe na cilindri za ko~ewe so razli~en dijametar); pri otkaz na edniot krug na ko~ewe, mo`no e ko~ewe so ispravniot krug na ko~ewe, no so pomala efektivnost.

Glavniot cilindar za ko~ewe, namenet za dvokru`niot sistem za ko~ewe, e najsloèniot element na hidrauli~niot prenosen sistem. Na sl. 11.11 e prikaàno edno konstruktivno re{enie naglaven cilindar za ko~ewe (tip “tandem” ) so dva klipa (sl. dole) i {ematski e prikaàno negovoto odnesuvawe vo slu~aj na istekuvawe na te~nosta od vodot na eden od dvata kruga za ko-~ewe (sl. gore).

2 1 4 3

1 3 5 6 x1

7

x2

2


95

Sl. 11.11. Glaven cilindar za ko~ewe so dva klipa (sl. dole) i negovoto odnesuvawe vo slu~aj na ispu{tawe na te~nosta za ko~ewe (sl. gore)

1 i 4 – klip; 3 – zatinka; 5 – grani~nik; 6 – grani~nik (prsten); 7 – povraten ventil

Glavniot cilindar za ko~ewe od tipot “tandem”, prikaàn na slikata, ima dve samostojni sekcii so dva posebni rezervoara za te~nost za ko~ewe. Prednata sekcija, so cevki i creva, e povrzana so zadnite trkala vo koi se baraban ko~nicite, a zadnata sekcija so prednite trkala vo koi se diskko~nicite.

Kako {to moè da se vidi od sl. 11.12, rezervoarot e povrzan so cilindarot so dva kanala. So leviot, {irokiot kanal, rezer-voarot e povrzan so prstenestiot prostor okolu klipot, a so desniot, tesniot kanal, toj e povrzan so prostorot pred klipot. Ovie dva prostora se odvoeni so gumenata manètna. Pri ko~e-weto (sl. a), klipot go pokriva desniot kanal i ja potisnuva te~nosta kon ko~nicite vo trkalata.

1

2

7 6 5

4 2

2 1

3

3

2


96

Sl. 11.12. Na~in na rabota na klipot so manètna

Po ko~eweto, klipot se vra}a kon po~etnata pozicija (sl. b), pri {to te~nosta od rezervoarot, niz dvata kanala i pokraj defor-miranata gumena manètna, strui nanapred so {to gi nadopolnuva eventualnite iste~uvawa vo hidrauli~nata instalacija i se spre~uva navleguvawe vozduh vo nea. Pri celosno slobodna ko~nica tesniot kanal mora da bide otvoren. Na toj na~in se ovozmoùva na te~nosta od sistemot, pri nejzinoto zagrevawe, slobodno da se {iri kon rezervoarot.

Koga vo hidrauli~nata instalacijata postoi odreden natpri-tisok, aktiviraweto na sistemot za ko~ewe e pobrzo, a naedno na gumenite manètni im se olesnuva zaptivaweto na cilindrite za ko~ewe, bidej}i postojano se dràt pritisnati kon nivnite yidovi. Takvata sostojba e poèlna vo sistemite so baraban ko~nici. Zatoa, vo glavniot cilindar za ko~ewe na takvite sis-temi mora da ima eden povraten ventil vidi sl. 11.11.a). Na sl. 11.13 se prestaveni dva vida takvi ventila: konusen i ventil so kapa. Slikata ja pokaùva rabotata na ventilot pri ko~ewe i otko~uvawe. Natpritisokot vo instalacijata go diktira spiral-nata pruìna vo ventilot.

b)

a)


97

Sl. 11.13. Na~in na rabota na povratniot ventil: a) konusen; b) so kapa

Vo sistemot za ko~ewe so disk-ko~nici, dodeka toj e vo otko~ena sostojba, ne e dozvoleno postoeweto na natpritisok vo hidra-uli~nata instalacija. Takvata sostojba bi dovela do postojano pritiskawe na plo~kite za ko~ewe vrz diskot i nivno postojano abewe i zagrevawe. Zatoa, vo glavniot cilindar za ko~ewe na sistemot za ko~ewe so disk-ko~nici ne postoi povraten ventil.

Cilindrite za ko~ewe se elementi od hidrauli~niot prenosen sistem so koi se aktiviraat baraban-ko~nicite. Tie se pricvr-steni vrz nosa~ot na ko~nicata, a vo zavisnost od tipot na baraban-ko~nicata, vo niv se nao|a eden ili dva klipa. Na slikata 11.14 se prikaàni elementite na eden cilindar za ko~ewe so dva klipa. Samata slika dovolno jasno go pokaùva na~inot na rabotata na cilindarot za ko~ewe. So promena na dijametarot na cilindarot moè da se sozdadat razli~ni sili so koi cilindarot pritiska vrz stapaloto na ko~nicata.

b)a)

Sl. 11.14. Cilindar za ko~ewe 1‡za{titni manètni; 2 ‡ pritisen lost; 3 ‡ klip; 4 ‡ zatinka; 5 ‡ pruìna; 6 ‡ te~nost; 7 ‡ cilindar; 8 – ventil za ispu{-tawe vozduh

4 3 1 5 6 2 7

8


98

Vo teloto na cilindarot postoi ventil za ispu{tawe vozduh od hidrauli~nata instalacija. Stanuva zbor za vozduhot koj postoi vo praznata instalacija, a koj{to pri nejzinoto polnewe so te~nost se potisnuva kon najoddale~enite to~ki od rezervoarot za te~nost. Vo instalacijata ne smee da ima vozduh, bidej}i toj, kako sti{liv fluid, ja namaluva efikasnosta na sistemot za ko~ewe.

Sl. 11.15. Hidrauli~en prenosen sistem so servoured 1 ‡ hidrauli~ni vodovi; 2 ‡ vakuumski vod; 3 ‡ servoured; 4 ‡ glaven

cilindar za ko~ewe

Servoured za ko~ewe e eden od elementite na hidrauli~niot prenosen sistem kaj patni~kite avtomobili od sredna i visoka klasa i polesnite tovarni vozila. So nego, pri ko~eweto na voziloto, se obezbeduva dopolnitelna sila vrz glavniot cilin-dar za ko~ewe, so {to se olesnuva ko~eweto na voziloto. Servo-uredot mora da gi ispolnuva slednite osnovni uslovi: srazmer-nost me|u silata so koja se pritiska vrz pedalot i silata {to toj ja sozdava; mo`nost za ko~ewe na voziloto i vo slu~aj na pojava na neispravnost vo servo-sistemot ili pri neraboteweto na motorot.

Servouredot naj~esto obezbeduva energetsko napojuvawe koris-tej}i go vakuumot od vsisnata granka na motorot (vidi sl. 11.15)

1 1

4

32


99

Uredot se sostoi od hermeti~ki zatvoreno telo, vo koe se smesteni eden ili dva klipa pritisnati so konusna spiralna pru`ina (vidi sl. 11.16).

Sl. 11.16. Vakuum servoured i glaven cilindar za ko~ewe

1 ‡ telo na vakuum servouredot; 2 ‡ klipovi; 3 ‡ ventil; 4 ‡ lost na pedalot; 5 ‡ klip; 6 ‡ glaven cilindar za ko~ewe

Vo teloto na servouredot, niz cevki i creva, se doveduva vakuum. Preku ventilot, koj{to e povrzan za lostot na pedalot za ko~ewe, se dozira vleguvaweto na atmosferskiot vozduh vo teloto na servouredot so {to se menuva odnosot na pritisocite na vozduhot koi vladeat od dvete strani na klipovite vo servo - uredot. Silite od klipovite deluvaat vo pravec na glavniot cilindar za ko~ewe i zaedno so silata od pedalot go zgolemuvaat pritisokot na te~nosta vo hidrauli~nata instalacija.

Regulator na silata na ko~eweto. Pri ko~eweto na voziloto doa|a do preraspredelba na optovaruvawata na oskte na vozi-loto - prednata oska dopolnitelno se optovaruva, zadnata se rastovaruva. Poradi toa prednite trkala na voziloto mo`at da realiziraat pogolemi sili na ko~ewe od zadnite. Dokolku na rastovarenite trkala na zadnata oska se dovede golema sila na ko~ewe tie }e se blokiraat, a posledica na toa bi bilo gubewe na stabilnosta na zadnata oska, t.e. bo~no zanesuvawe na zadniot del od voziloto.

Za da se podobri stabilnosta na voziloto pri ko~ewe, vo delot na hidrauli~niot prenosen sistem za ko~ewe koj{to e povrzan so zadnite trkala se postavuva regulator na silata na ko~ewe. So

1 32

5

4

6


100

nego se namaluva (ograni~uva) porastot na pritisokot na ko~e-weto vo zadnite trkala na voziloto vo sporedba so porastot na pritisokot na ko~eweto vo prednite trkala. Toa namaluvawe moè da bide vo zavisnost od optovaruvaweto na voziloto, negovoto ko~ewe i dr.

Na sl. 11.17 e prikaàno postavuvaweto na regulatorot na silata na ko~eweto kaj vozilo vo ~ij krug na ko~ewe e edno predno i edno zadno trkalo. Na istata slika e daden presek na eden regulator koj{to regulacijata ja vr{i koristej}i go usporuvaweto na voziloto (t.n. inercijalen regulator).

Sl. 11.17.) a)[ema na hidrauli~en prenosen sistem so inercijalen regulator

1 ‡ regulator; 2 ‡ glaven cilindar za ko~ewe; 3 ‡ cilindar za ko~ewe, b) Inercijalen regulator: 1 ‡ kugla; 2 ‡ prsten; 3 ‡ ventil

Inercijalniot regulator se postavuva na voziloto pod odreden agol (10 do 13 stepeni vo odnos na horizontalnata ramnina), taka {to kuglata, koja{to pretstavuva inercijalna masa, leì na prstenot, {to ovozmoùva pritisokot od glavniot cilindar za ko~ewe slobodno da se prenesuva na zadnite ko~nici. Pri odreden intenzitet na ko~ewe na voziloto, kuglata pod dejstvo na silata na inercija, }e se pomesti nanapred i so svoeto naleg-nuvawe vrz ventilot }e go spre~i preminot na te~nosta kon zadnite ko~nici, t.e. }e onevozmoì ponatamo{en porast na pri-tisokot vo zadnata ko~nica i eventualno blokirawe i gubewe na stabilnosta na trkaloto na zadnata oska.

Kaj vozilata kaj koi pri ko~eweto, poradi visokoto teì{te, doa|a do pogolema promena na osovinskoto optovaruvawe, se primenuva regulator na silata na ko~eweto vo zavisnost od optovarenosta na voziloto. Regulatorot e pricvrsten na karo-serijata od voziloto, a so lostovi e povrzan so zadnata oska na voziloto (sl. 11.18. a). Relativnoto pomestuvawe me|u oskata i karoserijata se prenesuva na klipot vo regulatorot. Klipot, spored optovarenosta na oskata i relativnoto pomestuvawe vr{i promena na pritisokot na te~nosta vo zadnata oska. Promenata na

a) b)

13

2

1 2

3


101

pritisokot na te~nosta vo zadnata oska, vo zavisnost od pri-tiskot koj {to e vo prednata oska i optovaruvaweto na vozi-loto e prikaàna na sl. 11.18.b.

Sl.11.18. Regulirawe na silata na ko~eweto vo zavisnost od

optovarenosta na voziloto 1 - od glavniot cilindar za ko~ewe; 2 - kon cilindarot za ko~ewe vo zanite

trkala; 3 - lostovi; 4 - pruìni vo regulatorot; 5 - stepenest klip; a - optovareno vozilo; b - neoptovareno vozilo

Te~nosta za ko~ewe go prenesuva hidrauli~niot pritisok, soz-daden vo glavniot cilindar za ko~ewe, kon cilindrite za ko~e-we vo trkalata. Spored toa, nejzinite svojstva imaat zna~itelno vlijanie vrz funkcioniraweto na hidrauli~niot sistem za ko~ewe. Taa mora da ispolnuva mnogubrojni barawa koi se odnesuvaat na nejzinite svojstva. Svojstvata na te~nosta ne smeat da se gubat za vreme na skladiraweto ili poradi ekstremno niskite / visokite temperaturi na koi e taa izloèna.

Nekoi od osnovnite barawata koi te~nosta za ko~nici mora da gi ispolnuva se: visoka to~ka na vriewe; visok indeks na viskoz-itet (vikoznosta zna~itelno da ne se menuva so promena na temperaturata); dobra za{tita protiv korozija na metalnite delovi od sistemot; dobri podma~kuva~ki svojstva; da ne predizvikuva nababruvawe ili zbr~kuvawe na gumenite zatinki; mala penlivost (dokolku se javi pena taa treba brzo da is~ezne) i dr. Te~nosta za ko~ewe e higroskopna (ja apsorbira vlagata od vozduhot) poradi {to, pri zgolemena sodrìna na voda vo sebe,


102

postoi opasnost od sozdavawe parni meuri vo instalacijata so {to se zagrozuva nejzinata funkcija. Zatoa, po odredeno vreme vo eksploatacija, koe go prepora~uva proizvoditelot na voziloto, taa treba da se zameni.

11.2.1.4. Mehani~ki prenosen sistem.

Mehani~kiot prenosen sistem ne se koristi kaj rabotnata ko~-nica na voziloto bidej}i za negovo aktivirawe e potrebna primena na pogolema sila od strana na voza~ot, a osven toa takov sistem bi sozdaval problemi vo odrùvaweto. Me|utoa, vakov sistem se upotrebuva za aktivirawe na parkirnata ko~nica, bidej}i so nego voziloto moè podolgo vreme nade`no da go drì zako~eno vo parkirana sostojba.

Na sl. 11.18. e prikaàn mehani~ki prenosen sistem za parkirna (ra~na) ko~nica za patni~ki avtomobil. Ko~nicite vo trkalata na edna od oskite na voziloto ra~no se aktivira preku lostot za ko~ewe. Podigaweto na lostot, preku ~eli~ni jaìwa i lostovi vo samoto trkalo, predizvikuva opirawe na stopalata za ko~ewe vrz barabanot, a so toa i blokirawe na trkalata.

Sl. 11.18. Glavni delovi na parkirna ko~nica: 1‡kop~e za otko~uvawe; 2‡ra~enlost; 3‡navrtki za podesuvawe; 4‡vodilki; 5‡~eli~no jaè; 6 ‡ vodilka; 7 i 8‡lostovi vo mehanizmot za ko~ewe

1 5

2 3 4

6

5

7 8

6

7 8


103

Bidej}i parkirnata ko~nica moè da bide iskoristena kako pomo{na ko~nica, se vodi smetka za goleminata na nejziniot slboden od. Toj treba da bide {to pomal, zatoa {to so negovo namaluvawe vawe se namaluva vremeto na nejzinoto aktivi-rawe. Slobodniot od (odot na ra~niot lost) se nagolemuva so abeweto na frikcionite oblogi na stapalata, poradi {to toj povremeno se podesuva so navrtkite za podesuvawe.

11.2.2. ABS sitem za ko~ewe

So naglo ko~ewe na mokra ili zamrznata podloga voza~ot moè lesno da predizvika blokirawe na trkalata. Koga se blokirani zadnite trkala, voziloto mnogu lesno strani~no se zanesuva, a so blokirani predni trkala toa ja gubi upravlivosta. I vo dvata slu~aja, voza~ot ja gubi kontrolata vrz voziloto, {to moè da ima te{ki posledici. Iskusnite voza~i go izbegnuvaat bloki-raweto na trkalata so brzo “pumpawe” vrz pedalot za ko~ewe, so {to vr{at brzo blokirawe i deblokirawe na trkalata. Vakviot na~in na zadrùvawe na voziloto pod kontrola bara od voza~ot golemo iskustvo i koncentracija pod pani~ni okolnosti.

“ABS”-sistemot, ~ie {to ime doa|a od anliskiot termin “Anti-lock Breack System”, {to vo sloboden prevod zna~i: sistem za spre-~uvawe na blokiraweto pri ko~ewe, mu ovozmoùva i na neiskusniot voza~, pri naglo ko~ewe, da ja zadrì kontrolata vrz voziloto. Ovoj sistem reagira na nagloto ko~ewe sli~no onaka kako {to reagira i iskusniot voza~: brzo go zgolemuva i namaluva pritisokot vo instalacijata za ko~ewe, pri {to intenzitetot na namaluvaweto na brzinata na trkaloto ja odrù-va na odredeno nivo, so {to ne mu dozvoluva da blokira (da ne se vrti). Na toj na~in voziloto se sopira, no se zadrùva kontrolata vrz upravuvaweto i stabilnosta.

Tipi~na konfiguracija na AVY-sistemot e dadena na slika 11.20, a negovite komponenti podetalno se prikaàni na slika 11.21 Brzinata na sekoe trkalo postojano se registrira so elek-tromagneten dava~ postaven na glav~inata na trkaloto. Senzorot se sostoi od mal postojan magnet, okolu koj se nao|a pobudna namotka naso~ena kon nazabeniot prsten, koj{to se vrti zaedno so trkaloto (vidi slika 11.21). Bidej}i sekoj zab minuva pokraj senzorot, magnetniot fluks vo senzorot naizmeni~no pa|a i raste, poradi {to se generira naizmeni~na elektri~na struja vo namotkata. Frekvencijata na sozdadenata naizmeni~nata struja e proporcionalna na brzinata na vrteweto na trkaloto. Po


104

filtriraweto, ovie signali se pretvoraat vo el struja so nizok napon, pogodna za koristewe vo mikroprocesorot koj{to e del od elektronskata upravuva~ka edinica (EUE).

Sl. 11.20. Konfiguracija na AVY-sistem

1-glaven cilindar za ko~e-we; 2-elektronska upravuva~ka edinica; 3-senzori za brzina na zadnata oska; 4-senzori za brzina na prednata oska; 5-aktuator (hidro

modulator); 6-signalna lamba; 7-signal za ko~ewe; 8 -ko~nica

Mikroprocesorot ja koristi frekventnata informacija za pres-metka na brzinata na trkaloto i intenzitetot na zabavuvaweto pri ko~eweto. Koga }e se nadmine odredena granica na prolizguvaweto na trkaloto, EUE izdava komanda do magnetniot ventil vo hidrauli~niot modulator (podesuva~ na signalot) so koj{to ili go spre~uva porastot na silata na ko~eweto (go drì pritisokot na ko~eweto) ili, dokolku e potrebno, ja namaluva silata na ko~ewe (go namaluva pritisokot na ko~eweto).

[tom potrebniot odnos na lizgawe povtorno }e se vospostavi, EUE go isklu~uva magnetniot ventil i kontrolata na ko~eweto ja vra}a na voza~ot. Dokolku voza~ot sé u{te mnogu silno pritiska vrz pedalot za ko~ewe, EUE povtorno }e go drì ili namaluva pritisokot na ko~eweto so cel da go odrì sakanoto proliz-guvawe. Ovoj kontrolen ciklus se povtoruva brzo (obi~no pome|u 5 i 15 pati vo sekunda), so cel da go drì trkaloto vo oblasta na maksimalnoto prifa}awe so patot i voedno da go spre~i negovoto blokirawe.

______ cevki

--------- el. provodnici

1 2

7

64 8

5 3


105

Sl. 11.21. Komponenti na AVY-sistemot

1–servoured za ko~ewe; 2– glaven cilindar za ko~ewe; 3–hidro-modulator; 4–relej na elektro-magnetnite ventili; 5–relej na povratnata pumpa; 6–

elektronska upravuva~ka edinica; 7–relej; 8– zap~enik; 9–senzor za brzina na trka-loto; 10– signalna lamba

Iako postojat pove}e razli~ni ABS-sistemi, site tie rabotat na ist princip. Vo prodol`enie }e bide prezentiran sistemot na firmata BOSCH. Hidrauli~niot modulator e klu~na komponenta na ABS-sistemot. Toa e hermeti~ki zatvorena edinica, koja se


106

sostoi od elektromagnetni ventili, hidrauli~ni akumulatori i hidrauli~na povratna pumpa. Magnetnite ventili i povratnata pumpa se pobuduvani od elektronkata upravuva~ka edinica (EUE) preku svoi relea.

Rabotata na hidrauli~noto kolo za eden cilindar za ko~ewe na trkaloto e prikaàn na slika 11.22 (a, b i v). Koga ne postoi pobu-da na elektromagnetniot ventil (normalno vozewe), toj go povrzuva cilindarot za ko~ewe vo trkaloto direktno so glavniot cilindar za ko~ewe, ovozmoùvaj}i voobi~aena rabota na sis-temot za ko~ewe (vidi slika 11.22 a). Bidej}i voza~ot moè bez problem da ja zgolemuva silata na ko~eweto preku pedalot, so toa se poka~uva pritisokot vo hidrauli~niot prenosen sistem. Dokolku EUE otkrie prekumerno prolizguvawe na trkaloto za vreme na ko~eweto, pojavenata struja, od okolu 2A, go pobuduva elektromagnetniot ventil i toj se zadviùva vo pozicija vo koja go odrùva pritisokot na ko~eweto nepromenet (vidi slika 11.22 b). So ova se odvojuva cilindarot za ko~ewe vo trkaloto od glav-niot cilindar za ko~ewe i se odrùva postoe~kiot pritisokot na te~nosta vo cilindarot za ko~ewe, a so toa i silata za ko~e-weto, na negovata prethodna vrednost. Sekakvo poka~uvawe na silata na ko~eweto poradi zgolemuvaweto na pritisokot vrz pedalot, spored toa, e onevomoèno.

a)


107

Sl. 11.22. Opcii na AVY hidrauli~no kolo: a) normalno ko~ewe i pozi-cija za porast na pritisokot vo AVY-sistemot; b) pozicija za zadr`u-

vawe na pritisokot; v) pozicija za namaluvawe na pritisokot 1-glaven cilindar za ko~ewe; 2-magneten ventil; 3-cilindar za ko~ewe vo trka-

loto; 4-senzor za brzina na trkaloto; 5-elektronska upravuva~ka edinica; 6 - povratna pumpa; 7, 8-akumulator

Vo slu~aj prolizguvaweto na trkaloto da stanuva pointenzivo, za da se izbegne blokiraweto na trkaloto, EUE ja namaluva silata

b)

v)


108

na ko~eweto. Za ovaa cel elektromagnetot se pobuduva so pojaka struja (okolu 5A), so koja{to negovata kotva se pomestuva vo pozicija za namaluvawe na pritisokot (vidi slika 11.22 v). Vo ovaa pozicija cilindarot za ko~ewe i ponatamu e odvoen od glavniot cilindar za ko~ewe, no sega e povrzan so povratnoto kolo na pumpata. EUE istovremeno ja vklu~uva i hidrauli~nata pumpa i taa po~nuva da go crpi fluidot od cilindarot za ko~ewe vo trkaloto, vra}aj}i go nazad preku akumulatorite, niz pose-ben vod, kon glavniot cilindar za ko~ewe. Na toj na~in silata na ko~eweto se namaluva i fluidot se vra}a kon glavniot cilindar za ko~ewe sprotivstavuvaj}i se na pritisokot na pedalot. Vo tekot na ovaa faza na regulacijata na pritisokot za ko~ewe, voza~ot ~uvstvuva neznatno povratno podigawe na pedalot pod negovata noga; pojava na t.n. kikbek (kickback).

Funkcijata na akumulatorite e kratkotrajno da go prifatat povratniot talas na fluidot, pred toj da pote~e kon glavniot cilindar za ko~ewe, so {to se ublaùva kikbekot, a voedno se spre~uva zagrevaweto i pewaveweto na fluidot.

Pri sekoe davawe kontakt za vklu~uvawe na motorot vo rabota, elektronskata upravuva~ka edinica na ABS-sistemot vr{i samo-kontrola na rabotata na komponentite na sistemot. Kontrolata obi~no se sostoi od t.n. stati~ka kontrola, pri {to se prove-ruvaat strujnite kola vo sistemot, i dinami~ka kontrola, kade {to se vr{at brzi proverki na rabotata na magnetnite ventili i povratnata pumpa. Dokolku bilo koj signal ne e vo propi{anite granici, EUE }e go isklu~i ABS-sistemot i }e ja vklu~i signalnata lamba na instrument-tablata na voza~ot. Vo takov slu~aj sistemot za ko~ewe }e funkcionira kako obi~en (klasi~en) sistem za ko~ewe.

EUE na ABS-istemot sodrì softver za samodijagnoza koj gi memorira pojavenite neispravnosti vo sistemot. Neispravnos-tite moàt da bidat stati~ki, dinami~ki ili privremeni, a se ot~ituvaat od memorijata na EUE ili so pomo{ na specijalen ured za skenirawe ili preku svetle~kite kodovi na signalnata lamba.


109

8B8B11. 3. SISTEMI ZA KOÊWE KAJ VOZILATA SO SREDNA I GOLEMA MASA

20B20B11. 3.1. PNEVMATSKI SISTEM ZA KOÊWE

Srednote{kite i te{kite stopanski vozila (tovarni vozila, avtobusi, vleka~i i vozila za specijalna namena) ne moàt uspe{no da se ko~at dokolku za aktivirawe na nivniot sistem za ko~ewe se koristi samo silata od muskulite na nogata na voza~ot. Zatoa, ovie vozila se opremeni so sistem za ko~ewe vo koj{to se koristi akumuliranata energija na komprimiraniot vozduh. Energijata na komprimiraniot vozduh moè neposredno da se koristi za aktivirawe na ko~nicite (kaj ~isto pnevmatskiot sistem za ko~ewe) ili posredno preku hidraulikata (kaj pnevmatsko - hidrauli~niot sistem za ko~ewe).

Vo prodolènie e prezentiran osnoven pnevmatski dvokruèn sistem za ko~ewe. Takviot sistem ovozmoùva nezavisno ko~ewe na trkalata od prednata (VA) i zadnata (HA) oska na voziloto (vidi sl. 3.1). Sistemot na slikata e nare~en osnoven sistem zatoa {to na nego moàt da bidat nadovrzani i drugi pnevmatski sistemi kako {to se sistemot za ko~ewe na prikolkata na voziloto, sistemot za aktivirawe na zabavuva~ot (retarderot) na voziloto i dr. Osnovniot sistem go so~inuvaat tri potsistemi koi{to na slikata se ozna~eni so zatemneti povr{ini A, B i S

� potsistemot za snabduvawe so komprimiran vozduh (energija za ko~ewe),

� potsistemot za aktivirawe na ko~eweto i

� prenosniot potsistem.

Komponentite koi{to pripa|aat na ovie potsistemi se nacrtani vo povr{inite A, B i S na sl. 11.23.


110

Sl. 11.23 Osnoven pnevmatski dvokru`en sistem za ko~ewe (Bosch)

A-potsistem za snabduvawe so komprimiran vozduh: 1-kompresor, 2-regulator na pritisokot, 2a-su{a~ za vozduh, 2b-rezervoar za suv vozduh

V-potsistem za aktivirawe na ko~eweto: 3-rabotna ko~nica, 4-parkirna ko~nica S-prenosen potsistem: 5-za{titen ventil, 6-rezervoari za vozduh, 7-ventil za drena`a, 8-relej ventil, 9-regulator, 10-cilindar za ko~ewe, 11-kombiniran

cilindar za ko~ewe, 12-kon ko~nicite, VA - predna oska, HA – zadna oska


111

Kompresor. Kompresorot pretstavuva energetski izvor za aktivirawe na ko~nicite. Naj~esto vo primena se klipni kompresori so eden ili sodva cilindri, vodeno ili vozdu{no ladeni. Kapacitetot na kompresorot treba da odgovara na potrebata potro{uva~ite na komprimiraniot vozduh vo sistemot. Od kapacitetot na kompresorot i od dimenziite na rezervoarite za komprimiran vozduh zavisi vremeto na polneweto na rezervoarot so vozduh do odreden pritisok koj e dovolen za da moè sistemot za ko~ewe normalno da funkcionira.

28B28BSu{a~ za vozduh. Atmosferskiot vozduh sodrì pogolemo ili pomalo koli~estvo vlaga, koja {tetno deluva na elementite na vozdu{niot sistem za ko~ewe. Zatoa, vo delot na sistemot koj{to sluì za podgotovka na vozduhot za ko~ewe se vgraduva poseben ured za su{ewe na vozduhot (vidi slika 11.24).

Sl.11.24. Su{a~ za vozduh. a) su{ewe, b) regenerirawe (Bosch)

1 - greja~; 2 - ventil; 3 - izduvno mesto; 4 - pridu{nik; 5 - nepovraten ventil, 6 - sad so granuli za su{ewe; 7 - pritisna pruìna; 8 - granuli za su{ewe; 9 -

filter; 10 - filter. Priklu~oci: 1 - od kompresorot; 21 - kon rezervozrite za vozduh; 22 - kon

rezervoarot za vozduh za regeneracija; 3 - ispust vo atmosfera; 4 - od regulatorot za pritisok

Odzemaweto na vlagata od vozduhot se vr{i taka {to vozduhot se pu{ta da strui niz sad ispolnet so specijalni granulati koi{to vo sebe ja vrzuvaat vlagata. Suviot vozduh se pu{ta vo rezer-voarite za komprimiran vozduh, a del od nego i vo rezervoarot za suv vozduh. Vo momentot koga regulatorot na pritisok na vozduhot

a) b)


112

}e go sopre polneweto na rezervoarite so vozduh (po~nuva da raboti “na prazno”) suviot vozduh od rezervoarot za suv vozduh se pu{ta da te~e niz sadot so granulati. Pritoa, toj ja odzema vlagata od granulatite i zaedno so nea istekuva vo atmos-ferata. Na toj na~in se vr{i regeneracija na granulatite. Po rabotata na regulatorot na pritisokot “na prazno”, su{a~ot povtorno e podgotven za su{ewe na vozduhot. So taka isu-{eniot komprimian vozduh gi polni rezervoarite za kompri-miran vozduh.

29B29BRegulator na pritisokot na vozduhot go naso~uva vozduhot pod pritisok od kompresorot vo rezervoarite ili vo okolinata i na toj na~in go odrùva pritisokot na vozduhot vo vozdu{nata instalacija vo granicite me|u pritisokot na isklu~uvaweto i pritisokot na vklu~uvaweto na regulatorot. Vo sklop na regulatorot moè da bide i priklu~okot za pumpawe gumi i drugi dopolnitelni priklu~oci za vozduhot.

Komprimiraniot vozduh od kompresorot se doveduva na priklu-~okot 1 od kade{to niz kanalite na razvodnikot se vodi do nepovratniot ventil 15 (vidi slika 11.25). Pod dej-stvo na pritisokot na vozduhot toj se otvora i mu dozvoluva na vozduhot niz odvodot 21 da se upati kon rezervoarite za vozduh (slika 11.25.a)

Koga }e se dostigne pritisokot na isklu~uvaweto na izleznata strana na regulatorot (vo rezervoarite), ventilot 15 se zatvora i regulatorot, blagodarenie na zadviùvaweto na elementite vo nego, preminuva na reìm na rabota "na prazno" (slika 11.25.b). Pri takviot reìm na rabota kompri-miraniot vozduh od kompresorot ne se upatuva vo rezervoarite za vozduh tuku niz otvorot 8 istekuva nadvor - vo atmosfe-rata.

Rabotata “na prazno” e prosledena so {i{tewe na vozduhot koj od regulatorot izleguva vo atmosfera. Takviot {um trae od momentot na isklu~uvawe na polneweto na rezervoarite do momentot dodeka, poradi koristewe na komprimiraniot vozduh vo vozdu{nata instalacijata, pritisokot na izlezot od regu-latorot (rezervoarite za vozduh) padne do grani~na vrednost za vklu~uvawe na polneweto na rezervoarite.


113

Sl. 11.25. Regulator na pritisokot na vozduhot. a) polnewe, b) rabota na

prazno (Bosch) Priklu~oci: 1-vlez od kompresorot; 21-kon rezervoarot za vozduh; 22-kon su{a~ot za komprimiran vozduh; 1-2 -priklu~ok za pumpawe pnevmatici

1-pritisna pruìna; 2-membrana; 3-cevka, 4-pritisna pru`na; 5-ventil; 6-klip; 7 -~iniest ventil (ventil za rabota na prazno), 8-izlez vo atmosfera; 9- obezvoz-du{uvawe; 10-cevka; 11-konusen ventil; 12, 13 i 14-kanal za vozuh; 15 - konusen

ventil (nepovraten ventil) ; 16-pritisna pruìna

Osven priklu~ocite za dovod 1 i odvod na komprimiran vozduh 21, nekoi regulatori za pritisok imaat priklu~ok 22 koj e povr-zan so su{a~ot na komprimiraniot vozduh. Priklu~okot 1-2 sluì za pumpawe pnevmatici (gumi), no preku toj otvor moè da se koristi za nadvore{no polnewe na instalacijata na voziloto so komprimiran vozduh, od kompresor koj{to ne pripa|a na voziloto.

30B30BZa{titen ventil. Kaj sistemite za ko~ewe, dvokru`niot za{titen ventil ima tri zada~i:

� raspredelba na vozduhot pod pritisok od eden energetski izvor (kompresor) na dva, eden od drug odvoeni kruga za ko~ewe;

� zadrùvawe na pritisokot vo ispravniot krug za ko~ewe pri otkaz vo edniot od dvata kruga;

a) b)


114

� zadrùvawe na pritisokot vo ispravniot krug za ko~ewe pri otkaz na izvorot na energija.

Na~in na rabota: Dvokru`niot za{titen ventil se sostoi od dva nepovratni ventila koi pri dostignuvaweto na pritisokot na otvaraweto (vklu~uvaweto) ovozmoùvaat struewe na vozduhot od kompresorot kon rezervoarite za komprimiran vozduh, dodeka strueweto vo sprotivniot smer ili celosno go sopiraat ili go ovozmoùvaat do odreden pritisok na zatvorawe (do odreden pad na pritisok). Dvokru`niot za{titen ventil, preku priklu~okot 1 e povrzan so kompresorot, a preku priklu~ocite 21 i 22 so dvata kruga na ko~ewe a i b (slika 11.26).

Sl.11.26. Vgraduvawe dvokruèn za{titen ventil vo dvokruèn sistem

pod pritisok, a) krug 21, b) krug 22 1-kompresor; 2-regulator na pritisok na vozduhot; 3-dvokruèn za{titen

ventil; 4-rezervoar za vozduh; 5-drenaèn ventil

Spored na~inot na povratnoto struewe se razlikuvaat dve iz-vedbi na za{titni ventili:

� dvata kruga se so ograni~eno povratno struewe, ili

� eden krug so ograni~eno povratno struewe, a eden bez mo`nost za povratno struewe (za obezbeduvawe povisok pritisok na primer, potreben vo krug so tristop cilindrite za ko~ewe).

Pri prazna vozdu{na instalacija pruìnata ja pritiska ~inijata na ventilot vrz nejzinoto sedi{te (slika 11.27). So po~etokot na rabotata na kompresorot, se sozdava pritisok pod ~inijata na ventilot, koj so dostignuvaweto na vrednosta na pritisokot na otvoraweto, ja podiga ~inijata i vozduhot po~nuva da strui kon priklu~ocite 21 i 22 (kon rezervoarite). Koga vo rezervoarite }e se postigne pritisokot na isklu~uvaweto na regulatorot na

a)

b)


115

pritisokot, regulatorot na pritisokot po~nuva da raboti “na prazno”- vozduhot go ispu{ta vo atmosferata. So potro{uva~kata na vozduhot, vo sistemot za ko~ewe, pritisokot pa|a do priti-sokot na vklu~uvawe na regulatorot na pritisokot i od toj mo-ment po~nuvaat da se dopolnuvaat rezervoarite, pred da moàt dvata ventila da se zatvorat. Koga edniot krug go gubi vozduhot, pritisokot vo rezervoarot pa|a do pritisokot na zatvorawe na dvokru`niot za{titen ventil, i ventilot se zatvora pod dejstvo na negovata pruìna. Pred da se slu~i toa, regulatorot na pritisokot na vozduhot go vklu~uva polneweto so vozduh, bidej}i pritisokot na vklu~uvaweto na regulatorot na pritisokot e nad pritisokot na zatvorawe na dvokru`niot ventil.

