1slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/ects_slo.doc · web view · 2002-05-30–– –– performativni...

Oddelek za slovanske jezike in književnosti

Študijski program Slovenski jezik in književnost – nabirno-izbirni sistem (ECTS)

Ljubljana, september 2001


1 Splošni podatki o programu*

1.1 Naslov študijskega programa – smeri

Slovenski jezik in književnost

Smeri: enopredmetna pedagoška usmeritev

enopredmetna nepedagoška usmeritev

dvopredmetna pedagoška usmeritev

dvopredmetna nepedagoška usmeritev

slovenščina kot drugi/tuji jezik (modul)

Lektorat: slovenščina kot drugi/tuji jezik

1.2 Temeljni cilji porograma

Študij slovenistike je usmerjen v vlogo maternega/prvega jezika in literature v tem jeziku kot pomembne prvine kulturne (narodne) identitete posameznika in jezikovne skupnosti (naroda); je dobra podlaga za prepoznavanje kulturnih razsežnosti, ki jih odpira študij drugih jezikov in literatur.

Pedagoška usmeritev študija slovenistike usposablja diplomante za slovenistično pedagoško delo na osnovnih, srednjih in vseh drugih šolah, pa tudi za tiste zaposlitvene možnosti, ki so naštete v naslednjem odstavku pri nepedagoškem študiju. Poseben nov modul, vezan na slovenščino kot drugi/tuji jezik znotraj pedagoške usmeritve (3., 4. letnik), odpira možnosti dela na slovenističnih lektoratih in katedrah po univerzah v tujini, pa tudi na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani.

Nepedagoška usmeritev vnaša posebne predmete, ki usposabljajo diplomanta za delo predvsem na različnih nepedagoških področjih, kjer je potrebno visokošolsko znanje slovenistike, gre za lektorska, uredniška in novinarska dela, založništvo, delo v knjižničnoinformacijskih centrih idr. Zlasti s podiplomskih študijem se odpirajo možnosti za raziskovalno delo na različnih inštitutih, predvsem znotraj ZRC SAZU.

1.3 Trajanje programa

Študij slovenistike traja 8 semestrov (4 leta). Študenti imajo pravico do enoletnega absolventskega staža, ko morajo končati vse študijske obveznosti.

1.4 Izvajanje programa

Program se izvaja v obliki predavanj (P), seminarjev (S), vaj (V) in pedagoške prakse (hospitacije in nastopi). Predavanja po Zakonu o visokem šolstvu niso obvezna, vendar priporočamo redno udeležbo. Obisk seminarjev in vaj je obvezen.

Slovenistiko je mogoče študirati tudi izredno.

*Opomba: Slovenistični študijski program je pripravljen za bodoči Oddelek za slovenistiko, ki naj bi bil ustanovljen s študijskim letom 2002/2003, se pravi z začetkom izvajanja tega programa.

2


1.5 Pogoji za vpis

Na vse smeri slovenističnega študija se lahko vpiše vsak, ki je opravil maturo, in tisti, ki je pred 1. 6. 1995 končal štiriletni srednješolski program. Od vseh drugih se zahteva opravljen diferencialni izpit na Oddelku za slovanske jezike in književnosti oz. na potencialnem novem Oddelku za slovenistiko. Za redni študij obeh usmeritev je razpisanih 60 mest za enopredmetno smer (Ep,np) in 60 mest za dvopredmetno smer (Dp,np). Če je zanimanje za vpis večje od razpisanih mest, so upoštevana naslednja merila:

splošni uspeh pri maturi 60 %splošni uspeh v 3. in 4. letniku 20 %uspeh iz slovenščine pri maturi 20 %

Natančna določila so vsako leto objavljena v Razpisu za vpis, ki ga objavi Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.

1.6 Obveznosti študentov (pogoji za napredovanje)

Predavanja in seminarje izvajajo učitelji, vaje asistenti. S prisotnostjo pri vseh oblikah univerzitetnega pedagoškega dela, kot je opredeljena v točki 1.4, se ohranja tvorni stik z izvajalcem in vsebino predmeta. Prisotnost je potrjena s podpisom izvajalca predmeta v rubriki frekvenca v indeksu. Pri seminarjih in vajah je obvezno aktivno sodelovanje in izpolnjevanje vseh pisnih in ustnih obveznosti, ki jih predvideva opis predmeta. Študentje vpisujejo posamezne pedagoške obveznosti skladno z vsakoletno napovedjo predavanj, seminarjev in vaj.

Praviloma se vsak predmet, ki je organiziran v obliki predavanj, na koncu študijskega leta konča z izpitom, obveznosti iz seminarjev pa se praviloma opravljajo med študijskim letom Opravljeni izpiti in opravljene obveznosti iz diplomskega seminarja se vpisujejo v indeks. Študentje enopredmetnega študija morajo za prestop v višji letnik zbrati najmanj 50 od 60 točk, študentje dvopredmetnega študija pa najmanj 25 od 30 možnih točk. Zaradi nadgrajevanja že usvojenega znanja so za prehod v višji letnik v študijskem programu predvideni obvezni izpiti. Manjkajoče obveznosti iz preteklega študijskega leta mora študent opraviti v tekočem študijskem letu in jih ne sme prenašati iz letnika v letnik. Pred diplomskim izpitom in zagovorom diplome mora študent opraviti vse predpisane obveznosti, kar pomeni, da mora zbrati 120 točk za dvopredmetno in 240 točk za enopredmetno smer.

1.7 Pogoji za dokončanje programa

1. Opravljene vse obveznosti;2. Diplomski izpit, ki se veže na slovenski jezik, če je diplomska naloga iz slovenske književnosti, ali na slovensko književnost, če je diplomska naloga s področja slovenskega jezika;3. Diplomska naloga je lahko s področja slovenskega jezika ali slovenske književnosti (gl. točko 2) – študentom enopredmetnega študijskega programa prinaša 30, dvopredmetnega pa 15 kreditnih točk;4. Zagovor diplomske naloge.

Diploma je sestavljena iz diplomskega izpita in diplomske naloge. Diplomski izpit je sestavljen iz vprašanj, ki izkazujejo kandidatovo temeljno orientacijo znotraj slovenistike. Zagovor diplomske naloge je mogoč šele po vseh opravljenih študijskih (seminarskih, izpitnih idr.) obveznostih, pri pedagoški usmeritvi tudi vseh pedagoških obveznosti. Teme diplomskih nalog so načeloma predstavljene v diplomskem seminarju na začetku študijskega leta; mogoče pa si je diplomsko temo izbrati tudi individualno v dogovoru z mentorjem; zlasti pri interdisciplinarnih in kontrastivnih temah mentor lahko predlaga tudi somentorja. Diplomska

3


naloga mora izkazovati lastnosti daljše strokovne razprave oz. študije – metodološka razvidnost, izsledki na podlagi gradivne analize in uporabe ustrezne literature; sposobnost predstavljanja in argumentiranja. Javni zagovor diplomske naloge poteka v diplomskem seminarju, ki ga razpisuje več učiteljev tako s področja jezikoslovja kot književnosti. Ocena diplomske naloge in ocena zagovora tvorita samostojno končno oceno; ocena diplomskega izpita je navedena posebej.

1.8 Povezanost z drugimi programi (prehodi med programi)

Dodiplomski študijski program omogoča povezave z drugimi programi predvsem pri izbirnih predmetih v 2., 3. in 4. letniku. Skladno s svojimi interesi in usmerjenostjo bodo študenti lahko izbrali te predmete na drugih oddelkih Filozofske fakultete v Ljubljani in na drugih fakultetah oz. univerzah doma in v tujini po pravilih točkovnega sistema študija, veljavnega na Univerzi v Ljubljani.

Ponovno uvedena Katedra za slovenščino kot drugi/tuji jezik naj bi izvajala tudi lektorat slovenščine kot drugega/tujega jezika za vse študente tujih univerz, ki prihajajo študirat na Univerzo v Ljubljani, ko bodo s strani financerja zagotovljeni ustrezni kadrovski in materialni pogoji.

1.9 Strokovni naslov

Profosorica/profesor slovenščine (pedagoška usmeritev)

Univerzitetna diplomirana slovenistka/univerzitetni diplomirani slovenist (nepedagoška usmeritev)

1.10 Strokovna področja diplomanta

Diplomant pedagoške usmeritve – profesor/profesorica slovenščine se je s študijem usposobil za pedagoško, strokovno in kulturno delovanje na naslednjih področjih:– poučevanje slovenščine na vseh stopnjah izobraževanja: šolskem – osnovnošolskem in

srednješolskem, zunajšolskem – različni jezikovni tečaji, samostojno poučevanje ipd.– s posebnim dodiplomskim študijem (modul v 3. in 4. letniku) poučevanje slovenščine kot

drugega/tujega jezika– na univerzah v tujini (lektorati, katedre slovenistike oz. slavistike)– na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik,– na lektoratu slovenščine kot drugega/tujega jezika na (bodoči) Katedri za slovenščino

kot drugi/tuji jezik– strokovno in raziskovalno delo na področju slovenistike, na inštitutih za jezikoslovje in

književnost– delo v knjižnicah, založbah, dokumentacijskih centrih, uredništvih revij in časopisov, RTV

in drugih medijev– publicistično delo– kulturno animiranje v raznih okoljih (kulturnih centrih in ustanovah, društvih)– gospodarskih in turističnih organizacijah– na vseh ravneh v upravnih službah.Izpopolnjuje se lahko tudi na specialističnih študijih ali na podiplomskem oz. doktorskem študiju.

Diplomant nepedagoške usmeritve – diplomirani slovenist/diplomirana slovenistka se je s študijem usposobil za pedagoško, strokovno in kulturno delovanje na naslednjih področjih:

4


– strokovno in raziskovalno delo na področju slovenistike, na inštitutih za jezikoslovje in književnosti

– delo v knjižnicah, založbah, knjigarnah, dokumentacijskih centrih, uredništvih revij in časopisov, RTV in drugih medijev

– lektoriranje strokovnih in leposlovnih besedil– publicistično delo– kulturno animiranje v raznih okoljih (kulturnih centrih in ustanovah, društvih),– delo v gospodarskih in turističnih organizacijah– na vseh ravneh v upravnih službah.Izpopolnjuje se lahko tudi na specialističnih študijih ali na podiplomskem magistrskem oz. doktorskem študiju.

5


Enopredmetni študij – pedagoška smer

1. letnik

Steber Predmet Št. ur. Točke Nosilec Obveznostštudenta

A SKJ 1:Uvod, fonetika in fonologija

Morfologija

60P30S60V 11,5E. Kržišnik(H. Tivadar)*A. Vidovič Muha(N. Logar)

K, OI

A Uvod v študij jezika in jezikoslovja

30P15S 4,5 N. N. I

A Slovenska narečja 30P15S 4,5 V. Smole K, OIA Novejša slovenska

književnost I60P30V 7 A. Bjelčevič

(P. Svetina)OI

A Uvod v študij slovenske književnosti

30P30V 4,5 M. Hladnik(P: Svetina)

SN, OI

A Mladinska književnost

60P 6 P. Svetina I

B Pregled svetovne književnosti

60P 5 J. Vrečko I

C Zgodovina slovenskega jezikoslovja

30P 2 E. Kržišnik I

C Jezikovna norma 30P 2 E. Kržišnik IC Jezikovne tehnologije

za slovenščino30V 1 N. Logar K

C Pragmatično jezikoslovje

15P15S 2 S. Kranjc I

C Uvod v študij slovenske književnosti

60V 3 P. Svetina K

C Obdobja v slovenski književnosti

30P 2 A. Zupan Sosič I

C Kulturna zgodovina Slovencev

60P 5 I. Grdina I

Skupaj: 780 60

*V oklepaju so navedeni izvajalci vaj.

P – predavanje, S – seminar, V – vaje, K – kolokvij, I – izpit, OI – obvezni izpit, SN – seminarska naloga/referat, DN – diplomska naloga, H – hospitacije, N – nastop v razredu

6


2. letnik

Steber Predmet Z Točke Nosilec Obveznostštudenta

A SKJ 2:Jezikovnosistemska skladnjaBesedilna skladnja

60P60V 8 S.Kranjc(N. Logar/H. Tivadar)*

K, OI

A Zgodovina slov. knjižnega jezika

30P30S 5 M. Stabej OI

A Razvoj slovenskega vokalizma in naglasa

30P 2,5 V. Smole OI

A Literarna teorija 30P30V 4 M. Juvan(P. Svetina)

K, OI

A Starejša slovenska književnost

60P 5 P. Svetina OI

A Novejša slovenska književnost 2

60P 5 M. Hladnik OI

B Stara cerkvena slovanščina

15P 1 V. Babič I

B Psihologija za učitelje 90 8 –C Izbrana poglavja iz

zgodovine slovenskega knjižnega jezika

30S 2 M. Stabej SN

C Korpusno jezikoslovje

15P30S 3 V. Gorjanc I

C Komunikacijske strategije

30S 2 S. Kranjc SN

C Literarna teorija 30P 2 M. Juvan IC Latinska in nemška

književnost na Slovenskem

30P 2 A. Janko in P. Simoniti

I

C Primerjalna slovanska književnost

60P 4 N. Jež inA. Rozman

I

D Izbirni predmet 60 5 –D Izbirni predmet 30 2,5 –Skupaj: 810 60

7


3. letnik

Steber Predmet Št. ur Točke Nosilec Obveznostštudenta

A SKJ 3:Besedotvorje in besedoslovje

Frazeologija

70P20S30V 8,5A. Vidovič Muha(N. Logar)*E. Kržišnik(N. Logar)

K, OI

A Razvoj slovenskega konzonantizma in oblikoslovja

30P 2,5 I. Orel OI

A Diplomski seminar iz jezika

30S 2 vsi SN


60P 5 I. Grdina OI

A Sodobna slovenska književnost 1

60P 5 I. Novak Popov OI

A Izbrana poglavja literarne vede

60P 4,5 A. Bjelčevič I

B Pedagoški predmeti 120PVS 10 –B Didaktika

slovenskega jezika30P15S5H1N 3,5 M. Križaj Ortar H, N, I

C Terminologija 15P15S 2 V. Gorjanc IC Izbrana poglavja iz

zgodovinske slovnice30P 2 I. Orel K

C Novejša slovenska književnost 3

30V 1 N. N. K

C Pregled južnoslovanskih književnosti

60P 4 V. Osolnik I

D Izbirni predmet 60 5 –


Skupaj: 795 60

Modul Slovenščina kot drugi/tuji jezikC Sodobni slovenski

knjižni jezik kot drugi/tuji jezik – sociolingvistični vidik

30P30S 5 N. N. SN, I


30S 2,5 A. Zupan Sosič I

D Izbirni predmet s področja družboslovja

30 2,5 –

Odločitev za modul pomeni obvezno izbiro vseh vsebin modula. Z izbiro modula se v celoti nadomestijo izbirni predmeti stebra D v 3. letniku.

8


4. letnik


A SKJ 4:Besediloslovje Sociolingvistika

60P30S 7 M. Stabej SN, I

A Razvoj slovenskega jezika do 19. stoletja

30P 2,5 I. Orel I

A Slovensko narečjeslovje

30P 2,5 V. Smole I


30S 2 vsi DN/SN


60P30V 5,5 A. Zupan Sosič I

A Tipološki pregled slov. književnosti

30P 2,5 I. Novak Popov I

A Diplomski seminar iz književnosti

60S 4,5 vsi DN/SN

B Književna didaktika 30P15S5HO1NA

3,5 B. Krakar Vogel H, N, I

C Strokovno besedilo 30S 2 V. Gorjanc SNC Narečne skupine

(ciklično)15S 1 V. Smole SN

C Izbrana poglavja iz zgod. slov. jezika

15P 1 I. Orel K

C Spletna besedila z družbenopolitično vlogo


C Jezikoslovne smeri 30P 2 A. Vidovič Muha IC Psiholingvistika 30P 2 S. Kranjc IC Besedilna fonetika 30S 2 H. Tivadar SNC Struktura literarnega

besedila – verz30P 2 A. Bjelčevič I

C Struktura literarnega besedila – proza


C Struktura literarnega besedila – drama

30P 2 N. N. I

C Ustno slovstvo 30P 2 M. Stanonik ID Izbirni predmet 60 5 –


Skupaj: 825 60

Modul Slovenščina kot drugi/tuji jezikC Jezikovna zmožnost 30P30S 5 N. N. SN, I

C Didaktika slovenščine kot drugega/tujega jezika

15P15S5H2N 2,5 N. N. H, N, I

D Izbirni predmet s področja družboslovja ali humanistike

30 2,5 –


9


Enopredmetni študij – nepedagoška smer

1. letnik

Steber Predmet Št. ur Točke Nosilec Obveznosti študenta

A Novejša slovenska književnost I

60P60V 9 A. Bejlčevič (P. Svetina)*

OI


30P60V 5 M. Hladnik(P. Svetina)

SN, OI

A Mladinska književnost 60P 5 P. Svetina IA Obdobja v slovenski

književnosti30P 2 A. Zupan Sosič I

A SKJ 1:Uvod, fonetika in fonologija

Morfologija

60P30S60V 11E. Kržišnik(H. Tivadar)A. Vidovič Muha(N. Logar)

K, OI


30P15S 4 N. N. I

A Slovenska narečja 30P15S 4 V. Smole K, OIB Pregled svetovne

književnosti60P 5 J. Vrečko I

C Uvod v študij slovenske književnosti

60V 3 P. Svetina K

C Kulturna zgodovina Slovencev

60P 5 I. Grdina I



C Jezikovna norma 30P 2 E. Kržišnik IC Jezikovne tehnologije

za slovenščino30V 1 N. Logar K

C Pragmatično jezikoslovje

15P15S 2 S. Kranjc I

Skupaj: 840 60

10


2. letnik


A Literarna teorija 30P30V 4 M. Juvan(P. Svetina)*

K, OI

A Starejša slovenska književnost

60P 5 P. Svetina OI


60P 5 M. Hladnik OI

A SKJ 2:Jezikovnosistemska skladnjaBesedilna skladnja

60P60V 7 S.Kranjc(N. Logar/H. Tivadar)

K, OI




30P 2,5 V. Smole OI

B Računalništvo za filologe

30S 2,5 P. Jakopin SN

B STCSL 15P 1 V. Babič IB Teorija knjižnega

jezika in jezikovna kultura

15P15S 2,5 A. Vidovič Muha I

C Literarna teorija 30P 2,5 M. Juvan IC Latinska in nemška

književnost na Slovenskem

30P 2,5 A. Janko in P. Simoniti

I

C Primerjalna slovanska književnost

60P 5 N. Jež in A. Rozman

I

C Izbrana poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika

30S 2,5 M. Stabej SN

C Korpusno jezikoslovje 15P30S 3 V. Gorjanc IC Komunikacijske

strategije30S 2,5 S. Kranjc SN

D Izbirni predmet 60 5 –D Izbirni predmet 30 2,5 –Skupaj: 780 60

11


3. letnik



60P 5 I. Grdina OI



A Izbrana poglavja literarne vede

60P 4,5 A. Bjelčevič I

A SKJ 3Besedotvorje in besedoslovje

Frazeologija

70P20S30V 8,5A. Vidovič Muha(N. Logar)*E. Kržišnik(N. Logar)

K, OI


30P 2,5 I. Orel I

A Diiplomski seminar iz jezika

30S 2 vsi SN

B Ustvarjalno pisanje 30P30V 4 N. N. SNB Normativno in

(jezikovno)zvrstno urejanje besedila

60S 4,5 E. Kržišnik SN

B Leksikografija 15P15S 2,5 A. Vidovič Muha IC Novejša slovenska

književnost 330V 1,5 N. N. K

C Pregled južnoslovanskih književnosti

60P 5 V. Osolnik I

C Terminologija 15P15S 2,5 V. Gorjanc IC Izbrana poglavja iz

zgodovinske slovnice30P 2,5 I. Orel K

D Izbirni predmet 60 5 –D Izbirni predmet 60 5 –Skupaj: 780 60

12


4. letnik

Steber Predmet Z Točke Nosilec Obveznosti študenta



A Tipološki pregled slovenske književnosti

30P 2,5 I. Novak Popov I


60S 4,5 vsi SN ali DN

A SKJ 4:Besediloslovje Sociolingvistika

60P30S 7,5 M. Stabej SN, I


30P 2,5 I. Orel I


30P 2,5 V. Smole I


30S 2 vsi SN/DN

B Besedilnovrstno urejanje besedila

30S 2 E. Kržišnik SN

C Strokovno besedilo 30S 2 V. Gorjanc SN

C Struktura literarnega besedila – verz

30P 2 A. Bjelčevič I

C Struktura literarnega besedila – proza


C Struktura literarnega besedila – drama

30P 2 N. N. I

C Ustno slovstvo 30P 2 M. Stanovnik I

C Narečne skupine (ciklično)

15S 1 V. Smole SN

C Izbrana poglavja iz zgodovine slovenskega jezika

15P 1 I. Orel K

C Spletna besedila z družbenopolitično vlogo


C Jezikoslovne smeri 30P 2 A. Vidovič Muha IC Psiholingvistika 30P 2 S. Kranjc IC Besedilna fonetika 30S 2 H. Tivadar SND Izbirni predmet 60 5 –D Izbirni predmet 60 5 –Skupaj: 810 60

13


Dvopredmetni študij – pedagoška smer

1. letnik


A Slovenski knjižni jezik 1

60P15S30V 7E. Kržišnik(H. Tivadar)*A. Vidovič Muha(N. Logar)

K, OI


30P 2,5 N. N. I

A Slovenska narečja 30P 2,5 V. Smole K, OIA Novejša slovenska

književnost I60P15V 5,5 A. Bjelčevič OI


30P30V 3,5 M. Hladnik(P. Svetina)

SN, OI


60P 4 J. Vrečko I



C Jezikovne tehnologije za slovenščino

30V 1 N. Logar K



Skupaj: 450 30

14


2. letnik




K, OI




30P 2 V. Smole OI

A Literarna teorija 30P15V 3 M. Juvan K, OIA Starejša slovenska

književnost60P 4 P. Svetina OI


60P 4 M. Hladnik OI

B Psihologija za učitelje 45 4 –C Korpusno

jezikoslovje15P15S 2 V. Gorjanc I

C Tipološki pregled slovenske književnosti

30P 2 I. Novak Popov I

Skupaj: 450 30

15


3. letnik



60P30S 6A. Vidovič Muha(N. Logar)E. Kržišnik(N. Logar)

K, OI


30P 2 I. Orel OI

A Diplomski sememinar iz jezika

30S 2 vsi SN


60P15V 4,5 I. Grdina OI



B Pedagoški predmeti 60 5 –B Didaktika

slovenskega jezika30P15S 5H1N 3,5 M. Križaj Ortar H, N, I

C Terminologija 15P 1 V. Gorjanc IC Izbrana poglavja iz

literarne vede30P 2 A. Bjelčevič I

Skupaj: 435 30

16


4. letnik





15P 1 I. Orel I


15P 1 V. Smole I


30S 2 vsi DN/SN




60S 4 vsi DN/SN

B Književna didaktika 30P15S 5HO1NA

3,5 B. Krakar Vogel N, H, I

C Strokovno besedilo 30S 2 V. Gorjanc SNC Struktura literarnega

besedila60P 4 A. Bjelčevič, A.

