Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta

Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo

Verodostojnost in kvaliteta spletno dostopnih

informacij

Mentor: dr. Jure Dimec Lea Očko Katja Emeršič

December, 2008

2

Povzetek

Seminarska naloga se ukvarja s področjem preverjanja kvalitete in verodostojnosti spletnih

strani in informacij, ki se nahajajo na teh spletnih straneh. Na spletu se namreč nahaja

ogromno strani, katerih kvaliteta je lahko velikokrat vprašljiva. Zato so v nalogi predstavljeni

osnovni kriteriji, s katerimi si lahko pomagamo, kadar želimo ugotoviti, kako kvalitetna in

verodostojna je določena spletna stran. Ti kriteriji so: avtorstvo, veljavnost, objektivnost,

URL naslov, struktura in navigacija, vsebina in poznavanje literature, povezave in viri,

funkcija in namen. Poleg tega je narejen tudi pregled kriterijev po določenih tipih spletnih

strani: politične, poslovne, informacijske, osebne, spletne strani z novicami in spletne strani o

zdravju.

3

Kazalo

Uvod ....................................................................................................................................... 4

1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani.................................................. 5

2. Osnovni kriteriji ............................................................................................................. 5

2.1. Avtorstvo................................................................................................................ 5

2.2. Veljavnost............................................................................................................... 6

2.3. Objektivnost ........................................................................................................... 6

2.4. URL naslov ............................................................................................................ 7

2.5. Struktura in navigacija ........................................................................................... 7

2.6. Vsebina in poznavanje literature ............................................................................ 8

2.7. Povezave in viri ...................................................................................................... 9

2.8. Funkcija in namen .................................................................................................. 9

3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih strani ............................ 9

3.1. Politične spletne strani ........................................................................................... 9

3.2. Poslovne spletne strani ......................................................................................... 10

3.3. Spletne strani z novicami ..................................................................................... 11

3.4. Informacijske spletne strani ................................................................................. 12

3.5. Osebne spletne strani............................................................................................ 13

3.6. Spletne strani o zdravju ........................................................................................ 14

4. Zaključek .................................................................................................................. 16

Viri ................................................................................................................................... 17

Kazalo slik:

Slika 1: Politična spletna stran ................................................................................................. 10

Slika 2: Poslovna spletna stran................................................................................................. 11

Slika 3: Spletna stran z novicami ............................................................................................. 12

Slika 4: Informacijska spletna stran ......................................................................................... 13

Slika 5:Osebna spletna stran .................................................................................................... 14

Slika 6: Spletna stran o zdravju................................................................................................ 15

4

Uvod

Današnji tempo življenja nam ne omogoča, da bi vedno preverjali informacije ali da bi

poiskali najbolj relevantne vire, poiskali knjige v knjižnici ali pregledali znanstvene revije.

Velikokrat se pri iskanju podatkov in informacij zatečemo na svetovni splet. Ta nam ponuja

ogromne količine podatkov in informacij, ki pokrivajo najrazličnejša področja. Lahko iščemo

po bazah podatkov, po različnih znanstvenih revijah, lahko pa tudi najdemo nekvalitetne

spletne strani. Zato se moramo zavedati, da podatki niso vedno preverjeni in niso vedno

kvalitetni. Lahko so celo namerno zavajujoči. Kadar potrebujemo preverjene informacije

moramo zato nekaj pozornosti nameniti tudi oceni vira, kjer smo informacije našli (npr.

spletna stran) in oceni vsebine dokumenta. Posebej pri študijskem in znanstvenem delu

nepreverjene informacije ne morejo in ne smejo biti uporabljene.

Prav zato je v seminarski nalogi predstavljenih nekaj kriterijev, s pomočjo katerih lahko

preverimo, kako kvalitetna je določena spletna stran in predstavljene informacije na njej.

Predstavljeni so tudi posebni kriteriji za različne tipe spletnih strani, saj se spletne strani med

seboj lahko kar precej razlikujejo glede na področje, ki ga obravnavajo.

