v skrbi za vaŠe zdravje - krka.si · v skrbi za vaŠe zdravje ko so minute pomembne številka 19,...

V SKRBI ZA VAŠE ZDRAVJE

Ko so minute pomembneštevilka 19, april 2010, Novo mesto, brezplačen izvod, tiskovina, ISSN 1854-6331

Naša gostja

Branka Ožek, dr. med., specialistka interne medicinePokličite 112

Srčni infarkt in možganska kap

Bilobil. In nič vamne uide iz glave!

Pred uporabo natančno preberite navodilo!

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Bilobil 120 mg vsebuje največji odmerek ginka na slovenskem

trgu. Že z dvema kapsulama na dan zagotovimo največji

dnevni odmerek (240 mg), ki ga priporočajo evropske

smernice. Odmerjanje dvakrat na dan omogoča enostavnejše

zdravljenje in zato boljše rezultate zdravljenja.

Novo zdravilo za boljši spomin in večjo moč koncentracije

Bilo

bil v

sebu

je iz

vleč

ek iz

list

ov g

inka

.

NajvEČji odmErEk izvlEČka giNka

ENostavNEjšE zdravljENjE

165-2010_BilobilB+BF+BI_baloons_ad210X280_SI.indd 1 10.2.2010 14:13:06

AktualnoSrčni infarkt in možganska kap

Naša gostjaBranka Ožek, dr. med., specialistka interne medicine Pokličite 112

Poskrbimo zaseKaj mora o srčnem infarktu vedeti laik

Spoznajte defibrilator in njegovo pomembno vlogo ob zastoju srca

Možganska kap – najpogostejši vzrok invalidnosti v svetu

Prva pomoč

Rehabilitacija bolnikov po možganski kapi

Ali lahko zmanjšamo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap?

Nasvet farmacevtkeFarmacevtova pomoč pri nadzoru zvišanega krvnega tlaka

Terme KrkaVloga svojcev pri rehabilitaciji srčno-žilnega bolnika

Svetovalni kotičekCelovit pristop k učinkoviti negi kože in las

Odličen športni podvig, super dosežek. Kaj pa bolečina?

Svetovni dan hipertenzije

Nagradna igra

V skrbi za vaše zdravje: Ko so minute pomembne

Izdajatelj: Krka, d. d., Novo mesto, Šmarješka cesta 6, 8501 Novo mesto

Glavna urednica: Metka Miklavič. Uredništvo: Lili Voušek, Primož

Košir, Anja Lesar, Mirijam Černe Prelovšek. Lektorica: Marta Anžlovar.

Urednice 19. številke: Mateja Grošelj, Barbara Kruhar Lorger, Elizabeta

Vrhovec Krevelj, Ksenija Koman. Oblikovanje: Sabina Mejak. Grafična

priprava: Helena Albreht. Ilustracije: Mojca Dolinar, Bojan Sumrak.

Fotografije: Stanko Gruden, arhiv Term Krka, iStockPhoto. Tisk: Tiskarna

VeK, Koper, 2010. Naklada: 90.000 izvodov. ISSN 1854-6331. Nosilka

vseh avtorskih pravic je Krka, d. d., Novo mesto. www.krka.si.

UVODNIKVSEBINA

Metka Miklavič

4

6

11

18

14

20

24

3

27

Hitra pomoč je nujnaV razvitih državah poteka vedno več akcij, ki skušajo ljudi usmeriti v bolj zdrav način življenja. Kljub temu je bolezni srca in žilja vedno več in nič ne kaže, da bi se to spremenilo. Srčni infarkt in možganska kap tako ostajata bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje.

Srčni infarkt in možganska kap večini bolnikov za vedno spremenita življenje. Zmotno je prepričanje, da se to zgodi le starejšim. Res so bolj ogroženi, vendar ne smemo spregledati dejstva, da srčni infarkt in možganska kap nista povezana samo z leti. Prav zato bi morali tudi mlajši bolj poznati dejavnike tveganja, ki lahko privedejo do bolezni srca in žilja. Na nekatere sicer ne moremo vplivati, na nekatere pa lahko pomembno vplivamo z ustreznim življenjskim slogom.

V tokratni reviji boste izvedeli, kako nastaneta srčni infarkt in možganska kap ter kako ju prepoznamo. Naši gostje so razložili, kako moramo ukrepati v takih primerih. Zelo pomembna je namreč takojšnja pomoč, saj štejejo minute. Pišemo še o tem, kako poteka zdravljenje, zelo poudarjena je vloga bolnikove družine. Seveda ponujamo tudi nasvete, kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi.

Zapomnite si številko 112. Na tej telefonski številki dobite nujno medicinsko pomoč in reševalce, ki vam bodo z nasveti pomagali, da boste pravilno ukrepali v času do njihovega prihoda.

Kot rečeno, tokratna številka revije ponuja kup informacij in nasvetov. Preberite jo, da boste znali ukrepati, če boste kdaj priča takemu dogodku.

Ko so minute pomembne

1516

22

3031

28

4 Ko so minute pomembne

AKTUALNO

Srčni infarkt in možganska kapBolezni srca in žilja so najpogostejši in tudi najpomembnejši vzrok smrti odraslih v današnjem času. Srčni infarkt in možganska kap sta bolezenski stanji, ki najbolj ogrožata življenje.

Bolezni srca in žilja nastanejo kot posledica ateroskleroze, bolezenskega procesa, za katerega je značilno kopičenje maščob (med drugim tudi holesterola) v stenah žil, kar vodi v nastanek aterosklerotičnih žilnih oblog. Ta proces se začne že v otroštvu in postopoma napreduje, do zapletov pa običajno pride v starosti, ko aterosklerotične žilne

obloge že pomembno ovirajo ali celo zaprejo dotok krvi do organov (npr. do srca ali možganov).

Kako nastane srčni infarkt?Srčni infarkt nastane zaradi nenadne prekinitve pretoka krvi po žilah, ki prehranjujejo srce (koronarne arterije). Navadno so vzrok za to že omenjene aterosklerotične žilne obloge. Ko počijo, maščobe v njihovi notranjosti pridejo v stik s krvjo, to pa povzroči nastanek krvnega strdka – tromboze.

Ker je pretok krvi prekinjen, celice srca ne dobijo več kisika za svoje delovanje. Zato začnejo odmirati, kar se kaže kot pekoča oz. stiskajoča bolečina v prsnem košu, običajno za prsnico. Bolečina se lahko širi v levo ramo in roko, v vrat ali žličko. Je neodvisna od dihanja in položaja telesa. Ne popusti niti v mirovanju niti po odmerku nitroglicerina.Podobna bolečina se pojavi tudi pri angini pektoris, le da v tem primeru zapora žile ni popolna. Bolečina se navadno pojavi ob večjem naporu, ko celice srca za svoje normalno delovanje potrebujejo več kisika, ne pa v mirovanju ali pri lažji telesni dejavnosti, ko je dotok krvi do srca še dovolj velik. Angina pektoris je lahko stabilna ali nestabilna. Pri stabilni angini pektoris je zapora žile nespremenljiva, torej stabilna. Bolečina se vedno pojavi ob enako intenzivni telesni dejavnosti, bolečinski prag ostane nespremenjen. Takšni bolniki običajno vedo, ob kako intenzivnem naporu se bodo pojavile bolečine. Pri nestabilni an-gini pektoris pa je zapora žile nestabilna, kar pomeni, da se bolečinski prag spreminja. Bolečina se občasno pojavi že v mirovanju, vendar je prehodne narave.

Krvni strdek je zamašil koronarno arterijo.

Srčna mišica odmira zaradi pomanjkanja kisika.

5Ko so minute pomembne

obraza (povešen ustni kot), nenadno zmedenostjo, oteženim govorom ali razumevanjem besedila, nenadnim zamegljenim vidom na eno ali obe očesi, nenadnimi težavami pri gibanju, vrtoglavico, nenadnim močnim glavobolom ali nenadnimi krči. Pri razpoku anevrizme (subarahnoidna možganska kap) se pojavijo nenaden in zelo močan glavobol, slabost, bruhanje, utrujenost, nemoč, otrpel vrat, bolnike moti svetloba, motena je zavest, kar lahko napreduje vse do kome.Tudi možganska kap je nujno stanje, ki zahteva čimprejšnjo zdravniško pomoč, saj sta preživetje in uspešna rehabilitacija odvisna od hitrega ukrepanja.Zapora žile, ki dovaja kri možganom, včasih traja manj kot 24 ur. To stanje imenujemo tranzitorna ishemična ataka (TIA). Ljudje se na take majhne kapi odzovejo zelo različno, simptomi pa so zelo

To lahko poleg krvnega strdka povzročita tudi zračni mehurček in zasevek rakavih celic. Poleg ishemične možganske kapi, ki je najpogostejša (pojavlja se v 80 % primerov), poznamo tudi t. i. hemoragično in subarahnoidno možgansko kap. Vzrok ni zapora žile, ampak krvavitev. Pri hemoragični možganski kapi navadno poči žila, ki je spremenjena zaradi dolgoletne arterijske hipertenzije, in pride do krvavitve v možgansko tkivo. Pri subarahnoidni obliki je krvavitev posledica razpoka anevrizme (žilne spremembe v obliki izbočenja žilne stene). Kri se nabira na površini možganov in draži možganske ovojnice. Tako ishemična kot hemoragična možganska kap se lahko kažeta z nenadno otrplostjo oz. mravljinčenjem po eni strani telesa, asimetrijo

Srčni infarkt in nestabilna angina pektoris sta del t. i. akutnega koronarnega sindroma, to je stanja, ki bolnika ogroža in zahteva čimprejšnjo zdravniško pomoč.

Kako nastane možganska kap?Podobno kot srčni infarkt lahko tudi možganska kap nastane zaradi prekinitve dotoka krvi v žile, ki prehranjujejo možgane. Takšni vrsti možganske kapi pravimo ishemična možganska kap. Vzrok za prekinitev dotoka krvi je lahko nastanek strdka v eni izmed možganskih žil (tromboza). Še pogosteje pa strdek nastane nekje drugje v telesu in nato po žilju potuje do možganov, kjer naredi zaporo. V tem primeru ne govorimo o trombozi, ampak o emboliji.

podobni kot pri pravi možganski kapi. TIA se lahko ponovi, lahko je tudi napoved za možgansko kap.

Kako pogosto se pojavljata?V Sloveniji srčni infarkt doživi približno 3500 bolnikov na leto. Najbolj ogroženi so moški med 50. in 60. letom ter ženske med 60. in 70. letom starosti.Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se v Sloveniji v zadnjih letih zaradi možganskožilnih bolezni zdravi okoli 4400 oseb na leto. Možganska kap je na tretjem mestu pri vzrokih smrti. Umrljivost zaradi možganske kapi povsod po svetu, tudi v Sloveniji, blago upada.

Tina Šmuc, Jernej Kos

Možganska kap je največkrat posledica zamašitve žile, redkeje krvavitve v možganih.