Zupan Sosič, N. N. I

Skupaj: 435 30

17


Dvopredmetni študij – nepedagoška smer

1. letnik



60P15S30V 7E. Kržišnik(H. Tivadar)*A. Vidovič Muha(N. Logar)

K, OI


30P 2,5 N. N. I

A Slovenska narečja 30P 2,5 V. Smole K, OIA Novejša slovenska

književnost I60P15V 5,5 A. Bjelčevič

(P. Svetina)OI


30P30V 3,5 M. Hladnik(P. Svetina)

SN, OI


60P 4 J. Vrečko I

B Jezikovne tehnologije za slovenščino

30V 1 N. Logar K

C Jezikovna norma 30P 2 E. Kržišnik IC Obdobja v slovenski

književnosti30P 2 A. Zupan Sosič I

Skupaj: 450 30

18


2. letnik




K, OI


30P30S 4,5 M. Stabej OI


30P 2,5 V. Smole OI

A Literarna teorija 60P15V 5 M. Juvan K, OIA Starejša slovenska

književnost60P 4,5 P. Svetina OI


60P 4,5 M. Hladnik OI

C Korpusno jezikoslovje


C Tipološki pregled slovenske književnosti

30P 2 I. Novak Popov I

Skupaj: 435 30

19


3. letnik



60P30S 6A. Vidovič Muha(N. Logar)E. Kržišnik(N. Logar)

K, OI


30P 2 I. Orel OI


30S 2 vsi SN


60P15V 5 I. Grdina OI



B Ustvarjalno pisanje 30S 2 P. Svetina SNB Normativno in

(jezikovno)zvrstno urejanje besedila

30S 2 E. Kržišnik SN

B Leksikografija 15P30S 3,5 A. Vidovič Muha SN, IC Terminologija 15P15S 2 V. Gorjanc IC Izbrana poglavja iz

literarne vede30P 2 A. Bjelčevič I

Skupaj: 450 30

20


4. letnik





15P 1 I. Orel I


15P 1 V. Smole I


30S 2 vsi DN/SN


60P45V 6 A. Zupan Sosič I


60S 4 vsi SN/DN

B Struktura literanega besedila

30P 2 A. Bjelčevič, A. Zupan, N. N.

I

C Pomenoslovje 30P 2 E. Kržišnik IC Struktura literanega

besedila30P 2 A. Bjelčevič, A.

Zupan, N. N.I

D Izbirni predmet 30P 2,5 – ISkupaj: 435 30

21


VSEBINE PREDMETOV

1. letnik

Slovenski knjižni jezik I:Uvod, fonetika in fonologijaMorfologija

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 30 S, 60 V Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 15 S, 30 VIzr. prof. dr. Erika Kržišnik (Uvod, fonetika in fonologija), red. prof. dr. Ada Vidovič Muha (Morfologija),asist. Hotimir Tivadar, asist. Nataša Logar

Uvod. Fonetika in fonologija.Uvod: Seznanitev z ustrojem, delovanjem in družbenimi razsežnostmi slovenskega jezika. Pojem jezik, slovenski jezik, slovenski knjižni jezik. Ravninska zgradba jezikovnega sestava. Jezik in besedilo. Jezik in komunikacija. Jezikovna zvrstnost. Osnovni pojmi iz pragmatike.Glasoslovje: Seznanitev s sistemsko urejenostjo jezika na glasoslovni ravnini; vloga glasovni prvin pri sporočanju (komunikaciji). Splošna foentika – glasovi po izgovornih in slušnih značilnostih. Fonetika in fonologija. Glasoslovni sestavi, razvrstitev in zveze fonemov, zlog. Osnove slovenske prozodije. Pravorečna norma slovenskega knjižnega jezika.

Morfologija Tipologija morfemov glede na izvor in pomen; izrazna podoba morfemov. Predmet oblikoslovja. Skladenjska in besedilna merila delitve besed v besedne vrste. Kategorialne slovnične lastnosti stavčnočlenskih besednih vrst; vezniška in predložna beseda kot izrazili (slovničnih) razmerij v jeziku. Pomenska tipologija modifikacijskih besednih vrst medmeta in členka. Oblikoslovna paradigmatika z jezikovnosistemsko stilistiko. Znotraj jezikoslovja je predmet del opisa jezikovnega sistema in se tako povezuje z opisi drugih ravnin. Je temelj jezikovne kulture – ustnega in pisnega izražanja – in temelj študija tujih jezikov. Možnost uporabe v foniatriji in drugih medicinskih vedah in v logopediji.

Literatura: Uvod, fonetika in fonologija:V. Gjurin: Interesne govorice: sleng, žargon in argo. SR 22 (1974). 65–81.M. Kalin Golob: Publicistika in poročevalstvo. SR 47 (1999). 179–194.M. Križaj - Ortar, M. Bešter, E. Kržišnik: Pouk slovenščine malo drugače. Trzin: Different, 1994.M. Križaj - Ortar: Soglasniška nasprotja v slovenskem knjižnem jeziku v skladu s Trubeckojevo teorijo. SR 32 (1984). 93–105.Slovenski jezik v znanosti 1, 2. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1986 in 1989.Slovenski pravopis I: Pravila. Ljubljana: DZS, 1, 21990, 3, 41994, 51997.SSKJ, I (Uvod). Ljubljana: DZS, 1970.H. Tivadar: Fonem /v/ v slovenskem govorjenem knjižnem jeziku. SR 47 (1999). 341–361.J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 11976, 21984, 31991, 42000.–– –– Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.–– –– Pojmovanja in poimenovanja za pojave zvrstnosti slovenskega jezika. SR 25 (1977). –– –– Glasovna in naglasna podoba slovenskega jezika. Maribor: Založba Obzorja, 1978.

Morfologija:I. Černelič - Kozlevčar: O pomenskih kategorijah samostalnika v povedni rabi. JiS 1968, 11–15.

22


J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 11976, 21984, 31991, 42000. 175–404. –– –– Besednovrstna vprašanja slovenskega knjižnega jezika. JiS 1974/75. 33–39. A. Vidovič Muha: Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške besede. SRL 26 (1978). 253–276. –– –– Pridevniške zaimenske besede. 15. SSJLK. Ljubljana: Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnosti FF, 1979. 65–97. –– –– Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevnikov. SRL 29 (1981). 19–42.–– –– Slovnične in pomenske lastnosti nekaterih količinskih izrazov. SRL 34 (1986). 403–417. –– –– Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000. 29–39, 62–77.–– –– Slovnične in pomenske lastnosti nekaterih količinskih izrazov. SRL 34 (1986). 403–417.–– –– Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Vprašanja slovarja in zdomske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije). 35–49. –– –– Imenska zveza v slovenščini (kontrastivno z nemščino). Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1999. 7–12.

Obveznosti študenta: 2 kolokvija, obvezni izpit.

Uvod v študij jezika in jezikoslovja

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P, 15 SDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P

Asist. mag. Vojko Gorjanc

Namen: Študenti dobijo vpogled v izvor jezikov in njihovo trenutno razšerjenost po svetu, umestijo slovenščino v okvir slovanskih in indoevropskih jezikov in ob jezikih, stičnih s slovenščino, uzavestijo jezikovne sorodnosti in različnosti. Seznanijo se z razvojem filološke in jezikoslovne misli.

Vsebina: (A) Jezik in definicije jezika, jezikovna komunikacija kot del semiotike. Izvor in širjenje jezikov, predvsem področje Evrope in Evrazije. Slovanski jeziki med indoevropskimi jeziki. Uzaveščanje jezikovne sorodnosti in jezikovne različnosti ob zgledu s slovenščino stičnih jezikov; hrvaščina, italijanščina in nemščina, madžarščina. Pisni kod – prestižni kod jezika: razvoj različnh sistemov pisav, pisave slovanskih in z njimi stičnih jezikov. (B) Temeljna orientacija v razvoju filologije in jezikoslovja: Grki in Rimljani, Bližnji vzhod in Indija, Evropa in Severna Amerika.

Literatura:Atlas jezikov. Izvor in razvoj jezikov. Ur. izvirnika B. Comrie, S. Matthews, M. Polinsky. Ljubljana: DZS, 1999.R. Barthes: Retorika starih. Elementi semiologije. Ljubljana: ŠKUC FF (Studia Humanitatis), 1990.É. Benveniste: Problemi splošne lingvistike I. Ljubljana: ŠKUC FF (Studia Humanitatis), 1988.R. Bugarski: Jezik i lingvistika. Beograd: NOLIT, 1972.D. Crystal: The Cambridge Encyclopedia of Language. Cambridge University Press, 1997. The Enciklopedia of Language and Linguistics. Gl. ur. R. Asher. Oxford, New York, Seul, Tokyo: Pergamona Press.

23


M. Ivič: Pravci u lingvistici. Beograd: Biblioteka XX vek, 1990.K. Malmkjær: The Linguistic Encyclopedia. London, New York: Routledge, 1991, 1996. J. Toma: The Magic of Common Language. Cambridge MA, London: The MIT Press, 1995.

Obveznosti študenta: izpit.

Slovenska narečja

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P 15 SDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P

Doc. dr. Vera Smole

Namen predmeta: Spoznavanje narečij v okviru zvrstnosti slovenskega jezika. Pregled njihove zemljepisne razčlenjenosti na vsem slovenskem narodnostnem prostoru. Ozaveščanje narečnih značilnosti govorcev s posameznih narečnih območij z namenom odprave le teh pri rabi knjižnega jezika.

Vsebina: Spoznavanje temeljnih pojmov: narečna skupina/podstava/baza, narečje, govor/podnarečje, krajevni govor – nadnarečje (mestna govorica, pokrajinski pogovorni jezik); narečna interferenca ali sovpad; izoglosa, izofona, izomorfa, izoleksa). Narečje v odnosu do knjižnega jezika. Raba narečij v okviru funkcijskih zvrsti. Sodobna narečja kot vir za rekonstrukcijo zgodovine jezika. Vzroki za močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika. Klasifikatorji in klasifikacije slovenskih narečij s poudarkom na Logar – Riglerjevi Karti slovenskih narečij. Spoznavanje od knjižnega jezika odstopajočih narečnih značilnosti na vseh jezikovnih ravninah (npr. širina sredinskih samoglasnikov e in o, dvoglasniški izgovor nekaterih samoglasnikov, izgovor polglasnika, priporniški g, trdi l, neupoštevanje naglasne paradigme ali naglas po naliki, drugačne končnice pri pregibnih oblikah, drugačen besedni red ...) – pri enopredmetnem študiju poglobljeno s seminarskim načinom dela.

Literatura: T. Logar: Slovenska narečja. Mladinska knjiga: Ljubljana, 1975, 1993 (dopolnjena izdaja, priloga: 4 kasete).–– –– Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 1996.Logarjev zbornik, Referati s 1. mednarodnega dialektološkega simpozija v Mariboru. Ur. Z. Zorko, M. Koletnik. Maribor: Slavistično društvo Maribor, 1999 (Zora 8).V. Smole: Uvod v slovensko dialektologijo: del vsebine za predmet ZSD II (skripta). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnost, Katedra za zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo, 2000.Sodobna slovenska narečna poezija; Ciril Kosmač in razvoj povojne slovenske proze. Ur. Z. Jan. Koper: Slavistično društvo Slovenije, 2000. 69–172.Glej še literaturo za predmet Slovensko narečjeslovje.

Obveznost študenta: kolokvij, obvezni izpit.

Uvod v študij slovenske književnosti

Enopredmetni pedagoški: 30 P, 30 V (+ 60 V pod C)Enopredmetni nepedagoški: 30 P, 60 V (+ 60 V pod C)Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P, 30 V

Red. prof. dr. Miran Hladnik, dr. Peter Svetina

24


Predmet navaja študenta na samostojni študij: najprej na branje besedil, potem pa na obiskovanje knjižnic (v navadi so ekskurzije v ljubljanske knjižnice in arhiv), na iskanje literature po katalogih, bibliografijah in leksikonskih pomagalih, izpisovanje in izdelavo lastne bibliografske zbirke, zapisovanje na predavanjih, referatno in izpitno strategijo ter retoriko. Za vajo mu nalaga oblikovanje povzetka (leposlovnega in strokovnega dela), zapisnika predavanja, literarne kritike, recenzije, tekstne kritike, interpretacijskega eseja in analize. Vse te oblike je treba razumeti kot pripravo na pisanje diplomske naloge. Študentu naj pomaga najti pravo mesto literarne vede med humanističnimi znanostmi, opredeliti njen odnos do jezikoslovja, razmejiti slovensko literarno vedo od primerjalne, napraviti jasno mejo med pisanjem leposlovja in proučevanjem le-tega ter ga usmeriti v razmislek o smislu in funkciji literature in literarne vede. Daje pregled nad orodji in postopki (metodami) ter nad terminologijo literarne vede, posebej še slovenske, informira o njenem nastanku in organiziranosti na filozofski fakulteti, akademiji in inštitutih. Seznanja s poglavitnimi deli stroke: literarnimi teorijami, literarnimi zgodovinami, monografijami. Študent se pri Uvodu izuči v tehniki strokovnega pisanja: kako segmentirati spis, kako citirati, vrivati v citat svoje pripombe in izpuščati iz citata, kako sestaviti opombe, seznam literature, stvarno kazalo, grafikone in tabele. Narekuje mu, kakšen naj bo tipkopis, kako oblikovati besedilo z računalnikom, kako lektorirati, korigirati in tehnično urediti rokopis. Študentovi vednosti dodaja tudi temelje tipografije. Nekaj ur je namenjenih delu na računalniškem terminalu v fakultetni računalniški učilnici: iskanju bibliografskih podatkov ter podatkovnih zbirk, pregledovanju ponudbe na svetovnem spletu, hipertekstu in drugim standardom za digitalni zapis literarnih in literarnovednih besedil.Enopredmetni slovenisti obravnavajo vsa ta poglavja v okviru večjega števila ur bolj potanko, dodatno pozornost pa posvečajo zgodovini in metodologiji slovenske literarne vede.Oblika dela pri predmetu je kombinacija vaj in predavanj, spodbuja naj študenta k samostojni tvornosti. Študenti zahajajo k predmetu v skupinah.Predmet je razumljen kot prvi v vrsti teoretičnih predmetov na slovenski književnosti (v drugem letniku sledi literarna teorija, v četrtem tipologija slovenske književnosti).

Literatura:Osnovna literatura pri predmetu je učbenik Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti Mirana Hladnika (2001; http://www.ijs.si/lit/spisovn.html-l2). Tu je našteta in ažurirana vsa druga literatura, s katero naj se študent od daleč seznani. Natančneje mora preštudirati od tega le tista dela, ki so posebej napovedana za obravnavo v seminarju.Obveznost študenta: krajši pozitivno ocenjeni in v seminarju predstavljeni pisni izdelek (tri strani za dvopredmetnike, sedem strani za enopredmetnike), ki je vstopnica za obvezni izpit ob koncu drugega semestra. Izpit je iz pisnega in ustnega dela. Slabo opravljeni pisni test študentu onemogoči nadaljevanje v ustnem delu izpita.

Novejša slovenska književnost 1

Enopredmetni pedagoški: 60 P, 30 VEnopredmetni nepedagoški: 60 P, 60 VDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 15 V

Doc. dr. Aleksander Bjelčevič, asist. dr. Peter Svetina

Namen: Predavanja dajo študentu pregled nad obsežnim literarnozgodovinskim gradivom, seminarsko delo oziroma vaje s seminarskimi nalogami pa poskrbijo za poglobljen pristop k posameznim besedilom in ponudi študentu priložnost, da preizkusi lastno interpretacijsko in analitično moč.

25


Vsebina: NSK I obravnava obdobje 1830–1900, NSK II in NSK III slovensko književnost v prvi polovici 20. stoletja (1900–1950). Predmet enakopravno obravnava vse literarne zvrsti, vrste in žanre, avtorje, obdobja in smeri, tako da je vsak semester ali vsaka dva semestra pozornost usmerjena na drugega: balada, avtobiografski roman, kmečka povest, zgodovinska povest, sonet, komedija, Prešeren, Cankar, ekspresionizem ... Avtorje, žanre, obdobja in smeri, ki se jih predavanja ne utegnejo dotakniti, je študent dolžan preštudirati po eni izmed zgodovin slovenskega slovstva in po seznamu obvezne študijske literature k temu predmetu. Predavanja in vaje so le v pomoč pri pretezno samostojnem študiju tega obseznega področja. Pri žanrskem pristopu si predmet dovoli poseci v čas nazaj in celo v sodobnost ter tako pokazati na ustvarjalno in recepcijsko kontinuiteto.

Literatura:M. Kmecl: Od pridige do kriminalke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975.–– –– Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.J. Pogačnik, F. Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva. Maribor: Založba Obzorja, 1968–72: 3 – Klasika in romantika; 4 – Realizem.Zgodovina slovenskega slovstva. Ur. L. Legiša. Ljubljana: Slovenska matica, 1956–71: 2 – Romantika in realizem; 3 – Realizem; 4– Nova struja (1895–1900) in nadaljnje oblike realizma in naturalizma.T. Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1997.A. Gspan (ur.): Cvetnik slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja, zv. 1 in 2. Ljubljana: Slovenska matica, 1979.B. Paternu: France Prešeren: 1800–1849. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1994.I. Prijatelj: Izbrani eseji in razprave 1. Ljubljana: Slovenska matica, 1952. A. Bjelčevič: Začetki slovenskega posvetnega pesništva. 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2000.— — Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. Puškin-Prešeren. Ur. M. Javornik. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2001.

Obveznost študenta: obvezni izpit.

Mladinska književnost

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P

Asist. dr. Peter Svetina

Namen: Študenti spoznajo razvoj in temeljne lastnosti literarnih vrst v mladinski književnosti, teoretično opredelitev mladinske književnosti in poglavitna besedila.

Vsebina: Poglavja iz literarne teorije, ki zadevajo predmet mladinske književnosti: pojem književnosti za otroškega bralca, literarne vrste, tipologija mladinske književnosti. Literarnozgodovinski pregled mladinske književnosti. Interpretacije osrednjih literarnih besedil iz novejše in sodobne slovenske mladinske književnosti. Metodologija preučevanja mladinske književnosti. Poimenovanja in izhodišča za opredelitev mladinske književnosti. Obstoj, bistvo in vrednotenje mladinske književnosti. Literarna veda in mladinska literatura. Žanrski prenos oziroma razmerje med mladinsko in nemladinsko literaturo. Tipologija mladinske poezije. Določila mladinske dramatike glede na teorijo dramatike. Drama in gledališče, glavni in stranski tekst. Periodizacija mladinske dramatike.

Za izpit mora študent poznati temeljno domačo in tujo strokovno literaturo o mladinski književnosti, zbirke in antologije, ilustratorje in znati predstaviti izbranega avtorja (z opusom, temo, jezikom, povezanostjo njegovega mladinskega in nemladinskega pisanja).

26


Literatura: M. Kobe: Pogledi na mladinsko knjizevnost. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987 (Otrok in knjiga). (O priredbah in fantastični pripovedi.) I. Saksida: Mladinska književnost med literarno vedo in didaktiko. Maribor: Založba Obzorja, 1994. (Teorija, tipologija, Grafenauer, Kosovel, trivalna književnost.) –– –– Izhodišča in modeli šolske interpretacije mladinske književnosti: priročnik za književno vzgojo. Trzin: Different, 1994. (Tipologija branja, središčnost, utemeljenost književne didaktike.)Izbor člankov v reviji Otrok in knjiga. F. Koblar: Slovenska dramatika, I. Ljubljana: Slovenska matica, 1972. A. Inkret: Drama in gledališče. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986.

Obveznost študenta: izpit.

Pregled svetovne književnosti

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 PDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P

Izr. prof. dr. Janez Vrečko

Predmet daje slovenistom primerjalni in tipološki okvir za boljše razumevanje ter vrednotenje literarnih procesov v slovenski književnosti, nudi pa tudi informacije, ki so nujne, da bodo kot diplomanti lahko poučevali predmet slovenščine (ki vključuje tudi tuje literature) na osnovnih in srednjih šolah. Oblikuje jim tudi širše literarno obzorje.Predmet sintetično obdela smeri, tokove, zvrsti in vrste, tipe ter dela stare orientalske književnosti, antične književnosti (grško in rimsko), obdobja evropske književnosti od srednjega veka do postmoderne, vključno z neevropskimi literaturami.V slovenščini so izšla v zbirkah Kondor, Klasiki Kondorja, Klasje, Sto romanov, Lirika, XX. stoletje, Levstikov hram; seznam natančnejših bibliografskih podatkov večinoma ne vsebuje.

Literatura za pisni del izpita:J. Kos: Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1979.

Literatura za ustni del izpita:J. Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Znanstveni inštitut FF, Partizanska knjiga, 1987. (Poglavja: 7, 8, 12, 23, 29, 33.)–– –– Razsvetljenstvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986. (Literarni leksikon. Študije, zv. 28.)–– –– Roman. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1983. (Literarni leksikon. Študije, zv. 20.)–– –– Predromantika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1987. (Literarni leksikon. Študije, zv. 31.)–– –– Romantika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1980. (Literarni leksikon. Študije, zv. 6.)–– –– Lirika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1993 (Literarni leksikon. Študije, zv. 39.)K. Gantar: Helenizem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978. (Literarni leksikon. Študije, zv. 3.)–– –– Antična poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985. (Literarni leksikon. Študije, zv. 26.)J. Vrečko: Ep in tragedija. Maribor: Založba Obzorja, 1994. 7–114, 348–453.Madame La Fayette in začetki evropskega romana. M. de La Fayette, Kneginja Klevska. 1974 (Sto romanov 72).

27


W. Scott in rojstvo zgodovinskega romana. W. Scott, Waverley. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973 (Sto romanov 64). Spremna beseda J. Kos.E. Zola: Germinal. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974 (100 romanov 71). Spremna beseda J. Kos. M. Vasič: Eksistencializem in literatura. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1984. (Literarni leksikon. Študije, zv. 24.)H. Friedrich: Struktura moderne lirike. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1972.L. Kralj: Ekspresionizem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1986. (Literarni leksikon. Študije, zv. 30.) Obveznost študenta: pisni in ustni izpit.Študenti, ki imajo za drugo smer Primerjalno književnost in literarno teorijo, predmeta ne vpisujejo.

Zgodovina slovenskega jezikoslovja

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 PDvopredmetni pedagoški: 30 P

Izr. prof. dr. Erika Kržišnik

Okvirni pregled razvoja evropskega jezikoslovja in umestitev slovenskega jezikoslovja v te okvire, posebej še razvoj slovenskega jezikoslovja v 19. in 20. stoletju. Družbenopolitične razsežnosti jezikoslovja – pojasnitev pojmov: jezikovna kultura in jezikovna politika, purizem in antipurizem, tudi v (slovenski) zgodovini. Organizacija in vsebina jezikoslovne slovenistike na Slovenskem in v tujini, v zgodovini in danes. Seznanitev z vsemi jezikoslovnimi slovenističnimi monografijami.