5

1. Preverjanje verodostojnosti in kvalitete spletnih strani

Internet je bil ustvarjen z namenom, da zagotavlja neomejeno izmenjavo informacij. Ne

obstajajo nobena pravila ali standardi, ki bi določali tip informacij ali določeno kvaliteto

informacij, ki se objavljajo na spletu. Spletne strani lahko vsebujejo resnične ali neresnične

podatke, mnenja, ideje, propagando in oglase. Vsakdo, ki zna ustvariti spletno stran ali

nekomu plača, da jo naredi, lahko objavi informacije na internetu. Vsakdo lahko izbere temo,

o kateri bo pisal ter tudi način, na katerega bo pisal o tej temi hkrati pa tudi obsežnost (Greer,

et.al, 1999). Zaradi tega se pojavi problem verodostojnosti in kvalitete teh informacij.

Poleg tega spletne strani niso podvržene nobenemu načinu preverjanja vsebine, kot je to

praksa pri informacijah, obljavljenih v knjigah. Knjige gredo skozi proces nabave v knjižnici,

kjer se ugotavlja, kako kakovstno je besedilo. Že pred tem se besedila ocenjuje in selekcionira

v založbi, kjer se odloča, kaj se bo sploh objavilo. Vsi ti mehanizmi naj bi omogočili, da v

javnost pridejo samo kvalitetne informacije (Greer, et.al, 1999).

Prav zaradi raznolikosti objav na spletu in ogromnega obsega informacij, je potrebno, da

znamo ugotoviti, katere informacije so kvalitetne in dovolj verodostojne, da jim lahko

zaupamo. Sploh kadar iščemo s spletnimi iskalniki ne moremo slepo zaupati njihovi izbiri

prvih nekaj zadetkov kot izbiri najkvalitetnejših informacij. V nadaljevanju so zato

predstavljeni določeni kriteriji, ki nam pomagajo oceniti, katerim spletnim stranem lahko

zaupamo.

2. Osnovni kriteriji

2.1. Avtorstvo

Avtorstvo je eden izmed glavnih kriterijev, ki se uporablja pri ocenjevanju kvalitete spletne

strani. Kadar želimo poiskati in uporabiti informacije z določeno mero kritičnosti, želimo

oz.moramo poznati iz kakšnega okolja izhaja avtor oz. če mu lahko zaupamo. Tako lahko

uporabimo naslednje filtre:

• Avtor je poznan in priznan na področju, s katerim se ukvarjamo

• V primeru, da avtorja ne poznamo, pogledamo naslednje:

• Avtorja pozitivno omenjajo drugi avtorji, ki jih poznamo oz. cenimo,

• Povezavo do določenega avtorja smo našli na spletni strani ali v dokumentu, ki mu

zaupamo,

• Na spletni strani, kjer se nahaja dokument, se nahajajo tudi biografski podatki o

avtorju, ki vključujejo njegov položaj in naslov ali pa se na tej spletni strani nahaja

6

povezava do te podatkov. S tem lahko preverimo, ali lahko temu avtorju zaupamo

(Kirk, 1996).

• V primeru, da avtor ni naveden, je potrebno pogledati, katera agencija ali organizacija

je odgovorna za vsebino spletne strani. Če je objavljen samo naslov elektronske pošte,

to ni dovolj, da bi lahko samo na podlagi tega zaupali vsebini (Evaluating..., 2008).

• Pomemben podatek je tudi to, kdo osvežuje vsebino spletne strani – ali to počne avtor

ali kdo drug,

• Preverimo lahko tudi, ali je določen avtor objavil ali izdal tudi še kaj drugega (Byrne,

2000).

2.2. Veljavnost

Veljavnost se nanaša na samo aktualnost informacij. V tiskanih dokumentih je datum objave

prvi pokazatelj aktualnosti. Za nekatere vrste informacij veljavnost ni vprašanje: avtorstvo ali

zgodovinska vrednost je pomembnejše. Za številne druge vrste podatkov pa je veljavnost

izjemno pomembna, prav tako je pomembno redno obnavljanje podatkov. Da ugotovimo

veljavnost moramo preveriti:

• Ali dokument vsebuje datume, kdaj so bile informacije zbrane,

• Ali se dokument sklicuje na datirane informacije,

• Ali dokument vsebuje podatke o tem, kdaj je bila spletna stran nazadnje osvežena oz.

kdaj so bile dodane nove informacije,

• Ali dokument vsebuje znak © in zraven datum oz. letnico (Kirk, 1996).