NAŠA GOSTJA

Branka Ožek, dr. med., specialistka interne medicine,Enota intenzivne terapije Kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo, Nevrološka klinika v Ljubljani

Pokličite 112Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi?Za nastanek srčnega infarkta so odgovorni vsi klasični dejavniki tveganja za razvoj ateroskleroze: zvišan krvni tlak, zvišane krvne maščobe (hiperlipidemija), sladkorna bolezen, kajenje, telesna nedejavnost, stres, čezmerna telesna teža, moški spol.Tudi pri možganski kapi so dejav-niki tveganja podobni. Pomembno pogostejša je pri osebah, ki imajo visok krvni tlak, kadijo, niso telesno dejavni, so predebeli, imajo slad-korno bolezen in zvišane krvne

maščobe, niso zmerni pri pitju alkoholnih pijač. Zelo pogost vzrok je tudi srčna aritmija (atrijska fibrila-cija), kadar bolnik ne jemlje anti-koagulacijskih zdravil ali pa njihov odmerek ni primeren. Tako kot vse z aterosklerozo povezane bolezni sta tudi srčni infarkt in možganska kap povezana z dednostjo, na to pa seveda ne moremo vplivati.

Katero od teh dveh stanj je nevarnejše?Srčni infarkt na začetku bolj ogroža življenje kot možganska kap. V srčni mišici, ki trpi pomanjkanje kisika, lahko pride do kroženja električnih impulzov.

To preide v najnevarnejšo motnjo srčnega ritma – migetanje (fibrilacijo) prekatov, ki povzroči srčni zastoj.Pri bolnikih z možgansko kapjo redko najprej pride do srčnega zastoja. Pogosteje najprej pride do zastoja dihanja, kar je posledica možganske kapi, nato pa še do srč-nega zastoja. Bolniki z možgansko kapjo so torej na začetku manj življenjsko ogroženi kot bolniki s srčnim infarktom. Z razvojem bolezni in pridruže-nih stanj pa se pogosteje kot pri bolnikih s srčnim infarktom pove-čuje njihova invalidnost in slabša kakovost življenja.


Kako prepoznamo srčni infarkt?• Stiskajoča topa oz. pekoča bolečina v prsnem košu, ki se lahko

širi v levo ramo ali v obe rami, v levo roko ali v obe roki, v vrat in čeljust, v hrbet, tudi v zgornji del trebuha.

• Bolečina je huda, lahko se stopnjuje. Ne mine v mirovanju, ni odvisna od dihanja, kašljanja ali položaja telesa. Ne popusti po odmerku nitroglicerina. Traja več kot 20 do 30 minut.

• Pogosto težko dihanje, znojenje, bledica, slabost in bruhanje (če se pojavi tudi bolečina, ki se širi v trebuh, bolniki lahko mislijo, da imajo želodčne težave).

Vsaka huda bolečina v prsih je nujno stanje, tudi če je morda posledica drugih bolezni, zato je treba poklicati zdravniško pomoč na telefonsko številko 112.

Kako zdravnik postavi diagnozo, da gre za srčni infarkt ali možgansko kap?Zdravnik postavi diagnozo, da gre za srčni infarkt, na podlagi simptomov in znakov, ki jih ugotovi pri bolniku, ter na podlagi elektrokardiograma (EKG-ja). Čimprejšnji EKG je ključen, saj je pri srčnem infarktu, ki nastane zaradi popolne zapore ene od koronarnih (srčnih) arterij, značilno spremenjen. Na podlagi tako spremenjenega EKG-ja lahko zdravnik sklepa, katera od koronarnih žil ali njenih vej se je zamašila. Čim prej je treba zagotoviti ponovno prehodnost zamašene žile. Če je EKG neznačilen, je treba diagnozo preveriti in potrditi. Uporabljamo še druge postopke, npr. ultrazvočno preiskavo srca in laboratorijske parametre, ki kažejo na odmrtje srčne mišice.Diagnozo možganske kapi zdravnik postavi na podlagi kliničnih simptomov, ki jih navaja bolnik, in znakov, ki jih najde pri pregledu. Potrdi jo z rentgensko diagnostiko, ki jo pri bolniku opravi takoj po pregledu oz. po prihodu v bolnišnico. Najprej opravi računalniško tomografijo glave (angl. computer tomography, CT). Če ta preiskava ne zadošča za

ustrezno odločitev o zdravljenju, je na voljo še CT-angiografija, ki prikaže možgansko žilje, morebitne zapore žil in anevrizme. Pri končni odločitvi o optimalnem zdravljenju lahko pomagata še magnetna resonanca in CT-perfuzija.

Srčni infarkt in možganska kap spadata med nujna stanja, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško oskrbo. Kako naj ukrepamo, če nekoga doleti srčni infarkt?Bolniku s tipično bolečino takoj damo 1 tableto nitroglicerina pod jezik ali pa 2 vpiha nitroglicerinskega pršila. Med tem naj sedi. Nitroglicerina ne sme dobiti, če je v zadnjih 24 urah vzel zdravilo za zdravljenje motnje erekcije, ker lahko kombinacija obeh zdravil povzroči zelo hudo in nevarno znižanje krvnega

tlaka. Bolnika vprašamo, ali je že jemal acetilsalicilno kislino. Če bolečina po 5 minutah ne popusti, mu damo 250 mg (če je že jemal zdravilo) ali 500 mg acetilsalicilne kisline (če zdravila prej ni jemal). Pokličemo na telefonsko številko 112. Bolnik naj počaka na prihod reševalne ekipe. Nikakor naj ne vozi sam niti naj ga ne prevažajo drugi, saj mu ne bodo mogli pomagati, če bo med vožnjo prišlo do srčnega zastoja.Bolnik naj počiva, najbolje v pol-sedečem položaju in s podlože-nim vzglavjem. Odpnemo mu ovratnik, zrahljamo pas in od-stranimo zobno protezo. Ves čas ga skrbno nadzorujemo zaradi morebitnega poslabšanja stanja, bruhanja, zlasti pa zaradi nenadne izgube zavesti ob srčnem zastoju, ki zahteva takojšnjo masažo srca. Pripravimo njegovo zdravstveno dokumentacijo, podatke o dose-danjih boleznih, stare EKG-je in seznam zdravil, ki jih jemlje.

Kako pa v primeru možganske kapi?Če smo pri bolniku po kratkem preizkusu GROM (govor, roka, obraz, minuta) posumili, da gre za možgansko kap, takoj pokličemo reševalce na telefonsko številko 112. Bolnik naj počiva v postelji ali na tleh. Podložimo mu vzglavje, zrahljamo mu ovratnik in pas ter odstranimo zobno protezo. Če bruha, ga obrnemo

Kratica GROM nam pomaga, da si zapomnimo, kaj moramo opa-zovati pri bolniku, pri katerem sumimo, da ga je zadela možgan-ska kap.G – govor (ali lahko razumljivo ponovi kratek stavek)R – roka (ali lahko dvigne roki in ju tako zadrži)O – obraz (ali se lahko simetrično nasmehne, ali ima povešen

ustni kot)M – minuta (vsaka minuta šteje – če opazite katerega od zgornjih

znakov, takoj pokličite telefonsko številko 112)


NAŠA GOSTJA

v bočni položaj, ki je primeren tudi za bolnika, ki je nezavesten in diha sam. Bolnika nadzorujemo do prihoda reševalcev. Pripravimo morebitno medicinsko dokumentacijo, seznam zdravil, ki jih jemlje, zapišemo točen čas nastanka težav in jih opišemo (npr. imel je krče, izgubil je zavest, ohromelost in povešen ustni kot sta prizadela levo/desno stran telesa). Bolnika vprašamo, ali je v zadnjem času utrpel poškodbo glave in ali ga je že zadela možgansko kap. Podatki so zelo pomembni zaradi odločitve o nujnem zdravljenju.

Kako poteka zdravljenje v bolnišnici?Pri bolniku z akutnim srčnim infark-tom, ki ima težave manj kot 12 ur in pri katerem spremembe EKG-ja kažejo na popolno zaporo ene od koronarnih arterij, je treba čim prej spet vzpostaviti prehodnost te arterije s perkutano koronarno intervencijo (angl. percutaneous coronary intervention, PCI). Pri tem postopku prek večjih arterij nog ali rok s posebnimi katetri uvedemo v koronarne arterije majhen balon. Z njim zdrobimo strdek, zoženi del razširimo in skoraj v 90 % v žilo uvedemo tudi žilno opornico – t. i. koronarni stent. Trenutno po-seg 24 ur na dan opravljajo v univerzitetnih kliničnih centrih

v Ljubljani in Mariboru. Najpozneje 24 ur po sprejemu je koronarogra-fija (prikaz koronarnih žil) potrebna tudi pri bolnikih, ki so doživeli srčni infarkt z delno zaporo koronarne arterije. Poleg omenjenih postop-kov bolniki prejemajo zdravila, ki preprečujejo nastanek strdkov (acetilsalicilno kislino, klopidogrel, heparin), zdravila za urejanje krvne-ga tlaka, krvnih maščob in krvnega sladkorja ter zdravila za zdravljenje aritmij.Pri možganski kapi po opravljenih preiskavah opredelimo njeno vrsto. Če gre za ishemično možgansko kap in je bil bolnik pripeljan v bolnišnico pravočasno, najbolje v 3 urah, ker lahko trombolitično zdravilo prejme bolnik le, če je od začetka težav preteklo manj kot 4 ure in pol, in če ni zadržkov za raz-tapljanje strdka (tromboliza), takoj uvedemo infuzijo s trombolitič-nim zdravilom. Z raztapljanjem strdka se vsaj manjšini bolnikov, ki pridejo pravočasno in ki nimajo zadržkov za tako zdravljenje, zelo izboljšata klinično stanje in izid bolezni. Če smo z zdravilom strdek raztopili in tako odprli zamašeno možgansko arterijo, je bolnik v najboljšem primeru lahko celo povsem brez težav. Pri veliko bolnikih pa raztapljanje strdkov ni primerno. Pri nekaterih je trombo-litično zdravljenje neučinkovito ali pa so prišli malo prepozno, vendar s slikovnimi preiskavami ugoto-vimo, da je velik del prizadetih

možganov še mogoče rešiti. V tem primeru poskušamo spet vzposta-viti krvni pretok v zamašeni žili, kar naredimo s katetrom. V vseh prime-rih štejejo minute, saj je ponovno vzpostavljanje krvnega pretoka v zamašeni žili nesmiselno, ko je možgansko tkivo že odmrlo.Poleg vseh teh postopkov je ključnega pomena dodatno zdravljenje, ki zajema različna zdravila, skrbno urejanje krvnega tlaka, dodatek kisika, splošne ukrepe za zagotovitev ustreznega dihanja (tudi z napravami, če bolnik ne diha sam), skrbno nadzorovanje bolnika. Pri poslabšanju, ki je pogosto posledica razvoja možganske otekline, je potrebno tudi zdravljenje v enoti intenzivne terapije.Če s preiskavami ugotovimo, da gre pri bolniku za možgansko krvavitev, se moramo pri večji krvavitvi z nevrokirurgom posvetovati o odstranitvi strdkov. Pri možganski kapi zaradi anevrizme (krvavitve iz žilne razširitve) moramo to anevriz-mo čim prej izločiti iz obtoka, ker obstaja velika nevarnost, da spet pride do krvavitve. Poseg opravi in-terventni radiolog ali pa nevrokirurg.

Ali Slovenija pri zdravljenju srčnega infarkta in možganske kapi odstopa od Evrope?V Sloveniji smo pri zdravljenju srčnega infarkta in po tem zgledu tudi možganske kapi v zadnjem desetletju izjemno napredovali in se lahko postavimo ob bok naj-bolj razvitim evropskim državam.

