Simona, UVP

Uvod v pravoznanstvo

Povzetek knjige Teorija pravaSimona

1

Simona, UVP

2

Simona, UVP

Kazalo

2. POGLAVJE – Vrste in metode pravnih znanosti.............................................................................3

2.2. Metode pravnih znanosti.............................................................................................................3

3. Delitev pravnih znanosti.................................................................................................................3

4. Pozitivnopravne znanosti................................................................................................................3

5. Teorija prava...................................................................................................................................3

6. Filozofija prava...............................................................................................................................3

7. Odnos do države.............................................................................................................................3

3. POGLAVJE – Pravno pravilo.........................................................................................................3

2. Pojem pravnega pravila..................................................................................................................3

3. Sestavine pravnega pravila.............................................................................................................3

4. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo................................................................................3

5. Posamično in konkretno pravno pravilo.........................................................................................3

6. Primarna in sekundarna pravna pravila..........................................................................................3

7. Pravilo o pristojnosti.......................................................................................................................3

8. Nepopolna pravna pravila..............................................................................................................3

9. Pravno načelo.................................................................................................................................3

4. POGLAVJE- Pravno razmerje........................................................................................................3

1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih................................................3

2. Pravni subjekt.................................................................................................................................3

3. Pravica............................................................................................................................................3

4. Dolžnostno upravičenje..................................................................................................................3

5. Pravna dolžnost..............................................................................................................................3

6. Zloraba pravice...............................................................................................................................3

7. Predmet pravnega razmerja...........................................................................................................3

5. POGLAVJE – Normativni pravni viri..............................................................................................3

1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo................................................3

2. Normativni pravni akti....................................................................................................................3

3. Sestavine normativnega pravnega akta..........................................................................................3

4. Veljavnost splošnih pravnih aktov..................................................................................................3

5. Hiearhija pravnih aktov..................................................................................................................3

3

Simona, UVP

6. POGLAVJE – Pravni viri................................................................................................................3

1. Pravni viri........................................................................................................................................3

2. Predmet pravnega urejanja............................................................................................................3

3. Vrste formalnih pravnih virov. »Spontano« in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov. . .3

4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov).................................................................3

5. »Spontano« nastajanje FPV............................................................................................................3

6. Sodba in enotna uporaba FPV........................................................................................................3

7. Pravni viri posameznik panog in pravnih področij..........................................................................3

8. Spoznavni pravni viri.......................................................................................................................3

7. POGLAVJE – Pravne praznine.......................................................................................................3

2. Pravnost pravnih praznin................................................................................................................3

3. Klasične pravne praznine................................................................................................................3

4. Pravne praznine v širšem pomenu besede.....................................................................................3

8. POGLAVJE – Uporabljanje pravnih aktov......................................................................................3

1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov.............................................................................3

2. Potek uporabe pravnih aktov.........................................................................................................3

3. Pomen pravnih dejstev...................................................................................................................3

4. Posamični pravni akti......................................................................................................................3

5. Konkretno pravno razmerje............................................................................................................3

6. Zastaranje in priposestvovanje.......................................................................................................3

7. Varstvo pravnega razmerja.............................................................................................................3

9. POGLAVJE – Razlaga normativnih pravnih aktov..........................................................................3

2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov....................................................................................3

3. Razlagalni argumenti......................................................................................................................3

4. Besedni rezultat razlage.................................................................................................................3

5. Razlage ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega akta..............................................3

6. Razlaga posamičnih pravnih aktov..................................................................................................3

7. Utemeljitev razlagane odločitve.....................................................................................................3

8. Teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih aktov..............................................................3

10. POGLAVJE – Sistemizacija prava.................................................................................................3

1. Pojem in prvine sistemizacije prava................................................................................................3

2. Klasične pravne panoge..................................................................................................................3

3. Temeljne skupine prava..................................................................................................................3

4. Vprašanje novih pravnih panog......................................................................................................3