Sl. 11.27. Dvokruèn za{titen ventil (Bosch)

a) so ograni~eno povratno struewe na gorniot i dolniot preliven ventil, b) so ograni~eno povratno struewe na gorniot i bez povratno struewe na dolniot

preliven ventil, 1-pritisna pruìna; 2-membrana; 3-~iniest ventil; 4-leì{te na ventilot; 5-

pritisna pruìna; 6-osovinka za vodewe

Dokolku nezaptivenosta na neispravniot krug na ko~ewe e taka golema da pove}e vozduh istekuva od nego otkolku {to dotekuva vo nego, vo takov slu~aj ne moè da se postigne pritisokot na isklu~uvawe na regulatorot i kompresorot po~nuva postojano da ispora~uva vozduh. Pritisokot vo ispravniot krug }e odgovara na pritisokot na otvoraweto na ventilot na neispravniot krug.

Vo slu~aj krugot 21 da e so povraten (preliven) ventil, a krugot 22 so nepovraten ventil, (slika 11.27.b), prelivniot ventil so

a) b)


116

ograni~eno povratno struewe funkcionira kako dvata ventila vo goreopi{aniot slu~aj. Me|utoa, ventilot so nepovratno struewe go spre~uva strueweto od krugot 22 kon priklu~okot za dovod na komprimiran vozduh 1 ili kon krugot 21 vo slu~aj na nivna nezat-natost.

31B31BRezervoar za komprimiran vozduh. Sekoj krug na ko~ewe ima sopstven rezervoar za komprimiran vozduh. Na rezervoarot mora da ima ventil za drenaà (ventil za ispu{tawe na kondenzatot od rezervoarot). Ventilot moè da bide manuelen ili avto-matski.

Kapacitetot na rezervoarite za komprimiran vozduh se odreduva spored karakteristikite na sistemot za ko~ewe. Kapacitetot i maksimalniot pritisok vo rezervoarot se podatoci zapi{ani na plo~kata na rezervoarot.

32B32BKontrolen prekinuva~ za pritisok na vozduhot. Ovoj preki-nuva~ (slika 11. 28) ovozmoùva sozdavawe svetlosen ili auks-ti~en signal za predupreduvawe, koga vo nekoj od krugovite koi se pod pritisok na vozduhot, pritisokot padne pod odredena vrednost.

Sl. ��. Kontrolen prekinuva~ za pritisokot na vozduhot (Bosch)

a) sostojba na dovolen pritisok na vozduh: postoi prekin me|u kontaktite; b) sostojba na nizok pritisok: spoeni kontakti

1-priklu~ok; 2-telo od izolator; 3-pritisna pruìna; 4-kontakten prsten; 5-kon-takt plo~a; 6-membrana; 7-metalno ku}i{te; 8-kontakten prostor; 9-pritisen

del; 10-prostor pod pritisok

Vo momentot koga pritisok va vozduhot }e padne pod odredena granica, membranata (6), pod dejstvo na pruìnata (3), se deformira nadolu (slika 11.28.b). So dopirot na metalnite

a) b)


117

delovi na kontrolniot prekinuva~ se sozdava elektri~en kontakt me|u ku}i{teto na prekinuva~ot (7) i priklu~okot (1), a so toa se zatvora strujnoto kolo za aktivirawe na indikatorot za pad na pritisokot vo krugot za ko~ewe.

33B33BDvokruèn ventil za aktivirawe na rabotnata ko~nica. Dvo-kru`niot ventil na rabotnata ko~nica prikaàn na slika 11.29 upravuva so dvata me|usebno nezavisni kruga na ko~ewe na rabotnata ko~nica na voziloto.

Konstrukcija: Ventilot se sostoi od dva oddelni ventili za ko~ewe, postaveni eden pod drug i od edno zaedni~ko pedalo za ko~ewe. So pritisokot vrz pedalot za ko~ewe se vr{i fino dozirawe na pritisokot / dotokot na vozduhot vo sekoj od krugovite za ko~ewe, a so toa se dozira i goleminata na silite na ko~ewe. Pri pojava na neispravnost vo edniot krug na ko~ewe obezbedeno e celosna funkcionalnost na drugiot krug na ko~ewe.

34B34BRegulator na silata na ko~eweto. Kaj rabotnata ko~nica so pnevmatski prenosen sistem, reguliraweto na silata na

Sl. 11.29. Ventil za ko~ewe na rabotnata ko~nicaa) neaktiviran; b) delumno ko~ewe;

v) polno ko~ewe (Bosch) 1-pritisno telo; 2-gumen del; 3-klip; 4 i 15-ventilska pruìna; 5 i 12-grani~nik; 6 i 16-pruìna na klipot; 7 i 14-zaptivni manètni; 8 i 13-sedi{te na vlezniot ventil; 9 i 11- sedi{te na izlezniot ventil; 10-klip, Priklu~oci: 11 i 12 - priklu~ok na dovodot na komprimiran vozduh od prviot/vtoriot rezervoar; 21 i 22 - priklu~ok na odvodot na komprimiraniot vozduh kon cilindrite za ko~ewe / komandniot ventil za ko~ewe na prikolkata

a) b)

v)


118

ko~eweto se vr{i so pomo{ na avtomatski regulator na silata na ko~eweto. Reguliraweto na silata na ko~eweto se vr{i vo zavisnost od optovarenosta na voziloto. Koga e voziloto celosno optovareno, pritisokot na vozduhot od ventilot za ko~ewe na rabotnata ko~nica vo polna mera se vodi kon cilindrite za ko~ewe na voziloto. Kaj prazno ili delumno optovareno vozilo samo eden del od pritisokot na ko~ewe deluva vo cilindrite za ko~ewe (slika 11.30). Na toj na~in se namaluva mo`nosta za blokirawe na trkalata pri ko~ewe, {to sekako, pozitivno se odrazuva vrz stabilnosta na voziloto pri ko~ewe.

Regulatorot na silata na ko~eweto e pricvrsten na ramkata na voziloto i mehani~ki, so lost, e povrzan so oskata na voziloto. Toj e kombinacija od eden dinami~ki aktiven regulacionen i eden relejen ventil. Koga polo`bata na lostot, so koj toj e povrzan so oskata na voziloto, se menuva (koga se menuva optovarenosta na oskata na voziloto), regulacioniot ventil vr{i promena na pritisokot koj deluva na cilindrite za ko~ewe (slika 11.31).

Relejniot ventil, spored polo`bata na regulacioniot ventil, upravuva so vrskata me|u priklu~ocite 1 i 2, t.e. go reducira pritisokot od rezervoarot za vozduh kon cilindrite za ko~ewe.

Mehani~kiot pogon na ventilot se sostoi od lostot (11), profi-liranata plo~a (10), trkalceto (9) i {ipkata (6). Toj upravuva so regulacioniot ventil, a so toa go menuva odnosot pome|u vlezniot pritisok na priklu~okot 4 - pritisokot od ventilot za ko~ewe, i izlezniot upravuvan pritisok na priklu~okot 2.

Sl. 11.30. Promena na pritisocite kaj regulatorot na silata na

ko~ewe; p1 - vlezen pritisok ; p2 - izlezen pritisok

1-prazno vozilo; 2 - poluoptovareno vozilo; 3-celosno optovareno vozilo; 4

- po~etok na regulacijata

P2

p1


119

Sl. 11.31 Regulator na silata na ko~eweto (Bosch)

a) neaktiviran pri prazno vozilo; b) delumno ko~ewe pri prazno vozilo; v) polno ko~ewe pri celosno optovareno vozilo; g) polno ko~ewe

so skr{en lost 1 - klipen ventil; 2,4,8 - ~iniest ventil; 3 - klip; 5, 14, 20 - vlezno ventilsko sedi{te; 6 - {ipka; 7 - klip na relejniot ventil; 9 - trkalce; 10 profilirana plo~a, 11 - lost; 12,21 - pritisna pru`ina; 13 - membrana; 15 - pritisna plo~a; 16,19 - izlezno ventilsko sedi{te; 17 - lepezest klip; 18 - membrana; 22 - kon

priklu~okot na oskata na voziloto. Priklu~oci: 1 - od rezervoarot za komprimiran vozduh; 2 - kon cilindrite za ko~ewe, 3 - izlez vo atmosfera; 4 - od ventilot za ko~ewe; I,II,III - vozdu{ni

komori

a) b)

v) g)


120

35B35BParkirna ko~nica. Parkirnoto, odnosno pomo{noto ko~ewe e celosno nezavisno od ko~eweto so rabotnata ko~nica. [ema na edna instalacija na parkirna ko~nica e prikaàna na slika 11.32.

Sl. 11.32. Instalacija na parkirna ko~nica 1-ventil za parkirna ko~nica; 2-kontrolen prekinuva~; 3-releen ventil; 4 i 6 - pruìnski akumulator; 5 i 7-lostovi za ko~ewe; 8-rezervoar za komprimiran

vozduh

Prenosniot mehanizam na parkirnata ko~nica e so dva kombi-irani cilindri za ko~ewe (pruìnski akumulatori). So niv se komanduva preku ra~en ventil za ko~ewe so posredstvo na brzoispusniot releen ventil. Sistemot e povrzan so rezervoarot za komprimiran vozduh, a nedovolniot pritisok na vozduhot vo instalacijata se signalizira preku kontrolniot prekinuva~ot za pritisok. Vo prodolènie }e stane zbor za elementite na sistemot za parkirno (pomo{no) ko~ewe.

Kombiniran cilindar za ko~ewe. Kombiniraniot cilindar za ko~ewe (se narekuva i pruìnski akumulator ili tristop cilindar) e zaedni~ki element na rabotnata i parkirnata ko~nica na vle~noto ili priklu~noto vozilo (slika 11.33). Vo negovoto telo se nao|a membranski cilindar za ko~ewe koj se koristi pri rabotnoto ko~ewe na voziloto i cilindar za ko~ewe so silna spiralna pruìna, koj{to se koristi pri parkirno (pomo{no) ko~ewe. Vo otko~ena sostojba (vo sostojba na vozewe) na voziloto, spiralnata pruìna e pritisnata od komprimi-raniot vozduh koj{to preku ventilot za parkirnata ko~nica (vidi slika 11.32) se doveduva na priklu~okot 12. Rabotnata ko~nica pritoa ne e aktivirana (slika 11.33.a).

8 4 7 56

1 2 3


121

Pri ko~ewe so rabotnata ko~nica, spiralnata pruìna i ponatamu ostanuva pritisnata od vozduhot doveden na priklu~okot 12, a preku ventilot na rabotnata (no`nata) ko~nica se doveduva vozduh na priklu~okot 11 koj{to go aktivira membranskiot cilindar za ko~ewe. So toa se pomestuva vilu{-kata 1 koja {to direkno deluva na mehanizmot za ko~ewe vo trka-lata (slika 11.33.b).

Za da se aktivira parkirnata ko~nica, niz otvorot 21 se ispu{ta vozduhot, so {to se osloboduva spiralnata pruìna. Sega, spiralnata pruìna mehani~ki, preku vilu{kata 1, deluva na mehanizmot za ko~ewe vo trkalata i go drì voziloto zako~eno (slika 11.33.v).

Sl. 11.33. Kombiniran cilindar za ko~ewe (Bosch)

a) otko~ena sostojba; b) ko~ewe so rabotnata ko~nica; v) ko~ewe so parkirna ko~nica 1-vilu{ka; 2-{ipka; 3-gumena manètna; 4- pritisna pruìna na membranskiot cilin-dar; 5-klip na membranskiot cilindar; 6-membrana; 7-pritisna ~aura; 8-pritisna pruìna na akumulatorskiot cilindar; 9- klip; 10-cilindar; 11-navojnoto vreteno so glava Priklu~oci: 11 -rabotna ko~nica, 12 - parkirna ko~nica

a)

v)

b)


122

Vo slu~aj da nema vozduh za otko~uvawe na parkirnata ko~nica, taa se otko~uva mehani~ki. Toa se pravi so klu~ koj{to preku glavata na navojnoto vreteno ja sobira spiralnata pruìna (go otko~uva voziloto).

36B36BVentil za parkirna ko~nica. Ovoj ventil go aktivira sistemot za parkirna (pomo{na) ko~nica so {to se ovozmoùva na voziloto bez voza~ da miruva na pat so naklon. Vakviot sistem za ko~ewe ko~eweto go vr{i preku kombiniranite cilindri za ko~ewe (pruìnski akumulatori, tristop cilindri). Vo polo`ba na vozewe koga ko~nicite treba da se otko~eni, preku ovoj ventil se vodi komprimiran vozduh vo cilindrite na pruìnskite akumulatori, a voedno preku poseben negov priklu~ok i do koman-dniot ventil za priklu~noto vozilo.

Vo slu~aj na neispravnost na rabotnata ko~nica, voziloto moè da se ko~i so aktivirawe na ventilot za parkirnata ko~nica. Voza~ot, so postepeno pomestuvawe na ra~kata na ventilot na parkirnata ko~nica, moè poleka da go zapre voziloto koe{to e vo dvièwe. Na slikata 11.34 e pokaàn ventil za parkirna ko~nica koj{to se koristi kaj tovarnite vozila bez prikolka i avtobusite. Nego-vite rabotni polo`bi se polo`bite: � "vozewe" (cilindar na pruìnskiot akumulator e ispolnet

so vozduh) i

� "parkirawe" (vozduhot od cilindarot na pruìnskiot akumulator e ispu{ten).

Vo polo`ba na vozewe (prikaàna na slikata), preku ra~kata za upravuvawe se povrzuva priklu~okot 1 (od rezervoarot za kom-primiran vozduh) so priklu~okot 2, koj e povrzan so pruìnskite akumulatori na cilindrite za ko~ewe. Koga ra~kata za upravuvawe se dovede vo pozicija za delumno ko~ewe, protokot na vozduh od 1 kon 2 se namaluva i pri pona-tamo{no nejzino dvièwe sè pove}e se otvora sedi{teto na izlezniot ventil i go povrzuva priklu~okot 2 so otvorot za obezvozdu{uvawe 3. Pri osloboduvawe na ra~kata, ventilot za parkirnata ko~nica avtomatski doa|a vo pozicija za vozewe - pruìnskite akumulatori povtorno se ispolnuvaat so vozduh - ko~nicata se osloboduva.


123

Pri ponatamo{no dvièwe na ra~kata potrebno e da se upotrebi pogolema sila i pri dostigawe na celosnoto ko~ewe cilindarot na pruìnskiot akumulator se obezvozdu{uva. Koga e dostignata pozicijata na parkirnoto ko~ewe ventilot ve}e ne se vra}a avtomatski vo pozicija za vozewe, tuku ostanuva vo pozicijata vo koja go drì izlezniot ventil celosno otvoren - pruìnskiot akumulator celosno e ispraznet od komprimiran vozduh. 37B37BReleen ventil. Ovoj ventil sluì za brzo polnewe i praznewe na cilindrite za ko~ewe. Na toj na~in ja zabrzuva reakcijata na ko~nicite pod dejstvo na sistemot za rabotna i parkirna ko~nica.

Vo relejniot ventil postoi eden ventil so dve sedi{ta, koj{to se aktivira preku eden upravuva~ki klip (slika 11.35). Na ku}i{-teto postojat dva energetski priklu~oka: priklu~okot 1, povrzan so rezervoarot so komprimiran vozduh, i priklu~okot 4 povrzan so ventilot za ko~ewe na parkirnata ko~nica. Priklu~okot 2 e povrzan so cilindarot za ko~ewe.

Na slikata e prikaàna sostojbata na ko~ewe so parkirna ko~nica. Cilindarot za ko~ewe preku priklu~okot 2 i otvorot za obezvozdu{uvawe (ednosmerniot ventil) 3 e povrzan so atom-sferata.

Sl. 11.34. Ventil za parkirna ko~ni-ca (Bosch)

1 - ra~ka za upravuvawe; 2 - kulisa, 3 -ekscentar; 4 - pruìna; 5 - sedi{te na izlezniot ventil; 6 - sedi{te na vlez-niot ventil; 7 - ~iniest ventil, 8 - klip; 9 i 10 - pruìna. Priklu~oci: 1 - dovod na kom. vozduh od rezevoarot 2 - odvod kon pruìnskiot akumulator


124

Vo sostojba na vozewe, preku komandniot vod (priklu~okot 4), se doveduva vozduh vo relejniot ventil koj{to, vo toj slu~aj, go povrzuva dovodot na komprimiraniot vozduh (priklu~okot 1), so cilindarot za ko~ewe so pruìnskiot akumulator za ko~ewe (preku priklu~okot 2).

Izvr{nite organi na sistemot za ko~ewe se cilindrite za ko~ewe vo trkalata na voziloto. Poradi svoite relativno gole-mi dimenzii, izvr{nite organi se smesteni nadvor od barabanot za ko~ewe. Postojat dva vida cilindri za ko~ewe: klipni i membranski. [ema na eden klipen cilindar za ko~ewe e prikaàn na slika 11.36.a. Vozduhot koj {to se doveduva na priklu~okot A, sovladuvaj}i ja povratnata pruìna, go potisnuva klipot. Klipot preku klipnicata i lostot go zavrtuva vratiloto so bregot. Na slikata 11.36.b {ematski e prikaàna rabota na oblikuvaniot breg za ko~ewe.

Na slikata 11.37 e prikaàn presek na klipen cilindar za ko~e-we, a na slika 11.38 presek na membranski cilindar za ko~ewe so delumen presek na mehanizmot za ra~no podesuvawe na slobodniot od na ko~nicata. Sovremenite vozila se opremeni so mehanizam za avtomatsko podesuvawe na slobodniot od na ko~nicata.

Sl. 11.35. Releen ventil (Bosch) 1 - komanden klip; 2 - sedi{te na komandniot ventil; 3 - ventilsko sedi{te vo ku}i{teto; 4 - ~iniest ventil; 5 - pruìna.

Priklu~oci: 1 - kon rezervoarot za komprimiran vozduh, 2 - kon cilindarot za ko~ewe so pruìnski akumulator, 3 - kon atmosfera 4 - kon ventilot za parkirnata ko~-nica 5 - pruìna


125

Sl. 11.36. a) [ema na klipen cilindar za ko~ewe 1 - klip; 2 - cevka-vodilka; 3 - klipnica; 4 - povratna pruìna; A - dovod na

komprimiran vozduh b) [ematski prikaz na rabotata na oblikuvan breg za ko~ewe

Dobra strana na membranskiot cilindar za ko~ewe e {to nema povr{ini koi{to me|usebno se trijat i koi{to treba da se zaptivaat, poradi {to nema zagubi od triewe i ne postoi opasnost od zaglavuvawe pri raboteweto. Nedostatok im e {to pri kinewe na membranata pritisokot na vozduhot vo cilindarot za ko~ewe pa|a brzo poradi {to ko~eweto moè da izostane. Toa ne e slu~aj so o{tetuvaweto na zaptivnata manètna vo klipniot cilindar za ko~ewe poradi {to istekuvaweto na vozduhot od cilindarot e mnogu pomalo i rabotosposobnosta na ko~nicite brzo ne se gubi.

Sl. 11.37. Klipen

cilindar za ko~ewe

a) b)

A

4 3 2 1


126

Sl. 11.38. Membranski cilindar za ko~ewe so mehanizam za ra~no

podesuvawe na slobodniot od na ko~nicata.

Mehanizmot za ra~no podesuvawe na slobodniot ôd na ko~nicata, prikaàn na slika 11.38 proizvoditelite na vozilata, spored evropskite Pravilnik od 1990, go zamenuvaat so ured za avto-matsko podesuvawe na slobodniot od .

21B21B11.3.2. ZABAVUVA^

Zabavuva~ (retarder) e dopolnitelnata ko~nica i e del od sistemot za ko~ewe na voziloto koj{to ima zada~a da obezbedi dolgotrajno ko~ewe na voziloto na podolgi nadolnini, t.e. mu ovozmoùva dvièwe na voziloto so relativno mali konstantni brzini na podolgi nadolnini. Takvoto ko~ewe se realizira so gu{ewe na energijata na dvièweto na voziloto vo podolg vremenski period. Propisite predviduvaat primena na zabavu-va~ite kaj motornite vozila i avtobusi so pogolema masa. Karak-teristi~ni izvedbi na zabavuva~ite se: motorniot, hidrodi-nami~kiot i elektri~niot zabavuva~.

Motorniot zabavuva~ e naj~esto vo upotreba. So negovoto aktivirawe rabotata na motorot se transformira vo reìm na rabota na kompresor zadviùvan od voziloto, poradi {to vo tekot na ovoj reìm na ko~ewe motorot mora preku transmisijata da e povrzan so pogonskite trkala na voziloto. Voziloto pritoa ja tro{i svojata energija na dvièwe ko~ej}i se sebesi.

Aktiviraweto na vakviot vid ko~ewe se vr{i so zatvorawe na izduvnata granka na motorot so poseben ventil i isklu~uvawe na dovodot na gorivoto vo cilindrite na motorot. Na toj na~in klipovite na motorot vr{at kompresija na vozduhot i vo taktot na izduvuvaweto, a energijata za komprimiraweto ja dobivaat


127

Sl.11.39. Motoren zabavuva~

1 - elektri~no rele za komanduvawe so zabavuva~ot; 2 - pnevmatski prekinuva~; 3 - rezervoar za komprimiran vozduh; 4 - preliven ventil; 5 - pnevmatski releen ventil; 6 - raboten cilindar za komanduvawe na ventilot vo izduvnata granka

na motorot; 7 - izduvna granka; 8 - raboten cilindar za zatvorawe na dovodot na gorivo vo pumpata za visok pritisok

preku pogonskite trkala na voziloto. Na slika 11.39 e prikaàna instalacija na motoren zabavuva~ koj{to no`no se aktivira preku posebno elektri~no rele.

Hidrodinami~kiot zabavuva~ e vsu{nost hidrodinami~ki prenos-nik, postaven vo transmisijata na voziloto. Negovoto pumpno kolo, preku transmisijata, e vo vrska so pogonskite trkala na voziloto, dodeka turbinskoto kolo e blokirano, t.e. cvrsto vrzano za nose~kata konstrukcija na voziloto. Koga voziloto treba da se priko~i, vo rabotniot prostor na ko~nicata se doveduva raboten fluid koj, struej}i me|u lopatkite na ko~-nicata, sozdava ko~ni momenti. Za isklu~uvawe na ko~nicata, fluidot se ispu{ta od nea. Poradi toplinata koja{to se sozdava pri rabotata na zabavuva~ot, potrebno e da se obezbedi ladewe na fluidot.

Elektri~niot zabavuva~ e vsu{nost generator na elektri~na struja ~ij{to rotor se zadviùva od trkalata na voziloto, dodeka statorot e nepodvièn. Konstrukcijata e izvedena taka {to me|u dva elektromagneti se vrti metalen disk koj{to e vo vrska so transmisijata na voziloto (trkalata). Koga elek-tromagnetite ne se pod napon, diskot se vrti slobodno - ne sozdava nikakov otpor na dvièwe. Me|utoa, koga tie se pod napon (obi~no 24 volti), vo diskot se generiraat vrtlo`ni strui i toj po~nuva da ko~i. Intenzitetot na ko~eweto se podesuva so promena na intenzitetot na strujata za napojuvawe na ko~nicata.


128

9B9B12. NOSE^KA KONSTRUCIJA NA VOZILOTO

Nose~kata konstrukcija na voziloto gi obedinuva i povrzuva site sistemi i sklopovi vo edna celina ‡ vo motorno vozilo. Taa gi prima i prenesuva site optovaruvawa koi deluvaat na voziloto vo tekot na eksploatacijata: teìnata na site sklopovi i agregati teìna na polezniot tovar, silite od neramninite na patot itn. Pritoa, nose~kata konstrukcija treba da gi ispolnuva i slednive osnovni barawa: vek na traewe ednakov na proekti-raniot vek na voziloto, {to pomala sopstvena masa, no i golema nade`nost i golema krutost koja{to }e obezbedi potrebni rabot-ni uslovi na agregatite i sklopovite koi{to gi nosi.

Osnovni konstruktivni celini koi go so~inuvaat nose~kata konstrukcija se karoserijata i ramkata.

Karoserijata sluì za smestuvawe na voza~ot, patnicite i tovarot. Od aspekt na priem na optovaruvawata, karose-rijata moè da bide nenose~ka, polunose~ka i samonose~ka.

Koga karoserijata so elasti~ni vrski se pricvrstuva na ramka, ramkata e onoj del od nose~kata konstrukcija koja{to na sebe gi prima i gi prenesuva site optovaruvawa pa i optovaruvawata na karoserijata. Vo takov slu~aj karose-rijata e nenose~ka.

Polunose~ka karoserija e toga{ koga karoserijata kruto se vrzuva so ramkata ‡ so zavrtki, zakovki ili so zavaruvawe. Toga{ karoserijata prima del od optovaruvawata (vidi slika 12.1).

So primena na posebna ramka, se namaluva nivoto na bu~a-vata (so vmetnuvawe na pridu{ni elementi me|u ramkata i karoserijata) i se uprostuva procesot na nivnoto sklopu-vawe.

êsto kaj patni~kite avtomobili i avtobusite ne postoi ramka, tuku karoserijata gi prezema na sebe site funkcii na nose~kata konstrukcuja. Vo toj slu~aj se raboti za samo-nose~ka karoserija (slika 12.2.). Samonose~kite karoserii imaat pogolema krutost pri pomala sopstvena masa, me|utoa tie se poskapi i pote{ki za proizvodstvo.


129

Sl. 12.1. Patni~ki avtomobil so polunose~ka karoserija

Sl. 12.2. Patni~ki avtomobil so samonose~ka karoserija


130

Na slika 12.3 e prika`ana ramka na edno tovarno vozilo i na~inot na vrzuvaweto na nejzinite napre~ni nosa~i.

Sl

. 12.

3. R

amka

na

tova

rno

voz

ilo


131

13. SISTEMI ZA OSVETLUVAWE I SVETLOSNA

SIGNALIZACIJA

Sitemite za osvetluvawe i svetlosnata signalizacija so svoeto efektivno rabotewe ja zgolemuvaat aktivnata bezbednost na voziloto. Tehni~kite specifikacii so koi se propi{ani tehni~-kite barawa vo odnos na mestopolo`bata na svetlata na voziloto, bojata na svetlata i drugi specifi~nosti koi treba da gi ispolnuvaat svetlosnite i signalnite uredi na voziloto se dadeni vo posebni pravilnici .

Sistem za osvetluvawe

Osnovna zada~a na sistemot za osvetluvawe e, vo uslovi na namalena vidlivost, da ovozmoì dobra vidlivost od voziloto, no i da ovozmoì voziloto da bide dobro videno od ostanatite u~esnici vo soobra}ajot. Za taa cel vo sistemot za osvetluvawe na vozilata se predvideni razli~ni vidivi svetla za osvet-luvawe:

� predni svetla ( dolgi i soboreni); � predni i zadni svetla za magla; � zadno svetlo; � pozicioni svetla; � katadiopteri; � svetlo za zadnata registarska tabli~ka; � parkirni svetla; � gabaritni svetla.

Predni svetla. Predni svetla se dolgite svetla, koi {to go osvetluvaat patot so dolg svetlosen snop i soborenite svetla, koi {to go osvetluvaat patot so kratok svetlosen snop. Pri razminuvawe na vozila dolgite svetla se isklu~uvaat, a se vklu~uvaat svetla so kratok svetlosen snop (soboreni svetla) so cel da se izbegne zaslepuvaweto na voza~ot vo voziloto koe doa|a od sprotivniot smer. Bojata na svetlata e bela.

Predni svetla za magla. Se koristat za osvetluvawe na patot vo uslovi na namalena vidlivost poradi magla, pa|awe gust sneg ili silen do`d ili oblak od pra{ina. Bojata na svetloto naj~esto e bela, no moè da bide i òlta.

Zadno svetlo za magla. Na voziloto se postavuva edno ili dve svetla za magla so koi na voza~ite zad voziloto se signalizira


132

negovoto prisastvo vo uslovi na namalena vidlivost. Bojata na svetloto e crvena.

Vgraduvaweto na svetlata za magla kaj motornite vozila ne e zadolìtelno. Nivnoto vklu~uvawe mora da bide nezavisno od vklu~uvaweto na prednite dolgi i soboreni svetla.

Zadno svetlo. Ova svetlo se vgraduva vo voziloto od dve pri~i-ni: za osvetluvawe na patot i za signalizirawe na ostanatite u~esnici vo soobra}ajot da voziloto se dviì ili ima namera dase dviì nanazad.

Na voziloto postojot edno ili dve zadni svetla ~ija {to svet-lina e bela. Svetlata se vklu~uvaat avtomatski koga menuva~ot na brzinite }e se vklu~i vo od nanazad.

Sl. 13.1. Svetla za osvetluvawe i signalizacija

1-predni (dolgi i soboreni) i parkirni svetla; 2-gabaritni svetla; 3-predni svetla za magla; 4-stop svetla; 5-katadiopteri i zadni svetla za magla; 6-

zadno svetlo; 7-svetlo za zadnata registarska tabli~ka; 8-parkirni svetla; 9-pokaùva~i na pravec (trepka~i) i predupreduva~ki svetla

Pozicioni svetla. So prednite i zadnite pozicioni svetla vizuelno se ozna~uva {iro~inata na prednata / zadnata strana na voziloto. Prednite i zadnite pozicioni svetla mora da se vgradat na site motorni vozila. Prednite pozicioni svetla moàt da bidat vgradeni vo glavnite farovi. Bojata na svetlinata {to ja davaat prednite pozicioni svetla e bela, a bojata na zadnite pozicioni svetla e crvena. Katadioipteri (ma~kini o~i) se opti~ki povr{ini koi{to svetlosnite zraci, {to pa|aat vrz niv, gi prekr{uvaat i pod zgolemen agol gi vra|aat nanazad kon izvorot na svetlosnite zraci.


133

Vo drumskite vozila e zadolìtelno vgraduvawe na katadi-opteri. Nivnata boja, golemina, oblik i postavuvawe zavisi od vidot na voziloto. Bojata na katadiopterite mora da e crvena.

Kaj motornite vozila se vgraduvaat samo zadni katadiopteri Oblikot na katadiopterite ne smee da bide triagolen. Bojata na katadiopterite mora da e crvena.

Kaj priklu~nite vozila se vgraduvaat katadiopteri i napred i nazad. Prednite katadiopteri mora da se beli i ne smeat da imaat triagolen oblik. Dvata zadni katadiopteri mora da bidat crveni i so forma na ramnostran triagolnik si vrvot svrten nagore.

Svetlo za zadnata registarska tabli~ka. Svetloto za osvetlu-vawe na zadnata registarska tabli~ka mora da se vgradi kaj site motorni i priklu~ni vozila i mora da gi ispolnio slednite uslovi:

� svetlinata mora da bide vo bela boja i da se raspros-tranuva ramnomerno po celata tabli~ka, bez temni i izra-zito svetli mesta;

� svetlinata {to se odbiva od registerskata tabli~ka ne smee da bleska, a izvorot na svetlinata ne smee da bide neposredno vidliv za u~esnicite vo soobra}ajot {to se dviàt zad voziloto;

� svetlinata {to ja osvetluva zadnata registarska tabli~ka mora da bide takva {to no}e, pri dobra vidlivost, da bide mo`no da se ~itaat oznakite i broevite na tablicata od oddale~enost od najmalku 20 m;

� svetloto na zadnata registerska tabli~ka mora da bide povrzano na istiot prekinuva~ so koj se vklu~uvaat i pozicionite svetla.

Parkirni svetla. Parkirnite svetla moàt no ne moraat da bidat pstaveni na motornite i priklu~nite vozila. Dokolku se postavuvaat, toga{ tie mora da se postavat na eden od slednite na~ini:

� na bo~nata strana na voziloto - vo vid na posebno svetlo {to kon predntata strana }e dava svetlina vo bela boja, a kon zadnata strana na voziloto svetlina vo crvena boja;

� na prednata i na zadnata strana na voziloto. Prednite svetla davaat svetlina vo bela boja naso~ena napred, a zadnite svetla svetlina vo crvena boja naso~ena nanazad. Vo ovoj slu~aj prednoto svetlo moè da bide vgradeno


134

zaedno so prednoto poziciono svetlo ili so glavniot far, a zadnoto svetlo zaedno so zadnoto poziciono svetlo i so stop svetloto.

Parking svetlata moraat da svetat bez ostanatite svetla da bi-dat vklueni. Vo pove}eto slu~ai, prednoto i zadnoto poziciono svetlo gi ispolnuvaat uslovite za parking svetla.

Gabaritni svetla. Gabaritnite svetla se koristat za ozna~uvawe na gabaritot na tovarnite vozila i avtobusite. Se postavuvaat {to e mo`no na pogolema {iro~ina i {to e mo`no na pogolema viso~ina. Kon predntata strana na vozila davaat svetlina vo bela boja, a kon nivnata zadna strana svetlina vo crvena boja.

Sistem za svetlosna signalizacija

So sistemot za svetlosna signalizacija na u~esnici vo soobra-ajot se signalizira namerata na voza~ot na voziloto, a na voza~ot na voziloto mu se signalizira sostojbata (vklu~enosta / isklu-~enosta) na svetlosnite i signalnite uredi na voziloto. Vo ovoj sistem spa|aat:

� stop svetla; � pokaùva~i na pravec (trepka~i); � predupreduva~ki svetla; � rotacioni i trepkavi svetla.

Stop svetla. Toa se dve crveni svetla postaveni na zadnata strana od voziloto koi {to se aktiviraat pri ko~ewe (priko~u-vawe) na voziloto. Pored ovie osnovni stop svetla, vo nekoi zemji e dozvoleno koristewe i na dopolnitelni visoko postaveni stop svetla. Tie se aktiviraat istovremeno so osnov-nite stop svetla.

Pokaùva~ite na pravec (trepka~i). Ja signaliziraat namerata na voza~ot na ostanatite u~esnici vo soobra}ajot. Spored propi-site na voziloto postojat dva trepka~i napred, dva nazad, a kaj nekoi vozila tie se postaveni i od strana. Bojata na pokaù-va~ite na pravecot e òlta.

Vklu~enosta na trepka~ite se signalizira opti~ki i / ili auks-ti~ni na instrument tablata na voza~ot. Voobi~aenata frek-vencijata na trepkaweto e 90 trepkawa vo minuta, no dozvoleni se otstapuvawa vo granicite 90 +/- 30 trepkawa vo minuta. Pri pojava na neispravnost vo sistemot frekvencijata na trepkaweto se zgolemuva (ja pre~ekoruva gornata granica) ili se gasne signalot za trepka~ite na instrument tablata.


135

Predupreduva~ki svetla. Vsu{nost toa e sistem so koj{to istovremeno gi aktivira site pokaùva~i na pravecot. Sistemot mora da bide vgraden kaj site motorni vozila na tri, ~etiri i pove}e trkala i da funkcionira i na priklu~nite vozila koga se priklu~eni na soodvetno vle~no vozilo.

Nekovoto vklu~uvawe treba da bide nezaviseno od sistemot za pokaùvawe na pravec - mora da ima poseben prekinuva~, a mora da raboti i pri isklu~en motor. Kontrolata na funkcioniraweto se vr{i preku crvena kontrolna sijali~ka na instrument tablata na voza~ot.

