OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA Paplerjeva 15

1353 Borovnica

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

V ŠOLSKEM LETU

2008/09

AVGUST 2009

________________________________________________________________ OŠ dr. Ivana Korošca BOROVNICA ZAKLJUČNO POROČILO O DELU

2

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2008/09

I. OŠ DR. IVANA KOROŠCA BOROVNICA

1. ODDELKI, ŠTEVILO OTROK Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v šol. letu 2008/09 obiskovalo 365 učencev, od tega 188 na razredni stopnji in 177 na predmetni stopnji. V šolskem letu 2008/09 smo imeli oblikovanih 21 oddelkov, od tega 10 na razredni stopnji, 8 na predmetni stopnji in 3 oddelke podaljšanega bivanja. V vrtcu je v letošnjem šolskem letu sprva potekalo v 8 oddelkih, od 1.12.2009 pa v devetih oddelkih, saj smo zaradi velikega povpraševanja po prostih mestih odprli dodaten oddelek. V začetku septembra 2008 je bilo vpisanih 146 otrok, junija 2009 pa 159, ki so bili razporejeni v štiri jaslične oddelke , 1 kombiniran oddelek in štiri oddelke od 3 -6 leta starosti.

2. KADROVSKA IN IZOBRAZBENA STRUKTURA ZAPOSLENIH

2.1. Sistematizirana pedagoška delovna mesta v šolskem letu 2008/09 – osnovnošolski program 2.1.1. Sistematizirana delovna mesta s strani MŠŠ 2.1.1.1. Vodstvo šole in uprava:

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Ravnatelj 1,00 Pomočnik ravnatelja 1,00 Svetovalni delavec 0,80 Knjižničar 0,80 Računovodja VI 1,00 Poslovni sekretar VI 1,00 2.1.1.2. Učitelji

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Učitelj razrednega pouka 8,11 Nivojski pouk na razredni stopnji 0,17 Drugi strokovni delavec v 1. razredu 0,68 Strokovni delavec v jutranjem varstvu 0,29 Učitelj dopolnilnega pouka na RS 0,18 Učitelj dodatnega pouka na RS 0,18

3

Učitelj v oddelkih podaljšanega bivanja 3,88 Tečaj plavanja v I. triadi 0,08 Učitelj slovenskega jezika 2,21 Učitelj angleškega jezika 1,63 Učitelj nemškega jezika 0,09 Učitelj likovne vzgoje 0,41 Učitelj glasbene vzgoje 0,36 Učitelj geografije 0,59 Učitelj zgodovine 0,64 Učitelj državljanske vzgoje in etike 0,18 Učitelji biologije 0,32 Učitelj kemije 0,36 Učitelj fizike 0,36 Učitelj naravoslovja 0,45 Učitelj matematike 1,09 Učitelj tehnike in tehnologije 0,54 Učitelj športne vzgoje 1,18 Učitelj gospodinjstva 0,29 Učitelj dopolnilnega pouka na PS 0,18 Učitelj dodatnega pouka na PS 0,18 Učitelj individualne in skupinske pomoči 0,36 Učitelj za dodatno strokovno pomoč 1,77 Učitelj zborovskega petja 0,27 Učitelj ID za izvedbo kolesar. izpita 0,02 Učitelj ID s področja umetnosti, teh.in tehnol. 0,14 IP nemščina I 0,18 IP nemščina II 0,09 IP nemščina III 0,09 IP španščina I 0,09 IP španščina II 0,09 IP španščina III 0,09 IP šport za sprostitev 0,09 IP šport za zdravje 0,05 IP poskusi v kemiji 0,09 IP ples 0,05 IP Sonce, Luna, Zemlja 0,05 IP urejanje besedil 0,05 IP izbrani šport 0,05 IP kemija v življenju 0,09 IP obdelava gradiv: les 0,05 IP genetika 0,05 ID = interesna dejavnost IP = izbirni predmet

4

2.1.1.3. Druga dela NAZIV

DELOVNEGA MESTA DELEŽ

DELOVNEGA MESTA Računalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,30 Laborant 0,24 Organizator šolske prehrane 0,08 Kuhar IV 0,81 Hišnik IV 1,00 Čistilec II 4,97 2.1.2. Delovna mesta, ki jih je v šolskem letu 2008/09 financirala Občina Borovnica – osnovnošolski program: Iz občinskega proračuna so prispevali sredstva za:

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

IP računalništvo – urejanje besedil 0,05 Drugi strokovni delavec v 1. razredu 0,23 Pomočnik kuharja 1,00 Hišnik vzdrževalec 0,50 2.2. Sistematizirana pedagoška delovna mesta v šolskem letu 2008/09 – predšolski program 2.2.1. Sistematizirana pedagoška delovna mesta za 8 oddelkov za obdobje 1.9.2008 do 30.11.2008

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Pomočnica ravnateljice 1,00 Vzgojiteljica 8,00 Pomočnica vzgojiteljice 9,50 Svetovalni delavec 0,20 Specialni pedagog 0,14 2.2.2. Sistematizirana pedagoška delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje 1.12.2008 do 31.8.2009

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Pomočnica ravnateljice 1,00 Vzgojiteljica 9,00 Pomočnica vzgojiteljice 10,50 Svetovalni delavec 0,20 Specialni pedagog 0,14

5

2.3. Sistematizirana administrativno računovodska in tehnična delovna mesta v šolskem letu 2008/09 – predšolski program 2.3.1. Sistematizirana administrativno računovodska in tehnična delovna mesta za 8 oddelkov za obdobje 1.9.2008 do 30.11.2008

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Računovodja VI – poslovni sekretar VI 1,00 Kuhar 1,00 Pomočnik kuharja 1,50 Perica 0,70 Hišnik 0,50 Čistilec 1,50 Organizator zdravstveno – higienskega režima 0,10 Organizator prehrane 0,10 Računalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,15

2.3.2. Sistematizirana administrativno računovodska in tehnična delovna mesta za 9 oddelkov za obdobje 1.12.2008 do 30.11.2008

NAZIV DELOVNEGA MESTA

DELEŽ DELOVNEGA MESTA

Računovodja VI – poslovni sekretar VI 1,20 Kuhar 1,50 Pomočnik kuharja 1,50 Perica 0,70 Hišnik 0,50 Čistilec 1,50 Organizator zdravstveno – higienskega režima 0,10 Organizator prehrane 0,10 Računalnikar – organiz. inform. dejavnosti 0,15

6

2.3. Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo

2.3.1. Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – osnovnošolski program (analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2009)

STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ V. stopnja 2 4,8% Absolvent VII. Stopnje 1 2,4% VI. stopnja – učitelj/vzgojitelj 8 19,0% VII. stopnja – profesor 31 73,8% Skupaj 42 100,0 %

2.3.2. Struktura pedagoških delavcev glede na izobrazbo – predšolski program (analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2009)

STOPNJA IZOBRAZBE ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ IV. stopnja - varuh 0 0,0% V. stopnja 10 50,0% VI. stopnja – učitelj/vzgojitelj 3 15,0% VII. stopnja – profesor/dipl.vzg.PŠO 7 35,0% Skupaj 20 100,0 %

2.4. Struktura pedagoških delavcev glede na naziv

2.4.1. Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – osnovnošolski program (analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2009)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ Brez naziva 12 28,6% Mentor 17 40,5% Svetovalec 13 30,9% Svetnik 0 0 % Skupaj 42 100,0 % V šolskem letu 2008/09 sta 2 pedagoška delavca pridobila naziv mentor in 5 svetovalec.

7

2.4.2. Struktura pedagoških delavcev glede na naziv – predšolski program

(analiza glede na redno zaposlene delavce in ne glede na delež delovnega mesta; stanje na dan: 01.07.2009)

NAZIV ŠT. PEDAG. DELAVCEV DELEŽ Brez naziva 3 27,3% Mentor 2 18,2% Svetovalec 6 54,5% Svetnik 0 / Skupaj 11 100,0 % V šolskem letu 2008/09 je 1 pedagoški delavec pridobil naziv mentor. 2.5. Daljša nadomeščanja

2.5.1. Daljša nadomeščanja– osnovnošolski program V šol. letu 2008/09 so na porodniškem dopustu Anja Goričnik, Martina Petrovčič, Tanja Plohl, Miriam Svete in Slađana Zvizdalo. Namesto njih smo zaposlili kader za določen čas. Delo Maje Maček, ki je odšla na bolniški oz. porodniški dopust, je prevzela Nadja Vulić, njene ure pa smo prerazporedili Na daljši bolniški odsotnosti je Marta Zupančič. Odsotnost smo uredili z notranjo prerazporeditvijo.

2.5.2. Daljša nadomeščanja– predšolski program V šolskem letu 2008/09 je odšla po novem letu na daljšo bolniško, nato na porodniško Sonja Rožmanc. Nadomeščala jo je delavka Mateja Patricija Suhadolnik in sicer tako, da smo ji povečali delovno obveznost iz polovičnega na polni delovni čas. Od konca meseca februarja 2009 je bolniško odsotna Martina Francelj. V skupini jo je nadomestila druga strokovna delavka v oddelku pomočnica vzgojiteljice Bojana Doljšak, ki je ves čas izvajala program in aktivnosti.

2.6. Struktura administrativnih in tehničnih delavcev (analiza glede na redno zaposlene delavce, brez nadomeščanj in ne glede na delež delovnega mesta, stanje na dan: 1.7.2009)

DELOVNO MESTO DELEŽ DEL. MESTA

IZOBRAZBA STATUS DEL. RAZMERJA

Tajnica 1 Srednja NDČ Računovodja 2 Višja NDČ Računalničar 0,35 Visoka NDČ Kuhar 2 Poklicna NDČ Pomočnica kuharja 2,61 Poklicna NDČ Hišnik 2 Poklicna NDČ Čistilka 6,47 OŠ, poklicna NDČ Perica 0,7 Poklicna NDČ

8

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2008/09

II. OSNOVNA ŠOLA

1. ORGANIZACIJA DELA v šolskem letu 2008/09 1.1. Uvod V šolskem letu 2008/09 smo začeli na šoli s programom devetletne osnovne šole tudi v 6. razredu ter nadaljevali s programom v 1., 2., 3., 4. 5. ter 7., 8. in 9. razredu devetletke; v tem šolskem letu smo prvič izvajali program devetletne osnovne šole v vseh razredih. 1.2. Število oddelkov in učencev Osnovno šolo dr. Ivana Korošca Borovnica je v začetku šol. leta 2008/09 obiskovalo 322 učencev, od tega 161 na razredni stopnji in 161 na predmetni stopnji. Tekom šolskega leta se je izpisal en učenec 2. razreda, vpisali pa so se štirje učenci in sicer eden v 7. razred ter trije v 8 razred. Ob koncu šolskega leta tako beležimo skupaj 325 učencev, od tega 160 na razredni in 165 na predmetni stopnji, od tega 52,61% deklic in 47,39% dečkov. V šolskem letu 2008/09 smo imeli oblikovanih 20 oddelkov, od tega 8 na razredni stopnji, 8 na predmetni stopnji in 4 oddelke podaljšanega bivanja. Stanje na dan 15.6.2009:

RAZRED ŠTEVILO ODDELKOV

ŠTEVILO OTROK

1. razred 9-letke 1 28 2. razred 9-letke 2 27 3. razred 9-letke 2 42 4. razred 9-letke 2 35 5. razred 9-letke 1 28

Razredna stopnja 8 160 6. razred 9-letke 2 27 7. razred 9-letke 2 54 8. razred 9-letke 2 51 9. razred 9-letke 2 33

Predmetna stopnja 8 165 skupaj 16 325

9

1.3. Organizacija pouka Pouk je v šolskem letu 2008/09 potekal v eni izmeni. Vsi učenci so pričeli s poukom, to je s 1. uro, ob 8. uri. Šolske ure so dolge 45 minut, med njimi so pet minutni odmori, razen odmora za malico in kosilo, ki sta bila dolga po 20 minut. Zaradi povečane obveznosti učencev v III. triadi smo v šolskem času obdržali 20 minutni odmor za kosilo, po katerem so učenci nadaljevali s 7. in 8. šolsko uro.

1.4.Varstvo vozačev V šol. letu 2004/05 smo, iz lastnih spoznanj ter tudi na pobudo staršev reorganizirali varstvo vozačev na več nivojih: spremenili smo sistem, urnik ter vzpostavili poseben prostor za učence vozače. Sistem se je izkazal za dobrega, zato smo ga obdržali tudi v šolskem letu 2008/09. Pred poukom smo imeli tako organizirano varstvo vozačev od 6.30 do 7.45 pod vodstvom enega učitelja, za razredno in predmetno stopnjo skupaj. Po pouku smo organizirali varstvo vozačev med 11.30 in 15.00 oz. ob petkih do 14.00, ko je odpeljal zadnji kombi. V času med 6.30 do 7.45 je potekalo varstvo vozačev v večnamenskem prostoru, med 11.30 in 15.00 pa v učilnici v pritličju starega dela šole, ki je namenjena izključno učencem vozačev. Učenci so lahko v času čakanja na pouk oz. po pouku na šolski avtobus delali domače naloge, igrali družabne igre, brali,… Učitelj v varstvu vozačev je mnogokrat učencem pomagal tudi pri učenju ali domačih nalogah. Ure dežurstev za učitelja v varstvu vozačev je v šol. letu 2008/09 financirala Občina Borovnica. 1.5. Oddelki podaljšanega bivanja

1.5.1. Oddelki podaljšanega bivanja v šol. letu 2008/09

Vsako šolsko leto je povpraševanje staršev po tovrstnih oblikah dela z učenci večje. Zato smo glede na predhodne prijave staršev ter v skladu z normativi in soglasjem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport v šol. letu 2008/09 lahko ohranili 4 oddelke podaljšanega bivanje. Skupaj smo za delo v 4 oddelkih OPB potrebovali 103,5 PU/teden. S strani MŠŠ smo imeli za šol. leto 2008/09 namreč odobrene 3,88 oddelka OPB - skupaj 97 PU/ teden, ostalih za organizacijo dela (ob upoštevanju normativov) potrebnih 6,5 PU/teden so delavci dopolnjevali svojo delovno obveznost.

10

1.5.2. Kadrovska zasedba podaljšanega bivanja v šol. letu 2008/09 Posamezne oddelke podaljšanega bivanja smo organizirali glede na urnik učencev po posameznih razredih. OPB 1 smo organizirali za prvošolce, vsak dan med 11.30 in 15.30, skupaj smo za to potrebovali 24 PU/teden. Učiteljica v OPB 1 je bila Daniela Hanžel. Z delom v OPB 2, ki smo ga organizirali za drugošolce, je 1.9.2008 začela Deša Stojanović, ki je vodila oddelek do 24.10.2008, ko se je Sabina Belović vrnila s porodniške. Sabina Belović je vodila oddelek OPB 2 do 30.11.2008, nato pa je bila prerazporejena v 3.a razred (nadomeščanje sodelavke na daljši bolniški). V oddelek so bili od 1.12.2008 do 16.2.2009 razporejeni različni delavci, nato pa je OPB 2 prevzela v celoti zopet Sabina Belovič, ki ga je vodila do konca šolskega leta. Oddelek OPB 2 smo organizirali vsak dan med 11.30 in 16.05, razen ob torkih, ko se imeli drugošolci 5 ur pouka in smo začeli z delom v OPB 2 ob 12.20.. Delo v OPB 2 smo organizirali v obsegu 26,5 PU/teden. OPB 3 smo organizirali za tretješolce, vsak dan med 11.30 in 16.05, razen ob torkih in sredah, ko se imeli tretješolci 5 ur pouka in smo začeli z delom v OPB 3 ob 12.20. Vodja OPB 3 je bil Milan Batis. Delo v OPB 3 smo organizirali v obsegu 25,5 PU/teden Med 16.05 in 16.30 je bilo organizirano OPB dežurstvo, ki ga je vodil Milan Batis, v obsegu 2,5 PU/teden. OPB 4 smo organizirali za četrtošolce in petošolce, vsak dan med 12.20 in 14.30, razen ob ponedeljkih, ko so začeli z delom ob 11.30. Vodja OPB 4 je bila Tina Vahčič, delo v oddelku so dopolnjevali Nina Urška Varjačič (9,4 PU/teden), Alma Leskovic Grošelj (2,6 PU/teden) in Dajana Jovanović (2,6 PU/teden); delo v OPB 4 smo organizirali v skupnem obsegu 25 PU/teden.

11

1.5.3. Planiran in realiziran časovni razpored skupin podaljšanega bivanja

OPB 1 Od 11.30 Do 14.00

Od 14.00 Do 14.50

Od 14.50 Do 15.30

Od 15.30 Do 16.05

Od 16.05 Do 16.30

1.razred 21 18 14

10 učencev ob 15.30 v OPB 2

6

OPB 1 21 18 14 - - OPB 2 Od 11.30

Do 14.00 Od 14.00 Do 14.50

Od 14.50 Do 15.30

Od 15.30 Do 16.05

Od 16.05 Do 16.30

2.razred 21 19 14 9 3 Prihod iz OPB 4 Prihod iz OPB 1

- -

- -

5.r … 4 -

5.r … 2 1.r … 10

5.r … 0 1.r … 6

OPB 2 18 21 9 OPB 3 Od 11.30

Do 14.00 Od 14.00 Do 14.50

Od 14.50 Do 15.30

Od 15.30 Do 16.05

Od 16.05 do 16.30 DEŽURSTVO

3.razred 29 26 14 12 5 Prihod iz OPB 4 Prihod iz OPB 1 Prihod iz OPB 2

- - -

- - -

4.r …10 - -

4.r … 7 - -

4.r … 0 5.r … 0 1.r … 6 2.r … 3

OPB 3 29 26 24 19 14

OPB 4 Od 11.30 Do 14.00

Od 14.00 Do 14.30

Od 14.30 Do 15.40

Od 15.40 Do 16.05

Od 16.05 Do 16.30

4.razred 23 18 10 7 0 5.razred 12 6 4 2 0

OPB 4 35 24 - - - 1.6 Jutranje varstvo Jutranje varstvo smo organizirali za učence prvega razreda, med 5.45 in 7.45 uro, v učilnici 1.a. Učenca so v šolo pripeljali starši ali druga pooblaščena oseba in ga izročili učiteljici. Učenci so imeli med jutranjim varstvom tudi zajtrk – ob 7.00 uri. Jutranje varstvo za prvošolce smo organizirali s financiranjem MŠŠ (v skladu z normativi in največ 2 DU na dan).

DAN URA DU/ DAN

DEŽURNI UČITELJ

PONEDELJEK 5.45 - 7.45 2 / 35 DU Angela Tortič TOREK 5.45 - 7.45 2 / 35 DU Marinka Šivec SREDA 5.45 - 7.45 2 / 35 DU učitelji po mesečnem razporedu* ČETRTEK 5.45 - 7.45 2 / 35 DU Daniela Hanžel PETEK 5.45 - 7.45 2 / 35 DU Angela Tortič Skupaj: 10 / 35 DU = 25 % delovnika učitelji po mesečnem razporedu *

12

mesec dežurni učitelj mesec dežurni učitelj September 2008 Alma Leskovic Grošelj Februar 2009 Nataša Strah Oktober 2008 Dajana Jovanović Marec 2009 Nataša Strah November 2008 Dajana Jovanović April 2009 Mateja Praprotnik Lesjak December 2008 Slavka Suhadolnik Maj 2009 Vesna Strašek Januar 2009 Slavka Suhadolnik Junij 2009 Alma Leskovic Grošelj

2. PREGLED UČNEGA USPEHA OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2008/09

2.1.Kvantitativna analiza učnega uspeha

2.1.1. RAZREDNA STOPNJA RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT.

1.r /9 28 2 7,2 % 92,8 % 2.r /9 27 0 0 % 100,00 % 3.r /9 42 0 0 % 100,00 % 4.r/9 35 0 0 % 100,00 % 5.r /9 28 0 0 % 100,00 %

SKUPAJ 160 2 1,3 % 98,7%

2.1.2. PREDMETNA STOPNJA

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT. 6.r /9 27 0 0 % 100,00 % 7.r /9 54 0 0 % 100,00 % 8.r /9 51 4 7,8 % 92,2 % 9.r /9 33 0 0 % 100,00 %

SKUPAJ 165 4 2,4 % 97,6 %

3.1.3. SKUPAJ ŠOL. LETO 2008/09

RAZRED ŠT. UČENCEV ŠT. NEGAT. % NEGAT. % POZIT. 1. - 5. razred 160 2 1,3 % 98,7 % 6. - 9. razred 165 4 2.4 % 97,6 %

SKUPAJ 325 6 1,8 % 98,2 %

13

Komentar 1. Med negativne učence štejemo tiste učence, ki ne napredujejo v višji razred, torej

razred ponavljajo. Učenci, ki so po sklepu učiteljskega zbora šole ocenjeni s pozitivnim učnim uspehom in napredujejo v višji razred, štejemo med pozitivne učence, kljub negativni oceni iz posameznega predmeta.