Literatura:J. Toporišič: Portreti, razgledi, presoje. Maribor: Založba Obzorja, 1987.–– –– Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.B. Vodušek: Za preureditev nazora o jeziku. Krog (1933). 66–67.A. Vidovič Muha: Dinamika lektoratov slovenščine po svetu. 31. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 1995.B. Pogorelec: Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Zbornik Filozofske fakultete 1919-1989. Ljubljana: FF, 1989.Slovenščina v javnosti. Posvetovanje o slovenskem jeziku. Ljubljana: Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Slavistično društvo Slovenije, 1983.J. Dular: Jezikovna kultura in jezikovna politika. 24. SSJLK. Ljubljana: FF, 1988.B. Pogorelec: Jezikovno načrtovanje in jezikovna politika pri Slovencih med 1945 in 1995. Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996.


Jezikovna norma

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 PDvopredmetni nepedagoški: 30 P


28


Razmejitev pojmov: norma – kodifikacija, norma – raba (uzus). Merila za oblikovanje knjižnojezikovne norme. Razvoj pravopisne in pravorečne norme slovenskega knjižnega jezika (primerjava pravopisnih in pravorečnih pravil v vseh izdanih slovenskih pravopisih). Načela sodobne slovenske knjižnojezikovne norme.

Literatura: A. Breznik: Razvoj novejše slovenske pisave pa Levčev pravopis (DS 1913–1915 ali v Jezikoslovne razprave, ur. J. Toporišič, 83–133).J. Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.–– –– Družbena pogojenost norme in predpisa slovenskega jezika. 15. SSJLK. Ljubljana: Pedagoško-znanstvena enota za slovanske jezike in književnosti FF, 1979.A. Vidovič Muha: Razvojne prvine normativnosti slovenskega knjižnega jezika. Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996.B. Vodušek: Historična pisava in historična izreka. JiS (1958/59). Vsi doslej izšli slovenski pravopisi (1899, 1920, 1935, 1950, 1962, 1990).


Jezikovne tehnologije za slovenščino

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 V

Asist. Nataša Logar

Namen: Študenti se seznanijo s področjem in temeljnimi pojmi jezikovnih tehnologij, spoznavajo delo z govornimi in pisnimi računalniškimi zbirkami besedil ter se naučijo uporabljati nekatere konkretne aplikacije jezikovnih tehnologij za slovenščino.

Vsebina: Predstavitev področja jezikovnih tehnologij in njihov vpliv na sodobno jezikoslovje. Govorne tehnologije za slovenščino: sintetizatorji in analizatorji govora, govorni elektronski jezikovni viri. Enojezikovni in večjezikovni pisni viri za slovenščino: besedilne in druge podatkovne zbirke za slovenščino. Računalniško podprte jezikovne in jezikoslovne raziskave. Delo z aplikacijami: elektronski slovarji, črkovalniki, delilniki, programje strojne podpore prevajanja itd.

Literatura:T. Erjavec: Računalniške zbirke besedil. JiS 42 (1996/97). 81–96.J. Gros: Sinteza slovenskega govora – jezikoslovni vidiki. 37. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2001. 21–31.Jezikovne tehnologije. Ur. Z. Kačič. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998.Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. Ur. T. Erjavec, J. Gros. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 1998.Jezikovne tehnologije. Ur. T. Erjavec, J. Gros. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2000.Š. Vintar: Računalniška orodja za jezikoslovce in prevajalce. 37. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 2001. 319–332.

Obveznost študenta: kolokvij.

Pragmatično jezikoslovje

29


Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P, 15 S

Doc. dr. Simona Kranjc

Namen: Študenti se seznanijo s pojmom rabe jezika: kako okoliščine sporazumevanja (govorni položaj) vplivajo na sprejemanje/razumevanje in tvorjenje besedila, kateri so učinki jezikovnega delovanja v določenih okoliščinah, spoznajo sredstva ter načela in strategije, po katerih se pri sporazumevanju ravnamo.

Vsebina: Pragmatično jezikoslovje (pojem okoliščin, govornega položaja). Vpliv filozofskih tradicij na nastanek te discipline. Teorija govornih dejanj (delna dejanja, neposredno/posredno govorno dejanje, konvencionalna jezikovna znamenja kot pokazatelji ilokucijskega dejanja, posrečenost in uspešnost govornega dejanja, sekvenca govornih dejanj, razvrstitev govornih dejanj pri različnih avtorjih). (Dobesedni) pomen in smisel (sporočeni pomen) besedila. Pojem sporazumevalne zaslepitve. Teorija Gricea ("sodelovalno načelo" in sklepanja) in Leecha (načelo vljudnosti) ter drugih avtorjev.

Literatura: J. L. Austin: Kako napravimo kaj z besedami. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1990. M. Bešter: Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. Uporabno jezikoslovje (1994). 44–52. H. P. Grice: Logic and Conversation. Ur. P. Cole, J. L. Morgan. Syntax and Semantics 3: Speech Acts. New York: 1975. O. Kunst Gnamuš: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 1984. –– –– Žaljivka v govoru osnovnošolskih učencev. Sodobna pedagogika (1987). 446–459. –– –– Pragmatika kot jezikoslovna veda. JiS (1988/89). 183–191. –– –– Problemi pragmatične obravnave jezika. Jezik in književnost 1. Trst: 1990. 43–56. –– –– Sporazumevanje med željo, resnico in učinkom. Ljubljana: Slovensko društvo raziskovalcev šolskega polja, 1991. 1–36, 149–186. –– –– Performativni glagoli v opisni slovnici slovenskega jezika. JiS (1993/94). 183–191. –– –– Razmerje med spolom kot potezo reference in spolom kot slovnicno kategorijo. JiS (1994/95). 255–261. G. Leech: The Principles of Pragmatics. London: 1983. S. C. Levinson: Pragmatics. Cambridge: 1983. J. Verschuren: Razumeti pragmatiko. Ljubljana: 2001.R. Zadravec - Pešec: Pragmatično jezikoslovje: temeljni pojmi. Ljubljana: Pedagoški inštitut, Center za diskurzivne študije, 1994. I. Z. Žagar: Zagatnost performativnosti ali Kako obljubiti. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989.

Obveznost študenta: aktivna udeležba pri seminarjih, izpit.

Obdobja v slovenski književnosti

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P Modul Slovenščina kot drugi/tuji jezik: 3. letnik 30 S

Dr. Alojzija Zupan Sosič

Predmet daje zgoščen pregled zgodovine slovenske književnosti: zgodovinski kontekst, časovne meje, tokovi in smeri, zvrsti, vrste. Širi obvladovanje kanonskih besedil in avtorjev, seznanja s periodizacijskimi pojmi in načeli (smeri, tokovi, šole, gibanja, slogi), uzavešča spremenljive zrstno-vrstne sisteme in repertoarje, nosilce in oblike literarnega življenja, diferenciranje funkcij književnosti. Študenta seznanja s temeljnimi literarnozgodovinskimi

30


priročniki, uvaja v analizo idejnih, tematskih in oblikovnih značilnosti slovstvenih, književnih in leposlovnih besedil glede na kulturnozgodovinski kontekst in položaj v literarnozogodovinski shematiki. Predmet se povezuje z literarnozgodovinskimi predmeti, zlasti s Tipološkim pregledom slovenske književnosti v 4. letniku.

Literatura:I. Prijatelj: Literarna zgodovina. Izbrani eseji in razprave Ivana Prijatelja. Ur. A. Slodnjak. Ljubljana: Slovenska matica, 1952. 3–7.I. Grafenauer: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba,19–86. M. Terseglav: Ljudsko pesništvo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1987. (Literarni leksikon. Študije, zv. 32.). 33–35, 59–86. Zgodovina slovenskega slovstva I . Ljubljana: Slovenska matica. 38–86, 150–184, 188–205. M. Smolik: Vsebinski opis. Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1993. 10–12.M. Rupel: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 21966. 5–38, 44–47.T. Pretnar: Med gramatičnim paralelizmom in zvočno figuro. Obdobja 6 (16. st.). Ljubljana: Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1986. 571–580.Obdobje baroka v slovenkem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 9. Ljubljana: Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1989.J. Koruza: Slovstvene študije. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1991. 195–200, 201–217, 235–244.A. Gspan: Cvetnik slovenske vezane besede, I–II. Ljubljana: Slovenska matica, 1978–79.V. Vodnik: Izbrano delo. Ur. J. Koruza. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.Obdobje romantike v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 2. Ljubljana: Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1981. 7–28, 297–318.Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 4/1. Ljubljana: Znanstveni inštitut, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1983. 39–76, 77–90, 341–346. D. Poniž: Poezija moderne. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1993.

Obveznost študenta: pisni izpit.

Kulturna zgodovina Slovencev

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60P

Izr. prof. dr. Igor Grdina

Namen: Spoznati temeljne smernice v razvoju slovenske kulture. Študent naj se navadi povezovati časovne stile v vseh umetnostih in jih vzporejati s širšim zgodovinskim dogajanjem.

Vsebina: Predmet daje pregled splošnih kulturnih razmer in okoliščin na Slovenskem od srednjega veka do današnjih dni, v katere je umeščena poleg drugih umetnostnih vrst tudi literatura, kateri velja osrednja pozornost. Zlasti pregleduje ključne izvenliterarne vplive, ki so posegali v literarno življenje pri nas.

Literatura:V. Melik: Slovenci skozi čas. Na pragu tretjega tisočletja. Celje: Mohorjeva družba, 1987.F. Zwitter: Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. Ljubljana: Slovenska matica, 1962. (Poglavje o Slovencih.)

31


V. Melik: Leto 1918 v slovenski zgodovini. Zgodovinski časopis (1988). 525–532.


2. letnik

Slovenski knjižni jezik II:Jezikovnosistemska skladnjaBesedilna skladnja

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 60 V Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 30 V

Doc. dr. Simona Kranjc asist. Hotimir Tivadar, asist. Nataša Logar

Namen: Študenti spoznavajo jezikovnostistemsko skladnjo in vlogo skladnje pri upovedovalnem postopku v luči sodobne jezikoslovne teorije.

Vsebina: Strukturna in povedna skladnja. Pojem pomenske podstave povedi (propozicija) in njene prvine. Stavek. Tipologija stavka. Stavčni členi. Poved (eno-, večstavčna poved). Prozodične lastnosti povedi (stavčna fonetika). Prvine nadpovedne skladnje. Skladenjska sinonimika s stilistiko. Besedni red. Navezovanje v besedilu. Kriteriji besedilnosti.

Literatura: Jezikovnosistemska skladnja:A. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1916, 41934. J. Dular, B. Pogorelec, R. Kirn, M. Kolar: Slovenski jezik I, II. Maribor: Obzorja, 1982, 1983.J. Dular: Priglagolska vezava v slovenščini 20. stol. Doktorska disertacija. Ljubljana: 1982. –– –– Združena vezava v desni vezljivosti slovenskega glagola. JiS (1983/84). 289–293. –– –– Napovedljivost vezave iz morfemske sestave glagolov. SR 31 (1983). 281–287. M. Križaj - Ortar: O samostalniškem prilastku v imenovalniku. JiS (1984/85). 82–85. –– –– Vezljivost: iz pomena v izraz. 26. SSJLK. Ljubljana: Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1990. 129–140. O. Kunst - Gnamuš: Pomenska sestava povedi. Ljubljana: Pedagoški inštitut pri Univerzi Edvarda Kardelja, 1981.J. Orešnik: Udeleženske vloge v slovenščini. Ljubljana: SAZU, 1992. –– –– O desnem prilastku v slovenščini. JiS (1984/85). 242–243. J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 42001. –– –– Nova slovenska skladnja. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. –– –– Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. A. Vidovič Muha: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000. 276–326.A. Žele: Vezljivost v slovenskem jeziku. Ljubljana: SAZU, 2001.

Besedilna skladnja: A. Breznik: Besedni red v govoru. Dom in svet (1908). 222–230, 258–267.

W. Dressler, A. de Beaugrande: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park, 1992.J. Dular: Kakovostna, kolikostna in hierarhična razmerja med izraznimi prvinami v publicisticnih besedilih. SR 25 (1977). 55–67. V. Gorjanc: Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. SR 46 (1998). 367–388.–– –– Kohezivni vzorec matematičnih besedil. SR 47 (1999). 139–159.

32


T. Korošec: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas, 1998. (Izbrana poglavja.)B. Pogorelec: Dopolnilnik (povedkov prilastek) v slovenski skladnji. Linguistica (1972). 313–327. J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 42001. –– –– Sporočanje. JiS (1982/83). 308–313. Vidovič Muha: Določnost kot besedilna prvina v slovničnem opisu slovenskega jezika (Ob Kopitarjevi slovnici). Kopitarjev zbornik (Obdobja 15). Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1996. 115–130.–– –– Breznikov jezikoslovni nazor v njegovi razpravi o besednem redu. SR 4 (1993). 497–508.

Obveznost študenta: aktivna udeležba na vajah; 2 kolokvija, obvezni izpit.

Zgodovina slovenskega knjižnega jezika

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P, 30 S Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P, 30 S

Doc. dr. Marko Stabej

Namen predmeta: S spoznavanjem deleža nejezikovnih (družbenih in zgodovinskih) dejavnikov se oblikuje pogled na družbeno povezovalno vlogo knjižnega jezika v preteklosti in danes in ustvarja podlago za oblikovanje jezikovne in narodne identitete.

Vsebina: Metodologija raziskav zgodovine knjižnega jezika. Temeljni pojmi. Periodizacija razvoja slovenskega knjižnega jezika. Družbeni in zgodovinski dejavniki razvoja po posameznih obdobij. Boj za slovenščino v javnosti. Glavni viri (besedila, sporočila o rabi). Razvojni mejniki in osnovni dejavniki razvoja. Temeljne preobrazbene lastnosti v jezikovnem sestavu (po ravninah), razvoj pisave. Razvoj besedišča, posebej terminologije. Razvoj zvrstnosti. Slogovni razvoj besedila (pojem časovnih slogov in glavne lastnosti posameznih obdobij). Jezikovni pogledi slovenskih besednih ustvarjalcev. Pregledno: jezikovni priročniki (slovnice in slovarji).Pri seminarskem delu predmeta se slušatelji z lastnim študijskem deležem globlje spoznajo z obstoječo literaturo in pridobivajo osnove kritičnega razumevanja zgodovine slovenskega knjižnega jezika (deloma tudi v primerjavi z drugami zgodovinami knjižnih jezikov) in si pridobijo osnove za lastno delo. Vsebina: Globlja seminarska obravnava izbranega obdobja ali posameznega problema v razvoju (npr. razvoja posamezne funkcijske zvrsti, razvoja govorne norme knjižnega jazika, terminologije ipd.)

Gradivo:J. Toporišič, V. Gjurin: Slovenska zvrstna besedila. Ljubljana: FF, 1981 ali kasnejša izdaja.Brižinski spomeniki: znanstvenokritična izdaja. Ljubljana: SAZU, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, 1993.M. Rupel: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Državna založba Slovenije, (11934), 21966.

Literatura:B. Pogorelec: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika. 31. SSJLK. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1995. 279–295.–– –– Nastajanje slovenskega knjižnega jezika od začetkov do konca 18. stol. Jezikovni pogovori II (1967). 75–105.I. Grdina: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Založba Obzorja, 1999.J. Rigler: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU, 1968.

33


M. Orožen: Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika: (od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: FF, 1996.–– –– Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika v 19. stoletju. Ljubljana. Znanstveni inštitut FF, 1996.J. Toporišič: Potreti, razgledi, presoje. Maribor: Založba Obzorja, 1987.–– –– Periodizacija slovenskega knjižnega jezika. SR 41 (1993). 131–141. M. Stabej: Slovenski pesniški jezik z vidika jezikovnega načrtovanja do l. 1848. SR 46 (1998). 207–233.–– –– Oblikovanje knjižnega jezika v 19. stoletju med narodno enotnostjo in socialno razločevalnostjo. 34. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 1998. 19–33.

Orientacijska in dopolnilna literatura:Leksikon slovenska književnost. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga. (Biografska in stvarna gesla, povezana s predstavljeno snovjo.)Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: SAZU, 19251991.F. Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica, 1929–1938.I. Prijatelj: Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848–1895. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955–1966.


Razvoj slovenskega vokalizma in naglasa

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P

Doc. dr. Vera Smole

Namen predmeta: Spoznavanje diahronih razsežnosti jezikovnih pojavov; pojmovanje jezika kot hierarhično urejenega sestava; spoznavanje zgodovinskega razvoja kot pogoj za razumevanje sistemskih zakonitosti knjižnega jezika.

Vsebina: Periodizacija zgodovine slovenskega jezika; viri za njegovo zgodovino, seznanitev s starejšo in sodobno fonetično transkripcijo za zapisovanje slovenskih glasov in naglasov. Razvoj vokalizma in naglasa (prednika) slovenskega jezika od zadnje razvojne stopnje praslovanščine oziroma od naselitve Slovanov v Alpah, na Krasu in v panonskem prostoru do današnjih slovenskih narečij: strukturne značilnosti praslovanskega vokalizma in naglasa, začetek delovanja slovenskih razvojnih smernic, nastanek splošnoslovenskega izhodiščnega glasovnega in naglasnega sistema, nadaljnji narečni razvoji dolgega in kratkega vokalizma ter kvantitativne, kvalitativne in intonacijske naglasne spremembe. Primerjava vokalnega in naglasnega sistema sodobnega slovenskega knjižnega jezika z nekaterimi narečnimi.

Literatura:T. Logar: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. K. Kenda - Jež. Ljubljana: Založba ZRC, 1996. (Predvsem: Uvodna pojasnila, VII–XV; Pregled zgodovine slovenskega jezika, 331–336; Prispevek povojne slovenske dialektologije k rekonstrukciji razvoja slovenskega jezika, 374–77; Diftongizacija in monoftongizacija v slovenskih dialektih, 26–29; Sistemi dolgih vokalnih fonemov v slovenskih narečjih, 11–25; Izhodiščni splošno slovenski fonološki sistem, 243–247; Slovenski dialekti – temeljni vir za rekonstrukcijo razvoja slovenskega jezika, 337–340.)

34


F. Ramovš: Relativna kronologija slovenskih akcentskih pojavov. SR 3 (1950). 16–23. Ali: Zbrano delo. Druga knjiga. Ur. J. Toporišič. Ljubljana: SAZU, 1997. (Predvsem: V Naglas, 445–516, 730–734.)V. Smole: Slovenska narečja. Enciklopedija Slovenije 12 (1998). 1–5.J. Rigler: Zbrani spisi 1. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave. Ur. V. Smole. Ljubljana: Založba ZRC, 2001. (Predvsem: I Razprave o razvoju slovenskega glasovja, 13–168, in III Razprave o naglasu, 299–319.) SSKJ, I. Sheme za tonemski naglas in oblikoslovje (Uvod). Ljubljana: DZS, 1970.


Literarna teorija

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30P, 30 V (+ pod C še 30 P) Dvopredmetni pedagoški: 30 P, 15 VDvopredmetni nepedagoški: 60 P, 15 V

Doc. dr. Marko Juvan(asist. dr. Peter Svetina)

Predmet uvaja v glavne probleme literarne teorije: kaj je literatura, kaj jo z ostalim sporočanjem in znakovnim predstavljanjem druži, katere besedilne poteze in okoliščine pa ustvarjajo zavest o njeni posebnosti, kakšne so njene sorodnosti z ostalimi umetnostmi; s katerimi metodami veljavno razpravljamo o njej, kako jo razumevamo in glede na kaj jo vrednotimo, kakšne vloge ji pripisujemo; kako so zgrajena besedila, da v njih odkrivamo skladja posameznih ravnin, prvin in vzorcev, kaj je v njih, da učinkujejo literarno; zakaj in kako jih razvrščamo v zvrsti, vrste, žanre in tipe ter kaj te oblike so, kako in čemu obstajajo ter se zgodovinsko spreminjajo; kaj vzpostavlja pomensko in slogovno identiteto književnega dela, kako se v njem preoblikuje gradivo literarnih in neliterarnih jezikov preteklosti ali sedanjosti, kako se vanj vpisujejo družbenozgodovinski in duhovni konteksti, avtorjevi načrti, ideologije in vrednostni sestavi; kako literarno besedilo nagovarja in spreminja svoje bralstvo. Z razmišljanjem o teh vprašanjih se literarna veda šele profilira kot samostojna panoga.Predavanja, vaje in študijska literatura seznanjajo študente z osnovnimi (tradicionalnimi in sodobnimi) literarnoteoretičnimi pojmi ter jih učijo veščin njihove uporabe pri literarnovednih raziskavah in razčlembah.

Literatura:A. Pregled problematike, temeljnih pojmov in smeri (za vse, potrebno dobro poznavanje)

M. Kmecl: Mala literarna teorija. Ljubljana: Založba M & N, 41996.J. Kos: Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS, 41996.Literatura. Ur. K. Dolinar, J. Kos. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977.H. Markiewicz: Glavni problemi literarne vede. Ljubljana: DZS, 1977. (Poglavja: I, II, III, IV, V, VI in X.)T. Virk: Moderne metode literarne vede in njihove filozofsko teoretske osnove. Ljubljana: FF, 1999.

B. Ostalo (prebrati po izbiri: najmanj 4 dela za enopredmetni študij; 2 deli za dvopredmetni študij; treba je poznati vsebino in glavne ideje)

E. Auerbach: Mimesis: Prikazana resničnost v zahodni literaturi. Ljubljana: LUD Literatura, 1998.M. M. Bahtin: Beseda v romanu. Teorija romana. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. 41–179.

