OKROGLA MIZA

»JESEN ŽIVLJENJA

– SKRB ZA STAREJŠE IN

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE«

Bilten št. 1/2016DU Litija, november 2016

1

Izdano v 20 izvodih za interno uporabo

2

PREDGOVOR

Ob 65-letnici delovanja Društva upokojencev Litija in ob 70-letnici Zveze društev upokojencev Slovenije, je upravni odbor društva na svoji seji, dne 6. 6. 2016, sprejel sklep, da v času od 5. do 10. septembra izvede 'teden upokojenca'.

S predstavitvijo dejavnosti društva se želi upokojence in druge občane še bolj neposredno seznaniti z oblikami in načini kako z vključitvijo v skupino in druženjem preprečiti osamljenost in izboljšati kvaliteto svojega življenja.

V vsebino dejavnosti tedna upokojencev je bila vključena tudi okrogla miza »Jesen življenja - skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje«.

Po izvedbi okrogle mize, ki je bila tudi multimedijsko podprta, lahko z zadovoljstvom ugotovim, da so izbrani uvodničarji zelo kvalitetno in celovito predstavili posamezne oblike ter načine v skrbi za človeka, ki je v stiski in potreben pomoči v jeseni svojega življenja.

Z izgradnjo SVC – medgeneracijskega središča »Šmelc« v Litiji ob Ljubljanski cesti je bil storjen pomemben korak in ustvarjeni pogoji za medgeneracijsko povezovanje. Dejavnosti tega središča z enoto Doma Tisje tudi praktično izkazujejo večjo skrb za starejše osebe ter njihovo vključevanje in povezovanje v različne dejavnosti.

»Življenje teče naprej in se obrača. Nenadoma opaziš, da se ti je izmuznilo, ne da bi vedel kdaj. Spoznaš, da si postal star.Takrat je prav, da pogledaš nazaj in objektivno oceniš svoje

življenje. Ugotoviš, da je bilo lepo in ustvarjalno pa čeprav je bilo prepleteno tudi z žalostnimi trenutki. A le vse skupaj je življenje.Slabe stvari je dobro pozabiti, z nami naj ostane le tisto, kar je bilo lepo in prav to lepša našo starost - našo jesen življenja.«

3

Karlo Lemut,vodja priprav in izvedbe okrogle mize

KAZALO

Pogoji za kvalitetno življenje starejših (Vida Lukač) ________ 5

Socialna in materialna varnost starejših (Danica Kolšek) ______ 15

Starejši za starejše (Anica Ponebšek) ____________________ 22

Vloga socialne sekcije pri DU Litija (Milena Dimec) _______ 26

Vloga patronažne službe pri zdravstveni oskrbi starejših (Aleksandra Ostrež) _________________________________ 29

Organizirano izvajanje pomoči starim ljudem na domu (Leonida Razpotnik) _________________________________________ 32

Vloga in skrb lokalne skupnosti za dvig kvalitete življenja starejših

ljudi (Franci Rokavec) _______________________________ 40

Vloga prostovoljcev v skrbi za starejše (Danica Sveršina) ___ 42

Vloga župnjiske Karitas pri lajšanju vsakodnevnih težav starejših

(Marija Zupan) _____________________________________ 45

Medgeneracijsko sodelovanje (Alenka Urbanc) ___________ 47

Prostovoljstvo (Verica Sendevski)______________________ 49

Povzetek iz razprave ___________________________________ 51

Ugotovitve, predlogi in zaključki okrogle mize ______________ 53

Zahvala ______________________________________________ 58

4

POGOJI ZA KVALITETNO ŽIVLJENJE STAREJŠIH

Proces staranja se začne pri vseh živih bitjih, in tako tudi pri človeku, že z rojstvom. Seveda pa o staranju in starosti običajno govorimo takrat, ko nastopi tako imenovano tretje življenjsko obdobje. V mladostni dobi prevladujejo v telesu procesi rasti in razvoja organizma, v srednji dobi so ti procesi uravnoteženi, v starosti pa prevladujejo procesi razgradnje nad procesi rasti, zato prihaja do upada funkcij in zmogljivosti človeka.

Star človek ima drugačne potrebe in zmožnosti kot mlajše generacije, pomembno pa je osebno stališče, da starost ni v ničemer manj smiselno obdobje kot vse ostalo človekovo življenje. To osebno stališče je osnova človekovih prizadevanj za aktivno in zdravo staranje ter za humano oskrbo onemoglih starih ljudi, v družbi pa osnova javne skrbi za eno in drugo. (Ramovš, 2003 )

Obstaja več definicij starosti: kronološka starost , biološka ali funkcionalna starost, doživljajska starost (Ramovš, 2003). Pri človeku imajo pomemben vpliv na staranje tudi psihološki in duhovni dejavniki, z življenjskim optimizmom lahko človek izboljša biološko starost.

Starost po Ramovšu delimo na:

- Zgodnje starostno obdobje od 66 do 75 let, ko se človek prilagaja na upokojensko življenje, je še dokaj zdrav in vitalen.

- Srednje starostno obdobje od 78 do 85 let, v katerih se v svojih dejavnostih prilagaja na upadanja svojih moči in zdravja, naglo izgublja vrstnike in večini že umre zakonec.

5

- Pozno starostno obdobje po 86. letu starosti, ko postaja prejemnik pomoči mlajših generacij.

Vsak človek je unikatno bitje, ki se razvija od spočetja do smrti. Čim starejši je človek, tem bolj se oblikuje kot edinstvena in enkratna oseba. Zato je tudi za vsakega človeka kakovostno staranje nekoliko drugačno (Ramovš, 2003).

Za kakovostno življenje v starosti je pomembno:

- Ohranjanje zdravja, saj vemo, da se z upadanjem duševnih in telesnih sposobnosti povečuje odvisnost od drugih.

- Materialna preskrbljenost – šele ko so zagotovljene osnovne materialne potrebe, lahko ostala sredstva porabi za ostale potrebe. Problem nizkih pokojnin!

- Vpetost v socialna omrežja – medčloveški odnosi - omogočajo komunikacijo, medsebojno pomoč, čustvene stike (Lužar, 2010).

- Predajanje življenjskih izkušenj mladi in srednji generaciji.- Doživljanje smisla staranja – sprejemanje, da je le to prav tako

smiselno obdobje kot mladostna in srednja leta (Ramovš, 2003).

S staranjem se običajno slabša tudi zdravstveno stanje človeka, večina ima vsaj eno kronično bolezen, v visoki starosti pa ugotavljamo multimorbidnost, več bolezni, ki ovirajo človeka v

dnevnih aktivnostih in povečujejo odvisnost od drugih.

V Sloveniji kot tudi v vsej Evropski skupnosti potekajo demografske spremembe, ki pomenijo prehod v družbo z

6

naraščajočim deležem starejšega prebivalstva, saj se hkrati niža rodnost. V naslednjih desetletjih se bo število starejših nad 65 let samo še povečevalo. Z daljšanjem življenjske dobe se povečuje tudi delež starih nad 85 let, ki potrebujejo vse več pomoči pri temeljnih življenjskih aktivnostih.

Starostnik potrebuje pomoč zaradi izgub in stresov na različnih pomembnih življenjskih področjih, ki pa morajo biti fleksibilna in prilagojena starim ljudem kot skupini ter individualnim potrebam posameznika. Na potrebe vplivajo:

- specifične potrebe, ki so individualno pogojene,- kombinacija bioloških, socioloških, kulturnih procesov,- druge značilnosti – rasa, spol,- socialno ekonomski položaj.

Splošna načela sodobne socialne gerontologije je že davnega leta 1968 postavil znani prof. dr. Bojan Accetto, utemeljitelj sodobne gerontologije (veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje) in velja še danes:

1. Družba mora na najrazličnejše načine skrbeti za svoje stare prebivalce tako, da bi mogli čim dalje ostati v tistem okolju, kjer so živeli in delali v svojih najaktivnejših letih, ko so bili za delo sposobni.

2. Starega človeka bodisi v zdravju ali v bolezni ne smemo ločiti od drugih ljudi samo zato, ker je star.

Vse do sprejetja Zakona o socialnem varstvu leta 1992, ki je s pluralizacijo programov in izvajalcev omogočil nastajanje novih oblik in izvajalcev storitev, so bili skoraj izključni izvajalci družbeno

7

organizirane skrbi varstva starejših ljudi, domovi za starejše (Imperl, 2012).

Sedaj lahko starostniki uporabljajo različne oblike storitev, ki so lahko formalne ali neformalne in se izvajajo na njihovem domu ali v instituciji. Starega človeka lahko z različnimi oblikami pomoči podpremo, da ostaja čim dalj časa v domačem okolju in med ljudmi, ki jih pozna in sprejema, kar pa posledično vpliva tudi na kakovost življenja.

Neformalna pomoč

Pod neformalno pomoč sodi neinstitucionalna opora, ki je ločena od države in trga. Običajno neformalno pomoč izvajajo člani družine oziroma prijatelji ali pomembni drugi v okviru socialne mreže. Takšna pomoč je brezplačna in se izvaja na domu uporabnika. Pri izvajanju te pomoči je pomembna uporaba tehničnih pripomočkov, s katerimi lahko uporabnik dalj časa ohranja samostojnost kljub oviranosti. Govorimo tudi o prilagoditvi bivalnega okolja.

Izvajalci neformalne pomoči so najpogosteje družinski člani, prijatelji, sosedje ter dobrodelne in prostovoljne organizacije kot na primer Rdeči križ, Karitas, ZDUS, skupine za samopomoč in tako dalje. Starostniku nudijo predvsem družabništvo, čustveno oporo, gospodinjske storitve in tudi laično nego.

Prostovoljsko delo

V okviru neformalne pomoči se vse bolj razvija prostovoljsko delo, ki ima tako skupni kot javni interes. Prostovoljsko delo je delo, ki

8

ga po svoji svobodni odločitvi in brez materialnih koristi opravlja posameznica oz. posameznik v dobro drugih ali za skupno javno korist. Vsak posameznik, to se pravi prostovoljec oz. prostovoljka se sam odloči, kje bo opravljal prostovoljsko delo in koliko časa (odvisno od časa, ki ga ima na razpolago, zmogljivosti, starosti …).

Poseben pomen imajo tudi skupine za samopomoč, ki so nekaj edinstvenega v Evropi. Skupina starih ljudi za samopomoč je skupina naključno zbranih posameznikov, z namenom postati prijateljska skupina. Srečujejo se redno enkrat tedensko po uro in pol, skupina pa temelji na principu samopomoči. Skupina šteje do 10 članov, praviloma starih nad 65 let, skupaj z usposobljenim voditeljem. V skupini poteka proces zadovoljevanja nematerialnih potreb (Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije): temeljnem medčloveškem odnosu, doživljanju smisla starosti in povezanosti vseh treh generacij.