• Kljub temu, da je na spletni strani lahko novejši datum, je treba vseeno vedeti, da so

podatki na strani lahko starejši. Nazadnje so bile lahko osvežene tudi nepomembne

stvari. Drug način preverjanja aktualnosti je preverjanje povezav na strani – če je

veliko povezav neveljavnih, nam to nakaže, da je stran lahko zastarela (Evaluating...,

2007).

2.3. Objektivnost

Informacije so redko predstavljene nevtralno. Podatki so lahko predstavljeni na različne

načine, tako da predstavljajo različna mnenja. Vsak avtor žli dokazati svoj prav, zato podatke

predstavi na način, ki dokaže njegove trditve. Prav tukaj pa nastane problem saj je internet

lahko predstavlja mesto za širjenje socialno-političnih nazorov in oglaševanja. Prav ti dve

področji sta zelo dovzetni za različne interpretacije podatkov(Kirk, 1996).

Pristranske informacije niso vedno neuporabne ali slabe, vendar pa moramo vedeti, kdaj gre

za pristranske informacije, da jih lahko pravilno interpretiramo (Evaluating..., 2007). Tako je

potrebno preveriti:

7

• Če URL nakazuje, da gre za spletno stran določene organizacije, se moramo zavedati,

da bodo informacije prikazovale organizacijo v pozitivni luči, enako velja tudi za

spletne strani podjetij, ki promovirajo svoje izdelke,

• Če se dokumenti nahajajo na spletni strani organizacije s političnim ali filozofskim

poslanstvom, moramo biti previdni (če iščemo podatke o človeški genetiki, bi zaupali

spletni strani politične organizacije?) (Kirk, 1996).

• Potrebno je preveriti, katere informacije so podane, in katere manjkajo,

• Prav tako je potrebno pogledati, ali so vsi podatki pravilno citirani,

• Če je avtorjevo mnenje preveč čustveno obarvano ali ekstremno, tudi lahko nakazuje

na pristranskost. Na objektivnost lahko vpliva tudi konflikt v interesih. Tako mora biti

na strani oglaševanje jasno ločeno od vsebine (Evaluating..., 2007).

2.4. URL naslov

Preden pregledamo vsebino spletne strani je dobro, da nekaj pozornosti namenimo URL

naslovu spletne strani. Če naslov vsebuje ime, ki sledi znaku tide (~) to pomeni, da gre za

osebno spletno stran. To še ne pomeni, da so informacije na njej slabe, je pa priporočljivo

preveriti, za kakšnega avtorja gre. Pomembno je, kakšno domeno ima spletna stran

(izobraževalno, komercialno, vladno). Z njeno pomočjo preverimo, ali je spletna stran

primerna glede na vsebino, ki jo iščemo. Vendar pa danes domene niso več striktno

nadzorovane (npr. državne domene), tako da so lahko napačno uporabljene. Zelo pomembno

je tudi, kdo je objavil spletno stran (Evaluating..., 2008).

Tako preverimo, ali je na spletni strani jasno razvidno, katera organizacija je odgovorna za

vsebino spletne strani. Pomembno je tudi, ali ima spletna stran že določeno tradicijo, kakšne

cilje ima, kako ugledna je ipd. Na spletni strani naj bi bili tudi podatki o sami organizaciji in o

spletni strani (ponavadi pod oznako 'About') (Byrne, 2000). Če ti podatki niso podani,

preverimo, če obstaja kakšna povezava na takšno stran (povezava naj bi imela isti URL). Kot

drugo je pomembno, da organizacija deluje na področju, ki nas zanima. Preverimo lahko tudi

server, na katerem se nahaja vsebina spletne strani (Kirk, 1996). Pri tem nam lahko pomaga

naslednja spletna stran: http://whois.domaintools.com/ , z njeno pomočjo namreč pridobimo

podatke o spletni strani (naslov, metapodatke, obiskanost spletne strani, podatke o registraciji

in o serverju).