2. Učni uspeh v šol. letu 2008/09 je bil 98,2 %. Razred bo ponavljal 1 učenec, 3 se bodo prešolali v drug program izobraževanja, 2 učenca pa sta z zaključkom 8.r izpolnila OŠ izobrazbo.

3. Nihče od učencev ni napredoval v višji razred z negativno oceno. 4. Štirje učenci so imeli popravne izpite, ki so jih naredili v prvem roku.

2.2. Poročilo o uspehu učencev 9. razreda devetletke Deveti razred devetletke je v šolskem letu 2008/09 obiskovalo 33 učencev, in sicer 13 dečkov in 20 deklic. Vsi so uspešno zaključili deveti razred. Uspeh je bil 100 %. 2.2.1. PRIZNANJA IN POHVALE Učenci so ob zaključku prejeli številna priznanja in pohvale: � 13 učencev je prejelo priznanje za doseženo znanje v vseh osmih letih šolanja � Učenci so sodelovali na različnih tekmovanjih in prejeli naslednja priznanja:

Bronasto priznanje šolskega tekmovanja iz logike (5 učencev); zlato priznanje iz znanja logike (3); Kaj veš o sladkorni bolezni - bronasto priznanje (10); tekmovanje iz angleškega jezika - bronasto priznanje (8), srebrno priznanje (1); bronasto Preglovo priznanje iz kemije (1); bronasto priznanje iz zgodovine (4); bronasto priznanje iz slovenskega jezika (2); srebrno priznanje iz slovenskega jezika (1); bronasto priznanje iz matematike (5); srebrno priznanje iz matematike (3); bronasto priznanje iz geografije (4); bronasto priznanje iz fizike (3); srebrno priznanje iz fizike (1); zlato priznanje iz fizike (1); bronasto priznanje iz znanja nemškega jezika (1); 2. mesto na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije (3); 2. mesto v raziskovalnem projektu Rad imam svojo reko (2).

2.2.2. ZOISOVE ŠTIPENDIJE Osnovna merila za podelitev Zoisovih štipendij so se s šolskim letom 2007/08 spremenila, tako da predlagatelji kandidatov za pridobitev Zoisovih štipendij ni več šola, temveč kandidat sam. . 2.2.3. UČNA POMOČ

• Nihče izmed devetošolcev ni imel učne pomoči, ki jo je izvajala delavka javnih del, v organizaciji Centra za socialno delo Vrhnika.

• Vsi so uspešno končali deveti razred.

14

2.3. Analiza prijav učencev glede na vpis v srednjo šolo Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – 9. r/9……………….33 Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – 8. r/9………………. 2 Število učencev prijavljenih za vpis v SŠ – skupaj…………….. 35 učencev Število učencev, ki so se prijavili k preizkusu nadarjenosti, kot posebni pogoj za vpis: � Srednja šola za oblikovanje in fotografijo-umetniška gimnazija (1 učenka). � Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana-sodobni ples (3 učenke). � Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana – petje/inštrument (1 učenka) 1. Prijave za vpis v gimnazije……………..20 učencev (60,6 %) � Gimnazija Vič……………………………………………….4 � Gimnazija Bežigrad…………………………………………2 � Gimnazija Ledina……………………………………………2 � Gimnazija Jožeta Plečnika…………………………………...3 � Gimnazija Poljane…………………………..……………….1+1(klasična gimnazija) � Gimnazija Moste…………………………………………….4 � Ekonomska šola Ljubljana…………………………………..1 � Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana………………….1 � Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana…………..1 2. Prijave za vpis v strokovne šole ……..10 učencev (30,3%) � Ekonomska šola Ljubljana

ekonomski tehnik……………………………….1 � Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

logistični tehnik………………………………..1 • Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija

tehnik računalništva…………………………….2 • Srednja zdravstvena šola

zdravstvena nega……………………………….1 • Šolski center Ljubljana

strojni tehnik……………………………………3 • Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana

vzgojitelj predšolskih otrok…………………….2 3. Prijave za vpis v poklicne šole ………………3 učenci (0,09 %)

• Srednja šola tehniških strok Šiška elektrikar………………………………………………2

• Srednja gradbena, geodetska in ekonomska šola Ljubljana strojnik gradbene mehanizacije……………………….1

15

4. Prijave za vpis v nižje poklicno izobraževanje………2 učenca 8.r, ki sta zaključila

osnovnošolsko obveznost • Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

pomočnik v biotehniki in oskrbi……………………….1 • Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad

pomočnik v tehnoloških procesih………………………1 Število učencev, ki so imeli omejitev vpisa: Omejitev vpisa v srednje šole je imelo skupaj 18 učencev (54,54 %). � 16 učencev (48,48 %) za program gimnazija (Gimnazija Vič, Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Ledina, Gimnazija Jožeta Plečnika, Gimnazija Poljane (klasični oddelek), Gimnazija Moste).

� 2 učenca (6,06 %) za program srednjih strokovnih šol (Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana).

3. REALIZACIJA NALOG LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA ŠOLE

3.1. Realizacija prednostnih nalog letnega delovnega načrta

V šolskem letu 2008/09 smo uspešno realizirali vse prednostne naloge, zastavljene v Letnem delovnem načrtu za šolsko leto 2008/09:

- skrb za urejenost šolskega prostora in dobro počutje vseh na šoli, - razširitev dejavnosti skupnosti učencev ter šolskega parlamenta, - spremljava zakonodaje v 9-letni OŠ, - kadrovski in prostorski pogoji, - uporaba računalnika pri pouku, - izvedba zaključnih ekskurzij za vse učence šole, - pospešeno delovanje in sodelovanje strokovnih aktivov, prenos informacij in izkušenj, - uvajanje novih pogledov na spremljanje in vrednotenje učiteljevega dela, - delovni sestanki z ravnatelji OŠ in sodelovanje z mentorsko šolo v okviru ZRSŠ, - obisk mentorskih šol ter sodelovanje na študijskih skupinah, - nadaljevanje nadstandardnega programa šole v naravi za učence na predmetni stopnji, - izvedba plavalnega opismenjevanja za učence 3.r, - osveščanje učencev o ekoloških problemih našega kraja, - skrb za domovinsko vzgojo (prireditve, razstave, v okviru oddelčnih skupnosti,…), - oblikovanje hišnega reda ter zasnove vzgojnega načrta šole - sodelovanje na tekmovanjih iz znanja ter športnih tekmovanjih, - celoletno usmerjanje in uresničevaje nalog s področja zdravja naših učencev

(zdravniški sistematski pregledi, zobozdravniški pregledi, akcija »čisti zobki« na razredni stopnji).

16

3.2. Realizacija načrta aktivnosti priprav in uvajanje programa 9-letne OŠ

Uspešno smo realizirali operativni načrt aktivnosti priprav na uvajanje programa 6. razreda 9-letne osnovne šole. Opravili smo naslednje naloge:

- spremljava zakonodaje v 9-letni OŠ, - številna izobraževanja za učitelje in vodstvo šole, - uspešna priprava na pouk v 6. razredu 9-letne OŠ, - nadaljevanje Koncepta dela z nadarjenimi, - izbira didaktičnega gradiva za učence, - prijava na razpis za računalniško opremo, - nabor in izbor izbirnih predmetov za šol. leto 2008/09, - oblikovanje skupin izbirnih predmetov, fleksibilne diferenciacije ter nivojskega pouka, - analiza vpisa in evalvacijskih vprašalnikov, - izpeljava nacionalnega preverjanja znanja za učence 6. in 9.r/9, - druge aktualne naloge.

3.3. Analiza spremljave učiteljevega dela 3.3.1. Izvedene hospitacije v šolskem letu 2008/09

PRI UČITELJU DATUM RAZRED PREDMET OPOMBE Oktober 2008 1 Dajana Jovanović 14.10.08 4.b SLO RAP 2 Metka Pristavec - Repar 14.10.08 8.r III. nivo SLO RAP 3 Bojan Vaupotič 17.10.08 9.a MAT 4 Marko Erhart 17.10.08 7.b ŠVZ 5 Nina Urška Varjačič 24.10.08 4.,5.r OPB 4

November 2008 6 Simon Lukan 19.11.08 9.a BIO e-gradiva 7 Edita Močnik 20.11.08 9.b BIO e-gradiva 8 Mateja Praprotnik Lesjak 20.11.08 5.a MAT e-gradiva 9 Deša Stojanovič 21.11.08 3.b GVZ 10 Helena Svete - Hladnik 21.11.08 6.a TJA e-gradiva 11 Bojan Vaupotič 27.11.08 8.r II. nivo MAT e-gradiva 12 Tanja Plohl 27.11.08 9.a TJA e-gradiva

December 2008 13 Marta Zupančič 1.12.08 6.a SLO 14 Nataša Strah 10.12.08 2.b SLO 15 Nina Urška Varjačič 12.12.08 8.r I. nivo TJA 16 Jožica Hiti Mekinda 18.12.08 6.a TIT

Januar 2009 17 Petra Bratičič 22.1.09 9.r ŠP 3 18 Edita Močnik 28.1.09 9.r IP: genetika

17

Februar 2009 19 Mitja Zotti 2.2.09 8.r IP:multimedija 20 Simon Lukan 13.2.09 6.a NAR

Marec 2009 21 Nika Božič 10.3.09 7.b GEO

April 2009 22 Boštjan Gradišar 9.4.09 9.a GEO Za strok.izpit 23 Boštjan Gradišar 9.4.09 8.a GEO Za strok.izpit 24 Boštjan Gradišar 10.4.09 9.b GEO Za strok.izpit 25 Boštjan Gradišar 10.4.09 7.a GEO Za strok.izpit 26 Boštjan Gradišar 14.4.09 7.b GEO Za strok.izpit

Legenda: RAP: Razvojno aplikacijski projekt ZRSŠ e-gradiva: Hospitacije v okviru projekta MŠŠ “mesec e-gradiv” 3.4. Realizacija predmetnika 3.4.1. Realizacija pouka V skladu z letno razporeditvijo ur dela učiteljev je bil realiziran:

1. pouk (35 tednov za učence od 1. do 8. razreda devetletke in 32 tednov pouka za učence 9. razreda),

2. dopolnilni in dodatni pouk, 3. individualna in skupinska pomoč, 4. interesne dejavnosti, 5. kolesarski izpit (za učence 5.r), 6. plavalno opismenjevanje (za učence 3.r), 7. dnevi dejavnosti (naravoslovni, tehniški, športni in kulturni dnevi).

3.4.2. Kolesarski izpit V šolskem letu 2008/2009 so kolesarski krožek, kot pripravo na kolesarski izpit, pod vodstvom mentorice Dajane Jovanović, obiskovali učenci 5. razreda devetletke. Po napornih 20-ih urah teorije smo se učenci in mentorica kolesarskega krožka preselili v računalniško učilnico, kje smo si še s pomočjo 3D tehnike ogledali različne situacije na cesti. Pri teoriji smo spoznali najprej vrste prometnih znakov in njihov pomen. Sledila so pravila vožnje in pravilni poteki zavijanja v desno in na levo. Seveda tudi na vremenske pojave nismo pozabili, saj nas kot bodoče kolesarje to zagotovo še čaka. Da, bilo je kar naporno, saj nam je računalnik zastavil kar 286 vprašanj, preden smo bili res dobro pripravljeni na izpit. No, vsa našteta vprašanja smo morali predelati vsaj dvakrat, če pa si bil dovolj hiter, tudi trikrat. In tako smo končno dočakali konec meseca aprila 2009, ko smo svoje znanje še teoretično preverili. Nekateri so se na teorijo dobro pripravili in izpit opravili v prvem poskusu, nekateri

Maj 2009 27 Petra Bratičić 13.5.09 7.r ŠP1 28 Nika Božič 15.5.09 9.b GEO 29 Sabina Belovič 15.5.09 2.r OPB 2

18

pa so imeli kar nekaj težav. No, kakor koli že, teorijo smo uspešno pospravili pod kapo. Kaj pa sledi sedaj? Prvomajske počitnice in dvig adrenalina, saj smo komaj čakali, kdaj bomo končno zapeljali po cesti. A učiteljica je rekla, da ne še tako kmalu. Res je, najprej smo morali premagati še zadnjo oviro pred vožnjo po cesti. Poligon. Ah, tudi tu ni šlo vse brez napak in gladko kot po maslu. Nekaterim učencem je ravnotežje še kako nagajalo. A kaj zato? Opravili smo ga pa vendarle vsi. In tako je sledila še zadnja preizkušnja – vožnja po vozišču. Da, 5 ur vožnje je za večino učencev bilo sicer dovolj časa, da so se pripravili na izpitno vožnjo, a kaj ko je učiteljica zahtevna in stroga. Pa vsaj na videz čisto brez milosti bi rekli. In da bo zadeva še težja, so nam učitelji, poleg mentorice Dajane, pomagali na pripravo pred izpitom. Njim se še posebej zahvaljujem za pomoč in strpnost. Vendar pa smo letos dobili posebno pomoč s strani enega od staršev. Gospod Drole je budno spremljal sprva poligon, nato pa še našo vožnjo po cesti. Ja, kot policist je zagotovo dobro opravil svojo nalogo kot očka pa tudi. Brez njegove pomoči bi opravljali izpit malce kasneje. Učiteljici je bil res v veliko pomoč. G. Drole, hvala. In kako je potekal izpit? V ponedeljek, 01.06.2009, so učenci prvič opravljali kolesarski izpit v prisotnosti policistov PP Vrhnika. Da, letos je našo pripravljenost zopet spremljal g. policist Vili Jereb skupaj z. ga. policistko Urško Grum. Ga. Urška namreč že nekaj let pridno spremlja našo vožnjo na izpitu. In kje se je odvijala izpitna pot? Pot izpita je potekala izpred šole po Paplerjevi cesti do Zalarjeve ceste, nato proti Kocki po Mejačevi in do Mercatorja na Molkovem trgu. Pri izpitni vožnji je izpitna komisija preverjala pravilno zavijanje v desno in razvrščanje ter zavijanje v levo (izpitna pot obsega 3 zavoje v desno in 3 zavoje v levo). Izpitne vožnje se je udeležilo 28 kandidatov kolesarjev. Ne boste verjeli, izpit so v prvem poskusu opravili vsi učenci. 3.4.3. Plavalno opismenjevanje v 3. razredu devetletke Plavalno opismenjevanje tretješolcev v obsegu 20 ur je potekalo v prostorih GRC Zapolje v Logatcu od 2. 3.-13.3.2009. Udeležilo se ga je 41 od 42 učencev. Vodja dejavnosti je bila Deša Stojanovič. Z učenci smo se vsak dan z avtobusom vozili v Logatec. Plavanje je potekalo od 8:45 do 10:15. Spremljali in varovali smo jih učitelji , učenje plavanja pa so izvajali vaditelji plavanja. Cilji plavalnega opismenjevanja:

• učenje pravilnega plavanja • vzgoja za zdravo in varno plavanje • preplavati do 25 m • razvijati odločnost in vztrajnost • razvijati moč in koordinacijo gibanje rok in nog • popestriti športno vzgojo

Učni načrt športne vzgoje in program Zlati sonček v programu osnovnega izobraževanja določata praktične in teoretične vsebine t.i. plavalne abecede, ki so bile kot cilj našega programa uspešno realizirane. Analiza dela: Učenci so prvi dan opravili preizkus znanja plavanja. Zaradi raznolikega znanja so jih vaditelji razdelili v štiri skupine. Učenje je bilo strokovno kakovostno, učenci so osvajali različne tehnike plavanja in vidno napredovali. Zadnji dan so vaditelji ponovno preverili raven osvojenega znanja tehnik plavanja in bili z učenci zelo zadovoljni. Dosežena priznanja: 35 učencev bronasti delfinček- od teh bi jih 22 lahko dobilo srebrnega, saj so v vodi plavali 10 min ali več, 3 učenci preplavala 35m, 2 učenca sta preplavala 25m

19

3.5. Diferenciacija pri pouku 3.5.1. Fleksibilna diferenciacija Za drugo triado smo v šolskem letu 2008/09 organizirali fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenščine, angleščine in matematike. 3.5.1.1. Fleksibilna diferenciacija v 4.r Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine in matematike, v obsegu do četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. aprila do konca šolskega leta. Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah (matematika 3.nivo 18 učencev in 1.+ 2.nivo 17 učencev, slovenščina 3.nivo 19 in 1.+ 2.nivo 16 učencev), v skladu z normativi. 3.5.1.2. Fleksibilna diferenciacija v 5.r Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, matematike in angleščine, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, v času od 1. februarja do konca šolskega leta. Diferenciacija se je izvajala v homogenih učnih skupinah kot nivojski pouk, ki je potekal na treh ravneh zahtevnosti ter je namenjen utrjevanju in ponavljanju oziroma poglabljanju in razširjanju učne snovi. Pouk smo izvajali v 2 skupinah (matematika 3.nivo 16 učencev in 1.+ 2.nivo 12 učencev, slovenščina 3.nivo 14 in 1.+ 2.nivo 14 učencev, angleščina 3.nivo 17 in 1.+ 2.nivo 11 učencev), v skladu z normativi. 3.5.1.3. Fleksibilna diferenciacija v 6.r Diferenciacijo smo izvajali pri pouku slovenščine, angleščine in matematike, v obsegu četrtine števila ur pri posameznem predmetu, preko celega šolskega leta. Fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo sta bila vključena 2 učenca, v II. nivo 12 učencev in v III. nivo 13 učencev. Fleksibilno diferenciacijo pri pouku matematike smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo sta bila vključena 2 učenca, v II. nivo 11 učencev in v III. nivo 14 učencev. Fleksibilno diferenciacijo pri pouku angleščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo sta bila vključena 2 učenca, v II. nivo 11 učencev in v III. nivo 14 učencev. 3.5.1.3. Fleksibilna diferenciacija v 7.r Fleksibilno diferenciacijo pri pouku slovenščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo je bilo vključenih 9 učencev, v II. nivo 19 učencev in v III. nivo 26 učencev. Fleksibilno diferenciacijo pri pouku matematike smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo je bilo vključenih 9 učencev, v II. nivo 23 učencev in v III. nivo 22 učencev. Fleksibilno diferenciacijo pri pouku angleščine smo izvajali 1 uro tedensko v 3 nivojih, v treh skupinah. V I. nivo so bili vključeni 8 učencev, v II. nivo 23 učencev in v III. nivo 23 učencev.