Rotacioni i trepkavi svetla. Rotacionite i trepkavite svetla moàt da bidat izvedeni taka {to da davaat samo svetlina vo òlta ili sina boja i moraat da bidat postaveni na najvisokoto mesto na voziloto i da bidat vidlivi od site strani. Se koristat kaj vozila za specijalna namena.

Kontrola na dolgite i soborenite svetla Dolgite i soborenite svetla na motornite vozila (nivnite farovi) moraat da obezbedat dovolano silna svetlina bez da gi zaslepat voza~ite koi naiduvaat od sprotivnata strana.

Za taa cel, pri odredeni intervencii na voziloto kako {to se: popravka na elasti~nite elementi vo sistemot za potpirawe, intervencii poradi koi moè da se poremeti podesenosta na farovite i sl., se vr{i kontrola na svetlata. Takva kontrola se prepora~uva i po zamenata na sijali~kite vo farovite.

Za kontrola na usmerenosta na dolgite i soborenite svetla i za kontrola na nivnata ja~ina se koristi poseben podvièn opti~ki ured. Kontrolata se vr{i na vozilo so propisno napumpani pnevmatici; na tovarno vozilo bez tovar, a na patni~ko vozilo so edno lice ili so tovar od 75 kg na voza~koto sedi{te. Voziloto i uredot za kontrola mora da se postaveni na ramna povr{ina.


136

PRA[AWA ZA POVTORUVAWE NA GRADIVOTO

Del 1: Podelba na vozilata

1. Koi vozila se vozila so dve tragi? 2. Koi vozila spa|aat vo grupata stopanski vozila? 3. Nabroj gi osnovnite sistemi na voziloto.

Del 2: Transmisija 1. Koja e zada~ata na transmisijata? 2. Kakov moè da bide rasporedot na motorot vo odnos na

pogonskite trkala na voziloto? 3. Kakov e rasporedot na sklopovite na transmisijata kaj

tovarnite vozila? Del 3: Spojka

1. Koja e zada~ata na spojkata? 2. Pome|u koi sklopovi na transmisijata e postavena

spojkata? 3. Pome|u koi dva metalni dela e pritisnata vklu~enata

frikciona spojka? 4. Na koj na~in se sozdava pritisokot vrz lamelata na

vklu~enata spojka? 5. Nabroj gi sistemite za isklu~uvawe na spojkata i nivnite

komponenti. 6. Nabroj gi specialnite vidovi spojki.

Del 4: Menuva~ na brzinite 1. Koja e zada~ata na menuva~ot na brzinite? 2. Koja e zada~ata na sinhronite spojki vo menuva~ot? 3. Vo {to se sostoi preventivnoto odrùvawe na menuva~ot? 4. Dali za podma~kuvawe na menuva~ot se koristi motorno

maslo? 5. Koi se prednostite na hidrotransformatorot vo

avtomatskiot menuva~ na brzinite? Del 5: Kardanski prenos i poluvratila

1. Pome|u koi sklopovi od transmisijata na voziloto se koristi kardanskiot prenos?

2. Dali dolìnata na kardanskoto vratilo se menuva? 3. So {to se podma~kuvaat delovite na kardanskoto vratilo

i zglobovite na poluvratilata? 4. Koja e razlikata me|u zglobovite na poluvratilata za

predni i zadni pogonski trkala?


137

Del 6: Glaven prenosnik 1. Dali so glavniot prenosnik se namaluva ili zgolemuva

brojot na vrteìte na trkalata vo odnos na brojot na vrteìte na motorot?

2. So kakvi zap~esti prenosi se realizira prenosot vo glavniot prenosnik?

3. Vo {to se sostoi preventivnoto odrùvawe na glavniot prenosnik?

Del 7: Diferencijal i pogon na trkalata 1. Nabroj gi elementite na diferencijalot. 2. Na koi elementi od transmisijata diferencijalot go

prenesuva vrte`niot moment? 3. Dali pri vozewe na prav pat se vrtat satelitskite

zap~enici vo diferencijalot? 4. Kako se odnesuva voziloto so neblokiran diferencijal

koga ednoto trkalo mu se nao|a na lizgava podloga? 5. Kakov e brojot na vtreìte na levoto i desnoto trkalo na

voziloto so blokiran diferencijal vo krivina? Del 8: Trkala i pnevmatici

1. Koi elementi go so~inuvaat trkaloto? 2. Koj del od pnevmatikot e izloèn na najgolemi

optovaruvawa, a koj na abewe? 3. Na koi performanski na voziloto moè da vlijae

pnevmatikot? 4. Kakva e podelba na pnevmaticite spored gradbata na

karkasata? 5. Kako vlijanie ima pritisokot na vozduhot vo pnevmatikot

vrz vekot na pnevmatikot? 6. Koi brojevi vo oznakite na pnevmaticite se dadeni vo

milimetri, a koi vo coli? 7. Koj pre~nik vo oznakata na naplatkata i na nejziniot

pnevmatikot mora da e ist? Del 9: Sistem za elasti~no potpirawe

1. Koja e razlikata pome|u zavisniot i nezavisniot sistem za elasti~no potpirawe?

2. Koi vidovi elasi~ni elementi se primenuvaat kaj vozilata?

3. Koja e zada~ata na stabilizatorot vo voziloto? 4. Koja e zada~ata na amortizerite vo sistemot za elasti~no

potpirawe na voziloto? 5. Kakvi vidovi amortizeri se primenuvaat kaj vozilata? 6. [to se podrazbira pod aktiven sistem za elasti~no

potpirawe?


138

Del 10: Sistem za upravuvawe

1. Nabroj gi osnovnite elementi na sistemot za upravuvawe. 2. Koi se pri~inite za pojava na zgolemeniot mrtov od na

volanot? 3. So {to se podma~kuva mehanizmot za upravuvawe so

nazabena letva? 4. Koja e zada~ata na servo - uredot vo sistemot za

upravuvawe? 5. Koi vidovi servo - uredi se koristat kaj vozilata? 6. Dali mo`e voziloto da se upravuva dokolu servouredot e

vo otkaz? Del 11: Sistem za ko~ewe

1. Koi osnovni svojstva treba da gi ispolnuva sistemot za ko~ewe?

2. Koi se osnovnite funkcionalni komponenti na sistemite za ko~ewe?

3. Vo {to se sostoi osnovnata razlika me|u sistemot za ko~ewe za vozila so mala i so golema masa?

4. Nabroj gi osnovnite komponenti vo hidrauli~niot prenosen sistem.

5. Poradi {to povremeno trba da se menuva te~nosta vo hidrauli~niot sistem?

6. Za koj del od motorot e povrzan hidrauli~niot servoured? 7. Koja e zada~ata na ABS - sistemot za ko~ewe? 8. Koi se osnovnite potsistemi na pnevmatskiot sistem za

ko~ewe? 9. Koi elementi go so~inuvaat potsitemot za komprimiran

vozduh? 10. Koja e ulogata na za{titniot ventil vo pnevmatskiot

sistem za ko~ewe? 11. Nabroj gi sostavnite delovi na parkirnata ko~nica vo

pnevmatskiot sistem za ko~we. Del 12: Nose~ka konstrukcija na vozilto

1. Koja e zada~ata na nose~kata konstrukcija na voziloto? 2. Koja e razlikata me|u polunose~kata i samonose~kata

karoserija? Del 13: Sitemite za osvetluvawe i svetlosnata signalizacija

1. Koja e zada~ata na sistemot za osvetluvawe? 2. Koi vidovi svetla go so~inuvaat sistemot za osvetlu-

vawe? 3. Za{to slu`i sistemot za signalizacija? 4. Koi vidovi signali gi dava ovoj sistem?


139

L i t e r a t u r a

1. Bastow, D.: Car Suspension and Handling. Pentech Press, London

1980. 2. Burchard, M.: Fahrwerktechnik und Pkw-Bremsanlagen, Vogel, Wuercburg,

1991 3. Driving-safety systems – Robert Bosch GmbH, Stuttgard, 1999. 4. Grupa avtori: Avtomobil�. Ma{inostroenie, Moskva 1986. 5. Rogovcev V.L.: Avtomobili i traktor�. Transport, Moskva 1986. 6. Grupa avtori: Gruzov�e avtomobili. Ma{inostroenie, Moskva 1979 7. Fachkunde Kraftfahrzeugtechnik. Europa Lehrmittel, Stuttgard, 2004. 8. Kraftfahrtechnisches Taschenbuch/ Bosch. 21 Auflage. Duesseldorf: VDI-

Verlag 1991. 9. Reimpel J.: Fahrwerktechnik, Teil 1, 2, 3. Vogel Verlag Wuercburg, 1976. 10. Burckhard, M.: Fahrwerktechnik: Bremsdynamik und Pkw-Bremsanalagen.

Vogel, Wuercburg, 1991. 11. Grupa avtori: TeoriÔ i konstrukciÔ avtomobilÔ. Ma{inostroenie,

Moskva 1979. 12. Dav~ev, T.: Osnovi na motornite vozila. Univerzitet “Sv. Kiril i

Metodij “ Skopje 1993. 13. Dav~ev, T; Jakimovski, S: Motorni vozila - teoretski osnovi i

konstrukcija. Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij “, Skopje, 2000. 14. Dav~ev, T: Sistemi za ko~ewe na motornite vozila (konstrukcija i

kontrola). AMSM, Skopje, 2000. 15. Dav~ev T: Anglisko - makedonski leksikon za motori i motorni

vozila. Studentski zbor, Skopje, 2004 16. Pkw-Bremsanlagen, Technische Unterrichrung, Robert Bosch GmbH, 1994 17. Lukin P., Gasparyants G., Rodionov V.: Automobile Chassis. Mir

Publishers, Moscow 1989. 18. Osep~ugov.V.V., Frukman A.K.: Avtomobil�. Ma{inostroenie, Moskva

1989. 19. Pravilnik za tehni~kite barawa na sistemite. Sl. Vesnik, 12

fevruari 2010. 20. Platonov F.V.: Polnoprivodni�e avtomobili Ma{inostroenie

Moskva, 1989. 21. Todorovi� J.: Ko�enje motornih vozila. Zavod za ud�benike i nastavna

sretstva – Beograd 1988.

VOZILA I MEHANIZACIJA

II del - izborna programa

M E H A N I Z A C I J A

Prof. d-r Janko Jan~evski

143

P R E D G O V O R

Delot za mehanizacija od ovoj rakopis opfa}a sodrìni {to se predvideni za izu~uvawe vo IV godina vo ma{inskite u~ili{ta, vo ramkite na predmetot "Vozila i mehanizacija". Mehanizacijata vo eden del e ve}e izu~uvana vo III godina, a toa e delot za rudarski ma{ini za povr{inska i podzemna eksploatacija.

Vo ovoj u~ebnik se opfateni drugite dva dela od mehanizacijata i toa: zemjodelskata i grade`nata.

Vo ovoj rakopis }e bidat opfateni sodrìni {to na najdobar na~in }e ja opi{at i ilustriraat ovaa kompleksna problematika, vodej}i smetka za vozrasta na u~enicite i nivnoto dosega{no obrazovanie.

Terminite {to se koristat vo u~ebnikot se vo soglasnost so programata, no so dopolnenija i ukaùvawa na odredeni termini {to se razlikuvaat i {to se vo upotreba, kako vo praktikata, taka i vo stru~no-nau~nite krugovi. Osobeno vnimanie e posveteno na sovremenite tendencii vo ovaa sfera i principite za gradba, eksploatacija i odrùvawe na mehanizacijata kaj nas i vo svetot.

Avtor, Janko Jan~evski

Skopje, noemvri 2010 e-mail: [email protected]

144

S O D R @ I N A: 1. KLASIFIKACIJA NA ZEMJODELSKITE MA[INI / 147 1.1. Op{to za zemjodelstvoto / 147 1.2. Klasifikacija na mehanizacijata spored namenata / 149 1.3. Pogonski sistemi na zemjodelskite ma{ini / 150 a. Mehani~ki prenosnici / 155 b. Hidrauli~na transmisija / 158 v. Pnevmatska transmisija / 160 g. Kombinirana transmisija / 161 1.3.1. Karakteristi~ni nadgradbi i priklu~ni sistemi / 162 2. MA[INI ZA OSNOVNA I DOPOLNITELNA OBRABOTKA

NA PO^VATA / 164 2.1. Zna~ewe na obrabotkata na po~vata / 164 2.2. Klasifikacija na ma{inite za osnovna i dopolnitelna

obrabotka na po~vata / 165 2.3. Klasifikacija na plugovite / 165 2.3.1. Ralni~ni (leme`ni) plugovi / 165 2.3.2. Plugovi obrnuva~i / 170 2.3.3. Diskovi i ~iniesti plugovi / 171 2.3.4. Plugovi rigoleri / 172 2.3.5. Lozaro-ovo{tarski plugovi / 173 2.3.6. Podriva~i i razriva~i / 173 2.3.7. Specijalni plugovi / 174 2.4. Ma{ini za dopolnitelna obrabotka na po~vata / 175 2.4.1. Rotofrezi / 175 2.4.2. Kultivatori so moti~ki / 176 2.4.3. Diskovi kultivatori / 177 2.4.4. Brani / 177 2.4.5. Valjaci / 178 2.4.6. Odr`uvawe na ma{inite za osnovna i dopolnitelna

obrabotka na po~vata / 179 3. MA[INI ZA \UBREWE I ZA[TITA / 181 3.1. Op{to za |ubreweto na po~vata / 181 3.2. Vidovi ma{ini za |ubrewe / 181 3.2.1. Tovara~i za arsko |ubre / 182 3.2.2. Ma{ini za rasturawe na arsko |ubre / 183 3.2.3. Ma{ini za rasturawe na mineralni |ubriva / 185

145

3.2.4. Ma{ini za rasturawe na te~no |ubrivo / 187 3.2.5. Eksploataciski karakteristiki na ma{inite

za |ubrewe / 187 3.2.6. Odrùvawe na ma{inite za |ubrewe / 188 3.3. Ma{ini za za{tita na rastenijata / 188 3.3.1. Prskalki / 189 3.3.2. Orosuva~i (atomizeri) / 190 3.3.3. Zamagluva~i / 192 3.3.4. Zapra{uva~i / 192 3.3.5. Vozduhoplovi kako uredi za za{tita na zemjodelskite

kulturi / 193 3.3.6. Odrùvawe na ma{inite za za{tita na rastenijata / 194 4. MA[INI ZA SADEWE, SEEWE I SOBIRAWE REKOLTA / 195 4.1. Vidovi seidba / 195 4.2. Podelba na sealkite / 195 4.3. Ma{ini za sadewe i rasaduvawe / 199 4.4. Odrùvawe na sealkite i sadilkite / 200 4.5. Ma{ina za sobirawe na rekoltata / 201 4.5.1. Ma{ini za pribirawe fura`ni kulturi / 201 4.5.2. Ma{ini za ètva i vr{idba / 203 4.5.3. Ma{ini za vadewe na {e}erna repa,

kompiri i morkovi / 206 4.6. Ostanati ma{ini za berba na rekolta / 208 4.6.1. Ma{ini za vlaknodavni kulturi (pamuk) / 208 4.6.2. Ma{ini za pribirawe konop i len / 208 4.6.3. Ma{ini za berba na tutun / 209 4.6.4. Ma{ini za berba na gradinarski kulturi i ovo{ki / 209 5. KLASIFIKACIJA NA GRADE@NITE MA[INI / 211 5.1. Zna~ewe na grade`nite ma{ini i mehanizacija / 211 5.2. Vidovi grade`ni raboti / 214 5.3. Vidovi grade`ni ma{ini i mehanizacija / 214 5.4. Izvedbi na grade`nite ma{ini / 215 5.5. Osnovni delovi i sklopovi na grade`nite ma{ini / 215 5.6. Pogonski uredi kaj grade`nite ma{ini / 216 5.7. Transmisija (Prenosnici) / 217 5.8. Sistemi za upravuvawe (komanduvawe) / 217 5.9. Sistemi za dvièwe na grade`nite ma{ini / 219 5.9.1. Mehanizmi za dvièwe so trkala / 219 5.9.2. Mehanizmi za dvièwe so gasenici / 221 5.9.3. êkorni mehanizmi za dvièwe / 223 5.9.4. Dvièwe so ploven objekt / 224

146

6. MA[INI ZA ZEMJENI RABOTI / 225 6.1. Fizi~ko-mehani~ki osobenosti na zemji{tata / 225 6.2. Metodi na iskop / 227 6.3. Bageri / 228 6.3.1. Mehani~ki bageri / 229 6.3.1.1. Mehani~ki bageri so ~elen ko{ / 229 6.3.1.2. Mehani~ki bageri so obratna lopata (MBOL) / 230 6.3.1.3. Draglajn bageri / 231 6.1.3.4. Mehani~ki bageri so grajfer / 233 6.4. Hidrauli~ni bageri / 234 6.4.1. Hidrauli~ni bageri so obratna lopata (HBOL) / 234 6.4.2. Hidrauli~ni bageri so ~elen ko{ (HB^K) / 240 6.4.3. Teleskopski bageri / 241 6.5. Bageri so pove}e ko{evi / 242 6.6. Eksploatacija i odr`uvawe na ma{inite za zemjeni

raboti / 245 7. MA[INI ZA TRANSPORT I UTOVAR / 247 7.1. Voved / 247 7.2. Transportni uredi so cikli~na rabota / 249 7.2.1. Kranovi-digalki (op{ta podelba) / 249 7.2.2. Specijalni kranovi / 260 7.3. Podiga~i / 267 7.4. Ma{ini za prizemen (poden) transport / 272 7.5. Tovarna mehanizacija / 275 7.6. Ma{ini za kontinuiran transport / 278 8. DOZERI, GREJDERI I SKREPERI / 280 8.1. Voved / 280 8.2. Dozeri / 280 8.3 Grejderi / 287 8.3.1. Sostavni elementi na grejderite / 288 8.4. Skreperi / 291 8.4.1. Vle~eni skreperi / 292 8.4.2. Samoodni skreperi / 292 8.4.3. Skreperni vozovi / 293 8.4.4. Skreperi so elevator / 294 8.4.5. Proces na rabota na skreperot / 294 8.4.6. Tendencii na razvoj na skreperite / 296 PRA[AWA ZA POVTORUVAWE NA GRADIVOTO / 298 LITERATURA / 301


147

1. KLASIFIKACIJA NA ZEMJODELSKITE MA[INI

1.1. Op{to za zemjodelstvoto

Proizvodstvoto na hrana e edna od najva`nite aktivnosti na ~ovekot. Sè pogolemata populacija na globalen plan bara intenzivni merki i organizirawe za zgolemuvawe na proizvedenite koli~estva hrana. Toa denes e nevozmo`no bez primena na agrotehni~ki merki, odnosno primena na ma{ini i oprema {to }e go intenziviraat proizvodstvoto, }e go zgolemi kvalitetot na proizvodot i }e go zameni ~ove~kiot fizi~ki napor.

Mehanizacijata vo zemjodelstvoto e od isklu~itelna va`nost. U{te od najstari vremiwa se koristele razli~ni alatki so koi se ovozmoùvala obrabotkata na po~vata so kameni, drveni i podocna bronzeni i èlezni se~iva. No toa, sepak, ne e mehanizacija. Toa se prosti orudija za ~ie{to aktivirawe i dejstvuvawe e potrebna ~ove~ka sila.

Sekoja zemjodelska aktivnost bara soodvetna alatka {to se razvivala vo tekot na istorijata so razli~no tempo. Taka, na primer, orudijata za obrabotka na po~vite od obi~ni drveni motiki prerasnale vo pove}eredni ~eli~ni plugovi {to se vle~at so mo}ni traktori, {to zamenuvaat stotici i iljadnici rabotnici.

Vo pogled na drugite zemjodelski aktivnosti, na primer, sobiraweto (berbata ili `neeweto), se postignati u{te pogolemi unapreduvawa. Poznati se u~inocite na dene{nite moderni kombajni ili bera~i na pamuk ili, pak, na ovo{ki.

Pod poimot mehanizacija }e se podrazbira zamenata na ~ove~kiot fizi~ki trud so ma{ina {to se pridviùva so motor (dizel ili benzinski motor, elektromotor i dr.) i so mehanizam {to izvr{uva odredena operacija.

Dene{nata mehanizacija, osven so usovr{uvaweto na nejzinite tehni~ki performansi (brzina, kapaciteti, kvalitet, za{teda na energija, ekonomi~nost i dr.), se odlikuvaat so u{te edna osobenost, a toa e AVTOMATIZIRANOST. Imeno, golem broj od dene{nite zemjodelski ma{ini imaat mo`nost nekoi od operaciite da gi izvr{uvaat avtomatski, bez ~ove~ka kontrola.

J. Jan~evski - Mehanizacija

148

Ako mehaniziraniot ured raboti bez fizi~kata sila na ~ovekot, kade {to ~ovekot samo ja upravuva, toga{ AVTOMATIZIRANATA MA[INA raboti bez ~ovekot da ja upravuva - taa raboti sama.

Za da se postignat takvi svojstva na edna zemjodelska ma{ina, denes se primenuva sovremenata elektronika, kompjuterska tehnika, bez`i~na tehnologija i GPS (Global positioning systems).


149

1.2. Klasifikacija na mehanizacijata spored namenata

Mehanizacijata vo zemjodelstvoto moè da se podeli spored mnogu kriteriumi (kapacitet, samoodnos, gabariti, teìni i dr.), no edna od najva`nite podelbi e spored namenata.

Najosnovnata podelba spored namenata e slednata:

- zemjodelska (poledelska) mehanizacija;

- sto~arska mehanizacija.

Vo ovaa kniga }e bide obrabotuvana prvata grupa, koja od svoja strana se deli na golem broj grupi i podgrupi. Vtorata grupa e mehanizacija, uredi i oprema vrzani za sto~arskoto proizvodstvo, na primer, ma{ini za molzewe i proizvodstvo na mle~ni i mesni proizvodi, no i mnogu drugi ma{ini {to se vo vrska so odgleduvaweto na krupen i siten dobitok, ìvina, ribarstvo i drugo, no toa nema da bide predmet na izu~uvawe vo ovoj u~ebnik.

Podelbata na poledelskata (zemjodelskata) mehanizacija spored namenata e vo slednive glavni grupi [1]:

- Ma{ini i orudija za osnovna (primarna) obrabotka na po~vata;

- Ma{ini za dopolnitelna obrabotka na po~vata;

- Ma{ini za |ubrewe;

- Ma{ini za seidba;

- Ma{ini za sadewe;

- Ma{ini za za{tita na rastenijata;

- Uredi i ma{ini za navodnuvawe;

- Ma{ini za fura`ni rastenija;

- Ma{ini za `neewe i vr{ewe;

- Ma{ini za berba na p~enka;

- Uredi i oprema za ~istewe i sortirawe zrna;

- Ma{ini za vadewe na {e}erna repa i kompir;

- Ma{ini za berba na pamuk, len i konop;

- Ma{ini za pribirawe na gradinarski kulturi;

- Ma{ini za berba i nièwe tutun.


150

Nekoi od ovie grupi moàt da se obedinat i da formiraat zaedni~ka grupa, taka bi se dobila slednata podelba:

- Ma{ini za osnovna i dopolnitelna obrabotka na po~vata;

- Ma{ini za |ubrewe i za{tita;

- Ma{ini za sadewe, seewe i sobirawe na rekolta.

Za izvr{uvawe na navedenite operacii se koristat ma{ini {to se bazirani na razli~ni principi. Ponekoga{, za izvr{uvawe na potpolno identi~na operacija duri vo isti nadvore{ni uslovi moàt da bidat primeneti ma{ini od razli~ni proizvoditeli {to se gradeni (konstruirani) na razli~ni principi. So ova se ukaùva na faktot deka zemjodelskite ma{ini so~inuvaat isklu~itelno {irok spektar na oprema, dizajn, kapaciteti i sl. Ova osobeno moè da se vidi na golemite saemi na zemjodelski ma{ini {to se odrùvaat niz celiot svet, no i kaj nas.

1.3. Pogonski sistemi na zemjodelskite ma{ini

Za da ja izvr{i svojata funkcija, edna zemjodelska ma{ina mora da ima pogonski motor. Motorot gi pridviùva potrebnite meha-nizmi so posredstvo na prenosnici na vrte`niot moment, odnosno silite potrebni za da gi sovladaat rabotnite otpori (sl. 1.1).

Sl. 1.1. [ema na pogonot, transmisijata i rabotniot mehanizam

Pogonskiot motor moè da bide razli~en, kako po na~inot na rabota, taka i po golemina i mo}nost, zavisno od rabotniot proces i drugite uslovi.

Kaj zemjodelskata, no i kaj drugata mehanizacija, naj~esto se koristat motorite so vnatre{no sogoruvawe i toa dizel motorite (kako ~etiritaktnite, taka i dvotaktnite).


151

Dizel motorite imaat nekolku prednosti:

- avtonomnost,

- ekonomi~nost.

Sl. 1.2. Izgled i {ema na eden dizel motor

Oto (benzinski) motorite denes se koristat mnogu pomalku poradi pogolemata potro{uva~ka kako i drugi nepovolnosti vo negovata rabota. I oto-motorite mo`at da bidat dvotaktni i ~etiritaktni.

Sl. 1.3. [ema na ~etiritakten oto-motor


152

Sl. 1.4. [ema na dvotakten oto-motor

Sl. 1.5. Izgled na eden oto-motor


153

Principite na rabota na benzinskite i dizel motorite e opi{ana i izu~uvana prethodno vo delot za motori so vnatre{no sogoruvawe.

Tuka e potrebno da se istakne deka denes se nastojuva da se upotrebat najekonomi~nite motori, elektromotorite, kako pogon na oddelnite mehanizmi na zemjodelskite ma{ini. No, poradi nvnata neavtonomnost (toa zna~i deka ne moàt da bidat napojuvani so elektri~na struja) se primenuvaat vo ograni~eni uslovi. Elektromotorite imaat mnogu prednosti: ekonomi~nost, ekolo{ki ~isti, mnogumotornost (sl. 1.7), lesno i evtino odrùvawe i dr.

Kaj mehanizacijata (osobeno grade`nata i rudarskata) se primenuva eden specifi~en metod so koj se ovozmoùva avtonomnosta na elektromotorite i nivna nepre~ena upotreba na mesta kade {to nema elektri~na energija.

Na sl. 1.6 e prikaàna {ema na toj metod {to, vsu{nost, se sostoi od dizel motor {to zadviùva generator koj proizveduva elektri~na energija {to sluì za napojuvawe na eden ili pove}e elektromotori. Celata ovaa grupa se narekuva dizel-elektri~en pogon ili WARD-LEONARD grupa.

Sl. 1.6. [ema na WARD-LEONARD grupa

Na vakov na~in se izvlekuvaat site pozitivni strani na elektromotorniot pogon, so {to se kompenzira komplikuvanosta na ovoj sistem.

(Napomena, ovoj princip kaj mehanizacijata se koristi odamna, u{te pred 50 godini, a kaj motornite vozila po~na da se koristi sli~en pred nekolku godini i e poznat kako hibriden pogon.)


154

Sl. 1.7. [ema na hibriden pogon

Hibridniot pogon moè da se izvede i na sledniot na~in:

Od akumulatorski baterii se dobiva elektri~na struja za pogon na elektromotorite, a dizel ili oto-motorot moè da se vklu~uva koga bateriite se slabi (sl. 1.8).

Sl. 1.8. Akumulatoren sistem za pogon na elektromotorot

(Kaj rudarskite ma{ini moè da bide upotreben t.n. trolen sistem za pogon na pogonskite elektromotori za dvièwe na lokomotivite i tovara~ite, no i akumulatoren sistem kako na sl. 1.8.)

Akumulatorite imaat ograni~en kapacitet i golema teìna (olovni akumulatori). Dene{nite tendencii za razvoj se pronao|awe na mnogu polesni Ni-Cd, Li i so {to e mo`no pogolem kapacitet (trajnost).


155

Brojot na vrteì i vrte`niot moment {to gi dava pogonskiot motor obi~no ne se prisposobeni kon funkcijata {to treba da se izvr{i. Za da se prisposobat, potreben e prenosnik (odnosno transmisija). Naj~esto prenosnikot e mehani~ki (reduktor).

Postojat slednite vidovi prenosnici:

a. Mehani~ki (zap~esti, veri`ni, lostovi, frikciski, remeni i dr.), naj~esto se koristat zap~estite reduktori od site vidovi (ednostepeni, pove}estepeni, planetarni);

b. Hidrauli~ni;

- Hidrostati~ni,

- Hidrodinami~ni,

v. Pnevmati~ni;

g. Kombinirani.

a. Mehani~ki prenosnici

Ovoj vid transmisija e prou~uvan vo predmetot ma{inski elementi. Toj opfa}a po{iroka grupa elementi i sklopovi; naj~esto koristen sklop e zap~estiot reduktor. Toj moè da bide izveden vo golem broj varijanti i toa: so cilindri~ni nadvore{ni i vnatre{ni zap~esti parovi, so konusni parovi, polàvesti i kombinirani. Poseben vid reduktori se planetarnite {to se pokompaktni, no pote{ki se za izrabotka bidej}i e potrebno da se ispolnat specijalni uslovi, pred sè, to~nost na izrabotka i montaà.

Sl. 1.9. Vidovi zap~esti reduktori

Sl. 1.10. Polàvest reduktor


156

Sl. 1.11. Planetaren reduktor

Veri`ni prenosnici. Tipi~en primer na veri`en prenosnik e onoj {to se primenuva kaj velosipedite. I ovoj vid prenosnik nao|a primena kaj mnogu zemjodelski ma{ini.

Sl. 1.12. Veri`en prenosnik


157

Remeni prenosnici. Remenite se koristat kaj zemjodelskite ma{ini (na primer, plosnati koèni remeni kaj starite vr{ilici za ìto).

Denes naj~esto se koristat klinesti remeni, no i rebrestite i plosnatite (koèni, tekstilni i ekstremultus).

Sl. 1.13. Vidovi remeni prenosnici

Sli~en na remeniot prenos e prenosot so ~eli~no ili konopno jaè.

Lostovi mehanizmi. Se koristat kaj kombajnite, vr{ilicite i ma{inite za balirawe na senoto. Nivnata primena e poretka, no ponekoga{ se nezamenlivi.

Sl. 1.14. Lostovi mehanizmi


158

Drugite prenosnici (na primer, frikciskite) se koristat vo oddelni slu~ai, pred sè kako del od transmisijata (frikciski spojki) - konusni ili vnatre{ni i nadvore{ni cilindri~ni frikciski prenosnici.

b. Hidrauli~na transmisija

Prenosot na energijata so posredstvo na hidrauli~na te~nost (hidrauli~no maslo) e zasnovano na Paskalovite zakoni za fluidite.

Osnovni komponenti na hidrauli~nata transmisija se:

- hidrauli~na pumpa (zap~esta, klipna, membranska, radijalno-klipna, krilna, zavojna i dr.);

- hidrauli~en motor (zap~est, klipen, aksijalno-klipen, radijalno-klipen, krilen);

- hidrauli~en cilinder (so ednostrano i dvostrano dejstvo).

Osven osnovnite komponenti vo hidrostati~nata transmisija, postojat i drugi kako {to se: razvodnici, cevki i creva, filtri, rezervoari, ventili i dr.

Na sl. 1.15 se prikaàni hidrostati~ni pumpi i hidromotori, a na sl. 1.16 se prikaàni {emi na hidrostati~ka transmisija: a. so hidromotor (so vrtlivo izlezno dvièwe), i b. hidrostati~en cilindar (so pravolinisko izlezno dvièwe).

Sl. 1.15. Hidrauli~ni pumpi i motori


159

Sl. 1.16. [emi na hidrostati~na transmisija

Sè pokvalitetnata ma{inska obrabotka i golemata konkurencija na kompanii {to proizveduvaat hidrauli~ni komponenti ovozmoùva sniùvawe na cenite i sè pomasovno koristewe na hidrauli~nata transmisija kaj mehanizacijata.

Hidrauli~nite cilindri sluàt za izvr{uvawe na pravolinisko dvièwe so golema sila, pri {to ovozmoùvaat podigawe na te{ki sklopovi (na primer, pove}eredni plugovi, hederi na kombajni, streli na tovara~i, zatvorawe na te{ki zasuni i dr.).

I za hidrauli~nite cilindri moè da se istakne deka postepeno gi istisnuvaat ~isto mehani~kite uredi za podigawe (so lostovi, sajli i dr.).

Pritisocite {to gi ostvaruvaat hidrauli~nite pumpi do cilindrite i hidromotorite denes ve}e nadminuvaat 70 MPa (700 bari), {to dava niza prednosti, no bara visoka to~nost na izrabotkata.

Sl. 1.17. Izgled na mehanizam za podigawe so hidrauli~en cilindar


160

Hidrodinami~kite prenosni sistemi rabotat so turbinsko potisnuvawe na fluidot od edna komora so lopatki kon druga komora so lopatki. Ovie prenosnici se koristat i kako hidrodinami~ki spojki i kako hidrodinami~ki prenosnici (transformatori). Naj~esto se koristat kaj vozilata {to imaat avtomatski menuva~, no i vo site slu~ai na te{ka mehanizacija (te{ki traktori, kombajni i dr.) me|u pogonskiot motor i mehani~kata transmisija.

Sl. 1.18. Hidrodinami~ka transmisija

v. Pnevmatska transmisija

Pnevmatskata transmisija raboti sli~no kako hidrostati~kata, samo {to namesto hidrauli~no maslo, kako fluid koristi komprimiran vozduh (sl. 1.19.).

Vozduhot se komprimira vo kompresor i preku creva i cevki odi vo rezervoarot, kade {to so pomo{ na ventili i razvodnici se doveduva do pnevmatskite cilindri ili do pnevmatskite motori.


161

Sl. 1.19. Pnevmatska transmisija

Ovoj vid na transmisija se koristi za rotacisko dvièwe (na primer, vrtewe na trkala) ili za podigawe ili pridviùvawe na nekoi rabotni mehanizmi (lostovi, {iberi, vrati i dr.), a se koristi osobeno vo eksplozivni sredini (rudnici, hemiska industrija, drvna industrija, petrohemija i sl.).

Koeficientite na iskoristenost kaj pnevmatskata instalacija (osobeno pnevmatskite motori) e osobeno niska i ne nao|a {iroka primena.

g. Kombinirana transmisija

Prenosot na silata (odnosno vrte`niot moment) od pogonskiot motor do rabotnite ili voznite mehanizmi moè da se izvr{i so kombinacii na golem broj raznovidni ma{inski elementi (vratila, spojki, zap~enici, remeni) so drugite vidovi na prenosnici (pnevmatski, hidrauli~ni, elektri~ni).

Tuka bi trebalo da se napomene deka aktiviraweto na oddelen raboten sklop, moè da se izvr{i so ra~ki, tasteri, volani, "xojstici", a toj signal od rakuva~ot so ma{inata, po mehani~ki, elektri~en, hidrauli~en, pnevmatski ili kombiniran pat se prenesuva do soodvetniot raboten sistem.

So ogled na krupnosta na nekoi ma{ini i nivnite sklopovi, sè pove}e se koristat t.n. servo sistemi, ~ija{to uloga e da ja zasilat ~ove~kata sila za da se ostvari nekoe dvièwe (na primer, zavrtuvawe na upravuva~kite trkala na teòk traktor).


162

Ona {to mora da se napomene za mehanizacijata e nivnata ERGONOMI^NOST; so drugi zborovi, udobnosta na upravuvawe so ma{inata. Taa opfa}a komotno i prisposoblivo sedi{te na ma{inistot, za{titenost od vibracii i vreva, klimatiziranost na kabinata, preglednost na rabotnata zona i na instrumentite i sekako rabotna sigurnost.

Vloùvaweto vo ergonomijata kaj mehanizacionite ma{ini, sekoga{ doveduva do zna~itelno povisoka produktivnost, so {to site vloèni sredstva mnogu brzo se vra}aat.