4

Simona, UVP

12. POGLAVLJE – Pogledi na naravo prava.......................................................................................3

1. Naravno pravo................................................................................................................................3

2. Pravni pozitivizem...........................................................................................................................3

3. Zgodovinska pravna šola................................................................................................................3

4. Sociološko pravoznanstvo..............................................................................................................3

5. Marksistična teorija prava..............................................................................................................3

6. Kritična teorija prava......................................................................................................................3

7. Sintetično pojmovanje prava..........................................................................................................3

5

Simona, UVP

2. POGLAVJE – Vrste in metode pravnih znanosti

2.2. Metode pravnih znanosti2.2.1 Dogmatična metoda

Z njo raziskujemo pravo kot normativni pojav preučujemo zgradbo prava, pravna pravila in povezave med njimi

Če nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta pravna posledica Vključuje

o Jezikovno analizo – pravo je jezikovni pojav, ki ima kot strokovni jezik dosti posebnosti

o Formalno-logično analizo – omogoča da pravo pojmovno razčlenimo in izrazimo, nato pa ugotovljeno povežemo v znanstveni sistem

o Sistematično analizo – 3 vidiki Hierarhična zgrajenost pravnih aktov Sistematizacija prava Pristopi posameznik pravnih znanosti

Preučuje de lege lata in ne de lege ferenda Nujno je upoštevati, da je ustvarjalka prava avtoriteta in da je ustvarjeno pravo dogma

tipična nosilka dogmatičnega prava je država in vse druge avtoritete (cerkvene, politične …)

2.2.2 Aksiološka metoda

Metoda vrednotenja pozitivno ali negativno vrednoti pravo kot celoto ali njegove posamezne dele ( Radbruch – »Pravo je resničnost, katere smisel je, da služi pravni vrednoti, ideji prava«

Če nastopi ta in ta dejanski stan NAJ nastopi ta in ta dejanska posledica ta naj vedno sloni na določeni vrednoti, ki jo pravo poskuša uresničevati

Uporabna v o Pravodajni ravni katera razmerja naj bodo urejenao Razumevanje/razlaga normativnih pravnih aktov ugotavljanje namena

zakonodajalcao Uporabna raven

Pomen pravnih načel – raztegljiva vrednostna merila Znana tudi kot metoda kritike in politike deontološka metoda ukvarja se s pravom,

kakršno naj bi bilo, ali pa s tega zornega kota kritizira pravo, ki je Občutljiva zaradi pomenske odprtosti Nekatere teorije prava izključujejo prisotnost vrednotenja (Kelsen, delno Hart)

2.2.3 Sociološka metoda

Ukvarja se s vprašanji

6

Simona, UVP

o Vpliv družbe in njene sestave na to, kaj naj bo pravno urejenoo Vpliv družbenih interesov na razumevanje in uporabljanje NPA (normativnih pravnih

aktov)o Vpliv pravnih pravil na družbo, razmerja v njej in njen razvoj

Razmerje mora biti pravno urejeno, če je v njem prisoten konflikt interesov ali pa nevarnost, da do tega konflikta pride

Pri razlagi zakonov so vedno pomembni družbeni vzroki, ki so vplivali na njegovo nastajanje Vprašanje legitimnosti (družbene učinkovitosti) prava Uporabna za raziskovanje udejanjanja postavljenega prava v praksi – sodna in upravna praksa

2.2.4 Zgodovinskopravna metoda

Ločujemo med o Zgodovino posameznik pravnih panogo Nacionalno PZo Občo PZ

Sinhrona metoda – vsako obdobje posebej Sistematična metoda – razvoj posameznega instituta skozi obdobja Raziskuje vzroke in razvoj posameznik pravnih pojavov poznavanje vzrokov in razvoja

omogoča boljše razumevanje pojava in lažjo vrednostno kritiko Geneza pravnih pojavov Slabo je prenašanje rešitev, ki so se v drugem sistemu pokazale za zgrešene v lasten sistem