35


–– –– Problem govornih žanrov. Odgovor na vprašanje uredništva revije Novy Mir. Estetika in humanistične vede. Ur. A. Skaza. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1999. 229–282, 323–332.E. Balibar in P. Macherey: O literaturi kot ideološki obliki. L. Althusser idr.: Ideologija in estetski učinek. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1980. 239–267.R. Barthes: Retorika Starih. Elementi semiologije. Ljubljana: ŠKUC, FF, 1990. 13–16, 54–105, 139–206.M. Black: Metafora. Še o metafori. Kaj je metafora? Ur. B. Kante. Ljubljana: Krtina, 1998. 91–109, 111–137.H. Bloom: Tesnoba vplivanja. Ljubljana: LUD Literatura, 1999. 11–44.P. de Man: Kritištvo in kriza. Slepota in uvid. Ljubljana: LUD Literatura, 1997. 17–32.M. Dolgan: Pripovedovalec in pripoved. Maribor: Obzorja, 1979.D. Dolinar: Hermenevtika in literarna veda. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. 5–16, 25–40, 42–59, 63–70, 71–74, 88–146.U. Eco: Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove. Ljubljana: LUD Literatura, 1999.M. Foucault: Red diskurza. Vednost – oblast – subjekt. Ljubljana: Krt, 1991. 3–27.K. Gantar: Antična poetika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1985. 5–49, 70–101.M. Grosman: Procesi branja. Bralec in književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1989.R. Ingarden: Literarna umetnina. Ljubljana: ŠKUC, FF, 1990. 33–67, 384–409, 424–428.R. Jakobson: Lingvistika in poetika. Lingvistični in drugi spisi. Ljubljana: ŠKUC, FF, 1989. 147–190.H. R. Jauss: Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika. Ljubljana: LUD Literatura, 1998.15–216, 395–520.M. Juvan: Domači Parnas v narekovajih: Parodija in slovenska književnost. Ljubljana: LUD Literatura, 1997. (Poglavji: V in VII.)–– –– Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 1999. (Poglavja: Uvod, I in V.)–– –– Vezi besedila. Ljubljana: LUD Literatura, 2000. (Poglavja: Uvod, I, II in III.)J. Kos: Lirika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1993 (Literarni leksikon. Študije, zv. 39.)L. Kralj: Teorija drame. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1998 (Literarni leksikon. Študije, zv. 44.)G. Lakoff: Sodobna teorija metafore. Kaj je metafora? Ur. B. Kante. Ljubljana: Krtina 1998. 271–325.T. Moi: Politika spola/teksta. Ljubljana: LUD Literatura, 1999.J. Mukarovský: Estetska funkcija, norma in vrednota kot socialna dejstva. Estetske razprave. Ljubljana: Slovenska matica, 1978. 55–141.A. Ocvirk: Novi pogledi na pesniški stil. Literarna umetnina med zgodovino in teorijo, II. Ljubljana: DZS, 1979. 25–96.D. Pirjevec: Strukturalna poetika. Ljubljana: DZS, 1981.–– –– Filozofija in umetnost in drugi spisi. Ur. I. Zabel. Ljubljana: Aleph, 1991. 7–74, 91–122, 189–217.D. Rupel: Literarna sociologija. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. 5–41, 66–78, 87–104.Razpotja slovenske literarne vede. Ur. Z. Jan. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1999. (Prispevki B. Paternuja, M. Hladnika, M. Juvana, M. Štuheca, J. Kosa, E. Korena, M. Grosman in I. Sakside.)Ruski formalisti. Ur. A. Skaza. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1984. 11–131, 152–213, 338–370, 400–405.Sodobna literarna teorija. Ur. A. Pogačnik. Ljubljana: Krtina, 1995.

Obveznost študenta: obvezni izpit je sestavljen iz pisnega in ustnega dela: pisni del – kolokvij iz analize literarnega besedila (po koncu vaj iz LT); ustni del – k njemu so pripuščeni tisti, ki imajo pozitivno ocenjen kolokvij in vsaj 50-odstotno aktivno udeležbo na vajah.

36


Starejša slovenska književnost

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški: 60 PEnopredmetni nepedagoški: 60 P

Izr. prof. dr. Igor GrdinaAsist. dr. Peter Svetina

Študenti dobijo vpogled v vpliv umetelno oblikovanih slovstvenih besedil na oblike sporočanja (ustno slovstvo, pismenost, književnost). Ugotoviti morajo tudi vrednost starejše slovenske književnosti kot pomembno predstopnjo novejše.Uvod: Dejavniki in specifičnosti slovenskega kulturnega integriranja in razvoja. Značilnosti ustnega slovstva, pismenstva in književnosti. Funkcija posameznih medijev v starejših obdobjih slovenskega slovstvenega razvoja, obseg in posebnosti njihovega repertoarja, medsebojno prepletanje. Vprašanje latinske in tujejezične slovstvene dejavnosti na Slovenskem.Praslovenska doba: Kulturnozgodovinska podoba časa.Srednji vek: Kulturnozgodovinski okvir. Posebnosti kulturnega življenja v posameznih fazah obdobja, v zgodnjem, visokem in poznjem srednjem veku. Verska pogojenost in zaznamovanost literarne dejavnosti. Oblike posvetne slovstvene ustvarjalnosti, njeni nosilci in njena družbena razslojenost. Spomeniki slovenskega pismenstva (Brižinski spomeniki, Rateški, Stiški in Starogorski rkp.).Humanizem: Odmevi humanizma na Slovenskem in slovenski humanisti. Spremembe v miselnosti in dejavnosti posameznih družbenih slojev. Protestantizem na Slovenskem in njegova književna dejavnost. Primož Trubar. Sebastjan Krelj. Jurij Dalmatin. Drugi slovenski verzifikatorji in pisci (Bohorič, Juričič, Schweiger, Kumpreht, Znojilšek).Barok: Protireformacija in književni program Tomaža Hrena. Versko-gledališka dejavnost novih redov (jezuiti, kapucini). Prehodna faza slovenskega pismenstva. Kalobški rokopis. Obnova književne dejavnosti (Schönleben, Kastelec). Slovenska baročna pridiga: o. Janez Svetokriški, o. Rogerij Ljubljanski, Jernej Basar. Poljudnejše oblike slovenske književnosti. Frančišek Miha Paglovec.Razsvetljenstvo: Idejne silnice dobe. Tri faze literarnega razvoja: baročno klasicistična, rokokojska (klasicistična) in predromantična. O. Marko (Pohlin). Anton Feliks Dev in začetki posvetnega pesništva (Pisanice od lepeh umetnost). Jurij Japelj. Žiga Zois. Anton Tomaž Linhart in začetki meščanskega gledališča. Valentin Vodnik, Leopold Volkmer, Štefan Modrinjak, Urban Jarnik, Valentin Stanič.

Literatura:I. Grafenauer: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slovstva. Celje: Mohorjeva družba, 1973. 19–90. Zgodovina slovenskega slovstava, I. Ljubljana: Slovenska matica, 1956.A. Gspan: Cvetnik slovenske vezane besede, I–II. Ljubljana: Slovenska matica, 1978–1979.I. Grdina: Od Brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Založba Obzorja, 1999. F. Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove smrti. Ljubljana: Slovenska matica, 1929–1938. M. Rupel: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 11934; 21966. –– –– Primož Trubar, življenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962.J. Koruza: Značaj pesniškega zbornika Pisanice od lepeh umetnost. Maribor: Založba Obzorja, 1993.


37


Novejša slovenska književnost 2Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P

Red. prof. dr. Miran Hladnik

Opis gl. pri predmetu Novejša slovenska književnost 1.

Literatura:Zgodovina slovenskega slovstva, V–VII. Ur. L. Legiša. Ljubljana: Slovenska matica, 1956–1971. AliJ. Pogačnik in F. Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, I–VIII. Maribor: Obzorja, 1968–1972.M. Hladnik: Povest. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1991. (Literarni leksikon. Študije, zv. 36.)―― Slovenska kmečka povest. Ljubljana: Prešernova družba, 1990.D. Moravec: Ivan Cankar. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).F. Koblar: France Bevk. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1990 (Znameniti Slovenci).M. Dolgan: Tri ekspresionistične podobe: Pregelj, Grum, Jarc. Ljubljana: ZRC SAZU, 1996 (Zbirka ZRC, 13).Pogledi na Bartola. Ur. I. Bratož. Ljubljana: Revija Literatura, 1991 (Novi pristopi).Ivan Pregelj. Ur. M. Dolgan. Ljubljana: Nova revija, 1999 (Interpretacije, 9).


Izbrana poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezikaEnopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 S


Veljata opis in literatura predmeta Zgodovina slovenskega knjižnega jezika.

Obveznost študenta: seminarska naloga.

Stara cerkvena slovanščina

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 PAsist. dr. Vanda Babič

Namen: Študij stare cerkvene slovanščine kot najstarejšega pisnega jezika Slovanov in praslovanščini najbližjega člana družine slovanskih jezikov daje slušatelju kateregakoli slovanskega jezika ali primerjalnega slovanskega jezikoslovja trdne osnove za nadaljnje proučevanje zgodovinske slovnice posameznih slovanskih jezikov ali primerjalnega jezikoslovja, hkrati mu omogoča neposrednejše seznanjanje s staro književnostjo nekaterih slovanskih narodov (npr. rusko, srbsko, hrvaško itd.).

Vsebina: Kulturnozgodovinsko ozadje nastanka stare cerkvene slovanščine, misija Cirila in Metoda ter njuno delo ter delo njunih učencev. Nastanek obeh slovanskih pisav, glagolice in cirilice, in njuna usoda. Opis glavnih glagolskih in cirilskih spomenikov prvega obdobja ter poznejših redakcij. „Panonska“ in „makedonska“ teorija. Mesto stare cerkvene slovanščine med praslovanščino na eni ter današnjimi slovanskimi jeziki na drugi strani.

Literatura:

38


Slovnice:J. Hamm: Staroslavenska gramatika. Zagreb: Školska knjiga, 1970.R. Nahtigal: Slovanski jeziki. Ljubljana: DZS, 1952. (Predhistorična doba, 9–106.)P. Djordić: Staroslovenski jezik. Beograd: Matica srpska, 1975.S. Nikolić: Staroslovenski jezik. I. Pravopis, glasovi, oblici. Beograd: Naučna knjiga, 1989.P. Diels: Altkirchenslavische Grammatik I–II. Heidelberg: 1963.I. Dobrev: Starobălgarska gramatika. Teorija na osnovite. Sofija: 1982.A. I. Gorškov: Staroslavjanskij jazyk. Harkov: 1962.G. A. Haburgaev: Staroslavjanskij jazyk. Moskva: 1974.J. Kurz: Učebnice jazyka staroslověnského. Praga: 1969.T. Lehr-Spławiński, Cz. Bratula: Zarys grammatyki jęzika staro-cerkiewno-słowiańskiego na tle porównawczym. Wrocław, Varšava, Krakov, Gdańsk: 1973.A. Leskien: Handbuch der altbulgarischen (altkirchenslavischen) Sprache. Heidelberg, 1962.J. Stanislav: Starosloviensky jazyk, I–II. Bratislava: 1878–87.A. Vaillant: Manuel du vieux slave, I–II. Paris: 1964. V ruskem prevodu: Rukovodstvo po staroslavjanskomu jazyku. Moskva: 1952.R. Večerka: Staroslověnština. Praga: 1984.W. Vondrák: Altkirchenslavische Grammatik. Berlin: 1912.M. Weingart: Rukovět' jazyka staroslověnského, I–II. Praga: 1937–38.

Čitanke:J. Hamm: Staroslavenska čitanka. Zagreb: 1960.S. Nikolić: Staroslovenski jezik II. Primeri sa rečnikom. Beograd: 1989.A. Vailant: Textes vieux-slaves. Paris: 1968.M. Weingart, J. Kurz: Texty ke studiu jazyka a písemnictví staroslověnského. Praga: 1949.Razen tega vsebujejo čitanke tudi Tomšičeva in Dielsova slovnica ter Leskienov Handbuch.Slovarji:F. Miklosich: Lexicon palaeslovenico-graeco-latinum emendatum auctum. Dunaj: 1862–1865.L. Sadnik, R. Aitzetmüller: Handwörterbuch zu den altkirchenslavischen Texten. Heidelberg: 1955.Slovník jazyka staroslověnského. Praga: 1958–.Priročne slovarčke vsebujejo navadno tudi vse čitanke.

Paleografije:Th. Eckhardt: Azbuka. Versuch einer Einführung in das Studium der slavischen Paläographie. Dunaj, Köln: 1989.V. Jagić: Glagoličeskoe pis'mo. Enciklopedija slavjanskoj filologii 3. Sanktpeterburg: 1911.J. Vajs: Rukovět' hlaholské paleografie. Praga: 1932.E. F. Karskij: Slavjanskaja kirillovskaja paleografija. Leningrad: 1928.V. N. Ščepkin: Učebnik russkoj paleografii. Moskva: 1918.


Korpusno jezikoslovje

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P, 30 SDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P, 15 S

Asist. mag. V. Gorjanc

Namen: Študenti se seznanijo s področjem korpusnega jezikoslovja. Ob zgledih predvsem enojezikovnih korpusov na eni strani spoznavajo načela njihove gradnje, na drugi pa v

39


seminarju praktično predstavijo izsledke lastnega dela s korpusi na podlagi različnih postopkov korpusne analize.

Vsebina: Razvoj korpusnega jezikoslovja: pojav elektronskih medijev in zgodnje korpusno jezikoslovje (korpusi prve generacije), tehnološki razvoj in z njim povezan razvoj korpusnega jezikoslovja (korpusi druge generacije). Korpusno jezikoslovje v razmerju do računalniškega jezikoslovja. Korpus v razmerju do elektronskih besedil in t. i. spletnega korpusa. Tipologija in karakteristike korpusov. Jezikovno označeni in neoznačeni korpusi: načini jezikovnega označevanja korpusov. Postopki korpusne analize in orodja za analizo korpusov. Korpusni pristop v jezikoslovju.

Literatura:D. Biber, S. Conrad, R. Reppen: Corpus Linguistics. Investigating Language Structure in Use. Cambridge: Cambridge University Press, 1998.Český národní koprus. Úvod a příručka uživatele. Ur. J. Kocek, M. Kopřivová, K. Kučera. Praga: Ústav Českého národního korpusu, 2000.Directions in Corpus Linguistics. Ur. J. Svartvijk. Berlin: Mouton, 1992.T. Erjavec: Računalniške zbirke besedil. JiS (1996/97). 81–95.— — Oznake korpusa FIDA. Uporabno jezikoslovje 6 (1998). Tematska številka "Jezikovne tehnologije". 85–95.— — Slovensko-angleški korpus ELAN. SR 47 (1999). 515–522. V. Gorjanc: Češki narodni korpus. SR 45 (1997). 578–580.— — Korpusi v jezikoslovju in korpus slovenskega jezika FIDA. 35. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti, 1999. 47–59.V. Gorjanc, Š. Vintar: Iskanja po Korpusu slovenskega jezika FIDA. Informacijska družba, Jezikovne tehnologije (2000). 20–26.P. Jakopin, A. Bizjak: O strojno podprtem oblikoslovnem označevanju slovenskega besedila. SR 45 (1997). 513–532.G. Kennedy: An Introduction to Corpus Linguistics. London: Longman, 1998.T. McEnery, A. Wilson: Corpus Linguistics. Edinburgh: Edinburgh University Press, 1996.Š. Vintar: Računalniško podprto iskanje terminologije v slovensko-angleškem vzporednem korpusu. Uporabno jezikoslovje 7–8 (1999). 156–169.

Komunikacijske strategije

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 S


Namen: Študenti se seznanijo s strukturnimi značilnostmi komunikacijskega procesa ter s komunikacijskimi strategijami glede na vrsto govornega položaja in vrsto prenosnika.Vsebina: Značilnosti komunikacijskega procesa. Vrste komunikacije glede na prenosnik. Značilnosti govorjenega besedila. Struktura konverzacije. Način menjavanja vlog. Strategije pridobivanja, vzdrževanja in predajanja vlog. Formalni in neformalni govorni položaj. Vpliv govornega položaja na izbiro strategije.

Literatura: M. Coulthard: Advances in spoken discourse analysis. London, New York: Routledge, 1992.I. Ferbežar: Dialog pri pouku slovenščine kot tujega jezika: Magistrska naloga. Ljubljana: 2000.B. Fox: Discourse structure and anaphora. Written and conversational English. Cambridge: Cambridge University Press, 1993.S. Kranjc: Razvoj govora predšolskih otrok. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1999.

40


–– –– Govorjeni diskurz. JiS (1996/97).B. Pogorelec: Vprašanja govorjenega jezika. Jezikovni pogovori (1965). 139–149.A.-B. Stenstroem: An Introduction to Spoken Interaction. London, New York: Longman, 1994.H. Weinrich: Textgrammatik der deutschen Sprache. Mannheim, Leipzig, Wien, Zuerich: Dedenverlag, 1993.

Obveznost študenta: aktivna udeležba pri seminarjih, seminarska naloga.

Latinska in nemška književnost na Slovenskem


Red. prof. dr. Primož Simoniti, red. prof. dr. Anton Janko

Latinska književnost na SlovenskemEnopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 PRed. prof. dr. Primož Simoniti

Namen: seznanitev z latinsko književnostjo, ki je nastajala na slovenskih tleh.Vsebina: Srednje- in novolatinska književnost na Slovenskem se spušča v naslednja problemska področja: Latinsko slovstvo na Slovenskem v srednjem veku. Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti. Literarna dejavnost v okviru jezuitskih kolegijev. Literarna dejavnost učenjakov in akademij v obdobju baroka. Latinski verzifikatorji med slovenskimi razsvetljenci (Japelj, Kuralt).

Literatura:P. Simoniti: Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja. Ljubljana: Slovenska matica, 1979.Srednjeveško slovstvo. Izbrano delo. Ur. J. Pogačnik. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972.J. Pogačnik: Starejše slovstvo. Od Brižinskih spomenikov do Linhartovega Matička. Maribor: Obzorja, 1980.

Nemška književnost na Slovenskem Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P Red. prof. dr. Anton Janko

Namen: seznanitev z nemško književnostjo, ki je nastajala na slovenskih tleh ali pa so jo ustvarili Slovenci (živeči v tujini).

Vsebina: Obravnava snov, ki so jo raziskovali številni kulturni zgodovinarji predvsem v 2. polovici 19. stol. v okviru kranjskega, štajerskega in koroškega, domoznanstva (deloma tudi primorskega), ki so se vse do zadnjega časa, ko je to zanimanje ponovno oživelo, germanistične raziskave le parcialno dotikajo.

Literatura:J. Stanonik: Ostanki srednjeveškega nemškega slovstva na Kranjskem. Ljubljana: FF, 1957.D. Ludvik: Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790. Ljubljana: FF, 1957.B. Reisp: Janez Vajkard Valvasor v besedi in sliki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.E. Nussbaumer: Geistiges Kärnten. Celovec: F. Kleinmayr, 1956.Nagl - Zeidler: Deutsch-Oesterreichsche Literaturgeschichte, I–II. Dunaj, Leipzig: 1898, 1914.A. Janko: Der von Suonegge, Der von Obernburg, Der von Scharpfenberg – trije nemški viteški liriki s slovenskih tal. Obdobja 10. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1989. 159–171.

41


–– –– Nemško slovstvo na Slovenskem v obdobju baroka. Obdobja 9. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1989. 209–219.–– –– Grillparzer in Slowenien mit besonderer Berücksichtigung der Rezeption. Mariborer Grillparzer Symposion. Maribor: 1993. 159–176.–– –– Parzival in slovenska Štajerska. Celjski zbornik (1994). 191–195.— — Nemška literarna ustvarjalnost na slovenskem. Zgodovinski oris. Kulturološki zbornik. Ljubljana: FF, 1995. 319–333.A. Janko, A. Schwab (ur.): Anastasius Grün und die politische Dichtung im Vormärz. München: 1995.Gesla Nemška književnost, Nemško-slovenski kulturni odnosi: književnost. Enciklopedija Slovenije, VII. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993. 353–356, 374–377.


Primerjalna slovanska književnost


Dr. Andrej RozmanDr. Niko Jež

Namen: Predmet obravnava vzporednice in najpomembnejše stike med slovensko in zahodnoslovanskimi književnostmi ter prikaže sorodnosti ali drugačnosti v literarnozgodovinskih procesih 19. in 20. stoletja.

Vsebina: Izbrana poglavja iz literarnozgodovinskih obdobij češke, slovaške in poljske književnosti devetnajstega in dvajsetega stoletja, ki so bila v razvojnem procesu najbliže slovenskim literarnim tokovom, se z njimi prepletala in ustvarjala pomembne kulturne stike. Iz 19. stoletja so pobliže obravnavani češko-, slovaško- in poljsko-slovenski stiki (v obdobju narodnega preroda konstituiranje knjižnih jezikov in oblikovanje novejše književnosti, ideja slovanske vzajemnosti, stiki med posameznimi ustvarjalci in inštitucijami, rojevanje slavistične vede), v 20. stoletju pa najpomembnejša prozna dela, v katerih je z značilnim odnosom do mitov reflektirana pripadnost srednjeevropskemu prostoru.

Literatura:O. Berkopec: Česká a slovenská literatura, divadlo, jazykozpyt a národopis v Jugoslavii: Bibliografie od r. 1800 do 1935. Praga: 1940.B. Urbančič: Češko-slovenski kulturni stiki. 1993.J. Janáčková: Česka literatura 19. století, od Máchy k Březinovi. Praga: 1994.A. Hudcová: Přehled dějin české literatury pro zahraniční studenty. Praga: 1995.Čeští spisovatelé 19. a počátku 20. století. Slovníková příručka. Praga: 1982.Z českého myšlení o literatuře. Ur. F. Buriánek in J. Tax. Praga: Universita Karlova: 1975.Obrození národa. Uredil Jan Novotný. Praga, 1979 (České myšlení, 8).R. Štefan, N. Jež: Čopovi galicijski dopisniki. Ljubljana: SAZU, 1989.R. Štefan: Poljska književnost. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1960.M. Pišůt: Dejiny slovenskej literatury, II–III. Bratislava: SPN, 1986–1989.T. Pretnar: Inovativnost in tradicionalnost verznega oblikovanja v Mickiewiczevih in Prešernovih programskih besedilih in orientalskih oblikah. JiS (1988/89). 161–169.Interpretacja literacka na terenie zachodniej i południowej słowiańszczyzny. Krakov: 1981.R. Jakobson: Raboty po poetike. Moskva: 1987.D. Tschiževskij: Vergleichende Geschichte der slavischen Literatur. Berlin: 1968.Srednja Evropa. Ur. P. Vodopivec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991.J. M. Lotman idr.: Literatura in miti. Nova revija 22/23, 24/25 (1984).

42


Obveznost študenta: izpit.Predmet predavata dva predavatelja, ki sprašujeta vsak del vsebin; ocena obeh je skupna.

Teorija knjižnega jezika in jezikovna kultura

Enopredmetni nepedagoški: 15 P, 15 S

Red. prof. dr. Ada Vidovič Muha

Namen: Kritična predstavitev klasične socialnofunkcijske opredelitve pojma knjižni jezik v aktualnih družbenih in političnih okoliščinah. – Vzpostavitev razmerja med (knjižno)jezikovno normo in jezikovno kulturo. Merila jezikovne kultiviranosti. Jezikovna kultura kot etično načelo.

Vsebina: Opredelitev knjižnojezikovnega funkcionalizma znotraj Praškega lingvističnega krožka. Dograjevanje družbene vloge slovenskega knjižnega jezika skozi zgodovino. Aktualni položaj (slovenskega) knjižnega jezika – spreminjanje njegove družbene vloge. – Jezikovna kultura kot prvina zlasti knjižnega jezika. Jezikovna kultura v vlogi kritičnega vrednotenja (knjižno)jezikovne norme, zlasti njene uzakonitve (kodifikacije). Razmejitev pojmov (jezikovna) kultiviranost, (jezikovno) kultiviranje.

Literatura: Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996. 15–41.T. Korošec: Pet minut za boljši jezik. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972.B. Urbančič: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1973. (Izbrane razprave.)Slovenščina v javnosti. Ljubljana: Posvetovanje o slovenskem jeziku. Ljubljana: Republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Slavistično društvo Slovenije, 1983. (Izbrane razprave.)J. Toporišič: Družbenost slovenskega jezika. Državna založba Slovenije, 1991 (izbrane razprave).A. Vidovič Muha: Aktualna vprašanja slovenske jezikovne kulture. SSJLK 1991, 17–27.–– –– Družbeno-politični vidik normativnosti v slovanskih jezikih. SRL 46, 1/2, 1998. 95–116.–– –– Tvornost razmerja med slovenskim in češkim jezikoslovjem 20. stoletja. SSJLK 32, 1996. 77–85.–– –– Breznikov jezikoslovni nazor v njegovi razpravi o besednem redu. SRL 41, 4, 1993. 497–507.