So ogled na toa {to golem broj od zemjodelstite ma{ini rabotat pred sè vo letniot period, pri mnogu visoka temperatura (no ponekoga{ i pri obilni vrneì) za{titata od atmosferskite vlijanija vo kabinata ovozmoùva rabota bez prekini na rabotata.

Za ostvaruvawe na pogolemi efekti, kaj mehanizacijata denes se koristat i najsovremeni tehniki i merki (na primer, GPS).

1.3.1. Karakteristi~ni nadgradbi i priklu~ni sistemi

Naj~esto, zemjodelskata ma{ina se dviì kako vozilo {to moè da ima svoj pogon za dvièwe ili, pak, vle~ena e od drugo vozilo (traktor).

No, osven dvièweto kako vozilo, zemjodelskata ma{ina izvr{uva i drugi dvièwa so cel da ja izvr{i svojata osnovna funkcija (na primer, seewe, sadewe, berba i dr.).

Tie drugi uredi kaj poledelskata mehanizacija se mnogu razli~ni, zavisno od toa za {to se koristi. Taka, na primer, nadgradbata na ma{inata za berba na grozje se razlikuva od nadgradbata na ma{inata za berewe kompiri ili repa ili, pak, za berba na pamuk (sl. 1.20).

Duri i eden ist vid ma{ina (za ista namena) od razli~ni proizvoditeli moè da ima zna~itelni razliki, kako vo oblikot, gabaritetite, kapacitetite i dr.

Zatoa, tuka treba da se ukaè deka opisot na sekoja ma{ina i nejzinite karakteristiki moè da se napravi samo vo soodvetniot oddel (glava) koga }e se opi{uva i izu~uva celata grupa srodni ma{ini.


163

Sl. 1.20. Ma{ini za berewe pamuk i kompiri

Tamu }e se napravi soodvetna klasifikacija spored namenata, kapacitetite i drugi va`ni eksploataciski karakteristiki.

Kako i vo drugite oblasti, osobeno vo proektiraweto, proizvodstvoto, eksploatacijata i odr`uvaweto na mehanizacijata, mora da se ima predvid ekonomskiot aspekt, t.e. da se sozdade takov sistem koj }e gi svede tro{ocite na najmala mo`na merka, so {to se ostvaruva efektivna i profitabilna rabota.


164

2. MA[INI ZA OSNOVNA I DOPOLNITELNA OBRABOTKA NA PO^VATA

2.1. Zna~ewe na obrabotkata na po~vata

So cel da se postigne pokvalitetno proizvodstvo na hrana potrebno e po~vata da se podgotvi na soodveten na~in. So osnovnata obrabotka se postignuva drobewe, me{awe i prevrtuvawe, rastresuvawe na po~vata. Se postignuva podobro propu{tawe na vodata.

So prevrtuvaweto na po~vata, dolnite sloevi se pojavuvaat gore, a onie {to bile gore so ostatoci od treva i drugi rastenija odat dolu. Nastapuva me{awe i zna~itelno se podobruvaat aerobnite i biohemiskite uslovi, {to doveduva do pogolemi prinosi.

Mehani~kata obrabotka na po~vata se deli na tri grupi:

- Osnovna obrabotka, so koja se vr{i orawe od 270 do 300 mm ili ponekoga{ za zbieni ili mokri po~vi i do 1.000 mm.

- Povr{inska obrabotka, so koja se vr{at podgotovki na po~vata za sadewe i seewe so dlabo~ina do 180 mm.

- Specijalna obrabotka e onaa so koja se vr{at obrabotki na specifi~ni tereni (kameniti zemji{ta, mo~urlivi po~vi, po~vi so mnogu korewa i sl.).

Na sl. 2.1. e prika`an eden plast od po~vata pri osnovnata obrabotka i po nea, kade {to plastot se prevrtuva za 180°. Postojat pove}e kombinacii, pri {to plastot se prevrtuva celosno ili vo delovi za agol od 135° do 180°. So toa se postignuvaat razli~ni efekti vo zavisnost od toa {to se see i za kakov vid po~va se raboti, za {to odlu~uvaat agronomite.

Za seto toa se koristat soodvetni plugovi i traktori.

Sl. 2.1. Prikaz na plast od po~vata pred i po osnovnata obrabotka


165

2.2. Klasifikacija na ma{inite za osnovna i dopolnitelna obrabotka na po~vata

Ma{inite za obrabotka na po~vata moàt da se podelat spored dve osnovi:

- tehnolo{ki (ralni~ki plugovi, diskovi plugovi, frezi, razriva~i, kultivatori, brani, ramna~i, valci i dr.);

- energetski (pasivni, aktivni i kombinirani).

Pasivnite rabotni organi se onie {to se vle~at od traktori i ne izvr{uvaat dopolnitelno vrtewe ili oscilirawe so zaseben pogon.

Aktivnite rabotni organi, pak, od svoja strana, ne samo {to se prika~eni na traktor {to se dviì napred, tuku preku vratilo dobivaat dopolnitelen pogon. Tipi~en primer se frezma{inite.

Kombiniranite ma{ini imaat kako pasivni organi, taka i aktivni.

2.3. Klasifikacija na plugovite

Plugovite se osnoven na~in na obrabotka na po~vite. Tie se razvivale vo tekot so vremeto i denes moàt da se podelat vo slednite grupi [1]:

- ralni~ni (leme`ni) plugovi,

- plugovi obrnuva~i,

- diskovi i ~iniesti plugovi,

- lozaro-ovo{tarski me|uredni plugovi,

- podriva~i i razriva~ki plugovi,

- specijalni plugovi.

2.3.1. Ralni~ni (leme`ni) plugovi

Za osnovna obrabotka na po~vata se koristat ralni~nite plugovi, {to vo procesot na orawe go se~at po~veniot plast i pri podigaweto go zavrtuvaat.

Ralni~nite plugovi se delat na plugovi za plitko, sredno i dlaboko orawe.


166

Konstrukcijata na ralni~nite plugovi (sl. 2.2) se sostoi od pove}e delovi i toa:

- rabotni delovi (plu`no telo),

- dopolnitelni delovi (dodatoci),

- pomo{ni delovi (ramki, trkala, podiga~, sigurnosni uredi i dr.).

Sl. 2.2. Ralni~ki plug

Plu`noto telo se sostoi od: ralnik (1), odmetnuva~ka {tica (2), polzec so peta (3) i nosa~ (4), no` (5), pretplu`nik (6), pero na odmetnuva~ka {tica (8) i podriva~ (7).

Brojot na plu`nite tela moè da bide eden ili pove}e (na sl. 2.2a e prikaàn plug so pet plu`ni tela).

Kaj nekoi plugovi postoi mo`nost da se menuva polo`bata na se~ivoto (ralnikot) vo odnos na pravecot na dvièwe so {to moè da se vlijae na otporite na orawe (spored V. P. Gorja~kin).

Ralnikot e eden od najva`nite delovi na plugot (sl. 2.3), toa e vsu{nost se~ivoto, {to go opfa}a polovinata od celokupniot otpor pri oraweto.

Sl. 2.3. Ralnik a, b


167

Materijalot na ralnikot mora da bide ~elik legiran so mangan za da ne se istro{uva (otapuva). Vrvnite proizvoditeli na ovie delovi upotrebuvaat specijalni recepturi za termi~ka obrabotka na ~elikot.

Postojat i takanare~eni podeleni (dvodelni) ralnici i dijamantski ralnici.

Mnogu ~esto ralnicite se izrabotuvaat kako samoostre~ki (so dva razli~ni tvrdinski sloja), ~ija{to trajnost e do deset pati pogolema od obi~nite ralnici.

Odmetnuva~kata {tica ima za cel da go podigne otse~eniot plast, da go izme{a i prevrti. Oblikot na ovoj del e zakriven taka, za da ovozmoì uspe{no prevrtuvawe na plastot (sl. 2.4). Ponekoga{ mu se dodava pero od zadniot del za da go podobri prevrtuvaweto

Sl. 2.4. Odmetnuva~ka {tica

Sl. 2.5. Oblici na odmetnuva~kata {tica

Spored oblicite na odmetnuva~kata {tica tie se izveduvaat vo pove}e varijanti: cilindri~ni, spiralni, poluspiralni, romboidni, re{etkasti i drugo (sl. 2.5).

Nosa~ot (4) e del od plugot {to gi drì vo celina site drugi delovi od plu`noto telo. Toj od gornata strana se povrzuva za ramkata na plugot na koja se postavuvaat i drugite delovi od plugot.

Polzecot so peta (3) sluì da gi primi strani~nite pritiskawa od prevrtuvaweto na plastot i se lizga, potpiraj}i se strani~no i dolu na izoranata brazda. Toj sluì da go drì pravecot na oraweto kako strani~no, taka i vo pogled na dlabo~inata.


168

Sl. 2.6. Polzec so peta

Noòt na plugot (5) sluì za vertikalno se~ewe na plastot i negovo blago otfrlawe kon desno za polesno da se potfati so odmetnuva~kata {tica. Pred sekoe plu`no telo mora da ima no` (sl. 2.7).

Postojat dva tipa noèvi: obi~en i diskov.

Sl. 2.7. Noèvi: a) obi~en b) diskov

Mnogu e va`na postavenosta na noòt pred ralnikot (vidi sl. 2.7. a i b).

Od dopolnitelnite delovi na plugot potrebno e da se spomene pretplu`nikot (6) od sl. 2.2. i sl. 2.8., koj go se~e gorniot sloj na po~vata za 50 do 150 mm i go otfrla na dnoto na brazdata. Li~i na plu`noto telo, no e pomalo; posebno kaj plugovi koi oraat na nivi so zarasnata treva ili livadi.


169

Sl. 2.8. Pretplu`nik: a) i b)

Ostanati dopolnitelni delovi na plugovite se zaoruva~ite (za da se izvr{i ili zaoruvawe na arskoto |ubre vo brazdite) i podriva~ite (rastresuvawe na podoraniot sloj).

Pomo{nite delovi na plugovite se:

- ramkata (na koja se pricvrstuvaat site drugi delovi) i koja se vle~e od traktorot

- trkalata (vr{at uloga na transport i regulacija na dlabo~inata na oraweto). Gi ima obi~no tri (edno zadno, pomalo i dve predni, pogolemi).

So mehanizmot za podigawe i spu{tawe na plugot se vr{i spu{tawe (koga se ora) ili podigawe (pri transport i vrtewe vo nivata). Postojat mehani~ki sistemi i hidrauli~ni (kaj novite konstrukcii).

Ralni~kite plugovi moàt da bidat noseni, polunoseni i vle~eni.

Seto ona {to be{e opi{ano kaj ralni~kite (leme`ni) plugovi vaì i za drugite, so taa razlika {to vle~enite plugovi nemaat mehanizam za nosewe, tuku se postaveni na ram so tri trkala i se pote{ki (odnosno imaat po pove}e plu`ni tela), pa se vle~at so te{ki traktori (obi~no gaseni~ari) (sl. 2.9.).

êsto se upotrebuvaat za mnogu dlaboki orawa. Regulacijata na vakvite plugovi se vr{i so hidraulika vo site pravci (gore, levo, desno). Mnogu e va`no linijata na otporot da se sovpadne so vle~nata sila od traktorot, za da ne se javat otklonski sili.


170

Sl. 2.9. Vle~en plug

2.3.2. Plugovi obrnuva~i

Plugovite obrnuva~i se sostojat od prava ramka na koja se postaveni plu`ni tela so leva i desna strana (plastovite mo`at da se otfrlat kako nalevo, taka i na desna strana) (sl. 2.10. i sl. 2.11).

Sl. 2.10. Obrnuva~ki plugovi

Sl. 2.11. Obrnuva~ki plug

So zavrtuvawe na ramkata, ednite, na primer levite plugovi, se spu{taat, a desnite se podigaat gore i obratno. Postojat za{tedi na energija kaj ovoj vid plugovi, no tie ne se nameneti za dlaboko orawe.


171

2.3.3. Diskovi i ~iniesti plugovi

Poradi golemite otpori i potro{uva~ka na energija kaj ralni~kite plugovi, napraveni se razli~ni koncepti na konstrukcii kako {to se diskovite i ~iniestite plugovi, ~ij{to princip na dejstvo e potpolno razli~en.

Namesto plu`noto telo, ovde se koristi disk {to slobodno se vrti vo svojata oska. Diskovite se blago vdlabnati (kako kalota so dijametar do 800 mm); sekoj disk e narastojanie od 300 mm eden od drug.

Iako otporite se pomali, ovie plugovi se pote{ki. Slu`at za orawe do 300 mm dlabo~ina.

Sl. 2.12. Diskovi plugovi

^iniestite se sli~ni na diskovite, no namesto odvoeni, se postavuvaat pove}e na edna ista oska, na me|usebno rastojanie od okolu 60 mm. Nivnite dijametri se do 650 mm (sl. 2.13.).


172

Sl. 2.13. îniesti plugovi

Ovie plugovi se polesni od diskovite. Sluàt za plitko orawe do 100 mm.

2.3.4. Plugovi rigoleri

Sluàt za dlaboki orawa do eden metar dlabo~ina, so cel podgotovka na lozovi i ovo{ni nasadi. Sli~ni se na ralni~kite plugovi, no se mnogu pogabaritni i pote{ki (sl. 2.14).

Sl. 2.14. Plug-rigoler


173

2.3.5. Lozaro-ovo{tarski plugovi

Za obrabotka na prostorot me|u redovite na ovo{kite ili lozovite nasadi se koristat t.n. "V" plugovi. Mo`at da bidat izvedeni so neparen broj rabotni tela, na primer 3, 5, 7, 9 itn.

Sl. 2.15. Lozaro-ovo{tarski plug

Od sl. 2.15. se gleda deka prevrtuvaweto na plastovite e i levo i desno.

2.3.6. Podriva~i i razriva~i

Podriva~ite kako raboten organ za osnovna obrabotka na po~vata, vsu{nost, e organ koj ja raslojuva zemjata na dlabo~ina do eden metar so cel da ja podgotvi za prodirawe na vodata i vozduhot vo podlabokite sloevi. Ovoj vid obrabotka ne ja prevrtuva zemjata. Se vle~at ili se nosat edno ili pove}e rabotni tela podriva~i.

Obi~no otporite se golemi i se koristat te{ki traktori za vle~ewe.


174

Sl. 2.16.Razriva~i Sl. 2.17. îzel razriva~

"îzel" razriva~ite ne ja prevrtuvaat zemjata, no ja pravat porovka i imaat pomali otpori. Najmnogu se koristat vo Severna Amerika.

2.3.7. Specijalni plugovi

Postojat pove}e vidovi specijalni koncepti na plugovi, od koi ovde bi gi nabrojale slednite:

- êtiriagolen pomestuva~ki plug (za zaoruvawe na strni{ta do dlabo~ina od 350 mm);

- Rotacioni plugovi (so plu`no telo i so dopolnitelen rotor za sitnewe na plastot);

- Dvoslojni plugovi (so plu`no telo so dopolnitelen razriva~);

- Lorencov plug (plu`na horizontalna zavojnica {to so rotacija vr{i se~ewe i prevrtuvawe na plastot);

- Japonski plug (sli~no na Lorencoviot plug, no so vertikalna plu`no zavojna lenta);

- Rotacioni motiki (lopatki) (so rotacija na vratilo na koe se postaveni lopatki {to kopaat i go prevrtuvaat plastot).

Site ovie plugovi imaat sosema mala primena.


175

2.4. Ma{ini za dopolnitelna obrabotka na po~vata

So dopolnitelnata obrabotka se izvr{uva prisposobuvawe na prethodno izoranata po~va za posevite {to treba da se nasadat. Pred sè, potrebno e sitnewe na krupnite grutki, da se eliminira plevelot, da se izramni povr{inata so sitna rovka zemja i da se ovozmoì prodirawe na |ubrivata, herbicidite i vlagata.

Ma{inite za dopolnitelna obrabotka na po~vata se naj~esto {iroki kombinirani postrojki {to se vle~at so traktor, iako postojat i takvi {to se samoodni.

Poèlno e ovoj vid mehanizacija {to pomalku da ja gazi ve}e podgotvenata po~va.

2.4.1. Rotofrezi

Rotofrezite se aktivni rabotni organi, bidej}i pokraj toa {to se dviàt vle~eni kon napred, nivnoto glavno dvièwe e rotacijata na vratilo na koe se pricvrsteni noèvite i toa zglobno ili kruto. Pogonot na vratiloto na rotofrezite doa|a preku priklu~noto vratilo na traktorot.

Osnovnata namena na rotofrezite e kr{eweto na grutkite, no i uni{tuvawe na plevelot, me{awe na povr{inskiot sloj na po~vata, zaoruvawe na strni{te i dr.

Sl. 2.18. Rotofrezi


176

Podigaweto i spu{taweto na konstrukcijata koja go nosi rotorot so noèvite ovozmoùva regulacija na dlabo~inata i intenzitetot na drobewe. Brojot na vrteìte moè da se regulira od traktorot (100 do 300 vr/min).

Rotofrezite se podobri za koristewe vo posuvi po~vi i vo ovo{tarstvoto.

Vo tekot na procesot, traktorot treba da se dviì so mala brzina 3-6 km/h, i na toj na~in, vsu{nost, 90 procenti od celata energija se tro{i vo rotorot.

Dlabo~inata na rabotata e mala, do 150 mm.

2.4.2. Kultivatori so moti~ki

Za predseidbeni podgotovki na po~vite, pred sè sitnewe, se koristat ma{ini nare~eni kultivatori. Osobeno e va`no da se istakne deka so ovoj vid ma{ini plevelite se uni{tuvaat i nad 90 procenti. Tie se, pred sè, vle~eni i noseni na traktori.

Sl. 2.19. Kultivator

Na metalna ramka, na posebni nosa~i, se zaka~uvaat (so zavrtki vo dva ili tri reda) moti~kite koi ja sitnat po~vata i gi rasekuvaat plevelite. Oblikot na moti~kite moè da bide razli~en, vo zavisnost od toa kakva zada~a treba da se izvr{i.

[iro~inata na metalnite ramki so moti~kite treba da bide pogolema od tragata na trkalata na traktorot, so toa {to rasporedot na moti~kite da bide takov {to krajnite se obi~no spu{teni za 50 mm ponisko, za da go rastresat izgazeniot sloj od trkalata na traktorot.


177

2.4.3. Diskovi kultivatori

Ovie kultivatori namesto motiki imaat diskovi {to se postavuvaat eden do drug (sl. 2.20).

Sl. 2.20. êtiribateriski diskov kultivator

Nivnata zada~a e ista kako prethodnite; obi~no moàt da bidat dvo- ili ~etiri-bateriski.

2.4.4. Brani

Ova pretstavuva ednostaven vle~en ured za sitnewe na grutkite, otklonuvawe na plevelot, pokrivawe na semeto (ako e poseano), me{awe na |ubreto.

Branite se metalni ramki na koi od dolnata strana se postavuvaat vo pove}e redovi, metalni ispusti {to moàt da bidat vo oblik na klinovi (igli), fleksiski lenti, mreì, yvezdi i drugo. [iro~inata na zafatot na branite se dviì od 3 do 15 metri so masa do 1,5 toni.


178

Sl. 2.21. Brani so klinovi a) b)

Osven prethodno opi{anite, postojat brani so aktivno dejstvo. Imeno, od priklu~noto vratilo na traktorot se pogonuvaat rotori so bocki (klinovi) {to so vrteweto ja izvr{uvaat svojata funkcija. Drug aktiven vid se brani so klatewe (oscilirawe).

2.4.5. Valjaci

Ponekoga{ po~vata, osven {to treba da se isitnat grutkite, ima potreba vo izvesna merka da se nabie povr{inskiot sloj. Toa e ~esto slu~aj koga korenot na rastenieto ne dopira do po~vata, {to vo nekoi slu~ai na mnogu porozna po~va e onevozmoèno, bidej}i korenot bi lebdel vrz porata i }e izumre.

Valaweto treba da se vr{i samo na suvi po~vi.

Valjakot moè da bide:

- nazaben,

- mazen,

- prstenest,

- so gumeni trkala.

I valjacite moàt da bidat noseni i vle~eni od traktor.


179

Sl. 2.22. Valjak, nazaben

2.4.6. Odrùvawe na ma{inite za osnovna i dopolnitelna obrabotka na po~vata

Redovnoto odrùvawe na ma{inite i opremata za obrabotka na po~vata e nu`no poradi nivnata sigurna rabota i dolg vek na sluèwe.

Plugovite e potrebno da se pregleduvaat i da se ~istat sekoj den. So pregledot treba da se utvrdi sostojbata na site delovi na plugot i nivnata funkcionalnost. Ako kaj delovite se zabeleàt trajni deformacii, izabenosti, zjaevi i sli~no, treba da bidat sanirani ili zameneti. îsteweto na kalta i rastitelnite ostatoci obezbeduva podobra efektivnost.

Podma~kuvaweto treba da se vr{i gri`livo i vo intervali {to gi propi{uva proizvoditelot. Po zavr{uvaweto na sezonata na orawe, plugovite treba temelno da se izmijat i da se konzerviraat so soodvetni antikorozivni sredstva (masti) i na krajot da se skladiraat na soodvetni mesta za{titeni od vlaga i atmosferski vlijanija.

Kultivatorite treba redovno da se podma~kuvaat na mazalkite, ponekoga{ i dva pati vo denot, a sostojbata na moti~kite i noèvite da se kontrolira i ako treba da se ostrat.


180

Na krajot na sezonata se mie i se su{i, a potoa soodvetno se konzervira i se ostava na soodvetno mesto vrz drveni podmetnuva~i i vo suva prostorija.

Diskovite kultivatori pred upotrebata treba da se pregledaat dali se iskriveni ili zatapeni. îsta~ite na diskovite treba da se pravi i oddale~eni na 1 mm od diskovite.

Na krajot od sezonata, se mijat, se postavuvaat na drveni podmetnuva~i i se rasklopuvaat site leì{ta, se ~istat i se podma~kuvaat so nova mast, i sè drugo se za{tituva so soodvetni konzervansi.

Branicite i valjacite se pregleduvaat pred upotreba. Se podma~kuvaat onie delovi {to se vrtlivi ili pomestlivi, a na krajot na sezonata se mijat, se su{at i se prema~kuvaat so sredstva za konzervirawe preporaani od proizvoditelot. Isto kako i site drugi rabotni organi za osnovna i dopolnitelna obrabotka na po~vata, treba da se postavat vrz drveni podmetnuva~i i da se ~uvaat vo suvi prostorii za{titeni od atmosferski vlijanija.

Griàta za ovoj vid sredstva dava garancija za dolgogodi{na uspe{na upotreba.


181

3. MA[INI ZA \UBREWE I ZA[TITA

3.1. Op{to za |ubreweto na po~vata

\ubreweto na po~vata gi obezbeduva potrebnite hranlivi materii na rastenijata bez koi prinosite bi bile mali.

\ubreweto moè da bide izvr{eno so razli~ni vidovi |ubriva: arski ({talski) i ve{ta~ki (mineralni).

\ubreweto moè da bide osnovno, koga se rasturaat vrz po~vata, pa potoa se vr{i zaoruvawe.

Predseidbenoto |ubrewe se izvr{uva so rasturawe na |ubreto vrz povr{inata i potoa so ma{ini za dopolnitelna obrabotka se me{a so po~vata. No, ova |ubrewe moè da se izvr{uva istovremeno so seeweto i sadeweto, so specijalnite uredi za sadewe.

Prihranuvaweto e |ubrewe koe se izveduva za vreme na vegetacijata. Toa moè da bide izvr{eno kako lenti ili povr{inski.

Dlabo~inata na vmetnuvaweto na |ubreto i koncentracijata zavisi od vidot na rastenijata i po~vite.

Ma{inite za |ubrewe treba da ispolnat nekolku uslovi:

- mo`nost za dozirawe na razli~ni koli~estva,

- ramnomernost vo raspredelbata na |ubrivoto,

- upotreba na pove}e razli~ni vidovi |ubrivo,

- trajnost i lesno odrùvawe i ~istewe.

3.2. Vidovi ma{ini za |ubrewe

Za da se ispolnat uslovite {to se prethodno izneseni, |ubreto treba da bide dovedeno na nivite so prevozni sredstva, a potoa so specijalni ma{ini da se rasporedi vo po~vata ili nad nea.

Vo zavisnost od vidot na |ubreto, postojat slednite vidovi ma{ini:

- tovara~i na arsko |ubre,

- rastura~i na arsko |ubre,


182

- ma{ini za rasturawe na mineralni |ubriva,

- ma{ini za rasturawe na te~no |ubrivo.

3.2.1. Tovara~i za arsko |ubre

Specifi~nostite na arskoto ({talsko) |ubre baraat poseben vid na ma{ini koi se narekuvaat tovara~i. Iako e mo`no ra~no tovarawe vo prevozni sredstva ili pak ra~no pretovaruvawe vo sandaci za rasturawe, sepak, poradi teìnata na ovoj vid rabota se koristat traktorski tovara~i (predni i zadni), no i specijalni i univerzalni tovara~i.

Vo zemjodelstvoto, poradi neophodnosta od koristeweto na traktorite, proizvoditelite na ovoj vid ma{ini konstruirale takvi dopolnitelni mehanizmi koi moàt da bidat upotrebani za {irok dijapazon zemjodelski raboti. Toa e pred sè, ovozmoèno so priklu~noto vratilo, {to moè da pogonuva golem broj dopolnitelni ma{ini, isto taka so vgraduvawe na hidrauli~en sistem so koj se vr{i pogonuvawe na lostov mehanizam za tovarawe od prednata strana na traktorot (preden traktorski tovara~, sl. 3.1.) ili, pak, od zadnata strana so koristewe na mehanizmot za podigawe i spu{tawe na plugovite (sl. 3.2.).

Sl. 3.1. Preden traktorski tovara~


183

Sl. 3.2. Zaden traktorski tovara~

Rabotniot organ na traktorskite tovara~i moè da bide ko{, no za arsko |ubre podobro e da bide izveden vo forma na vila so pove}e zapci, ~ija{to dolìna e do 0,7 m. Visinata na podigawe e do tri metri, {to e dovolno |ubreto da se natovari na kamion ili traktorska prikolka.

Mehanizmot za podigawe kaj predniot traktorski tovara~ se pogonuva so dva hidro-cilindri {to dobivaat energija od hidrauli~niot sistem na traktorot.

Podigaweto i isipuvaweto na raskoto |ubre so vakov vid tovara~ e ednostavno i efikasno.

Kaj zadniot traktorski tovara~ principot na rabota e sli~en, no toj se montira na zadnata strana na traktorot. êstopati toj se izveduva so strela i grabalka so kanxi (sl. 3.2. a i b).

Moàt da podignat tovar i preku 500 kilogrami.

3.2.2. Ma{ini za rasturawe na arsko |ubre

Ovie ma{ini se izveduvaat kako prikolki vo koi e smesten uredot za rasturawe {to se sostoi od verièn transporter so grebla, {to |ubreto go nosi kon zadniot del na prikolkata, do rotaciskite rasfrla~i koi dobivaat pogon od priklu~noto vratilo na traktorot preku kardanski vratila i zap~esti parovi.


184

Rotaciskite rasfrla~i moàt da bidat postaveni vertikalno (sl. 3.3.a) ili horizontalo (Sl.3.3.b).

Sl. 3.3. Rasfrla~i na arsko |ubre: a) Sl. 3.3.b)

So reguliraweto na broevite na vrteì na veri`niot transporter i nezavisno na rotorite (horizontali ili vertikalni) moè da se postigne sakanoto koli~estvo na |ubre po edinica povr{ina Q [t/ha].

Toa se presmetuva na sledniot na~in:

Kade {to se:

Q [t/ha] - normirano koli~esto na rasturenoto |ubre po edinica povr{ina;

G [t] - nosivost na sandukot na prikolkata;

B [m] - {iro~ina na rabotniot zafat na rastura~ot;

s [m] - pat na koj se ispraznuva sandakot.

Primer: Ako eden sandak na rastura~ot na arsko |ubre ima nosivost G = 4 t, {iro~inata na zafatot e B = 3 m, a patot za koj }e se isprazni celiot sandak e 400 m, toga{ }e se dobie:


185

Ako arskoto |ubre se ostava vo kupovi na odredeni mesta na nivite, toga{ toa se raspostila so buldozerski ured postaven na traktor. Na ovie uredi moàt da im se postavat i dopolnitelni rotori koi go rasfrlaat |ubreto na dvete strani do {iro~ina od po deset metri od dvete strani.

3.2.3. Ma{ini za rasturawe na mineralni |ubriva

Intenzivniot rast na rastitelnite kulturi gi iscrpuva site hranlivi sostojki od po~vata i taa brzo se ispostuva, pa zatoa e neophodno nadomestuvaweto na istite da bide navremeno i ramnomerno.

Mineralnite |ubria {to se vo tvrda sostojba (kako zrna od 2 do 5 mm) se rasturaat po nivite kolku {to e mo`no poramnomenrno so odredena gustina. Ovie ma{ini imaat sandaci so kapacitet od 2 do 12 toni, so mo`nosti za regulacija na koli~estvata po hektar vo mo{ne {iroki granici od 50 do 4.000 kg/ha.

Pogonot na ovie rastura~i moè da bide od priklu~noto vratilo na traktorot ili od trkalata na samiot vle~en sandak.

Postojat i samoodni ma{ini koi se so mnogu visok kapacitet.

Principite za rasprskuvawe na mineralnite |ubriva moè da bidat:

- mehani~ki (so ~inii, so transporten dodava~, zavoen transporter (polàv, {neka), so beskraen sinxir);

- centrifugalen (so eden ili dva brzorotira~ki diska so lopatki; dijametarot na diskot e do 700 mm i se vrtat so 400-600 vrt/min. Pogonot e od hidromotor. Domenot na isfrlawe e do 20 metri);

- pnevmatski (so pomo{ na vozdu{en mlaz se zafa}a |ubreto {to se dozira i se isfrla i do 36 metri);

- oscilatorna cevka (toa e, vsu{nost, horizontalna cevka {to vr{i agolno oscilira~ko dvièwe so okolu 540 osc/min. Isfrluvaweto e vo granici od 4 do 15 metri. Nema dovolna ramnomernost.).


186

Sl. 3.4. Pnevmatsko rasfrluvawe

Osven mineralnite zrnesti |ubriva, postojat i pra{kesti |ubriva. Za nivno rasturawe na nivite se koristat posebni cisterni ili prikolki na koi ima kompresorski ured so ~ija{to pomo{ se povlekuva odredeno koli~estvo vo v{mukuva~ot, a potoa se zafa}a od mlazot komprimiran vozduh i se rasfrla sli~no kako i zrnestoto mineralno |ubrivo vo pnevmatskite rasfrluva~i.

Poseben vid na |ubrewe so mineralni |ubriva e koga toa }e se rastvori vo voda, a pri procesot na navodnuvawe rastenijata zaedno so vodata gi dobivaat potrebnite mineralni supstancii.

Na sl. 3.5. e prika`ana {ema na zatvoren ured {to e vrzan za venturievata cevka, niz koja protekuva voda i poradi razlikata na pritisocite na po{irokiot i potesniot del, |ubreto se povlekuva i se potiska zaedno so vodata. Postoi mo`nost da se izvr{i regulirawe na potrebnoto koli~estvo |ubrivo vo vodata.

Sl. 3.5. Ured za |ubrewe od zatvoren tip


187

3.2.4. Ma{ini za rasturawe na te~no |ubrivo

Kaj golemite farmi za krupen dobitok postoi mo`nost za sobirawe na te~noto |ubre koe ima korisni minerali za |ubrewe (osobeno azot).

Ma{inite koi slu`at za |ubrewe so te~ni goriva se delat na dva vida:

- za organski te~ni |ubriva,

- za mineralni te~ni |ubriva.

Vo su{tina, i ednite i drugite pretstavuvaat cisterni koi imaat uredi za samopolnewe, me{awe i rasprskuvawe.

Ma{inite za mineralni te~ni |ubriva se cisterni za amonijak. Vakvite ma{ini so cel za podpo~veno |ubrewe so cevki i creva go doveduvaat te~noto |ubrivo zad rabotniot organ (23), kako na sl. 3.6. i se vbrizguva vo po~vata.

Sl. 3.6. Vbrizguvawe na te~ni mineralni |ubriva

3.2.5. Eksploataciski karakteristiki na ma{inite za |ubrewe

Ramnomernosta na rasturenoto |ubre vo po~vata, kako i koli~estvoto se najva`nite eksploataciski karakteristiki na ma{inite za |ubrewe i tie se zavisni od vidot na |ubrivoto, preciznosta na mehanizmite za rasfrlawe (rasporeduvawe) i od drugi rabotni uslovi.


188

Potrebnoto koli~estvo |ubrivo moè da se presmeta spored slednava formula:

kade {to se:

q [kg] - koli~estvo na |ubrivo;

Q [kg/ha] - normirano koli~esto na |ubrivo;

B [m] - {iro~ina na rabotniot zafat na rastura~ot;

v [km/h] - brzina na dvièwe;

t [min] - vremetraewe na |ubreweto.

3.2.6. Odrùvawe na ma{inite za |ubrewe

Ovoj vid ma{ini se osobeno izloèni na hemiska agresija (korozija) i zatoa e neophodno pravilno odrùvawe.

Po zavr{enata rabota ma{inata treba da se isprazni i temelno da se is~isti, izmie i isu{i. Potoa se stava vo soodvetna prostorija nadvor od atmosferski vlijanija. Pred po~etokot na koristewe, se proveruvaat nazna~enite mesta za podma~kuvawe od proizvoditelot, se bri{at i se podma~kuvaat.

Na krajot od sezonata, ma{inite za |ubrewe treba kompletno da se demontiraat i da se is~istat site sostavni delovi (se mijat so voda i soda - rastvor 2-3 procenti). Delovite koi se podma~kuvaat se ~istat so nafta i se ~uvaat vo suvi prostorii.

3.3. Ma{ini za za{tita na rastenijata

Vo tekot na vegetacijata rastenijata se postojano napa|ani od bakterii i {tetnici so {to se namaluva prinosot, kako po kvantitet, taka i po kvalitet.

Vo razvienite zemji se prezemaat soodvetni tretmani na rastenijata, pri {to se uni{tuvaat {tetnicite, no pritoa se nastojuva da ne bide naru{en kvalitetot na prinosot.

Za da se obezbedi za{tita na rastenijata se koristat ma{ini ~ii{to principi na rabota se vo zavisnost od vidot na sredstvoto {to se koristi za taa cel.


189

Spored toa, tie se delat na slednite vidovi:

- prskalki,

- orosuva~i,

- zamagluva~i,

- zapra{uva~i.

3.3.1. Prskalki

Prskalkite se koristat za te~ni pesticidi, koi so pomo{ na pumpi se rasprskuvaat vo sitni kapki.

Prskalkata treba da sozdade kapki so soodvetna golemina i gustina za da go pokrie rastenieto.

Prskalkata se sostoi od rezervoar, filtri, me{alki, izlezni ventili, mlaznici, pumpa, razvodnici i dr.

Seto toa moè da bide izvedeno vo najrazli~ni oblici i golemini.

Pumpite na prskalkite moàt da bidat izvedeni vo pove}e vidovi, na primer:

- membranski,

- klipni (ednostrani i dvostrani),

- zap~esti,

- krilni,

- centrifugalni.

-

Za da moè da se regulira koli~estvoto na za{titno sredstvo, kako i {iro~inata na dometot na kapkite, postojat regulatori i mera~i na pritisokot, no i drugi pomo{ni uredi.

Rasprskuva~ite kako posleden del od prskalkite imaat zada~a da go sozdadat mlazot (sl. 3.7.).