Formalna pomoč

Formalna pomoč pomeni organizirano skrb za starejše, ki jo določa zakonodaja s področja zdravstvenega in socialnega varstva ter nacionalni programi z obeh področij. Imamo več vrst oziroma izvajalcev formalne pomoči:

- Centri za socialno delo izvajajo osebno pomoč – prepoznavanje socialnih stisk in svetovanje starim ljudem.

- Zdravstvena nega – patronaža, pomoč na domu, socialni servis, ki podpre in delno razbremeni neformalno mrežo pomoči na domu uporabnika.

- Družinski pomočnik – center za socialno delo ureja pravico do izbire družinskega pomočnika.

- Oskrba v drugi družini – storitev institucionalnega varstva v drugi družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov upravičenca.

9

- Oskrbovana stanovanja – stanovanja so brez arhitektonskih ovir, prilagojena tudi invalidnim osebam.

- Institucionalno varstvo v domu za starejše.

Institucionalno varstvo v domu za starejše

Institucionalno varstvo v domu za starejše obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s predpisi s področja socialnega varstva ter zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva. Osnovna oskrba zajema bivanje, organiziranje prehrane, tehnično oskrbo in prevoz. Socialna oskrba je namenjena izvajanju vsebin socialne preventive, terapije in vodenja upravičencev.

Varstvo pomeni nudenje pomoči pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih aktivnosti (vstajanju, oblačenju, premikanju, hoji, komunikaciji in pri orientaciji). Posebne oblike varstva so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovni okupaciji, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.

V domu Tisje izvajamo naslednje dejavnosti:

1. DNEVNO VARSTVO (ali nočno varstvo) – uporabnik se dnevno vrača v domače okolje,

2. ZAČASNO VARSTVO – 24 urna namestitev za določen čas (do 3 mesecev),

3. INSTITUCIONALNO VARSTVO ZA NEDOLOČEN ČAS.

10

Dom Tisje ima dve enoti, matični dom v Črnem Potoku, kjer je bivanje organizirano po klasičnem sistemu, kar pomeni, da je kuhinja še vedno centralna, v njej se pripravlja hrana za vse stanovalce. S prenovo objektov postopoma organiziramo bivanje v manjših skupinah, ki so značilne za gospodinjske skupnosti.

Stanovalci bivajo v prenovljenem delu doma v eno in dvoposteljnih sobah, vsaka soba ima tudi lastno kopalnico, ostale enote imajo dvo in več-posteljne sobe. Tudi ti bivalni prostori so v fazi prenove.

V enoti v Litiji je življenje stanovalcev in delo zaposlenih že organizirano v gospodinjskih skupnostih, ki so bistveno manjše kot v klasičnih domovih, štejejo od 11 do 16 stanovalcev.

Sobe so eno in dvoposteljne, vsaka soba ima lastno kopalnico. Vsaka enota oziroma skupina ima svoje gospodinjstvo, kjer gospodinje pripravljajo vse obroke. Referenčna oseba je gospodinja, ki skrbi tako kot gospodinja doma (mama) za manjšo skupino stanovalcev – od osebne nege, priprave obrokov, družabništva, skrb za osebno perilo in čiščenje skupnih prostorov. Stanovalci po želji sodelujejo pri pripravi obrokov ali drugih opravilih.

Seveda pa zahtevnejše storitve oskrbe, storitve zdravstvene nege ter rehabilitacije, izvajajo strokovne delavke in sodelavke.

Osnovni namen gospodinjskih skupnosti je dvig kakovosti življenja starostnikov v domu in zagotavljanje njihovega dostojanstva ter

11

normalizacija življenja. To pomeni, da je potek dneva podoben kot so ga starostniki živeli doma. S tem ohranjajo tudi svoja znanja, izkušnje, dostojanstvo in smisel življenja.

Oskrba v domu

Upravičenci do storitve so praviloma osebe, starejše od 65 let, z različnimi starostnimi in/ali zdravstvenimi težavami. Zaradi različnega obsega pomoči, ki jo potrebujejo, razvrščamo uporabnike v štiri standardne vrste oskrbe in sicer: oskrba I, oskrba II , oskrba III A, oskrba III B, oskrba IV. Kategorije oskrbe so odvisne od vrste in obsega pomoči, ki jo potrebuje uporabnik. Cene se oblikujejo v skladu s Pravilnikom o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev, potrdi jih Svet doma Tisje, soglasje k ceni storitev izda ustanovitelj. Izvajalce storitve oskrbe določa Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev.

Oskrbo plača uporabnik sam, v kolikor nima dovolj sredstev doplačujejo svojci. V primeru, da stanovalec nima svojcev ali le ti nimajo dovolj prihodkov, lahko uveljavlja oprostitev plačila oskrbe na centru za socialno delo. Center za socialno delo na podlagi podatkov odloči z odločbo o upravičenosti do oprostitve plačila storitve in delež, ki ga v tem primeru doplačuje ali svojec ali pa občina, kjer je imel stanovalec pred sprejemom v dom stalno bivališče.

Zdravstvena dejavnost v domu

Zdravstveno nego v domu za stanovalce izvajajo zdravstveni delavci za tiste stanovalce, ki so razvrščeni v kategorije zdravstvene nege I, II, III in izjemoma IV. Plačnik teh storitev je Zavod za zdravstveno

12

zavarovanje Slovenije na podlagi pogodbe. V te storitve sodijo zdravstvena nega, fizioterapija in delovna terapija.

Stanovalci so razvrščeni v različne kategorije zdravstvene nege – ZN I, ZN II, ZN III, glede na vrsto negovalnih postopkov in medicinsko tehničnih posegov. Delovanje zdravstveno negovalne službe omogoča stanovalcem štiriindvajseturno zdravstveno nego ter rehabilitacijo stanovalcev.

Vodilo doma je, zagotoviti stanovalcem mirno, varno ter prijetno starost, ob tem pa jim ponuditi čim več aktivnosti, ki zadovoljujejo njihove potrebe in pripomorejo h kvalitetnejšemu življenju v domu. Prav posebno vlogo ima delovna terapija, ki z uporabo namenskih aktivnosti, v okviru individualnih želja, potreb in zmožnosti stanovalcem omogoča v kar največji meri samostojno, polno, ustvarjalno in družabno bivanje v domu.

Osnovni cilj fizioterapije je dodati življenje letom oziroma izboljšati kvaliteto bivanja pri stanovalcih v našem domu. Raziskave so pokazale, da redna telesna vadba podaljšuje življenjsko dobo in zmanjšuje ogroženost pred srčnim infarktom in možgansko kapjo, ki sodita med najbolj pogoste vzroke umrljivosti in obolevnosti starejših ljudi. Namen telesne aktivnosti je tudi povečevanje gibljivosti. Zmerna rekreacijska vadba povečuje gostoto kosti in je zato pomemben dejavnik s katerim se borimo proti osteoporozi. S starostjo se veča delež bolečin, pogosto kroničnih. Cilj fizioterapevtske obravnave je zmanjšanje oziroma odprava teh bolečin.

Osnovno zdravstveno dejavnost zdravljenja za stanovalce obeh enot izvaja ekipa Zdravstvenega doma Litija.

Zaključek

13

Pri zagotavljanju najbolj optimalne pomoči staremu človeku, ki ima težave zaradi bolezni ali druge oviranosti, nastajajo tudi določene omejitve, ki so predvsem povezane z nezmožnostjo plačila storitev, pomanjkanjem ustrezne pomoči ali služb, neusklajenostjo delovanja nekaterih služb (socialna, zdravstvena) ter ekonomskim nasiljem, predvsem s strani svojcev.

Dom Tisje izvaja večino dejavnosti formalne pomoči, saj smo zaposleni v 70-letnem delovanju (dejavnost izvajamo od novembra 1946) pridobili veliko izkušenj, hkrati pa svoje znanje in izkušnje nadgrajujemo z novimi spoznanji stroke in novimi metodami dela, ki pomagajo starostnikom tako v domu kot tudi uporabnikom, ki še živijo doma. Hkrati pa izvajamo tudi organizirano prostovoljsko delo v obliki neformalne pomoči – skupine starih ljudi za samopomoč za stanovalce in tudi občane. Prostovoljstvo v domu poteka tudi ob pomoči številnih prostovoljk in prostovoljcev, ki obiskujejo stanovalce v obeh domovih. Za kvalitetno življenje vseh generacij je pomembno, da med seboj sodelujejo. Potiskanje ene generacije na rob družbe, ne prinaša zadovoljstva, sreče in uspeha nobeni generaciji. Ob sodelovanju vseh treh, pa mladost pridobiva izkušnje in modrost stare generacije, srednja generacija se pripravlja na svojo starost, staremu človeku pa se v povezavi z mlajšimi osmisli življenje in lahko predaja znanje, izkušnje in modrost svojega življenja. Skupaj lahko le s solidarnostjo, sočutjem in dobroto zagotovimo vsem kvalitetno življenje.

Vida Lukač, dipl. med. sestra,samostojna svetovalka, direktorica Doma Tisje

14

SOCIALNA IN MATERIALNA VARNOST STAREJŠIH

Socialno varnost določajo strokovna načela, pravila in dejavnosti, ki posamezniku omogočajo, da se vključi in ostane vključen v družbeno okolje in v njem aktivno deluje. Pri tem država zagotavlja materialne in socialne pravice, posameznik pa k temu prispeva v obliki davkov in drugih obveznih dajatev.

Socialna varnost je širše zasnovan model državnih ukrepov na različnih področjih za zagotovitev socialne varnosti in vključuje zdravstvene, delovnopravne, stanovanjske, izobraževalne in ostale vidike ter je nadrejen pojem socialnemu varstvu. V Republiki Sloveniji pomeni socialna varnost pravico posameznika, da je zavarovan za tveganja za primer bolezni, brezposelnosti, starosti, poškodbe pri delu, invalidnosti, materinstva, preživljanja otrok ter dajatve družinskim članom po smrti osebe, ki preživlja družino.

Področje socialnega varstva je eden od sklopov socialne varnosti in temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti ter na načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik. Temeljno izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih

možnosti ter preprečevanje izključenosti.

Naloge po Zakonu o socialnem varstvu izvajajo javni socialno

15

varstveni zavodi (centri za socialno delo, domovi za starejše, posebni zavodi za odrasle, socialno varstveni zavodi za usposabljanje otrok in mladostnikov s težko, težjo ali najtežjo motnjo v duševnem razvoju, varstveno delovni centri, krizni centri za mlade in krizni centri za odrasle).

Pravice iz socialnega varstva, po Zakonu o socialnem varstvu, obsegajo storitve in ukrepe namenjene preprečevanju in odpravljanju socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti, zaradi okoliščin, na katere nimajo vpliva.

Prva socialna pomoč je samostojna storitev in je nujna strokovna pomoč, ki jo nudi Center za socialno delo brezplačno. Prva socialna pomoč obsega pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev, seznanitev uporabnika z možnimi storitvami ter tudi predstavitev mreže izvajalcev, ki lahko uporabniku nudijo pomoč.