Kakšne napotke in priporočila dobijo bolniki, ko po srčnem infarktu ali po možganski kapi zapustijo bolnišnico?Bolniki po srčnem infarktu morajo vsaj delno spremeniti način življenja. Izogibati se morajo pretiranemu stresu, poskrbeti za normalno telesno težo in za redno telesno dejavnost, ki jo zdravnik priporoči glede na posledice


srčnega infarkta. Če smo hitro vzpostavili ponovno prehodnost zamašene žile in če ni hujših posledic na srčni mišici, bolnike iz bolnišnice odpustimo že po nekaj

alkoholnih pijač ter redno jemanje predpisanih zdravil. Po ishemični možganski kapi so za urejanje krvnega tlaka dokazano najbolj priporočljivi zaviralci

srcu (obvod zaprtih koronarnih žil, tj. bypass).Napredovanje procesa je odvisno od urejenosti dejavnikov tveganja, na katere lahko vpliva bolnik. Poudarila bi še možnost nenadne popolne zapore koronarnega stenta, do katere pride zaradi opu-stitve zdravil proti strjevanju krvi, povzroči pa obsežen srčni infarkt, pri katerem je umrljivost zelo velika. Zato je izredno pomembno, da bolniki nikoli samovoljno ne prenehajo jemati zdravil.

Kakšno vlogo ima pri rehabilitaciji bolnikova družina?Družina ima pri bolnikovi rehabilitaciji izjemno pomembno mesto, pa naj gre za srčnega bolnika ali bolnika z mož gan sko - -žilno boleznijo. Psihična podpora je nenadomestljiva pri spreminjanju življenjskega sloga, prav tako pa je neprecenljivega pomena dejstvo, da se bolnik lahko vrne v domače okolje, saj pozna tako okolico kot ljudi. Poleg pomoči pri negi, gibanju in osnovnih življenjskih potrebah je za bolnika nenadomestljiv tudi občutek, da je kljub vsem pomanjkljivostim in težavam, ki ga pestijo, ljubljen in sprejet v svoji drugačnosti. Pozitivno gledanje na svet je prav gotovo dodatna motivacija za vztrajanje na poti rehabilitacije, ki pogosto traja več let.

Kako lahko zmanjšamo tveganje za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi?Vsaj delno lahko vplivamo na proces ateroskleroze, ki v nas napreduje od otroštva do starosti. Ne moremo si sicer izbirati svojih prednikov in genske zasnove, prav tako ne spola in starosti, lahko pa se odločimo za zdravo življenje.Torej se že danes odločimo in del svojega prostega časa porabimo za telesno dejavnost, najbolje

dneh. Ob odpustu dobijo navodila za nadaljevanje zdravljenja, kontrole in rehabilitacijo. Vsi bolniki morajo imeti urejen krvni tlak (vsaj pod 130/80 mm Hg), krvne maščobe (dieta in zdravila za znižanje zvišanih krvnih maščob) in krvni sladkor. Nujno morajo prenehati kaditi. Skrbno morajo upoštevati navodila za jemanje zdravil proti strjevanju krvi (antiagregacijska zdravila, npr. acetilsalicilna kislina), ki jih morajo jemati do konca življenja. Bolniki, ki smo jim vstavili koronarni stent (žilno opornico), morajo različno dolgo (odvisno od vrste stenta) jemati dodatno zdravilo proti strjevanju krvi, klopidogrel.Tudi pri bolnikih z ishemično možgansko kapjo sta zdravljenje in sprememba življenjskega sloga usmerjena v skrbno urejanje in obvladovanje že prej omenjenih dejavnikov tveganja za aterosklerozo. Tako lahko vsaj upočasnimo napredovanje ateroskleroze. Svetujemo tudi izogibanje čezmernemu pitju

angiotenzinske konvertaze. Bolniki potrebujejo tudi trajno zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi: po stentih dvojno zdravljenje z acetilsalicilno kislino in klopidogrelom, najpogosteje pa zdravljenje s kombiniranim zdravilom, ki vsebuje acetilsalicilno kislino in dipiridamol. Za zdravljenje se lahko uporablja tudi samo acetilsalicilna kislina.

Kakšna je verjetnost, da se srčni infarkt in možganska kap znova pojavita?Ponovitev bolezni je možna in tudi verjetna. Po možganski kapi in tranzitorni ishemični ataki se dogodek pri približno 15 % bolnikov ponovi v prvem letu, najpogosteje v prvih dneh. Tudi bolezen srčnih arterij lahko napreduje. Po prebolelem srčnem infarktu se lahko ponovno razvije srčni infarkt ali nestabilna angina pektoris ali pa bolezen napreduje v stabilno kronično angino pektoris. Če bolezen napreduje, je čez leta lahko potrebna tudi operacija na


NAŠA GOSTJA

v naravi. Potrudimo se zmanjšati čezmerno telesno težo, sproščajmo se po vsakodnevnih stresih, na svet glejmo optimistično, jejmo hrano z manj maščobami, veliko zdravega sadja in zelenjave, izogibajmo se čezmernemu pitju alkoholnih pijač in jemanju poživil. Občasno si izmerimo krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor. Veselo poglejmo v vsak nov dan.

Kaj najpogosteje opazite pri ljudeh, ki so že doživeli srčni infarkt ali možgansko kap? Kako živijo naprej? Ali kaj spremenijo svoje življenje?Bolniki, ki so preboleli tako hudo bolezen, kot sta srčni infarkt in možganska kap, so večinoma pripravljeni prevzeti odgovornost

za svoje zdravje. Večinoma posta-nejo telesno bolj dejavni, zato tudi shujšajo. Redno jemanje zdravil je vsakodnevna odgovornost, ki jo prevzamejo praktično vsi bolniki.

Kaj bi bilo vaše glavno sporočilo bralcem?Spremenite svoje življenje, živite zdravo, še preden hudo zbolite. Če pa ste že zboleli, se z boleznijo spoprimite z vso močjo in voljo. Upam, da boste vedno ohranili v spominu, da huda bolečina v prsih lahko pomeni srčni infarkt in da je bolnik zaradi tega v nevarnosti za zastoj srca. Verjamem, da boste vsakomur pomagali po najboljših močeh in znanju, bolezen pa boste prepoznali tudi pri sebi. In seveda

poklicali telefonsko številko 112, povedali, kaj sumite, in prosili za hitro pomoč.Prav tako si je vredno zapomniti, da se zelo mudi tudi pri možganski kapi, ki jo boste prepoznali po znakih iz kratice GROM, torej G (govor), R (roka), O (obraz), M (minuta). Tudi v tem primeru morate takoj poklicati reševalce na telefonsko številko 112.

Vaša zgodba

Mislite tudi naseM. H., 68 let, upokojenka

Z možem živiva skupaj že 45 let. Oba sva bila večinoma dokaj zdrava in sva zdravnika le redko obiskovala. Pred leti pa je zdravnik možu na pregledu odkril zvišan krvni tlak in mu predpisal zdravila. Svetoval mu je, naj preneha kaditi, naj se izogiba pitju alkohola in naj je manj soljeno hrano. Navodila je upošteval, le kadil je še kar nekaj časa.Nekega jutra pa ni mogel vstati iz postelje. Leve noge in roke ni mogel premakniti. Takoj sem poklicala zdravniško pomoč. V bolnišnici so mi kasneje poveda-li, da ga je zadela možganska kap. Sledilo je večmesečno zdravlje-nje, najprej v bolnišnici, nato še v zdravilišču in rehabilitacijskem centru Soča. Okrevanje kljub temu ni bilo popolno, zato pri

vsakodnevnih opravilih potrebuje pomoč. Mnogo stvari, ki jih je prej opravljal on, naredim sama.Vendar pa tudi mojemu zdravju ni bilo prizaneseno. Nekaj mesecev po moževi kapi je zdravnik odkril, da imam zvišan holesterol. Predpisal mi je dieto in več gibanja, vendar pa zaradi vseh skrbi in obveznosti teh nasvetov

v prsih me je čedalje bolj bolelo in težko sem dihala. Tudi vrtelo se mi je, šlo mi je na bruhanje. S skrajnim naporom sem poklicala telefonsko številko 112. Po 15 minutah so me že odpeljali v bolniš- nico, kjer so ugotovili, da sem doživela srčni infarkt. Strdek, ki je nastal v eni od žil, so mi odstranili, v žilo pa vstavili opornico. Po sla- bem tednu na oddelku intenzivne nege sem v bolnišnici ostala še 11 dni, nato pa sem za 14 dni odšla še na rehabilitacijo v zdra vi- lišče.To je bila zame zelo koristna izkuš-nja. Spoznala sem, da moram kljub skrbi za moža poskrbeti tudi zase, saj mu bom le zdrava lahko pomagala. Sedaj redno jemljem zdravila za zniževanje holesterola in proti strjevanju krvi. Skrbim, da se z možem zdravo prehranjujeva. Pri hišnih opravilih nama poma-gajo otroci, meni pa tako ostane tudi čas za sprehod in sprostitev v naravi.

Znanja nam ne more vzeti nihče. Morda ga bomo potrebovali kmalu za hitro pomoč sebi ali komu izmed tistih, ki jih imamo najbolj radi.Pa vsako jutro pojdite v nov dan srečni, zdravi in veseli.

nisem dovolj resno upoštevala. Neke noči sem se zbudila s hudo bolečino v prsih in levi rami. Začela sem se močno znojiti,


POSKRBIMO ZASE

Kaj mora o srčnem infarktu vedeti laikProf. dr. Marko Noč, dr. med., Center za intenzivno interno medicino, Univerzitetni klinični center Ljubljana

Naše srce za normalno delovanje potrebuje stalen dotok krvi, ki prinaša kisik in hranljive snovi, odplavlja pa razgradne produkte presnove. Nemoten dotok krvi v srčno mišico zagotavljata venčni ali koronarni arteriji. Koronarni arteriji zelo pogosto prizadene ateroskleroza, za katero je značilno nastajanje maščobnih leh v steni arterije. Ta bolezen pri veliki večini ljudi ne povzroča prav nobenih težav. Moten ali prekinjen dotok krvi do srčne mišice pa lahko v trenutku povzroči srčni infarkt, ki je v razvitem svetu najpogostejši vzrok smrti.

Nastanek srčnega infarkta. Aterosklerotična leha v koronarni arteriji, na kateri nastane razpoka, sproži nastajanje krvnega strdka, kar povzroči kritično zožitev ali popolno zaporo koronarne arterije.

Razpoka aterosklerotične lehe

in krvni strdek.

Krvni strdek v lehi, in v svetlini –

pretok je zmanjšan.

Krvni strdek zapre svetlino koronarne arterije.

Kakšno je zdravljenje srčnega infarkta?Krvni strdek, ki zapira koronarno arterijo, moramo čim prej odstraniti in tako spet vzpostaviti dotok krvi v prizadeti del srca. Najučinkovitejša je perkutana koronarna intervencija (angl. percutaneus coronary intervention, PCI), ki jo opravi kardiolog. Zaporo v koronarni arteriji odpravi s pomočjo balona in žilne opornice (stenta). Razširitev je uspešna v več kot 90 %. Prehodnost koronarne arterije je treba vzpo-staviti čim prej, da je mrtvina v področju prizadete koronarne arterije čim manjša. Zato je skupni imeno-valec pri zdravljenju srčnega infarkta ČIM PREJ, kar velja tako za laike kot tudi za medicinsko osebje.

Urgentno odpiranje koronarne arterije s pomočjo perkutane koronarne intervencije (PCI).

Širitev zapore z balonom in žilno opornico.

Odprtje arterije s ponovnim pretokom krvi v prizadeti del srca.

Zapora koronarne arterije.