20

3.5.2. Nivojski pouk Za osmošolce in devetošolce devetletke smo v šolskem letu 2008/09 organizirali nivojski pouk pri slovenščini, angleščini in matematiki. 3.5.2.1. Nivojski pouk v 8.r Nivojski pouk pri slovenščini smo izvajali 3,5 ure tedensko, v 3 skupinah, pod vodstvom treh učiteljic. V prvi skupini je bilo 12 učencev, v drugi skupini 15 učencev, v tretji pa 24 učencev. Nivojski pouk pri matematiki smo izvajali 4 ure tedensko V prvi skupini je bilo 13 učencev, v drugi 24 učencev, v tretji pa 14 učencev. Pri angleščini smo izvajali nivojski pouk 3 ure tedensko. V prvi skupini je bilo 16 učencev, v drugi 18 in v tretji 17 učencev. 3.5.2.2. Nivojski pouk v 9.r Nivojski pouk pri slovenščini smo izvajali 1 uro tedensko v treh nivojih v dveh skupinah, v vsakem oddelku posebej. V a oddelku so bili v 1. skupini 3 učenci, v drugi pa 14, v b oddelku pa so bili v 1. skupini 3 učenci, v drugi pa 13. Nivojski pouk pri matematiki smo izvajali 1 uro tedensko v treh nivojih v dveh skupinah, v vsakem oddelku posebej. V a oddelku je bilo v 1. skupini 5 učencev, v drugi pa 12, v b oddelku pa je bilo v 1. skupini 7 učencev, v drugi pa 9. Nivojski pouk pri angleščini smo izvajali 1 uro tedensko v treh nivojih v dveh skupinah, v vsakem oddelku posebej. V a oddelku so bili v 1. skupini 4 učenci, v drugi pa 13, v b oddelku pa je bilo v 1. skupini 5 učencev, v drugi pa 11. 3.6. Učenci s posebnimi potrebami 3.6.1. Učna pomoč Učno pomoč so prejemali tisti učenci s posebnimi potrebami, ki imajo učno pomoč določeno z odločbo in učenci, ki jih predlagajo razredniki ali svetovalna služba zaradi različnih primanjkljajev in težav pri učenju. Skupaj je bilo 62 učencev deležnih 43 ur na teden različnih oblik učne pomoči. 3.6.1.1. Dodatna strokovna pomoč Šestnajst učencev z odločbo je bilo deležnih individualne učne pomoči, in sicer v obsegu 53

pedagoških ur. Individualno učno pomoč so izvajali učitelji predmetnega pouka, specialni pedagoginji ter zunanji mobilni specialni pedagog-logoped. Učenci so imeli tudi druge oblike prilagoditev pri organizaciji pouka, preverjanju in ocenjevanju znanja, časovni razporeditvi pouka in napredovanju. Vsi učenci so uspešno končali in napredujejo v naslednji razred. 3.6.1.2. Individualna in skupinska pomoč Individualno učno pomoč je prejemalo še 27 učencev iz fonda 0,5 na oddelek v skladu s sistematizacijo, kar je 8 ur tedensko. Učno pomoč so izvajali učitelji razrednega in predmetnega pouka ter specialna pedagoginja. Vsi učenci so uspešno končali razred in napredovali v naslednjega, razen Andreja Bedrača in Jana Pelka (1.r). 3.6.1.3. Učna pomoč preko javnih del Devetnajstim učencem je pri učenju pomagala tudi delavka preko javnih del, v organizaciji Centra za socialno delo Vrhnika. Skupaj so imeli 19 ur individualne oz. skupinske učne pomoči. Vsi učenci so uspešno končali razred in napredovali v naslednjega.

21

3.6.2. Uvajanje Koncepta dela z nadarjenimi V šolskem letu 2008/09 smo nadaljevali z delom z nadarjenimi učenci kot ga določa Koncept. V 9. razredu je bilo oblikovanih 12 individualiziranih programov, za uresničitev katerih so poskrbeli učitelji in mentorji, ki so učence poučevali. Na podlagi pisnega soglasja staršev, je bil za te učence pripravljen individualiziran program dela. V šolskem letu 2008/09, smo evidentirali še 25 eventuelno nadarjenih učencev. Od tega je 13 učencev iz 8. razreda in 12 učencev iz 4. razreda. Na podlagi treh kriterijev (test splošne inteligentnosti, test ustvarjalnosti in ocenjevalne lestvice za učitelje), ki jih določa Koncept, je bilo identificiranih 9 učencev 8. razreda in 11 učencev 4. razreda. Po pridobitvi soglasja staršev, bomo za te otroke oblikovali individualizirane programe dela. Z delom bomo nadaljevali v naslednjem šolskem letu, s poudarkom na razvijanju drugačnih oblik dela pri pouku in izven pouka. 3.7. Delo šolskega parlamenta

Šolski parlament, ki ga je v šolskem letu 2008/09 vodila Maja Maček, se je sestal štirikrat. Šolski parlament so sestavljali učenci od 3. do 9. razreda. Šolski parlament je bil izvoljen na prvem sestanku skupnosti učencev šole. Naloga šolskega parlamenta je bila predvsem opozarjati vodstvo šole na morebitne nepravilnosti. Obravnavali smo tudi temo otroškega parlamenta Ljubezen in spolnost. V šolskem letu 2008/09 ni bilo potrebe, da bi bil šolski parlament sklican na pobudo učencev. 3.8. Nacionalno preverjanje znanja

3.8.1. Uvod Med pomembne naloge šole štejemo tudi pripravo naših učencev na nacionalno preverjanje znanja (NPZ). Nacionalno preverjanja znanja je v šolskem letu 2008/09 potekalo v skladu s šolskim koledarjem. V letošnjem šolskem letu smo prvič izvedli tudi NPZ v 6. razredu. Izvedli smo le NPZ v rednem roku, saj naknadni rok ni bil potreben, zaradi 100 % udeležbe učencev 9. razreda na NPZ za vse tri predmete. NPZ v 6. razredu, ki ni obvezno, se je udeležilo 25 od 27 vseh šestošolcev, kar predstavlja 92,6 % populacije. 3.8.2. Nacionalno preverjanje znanja v rednem roku smo izvedli: a) za 6. razred - v torek, 5. maja 2009 iz matematike, - v sreda, 6. maja 2009 iz slovenščine ter - v torek, 12. maja 2009 iz angleščine. a) za 9. razred - v torek, 5. maja 2009 iz matematike, - v sreda, 6. maja 2009 iz slovenščine ter - v ponedeljek, 11. maja 2009 iz športne vzgoje. 3.8.3. Kvantativna analiza rezultatov po predmetih Državni izpitni center je v juniju 2009 posredoval podatke o uspehih naših učencev na nacionalnem preverjanju znanja v šolskem letu 2008/09 ter rezultate slovenskega povprečja.

22

3.8.3.1. Kvantativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu

NPZ v 6.r – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON Slovenščina 25 učencev (92,6 %) 72,70 13,17 Matematika 25 učencev (92,6 %) 62,56 20,75 Angleščina 25 učencev (92,6 %) 67,02 16,54

NPZ v 6.r – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON Slovenščina 14387 71,30 17,37 Matematika 14443 57,97 17,92 Angleščina 13831 69,43 19,92

3.8.3.2. Kvantativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu

NPZ v 9.r – osnovni statistični podatki za OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON Slovenščina 33 učencev (100%) 67,07 18,79 Matematika 33 učencev (100%) 62,12 19,42

Športna vzgoja 33 učencev (100%) 68,15 11,96 NPZ v 9.r – osnovni statistični podatki za Slovenijo

PREDMET ŠTEVILO UČENCEV POVP. ŠT. % TOČK STAND. ODKLON Slovenščina 18538 56,09 19,32 Matematika 18574 51,33 22,25

Športna vzgoja 4567 67,53 13,31 Iz rezultatov lahko ugotovimo naslednja dejstva: a) da so se vsi naši devetošolci ter kar 92,6% šestošolcev udeležili NPZ iz vseh treh predmetov, b) da so šestošolci pri slovenščini in matematiki dosegli višje rezultate od slovenskega povprečja (slovenščina 1,40 %, matematika 4,59 %), pri angleščini pa so pod slovenskim povprečjem za 2,41%, vendar so se mu zelo približali. c) da so devetošolci na vseh treh področjih dosegli višje rezultate od slovenskega povprečja (slovenščina 10,98 %, matematika 10,79 % in športna vzgoja 0,62%). Zlasti je treba pohvaliti rezultate na področju slovenščine in matematike, saj za skoraj 11% presegajo slovensko povprečje.

23

3.8.4. Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih 3.8.4.1. Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 6. razredu ANGLEŠČINA Učenci 6.a razreda so v povprečju dosegli 32,75 od 45 točk, kar je 72,77% možnih točk. Učenci 6.b razreda so v povprečju dosegli 27,77 od 45 točk, kar je 61,71% možnih točk. Oba razreda skupno sta v povprečju dosegla 30,16 točke, kar je 67,02% možnih točk. Povprečno doseženo število točk za Slovenijo je 69,43%, iz česar izhaja, da so učenci naše šole v povprečju dosegli nižji rezultat, in sicer za 2,41%. Učenci 6.a so z 72,77% slovensko povprečje presegli za 3,34%, učenci 6.b pa so z 61,71% bili za 7,72% pod slovenskim povprečjem. Učencem je glede na rezultate po posameznih nalogah največ težav povzročala naloga pisnega sporočanja, pri kateri so glede na ostale naloge dosegali najnižje rezultate (47,4%). Tudi slovensko povprečje je bilo pri tej nalogi zelo nizko (52,1%). Kot težavni sta se izkazali tudi obe nalogi bralnega razumevanja (54% in 49,3%), kjer so učenci precej zaostali za slovenskim povprečjem pri teh nalogah (59,5% in 53,4%). V bodoče bomo pri pouku več časa posvetili nalogam bralnega razumevanja in pisnega izražanja. Po drugi strani so bili učenci zelo uspešni pri drugi nalogi slušnega razumevanja (93,3%) in prvi nalogi s področja besedišča (89,5%). SLOVENŠČINA Učenci 6.a razreda so v povprečju dosegli 30,08 točk, kar je 75,2% možnih točk. Učenci 6.b razreda so v povprečju dosegli 28,08, kar je 70,2% možnih točk. Slovensko povprečje je 71,30%. Naša šola je za 1,40% nad slovenskim povprečjem. Oba razreda skupno sta v povprečju dosegla 29,44 točke, to je 72,7% možnih točk. Najpogostejše so bile pravopisne napake, tudi branje navodil ni še dovolj natančno. Večji poudarek je potrebno dati na natančnem izpisovanju podatkov namembnosti besedila, zapisom števnikov z besedo oz. števko, odnosom med besedami,izpisovanju značilnosti književne osebe. MATEMATIKA Učenci 6.a razreda so v povprečju dosegli 35,9 od 50 točk, kar je 71,8 % možnih točk. Učenci 6.b razreda so v povprečju dosegli 27 od 50 točk, kar je 54 % možnih točk. Oba razreda skupno sta v povprečju dosegla 31,5 točke, to je 63% možnih točk. Povprečje za Slovenijo je 57,97 %, povprečje na naši šoli pa 62,56 %. Torej so naši učenci 4,59 % nad slovenskim povprečjem. Učencem je glede na rezultate po posameznih nalogah največ težav povzročala 9. besedilna naloga, pri kateri je bilo potrebno sklepati, pretvarjati merske enote in uporabiti znanje množenja decimalnih števil ter 12. besedilna naloga, kjer je bilo potrebno sklepati, pretvarjati merske enote ter izračunati del celote. Pregled rezultatov je pokazal tudi na površno branje navodil in problemskih nalog. Analiza nalog je pokazala, da moramo v naslednjem šolskem letu še več pozornosti posvetiti besedilnim nalogam, pretvarjanju merskih enot ter množenju in deljenju decimalnih števil.

24

3.8.4.2. Kvalitativna analiza rezultatov po predmetih v 9. razredu SLOVENŠČINA Z rezultati nacionalnega preizkusa znanja smo zelo zadovoljni, naši učenci so dosegli 67,07% točk, državno povprečje pa je 56,09%. Slabosti (negativni odklon) se kažejo samo pri treh nalogah (7., 11., 34.) V bodoče bodo učiteljice z učenci več pozornosti posvetile iskanju sporočila. Menimo, da so učenci nenatančno prebrali navodilo in zato površno odgovarjali. Naloga iz zvrstnosti je učiteljice presenetila, saj so bile mnenja, da ta učna snov učencem ne dela težav. Torej morajo dati več poudarka tudi funkcijskim zvrstem. Pri skladnji pa so bili učenci terminološko nenatančni. Namesto »namerni« odvisnik so pisali »namenilni«. ŠPORTNA VZGOJA Z rezultati nacionalnega preverjanja znanja iz športne vzgoje sta učitelja športne vzgoje zadovoljna. Slovensko povprečje je bilo 67,53% točk, naš rezultat pa je bil 68,15%. Slabše rezultate so učenci dosegli pri vprašanjih, kjer je bilo potrebno dopisati odgovor in pri tem pokazati podrobno poznavanje določene športne panoge. V naslednjem letu bomo več poudarka namenili prav temu. Bolje pa so reševali naloge, kjer je bilo potrebno izbrati pravilne odgovore. MATEMATIKA Generacija je v povprečju dosegla 62,12% točk, slovensko povprečje pa je 51,33. Torej je povprečje preseženo za 10,79%. Učenci 9.a so dosegli 59,7%, učenci 9.b pa 64,7%. Z rezultatom smo zadovoljni, kljub temu bomo v naslednjem šolskem letu posvetili več pozornosti še vsebinam, pri katerih so imeli učenci negativen odklon in sicer: pretvarjanje enot iz manjših v večje, obdelava podatkov – natančnost odčitavanja iz grafov, diagonale kvadra. Pregled rezultatov je pokazal tudi na površno branje navodil oziroma vprašanj ter zmožnost oblikovanja smiselnega odgovora. Težave povzroča tudi korekten zapis in utemeljevanje postopkov.

3.9. Dosežki učencev na tekmovanjih 3.9.1. Dosežki učencev na tekmovanjih iz atletike JESENSKI DEL Tudi to šolsko leto smo že avgusta začeli z atletskim krožkom. Ker smo menili, da lahko dosežemo ekipno z dekleti dober rezultat, smo se največ posvečali temu in res smo 6.10. zmagali na področnem tekmovanju v Postojni in se uvrstili na finalno tekmovanje, ki je bilo 15.10. v Ljubljani. Tam smo presenetili samega sebe in osvojili odlično 3. mesto. Ekipo so sestavljale naslednje učenke: KAJA PRISTAVEC, ANA KRŽIČ, URŠA KRŽIČ, ARIJA GANTAR, MAJA MOLEK, NEJA DRAŠLER, POLONA ŠVIGELJ, MARTINA ŠKRBEC, TANJA MILARDOVIČ, LARA ULE, ZALA PRESKAR, LEA TURK, URŠA DEBEVEC, TINA KLEMENČIČ, TER REZERVE ANA PRISTAVEC, LEA ČEPON, BARBARA KOGOVŠEK, ŽIVA TURŠIČ, IZZA ROZMAN, KRISTINA KOŠIR IN TJAŠA ČRNILOGAR.

25

S tekači smo se pred tem udeležili tudi tekmovanj v teku. Najprej smo se 20.9. v Žalcu udeležili Državnega prvenstva v cestnih tekih, kjer se je uspelo kar petim našim atletom uvrstiti med prvih deset, in sicer Žanu Petriču, Denisu Turšiču in Luki Mejač, na 4. mesto, ter Arji Gantar na 7. in Jaki Vodebu na 9. mesto. Naslednjo soboto smo tekli na Državnem prvenstvu v gorskih tekih. Imeli smo kar nekaj odpovedi, zato tudi nismo mogli tekmovati ekipno. Najvišje se je uvrstil Luka Mejač na 7. mesto. V oktobru so se nekateri naši atleti udeležili teka na Ulovki, na koncu meseca pa smo množično sodelovali na Ljubljanskem maratonu. Mlajši so tekli pod vodstvom Angele Tortič, starejši pod mojim, tako da nas je bilo skupaj kar 50. Mlajši so tekli zelo dobro in zasedli odlična mesta, vendar pa je njihov tek netekmovalnega značaja in je prepotrebno nabiranje izkušenj. Za nagrado je vsak dobil majico in medaljo, tako da so bili vsi zelo zadovoljni. Starejši so tekmovali zares in se solidno odrezali, saj smo se skupno uvrstili na 6. mesto, čeprav smo pričakovali več. Za 2. mestom smo zaostali samo nekaj mest. Najboljše se je uvrstil Denis Turšič na 7. mesto, Luka Mejač pa je bil 15. Tako smo končali s tekmovanji v jesenskem obdobju in ugotovili, da se nam kljub bojazni, za rezultate ni potrebno bati. Bojazen ostaja le na treningih, saj moramo zgraditi novo homogeno skupino, ki bo vlekla naprej. Trenutno smo v prehodnem obdobju in se posvečamo predvsem spostitvi in sestavi ekipe, po Novem letu pa začnemo zares. POMLADNI DEL Žal smo v tem obdobju doživeli velik osip na treningih, predvsem deklet, ki so sestavljale ekipo v jeseni. Čeprav gre za nesporne talente, ki z dobrim treningom sodijo v sam vrh slovenske atletike, jim to ne pomeni dovolj. Z mlajšimi in nekaj starejšimi pa zelo dobro delamo, gradimo ekipo in se pripravljamo na tekmovanja. Rad bi izpostavil Luko Mejač, ki res pridno vadi in počasi postaja en boljših tekačev na srednje proge v svojem letniku. Tudi mlajši atleti pod vodstvom prof. Angele Tortič pridno vadijo in hitro napredujejo. Izstopata predvsem brata Dobrovoljc in Klavdija Leben. Pred njimi je lepa prihodnost. Čas je,da povemo tudi kaj o tekmovanjih. Več mesecev se bolj ali manj pripravljaš na tekmovanja, potem pa je v desetih dneh vsega konec. Tako nekako je izgledalo letos, saj smo imeli štiri glavna tekmovanja v desetih dneh, izjema je bilo samo finalno tekmovanje v atletiki, ki je sledilo v začetku junija. Na državno prvenstvo v dolgih tekih, v začetku aprila smo poslali samo Luko, ki se je uvrstil na 12. mesto. Letos zaradi takšnih in drugačnih razlogov, nismo izvedli tradicionalnih vikend pripravah v Kranjski Gori, kar se nam je prav gotovo poznalo. Najprej smo se v začetku maja udeležili tekmovanje v atletiki na Vrhniki in Logatcu, kjer smo v konkurenci petih šol tekmovali dobro in pobrali kar kopico medalj. V soboto 9.6.2009 smo s štirimi trojkami odšli na tek trojk v Ljubljano, kjer smo dobro tekmovali in naša prva moška trojka je dosegla 3. mesto (Luka Mejač, Jernej Tinta in Denis Turšič)zasedli 5. mesto (Neja Žerjav, Maja Molek in Maja Žerjav), 7. mesto (Luka Mejač, Jernej Tinta in Denis Turšič). Po nekaj dneh odmora smo odšli v Postojno na področno prvenstvo v atletiki, ki je veljalo tudi za kvalifikacije za državno. V lepem vremenu in dobrih pogojih so naši učenci dobro tekmovali. Najboljše so se uvrstili sledeči učenci : Zlato medaljo so osvojili Urša Kržič (300m) in Klara Košir(višina),

26

srebrno Luka Mejač(1000m) in Janez Vodeb(daljava), bronasto medaljo pa Zala Preskar (višina), Denis Turšič(600m) in Ana Kržič(60m). Čez dva dni je sledilo še zadnje tekmovanje v nizu, in sicer državno prvenstvo v krosu-Kros Dnevnika. Kot že nič kolikokrat smo zopet osvojili skupno 4. mesto. Čeprav je to odlična uvrstitev, pa si počasi želimo na stopničke. Skupno so l. 95 (Luka Mejač, Janez Vodeb, Neja Drašler in Maja Rakonjac). Posamično se je najbolje uvrstil Luka Mejač na 5. mesto in Denis Turšič na 11. mesto. Pohvaliti pa je potrebno tudi Žana Dobrovoljca, ki je hrabro tekel s 3 leta starejšimi dečki in zasedel odlično 15. mesto ter Klavdijo Leben, Črta Rozman, ki sta bila v teku netekmovalnega značaja med prvimi. Konec maja smo izvedli še šolski in notranjski troboj, ki je zelo lepo uspel. Notranjskega tekmovanja se je udeležilo kar 150 otrok iz 10. šol. Tekmovalno sezono smo zaključili v Novi Gorici, kjer sva se s Klaro Košir, 4.6.2009 udeležili finalnega tekmovanja v atletiki. Zasedla je 12. mesto. Pred nami je malo odmora, v jeseni pa spet novim tekmovanjem naproti. Šolo so na šolskih tekmovanju zastopali tudi naši učenci v nogometu, lokostrelstvu, judu in šahu. 3.9.2. Organizacija področnega tekmovanja iz znanja matematike