2.2.5 Primerjalnopravna metoda

Primerja sestavine enega ali več pravnih redov Zajame tudi vzroke, takoj so si podobni ali različni Preučuje:

o Pravne instituteo Pravne podpanoge ali panogeo Državno pravo

Nujno je poznavanje tujega prava, kot deluje v posameznih državah (law in action) Deluje na 2 načina

o Ločeno obravnava pravo države A in pravo države B in nato primerja tipične sestavine

o Raziskuje primerjalno že od začetka Unifikacija je mogoča tam kjer:

o Razlike med državami niso take, da bi poenotenje izključevaleo Je prisoten interes držav, da se kolizije med njimi odstranijo lažja mednarodna

menjava Pomembna tudi za nacionalne pravne rede uvajanje institutov iz drugih pravnih redov in

razlaga in uporaba zakonov Primerjava teorije prava in primerjalnega prava

Primerjalno pravo Teorija in filozofija prava

7

Simona, UVP

Empirično-induktivna Apriorno-deduktiva»enost v raznolikosti« »raznolikost v enosti«Živo pravo Značilnosti in zakonitosti

3. Delitev pravnih znanosti Zgodovinskopravne Pozitivnopravne Primerjalnopravne Teorija (+filozofija znanosti)

4. Pozitivnopravne znanosti Temeljna naloga

o Normativno-dogmatično preuči,o Pomensko razčleni,o Sistematizira pozitivno pravo.

Nižja (pojmovna) jurisprudenca – zakon razložimo, ugotovimo vsebino, odpravimo nejasnosti in protislovja

Višja (pojmovna) jurisprudenca – logična in sistematična razčlemba pravnih pojmov in pravnih ustanov in povezava vseh teh v sistem

Apologetski pravni pozitivizem – predvsem v socialistični dobi 20. Stoletja pozitivnopravna znanost »spregleda«, da se je legitimnost v celoti ali deloma začela izgubljati in se poistoveti in upravičuje veljavno ureditev

Znanstveni pravni pozitivizem – predvideva, da je vsebina pozitivnega prava legitimna – pravo temelji na znanstvenem in strokovnem izročilu

V njeni naravi je, da zavrača metafizični pristop in pozitivno pravo ostro loči od vrednostnih meril

Pravna dogmatika ne more biti samozadostna, saj je v naravi prava, da v imenu takšne ali drugačne vrednote predvideva, katera pravna posledica naj nastopi

Pravna dogmatika pozitivnopravna znanost pozitivnopravna znanost pravno dogmatiko le uporablja, saj bi bilo brez normativno-dogmatične metode nemogoče spoznati veljavno (pozitivno) pravo problem ni uporaba n-d metode, problem je če je n-d metoda edina in zavrača, da se o vsebini pozitivnega prava lahko dvomi!

5. Teorija prava Preučuje splošne lastnosti in zakonitosti prava Klasične prvine, ki so predmet TP

o Pravno praviloo Pravicao Pravna dolžnosto Pravno razmerje …

Ugotovitve izraža z:o Pojmi

opredeljujejo lastnosti predmeta, ki so njegove bistvene prvine statično izražanje predmeta preučevanja – opisovanje

o Zakoni

8

Simona, UVP

Vzročne in strukturno funkcionalne povezave med prvinami prava Dinamično – pojasnjuje kako pojavi učinkujejo drug na drugega, nastajajo in

se spreminjajo Nastala v 19. Stoletju ko je izšla iz splošne filozofije Različne smeri:

o Teorije naravnega pravao Pravnipozitivizemo Zgodovinska šola prava ----

Splošna pravna veda, je bila zasnovana kot spoznavna teorija (filozofija prava) o Razvila je pojmovni aparat, značilen za vsako pravo