1

2

3


POSKRBIMO ZASE

Kako naj ravnamo ob sumu, da gre za srčni infarkt?

si laik lahko razlaga kot težko dihanje. Oba pojava po nekaj minutah prenehata, in če ni takojšnje in pravilne pomoči, bolnik zanesljivo umre. V medicini namreč ni bolj nujnega stanja, kot je nenadni zastoj srca. Dodatna oteževalna okoliščina je, da do nenadnega zastoja srca največkrat ne pride v bolnišnici, zaradi česar ob bolniku seveda ni ustrezno opremljenega medicinskega osebja. Zato je prav takojšnje in pravilno ravnanje vsakega posameznika tisto, ki lahko reši bistveno več življenj kot zapleteno in dolgotrajno zdravljenje posledic v bolnišnici.

Kako ukrepamo ob nenadnem zastoju srca?Nenadni zastoj srca mora vsak od nas čim prej prepo-znati in po telefonu takoj obvestiti nujno medicinsko službo (številka 112). Dispečerju kratko in jedrnato povemo, kje smo in da smo pri bolniku z nenadnim srčnim zastojem. Če so poleg nas še drugi ljudje, eden pokliče nujno medicinsko službo, ostali pa takoj zač-nejo z osnovnim srčnim oživljanjem.

Kako izvajamo osnovno srčno oživljanje?Takoj moramo začeti z zunanjo masažo srca. Izvajamo jo s pritiskom na spodnjo tretjino grodnice v ritmu okoli 100 pritiskov v minuti (slika), in sicer tako, da se prsni koš ugrezne za 3 do 5 cm. Zunanjo masažo srca moramo izvajati brez prekinitev do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči. Če se ena oseba utrudi, naj jo zamenja druga. Blago masiranje prsnega koša, ki ga pogosto vidimo v filmih, ni učinkovito. Številni dokazi potrjujejo, da je pri bolnikih z nenadnim zastojem srca ključna dobra zunanja masaža srca, ne pa umetno dihanje usta na usta. To je zaradi pogostih prekinitev zunanje masaže srca lahko celo škodljivo.Nenadna srčna smrt je najbolj

nevarna in zahrbtna oblika srčnega infarktaPri tej obliki srčnega infarkta se zaradi motnje srčnega ritma celotno srce v hipu in nenapovedano preneha krčiti. To lahko nastane ob bolečini, značilni za srčni infarkt (glej stran 7), ali brez kakršnihkoli predhodnih znanilcev. Ker se srce »ustavi« in ne črpa več krvi po telesu, bolnik v nekaj sekundah izgubi zavest in se zgrudi. Ne moremo ga več zbuditi. V prvih minutah po zastoju srca ima pogosto krče, ki lahko spominjajo na božjastni (epileptični) napad. Včasih tudi hrope, kar

tipična bolečina (glej stran 7), ki traja več kot 5 minut

• tableta acetilsalicilne kisline (250 mg ali 500 mg)• klic na telefonsko številko 112 in opis bolečine

• mirovanje do prihoda reševalne ekipe

če v 5 minutah bolečina ne popusti

tableta ali vpih nitroglicerina pod jezik

Kako naj laik prepozna razvijajoči se srčni infarkt?Pomembno se je zavedati, da srčni infarkt nastopi nenadoma in nepričakovano – kot strela z jasne-ga. Več kot 50 % ljudi, ki doživijo srčni infarkt, pred usodnim dogodkom nima nobenih večjih zdravstvenih težav. Osebo z razvijajočim se srčnim infarktom nenadoma začne boleti v prsih na dokaj značilen način (glej stran 7). Ob taki bolečini mora laik vedno posumiti, da gre lahko za srčni infarkt. Usodna napaka je, če tipično bolečino, ki smo jo opisali, banaliziramo ali jo skušamo sami olajšati s protibolečinskimi tabletami. Nekateri bolniki to bolečino že poznajo, saj imajo že znano obremenitveno angino pektoris. Ti bolniki morajo biti pozorni na nastanek enake ali hujše bolečine v mirovanju.


V skrbi za vaše zdravje Izšla je nova knjižica Telesna dejavnost za zdravje. V tiskani obliki je na voljo pri vašem splošnem/družinskem zdravniku, objavljena pa je tudi na spletni strani www.krka.si.

Medtem ko je medicinska ekipa na poti do bolnika, z dobro zunanjo masažo srca začasno ohranjamo pri življenju srce in možgane. Lahko bi rekli, da za bolnika "kupimo" pomembne minute do prihoda medicinske ekipe in tako povečamo verjetnost, da bo preživel. Za ponovno vzpostavitev delovanja srca je v večini primerov potreben elektrošok. Z vsako minuto do elektrošoka se verjetnost preživetja zmanjša za 10 %, dobra zunanja masaža pa to krivuljo umiranja upočasni na 5 do 6 % na minuto. Da bi zmanjšali zamudo, so se v zadnjih letih tudi v Sloveniji uveljavili avtomatski zunanji defibrilatorji, s katerimi lahko upravljajo tudi laiki brez poglobljenega znanja o motnjah srčnega ritma. Naprava ima namreč vgrajen ustrezen računalniški

algoritem, ki začasno nadomesti zdravnika. Več lahko preberete v članku na strani 14.

Srčni infarkt je eden najpogostejših vzrokov umiranja v razvitem svetu, tudi v Sloveniji. Pri reševanju življenj je laik, ki prepozna znake srčnega infarkta in nenadnega zastoja srca in zna pravilno ukrepati, nepogrešljiv.

Usodnih napak na terenu, ki izvirajo iz neznanja in nepotrebnih časovnih zamud, sodobna bolnišnična medicina ne more popraviti. Osnovno znanje o prepoznavanju in ukrepih pri srčnem infarktu in nenadnem zastoju srca zato spada v splošno izobrazbo vsakega človeka in bi moralo postati del obveznega izobraževanja na vseh stopnjah.


POSKRBIMO ZASE

Ob zastoju srca se skoraj popolnoma ustavi dotok kisika vsem telesnim organom. Za pomanjkanje kisika so najobčutljivejši možgani, saj so lahko že v nekaj minutah nepopravljivo poškodovani. Zato je za preživetje bolnika in kakovost njegovega nadaljnjega življenja izjemno po-membno, da pri nenadnem zastoju srca ob srčnem infarktu hitro in pravilno ukrepamo. Z osnovnim srčnim oživljanjem, ki ga lahko izvaja tudi laik, medtem ko je ekipa nujne medicinske pomoči na poti do bol-nika, bolnika ohranjamo pri življenju. V razvitem svetu so za pomoč v rabi defibrilatorji oz. avtomatski eksterni defibrilatorji (AED) – napra-ve, ki so ključne za ukrepanje ob srčnem zastoju.Da bi pomembno prispevali k izbolj-šanju razmer na tem področju, je bila Krka, d. d., Novo mesto med pr-vimi podjetji, ki so v Sloveniji začela z donacijo defibrilatorjev. Tako smo leta 2005 v sodelovanju s Svetom za reanimacijo v uporabo predali 34 defibrilatorjev, ki omogočajo, da mimoidoči hitreje in uspešneje po-magajo posamezniku, če se zaradi srčnega zastoja znajde v življenjski nevarnosti na javnem prostoru.Defibrilator deluje tako, da z elek-tričnim sunkom vzpostavi ponovno delovanje srca. Verjetnost, da bo »elektrošok« prekinil nastalo aritmijo in spet pognal srce, je večja, če ga uporabimo čim hitreje po nenadnem zastoju srca. Defibrilacijo naj bi izvedli manj kot 5 minut po srčnem zastoju.Razvoj tehnike je omogočil izdelavo avtomatskih defibrilatorjev, name-njenih tudi ljudem brez medicinske izobrazbe. Naprava samodejno prepozna srčni ritem in pri prekat-

nem migetanju (fibrilaciji) odmeri električni sunek, nato pa oceni uspeh. Uporabniku pomaga tudi z zvočnimi (govornimi) nasveti in ga pri neuspešni defibrilaciji spod-buja, da izvaja temeljne postopke oživljanja.V Sloveniji je javno dostopnih okoli 300 defibrilatorjev. Seznam mest, kjer se nahajajo Krkini defibrilatorji, najdete na www.ezdravje.com. Seznam vseh defibrilatorjev pa je objav-ljen na spletnem naslovu www.zazivljenje.org.

Spoznajte defibrilator in njegovo pomembno vlogo ob zastoju srca

krvnega obtoka), moramo najprej poklicati pomoč na telefonsko številko 112. Enako ravnamo tudi, če smo v dvomih. Če je defibrilator v neposredni bližini, ima njegova uporaba prednost pred ostalimi postopki oživljanja. Če mora nekdo ponj, začne drugi reševalec s temelj-nimi postopki oživljanja (sprostitev dihalnih poti, masaža srca in umetno dihanje). Čim prinesemo defibrilator do prizadetega, ga uporabimo.Defibrilator odpremo, ga vključi-mo in pozorno sledimo govornim navodilom.• Samolepilni elektrodi prilepimo

na golo kožo.• Odmaknemo se od prizadetega,

žic in defibrilatorja. Dotik s priza-detim ali premikanje žic povzroča motnje, ki otežijo ali onemogočijo avtomatično analizo električne aktivnosti srca.

• Po govornem navodilu pritisne-mo tipko za električni sunek.

• Ob pritisku tipke, s katero akti-viramo defibrilator, se nihče ne sme dotikati prizadetega!

Električni sunek vzdraži tudi druge mišice telesa, zato prizadeti običajno trzne. Po prvem sunku defibrilator ponovno analizira električno aktiv-nost srca. Če defibrilacija ni uspela, naprava svetuje drugi in po potrebi še tretji električni sunek. Nato da defibrilator navodila za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja.Če naprava zazna srčni ritem, pri katerem defibrilacija ne pomaga, svetuje, da preverimo življenjske zna-ke prizadetega (zavest, dihanje, znaki krvnega obtoka). Če jih ni, nam do prihoda reševalcev z nasveti pomaga pri temeljnih postopkih oživljanja.Vir: www.ezdravje.com

Anja Lesar

Kako uporabiti defibrilator?Če se človek nenadoma zgrudi in obleži, je treba preveriti, ali kaže znake življenja.• Obzirno ga stresemo in pokličmo.• Nekaj sekund opazujemo njego-

vo dihanje.• Preverimo srčni utrip vratne

arterije.Kadar ne kaže življenjskih znakov (se ne odzove, ne diha, nima znakov


Prof. dr. Anton Grad, dr. med., specialist nevrolog, Nevrološki oddelek, Splošna bolnišnica Izola

Z zdravim načinom življenja in zdravljenjem dejavnikov tveganja (primarna preventiva) lahko pomembno zmanjšamo možnost prve možganske kapi. Po možganski kapi je preprečevanje (sekundarna preventiva) izredno pomembno zato, da zmanjšamo možnost ponovitve možganske kapi. Poleg zdravega načina življenja in zdravljenja dejavnikov tveganja je pomembno še redno jemanje zdravil, ki zmanjšujejo pretirano zlepljanje krvnih ploščic (trombocitov) (antiagregacijska zaščita) ali pa zmanjšujejo nastanek strdkov (antikoagulantna zaščita). Izredno pomembna je tudi socialna rehabilitacija.

Ob znakih možganske kapi moramo takoj poklicati zdravnika!Pomembno je, da prepoznamo znake možganske kapi, saj lahko z zgodnjim zdravljenjem v bolnišnici raztopimo strdek, ki je povzročil zaporo arterije in s tem možgansko kap. Ker so možganske celice zelo občutljive, je takšno zdravljenje mogoče le v prvih 4 urah in pol po nastopu možganske kapi.