Tipološki pregled slovenske književnosti

Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P Doc. dr. Irena Novak - Popov

Predmet daje sintetični pregled celotne slovenske književnosti in njene glavne tipološko značilnosti, kar ima za študenta svoj študijski, raziskovalni in tudi pedagoško metodični pomen. Poudarek je na strukturnih posebnostih slovenske književnosti v njenem zgodovinskem razvoju in v njenih konstantah. Sledi ji od njenih začetkov do neposredne sodobnosti, in sicer skozi gledališča kulturnozgodovinske, sociološke, tematske, žanrske in stilne tipologije.

43


Literatura:B. Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska književnost, 1989.–– –– Modeli slovenske literarne kritike. Ljubljana: FF, 1989.–– –– Razvoj in tipologija slovenske književnosti. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost, I. 1974. 5–21.–– –– Problem dveh tipov slovenske književnosti. Pogledi, I. 23–45.–– –– Tematska kontinuiteta pri uvajanju novih stilov v slovensko pesništvo od baroka do moderne. Pogledi, I. 111–158.–– –– Prešernov Krst pri Savici. B. Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo, II. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. 83–153.–– –– Nastanek in razvoj dveh proznih struktur v slovenskem realizmu 19. stoletja. Pogledi, II. 47–69.–– –– Jenkova filozofska lirika. Pogledi, I. 455–484.–– –– Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo. SR (1978). 233–252.–– –– Jurčičev Deseti brat in njegovo mesto v slovenski prozi. Pogledi, II. 71–95.–– –– Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana. SR (1983). 391–411.–– –– Kersnikove Kmetske slike. Pogledi, II. 97–137.–– –– Problem nadrealizma v sodobni slovenski liriki. Pogledi, II. 309–357.J. Kos: Slovenska literatura in Srednja Evropa. SR (1990). 11–26.–– –– Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: ZIFF, Partizanska knjiga, 1987.


Računalništvo za filologe

Enopredmetni nepedagoški: 30 S

Doc. dr. Primož Jakopin

Študent spozna naslednje teme: Računalnik kot komunikacijsko sredstvo, elektronska pošta in delo na centralnem računalniku; prenos datotek med osebnim računalnikom in omrežnim strežnikom; iskanje po svetovni informacijski mreži (internetu); uporaba tujih javno dostopnih besedilnih zbirk; oblikovanje svoje domače strani na fakultetnem strežniku; računalniška in programska oprema za pripravo in analizo besedil; prenašanje besedil med različnimi programi in računalniki; osnove urejevalnika – programa za vnos in urejanje besedila; nabor znakov: od ASCII do unicode; gradniki besedila: črke, besede, stavki, odstavki in strani; njihova določitev in osnovni opis; standardi za označevanje besedil: SGML, TEI; besedilo kot podatkovna zbirka; poizvedbe po označenem besedilu; uporaba enojezičnega slovarja (SSKJ); konkordance in iskanje po zbirki z domačimi in tujimi besedili; od besedila do frekvenčnega in obrnjenega slovarja besed; osnovni statistični opis besedila; porazdelitev črk, besed in dolžin; krivulje rasti; diagrami stavčnih dolžin; strojno branje besedila (OCR), osnove in praktična uporaba; strojno prevajanje besedila, stanje in perspektive; graditev dvojezičnega slovarja in njegova uporaba pri prevajanju; označevanje besedila s pomočjo sproti rastočega lematizacijskega slovarja. Obveznosti študenta: seminarska naloga.

44


3. letnik

Slovenski knjižni jezik III:Besedotvorje in besedoslovjeFrazeologija

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 70 P, 20 S, 30 VDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 30 S

Nosilki predmeta: red. prof. dr. Ada Vidovič Muha (besedotvorje, besedoslovje), izr. prof. dr. Erika Kržišnik (frazeologija)asist. N. Logar

Besedotvorje: Teorija skladenjskega besedotvorja utrdi spoznanje o celovitosti jezikovnega sistema – o vzročno-posledičnem razmerju med ravninami jezika. Pojem besedotvorne skladnje: skladenjska podstava kot pretvorba tvorjenke. Strukturnoskladenjska merila določanja besedotvornih vrst; besedotvorni postopki (besedotvorni vzorci) po besedotvornih vrstah. Pomenska podstava povedi kot merilo določanja števila in vrst besedotvornih pomenov. Slogovna vrednost in živost besedotvornih vrst – normativni vidik. Stilistika (jezikovnosistemska) tvorjenk. Prozodične lastnosti tvorjenk.

Besedoslovje: Tipološka predstavitev možnosti ohranjanja poimenovalnega ravnotežja v jeziku. Izrazna, (skladenjsko)funkcijska in pomenska opredelitev besede. Razmerje med pojmoma beseda – leksem (poimenovalna enota jezika). Leksikalno pomenoslovje – vrste leksikalnega pomena: kategorialni, denotativni, sporočanjsko-pragmatični, konotativni. Opomenjevalni postopek – teorija pomenskih sestavin – (denotativni) slovarski pomen. Pomenska razmerja znotraj leksema. Enopomenskost kot načelo terminološke leksike. Tipi večpomenskosti: pomenska vsebovanost, pomenski prenosi – metafora, metonimija s sinekdoho. Medleksemska razmerja (a) pomenska: sopomenskost, protipomenskost, nad-/podpomenskost, vzporedna podpomenskost, raznopomenskost, (b) izrazna: enakoizraznost (homonimija), izrazna podobnost (paronimija).

Frazeologija: Frazeologija kot jezikoslovna disciplina in kot zbir jezikovnih enot: umestitev frazeologije kot jezikoslovne vede; problem jezikovnosistemskega umeščanja frazeoloških jezikovnih enot; slovensko jezikoslovje o frazeologiji (študijska literatura). Frazeološka enota (FE): poimenovanje, lastnosti, oddelitev od bližnjih enot (beseda – besedna zveza, stalna besedna zveza – aktualizirana besedna zveza; konvencionalna – kreativna metafora/metonimija). Variantnost FE: meje variantnosti. Pomenska razmerja v frazeologiji: razmerje med denotativnim in konotativnim pomenom; razmerje med FE (sopomenskost, protipomenskost …). Frazeologija v slovarjih. Zvrstna določenost FE; funkcija FE kot ekspresivnih jezikovnih sredstev v različnih besedilnih vrstah. Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih.

Literatura:Besedotvorje: J. Toporišič: Besedotvorje. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 1976, 21984, 31991, 42000: 114–119, 124–174. –– –– Teorija besedotvornega algoritma. SRL 28 (1980). 163–179.A. Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, Partizanska knjiga, 1988. (Zlasti 7–50, 175–185.)–– –– Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000. 29–45, 310–327.

45


–– –– Skladenjska tipologija zloženk slovenskega knjižnega jezika (ob kontrastivni naslonitvi na nemške zloženke). SRL 36 (1988). 181–193. –– –– Nadaljevanka o slovenski besedotvorni teoriji. SRL 39 (1991). 101–114. –– –– Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska podstava in vezljivostne lastnosti (z normativnim nemško-slovenskim vidikom), SRL 41 (1993). 161–193.–– –– Dva tipološka zgleda normativne vrednosti slovenske besedotvorne morfematike. Języki słowianskie. Opole: 1995. 153–166.

Besedoslovje: SSKJ, I. Ljubljana: DZS, 1970. IX–XXV.Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 11976, 21984, 31991, 42000. 90–108. –– –– Strukturalno pomenoslovje besed. 17. SSJLK. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1981. 95–112. A. Vidovič Muha: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, Partizanska knjiga, 1988. 25–26, 33–50.–– –– Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000.–– –– Aktualnost Pleteršnikovih slovaropisnih načel. 30. SSJLK 30. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1994. 117–128.

Frazeologija:M. Križaj, M. Bešter, E. Kržišnik: Pouk slovenščine malo drugače, II. del: Frazeologija kot izražanje v "podobah". Trzin: Different, 1994. 91–140.E. Kržišnik: Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Slava (1987/88). 143–162.–– –– Prenovitev kot inovacijski postopek. Slava (1987). 49–56.–– –– Socialna zvrstnost in frazeologija. 34. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 1998. 53–69.–– –– Norma v frazeologiji in odstopi od nje v besedilih. SR (1996). 133–154. E. Kržišnik, M. Smolić: Metafore, katerih živimo tukaj in zdaj. 35. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti FF, 1999.J. Petermann: Frazeologija v SSKJ (I–IV). Obdobja 8. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1988. 301–310.M. Rode: Semantični odnosi v frazeologiji. SR (1975). 439–442.J. Toporišič: K izrazju in tipologiji slovenske frazeologije. JiS (1973/74). 273–279.

Obveznost študenta: 2 kolokvija, obvezni izpit.

Razvoj slovenskega konzonantizma in oblikoslovja

Enopredmetna in dvopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 P

Izr. prof. dr. Irena Orel

Razvoj slovenskega konzonantizmaNamen predmeta: Predmet dopolnjuje pretežno sinhrono poznavanje oziroma obvladovanje sodobne knjižne glasoslovne ravnine s splošno slovensko razvojno-zgodovinsko razsežnostjo pojavov konzonantizma. Slušatelje seznanja s teoretičnimi pristopi in analizo fonetičnih procesov v območju konzonantizma od praslovanščine do knjižne uzakonitve soglasniškega sestava v 19. stoletju in inventarizacije sodobnega stanja v slovenskih narečjih. Spoznavanje zgodovinskega razvoja slovenskega soglasniškega sestava v času in prostoru prispeva tako k uzaveščenju razvojnih razlik v narečnih soglasniških sestavih in v normiranih etimološko-zgodovinskih sestavih sodobnega slovenskega knjižnega jezika kot k oblikovanju pisne in govorne kulture bodočih učiteljev slovenskega jezika.

46


Vsebina: Indoevropski in neindoevropski izvor praslovanskega konzonantizma; najstarejše alpskoslovanske spremembe praslovanskega konzonantizma; depalatalizacija palataliziranih konzonantov; metateza likvid; nastanek (novih) zaprtih zlogov oziroma konzonantnih sklopov; izhodiščni slovenski konzonantni sistem; fonetični, fonološki, pozicijski razvoj konzonantizma; tipologija starih in novih konzonantnih sklopov; razvojne preobrazbe konzonantskega sestava v rokopisnih in tiskanih besedilih slovenskega jezika; konzonantski sestavi v slovenskih narečjih.

Literatura:F. Ramovš: Historična gramatika slovenskega jezika II. Konzonantizem. Ljubljana: ZDHV I, 1924.J. Rigler: Tendence pri razvoju 1-a. SR (1961). 241–252. –– –– Zbrani spisi 1. Ljubljana: ZRC SAZU, 2001. 159–168.T. Logar: Konzonantski sistemi v slovenskih narečjih. 7. SSJLK. Ljubljana: FF, 1978. 281–301.M. Orožen: Konzonantski sklopi v slovenskem jeziku. Zbornik Matice Srpske. Novi Sad: 1990. 345–350.

Obveznost študenta: kolokvij kot del obveznega izpita.

Razvoj slovenskega oblikoslovja

Namen predmeta: Predmet dopolnjuje pretežno sinhrono poznavanje slovenskega knjižnega oblikoslovja z razvojno razsežnostjo jezikovnih pojavov, značilnih za to jezikovno ravnino. Slušatelje seznanja z metodološkimi pristopi opisovanja oblikoslovne ravnine na posameznih stopnjah razvoja. Izhodišče razlage je pojmovanje jezika kot hierarhično urejenega sestava. Izhodiščni oblikoslovni sestav (BS) je soočan z razlikovalnimi sestavi naslednjih stoletij - v knjižni tradiciji in dialektih. Vsebina predmeta omogoča slušatelju globlje razumevanje knjižne oblikoslovne norme, s katero so narečni oblikoslovni sestavi v variantnem odnosu.

Vsebina: Najstarejše kategorialne in morfonološke spremembe praslovanskega oblikoslovnega sestava v odnosu do praslovanščine; spremembe in potek razvoja praslovanskih samostalniških sklanjatev; krnitev imenske in razvoj sestavljene pridevniške sklanjatve; vrste in sklanjatveni tipi ter morfonološke spremembe zaimkov, števnikov; preobrazba praslovanskih glagolskih kategorij in oblikoslovnih morfemov v slovenskem jeziku; razvojne preobrazbe in dialektalne smernice v slovenskem oblikoslovnem sistemu od 16. do 19. stoletja (knjižna besedila); prikaz razvoja oblikovnih in funkcijskih sprememb nepregibnih besednih vrst; pokrajinski knjižni morfonološki sestavi v knjižnih različicah ob koncu 18. stoletja; ustalitev sodobnega morfonološkega sestava v slovenskem knjižnem jeziku sredi 19. stoletja.

Literatura:F. Ramovš: Morfologija slovenskega jezika. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1952.S. Škrabec: Jezikoslovna dela, 1–3. Nova Gorica: Frančiškanski samostan Kostanjevica, 1994–1995 (Iz Cvetja z vrtov sv. Frančiška 1880–1915).T. Logar: Praslovanska a-sklanjatev v slovenskih narečjih. JiS (1969). 104–109. –– –– Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. 319–323, 331–336.–– –– Kazalni zaimki v slovenskih narečjih. 3. SSJLK. Ljubljana: FF, 1967. –– –– Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: ZRC SAZU, 1996. 324–327.–– –– Pregled zgodovine slovenskega jezika. Informativni zbornik SSJLK. Ljubljana: FF, 1974. 103–113.

47


M. Orožen: Ramovševa oblikoslovno razvojna zasnova morfologije slovenskega jezika. SR 42 (1994). 313– 328.–– –– Morfološka analogija v starejšem slovenskem pismenstvu. Festschrift zu Ehren von Josip Hamm. Wien: 1975. 229–245.–– –– O normiranju časovnih oblik v slovenskem knjižnem jeziku. Škrabčeva misel I. Nova Gorica: 1995. 79–92.M. Jesenšek: Deležniško-deležijski skladi na -č in -ši v zvrstnih besedilih SKJ 19. stoletja. 30. SSJLK. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti FF, 1994. 35–51.J. Toporišič: Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah. 20. SSJLK. Ljubljana: FF, 1984. 189–222. I. Orel: Oblikoslovni in skladenjski prispevek v obravnavi starejših slovenskih besedil. Obdobja 17. Ljubljana: FF, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, 1998. 183–194.

Obveznost študenta: kolokvij kot del obveznega izpita.

Diplomski seminar iz slovenskega jezika

Enopredmetni in dvopredmetni, pedagoški in nepedagoški: 30 S

Doc. dr. Simona Kranjc, izr. prof. dr. Erika Kržišnik, izr. prof. dr. Irena Orel, doc. dr. Vera Smole, doc. dr. Marko Stabej, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha

Študent mora dokazati, da pozna predmet in metode znanstvenega raziskovanja, se uči tehnik znanstvene argumentacije in kompozicije sporočila, privzgoji pa si tudi samostojnost, doslednost in kritičnost v znanstvenem mišljenju. Pripravi se torej tudi za pisanje diplomske naloge in jo v seminarju predstavi ter zagovarja.Seminar ima glede na specializacijo profesorja, ki ga je razpisal, različno vsebino: slovenski knjižni jezik, zgodovinska slovnica, dialektologija itd.

Obveznost študenta: študent mora vsako leto pripraviti seminarsko nalogo (v pisni obliki in ustni izvedbi) z izjemo tistega leta, v katerem prijavi in zagovarja diplomsko nalogo. Če enopredmetnik v jezikoslovnem seminarju ne dela diplomske naloge, potem v četrtem letniku odda od referata nekaj zahtevnejšo seminarsko nalogo in jo predstavi. Brez potrdila o aktivnosti v seminarju (dva pisna izdelka v dveh letih) študent ne more dobiti ocene iz diplomskih izpitov.Razpisanih je več diplomskih seminarjev. Pričakuje se, da bo študent aktiven v seminarju izbranega profesorja dve leti zapored; menjavanje seminarjev ni zaželeno in je tak korak treba utemeljiti s tehtnimi razlogi. Diplomski seminar je skupen za tretji in četrti letnik.

Novejša slovenska književnost 3

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P (+ 30 V pod C)Dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 15 V

Izr. prof. dr. Igor Grdina, asist. dr. Peter Svetina

Opis predmeta gl. pri Novejša slovenska književnost 1.

Literatura:Zgodovina slovenskega slovstva, II–VI. Ur. L. Legiša. Ljubljana: Slovenska matica, 1956–1971.J. Pogačnik, F. Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, II–VII. Maribor: Obzorja, 1968–1972.I. Grdina: Vladarji, lakaji, bohemi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 2001.

48


B. Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989.F. Koblar: Slovenska dramatika 1–2. Ljubljana: Slovenska matica, 1972–73.F. Kidrič: Prešeren, 2: Biografija: 1800–1838: življenje pesnika in pesmi. 1938; aliA. Slodnjak: Prešernovo življenje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.J. Kos: Prešeren in njegova doba. Koper: Lipa, 1991.D. Pirjevec: Ivan Cankar in evropska literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1964.J. Snoj: Josip Murn. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).J. Vidmar: Oton Župančič. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978 (Znameniti Slovenci).


Sodobna slovenska književnost I

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P

Doc. dr. Irena Novak - Popov

Namen predmeta: spoznati značilnosti in razvojne tendence sodobne književnosti po zvrsteh, periodični tisk in ostala literarna dogajanja od 1950 naprej.Predmet daje sintetično razvojni pregled čez razvojni lok slovenske poezije od leta 1950 do neposredne sodobnosti po generacijskih valovih. Zatem sledijo razčlenjevalne interpretacije izbranih pesnikov in besedil, in sicer v obliki obveznih diskusijskih referatov in razprave.

Literatura:Slovenska književnost 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967 (Boris Paternu: Lirika).J. Pogačnik in F. Zadravec: Zgodovina slovenskega slovstva, 8. Maribor: Obzorja, 1972.J. Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo. Trst, 1972 (Kosovelova knjižnica, 5).Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura. Ljubljana: FF, 1988 (Obdobja, 8).J. Kos: Slovenska lirika 1950–1980. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983 (Kondor, 211).— — Moderna slovenska lirika 1940–1990. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1995. T. Hribar: Sodobna slovenska poezija, 1984 (Znamenja 77).D. Poniž: Mlada slovenska poezija sedemdesetih in osemdesetih let. Mohorjeva založba, 1989.To drevo na tujem raste: Antologija slovenskega zdomskega pesništva zadnjih štirideset let. Ur. Ciril Bergles. Ljubljana: Aleph, 1990.Pod južnim križem: antologija slovenske zdomske proze. Ur. Zora Tavčar, H. Glušič, M. Jevnikar. Celje: Mohorjeva družba, 1992.I. Minatti, J. Menart, L. Krakar: Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. K. Kovič, D. Zajc, G. Strniša: Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1976.S. Makarovič, N. Grafenauer, T. Šalamun: Pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979.B. Paternu: Od ekspresionizma do postmoderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1999.Gregor Strniša. Nova revija, 1993 (zbirka Interpretacije).Dane Zajc. Nova revija, 1995 (zbirka Interpretacije).Jože Udovič. Nova revija, 1997 (zbirka Interpretacije).M. Zupančič: Reizem: OHO in poskus celostne umetnosti. Primerjalna književnost 1986, 33–37.V. Žerjal. Zametki novih poetik. Problemi 1988, št. 6, 116–130.J. Kos: Na poti v postmoderno. Literarno-umetniško društvo Literatura 1995.T. Štoka: Prevara ogledala. Ljubljana: Mihelač, 1994 (zbirka Brevir).

Dodatna literatura:B. Hofman: Pogovori s slovenskimi pisatelji. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1978.F. Pibernik: Med tradicijo in modernizmom. Maribor: Obzorja, 1978.–– –– Med modernizmom in avantgardo. Maribor: Obzorja, 1981.

49


Začasno bivališče: Portreti mlade književne generacije 80-ih let. Izbor in ur. Lela B. Njatin. Ljubljana: Aleph, 1990.


Izbrana poglavja iz literarne vede

Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 60 PDvopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 P

Doc. dr. Aleksander Bjelčevič, N. N.

Predmet navaja študente na odprtost za nova dognanja, na fleksibilnost pri revidiranju tistega, kar so pri predavanjih iz zgodovine slovenske književnosti ze slišali, na dojemljivost za nove pristope. Predmet posreduje najnovejša znanstvena dognanja učiteljev o specialnih literarnozgodovinskih temah (poglavja iz zgodovine časovnih slogov in obdobij, zgodovine književnih vrst, žanrov in oblik, iz trivialne književnosti, polliterarnih in namenskih vrst, tekstologije, zgodovine recepcije, zgodovine slovenske literarne zgodovine in kritike, zgodovine prevajanja, iz tujejezičnega slovstva in literature na Slovenskem, iz nacionalnega književnega kanona itd.). Vsebina predmeta se menja skupaj s predavatelji. Kadar je vsebina predmeta teoretična, kritično poglablja in razširja znanja iz literarne teorije. Medtem ko predmet Literarna teorija sledi sistematičnemu orisu celotnega področja teorije o književnosti, se izbrana poglavja lotevajo posebnih problemov na intenziven in izraziteje kritičen način, ki lahko celovitost sistema tudi problematizira. Poudarjen je pluralizem literarnoteoretičnih metod in tem. V zimskem semestru 1997/98 predavatelj razdeli slovensko dramatiko na tri pomenske megastrukture: katoliško, humanistično in reistično. Na posameznih primerih konkretnih dram razvija notranje zakonitosti vsake od teh megastruktur, a tudi njenih delov – obdobij –, ki jih imenuje makrostrukture in si sledijo diahrono, vendar nastopajo tudi vse hkrati, sinhrono. Ker raziskuje tudi historično, ugotavlja, da se je začela reistična megastruktura kot ludizem že pred prvo svetovno vojno, recimo v Govekarjevi burki Sarivari, katoliška megastruktura pa sega tudi v čas po drugi svetovni vojni, posebej v dramatiki slovenske politične emigracije, ki jo bo prav tako analiziral, recimo v drami Branka Rozmana Roka za steno. Humanistična megastruktura deluje od začetka, od Linharta, do danes, do Partljičevih komedij, recimo Politika, ljubezen moja. Skozi analizo pomenskih struktur slovenske dramatike podaja predavatelj svojo razlago strukture in zgodovine slovenstva. Študent naj si ogleda v poglavju o sodobni slovenski književnosti naštete Kermaunerjeve knjige in preštudira naslednjo našteto literaturo.

Literatura: F. Koblar: Slovenska dramatika 1, 2. Ljubljana: Slovenska matica, 1972, 1973. J. Koruza: Dramatika. Slovenska knjizevnost 1945–65, 2. Ljubljana: Slovenska matica, 1967. D. Moravec: Meščani v slovenski drami. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1960. A. Inkret: Esej o dramah Dominika Smoleta. Ljubljana: Znamenja, 1968. D. Poniž: Kratka zgodovina evropske in ameriške dramatike: Od antike do postmodernizma. Ljubljana: Mihelač, 1994. T. Kermauner: Trojni ples smrti. Ljubljana: DZS, 1968. –– –– Drama, gledališče in družba. Ljubljana: Slovenska matica, 1983. –– –– Od bratovstva k bratomoru. Ljubljana: LUMI, 1993.