Na Centru za socialno delo lahko starejši posameznik uveljavlja pravico do denarne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči (sem sodita tudi pravica do pogrebnine in posmrtnine), oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev (institucionalno varstvo in pomoč družini na domu), družinskega pomočnika, varstvenega dodatka in subvencije najemnine. Naštete pravice opredeljujeta Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakon o socialnem varstvu. Pri odločanju o pravici se poleg dohodka posameznika ali njegovih družinskih članov upošteva tudi premoženje. Zaznambo na nepremičnini pa se v korist Republiki Sloveniji naredi pri naslednjih pravicah: denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev.

16

V Republiki Sloveniji je bilo v letu 2015 skupaj 612.000 prejemnikov starostne pokojnine. Povprečna pokojnina, ki jo mesečno prejemajo, znaša 638 evrov bruto. Višina najnižje pokojnine v Republiki Sloveniji pa znaša bruto 201,53 evrov mesečno.

V Občini Litija je skupaj 2606 upokojencev, od tega 61,74% žensk, starejših od 63 let, in 38,26% moških, starejših od 65 let. V Občini Šmartno pri Litiji živi skupaj 988 upokojencev, od tega 388 moških, starejših od 65 let, in 600 žensk, starejših od 63 let (podatki iz leta 2016).

Denarna socialna pomoč

Marsikdo od starejših ima nižjo pokojnino in se lahko hitro znajde pod pragom revščine. V takšnem primeru lahko na centru za socialno delo zaprosi za pravico do denarne socialne pomoči, ki bi mu omilila težavo in bi se s tem njegova situacija izboljšala. Denarna socialna pomoč je torej namenjena zadovoljevanju minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Višina denarne pomoči za samsko osebo v letu 2016 znaša 288,81 EUR mesečno. Določena je z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Pogoj za pridobitev denarne pomoči je, da oseba nima dovolj sredstev za preživetje, nima prihrankov in premoženja in aktivno rešuje socialno problematiko.

Na centru za socialno delo lahko posameznik oziroma družine, s stalnim prebivališčem v občini Litija, občini Šmartno pri Litiji, in 5 zaselkov občine Ivančne Gorice zaprosijo za dodelitev denarne socialne pomoči. Denarno socialno pomoč se dodeli trajno ali le za določeno obdobje (od 3 do 12 mesecev). Trenutno je na Centru za socialno delo Litija en prejemnik trajne denarne socialne pomoči in hkrati tudi prejemnik trajnega varstvenega dodatka (oseba ima odločbo iz ZPIZ-a o trajni nezmožnosti za delo, invalid 1.

17

kategorije). Za določeno obdobje pa je upravičenih 13 moških, starejših od 65 let in 12 žensk, starejših od 63 let (podatki pridobljeni v juliju 2016). Vseh prejemnikov denarne socialne pomoči pa je na Centru za socialno delo Litija trenutno 416. Iz teh podatkov lahko razberemo, da so starejši ljudje, prejemniki denarne socialne pomoči, v manjšini. Samo 6,0% vseh prejemnikov je starejših ljudi (Statistični podatki CSD Litija julij 2016).

Na centru za socialno delo lahko starejši uveljavljajo tudi pravico do subvencije najemnin v neprofitnih ali tržnih stanovanjih.

Varstveni dodatek

Z varstvenim dodatkom se upravičencem zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb.

Do varstvenega dodatka je upravičena samska oseba, ki izpolnjuje druge z zakonom določene pogoje in njen meseči dohodek ne presega cenzusa, ki znaša 470,76 evrov. Če ima samska oseba tudi lastni dohodek, se varstveni dodatek določi v višini razlike med 470,76 evrov in lastnim dohodkom. Za družino je varstveni dodatek določen v višini razlike med cenzusom družine za varstveni dodatek in lastnim dohodkom družine. Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.

Na Centru za socialno delo Litija imamo trenutno 26 starejših oseb, ki so upravičene do varstvenega dodatka (podatki pridobljeni v mesecu juliju 2016), od tega 11 žensk, starejših od 63 let in 15 moških, starejših od 65 let. Ena oseba je upravičena do trajnega

18

varstvenega dodatka (ženska, starejša od 85 let, ki nima rednih dohodkov). (Statistični podatki CSD Litija julij 2016)

Izredna denarna socialna pomoč

Namen izredne denarne socialne pomoči je kritje izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje. Oseba lahko za izredno denarno socialno pomoč zaprosi, kadar z rednimi dohodki, ni mogoče v celoti poravnati vseh nastalih stroškov. Dodeli se v obliki enkratnega zneska. Izredna denarna pomoč je pomoč, ki jo lahko posameznik uporabi za določen namen. Največkrat vlagatelji zaprošajo za plačilo dolgov pred izvršbo, nakup kurjave, plačilo položnic za elektriko, komunalo in zdravstveno zavarovanje, nekaj tudi za nakup bele tehnike, pohištva, nakup oblačil in obutve. Center za socialno delo o vsaki pravici do izredne denarne socialne pomoči odloči individualno, saj je to diskrecijska pravica centra.

V mesecu juliju 2016 smo na Centru za socialno delo Litija skupaj prejeli 57 vlog za izredno denarno socialno pomoč. Od tega, so samo 3 ženske, starejše od 63 let, in en moški, starejši od 65 let, zaprosili za to pomoč. Statistično gledano, je bilo samo 7,0% vlagateljev za izredno denarno socialno pomoč, starejših občanov, ostalo pa so mlade družine oziroma posamezniki.

Posmrtnina (enkratna pomoč po smrti družinskega člana) in pogrebnina (pomoč pri kritju stroškov pogreba) sta obliki izredne denarne socialne pomoči. Do posmrtnine so upravičeni tisti, ki bi bili upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma varstvenega

19

dodatka. Do pogrebnine pa so upravičene samske osebe, ki ne presegajo 606 evrov dohodka oziroma družine, ki ne presegajo 909 evrov dohodka mesečno. V mesecu avgustu 2016 sta na centru za socialno delo dva moška in dve ženski uveljavljali obe pravici hkrati (pogrebnino in posmrtnino).

Oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev

Na center za socialno delo (CSD) prihajajo predvsem tisti starejši ljudje, ki plačila domskega varstva ali pomoči na domu sami ne morejo plačevati. Pri CSD lahko vložijo zahtevo za oprostitev plačila.

Postopek ugotavljanja in odločanja o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva in storitve pomoči na domu vodi center za socialno delo. V postopku mora ugotoviti, kakšen je finančni položaj upravičenca in zavezancev.

Oprostitev upravičenca se določi kot razlika med vrednostjo storitve in njegovim prispevkom, oprostitev zavezanca pa kot razlika med višino oprostitve upravičenca in prispevkom zavezanca v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Center za socialno delo Litija je v letu 2016 skupaj obravnaval 60 vlog za oprostitev plačila institucionalnega varstva upravičencev in njihovih zavezancev. V občini Litija in občini Šmartno pri Litiji je skupaj 44 osebam (11 moških, starejših od 65 let, in 33 žensk, starejših od 63 let) bila priznana pravica oprostitve plačila institucionalnega varstva priznana.

Družinski pomočnik

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje. To je lahko oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot

20

invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne osebe (oče ali mati, sin ali hči, brat ali sestra, stric ali teta, stari oče ali stara mama). Center za socialno delo odloči o pravici osebe za družinskega pomočnika na podlagi mnenja invalidske Komisije ZPIZ-a. Družinski pomočnik je lahko le oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela. Družinski pomočnik je lahko tudi oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu.

Center za socialno delo Litija spremlja 7 družinskih pomočnikov (2 iz občine Šmartno pri Litiji, 4 iz Občine Litija in 1 iz Občine Ivančna Gorica). Izmed teh so 3 invalidne osebe stare nad 65 let, ki imajo pravico do družinskega pomočnika. Družinskega pomočnika financira lokalna skupnost (občina) v višini minimalnega dohodka v Republiki Sloveniji, ki mesečno znaša 734,15 evrov bruto.

Urejanje statusa invalida in dodatek za tujo nego in pomoč

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno in najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški dobi do dopolnjenega 18. leta starosti, oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Invalidi po tem zakonu imajo pravico do varstva v splošnih in posebnih zavodih (dnevno varstvo, občasno varstvo z nastanitvijo in oskrbo ter stalno varstvo z nastanitvijo in oskrbo), pravico do varstva v drugi družini in pravico do izbire družinskega pomočnika.

Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pomoč in višina dodatka je odvisna od tega ali je invalidni osebi

21

nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih funkcij. (www.mddsz.gov.si)

V letu 2015 je imelo 79 invalidov priznan status invalida, od tega je imelo pravico do nadomestila za invalidnost 55 invalidov, pravico do dodatka za tujo nego in pomoč pa 43 invalidov (CSD Poslovno poročilo 2015).

V Centru za socialno delo Litija deluje skupina za samopomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, pod okriljem Nacionalnega združenja za kakovost življenja – Ozara Slovenija, enota Zasavje.

Na kakovost življenja starejših oseb moramo gledati tako z vidika materialne, kot tudi socialne varnosti. Kakovosti življenja se ne da meriti samo z materialnimi sredstvi, temveč tudi z vrlinami, ki jih oseba pridobi skozi življenje. Te vrline so znanje, zaposlitev, zadovoljevanje nematerialnih potreb, zdravje. Po tem, v kakšni meri so zadovoljene vse človekove potrebe, merimo kakovost življenja. Zadovoljstvo s svojim življenjem, je v starosti izredno pomembno.

Pripravili: Danica KOLŠEK, univ. dipl. soc. del. Lara ČOPAR, univ. dipl. soc. del.

STAREJŠI ZA STAREJŠE

Starost je eno od obdobij človeškega življenja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje Slovenija sodi med države, kjer beležimo dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal pa temu ne sledijo v enaki meri tudi pričakovana leta zdravega življenja. Pričakuje se, da se bo delež starejših od 65 let do leta 2060 povzpel na 35% ali celo več.

Društvo upokojencev Litija je v letu 2015 štelo 962 članov. Eno stoletnico smo praznovali že v lanskem letu, eno pa smo praznovali letos julija. Srečanje smo, s kratkim kulturnim

22

programom in skromno pogostitvijo, pripravili kar v društvenih prostorih in veseli smo, da je slavljenka pri teh letih lahko prišla k nam. Voščilo ji je izrekel tudi župan Občine Litija g. Franci Rokavec.

Naše članstvo v letu 2015 po starostni strukturi: - mlajših od 70 let = 365 članov,- od 70 do 80 let = 357 članov, - od 80 do 90 let = 208 članov,- od 90 do 100 let = 31 članov.

Glede na starostno strukturo lahko rečemo, da v našem društvu prevladuje starejša populacija.

V našem društvu se skozi celo leto dogaja veliko dejavnosti. Trudimo se, da vsak član najde kaj zase. Še posebej smo pozorni na starejše in bolne člane, redno jih obiskujemo doma, v domu Tisje tako v enoti Črni potok kot enoti v Litiji.

