Hrvaške slikanice do leta 1945

V svetu slikanic

V svetu slikanicHrvaške slikanice do leta 1945

V svetu slikanic: Hrvaške slikanice do leta 1945 Od slikovnjaka do Vragobe: Hrvatske slikovnice do 1945

Gostujoča razstava Hrvaškega šolskega muzeja iz Zagreba, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, junij - avgust 2011.

Avtorja razstave: Štefka Batinić in Berislav Majhut.Hrvatski školski muzej, Trg maršala Tita 4, Zagreb,

zanj: Branka Manin, ravnateljica.Prevod besedil v slovenski jezik: Danijel Haromet.

Lektoriranje: Tatjana Hojan.Koordinacija razstave in informiranje:

mag. Marjetka Balkovec Debevec, Ksenija Guzej Postavitev razstave: Marijan Javoršek, Jože Rupnik.Oblikovanje zloženke: Matjaž Kavar, RAORA d.o.o.

Tisk: Tiskarna knjigoveznica Radovljica, d.o.o.Naklada 500 izv.

Razstavni katalog – zloženka št. 110. Izdal in založil: Slovenski šolski muzej,

zanj: mag. Stane Okoliš, v. d. direktorja muzeja.

Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1, 1000 Ljubljana, tel.: 01/2513024, http://www.ssolski-muzej.si,

e-pošta: solski.muzej@guest.arnes.si

Naslovi slikanic:Sl. 1 Doma in v naravi. Zagreb, 1903. • Sl. 2 Veseli otroci. Zagreb, 1907. • Sl. 3 Otroška čitanka o zdravju. Zagreb, 1927. • Sl. 4 Domače živali. Zagreb, 1885 • Sl. 5 ABC. Zagreb, pred 1892. • Sl. 6 Otroške igre. Zagreb, pred 1926. • Sl. 7 Slava mladosti. Zagreb, 1891. • Sl. 8 Mali nazorni nauk. Zagreb, 1903. • Sl. 9 Kaj govorijo živali. Zagreb, 1924. • Sl. 10 Tu je največja otroška sreča. Zagreb, [s.a.] • Sl. 11 Narodna slikanica kot delovna šola za mladino s pesmimi in zgodbami. Zagreb, 1929. • Sl. 12 Nov cvetličnjak za pridne otroke. Karlovec, 1896. • Sl. 13 Sveti Miklavž na obisku. Zagreb, 1926. • Sl. 14 Janko Raščupanko (Skuštrani Janko). Zagreb, 1925. • Sl. 15 Koliko je ura? Zagreb, 1942.15

14

1312

1110

9

8

1

Razstava Od slikovnjaka do Vragobe je zgodba o hrvaških slikanicah od njihovih začetkov v drugi polovici 19. stoletja do leta 1945. To je čas, ko se je v Nemško-hrvaškem slovar-ju Ivana Filipovića (1869) nemški pojem Bilderbuch prevajal kot slikovnjak, slikanica, ter sega vse do 30. in začetka 40. let 20. stoletja, ko je bil najplo-dnejši avtor besedil za slikanice novinar Dinko Chudoba, bolj znan pod psevdonimom D. T. Vragoba.

V navedenem obdobju je evi-dentirano več kot 250 objavljenih slikanic, razstava in katalog pa sta nastala na podlagi 150., ki so bile dostopne avtorjema. Na 28 panojih (format 100x70 cm) je predstavljeno 11 tematskih sklo-pov, ki so rezultat analize slikanic z različnih vidikov:

1. Ilustracije in pripoved (odnos ilustracije in besedila) 2. Evropski kontekst (prve slikanice v Angliji in Nemčiji) 3. Začetki in zgodovinski pregled hrvaške ilustrirane

otroške knjige 4. Knjigarniška scena na Hrvaškem okoli leta 1880 5. Pregled slikanic na Hrvaškem do leta 1945 6. Besedilo v slikanicah 7. Likovna komponenta slikanic 8. Odnos slike in besedila v

slikanicah 9. Teme slikanic 10. Pedagoški vidik slikanic 11. Založniki slikanic

Slikanice se na Hrvaškem po-javljajo v 60. letih 19. stoletja, ko izhaja tudi Bosiljak (Bazilika, 1864), prvi hrvaški otroški časo-pis, otroške knjige za šolajoče se otroke pa so že postajale ustalje-na zvrst. Pri slikanicah je bil ta proces nekoliko počasnejši. Ra-zlog za to je morda dejstvo, da slikanica zahteva odraslega posrednika, na Hrvaškem pa je v tem času še vedno vi-sok odstotek nepismenih in nevajenih knjižnega medija. Založniki so tako lahko računali le na skromno tržišče za

slikanice, ki so bile zaradi ilustracij pogosto dražje od dru-gih otroških knjig. Več kot pol stoletja je moralo miniti do nastanka prvih slikanic hrvaških avtorjev – torej, z doma-čim ilustratorjem in domačim avtorjem besedila.