50


Jezikovna didaktika

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški: 30 P, 15 S, 5 H, 1 N

Doc. dr. Martina Križaj - Ortar, asist. mag. Jerica VogelNamen predmeta: Seznanitev s cilji, vsebinami, metodami in oblikami sodobnega pouka slovenskega jezika v osnovni šoli, gimnaziji, srednjih in poklicnih šolah vseh vrst; seznanitev z ustreznimi učnimi načrti in gradivi (učbeniki, delovnimi zvezki, priročniki); preizkušanje načinov celostne obravnave poslušanega in prebranega neumetnostnega besedila; preizkušanje načinov obravnave tvorjenja eno- in dvogovornih govorjenih in zapisanih neumetnostnih besedil.Vsebina: Vloga slovenskega jezika v šolah v R Sloveniji. Slovenščina kot učni jezik – pedagoški govor, spoznavni in odnosni govor. Slovenščina kot učni predmet – umeščenost v predmetnike različnih šol, notranja sestava predmeta (razmerja med jezikovnim in književnim delom). Jezik kot sredstvo sporazumevanja. Sporazumevanje in besedilo. Vrste besedil. Delo z besedili – sprejemanje in tvorjenje. Razčlemba poslušanega in prebranega besedila. Govorjenje in pisanje. Slovar, slovnica, pravopis in pravorečje pri jezikovnem pouku.

Literatura:O. Kunst Gnamuš: Govorno dejanje – družbeno dejanje. Ljubljana, 1984.O. Kunst Gnamuš: Sporazumevanje in spoznavanje jezika. Ljubljana, 1992.L. Plut Pregelj: Učenje ob poslušanju. Ljubljana, 1990.Skripta 1, Ljubljana, 1997.Skripta 2, Ljubljana, 1998.M. Križaj Ortar, M. Bešter, E. Kržišnik: Pouk slovenščine malo drugače. Trzin, 1994.JiS (1995).Novi učni načrti za slovenščino. Urad za šolstvo, Ljubljana.

Obveznost študenta: izpit, 5 hospitacij, 1 nastop.

Terminologija

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P 15 SDvopredmetni pedagoški: 15 PDvopredmetni nepedagoški: 15 P 15 S


Namen: Študenti dobijo temeljno orientacijo o področjih, ki jih pokriva terminološko delo, in se seznananijo s temeljnim metodološkim aparatom, ki jim omogoča po eni strani vrednotenje terminološkega dela, po drugi pa tudi aktivno soustvarjanje enega od izrazito interdisciplinarnih področij.

Vsebina: Pristopi k terminološkim raziskavam: od zbiranja gradiva do predstavitve terminoloških sistemov. Temeljna načela t. i. terminološkega managmenta: izbira termina, predstavitev termina, pojmovni opis, pojmovni sistem. Medleksemska razmerja v terminologiji. Terminotvorje – jezikovnosistemske poimenovalne možnosti in njihova uporabnost pri terminologiji. Tipi t. i. terminološkega managmenta: od deskriptivne k preskriptivni terminologiji (standardizacija); jezikovna politika in terminologija.

Literatura:V. Gorjanc: Primerjalna razčlenitev terminologije v matematiki in filozofiji. Jezik in slovstvo (1996). 267–276.

51


— — : Terminologija novejših naravoslovno-matematičnih strok (Ob primeru računalništva in jedrske fizike). Jezik in čas. Zbrala in uredila A. Vidovič Muha. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1996. 251–260.H. Felbert: Terminology Manual. Paris: Unesco, Infoterm, 1984.

Handbook of Terminology Managment I, II. Amsterdam, Philadelphia: John Benjamins, 1997.Principles and Methods of Terminology. ISO 704 (1987)

Slovenski jezik v znanosti 1 in 2. Ur. N. Šumi in A. Vidovič Muha. Ljubljana: ZIFF, 1986, 1989.Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ur. M. Humar. Ljubljana: ZRC SAZU, 1998.Terminology – Vocabulary. ISO 1087 (1990)A. Vidovič Muha: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljubljana: ZIFF, 2000.Slovenski terminološki slovarji in spletne terminološke zbirke.


Izbrana poglavja iz zgodovinske slovniceEnopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 S


Veljata opis in literatura predmeta Razvoj slovenskega konzonantizma in oblikoslovja.

Obveznost šudenta: kolokvij.

Pregled južnoslovanskih književnosti

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P (45 P srbska, hrvaška, bosanska, črnogorska, 15 P makedonska)

Izr. prof. dr. Vladimir Osolnik

Predmet obravnava razvoj posameznih literarnih vrst, medsebojne odnose južnoslovanskih književnosti v zgodnješih obdobjih ob zgodovinskih določnicah, izvirnem pismenstvu, fevdalni in cerkveni književnosti in ob konstitutivnem deležu ljudskega slovstva; v 19. stol. glede na meščansko nacionalnopolitično idejo in narodnokonstitutivno vlogo književnosti; v 20. stol. upoštevaje dinamiko nacionalnoidejnega in socialnega gibanja v Evropi ter glede na evropske literarne tokove; odkrivanje specifičnih lastnosti vsake posamezne nacionalne književnosti, medsebojne povezanosti med njimi ter razlike.

Literatura za srbsko in hrvaško književnost:A. Barac: Jugoslavenska književnost. Zagreb: Hrvatska matica, 1955.J. Deretić: Istorija srpske književnosti. Beograd: Nolit, 1983 (Sinteze).–– –– Kratka istorija srpske književnosti. Beograd: BIGZ, 1987.I. Frangeš: Povijest hrvatske književnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987 (Biblioteka C).S. Ježič: Hrvatska književnost. Zagreb: GZH, 1993.J. Jurančič: Ljudska epika. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1959 (Kondor, 31).— — Srbsko, hrvatsko in makedonsko berilo, 1–2. Ljubljana: DZS, 1964.–– –– Biografije ali žitja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975 (Kondor, 156).J. Jurančič: P. P. Njegoš, Gorski vijenac; I. Mažuranić, Smrt Smail age Čengijića. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962 (Kondor, 50).P. Palavestra: Posleratna srpska književnost. Beograd: Prosveta, 1972.

52


Povijest hrvatske književnosti, I–VII. Zagreb: Liber, Mladost, 1975.M. Ravbar: Pregled hrvaške, srbske in makedonske književnosti. Maribor: Obzorja, 1958.J. Rotar: Književnost in spoznavanje. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1985.–– –– Primož Trubar in južni Slovani. Ljubljana, 1987.–– –– K poetiki angažiranosti sodobne proze. Revija 2000 1988, št. 42/43.M. Šicel: Pregled novije hrvatske književnosti. Zagreb, 1979.J. Skerlić: Istorija nove srpske književnosti. Beograd, 1964.Leposlovno berilo je našteto v študijskem programu za južnoslovanske jezike in literature.

Literatura za makedonsko književnost:T. Šazdov, V. Stojčevska Antić, D. Stefanija, G. Stalev, B. Pavlovski: Makedonska književnost. Zagreb: Školska knjiga, 1988.H. Polenaković: Vo mugrite na slovenska pismenost. Odabrani radovi, I. Skopje: Misla, 1974.–– –– Belila platno Biljana. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1979 (Kondor, 183).G. Pop-Atanasov: Rečnik na starata makedonska literatura. Skopje: Makedonska knjiga, 1989.G. Stalev: Pregled na makedonskata literatura od XIX. vek. Skopje: Kultura, 1963.D. Stefanija: Osla jahaš, osla iščeš. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1982 (Kondor, 201).

Obveznost študenta: izpit.Študenti, ki imajo za drugo smer Hrvaški, srbski in makedonski jezik s književnostmi, predmeta ne vpisujejo.

Normativno in (jezikovno)zvrstno urejanje besedila

Enopredmetni nepedagoški: 60 SDvopredmetni nepedagoški: 30 S


Poglobitev in utrditev skladenjske norme in upovedovalnih pravil glede na pisno in govorno uresničevanje, besedotvornega sistema in besedoslovnega znanja v praksi.Primerjava uresničevanja skladenjske norme (posebej besednega reda, stavčne tipologije, rabe časov itd.) in upovedovalnih pravil v posameznih funkcijskih zvrsteh. Besedotvorna, besedna in frazeološka ustreznost v besedilih posameznih funkcijskih zvrsti. Temeljna načela lektoriranja. Etika lektorskega dela. Lektor in redaktor. Lektura in korektura.

Literatura:J. Dular: Lektoriranje in jezikovna kultura. SSJLK 1986. 61–78.T. Korošec, J. Dular: Slovenski jezik 4. Maribor: Obzorja, 1985. 95–105.E. Kržišnik: Zgoščevalno lektoriranje teletekstov. JiS (1986/87). 18–23.K. Podbevšek: Prekodiranje govorjenega jezika v pisnega (lektorska izkušnja), JiS (1990/91).J. Toporišič: Praktična stilistika. JiS (1966). 81–91.–– –– Slovenski knjižni jezik 2. Maribor: Obzorja, 1966. 171–195.–– –– Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 1976, 21984, 31991. 593–637.B. Urbančič: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1972, 21973.A. Vidovič Muha: Nekatera aktualna vprašanja jezikovne kulture. SSJLK 1991. 17–29.Slovenski jezik v znanosti I, II. Ljubljana: ZIFF, 1986, 1989.Jezikovno razsodišče, 1980–1982. Trst: Založništvo tržaškega tiska, Celovec: Drava, 1984.Slovenščina v javnosti. RK SZDL in Slavistično društvo Slovenije, 1983.Povejmo naravnost. Urednik P. Štefančič. Delavska enotnost, 1985.

53


Jezik na odru, jezik v filmu. Ljubljana: Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1983. Seznanjenost s katerim delom jezikovnega kotičkarstva:J. Gradišnik: Slovenščina za vsakogar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974.–– –– Še znamo slovensko? Celje: Mohorjeva družba, 1981.T. Korošec: Pet minut za boljši jezik. Ljubljana:DZS, 1972.Jezikovno razsodišče, 1980–1982. Trst, Celovec, 1984.V. Gjurin: Slovenščina zdaj! Ljubljana: Art agencija, 1991.J. Sršen: Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1992.


Leksikografija

Enopredmetni nepedagoški: 15 P, 15 S


Namen: Razmejitev pojmov leksikografija – leksikologija. Leksikografska načela. Tipologija slovarjev. Obvestilnost slovarjev. Pregled in kritična ocena slovenskih slovarjev skozi zgodovino. Vsebina: Leksikološki vidiki slovarskih zasnov s poudarkom na strukturalnem tipu slovarjev glede na t. i. sporazumevalni (komunikacijski) tip. Gradivne zbirke kot (so)oblikovalke slovarskih zasnov. Neposredno seznanjanje z vidnejšimi aktualnimi slovenskimi (dvojezičnimi) slovarji. – Slovenski slovarji skozi zgodivino. Analiza problemsko povezane leksike (pojmovno, slovarskokategorialne) v SSKJ in Pleteršnikovem slovarju – preverjanje z računalniškim korpusom FIDA.

Literatura:A. Breznik: Kastelčev latinsko-slovenski slovar. SJ 1, 1938. 55–62.–– –– Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev. ČZN 33, 1938, 17–32, 87–98, 147–165.V. Gjurin: K začetkom slovenskega slovaropisja. SR 34 (1986). 365–392.–– –– Načela sodobnega izrazijskega slovarja. Slovenski jezik v znanosti I, 1986. 151–187.–– –– Ob glasbilih in izvajalcih. SR 31 (1983). 289–318.–– –– Jezikovne slabosti poskusnega snopiča Medicinskega terminološkega slovarja. Medicinski razgledi XV (1976). 225–233.V. Gorjanc: Terminologija novejših naravoslovno-tehničnih strok (ob primeru računalništva in jedrske fizike). Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996. 251–260.J. Stabej: O Kastelec-Vorančevem slovarju. V: M. Kastelec, G. Vorenc: Dictionarium Latino-Carniolicum, 1680–1710. Ljubljana: ZRC SAZU, 1997. 563–575.A. Vidovič Muha: Temeljne prvine zasnove Pleteršnikovega slovarja. SR 43 (1995). 459–469.–– –– Aktualnost slovaropisnih načel Pleteršnikovega slovarja. SSJLK 1994. 99–109.–– –– Normativnost v slovar ujete slovenske besede. Naši razgledi 41 (1992). 10–11.–– –– Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. V: Vprašanja slovarja in zdomske književnosti. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993. (Zbornik Slavističnega društva Slovenije). 35–49.

Obveznost študenta: seminarska naloga, izpit.

Modul Slovenščina kot drugi/tuji jezik

54



Sodobni slovenski knjižni jezik kot drugi/tuji jezik – sociolingvistični vidik

Enopredmetni pedagoški: 30 P 30 SN. N. Namen: Študenti spoznajo posebnost sodobnega slovenskega jezikovnega položaja glede na jezikovni položaj drugod s poudarkom na vlogi standardizacije knjižnega jezika kot narodotvorni in državotvorni prvini.

Vsebina: A – predavanja: Prikaz posebnih sociolingvističnih vidikov slovenščine kot drugega/tujega jezika – slovenščina v zamejstvu, izseljenstvu, zdomstvu; sociolingvistične posebnostih tujih jezikov, primerljivih s slovenščino (glede na število govorcev, gospodarske, kulturne ipd. okoliščine); slovenščina kot jezik z izkušnjo bivanja v večjezični državi ob procesih evropske integracije – oblikovanje jezikovnovedênjskih in širših kulturnih vzorcev iz slovenske izkušnje; B – seminar: Slovenščina v različnih govornih položajih. Zgodovinski pregled govornih položajev; zgodovinski pregled jezikovnih priročnikov s poudarkom na priročnikih za tujce; oblikovanje, izvedba in obdelava anket o statusu slovenščine v različnih specifičnih družbenih okoliščinah.

Literatura:Slovenščina v javnosti. Ur. B. Pogorelec. Ljubljana, 1983.J. Toporišič: Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: DZS, 1991.Jezik in čas. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 1996.Jezik za danes in jutri. Ur. I. Štrukelj. Ljubljana, 1998.Jezik tako in drugače. Ur. I. Štrukelj. Ljubljana, 1993.Dvojezičnost - individualne in družbene razsežnosti. Ur. A. Nećak Lük, I. Štrukelj. Ljubljana,1984.N. Šabec: Half pa pu: the language of Slovene Americans. Ljubljana, 1995.J. Zemljarič Miklavčič: Slovenščina kot drugi/tuji jezik: zgodovina (Od začetkov do 1850). SR (1999). 245–260.


4. letnik

Slovenski knjižni jezik IV:BesedoslovjeSociolingvistika

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 P, 30 S


Namen: spoznavanje slovenskega jezika v realnem komunikacijskem, socialnem in psihološkem kontekstu, predvsem v sodobnosti, z izbranimi temami pa tudi v zgodovini. Študenti, opremljeni z znanjem o sodobni in zgodovinski abstrahirani sistemski podobi slovenskega (knjižnega) jezika iz predmetov prejšnjih letnikov, pri SKJ 4 razvijejo zmožnost analitičnega obravnavanja vsakovrstnih besedil, tako glede njihove jezikovne in oblikovne podobe kot glede njihovega mesta in učinka v komunikacijskih procesih ter družbi. Preko različnih jezikovnih, besedilnih in sporazumevalnih navad začnejo študenti sintetično in

55


razvejeno pojmovati družbene razsežnosti jezika, njegovo raznovrstnost in lestvico simbolnih vlog, ki jih v družbi opravlja. Študenti spoznajo različne sodobne načine bivanja slovenske jezikovne skupnosti, od državne do večjezikovnih v zamejstvu in v izseljenstvu, po drugi strani pa tudi načine sobivanja slovenske jezikovne skupnosti z drugimi jezikovnimi skupnostmi. Seznanijo se tudi z družbenimi vzvodi in postopki ter nosilci uravnavanja jezikovnih vprašanj, od načrtovanja korpusa knjižnega jezika do vprašanj statusa jezika in širšega jezikovnega načrtovanja, ki vključuje tudi šolstvo, ekonomijo in politiko.

Vsebina:BesediloslovjeRazvoj in mesto besediloslovja med drugimi jezikoslovnimi in filološkimi vedami. Definicije in pojmovanja besedila kot osnovne komunikacijske pojavitve in temeljnega predmeta raziskovanja. Znotraj- in zunajbesedilni kriteriji besedilnosti. Pomenska in pragmatična razsežnost besedil. Besedilne vrste, standardizacija in kodifikacija besedilnih vzorcev. Razvijanje receptivne in produktivne besedilne zmožnosti. SociolingvistikaRazvoj in mesto sociolingvistike med drugimi jezikoslovnimi vedami. Komunikacijska in simbolna razsežnost jezika. Jezikovne skupnosti. Jeziki v stiku. Jezikovno načrtovanje in jezikovna politika na državni in meddržavni ravni. Jezik in ideologija. Načini bivanja slovenske jezikovne skupnosti: slovenščina kot državni/manjšinski/izseljenski jezik. Druge jezikovne skupnosti v stiku s slovensko. Slovenščina kot drugi/tuji jezik.

Literatura:BesediloslovjeR. A. de Beaugrande in W. U. Dressler: Uvod v besediloslovje. Ljubljana: Park, 1992. B. Pogorelec: Vloga oblike za razumevanje smisla v Cankarjevi prozi. JiS (1990/91). 133–147. A. Vidovič Muha (ur.): Slovenski jezik v znanosti. ZIFF, 1986. 9–110.V. Gorjanc: Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. SR 46 (1998). 367–388.T. Korošec: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas, 1998.M. Bešter: Tip besedila kot izrazilo sporočevalčevega namena. Uporabno jezikoslovje (1994). 44–52.

SociolingvistikaB. Pogorelec (ur.): Slovenščina v javnosti. Ljubljana: RK SZDL, SD Slovenije, 1983.J. Toporišič: Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana: DZS, 1991.A. Vidovič Muha (ur.): Jezik in čas. ZIFF, 1996.I. Štrukelj (ur.): Jezik za danes in jutri. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1998.I. Štrukelj (ur.): Jezik tako in drugače. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1993.A. Nećak Lük, I. Štrukelj (ur.): Dvojezičnost - individualne in družbene razsežnosti. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1984.


Razvoj slovenskega jezika do 19. stoletjaEnopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 PDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P


Namen predmeta: Slušatelji se ob rokopisnih in tiskanih besedilih stvarno soočajo z razvojem jezikovnih pojavov slovenskega jezika na vseh jezikovnih ravninah. Spoznavajo trajno

56


prisotnost prizadevanj za jezikovno izdelanost in stilistično ustreznost slovenskih obrednih besedil v jezikovnem razvoju od 10. do 16. stoletja, soočajo se s starejšimi in mlajšimi sistemsko pogojevanimi razvojnimi stopnjami (tudi v odvisnosti od nemške in latinske predloge), s stalnicami in spremenljivkami v slovničnih sestavih, prepoznavajo narečno-knjižne, glasoslovno-oblikoslovne, analogične in funkcijske razloge, ki povzročajo preureditev v oblikoslovnih, besedotvornih, besediščnih in skladenjskih sestavih v predknjižnem in knjižnem jeziku do ustalitve sodobne knjižne slovnične zgradbe v 19. stoletju.

Vsebina: Uvod v prikaz razvoja jezika v obdobju slovenskega pismenstva. Namen jezikovne analize najstarejših slovenskih jezikovnih spomenikov. Zgodovinski okvir nastanka. Jezikovna analiza ohranjenega korpusa spomenikov od 10. do 16. stoletja: Brižinski spomeniki, Rateški (Celovški) rokopis, Stiški rokopis, Starogorski rokopis, Černjejski rokopis. Obredni in pravni spomeniki slovenskega jezika. Ostali fragmenti. Vzhodnoslovenski obredni obrazci. Navezava na obdobje protestantizma. Slovnični opis osrednjega knjižnega jezika po besedilih 16. stoletja; primerjanje tega sestava z razvojno mlajšim, delno preurejenim sestavom 17 in 18. stoletja; koroška, vzhodnoštajerska različica in prekmurski knjižni jezik v 18. in 19. stoletju; potek ustalitve in normiranja oblikoslovno-skladenjskega sestava KJ v prvi polovici 19. stoletja; procesi slavizacije in arhaizacije oblikoslovno-skladenjskega sestava v drugi polovici 19. stoletja.

Literatura:F. Ramovš, M. Kos: Brižinski spomeniki. Ljubljana, 1937.F. Grivec: Zarja stare slovenske književnosti. Frižinski spomeniki v zarji sv. Cirila in Metoda. Ljubljana: Ljudska knjigarna, 1942.J. Pogačnik: Brižinski spomeniki. München, 1968. (Oblikoslovne preglednice.)Brižinski spomeniki (znanstvenokritična izdaja). Ljubljana: SAZU, 1992, 1993.Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 10. Ljubljana (1989). (J. Toporišič, V. Cvetko Orešnik, A. Vidovič Muha, E. Dogramadžieva, V. Petračkova, T. Priestly, M. Orožen.)Zbornik Brižinski spomeniki. Ljubljana: SAZU, 1996. (III. Jezikoslovje, 135–331.)I. Grafenauer: Celovški rokopis iz Rateč, podružnice beljaške prafare pri Mariji na Zilji. Razprave SAZU 3 (1958). 1–58.T. Logar, J. Koruza, B. Pogorelec: Starogorski rokopis iz konca 15. stoletja. JiS (1973/1974). 204–211. Še: JiS XX (1974/75). 67–75.Stiški rokopis: Študije. Ljubljana: Slovenska knjiga (Monumenta Slovenica), 1992. J. Rigler: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU, 1968. –– –– Jezikovnokulturna orientacija Štajercev v starejših obdobjih. Razprave o slovenskem jeziku. Ljubljana: Slovenska matica, 1986. 65–94. Zbrani spisi 1. ZRC SAZU, 2001. 347–372.M. Orožen: Poglavja iz zgodovine SKJ (Od Brižinskih spomenikov do Kopitarja). Ljubljana: ZIFF, 1996. –– –– Oblikovanje enotnega SKJ v 19. stoletju. Ljubljana: ZIFF, 1996. B. Pogorelec: Trubarjev stavek. SSJLK 1972. 305–323.–– –– Razvoj slovenskega knjižnega jezika. SSJLK (Dodatek k informativnemu zborniku) 1974. 1–24. –– –– Skladnja pri Dalmatinu in Bohoriču. SSJLK 1984. 233–248. –– –– Pogled na slogovno podobo baročnega besedila. razmerje med zunanjim vtisom in notranjo zgradbo. Obdobja 9, 1989. 349–365. J. Toporišič: Zgodovinska perspektiva nemčevanja pri Trubarju. SSJLK 1987. 5–18.

Gradivo: J. Toporišič, V. Gjurin: Slovenska zvrstna besedila. FF, 1981 ali kasnejša izdaja. Brižinski spomeniki (znanstvenokritična izdaja). Ljubljana: SAZU, 1992, 1993.N. Mikhailov: Jezikovni spomeniki zgodnje slovenščine. Trst: Mladika, 2001.M. Rupel: Slovenski protestantski pisci. Ljubljana, 1966 (Ljubljana, 1934).