Ob rojstnem dnevu članom, starejšim od 90 let, s skromnim darilcem in klepetom polepšamo dan. (V lanskem letu smo jih obiskali 28, v letošnjem polletju pa že 24.)

Vse člane, ki so v domu Tisje, obiščemo pet do šestkrat na leto.

Prelepih voščilnic, ki jih naredijo pridne roke v naših ustvarjalnih delavnicah, se naši člani razveselijo ob okroglih obletnicah in rojstnih dnevih (80+).

Z rednim vsakoletnim družabnim srečanjem s kratkim kulturnim programom in skromno pogostitvijo razveselimo naše člane starejše od 80 let. Srečanja organiziramo že več kot 10 let. Odziv je izreden.

V društvu delujeta že več kot deset let dve pogovorni skupini: »Čaj ob petih« in »Optimisti«.

23

Zakaj takšni imeni? V prvi skupini se dobijo ob čaju samo ženske, ki poleg klepeta še ustvarjajo (pletejo, kvačkajo, klekljajo). Druga skupina je malo mlajša. Je mešana, z namenom postati prijateljska skupina s pozitivnim mišljenjem (zato tudi tako ime). Temeljna dejavnost v skupini je pogovor, sodeluje vsak član, vsak lahko izrazi svoje občutke, stališča in mnenja. Kar je v skupini izrečeno, se varuje. Srečujemo se enkrat tedensko po eno uro.

Prostovoljci DU Litija in DU Dole pri Litiji že 12. leto aktivno delamo na projektu »Starejši za starejše« za višjo kakovost življenja doma. Projekt je vseslovenski, ki poteka v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije.

Zakaj to počnemo? Želja nas vseh je, da čim dlje živimo doma, v svojem okolju. Mnogi razmišljamo, kaj bomo, če resno zbolimo, kdo nam bo pomagal, na koga se bomo obrnili in podobno. Otroci v zdajšnjih razmerah težko poskrbijo za ostarele in bolne starše. Pri vsem tem pa je zelo pomembno finančno stanje v družini. Zato je nujno potrebno, da so službe, ki skrbijo za pomoč na domu dobro organizirane, strokovne in seveda finančno dostopne.

Cilji našega dela?(teh je več, morda dva najvažnejša)

Najti tiste, ki so pomoči najbolj potrebni, in jim pomagati, da do pomoči pridejo.

Prenesti njihove želje in potrebe (če nam jih zaupajo in dovolijo) odgovornim v javnih zavodih, socialni in zdravstveni službi, RK in še kam.

Zaradi varstva osebnih podatkov nam naslovi starejših, ki bi jih radi obiskali niso vedno dostopni ali pa sploh ne. Ljudje danes neradi odpirajo vrata neznancem, zato prostovoljke ugotavljamo, da je še

24

vedno najboljša in najbolj zanesljiva pot preko poznanstev. In to tudi počnemo.V teh letih smo poiskali in v projekt vključili 1071 oseb starejših od 69 let. Pri vsakem smo izpolnili obširen vprašalnik – anketo, 147 oseb je sodelovanje odklonilo, kar smo tudi razumeli. Ljudje ne marajo anket, spraševanja in popisovanja. Raje se pogovarjajo, kaj povedo, govorijo o tem kako je bilo včasih in še čem. V letu 2015 smo obiskali 452 starejših, v letošnjem prvem polletju pa 290. Nekaj od teh nas je tudi zavrnilo. Razumeli smo. Lani smo 134 osebam smo pomagali pri drobnih opravilih, letos 57 (prevozi k zdravniku, dostava iz trgovine, drobna opravila v hiši, sprehodi, kaj prebrali ali pa se samo pogovarjali in jih poslušali). Velikokrat potožijo o osamljenosti, zdravju, slabem finančnem stanju in podobno.Informacije o potrebah in željah starejših dobimo le z osebnimi stiki in pogovori. Z dovoljenjem oseb, ki so pomoč potrebovale, smo v štirih primerih urejali kosila, letos dvakrat. Trikrat smo nudili pomoč pri urejanju domskega varstva, letos enkrat. Dvakrat smo poizvedovali na CSD-ju Litija, letos smo enkrat urejali obisk patronažne sestre. Prostovoljke smo bile uspešne tudi pri razdeljevanju pomoči pri RK.

Pri našem delu zelo pogrešamo neko usklajeno koordinacijo z vsemi, ki se srečujemo s problematiko starejših v občini. Tu mislim na Svet za starejše »o socialni problematiki starejših«, ki ga je pred leti imenoval župan občine Litija. Na ta način bi lažje poskrbeli za vse pomoči potrebne v naši občini.

Občani smo zelo veseli in ponosni na novo enoto doma Tisje v Litiji. Prvi stanovalci so bili nameščeni 28. 9. 2015. Stanovalkam in stanovalcem so zagotovljeni predpisani bivalni standardi, nameščeni so namreč v eno in dvoposteljnih sobah.

Čisto na koncu še zahvala pridnim prostovoljkam za njihov trud in prosti čas, ki ga namenijo prostovoljnemu delu. Z veseljem bi v naš krog sprejele nove, mlajše moči.

25

Ana Ponebšek,koordinatorka projekta »Starejši za starejše«

VLOGA SOCIALNE SEKCIJE pri Društvu upokojencev Litija

Dejavnosti socialne sekcije, ki so se izkazale za zelo dobre, ostajajo nespremenjene in so stalnica že nekaj let.

Najpomembnejši je projekt Zveze društev upokojencev Slovenije »Starejši za starejše«.

Koordinatorka tega projekta je Ani Ponebšek, ki ji pri realizaciji pomagajo prostovoljke. Obiskujejo starejše od 69 let. Po potrebi se povezujejo s Centrom za socialno delo Litija, Domom Tisje Šmartno pri Litiji, Območnim združenjem Rdečega križa Litija – Šmartno ter

drugimi službami in organi.

»Optimisti« so člani, ki se združujejo v pogovorni skupini z istim imenom enkrat tedensko v prostorih društva. Pridružite se jim lahko vsak torek od 15. do 16. ure. Vodita jih Ivan Blažič in Ani

Ponebšek. Druga pogovorna skupina, ki ima že dolgo življenjsko

26

dobo – več kot trideset let, je »Čaj ob petih«. Vodja skupine je Martina Plaznik. Zberejo se spontano, brez obveze, da je potrebno priti. Pogovorijo se o vsakdanjih stvareh in poskrbijo tudi za peko peciva za društvene potrebe.

Stalne dejavnosti:- obiski članov DU v Domu Tisje, obiski bolnih na domu- obiski članov ob življenjskih jubilejih, pisanje čestitk (ki jih

izdelajo v ustvarjalnih delavnicah, piše jih Janez Kres) ob okroglih obletnicah članov in vsem starejšim od 80 let.

- Srečanje starejših od 80 let je enkratna je vsakoletna dejavnost, ki se zgodi konec oktobra s kulturnim programom in pogostitvijo. Ob tej prireditvi združijo moči sodelavci in člani društvenih sekcij.

- Medgeneracijsko sodelovanje je bila najprej želja, ki pa se je že realizirala v letu 2014 in 2015 v sodelovanju s podružnično osnovno šolo Vače in na Savi pri Litiji, v vrtcu »Medvedek« v Litiji in v vrtcu na Vačah.

- Skrb za nemoteno delovanje v zvezi z letovanjem članov društva.

- Merjenje holesterola, sladkorja in krvnega tlaka poteka v sodelovanju z Rdečim križem in je stalnica v delovanju.

- Sodelovanje z novo enoto Doma Tisje Litija (Medgeneracijsko središče). Z ustvarjalno delavnico smo sodelovali na Dnevu odprtih vrat in tako sodelovanje načrtujemo tudi za leto 2016.

- Slovo od umrlih članov z društvenim praporom, osmrtnico na društveni oglasni deski in izobešeno žalno zastavo.

Ustvarjalne delavnice

27

Vsako leto jih izvedemo v dveh terminih: v spomladanskem in jesenskem. Prvo traja od februarja do konca marca, drugo pa zajema oktober, november in prva polovica decembra. Za srečanja se pripravi program, ki je sestavljen iz delavnic za potrebe društva in tistih za veselje članov, kajti takrat se srečajo z novimi tehnikami in različnimi ustvarjalnimi materiali.

Osebni pogled na delo omenjenih dejavnosti

Socialna sekcija, gledano v celoti, dela dobro. Vodje in mentorji posameznih dejavnosti pa bi si želeli več prostovoljcev, ki jih v tem trenutku primanjkuje.

Število “obiskovalcev” pri Optimistih ali Čaju ob petih ni številčno veliko, vendar so to zelo pomembna srečanja za tiste, ki se jih udeležijo, kajti za posameznika so neprecenljivi, saj pomenijo vzdrževanje in negovanje socialne mreže, beg iz osamljenosti in zadovoljstvo, da enkrat na teden pokramljajo.

Ustvarjalne delavnice so oblika druženja, ki so se v zadnjih petih letih zelo razmahnile v kar nekaj društvih (pri invalidih, diabetikih, društvih upokojencev …). Na začetku so obstajale zato, da so pokrile potrebe društva po izdelkih za priložnostna darila in izdelovanju voščilnic. To je še vedno njihova osnovna naloga. V zadnjih letih smo v delo vnesli tudi nekaj izobraževanja v smislu tehnik in materialov, kar pa naj ne bi bilo na prvem mestu, ampak je potrebno slediti željam udeležencev.

28

Tu pa se pokaže težava, saj ustvarjalne delavnice občutijo pomanjkanje članov, ki bi jih delo v njih zanimalo in veselilo.

Število se giblje med 5 in 10, le malokdaj do 12 udeležencev. Voščilnice za potrebe društva (600 na leto) ter priložnostna darila pa največkrat izdelujejo trije ali štirje člani.

Prepričana sem, da veliko naših članov ustvarja, večina le za svojo dušo.Z nekaj aktivnostmi bomo poskušali pridobiti še koga:

- z osebnim, pisnim povabilom tistim ustvarjalcem, za katere vemo, da ustvarjajo,

- s pisnim obvestilom ob novem koledarskem letu, ko se večina članov oglasi v društveni pisarni.

Če obstajajo želje po sodelovanju, potem je mogoče pridobiti nove člane v posameznih dejavnostih, saj statistika pove naslednje: Upokojencev, ki so stari:

- do 50 let je 7,- med 50 in 60 let jih je 49,- med 60 in 70 let jih je 306 (skupaj 362)

in med temi bi morda iskali tiste, ki bi nam pomagali pri izdelavi voščilnic in priložnostnih daril.

Po grobi statistični oceni je aktivnih članov med 100 do 150. To pa je 10% do 15 % vseh članov našega društva.

Milena Dimec, vodja socialne sekcije

29

VLOGA PATRONAŽNE SLUŽBE PRI ZDRAVSTVENI OSKRBI STAREJŠIH

Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti, ki so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali nenavajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja. Gre za polivalentno dejavnost, ki obravnava zdravega in bolnega človeka, družino in skupnost v ožjem in širšem okolju od spočetja do smrti.