V šolskem letu 2008/2009 je bila naša šola organizatorka 45. področnega tekmovanja iz znanja matematike za srebrno Vegovo priznanje. Potekalo je v sredo, 1.4.2009. Udeležilo se ga je 57 tekmovalcev iz štirih osnovnih šol: OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, OŠ Log Dragomer in OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Učenci so tekmovali v treh kategorijah, v vsaki je bilo od 17 do 22 učencev. Tekmovanja se je udeležilo tudi 11 učencev naše šole, sedem jih je prejelo srebrno Vegovo priznanje. Vsi tekmovalci in mentorji so dobili simbolična darila (svinčnike z napisom) in malico. Organizatorka 45. področnega tekmovanja iz znanja matematike za srebrno Vegovo priznanje je bila Sonja Pristavec. 3.9.3. Dosežki učencev na tekmovanjih iz znanj

27

Tekmovanje Raven Priznanja Seznam

Mentor

Šolsko 26.9.2008

bronasto 5.r: Vid Drobnič, Nina Gerbec, Lara Drole 6.r: Anja Strle, Hana Hrovatin 7.r: Sonja Strle, Špela Mole, Ana Kržič, Eva Zalokar, Eva Debevec 8.r: Janez Šivic, Luka Mejač, Jernej Tinta, Zala Verhovec 9.r: Nina Štempelj, Kaja Pristavec, Nejc Okorn,Tina Klemenčič, Eva Grmek

Logika

Državno 18.10.2008

zlato 4x

9.r: Nina Štempelj, Kaja Pristavec, Nejc Okorn 8.r: Luka Mejač

M. L. Praprotnik Sonja Pristavec

Šolsko 17.10.2008

bronasto Podeljenih je bilo 30 priznanj, na državno se uvrstijo trije učenci: Luka Mejač, Matevž Stražišar, Ambrož Rot

Sladkorna bolezen

Državno 22.11.2008

srebrno

Luka Mejač, Matevž Stražišar

Edita Močnik

Šolsko 28.11.2008

bronasto Nina Štempelj, Kaja Pristavec, Maruša Škrbec, Valentina Pezdir, Karmen Dolenc, Tina Klemenčič, Eva Grmek, Irena Kržič

Angleščina 9.r

Državno 27.1.2009

srebrno Kaja Pristavec

Helena Svete Hladnik

Nemščina Šolsko 27.11.2008

bronasto Maruša Škrbec Petra B. Mihelač

Šolsko 22.10.2008

bronasto Luka Mejač, Janez Šivic Proteusovo - biologija

Državno 5.12.2008

srebrno zlato

Luka Mejač Janez Šivic

Simon Lukan

Klekljanje Šolsko 23.1.2009

bronasto 7.r: Ida Brancelj, Barbi Budja, Klara Košir, Anita Matko, Maša Molek

Liljana Kogovšek

Šolsko 26.1.2009

bronasto 8.r:Janez Šivic, Luka Mejač, Ambrož Rot, Jernej Tinta, Neja Drašler 9.r: Nina Štempelj

Kemija

Državno 14.3.2009

srebrno zlato

8.r : Luka Mejač 8.r: Janez Šivic

Edita Močnik

Šolsko 20.12.2008

bronasto 8.r: Janez Šivic, Luka Mejač 9.r: Tajda Susman,, Tanja Milardovič, Karmen Dolenc, Tilen Turk

Zgodovina

Državno 6.3.2009

srebrno

Jožica Mekinda

Slovenščina Šolsko 4.2.2009 16.12.2008

bronasto

3.: Žiga Trček, Pia Wallner 4.: Nia Balarin, Manca Šribar, Tjaša Molek, Sara Turšič, Lana Garin, Jaka H. Kovač 5.: Nina Gerbec, Sara Klaj, Nuša Šraj, Oksana Ivanović 7: Lea Mavec, Ana Kržič, Eva Debevec 8., 9.: Luka Mejač, Janez Šivic, Tajda Susman, Nina Štempelj

Metka P. Repar

28

Epi reading badge

10.3.2009 RS: 15 zlatih priznanj, 11 srebrnih priznanj, 6 priznanja za sodelovanje PS: 16 zlatih priznanj, 17 srebrnih priznanj, 17 priznanj za sodelovanje

H. Svete Hladnik Tanja Plohl Nina U. Vajačić

Šolsko 19.3.2009

bronasto 1.r 9 bronastih , 2.r 9 bronastih, 3.r 12 bronastih, 4.r 8 bronastih, 5.r 5 bronastih 6. r Barbara Švigelj, Robert Košir, Davor Stražišar 7. r Patrik Košir, Izak Kermc, Aleksandar Jelić, Špela Mole, Eva Zalokar 8. r Jan Stražišar, Janez Šivic, Luka Mejač, Valerija Rot, Jernej Tinta, Peter Hrovatin, Nina Svete 9. r Nina Štempelj, Valentina Pezdir, Aljaž Grošelj, Kaja Pristavec, Karmen Dolenc

Sonja Pristavec Simona Trček Bojan Vaupotič

Vegovo - mat

Področno 1.4.2009

srebrno Nina Štempelj, Valentina Pezdir, Kaja Pristavec Luka Mejač, Janez Šivic, Jernej Tinta, Izak Kermc

Sonja Pristavec Simona Trček Bojan Vaupotič

Geografija Šolsko 12.3.2009

bronasto Nina Štempelj, Karmen Dolenc, Tina Klemenčič, Tajda Susman

Tanja Plohl Nika Božič

Šolsko 10.2.2009

bronasto 9. Nina Štempelj, Eva Grmek, Tajda Susman 8. Janez Šivic, Luka Mejač, Jernej Tinta

Področno 10.3.2009

srebrno 9. Nina Štempelj 8. Janez Šivic, Luka Mejač, Jernej Tinta

Simona Trček

Stefanovo - fizika

Državno 28.3.2009

zlato 2x Nina Štempelj Janez Šivic

Cici Vesela šola

17.4.2009 diplome Sodelovalo je 133 učencev, vsi prejmejo diplome.

Razredničarke RS

Kaj veš o prometu

Regijsko 7.5.2009

1. mesto 2. mesto 3. mesto

Ambrož Rot, Lea Mavec Lara Ofentavšek Ekipno: 1. mesto Jan Stražišar

Milan Batis

Bistroumnice Šolsko 13.5.2009

finale Tina Rina Rep Janja Kavčič

Računanje je igra

šolsko 27.5.2008

priznanja 21 zlatih priznanj, 44 priznanj Razredničarke RS

Raziskovalne naloge

Regijsko 22.5.2009 Državno 29.5.2009

Priznanje 2. mesto

Irena Kržič, Maruša Škrbec, Valentina Pezdir Eva Grmek, Sara Piškur

Edita Gradišar

29

3.10. Zdravstveno varstvo učencev Splošni sistematski pregledi, ki jih izvaja pediater in sistematski zobozdravstveni pregledi potekajo po letnem razporedu, ki ga pripravijo v Zdravstvenem domu Borovnica v skladu z njihovim delovnim procesom. V šolskem letu 2008/09 so bili realizirani vsi sistematski pregledi zob in tudi splošni sistematski pregledi. � Zobozdravniški pregledi Sistematski pregledi zob so bili opravljeni v vseh oddelkih. Potekali so v času pouka, ob ponedeljkih dopoldne. Ordinacija za posamezne učence je delala vsak ponedeljek dopoldne in vsak torek popoldne. Ordinacijo je vodila dr. Jugoviceva. � Splošni sistematski pregledi V skladu z načrtom so bili organizirani in izpeljani sistematski pregledi za učence 1.r, 3.r,

5. r in 8.r. Pregledi so potekali ob petkih dopoldne, v spremstvu razrednikov. Ordinacijo je vodil zdravnik dr. Sreten Nekićenović.

. � Čisti zobki Vsako leto naša šola sodeluje v AKCIJI ZA ČISTE ZOBKE OB ZDRAVI PREHRANI. Zobna asistentka ZD Vrhnika obiskuje nižje razrede OŠ in učence seznanja o pravilni negi zob, njihovi skrbi, zdravi prehrani …Večkrat na mesec pa nas tudi nepričakovano obišče ter učencem preveri čistočo zob s pomočjo tabletk oz. tekočine, ki dobro pokažejo zobne obloge nečistoče. Učence, ki oblog nimajo, nagradi s posebnimi znaki oz. dodeli znakce, ki učencem povedo, da za zobke premalo skrbijo. Najuspešnejši učenci, ki so celo leto skrbeli za čistost svojih zob, so se za nagrado udeležili zaključne prireditve v hali Tivoli. Na zaključno prireditev je odšlo 50 učencev od 1. do 5. razreda (1.r je šel v celoti, iz ostalih razredov najuspešnejši).

• Preventivni pregledi lasišča Tudi v šolskem letu 2008/09 smo imeli nekaj težav s pojavom ušivosti. Posebnih ukrepov (pregledovanje lasišča) nismo izvajali, so pa učenci ob morebitnem izbruhu ušivosti prejeli splošna navodila za razuševanje. 3.11. Delo organizatorja prehrane Delo organizatorja prehrane v šoli opravlja prof. biologije in gospodinjstva Simon Lukan. V šolskem letu 2008/2009 smo nadaljevali s projektom Eko šola. Še naprej smo se trudili da bi zmanjšali količino odpadne embalaže. Pri sestavi jedilnikov se trudim, da dobijo otroci čim bolj pester izbor živil in jedi. Trudim se, da je jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. V šolskem letu 2008/2009 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije, en izredni pregled sanitarne inšpekcije (po naročilu vodje prahrane) ter en pregled zdravstvene inšpekcije.

30

Zdravstveni inšpektor je opravil inšpekcijski pregled v mesecu oktobru 2008 in ni ugotovil nepravilnosti. Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je v šolskem letu 2008/2009 opravila tri zdravstveno higienske preglede. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo Opravila je tudi pregled vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Pri prvem pregledu, 22. 10. 2008, je ugotovila 3 neustrezne brise (povečana količina aerobnih mezofilnih bakterij). Na to sem odreagiral tako, da sem odredil temeljito čiščenje kuhinje, preventivno pomivanje vse posode, ter uporabo zaščitnih rokavic v primeru poškodbe kože na rokah. Na podlagi rezultatov sem se z gospo Počivavšek dogovoril za nenapovedan pregled. Le tega je opravila 20. 11. 2008. Pri tem pregledu ni ugotovila nepravilnosti. Pri zadnjem pregledu je gospa inšpektorica opozorila na ustrezno shranjevanje živil (ločeno po vrsti in pregledno urejeno. Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V kuhinji smo izvedli notranjo verifikacijo sistema HACCP, hkrati pa sem zaposlene tudi seznanil z novostmi. V šolskem letu 2008/2009 smo uspešno izvedli postopek javnega naročanja za živila. Novi dobavitelji nam bodo živila dobavljali do 31.12. 2011. Spremljam nabavo živil in kontroliram cene, načrtujem pa tudi nakup strojev, pripomočkov in kuhinjske posode. 3.12. Šole v naravi

Realizirali smo šole v naravi za učence šestih razredov, dva na razredni stopnji (4.r in 5.) ter štirih na predmetni stopnji.

RAZRED KRAJ TERMIN VSEBINA PEDAGOŠKI VODJA

4.r/9 Vas,

CŠOD Fara 24.-28.11.08

Športno naravoslovni teden

Dajana Jovanović

5.r/9 Ptuj,

Terme Ptuj 15.-19.6.09 Plavanje

Mateja Praprotnik Lesjak

6.r/9 Kranjska Gora, Porentov dom

Februar 2009 Smučanje Klemen Stojanovič

7.r/9 Tolmin,

CŠOD Soča 29.9.-3.10.08

Naravoslovno družboslovni teden

Tanja Plohl

8.r/9 Libeliče,

CŠOD Ajda 29.9.-3.10.08

Naravoslovno družboslovni teden

Darjan Geohelli

9.r/9 Kranjska Gora, Porentov dom

23.-26.9.08 Šola za življenje Darjan Geohelli

Vse šole v naravi so se odvijale po vnaprej zastavljenem programu. Šole v naravi se udeležuje zelo velik odstotek naših učencev, finančno precej prispevata MŠŠ (za šolo plavanja) ter Občina Borovnica (šola plavanja, šola smučanja in šola za življenje).

31

3.13. Zaključne ekskurzije za učence Organiziramo jih za vse učence razredne in predmetne stopnje. V šolskem letu 2008/09 so si naši učenci na zaključnih ekskurzijah ogledali:

1. razred ………. Planinski dom - Postojna 2. razred ………. Planinski dom - Postojna 3. razred ………. Postojnska jama 4. razred ………..Bistra 5. razred ………. Škocjanske jame - Lipica 6. razred ………..Kostanjevica, Otočec, Pleterje & kopanje Terme Čatež 7. razred ……….. Grad Miramar – Trst – Koper & kopanje Žusterna 8. razred ……….. Rogaška Slatina, Olimje & kopanje Terme Olimia 9. razred ……….. Gardaland

Zaključne ekskurzije na predmetni stopnji organiziramo tako, da je dopoldan namenjen ogledom, ob 13h kosilo, nato pa rekreacija (plavanje). Pri zaključni ekskurziji (ker imamo vključenih več vstopnin, bazen in kosilo) zmanjšamo dejanski znesek ekskurzija za prispevek s strani MŠŠ, s čimer seznanimo starše na obvestilu o dejavnosti. 3.14. Bralna značka

3.14.1. Cankarjeva bralna značka Bralna značka je oblika dejavnosti, pri kateri učenci razvijejo recepcijske sposobnosti (identificirajo s književno osebo, ločijo glavne in stranske književne osebe, doživljajo in prepoznavajo književno perspektivo, spoznavajo književne zvrsti in vrste). V šol. l. 2008/2009 je za bralno značko bralo 220 učencev, kar pomeni 68% vseh učencev. Upadanje zanimanja za branje se čuti pri učencih na predmetni stopnji. Število bralcev pa razredih: 1. raz: 28 učencev 2. raz.: 26 učencev 3. raz.: 41 učencev 4. raz.: 35 učencev 5. raz.: 2o učencev 6. raz.: 12 učencev 7. raz.: 20 učencev 8. raz. 19 učencev 9. raz.: 19 učencev Učenci so bili za trud nagrajeni: 1. razred: knjiga Lili Prap Moj očka-, nalepka Cicibanov svet in mapa 2. razred: nalepka Miškolinov svet 3. razred: nalepka Murijev svet 4. razred: nalepka Kekčev svet 5. razred: zvezek 6. razred: mapa Ostržek 7. razred: zvezek 8. razred: knjižna nagrada 9. razred: knjiga Noordung. DOC.

32

Društvo bralna značka Slovenije ZPMS je pripravilo projekt Zlati bralec. Učenci so prejeli knjigo Noordung.Doc.; prav tako so poklonili knjižno nagrado za učence prvega razreda. Za učence 1. in 2. triade je bil organiziran kulturni dan, vodja je bila Vesna Strašek, sodelovala je mentorica BZ Metka Pristavec-Repar. 3.14.2. Angleška bralna značka V projekt angleška bralna značka se je letos prijavilo 86 učencev in učenk od 4. r/9 do 9.r/9, ki so bolj ali manj pridno prebirali angleške knjige prilagojene njihovemu znanju. Na razredni stopnji je prebiralo knjige okrog 40 učencev, tekmovalo pa jih je nekoliko manj, to je 32, ker so nekateri učenci ugotovili, da so knjige za njih prezahtevne ali pa si niso uspeli izposoditi vseh knjig. Ne predmetni stopnji je tekmovalo 54 otrok. Učiteljice angleščine si prizadevamo, da je procent učencev, ki sodelujejo v angleški bralni znački čim višji, kar smo tudi dosegle. Učiteljice angleščine ugotavljamo, da so učenci zelo motivirani za branje v angleščini, da so knjige, ki jih morajo prebrati, zanimive, da je branje koristno za razširitev in poglobitev znanja jezika in da bomo to dodatno aktivnost izvajali tudi v naslednjem šolskem letu. Tekmovanje je potekalo 10.3. za učence razredne stopnje in 13.3.2009 za učence predmetne stopnje. Tekmovalci so imeli na voljo 45 minut (v kolikor je bilo potrebno, smo čas lahko tudi podaljšale). Učenci so dosegli naslednje rezultate:32 zlatih priznanj, 33 srebrnih priznanj in 23 priznanj za sodelovanje. 3.14.3. Eko bralna značka V letu 2008/2009 se je v sklopu EKO šole izvajala EKO bralna značka. Sodelovali so učenci od prvega do devetega razreda. Učenci so prebirali knjige z ekološko vsebino kot so: (Ne)onesnaževanje okolja, skrb za čisto okolje, pomoč ljudem in živalim, (ne)pomembnost materialnih dobrin, medosebni odnosi, strpnost in solidarnost. O prebranih knjigah so učenci razredne stopnje poročali razredničarki, učenci predmetne stopnje pa knjižničarki. Na temo prebranih knjig so se občasno izdelovali izdelki (pisni, likovni), ki so bili razstavljeni v razredih ter v obliki plakatov v večnamenskem prostoru. Sodelovalo je 71 učencev. Odziv je bil na vse splošno zelo pozitiven, učenci, ki so se za EKO bralno značko odločili, so jo hitro in vestno opravili in bili zadovoljni z izbranimi knjigami. Učiteljice razredne stopnje so bile prav tako zadovoljne ter so ekološke vsebine z veseljem vključevale v redni pouk. EKO bralna značka je posebej zacvetela v prvi in drugi triadi. Učenci so pokazali srb za okolje ter zanimanje za sodobno ekološko problematiko. Razvidna je večja okoljska ozaveščenost ter kako učenci poizkušajo vpeljati svoje znanje v vsakodnevno življenje. 3.15. Šolski projekti

3.15.1. Projekt »Vreme in podnebje« za učence 3.r V šolskem letu 2008/09 so se učenci odločili za projekt Vreme in podnebje. Sodelovali smo vsi: učenci in razredničarka ter starši. Vodja je bila Vesna Strašek. V okviru projekta smo spoznali pomen in delovanje merilnih naprav. Spoznavali in odkrivali smo vremenske pojave, izdelali in preizkusili preproste merilne naprave, opravili meritve (temperatura, smer vetra, količina padavin), se preizkusili v napovedovanju vremena in raziskali vpliv vremenskih pojavov na ljudi. Z gibi in glasbili smo prikazali različno vreme.