190

Sl. 3.7. Tipovi rasprskuva~i

Vo vetrovito vreme se javuva zaguba na za{titnoto sredstvo pri prskawe. Vo toj pogled, napraveni se mnogu inovacii so koi se postignuva racionalnost i efikasnost pri prskaweto. Pove}eto od tie uredi poprecizno go naso~uvaat mlazot vrz rastenieto i imaat zna~itelni za{tedi.

3.3.2. Orosuva~i (atomizeri)

Ovoj vid ma{ini ima mnogu pogolem domet za isfrlawe na mnogu sitni kapki od za{titnoto sredstvo. Toa se postignuva so koristewe na ventilator (sl. 3.8) {to sozdava brza vozdu{na struja.


191

Sl. 3.8. Sistem za orosuvawe

Delovite na ovoj vid ma{ini se mnogu sli~ni kako kaj prskalkite, no moàt da bidat pomali.

Ventilatorot {to se koristi kaj orosuva~ite moè da bide radijalen ili aksijalen. Vo ponovo vreme se koristat t.n. tangencijalni ventilatori (so vertikalno vratilo). Ovoj vid ventilatori ovozmoùvaat orosuvawe na za{titnata te~nost zaedno so golemi koli~estva vozduh (do 1.000 m3/h).

Na sl. 3.9. e prikaàn eden sistem za orosuvawe ovo{ki

Sl. 3.9. T-orosuva~


192

Orosuva~ite moàt da bidat podeleni vo zavisnost od prenoslivosta:

- grbni,

- zapre`ni,

- samoodni,

- vle~eni (ili noseni) traktorski.

3.3.3. Zamagluva~i

Ako sozdadenite kapki na za{titnata te~nost se pomali od 50 μm, toga{ stanuva zbor aerosolna tehnika.

Ovoj vid za{tita e mnogu ~uvstvitelen na veter i se koristi vo zatvoreni prostori (oranèrii, plastenici).

Sitnite mikronski kapki se sozdavaat pnevmatski, termi~ki ili mehani~ki.

Te~niot pesticid vo zatvoren sad se zagreva na okolu 500°C i isparuva, i vo forma na mikronski kapki (parea) izleguva nadvor kako magla.

3.3.4. Zapra{uva~i

Ako za{titnata supstancija e vo vid na suv prav, toga{ se koristat uredi koi go rasfrlaat pravot bez koristewe voda. Tie uredi se polesni i nivnoto odrùvawe e ednostavno.

Kako nedostatok na zapra{uva~ite e pogolemata zaguba na preparatot, pa potrebno e povtoruvawe na procesot. Drug nedostatok e {to zapra{uvaweto mora da se vr{i vo suvi vremenski uslovi bez veter. isto taka, ovoj vid na za{tita se koristi kaj ograni~en broj rastenija.

Sostavni delovi na zapra{uva~ite se: rezervoarot, me{alkite, ventilatorite, dozatorite i zavr{etocite.

Zavr{etocite se krajnite delovi od uredot za zapra{uvawe i se izveduvaat vo pove}e varijanti (sl. 3.10).


193

Sl. 3.10. Zavr{etoci za zapra{uvawe

3.3.5. Vozduhoplovi kako uredi za za{tita na zemjodelskite kulturi

Kako poseben vid sredstvo za za{tita na rastenijata se vozduhoplovnite sredstva:

- avioni,

- helikopteri.

Prskaweto od vozduh mo`e da se vr{i od nizok let, kako na te~ni, taka i na pra{kesti za{titni sredstva.

Sl. 3.11. Prskawe so helikopter


194

3.3.6. Odr`uvawe na ma{inite za za{tita na rastenijata

Kako i ma{inite za |ubrewe, taka i ovoj vid oprema e neophodno temelno da se ~istat po sekoja upotreba. Eventualnoto ostanuvawe na hemiskata supstanca vo nekoj od delovite na ma{inata }e dovede do intenzivno korodirawe i o{tetuvawe.

Gumenite delovi (creva, zatinki, semerinzi i dr.), treba da bidat odr`uvani strogo spored upatstvata na proizvoditelite. Skladiraweto po zavr{uvaweto na sezonata treba da bide vo suvi prostorii.


195

4. MA[INI ZA SADEWE, SEEWE I SOBIRAWE REKOLTA

4.1. Vidovi seidba

Prinosot na rastenijata zavisi od toa kako e podgotvena po~vata so osnovnite i dopolnitelnite operacii, kako i so |ubreweto i za{titata.

Isto taka, za da se dobie kvaliteten prinos, i proektot na sadewe (seewe) treba da se izvr{i pravilno, navremeno i vo vistinski raspored.

Povr{inskiot sloj na po~vata treba da bide dobro issitnet za da ovozmoì pravilno 'rtewe i niknewe, a podocna i rastewe.

Na~inot na seidbata zavisi od vidot na zemjodelskata kultura, no i od prostornite uslovi (nadmorska visina, vidot na po~vata, kulturata i dr.).

Moàt da se nabrojat pove}e vidovi seidba me|u koi se: rasprsnata seidba, seidba vo redovi, vo lenti, gnezdova, kvadratna, vkrstena i dr.

4.2. Podelba na sealkite

Sealkite se delat spored namenata i toa:

- specijalni,

- univerzalni,

- kombinirani.

Ako semeto e zrnesto so odredena granulacija (na primer, ìtoto), toga{ sealkite se delat spored na~onot na dejstvo:

- mehani~ki i centrifugalni,

- pnevmatski,

- pnevmatsko-mehani~ki.

Ma{inite za seewe treba da go postavat zrnoto na opredelena pozicija i dlabo~ina, da go pokrijat so zemja, vo odredeni slu~ai i da se polie so voda i |ubrivo.

Ma{inite za seewe se razli~ni po konstrukcija i golemina, no zaedni~ki im se slednite sostavni delovi:


196

- sandak za seme,

- aparat za seidba,

- semesprovodni cevki,

- vnesuva~i na seme,

- pokriva~i na semeto.

Osven ovie, postojat i drugi uredi {to pomagaat vo pravilnata seidba, na primer: markeri na sealkata za obele`uvawe traga na poseanite redovi, regulatori na rastojanieto me|u redovite, i na polo`bata (horizontalna) na sealkata.

Sl. 4.1. Sealka - aparat so na`lebeni kolca


197

Na sl. 4.1 [1] e prikaàna edna sealka kade {to se: (1) sandak za seme, (2) me{alka, (3) {iber, (4) na`lebeno kolce, (5) dno na sandakot, (6) zavrtka za regulirawe, (7) pruìna.

Na sl. 4.1.b) se gleda na`lebenoto kolce (5) so koe se regulira kolku zrna od semeto }e bidat zafateni, t.e. kolkava }e bide gustinata na posevot. Ovoj princip na na`lebeno kolce se primenuva kaj najgolem broj aparati za seidba, poradi nivnata sigurna i precizna rabota.

Pnevmatskite sealki (i mehani~ko-pnevmatskite) rabotat na principot na potisnuvawe na zrnata so vozdu{en mlaz. Aparatite za dozirawe na semeto i vo ovoj slu~aj se so na`lebeno kolce (sl. 4.2), so mo`nost za posejuvawe od 2 do 350 kg/ha. Ovoj aparat ima podlaboki i poplitki `lebovi [1], so {to e prilagodliv za razli~ni golemini na zrnoto.

Sl. 4.2. Aparat za dozirawe na zrnata

So pogonskoto vratilo (1) {to se vrti i zafa}a so plitkite `lebovi (4) ili, pak, so dlabokite `lebovi (5) odreden broj zrna i gi nosi kon semeprovodnite cevki za vmetnuvawe vo po~vata.

Ovoj aparat za dozirawe moè da se regulira so pomo{ na prstenot (2) {to se vrti, a na skalata se ot~ituva koli~estvoto seme {to se posejuva.

Postojat poseben vid sealki za okopni kulturi {to treba da go poseat semeto precizno, na strogo opredeleno rastojanie i


198

dlabo~ina. I ovoj vid sealki mo`at da bidat mehani~ki i pnevmatski i se sostojat od slednive glavni delovi:

- sandak (kutija) za semeto,

- aparat za seidba,

- vnesuva~ na semeto,

- pritisni ili nagazni trkala.

Na sl. 4.3. e prika`ana edna precizna sealka za okopni kulturi.

Sl. 4.3. Sealka za precizno seewe

Principot na rabota na ovaa sealka e sledna:

Od sandakot (1) so seme, aparatot za seidba (2) go zafa}a zrnoto i go dodava na vnesuva~ot (3) na semeto, koj go vmetnuva zrnoto na to~no opredeleno rastojanie. Ovoj mehanizam ima nekolku oddeli (kolku {to redovi istovremeno se posejuvaat) i site tie oddeli dobivaat pogon od trkalata (4), odnosno (8).

Ako principot e pnevmatski, kon mehanizmot se dodava i ventilator (7).

Na krajot od ovoj mehanizam se vle~at pokriva~i na semeto {to go zatrupuvaat sekoe zrno i so pritisnite trkala (4) se natapkuva (se pritiska).

Osven aparatite {to imaat na`lebeni kolca, postojat i drugi vidovi, {to go doziraat koli~estvoto na semeto; takvi se na primer aparatite so beskrajna lenta so otvori. Sekako, dene{nata nauka i tehnologija sozdava i novi principi za odvojuvawe na zrnata i nivno to~no dozirawe spored potrebite.


199

Pritoa, se koristat novite soznanija vo elektronikata i kompjuterskata tehnologija.

Kako dopolnitelni uredi kon sealkite se sretnuvaat prskalki za insekticidi, |ubrivo i voda.

4.3. Ma{ini za sadewe i rasaduvawe

Za razlika od ìtnite rastenija i sitnozrnestite semiwa, za koi se koristat prethodno opi{anite sealki, nekoi kulturi, na primer kompirot, kromidot i dr., e potrebno da se posadat na soodveten na~in.

Ovoj vid ma{ini, spored na~inot na vnesuvawe, bi moèle da se podelat na slednite grupi (1):

- sada~ki so direktno vnesuvawe,

- poluavtomatski sada~ki,

- avtomatski sada~ki,

- specijalni.

Kaj sada~kite so direktno vnesuvawe, rabotnikot ra~no gi dodava klubenite (par~iwata) vo vnesuva~ot, koj gi zaboduva vo po~vata i dava zvu~en signal koga da se dodade novo par~e.

Kaj poluavtomatskite sada~ki, rabotnikot gi redi par~iwata kompir (klubenite) vo rotaciski disk so pregradi i tie sami upa|aat vo vnesuva~ite.

Kaj avtomatskite sada~ki sè e avtomatizirano, bidej}i specijalen mehanizam zafa}a precizno eden po eden kluben i se vnesuvaat vo vnesuva~ite.

Specijalnite sada~ki se, vsu{nost, nameneti za sadewe arpaxik (kromid). Sli~ni se so sada~kite za kompiri so pomali pregradi kaj diskovite.

Site sada~ki moàt da bidat pogonuvani od priklu~noto vratilo na traktorot ili od sopstven pogonski motor.

Nekoi rastenija {to prethodno bile poseani vo topli lei, plastenici ili oranèrii, i koga nadvore{nite temperaturi }e se zgolemat, ve}e porasnatite rastenija (od 100 do 300 mm) treba da se rasadat na nivite.

Ovoj proces se narekuva rasaduvawe i za taa cel se koristat ma{ini.


200

Ma{inite ovozmoùvaat rasaduvawe do 80.000 stebla, za razlika od ra~noto rasaduvawe koe moè da dostigne do 4.000 stebla.

Ma{inite za rasaduvawe treba da ispolnat nekolku uslovi:

- Rasaduvaweto treba da bide bez o{tetuvawa na steblencata.

- Korenot i stebloto da bidat vo pravilna polo`ba.

- Rasaduvaweto da bide na to~no odredeno rastojanie i to~no odredena dlabo~ina.

Najgolema primena imaat poluavtomatskite rasaduva~ki (sl. 4.4.).

Avtomatski rasaduva~ki ne moàt da se koristat, bidej}i e mnogu te{ko da se ispolni prviot uslov.

Kaj poluavtomatskite, rabotnikot sedi i ra~no go stava steblenceto so korenot dolu vo rasadodrà~ot, koj go vnesuva vo brazdata, a zadnite trkala ja zatvoraat brazdata.

Za vreme na rasaduvaweto istovremeno se vr{i polevawe so voda.

Sl. 4.4. Poluavtomatski rasaduva~ki

4.4. Odrùvawe na sealkite i sadilkite

Sealkite vo tekot na rabotata treba da se proveruvaat, ~istat i podma~kuvaat. Redovnite kontroli i propi{anite postapki spored proizvoditelot doveduvaat do efikasna i dolgotrajna rabota.

Na krajot na sezonata, kako i kaj drugite zemjodelski ma{ini i oprema, treba da se izvr{i temelno ~istewe i skladirawe.


201

4.5. Ma{ina za sobirawe na rekoltata

Kako {to be{e napomenato vo vovedot, zemjodelskata mehanizacija e mnogu raznovidna poradi golemiot broj razli~ni zemjodelski kulturi, kako i mnogubrojnite razli~ni operacii {to treba da bidat izvr{eni.

Ma{inite za pribirawe na rekoltata ja pretstavuvaat najgolemata grupa zemjodelski ma{ini. Taa e tolku raznovidna, {to vo ovoj u~ebnik }e bidat pretstaveni samo onie za koi se smeta deka se osnovni tipovi i od koi proizleguvaat mnogu podgrupi so golem broj podvarijanti.

Podelbata na zemjodelskite ma{ini za sobirawe na rekoltata }e se izvr{i spored vidot na kulturata i oblikot na nejziniot plod. Spored toa, se razlikuvaat slednite vidovi ma{ini za sobirawe na rekoltata:

- ma{ini za sobirawe na fura`ni kulturi,

- ma{ini za sobirawe na ìtni i zrnesti kulturi,

- ma{ini za sobirawe p~enka,

- ma{ini za vadewe na {e}erna repa i kompiri,

- ma{ini za berba na vlaknodavni kulturi (pamuk),

- ma{ini za berba na ovo{ki i gradinarski kulturi,

- ma{ini za berba na tutun.

4.5.1. Ma{ini za pribirawe fura`ni kulturi

Fura`nite kulturi sluàt za sto~na ishrana. Toa se detelina, treva i drugo.

Ma{inite za ovaa namena se sostojat od kosa~ka koja gi kosi steblata na trevata, grebla {to ja sobiraat iskosenata treva, tovara~i {to ja tovarat vo prikolka, presa za seno so koja se pravat bali {to se vrzuvaat so ìca ili konop.

Iskosenata treva moè da se ostavi na nivata da se isu{i, no samo ako vremenskite uslovi go dozvoluvaat toa. Inaku, kosenata treva treba da se skladira vo suvi prostorii (silosi).

Nekoi povisoki trevi ili stebla od p~enka se se~kaat (siliraat) i potoa se prenesuvaat. Ma{inite za se~kawe na fura`nite kulturi moàt da bidat rotaciski.


202

Kosa~kite obi~no se montiraat na traktor (sl. 4.5.) i se sostojat od dva oscilira~ki segmenti.

Na sl. 4.6. e prika`ana edna ma{ina za sila`no se~kawe.

Sl. 4.5. Traktor so kosilka

Sl. 4.6. Sila`na se~kalka


203

So ma{ini so grebla (rotaciski, strani~ni, yvezdesti) se sobira senoto od poleto i so traktorski tovara~i (predni ili zadni) se tovari vo transportnoto sredstvo so koe se nosi do presite za balirawe. Balite moàt da bidat ~etvrtesti (paralelopipedi) ili cilindri~ni; vrzuvaweto moè da bide so konec, ìca ili mreà.

Sila`nite kombajni se kombinirani ma{ini za kosewe, se~kawe i tovarawe na fura`nite rastenija i golemite farmi ne moàt da se zamislat bez olku visokoproduktivna ma{ina.

4.5.2. Ma{ini za ètva i vr{idba

Procesot na pribiraweto na zrnoto od ìtnite rastenija se sostoi od `neewe (se~ewe na steblata so klasot) i vr{ewe (odvojuvawe na zrnoto od slamata).

Porano ovie operacii se vr{ele ra~no, no denes se koristat sovremeni kombinirani ma{ini koi gi izvr{uvaat obete operacii. Ovie ma{ini se narekuvaat kombajni (sl. 4.7.).

Sl. 4.7. Izgled na kombajn


204

Glavnite delovi na kombajnot i procesot na `neewe, vr{idba i transportot na ìtoto i baliraweto na slamata se prikaàni na sl. 4.8.

Sl. 4.8. [ematski prikaz na glavnite delovi na ìtniot kombajn

Na sl. 4.9. e prikaàn predniot del od kombajnite, koj se narekuva ètvarka ili heder.

Sl. 4.9. Heder (ètvarka) kaj kombajnot


205

Krilestiot mehanizam ja zafa}a ìtnata masa i ja naso~uva kon aparatot za se~ewe, pa potoa so spiralniot transporter se naso~uva kon sredinata kade {to so verièn elevator so letvi ponatamu se predava kon aparatot za vr{idba.

Vr{eweto po~nuva vo barabanite {to rotiraat so golema brzina i odvojuvaat 85 procenti od zrnoto i slamata. Preostanatoto zrno (okolu 15 procenti) zaedno so slamata prodolùva vo t.n. slamotres, koj po pat na oscilirawe gi odvojuva i preostanatite zrna i gi naso~uva kon sitoto, a potoa kon vre}ite, a odvoenata slama se balira.

Na sl. 4.10. e prikaàn uredot za vr{idba so barabanite i slamotresite.

Sl. 4.10. Ured za vr{ewe kaj kombajnot

Sovremenite kombajni imaat niza dopolnitelni uredi i elektornika {to imaat osnovna cel da se zgolemi efikasnosta, a toa zna~i da se sobere {to e mo`no pove}e zrna, t.e. da se namalat zagubite na zrnoto pod 2,35 procenti. [1].

Dene{nite najsovremeni kombajni imaat kapacitet na sobirawe zrna do 10 kg/s; Moàt da se prisposbuvaat i za drugi kulturi. Motorite na kombajnite dostignuvaat mo}nost od 170 KW.

Nekoi sovremeni konstrukcii na kombajni (na primer, New Holland), namesto masivniot slamotres, koristat popre~no postaveni rotori za dopolnitelno odvojuvawe na slamata i plevata.


206

Isto taka, nekoi kombajni (na primer, MF od SAD) imaat samo eden, aksijalno postaven, baraban za odvojuvawe na zrnoto.

Kombajnite za nakloneti tereni imaat specijalni uredi za nivelacija, {to pomagaat za produktivna i bezbedna rabota na `neewe i vr{ewe.

@itnite kombajni, so mali adaptacii i regulirawe na mehanizmite, moàt da posluàt za ètva i na drugi kulturi, na primer, grav, soja, maslodajna repka, semenski trevi, son~ogled, p~enka i dr.

Na sl. 4.11. e prikaàn eden kombajn za berba na p~enka.

Sl. 4.11. Kombajn za berba na p~enka

4.5.3. Ma{ini za vadewe na {e}erna repa, kompiri i morkovi

[e}ernata repa se koristi vo celost, ne samo korenot, tuku i vratot i listovite (kako sto~na hrana). Na sl. 1.20.b (vo glava 1) e prikaàna ma{ina za sobirawe na {e}erna repa.

Procesot se sostoi od otsekuvawe na nadzemnite delovi na repata (listovite i glavata), nivno otfrlawe kon sobiren transporter, a vedna{ sledi uredot za kornewe na korenot i negovo transportirawe vo sandakot na ma{inata.

Ma{inata za vadewe kompir vo procesot na rabota e silno optovarena so golemite otpori {to se sozdavaat vo tekot na vadeweto. Toa zavisi od {iro~inata i dlabo~inata na zafatot. Klubenite se rasprostraneti osobeno {iroko i dlaboko. Ako zafatot e pomal (pomala {iro~ina i dlabo~ina), otporite se namaluvaat, no ostanuvaat mnogu kompiri vo zemjata. Ako, pak, se zgolemi zafatot, otporite drasti~no rastat.


207

Glavnite fazi pri sobiraweto na kompirite {to treba da gi ispolni ma{inata se:

- vadewe na kompirite od po~vata,

- oddeluvawe od zemjata,

- odvojuvawe od pleveli, kamewa i dr.,

- sobirawe na klubenite.

Za site ovie fazi, postojat soodvetni uredi i mehanizmi, {to se delat na tri grupi:

1. Ma{inata za vadewe kompiri so rotira~ki rabotni organi (sl. 4.12). Taa se sostoi od sferi~en diskov ralnik (1), koj gi zafa}a site klubeni zaedno so zemjata, gi podiga, a so rotorot (2), koj ima ~eli~ni prsti, gi prevrtuva i gi isfrla vrz platno.

Rabotnata brzina na traktorot koja ja vle~e ma{inata za vadewe kompiri e okolu 3 m/s. So ovaa ma{ina ima o{tetuvawe na kompirite do 12 procenti.

2. Ma{inite za vadewe kompiri so prosejuvawe se koristat kako ednoredni i dvoredni. So ralnicite se iskopuvaat klubenite i se naso~uvaat kon veri`ni transporteri so letvi {to slu`at za odvojuvawe od zemjata i plevelot.

3. Kombajnite za vadewe kompiri se kompleksni ma{ini {to gi izvr{uvaat site operacii i toa: otkopuvawe na kompirot, ~istewe na plevelot i zemjata okolu klubenite, kompirot go tovaraat vo prikolka ili vo vre}a.

Sl. 4.12. Rotira~ka vadilka za kompiri

Kolku e pokompletna ma{inata i kolku pobrzo i pokvalitetno gi izvr{uva operaciite, tolku e poskapa.


208

4.6. Ostanati ma{ini za berba na rekolta

4.6.1. Ma{ini za vlaknodavni kulturi (pamuk)

Od pamukot se koristi vlaknoto i semeto. Porano pamukot se berel ra~no, dodeka podocna se sozdavani napravi za berba {to se mnogu specifi~ni, raznovidni i komplicirani. Interesno e deka najdobriot princip i koncepcija za berba na pamukot e napraven neposredno pred Golemata ekonomska kriza, koga cenata na ~inewe na ra~nata berba na pamuk drasti~no pa|ala, taka {to i pokraj genijalnoto mehani~ko-tehni~ko re{enie, ovaa ma{ina ne se isplatuvalo da se koristi.

Duri desetina godini podocna, so po~etokot na Vtorata svetska vojna, koga pamukot i tekstilnata industrija bile od isklu~itelna va`nost, ovaa ma{ina na{la golema primena (v. sl. 1.20.a).

Vlaknoto na pamukot najdobro se bere koga prethodno }e otpadnat lisjata i }e raspuknat ~a{kite (barem 60 procenti od niv).

Ma{inite moàt da bidat samoodni ili turkani od traktor. Principot na rabota e mehani~ki, pnevmatski i kombiniran. Nekoi ma{ini go sobiraat pamukot i od neraspuknatite ~a{ki. Zagubite treba da bidat do tri procenti.

Mehani~kite kombajni za sobirawe pamuk koristat rotira~ki horizontalni i vertikalni vretena ({pindeli) so cilindri~na, konusna ili prizmati~na forma. Vretenata imaat zapci (bocki) {to go zafa}aat vlaknoto od ~a{kata na pamukot i so zasukuvawe go pribiraat. Vo poseben del od kombajnot, pamukot se odvojuva i skladira.

4.6.2. Ma{ini za pribirawe konop i len

Konopot e visoko rastenie, ima steblo {to raste do 3,5 metri i za nivna berba se koristat ma{ini {to go `neat i go ostavat vo snopovi. Kombajnite za konop, osven `neeweto, go otstranuvaat plevelot i se sobiraat, se vrzuvaat vo snopovi {to se ostavaat na nivata.

Lenot sluì za dobivawe vlakno od stebloto, no i leneno seme. Visinata na stebloto e do 0,9 metri. Kako i za konopot, ma{inata gi otkinuva steblata do dolu, gi vrzuva i se ostavaat da se su{at. So posebni ma{ini za vr{ewe se odvojuva semeto od ~a{kite i niz sitata se odvojuva od steblata {to sluàt za dobivawe na tekstilni vlakna.


209

4.6.3. Ma{ini za berba na tutun

Isklu~ivo te{ko e da se sobiraat listovite tutun, bidej}i zrelite listovi se dolu - najblisku do korenot, i potrebno e da se odredi koga se stasani za berewe, a koga ne. Zatoa, dominira ra~nata berba.

Od 1974 godina, po~naa da se koristat niski platformi na koi sedat rabotnici koi gi berat zrelite listovi.

Kaj krupnolisnite tutuni od tipot "Virxinija", "Meriloj" i "Berlej", se bere celoto steblo so listovite, t.e. se koristi ma{ina za ètva (se~ewe na celoto steblo), transportirawe i redewe vo sandaci (ili paleti).

Iako ovoj na~in e mnogu produktiven, ovie tutuni se poevtini od sitnolisnite, koi moraat da se sobiraat list po list.

Sobranite listovi treba da se su{at, a za taa cel se niàt so igli i konec, pa po formirawe niza se ostavaat na sonce. Nièweto na listovite e isto kako i berbata, bavna i zamorna rabota.

Sozdavaweto mehanizmi i ma{ini za nièwe bilo od golema va`nost. No, ma{inite, osven brzinata, ~estopati ne moàt da go ispolnat baraniot kvalitet na ra~noto nièwe. Ra~noto nièwe sè u{te e dominantno.

So razvojot na elektronikata (fotoelementi, senzori itn.) se otvoraat novi mo`nosti za zgolemuvawe na kvalitetot na nièweto, a sekako i za zgolemuvawe na rabotnata brzina.

4.6.4. Ma{ini za berba na gradinarski kulturi i ovo{ki

Za da moè da se primeni mehanizacija za berba na gradinarski kulturi (domati, piperki, krastavici, gra{ok, boranija) potrebno e prethodno da se napravat specijalni parceli so raspored na steblata i da se izberat odredeni sorti koi }e bidat pogodni za berba so ma{ini.

Kaj golem broj ma{ini za berba na zelen~uk i ovo{je se koristi najsovremena tehnologija (elektronika, kompjuteri, tehnika), vo koja zadolìtelno u~estvuvaat elektronski komponenti (na primer FMC - fotosortira~i spored bojata, t.e. zrelosta na plodot). Vo vakvite uredi vleguvaat opti~ki komponenti i sklopovi, zasiluva~ka elektronika, izvr{ni mehanizmi za fa}awe, isfrlawe, odnosno prezemawe na soodvetniot plod.


210

Na primer, kaj domatite FMC-uredot se regulira da prifa}a na crvena boja, a plodovite so druga boja gi ignorira, so {to ma{inata vr{i selekcija.

So usovr{uvaweto na ovoj vid ma{ina i na nejzinite komponenti, se doa|a do podobri rezultati, pogolema mo`nost za regulacija, so {to edna ista ma{ina mo`e da bide upotrebena za berba na razni vidovi ovo{ki (jabolka, kru{i, praski, kajsii i dr.).

Kaj sovremenata mehanizacija sè pogolema primena nao|a oblasta na mehatronikata ili procesite na precizni pozicionirawa na mehanizmite upravuvani od kompjuter.

Kaj ma{inite za berba, mehatronikata bi imala isklu~itelna va`nost.


211

5. KLASIFIKACIJA NA GRADE@NITE MA[INI

5.1. Zna~ewe na grade`nite ma{ini i mehanizacija

U{te od najstari vremiwa ~ove~kata civilizacija ostavala dokazi za obemni gradbi, kako {to se: egipetskite piramidi, kineskiot yid, zemjenite brani vo Indija, rimskite pati{ta i poplo~eni ulici i dr.

So ogled na sostojbata na toga{nata "mehaniziranost", vistinsko ~udo pretstavuvaat takvite gradbi. Od toa vreme, pa sè do devetnaesettiot vek edinstvena pomo{ za zamena na ~ove~kata rabotna (fizi~ka) sila bila `ivotinskata vle~a, koja preku razni dopolnitelni napravi (vitla, makari, lostovi, trkala i sl.) se uspevalo da se podignat ili da se premestat zna~itelno golemi tovari i da se iskopaat i da se pomestat golemi koli~ini zemja.

Na sl. 5.1. e prika`an stepenot na mehaniziranost vo grade`ni{tvoto vo tekot na istorijata. Od dijagramot se gleda deka duri vo devetnaesettiot vek, so pojavata na parnata ma{ina, stepenot na mehaniziranost e nepromenet so mileniumi i vekovi.

Sekoja natamo{na inovacija, otvorala pat kon sè pove}e napravi i uredi za mehanizirawe, taka {to toj proces ponatamu se odviva po raste~ka progresivna kriva.

Sl.5.1. Dijagram za stepen na mehaniziranost vo grade`ni{tvoto


212

Poimot mehaniziranost podrazbira zamena na ~ove~kata fizi~ka sila so nadvore{na energija (mehani~ka, elektri~na i dr.) za da se izvr{i odredena fizi~ki intenzivna aktivnost (iskop, utovar, transport, drobewe, me{awe i dr.).

Pojavata na gorivata, odnosno motorite so vnatre{no sogoruvawe (OTO i Dizel), kako i razvojot na elektrotehnikata, osobeno vo periodot na t.n. tehnolo{ka revolucija, go ozna~uva startot na rapidniot porast na mehanizacijata vo grade`ni{tvoto, no i vo rudarstvoto, zemjodelstvoto, transportot i vo site drugi industriski granki, a pred sè vo voenata industrija.

Motorite so vnatre{no sogoruvawe ovozmoìja sozdavawe i razvoj i na motorni vozila i na mobilna mehanizacija. Vsu{nost, toa be{e najzna~ajniot pottik za razvojot na grade`nite ma{ini (valjaci, bageri, traktori- dozeri, skreperi, grejderi i dr.).

Sepak, najbrziot razvoj na mehanizacijata (grade`nite ma{ini) e zabeleàn po Vtorata svetska vojna.

Mehanizacijata, od organizaciski aspekt, moè da se nabquduva kako:

- delumna (nepovrzana ili poedine~na),

- kompleksna (povrzana).

Delumnata mehanizacija, vsu{nost, e nepovrzana mehanizacija, kade {to sekoja ma{ina od eden sistem raboti nezavisno od reìmot na drugite ma{ini. Eventualniot zastoj na nekoja od ma{inite, ne predizvikuva zastoj na drugite. Vakviot na~in na organizacija na mehanizacijata ima sepak golemi nedostatoci: nesinhroniziranost, prazni odovi i zna~itelno povisoki tro{oci vo eksploatacijata.

Kompleksnata mehanizacija (na primer, BTO-sistemite) pretstavuva stroga povrzanost na ma{inite vo sistemot. Reìmite i rasporedot na ma{inite se presmetani taka {to }e bidat vo golema me|uzavisnost, so cel tro{ocite na eksploatacija da se svedat na minimum, a kapacitetite maksimalno da se zgolemat.

Ovoj vid raspored i organizacija na ma{inite vo sistemot ovozmoùva poniski eksploataciski tro{oci, povisok stepen na mehaniziranost i avtomatizacija.


213

Sepak, zastojot na samo eden od elementite na vakvite sistemi, predizvikuva prinuden zastoj na celiot sistem.

Toa zna~i deka kompleksnata mehanizacija e posovremena i poproduktivna, no samo dodeka e relativno ponova. Ako ma{inite {to ja so~inuvaat se zastareni, kompleksnata mehanizacija bi sozdavala pogolemi tro{oci poradi ~estite totalni zastoi. Vo praktikata postojat i kombinacii na ovie dva sistema.

Sl.5.2. Zavisnost na krupnosta na ma{inata vrz ekspoataciskite tro{oci

Krupnosta (kapacitetot) na grade`nite ma{ini vlijae na edine~nite tro{oci, na na~in {to e prikaàn na sl. 5.2. Dijagramot pokaùva deka kolku ma{inata e pokrupna (pokapacitetna), tolku teoriski se poniski edine~nite tro{oci vo eksploatacijata. Sepak, vo realnosta, krupnosta vlijae na sniùvaweto na tro{ocite samo do odreden stepen, potoa tro{ocite pak rastat (kriva b), vo zavisnost od mnogu uslovi za eksploatacija i odrùvawe. Visokorazvienite zemji so tradicija se pobliski kon teoriskite trendovi (kriva v ).


214

5.2. Vidovi grade`ni raboti

Mehanizacijata se primenuva vo razni oblasti na grade`ni{tvoto. Imeno, postojat sè pove}e oblasti kade {to porano ne be{e mo`no da se upotrebi mehanizacija, no denes se dostignuvaat tolkavi kapaciteti i gabariti, {to e mo`no da se izvedat grade`ni raboti i na podvodni lokacii (okeanski platformi za nafta i gas, povrzuvawa ostrovi so mostovi i tuneli i sl.).

Grade`nite raboti glavno se delat na slednite glavni grupi:

a. niskogradba (pati{ta, èleznici, aerodromi, sportski tereni),

b. mostogradba,

v. tuneli (metroa, horizontalni rudarski prostorii),

g. visokogradba (delovni zgradi i stanbeni kompleksi),

d. industriski gradbi (fabri~ki hali i elektrani),

|. pristani{ta (morski, re~ni, ezerski),

e. meliorativni i plovni kanali.

5.3. Vidovi grade`ni ma{ini i mehanizacija

Grade`nite ma{ini moàt da se podelat spored mnogu kriteriumi, no glavnata podelba e spored vidot na rabotata {to ja izvr{uvaat.

1. Ma{ini za zemjeni raboti (ma{ini za iskop, tovarawe i transport na zemjeni materijali).

2. Patni ma{ini (ma{ini za stabilizacija - nabivawe na podlogata, ma{ini za finalna obrabotka na pati{tata i prugite, ma{ini za odrùvawe i ~istewe na pati{tata).

3. Ma{ini i postrojki za podgotovka na grade`ni materijali (drobilki, melnici, sealki, me{alki, mesilki, ma{ini za miewe i su{ewe, separatori).

4. Mehanizirani instrumenti i alati (ma{ini i alati za izveduvawe na grade`no-zanaet~iski raboti, na primer, ma{ini za probivawe, dup~ewe, se~ewe, vitkawe, betonirawe, malterisuvawe, boewe i sl.).


215

Drugi kriteriumi spored koi grade`nite ma{ini moàt da se podelat se: intenzitetot, univerzalnosta, gabaritetite i teìnata, vidot na pogonskata energija i dr.

5.4. Izvedbi na grade`nite ma{ini

Vo zavisnost od vidot na rabotite vo grade`ni{tvoto {to treba da bidat izvr{eni, kako vo glava 5.2., na narednite ilustracii dadeni se nekolku vidovi grade`ni ma{ini.

Tuka treba da bide istaknato deka golem broj od grade`nite ma{ini moè da bide upotreben za izvr{uvawe raboti nadvor od grade`ni{tvoto, a pred sè vo rudarstvoto, zemjodelstvoto, energetikata i dr. Taka, vo ramkite na predmetot "Vozila i mehanizacija" za III godina se izu~uvaat ma{ini za iskop vo rudarstvoto (bageri, dup~alki i dr.), koi se, vsu{nost, grade`ni ma{ini. Isto taka, vo toj u~ebnik se opi{ani i ma{ini za tovarawe i transport vo rudarstvoto, {to spored najgolemiot broj klasifikacii spa|aat vo grupata ma{ini za izvr{uvawe na grade`ni raboti.

Re~isi bez isklu~ok, grupata ma{ini za iskop, tovarawe i transport se i grade`ni i rudarski ma{ini.

Vo ovoj u~ebnik }e bidat obraboteni onie grade`ni ma{ini {to se pomalku izu~uvani kako rudarski ma{ini vo u~ebnikot za III godina.