Starostniki zaradi svojih bioloških lastnosti, spremenjenih pogojev življenja, socialne in zdravstvene ogroženosti potrebujejo poglobljeno individualno in družinsko obravnavo. Patronažna medicinska sestra obiskuje zdravega in bolnega starostnika, ki je osamel in socialno ogrožen dvakrat letno po navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni. Največkrat je potrebnih več obiskov, zato se patronažna medicinska sestra nujno poveže z osebnim zdravnikom, ki izda delovni nalog za več obiskov. Patronažna medicinska sestra se tudi sicer povezuje z zdravnikom, zaradi zdravstvenega stanja starostnika, o jemanju predpisanih zdravil, poroča o starostnikovi prehrani, socialnih razmerah in življenju nasploh. Patronažna medicinska sestra je pomembna vez med starostnikom in njegovim osebnim zdravnikom.

Patronažna medicinska sestra usklajuje delo s službami v zdravstvenem domu, službami na sekundarni in primarni ravni zdravstvene dejavnosti in drugimi službami, kot so centri za socialno delo, društva.

Družina je pomemben dejavnik pri načrtovanju patronažne zdravstvene nege starostnika:

30

ljubeči, razumevajoči odnosi v družini pozitivno vplivajo na ostarelega člana, ga motivirajo k ohranitvi sposobnosti samooskrbe čim dlje in mu nudijo varnost in pomoč ob opešanju, bolezni. Skrhani, nerazumevajoči odnosi pa lahko privedejo, da je potrebno starostnika umakniti iz takega okolja.

Starostnika vidimo v njegovih življenjskih aktivnostih in pri tem upoštevamo stopnjo samooskrbe. Življenjske aktivnosti so: dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje, počitek in spanje, oblačenje, vzdrževanje telesne temperature, skrb za čistočo in urejenost, skrb za varnost, komuniciranje, izražanje čustev, potreb in mnenj, koristno delo ,rekreacija, učenje zdravega načina življenja. Pri starostnikih velikokrat opazimo odstopanja pri izvajanju teh aktivnosti. Vzroki so lahko različni: bolezensko stanje, osamljenost, okolje v katerem živijo. Patronažna medicinska sestra mora ob dobrem sodelovanju s starostnikom, njegovo družino, sosedi ali zanj pomembnimi drugimi ljudmi načrtovati vrsto pomoči: - fizično (strokovno ali laično),- motiviranje, vodenje starostnika in njegove družine,- učenje.

Z zdravstveno vzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika in družine želimo doseči samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnostih za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanja bolezni in čim daljše bivanje v domačem okolju. Starostniki so zaradi opešanja gibalnih sposobnosti, prizadeti zaradi gibanja. Vezani so na svoje stanovanje, zgubljajo stik z zunanjim svetom, postajajo bolj osamljeni. Tak starostnik postane nemotiviran za nasvete in informacije. Patronažna medicinska sestra je pozorna na:- prehrano (kdo mu jo prinaša, organizira dostavo hrane na dom),- izvajanje primernih telesnih vaj (sedenje naj ne bo predolgo),- jemanje zdravil (dozirne posodice, napisani seznami zdravil …),- povezava z družino in sosedi.

31

Pri obravnavi starostnika je empatija pomembna sposobnost patronažne medicinske sestre. Patronažna medicinska sestra mora dobro poslušati starostnika, razumeti njegovo stisko in objektivno presojati.

Dotik je zelo pomemben – starostnik naj čuti, da smo mu pripravljeni pomagati, za kar pa si je treba vzeti dovolj časa. Starostnik potrebuje reden osebni stik z drugim človekom.

Velikokrat je to prav patronažna medicinska sestra, ki mora s starostnikom zgraditi trden odnos, z medsebojnim zaupanjem.

Aleksandra Ostrež, dipl. m. s. vodja patronažne službe

ORGANIZIRANO IZVAJANJE POMOČI STARIM LJUDEM NA DOMU

V Sloveniji se povečuje število starega prebivalstva. Glede na demografske projekcije EUROPOP2013 bo v Sloveniji proces staranja prebivalstva, s katerim se že srečujemo, intenzivnejši kot v drugih državah. Spremenjena demografska razmerja bodo zagotovo vplivala na vire financiranja ter posledično na rast izdatkov za socialno varnost prebivalstva. Večina starih ljudi živi na svojem domu, kjer jim pomoč pri vsakodnevnih opravilih nudijo predvsem svojci ter sosedi.

Socialna oskrba pomoč na domu: V Domu Tisje izvajamo storitve socialne oskrbe pomoči na domu za območje občin Litija in Šmartno.

Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. Gre za različne oblike organizirane praktične pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem

32

vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.

Storitev se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:

- pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;

- gospodinjsko pomoč, kamor sodijo naslednja opravila: prinašanja enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.

- pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.

Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil iz prejšnjega odstavka.

Upravičenci

Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za

33

določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.Pod pogoji iz prejšnjega odstavka so upravičenci:

– osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,– osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.Postopek

Socialna oskrba na domu je strokovno voden proces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja in koordinator storitve, izvajalec storitve, upravičenec, ključni ali odgovorni družinski člani ter prostovoljni sodelavci.

Storitev se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika in vsebuje dva dela.

Prvi del predstavlja ugotavljanje upravičenosti do storitve, pripravo in sklenitev dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja ter izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem in upravičencem ali družino.Drugi del storitve zajema neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca po dogovorjenih vsebinah in v dogovorjenem obsegu.

34

Spremembe ali dopolnitve že sklenjenega dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, lahko predlagajo izvajalec storitve, upravičenec ali njegov zakoniti zastopnik.

Trajanje

Strokovna priprava izvajanja storitve v obliki analize primera, priprava dogovora o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve, organiziranje ključnih članov okolja za sodelovanje pri zagotavljanju pomoči ter izvedba uvodnega srečanja med izvajalcem in upravičencem, traja v povprečju 8 ur na upravičenca oziroma po 12 ur na par. Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.

Cena storitve je določena na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Cena storitve pomoči družini na domu je del stroškov storitve, ki ga plačuje uporabnik ali drug plačnik, del cene storitve socialne oskrbe na domu pa subvencionirata občini Litija in Šmartno pri Litiji, prav tako stroške vodenja postopka. Upravičenci pa lahko uveljavljajo dodatne olajšave pri plačilu storitve (oprostitev plačila) pri pristojnem Centru za socialno delo Litija.

Postopek vključitve v socialno oskrbo na domu, se običajno prične s telefonskim klicem. Prve informacije o možnostih vključitve jim posredujejo osebni zdravniki, patronažne medicinske sestre, socialne delavke na CSD Litija oziroma izvedo pri znancih, prijateljih, ki so bili kdaj vključeni v to oziroma te storitve koristijo. Sam postopek se prične s podajo prošnje za vključitev v izvajanje socialne oskrbe na domu. Trenutna čakalna doba je do 1 meseca. Dolžina čakalne dobe

35

za vključitev je odvisna od potreb uporabnikov. Uporabnike, ki potrebujejo manjši obseg pomoč lahko hitreje vključimo.

Z uporabnikom sklenemo dogovor ter izdelamo osebni načrt pomoči. V osebnem načrtu poleg dogovorjenih storitev zapišemo posebnosti uporabnika, oceno njegove moči, morebitna tveganja, kontaktne osebe in se dogovorimo glede vstopa v stanovanje.

Socialna oskrba na domu v obliki pomoči na domu je alternativa domskemu varstvu in ima številne prednosti: upravičenec ostaja dalj časa v svojem domačem okolju, ki ga je vajen in kjer se dobro počuti, prispevek upravičenca pa je v tem primeru tudi neprimerno nižji od prispevka za domsko oskrbo. Za samega izvajalca, to je Dom Tisje, pa je socialna oskrba na domu podvržena sprotnim spremembam in posledično večjim tveganjem, saj se število upravičencev in obseg pomoči zelo spreminja, tudi na dnevni ravni, prav tako tudi število odhodov upravičencev v bolnišnico, odpovedi storitev oziroma nenadnih povečanj ali zmanjšanj obsega pomoči v času dopustov, državnih praznikov in podobno. V službi pomoči na domu moramo biti izredno prilagodljivi in na vsa nihanja povpraševanja trga odreagirati pravočasno. V preteklosti smo si pomagali z osebnim dopolnilnim delom. S spremembo zakonodaje in uvedbo vrednotnic je pravnim osebam to onemogočeno, posledično je to slabše za uporabnike, saj se na ta način čakalna doba za vključitev podaljšuje.

Največ uporabnikov se odloči za vključitev v izvajanje pomoči na domu zaradi pomoči pri gospodinjskih opravilih, sledi pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, najmanj se ljudje odločajo za pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Pomoč na domu v 94% koristijo osebe starejše od 65 let (podatek za občino Litija 2015), sledijo kronično bolni ljudje, najmanj je vključenih oseb s statusom invalida.

36

S tem, ko ljudje ostajajo na svojih domovih so povečuje izpostavljenost zdravstvenim tveganjem, saj ljudje vstopajo v življenjsko ogrožajoče situacije, predvsem zaradi težav povezanih z boleznijo demenco. Po naši oceni ima kar 60% vključenih uporabnikov težave z demenco. Iz leta v leto zaznavamo različne oblike nasilja nad starimi ljudmi, predvsem v obliki ekonomskega nasilja in zanemarjanj s strani svojcev. Zlasti ogroženi so ljudje z nizkimi pokojninami ter nizkimi dohodki svojcev, težavami zaradi bolezni demence ter odvisnosti in ljudje z okrnjeno socialno mrežo.

Oskrbovalke izvajajo socialno oskrbo, od njihove zmožnosti zaznavanja ter usposobljenosti je odvisno ali bodo prepoznale znake ogroženosti pri uporabniku in obvestile ustrezno službo!

Imamo izdelane postopke, kako ravnati v posamezni ogrožajoči situaciji, ki jih sproti dopolnjujemo.

Potrebno je stalno izobraževanje oskrbovalk, zlasti iz bolezni demence, saj lahko različni simptomi te bolezni samo izvajanje oskrbe zelo zapletejo (neorientiranost uporabnika, sumničavost, obtoževanja ipd.). Demenca ne more postati izgovor za opuščanje skrbi ali za to, da osebe ne jemljemo resno. (Perko, 2009:77)

Pomembna je redna intervizija, ki se izvaja na tedenskih sestankih z

vodjo ter supervizija za oskrbovalke. Ves čas tesno sodelujemo s patronažno službo ZD Litija na rednih, mesečnih koordinacijskih sestankih, 1x letno se nam pridruži tudi predstavnica CSD Litija. Pri

37

ogroženih uporabnikih izvedemo skupne obiske in skupaj z uporabnikom in njegovimi svojci iščemo ustrezne rešitve.

Socialni servis obsega pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primerih invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, v primeru nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje. Socialni servis ne sodi v javno službo!