Splošni pojmi – skupni vsem pravnim panogam, a niso nujni Temeljni pravni pojmi – nujni, brez njih ni prava; izpeljujejo bistvene prvine

prava Vsebinski pravni pojmi – z njimi spoznavamo spreminjajočo se vsebino

pozitivnega prava Pomembno je raziskovalno izhodišče lahko smo v vlogi čistega opazovalca, ali pa nas

zanimajo tudi pravni igralci (povezovanje teorije s prakso)

6. Filozofija prava Sklopi vprašanj:

o Kaj je pravo – ontologija pravao Kako naj ravnamo - aksiologija/etika pravao Kako je védenje o teh vprašanjih sploh možno – gnoseologija/epistemologija prava

Nima svojega neposrednega materialnega predmeta njena naloga je, da sistematično preučuje in razloguje o bistvenih vprašanjih prava in njegove narave

Prisotnost dvoma/skepse Nevarnost: spekulativnost – izgubi se povezava z izkustvom

o Razpravljanje vodi v neskončno zaporedje nazaj (za vsak vzrok je še prejšnji vzrok)o Razpravljanje se izteče v logični krogotok – vzrok posledice je prej-kot-slej posledica

samao Prekinitev na določeni točki

7. Odnos do države Pozitivacija prava – celoten vpliv države na pravo

o Ustvarja formalne pravne vireo Upravni in sodni organio Sankcioniranje državnih pravnih pravil

Legalzacija prava – vpliv prava na državoo Opredeljevanje državne organizacije, pristojnosti organov in razmerij med njimio Določanje postopkov delovanja državnih organov

Teorija države se ukvarja s:o Pojmom in prvinami državeo Državno organizacijo in dejavnostmi državeo Oblikami državo Pogledi na državp

9

Simona, UVP

Dva vidika teorije državeo Del avtorjev skupaj obravnava državo in pravo –> na enem mestu so skupna

vprašanja, ločeno pa obravnava vprašanja, ki se tičejo samo prava ali samo državeo Teorija prava in teorija države se obravnavata ločeno

3. POGLAVJE – Pravno pravilo

2. Pojem pravnega pravila2.1. Pojem pravnega pravila

Temeljna normativna sestavina prava Povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih Vedenje je pravna posledica, ki naj bo uresničena tedaj, ko se pravni subjekt znajde v

določenih življenjskih okoliščinah Primarna pravna posledica- dovolitev, zapoved ali prepoved ravnanja Sekundarna pravna posledica – sankcija Vez naj omogoča, da določenemu dejanskemu stanu pripišemo določeno pravno posledico Tehnična pravila – spoznavajo in opisujejo, kako delujejo naravne sile in kakšna so razmerja

med njimi. Njihova naloga ni opredeljevati, temveč pojasnjevati razmerja med vzrokom in posledico. Uporabljajo jih naravoslovne znanosti.

Pravna pravila – osredotočajo se na to, kaj naj se zgodi, če nastopi ta ali drug dejanski stan Razumevanje pravnih pravil je odvisno od kulturno-civilizacijskih značilnosti družbe in

vrednostnega sistema. Občasno pravna pravila nalagajo določeno vedenja z namenom, da do določenih posledic ne

bi prišlo takrat govorimo o tem, da so tehnična pravila zajeta v pravnih Pravna pravila so prisilna sankcionira jih država umeščenost v prisilni okvir omogoča, da

so možnosti vedenja in ravnanja pravno zavarovane Urejajo le človekovo zunanje vedenje in ravnanje

2.2. Sestavine pravnega pravila

Primarna hipoteza Primarna dispozicija Sekundarna hipoteza/pravna kršitev Sankcija

2.3. Jezikovno in pravnotehnično sporočanje pravnih pravil

Pravni akti so praviloma jezikovni akti, ki nam s pisano ali govorjeno besedo sporočajo pravila o vedenju ali ravnanju