Vo narednite poglavja }e bidat pretstaveni grupite grade`ni ma{ini spored op{to prifatenite stru~ni klasifikacii i terminologii, so potencirawe na nivnite konstruktivni i eksploataciski osobenosti.

5.5. Osnovni delovi i sklopovi na grade`nite ma{ini

Grade`nite ma{ini se sostojat od mnogu delovi koi me|usebno moàt da bidat vo funkcionalna vrska. Nekoi od delovite se sretnuvaat kaj site grade`ni ma{ini, a nekoi se specifi~ni za samo oddelen vid. Osnovnite delovi se:

- rabotni organi (ovie delovi ja izvr{uvaat funkcijata za koja se nameneti);

- mehanizmi za dvièwe na rabotnite organi;

- mehanizmi i uredi za dvièwe na celata ma{ina;


216

- pogonski uredi;

- transmisija (prenosnici - reduktori, varijatori i menuva~i na brzinite);

- upravuva~ki sistemi i sigurnosna oprema;

- nose~ka konstrukcija ({asii i kabini).

Sekoja od grade`nite ma{ini mora da ima dokumentacija:

- tehni~ka dokumentacija (sklopni i rabotilni~ki crteì);

- kniga na ma{inata (mati~na kniga so osnovni tehni~ki i eksploataciski karakteristiki);

- fabri~ko upatstvo za rakuvawe i servis;

- kontrolna kniga za site dnevni koristewa, zabele{ki i zapisi od periodi~nite pregledi i servisni intervencii;

- pravilnik za za{tita pri rabota.

5.6. Pogonski uredi kaj grade`nite ma{ini

Kako pogonski uredi kaj mobilnite grade`ni ma{ini, kako i kaj zemjodelskata mehanizacija, najmnogu se koristat motorite so vnatre{no sogoruvawe zaradi nivnata avtonomnost (v. sl.1.2 do sl. 1.8, glava.1). Dizel pogonot (dvo- i ~etiri-takten) so golemi volumeni se nametnuva kako dominanten vid poradi mo`nosta za upotreba na dale~ni grade`ni lokacii kade {to nema elektri~na struja. Dene{nite dizeli so turbokompresori imaat koeficienti na iskoristuvawe na energijata okolu 42 procenti (η = 0,42). Sepak, ~adeweto, vrevata, kratkiot vek na traewe, skapoto odrùvawe, nereverzibilnosta i nemo`nosta za start pod optovaruvawe pretstavuvaat seriozni nedostatoci. Elektromotorniot pogon e opcija za grade`nite ma{ini, no samo tamu kade {to ima napojuvawe so ellektri~na energija. Prednostite se vo ekonomi~nosta (η = 0,95), mo`nostite za start pod optovaruvawe, reverzibilnost, dolg vek, lesno i evtino odrùvawe, upravlivost, mnogumotornost. Se koristat glavno EM so naizmeni~na struja so naponi od 220/380 do 6.000 V. Denes se mo`ni regulacii na brzinite so elektronika. Kombiniran pogon e kombinacija na dizel i elektri~en pogon (WARD-LEONARD grupa). Ova e na~in da se obedinat pozitivnite strani na dvata pogona. Imeno, dizel motor dviì generator za


217

struja, a potoa taa struja se koristi za pogonuvawe na elektromotori za dvièwe na delovi od ma{inata ili cela ma{ina (sl. 1.7, glava.1). Parniot pogon, spored mnogu izvori i navodi, denes ne se koristi, no vo Ju`na Amerika, Afrika i Jugoisto~na Azija, spored internet informacii, sepak se koristi poradi niskata cena na drvoto i jaglenot vo nekoi regioni. Toa se naj~esto transportni ma{ini (vozovi) i stacionarni postrojki za drobewe i separacii.

5.7. Transmisija (Prenosnici)

Seto ona {to e objasneto vo Glava 1 za transmisijata na zemjodelskite ma{ini, vo potpolnost vaì za grade`nata mehanizacija (vidi sl. 1.9 do sl. 1.19 vo Glava 1).

5.8. Sistemi za upravuvawe (komanduvawe)

Sistemite za upravuvawe se, vsu{nost, vklu~no-isklu~ni uredi na oddelnite sistemi na edna grade`na ma{ina, no i rakovodewe so toj sistem vo tekot na procesot. Celiot upravuva~ki sistem moè da bide konstruktivno izveden na nekolku na~ini:

- mehani~ki (lostovi, jaìwa, zap~enici, veri`nici, bregovi, remeni i dr.),

- hidrauli~ki (na primer, so hidro-cilindri),

- pnevmatski,

- elektri~en,

- kombiniran (elektro-mehani~ki, elektro-hidrauli~en, hidro-mehani~ki i dr.).

Sistemot za komanduvawe (upravuvawe) se sostoi od nekolku sklopovi, od koi prviot e onoj vrz koj dejstvuva ~ovekot. Takvite uredi se:

- pedali,

- ra~ki,

- trkala (volani),

- tasteri,

- prekinuva~i,

- kompjuterski hardver (xojstici, kormila, gluv~iwa, tastaturi, elektri~ni molivi i dr.).


218

So dolgogodi{no istraùvawe i analizi e dokaàno deka vo pogled na dejstvuvaweto na komandite od strana na operatorot, konstruktorite na ovoj vid uredi moraat da obrnat golemo vnimanie na ergonomijata vo kabinata, odnosno rabotnoto mesto na operatorot. Ako komocijata e dobra, rastojanijata do komandite e optimalna i prisposobliva na anatomijata na ~ovekot, ako za komanduvawe ne e potrebna pregolema sila, toga{ se postignuva zna~itelno podobra produktivnost i efikasnost so ma{inata (spored odredeni istraùvawa, u~inokot {to go pravi edna grade`na ma{ina so odli~ni ergonomski karakteristiki e duri nad 30 procenti vo odnos na ista takva ma{ina so lo{ ergonomski raspored ili so nesoodvetni sili na dejstvuvawe vrz komandite).

Taka, na primer, pri proektirawe na eden sistem za vklu~uvawe, toj treba da ima broj na vklu~uvawa vo granicite 500 do 1.000 na ~as.

Ako e toa nekoj pedal (za no`no aktivirawe), silata so koja se dejstvuva na pedalot treba da bide vo granicite F = 150 N, so pomest (od) do 400 mm.

Ako, pak, e ra~ka ili nekoja komanda so ra~no aktivirawe, silata za aktivirawe treba da bide F = 30 - 40 N, so pomest (od) do 200 mm. Nad ovie vrednosti se upotrebuvaat servo uredi (mehani~ki, hidrauli~ni, pnevmatski, elektri~ni ili kombinirani - zasiluva~i na silata).

Na sl. 5.3. e prikaàna edna kabina na moderna grade`na ma{ina, koja so svojata komocija, klimatiziranost i ergonomija dava sigurnost i golema produktivnost. Vakvite ma{ini moàt da gi upravuvaat i operatori so kratka obuka i malo iskustvo.

Sl. 5.3. Kabina na sovremena GM so komandi


219

Edna od celite na proizvoditelite na grade`nite ma{ini vo sozdavaweto na takvi upravuva~ko-komandni sistemi e grupiraweto na operaciite. Imeno, ako vo tekot na rabotniot proces operatorot treba da vklu~uva posledovatelno nekolku komandi, toa moè da bide zamorno, pa ako tie nekolku povtoruva~ki komandi se grupiraat i se aktiviraat so pritiskawe na samo eden grupen taster - vo mnogu slu~ai ova e edno isklu~itelno unapreduvawe.

5.9. Sistemi za dvièwe na grade`nite ma{ini

Kaj mobilnite grade`ni ma{ini postojat 4 vida mehanizmi za dvièwe:

Kaj mobilnite grade`ni ma{ini postojat ~etiri vida mehanizmi za dvièwe:

a. mehanizmi za dvièwe so trkala (pnevmatici, kruti trkala); b. mehanizmi za dvièwe na gasenici; v. mehanizmi za dvièwe so ~ekorewe; g. dvièwe so ploven objekt.

5.9.1. Mehanizmi za dvièwe so trkala Trkalata za ostvaruvawe na dvièweto na grade`nite ma{ini se naj~esto primenuvan mehanizam. Tie moàt da se podelat vo dve golemi grupi:

a. pnevmatici (za grade`ni ma{ini {to se dviàt so pogolemi brzini i za neramni tereni);

b. kruti trkala (za grade`ni ma{ini {to se dviàt bavno - na primer, valjaci, eòvi i sl.).

Pnevmaticite kaj grade`nite ma{ini od aspekt na napumpanosta, moàt da bidat:

- pnevmatici so visok pritisok (naj~esto 5-7 bar);

- pnevmatici so nizok pritisok (1,5-2,5 bar);

- pnevmatici so mnogu nizok pritisok (0,5-0,8 bar) za zgolemena proodnost.


220

Kaj grade`nite ma{ini pogonot e naj~esto na site trkala, no mo`e da bide samo na zadnite ili samo na prednite i da se dobiva od eden motor (centralno) ili, pak, od pove}e motori. Postojat konstrukcii na grade`ni ma{ini (na primer kaj golemite samoodni skreperi) koi imaat vgraden motor-reduktor na sekoe trkalo. Takvite konstrukcii se narekuvaat moto-trkala. Upravuvaweto kaj grade`nite ma{ini mo`e da se ostvaruva so zavrtuvawe na prednite trkala, zadnite ili site trkala, so posredstvo na mehani~ki mehanizam, ili pak so hidrauli~en, pnevmatski, elektri~en ili kombiniran mehanizam. Vo toj pogled na sl. 5.4 (a-d) se dadeni {emi na upravuvaweto kaj grade`nite ma{ini.

Sl. 5.4. Upravuva~ki {emi na grade`nite ma{ini

So cel da se zgolemi atheziskata sila, na pogonskite trkala na grade`nite ma{ini se ostvareni dlaboki {ari (sl. 5.5.).


221

Sl. 5.5. Pnevmatici

Kaj nekoi ma{ini {to mehanizmot za dvièwe go koristat za sovladuvawe na glavnite rabotni otpori (traktori, buldozeri, tovara~i, skreperi i dr.) vrz trkalata se postavuva metalna mreà, so cel da se za{titi gumata od enormnoto triewe. Vo nekoi slu~ai, za da se zgolemi proodnosta i stabilnosta na meki podlogi, moè da se upotrebi kombiniran sistem na pnevmatski trkala so gasenici.

5.9.2. Mehanizmi za dvièwe so gasenici Gasenicite kako mehanizam za dvièwe se koristat za meki tereni i za neuredena patna podloga. Kaj grade`nite ma{ini se koristat nekolku koncepcii mehanizmi i nekolku vidovi na gasenici. Sostavni delovi na sekoja gasenica se:

- pogonski i povratni veri`nici;

- gaseni~na veriga (so ili bez grebeni);

- nose~ki ili vode~ki valjaci; Na sl. 5.6.a) e prikaàna koncepcija na gaseni~en mehanizam so ram.

Sl. 5.6.a) Gaseni~en mehanizam so ram


222

Na sl. 5.6.b) e prikaàna bezramna koncepcija na gaseni~en mehanizam.

Sl. 5.6.b) Bezramna konstrukcija na gaseni~en mehanizam

Na sl. 5.6.v) e prikaàna koncepcija na gaseni~en mehanizam so balanseri.

Sl. 5.6.v) Gaseni~en mehanizam so balansiri

Specifi~niot pritisok vrz podlogata kaj gaseni~nite vozila e okolu tri pati ponizok vo sporedba so onoj kaj pnevmatskite i iznesuva orientaciski 0,35-1 bar.

Proizvoditelite na grade`ni ma{ini nudat za edna grade`na ma{ina pove}e oblici i {iro~ini i gasenici, vo zavisnost od terenot.

Pogonot, odnosno transmisijata, kaj gaseni~arite moè da bide mehani~ka, hidromehani~ka, elektromehani~ka i poretko pnevmomehani~ka. Pogonski veri`nici, obi~no, se zadnite.

Upravuvaweto se izvr{uva so blokirawe na ednata, a zapiraweto so blokirawe na dvete gasenici.


223

Grebenite na gasenicite se postavuvaat na onie gaseni~ari {to vo tekot na rabotata gi sovladuvaat glavnite otpori, a toa se pred sè buldozerite, no i angldozerite i tiltdozerite, no i drugite traktori. Bagerite {to vo tekot na kopaweto ne se dviàt, nemaat grebeni na gasenicite.

Te{kite bageri moàt da imaat po nekolku para gasenici (sl. 5.7.).

Sl. 5.7. Pove}e para gasenici

5.9.3. êkorni mehanizmi za dvièwe

Kaj najte{kite bageri (na primer, draglajn bageri) sistemot na dvièwe se sostoi od pove}e gasenici na koi vo tekot na rabotata se potpira celata ma{ina. Izvedbata na mehanizmot naj~esto e mehani~ki ili hidrauli~en.

Pritisokot na podlogata se dviì okolu 0,8-1 bar.

Fazite na dvièweto kaj ~ekornite mehanizmi e sleden:

1. Se podigaat nagaznite plo~i, a celata teìna na ma{inata se potpira na centralnata potpirka. Nagaznite plo~i potoa se pridviùvaat kon napred.

2. Nagaznite plo~i se spu{taat vrz podlogata i ja prezemaat teìnata na celata ma{ina vrz sebe.

3. Se podiga srednata nagazna baza (centralnata potpirka) so celata ma{ina i vedna{ odi kon napred.

4. Bazata se spu{ta i se potpira na podlogata.


224

Sl. 5.8. êkorni mehanizmi za dvièwe na GM

Ovie fazi se povtoruvaat onolku pati kolku {to e potrebno ma{inata da se namesti vo potrebnata pozicija. Ovie dvièwa se mo{ne bavni i se izvr{uvaat koga se vo neraboten reìm.

5.9.4. Dvièwe so ploven objekt

Eden bager (so cikli~na ili kontinuirana rabota) moè da bide montiran vrz ploven objekt i se koristi pri kopawe ili pri rabota na re~ni korita ili izgradba na pristani{ta. Plovniot objekt mora da bide dimenzioniran da bide stabilen i vo najte{ki reìmi na rabota.


225

6. MA[INI ZA ZEMJENI RABOTI

6.1. Fizi~ko-mehani~ki osobenosti na zemji{tata

Zemji{te pretstavuva gorniot sloj na Zemjinata kora {to e od mineralno poteklo i e so golema raznovidnost. Zemjeniot sloj se sostoi od tvrdi ~esti~ki i od pori ({uplini, puknatini i sl.). Od aspekt na mehani~ka obrabotka na zemji{tata t.e. iskopot, se razlikuvaat dva vida zemji{ta: - nevrzani (~esti~kite se nepovrzani me|u sebe, na primer suv pesok), - svrzani (~esti~kite se povrzani me|u sebe so vodena obvivka {to sozdava silna atheziska sila me|u ~esti~kite). Treba da se potencira deka tokmu vodenata obvivka (vla`nosta na zemji{teto) e edna od najvlijatelnite parametri za otporite za kopawe. Sepak, za sekoj vid mineralni ~esti~ki postojat odredeni procenti na vla`nost {to sozdavaat najgolemi atheziski sili. Pomalku ili pove}e vlaga od toj procent dava namalena cvrstina na po~vata.

Spored goleminata na ~esti~kite vo zemji{teto napraveni se slednite gradacii: - glina, so golemina na ~esti~kite 0,2-2 μm; - prav, so golemina na ~esti~kite 2-20 μm; - pesok, so golemina na ~esti~kite 20-2.000 μm; - ~akal, so golemina na ~esti~kite 2-70 mm; - kamen, so golemina na ~esti~kite 70-300 mm. Nazivite na zemji{tata se spored sodrìnata na glina vo sebe: Pesok (sodrì pod tri procenti glina) - - > glinen pesok - - > peso~na glina - - - > glina (sodrì nad 20 procenti glina). Nasipnata masa ρ [kN/m3] e va`na karakteristika na zemji{tata. Taa pretstavuva teìna na eden kuben metar iskopana zemja (vo rasitneta sostojba).

Rovkosta, propustlivosta, leplivosta, abrazivnosta i dr., se osobini {to isto taka imaat odredeno zna~ewe za rabotnite procesi kaj ma{inite za zemjeni raboti. Sepak, edna od najva`nite e cvrstinata na zemji{teto za prodirawe na se~ivo ili klin. Vsu{nost, toa e osobenost za ma{inska obrabotka.


226

Vo toj pogled, osobeno vo Rusija (SSSR), vr{eni se golemi teoriski i obemni eksperimentalni istra`uvawa na utvrduvaweto na cvrstinite na zemji{tata. Vakvite istra`uvawe se najrelevantni vo svetski ramki i gi koristat site kompanii vo svetot, pri proektirawe na rabotni organi za iskop (za bageri, skreperi, dozeri, grejderi, ralnici i dr.).

Sl.6.1. Dinami~ki instrument i klasi na zemji{ta

Utvrduvaweto na kategorizacijata na po~vite e izvr{uvana so pomo{ na t.n. dinami~ki instrument spored GOST-standardot (sl. 6.1.). Principot e sleden:

1. Instrumentot se postavuva vertikalno vrz terenot {to treba da se ispita.

2. Se podiga tegot do gornata najvisoka pozicija i se pu{ta slobodno da padne.

3. Pod dejstvo na udarot, trnot se nabiva vo zemjata za odreden iznos.

4. Procesot se povtoruva sè dodeka trnot ne navleze 100 mm vo po~vata.

5. Brojot na udari S pri koj trnot navlegol za 100 mm vo po~vata e mnogu zna~aen podatok {to najverno ni ja dava klasata na zemji{teto od aspekt na mehani~ka obrabotka.

Na ovoj na~in, zemji{tata spored cvrstinata se podeleni vo 8 klasi (tab.1. na sl.6.1).


227

6.2. Metodi na iskop

Iskopot e odvojuvawe na zemja od masivot. Za toa e neophodno vloùvawe sila, so cel da se napravi raskinuvawe na atheziskite sili {to go dràt zemjeniot masiv vo edna celina.

Postojat pove}e na~ini na iskop, pred sè zavisno od kategorijata na zemji{teto, odnosno od brojot na udari S.

1. Mehani~ki, se koristat klinovidni organi (se~iva, noèvi), stati~ki i dinami~ki. Specijalnata potro{uva~ka na energija se dviì vo granicite, 0,3 - 0,5 kWh/m3. 2. Hidrauli~en metod, so silen mlaz voda pri istovremeno v{mukuvawe na smesata, se vr{i raskopuvawe na obi~no pesoklivi zemji{ta. Specijalnata potro{uva~ka na energija se dviì vo granicite, 3 - 5 kWh/m3. 3. Eksplozivi, se koristat za kategorii zemji{ta nad ~etiri (karpi). 4. Kombinirani metodi.

Primenata zavisi od konkretnite uslovi. Sepak, mehani~kiot iskop e primenet so nad 90 procenti, pred sè poradi ekonomi~nosta. Mehani~kiot metod se zasnova na prodirawe na klinovidno telo (sl. 6.2.), {to mora da bide legiran ~elik so visoki procenti na mangan, poradi intenzivnoto abewe.

Sl.6.2. Osnoven oblik na klinovidno telo za iskop


228

Spored prof. Dombrovski (Rusija), vrz osnova na brojot na udari so dinami~kiot instrument S, mo`e da se napravi bazi~na formula za presmetka na otporite na kopawe Fwkop:

Sl.6.2.b). Presek na rezot pri kopawe so osnoven klinoviden organ

Fwkop = kkop b h [kN] Kade {to se kkop = (7 - 8) C [kPa], specifi~en otpor na kopawe. b, h [m] se dimenzii na rezot, prika`ani na sl. 6.2.b). 6.3. Bageri

Op{ta klasifikacija na bagerite e dadena na {emata na sl. 6.3.

Sl. 6.3. Op{ta klasifikacija na bagerite


229

6.3.1. Mehani~ki bageri

Mehani~kite bageri pripa|aat na grupata bageri so eden ko{, odnosno bageri so cikli~na rabota. Vo ovaa grupa spa|aat slednite bageri:

1. so ~elen ko{ (lopata, ko{ ili laìca);

2. so obi~na lopata (ko{, laìca);

3. draglajn (draglajn ili so vle~na ko{nica);

4. so grajfer.

Mehani~kite bageri so eden ko{ se samoodni ma{ini za iskop na zemji{ta od I do IV kategorija. Ciklusot na rabota kaj site ovie bageri se sostoi od slednite fazi:

1. iskop;

2. prenos na iskopanata zemja, so vrtewe na kupolata;

3. rastovarawe;

4. vra}awe vo po~etna polo`ba za kopawe.

Prviot mehani~ki bager e izgraden vo SAD vo 1836 godina, postaven na {ini, so volumen na ko{ot od samo 0,75 m3. Vo Evropa i Rusija bagerot po~nuva da se koristi duri vo 1901 godina. Do 1917 godina vo Rusija imalo samo 37 bageri. Po 1931 godina po~nale da se proizveduvaat bageri so dizel pogon, a podocna i pogolemi bageri na elektri~en pogon.

6.3.1.1. Mehani~ki bageri so ~elen ko{

Ovie ma{ini se naj~esto primenuvani mehani~ki bageri (sl. 6.4.). Sluàt za iskopi nad nivoto na stoewe i nivnata najgolema primena e, vsu{nost, na povr{inskite kopovi vo rudarstvoto, no i pri iskopi vo grade`ni{tvoto (brani, pati{ta i drugo), odnosno tamu kade {to se potrebni masivni iskopi.

Tie se mnogu silni i po svoite gabariti i po kapacitetite i dostignuvaat mo{ne visoki granici (na primer, vkupnata masa do 14.000 toni i volumeni nad 100 m3, kapaciteti od 9.000 m3/h i mo}nost nad 30.000 kW).


230

Sl. 6.4. Izgled na eden mehani~ki bager so ~elen ko{

Ovoj vid bageri sè u{te ne moè da bide istisnat od hidrauli~nite bageri so ~elen ko{.

Iako ovoj vid bageri prete`no rabotat na otvoreno, tie moàt da se primenat i vo podzemni iskopi i tuneli.

Moè da se zabeleì deka dvièwata na glavnite delovi na rabotnata oprema se ostvaruva so pomo{ na ~eli~ni jaìwa, {to se vle~at so barabani smesteni vo vrtlivata kupola.

Delot {to se dviì na ovie bageri naj~esto e gasenica bez grebeni, no pomalite ma{ini moàt da se dviàt i so pnevmatici. Poretki se slu~aite ovie bageri da se vgradat na ploven objekt. Najte{kite bageri od ovoj vid se postaveni na t.n. ~ekoren mehanizam.

6.3.1.2. Mehani~ki bageri so obratna lopata (MBOL)

Ovoj vid bageri sluì za iskopi pod nivoto na stoewe. Deneska ve}e ne se proizveduvaat, bidej}i se istisnati od hidrauli~nite bageri so obratna lopata, poradi ubedlivata nadmo}nost vo sekoj pogled i toa: sila, kapacitet, lesno rakuvawe i odrùvawe i dr.


231

Na sl. 6.5. e prikaàna fotografija na eden MBOL.

Sl. 6.5. Izgled na MBOL

Ovie bageri se pomali od MB^K i so pomal kapacitet i ~esto se postaveni na baza so pnevmatski trkala. Delot {to se dviì, isto taka, moè da bide gasenica, no i ploven objekt. Ovie bageri se mali za da bidat postaveni na ~ekoren mehanizam.

Site dvièwa se ostvaruvaat so pomo{ na ~eli~ni jaìwa, {to se vle~eni od barabani. Pogonot e naj~esto dizel motor, no se sretnuvaat i konstrukcii so elektromotori.

Ovoj vid bageri iskopuva pod nivoto na stoewe, pri iskop na dlaboki rovovi, temeli ili sloevi ruda.

MBOL vo tekot na svojata rabota potsetuvaat na ~ovek so motika, no polo`bite {to moàt da bidat zazemeni ukaùvaat na toa deka tie imaat osobeno {iroka rabotna zona. Iskopuva pod nivoto na stoewe, pri iskop na dlaboki rovovi, temeli ili sloevi na ruda.

6.3.1.3. Draglajn bageri

Draglajn bagerite (ili kako {to ponekoga{ se narekuvaat: bageri so vle~na korpa) se koristat za iskopi na pesok i ~akal vo re~ni korita, ili pak na povr{inski kopovi vo rudarstvoto. Po svojata konstrukcija i na~in na rabota zna~itelno se razlikuvaat od drugite mehani~ki bageri. Radiusot i dlabo~inata na iskopite so draglajni e pogolem otkolku kaj drugite mehani~ki bageri.


232

Na sl.6.6. e prikaàn izgled na eden draglajn bager.

Sl. 6.6. izgled na draglaj bager za iskop na pesok

Sostavnite delovi kaj draglajnot se:

Vrtliva baza postavena na gasenici (ili na ~ekoren mehanizam ili ploven objekt),, rabotna oprema koja se sostoi od ednodelna ili pove}edelna re{etkasta strela, na koja so jaìwa e vrzana vle~nata korpa.

Procesot na kopawe zapo~nuva so brzo zavrtuvawe na vrtlivata baza, pri {to visoko podignatata korpa pod dejstvo na centrifugalnata sila se frla kon napred - daleku.

Koga korpata }e padne, so vle~ewe na jaìwata se polni so ruda ili pesok. Otkako }e se napolni, so sistemot se kreva. So vrtewe na platformata, polnata korpa se donesuva do mestoto za istovar, i se olabavuva jaèto so {to korpata se navaluva i issipuva. Potoa so brzo vrtewe, se povtoruva ciklusot.

Rudarskite draglajn bageri se so ekstremno golemi dimenzii. Nadminuvaat vkupna teìna od 14.000 t, rasponite se nad 100 m, a teìnata na prazna korpa e nad 200 t. Takov rudarski draglajn e instaliran na povr{inski kop za jaglen vo Juta, SAD. Toj se vika "Big Muskie" i e najgolem svetski draglajn.


233

Kaj nas vo Makedonija, vo momentov, najgolemi draglajn bageri se postaveni na povr{inskite kopovi za jaglen vo REK "Bitola" i REK "Oslomej", i toa:

Tri E[ 6/45 (volumen 6 m3, raspon 45 m), i nekolku E[ 10/70 (volumen 10 m3, raspon 70 m) iskop na jalovina (REK BITOLA).

Eden E[ 6/45 i eden E[ 10/70 za iskop na jalovina (REK OSLOMEJ).

6.1.3.4. Mehani~ki bageri so grajfer

Grajferot e teòk sklop - grabalka, {to se sostoi od dve polutki i naj~esto se koristi kako sredstvo za crpewe pesok ili isitneta zemja, a poretko za iskop. Sepak, postojat bageri {to koristat mehani~ki grajfer za izvr{uvawe iskopi vo meki zemji{ta, a pred sè vo re~ni korita, pristani{ta i sli~no. Vo rudarstvoto se koristat samo za iskopi za meki nemetalni rudi.

Po svojata konstrukcija se sli~ni na draglajn bagerite, no principot na rabota im e mo{ne specifi~en.

Sostavnite delovi na bagerot so grajfer se: ednodelna ili pove}edelna re{etkesta strela, baza na gasenici ili pnevmatici i sekako grajfer.

Na sl. 6.7. se prikaàni 4 karakteristi~ni polo`bi na grajferot, i toa: a. Grajferot e spu{ten vo po~etna polo`ba za iskop (crpewe).

b. grajferot se zatvora, so toa kopa. Ova se postignuva so vle~ewe na jaèto (2). So kopaweto, se ispolnuva so materijal vnatre{nosta me|u dvete polutki na grajferot.

v. Jaèto (2) se vle~e i natamu, so {to grajferot se podiga i go prenesuva iskopaniot materijal do mestoto na isipuvawe.

g. Jaèto (1) se zatega, a se olabavuva jaèto (2), so {to pod dejstvo na teìnata na materijalot i dolniot teg, grajferot se otvora i materijalot se isipuva. Fazite od a. do g. go so~inuvaat celiot ciklus. Toj ciklus se povtoruva.


234

Sl.6.7. Izgled na mehani~ki bager so grajfer i fazi na rabota

Mehani~kite grajferi za da ja izvr{at svojata funkcija moraat da bidat te{ki. Zatoa denes mehani~kite grajferi se zamenuvaat so hidrauli~ni, koi se mnogu polesni, a mnogu posilni.

Grajferite, kako sredstvo za iskop, se nezamenlivi za kopawe bunari i dlaboki dupki i okna.

6.4. Hidrauli~ni bageri

I ovoj vid bageri pripa|aat na grupata bageri so cikli~na rabota (i imaat eden ko{, odnosno la`ica ili ko{nica).

Kako {to e prethodno navedeno, postojat ~etiri glavni vida hidrauli~ni bageri so obratna lopata (ili so dlabinska la`ica), so ~elen ko{, teleskopski i so hidrauli~en grajfer.

6.4.1. Hidrauli~ni bageri so obratna lopata (HBOL)

Hidrauli~nite bageri so obratna lopata (HBOL) se upotrebuvaat za iskopi glavno pod nivoto na stoewe (rovovi, temeli, kanali, re~ni korita i drugo). Tie denes potpolno gi istisnuvaat mehani~kite bageri so obratna lopata, poradi nizata prednosti.


235

Na sl. 6.8. e prikaàn izgled na eden HBOL.

Sl. 6.8. HBOL tip BGH-1000 (14. Okt. - Krusevac, Srbija)

Na sl. 6.9. e prikaànna {ema na eden HBOL, na koja moàt da se voo~at glavnite delovi

Sl. 6.9. [ema na HBOL so obeleàni pozicii, dvièwa i zglobovi na rabotnata oprema: 1, 2, 3 - hidrauli~ni cilindri, 4 -ko{ (lopata), 5 - dijada, 6 - drà~, 7 - strela, 8 - vrtliva baza, 9 -

del {to se dviì (gasenica)


236

Za razlika od MBOL, HBOL gi ostvaruva site dvièwa na rabotnata oprema so pomo{ na hidrauli~nite cilindri. Silite {to se ostvaruvaat na zabite od ko{ot (t.n. sili na kinewe) se mnogu golemi. Dvièwata {to moè da gi izvede eden HBOL se:

- vrtewe - dvièwe na strelata;

- dvièwe - vrtewe na drà~ot;

- dvièwe - vrtewe na ko{ot;

- rotacija na vrtlivata baza (kupola);

- dvièwe na celata ma{ina (manevrirawe).

Sekoj proizvoditel na bageri mora da go dade dijagramot na rabotnata zona (sl. 6.10.).

Sl. 6.10. Rabotna zona na HBOL

[emata na zglobovite kaj site HBOL e ista. Toa zna~i deka kaj sekoj bager moàt da se sretnat istite zglobovi, no razliki ima samo vo dimenziite i aglite na postavenost na zglobovite (sl. 6.11.). Edinstvena razlika e kaj malite HBOL (kaset-bagerite), prviot hidrauli~en cilinder moè da bide postaven odozgora.


237

Sl. 6.11. Bager so dolga monoblok strela i dolg dr`a~ za dlaboki iskopi na meki zemji{ta

Sl. 6.12. Vidovi streli kaj HBOL


238

Zaradi ostvaruvawe na pove}e funkcii, proizvoditelite na HBOL gi snabduvaat so brzomontira~ka oprema. Obi~no za zglobovite se predviduvaat pove}e mesta za prekop~uvawe (na primer, K2, R i dr.). Na sl. 6.12. se prikaàni nekolku vidovi streli kaj HBOL.

Iako denes e jasna tendencijata za razvoj na sè pogolemi bageri, postojat diktirawa od pazarot deka treba da se razvivaat i mali i mikro HBOL. Na sl. 6.13. i sl. 6.14. se prikaàni takvi bageri.

Sl. 6.13. Mal HBOL postaven na trkala

Sl. 6.14. Kaset-bager

HBOL se pomali od drugite hidrauli~ni bageri. Nivniot kapacitet zavisi pred sè od volumenot na lopatata. Na sl. 6.15. se prikaàni nekolku vidovi rabotni organi {to moàt da se priklu~at na HBOL, vo zavisnost od vidot na zemji{teto. Kako {to moè da se zabeleì na slikata, re~isi site HBOL imaat niza razli~ni priklu~ni uredi, taka {to bagerite moàt da se koristat i kako tovara~i i kako avtokranovi.


239

Sl. 6.15. Vidovi rabotni organi kaj HBOL

Proizvoditelite nastojuvaat da proizvedat takvi ma{ini, {to }e imaat golema upotreblivost. Na sl. 6.16. e prika`ana mala kombinirana ma{ina za iskop i tovarawe, {to nao|a golema primena za izvr{uvawe na grade`ni raboti vo gradski uslovi.

Sl. 6.16. Kombinirana ma{ina za iskop (HBOL) i tovara~


240

Odniot mehanizam kaj HBOL moè da bide: gasenica, trkala, {ini, ploven objekt. Upravuvaweto e lesno, so servo uredi (so xojstici), kabinite se ergonomski izvedeni. Se koristi hidro-volumenska transmisija (pumpi, hidro-cilindri, hidro-motori za vrtewe na kupolata i dvièwe na gasenicite). Sè po~esta e avtomatizacijata.

6.4.2. Hidrauli~ni bageri so ~elen ko{ (HB^K)

Hidrauli~nite bageri so ~elen ko{ (HB^K) ili hidrauli~ni bageri so ~elna lopata, sekoga{ se koristat za iskopi nad nivoto na stoewe (pri iskopi za brani, tuneli, povr{inski kopovi vo rudarstvoto i dr.). Tie denes sè pove}e se primenuvaat, no ne se vo sostojba da gi istisnat golemite mehani~ki bageri so ~elna lopata. Toa e poradi enormnite nivoa na povr{inski pritisoci vo zglobovite od rabotnata oprema.

Na sl. 6.17. e prikaàn izgled na eden bager BGH-1000, koj e opremen kako HB^K.

Sl. 6.17. Bager tip BGH-1000 (14. Okt. - Krusevac, Srbija), opremen kako HB^K

Na sl. 6.18 e prikaàna {ema na bagerot BGH 600, eden HB^K, na koja moàt da se voo~at glavnite delovi.


241

Sl. 6.18. [ema na bagerot BGH-600 (14. Okt. - Krusevac, Srbija), opremen kako HB^K

Elementi na rabotnata oprema i na ovie bageri se isti (vrtliva baza, del {to se dviì, strela, drà~, ko{, cilindri). Dvièwata {to moè da gi izvede eden HB^K se:

- vrtewe - dvièwe na strelata;

- dvièwe - vrtewe na drà~ot;

- dvièwe - vrtewe na ko{ot;

- prevrtuvawe na ko{ot ili otvorawe na dnoto na ko{ot;

- rotacija na vrtlivata baza (kupola);

- dvièwe na celata ma{ina (manevrirawe).

Kaj HB^K, postojat ~etiri razli~ni koncepti na {emi na rabotniot mehanizam. Vo nekoi slu~ai se nastojuva ovie bageri da bidat pokompaktni. Toa se slu~aite na iskop vo jami i tuneli.

Sl. 6.19. Primena na HB^K vo jami (tuneli)


242

Zaradi ostvaruvawe na pove}e funkcii, proizvoditelite na HB^K gi snabduvaat so brzomontira~ka oprema. Obi~no za zglobovite se predviduvaat pove}e mesta za prekop~uvawe, no ovie bageri se pomalku univerzalni.

HB^K se pogolemi od HBOL. Nivniot kapacitet zavisi pred sè od volumenot na lopatata. Denes se nadminuvaat 20 m3.