33

Pri projektu smo si pomagali z različno literaturo, večino podatkov pa smo poiskali tudi na medmrežju ter literaturi. Pojave smo spremljali tudi preko predstavitve na Powerpointu. Izdelali smo plakate, na katerih smo predstavili naše delo in ugotovitve. Pri delu smo zelo uživali in se veliko naučili. 3.15.2. Projekt »Uvajanje Evropskega jezikovnega listovnika (portfolia) v pouk tujega jezika na OŠ« Projekt »Uvajanje Evropskega jezikovnega listovnika (portfolia) v pouk tujega jezika na OŠ« se je v šol. letu 2008/2009 izvajal v 9.a in 9.b razredu, pod vodstvom Helene Svete – Hladnik. V tretjem šolskem letu izvajanja Evropskega jezikovnega listovnika smo ga zlasti uporabljali pri angleščini, ne pa tudi pri izbirnih predmetih nemščina in španščina. Izpolnjevali smo predvsem strani Jezikovno učenje in Jezikovni življenjepis, ki vsebuje samoocenjevalne lestvice znanja, kjer učenci ocenjujejo, kaj in koliko že znajo. Zaradi časovne stiske smo listovnik rešili le delno, vendar lahko potegnem zaključek, kako koristno učno sredstvo bi lahko bilo, če bi bil vključen v učne načrte, saj vsebuje vse bistvene elemente pri učenju tujih jezikov. Poleg tega so ga učenci radi izpolnjevali, saj so ocenjevali svoje lastne sposobnosti, znanje in jezikovne izkušnje izven pouka. Ob koncu leta, smo listovnike izročili učencem, saj so zaključili šolanje, z željo, da ga uporabljajo še naprej in izpolnijo še tisto, kar nismo uspeli ter tudi v prihodnje zabeležijo izkušnje s tujimi jeziki. 3.15.3. Projekt »Rastem s knjigo« za učence 7. razreda V letošnjem šol. l. smo se že tretjič vključili v projekt Rastem s knjigo ( Kaj mi ponuja knjižnica), ki ga pripravlja Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo šolstvo in šport in Zveza splošnih knjižnic. Uradno se prične 8. 9. 2007, na mednarodni dan pismenosti. Projekt je namenjen slovenskim sedmošolcem z namenom, da bi bolje spoznali slovensko leposlovje. V tem šol. l. je vsak sedmošolec prejel knjigo Ervina Fritza Vrane. Izvajajo ga splošne knjižnice, pri nas je to Krajevna knjižnica dr. Marje Boršnik, Učenci so knjižnico pod vodstvom Metke Pristavec-Repar v okviru pouka tudi obiskali, spoznali njeno delovanje in prejeli knjigo. Projekt smo realizirali 6. 11. in 13. 11. 2008 v dogovoru s šolsko in krajevno knjižnico. Učence posameznega oddelka smo razdelili na dve skupini. Prva skupina je v šolski knjižnici spoznavala Ervina Fritza, Naslov kreativnega ustvarjanja je bil OGRLICA IZ RAD. Učenci so zapisovali 20 stvari, pojmov, oseb, ki jih imajo radi. Poiskali so rimane besede na besedo rad, izdelali so ogrlico iz rad besed. Vodila jih je Petra Bratičić. Druga skupina pa je obiskala Krajevno knjižnico dr. Marje Boršnik. Učenci so se seznanili z zgodovino knjižnice in vrsto knjižnic. Informirani so bili o vrsti gradiva, ki ga knjižnica ima, spoznali so sistem postavitve knjig v knjižnici. V drugem delu pa so se seznanili s COBISS sistemom, iskali so gradivo v lokalnem in vzajemnem katalogu. Po skupinah so reševali učni list. Seznanili so se s slovenskim knjižnično-muzejskim mega kvizom Znameniti Slovenci in njihove spominske hiše. Ob zaključku so vsi učenci prejeli knjigo Ervina Fritza Vrane. Pri uri slovenščine smo napisali kratko poročilo, pregledali smo rešitve učnih listov, učenci so predstavili svoje rad ogrlice. Ogledali smo si knjigo Vrane, učenci so jo v mesecu dni prebrali. Individualno so razmišljali o prebrani knjigi, analizirali so pet pesmi in se tri naučili na pamet.

34

3.15.4. Projekt »Čebelica Braja« V šolskem letu 2008/09 je na naši šoli potekal bralni projekt ČEBELICA BRAJA. V projektu so sodelovali učenci 1. triade (1.a, 1.b, 2.a, 2.b, 3.a in 3.b ) pod mentorstvom razredničark: Marinke Šivec, Nataše Strah, Slavke Suhadolnik, Vesne Strašek, Slađane Zvizdalo in Dajane Jovanovič. Razredničarke so izvajale projekt na različne načine, na različnih zahtevnostnih nivojih. Iz njihovih poročil je razvidno, da je projekt uspešno potekal. Kar nekaj učiteljic nas je izjavilo, da je bil projekt pozitivno sprejet tako med učenci kot tudi med starši. Glede na zapis poročil, bi vsaj dve učiteljici radi nadaljevali delo v prihodnjem šolskem letu. Bralni projekt se je uradno zaključil s kulturnim dnevom. Učenci so za sodelovanje dobili PRIZNANJA ČEBELICE BRAJE, srečali so se s pisateljem Francijem Rogačem. Menim, da so vse učiteljice uspešno sodelovale pri projektu. Nadpovprečno uspešnost in zagnanost pri projektu pa je poleg mene izkazala predvsem Slađana Zvizdalo, kar se vidi tudi iz njenega poročila. Poleg tega pa je bila edina, ki mi je prostovoljno pomagala pri oblikovanju zloženke za starše, lista za učence, oblikovanju priznanja… Trdim, da bi bilo dobro, da bi s projektom nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. 3.15.5. Projekt »Družina V tednu otroka, torej od 6. do 13.10.2008, smo četrtošolci izvedli prvi načrtovani projekt Družina. Učenci smo raziskovali, kakšne so bile družine nekoč, kakšne so danes, iskali razlike in podobnosti ter nenazadnje opisovali svojo družino. Spoznali so, da je družin lahko več vrst. Spoznali smo tudi, da so bile družine nekoč, zlasti v času naših babic in dedkov, mnogo številčnejše kot danes. Za primerjavo, kako so delovale in funkcionirale družine nekoč smo si ogledali film Franceta Bevka Pastirci. Nekateri smo se vživeli v tisti čas in si skušali predstavljati, kako to zgleda, če je doma več generacij skupaj ali pa veliko otrok. Bili smo presenečeni, da so včasih otroci morali zgodaj od doma in služiti kruh. Da o malicah in kosilih sploh ne govorimo. Seveda smo se z veseljem vrnili v realnost, saj menimo, da smo srečni tam, kjer smo sedaj. To pa zato, ker imamo res vsega, kar potrebujemo in nemalokrat še preveč. Dejavnosti v tednu otroka so bile skrbno načrtovane. Otroci smo igrali tudi igro vlog, kjer smo se lahko preizkusili kot starši ali otroci. Bilo je res zabavno, zato smo posneli tudi nekaj kratkih filmov. Seveda tudi na fotografije nismo pozabili. 3.15.6. Projekt »Življenje nekoč in danes« V šolskem letu 2008/2009 smo četrtošolci izvedli projekt Življenje nekoč in danes. Projekt je del LDN-ja in sestavni del predmeta spoznavanje družbe. V projektu so učenci spoznavali vrste družin v preteklosti in danes, spoznavali so življenje nekoč in ga primerjali z današnjim. Prav tako so spoznali, da so bile družine nekoč predvsem kmečkega stanu, medtem ko je danes ravno obratno. Učenci so zbirali različna gradiva, jih med seboj primerjali, se o njih pogovarjali, potovali v preteklost in nato zopet v sedanjost. Prav tako so zaigrali različne prizore, ki so danes aktualni. Za zaključek smo v hodniku pripravili tudi razstavo o projektu. V projektu so sodelovali vsi učenci 4. a in 4. b, vodja je bila Dajana Jovanović.

35

3.16. Ekošola kot način življenja

V šolskem letu 2008/09 je bila naša šola že drugo leto vključena v mednarodni projekt Ekošola kot način življenja. Nadaljevali smo delo začeto v lanskem letu in tako smo se odločili prijaviti enake projekte kot lani. Vodilni projekt je bil Zdravo življenje, v sklopu katerega smo udejanjli številna akcije , manjše projekte in kot zaključek dela tudi eko dan, 22.aprila na dan Zemlje. Po opravljenih prijavljenih projektih smo s poročili o delu in udeležbi na Eko festivalu dokazali uspešnost naše šole v projektu in prejeli zeleno zastavo.

Projekti v katere smo bili vključeni :1. Zbiranje kartuš, tonerjev, trakov v okviru podjetja Bitea.d.o.o 2. Zbirali smo izrabljene baterije in jih predali Komunalnemu podjetju Vrhnika ob akciji zbiranja nevarnih odpadkov. S KP Vrhnika sodelujemo tudi v okviru cikličnega okoljskega osveščanja g. Jerneja Feferja, ki je, poleg dela z njegovim knjižnim gradivom in predavanja, ponudil tudi ogled Komunalnega podjetja.3. Zbiranje starega papirja pa je bilo na šoli utečeno že prejšnja leta in poteka še naprej. 4. Eko bralna značka –je potekala na razredni in predmetni stopnji. 5. Eko kviz- učenci predmetne stopnje so predelovali gradivo in se udeležili šolskega in državnega tekmovanja.6. V ekološkem duhu na šoli je delovalo več interesnih dejavnosti, eko krožek,ročne spretnosti, naravoslovni krožek ,biološki krožek, ekološko tematiko so vključevale tudi igre brez meja, šolski parlament je razpravljal o ekološki problematiki, že več let potekajo raziskovalne naloge na temo voda, lepo je zaživel naš eko kotiček, kjer se je vsak mesec z ekološko temo predstavi eden od oddelkov. 7. V okolici šole smo posadili sadna drevesa, 8. sodelovali smo v projektu organizacije ENO-v zbiranju eko zaobljub.9. Izvedli smo eko dan z delavnicami , pedavanji in ogledi ter razstavo.

O aktualnih eko temah smo učence obveščali tudi preko šolskega radia. O dogajanju v projektu smo obveščali tudi širšo javost preko krajevnega časopisa Naš časopis ter preko šolske eko internetne strani, ki je bila v letošnjem letu tudi obnovljena.

Koordinatorki sta bili Maja Maček in Mateja Praprotnik Lesjak.

3.17. Raziskovalna dejavnost učencev Na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica že tretje leto izvajamo dejavnosti na področju raziskovanja na naravoslovnem in družboslovnem področju. Učenci izdelujejo, predstavljajo in zagovarjajo raziskovalne naloge v okviru Gibanja »Znanost mladini« pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Glede na dober odziv med učenci in prejeta najvišja državna priznanja smo se nosilci raziskovalne dejavnosti na naši šoli odločili, da letošnje šolsko leto dejavnost predstavimo vsem zainteresiranim učencem na drugačen način – z vidika nekdanjih učenk naše šole, ki so naloge izdelale in prejele zlato državno priznanje. Učencem so predstavile svoje naloge s poudarkom na nadgraditvi in dopolnitvi v šoli pridobljenega znanja, spoznavanju raziskovalnega dela na različnih predmetnih področjih ter seveda pridobivanju dragocenih izkušenj za delo v srednji šoli. Koordinatorka raziskovalne dejavnosti na šoli je bila Edita Močnik.

36

3.18. Prireditve 3.18.1. prvi šolski dan – sprejem učencev V ponedeljek, 1. septembra 2009 je bil prvi šolski dan v šolskem letu 2008/09. Učence predmetne stopnje so prišli v šolo ob 8.30. Zbrali so se v večnamenskem prostoru, kjer so jih sprejeli učitelji in ravnateljica. Po uvodnem nagovoru ravnateljice in osnovnih informacijah o delu v novem šolskem letu so razredniki svoje učence pospremili v razrede. Malo pred deveto uro smo učiteljice od drugega do petega razreda sprejele učence. Ob 9. 00 je učence pozdravila gospa ravnateljica in jih povabila k ogledu gledališke predstave Ko kozliček gre odpret. Po ogledu predstave smo razredničarke pospremile učence v svoje razrede. Ob 10. uri pa so v šolo vstopili učenci prvih razredov. Sledil je pozdrav gospe ravnateljice in nagovor gospoda župana. Sledila je gledališka predstava, po njej so prvošolci skupaj z učiteljicama odšli v razred, staršem pa je ravnateljica podala osnovne informacije o delu v šolskem letu, na koncu jim je o varnosti v cestnem prometu podal nekaj besed še policist. 3.18.2. Predstavitev raziskovalnega dela 22. oktobra je na šoli potekala prireditev z namenom predstavitve raziskovalnega dela. Na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica že tretje leto izvajamo dejavnosti na področju raziskovanja na naravoslovnem in družboslovnem področju. Učenci izdelujejo, predstavljajo in zagovarjajo raziskovalne naloge v okviru Gibanja »Znanost mladini« pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Glede na dober odziv med učenci in prejeta najvišja državna priznanja smo se nosilci raziskovalne dejavnosti na naši šoli odločili, da letošnje šolsko leto dejavnost predstavimo vsem zainteresiranim učencem na drugačen način – z vidika nekdanjih učenk naše šole, ki so naloge izdelale in prejele zlato državno priznanje. Učencem so predstavile svoje naloge s poudarkom na nadgraditvi in dopolnitvi v šoli pridobljenega znanja, spoznavanju raziskovalnega dela na različnih predmetnih področjih ter seveda pridobivanju dragocenih izkušenj za delo v srednji šoli. Koordinatorka raziskovalne dejavnosti na šoli je bila Edita Močnik. 3.18.3. Božično novoletni bazar Vodja božično novoletnega bazarja Barbara Skopec Černigoj je priprave na prireditev razdelila v pet faz:

• Priprave na delavnice, sestanek aktiva razredne stopnje 6.11.2008 • Izvedba delavnic, 20.11.2008 • Razdelitev del in funkcij učiteljicam razredne stopnje za izvedbo bazarja, sestanek

aktiva razredne stopnje 11.11.2008 • Izvedba bazarja • Analiza delavnic, bazarja

Priprave na letošnji božično novoletni bazar so se pričele v mesecu novembru, kjer smo se na aktivu, dne 6. 11.2008, učiteljice razredne stopnje dogovorile vse potrebno za izvedbo delavnic. Učiteljice smo skupaj s starši snovali ideje in predloge za izdelovanje najrazličnejših daril in okrasnih predmetov. Na delavnicah, ki so potekale v četrtek, 20.11.2008, so tako nastali praznični izdelki izpod otroških rok, seveda z majhno pomočjo staršev. Starši so

37

predlagali in se tudi strinjali, da bi zbrana sredstva namenili za ogled lutkovne ali gledališčne predstave. Naslednji sestanek aktiva učiteljic razredne stopnje je temeljil predvsem na porazdelitvi del in nalog učiteljicam razredne stopnje za izvedbo prireditve. Letošnje leto smo prireditev nameravali izpeljati zunaj pred šolo, ker pa je na dan prireditve, 2.12.2008, močno deževalo, smo dogajanje preselili v večnamenski prostor šole. Učiteljice razredne stopnje smo pred začetkom pripravile in okrasile prostor, na pomoč so nam priskočili še učenci in hišnika, kasneje pa tudi starši. Mize z izdelki so bile lično okrašene in izdelki že pripravljeni na prodajo. Na bazarju so se nam pridružili devetošolci, ki so s prodajo lastnoročnih voščilnic popestrili ponudbo. Prvi gostje so že pričeli prihajati in ob petih popoldne smo pričeli s kratkim kulturnim programom. Našemu vabilu se je odzval tudi gospod župan in pozdravil vse navzoče. Šolski otroški pevski zbor, pod mentorstvom Alme Leskovic Grošelj, je zbranim zapel tri zimske pesmi. Kmalu zatem sta nas obiskala tudi Božiček in Dedek Mraz. Izdelki so kar hitro pošli, veliko zanimanja je bilo za adventne venčke, božičkove posodice, razne svečnike … Slaščičarski krožek, pod mentorstvom Simona Lukana, je obiskovalcem postregel z medenjaki, kuhar Jure Furlan pa s toplim čajem. Analiza božično-novoletnega bazarja, sestanek aktiva učiteljic razredne stopnje: Prireditev je potekala po mojih pričakovanjih. Kulturni program je potekal tako kot sem si ga zamislila, malce me je le motilo ozvočenje, na kar pa nisem mogla vplivati. Otroški pevski zbor je pesmi solidno zapel, vendar pa se ga je v prostoru slabo slišalo. Vendar bi pa tu pripomnila predvsem to, da obiskovalci v tistem trenutku, ko je bil zbor napovedan, niso utihnili. Tudi Dedek Mraz in Božiček bi si lahko za svoj prihod raje izbrala drugo, bolj vidno lokacijo, saj ju obiskovalci niso takoj opazili. Večer je kljub temu minil v prijetnem vzdušju in na koncu so le še prazne mize pričale o tem, da se je to popoldne nekaj dogajalo. Učiteljice razredne stopnje so prireditev pohvalile in niso imele pripomb. Prireditev se jim je zdela dobro izpeljana, všeč jim je bilo, da so bile naloge posameznih učiteljic zapisane v zbornici na oglasni deski. Sklep s strani učiteljic je bil soglasno sprejet in sicer, da se zbrana sredstva nameni ogledu lutkovne ali gledališčne predstave v koledarskem letu 2009. 3.18.4. Božično novoletni koncert

V torek, 23.12.2008 smo na šoli izvedli, v organizaciji Tine Vahčič, Božično – novoletni koncert šolskih pevskih zborov v sodelovnju z Dramskim društvom Borovnica, sekcija «Šotki«. Na koncertu so sodelovali otroški pevski zbor iz vrtca »Mišmaš« pod vodstvom ge. Jožice Kenig, glasbena pripravljalnica (otroški pevski zbor 1. razreda), pod vodstvom ge. Alme Leskovec – Grošelj, otroški pevski zbor pod vodstvom ge. Alme Leskovec – Grošelj ter mladinski pevski zbor in vokalno inštrumentalna skupina pod mojim vodstvom. Taja Levstik pa je spremljala mladinski zbor na klavirju. Vendar pa je zaradi bolezni ge. Alme Leskovec – Grošelj, kot zborovodkinja, vskočila ga. Jožica Kenig, jaz pa sem zbora spremljala na klavirju. Ga. Milena Škulj in ga. Slavica Ošaben pa sta sodelovali kot mentorici Dramske skupine »Šotki«, ki so na zelo igriv in zanimiv način povezovali celoten koncert. Na koncertu je sodeloval tudi Mitja Zotti, ki je skrbel za računalniško projekcijo med nastopom. Koncert je bil zelo obiskan, odziv občinstva odličen, saj so zelo pohvalili delo naših pevskih zborov.

38

3.18.5. Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti

V tem šolskem letu je bila za organizacijo proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti zadolžena Božena Molek . Proslavo smo izvedli 24. decembra 2008 ob 10. uri v večnamenskem prostoru šole. Namenjena je bila tudi javnosti, zato smo pred tem razobesili plakate, objavili vabilo v Našem časopisu in vsem učencem razdelili obvestila. Pri proslavi sta sodelovala pevski zbor z mentorico Tino Vahčič in recitacijski krožek z mentorico Metko Pristavec-Repar. Vsi nastopajoči so po končani proslavi dobili za nagrado čokolado. 3.18.6. Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Priprave na letošnji kulturni praznik so se pričele z odločitvijo, da prevzame organizacijo in vodenje Darjan Geohelli. Zamisli mu ni manjkalo, vendar so potrebovale čas zorenja. Resneje je oblikoval koncept na začetku januarja in ga predstavil kolegom in kolegicam. K sodelovanju je poskusil privabiti čim več učiteljev in njihovih učencev, saj ga je vodila želja, da bo prireditev ustvarila prazničen in hkrati dovolj raznolik in zabaven program. Rdeča nit ideje se mi je porodila ob pregledovanju podob in spomenikov Franceta Prešerna ter ob razvijanju točke, ki so jo predlagale anglistka, hispanistka in germanistka. Njihova želja je bila, da bi izdelali sceno Prešernovega spomenika na tromostovju v Ljubljani in pod njo uprizorili srečanje turistov sredi mesta. Vodja je predlagal , da »oživimo« lik pesnika tako, da le ta sestopi z kamnitega podstavka in oživi. Kolegicam je šlo malce na smeh, jaz pa sem v mislih že izbiral možnega kandidata za Prešernov lik med simpatičnimi dolgolasci naše šole. Ker je po duši likovnik, si je težko predstavljal dobro prireditev brez likovnih elementov. Zato se je kar na enkrat pojavila stiska s časom. Izdelati je bilo potrebno 20 klobukov, ki so ponazarjali značilno pokrivalo takratnega mestnega človeka, kateremu je pripadal tudi naš največji pesnik. Voditeljici sta nosili bel klobuk, plesalci pa črne. Klobuke smo izdelovali za vsako glavo po meri. Temeljito sceno smo pripravili tudi liku pesnika, ki ga je mojstrsko upodobil moj učenec Janez Stražišar. Za scenske elemente se moram posebej zahvaliti našemu hišniku Marjanu. Z prekrasno bidermajersko pisalno mizo in stojalom smo na odru ustvarili vtis pesnikove sobe. Tudi črn plašč in pesnikova pohodna palica je prišla z istega naslova. Vezni tekst sva snovala skupaj z nepogrešljivo Metko. Njene bogate izkušnje so prišle še kako prav. Učiteljice iz razredne stopnje je vodja poprosil, če bi lahko z učenci kakšno »spesnili«. Prijetno so presenetile in pokazale, kako je lahko priprava na kulturni praznik tudi način življenja ter učenja hkrati. Izdelki in točke, ki so jih pripravile s svojimi učenci so bili spontani in ljubki. 3.18.7. Eko dan Tudi v šolskem letu 2008/09 smo na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica dan Zemlje obeležili s celodnevnim ekološko obarvanim programom, dan smo poimenovali eko dan. Idejni vodji in koordinatorici dneva sta bili Mateja Praprotnik Lesjak in Maja Maček. V okviru programa Ekošola kot način življenja smo v sredo, 22.4., izvedli naravoslovni dan, ki smo ga zaradi ekološko obarvanih vsebin imenovali eko dan. Pouk, kot smo ga vajeni ob običajnih dneh , so zamenjale delavnice, predavanja, ogledi, predstave …skratka raznovrstno ustvarjanje učencev in njihovih mentorjev učiteljev ter zunanjih sodelavcev.