Storitev obsega naslednja opravila: prinašanje pripravljenih obrokov hrane, nakup in prinašanje živil in drugih potrebščin, priprava drv ali druge kurjave, nabava ozimnice, pranje in likanje perila, vzdrževanje vrta in okolice stanovanja, čiščenje v stanovanju, spremljanje pri obisku trgovin, organiziranje in izvajanje drugih oblik družabništva, pedikura na domu, pomoč pri opravljanju bančnih poslov, plačevanju računov, sprejemanju in odpošiljanju poštnih pošiljk – po pooblastilu upravičenca, kontrola jemanja zdravil.

Upravičenec je vsakdo, ki zaradi invalidnosti, starosti, otrokovega rojstva, bolezni, nesreč ter v drugih primerih, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje, naroči določeno opravilo ali več opravil in prevzame obveznost plačila storitve in kritja stroškov. Postopek pri opravljanju posameznega opravila in obseg storitve določita uporabnik in Dom Tisje z naročilom storitve socialnega servisa. Trajanje storitve je odvisno od volje uporabnika in Doma Tisje in ga določita z dogovorom. Cena storitve je določena na osnovi Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialno varstvenih storitev. Cene storitve socialnega servisa ne subvencionira občina, zato jo uporabnik v celoti plača sam.

Tržna dejavnost – dostava hrane na dom:

Prinašanje pripravljenega obroka hrane na dom je storitev, ki se izvaja v obliki tržne dejavnosti doma ali kot ena izmed storitev v

38

sklopu gospodinjske pomoči na domu. Uporabnik izpolni naročilnico, v njej opredeli vrsto obroka, morebitno dietno prehrano, obseg dostave v tednu itd. Zaračunamo ceno kosila ter strošek prevoza in izposoje posode. Posodo ima lahko naročnik tudi svojo. V primeru, da je naročnik tudi uporabnik pomoči na domu, mu stroška prevoza ne zaračunamo. Obrok je pripravljen v skladu s smernicami zdrave prehrane. Ne more pa zadostiti vsem potrebam po kalorijah, ki jih človek potrebuje za dnevni vnos v organizem! Dogaja se, da je naročen obrok edina hrana, ki jo stari ljudje zaužijejo v enem dnevu. Imeli smo tudi naročnike, ki so prinešen obrok razdelili na več obrokov npr. za dva dni.

Razlogi so ekonomski! Včasih je edini stik starih ljudi z zunanjim svetom delavka, ki mu dostavi kosilo! Morebitni odklon od utečenih navad pri dostavi kosila, se v naši službi dojema kot incident, kot znak, da je s starim človekom nekaj narobe. Na primer starostnik ob uri dostave kosila ne odpre vrat stanovanja. Delavke so poučene, kako ukrepati. Pri oddaljenih naročnikih takoj pokličemo svojce, če svojcev nima oziroma so nedosegljivi obvestimo policijo! Na področju mesta Litija in Šmartno, se delavka znova vrne k uporabniku, saj stari ljudje večkrat pozabijo na uro in gredo na sprehod.

Vse to nam seveda zvišuje stroške, ki pa niso povrnjeni! (kilometrina, izgubljen čas, nadure)

Izvajanje fizioterapevtskih in drugih tržnih storitev na uporabnikovem domu

Fizioterapevtske storitve izvajamo

39

tudi za zunanje uporabnike, izvajata jih fizioterapevtki. Pedikuro izvajamo tudi na domu naročnika, izvaja jo pedikerka.

Sistem pomoči na domu je starostniku zaradi vseh zgoraj navedenih prednosti prijazna izbira, a kljub temu potrebna nekaterih sprememb, predvsem na področju financiranja! Glede na to, da je pomoč na domu odvisna od subvencije občine, le to za občine predstavlja veliko finančno obremenitev, za izvajalca pa tveganje v primeru ekonomsko šibkih občin!

V preteklosti nam je tako imenovana »siva ekonomija« povzročala težave (nelojalno konkurenco – izgubljali smo tiste ne področju mesta, dislocirani uporabniki pa so ostali nam). Danes ostajajo tveganja samo na strani uporabnikov zaradi morebitne nestrokovnosti izvedbe pomoči, večje možnosti prenosa raznih okužb ter možnosti ekonomskih izkoriščanj! Zaradi vse večjega števila uporabnikov, ki se želijo vključiti (posledica naraščanja števila starih ljudi) za Dom Tisje »siva ekonomija« ne predstavlja več konkurence, ker vseh uporabnikov in obsega pomoči, ki si ga želijo tako in tako ne moremo zadostiti! Pričakujemo, da se bo zaradi staranja prebivalstva, omenjeno stanje še stopnjevalo!

Prav tako uporabniki in njihovi svojci od nas pričakujejo izvajanje storitev, ki ne sodijo v socialno oskrbo temveč so stvar zdravstvene nege (na primer aplikacijo inzulina, hranjenje po PEG, NGS itd.). Omenjenih storitev ne izvajamo, kar povzroča stiske na strani uporabnikov in njihovih svojcev in pogosto tudi narekuje odločitev za institucionalno varstvo.

Leonida Razpotnik, univ.dipl. soc. delavkavodja zunanje dejavnosti v Domu Tisje

40

VLOGA IN SKRB LOKALNE SKUPNOSTI ZA DVIG KVALITETE ŽIVLJENJA STAREJŠIH

Zagotovo je generacija starejših občank in občanov vredna posebne pozornosti. Dejstvo je, da so prav izkušnje tisti bistveni dejavnik, ki usmerjajo in morajo usmerjati ter biti vodilo mlajšim generacijam pri oblikovanju pogojev za življenje. Zato je ena od ključnih nalog občine tudi skrb za dvigovanje kvalitete življenja starejših v naši občini. Lahko trdim, da je bil na tem področju narejen izjemen napredek, še zlasti z izgradnjo medgeneracijskega središča Šmelc oziroma SVC-ja. Tako imamo na voljo potrebne kapacitete za varstvo starejših občanov DSO – v mestu Litija ob organizacijskem in vsebinskem izvajanju dejavnosti v okviru javnega zavoda Dom Tisje.Na voljo bodo, še letos, potrebne kapacitete najemniških stanovanj za starejše občane ob upravljanju Nepremičninskega sklada RS.Ob izvajanju drugih vsebin tako nastaja prava zgodba medgeneracijskega sodelovanja na enem mestu. Naj poudarim, da ima občina Litija dobro organizirano in sofinancirano dejavnost Pomoč na domu, ki jo izvaja Javni zavod Dom Tisje. Zagotovo je na našem območju dobro organizirana društvena dejavnost starejših občanov, najprej preko štirih društev upokojencev in nato preko cele palete možnosti udejstvovanja v drugih društvih na področju sociale, športa, kulture, gasilstva in ostalih oblik prostovoljstva.

41

Prav ta razvejana dejavnost starejših občanov je pomemben dejavnik pri odločanju o zagotovitvi potrebnih sredstev za sofinanciranje društvenih programov v posameznem letu. Vendar pa zaostrene gospodarske razmere in omejena sredstva, ki so na razpolago občinam ne omogočajo, da bi lahko občina namenila za te namene večji obseg sredstev.Omenjeni pregled stanja pa zagotovo narekuje razmislek kakšne so možnosti in priložnosti lokalne skupnosti za nadaljnji dvig kvalitete življenja starejših občanov v prihodnje.

Dejstvo je, da nam pridobljena infrastruktura medgeneracijskega središča v Litiji, daje priložnost za širitev programov medgeneracijskega sodelovanja. Še zlasti naj bi bil poudarek na dvigovanju kvalitete in dostopnosti storitev tako domske oskrbe kot oskrbe in pomoči na domu. Pri slednjem bi lahko le sistemska ureditev oskrbe na domu prinesla potrebne premike naprej.Krepitev in pomoč pri delovanju in organiziranju nevladnih organizacij mora ostati tudi naprej ena od prioritetnih skrbi občine. Občina Litija bo v prihodnje storila vse, da bo vloga sveta za starejše ključna pri določanju usmeritve lokalne skupnosti pri doseganju zastavljenih ciljev na tem področju.

Naj za konec tega prispevka izrečem vso zahvalo vsem akterjem, ki ste v dosedanjem obdobju stali občini Litija ob strani pri doseganju zastavljenih ciljev, še zlasti moramo tu izpostaviti vlogo, ki jo je imelo društvo upokojencev Litija. Takšno sodelovanje je lahko dobra popotnica za uspešno delo tudi v prihodnje.

Franci Rokavec,župan Občine Litija

VLOGA PROSTOVOLJCEV V SKRBI ZA STAREJŠE

Socialna dejavnost

42

Socialna dejavnost ter nudenje ustrezne pomoči prizadetim se izvaja preko dobro organiziranih krajevnih organizacij Rdečega Križa, kjer so vključeni številni prostovoljci, brez katerih bi bilo delo v organizaciji Rdečega Križa okrnjeno oziroma onemogočeno.

Poleg materialne pomoči posameznim kategorijam oseb, glede na njihovo zdravstveno in materialno stanje je nudena tudi nematerialna pomoč, kot na primer:

- pomoč in nega odraslim in invalidnim osebam na domu,- sosedska pomoč, obiski bolnih, invalidnih in osamljenih oseb na

domu ter v domovih za starejše,- v skrbi za boljšo kakovost življenja starejših vsako leto

organiziramo srečanje krajanov (krajani, ki bivajo v domovih starejših, se pred prazniki, rojstnimi dnevi in drugih priložnostih razveselijo obiska prostovoljcev iz njihovega domačega kraja),

- vsaka prostovoljka oziroma prostovoljec na svojem terenu poskrbi, da do pomoči tudi pridejo, pa naj bo to pomoč pri raznih opraviliih ali v obliki paketov,

- na srečanjih starejših in invalidnih oseb vedno sodelujejo tudi otroci iz vrtcev in učenci OŠ s svojimi učitelji (srečanja organizirajo krajevne organizacije na svojem območju v spomladanskem času in času pred božično novoletnimi prazniki),

- program »letovanje starejših« izvajamo že 16. Leto, in sicer za osebe v tretjem življenjskem obdobju (izvedba programa zdraviliškega letovanja je v največji meri odvisna od sredstev, ki jih Rdeči Križ Slovenije uspe pridobiti prek razpisa Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij Republike Slovenije ter namenske nacionalne akcije zbiranja sredstev Peljimo jih na morje, oziroma sredstev, ki jih zagotovimo na lokalnem nivoju; tedensko brezplačno letovanje omogočimo v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega Križa Slovenije na

43

Debelem Rtiču; z vključitvijo starejših v program zdraviliškega letovanja pa prispevamo k zmanjševanju socialne izključenosti, dvigu kvalitete življenja, preprečevanju osamljenosti ipd).