Rehabilitacija bolnika po možganski kapi je timsko delo.Pri rehabilitaciji poleg zdravnika in medicinskih sester sodelujejo tudi fizioterapevti, delovni terapevti, logopedi, psihologi, socialni delavci in drugi. Zelo veliko lahko storijo že svojci, ki bolnika pod strokovnim vodstvom oz. s pomočjo nasvetov rehabilitirajo doma.Izredno pomembno vlogo v socialni rehabilitaciji in s tem v prevečkrat zapostavljeni kakovosti življenja imajo klubi bolnikov po možganski kapi. Mnogokrat bolnik šele ob srečanju s sotrpini spozna, da ni sam in da je kljub kapi sposoben kakovostno živeti.

Možganska kap je izredno težka bolezen, vendar nam mnogi bolniki s svojim življenjem vedno znova dokazujejo, da je vključitev v družbo kljub prizadetosti mogoča.

Možganska kap – najpogostejši vzrok invalidnosti na svetu

Možganska kap je bolezen, ki si je nihče ne želi, saj človeka v hipu spremeni v invalida, ki je pri vsakdanjih opravilih odvisen od tuje pomoči. Ne prizadene samo bolnika, ampak predstavlja veliko obremenitev tudi za svojce in zdravstveno službo. Zaradi svoje pogostosti in velikega ekonomskega bremena pravzaprav prizadene družbo v celoti. Tudi umrljivost zaradi možganske kapi je velika, več kot 20-odstotna. V Sloveniji možganska kap vsako leto zadene približno 4.000 bolnikov. Veliko pogostejša je pri osebah, ki imajo visok krvni tlak in zvišane krvne maščobe, kadijo, so telesno nedejavni, predebeli, imajo sladkorno bolezen, spijejo preveč alkoholnih pijač, imajo motnjo srčnega ritma (migetanje oz. fibrilacijo preddvorov) ali se jim pretirano strjuje kri.


POSKRBIMO ZASE

Prva pomočMiha Kovač, dr. med., specialist splošne medicine,Splošna nujna medicinska pomoč, Zdravstveni dom Ljubljana

Ukrepati moramo hitro!Pri srčnem infarktu in pri možganski kapi je pomembno, da hitro ukrepamo. Bolnik s srčnim infarktom je v prvih urah ogrožen predvsem zaradi možnosti, da pride do migetanja prekatov (fibrilacije ventriklov). Ta motnja srčnega ritma je smrtno nevarna in jo lahko prekinemo le z defibrilacijo. Pri bolniku z znaki možganske kapi pa se lahko poleg najpogostejših znakov, kot sta slabša ali odvzeta moč po polovici telesa in motnja govora, pojavijo tudi druge zdravstvene težave, npr. motnja zavesti z bruhanjem in s tem povezana zapora dihalnih poti ali pa božjastni napad. Najpomembnejše je, da hitro posumimo, da gre za eno ali drugo stanje, in takoj pokličemo telefonsko številko 112 ali osebnega oz. dežurnega zdravnika. Kako učinkoviti bodo zdravstveni ukrepi, je odvisno od časa, ki je pretekel od začetka znakov in simptomov do pomoči. Več časa, kot je preteklo, manj učinkoviti bodo zdravstveni ukrepi.

Katere podatke moramo sporočiti po telefonu?• Predstavimo se z imenom in priimkom. Razločno

povemo telefonsko številko, s katere kličemo oz. na kateri bomo dosegljivi, če bodo reševalci potrebovali dodatne podatke.

• Natančno opišemo kraj dogodka – mesto, naslov, morebitno nadstropje in številko stanovanja v večstanovanjskem bloku, dodatne izstopajoče geografske točke.

• Opišemo bolnikovo zdravstveno stanje, povemo njegov priimek, ime, spol in starost.

• Ob prevezavi s telefonske številke 112 na območno dežurno ustanovo skušamo ostati mirni. Po prevezavi osebi razločno in jasno ponovimo potrebne podatke.

• Počakamo na morebitna dodatna navodila, saj so lahko pri srčnem zastoju celo življenjskega pomena.

Znana dejstva o srčnem zastoju• Običajno je pri odraslih osebah vzrok za srčni

zastoj smrtno nevarna motnja srčnega ritma (migetanje prekatov).

• Edino učinkovito zdravljenje migetanja prekatov je defibrilacija, to je sprožitev električnega impulza skozi srce s posebno tehnično napravo, ki se imenuje defibrilator.

• Vsaka minuta, ki jo zamudimo pri defibrilaciji, zmanjša možnost preživetja za 7 do 10 %.

• Poklicne reševalne ekipe z vso potrebno opremo, torej tudi z defibrilatorjem, pridejo povprečno v 10 minutah.

• Nepopravljive poškodbe možganov se začnejo pojavljati 3 minute po nastopu srčnega zastoja.

• Takojšnja in pravilna zunanja srčna masaža izboljša preživetje za 3- do 5-krat.

Pravilno ukrepanje ob nenadnem poslabšanju zdravstvenega stanja nedvomno izboljša preživetje in zmanjša kasnejše zaplete. Ker se v takšni situaciji znajdemo izredno redko, je koristno, da znanje iz prve pomoči obnavljamo na vsakih nekaj let. Ne nazadnje se bomo morda tudi mi nekoč znašli v situaciji, ko bo naše življenje odvisno od pravilnega ukrepanja drugih.


Ukrepati moramo hitro!Ob nenadnem zdravstvenem dogodku najprej poskrbimo za lastno varnost.

Nato obolelega ogovorimo in preverimo, ali je pri zavesti.

Če je pri zavesti, ga vprašamo, kakšne težave ima in ali želi, da pokličemo dežurnega zdravnika oz. reševalce.

Če je nezavesten, pokličemo pomoč, z zvračanjem glave in dviganjem brade sprostimo dihalno pot ter preverimo dihanje.

Če bolnik diha (vidimo dviganje in spuščanje prsnega koša, na svojem licu čutimo in s prislonjenim ušesom slišimo bolnikovo sapo), ga obrnemo v stabilni bočni položaj. Če se je ob izgubi zavesti tudi poškodoval in sumimo, da je poškodovana hrbtenica, ga ne premikamo. Pustimo ga ležati na hrbtu in poskrbimo za odprto dihalno pot.

Če odrasel bolnik ni pri zavesti in ne diha normalno (kar je tudi posredni znak, da srce ne bije), takoj pokličemo telefonsko številko 112 in začnemo z zunanjo srčno masažo. Z obema rokama s prepletenimi prsti pritiskamo na sredino prsnega koša 4 do 5 cm globoko, in sicer s frekvenco 100 pritiskov na minuto. Po 30 pritiskih zvrnemo glavo in dvignemo brado, s svojimi usti objamemo bolnikova usta (pri manjših otrocih usta in nos) in dvakrat vpihnemo. Vsak vpih mora trajati eno sekundo. Če imamo kakršnekoli zadržke glede dajanja umetnega dihanja ali to ni mogoče zaradi hudih poškodb obraza, neprekinjeno izvajamo samo zunanjo srčno masažo. Z oživljanjem nadaljujemo nepretrgoma do prihoda reševalcev.

112(

Vir: European Resuscitation Council Guidelines for Resuscitation 2005. Figure 2.1.: Adult basic life support algorithm.

Temeljni postopki oživljanja odraslih

2 vpiha : 30 pritiskov na prsni koš

30 pritiskov na prsni koš

Pokliči 112!

7

5

6

7

prizadeti ne diha spontano/normalno

sprosti dihalno pot

Zakliči: »Na pomoč!«

prizadeti se ne odziva2

1

3

4

Prepričaj se o lastni varnosti ter varnosti prizadetega in očividcev!


POSKRBIMO ZASE

Rehabilitacija bolnikov po možganski kapiAsist. Daniel Globokar, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Ljubljana

Zgodnje zdravljenje po možganski kapi se tesno prepleta z zgodnjo in kasnejšo rehabilitacijo. Rehabilitacijska medicina je usmerjena v izboljšanje ali nadomeščanje sposobnosti, ki so jih bolniki zaradi možganske kapi izgubili ali pa so se jim zmanjšale. Okrevanje je večinoma dolgotrajno, odvisno pa je predvsem od mesta in obsega okvare možganskega tkiva.Rehabilitacija lahko poteka na bolnišničnih oddelkih, v ambulantah zdravstvenih domov, naravnih zdravi-liščih, domovih starejših občanov in specializiranih

rehabilitacijskih ustanovah. Po svetu je dobro uvelja-vljena tudi rehabilitacija bolnikov na domu.Najpomembnejši dejavniki pri uvrščanju bolnikov v rehabilitacijske programe so vrsta in stopnja prizadetosti, sposobnost učenja in telesna vzdržljivost, ki je opredeljena kot trajanje bolnikovega sodelovanja pri telesno zahtevni dejavnosti.Posledice možganske kapi so različne. Najpogostejša je delna ali popolna ohromelost polovice telesa, moten je lahko tudi občutek po polovici telesa. Pojavijo se lahko težave pri govorjenju, razumevanju govora, branju, pisanju, požiranju, zadrževanju vode in blata ter motnje vida. Možganska kap vpliva tudi na duševne sposobnosti, kot so spomin, mišljenje, dojemanje, čustvovanje, prepoznavanje sebe in okolja. Vse te težave so lahko bolj ali manj izražene.Zato pri rehabilitaciji bolnika po možganski kapi večinoma sodeluje več strokovnjakov, predvsem zdravniki specialisti rehabilitacijske in fizikalne medicine, medicinske sestre, fizioterapevti, delovni terapevti, klinični psihologi, logopedi, socialni delavci, protetiki in ortotiki. Po potrebi se v obravnavo bolnika vključujejo tudi drugi.S sodobnimi postopki rehabilitacijske medicine skušamo spodbujati spontano okrevanje po možganski kapi, pomemben del terapije pa je tudi učenje, kako prilagoditi izvajanje nekaterih opravil.

Osnovni cilji rehabilitacijskih ukrepov so čim večja samostojnost bolnikov pri gibanju in dnevnih opravilih, učinkovito sporazumevanje, premagovanje čustvenih in osebnih stisk zaradi občutkov izgube, ki spremljajo bolezen, ter vključevanje v ožje (domače) in širše okolje.

Zdravniki skrbimo za bolnikovo splošno zdravstveno stanje in ustrezno zdravljenje spremljajočih bolezni ter koordiniramo delo ostalih


članov rehabilitacijskega tima. Med rehabilitacijo in kasneje je pomembna sekundarna preventiva bolezni. Bolnikom poleg rednega jemanja zdravil svetujemo tudi spremembo življenjskega sloga: primerno telesno dejavnost, varovalno prehrano, abstinenco od kajenja in alkoholnih pijač ipd.