Odniot del kaj HB^K moè da bide: gasenica, poretko trkala, retko ploven objekt. Upravuvaweto e sekoga{ so servo uredi (so xojstici), kabinite se ergonomski izvedeni i za{titeni od odron na kamewa. Se koristi hidro-volumenska transmisija (pumpi, hidro-cilindri, hidro-motori za vrtewe na kupolata i dvièwe na gasenicite). Se javuvaat i avtomatizirani konstrukcii. Poradi goleminata, mnogu ~esto se koristat elektromotorni pogoni, iako dizel motorite se dominantni.

Na sl. 6.20 i sl. 6.21 e prikaàna specijalnata koncepcija na firmata Orenstein & Koppel, t.n. Tri-Power, koja pretstavuva vistinski napredok kaj ovoj vid bageri. Imeno, toa e isklu~itelno sloèn mehanizam koj koristi triada, a ovozmoùva mnogu dobro iskoristuvawe na mehanizmot (izbegnuvawe na t.n. mrtvi polo`bi) i rasporedot na silite e isklu~itelno dobar. Efikasnosta na ovaa koncepcija e pogolema vo sporedba so drugite tri, no taa e i mnogu poskapa.

Sl. 6.20. Tri-Power koncepcija na HB^K


243

Sl. 6.21. Tri-Power koncepcija na HB^K (O&K RH 120C)

6.4.3. Teleskopski bageri

Teleskopskite bageri se koristat mnogu pomalku od drugite hidrauli~ni bageri, no imaat odredeni specifi~ni karakteristiki {to im ovozmoùvaat da bidat upotrebeni na mesta kade {to drugite bageri ne moàt da ja izvr{at postavenata zada~a.

Teleskopskite bageri imaat sposobnost ko{nicata (laìcata, ko{ot) da ja dviàt translatorno po pravoliniska traektorija, dodeka kaj site drugi bageri traektorijata e kruèn lak. Ovaa karakteristika gi pravi osobeno soodvetni za ~istewe na meliorativni kanali (sl. 6.22) ili, pak, za ras~istuvawe urnatini po elementarni nepogodi.

Sl. 6.22. Teleskopski hidrauli~en bager


244

Strelata na teleskopskite bageri moè da se podiga so pomo{ na hidrauli~ni cilindri, teleskopski da se izvlekuva i ko{ot da se vrti vo site pravci.

Ovoj vid bager moè da bide postaven na baza so trkala ili na gasenici. Ponekoga{ moè da bide postaven na èlezni~ki kolosek ili na ploven objekt (brod).

6.5. Bageri so pove}e ko{evi

Ovoj vid bageri se izu~uvaat vo III godina po predmetot "Vozila i mehanizacija" kako mehanizacija za iskop vo rudarstvoto.

Ovde, nakuso }e bidat dadeni odredeni glavni karakteristiki.

Glavnata podelba na ovie bageri {to se sostojat od pove}e ko{evi ~ija{to rabota e kontinuirana, e vo zavisnost od konstrukcijata. Tie se delat na:

- veri`ni bageri (vedri~ari),

- rotorni bageri.

Od svoja strana, veri`nite bageri se delat na nadol`ni i popre~ni.

I veri`nite i rotornite bageri moàt da bidat samoodni i vle~eni.

Rotornite samoodni bageri denes se najgolemite ma{ini i se koristat na povr{inskite kopovi vo rudarstvoto.

Na sl. 6.23. se prikaàni veri`ni nadol`ni bageri, a na sl. 6.24 veri`ni popre~ni bageri {to se koristat za iskopi vo hidrotehnikata (melioracija).

Sl. 6.23. Verièn nadolèn bager


245

Sl. 6.24. Verièn popre~en bager (vedri~ar)

Na sl. 6.25 e prikaàn vle~en rotoren bager za iskop na kanali (rovovi) za hidro-melioracija.

Sl. 6.25. Vle~en rotoren bager

Odnite delovi na site ovie bageri moàt da bidat: gasenici trkala {ini ili ploven objekt.

6.6. Eksploatacija i odrùvawe na ma{inite za zemjeni raboti

Spored mnogu istraùvawa, zemjenite raboti se obemni i skapi. Tro{ocite za izvr{uvawe na zemjeni raboti pri izgradba na pati{ta se enormno visoki. Ma{inite {to vr{at iskopi moraat da sovladaat golemi rabotni otpori i da potro{at mnogu energija.


246

Poradi faktot {to so goleminata (krupnosta) na ma{inata se namaluvaat tro{ocite po edinica iskopan materijal, se nastojuva da se konstruiraat ma{ini so golemi dimenzii. No, golemite ma{ini, i pokraj pogolemata efikasnost, imaat niza nedostatoci, me|u koi i ote`natoto odrùvawe.

Eventualniot zastoj na eden bager so teìna od 500 ili 1.000 toni, a osobeno onie {to se najte{ki, zna~i golemi vremenski zagubi, a so toa i izguben kapacitet {to mnogu ~esto go zapira celata niza ma{ini.

Vo pomalku razvienite zemji, so slabi mo`nosti za brzo intervenirawe, zastojot moè da dovede do enormni finansiski zagubi.

Zatoa, odrùvaweto i na pomalite ma{ini, a osobeno pogolemite, mora da bide dobro organizirano. Dostapnosta i raspolo`livosta so neophodnata oprema za odrùvawe (specijalnite kranovi, alati i dr.), a pred sè dobro obu~en i osposoben kadar, mora da bide osnovna grià na menaxmentot {to rakovodi so procesite.

Edna dobro organizirana dràva gi motivira i gi stimulira site subjekti {to se vo direktna vrska so eksploatacijata i odrùvaweto na grade`nite ma{ini. Isto taka, so dolgoro~ni politiki za stimulacija na idniot kadar (stipendii), i podocna stimulacii (povisoki plati), se obezbeduva nepre~eno proizvodstvo so golemi za{tedi.

Imeno, samo eden ~as zastoj na krupna grade`na ma{ina sozdava zagubi vo iljadnici evra.

Tro{ocite za permanentnoto doobrazovanie (kursevi, seminari, treninzi i sl.) na kadarot {to gi upravuva i odrùva ovie ma{ini se minorni vo odnos na pridobivkite. Osven toa, opasnostite do koi moè da dojde vo procesite na rabota, obu~eniot kadar gi sveduva na minimum.


247

7. MA[INI ZA TRANSPORT I UTOVAR

7.1. Voved

Prenesuvaweto na materijalni dobra i lu|e vo sekojdnevniot `ivot e neophodnost. Vo industrijata ne postoi proces vo koj ne se vr{i nekakvo transportirawe na materijali ili predmeti, od edno mesto do drugo mesto. Transportnite procesi se odvivaat na razli~ni destinacii i soglasno so toa postojat najrazli~ni vidovi transportni sredstva.

Glavnata podelba na uredite (sredstvata) {to vr{at transport se:

- Transportni sredstva za nadvore{en transport.

- Transportni uredi za vnatre{en transport.

Transportnite sredstva za nadvore{en transport se onie {to tovarot go prenesuvaat na pogolemi rastojanija (nadvor od ramkite na edno pretprijatie) i tuka postojat pove}e vidovi transport:

- drumski,

- `elezni~ki,

- vozdu{en,

- voden (morski, re~en).

Za nadvore{niot transport se koristat sredstva, ma{ini i uredi (kamioni, avtomobili, vozovi, avioni, brodovi i dr.) {to vo ovoj del nema da se izu~uvaat.

Predmet na ovoj del }e bidat transportno-pretovarnite ma{ini za vnatre{en transport.

Ovoj vid transportno-pretovarni uredi ponekoga{ se narekuvaat ma{ini za industriski transport. Tie transportiraat predmeti i materijali vo ramkite na edno industrisko pretprijatie.

Ma{inite za vnatre{en transport se delat na slednite grupi (2):


248

Sl. 7.1. [ema na podelbata na ma{inite za vnatre{en transport

Vo ramkite na industriskite procesi ili, pak, na krajot na industriskite procesi, potrebno e materijalite da se pretovarat od edno prevozno sredstvo na drugo ili do nekoja lokacija da se natovari na transporter i pak da se natovari na drugo sredstvo.

Ma{inite {to vr{at tovarawe materijali ili predmeti se narekuvaat TOVARA^I.

Procesot na tovarawe (pretovarawe) e mnogu va`na faza vo rudarstvoto (iskop ----> tovarawe -----> transport) i re~isi vo site industriski granki.

Ma{inite za tovarawe se delat vo dve osnovni grupi:

- tovara~i so cikli~na rabota (so eden raboten organ - ko{nica);

- tovara~i so kontinuirana rabota (so pove}e ko{nici - lopati).

TRANSPORTNI UREDI ZA VNATRE[EN TRANSPORT

T.U. za cikli~en transport

T.U. za kontinuiran transport

T.U so vle~en organ T.U bez vle~en organ Hidro-pnevmatski transportni uredi

� Prosti mehanizmi

� Kranovi

� Podiga~i (liftovi, skipovi, platformi)

� Ma{ini za prizemen transport (viqu{kari)

� lenta

� veriga

- plo~ki

- grebala

- kofi~ki

- lula{ki

- vise~ki

� elevatori

� ~ekorni

� `i~ari

� specijalni

� Zavojni

� oscilatorni

- inercioni

- vibracioni

� so valjaci

- nepogonski

- pogonski

� Hidrauli~ni so pumpa

� hidrauli~ni so dodava~

� pnevmatski vsisni

� pnevmatski potisni


249

7.2. Transportni uredi so cikli~na rabota

Uredite za cikli~en transport (vsu{nost, najrazli~ni vidovi digalki) rabotat so periodi~nost na nivnata rabota, toa zna~i deka prvo go podigaat tovarot, go prenesuvaat, go spu{taat (toa e raboten od), a potoa prazni se vra}aat po nov tovar. I taka, celiot raboten proces na ovie ma{ini e sostaven od ciklusi.

Kaj transportnite uredi za kontinuiran transport, celiot proces na transportirawe se odviva neprekinato bez ciklusi (na primer, transporter so lenta).

Kaj ma{inite so cikli~na rabota vo ramkite na eden ciklus, rabotniot period se sostoi od nekolku fazi:

- prifa}awe (zaka~uvawe) na tovarot;

- podigawe na tovarot;

- prenesuvawe na tovarot (obi~no horizontalno);

- spu{tawe na tovarot;

- odvojuvawe na tovarot od zafatenoto sredstvo (otka~uvawe, odvojuvawe).

Prazniot (povratniot) period na eden ciklus se sostoi:

- podigawe na praznoto zafatno sredstvo (kuka, kle{ta, ko{nica, kofa i drugo);

- dvièwe do tovarot;

- spu{tawe na zafatnoto sredstvo.

No, postojat i takvi transportni uredi kaj koi nekoi od ovie fazi se izostaveni.

Site transportni uredi za vnatre{en transport moàt da se podelat spored {emata prikaàna dolu.

7.2.1. Kranovi - digalki (op{ta podelba)

Kranovite se ma{ini za podigawe i prenesuvawe tovar. Tie moàt da bidat mo{ne sloèni i golemi ma{ini.

Od svoja strana digalkite - kranovite moàt da bidat podeleni spored pove}e klasifikacii. Spored vidot na rabotata, kranovite se delat na kranovi za op{ta namena i specijalni kranovi.


250

Kranovite od op{ta namena se slednite:

- mostovski,

- nepodvi`ni stolbni,

- portalni - nogarni,

- velosipedski,

- konzolni,

- mobilni kranovi (so strela),

- edno{inski vitla.

Vo grupata na specijalni kranovi spa|aat:

- pristani{ni kranovi,

- plovni,

- stolbni grade`ni kranovi,

- stolbni "Derik" (Derick) digalki,

- specijalni metalur{ki,

- pretovarni mostovi i kontejnerski kranovi,

- kabel kranovi,

- drugi specijalni kranovi.

Site nabrojani industriski kranovi, od svoja strana, se delat na podgrupi i gi ima vo pove}e golemini.

Mostovskite kranovi, vo zavisnost od nosivosta, se izrabotuvaat od edna ili dve gredi-nosa~i. Vo zavisnost od rasponot i goleminata na tovarot, kako i od drugite uslovi, gredite (t.e. mostot) moàt da bidat izraboteni od poln profil (sanda~est), "perforiran" poln profil ili re{etkesta konstrukcija.

Mostovskite kranovi se dviàt po {ini {to se postavuvaat na odredena visina vo fabri~kata hala. Tie se potpreni na stolbovi ili na yidovite od halata.

Gredite - t.e. mostot, se dviàt po dolìna na halata. Vrz gredata e postavena koli~ka, odnosno kranska koli~ka (t.n. "ma~ka") na koja e smesten pogonot za podigawe na tovarot i za dvièwe na koli~kata. "Ma~kata" moè da se dviì po mostot od edniot kraj do drugiot kraj.


251

Kabinata moè da bide postavena na mostot ili na kranskata koli~ka. Vo slu~ai koga se raboti za kranovi so pomala nosivost upravuvaweto e od pult ili, pak, odozdola, so tastatura ili so dale~inski upravuva~.

Na sl. 7.2. e prikaàna edna mostovska digalka so re{etkesta konstrukcija.

Sl.7.2. Mostovski kran so re{etkasto izveden most

Pogonot za dvièwe moè da bide centralen (od eden pogon), no denes sè po~esto se upotrebuva individualen (na sekoe pogonsko trkalo - motor i reduktor).

I mehanizmite za digawe se sostojat od eden ili pove}e barabani {to se nezavisno pogonuvani (so sopstveni motori i reduktori).

Vo edna hala moàt da bidat postaveni i dva mostovski krana, na isti {ini (na isto nivo), no i na razli~no nivo.

Vo takvi slu~ai, mora da se vodi smetka za site neophodni me|usebni rastojanija od podvi`nite i nepodvi`nite elementi - za da ne dojde do sudirawe.

Nepodvi`nite digalki so stolb se postaveni na fiksiran stolb so mo`nost da se vrtat okolu vertikalnata oska. Se koristat vo rabotilnici i na brodovi.


252

Sl.7.3. Nepodvi`na digalka bez gorno leì{te

Mnogu ~esto pogonot e ra~en (kako za podigawe, taka i za vrtewe).

So rotacijata na strelata, ovie digalki moàt da podigaat tovar {to e prethodno postaven na linijata na opsluùvawe.

Portalnite kranovi se lociraat naj~esto nadvor od halite na otvoren prostor. Tie imaat po ~etiri nogari (stolba) i most. Moàt da bidat so i bez prepusti (sl. 7.4. a, b, v,).

Ovie digalki naj~esto se koristat za pretovar na materijal vo skladi{tata, pristani{tata i dr.

So ogled na toa {to se izloèni na vlijanie na vetar i atmosferski vlijanija moraat da se prezemat merki za stabilnost i gromobranska za{tita.

Rasponite i viso~inite na ovie kranovi moàt da bidat osobeno golemi (da opfatat nekolku èlezni~ki koloseci). Taka, moàt da se sretnat portalni kranovi so viso~ini od 3 do 15 metri i rasponi od 3 do 50 metri.


253

Sl.7.4. Portalni kranovi: a) bez prepusti, b) so 1 prepust, v) so dva prepusti

Pogonite kaj ovie kranovi mo`at da bidat i ra~ni i mehanizirani, vo zavisnost od uslovite.

Vo posebni uslovi, mo`at da se koristat poluportalni kranovi (polumostovski), {to se lociraat od nadvore{nata strana na fabri~kata hala (sl. 7.5.).

Ovie kranovi imaat samo dve nogari, dodeka od drugata strana na mostot imaat samo trkala kako kaj mostovskite digalki.


254

Sl. 7.5. Poluportalen kran

Velosipedskite kranovi se posebna grupa {to se sostoi od stolb potpren na dve ili pove}e trkala postaveni vo linija i se dviàt po edna {ina. Gorniot del od stolbot se potpira po vodilka. Strelata moè da se vrti i na toj na~in se opsluùva eden pojas okolu {inata (sl. 7.6.).

Sl. 7.6. Velosipedski kran

êsto sluàt kako dopolnitelen i pomo{en ured za digawe vo nekoi fabri~ki hali. Pogonot moè da bide ra~en i mehaniziran. Moàt da bidat postaveni na sredina vo halata ili pokraj yidot.

Konzolnite digalki se podvi`ni digalki, {to se dviàt po {ina i so mo`nost za vrtewe (sl. 7.7a) ili, pak, bez mo`nost za vrtewe (sl. 7.7b). Obi~no se postavuvaat pokraj yidot na fabri~kata hala.


255

Kaj prviot vid ne postoi kranska koli~ka i dofatot mo`e da se postigne so rotacija na konzolata okolu stolbot.

Sl. 7.7.a. Konzolna digalka bez kranska koli~ka

Sl.7.7.b. Konzolna digalka so kranska koli~ka

Kaj vtoriot vid, postigaweto na dofatot se ostvaruva so pomo{ na kranska koli~ka. Vo ovoj slu~aj ne postoi rotacija na konzolata.


256

Mobilnite kranovi so strela gi vklu~uvaat site avtodigalki, digalki postaveni na gaseni~na baza i èlezni~ki kranovi so strela.

Postojat mobilni digalki snabdeni so mehani~ki uredi za podigawe (so ~eli~ni jaìwa) (sl. 7.8.) i avtodigalki so hidrauli~ni pogoni.

Strelata kaj eden avtomobilski kran moè da bide ednodelna, dvodelna (sl. 7.8.) ili pove}edelna.

Sl.7.8. Avtomobilski kran so dvodelna re{etkasta strela so mehani~ki pogon

1. Avtomobil;

2. Potpori za stabilizacija;

3. Vrtliva platforma;

4. Strela;

5. Mehanizam za digawe na strelata;

6. Mehanizam za digawe na tovarot;

Mobilnite kranovi so gasenica se primenuvaat na mesta kade {to zemji{teto (podlogata) e meko i postoi opasnost od propa|awe (mo~uri{ta, kal, pesok, oranica i dr.).

Na sl. 7.9. e prikaàn eden mobilen kran so pove}esegmentna strela na gaseni~na baza, {to se sostoi od slednite osnovni delovi: baza - gasenici - 1, strela so segmenti spoeni zglobno - 2 i 3, mehanizam za podigawe na tovarot - 4, mehanizam za vrtewe na kupolata - 5, mehanizam za podigawe na strelata - 6 i dr.


257

Sl.7.9. Gaseni~en avto-kran

Sl.7.10. Avtomobilski hidrauli~ni kranovi so teleskopski streli


258

Kaj site avtomobilski kranovi so strela, od koj i da e tip, vaàt strogi pravila za stabilnost od prevrtuvawe, so propi{ani koeficienti na sigurnost, osobeno kaj kranovite so dolga strela.

Avtomobilskite kranovi se koristat sè po~esto vo pove}e granki. Mehanizacijata (na primer, bageri) obi~no koristi mo`nosti da bide koristena i kako kran - so prikop~uvawe na soodvetna oprema (kuka, kle{ta i dr., namesto kopa~).

Kamionski manipulatori za samotovarawe. Poseben vid mobilni digalki pretstavuvaat manipulatorite {to denes sè po~esto se vgraduvaat na kamionite za samotovarawe (sl. 7.11.). Tie se konstruiraat vo mnogu varijanti i so pove}edelni streli.

Sl.7.11. Kamionski manipulator za samoutovar

Edno{inskite vitla se nameneti za podigawe, prenesuvawe i spu{tawe tovar, pri {to se dviàt obeseni na {ina. Obi~no, upravuvaweto e so pomo{ na tastatura ili so dale~inski upravuva~. Pogonot naj~esto e elektri~en, no postojat i ra~no pogonuvani vitla.

Toa se samostojni mehanizmi kako edna celina, no moàt da se postavat na mostovski, portalen ili konzolen kran vo uloga na kranska koli~ka.

Moàt da se koristat i na otvoren prostor, no sekako so za{tita od do`d i sneg.


259

Sl.7.12. [ema na edno{insko vitlo

1. {ina, 2. trkala za dvièwe na vitloto, 3. pogon za dvièwe, 4. ku}i{te, 5. baraban, 6. Elektromotor + reduktor, 7. dolni sklop so kuka.

Dovodot na elektri~na struja e so kabli ili so trolen (lizga~ki) vod.

Moàt da bidat ednobrzinski ili pove}ebrzinski (kako vo pogled na dvièweto, taka i vo pogled na podigaweto).

Naj~esto se primenuva elektri~en pogon, no postojat konstrukcii so pnevmatski ili hidrauli~en pogon.

Spored elementot na nosewe na tovarot, vitlata moàt da bidat:

- vitla so ~eli~no jaè,

- vitla so veriga (so retka upotreba, za pomali tovari).

Osnovna tendencija pri gradba na vitlata e tie da bidat {to e mo`no pokompaktni, lesno monta`ni i demonta`ni, so unificirani delovi.


260

7.2.2. Specijalni kranovi

Iako specijalnite kranovi po svojot oblik i konstrukcija se bliski ili pripa|aat na nekoja od prethodno spomenatite vidovi, postojat i takvi {to bitno se razlikuvaat od kranovite za op{ta namena. Obi~no, nivniot oblik i konstrukcija se diktirani od uslovite pod koi raboti kranot.

Pristani{nite i plovnite kranovi sluàt za pretovaruvawe tovari od brod na voz ili nekoe vozilo ili, pak, obratno. êstopati, koga se vr{i pretovaruvawe na siplivi tovari, tovarot se odlaga vo posebni depoa (ogradeni i ozna~eni so adresni broevi), a podocna se vr{i pretovaruvawe na voz ili kamioni.

Sl. 7.13. Pristani{en kran za pretovar

1- portal, 2- kupola, 3- strela, 4- kuka

Od pristani{nite kranovi se bara da bidat brzi i efikasni i da ne pravat zastoi, bidej}i vremeto vo pristani{tata e mnogu skapo.

Zaradi pogolema efikasnost, od pristani{nite kranovi se baraat pogolem broj manevarski operacii i dvièwa. Na sl. 7.14. e prikaàn voobi~aen pretovaren pristani{en kran so vrtliva platforma postavena na portal.


261

Postojat i drugi konstrukcii na kranovi vo pristani{tata so vrtliva platforma, postaveni na portal ili poluportal, so pokratka ili podolga strela.

Plovnite kranovi mnogu ~esto se koristat vo pristani{tata i skladi{tata na reka, ezero ili more. Naj~esto prio|aat na brodot od ednata strana i vr{at pretovaruvawe.

Poradi ovaa osobenost, vakvite vidovi kranski mehanizmi vo pristani{tata se koristat masovno i toa ne samo kako plovni kranovi, tuku i kako pristani{ni {inski kranovi, postaveni na portali so ~etiri ili tri nogari.

Site pristani{ni kranovi se izlo`eni na silen veter i od toj aspekt, kako i drugite kranovi so strela, podlo`ni se na rigorozni propisi za stabilnost. Isto taka, poradi dinami~niot re`im na rabota (brzina, {iroki dijapazoni na nosivost i dofati), propi{ani se visoki stepeni na sigurnost na oddelnite sklopovi i nose~ka konstrukcija. Seto toa doveduva do relativno visoka cena na ovoj vid kranovi.

Vakvite mehanizmi (kranovi), osven na ploven objekt, se postavuvaat i na portali (~etirino`ni ili trino`ni) i se koristat kako pristani{ni kranovi, dodeka, pak, mnogu mehanizmi od pristani{nite kranovi namesto na portal se postavuvaat na ploven objekt (sl. 7.14.).

Sl.7.14. Ploven pretovaren kran


262

Sekako deka na plovni objekti, ~amci, brodovi i drugo, moàt da se postavat razni drugi konstrukcii na kranovi poradi razni monta`ni, pretovarni i drugi operacii.

Ponekoga{ se koristat i kranovi so naklonuva~ka zglobna dvodelna strela.

Stolbnite grade`ni kranovi se koristat obi~no vo visokogradbata, no i vo drugi grade`ni dejnosti. Nivnata nosivost ne e mnogu golema, no potrebno e da opsluùvaat kru`na zona so relativno golem radius.

Postojat dva osnovni vida:

a) so naklonuva~ki krak (strela) (sl. 7.15a);

b) so kranska koli~ka (sl. 7.15b).

Na sl. 7.15. e prikaàni stolbni grade`ni kranovi od obata vida.

Sl.7.15. Stolbni grade`ni kranovi (aksonometriski pogled)


263

Sl.7.16. Stolben gradeèn kran so kranska koli~ka

I dvata vida kranovi se dviàt po {ini. Na stolbot e postaven vrtliv postament, a na nego strelata (so ili bez kranska koli~ka).

Kranskata koli~ka nema sopstven pogon za dvièwe, tuku se vle~e so jaè vo edna ili druga nasoka dol` strelata. Mehanizmot za podigawe e smesten dolu vo posebna stanica.

Kaj ovie kranovi e bitna stabilnosta. So ogled na izloènosta na veter, sneg i do`d - moraat da imaat gromobranska i elektri~na za{tita i mo`nost za vkotvuvawe. Pred da se vgradi, potrebno e da se ispita podlogata i da se napravat drugi ispituvawa i proverki - za {to postojat strogi propisi.


264

Vo visokogradbata, kako se napreduva so visinata na zgradata - postoi mo`nost za podigawe na kranot po posebna procedura - so vmetnuvawe segmenti vo stolbot, pri {to se koristi silata na vgradeniot mehanizam za digawe na kranot.

Vo dene{no vreme se pravat i drugi koncepcii na digalki so stolb, no tie bitno ne se razlikuvaat od navedenite dve.

Ponekoga{, namesto protivteg, moè da se stavi zategnuva~ko jaè.

Iako ovie kranovi prvenstveno se nameneti za grade`ni{tvoto, tie moàt da se sretnat i vo skladi{ta, brodogradili{ta i na drugi mesta.

Stolbnite "Derik" (Derick) digalki se primenuvaat na mesta kade {to e potrebno podigawe na te{ki tovari i premestuvawe na relativno golem radius. Toa se digalki {to se fundirani - fiksirani i nameneti za rabota vo podolg vremenski period na edno mesto. Toa zna~i deka se upotrebuvaat na lokacii kade {to e predvideno gradba na investiciski objekti (termocentrali, brani i dr.).

Sl. 7.17. DERICK digalka

Stolbot, strelata i zatega~kite stapovi, vo zavisnost od goleminata, moàt da bidat napraveni od zavareni profili (cevki) ili re{etkesto.


265

Site operacii: vrtewe, podigawe na strelata i podigawe na tovarot se ostvaruvaat so pomo{ na mehanizmi smesteni vo edna ma{inska prostorija od kade {to se vr{i i upravuvaweto so site rabotni operacii.

Pretovarnite mostovi i kontejnerskite kranovi li~at na portalnite kranovi, no imaat golemi rasponi me|u nogarite i obi~no se so prepusti. Vrz mostot se dviì ili kranska koli~ka ili, pak, podvi`na vrtliva kupola so strela.

Sl. 7.18. Pretovaren most so kranska koli~ka

Se koristat naj~esto kako pretovarno-tovarni mostovi na pristani{tata. Nivnite rasponi moàt da bidat i preku 100 metri. Kako zafaten organ mnogu ~esto se upotrebuvaat grabalki, kuki, no i specijalni kle{ti za kontejneri.

So cel da se zabrza procesot na pretovar i podobro da se iskoristi prostorot, vovedeni se organizaciski procesi na t.n. "paletizacija" i "kontejnerizacija". Taka, denes mnogu ~esto se koristat kranovi {to se specijalizirani za rabota (manipulacija) so kontejneri.

Toa se kranovi {to gi pretovaruvaat kontejnerite od brodot ili na nego, gi redat vo kontejnerskiot terminal. Vo toj pogled, postojat pove}e vidovi kontejnerski kranovi, no osnovni se:

1. PORTEJNER KRANOVI, za pretovar na kontejneri od brod na terminalot i obratno.

2. [TAPEL KRANOVI, za transport i redewe na kontejnerite na terminalot.

3. TRANSTEJNER KRANOVI, koi vr{at rastovarawe, odnosno tovarawe kontejneri na èlezni~ki vagoni.


266

Sl.7.19. Portejner kran vo pristani{te

Site ostanati transtejner i {tapel digalki li~at na portalnite kranovi (so ili bez prepusti), no i so zafatni sredstva po dimenzii i oblik prisposobeni kon oblikot i dimenziite na kontejnerot.

Osven nabroenite vidovi kranovi, na eden kontejnerski terminal se sretnuvaat i niza drugi sredstva prvenstveno za manipulacii so kontejnerite - tovarawe, rastovarawe i dr.

Kabel kranovite se koristat koga e potrebno podigawe i premestuvawe tovari na pogolemi rasponi.

Tie se sostojat od nose~ki kabel (jaè) {to nosi kranska koli~ka {to se vle~e so drugo vle~no jaè.

Postojat tri vida kabel kranovi:

� so fiksni nose~ki stolbovi;

� so eden podvièn (rotaciski), a eden fiksen stolb;

� so dva podvi`ni nose~ki stolba.

�


267

Sl.7.20. Kabel kran so podvi`ni stolbovi

Ako nekoj od stolbovite treba da se dviì, toga{ so postavuvaweto na trkalata i {inite, ne smee da se naru{i stabilnosta. Koga se pomestuva edniot stolb se opsluùva krug, ako se dvata pomestlivi se vr{i translacija i se opsluùva {irok pojas.

Rasponite moàt da se dviàt od 100 do 600 metri, no ponekoga{ i nad eden kilometar. Nosivosta im se dviì vo dijapazonot 1 do 25 toni, no postojat konstrukcii i do 150 toni.

Brzinata na dvièwe e do 10 m/s, a krevaweto 1,5 do 3 m/s.

7.3. Podiga~i

Platformenite podiga~i se ma{ini i uredi za vertikalno dvièwe na tovarot. Moàt da bidat fiksni i mobilni.

- Fiksnite - nepomestlivite, se vgraduvaat na edno odredeno mesto.

- Mobilnite - pomestlivite, se koristat vo skladi{tata za redewe na paketni tovari na razni visini. Moàt da bidat samoodni i nesamoodni.


268

Sl. 7.21. Platformeni podiga~i

Platformenite podiga~i se sostojat od vertikalna metalna ramka postavena vrz koli~ka vo koja e smesten pogonot. Vertikalniot stolb sluì kako vodilka za platformata za tovar. Podigaweto se izveduva mehani~ki (so jaìwa), a postojat konstrukcii so hidrauli~no ili pnevmatsko podigawe, so pomo{ na teleskopski cilindri. Podiga~ite moàt da bidat postaveni na vozilo (koli~ka) i toga{ se samoodni.

Vo grade`ni{tvoto se koristat platformeni podiga~i pricvrsteni za fasadata. Tie se osobeno visoki, no teìnite na tovarite {to se podigaat ne se golemi. Vo odredeni slu~ai pogonskiot sklop moè da bide smesten i gore.

Teìnite {to moàt da bidat podigani so ovoj vid ma{ini za cikli~en transport, kako i visinite na digawe se dviàt vo mo{ne {iroki dijapazoni. Vo literaturata se sretnuvaat tovari od 1 do 50 kN. I kaj ovoj vid ma{ini postojat strogi propisi {to go reguliraat proektiraweto, eksploatacijata i odrùvaweto, i tie moraat da se po~ituvaat.


269

Liftovite se koristat za vertikalen transport vo okna vo zgradite ili rudnicite. Liftot se sostoi od kabina {to se dviì po vodilki vo oknoto. Glavna klasifikacijata na liftovite e spored namenata. Tie se delat na patni~ki, tovarni, bolni~ki i specijalni.

Patni~kite se najrasprostraneti i kon niv se postavuvaat najgolemi barawa. Se instaliraat vo stanbeni i administrativni zgradi, hotelski kompleksi, skladi{ta, fabri~ki hali i drugo. Dene{nite liftovi obi~no se upravuvaat od strana na patnicite. Porano, no i sega, vo opredeleni specijalni slu~ai na zgolemena frekvencija na patnici, liftot go upravuva obu~eno lice.

Tovarnite liftovi se koristat za tovar vo skladi{ta i fabriki. êstopati se nameneti za mnogu golem tovar od nekolku desetici toni. Kaj niv se postavuvaat barawa vo pogled na to~no zapirawe na katovite, osobeno ako se raboti za golem tovar postaven na koli~ki - so cel da izleze ili da se vleze vo kabinata bez problemi.

Vo bolnicite se koristat bolni~kite liftovi. Nivnata kabina e so dovolen prostor da se smesti bolni~ka koli~ka so ~etiri pridru`nici. Tie treba da imaat mirna rabota, bez nagli trgnuvawa i zastanuvawa.

Specijalnite liftovi moàt da bidat koristeni za tovar i se primenuvaat vo restorani, biblioteki, magacini, po{ti. Obi~no se so pomali dimenzii i za pomali tovari. Kaj niv otsustvuvaat mnogu va`ni uredi kaj liftovite, na primer sigurnosni uredi, fa}a~i i drugo. êsto, vakvite liftovi imaat samo dve stanici (gore i dolu).

Drugi klasifikacii na liftovite postojat spored brzinata (bavnoodni, brzoodni), spored goleminata i dr.

Poradi toa {to liftovite prenesuvaat lu|e i tovar na golemi visini, pred niv se postavuvaat strogi barawa. Nekoi od niv se:

- sigurnost vo rabotata;

- kapacitet i racionalnost, ekonomi~nost;

- kompaktnost (mal gabarit i {to pomala teìna na liftot), udobnost, bes{umnost;

- lesna montaà i demontaà;

- ekonomi~na rabota.


270

Naj~esto se koristat liftovi na elektri~en pogon. Tovarnite liftovi se so brzina od 0,15 do 1 m/s, a patni~kite od 0,5 do 1,5 m/s, a kaj oblakoderite i nad 6 m/s. [to se odnesuva do zabrzuvawata na kabinata, konstatirano e deka tie kaj liftovite smeat da bidat do 0,2 m/s2.

Liftovskata kabina se kreva so ~eli~ni jaìwa {to se navivaat vrz baraban, no po~esti se konstrukciite so frikciski ja`nici i protivteg.

Sl.7.22. Izgled na liftovska kabina i {ema na pogonuvaweto kaj liftovite

Protivtegot ja namaluva potrebata od silen elektromotor, no kaj golemi visini na digawe (na primer, oblakoderi ili rudnici) se javuvaat golemi varijacii na vrte`niot moment na elektromotorot.

Tovarnite kabini moàt da bidat obeseni i na edno jaè, no patni~kite na najmalku dve.

Mehanizmot za podigawe na liftovite zadolìtelno mora da ima sopiren mehanizam, {to treba sigurno i precizno da ja zapre kabinata.

Sopira~kite {to se koristat kaj liftovite se naj~esto dvo~elustni.

Kabinata na liftot e postavena na nose~ka ramka, {to treba da bide prisposobena kon oblikot i goleminata na kabinata. Podot na kabinata e podvièn i pod nego ima mehanizam (vaga) {to go isklu~uva pogonot za digawe ako tovarot ja nadminuva nominalnata vrednost.


271

Vrskata na gorniot del od kabinata so jaìwata treba da bide izvedeno sigurno i preku t.n. balanseri {to imaat za cel da gi izramnat silite vo site jaìwa.

Vodilkite na kabinite se posebni standardizirani {ini (~eli~ni). Vodeweto se izveduva so posebni lizga~i ili rolki {to se postavuvaat na kabinata i protivtegot.

Site liftovi moraat da imaat sigurnosni sistemi i avtomatski fa}a~i vo slu~aj na pa|awe na kabinata. Fa}a~ite se aktiviraat pri zgolemena brzina (40 procenti nad nominalnata) i se zaklinuvaat za vodilkite. Postojat pove}e konstrukcii.