57


Faksimilirane izdaje in reprinti del iz 16.–19. stoletja.

Obveznost študenta: ustni izpit (in seminarska naloga za enopredmetne) po 4. letniku.

Slovensko narečjeslovje

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 PDvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 P

Doc. dr. Vera Smole

Namen: Opredelitev narečjeslovja kot veje jezikoslovja, temeljne naloge. Seznanitev z razvojem slovenskega narečjeslovja kot vede (domači in tuji raziskovalci slovenskih narečij, metode in smeri, temeljna dela, temeljni pojmi) in s sodobnim stanjem raziskanosti slovenskih narečij.

Vsebina: Definicija narečjeslovja in njegovih smeri. Temeljna dela (sintetičen opis narečij po narečnih skupinah, monografije o posameznih narečjih ali krajevnih govorih, narečni/jezikovni atlas, vključenost slovenskih narečij v večjezikovne atlase, narečni slovarji posameznih govorov ali narečij, vsenarečni slovar) – dosežki in cilji slovenskega narečjeslovja, deloma v primerjavi z dosežki drugih, predvsem slovanskih narečjeslovij. Zgodovina slovenskega narečjeslovja od prvih omemb narečij (Trubar) prek začetka znanstvenega raziskovanja sredi 19. stoletja (Sreznjevski) do danes (različni centri – šole in ustanove). Pri enopredmetnem študiju še sprotna obdelava konkretnih del posameznih narečjeslovcev in s tem nekaterih narečij.

Literatura:F. Benedik: Vodnik po zbirki narečnega gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA) (Predgovor: K. Kenda - Jež). Ljubljana: Založba ZRC, 1999.Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slovenačkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom. ANU BiH: Sarajevo, 1981.A. V. Isačenko: Narečje vasi Sele na Rožu, 1939.L. Karničar: Die Mundart von Ebriach/Obirsko. Der Obir-Dialekt in Kärnten. Graz, 1986.K. Kenda - Jež, V. Smole: Dosedanje delo in bližnji načrti Mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA). SR 44 (1996), 94–105.T. Logar: Slovenska narečja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1975, 1993 (dopolnjena izdaja, priloga: 4 kasete).–– –– Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ljubljana: Založba ZRC, 1996.G. Neweklowsky: Zur Erforschung der slowenischen Dialekte Kärntens. SR 27 (1979).F. Ramovš: Historična gramatika slovenskega jezika. VIII. Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935.J. Rigler: Južnonotranjski govori. Akcent in glasoslovje govorov med Snežnikom in Slavnikom. Ljubljana: SAZU, 1963.— — Zbrani spisi 1. Jezikovnozgodovinske in dialektološke razprave (ur. V. Smole). Ljubljana: Založba ZRC, 1986. (Predvsem: II Dialektološke razprave, 169–298.)V. Smole: Uvod v slovensko dialektologijo. Del vsebine za predmet ZSD II (skripta). Ljubljana, 2000.L. Tesniere: Les formes du duel en slovene, 1925.I. Tominec: Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar. Ljubljana: SAZU, 1964.J. Toporišič: Slovensko narečjeslovje. V: Portreti, razgledi, presoje. Maribor: Obzorja, 1987.Z. Zorko: Narečna podoba Dravske doline. Maribor: Kulturni forum, 1995.— — Haloško narečje in druge dialektološke študije. Slavistično društvo Maribor, 1998. (Zora 6).

58


P. Zdovc: Die Mundart des südostlichen Jauentales in Kärnten. Lautlehre und Akcent der Mundart der „Poljanci“. Dunaj, 1972.P. Weiss: Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami A–H (poskusni zvezek). Ljubljana: Založba ZRC, 1998.

Obveznost študenta: izpit, za enopredmetni študij še seminarska naloga.

Diplomski seminar iz slovenskega jezika

Enopredmetni in dvopredmetni, pedagoški in nepedagoški: 30 S(Skupaj s 3. letnikom.) Gl. 3. letnik.

Doc. dr. Simona Kranjc, izr. prof. dr. Erika Kržišnik, izr. prof. dr. Irena Orel, doc. dr. Vera Smole, doc. dr. Marko Stabej, red. prof. dr. Ada Vidovič Muha

Obveznost študenta: seminarska naloga ali diplomska naloga.

Sodobna slovenska književnost II

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški, dvopredmetni pedagoški: 60 P, 30 VDvopredmetni nepedagoški: 60 P, 45 V

Dr. Alojzija Zupan Sosič

Namen predmetov: spoznati značilnosti in razvojne tendence sodobne književnosti po zvrsteh, periodični tisk in ostala literarna dogajanja od 1950 naprej.Predmet daje sintetično razvojni pregled čez razvojni lok slovenske proze in dramatike od leta 1950 do neposredne sodobnosti po generacijskih valovih. Zatem sledijo razčlenjevalne interpretacije izbranih pesnikov in besedil, in sicer v obliki obveznih diskusijskih referatov in razprave.

Literatura:Literarna zgodovina:Slovenska književnost 1945–1965. Ljubljana: Slovenska matica, 1967 (I.: Boris Paternu: Lirika; Helga Glušič in Matjaž Kmecl: Proza; II.: Jože Koruza: Dramatika; Franc Zadravec: Literarna esejistika in kritika; Hermina Jug in Marko Kranjec: Biografski in bibliografski podatki).F. Koblar: Slovenska dramatika, 1–2. Ljubljana: Slovenska matica, 1972–73.J. Pogačnik: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo. Trst, 1972 (Kosovelova knjižnica, 5).L. Detela: Povojni slovenski koroški pesniki in pisatelji. Celovec, 1977.J. Kos: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: ZIFF in Partizanska knjiga, 1987.F. Bernik in M. Dolgan: Slovenska vojna proza. Ljubljana: Slovenska, 1988.J. Pogačnik, F. Zadravec et. al.: Slovensko slovstvo I–III, Ljubljana, 1998–2000.

59


Dramatika:Več avtorjev, ODER 57 (pričevanja). Ljubljana, 1988.T. Kermauner: Vračanje mita v sodobni slovenski dramatiki. Ljubljana, 1988.— — Kristus in Dioniz, Razprava o slovenski dramatiki zadnjega pol stoletja. Ljubljana,

1990. — — — Slovenska dramatika – Modeli. Ljubljana, 1998.M. Schmidt – Snoj: Intelektualec na preizkušnji. Ljubljana, 1993.Več avtorjev, Postmoderna in sodobna slovenska dramatika. Ljubljana, 1997.V. Predan: Slovenska dramatika gledališča. Ljubljana, 1996.

Poezija:J. Kos: Slovenska lirika 1950–1980. Ljubljana, 1983.T. Hribar: Sodobna slovenska poezija. Maribor, 1984.D. Poniž: Mlada slovenska poezija sedemdesetih in osemdesetih let. Celovec, 1989.T. Štoka: Prevara ogledala. Ljubljana, 1994.

Obveznost študenta: izpit, za nepedagoške enopredmetne sloveniste je pogoj za pristop k izpitu iz tega predmeta tudi seminarska naloga.

Tipološki pregled slovenske književnosti

Enopredmetni pedagoški, nepedagoški: 30 P

Doc. dr. Irena Novak - Popov

Predmet daje sintetični pregled celotne slovenske književnosti in njene glavne tipološko značilnosti, kar ima za študenta svoj študijski, raziskovalni in tudi pedagoško metodični pomen. Poudarek je na strukturnih posebnostih slovenske književnosti v njenem zgodovinskem razvoju in v njenih konstantah. Sledi ji od njenih začetkov do neposredne sodobnosti, in sicer skozi gledališča kulturnozgodovinske, sociološke, tematske, žanrske in stilne tipologije.

Literatura:B. Paternu: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1989.–– –– Modeli slovenske literarne kritike. Ljubljana: FF, 1989.–– –– Razvoj in tipologija slovenske književnosti. B. Paternu, Pogledi na slovensko književnost, I. 1974. 5–21.–– –– Problem dveh tipov slovenske književnosti. Pogledi I. 23–45.–– –– Tematska kontinuiteta pri uvajanju novih stilov v slovensko pesništvo od baroka do moderne. Pogledi I. 111–158.–– –– Prešernov Krst pri Savici. B. Paternu, France Prešeren in njegovo pesniško delo, II. knj. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977. 83–153.–– –– Nastanek in razvoj dveh proznih struktur v slovenskem realizmu 19. stoletja. Pogledi II. 47–69.–– –– Jenkova filozofska lirika. Pogledi I. 455–484.–– –– Levstikov Martin Krpan med mitom in resničnostjo. SR 26 (1978). 233–252.–– –– Jurčičev Deseti brat in njegovo mesto v slovenski prozi. Pogledi II. 71–95.–– –– Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana. SR 31 (1983). 391–411.–– –– Kersnikove Kmetske slike. Pogledi II. 97–137.–– –– Problem nadrealizma v sodobni slovenski liriki. Pogledi II. 309–357.

60


J. Kos: Slovenska literatura in Srednja Evropa. SR 38 (1990). 11–26.–– –– Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: ZIFF in Partizanska knjiga, 1987.


Diplomski seminar iz slovenske književnosti

Dvopredmetni in dvopredmetni pedagoški in nepedagoški: 60 S

Doc. dr. Aleksander Bjelčevič, izr. prof. dr. Igor Grdina, red. prof. dr. Miran Hladnik, doc. dr. Irena Novak - Popov

Razpisanih je več diplomskih seminarjev, med katerimi dvopredmetniki izberejo enega, enopredmetniki pa dva. Študent mora dokazati, da pozna predmet in metode znanstvenega raziskovanja; usposablja se za strokovno poglobljeno razlago in samostojno presojanje književnih del, vadi se v pisanju strokovnih žanrov (razprava, recenzija, poročilo), se uči tehnik znanstvene argumentacije in kompozicije sporočila, privzgoji pa si tudi samostojnost, doslednost in kritičnost v znanstvenem mišljenju. Pripravi se torej tudi za pisanje diplomske naloge in jo v seminarju predstavi ter zagovarja.Seminar ima glede na specializacijo profesorja, ki ga je razpisal, različno vsebino: starejša slovenska književnost, novejša slovenska književnost in sodobna slovenska književnost.

Obveznost študenta: Študent mora v vsakem od izbranih seminarjev aktivno sodelovati; pripraviti seminarsko nalogo (v pisni obliki in ustni izvedbi) z izjemo seminarja, v katerem prijavi in zagovarja diplomsko nalogo.

Književna didaktika

Enopredmetni in dvopredmetni pedagoški: 30 P, 15 S, 5 H, 1 N

Izr. prof. dr. Boža Krakar - Vogel, asist. mag. Nataša Pirih

Namen: Teoretično in praktično usposabljanje študentov za pouk književnosti pri materinščini v osnovnih in srednjih šolah.

Vsebina: Opredelitev književne didaktike kot interdisciplinarne in uporabne vede o pouku književnosti;naloge književne didaktike na raziskovalni in aplikativni ravni. Sestavine učiteljeve usposobljenosti za poučevanje književnosti – literarno strokovna, splošna pedagoška in književnodidaktična. Didaktična struktura pouka književnosti – temeljni cilji, metode, načela za izbiro in razporeditev vsebin. Književnovzgojni cilji na posameznih stopnjah in vrstah šol. Metode obravnave leposlovja pri pouku. Učiteljeva priprava na pouk: letna priprava, priprava na učno uro. Opazovanje učne ure, kritično razčlenjevanje izvedbe učnih tem in širših poglavij. Načela akcijskega raziskovanja. Ustvarjalno pisanje in pouk književnosti. Preverjanje znanja in sposobnosti pri pouku književnosti. Načini ocenjevanja. Učni načrti za pouk književnosti – tradicija in sodobnost. Berila, učbeniki in priročniki – sestava in uporaba. Avdiovizualna sredstva pri pouku književnosti, možnosti uporabe računalnika. Iz zgodovine slovenske književne didaktike. Povezanost z drugimi predmeti: predmet se povezuje z didaktiko pouka slovenskega jezika in z literarnimi vedami.

Literatura:M. Grosman: Bralec in književnost. Ljubljana: DZS, 1989. 17–32, 33–40.

61


M. Hladnik: Praktični spisovnik, 1994. 7–20, 67–76, 88–90.B. Krakar - Vogel: Skice za književno didaktiko. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 1991.— — Teme iz književne didaktike. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 19972 – in tam navedena literatura.— — Literarna teorija kot sestavina metodičnega sistema šolske interpretacije pri vzgoji kultiviranega bralca. JiS (1995/96).— — Načela prenove pouka književnosti v predmaturitetnih programih. JiS (1996/97).B. Marentič - Požarnik, L. Plut: Kakršno vprašanje, takšen odgovor, 1980.B. Marentič - Požarnik, L. Magajna, C. Peklaj: Izziv raznolikosti. Ljubljana: Educa, 1995. 77–115, 185–202.Slovenščina: Učni načrt (za pouk književnosti). ZRSŠ, 1998: 3. triletje osnovne šole, gimnazije, 3-letne poklicne šole.Veljavna berila in učbeniki za pouk književnosti.

Obveznost študenta: izpit, pedagoška praksa na hospitacijskih šolah (5 hospitacij, 1 individualni nastop – hospitacij lahko kandidat po želji in v dogovoru z mentorjem opravi tudi več).

Strokovno besediloEnopredmetni pedagoški in nepedagoški, dvopredmetni pedagoški: 30 S


Namen: Študenti se seznanijo s položaj in z vlogo slovenščine v znanosti. Na podlagi pridobljenih znanj iz besediloslovja in terminologije pa predmet študente uvaja v (a) kritično vrednotenje slovenskih strokovnih besedil in (b) raziskovalno metodologijo ter v načine pisne in govorne predstavitve izsledkov raziskave.Vsebina: Besediloslovne lastnosti strokovnih, zlasti znanstvenih besedilih s poudarkom na znanstvenih. Posebnosti različnih besedilnih vrst v okviru strokovnih besedil z vidika kriterijev besedilnosti: kohezije, koherence, namernosti, sprejemljivosti, situacijskosti, informativnosti in medbesedilnosti. V drugem delu seminarja je delo študentov vezano na oblikovanje prispevka za strokovno konferenco: od (a) izbire izbire teme, zbiranja gradiva in izbora relevantne literature prek (b) raziskave do (c) oblikovanja besedila in njegove govorne predstavitve v seminarju z usmerjeno diskusijo.

Literatura:U. Ammon: Ist Deutsch noch internationale Wissenschaftssprache? Berlin, New York: Walter de Gruyter, 1998.Advanced in Written Text Analysis. Ur. M. Coulthard. London, New York: Routledge, 1994.Slovenski jezik v znanosti 1, 2. Zbornik prispevkov. Ljubljana: ZIFF, 1986, 1989.V. Gorjanc: Konektorji v slovničnem opisu znanstvenega besedila. SR 46 (1998). 367–388.–– –– Kohezivni vzorec matematičnih besedil. SR 47 (1999). 139–159.N. Jakop, N. Komac, N. Logar, S. Taušič, T. Verovnik, 2001: Nastajanje strokovnih in znanstvenih besedil: med pisanjem in družbenim kontekstom. Ljubljana: Študentska založba.A. Vidovič Muha: Jezikovnosistemske lastnosti strokovnih besednih zvez. SSJLK 1988. 83–95.Jezikoslovna monografija po lastnem izboru.


62


Narečne skupine(ciklično)

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 15 S

Doc. dr. Vera Smole

Namen: S podrobnejšo obravnavo narečij ene narečne skupine razviti zmožnost analize lastnega krajevnega govora ali mestne govorice na vseh jezikovnih ravninah.

Vsebina: Sinhroni opisi posameznih narečnih skupin, narečij in govorov na vseh jezikovnih ravninah, vendar s poudarkom na glasoslovju. Spoznavanje narečjeslovcev in njihovih del, ki obravnavajo posamezne krajevne govore ali narečja iz izbrane narečne skupine. Razvijanje kritičnosti do posameznih metodoloških pristopov in del. Izbira metodološkega pristopa za predstavitev jezikovnih značilnosti določenega krajevnega govora. Ugotavljanje soodnosov med narečnim in knjižnim sistemom. Uporabnost spoznanj za utrjevanje knjižne norme.

Literatura: Različna za vsak cikel posebej; spoznavali jo bomo na predavanjih.


Izbrana poglavja iz zgodovine slovenskega jezika

Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 15 S


Spoznavanje razvojno-razlikovalnih pojavov jezikovne zgradbe na besedilih od Brižinskih spomenikov do moderne. Primerjava na posameznih odlomkih istega ali istovrstnega besedila (npr. v novi zavezi oz. bibliji pri Trubarju, Krelju, Dalmatinu, Hren-Čandku, Kastelcu, Paglovcu, Küzmiču, Japlju, Pohlinu, Wolfu, Lampetu idr., v pridigah: II. BS, načrt pridige, pri Trubarju, Svetokriškem, Rogeriju, Basarju, Attemsu, Glavarju, Pohlinu, Japlju, Slomšku idr., v molitvenih in spovednih obrazcih, verzifikacijah in pesmaricah, strokovnih besedilih ipd.).

Literatura: Gl. pri predmetu Razvoj slovenskega jezika do 19. stoletja.


Spletna besedila z družbenopolitično vlogo

Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 15P 15 S


Namen: Glede na posebnosti elektronskega medija se študenti seznanijo s lastnostmi spletne komunikacije. Opazujejo in kritično presojajo spletna besedila glede na poznavanje lastnosti govorne in pisne komunikacije; na tej podlagi skušajo izgraditi metodološki aparat za opis in vrednotenje spletne komunikacije.

Vsebina: Temeljne lastnosti spletne komunikacije v razmerju do pisne in govorne. Besedilo kot niz nadbesedil (hipertekstov). Različnost spletnih besedil: monološka in dialoška (interakcija v spletu). Vpliv elektronskega medija na oblikovanje besedil. Razmerje med sliko

63


in besedilom v elektronskih medijih. Klasični in spletni časopisi. Mesto in vloga spletnih besedil v sodobni družbi. Vplivanjska vloga spletnih besedil.

Literatura:Hypet/Text/Theory. Ur. G. P. Landow. Johns Hopkins University Press, 1994.M. Javornik: Internet – začetek novega ali ponavljanje starega? SR 46 (1998). 141–152.— — Elektronska komunikacija in prihodnost knjige. Bralna sposobnost ima neomejene možnosti. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2000. 46–52.L. Juh: Elektronski časniki na internetu. Diplomska naloga. Mentorica Manca Košir. Ljubljana: FDV, 1996.T. Korošec: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas, 1998.J. Runkehl, P. Schlobinski, T. Siever: Sprache und Kommunikation im Internet: Überblick und Analysen. Opladen: Westdeutscher Verlag, 1998.A. Škerlep: Komuniciranje v virtualnih svetovih. Časopis za kritiko znanosti (1994). 31– 47.


Jezikoslovne smeri



Namen: Zgodovinski pregled slovenske jezikoslovne misli in njeno mesto v širših (evropskih) okvirih. Predstavitev teoretičnih podstav sodobnega slovenskega (strukturalnega) jezikoslovja.

Vsebina: Slovensko jezikoslovje v evropskem in širšem okviru s poudarkom na 19. in 20. stoletju. Kopitar – Miklošič – Levstik – nastanek moderne slovnice in zasnove modernega slovarja. Vpliv humboldtovskega ontološkega razumevanja različnosti jezikov. Nemška mladogramatična šola – vpliv na slovenski prostor; strukturalne prvine v Miklošičevem besedotvorju. Smeri evropskega psiholingvizma – psihološki vidik interpretacije jezikovnih pojavov: Breznik in njegov "besedni red v govoru". Strukturalizem – evropske in ameriške smeri; vpliv zlasti ženevskega in praškega strukturalizma na slovensko jezikoslovje. Tvorbeno-pretvorbena slovnica – prvine v slovenskem prostoru.

Literatura: M. Križaj - Ortar: Breznikova skladnja v luči tvorbeno-pretvorbene teorije. Obdobja 7 (1986), 507–516. J. Toporišič: Portreti, razgledi, presoje. Maribor: Obzorja, 1987. A. Vidovič Muha: Strukturalistične prvine v slovenskem jezikoslovju prve polovice 20. stoletja (S poudarkom na Voduškovi razpravi iz leta 1932). Obdobja 15 (1994). –– –– O izvoru in delovanju jezika ali teorija sintagme v delih R. F. Mikuša (s predstavitvijo trikotnika Ramovš – Mikuš – Belić). SR 42 (1994). 229–248.–– –– Tvornost razmerja med slovenskim in češkim jezikoslovjem 20. stoletja. SSJLK 1996. 77–85.–– –– Breznikov jezikoslovni nazor v njegovi razpravi o besednem redu. SR 41 (1993). 497–507.–– –– Besedotvorna tipologija "novoslovenskega" gradiva pri Miklošiču. Miklošičev zbornik (Obdobja 13), 1992. 173–193. –– –– Družbeno-politični vidik normativnosti v slovanskih jezikih. SR 46 (1998). 95–116.–– –– Slovnice slovenskega jezika. V: Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana: MK, 1998. 79–81.

64



Psiholongvistika

Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 P


Namen: Študenti se seznanijo z osnovnimi poglavji iz psiholingvistike.

Vsebina: Elementi psiholingvistike: značilnosti jezikovnega signala, dejavniki učenja jezika, procesi in modeli v psiholingvistiki). Psiholingvistična teorija razumevanja jezika. Opis postopkov procesa razumevanja izrekov po ravninah, od zaznave, ki je predstopnja v procesu razumevanja jezika, do prepoznavanja, razčlenjevanja (ali skladenjske interpretacije), sematnične in pragmatične interpretacije besedila. Mentalni leksikon. Napake pri tvorjenju izrekov.

Literatura:M. Garman: Psycholinguistics. (Cambridge Textbooks in Linguistics). Cambridge: CUP, 1990.A. Garnham: Psycholinguistics. Central topics. London, New York: Routledge, 1985.S. Kranjc: Posrednost in neposrednost v otrokovem govoru. V: Štrukelj, I. (ur.): Jezik za danes in jutri. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje, 1998. 248–257.— — Psiholingvistika na Slovenskem. V: Jan, Z. (ur.): Zbornik zborovanja slavistov v Celju. Ljubljana, 2000.


Besedilna fonetika

Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 S

Asist. Hotimir Tivadar

Namen: Študenti se na uvodnih urah seznanijo z analizo (in tudi tvorjenjem) različnih govorjenih besedil (stilistika govorjenih besedil), seznanijo se z njihovo funkcionalnostjo in strukturiranostjo, s fonetičnimi značilnostmi medijskega govora, različnimi tipi govorcev v raznih govornih položajih; pri tem obnovijo svoje glasoslovno- besediloslovno znanje. To teoretično-praktično znanje potem uporabijo pri pripravi in predstavitvi samostojne seminarske naloge.

Vsebina: Analiza govorjenih besedil z vidika prozodičnih značilnosti govora (naglasno-intonacijska problematika), členjenje besedil in razmerje do pisnih besedil, uresničevanje pravorečne norme v realnih javnih besedilih, ustreznost (upo)rabe jezikovnega koda v konkretnih govornih položajih (problematika narečij in pogovornega jezika), vpliv registra, barve glasu in ostalih individualnih značilnosti govorca na percepcijo govorjenega besedila … V seminarske ure je vključena tudi ustna predstavitev seminarske naloge in diskusija ob predstavljeni temi. Teme si študenti lahko glede na dano vsebino samostojno izberejo.