Delo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov je usmerjeno v strokovno zdravstveno nego, pravilno prehrano, pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih opravil in skrb za pravilno jemanje zdravil.Fizioterapevti bolnika učijo pravilnega gibanja, ki je najprej osredotočeno na varno spreminjanje telesnih položajev leže in sede, nato sledi intenzivnejše učenje hoje in drugih dejavnosti. Učenje poteka od preprostih gibov do sestavljenih gibalnih dejavnosti, ki zahtevajo primerno ravnotežje, koordinacijo in zbranost. Take dejavnosti so predvsem vzpenjanje in spuščanje po stopnicah, hoja po neravnem terenu in tek.S spodbujanjem motoričnih sposobnosti se ukvarjajo tudi delovni terapevti, ki bolnike učijo osnovne skrbi zase, npr. oblačenja, slačenja, pravilnega presedanja in sedenja. Na nov, prilagojen način se bolniki lahko učijo tudi zahtevnejših opravil, pomembnih za neodvisno življenje, npr. kuhanja in

nakupovanja. Kadar je potrebno, delovni terapevti predlagajo najprimernejše pripomočke in nujne prilagoditve za bolnikovo bivanje doma.Logopedi govorno terapijo prilagodijo sposobno-stim za razumevanje in izražanje, ki jih ima bolnik po preboleli možganski kapi, da bi tako izboljšali njego-vo sposobnost za čim uspešnejše sporazumevanje.Delo kliničnih psihologov je usmerjeno v izboljševanje okvarjenih duševnih in spoznavnih sposobnosti, kot so pomnjenje, pozornost in mišljenje. Pomembne so tudi čustvene sposobnosti in osebnostne lastnosti bolnikov.Med rehabilitacijo skušamo k obnovi čim bolj samostojnega in kakovostnega življenja bolnikov prispevati z vadbo, medicinskotehničnimi pripomočki, rešitvami napredne računalniško podprte tehnologije ter prilagoditvami delovnega in domačega okolja. Za varnejše življenje doma se najpogosteje uporabljajo različna držala v kopalnicah in hodnikih, pribor za lažje hranjenje, nedrseče podlage za posode, pripomočki za obuvanje. Gibanje pa se olajša z različnimi opornicami za boljši položaj stopala pri hoji, berglami, hoduljami, sistemi električne stimulacije in invalidskimi vozički.Zelo pomemben člen v rehabilitaciji je bolnikova družina, zato je ključno tudi izobraževanje svojcev. Treba jih je poučiti, kako ustrezno pomagati bolniku po končani rehabilitaciji, in jim pomagati tudi s praktičnimi nasveti.S skupnimi močmi in dobro koordiniranimi ukrepi re-habilitacijske medicine je mogoče doseči optimalno stopnjo samostojnosti in primerno kakovost življenja bolnikov, ki so utrpeli možgansko kap.

Knjižici iz zbirke V skrbi za vaše zdravje


POSKRBIMO ZASE

• V skrbi za bolnike z zviša-nim krvnim tlakom Krka ponuja veliko visokokako-vostnih, učinkovitih in var-nih zdravil za zniževanje zvišanega krvnega tlaka.

• S Krkinimi zdravili za zniže-vanje zvišanega krvnega tlaka se uspešno zdravi že 6 milijonov ljudi.

Zvišan krvni tlak (hipertenzija) in zvišan holesterol spadata med glavne dejavnike tveganja za aterosklerozo in s tem za nastanek bolezni srca in žilja, zato je njun nadzor ključnega pomena.Krvni tlak je zvišan takrat, kadar je vrednost sistoličnega krvnega tlaka 140 mm Hg ali več in/ali vred nost diastoličnega krvnega tlaka 90 mm Hg ali več. Za začetek zdravljenja z zdravili pridejo v poštev zdravila iz 5 farmakoloških skupin:

Ali lahko zmanjšamo tveganje za srčni infarkt in možgansko kap?Z zdravim načinom življenja in zdravljenjem dejavnikov tveganja (primarno preprečeva-nje) lahko pomembno zmanjšamo možnost za prvi pojav srčnega infarkta in možgan-ske kapi.

Ukrepi, ki nas varujejo pred nastankom bolezni srca in žilja: zdrava prehrana, zmanjšanje telesne teže, opustitev kajenja, telesna dejavnost, dovolj počitka in obvladovanje stresa.

Pri izbiri hrane je pomembno omejiti uživanje nasičenih maščob živalskega izvora, holesterola, soli, sladkorja in alkohola. Na jedilniku naj bo obilo svežega sadja in zele-njave, rib in morskih sadežev, polnovrednih žit in žitnih

(vsaj na 3). Zajtrk naj bo eden od pomembnejših obrokov.Zmerna telesna dejavnost krepi srce in žilje ter pomaga preprečevati debelost, znižuje raven sladkorja, holesterola in maščob v krvi ter zvišan krvni tlak. Rekreacija pomaga tudi pri premagovanju stresa in izboljšanju razpoloženja. Priporočamo hojo, umirjen tek, plavanje, tek na smučeh in ples, in sicer vsaj 3-krat na teden po 20 minut. Kajenje povečuje tveganje za nastanek bolezni srca in žilja, zato ga je nujno opustiti.

Kadar zdrav način življenja ni dovolj, si lahko pomagamo z zdraviliZ zdravili lahko učinkovito vpli-vamo na nekatere dejavnike tveganja – znižamo lahko npr. zvišan krvni tlak, krvne maščo-be in krvni sladkor.

Razvrstitev Sistolični Diastolični krvni tlak krvni tlak

optimalen krvni tlak pod 120 mm Hg in pod 80 mm Hgnormalen krvni tlak 120–129 mm Hg in/ali 80–84 mm Hgvisoko normalen krvni tlak

130–139 mm Hg in/ali 85–89 mm Hg

zvišan krvni tlak nad 140 mm Hg in/ali nad 90 mm Hgsamo sistolična hipertenzija

140 mm Hg ali več in pod 90 mm Hg

izdelkov, oreščkov in semen ter posnetega mleka in mlečnih izdelkov. Hrano je priporočljivo razdeliti na več manjših obrokov


Zaželene vrednosti holesterola v krvi• skupni holesterol: manj kot 5 mmol/l• holesterol LDL: manj kot 3 mmol/l Priporočljive vrednosti holesterola za bolnike s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ali velikim tveganjem za bolezen srca in žilja• skupni holesterol: manj kot 4 mmol/l• holesterol LDL: manj kot 2 mmol

• Krka ima že več kot 12-let ne izkušnje v proizvodnji visokokakovostnih statinov, kot sta atorvastatin in simvastatin.

• S Krkinimi statini se vsak dan zdravi več kot 1,5 milijona ljudi.

• Paleto zdravil za znižanje zvišanega holesterola smo dopolnili z novim zdravilom – Krkinim ezetimibom. Ta v kombinaciji s statini še učinkoviteje znižuje holesterol in pomaga dosegati ciljne vrednosti.

• Krka ima v svoji paleti tudi zdravilo proti strjevanju krvi klopidogrel.

• Registriran je že v 38 drža-vah, tudi v vseh državah Evropske unije.

• Njegova klinična učinko-vitost in varnost sta bili potrjeni v lastnih kliničnih raziskavah.

zaviralci encima angiotenzinske konvertaze, blokatorji receptorjev angiotenzina II, diuretiki, blokatorji receptorjev beta in kalcijevi antagonisti. Ta zdravila ob učinkovitem znižanju krvnega tlaka dokazano zmanjšajo možnost za srčno- -žilne zaplete, s čimer zmanjšajo tudi umrljivost. Uporabljamo jih lahko samostojno ali v raznih kombinacijah.Antihipertenzivno zdravljenje praviloma traja do konca življenja. Z zdravim načinom življenja lahko krvni tlak znižamo, včasih (ko ni zelo zvišan) njegovo vrednost celo povsem normaliziramo. Najpogosteje pa je za uspešno zniževanje krvnega tlaka treba jemati zdravila.V številnih raziskavah so dokazali, da zmanjšanje vsebnosti holesterola v krvi bistveno upočasni napredovanje ateroskleroze in se s tem zmanjša nevarnost za nastanek srčno-žilnih zapletov, tudi za srčni infarkt in možgansko kap. Če zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi za 1 %, zmanjšamo verjetnost za nastanek srčnega infarkta za 2,5 %.Po smernicah za zdravljenje zvišanega holesterola so zdravila prve izbire statini. To so zdravila, ki zavirajo nastajanje holesterola v jetrih. Zdravljenje s statini običajno poteka tako, da se

njihov odmerek povečuje, dokler niso dosežene ciljne vrednosti holesterola. Učinkoviti so le, kadar jih jemljemo redno. Tudi ko smo že dosegli ciljne vrednosti holesterola, je priporočljivo, da zdravljenje nadaljujemo. Praviloma jih je treba jemati do konca življenja. Njihova učinkovitost je še večja, če hkrati upoštevamo priporočila o zdravi prehrani.

Cilj zdravljenja zvišanega holesterola je doseči ciljne vrednosti skupnega holesterola in holesterola LDL, saj je dokazano, da lahko s tem zmanjšamo tveganje za srčno-žilne zaplete.

Statini izboljšujejo tudi prožnost žil, zavirajo aktivacijo in trganje aterosklerotičnih leh, delujejo antioksidativno in protivnetno ter uravnavajo strjevanje krvi. Vse to prinaša številne ugodne rezultate. Raziskave so potrdile, da statini

zmanjšujejo skupno umrljivost ter umrljivost in obolevnost zaradi srčno-žilnih zapletov (npr. srčnega infarkta, možganske kapi).

Kaj pa, če smo srčni infarkt ali možgansko kap že preboleli?Tudi če smo ju že preboleli, je preprečevanje (sekundarno preprečevanje) izredno pomembno, saj tako zmanjšamo možnost, da bi prišlo do ponovitve. Poleg že omenjenega zdravega načina življenja in zdravljenja dejavnikov tveganja je pomembno redno jemanje še drugih zdravil, ki nam jih je predpisal zdravnik, kot so zdravila proti strjevanju krvi (npr. acetilsalicilna kislina, klopidogrel).

Jernej Kos, Tina Šmuc, Mateja Grošelj


NASVET FARMACEVTKE

Ivanka Brus, mag. farm., spec.,Lekarna PostojnaZvišan krvni tlak je eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta in možganske kapi. O tem, kako nam lahko pri njegovem nadzoru pomaga farmacevt v lekarni, smo se pogovarjali z Ivanko Brus, mag. farm., nacionalno koordinatorko za program farmacevtske skrbi pri hipertenziji v okviru Lekarniške zbornice Slovenija.

Farmacevtova pomoč pri nadzoru zvišanega krvnega tlakaBolezni srca in žilja, rakava obolenja in sladkorna bolezen predstavljajo večino bolezni, zaradi katerih Slovenci prezgodaj obolevajo in umirajo. Za kronične nenalezljive bolezni je značilno, da jih povzročajo dejavniki tveganja, ki so povezani z nezdravim načinom življenja. Ti dejavniki pospešujejo tudi njihov razvoj. Zvišan krvni tlak (arterijska hipertenzija) je zahrbtna bolezen, ki nas nase opozori šele, ko povzroči angino pektoris, srčni infarkt, možgansko kap, odpoved ledvic, pešanje

srca ali nenadno slabovidnost. Slovenske smernice za zdravljenje arterijske hipertenzije iz leta 2007 kot cilj opredeljujejo krvni tlak pod 140/90 mm Hg oz. najnižji krvni tlak, ki ga bolnik prenaša.Čeprav je merjenje krvnega tlaka preprosto, je v Sloveniji po mnenju zdravnikov pod nadzorom manj kot 20 % populacije z visokim krvnim tlakom. Arterijska hipertenzija pogosto ostaja nezdravljena, čeprav je zdravljenje razmeroma preprosto. Na trgu je veliko zdravil, ki krvni tlak znižujejo

na različne načine. Če z enim zdravilom ne dosežemo ciljnega krvnega tlaka, bo zdravnik povečal odmerek ali pa dodal še eno zdravilo z drugačnim načinom delovanja. Kadar je začetni krvni tlak zelo visok ali ciljni krvni tlak nizek, je treba uporabiti tudi več kot dve zdravili.V lekarnah razvijamo in uvajamo programe farmacevtske skrbi po modelu, ki je nastal kot skupen projekt programa CINDI Svetovne zdravstvene organizacije in Foruma evropskih farmacevtskih združenj. Njegov namen je:


• zmanjšati obolevnost in smrtnost zaradi težav, povezanih z zdravili,

• izboljšati kakovost življenja,• zmanjšati stroške zdravljenja

z zdravili in tako prispevati k obvladovanju izdatkov zdravstvene blagajne.