39

Razredna stopnja je dan pričela s predstavo Pripovednega gledališča gospodične Bazilike, nato pa nadaljevala z aktivnostmi kot so delo na vrtnariji Rahne,kjer so si ogledali, kaj vse zajema delo v vrtnariji v pomladanskem času, nekaj vrtnin in okrasnega cvetja pa so tudi posadili . Četrta razreda sta poslušala predavanje o zobeh in zdravi prehrani, ge.Zdenke Suhadolnik, nato pa pisali uganke o zobeh, modelirali zobe iz gline, oblikovali prehrambene piramide. Naše najmlajše je obiskala farmacevtka ge. Kermauner, pokazala najpogostejša zdravila za otroke ter njihovo pravilno uporabo. Peti razred si je ogledal Komunalno podjetje Vrhnika s predavanjem o ločevanju odpadkov g. Jerneja Feferja. Učenci predmetne stopnje so obiskali ekološko kmetijo ge.Slavi Košir, zbirali star papir, v gozdni delavnici pod vodstvom g. Jake Šubica so odkrivali resnico o tem, ne le kaj temveč tudi kdo je Zemlja, obiskali so nas predstavniki mlekarne Krepko, predstavili svoje podjetje in izdelke, ki so jih učenci tudi poskusili. Nato so oblikovali še tedenski šolski jedilnik, ki bi bil zdrav, eko in po volji učencev obenem. Šesti razredi pa so pod vodstvom g. Darjana Geohellija iz gline oblikovali eko vas s prav vsemi elementi za zdravo in prijetno bivanje. Dan smo sklenili z razstavo izdelkov, ki so nastali tekom dneva. 3.18.8. Predstavitev dela pri interesnih dejavnostih 14. 5. 2009 smo imeli predstavitev interesnih dejavnosti. Pripravili smo prireditev za starše. Mentorice so pripravile igrice in predstavitvene plakate. Na prireditvi so sodelovali tudi šolski pevski zbori, ki so popestrili program s svojimi pesmimi. Posebno je pritegnila pozornost vokalna skupina učencev 8. in 9. razreda. Na prireditvi so se predstavile s svojim programom tudi plesne šole: Peter Pan, Poglej me in Hip Hop. Tudi mentorji športnih dejavnosti so predstavili svoje dejavnosti s športnimi igrami in igrami z žogo. Organizator in koordinator prireditve je bil Mlan Batis 3.18.9. Igre brez meja V torek, 23.6.2009 smo izvedli zadnji športni dan v tem šolskem letu. Na željo šolskega parlamenta smo pripravili igre brez meja. Čeprav je bila priprava zahtevna, nam ni žal, da smo se tega lotili. Učenci od 5. do 8. razreda so tekmovali med seboj v različnih igrah, ki so bile tematsko obarvane. Imena iger so bila: Slapovi Pekel, Eko kotiček, Borovniške verige, Borovniškega mostu, Coklarji, Borovniški Krpan. Pri vsaki igri so sodelovali drugi učenci in poskušali unovčiti različne sposobnosti in znanje. Za vsako igro smo dodelili točke, ki smo jih na koncu sešteli. Pri izbrani igri so lahko učenci vložili maskoto in podvojili točke. Boji so bili zelo razburljivi in zanimivi, učenci pa so bili zadovoljni. Zaradi slabega vremena je športni dan potekal na igrišču in telovadnici in je zelo dobro uspel. Na koncu je bil vrstni red sledeč: 1.mesto 8.b, 2. mesto 8.a, sledile so ekipe 7.a, 7.b, 6.b, 6.a, 5.a. 3.18.10. Valeta Valeta je potekala 12. junija 2009 od 18.30 v večnamenskem prostoru OŠ Borovnica. Prireditev s kulturnim programom sva organizirali razredničarki 9. razredov Metka Pristavec-Repar in Helena Svete-Hladnik s pomočjo učitelja Darjana Geohellija, Tine Vahčič in Klemna Stojanoviča. Na prireditvi so nastopali prav vsi devetošolci, nekateri posamezniki so se predstavili še z glasbenimi točkami. Ob koncu prireditve je sledila svečana podelitev priznanj in pohval.

40

Prireditev se je zaključila ob 20.45 s skupnim fotografiranjem in učenci so druženje nadaljevali s pogostitvijo.

3.18.11. Prireditev ob dnevu državnosti Ob Dnevu državnosti so učenci in učiteljice razredne stopnje, pod vodstvom koordinatorke Slavke Suhadolnik, pripravile prireditev. Začeli smo s himno. Pevski zbor je zapel tri pesmice.Učenci pa so povedali pesmice o domovini in misli o domovini ter zaigrali na harmoniko. Prireditev so si ogledali učenci in učitelji razredne in predmetne stopnje, starši, nekdanji delavci šole in gospod župan. 3.19. Ostale akcije učencev 3.19.1. Zbiralne akcije starega papirja Učenci devetih razredov OŠ dr. Ivana Korošca borovnica so v šol. l. 2008/2009 izvedli dve akciji zbiranja odpadnega papirja. Prva akcija je potekala 10. in 11. oktobra 2008. Prvič so zbrali 24780 kg odpadnega papirja in zaslužili 1486,80 evrov. Druga zbiralna akcija je potekala v okviru Eko dneva. Zbrali so 22660 kg odpadlega papirja in zaslužili samo 339,90 evra, saj je cena na tržišču zelo padla. Učenci so se zavedali, da so kljub slabemu plačilu opravili dobro delo za ekološko osveščanje. Devetošolci so skupaj nabrali 47440 kg odpadlega papirja in zaslužili 1826,70 evrov, za kar si zaslužijo vse pohvale. 3.19.2. Sodelovanje na natečajih 1. Gradimo svet iz besed – Rokus (Metka Pristavec-Repar) 2. 140 let gasilstva na Slovenskem (Metka Pristavec-Repar) 3. Vesoljska potovanja v prihodnost – Slovenska znanstvena fundacija (Metka Pristavec- Repar) 4. Likovni natečaj »Nivea, podajmo si roke« (Mateja Praprotnik Lesjak) 5. Likovni natečaj »Radi imamo živali« (Mateja Praprotnik Lesjak) 3.19.3. Tematske razstave 1. Svetlana Makarovič- življenje in delo ( Metka Pristavec-Repar) 2. Miško Kranjec – življenje in delo (Metka Pristavec-Repar) 3. Razstava del likovnega krožka ob predstavitvi ID (Darjan Geohelli) 4. Tematska razstava ob dnevu živali (mateja Praprotnik Lesjak)ž 5. Tematska razstava v sklopu naravoslovnega dneva za 8. razred »Afrika« (Tanja Plohl) 6. Predstavitev dela pri interesnih dejavnostih (Milan Batis) 7. Razstava ob svetovnem dnevu jezikov (Helena Svete Hladnik) 3.19.4. Tematska glasila in zborniki 1. Šola za življenje, glasilo šole v naravi za 9. razred (Metka Pristavec-Repar) 2. Šola smučanja, glasilo šole v naravi za 6. razred (Božena Molek) 3. Glasilo šole v naravi za 8. razred – CŠOD Ajda (Darjan Geohelli) 4. Glasilo šole v naravi za 4. razred – CŠOD Fara (Dajana Jovanović) 5. Naših osem let – glasilo ob zaključku šolanja (Metka pristavec – Repar)

41

3.19.5. Sodelovanje z lokalnimi društvi in organizacijami 1. Sodelovanje z DRUŠTVOM UPOKOJENCEV BOROVNICA; 14. marca 2009: sodelovanje na občnem zboru in prireditvi ob dnevu žena (Metka Pristavec-Repar) 2. Sodelovanje s PDG Brezovica pri Borovnici; 7. marca 2009 prireditev ob dnevu žena (Metka Pristavec-Repar) 3. Sodelovanje vokalno-inštrumentalne skupine s Kulturnim društvom TONJA; 16.5.2009 (Tina Vahčič) 4. Sodelovanje s Turističnim društvom Borovnica na čistilni akciji po Borovnici (Mateja Praprotnik Lesjak) 5. Sodelovanje s Sadjarskim društvom Borovnica: Posaditev dreves ob akciji Ekošole »10.000 sadnih dreves v vse slovenske Ekošole« (Mateja Praprotnik Lesjak, Maja Maček) 3.20. Sodelovanje z visokošolskimi organizacijami in inštituti 3.20.1. Sodelovanje s Filozofsko fakulteto v Ljubljani 3.20.1.1. Sodelovanje z Oddelkom za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani Sodelovanje v raziskovalnem projektu »Vzvodi uspešnega sodelovanja med šolo in domom (sodobne rešitve in perspektive)«. Rezultati raziskave so prinesli dragocene uvide za nadaljnje razmišljanje in delovanje na področju sodelovanja med šolo in straši. Rezultati raziskave s poglobljeno interpretacijo in obširnim teoretičnim uvodom so združili v monografiji z naslovom »Izzivi in smernice kakovostnega sodelovanja med šolo in starši«. 3.20.1.2. Sodelovanje z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani V šolskem letu 2008/2009 smo, kot že nekaj let zapored, na več področjih dela uspešno sodelovali s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, Oddelkom za geografijo. Zaradi porodniške odsotnosti prof. Tanje Plohl in dejstva, da ravnateljica v tem šolskem letu ni poučevala, pa je bilo sodelovanje, v primerjavi s preteklimi leti, precej okrnjeno. a) Dne 11.12.2008 je prof. Plohlova opravila 3 ure vzorčnih hospitacijskih nastopov za 33 študentov 3. letnika študija geografije pedagoške smeri. Hospitacijski nastop je njihov prvi stik s praktičnim delom predmeta Didaktika geografije, kjer opazujejo učitelja praktika pri poučevanju. b) Ravnateljica je na oddelku za geografijo FF dne 7. aprila 2009 izvedla predavanje na temo Organizacijska priprava učitelja na dan dejavnosti. Predavanje je bilo namenjeno študentom 3. letnika geografije v okviru predmeta didaktika geografije. c) Ravnateljica je s Katedro za didaktiko geografije, Oddelka za geografijo Filozofske fakultete, na njihovo pobudo, podpisala pismo o nameri za sprejem študentov na praktično usposabljanje. To pomeni, da bodo lahko študenti drugostopenjskega magistrskega študija pedagoškega dvopredmetnega študijskega programa geografija lahko opravljali predvideno praktično usposabljanje v naši ustanovi.

42

3.20.1.3. Mentorstvo študentom

DATUM / TERMIN

DEJAVNOST PREDMETNO PODROČJE

MENTOR ŠTUDENT

11.12. 2008

Hospitacijski nastopi

Geografija Tanja Plohl 33 študentov 3. letnika

geografije na FF 24.11. – 5.12.

2008 Pedagoška praksa Svetovalno delo Maja Maček Brigita Trček,

študentka 4. letnika pedagogike na FF

Na naši osnovni šoli so v šolskem letu 2008/09 v sklopu didaktike potekala pedagoške praksa študentke 4. letnika pedagogike na Filozofski fakulteti. Študentka je bili seznanjena z določenimi splošnimi informacijami o šoli (npr. število učencev v oddelku, začetek in konec šolske ure, možnosti kopiranja,…). Nekaj časa smo posvetili tudi pogovoru o različnih oblikah motivacije učencev, o pripravljenosti za delo in njihovem sodelovanju pri učni uri. Cilj nastopov v okviru pedagoške prakse mora biti kvalitetno podana in utrjena snov, vzbuditev zanimanja učencev za sodelovanje, uspešna realizacija učne ure in konec koncev dobro počutje bodočega učitelja in mentorja ter obojestransko zadovoljstvo. 3.20.2. Sodelovanje z Zavodom Republike Slovenije za šolstvo Naša šola je bila med izbranimi slovenskimi šolami s strani Zavoda RS za šolstvo izvedbo projekta: RAZVOJ DIDAKTIKE NA PODROČJU PROCESA OCENJEVANJA ZNANJA Cilji projekta: Predlagati spremembo pravilnika. Ločiti preverjanje od zaključne faze ocenjevanja. Oblikovati teoretično gradivo o preverjanju in ocenjevanju znanja za strokovne delavce VIZ. Nuditi različne oblike usposabljanja. Pričakovani rezultati: Predlog sprememb za nov pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja v OŠ. Objava pisnega gradiva o preverjanju in ocenjevanju znanja. Izboljšati znanje strokovnih delavcev in izvajanje preverjanja in ocenjevanja v razredu v OŠ. Projektu se je v šolskem letu 2008/09 priključilo še pet učiteljic, ki so se pridružile začetnemu delu Metke Pristavec – Repar, Miriam Svete in Dajani Jovanović, vodja projekta je ravnateljica. ČLAN PROJEKTA ŠOL. L. NALOGE NATAŠA LIPOVŠEK – HRGA 2007/08

2008/09 VODENJE PROJEKTA, KOORDINACIJE, SPODBUJANJE ČLANOV, OBVEŠČANJE SODELAVCEV,…

METKA PRISTAVEC - REPAR 2007/08 2008/09

IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ

DAJANA JOVANOVIĆ 2007/08 2008/09

IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ

HELENA SVETE HLADNIK 2007/08

IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ

MARINKA ŠIVEC 2008/09 IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ STANISLAVA SUHADOLNIK 2008/09 IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ PETRA BARBARA MIHELAČ 2008/09 IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ EDITA MOČNIK 2008/09 IZVAJANJE PROJEKTA, POSREDOVANJE ZNANJ

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU V ŠOLI v šolskem letu 2008/09 pripravila:

Nataša Lipovšek – Hrga

RAVNATELJICA

43

ZAKLJUČNO POROČILO O DELU OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica v šolskem letu 2008/09

III. Enota VRTEC

1. VIZIJA NAŠEGA VRTCA

Če si želimo drugačen, boljši svet potem ta lahko pride samo od naših otrok, saj so otroci tisto bistvo, vrednota, zaradi katerih vrtec deluje.

Vizija, ki jo v našem vrtcu izvajamo že deveto leto je »DOBRO POČUTJE POSAMEZNIKA V NAŠEM VRTCU«.

V našem vrtcu se zavedamo, kaj pomeni vstop v vrtec za vašega otroka in vašo družino, zato se trudimo, da vašega otroka sprejmejo prijazne, nasmejane, polne človeške topline obenem pa profesionalne in ustvarjalne strokovne delavke. Naj z otrokom ravnajo spoštljivo, naj prepoznajo različnost, ustvarjalnost, individualnost. Naj otrok skozi igro, izkustveno učenje spoznava, razvija in spreminja svet. Zato bomo otrokom nudili varno, vzpodbudno učno okolje, v katerem si bo lahko s kvalitetnim odnosom med otroki in odraslimi razvijal potrebe, telesne in duševne sposobnosti, kjer bo iz dneva v dan iskal, se učil, preverjal, spoznaval, se prilagajal, razvijal in raziskoval. Nadaljevali bomo z razvijanjem pozitivne klime in timskim načrtovanjem v kolektivu. Z aktivnim sodelovanjem in kritičnim vrednotenjem bomo iskali nova znanja ter izboljševali svoje delo.

2. CILJI – IZVEDBA KURIKULA IN NALOGE VRTCA 2.1. Uvod

Vzgojno izobraževalno delo našega vrtca temelji na Kurikulu za vrtce (1999). Kurikul za vrtce je nacionalni dokument, ki vsebuje cilje, načela in področja dejavnosti po katerih se odvija predšolska vzgoja v vseh državnih vrtcih v Sloveniji. Raznolike in pestre dejavnosti, ki zajemajo vsa področja otrokovega razvoja potekajo skozi ves dan in so načrtovane. Pri projektnem ali tematskem načrtovanju so upoštevane glavne smernice, ki jih zahteva kurikul in to so: upoštevanje posameznika, sodelovanje v medsebojni interakciji, načrtovanje timskega dela, medsebojna komunikacija. Otrokom želimo omogočiti zdrav razvoj na vseh področjih: gibalnem, spoznavnem, emocionalnem in socialnem. Naše delo smo poglobili z izvedbo različnih projektov na celotni ravni vrtca.

44

Redno se izobražujemo v študijskih skupinah v mreži mentorskih vrtcev, ki jo sestavljajo Vrtec Vrhnika, VVZ Kurirček Logatec, Vrtec Cerknica, Vrtci Brezovica, Vrtec Idrija, Vrtec pri OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, Vrtec pri OŠ Cerklje, Vrtec pri OŠ Bloke, Miklavžev vrtec v Logatcu, Župnijski vrtec na Vrhniki in Vrtec pri OŠ Log-Dragomer in naš vrtec. Predavateljica za strokovne delavke je bila letos Jožica Kenig. Predavala je o kompetentnem otroku. Vsa naša mreža je šla v rekonceptualizacijo delovnega časa. 2.2. Naloge vrtca V vrtcu želim dvigovati kvaliteto življenja in dela otrokom, staršem in delavcem. Vsako leto se posvetimo področju, kjer s kritičnim vrednotenjem ugotovimo primanjkljaje in jih skušamo strokovno in poglobljeno rešiti. Naloge, ki smo jih realizirali v tem šolskem letu: • V tem šolskem letu so bile vse naše dejavnosti prepletene z eko vsebinami, saj smo

pridobili eko zastavo. • Na področju zdrave prehrane smo nekoliko omejeni zaradi javnih naročil in ne moremo

zbirati vedno zdrave in ekološko pridelane hrane. • V letošnjem letu smo s 1. 4. 2008 ceno vrtca za starše dvignili za 2,1%. Razliko do

povišane cene krije občina. • Zelo aktivni smo v sodelovanju z drugimi vrtci. V mreži smo z vrtci iz bližnje okolice. V

eko zelenem nahrbtniku smo sodelovali z vrtcem iz Rakeka in Brezovice. Obiskali so nas otroci iz vrtca Jelka iz Ljubljane.

• Skozi vizijo vrtca vzdržujemo visoko raven medsebojnega povezovanja, komunikacije in strokovnosti.

• Delavkam poskušamo zagotoviti ustrezne pogoje za delo in oddih med delom. Ker se sočasno izvaja odmor in strokovno delo v istem prostoru je to za delo zelo moteče. Izboljšali bomo delo tako, da bo le to potekalo v zgornji sobi, odmor pa v spodnji sobi.

• Izboljšali smo pogoje dela vrtca predvsem z obnovo novih sanitarij in dodatnimi klima napravami v vseh sobah, razen v jaslih.

2.3. PREDNOSTNA NALOGA VRTCA: DOŽIVLJANJE NARAVE V RAZLIČNIH OKOLJIH SKOZI LETNE ČASE

V tem šolskem letu smo si izbrali to prednostno nalogo zato, da smo skozi načrtovane aktivnosti celostno in sistematično spoznavali različne naravoslovne vsebine z različnimi metodami. To pomeni, da smo želeli videti kaj smo že dosegli, kje smo in kje imajo mogoče otroci primanjkljaj. Dogovorili smo se, da smo pri svojem delu upoštevali procesno-razvojno načrtovanje in sodobne metode dela. Otroci so spoznavali naravo in njene elemente ob neposrednem opazovanju. Uporabljali so kontinuirano opazovanje. Z didaktičnimi pogovori, aktivnim učenjem in miselnimi izzivi so strokovne delavke pripeljale otroke na višji nivo mišljenja.