2.5. Struktura in navigacija

Če je spletna stran dobro organizirana in se uporabnik znajde na njej, že samo to dejstvo pove,

da je bil v nastanek spletne strani vložen določen trud. Dobro strukturo in navigacijo strani

ugotavljamo z naslednjimi dejavniki:

• Kako je stran organizirana – logično, enostavno ali morda preveč zapleteno,

8

• Stran je lahko še v izdelavi in tako še ni dodelana (če to traja predolgo, nakazuje na to,

da je nekaj narobe),

• Kakšni elementi so prisotni na strani (glava, telo, noga),

• Če se izgled strani spreminja od podstrani do podstrani, to ni dobro,

• Ali je vsebina dobro strukturirana in so naslovi dovolj opisni, da se uporabnik

enostavno znajde na strani,

• Navigacija mora biti pregledna in enostavna za uporabo. Priporočljivo je kazalo ali

vsaj predstavitev vsebine. Navigacijski meni naj bi bil prisoten na vseh podstraneh,

uporabnik pa naj bi se vedno zavedal, kje točno se nahaja na spletni strani,

• Vsaka podstran naj bi imela možnost vrnitve na prejšnjo stran in na prvo stran,

• Preveri se lahko, kako prijazna je spletna strran do uporabnika z vidika branja – ali so

odstavki primerno dolgi, kakšna je poravnava besedila, velikost besedila, oblika

besedila, dovolj kontrasta med ozadjem in barvo besedila...,

• V besedilu se lahko nahajajo tudi različne napake (tipografske, vsebinske) (Byrne,

2000).

2.6. Vsebina in poznavanje literature

Kadar beremo besedilo neznanega avtorja ali neznane organizacije, je zelo pomembno, kako

preverljiva je vsebina besedila in kakšno znanje poseduje avtor. Uporabljena literatura nam

pove, kaj avtor ve o svojem področju. S pregledom literature ugotovimo, v kakšnem

kontekstu je avtor pisal ter nam pomaga oceniti, kakšno izobrazbo ima avtor ter kakšen obseg

znanja ima o določenem področju. To dvoje ugotavljamo z naslednjimi kriteriji:

• Dokument vsebuje bibliografijo,

• Avtor nakazuje ali konkretno omeni poznavanje dokumentov s podobno vsebino,

• Avtor predstavi različne teorije, ideologije in različne metode, ki se običajno

uporabljajo na določenem področju in jih tudi opiše,

• Če avtor v svojem dokumentu predstavi novo teorijo ali metodo, predstavi prednosti in

ovire takšne teorije/metode,

• Če avtor kontroverzno obravnava določeno temo, to tudi omeni (Kirk, 1996).

• Pomembna je tudi razumljivost vsebine in širina in globina obravnavane teme,

• Ali je obravnavana tema predstavljena celostno ali je določen vidik spuščen,

• Delo je lahko primarno (originalno) ali pa temelji na drugih delih, pomembno je tudi,

ali se to enostavno ugotovi (Byrne, 2000)

• Če gre za raziskovalno delo, so uporabljene metode predstavljene in potek raziskave razložen,

• Uporabljene metode so primerne za določen raziskovalni problem, prav tako pa je raziskavo mogoče ponoviti (Kirk, 1996).

9

2.7. Povezave in viri

Kadar preverjamo raziskovalno ali znanstveno delo, morajo biti navedeni viri, katere je avtor

citiral ali uporabil pri nastanku besedila. Če so na spletni strani različne povezave na

uporabljena dela, jih lahko preverimo in tudi pri njih ugotovimo, kakšne vrste informacije

predstavljajo in ali so dovolj kvalitetna. Povezave, ki ne delujejo, vsekakor ne kažejo na

kvaliteto vira. S preverjanjem povezav lahko tudi ugotovimo, na kakšen način je bil nek vir

uporabljen – ali je v celoti prepisan, spremenjen, morda pa je celo napačno uporabljen. Če

povezava ne vodi do citiranega vira, je lahko vsebina nedovoljeno kopirana ali pa napačno

interpretirana (Evaluating..., 2008). Vendar pa lahko nedelujoča povezava pomeni tudi to, da

je bila vsebina te spletne strani prestavljena. V tem primeru, bi moral avtor besedila, ki je

ustvaril povezavo, ponovno najti tekst, ki ga je uporabil in osvežiti povezavo.