Varovanje in krepitev zdravja

Območno združenje Litija se s krajevnimi organizacijami vključuje v vsa organizirana prizadevanja za varovanje in krepitev zdravja, s promocijo in vzpodbujanjem ljudi k zdravemu načinu življenja, zdravem načinu prehranjevanja. V okviru preventivne zdravstvene dejavnosti bomo nadaljevali z organizacijo in izvedbo merjenja krvnega tlaka in maščob v krvi ter merjenja sladkorja v krvi. Vsako leto na povabilo direktorice ZD Litija ga. Jožice Kejžar organiziramo brezplačni pregled dojk z ultrazvokom in zdravstvenimi predavanji oz. delavnico na temo »rožnati oktober«.

Slogan "Prva pomoč in staranje prebivalcev" – z njim želimo izpostaviti pozitivno podobo staranja in prepoznati starejše ljudi kot pomemben vir za družbo. V skladu z Zakonom o Rdečem križu Slovenije so naloge, ki jih RKS opravlja na področju prve pomoči, javno pooblastilo. Konec preteklega leta smo usposabljali bolničarje

za ekipo prve pomoči. Naša ekipa je sodelovala že na večjih prireditvah: v Veliki Kostrevnici so prikazali situacijo nesreče,v organizaciji RKS so sodelovali v Planici – smučarski poleti, na regijskem preverjanju usposobljenosti

44

ekip PP v Litiji, ter na mednarodnem preverjanju ekip PP v Ljubljani – Face 2016. Odzovejo se tudi povabilom raznih društev.

Bolničarji in predavateljice prve pomoči z licenco RKS so pripravljeni prikazati temeljne postopke oživljanja s pomočjo učnega defibrilatorja in uporabo nosil tudi starejšim.

Danica Sveršina,sekretarka OZ RK Litija

VLOGA ŽUPNIJSKE KARITAS PRI LAJŠANJU VSAKODNEVNIH TEŽAV STAREJŠIH

Župnijska Karitas Litija deluje v okviru župnije že 25. leto. Delo Karitas temelji na krščanski ljubezni in brezplačnem prostovoljstvu. Dejavnost Karitas je močno vpeta v samo župnijo. Župljani sodelujemo pri raznih dejavnostih.

Prvenstvena naloga je pomoč šibkim, obrobnim, starejšim, onemoglim, brezdomcem in beguncem. Župnijska Karitas predvsem nudi materialno pomoč v obliki prehrambnih paketov in oblačil, obenem se udeležuje raznih akcij v okviru Škofijske Karitas Ljubljana. Ob delitvi paketov poteka tudi svetovanje.

Vsako leto je posebna skrb namenjena tudi osnovnošolcem in dijakom, s pomočjo pri nakupu šolskih potrebščin.

Prostovoljci po svojih močeh obiskujejo starejše na domu, jim nudijo družabništvo in osebno skrb. Obenem poteka tudi ozaveščanje. V okviru župnije smo izvedli v ta namen tudi tečaj »Nege na domu« in supervizijo. V načrtu imamo tudi organizacijo romanja starejših in bolnikov na Brezje, s tem da bi vsakega romarja spremljal posamezen prostovoljec.

45

Udeležujemo se tudi izobraževanj v okviru Škofijske Karitas in simpozijev.

Na ravni župnije vsako leto organiziramo srečanje starejših in onemoglih. Organiziramo tudi prevoz od doma in nazaj in iz Doma starejših občanov Tisje. Tako se lahko udeležijo svete maše v domači cerkvi, nato pa sledi pogostitev, družabništvo in zabavni program. Na srečanjih sodelujejo tudi mladi in skavti.

V okviru župnije potekajo tudi srečanja za starejše, katere vodi gospod župnik in sicer enkrat mesečno »Ženski zajtrk« in enkrat mesečno »Moški zajtrk«. V okviru teh srečanj se duhovno bogatijo, družijo in potekajo delavnice.

V okviru birmanskih skupin pa je organizirana skupina za Karitas oz. dobrodelnost, v kateri je skupina mladih, ki pomaga pri delovanju Karitas. Mladi pod vodstvom gospoda župnika obiskujejo dom starejših občanov in starejše na domu. Pri obiskih na domu se vzajemno bogatijo ob poslušanju življenjskih zgodb starejših in njihovih izkušenj. Ukvarjajo se tudi z raznimi delavnicami, pri katerih ustvarjajo izdelke, ki jih nato poklonijo starejšim ob obiskih za Božične praznike in Veliko noč.

V SVC-ju enkrat mesečno gospod župnik tudi mašuje, da se lahko starejši udeležijo svete maše. V programu župnije imamo tudi namen organizirati enkrat mesečno prevoz v domačo cerkev, katerega bodo izvajali redni prostovoljci.

46

V okviru skupine mladih se bo organiziralo družabništvo, katerega bodo izvajali z obiski starejših in se z njimi pogovarjali ali igrali družabne igre ter tako ustvarjali pristen stik med generacijami.

Delo Karitas temelji na krščanskih vrednotah, predvsem na izkazovanju ljubezni vsakomur. Kot je dejal papež Frančišek: »Starejši ljudje imajo to modrost, so spomin ljudstva. In ljudstvo, ki ne skrbi za svoje ostarele nima prihodnosti.«

Marija Zupan, Župnijska Karitas Litija

MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE

Medgeneracijsko sodelovanje in povezovanje danes razumemo večplastno.- Kot povezovanje med generacijami – v tem smislu je cilj

medgeneracijskega sodelovanja sožitje ob izmenjavi izkušenj in znanj, ki lajšajo življenje in dvigajo kvaliteto življenja vsem generacijam. Gre za vzajemno učenje ob izmenjavi izkušenj, ki jih ima posamezna generacija, ne pa tudi druga ali ostale.

- Gre za tople medčloveške odnose – odnose med generacijami in širjenje socialnih omrežij, ki duhovno bogatijo vse vključene.

- Gre za uresničevanje medgeneracijske solidarnosti, še posebej pomembne v današnjih družbenih razmerah. Včasih (še nedavno) je veljalo, da mlajše generacije pomagajo starejšim, danes pa se velikokrat dogaja ravno obratno. Cilj tega je ohranjanje materialne varnosti in večje blagostanje različnih generacij.

Ko govorimo o sožitju generacij, imamo v mislih sožitje med mladimi, srednje starimi in starimi, vendar tudi sožitje različnih generacij starih med seboj. Medgeneracijsko povezovanje prinaša sodelujočemu novo kvaliteto življenja, zagotavlja občutek sprejetosti

47

in varnosti v kraju kjer živi, lajša osamljenost ter krepi duševno in telesno zdravje.

Pomen medgeneracijskega sodelovanja in povezovanja je vse večji. Sodobna družba večini populacije vsiljuje hiter tempo življenja, daje prednost pridobivanju materialnih dobrin, komuniciranju z napravami.

Občutek je, da družba podcenjuje vrednost pristnih medčloveških odnosov, izkustvenega učenja od bližnjih in solidarnosti. Za te vrednote si moramo zato posebej prizadevati – to se dogaja znotraj družin, sosesk, društev pa tudi v vladnih organizacijah. Za to si že dolgo časa prizadevajo organizacije starejših – kot je vaše društvo, vse bolj pa tudi šole, kulturne, mladinske in druge organizacije. Pomen medgeneracijskega sodelovanja raste tudi vzporedno s staranjem prebivalstva.

Mladinski center Litija (sedaj del Javnega zavoda za kulturo, mladino in šport Litija) je na področju medgeneracijskega sodelovanja aktiven od ustanovitve dalje. Vsako leto izvedemo več aktivnosti v tem vsebinskem okviru. Priključujemo se nekaterim vseslovenskim akcijam, sprejmemo pobude organizatorjev tovrstnih programov v bližnjem okolju ali pa jih izvajamo na lastno pobudo:- Dan za spremembe – vsakoletna vseslovenska medgeneracijska

skupnostna akcija na začetku aprila,- skupne športne aktivnosti – učenje igranja balinanja mladih v

Društvu invalidov Litija, Litijski tek – druženje tekačev in prostovoljcev vseh generacij,

- Simbioza – projekt spoznavanja starejših z uporabo računalnikov, pametnih telefonov, s pomočjo mladih prostovoljcev,

- Stojnica vse zastonj – izmenjava rabljenih oblačil v MC Litija – prostovoljska medgeneracijska aktivnost, najbolj obiskana s strani mladih družin in upokojencev,

48

- izlet z vozički – sodelovanje v akciji Doma Tisje,- vodenje delavnic upokojencev v Mladinskem centru za

izmenjavo veščin ročnih spretnosti,- gostovanja v Domu Tisje z različnimi programi,- organizacija delavnic grafičnega oblikovanja za vse generacije v

sodelovanju z vašim društvom in še več.

Nosilci številnih pobud in večinski izvajalci so mladi prostovoljci. Medgeneracijsko sodelovanje spodbuja prostovoljstvo. Nekatere aktivnosti so prerasle v stalne, zlasti tiste, katerih vzajemno korist vidijo predstavniki več generacij. Za mlade je to pomemben vir znanja in možnost razvijanja različnih veščin, ki sodijo v okvir vseživljenjskega učenja.

Alenka Urbanc,ZKMŠ Litija, Mladinski center Litija

PROSTOVOLJSTVO

Za začetek bi rada povedala, da sem počaščena, da sem del nocojšnje okrogle mize. Jaz sem Verica. Odraščala sem v družini prostovoljcev. Moj vzornik je bil moj oče, ki je kot prostovoljec delal za organizacijo Rdeči križ v Skopju. Od tedaj je preteklo že mnogo let. Sedaj živim v Litiji in delam v Domu Tisje - enota Litija. Kaj pa prostovoljstvo?

Kulturni center, Muzej Litija in Knjižnica Litija so moji najbližji sosedi, pri katerih sem od začetka - torej od svojega prihoda v Litijo, preživljala svoj prosti čas. V knjižnici sem tako spoznala gospo Andrejo in se zmenila za najino sodelovanje, v sklopu katerega sem kot prostovoljka delala pri urejanju arhiva, uvajanju novega sistema knjižne izposoje, pri projektih: Tačkov festival, Bralna značka, Poletne ure pravljic in tako dalje.

49

Na moje osebno veselje sem pri prireditvi "Makedonski večer s Sonjo Dolžan" tudi predstavila Makedonijo kot turistično in kulinarično destinacijo. Poleg mentoriranja delavnic računalništva v Knjižnici Litija in poleg projektaMedgeneracijsko sodelovanje in delavnice v podružnični osnovni šoli Sava je še ena moja prostovoljska aktivnost vezana na članstvo v Društvu U3. Prostovoljstvo je bilo zame najboljši in najhitrejši način za integracijo v novo okolje in hkrati možnost za izmenjavo različnih izkušenj. Rada bi izpostavila tudi projekt pod imenom: "Bodi Božiček za en dan", pri katerem smo udeleženci delavnice ter zaposleni pri Regionalnem centru za razvoj kadrov v Zagorju donirali knjige, igrače in sladice za 5 otrok iz Zagorja. Seveda so otroci bili zelo veseli ob prejemu daril. Prostovoljska pot me je nato pripeljala v Dom Tisje, kjer sem spoznala čudovite ljudi, ki so me zelo lepo sprejeli in s katerimi sedaj preživljam veliko časa. Skupaj s stanovalci sodelujemo na različnih dogodkih, delavnicah, se pogovarjamo ter ob lepem vremenu hodimo na sprehode. Ker so me vodilni v Domu Tisje, ki izjemno spoštujejo moj način dela predlagali za naj prostovoljko sem se udeležila tudi zaključne prireditve »Naj prostovoljec leta 2015« pod častnim pokroviteljstvom predsednika Boruta Pahorja, za kar sem zelo počaščena. Sedaj pa sem zaposlena v enoti Litija, delam kot oskrbovalka. Hkrati sem tudi prostovoljka zato, ker na ta način lahko obdržim in naprej razvijem pristne stike z ljudmi s katerimi delam, kar je po mojem mnenju neprecenljivo.