Najstarejša ohranjena slikanica, do katere so v Hrvaškem šolskem muzeju prišli ob pripravi razstave, je slikanica Domaće životinje (Domače živali), za katero je besedilo po slikah H. Leutemanna napisal Josip Milaković, izšla pa je v založbi Univerzitetne knjigar-ne Franje Župana (Albrecht & Fiedler). Tedaj največji založnik otroške književnosti je Knjigarna Lavoslava Hartmana, ki je v 60. letih 19. stoletja tudi izdala prve slikanice, vendar o njih vemo le iz sekundarnih virov. Ilustra-cije so bile v začetku izključno, v veliki meri pa tudi v celotnem obdobju do leta 1945, plod tujih avtorjev, povečini angleških in nemških slikarjev. Po razpoložlji-vih podatkih se prve popolnoma hrvaške slikanice pojavljajo v 20. letih 20. stoletja. Ena od njih je tudi Dječja čitanka o zdravlju (Otroška čitanka o zdravju), za katero je besedilo napisala Ivana Brlić-Mažuranić, ilu-stracije pa je izdelal Vladimir Kirin. Slikanica je bila leta 1927 objavljena v Zagrebu v založbi Higienskega zavoda.

Splošni pregled razvoja hrvaške slikanice do leta 1945 kaže, da sta se likovna in grafična komponenta slikanice razvijali občutno hitreje od besedilne. V likovni so se menjavali stili, menjale so se tehnične možnosti izdelave slikanic in slikanica je pravzaprav doživljala zanimive spremembe, vendar pa se je besedilni del me-njal neverjetno počasi ter v veliki meri samo z drobnimi spremembami. Slikanica je v svojem namenu ter v očeh svoje publike prehodila pot od težke pedagoške oboro-žitve do oglasnika za proizvode, od drage in ljube knjige do potrošnega blaga.

Hrvaški založniki so do leta 1945 v največji meri sledili ustaljenemu obrazcu objavljanja slikanic, ki je vključeval domače otroške pisatelje za priredbo ali še pogosteje za pisanje besedil ugodno kupljenih anoni-mnih ilustracij iz tujine. Namesto po načelu ilustracije besedila, so slikanice na Hrvaškem nastajale po načelu ubeseditve slike.

Lahko rečemo, da ne gre za razstavo slikanic, temveč razstavo o slikanicah – o njihovih začetkih na Hrvaškem, o zgodovinskem okviru njihovega nastanka, o težavah in priložnostih založnikov, o besedilih in piscih besedil za slikanice, o ilustracijah, o temah ter nekaterih nega-tivnih pojavih v zvezi s slikanicami – skratka, o nekem pogledu v manj znan in premalo raziskan segment hrva-ške kulturne dediščine.

Danes pravimo, da je slikanica važen medij v otro-kovem odraščanju. Tudi slikanica 19. stoletja je bila to in še mnogo več. Bila je privilegij, težko pričakovano božično darilo, nagrada, naj-bolj zaželena igrača… Vendar le za majhno število otrok, za tiste, ki so odraščali v pri-mernem izobrazbenem in kulturnem okolju.

V prvi polovici 20. stoletja je tisk na splošno in z njim tudi slikanice postale potrošno blago, kar je prineslo tudi negativne pojave kot so komercializacija, upad ka-kovosti, manipulacija in podobno. »Odkritje« otroka kot potrošnika je odprlo številne možnosti (samo)promocije.

Prizadevanje avtorjev, da bi temo prikazala čim bolj objektivno ter na nekaterih mestih kritično, ne pome-ni, da obiskovalci ob ogledu razstave nimajo pravice do lastne percepcije. Ta ne izključuje bolj čustvenega do-življanja življenja oziroma otroštva nekega drugega in drugačnega časa, iz katerega pomnijo le lepe slikanice za nauk in zabavo za pridne otroke.

V svetu slikanicHrvaške slikanice do leta 1945

2

3

4

5

6

7