Splošni pravni akti so pisni Pravno pravilo je lahko pravnotehnično vsebovano v:

o Enem samem členuo V več različnih členih

10

Simona, UVP

o V več različnih pravnih aktih iste ali celo različne pravne veljave

11

Simona, UVP

3. Sestavine pravnega pravila3.1. Primarna hipoteza

Predvideva dejanski stan, v katerem so pravni subjekti nosilci pravic in dolžnostio Pravic – temeljnih upravičenjo Dolžnosti – obveznostio Temeljno upravičenje + obveznost = primarna pravna posledica oziroma primarna

dispozicija primarna hipoteza jo pogojuje (rečemo tudi zakonski dejanski stan) Lahko je opredeljena bolj ali manj natančno

o Relativno določnao Ni neposredno opisanao Ohlapna

3.2. Primarna dispozicija

3.2.1. Pojem primarne dispozicije

Sporoča pravice (temeljna upravičenja) in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih Lahko prepoveduje, zapoveduje ali dovoljuje Ločimo med aktivnim (sami opravimo določeno dejanje ali zahtevamo od drugih, da ga

opravijo za nas) in pasivnim (smo nedejavni) ravnanjem

3.2.2. Narava primarne dispozicije

Zapoved – zarisuje cilj, ki ga želimo doseči Prepoved – izraža prepovedano področje, v katerega ne smemo poseči, ker sicer ne bomo

dosegli cilja, h kateremu prepoved strmi Dovolitev – omogoča vedenja in ravnanje, s katerim dosegamo cilje, ki so pravno pozitivno

ovrednoteni Zapoved lahko izrazimo kot prepoved Korelativni pojmi – če imam sam pravico, ima nekdo dolžnost, da mi vanjo ne posega Absolutne in relativne pravice Nujna je razlaga Posameznik je pravno svoboden, če si ga ne podreja pravo, ali se mu podreja sam Država potrebuje za svoje delovanje vedno ustrezno merilo Kogentno pravo

o Prisilnoo Zapovedi/prepovedi se ne da spreminjati brezpogojnoo Predvsem na področju javnega pravao Omejuje avtonomijo stranko Določa prisilni okvir

Dispozitivno pravoo Popustljivo

12

Simona, UVP

o Predvideno ravnaje stranke zavezuje če, če se sami ne dogovorita drugače

3.2.3 Določljivost primarne dispozicije

Striktne – iz njenega opisa je razvidno, kako naj se pravni subjekt vede in ravna Dispozicije z raztegljivimi pojmi – relativno nedoločno opisujejo, kako naj se subjekt vede in

ravna (takšna hitrost, vestnost, …)o Gre za pojme, ki so soodvisni od okoliščin primera, od izoblikovanih standardov in

ravnanjao Nedoločni pojmi so pojmi, s spreminjajočo se vsebinoo S tem, ko se njihova vsebina prilagaja raznolikim okoliščinam omogoča, da je merilo

ravnanja enako v primerih, ki so si v bistvenem podobni in različno v primerih, ki so si v bistvenem različni načelo pravne enakosti

o Pravni standardi – standardi, ki so kot vsebinska merila vključeni v nedoločne pojme Alternativne dispozicije – pravni subjekt glede na lastne interese izbira med dvema ali več

dopolnitvami Dispozicije z omejitvijo – dovolitev vedenja in ravnanja se mora gibati v mejah, kot jih določa

pravno pravilo (roki, …) Dispozicije s prostim preudarkom – »lahko«

o Pogosta na področju upravnega prava, saj ni mogoče vnaprej predvideti vseh možnih dejanskih okoliščin

o US – zakon mora določati vse bistvene sestavine, ki določajo posameznikov pravni položaj

o Upravni organ mora v obrazložitvi navesti vse razloge, iz katerih je razvidno da je ravnal v mejah in v skladu z namenom danega mu pooblastila

Dispozitivne dispozicije – dopuščajo, da subjekt dispozicijo pravnega pravila zamenja z novo dispozicijo, ki mora biti izoblikovana v mejah pravnega upravičenja