2.8. Funkcija in namen

Zelo pomemben je namen spletne strani. Spletna stran je lahko namenjena oglaševanju,

odvetništvu, zabavi, izobraževanju, novicam, obvestilom ipd. Prav tako je lahko namenjena

različnim tipom uporabnikov od akademskih uporabnikov do otrok, političnih ekstremistov

itd. (Evaluating..., 2007). Dobro je, če je namen predstavljen npr. v uvodu, da uporabnik takoj

vidi, o čem govori spletna stran. Vsebina je lahko pripravljena tako, da zahteva vnaprejšnje

znanje. Lahko vsebuje veliko grafičnih elementov in malo teksta, ali pa vsebuje veliko teksta

(Byrne, 2000).

3. Ocenjevanje verodostojnosti in kvalitete glede na tip spletnih strani

Glede na zgoraj opisane kriterije za določanje verodostojnosti in kvalitete, ki veljajo splošno

na vseh tipih spletnih strani, bova predstavili še tiste značilnosti na katere moramo biti

pozorni, pri konkretnih spletnih straneh. Zavedati se moramo, da so posamezne spletne strani

ustvarjene z določenim namenom in pri katerih se lahko tudi predvideva določen tip

uporabnikov.

3.1. Politične spletne strani

Politične spletne strani so običajno sponzorirane s strani različnih organizacij, zato se URL naslov pogosto konča z .org (organization). Na spletni strani mora biti razvidno, katera organizacija je odgovorna za vsebino spletne strani. Vsebovati mora kontaktne podatke, saj lahko na ta način preverimo legitimnost te organizacije. Biti mora jasno ali gre za spletno stran nacionalne ali lokalne organizacije. Dejstva morajo biti jasno navedena in jih lahko

10

preverimo tudi v drugih virih. Prav tako mora biti navedena kakršnakoli pristranskost organizacije. Oglaševanje na strani se mora razlikovati od informativne vsebine. Iz datumov na strani mora biti razvidno: kdaj je bila spletna stran izdelana, kdaj je bila prvič predstavljena na internetu, kdaj je bila stran nazadnje obnovljena. Prav tako mora biti razvidno, če je vsebina še vedno aktualna. Obravnavana tema je predstavljena celostno in določeni vidiki niso izpuščeni.

Primeri političnih spletnih strani:

• National Abortion and Reproductive Rights Action League, (http://www.naral.org/ ) • The National Right to Life Committee, (http://www.nrlc.org/ ) • The Democratic Party ,(http://www.democrats.org/ ) • The Republican Party, (http://www.rnc.org/ )

Slika 1: Politična spletna stran:Naral, Vir: Dostopno na URL:(http://www.naral.org), 2008

3.2. Poslovne spletne strani

Namen poslovnih spletnih strani je oglaševanje in prodaja trgovskih izdelkov. Sponzorirane

so s strani trgovskih podjetij. V URL naslovu imajo končnico .com.

Na spletni strani morajo imeti povezavo, kjer je opisano podjetje ter značilnosti njihovih

prodajnih izdelkov. Prav tako mora biti razvidno, če ima podjetje urejene avtorske pravice.

11

Spletna stran mora imeti povezave do drugih virov, kjer lahko preverimo trditve o izdelkih

(recenzija izdelkov). Jasno mora biti kakšna je motivacija podjetja, da postavi določeno

informacijo na internet. Pri opisovanju izdelkov mora stran vsebovati primerne podrobne

opise izdelkov ter dnevni cenik, ki se redno osvežuje. Enaka stopnja informacij mora biti

zagotovljena za vse oddelke podjetja.

Primer poslovnih strani:

• Adobe Systems, Inc., ( http://www.adobe.com/)

• The Coca Cola Company, (http://www.coca-cola.com/index.jsp)

Slika 2: Poslovna spletna stran: Adobe Systems, Inc, Vir: Dostopno na URL: (http://www.adobe.com/), 2008

3.3. Spletne strani z novicami

Spletne strani z novicami so tiste spletne strani, katerih osnovni namen je zagotavljanje

aktualnih informacij. URL naslov se običajno konča s .com (commercial).