45

2.4. PREDNOSTNA NALOGA ODDELKOV: Oddelek Vzgojiteljica Naloga BIBE KATARINA VOLEK Pesmi, basni in bibarije so se prepletale preko

celega dne, včasih tudi bolj intenzivno. Otrokom smo te trenutke popestrili z igranjem na flavto in orglice. Sami pa so lahko igrali na altovske zvončke.

ZVEZDICE LEA MAČEK Zvezdice v svetu gibanja: celo leto so se vsak dan prepustili gibanju, najbolj so jim bile všeč plesne igre.

ŽABICE JELENA SIMIČ To sem jaz: skozi ta projekt so otroci začutili boljše samozavedanje, utrjevanje posameznika v skupini in koherentnost skupine. Otroci so izdelali osebno izkaznico – plakat v naravni velikosti.

PALČKI TAMINA TURNŠEK Kahlica bahlica: cilj projekta je bil navajanje na samostojnost pri uporabi stranišča, umivanja, brisanje nosu. Cilj je bil pri starejših otrocih dosežen.

ČEBELICE MARTINA FRANCELJ

S knjigo odkrivamo svet: ob vsakodnevnem branju in pripovedovanju so otroci pridobivali pozitiven odnos do knjig in razvijali govor.

SONČKI JANJA ZORMAN Sončki smo fit: preko celega leta in z vsemi elementi (vadbene ure, gibalne minutke, aktivni sprehod) so otroci uporabljali trajne in priložnostne čutne poti.

RIBICE TINA JEREB Sproščanje s sprostitvenimi igrami, tibetanskimi vajami, masažo: preko celega leta je vse to pomagalo otrokom pri medsebojnem povezovanju, sodelovanju in medsebojni komunikaciji.

PEDENJPEDI MATEJA MILOSAVLJEVIĆ

Gibanje v naravi nas krepi in sprošča: skoraj z vsakodnevnim sprehodom, največkrat v gozd so otroci razvijali naravne oblike gibanja, se učili hoje po razgibanem terenu ter krepili splošno telesno vzdržljivost in vztrajnost v gibanju.

VEVERICE JOŽICA KENIG Ta čudoviti svet proze in poezije: otroci so vsakodnevno poslušali različne slovenske pesnike in pisatelje. Znanje so dopolnili z bralno značko in nastopi za starše.

3. PROJEKTI EKO VRTEC KOT NAČIN ŽIVLJENJA Otroci so skozi igre, raziskovanja, preizkušanja in izbire med različnimi dejavnostmi pridobivali izkušnje, znanja, spretnosti in navade o naravi v različnih okoljih skozi letne čase. Program je potekal po posebnem načrtu, ki ga je oblikoval programski svet projekta. Starši so aktivno sodelovali v programu. V eko kotičku so bili sproti obveščeni o dejavnostih, ki so se dogajale v vrtcu.V mesecu juniju smo zadostili kriterijem za eko zastavo, ki nam je bila podeljena v Ljubljani na Eko festivalu. Koordinatorica projekta v vrtcu je bila Marija Ocepek.

46

NALOGE; DEJAVNOSTI

REALIZACIJA

Predstavitev Ekošole kot načina življenja na roditeljskih sestankih

Starše smo na roditeljskih sestankih seznanili z eko projektom. Trudili smo se, da bi starši in strokovni delavci celostno pristopili z vzgojo in vzgledom, da bi se osveščenost čutila na vseh področjih in bi postala del našega življenja. Veliko si lahko preberete na spletni strani: http://www.ekosola.si/

Projekt: Zgodnje naravoslovje temelj okoljske vzgoje za trajnostni razvoj v različnih okoljih

Ta projekt je potekal v vseh oddelkih od jasli do najstarejših. Otroci so spoznavali različne ekosisteme v naravnem okolju. Pri tej dejavnosti so se strokovne delavke tudi same izobraževale na področju poizkusov in eksperimentov. Upoštevale so metode s katerimi so razvijale kompleksno mišljenje, uporabljale so vprašanja, ki vzpodbujajo otrokove miselne procese, izzivajoče dejavnosti in uporabljale metodo aktivnega učenja.

Posadimo 1000 sadnih dreves Tudi naš vrtec se je prijavilk temu projektu. Prosili smo za 7 dreves. Vsaka

skupina je svoje sadno drevo posadila s pomočjo Vilija in Sadjarskega društva Borovnica. Zanj skrbijo do odhoda otrok v šolo, nato za drevo skrbi nova skupina.

Preko gibanja do zdravega načina življenja

V tem sklopu sta se prepletala projekta eko in fit (gibanje v sklopu zdravja).

Izdelava in urejanje eko kotička

Imamo tri eko kotičke na vsakem vhodu enega. Za njih so skrbele strokovne delavke. Starše so seznanjale z delom, ki je potekalo po triažah, z raznimi strokovnimi članki, izrezki, mislimi na temo ekologije. Starši so lahko spremljali izvajanje dejavnosti tudi na spletni strani vrtca.

Zeleni nahrbtnik V tem projektu so sodelovali vsi oddelki, razen Ribic in Čebelic. Otroci so reševali eko naloge, ki so nam jih prinesli iz Vrtca Rakek. Naše Veverice so jih odnesle otrokom v Vnanje Gorice.

EKO gledališka predstava

Vsi otroci so si ogledali eko predstave: KRTEK ZLATKO ALI KAKEC, KI JE PADEL Z NEBA, EKO POD SMREKO in predstavo v šoli TETA BRŠLJANKA.

EKO bralna značka Tu sta sodelovali skupini Pedenjpedov in Veveric. Preko branja so otroci spoznali različne pristope do varovanja okolja. Prebrana literatura: Jurček in smeti, Osamljeno drevo, Zeleni otok sivi otok, Čas brez vode in Mesto cvetja.

Eko dan Na eko dnevu so potekale delavnice za otroke in starše.

Zbiralna akcija rabljenih kartuš in tonerjev

Ves vrtec je zbiral kartuše in tonerje. Vsak mesec smo jih nabrali polno vrečo.

Zbiranje odpadnih baterij

Zbirali smo tudi baterije, ki smo jih oddali Komunalnemu podjetju Vrhnika ob zbiralni akciji v mesecu maju.

Zbiranje plastičnih pokrovčkov

Otroci so zbirali pokrovčke v humanitarne namene.

Ločeno zbiranje odpadkov

V vseh igralnicah smo navajali otroke na ločevanje papirja, plastike in ostalih odpadkov. Skupina Veveric je zbirala ostanke hrane, ki jih otroci niso pojedli. Preko tabele so ugotovili, koliko hrane zavržejo in česa ne marajo. Otroci so posledično puščali manj hrane.

Zbiralna akcija starega papirja

Celo leto so starši nosili star papir, tako smo v dveh odvozih zbrali 15 ton papirja. O odvozu so bili obveščeni vsi starši, vendar so pri nalaganju papirja v kontejner sodelovali le trije.V glavnem so delale strokovne delavke ob vseh zdravstvenih težavah. Soglasno smo se odločili, da zato nič več ne zbiramo papirja v vrtcu preko celega leta.

FUNDACIJA PISMO SRCA

V mesecu novembru smo del papirja namenili za štipendiranje mladih. Zbrali smo 5820 kg papirja.

Informiranje Oblikovana je bila eko spletna stran, starši so lahko spremljali naše aktivnosti s članki v Našem časopisu, na spletni strani vrtca in spletni strani Eko šola kot način življenja (http://www.ekosola.si/).

Zunanji sodelavci Ob projektih smo sodelovali z različnimi sodelavci in institucijami.

47

SVET GIBANJA, SVET VESELJA - BODI FIT

Cel vrtec z vsemi strokovnimi delavkami stremi k zdravemu načinu življenja (zdravi prehrani, telesni aktivnosti vseh - otrok, staršev in osebja). Projekti so se prepletali, dopolnjevali in nadgrajevali. Zaradi bogatega znanja strokovnih delavk na tem področju stremimo k profesionalni izvedbi gibalnih aktivnosti. To smo lahko dosegale le z nenehnim izobraževanjem vseh, tako vzgojiteljic kot pomočnic. Vsako leto se pridružimo akcijama ob evropskem dnevu brez avtomobila in ob svetovnem dnevu zdravja ter otroke in starše vzpodbujamo, da pridejo do vrtca brez avtomobila. V akciji so bili aktivni predvsem otroci. Če ni bilo časa zjutraj je odšlo veliko otrok iz vrtca domov tudi peš. 15. MAJ – SVETOVNI DAN DRUŽINE V našem vrtcu poteka že tradicionalni pohod treh generacij. Vse skupine II. starostnega obdobja so organizirale izlet oziroma orientacijski pohod za vse generacije. Posebno stari starši so navdušeni nad to obliko sodelovanja. 31. MAJ – SVETOVNI DAN ŠPORTA: FIT IGRE BREZ MEJA. Ob svetovnem dnevu športa v mesecu maju, smo izvedli FIT Igre brez meja, pod vodstvom Barbare Konda, za otroke in starše na šolskem igrišču. Sodelovalo je sedem skupin, vsak otrok z enim od staršev in strokovni delavci. Igre, ki smo jih izvajali, so otroci osvajali preko leta in so jih dobro poznali. Starši so bili malo negotovi, vendar so na prireditvi uživali in bili zadovoljni, da so sodelovali. Bilo je zelo vroče in zato bi bila morda lahko prireditev malo krajša. MEDSEBOJNE HOSPITACIJE MED ODDELKI PRI VADBENIH URAH. Predstavitev FIT dejavnosti smo predstavili za skupine: Ribice, Čebelice, Žabice in Škrate. Poleg teh projektov so se izvajale še vadbene ure, plesne igre, fit gibalne igre, aktivni sprehod v vseh skupinah. ZLATI SONČEK Pedenjpedi Veverice št. sodelujočih otrok 24 22 plovnost 11 19 smučanje 1 kolo 18 22 izleti 20 21 spretnost z žogo 11 22 osvojilo medaljo 4 19 osvojilo diplomo 5 3

ZIMSKO VESELJE NA SNEGU Ko je zapadel sneg, smo izkoristili dneve za zabavo na snegu. TETA JESEN V oktobru smo praznovali prihod jeseni s peko krompirja v popoldanskem času skupaj s starši. Za starše in otroke smo pripravili športno gibalne igre s čutno potjo. Starši so se veliko družili in klepetali. Ves čas so imeli na razpolago pečen krompir, ki sta ga pekla Vili in Djurda. VESELI DECEMBER Z različnimi dejavnostmi smo otrokom popestrili praznični mesec: Miklavžev zajtrk, »peka« piškotov, ki je potekala v vseh sobah, čajanka, ki je potekala v dopoldanskem času v sodelovanju s sosednimi skupinami, in ogled Sapramiške, ki so jo igrale strokovne delavke ter ogled lutkovne predstave v vrtcu. V pričakovanju so spale v vrtcu le Veverice. Potekala je izmenjava predstav med skupinami.

48

Veverice so izvedle projekt Pošta, ki je zelo popestril čas pričakovanj. Otrok poštar je prinašal vsakodnevna »presenečenja« v skupino. NOBENA NOČ NI TAKO KRATKA IN ZANIMIVA, KOT NOČ V VRTCU Skupina Ribice in Pedenjpedi so izvedli spanje v vrtcu kot predpripravo za odhod na kmetijo. Pedenjpedi so spali v mesecu marcu, Ribice pa v aprilu. SPOZNAVAJMO SLOVENSKO LJUDSKO IZROČILO V KULTURNEM MESECU Kulturni teden se je prevesil v kulturni mesec. Prav vse delavke so pohvalile ta projekt, ker so ga načrtovale skupno. Imeli smo že tradicionalni koncert glasbene šole. Obiskal nas je zbiratelj starih glasbil Zdravko Debeljak, ki nam je predstavil stare inštrumente in na njih tudi zaigral. Na obisk je prišla Taja Levstik, ki je zaigrala na klavir. S spletom gorenjskih plesov so se predstavili folklorniki FS Šumnik, babice in mamice klekljarice pa so pokazale otrokom, kako se kleklja. Skupaj so sklekljali zapestnico. Pravljičarka Staša Tajana nam je pripovedovala pravljice, ki smo jih nadgradili z obiskom knjižnice, kjer so nam pripravili delavnice. V jaslične oddelke je v oddelke otrok prišla kar knjižničarka sama. Za zaključek so se nam predstavile domačinke z igranjem na nenavadne instrumente. Ves čas smo sodelovali s starši z zbiranjem starin, ki smo jih razstavili zadnji dan projekta in na željo staršev podaljšali razstavo še za en dan. PUSTOVANJE Letošnjo pustno zabavo je vodil Sten Vilar. Potekala je v TVD Partizanu. DRUŽINA PRAZNUJE Nekatere skupine so poleg pohoda izvedle še ta projekt, kjer so nastopali otroci predvsem z dramatizacijami, pesmicami in deklamacijami (Ribice, Čebelice, Veverice, Zvezdice). ZAKLJUČKI ŠOLSKEGA LETA Po dogovoru s starši so strokovne delavke pripravile zaključke in slovo iz vrtca. V letošnjem letu smo se prvič prijavili na evropski projekt z naslovom: KULTURNA PISMENOST V VRTCIH KOT TEMELJ ZA RAZVOJ KLJUČNIH OTROKOVIH KOMPETENC, vendar nismo bili izbrani. MEDNARODNI PROJEKT PASOVČEK Na pobudo občine Borovnica sta se dve skupini Veverice in Pedenjpedi odločili za ta projekt. Med samim potekom so se jima pridružile še Ribice. Projekt vodi Direkcija za ceste - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in je namenjen rednemu pripenjanju z varnostnim pasom v avtu, zato je namenjen tudi staršem. Ob tem otroci poglabljajo svoje znanje o prometu in se likovno izražajo. Demonstracija, kaj se zgodi, če nisi pripet ob različnih hitrostih je bila namenjena staršem. Bili so zelo presenečeni, ko so videli, kaj se lahko zgodi ob nepripenjanju. Imeli smo malo neugoden termin od 14. do16. ure, ker se večina staršev vozi v službo in v tem času niso prišli na demonstracijo. Skupina Veveric je dobila tudi nagrado, ker je tako dobro izpeljala cel projekt.

CICI VESELA ŠOLA Sodelovali so otroci iz skupin Veverice in Pedenjpedi, ki so bili v vrtcu prisotni tisti dan, ko se je izvajala cici vesela šola. Nekaterim otrokom so bile naloge prezahtevne, zato so jih reševali s pomočjo vzgojiteljice.

49

4. ORGANIZACIJA DELA

4.1. Uvod

Naše delo je potekalo v letošnjem letu v devetih oddelkih, saj smo zaradi velikega povpraševanja po prostih mestih odprli še en oddelek s 1. 12. 2008. V začetku septembra je bilo vpisanih 146 otrok, junija pa 159. Razporejeni so bili v štiri jaslične oddelke, en kombiniran oddelek in štiri oddelke od 3. do 7. leta starosti.

Staršem smo ponudili v tem šolskem letu tudi POLDNEVNI program. Ta program so obiskovali predvsem otroci, ki imajo doma babice ali pa so mamice na porodniškem dopustu in jih pridejo iskat po kosilu. 13 otrok s poldnevnim programom je bilo med rednimi celodnevnimi programi v različnih skupinah. Vrtec je v mesecu oktobru spremenil delovni čas, in sicer od 5.30 do 16.30. Ob sobotah nismo delali, ker ni bilo prijavljenih otrok, delali pa smo na silvestrovo. Prisotni so bili trije otroci. Čez poletje je bilo manj otrok, ker so starši uveljavljali 53 rezervacij. Tako so delavci vrtca lažje izkoristili dopust. V letošnjem letu so bile izkoriščene tudi 4 rezervacije zaradi zdravstvenih težav otrok. Glede na sprejeto sistemizacijo smo imeli v deležu na normativ zaposlenega delavca –organizator prehrane, zdravstveno higienski režim (ZHR), psihologinjo in računalničarja, ki ga je občina dodatno financirala. Ena delavka je po novem letu odšla na daljšo bolniško, nato pa tudi na porodniško. Nadomeščala jo je druga delavka tako, da smo ji povečali delavno obveznost na polni delovni čas. Od konca meseca februarja je bila zaradi prometne nesreče dalj časa odsotna vzgojiteljica. V skupini jo je nadomestila druga strokovna delavka. Pomočnica vzgojiteljice pa je ves čas izvajala program in aktivnosti. Z novim šolskim letom smo dali nov razpis. Zaradi novega oddelka smo zaposlili novo vzgojiteljico in pomočnika vzgojitelja, ki nam je prinesel predvsem strokovno svežino, ker je bil športni pedagog. Pomočnica ravnateljice je dopolnjevala sočasno prisotnost v času zajtrka. V mesecu decembru je vodila novi oddelek do zapolnitve delovnega mesta z vzgojiteljico, spremljala je otroke na plavalnem tečaju, kmetiji, obiskih izven vrtca… 4.2. Delo hišnika - vzdrževalca Po sistemizaciji imamo hišnika le za 4 ure. Delimo si ga skupaj z občino in šolo. V vrtcu ima vsako jutro obhod, da odstrani smeti in steklovino, drugače je planiran le v ponedeljek in torek v vrtcu, v sredo na občini, v četrtek in petek pa v šoli. Pozna se, da je zaposlen le 4 ure. Pri večjih okvarah pokličemo vzdrževalce in serviserje. 4.3. Delo psihologinje

V šolskem letu 2008/09 sem strokovno pomoč vzgojiteljicam in pomočnicam vrtca nudila vsak torek od 7. do 12. ure, od 12. do 15. ure pa sem bila v pedagoški sobi oz. prostorih šolske svetovalne službe na razpolago predvsem staršem. Skozi celo leto sem obiskovala posamezne skupine, opazovala otroke in v sodelovanju z vzgojiteljicami in pomočnicami skušala oblikovati program (oz. nov pristop) za otroke, ki so imeli prilagoditvene težave.

50

Za nudenje potencialne pomoči in ustrezno oblikovanje oddelkov prvega razreda, sem v soglasju s starši, sodelovala (pridobivala mnenja in predloge) z vzgojiteljicama skupin Pedenjpedi ter Veverice. V mesecu februarju 2009 je bilo vzgojiteljicam, pomočnicam, staršem šole in vrtca omogočeno izobraževanje o vzgojnih stilih, ki ga je izvedel Borut Kožuh. V mesecu maju 2009 je potekalo zasedanje Komisije za sprejem otrok v vrtec. Izdano je bilo 28 odločb v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Zapisala: Maja Maček, psihologinja 4.4. Delo organizatorja prehrane

Za organizacijo prehrane in zdravstveno-higienski režim v vrtcu skrbi Simon Lukan, prof. biologije in gospodinjstva. Usklajuje delo kuharic in čistilk.

V šolskem letu 2008/2009 smo še naprej uvajali smernice zdravega prehranjevanja. Otrokom za pitje ponujamo manj sladkan čaj ali vodo. Pri sestavi jedilnikov se trudim, da dobijo otroci čim bolj pester izbor živil in jedi. Posebno pozornost posvečam sestavi dietnih jedilnikov. Trudim se, da je jedilnik sestavljen tako, da se jedi v mesecu ne ponavljajo, čeprav vsi otroci ne jedo vse hrane. Pri sestavljanju jedilnika se trudim, da dobijo otroci po eno mlečno živilo dnevno. Kot sistem notranjega nadzora uporabljamo sistem HACCP. V šolskem letu 2008/2009 smo imeli dva redna pregleda sanitarne inšpekcije ter en pregled zdravstvene inšpekcije. Zdravstveni inšpektor je opravil inšpekcijski pregled v mesecu oktobru 2008 in ni ugotovil nepravilnosti. Sanitarna inšpektorica gospa Lidija Počivavšek je v šolskem letu 2008/2009 opravila dva zdravstveno-higienska pregleda. V skladu s pogodbo je pregledala HACCP dokumentacijo. Opravila je tudi pregled vzorcev in brise delovnih površin ter jedilne posode. Pri pregledu je opozorila na primerno vzdrževanje in shranjevanje kuhinjskih nožev. V mesecu novembru sem se udeležil strokovnega posveta ORP in ZHR v vrtcih z naslovom Z gibanjem in prehrano do zdravja v vrtcu. V kuhinji sem zaposlene seznanjal z novostmi in priporočili zdravstvene in sanitarne inšpekcije. V letu 2008 smo uspešno izvedli postopek javnega naročanja za živila. Novi dobavitelji nam bodo živila dobavljali do 31. 12. 2011. Spremljam nabavo živil in kontroliram cene, načrtujem pa tudi nakup strojev, pripomočkov in kuhinjske posode.