Skipot sluì za koso ili vertikalno podigawe sipliv tovar vo kofa so volumeni od V = 0,1 - 5 m3. Kofata ima ~etiri trkala {to se dviàt po ~etiri vodilki ({ini). [inite se paralelni do zonata na isipuvawe, tamu {inite za prednite trkala (vnatre{nite) se svivaat kon dolu. Vo krajnata gorna polo`ba skipot se ispraznuva, a potoa se vra}a nazad vo po~etna polo`ba. Gornata i dolnata polo`ba se to~no fiksirani so krajni prekinuva~i.

Sl. 7.23. Izgled na kofite i {ema na skipov podiga~

Postojat potpolno avtomatizirani skipovi. Kaj pote{kite skipovi se stavaat protivtegovi, - toga{ pogonot e so frikcioni ja`nici namesto so barabani.

Skipovite se koristat vo rudarstvoto vo ramkite na izvoznite postrojki i rabotat so golemi brzini, a vo metalurgijata sluàt pri {arìrawe na pe~kite.

Osobeno e vaèn nadzorot na ovie postrojki, koi poradi rabotata so udari moàt da predizvikaat deformacii na trkalata ili {inite so {to drasti~no bi gi zgolemile otporite na dvièwe.


272

7.4. Ma{ini za prizemen (poden) transport Viqu{karite se specijalni ma{ini za pretovaruvawe i transport. Ovie ma{ini imaat mo`nost da podigaat i prevezuvaat tovar {to e postaven na paleti. Procesot na t.n. paletizacija ne moè da se zamisli bez viqu{kari.

Negoviot raboten organ ne e samo viqu{ka {to moè da se prisposobuva kon tovarot, tuku moè da bide zameneta so rog, kle{ta ili drug zafaten organ (sl. 7.24.).

Glavnata podelba na viqu{karite e spored nivnata upotreba:

- univerzalni,

- specijalni.

Univerzalnite viqu{kari se mnogu ~esto primenuvani samoodni ma{ini so golemi manevarski sposobnosti. So zamena na rabotniot organ, moàt da se upotrebat za digawe na razni tovari. Niv gi ima nasekade, vo sekoja firma. Pogonot moè da bide elektromotor, motor so vnatre{no sogoruvawe (MBC). Narednite sliki prikaùvaat razmenlivi rabotni organi na ista baza na viqu{kar.

Sl. 7.24. [emi na univerzalni viqu{kari so razli~ni zafatni uredi


273

Specijalnite viqu{kari imaat primena na mesta kade {to e potrebna visoka produktivnost, zna~i, golema brzina na rabota i golem kapacitet, no tie se upotreblivi za samo eden vid rabota ili za srodni vidovi tovar.

Kako primer bi gi navele viqu{karite za tovarawe koturi so lim vo `elezarnicite ili, pak, strani~nite viqu{kari, {to se koristat i vo drvnata industrija.

Sl.7.25. Specijalen - bo~en viqu{kar

Druga podelba na viqu{karite e spored konstrukcijata:

- ra~ni,

- polumehanizirani,

- samoodni,

- priklu~ni traktorski.

Ra~nite viqu{kari se nameneti samo za prenos na tovarot i toa na kratki rastojanija.

Polumehaniziranite viqu{kari imaat sopstven elektromotor (poretko motor so vnatre{no sogoruvawe), a rabotnikot odi zad niv. Nosivosta im e od 200 do 2.500 kilogrami.


274

Sl.7.26. Samooden viqu{kar

Samoodnite viqu{kari gi poseduvaat site mehanizmi kako kaj motornite vozila plus mehanizam za podigawe na tovarot.

Se odlikuvaat so golemi manevarski sposobnosti (upravlivost i brzo trgnuvawe i zapirawe).

Ako pogonot e EM, mo`at da imaat akumulatori {to se polnat vo posebni stanici.

Ako pogonot e MBC, toa e naj~esto dizel - za eksplozivni sredini. Retki se oto-motorite kako pogon.

Postojat viqu{kari so mnogu golemi nosivosti i visini na podigawe.

Priklu~nite traktorski viqu{kari se glavno nameneti za zemjodelskoto proizvodstvo. Se postavuvaat na podiga~kiot sistem na transportot. Nivnata nosivost e do 1,7 toni, a agolot na zavrtuvawe na katarkata ± 100.

Viqu{karite se ~uvstvitelni na prevrtuvawe i spored toa nivnata kriti~na stabilnost se presmetuva vo uslovi na navalen teren, pri nestacionaren re`im (ko~ewe, trgnuvawe) pri visoko dignat tovar.

Osven viqu{karite, kako ma{ini i uredi za prizemen transport se koristat najrazli~ni bes{inski motorizirani ili nemotorizirani koli~ki.


275

7.5. Tovarna mehanizacija

Iako site vidovi za cikli~en i kontinuiran transport sluàt i za tovarawe, sepak postojat specijalizirani ma{ini za tovarawe, kako na siplivi tovari, taka i predmeti (sandaci, buriwa, bali, snopovi, gajbi, kutii, {i{iwa i dr.).

Ma{inite za tovarawe se delat spored vidot na materijalot {to go tovarat, a pred sè spored vidot na tovaraweto. Vo toj pogled postojat dve grupi ma{ini:

- ma{ini za cikli~no tovarawe,

- ma{ini za kontinuirano tovarawe.

Osobena va`nost imaat ma{inite za tovarawe na siplivi materijali (ruda, pesok, ìto, zemja itn.). Procesot na tovarawe se sostoi od tri elementarni fazi:

- crpewe,

- prenesuvawe,

- isipuvawe.

Crpeweto e va`na faza {to vlijae na uspehot na celiot proces na tovarawe. Crpeweto moè da se izvede na tri na~ini:

- odozdola (zacrpuvawe so lopata),

- strani~no,

- odozgora.

Premestuvaweto na organot (sadot) vo koj e smetan prethodno crpeniot materijal se vr{i na relativno kratki rastojanija, do mestoto kade {to treba da se isipe.

Issipuvaweto glavno se vr{i na dva na~ina:

a. gravitacisko (so navaluvawe na sadot [ko{nicata] ili so otvorawe na dnoto),

b. prinudno (potiskawe so klip ili so vle~ewe so grebla).

Ponekoga{ isipuvaweto se vr{i kombinirano, so navaluvawe na sadot i so prinudno potiskawe.


276

So ogled na va`nosta na procesot na cikli~no tovarawe, tovara~ite so eden ko{ mo`at da bidat:

- ~elni,

- strani~ni,

- specijalni.

^elnite tovara~i se univerzalni ma{ini {to se sostojat od baza (traktor so trkala ili gasenici), lostov mehanizam i raboten organ (ko{nica, viqu{ka ili kle{ta) (sl. 7.27.).

Sl. 7.27. Univerzalen tovara~


277

Strani~nite tovara~i sluàt za strani~no crpewe i isipuvawe (sl. 7.28.).

Sl. 7.28. Strani~en tovara~

Ma{inite za kontinuirano tovarawe se karakteriziraat so neprekinata rabota i so golema produktivnost. Nameneti se za materijali so positna granulacija. Moàt da bidat konstruirani kako del od kompleksen sistem (na primer, kako po~eten sklop od t.n. rudarsko-jamski kombajni).

Delot za crpewe se izveduva na tri na~ini:

- so {epi (lostov mehanizam),

- so veri`ni grebla,

- so reljefni diskovi.

Predniot crpe~ki del go zafa}a materijalot (naj~esto strani~no od dvete strani) {to kosata ramnina go dodava na verièn transporter so grebla, koj go iska~uva do kratok transporter so lenta {to go isipuva vo nekoe prevozno sredstvo (vagon, prikolka) ili, pak, vo sopstven sandak.


278

Sl. 7.29. Ma{ina za kontinuirano tovarewe

7.6. Ma{ini za kontinuiran transport

Ma{inite za kontinuiran transport (konveeri) se visokoreduktivni ma{ini. Tie go prezemaat materijalot {to neprekinato pa|a vrz transporterot, go prenesuvaat i go isipuvaat (pretovaruvaat) vrz nekoj drug transporter ili, pak, silos, bunker ili prevozno sredstvo (vagon, prikolka, kamion i sl.).

Podelbata na ovoj vid ma{ini e dadena na sl. 7.30.

Sl. 7.30. Transporteri so lenta

Transporterite so lenta mo`at da bidat koristeni kako za transport na sipliv tovar, taka i za transport na par~esti tovari.


279

Veri`nite transporteri se naj{iroka grupa na transporteri. Specifi~en vid e t.n. eskalator {to sluì za transport na lu|e, iako veri`nite transporteri voobi~aeno se nameneti za transport na materijali.

Ako transporterite se upotrebeni za vertikalen transport, toga{ se narekuvaat elevatori.

Moàt da bidat:

- elevatori so lenta (so kofi~ki);

- veri`ni elevatori (so kofi~ki, viqu{ki i ni{alki).

Golem broj industriski procesi ne moàt da se zamislat bez konveeri {to prvenstveno vr{at transport, no i tovarawe i dozirawe materijali vo postrojkite.

Za odrùvaweto i eksploatacijata na site ovie ma{ini za tovarawe i transport moàt da se potenciraat istite raboti kako i za zemjodelskite i grade`nite ma{ini, a toa e dobra obu~enost, motivacija i organizacija na celiot sistem.


280

8. DOZERI, GREJDERI I SKREPERI

8.1. Voved

Dozerite, grejderite i skreperite, spored mnogu relevantni klasifikacii, pripa|aat na grupata ma{ini za zemjeni raboti. Od druga strana, mnogu avtori gi stavaat vo grupata patni ma{ini (na primer, vo ruskata literatura), zaedno so ma{inite za nabivawe podlogi (valjaci, eòvi).

Soglasno so vaè~kata nastavna programa za IV godina po predmetot "Vozila i mehanizacija", ovie ma{ini se klasificirani oddelno od drugite, kako posebna grupa.

Vo ovoj del }e bidat pretstaveni osnovnite vidovi i nivnite najva`ni karakteristiki, kako i sovremenite tendencii za razvoj na dozerite, grejderite i skreperite.

8.2. Dozeri

Dozerite se ma{ini {to rapidno se razvivaat izminatite 80 godini, pred sè vo SAD, a podocna vo Rusija i vo cela Evropa.

Osnovna ma{ina na dozerite e traktorot (gaseni~ar ili so pnevmatski trkala). Od prednata strana na traktorot e montiran specijalen ralnik za da ja kopa i turka iskopanata zemja.

Glavnata podelba na dozerite e napravena vo zavisnost od polo`bata na ralnikot:

- buldozer (ralnikot e postaven popre~no, pod prav agol vo odnos na pravecot na dvièwe; sl. 8.1.);

- angldozer (ili engldozer, koga ralnikot e postaven kon levo ili kon desno vo odnos na ~eloto na traktorot; sl. 8.2.).

- tiltdozer (koga ralnikot e zarotiran za odreden mal agol vo odnos na horizontalnata oska, t.e. pravecot na dvièwe; sl. 8.3.).


281

Sl. 8.1. Buldozer

Sl. 8.2. Angldozer


282

Sl. 8.3. Tiltdozer

Ralnikot vo site tri izvedbi na dozerite moè da se podiga ili spu{ta so pomo{ na hidraulika ili mehani~ki so ~eli~ni jaìwa (kaj starite dozeri).

Ralnikot od dolnata strana ima no`, izraboten od eden ili pove}e segmenti {to se pricvrstuvaat so zavrtki. Noòt se izrabotuva od legiran manganski ~elik poradi intenzivnoto triewe i izabuvawe.

Dolìnata na ralnikot i noòt kako raboten organ treba da bide sekoga{ pogolema od {iro~inata na traktorot, a osobeno ako ma{inata raboti kako angldozer.

Oblikot na limot na ralnikot e obi~no zaoblen, za da moè da sobere pogolema koli~na bez da se rastura od strana ili nad ralnikot.

Najva`nata karakteristika na dozerite e nivnata sila na turkawe (F) koja matemati~ki e ednakva so t.n. atheziona sila:

F = Fath = Gvk � [kN] Kade {to se: Fath [kN] - atheziona sila,

Gvk [kN] - vkupna teìna na traktorot so rab. oprema

� - koeficient na prilepuvawe (kaj dozeri se dviì od 0,5 do 1,0 zavisno od vidot na gasenicata i sostojbata na zemjenata podloga)


283

So svojata golema sila na turkawe, dozerite moàt da kornat drvja, da isturkuvaat golemi kamewa itn.

Sepak, dozerite so pomo{ na ralni~kiot no`, reàt eden sloj zemja i go turkaat napred pred sebe na odredeno rastojanie do okolu 60 metri (sl. 8.4.).

Sl. 8.4. Proces

Buldozerite koi moàt da bidat postaveni na traktori so trkala (sl. 8.5), moàt da se dviàt so pogolemi rabotni brzini (i do 50 km/h).

Rabotnite brzini na buldozerite moàt da se reguliraat vo {iroki granici, no obi~no za rabota i turkawe, brzinata iznesuva okolu 3 km/h.

Brzinite na nasipuvawe i raspostilawe na iskopanata zemja se povisoki i moàt da dostignat 14 km/h.

Kako i kaj drugite ma{ini za zemjeni raboti se javuvaat otpori na iskop, ~ii dve komponenti se dominatni, a tie se:

Fv1 - otpor na reèwe na slojot zemja;

Fv1 - otpor od turkaweto na zemjenata prizma (kup).

Ostanatite otpori se od triewata vo odniot mehanizam i vo transmisijata.

Dokolku buldozerot raboti pod nagib, ze zema i komponentata Gvksin�, kade {to � e nagib na zemji{teto.

Kabinite na dozerite se ergonomski, potpolno klimatizirani i za{titeni (sl. 8.5)., a vo nekoi slu~ai moè da se raboti i bez kabina (sl. 8.6).


284

Sl. 8.5. Sovremena kabina kaj grade`nite ma{ini

Sl. 8.6. Dozer so mehani~ko podigawe na no`ot, so kabina


285

Aktivnostite {to moàt da bidat izvr{eni so pomo{ na dozerite se:

- simnuvawe humus (reèwe sloj);

- ~istewe tereni (soboruvawe stebla i turkawe kamewa);

- izrabotka na nasipi i zaseci;

- nasipuvawe i raspostilawe zemja vo dupki i neramnini;

- izrabotka na patni profili (so tiltdozer);

- vle~ewe na drugi grade`ni ma{ini;

- raskopuvawe na tvrdi zemji{ta so rija~ (riper) (sl. 8.7.).

Sl. 8.7. Rija~ (riper)

Vo oddelni slu~ai otporite se tolku golemi {to eden dozer (buldozer) ne moè da gi sovlada. Toga{ se koristat tandem traktori so eden zaedni~ki no` (sl. 8.8. a, b).


286

Obi~no takvo ne{to se slu~uva koga buldozerot treba da raboti vo nagornina. (sl. 8.9).

Sl. 8.8. Tandem buldozeri

Sl. 8.9. Rabota na dozerot na nagornina

Tendenciite vo razvojot na dozerite se sozdavawe na krupni, te{ki ma{ini {to denes nadminuvaat 200 toni, so {to i nivnata sila turkawe proporcionalno se zgolemuva.

Naj~esto se koristi eden mo}en dizel motor (i do 650 kW), a vo nekoi slu~ai i po dva dizel motori (po eden za sekoja gasenica).


287

8.3 Grejderi

Ovie ma{ini se pomalku zastapeni od dozerite, no nezamenlivi se vo grade`ni{tvoto koga e potrebno da se dobie idealno ramna povr{ina, na primer za avtopati, aerodromi, fudbalski, teniski i drugi igrali{ta itn.

Osven za finalizirawe na gorenabroenite grade`ni raboti, grejderite se koristat i za drugi raboti, na primer:

- izrabotka na nasipi i kanali;

- raspostilawe zemja na neramni tereni;

- ~istewe sneg;

- ~istewe bankini.

Generalno, grejderot e grade`na ma{ina {to slu`i za ramnewe tereni.

Grejderite se delat na slednive glavni grupi:

- vle~eni (ednoosni i dvoosni; sl. 8.10. i sl. 8.11.),

- samoodni (sl. 8.12.).

Sl. 8.10. Ednoosen vle~en grejder


288

Sl. 8.11. Dvoosen vle~en grejder

Sl. 8.12. Samooden grejder

8.3.1. Sostavni elementi na grejderite

Ako grejderot e ednoosen vle~en, toga{ ralnikot e postaven na ram, {to se vle~e so traktor, gaseni~en ili so pnevmatski trkala.

Ralnikot kaj sekoj grejder treba da mo`e da gi ostvari slednite dvi`ewa:

- podigawe i spu{tawe (hidrauli~no ili mehani~ki);

- zavrtuvawe okolu vertikalnata oska (kako kaj angldozerite);

- zavrtuvawe okolu horizontalnata oska (tiltuvawe);

- isfrlawe kon levo ili desno;


289

So drugi zborovi, neophodno e izvonredna fleksibilnost na dvièwata na ralnikot kaj site vidovi grejderi, a osobeno kaj samoodnite.

So pomo{ na hidraulikata, tie dvièwa se ostvarlivi kaj dene{nite grejderi.

Sl. 8.13. Samooden grejder (sostavni delovi)

Sostavni delovi na grejderot se:

1. buldozerski ralnik za ~istewe na terenot pred grejderot,

2. vle~en ram,

3. greden nosa~,

4. hidromotor za vrtewe na ralnikot,

5. ralnik,

6. kruèn prsten (obra~),

7. hidrocilindri za podigawe na ralnikot,

8. bazi~na ma{ina,


290

9. balanser na trkalata,

10. rija~ (riper),

11. hidrocilinder za podigawe na buldozerskiot ralnik,

12. mehanizam za upravuvawe so prednite trkala,

13. hidrocilinder za strani~no isfrlawe na vle~niot ram,

14. hidrocilinder za strani~no isfrlawe na ralnikot.

Osven mo`nostite za manevrirawe so ralnikot, sovremenite grejderi imaat mo`nosti za manevrirawe i so trkalata (sl. 8.14.).

Sl. 8.14. Manevrirawe so trkalata

Mo}nosta na motorot na eden samooden grejder dostiga i do 250 kW. [iro~inata na ralnikot e 4,2 metri.

[emata na trkalata kaj grejderite e sledna:

A h B h C kade {to:

A - broj na upravuva~ki oski

B - broj na pogonski oski

C - vkupen broj oski

Taka, na primer, ako oznakata e 1 h 3 h 3, toa zna~i deka upravuva~ka oska e samo prednata, a site tri oski se pogonski.


291

Srednite brzini na dvièwe na oddelnite mehanizmi se:

Tabela mehani~ki hidrauli~ni podigawe na ralnikot mm/s 80 - 180 90 - 200 spu{tawe na ralnikot 80 - 90 70 - 90 vrtewe na ralnikot °/mm 3° - 6° bo~no isfrlawe mm/s 20 - 50 10 - 50

Sovremenite samoodni grejderi imaat uredi za specijalna avtomatska nivelacija na ralnikot vo zavisnost od toa dali prednite trkala propadnale vo dupka ili se ka~ile vrz nekoja ispap~enost. Celta na ovoj mehanizam e ostvaruvawe na idealna horizontalna povr{ina.

So ogled na kompleksnosta na dvièwata na mehanizmite na grejderite, ovoj vid ma{ini se mo{ne skapi.

8.4. Skreperi

Skreperite se grade`ni ma{ini nameneti za iskop i transport na iskopanata zemja na rastojanija ne podolgi od pet kilometri. Isto taka, iskopanata zemja moè da se raspostila vo sloevi so razli~na debelina.

Skreperite se koristat vo grade`ni{tvoto i povr{inskite kopovi vo rudarstvoto, a poretko vo zemjodelstvoto i za voeni celi. Iako vo Evropa poretko se koristat, nivnata primena vo SAD i vo Rusija e mnogu ~esta.

Skreperite vr{at iskopi na zemji{ta od I, II i III kategorija. Najoptimalen e transportot so skreperi na dolìni od okolu 100 metri. Volumenite na ko{evite se dviàt vo granici od 1 do 50 m3, a vo podzemnite iskopi se koristat niski skreperi so volumen na ko{ot od okolu 3 m3.

Skreperite moàt da bidat izvedeni vo nekolku vida:

- vle~eni (dvoosni i ednonosni),

- samoodni,

- skreperni vozovi,

- skreperi so elevator.


292

8.4.1. Vle~eni skreperi

Vle~enite dvoosni skreperi (sl. 8.15. a, b, v) se vle~at so gaseni~ni traktori ili, pak, so traktori ili so traktori so pnevmatici ~ij{to pogon e na dvete zadni trkala ili na site ~etiri trkala.

Sl. 8.15. Dvoosni vle~eni skreperi

Vle~enite ednoosni skreperi (sl. 8.16. a, b, v) isto taka se vle~eni od traktori-gaseni~ari ili traktori so pnevmatici.

Sl. 8.16. Ednoosni vle~eni skreperi

Site vle~eni skreperi se so pomali dimenzii, a se koristat za transport na pomali rastojanija i imaat pomal dijapazon na rabotni i transportni brzini.

8.4.2. Samoodni skreperi

Samoodnite skreperi se krupni i te{ki ma{ini, so golemi manevarski sposobnosti i {irok dijapazon na rabotni brzini i re`imi na rabota, a mo}nost nad 1.000 kW. Tie se sostojat od dva dela: vleka~, za koj preku sedlo (zglobno) se vrzuva delot so ko{ot. Dimenziite na trkalata mo`at da nadminat tri metri vo dijametar (sl. 8.17.).


293

Sl. 8.17. Samoodni skreperi

Na sl. 8.17.a e prikaàn pomal samooden skreper, ~ij vleka~ ima Na sl. 8.17a e prikaàn pomal samooden skreper, ~ij{to vleka~ ima pogonski trkala, dodeka delot {to go nosi skreperniot ko{ nema pogon na trkalata.

Na sl. 8.17b e dadena voobi~aena i naj~esto sretnuvana izvedba na samooden skreper, kade {to pogonski trkala imaat kako vleka~ot, taka i zadniot del {to go nosi ko{ot.

Sl. 8.18. prikaùva teòk samooden skreper, {to se narekuva skreper so moto-trkala. Imeno, preku t.n. Ward Leonard grupa (Dizel motor + generator), sekoe trkalo se pogonuva preku elektromotor so reduktor. Takvite trkala se narekuvaat moto-trkala.

Sl. 8.18. Samoodni skreperi so moto-trkala

8.4.3. Skreperni vozovi

Kaj site skreperi se javuvaat golemi otpori. Glavna komponenta na otporot e otporot na polnewe na ko{ot. Poradi goleminata na ko{ot, toj otpor moè da dostigne tolkavi vrednosti i da dojde do totalno prolizguvawe na trkalata na skreperot. Duri i da ne bide prolizguvaweto totalno, doa|a do golemi zagubi vo produktivnosta. Vo takva situacija, potrebna e dopolnitelna vle~na sila, {to vo nekoi slu~ai se dava od dopolnitelen traktor (buldozer).

Vo drugi situacii, otporite na polnewe na ko{ot i vkupnite otpori se relativno mali i ma{inata ne e dovolno iskoristena. Vo takvi situacii moàt da se formiraat t.n. skreperni vozovi so koi se zgolemuva kapacitetot i iskoristenosta na skreperot.


294

Sl. 8.19. Skreperni vozovi

8.4.4. Skreperi so elevator

Skreperite vo svojata rabota se izloèni na mnogu golemi otpori na polnewe na ko{ot. Kolku pogolem ko{, tolku otporite se pogolemi. Za da se namalat tie otpori, se vgraduvaat veri`ni elevatori {to pomagaat pri polneweto na ko{ot, odnosno zna~itelno gi namaluvaat otporite na polnewe. Ovie skreperi moàt da bidat samoodni i vle~eni (sl. 8.20.).

Sl. 8.20. Skreperi so elevator

8.4.5. Proces na rabota na skreperot

Skreperot (vle~en ili samooden) se sostoi od eden ko{ (sandak), (sl. 8.21.), koj ima telo, poklopec i se~ivo (no`) za reèwe na zemjata. Na sl. 8.22. se prikaàni fazite na rabota na skreperite:

a. iskop (i istovremeno polnewe na ko{ot),

b. transport (isipuvawe na zemjata).


295

Sl. 8.21. Izgled na samooden skreper

Vkupnite rabotni operacii kaj skreperite se izvr{uvaat na sledniot na~in:

1. Skreperot go spu{ta ko{ot dolu i se~ivoto na noòt se zabiva vo zemjata. Zasunot e poluotvoren.

2. Skreperot trgnuva napred so rabotna brzina. Slojot zemja {to se reè vleguva vo ko{ot.

3. Koga ko{ot }e se napolni, zasunot se zatvora, ko{ot se podiga vo transportnata polo`ba. Skreperot trgnuva so transportna brzina za da ja prenese iskopanata zemja.

4. Na mestoto na isipuvaweto, se otvora zasunot, se isipuva zemjata.

5. Vra}awe na skreperot nazad, prazen, so golema transportna brzina (i nad 70 km/h).

Na~inot na isipuvaweto na zemjata moè da se izvr{i na slednite na~ini:

- prinudno so klip,

- so navaluvawe na ko{ot,

- kombinirano,

- so otvorawe na dnoto.

Pri issipuvaweto, skreperot moè da se dviì i zemjata da se raspostila vo sloevi so odbrana debelina.


296

8.4.6. Tendencii na razvoj na skreperite

Sovremenite skreperi se nastojuva da bidat pogolemi, pobrzi, so {irok dijapazon na re`imi na rabota. Re~isi site mehani~ki upravuva~ki mehanizmi za podigawe i prevrtuvawe na ko{ot se zameneti so hidrauli~ni.

Se nastojuva da se napravat konstrukcii {to }e bidat avtomatizirani. Isto taka, se baraat na~ini za namaluvawe na otporite (so elevator, so teleskopski ko{evi, grebewe na iskopinata na dnoto i dr.). Site drugi tendencii se op{ti: namaluvawe na cenata na ~inewe pri zgolemuvawe na efektivnosta.

Sl. 8.22. Raboten dijagram na skreperite


297

PRA[AWA ZA POVTORUVAWE NA GRADIVOTO

Del 1: Klasifikacija na zemjodelski ma{ini 1.1. Zo{to se koristi mehanizacijata vo zemjodelieto? 1.2. [to se podrazbira pod poimot mehanizacija? 1.3. [to se podrazbira pod poimot avtomatizacija? 1.4. Nabroj nekoi uredi vo zemjodelstvoto {to pripa|aat na

grupata mehanizacija 1.5. [to se postignuva so koristeweto na mehanizacijata? 1.6. Koi se glavnite grupi mehanizaciski ma{ini spored

namenata? 1.7. Koja ma{ina bi moèle da ja istaknete kako glavna vo

zemjodelstvoto? 1.8. Nabroj gi pogonskite sistemi kaj zemjodelstie ma{ini. 1.9. Koj vid motor najmnogu se koristi kaj zemjodelskite

ma{ini? 1.10. Zo{to sluì transmisijata kaj zemjodelskite ma{ini? 1.11. Nabroj nekoi vidovi prenosnici. 1.12. Zo{to sluì reduktorot? 1.13. Koi se prednostite na hidrauli~nata transmisija? 1.14. Nabroj nekoi vidovi hidrauli~ni komponenti. 1.15. [to e toa ergonomija vo kabinata na zemjodelskata

ma{ina? Del. 2: Ma{ini za osnovna i dopolnitelna obrabotka na po~vata

2.1. Zo{to se vr{i obrabotka na po~vata? 2.2. [to pretstavuva poimot osnovna obrabotka na po~vata? 2.3. [to e toa dopolnitelna obrabotka na po~vata? 2.4. Kakvi moàt da bidat rabotnite organi za osnovna i

dopolnitelna obrabotka na po~vata? 2.5. Zo{to sluàt plugovite? 2.6. Nabroj nekoi vidovi plugovi. 2.7. Koi vidovi plugovi imaat najgolema primena? 2.8. Zo{to sluì polzecot so peta kaj plugovite? 2.9. [to e toa odmetnuva~ka {tica? 2.10. [to se plugovite obrnuva~i? 2.11. Kakva e razlikata pome|u ralni~kite i diskovite

plugovi? 2.12. Koga se upotrebuva plugot rigoler? 2.13. Zo{to se upotrebuvaat podriva~ite? 2.14. Zo{to sluàt rotofrezite i kultivatorite? 2.15. Kako se odrùvaat ma{inite za osnovna i dopolnitelna

obrabotka na po~vite?


298

Del 3: Ma{ini za |ubrewe i za{tita 3.1. Zo{to e potrebno |ubreweto na po~vite? 3.2. Kakvi vidovi |ubriva se koristat denes? 3.3. Koi uslovi treba da gi ispolni edna ma{ina za |ubrewe? 3.4. Nabroj nekoi ma{ini za |ubrewe. 3.5. Kakvi moàt da bidat tovara~ite za arsko |ubre? 3.6. Koi se glavnite sklopovi kaj rastura~ite za arsko

|ubrivo? 3.7. Koi principi gi koristat ma{inite za rasprskuvawe na

minralni |ubriva? 3.8. Koi se glavni delovi na Ma{inata za rasturawe na

pra{kasti |ubriva? 3.9. Koi uredi gi sodrì ma{inata za rasturawe na te~no

|ubrivo? 3.10. Nabroj gi vidovite na ma{ini za za{tita na rastenijata. 3.11. Kakvi pumpi koristat prskalkite za te~ni pesticidi? 3.12. [to se toa orosuva~i i zamagluva~i? 3.13. [to se toa zapra{uva~i?

Del 4: Ma{ini za sadewe, seewe i sobirawe na rekolta

4.1. Kako se delat sealkite? 4.2. Nabroj gi glavnite delovi na ma{inite za seewe. 4.3. [to e toa aparat za dozirawe kaj sealkite? 4.4. Zo{to se koristat okopnite sealki? 4.5. Kako treba da se odrùvaat sealkite i sadilkite? 4.6. [to pretstavuvaat sadeweto i rasaduvaweto? 4.7. Nabroj gi grupite ma{ini za sadewe. 4.8. Koi uslovi treba da gi ispolnat ma{inite za rasaduvawe? 4.9. Zo{to ma{inite do denes ne moàt da bidat

avtomatizirani? 4.10. Koi ma{ini za rasaduvawe imaat najgolema primena? 4.11. Nabroj gi glavnite delovi na ma{inite za sobirawe na

fura`ni kulturi. 4.12. Koi se glavnite delovi od ìtnite kombajni? 4.13. [to e toa ètvarka ili heder? 4.14. [to e toa slamotres? 4.15. Koi se fazite vo procesot na vadewe kompiri? 4.16. Koi principi gi koristi ma{inata za berba na pamuk? 4.17. Koi na~ini se koristat za sitnolisnite i krupnolisnite

tutuni? 4.18. Zo{to se koristi elektronikata i mehatronikata kaj

najsovremenite ma{ini za berba na gradinarskite kulturi i ovo{ki?


299

Del 5: Klasifikacija na grade`nite ma{ini 5.1. Nabroj gi vidovite grade`ni raboti. 5.2. Navedete gi na~inite za dvièwe na grade`nite ma{ini. 5.3. Nabroj gi sistemite za upravuvawe kaj grade`nite ma{ini. 5.4. [to e toa servo ured? 5.5. Koi se prednostite na mehanizmite za dvièwe so

pnevmatici? 5.6. Navedete gi prednostite i nedostatocite na gaseni~niot

sistem na dvièwe. 5.7. Nabroj gi gaseni~nite mehanizmi za dvièwe kaj

grade`nite ma{ini. 5.8. Koga se koristi ~ekorniot mehanizam za dvièwe?

Del 6: Ma{ini za zemjeni raboti

6.1. Kakvi vidovi zemji{ta postojat? 6.2. Kako se gradiraat zemji{tata spored goleminata na

~esti~kite? 6.3. Nabroj nekoi od karakteristikite na zemji{tata. 6.4. [to pretstavuva dinami~kiot instrument? 6.5. Kakvi metodi za iskop postojat? 6.6. Koi se bagerite so cikli~na rabota? 6.7. Koi se bagerite so kontinuirana rabota? 6.8. Nabroj gi vidovite veri`ni bageri. 6.9. Nabroj gi vidovite rotorni bageri. 6.10. Koi vidovi hidrauli~ni bageri postojat? 6.11. [to e toa kaset-bager? 6.12. Opi{i go teleskopsiot bager. 6.13. Kade moè da se primeni teleskopskiot bager?

Del 7: Ma{ini za utovar i transport

7.1. [to pretstavuva procesot na utovar? 7.2. [to pretstavuvaat poimite nadvore{en i vnatre{en

transport? 7.3. Navedi ja glavnata podelba na ma{inite za vnatre{en

transport. 7.4. [to pretstavuva poimot ma{ini za cikli~en transport? 7.5. Navedi ja glavnata podelba na ma{inite za cikli~en

transport. 7.6. Kade se primenuvaat mostovskite kranovi? 7.7. Koi se glavni delovi na portalnite kranovi? 7.8. [to e glavna karakteristika na velosipedskite kranovi? 7.9. Koi se glavnite sostavni delovi na konzolnite kranovi? 7.10. Nabroj nekoi od mobilnite kranovi. 7.11. [to e toa kamionski manipulator za samoutovar?


300

7.12. Nabroj gi kranovite koi vr{at pretovar na pristani{tata.

7.13. Nabroj gi vidovite stolbni kranovi. 7.14. Nabroj gi vidovite podiga~i. 7.15. Nabroj gi vidovite vilu{kari. 7.16. Nabroj gi vidovite tovara~i so cikli~na rabota. 7.17. Kako raboti ma{inata za kontinuirano tovarewe? 7.18. Koj e glavniot pretstavnik na ma{inite za kontinuiran

transport? 7.19. Kakvi tovari mo`at da transportiraat konveerite?

Del 8: Dozeri, grejderi i skreperi

8.1. Koi se glavnite grupi dozeri? 8.2. [to e razlikata pome|u buldozerot i angldozerot? 8.3. Kakvi rabotni zada~i izvr{uvaat dozerite? 8.4. Koga se koristat tiltdozerite? 8.5. [to pretstavuva athezionata sila kaj dozerite? 8.6. [to se toa tandem buldozeri? 8.7. Koi rabotni zada~i gi izvr{uva grejderot? 8.8. Kakvi vidovi vle~eni grejderi postojat? 8.9. Kolku pogonski trkala mo`e da ima samoodniot grejder? 8.10. Nabroj gi glavnite delovi na samoodniot grejder. 8.11. [to e zada~ata na skrperite? 8.12. Nabroj gi vidovite skreperi. 8.13. Kakov e pogonot na skreperite? 8.14. [to e toa moto-trkalo kaj skreperite? 8.15. [to e toa skreperen voz? 8.16. [to e prednosta na skreperot so elevator?


301

LITERATURA

[1] Tanevski D., Mehanizacija na poledelskoto proizvodstvo, Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", univerzitetski u~ebnik, Skopje, 2002.

[2] Jan~evski J., Transportni uredi, Univerzitet "Sv.Kiril i Metodij", univerzitetski u~ebnik, Skopje, 2003.

[3] Grupa avtori, Enciklopedija tehnike, Tom 1 i 2, Narodna knjiga, Beograd, 1984.

[4] Grupa avtori, MAŠINE, Ilustrovana enciklopedija, "Vuk Kara�i�", Beograd, 1976.

[5] Jan~evski J., Grade`ni ma{ini, Skripta, Ma{inski fakultet, Skopje, 2008.

[6] Toši� S., "Transportni ure�aji", Mašinski fakultet, Beograd, 1990.

[7] Internet i katalozi od kompanii (Klaas, Alis Chalmers, John Deere, Caterpillar, Volvo BM, Rossi, 14. Oktobar, Comatsu, Orenstein & Koppel, Michigen, i dr.).

vozila i mehanizacija

Documents