Spletne strani z novicami imajo velikokrat tudi tiskano obliko vsebine. Pri tem mora biti jasno

navedeno, če dokument obstaja tudi v tiskani obliki. Ponudba virov na spletu se pogosto

razlikuje od ponudbe tiskanih virov, zato mora biti navedeno, če se spletna in tiskana verzija

razlikujeta, ter kako. Če stran vsebuje posamezne članke, mora biti naveden avtor članka ter

12

njegova usposobljenost za pisanje o tej temi. Biti mora dovolj jasno, kdo je dejansko

odgovoren za vsebino spletne strani. Zaradi aktualnost informacij, moramo biti posebej

pozorni na veljavnost informacij in datume.

Primeri spletnih strani z novicami:

• CNN ( http://edition.cnn.com/ )

• USA Today ( http://www.usatoday.com/ )

• 24 ur (http://24ur.com/ )

• DELO (http://www.delo.si/ )

Slika 3: Spletna stran z novicami: CNN, Vir: Dostopno na URL: ( http://edition.cnn.com/ ), 2008

3.4. Informacijske spletne strani

Informacijske spletne strani so tiste spletne strani, katerih namen je predstavitev dejstev in

dejanskih informacij. Sponzorirane so s strani izobraževalnih ustanov in vladnih agencij. URL

naslov se pogosto konča na .gov ali .edu.

Informacijske spletne strani pogosto vsebujejo lestvice, grafe in statistične podatke. Zato je

zelo pomembno, da tovrstni podatki vsebujejo dodatne obrazložitve. Pomembno je, da so

lestvice in grafi pregledni ter lahko razumljivi. Pri lestvicah in grafih mora biti navedeno kdaj

so bili podatki zbrani. Prav tako mora biti razvidno, da to niso informacije namenjene

13

oglaševanju. Informacijske spletne strani pogosto obstajajo tudi v tiskani obliki. Če obstaja

tiskana verzija vsebine na spletni strani mora biti označeno, kako se verziji razlikujeta (če je

celotno delo objavljeno na spletu ali samo izseki). Če so podatki objavljeni v različnih

izdajah, mora biti označeno iz katere izdaje so podatki.

Primer:Tezavri, slovarji, imeniki, statistični podatki in ostale informacije, kot so poročila,

predstavitve raziskav…

Slika 4: Informacijska spletna stran: Slovar, Vir: Dostopno na URL (http://humanities.uchicago.edu/orgs/ARTFL/forms_unrest/webster.form.html), 2008

3.5. Osebne spletne strani

Osebne spletne strani objavljajo posamezniki, ki so ali niso povezani z raznimi podjetji ali

institucijami, zato lahko imajo različne domene (izobraževalno, komercialno, vladno).

Prepoznamo jih po imenu, ki sledi znaku tide (~) v URL naslovu. Na osebni spletni strani

mora biti naveden avtor, njegova strokovna usposobljenost za pisanje o določeni temi.

Zavedati se moramo avtorjeve pristranskosti ter njegovega osebnega mnenja. Pozorni moramo

biti na morebitne citate, povezave do drugih virov ter ažurnost.

Primer:

• osebna spletna stran prof. Jure Dimec (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/index.html)

14

Slika 5:Osebna spletna stran: Jure Dimec, Vir: Dostopno na URL: (http://www1.mf.uni-lj.si/~jure/my-hp/index.html), 2008

3.6. Spletne strani o zdravju

Spletne strani o zdravju so lahko izdelane s strani različnih organizacij (univerze, bolnišnice),

raznih podpornih skupin, dobrodelnih organizacij, vladne službe (Zavod za zdravstveno

varstvo), gospodarskih organizacij (zdravstveno varstvo, proizvodi, storitve) ali

posameznikov (medicinski raziskovalec, zdravstveni delavec, posamezniki z raznimi

boleznimi in pišejo o svojih izkušnjah…). Zato se razlikujejo tudi v namenu postavljenih

spletnih strani. Veliko spletnih strani je namenjenih zdravnikom, predavateljem,

raziskovalcem zato so napisana v medicinskem žargonu. Posebno previdni moramo biti pri

komercialnih spletnih straneh, saj je njihov glavni namen prodati ali promovirati izdelek. Prav

tako velja opozoriti na osebne spletne strani o zdravstvu, saj so posamezniki, ki jih ustvarijo

pogosto laiki, njihove informacije pa so lahko strokovno nepravilne in nepreverjene. Spletne

strani o javnih ustanovah (zdravstveni centri…) morajo vsebovati podrobne kontaktne

podatke: ime ustanove, telefonska številka, številka telefaksa, e-poštni naslov, lokacija

(zemljevid, podrobnosti o dostopnosti), odpiralni čas. Na verodostojnost take spletne strani

kaže tudi podatek o zaposlenih osebah, njihovi strokovni nazivi in kontaktni podatki.