Literatura:J. Toporišič: Slovenska slovnica (poglavje o glasoslovju, poglavja o stavčni in besedilni fonetiki). Ljubljana: Založba Obzorja, 2000.

65


D. Hirst, A. Di Cristo: Intonation Systems (A Survey of Twenty Languages). Cambridge University Press, 1998.I. Škarić: V iskanju izgubljenega govora (prevod). Ljubljana: Pravljično gledališče, 1996.I. Škarić, D. Brozović idr.: Povijesni pregled, glasovi i oblici hrvatskoga književnog jezika (fonetično-fonološki del). Zagreb: HAZU, 1991.R. Šuštaršič: Naglas in poudarek v angleščini in slovenščini. Ljubljana, 1995.A. Skubic: Klasifikacija funkcijske zvrstnosti in pragmatična definicija funkcije. JiS (1995). 155–186. K. Podbevšek: Govorna organiziranost umetnostnega besedila: poskus zvočnega razbiranja zapisanega besedila. JiS (1992/93). 69–82.Kolokvij o umetniškem govoru. Ljubljana: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Katedra za odrski govor in umetniško besedo, 2000.

Dodatna literatura bo dana glede na konkretno seminarsko temo.


Struktura literarnega besedila – verz


Doc. dr. Aleksander Bjelčevič

Študenti se bodo izmenično seznanjali z verzologijo in naratologijo. Opremljen z metodami analize pesniških besedil bo študent po izpitu znal izpeljati elementaren metrični opis klasičnega slovenskega silabotoničnega in toničnega verza, kakršen se je oblikoval do ekspresionizma. Študenti se bofo naučili določati mesto jezikovnih elementov v verzu (naglasov, besed – klitik in ortoton –, naglasnih enot, medbesednih in medtaktovnih mej, stavka) in njihovo verzotvorno funkcijo. Naučili se bodo, kako se pride do pojma meter in kakšne so njegove realizacije (naglasna realizacija krepkih in šibkih verznih položajev, stalne medbesedne meje, klavzula, stavčna in verzna intonacija). Pri naratologiji bodo obravnavali temeljne naratološke pojme pripovedovalec, pripovedna perspektiva, prostor, čas pripovedovanja in čas dogajanja, seznanili se bodo s tipologijo oseb in tipologijo dogodkov, naučili se bodo ločevati med zunaj- in znotrajpripovednimi elementi (avtorja od pripovedovalca, bralca od naslovljenca). Vse te kategorije bodo za potrebo seminarskih referatov odkrivali v konkretnih slovenskih besedilih in se priučili praktični naratološki analizi.

Obvezna literatura: T. Pretnar: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ur. Aleš Bjelčevič. Ljubljana: ZIFF, 1997. Kakšen od učbenikov naratologije (Seymour Chatman, Boris Uspenski, Gerald Prince, Uvod u naratologiju (ur. Zlatko Kramarić) ipd.; ostala literatura bo priporočena na predavanjih).

Priporočena literatura za verzologijo: S. Petrović: Stih. Uvod u književnost: Teorija, metodologija. Ur. Zdenko Skreb, Ante Stamać. Zagreb: Globus, 1986 (cetrta izdaja). – Oris temeljnih pojmov. M. R. Mayenowa: Poetyka teoretyczna: zagadnienia jêzyka, poglavje VII: Wiersz i proza. Wroclaw, Varsava itd: Ossolineum, 1972 ali 1979. – Zahteven oris temeljnih pojmov. A. V. Isačenko: Slovenski verz. – Oris temeljnih pojmov s primeri predvsem iz Prešerna. Slowiañska metryka porównawcza I–VI. Wroclaw, Varšava itd.: Ossolineum, 1978–1996. – Temeljno delo primerjalne slovanske metrike; obsega ritmični slovar, skladenjsko

66


organizacijo, semantiko verznih oblik, verz prevoda, sonet v slovenskem, češkem, poljskem, bolgarskem, srbskem in hrvaškem ter ruskem verzu.

Slovarji: Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit, 1985. Slownik terminów literackich. Wroclaw, Varsava itd.: Ossolineum, 1988.


Struktura literarnega besedila – proza

Enopredmetni pedagoški in nepedagoški: 30 P Dr. Alojzija Zupan Sosič

Predmet seznanja študente z značilnostmi proznih besedil. Najprej predstavi tri temeljne ubeseditvene oz. upovedovalne načine: pripoved, opis, govor ter prehode med njimi. Pri pregledu pripovednih elementov – zgodbe, pripovedovalca, perspektive, literarne osebe, prostora in časa – upošteva njihove bistvene in splošne zakonitosti. Teoretična osnova – ubeseditveni načini in pripovedni elementi – je vpeta v novejše svetovne tokove, načine in metode raziskovanja (naratologija, post/strukturalizem, genologija, recepcijska estetika, semiotika, novi historicizem, ženske študije, teorije medbesedilnosti in sodobnega besediloslovja). Terminološko in analitično zaledje pomaga natančneje spoznati naslednja prozna besedila: črtica, novela, kratka zgodba, pravljica, pripovedka, povest, esej, ep, roman. Največ predavanj se posveča najobsežnejši in najbolj sinkretični literarni vrsti: romanu. Študenti spoznajo različne romaneskne žanre: zgodovinski, znanstvenofantastični (anti/utopični), kriminalni, potopisni, družbenokritični, ljubezenski, pravljični roman. Vzporedno s teoretičnim pregledom poteka predstavitev konkretnih (in tipičnih) literarnih besedil ter analiza »ponazoritvenih« pripovednih vrst glede na ubeseditvene načine in pripovedne prvine.

Literatura:M. Bahtin: Teorija romana. Prev. D. Bajt. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.V. Biti: Pojmovnik suvremene književne teorije. Zagreb: Matica hrvatska, 1997.V. Biti (ur.): Suvremena teorija pripovijedanja. Zagreb: Globus, 1992.W. C. Booth: The rhetoric of fiction. Chicago: The university press, 19914.M. Bradbury: Towards a poetics of the novel. V: Possibilities. Essays on the state of the novel. London: Oxford university press, 1973.J. Culler: Poetika romana. Književnost (1982). 1840–1853.M. Currie: Postmodern narrative theory. New York: St. Martin's press, 1998.M. Fludernik: Second-person narrative as a test for narratology: The limits of realism. Style (1994). 445–479.A. Goljevšček: Pravljice, kaj ste? Ljubljana: Mladinska knjiga, 1991. (Zbirka Kultura).G. von Graevenitz: Die Setzung des Subjekts. Untersuchungen zur Romantheorie. Tübingen: Max Niemeyer Verlag, 1973.M. Hladnik: Povest. Ljubljana: DZS, 1991. (Literarni leksikon 43).— — Temeljni problemi zgodovinskega romana. SR 43 (1995). 1–12 in 183–200.— — Trivialna literatura. Ljubljana: DZS, 1983. (Literarni leksikon 21).D. Horvat: Umjetnička bajka – pokušaj genološkog određenja. Umjetnost riječi (1986). M. Juvan: Intertekstualnost. Ljubljana: DZS, 2000. (Literarni leksikon 45).J. Kernev - Štrajn: Naracija in argumentacija v luči analize kulture. Primerjalna književnost (1998). 111–116. M. Kmecl: Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.M. Kordigel: Znanstvena fantastika. Ljubljana: DZS, 1994. (Literarni leksikon 41).

67


A. Koron: O uvodih v naratologijo. Primerjalna književnost (1988). 51–63.J. Kos: Postmodernizem. Ljubljana: DZS, 1995. (Literarni leksikon 43).— — Roman. Ljubljana: DZS, 1983. (Literarni leksikon 20).D. Lodge: The art of fiction. Harmondsworth: Penguin books, 1992.K. Nemec: Pripovijedanje i refleksija. Čakovec, 1988.G. Peleš: Lik i ličnost: ili o odnosu književne i izvanknjiževne zbilje. Umjetnost riječi (1977). 153–163.S. Rimmon - Kenan: Narrative fiction. Contemporary poetics. London in New York: Routledge, 19998.P. Stockwell: The poetics of science fiction. London: Longman, 2000.Uvod u naratologiju. Zbornik tekstova. Ur. Zlatko Kramarić. Čakovec, 1989.T. Virk: Strah pred naivnostjo. Ljubljana: Literarno-umetniško društvo Literatura, 2000. (Zbirka Novi pristopi).A. Zupan Sosič: Poti k romanu. Žanrski sinkretizem najnovejšega slovenskega romana. Primerjalna književnost (2001). 71–83.


Struktura literarnega besedila – drama Enopredmetna pedagoška in nepedagoška: 30 P

N. N.

Predmet seznanja študente s specifičnimi lastnostmi dramskih besedil, jih primerja z drugimi literarnimi vrstami ter se sprašuje o razmerju med dramo kot literarnim besedilom in gledališko predstavo. Na kratko bodo predstavljeni najpomembnejši slovenski in tuji gledališki teoretiki ter njihove najodmevnejše ugotovitve. Študenti bodo dobili vpogled v zakonitosti posameznih dramskih zvrsti in žanrov. Večji del predavanj in študijske literature pa seznanja študente s poglavitnimi tradicionalnimi in sodobnimi pojmi za analizo dramskega besedila (dramsko dejanje, dramska oseba, lik in značaj, čas in prostor, gradnja drame, sintetična in analitična drama, zaprta in odprta forma v drami, aktantski modeli, glavni in stranski tekst …) in nekaterih sestavin gledališke predstave (scena, luč, glasba, kostumi, maska, odrski jezik, režiserjeva interpretacija …), kar bodo študenti odkrivali na konkretnih slovenskih dramskih besedilih, predviden pa je tudi skupen ogled dramske predstave, ki mu bo sledila analiza in diskusija.

Literatura:Aristotel: Poetika (prev. in op. K. Gantar). Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982.A. Inkret: Drama in gledališče (Literarni leksikon, zv. 29). Ljubljana: DZS, 1986.J. Kos: K vprašanju o bistvu komedije. SR (1997). 293–305.— — K vprašanju o bistvu tragedije. Primerjalna književnost (1996). 1–16.L. Kralj: Teorija drame (Literarni leksikon, zv. 44). Ljubljana: DZS, 1998.P. Pavis: Gledališki slovar (Knjižnica MGL, zv. 124). Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1997.D. Poniž: Tragedija (Literarni leksikon, zv. 42). Ljubljana: DZS, 1994. — — Komedija in mešane dramske zvrsti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.

Obveznosti študenta: izpit.

Ustno slovstvo


68


Doc. dr. Marija Stanonik

Namen predmeta je dvojen: 1. Utemeljiti slovstveno folkloro – v razmerju do literature – ne le kot primarno, ampak tudi specifično besedno ustvarjalnost, obstoječo še danes. Medtem ko literturo konstituirajo tehnični tip komunikacije, nadrejenost estetske funkcije drugim in inovacija, so kriteriji za slovstveno folkloro: naravni tip komunikacije, navzočnost estetske funkcije poleg drugih in tradicijskost. Od tod sinkretičnost slovstvene folklore, ki terja, da jo obravnavamo interdisciplinarno. 2. Zarisan teoretični tloris je podlaga za sistematiko lastnosti in posebnosti slovstvene folklore skozi čas na slovenskih tleh od srednjega veka do danes, praviloma z vidika motivike, posameznih žanrov in funkcij.

Predmetna snov: Terminologija; jezik / slovstvena folklora / literatura; komplementarnost slovstvene folklore (tekst, tekstura, kontekst); žanrski sistem in poetika slovstvene folklore; folkloristična tekstologija. Empirična vprašanja: inventarizacija, klasifikacija in redakcija gradiva; interpretacija njegovih najvišjih dosežkov. Slovstvena folklora v srednjem veku, reformaciji, protireformaciji in baroku, razsvetljenstvu, romantiki, realizmu, moderni, ekspresionizmu, socialnem realizmu, med drugo svetovno vojno in v -izmih po drugi svetovni vojni – vedno v razmerju do sočasnih literarnih pojavov. Stilizacija literature s pomočjo folkloremov.

Zbirke:J. Kelemina (ur.): Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva. Družba sv. Mohorja, 1930. A. Bolhar (ur.): Slovenske narodne pravljice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1952 in ponatisi.M. Matičetov (ur. ): Zverinice iz Rezije. MK & ZTT, 1973.M. Stanonik (ur.): Glasovi (knjižna zbirka folklornih pripovedi iz posameznih slovenskih pokrajin). Ljubljana: Kmečki glas (doslej je izšlo v njej 20 knjig).–– –– "Bog je Slovenijo nazadnje ustvaril". Društvo slovenskih pisateljev, 1999.V. Novak (ur.): Slovenske ljudske molitve. Družina, 1983.D. Petkovšek: Slovenske uganke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978.E. Bojc: Pregovori in reki na Slovenskem. Ljubljana: DZS, 1974.F. Černigoj: Nace ima dolge tace. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1996.

Literatura:M. Stanonik: Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1990, 19932.–– –– Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS, 1999 (Klasje).


Besedilnovrstno urejanje besedila

Enopredmetni nepedagoški: 30 S


Vprašanje besedilne koherence. Lektoriranje neumetnostih in neumetnostnih besedil, lektoriranje prevodov; lektoriranje zapisanih govorjenih besedil in besedil, pripravljenih za govor (npr. radijska besedila).

Literatura:J. Dular: Lektoriranje in jezikovna kultura. SSJLK 1986. 61–78.T. Korošec, J. Dular: Slovenski jezik 4. Maribor: Obzorja, 1985. 95–105.

69


E. Kržišnik: Zgoščevalno lektoriranje teletekstov. JiS (1986/87). 18–23.K. Podbevšek: Prekodiranje govorjenega jezika v pisnega (lektorska izkušnja), JiS (1990/91).J. Toporišič: Praktična stilistika. JiS (1966). 81–91.–– –– Slovenski knjižni jezik 2. Maribor: Obzorja, 1966. 171–195.–– –– Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 1976, 21984, 31991. 593–637.B. Urbančič: O jezikovni kulturi. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1972, 21973.A. Vidovič Muha: Nekatera aktualna vprašanja jezikovne kulture. SSJLK 1991. 17–29.Slovenski jezik v znanosti I, II. Ljubljana: ZIFF, 1986, 1989.Jezikovno razsodišče, 1980–1982. Trst: Založništvo tržaškega tiska, Celovec: Drava, 1984.Slovenščina v javnosti. RK SZDL in Slavistično društvo Slovenije, 1983.Povejmo naravnost. Urednik P. Štefančič. Delavska enotnost, 1985.Jezik na odru, jezik v filmu. Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega, 1983. Seznanjenost s katerim delom jezikovnega kotičkarstva:J. Gradišnik: Slovenščina za vsakogar. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974.–– –– Še znamo slovensko? Celje: Mohorjeva družba, 1981.T. Korošec: Pet minut za boljši jezik. Ljubljana: DZS, 1972.Jezikovno razsodišče, 1980–1982. Trst, Celovec, 1984.V. Gjurin: Slovenščina zdaj! Ljubljana: Art agencija, 1991.J. Sršen: Jezik naš vsakdanji. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1992.


Pomenoslovje

Dvopredmetni nepedagoški: 30 P


Definiranje predmeta. Slovenistično pomenoslovno izročilo. Razmerje med pomensko in izrazno stranjo jezikovnih znakov. Razmerje med pomenom in zunajjezikovno dejanskostjo (pomen – referenca). Pomen in smisel. Meja med semantiko in pragmatiko. Strukturalno pomenoslovje (teorija pomenskih polj, pomenska razmerja v besedišču). Tvorbeno pomenoslovje. Prototipičnopomenoslovni pristop (kognitivna semantika).

Literatura:M. Golden: O jeziku in jezikoslovju. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje, 1996. 202–239.O. Kunst - Gnamuš: Pomenska struktura povedi. PI, 1981. J. Müller: Pomenske skupine in pomenska zgradba besed. SSJLK 1980.J. Orešnik: Formalizacija semantičnih definicij najmanjših jezikovnih enot s pomenom. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. IJS (Poročilo P-277) 1972. 37–45.–– –– Formalizacija stavčnih pomenov. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. IJS (Poročilo P-277) 1972. 46–54.–– –– T. i. "presupozicije" v semantiki naravnih jezikov. Problemi semantike, sintakse in obravnave tekstov. IJS (Poročilo P-277) 1972. 55–67.SSKJ I (Uvod). SAZU, DZS, 1970, IX–XXIV.J. Toporišič: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja, 1976, 21984, 31991, 42000.–– –– Pomenski ustroj stavka. JiS (1975/76). 213–222.–– –– O strukturalnem določanju besednih pomenov. Linguistica (1980).–– –– Strukturalno pomenoslovje besed. SSJLK 1981. 95–112.A. Vidovič - Muha: Slovnična obvestilnost Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Zbornik Slavističnega društva Slovenije, 1993. 35–51.

70


–– –– Slovensko leksikalno pomenoslovje: Govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut FF, 2000.


Ustvarjalno pisanje

Enopredmetni nepedagoški: 30 P, 30 VDvopredmetni nepedagoški: 30 S

Asist. dr. Peter Svetina, N. N.

Namen: Študenti urijo jezikovno kompetenco, dobijo pregled literarnih žanrov in oblik in vpogled v postopke ustvarjanja literarnega besedila; na tej podlagi sami izoblikujejo lastna literarna besedila.Vsebina: jezikovne vaje (iz zvočne, pomenske, stilske podobe jezika); študij literarnih žanrov in oblik; študij literarnih postopkov pri izbranih avtorjih; izbira snovi in motiva (reflektiranje izvenjezikovne danosti); pisanje literarnega besedila.

Literatura (splošna):Šola kreativnega pisanja. Ur. Andrej Blatnik. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1996.M. Novak Kajzer: Kako pišejo. Ljubljana: Mihelač, 1993.M. Hladnik: Praktični spisovnik. Ljubljana: FF, 1997.B. A. Novak: Oblike srca. Ljubljana: Modrijan, 1997.S. Trdina: Besedna umetnost, 2. Ljubljana: MK, 1978.M. Blažič: Kreativno pisanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport, 1992.

(ter študije in leposlovna besedila ob posameznih literarnih žanrih in oblikah).


Modul Slovenščina kot drugi/tuji jezikOdločitev za modul pomeni obvezno izbiro vseh vsebin modula. Z izbiro modula se v celoti nadomestijo izbirni predmetni stebra D v 4. letniku.

Jezikovna zmožnost

Enopredmetni pedagoški: 30 P, 30 S

N. N.

Namen: Študenti spoznajo glede na druge jezike za slovenščino, predvsem za knjižni jezik, relevantne posebnosti, jih znajo uporabiti v smislu protistavne in primerjalne interpretacije. Spoznajo različne vidike usvajanja slovenščine kot drugega/tujega jezika

Vsebina: A – predavanja: Prepoznavnost slovenskega knjižnojezikovnega sistema tako na ravni pomenske kot izrazne strukturiranosti glede na druge jezike (slovanske, neslovanske, indoevropske). Funkcijskozvrstna stilistika. Komunikacijski vidiki slovenščine z upoštevanjem specifičnih pragmatičnih okoliščin. – Dinamika jezikovne zmožnosti pri usvajanju tujega jezika glede na materni jezik, stopnjo znanja slovenščine, starost, izobrazba, pa tudi

71


okoliščine usvajanja jezika; B – seminar: Jezikovna zmožnost tujcev glede na različne vidike, npr. čas, lektorska stopnja, materni jezik, strokovni interes, psihološka, socializacijska idr. podoba anketiranca; različne strukturne prvine jezika.

Literatura:Jezik za danes in jutri. Ur. I. Štrukelj. Ljubljana, 1998. Kontrastivna analiza.Skripta 3. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ur. M. Bešter. Ljubljana, 1999.Slovenski jezik. Ur. A. Vidovič Muha. Opole, 1998.Uporabno jezikoslovje. Ur. I. Štrukelj. Ljubljana, 1989. Učenje jezika.I. Ferbežar: Merjenje in merljivost v jeziku (Na stičišču jezikoslovja in psihologije: nekaj premislekov). SR 47 (1999). 417–436. T. Korošec: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana, 1998.A. Vidovič Muha: Skadenjska tipologija zloženk slovenskega knjižnega jezika (Ob kontrastivni naslonitvi na nemške zloženke) SR 36 (1988). 181–193.–– –– Čas in prostor, ujeta v slovenski slovar 20. stoletja (Poudarek na komunikacijskem vidiku Slovarja slovenskega knjižnega jezika). SSJLK 1999. 7–26.


Didaktika slovenščine kot drugega/tujega jezika

Enopredmetni pedagoški: 15 P, 15 S, 5 H, 2 N

N. N.

Namen: Študenti spoznajo posebnosti in zakonitosti poučevanja slovenščine kot drugega/tujega jezika glede na različne ciljne skupine sprejemnikov. V skladu s temi spoznanji pri vajah in nastopih razvijejo svojo zmožnost tovrstnega poučevanja

Vsebina: A – predavanja: Spoznavanje teorije slovenščine kot tujega jezika: cilji, metode, načela za izbiro vsebin pri učenju tujega jezika, priprava na učno uro, učni načrti, učbeniki, učna sredstva itd.; B – seminar: Analiza hospitacij. Povezovanje teoretičnih in praktičnih spoznanj.

Literatura:Skripta 1. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ur. M. Bešter. Ljubljana, 1997.Skripta 2. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ur. M. Bešter. Ljubljana, 1998.Skripta 3. Zbornik za učitelje slovenščine kot drugega/tujega jezika. Ur. M. Bešter. Ljubljana, 1999.L. Črnivec: Pouk slovenščine kot tujega jezika. JiS (1996/97). 259–278.I. Ferbežar: Jezikovno testiranje pri pouku slovenščine kot drugega jezika. Teoretični okvir: prva spoznanja. JiS (1996/97). 279–292. A. Markovič, N. Pirih: Seminar in delavnica Tujejezično učbeniško gradivo in aplikacija na slovenščino. JiS (1996/97). 293–306.

M. Pavičić: O sodobnih učbenikih slovenskega knjižnega jezika za tujce. SSJLK 1995. 21–33.

M. Pezdirc: Umetnostna besedila pri pouku slovenščine kot drugega/tujega jezika. JiS (1997/98). 211–226.

72


M. Smolić, N. Pirih: Predstavljanje dežele v učbenikih in tečajih slovenščine kot drugega/tujega jezika. SSJLK 1998. 171–186.J. Toporišič: Slovenščina kot tuji jezik. Družbenost slovenskega jezika. Ljubljana, 1991. 63–75.J. Zemljarič Miklavčič: Slovenščina kot drugi/tuji jezik: zgodovina (Od začetkov do 1850). SR 47 (1999). 245–260.

Obveznost študenta: 5 hospitacij, 2 nastopa, izpit.

73

1slovlit.ff.uni-lj.si/slovjez/ects_slo.doc · web view · 2002-05-30–– –– performativni...

Documents