Torej za zaključek: zakaj prostovoljstvo? Zaradi tega, ker je to moj pogled na svet, pravzaprav življenjska filozofija. Prostovoljstvo vsebuje izjemno močno humanitarno noto.

50

Prostovoljstvo je poleg povezovanja z ljudmi z istim poslanstvom izjemno pomembno za razvoj posamičnih projektov in hkrati tudi posameznikov. To je, nadalje, ena izmed zelo pomembnih oblik družbene ustvarjalnosti in aktivnosti, ima zelo konkreten čar in ima vedno kot posledico vidni napredek. Za posameznika je to osebna in strokovna rast, za organizacijo, ki ga sprejme, pa je opravljeno delo.

Preko prostovoljstva se seveda nenazadnje tkejo tudi nova poznanstva in rojevajo nova prijateljstva. Zato smatram, da je prostovoljstvo vrednota, ki jo je vredno krepiti. Ker biti človek ni samo beseda - je veliko več kot to!

Verica Sendevski, prostovoljka

POVZETEK RAZPRAVE

Na podane misli iz okrogle mize »Jesen življenja – skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje« so prisotni v razpravi izpostavili lastne izkušnje za premagovanje vsakodnevnih težav starejših.

Na tem mestu izpostavljam predvsem nekatere konkretne razprave s predlogi za večjo skrb in odgovornost za kvalitetno življenje starejše populacije.

1. Ga. Verica Sandevska je prišla v Litijo iz Skopja, torej v povsem drugo okolje in neznani kraj. Kljub temu pa se je hitro vključila kot prostovoljka v Kulturni center, Mestni muzej, Knjižnico Litija, Univerzo za 3. življenjsko obdobje in Dom Tisje. S takim delom se je lažje integrirala v novo okolje in se na predlog Doma Tisje udeležila zaključne prireditve »Naj prostovoljec leta 2015« pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenje.

51

2. Ga. Slavica Janež je v svoji razpravi predvsem poudarila odgovornost posameznika, da se v jeseni življenja ne zapusti, ne čaka, temveč se vključi v različne interesne dejavnosti v katerih bogati svoj vsak dan ter druženje.

3. G. Ivan Blažič je izpostavil svoje izkušnje, ko ga je močno načelo zdravje. Kljub svoji takratni nemoči je bil vztrajen v razgibavanju in želji po druženju. Prepričan je, da je prav ta nepopustljivost in vztrajnost njemu pripomogla, da je danes vsestransko aktiven v

delavnicah društva, v šoli in vrtcu, kjer na mlajše rodove prenaša svoje spretnosti.

52

4. Ga. Mimi Kokalj v svojem življenju daje poudarek na vsakodnevne aktivnosti človeka (pohodi, izleti …) in da pri tem ne popušča tudi ob zdravstvenih težavah in slabših vremenskih pogojih.

5. Ga. Mari Kristan vsakodnevno skrbi, da nameni svoj čas razgibavanju in jogi. To dokazuje, da tudi v jeseni življenja telovadna elementa – špaga in stoja – za njo nista vprašljiva.

6. G. Janez Prašnikar pa je v razpravi poudaril, da je potrebno konstantno skrbeti za ohranjanje umske sposobnosti. V ta namen priporoča več krajših predavanj in razgovorov o premagovanju zdravstvenih težav pri demenci s poudarkom na pravilnem odnosu do te bolezni.

Povzel: Karlo Lemut

53

Ugotovitve, predlogi in zaključki okrogle mize »JESEN ŽIVLJENJA – skrb za starejše in medgeneracijsko

sodelovanje«, dne 5.10.2016

1. Starejši ljudje sodijo v skupino ranljivejših oseb, saj si dohodka praviloma ne morejo več zagotoviti z delom, ampak so odvisni od občine, države in nenazadnje od svojih otrok, ki so jih dolžni preživljati.Zato je vsekakor potrebna nadaljnja pomoč lokalne skupnosti – občine.

2. Vzpostaviti in razvijati je potrebno medgeneracijsko središče, kjer se bo lahko izvajala pomoč na domu, pomoč na daljavo, dnevno varstvo, nove oblike skupinskega varstva starejših, varovana stanovanja, usposabljanje za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje in se razvijali novi programi za dvig kakovosti življenja starejših.

3. Nujno je razvijati medgeneracijske programe krajevne mreže, še posebej pa osebno družabništvo in medgeneracijske skupine. Te zadovoljujejo potrebo po osebnem medčloveškem odnosu v starosti in potrebo po medgeneracijski povezanosti starega človeka z mlajšimi generacijami.

4. Razvijati in okrepiti prostovoljno delo »starejši za starejše« v sodelovanju z mlajšimi generacijami. Izhajati moramo iz dejstva, da imajo starejši ljudje veliko znanja in izkušenj, ki jih lahko prenesejo na mlajše generacije.

5. Na lokalnem nivoju – občini je potrebno poskusiti in razvijati nove skupnostne alternativne oblike bivanja, kot na primer bivalne enote na kmetijah.

54

6. Razvijati in izboljšati kondicijo in usklajenost delovanja vseh profesionalnih služb in prostovoljnih organizacij za bolj učinkovito celovito in racionalnejšo skrb za starejše, premagovanje njihovih vsakodnevnih težav in stisk vse z namenom, da se izboljša kvaliteta njihovega življenja.

7. Županu Občine Litija se predlaga, da obudi delo sveta za starejše pri Občini Litija, ki je izredno kvalitetno izvajal svoje naloge in koordiniral delo med službami in prostovoljnimi organizacijami v skrbi za starejše ljudi.

8. Prizadevati si moramo, da se čim večje število starejših vključi v različne oblike in dejavnosti društva upokojencev in druge organizirane oblike z namenom preprečevanja osamljenosti, druženja s sovrstniki v ustvarjalnih dejavnostih, na izletih, sprehodih in pri športnih aktivnostih (kegljanje, balinanje, igranje šaha, pikada, …), v literarnih skupinah, igranju citer ter sodelovanju v pevskem zboru – vse to z namenom popestritve življenja ter krepitvi duševnih in telesnih sposobnosti starejših ljudi.

9. Z različnimi oblikami, pogovori, predavanja, delo v skupinah starostnikov in njihovih družinskih članov ter svojcev moramo z osveščanjem vplivati na izboljšanje medsebojnega spoštovanja, spoštljiv odnos do starejših in preprečiti različne oblike nasilja nad starejšimi ljudmi, predvsem se pogosto izraža v obliki ekonomskega nasilja in zanemarjenja s strani svojcev.

10. Potrebno je stalno izvajati različne oblike izobraževanja, zlasti o bolezni demenc, saj lahko različni simptomi te bolezni z izvajanjem pomoči pripomorejo k preprečevanju neorientiranosti bolnika z demenco, sumničavosti, obtoževanja in podobnega.Demenca ne more postati izgovor za opuščanje skrbi za starejše ali za to, da osebe ne jemljemo resno.

55

11. Glede na to, da je pomoč na domu odvisna od subvencije občine, ki za občine predstavlja veliko finančno obremenitev, predlagamo da se to področje financira enotno iz drugih virov na ravni države in ne bo odvisno od ekonomskega položaja občine, na primer iz sredstev zavarovanja.

12. Minilo je določeno časovno obdobje, ko bi bilo potrebno vse stransko oceniti učinek uvedbe vrednotnic, mnenja smo, da te niso upravičile uvedbe. Saj je bil sistem osebnega dopolnilnega dela za nenadna povečanja ter zmanjšana uporabnikom storitev bolj učinkovit in racionalnejši (v praksi tako hitro kot se zgodi sprememba ni mogoče zaposliti delavca).

13. Pri izvajanju oskrbe na domu je vse bolj izpostavljena objektivna potreba, po razširitvi opravil, ki bi lahko vodile v oskrbo na domu. S tem bi ta oblika pomoči postala še bolj učinkovita in prispevala k racionalizaciji.

14. Delovna skupina, ki je pripravila te ugotovitve, predloge in zaključke je zelo skrbno proučila tudi uresničevanje »ugotovitev in predlogov, ki so bili sprejeti na okrogli mizi« o položaju starejših in medgeneracijskem povezovanju na območju Občine Litija, dne 13. 10. 2009.

Ob tem je ugotovila, da so nosilci posameznih nalog večino predlogov v celoti uresničili oziroma jih uspešno izvajajo.

Ni pa še:

- uresničena dolgoletna potreba po ustanovitvi enote delovno varstvenega zavoda, ki bi izboljšal pogoje življenja oseb s

56

posebnimi potrebami (sedaj so že zagotovljeni prostorski pogoji),

- ustanovljena in aktivna INFO točka, ki bi nudila uporabnikom, predvsem starejšim osebam na enem mestu ustrezne informacije in

- ni zagotovljeno nemoteno ter učinkovito delovanje sveta za starejše pri Občini Litija, ki je v času svojega delovanja zelo učinkovito koordiniral delo med nosilci nalog v skrbi za starejše.

Pripravila delovna skupina:

- Karlo Lemut (vodja)- Vida Lukač (član)- Danica Kolšek (član)- Irena Kramar (član)

57

Ugotovitve, predloge in zaključke okrogle mize »JESEN

ŽIVLJENJA – skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje«

je obravnaval in jih v celoti podprl upravni odbor Društva

upokojencev Litija na svoji 17. seji dne 08. 12. 2016.

58

Zahvala!

Ob zaključku se zahvaljujem vsem uvodničarjem na okrogli mizi za njihov prispevek in sodelovanje.

Ga. Ivi Slabe in G. Adiju Slabetu (za multimedijsko podporo okrogli mizi »Jesen življenja - skrb za starejše in medgeneracijsko sodelovanje«) ter G. Milanu Amonu (za fotografske posnetke) se zahvaljujem za njihovo sodelovanje.

Zahvaljujem se tudi vodstvu Osnovne šole Gradec, ki nam je omogočilo uporabo prostorov in tehničnih naprav.

59

Posebna zahvala pa velja tudi vodstvu Društva upokojencev Litija za njihovo podporo in sodelovanje ter donatorju Kmetijsko gozdarski zadrugi Litija.

Karlo Lemut

60

61

62