(Judge,…2003)

Primer:

• Health on the Net foundation ( http://www.hon.ch/HONcode/Conduct.html )

15

Slika 6: Spletna stran o zdravju: HON, Vir: Dostopno na URL:(http://www.hon.ch/HONcode/Conduct.html ), 2008

16

4. Zaključek

Informacijska potreba je pogoj za iskanje informacij. Ne glede na to, kakšne vrste je ta

potreba in kakšne informacije potrebujemo, je pomembno, da znamo ločiti med dobrimi in

slabimi informacijami. Z vrednotenjem vsebine na spletnih straneh se ukvarja veliko

strokovnjakov, ki opozarjajo na pomembnost kritičnosti do informacij na internetu. Zaradi

hitrega porasta informacij na internetu ter posledično ogromnega obsega informacij je

ključnega pomena, da smo seznanjeni s kriteriji, ki nam pomagajo določiti verodostojnost in

kvaliteto informacij, ki jih iščemo. Moramo se zavedati, da se za objavami na svetovnem

spletu skrivajo najrazličnejši interesi (trženje, informiranje, promocija), cilji avtorjev oz.

sponzorjev pa so velikokrat nejasno opredeljeni ali namenoma prikriti. Ne glede na namen ali

tip spletne strani veljajo nekateri osnovni kriteriji, ki nam pomagajo določiti avtentičnost

spletnega dokumenta. Pri tem je zelo pomembno, da se teh kriterijev zavedamo in

poslužujemo. Dobro je, da našo pozornost namenimo tudi na navidez nepomembnim

malenkostim, ki nam velikokrat lahko pomagajo pri razumevanju namena spletne strani in

določanju verodostojnosti in kvalitete spletnih virov. Tako lahko s pomočjo URL naslova

določimo ali gre za osebno spletno stran ali spletno stran raznih organizacij, vladnih in

izobraževalnih ustanov, kar nam je lahko v veliko pomoč, saj tako lahko predvidevamo za

kakšen tip informacij bo šlo. Dodajmo še, da se različne spletne strani razlikujejo po namenu,

uporabnikih, avtorjih oz. organizacijah, ki vzdržujejo spletne strani in njihove vsebine.

Poznavanje značilnosti določene spletne strani nam omogoča, da lažje najdemo napake in

pomankljivosti, vendar se moramo zavedati tudi dobrih in kvalitetnih lastnosti.

17

Viri

Alexander, J., Tate, M. 1996-2005. Original Web evaluation materials. [online]. Widener University.[Uporabljeno 2008-12-22]. Dostopno na URL:

http://www3.widener.edu/Academics/Libraries/Wolfgram_Memorial_Library/Evaluate_Web_Pages/Original_Web_Evaluation_Materials/6160/ Byrne, E. 2000. WebSerch: the web research resource. [online]. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL:http://www.clubi.ie/webserch/resources/source.htm Evaluating Web Pages. 2007. [online]. Duke University Libraries. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://library.duke.edu/services/instruction/libraryguide/evalwebpages.html#purpose Evaluating Web Pages: Techniques to Apply & Questions to Ask. 2008. [online]. UC Berkeley. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.lib.berkeley.edu/TeachingLib/Guides/Internet/Evaluate.html Greer, T., Holinga, D., Kindel, C., Netznik, M. 1999. An Educators' Guide to Credibility and

Web Evaluation. [online]. Springfield Public Schools. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.ed.uiuc.edu/wp/credibility/index.html

Judge: Web sites for health. 2003.[online]. Northumbria University. [Uporabljeno 2008-12-22]. Dostopno na URL: http://www.judgehealth.org.uk/how_to_judge.htm

Kirk, E. E., 1996. Evaluating Information Found on the Internet. [online]. Sheridan Libraries. [Uporabljeno 2008-12-20]. Dostopno na URL: http://www.library.jhu.edu/researchhelp/general/evaluating/