3.3 Sekundarna hipoteza ali pravna kršitev

Opisuje pravno kršitev in njene sestavine Pogojuje sekundarni način vedenja in ravnanja in pravne posledice, ki naj pravni kršitvi sledijo Pravna kršitev je protipravno vedenje in ravnanje, nepravo Kaznivo dejanje – protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot

kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake in kazen zanj (čl. 7 KZ)o Najbolj nevarna dejanja, ogrožajo in posegajo v temeljne dobrine (čast, življenje,

svoboda, … ) Prekršek – kršitev zakona, uredbe vlade, odloka samouprave, lokalne skupnosti, ki je kot tako

določena kot prekršek in je zanj predpisana sankcija ( čl. 6 ZP)o Manj intenzivni posegi v pravno zavarovane dobrineo Z njimi se krši sožitje med ljudmi in ustrezna državljanska disciplina

Disciplinski prekrški – področje delovnega prava Kaznivo dejanje + prekršek + disiplinski prekršek = tipska pravna kršitev Posebej obravnavamo kršitve pravic in obveznosti, ki so konkretizirane s posamičnimi

pravnimi akti Tipska pravna kršitev je neposredna kršitev abstraktne primarne dispozicije

13

Simona, UVP

Pravica in obveznost sta le normativno konkretizirani in se sama kršitev le POSREDNO nanaša na kršitev tipskih pravil

Aktivno in pasivno dejanje Navidezni stek – strožja kazen zajema tudi milejšo Nujna je relativno določena opredeljenost – delikt mora biti v naprej določen, nanj se mora

navezovati določena pravna sankcija

3.4 Pravna sankcija

Pravna sankcija je sekundarna pravna posledica, pogojuje jo pravna kršitev Nujno je, da je določena v naprej in da je v naprej predviden tudi postopek o odločanju

pristojnega organa ali sploh gre za kršitev in odredi pravno posledico Ni dovolj, če jo enačimo s kaznijo, saj zajema tudi oblastno ugotavljanje upravičenj in

obveznosti strank , ta upravičenja so prisilno izvršljiva. Izjemoma je lahko sankcija tudi nagrada.

Restitutivne sankcije – vzpostavitev sanja, kakršno je bilo pred pravno kršitvijo oz. stanje, ki koliko toliko nadomešča poseg v zavarovano dobrino

Retributivne sankcije – storilec se pravne kršitve se kaznuje, kazen je povračilo za zlo, ki je bilo povzročeno

V ospredju je sorazmerna kazen – sorazmernost med kaznivim dejanjem in kaznijo Kazni v KZ

1. Denarna kazen2. Zapor (najmanj 15 dni, največ 15 let, za najhujša dejanja do 30 let)3. Prepoved vožnje motornega vozila4. Izgon tujca iz države

Kazni za prekrške1. Globa2. Uklonilni zapor do 30 dni3. Opomin4. Kazenske točke5. Prepoved vožnje motornega vozila6. Izgon tujca iz države7. Odvzem predmetov

Kazen ima generalnopreventivni, sprecialnopreventivni, kaznovalni in resocializacijski namen Pri disciplinskih prekrških je namen, da prizadenejo kršitelja v tisti lastnosti, ki terja da je

disciplinsko odgovoren1. Opomin2. Odvzem bonitet3. Denarna kazen

Protiustaven zakon US razveljavi Ostale proti ustavne predpise US odpravi ali razveljavi Limitarne pravne sankcije – tiste, ki imajo določeno najnižjo in najvišjo dovoljeno mejo