V skladu s programom postaja skrb za to področje vse pomemb-nejša tudi v lekarnah. Zelo po-membno je, da farmacevti bolni-ku razložimo, kako lahko bolezen zdravimo, kako delujejo zdravila, ki mu jih je predpisal zdravnik, in katera zdravila ali hrana niso medsebojno združljivi. Predvsem odraslim izmerimo krvni tlak in ti-ste, ki imajo zvišanega, napotimo k zdravniku. Če bolniki že jemljejo zdravila za zdravljenje zvišanega krvnega tlaka, preverimo njihovo učinkovitost. Na podlagi smernic za obravnavo bolnikov z zvišanim krvnim tlakom in z oceno dejav-nikov tveganja, ki jih pri posame-zniku lahko ugotovimo v lekarni, smo izdelali protokole, ki jih uporabljamo za napotitev oseb k zdravniku.

Najpogostejši vzrok slabega sodelovanja bolnikov pri zdravljenju zvišanega krvnega tlaka so neželeni učinki zdravil. Prednost imajo zdravila, ki pri odmerjanju enkrat na dan učinkovito znižajo krvni tlak za

24 ur in jih bolniki dobro prenašajo.Pri nefarmakološkem zdravljenju svetujemo omejitev vnosa soli, zmanjšanje čezmernega pitja alkoholnih pijač, normalizacijo telesne teže, zmerno telesno dejavnost in prenehanje kajenja.

Za doseganje optimalnih učinkov zdravil je pomembno, da bolnik redno jemlje zdravila v odmerkih, ki mu jih je predpisal zdravnik. Upoštevati mora tudi navodila za nefarmakološko zdravljenje. Tako bo lahko potreboval manj zdravil ali pa bodo potrebni manjši odmerki.

Krka je zelo vpeta v življenje v Sloveniji, zato radi pokažemo, kje, kaj in kako delamo. Tudi letos smo pripravili dan odprtih vrat. Med drugim smo povabili 50 nagrajencev nagradne igre iz 18. številke revije V skrbi za vaše zdravje. Veseli smo bili, da so se nam pridružili. Več o dogodku bomo objavili v naslednji številki.

Dan odprtih vrat


TERME KRKA

Vloga svojcev pri rehabilitaciji srčno-žilnega bolnika

Nova priložnostSrečanje s katerokoli izmed bolezni srca in žilja človeku za vedno spremeni življenje. Nenadoma postanejo njegov redni sopotnik različni strahovi. Katere telesne aktivnosti si še lahko privoščim? Kje je prava mera? Kako naj vem, kdaj s svojim obnašanjem tvegam mo-rebitne zaplete ali celo ponovni srčni dogodek? Ali bo moje življenje sploh še lahko kakovostno? Taki strahovi lahko zelo otežijo bolnikovo vračanje v običajni ži-vljenjski in delovni ritem. Čeprav si želi spet živeti tako, kot je vajen, ve, da mora v svoj življenjski slog vnesti spremembe. Da bi lahko živel po novem, mora torej nujno poiskati ustrezne odgovore na svoje strahove. Najbolj celostne in najhitrejše ponuja rehabilitacija.

Pomen rehabilitacijePo koncu bolnišničnega zdravljenja je zelo priporočljiva odločitev za rehabilitacijo. Ta obsega različne medicinske storitve, s pomočjo katerih bolnik ponovno vzpostavi telesno, duševno in socialno

ravnovesje. Učinkovita je le, kadar je prilagojena vsakemu posamezniku posebej, je celovita in traja neprekinjeno do konca življenja. Tako dokazano poveča telesne zmogljivosti, zmanjša možnost ponovnega srčnega dogodka, izboljša kakovost življenja in ga tudi podaljša.Zelo učinkovita oblika rehabilitacije je t. i. stacionarna rehabilitacija, ki običajno poteka v zdravilišču. Sestavlja jo kakovosten in neprekinjen tritedenski program, v ka-terem bolnik izkusi celostno prilagojeno življenje, kakr-šnega bo moral prenesti v domače okolje – od načina prehranjevanja do organiziranja telesnih in drugih aktiv-nosti. Ali poenostavljeno: med stacionarno rehabilitacijo bolnik živi tako, kot bo po novem moral živeti vsak dan. Ker bo takšna sprememba vplivala na vso družino, je zelo pomembno, da se v stacionarno rehabilitacijo vključi tudi bolnikov partner oz. družinski član.

Ključna je podpora družineV celoviti rehabilitaciji srčno-žilnega bolnika igra zelo pomembno vlogo njegova ožja družina. Glede na to, da rehabilitacija traja neprekinjeno do konca življenja, je njen uspeh usodno odvisen od tega, ali je bolnika pri spremembi njegovega življenjskega sloga podprla tudi družina. Če ga ne podpre, lahko ugodni rezultati stacionarne rehabilitacije kmalu zbledijo, hkrati pa je na kocko postavljeno vse nadaljnje okrevanje. Dejstvo je, da bolnik ne more biti več kos vsem svojim opravilom, nemalokrat potrebuje pomoč in nego, postane bolj občutljiv, spremeni se njegov način prehranjevanja, tudi aktivnosti postanejo drugačne. Če se družina na to odzove z nejevoljo ali celo s podcenjevanjem resnosti položaja, to pri bolniku vzbudi občutek prepuščenosti samemu sebi, kar pri vsakem petem vodi v depresivno stanje. Depresija pa je eden izmed najnevarnejših dejavnikov tveganja za ponovitev srčnega dogodka.


Pomanjkanje gibanja skupaj z nezdravo prehrano povzroča debelost, ki je še eden izmed dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Vsakodnevna redna telesna dejavnost je ključnega pomena za vzdrževanje funkcionalne sposobnosti srca in žilja. Brez družabnika pri rekreaciji celo zdravi ljudje kmalu izgubijo voljo – bolnik pa se poleg tega sooča še s strahom pred morebitnimi zapleti. Če nima spremstva, bo aktivnosti iz previdnosti najverjetneje začel izpuščati. Med rehabilitacijo bolnik in njegov partner pod strokovnim nadzorom preizkusita različne obremenitve in spremljata neposredne učinke. Veliko bolnikov se zaradi bolezni čuti prikrajšane, manj vredne in celo odveč, kar vodi v tesnobo in strah. Kadar pa jim družina daje vso potrebno čustveno oporo, njihove strahove začne nadomeščati zavest, da težave niso nepremagljive in da jih bodo ob pomoči družine lahko kmalu presegli. Podpora družine je zato dokazan in pomemben dejavnik telesnega okrevanja.

Varno za vseSprememba načina življenja, ki ga od bolnika zahteva njegovo zdravstveno stanje, še zdaleč ni dobrodošla le zanj, ampak tudi za druge družinske člane. Priporočila, ki veljajo za bolnike, niso nič drugega kot smernice zdravega načina življenja, ki slovijo kot preventiva tudi za mnoge druge civilizacijske bolezni.

Skupaj na rehabilitacijo Vključitev bolnikovega partnerja ali katerega drugega svojca v proces rehabilitacije prinaša številne neposre-dne in posredne koristi za bolnika in za vso družino:• partner se seznani z ustreznimi oblikami prve

pomoči, kar pri bolniku zmanjšuje negotovost in strah ter vzbuja pomirjujoč občutek, da v primeru zapletov ne bo sam;

• spontano se uvede v svojo novo vlogo občasnega ponudnika praktične podpore, npr. pomoči pri vsakdanjih opravilih, dajanja zdravil, prevoza do bolnišnice;

• uvidi pomen čustvene opore, ki je bolnik ne more dobiti nikjer drugje, saj pri nas organizirane strokovne psihološke pomoči za bolnike po srčnem dogodku tako rekoč ne poznamo;

• na lastni koži izkusi priporočeni življenjski slog za bolnika, kar olajša odločitev, da ga bo spodbujala in prevzela vsa družina.

Spet domaPo rehabilitaciji se bolnik vrne v svoje okolje, kjer je postavljen pred izziv telesnega, duševnega in socialnega prilagajanja na kar se da normalno življenje s kronično boleznijo. Ta se ni pojavila brez vzroka – do nje je vodil splet dejavnikov, ki jih je treba odstraniti, kar nujno pomeni spremembo načina življenja. Brez podpore ozaveščene družine je to pravzaprav nemogoče.Neustrezna prehrana s preobilico živalskih maščob, sladkorja in soli je najpogostejši povzročitelj zvišanega krvnega tlaka in holesterola v krvi, ki vodita v mašenje žil. Edina rešitev je prehod na prehrano z več zaščitni-mi snovmi, kot so vlaknine, vitamini in rudnine. Kadar je v stacionarno rehabilitacijo vključen partner, se v procesu seznani z zdravimi jedilniki in sodeluje tudi pri njihovi pripravi. Tako je veliko lažje zamenjati stare vzorce prehranjevanja z novo pestrostjo okusov.

Informacije in rezervacije: 07 38 43 [email protected]

Terme Šmarješke TopliceTerme Šmarješke Toplice so eno najsodobnejših slovenskih termalnih zdravilišč in eden vodilnih centrov za preventivo ter rehabilitacijo bolnikov z boleznimi srca in žilja. Z bogatim strokovnim znanjem, najsodobnejšo medicinsko opremo in prijaznim osebnim pristopom gostu pomagajo in svetujejo na poti do ozdravitve in boljšega telesnega počutja.

Vaša formula za goste in močne lase.

FITOVAL PROTI IZPADANJU LAS

* v

ir: o

ceni

uči

nkov

itost

i der

mat

ološ

kega

šam

pona

, Cen

ter z

a kl

inič

na p

reiz

kuša

nja

v Fr

anci

ji, in

der

mat

ološ

kega

losj

ona,

der

mat

ološ

ka k

linik

a v

Italij

i

** te

sti i

n vi

tro

Zmanjšano izpadanje las, povečan volumen in bolj vitalni lasje so dokazani z dermatološko raziskavo.*

Aktivne sestavine v izdelkih lasem takoj vračajo polnost in poskrbijo za dolgotrajno rešitev težav z izpadanjem las.

Izdelki proti izpadanju las: dermatološki šampon, dermatološki losjon in kapsule.

Glikogen in pšenični peptidi globinsko obnavljajo las.

Glikogen spodbuja rast lasnih mešičkov. Pšenični peptidi krepijo lasna vlakna.**

Na voljo v lekarnah in specializiranih trgovinah.

PREJ POTEM

2009-0000_FITOVAL_oglas_ZENSKA_V1 1 2/24/2009 10:19:57 AM


SVETOVALNI KOTIČEK

Celovit pristop k učinkoviti negi kože in lasZdravje in lepota. Zagotovo je zdravje ena izmed najpomembnejših vrednot vsakega od nas, za mnoge celo najpomembnejša. Lepota pa je nekaj, kar si večina od nas želi. Največkrat sploh ne pomislimo, da sta lepota in zdravje pravzaprav povezana. Vsi vemo, da je lepa koža zdrava in da so lepi lasje zdravi. Za povezavo med lepimi in zdravimi lasmi pa je z izdelki, ki vplivajo na biološke procese, povezane tako z zdravjem kot z lepoto, poskrbela tudi znanost.