Simon Lukan

51

4.5. Delo računalnikarja Opravljeno delo v preteklem letu:

- pregledani vsi računalniki ter pripadajoča oprema na osnovni šoli ter v vrtcu, - narejen popis vse računalniške opreme tako na šoli kot v vrtcu, - izobraževanje strokovnih delavcev, - ADSL internetna povezava (vrtec, šola), - vzdrževanje strojne in programske opreme (problemi s starejšimi računalniki, nova

programska oprema ne deluje s starejšimi računalniki, počasno delovanje starejših računalnikov, ponekod izgubljene serijske številke za programsko opremo, ki pa je že stara…),

- izdelava ter urejanje nove spletne strani za šolo in vrtec (www.osborovnica.si), - pridobitev domene www.osborovnica.si, - pomoč pri izdelavi publikacij, - pomoč pri delu strokovnih delavcev vrtca, pomočnice ravnateljice ter ravnateljice, - kopiranje CD-jev, DVD-jev, obdelava video zapisa.

Na računalniškem krožku za vrtec so otroci pridobili osnovno znanje pri delu z računalnikom (slikar, didaktični programi). Mitja Zotti 4.6. Delo vodij triaž Lea Maček je bila do decembra sama v jaslih na Modrem vhodu, nato se ji je pridružila še ena strokovna delavka. Na Zelenem vhodu je bila vodja Martina Francelj, vendar jo je po nesreči nadomestila Tamina Turnšek. V zgornji etaži na Roza vhodu je bila v enem delu vodja Tina Jereb, v drugem pa Mateja Milosavljevič. Zaradi obremenjenosti strokovnih delavk, sem največkrat sama posredovala informacije. Včasih sem izkoristila pedagoško uro za kratek sestanek.

5. PROGRAMI

Poleg standardnih REDNIH POLDNEVNIH IN CELODNEVNIH PROGRAMOV smo imeli še : Obogatitvene dejavnosti, ki se izvajajo v okviru kurikula. Namenjene so dopolnjevanju dela v oddelku, interesom otrok in željam staršev:

5.1. Obogatitveni program 1.DELAVNICE ZA STARŠE Organizirale so jih strokovne delavke ob praznovanjih (novo leto, pust), kot pomoč pri dekoracijah igralnic in ob zaključku šolskega leta. 2.LUTKE NA OBISKU V našem vrtcu so gostovale štiri profesionalne gledališke skupine: gledališče Fru Fru z eko predstavo Krtek Zlatko ali Kakec, ki je padel z neba, Teater za vse, ki je gostoval z Zimsko pravljico, Gledališče Ku-kuc, ki nam je predstavil eko vsebino Eko pod smreko ter znana interpretatorka Melita Osojnik, ki nam je predstavila ljudske pesmi z naslovom Sonce gre na

52

potep. Predstave so bile kvalitetne. Strokovne delavke v mlajših skupinah pa so same presodile, kaj si bodo ogledali. Starši so dobili vstopnino obračunano pri položnici.

3.KNJIŽNA VZGOJA

Že vsa leta izvajamo knjižno vzgojo v našem vrtcu. Preko knjižnega nahrbtnika v mlajših oddelkih nadaljujemo z bralno značko v starejših skupinah. Namen tega projekta je, da starši z otrokom preberejo, se pogovarjajo in narišejo prebrano vsebino. Seznanjajo se s prozo in poezijo. V nahrbtniku je tudi en strokovni priročnik za starše. 4.ZOBNA PREVENTIVA Zobna asistentka Zdenka Suhadolnik je otrokom pokazala pravilno čiščenje zob, kako si temeljito umijemo roke in kako se zdravo prehranjujemo. Predvsem v času nove gripe, opozarja otroke na pravilno umivanje rok. 5.RAČUNALNIŠKI TEČAJ v katerega je bilo vključenih 17 otrok iz skupine Veveric (10) in Pedenjpedov (7) je vodil računalnikar g. Mitja Zotti. 6.PEVSKI ZBOR je vodila Jožica Kenig, klavirsko spremljavo je prevzela Tamina Turnšek. Vključenih je bilo 24 otrok od tega 5 Ribic, 7 Pedenjpedov in 12 Veveric. 7.MALI ŠKRATI Dejavnost sta vodili Martina Francelj in Bojana Doljšak. Prijavljeni so bili otroci iz starejših skupin. Starši so se prijavili na vsak izlet s prijavnico. Izpeljani so bili trije izleti, po Martinini nesreči pa se ta dejavnost ni več izvajala. Poleg teh dejavnosti, ki so bile za starše brezplačne, razen lutk in izletov, kjer so starši krili vožnje, smo izvajali še dejavnosti v nadstandardnih pogojih z doplačilom staršev in sofinanciranjem občine. 8. PLAVALNI TEČAJ V LOGATCU Tečaj smo izvedli v mesecu marcu. Glede na starost in samostojnost otrok nam ta termin bolj odgovarja. Organizacija je bila skupna s šolo, tako smo si lažje razdelili stroške prevoza. Plavalni tečaj je potekal od 2. 3. 2009 do 11. 3. 2009 v bazenu v Logatcu. Udeležili sta se ga dve skupini, prijavljenih je bilo 46 otrok. Otroci so bili razdeljeni na skupine, imeli smo pet vaditeljev in Jožico Kenig ter Matejo Milosavljevič, ki sta večino časa spremljali otroke v bazenu. Za pomoč pri oblačenju in sušenju las so bile prisotne Nada Mihaljevič (8 dni), Nika Zorman (5 dni), Marija Ocepek (8 dni), Makovec Mojca (8 dni) in matični vzgojiteljici. Veverice so od 22 prijavljenih otrok pridno vadile plovnost in tako je 19 otrok pokazalo čolniček. Pri Pedenjpedih je bilo prijavljenih 23 otrok, od starejših 11-ih je osvojilo čolniček 6 otrok, od mlajših 12-ih je čolniček osvojilo 5 otrok. Zgodila se je ena nesreča, kjer si otrok prebil brado in tako počival tri dni, nato je lahko nadaljeval s tečajem. Cena plavalnega tečaja na dan je za starše znašala 2,60€, občina je krila del stroškov do polne cene, ki je znašala 5,49€. Po priporočilu organizatorja plavalnega tečaja bodo šli drugo leto na tečaj le šoloobvezni otroci in ne mlajši.

53

9. NARAVOSLOVNI TABOR Naše tridnevno življenje na kmetij Davčen Ožbet se je pričelo z odhodom izpred vrtca v sredo 3. 6. 2009 pod vodstvom Marije Ocepek. Odhod z avtobusom je bil ob 9. uri. Zaradi velikega števila prijavljenih otrok (Veveric 21, Pedenjpedov 18 in Ribic 18, to je skupaj 57 otrok) so se z avtobusom peljali otroci iz skupin Veverice in Pedenjpedi, Ribice pa so šle s kombijem. Pot je potekala mirno. Kmalu smo se začeli vzpenjati proti vasi Četena Raven. Pričakala sta nas gospodinja in gospodar. Skupino Pedenjpedov smo razdelili na polovico. Prvi dan je bil natrpan z dejavnostmi, saj smo lovili lepo vreme. Po kosilu smo jahali, odšli po seno, nekateri so še kosili in grabili travo, krmili koze in kurili kres. Otroci so od utrujenosti kar popadali v postelje. Naslednji dan smo se okrepili z obilnim zajtrkom, nato pa odšli na izlet na Stari vrh. Pot je bila za nekatere kar naporna. Po pohodu smo imeli kosilo, nato so šli otroci počivat. Vmes je malo deževalo, popoldan smo klekljali zapestnice prijateljstva in s Frenkom izdelovali piščalke. Ostalim otrokom smo priredili koncert. Po večerji smo odšli še na sprehod z baterijami. Tudi tokrat so otroci hitro zaspali. V petek smo se prebudili v deževno jutro. Peka kruha je bila ravno prav prijetna na tak turoben dan, da nam je minilo še zadnje dopoldne na kmetiji. Po kosilu nas je že čakal avtobus, ki nas je popeljal proti Borovnici, kjer so nas pričakali starši. 5.2. Nadstandardni programi (te programe delno ali v celoti financirajo starši)

1. PLESNA DELAVNICA je bila izvedena v organizaciji PETER PAN-a. Vključenih je bilo 16 otrok, iz skupin Veveric, Pedenjpedov in Ribic.

2. MOJ PRVI ABONMA v Cankarjevem domu na Vrhniki je izvajala Jožica Kenig z

Vevericami. Obiskovalo ga je 14 družin.

3. MALA ŠOLA JUDA Izvajala ga je ena izmed mamic, ki trenira tovrsten šport. Otroci so bili navdušeni, saj jih je hodilo kar 13.

4. FLOORBALL so nam ponudili po novem letu. Vodijo ga dekleta pri sekciji TVD

Partizan. Hodilo je 13 otrok. Otroke so prišle iskat v vrtec in jih odpeljale v telovadnico, kamor so jih prišli iskat starši.

Poleg teh dejavnosti so lahko otroci obiskovali tudi pravljične urice ob ponedeljkih v knjižnici in telovadbo ob torkih v telovadnici TVD Partizana.

6. DELO ORGANOV VRTCA

6.1. Svet staršev vrtca Svet staršev vrtca se je v šolskem letu 2008/09 sestal trikrat. 25. 9. 2008 smo obravnavali in potrdili LDN za š.l. 2008/09 ter obravnavali evalvacijo za š.l. 2007/2008. 11. 3. 2009 smo ugotavljali delavno uspešnost ravnatelja. 15. 6. 2009 smo pregledali realizacije letnega delovnega načrta za tekoče leto, podani so bili tudi predlogi prisotnih staršev.

54

6.2. Vzgojiteljski zbor Novo šolsko leto začnemo s sestankom na katerem so prisotni vsi strokovni delavci. 1. 9. 2008 smo pregledali LDN, sprejeli evalvacijo in organizirali delo za novo šolsko leto. 30. 9. 2008 smo potrdili LDN, planirali teden otroka in praznovanje jeseni. 10. 6. 2009 smo imeli zadnji zbor v tem letu, analizirali smo delo v maju, načrtovali zaključke v juniju in se pogovarjali o delu v novem šolskem letu. 6.3. Strokovni aktivi V šolskem letu 2008/2009 je bila vodja strokovnega aktiva Mateja Milosavljevič za starejše oddelke in Lea Maček za mlajše oddelke. Na prvem aktivu, ki je potekal v mesecu januarju sta oba aktiva timsko načrtovala na temo Medkulturni dialog in aktivno državljanstvo v povezavi s kulturnim mesecem. Na drugem srečanju, ki je potekal v mesecu juniju smo tudi timsko načrtovali za poletne mesece. Strokovne delavke mlajših skupin (do 4. leta starosti otrok) so načrtovale na temo Indijanci, ostali strokovni delavci so načrtovali na temo Gusarji.V poletnih mesecih so bile delavke pozorne na zaščitne ukrepe pred soncem, ki jih je predstavila Lea na zadnjem vzgojiteljskem zboru. Predlogi za naslednji aktiv: načrtovanje fit dejavnosti, predavanje kolegic za duhovno rast. 6.4. Delovni sestanki Delovni sestanki so bili namenjeni strokovnim delavkam. V letošnjem letu smo imeli 10 delavnih sestankov, na katerih smo se srečevali s strokovnimi izzivi. Nekatere smo reševali na strokovnih aktivih. 6.5. Hospitacije Izvedla sem vse hospitacije, kot sem načrtovala. Pri posameznicah sem opazovala z različnimi nameni. Iz tega je sledila analiza in predlogi za delo. Vse hospitacije so na visokem strokovnem nivoju, zato se mi zdi včasih škoda, da tega ne vidijo tudi kolegice. Nobena ne dela strokovnih napak, zato ne vem, zakaj ne želijo, da bi nam SNEMANE hospitacije služile kot študijsko gradivo. Mogoče se bo kakšna le opogumila in pristala na snemanje in vzela to kot kritiko DOBREGA prijatelja.

7. SODELOVANJE S STARŠI

S starši je bilo sodelovanje v tem šolskem letu prijetno in delavno. Poleg standardnih oblik roditeljskih sestankov in govorilnih ur smo v letošnjem letu organizirali tudi nekaj delavnic (prednovoletna delavnica, pustna delavnica in delavnice na eko dnevu). Povabili smo jih na krompirjev piknik, kjer smo jim pripravili nekaj gibalnih aktivnosti. Čedalje več staršev resno vzame Dan brez avtomobila in Dan za zdravje, kjer se potrudijo, da pridejo peš, s kolesom ali rolerji v vrtec. Če je zjutraj premalo časa si organizirajo odhod iz vrtca peš. Ena skupina si je ogledala praznično Ljubljano. Pri Vevericah sta dve mamici predstavili tuje jezike in učili otroke angleško ter nemško. Starši so poslušali predavanje psihologa Borisa Kožuha. Ob kulturnem mesecu smo starše povabili k zbiranju starih predmetov. Zelo so se razveselili, ko smo ob zaključku projekta naredili razstavo. Na njihovo željo smo jo podaljšali na dva dneva. Ob pustovanju so se ponovno zbrali v TVD Partizanu, kjer je animator Sten Vilar vodil zabavo. Ob praznovanju družine smo organizirali pohod treh generacij, orientacijski pohod ali pa smo praznovali materinski dan. Nekateri oddelki so imeli organiziranih preveč prireditev v zadnjem tromesečju, zato je bila ponekod

55

udeležba zelo slaba. Če ni prisotnih več kot pol staršev in otrok, je potrebno narediti analizo, zakaj je prišlo tako malo staršev. Zaključki s starši so potekali po dogovoru, dvema skupinama je zagodlo vreme. Zaključek šolskega leta v vrtcu smo zaključili z javno prireditvijo FIT IGRE BREZ MEJA.

56

8. VKLJUČEVANJE VRTCA V OKOLJE Sodelovanje z različnimi strokovnjaki obogati naše dejavnosti, otroke dodatno motivira za delo in nas strokovno bogati.

VSEBINA REALIZACIJA

Mreža vrtcev - študijske skupine

Kompetentni otrok vsebina študijskih srečanj, ki jih je letos vodila Jožica Kenig.

Na pomoč, gori! Starejši skupini sta odšli v Brezovico h gasilcem. Nazaj so jih pripeljali v gasilskem avtu, kar se jim je zdelo še posebej zanimivo.

Obisk policajev V pomladanskih mesecih so nam prikazali zelo kvaliteten program v sodelovanju z redarji.

Obisk hiše eksperimentov, Hermanovega brloga v Celju, Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani

Veverice in Pedenjpedi so se podali na pot. Iz vsakega obiska so se vrnili bogatejši in navdušeni nad novimi spoznanji.

Zobna preventiva Redno nas je obiskovala zobna asistentka Zdenka Suhadolnik. Otroke je zelo lepo uvedla v pravilno ščetkanje, umivanje rok in predvsem v zdravo prehrano. Obiskali smo tudi zobozdravnico v ZD Borovnica.

Sodelovanje z različnimi sodelavci in ustanovami v kraju

Pošta, logar, vrtnar, sadjarsko društvo Borovnica, Grega Sulejmanovič, Sten Vilar, Folklorna skupina Šumnik, klekljarice, starši, ki predstavljajo poklice… Strokovni delavci šole (psihologinja ,socialna delavka, učitelji).

Pravljični dan, izposoja knjig in kaset

Knjižničarka v Borovnici je otrokom pripravila uro pravljice z delavnico, v mlajše skupine je prišla knjižničarka na obisk v vrtec. Obiskala nas je tudi pravljičarka Staša Tajana, ki je napisala knjigo Vesele

pravljice vrbe žalujke. Eko dan - sodelovanje s šolo Skupaj s šolo smo sodelovali na Eko festivalu v Ljubljani. Sodelovanje z občino Župan nas je obiskal ob dnevu medu skupaj s čebelarjem,

sodeloval je pri Igrah brez meja. Sodelovanje z drugimi vrtci V eko projektu smo sodelovali z vrtcem Cerknica in

Brezovica.V mreži sodelujemo v okviru notranjske regije. Obisk kulturnih ustanov in kulturnikov

Redno nas obiskujejo različne lutkovne in gledališke skupine ter znani kulturniki. Prav tako smo obiskali Cankarjev dom v Ljubljani in na Vrhniki. Redno sodelujemo z glasbeno šolo iz Vrhnike in njenimi učenci, ki nam priredijo koncert.

Čebelarsko društvo Ob dnevu medu je sodeloval cel vrtec v projektu. Obiskala sta nas čebelarja g. Jereb in g. Hren.

Društvo upokojencev Skupina Veveric je nastopala za upokojence.

57

9. STROKOVNO SPOPOLNJEVANJE Cilj strokovnega izpopolnjevanja je profesionalni razvoj in osebnostna rast strokovnih delavcev ter večja kakovost in učinkovitost celotnega vzgojno izobraževalnega sistema. Kot vsako leto smo imeli tudi v letošnjem letu na redni praksi : - Anamarijo Rot, dijakinjo 3. letnika Srednje vzgojiteljske šole pri vzgojiteljici Martini Francelj v oddelku Čebelice. - Janjo Lamut, dijakinjo 4. letnika šole Zaris pri vzgojiteljici Martini Francelj v oddelku Čebelice, - Ivano Razmosko, študentko Pedagoške faklutete, ki je imela integrirano prakso iz plesne vzgoje pri vzgojiteljici Janji Zorman iz oddelka Sončki. Izvedli smo več izobraževanj. IME IN PRIIMEK NASLOV SEMINARJA ŠTUDIJSKA SKUPINA /TEMA

Fit – priprava na igre brez meja ŠS: Kompetenten otrok Vzgojni stili pred. Borut Kožuh Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti

Katarina Volek

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Zvonka Makovec Fit timsko načrtovanje Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Fit timsko načrtovanje ŠS: kompetenten državljan Fit igre brez meja

Lea Maček

Varno s soncem Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok

Fit timsko načrtovanje ŠS: kompetenten državljan

Tinka Šraj

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti ŠS: kompetenten državljan Fit timsko načrtovanje

Jelena Simič

Vzgojni stili pred. Borut Kožuh Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti

Romana Grdina

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

58

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje Učenje v območju bližnjega razvoja

Zora Palčič

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje

Tamina Turnšek

Fit – priprava na igre brez meja

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti Fit –priprava na igre brez meja

Martina Francelj

Fit timsko načrtovanje

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje

Bojana Doljšak

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje

Mateja Mušič

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Fit timsko načrtovanje Fit – priprava na igre brez meja

Janja Zorman

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

Zdrav vrtec ŠS: kompetenten otrok Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti

ŠS: kompetenten državljan

Fit timsko načrtovanje Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti Fit – priprava na igre brez meja

Tina Jereb

Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami

59

10. MATERIALNI IN TEHNIČNI POGOJI

V letošnjem letu smo potrebne stvari nabavili in realizirali po finančnem planu. Opremili smo tri igralnice s klimami in obnovili sanitarne prostore v pritličju.

Marija Ocepek

POMOČNICA RAVNATELJICE V VRTCU

Izobraževanje za izvajalko ŠS ŠS: kompetenten otrok Fit timsko načrtovanje ŠS: kompetenten državljan Fit – priprava na igre brez meja

Jožica Kenig Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti

Jana Vuleta Fit timsko načrtovanje

Unicef ŠS: kompetenten otrok Fit kobacaji ŠS: kompetenten državljan Fit timsko načrtovanje Microsoft Word preizkus pred. Mitja Zotti Usposabljanje otrok s posebnimi potrebami Usposabljanje za izvajanje programa Reggio Emillia

Mateja Milosavljevič

Digitalna fotografija pred. Mitja Zotti

Fit kobacaji ŠS: kompetenten otrok Fit timsko načrtovanje ŠS: kompetenten državljan

Mojca Makovec

Učenje v območju bližnjega razvoja