Le tako so tudi lasne korenine dobro oskrbljene s snovmi, ki so potrebne za rast in obnavljanje las.

Kapsule Fitoval formula za lepe in zdrave laseKapsule Fitoval formula zagotavljajo biološko prehrano poškodovanih in k izpadanju nagnjenih las. Lasne korenine prek krvnega obtoka oskrbujejo s snovmi, ki so potrebne za rast in obnavljanje las. Vsebujejo vitamine in minerale, ki kot katalizatorji sodelujejo pri pomembnih presnovnih procesih v lasnih koreninah, ter aminokislino cistin, ki je bistvena sestavina lasnega keratina. Kapsulam je dodan tudi medicinski kvas, ki je naravni vir vitaminov skupine B, mineralov in aminokislin.

Znanstvena spoznanja o celoviti negiCelovit pristop lahko razumemo kot nego od zunaj in od znotraj. Številne raziskave kažejo, da postaja tak pristop čedalje pomembnejši za učinkovito

reševanje težav s kožo ter z lasmi in lasiščem. Dokazano je, da je pri zaviranju čezmernega izpadanja las pomembno sočasno uporabljati šampone in losjone za nego od zunaj ter izdelke, npr. v obliki kapsul, za nego od znotraj.

Kapsule Fitoval formula krepijo lase, izboljšujejo njihovo strukturo, pospešujejo obnavljanje in zavirajo čezmerno izpadanje. V kombinaciji s šamponom za poškodovane lase celovito negujejo in prehranjujejo poškodovane, oslabljene in suhe lase. Skupaj s šamponom in losjonom proti izpadanju las jih priporočamo za celovito nego k izpadanju nagnjenih las.

Branka Cencelj


SVETOVALNI KOTIČEK

Odličen športni podvig, super dosežek. Kaj pa bolečina?Ste tudi vi eden izmed tistih, ki sledijo pregovoru Zdrav duh v zdravem telesu? Komaj čakate na sončne žarke, da se odpravite ven in si vzamete čas za pohodništvo, kolesarjenje, tek in še marsikaj? Ste torej aktiven in športen tip človeka, ki živi zdravo. Čestitamo, to je dobra odločitev in odlična naložba v vaše zdravje.

A kljub vaši telesni pripravljenosti in številnim kilometrom, ki jih puščate za seboj, vas lahko, včasih povsem nepričakovano, obišče bolečina v mišicah, v sklepih ali celo v hrbtenici.Bolečina se lahko pojavi že med vadbo ali po njej. Neprijetno vas lahko presenetijo tudi športne poškodbe mišic in sklepov, kot so zvini, nategi in udarnine.Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti. Njena naloga je, da učvrsti sklep in prepreči njegovo čezmerno gibljivost. Zvin največkrat nastane pri nenadnih spremembah smeri gibanja sklepa ali pri udarcih. Najpogosteje sta prizadeta gleženj in koleno. Pri blagem do zmernem zvinu v sklepu nastanejo mikroskopsko majhne raztrganine vezi, kar povzroči vnetje, otekanje in modrice. Sklep je občutljiv in boleč. Pri opiranju nanj imate občutek nestabilnosti.Nateg je mišična poškodba, do katere pride pri nenadnem in močnem krčenju ali čezmernem raztezanju mišice. Pri blagem do zmernem nategu mišice čutite njeno okornost in bolečino v njej, pojavijo se oteklina in modrice.Pri nategih, zvinih in udarninah na dan poškodbe na prizadeto mesto vsako uro za 10 do 15 minut položite leden obkladek. Ledu ne položite neposredno na kožo, ampak ga zavijte v kos tkanine. Naslednja 2 dni dajajte obkladke na 3 do 4 ure.Zelo vam lahko pomagajo tudi protibolečinska zdravila (analgetiki), saj s svojim delovanjem omilijo bolečino, nekatera pa hkrati tudi zmanjšajo vnetje.

Na prizadeto in obolelo mesto nanesite gel Naklofen.

Gel Naklofen vsebuje zdravilno učinkovino diklofenak, ki skozi kožo prodre do obolelega mesta, kjer deluje protibolečinsko in protivnetno. Tako ublaži bolečino, zmanjša oteklino zaradi poškodb in vnetja ter hkrati izboljša gibljivost mišic in sklepov.Gel Naklofen je nepogrešljiv:• za lajšanje bolečine in zmanjšanje otekline pri

udarninah, nategih in zvinih, ki so najpogostejše posledice nezgod pri športu in delu,

• pri blažjih oblikah revmatskih obolenj, npr. pri vnetnem, degenerativnem in zunajsklepnem revmatizmu.


Nalgesin S lajša bolečino v mišicah in sklepih.

Nalgesin S vsebuje naproksen natrij, ki prav tako kot diklofenak (sestavina gela Naklofen) spada med nesteroidne antirevmatike, to so zdravila s protibo-lečinskim in protivnetnim delovanjem. Nalgesin S deluje hitro, njegov učinek pa je dolgotrajen. Če se bolečina spet pojavi, ga ponovno vzamete po 8 ali 12 urah. Začetni odmerek Nalgesina S je lahko dvojen, na dan pa lahko vzamete največ 3 tablete.Nalgesin S se svetuje tudi pri samozdravljenju zmernih bolečin, zlasti pri glavobolu, zobobolu in menstrualni bolečini. Preprečuje in lajša blago do zmerno migreno, vendar ga je treba vzeti ob prvih znakih migrenskega napada. Zaradi protivnetnega delovanja pomaga tudi pri blagih revmatskih obolenjih.

Če vas muči blaga do zmerna bolečina ali vročina, vam svetujemo Daleron.

Mirijam Černe Prelovšek

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte

z zdravnikom ali s farmacevtom.

pri poškodbah, po zdravniških in zobozdravniških posegih. Če paracetamol pravilno jemljete, je eno najbolj varnih zdravil za lajšanje bolečine, zato je navadno prva izbira.

Ko se boste spet zavihteli na kolo, se odločili za gorsko turo ali se odpravili na trening za kakšen prav poseben tekaški podvig, nikar ne pozabite na ogrevanje mišic in sklepov, saj to lahko prepreči marsikatero poškodbo. Če pa vas poškodba vseeno preseneti, vam priporočamo, da imate s seboj torbico prve pomoči, v kateri naj ne manjka zdravilo za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih.

Tablete Daleron vsebujejo paracetamol, ki znižuje zvišano telesno temperaturo in blaži bolečino. Primeren je za lajšanje blage do zmerne bolečine pri glavobolu, zobobolu in menstruaciji, za lajšanje mišične in revmatske bolečine ter bolečine

Novosti na www.ezdravje.comPomlad je čas toplega sonca, narava se prebuja. Vse cveti – in žal se znova pojavijo alergije. Novi E-mesečnik se tokrat posveča alergijam na dihalih. Izvedeli boste, kaj so, kako jih prepoznati in predvsem kako si pomagati pri zdravljenju.Na www.ezdravje.com poiščite tudi vedno sveže novice, na primer o tem, kako vam vitamini in minerali lahko pomagajo pri premagovanju spomladanske utrujenosti. Za vse, ki vas zanima več, pa je veliko gradiva o različnih zdravstvenih temah v stalnih rubrikah. Tako lahko v rubriki Alergija izveste veliko o različnih alergijah in najdete tudi koledar cvetenja.Bi bili radi o vsem obveščeni na svoj e-naslov? Naročite se na E-mesečnik na spletni strani www.ezdravje.com.

• na Prešernovem trgu v Ljubljani• na Trgu svobode v Mariboru• v Mercatorjevem centru Cikava v Novem mestu• v City Centru v Celju• na Bevkovem trgu v Novi Gorici

• v BTC-ju v Murski Soboti• v Mercatorjevem centru na Jesenicah• pred Trgovsko-poslovnim centrom na Bledu• v Intermarketu v Brežicah• na ploščadi med hotelom Koper in slaščičarno v Kopru

Pokrovitelj: Ministrstvo RS za zdravje

Organizatorja:Sekcija za arterijsko hipertenzijo, SZDKlinični oddelek za hipertenzijo, UKC Ljubljana

Generalni sponzor: Krka, d. d., Novo mestowww.krka.si

Svetovni dan hipertenzijePrimerna teža – normalen krvni tlakLetos si lahko izmerite svoj krvni tlak v domačem kraju 8. maja 2010 od 9. do 13. ure:

MAY

ER

McC

ANN

K

rka,

d. d

., N

ovo

mes

to, Š

mar

ješk

a ce

sta

6, 8

501

Nov

o m

esto

, ww

w.k

rka.

si

2010-12080_PRENESSA_Ad_hyper_210x280_SI(si).indd 1 9.4.2010 8:25:53


NAGRADNA IGRA

1

71

2

3

3

2

4

4

5

5

8 4 16

1 14

6

2

12 9

13

35

10

11

15

Z1 32 4 65 7 98 4 10 11 1312 4 1514 164

Ž

Geslo križanke sestavljajo črke v oštevilčenih poljih. Vpišite ga na priloženi kupon, ki ga najdete na sredini revije, dopišite svoje podatke in nam kupon pošljite do 31. maja 2010. Izžrebali bomo deset dobitnikov nagrad, ki bodo prejeli praktično nagrado.

Pravilna rešitev nagradne igre iz 18. številke revije je BILOBIL.Nagrajenci iz 18. številke so bili o nagradi obveščeni po pošti in povabljeni na ogled tovarne Krka v Novem mestu.

Geslo

Vodoravno1. Katero Krkino zdravilišče je eden od vodilnih centrov za pre-

ventivo ter rehabilitacijo bolnikov z boleznimi srca in žilja?2. Katera kratica nam pomaga, da si zapomnimo, kaj

moramo opazovati pri bolniku, pri katerem sumimo, da ga je zadela možganska kap?

3. Kateri Krkin kozmetični izdelek je namenjen za biološko prehrano poškodovanih in k izpadanju nagnjenih las?

4. Kateri Krkin protibolečinski izdelek učinkuje hitro in dolgotrajno?

5. Kateri Krkin izdelek s paracetamolom lajša blage do zmerne bolečine in znižuje zvišano telesno temperaturo?

Navpično1. Kako imenujemo napravo, ki z »elektrošokom« vzpostavi

ponovno delovanje srca in je ključna pri ukrepanju ob srčnem zastoju?

2. Kako se imenuje skupina zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje zvišanega holesterola?

3. Kaj je kratica za avtomatski eksterni defibrilator – napravo, ki je ključna za ukrepanje ob srčnem zastoju?

4. Katero Krkino zdravilo v obliki gela je primerno za lajšanje bolečine in zmanjšanje otekline pri udarninah, nategih in zvinih?

5. V katerem mesecu je izšla tokratna številka revije V skrbi za vaše zdravje?

www.nalgesin.si

Hitro odpravi bolečino.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Na

lge

sin S

vse

bu

je n

ap

roks

en

na

trij.

Hitra rešitev.

Pri glavobolu, zobobolu,

menstrualnih bolečinah,

bolečinah v mišicah

in sklepih.

Zdaj pakirano tudipo tablet.

NOVO! 20

296-2010_NALGESIN'S_ad 210X280_SI(si).indd 1 23.3.2010 14:30:01

v skrbi za vaŠe zdravje - krka.si · v skrbi za vaŠe zdravje ko so minute pomembne številka 19,...

Documents