4. Tipsko (splošno in abstraktno) pravno pravilo Nanaša se na neskončno število pravnih subjektov in na nedoločeno število konkretnih

situacij

14

Simona, UVP

Naslovljenec ni individualiziran Gre za vnaprej zamišljeni in predvideni dejanski stan zakonski dejanski stan Nekateri ločujejo pravna pravila na

o Pogojna – tip ravnanja in vedenja je odvisen od predvidenega dejanskega stanu, ki je pogoj za njegovo aktiviranje

o Nepogojna – nanašajo se na že obstoječ dejanski stan Splošnost je pomembna saj omogoča enako in nepristransko obravnavanje vseh, ki sodijo v

isto skupino. Abstraktnost je nujna, saj tako pravni naslovljenec že v naprej ve, kako naj se vede in ravna in

takšno vedenje lahko pričakuje tudi od drugih predvidljivost vedenja in ravnanja Enkratna predvidljivost – nanaša se le na eno ali na več točno določeno dejansko okoliščino Vrstna predvidljivost – abstraktni dejanski stan se v realnosti nenehoma pojavlja Splošnost in abstraktnost sta temeljni predpostavki pravne varnosti Zakon je izraz splošne volje in more biti enak za vse Korenine že pri Aristotelu, v SLO Perenič

5. Posamično in konkretno pravno pravilo Pove, kako naj se posamični pravni subjekt vede v konkretnem dejanskem stanu, ki je

uresničitev in primer dejanskega stanu v konkretnem razmerju Dobimo ga tako, da tipsko individualiziramo in konkretiziramo Poznamo tudi posamično abstraktno pravno pravilo – določene dejanske okoliščine, ki še

niso nastopile Splošno konkretno pravno pravilo – dejanske okoliščine so že znane, niso pa še znani vsi

pravni naslovljenci

6. Primarna in sekundarna pravna pravila Primarna

o Vsebujejo dovolitve, zapovedi in prepovedi, kako naj se subjekti ravnajo v medsebojnih pravnih razmerjih

o Nanaša se na ravnanje v skladu s primarno dispozicijo vedenjska pravilao Nanašajo se na pravice in dolžnosti, ki jih imajo pravni subjekti v pravnih razmerjih

Sekundarnao Opredeljujejo pravne kršitve in nanje navezujoče se sankcijeo Aktiviramo jih, ko so primarna kršena sankcijska pravilao Nanašajo se na 3 sklope vprašanj:

Nastajanje in spreminjanje primarnih pravnih pravil Kdo in v kakšnem postopku naj odloča o pravnosti primarnih pravil in o

kršitvah pravic in dolžnosti Zakaj in ob kakšnem izhodišču je sistem primarnih in sekundarnih pravil tudi

veljavni pravni sistem Npr.: pravila o pravodajnih organih, kdo je pristojen izdajati formalne pravne

vire, pravila o organih, ….

7. Pravilo o pristojnosti Pove nam

o V katerih zadevah naj pristojni subjekt določa (primarna hipoteza)

15

Simona, UVP

o Določi katere vrste pravnih in materialnih aktov naj izdaja oz. opravlja (primarna . dispozicija)

o Opredeli ravnanja, ki so negacija primarne dispozicije (opis pravne kršitve/sekundarna hipoteza)

o Predvidi sankcije, ki naj zadenejo tistega, ki ravna v nasprotju s pravili o pristojnosti Zapoved, prepoved ali pooblastilo

8. Nepopolna pravna pravila Bierling – nesamostojna pravila imajo pomen le v navezi z drugimi že obstoječimi pravili (ta

druga pravila so samostojna) Kelsen – nesamostojna pravila veljajo šele v povezavi s pravili, ki določajo prisilne akte Štempihlar – nesamostojni predpisi, ki predpostavljajo obstoj samostojnega predpisa Nepopolna naj bi bila pravila, ki na popolna odkazujejo, jih dopolnjujejo omejujejo, pojmovno

opredeljujejo ali kako drugače vsebinsko sooblikujejo. Tipična nepopolna pravna pravila so definicije in pravne opredelitve. Njihova naloga je, da

vsebinsko določijo pravni pojem in njegove sestavine Vsebujejo normativna sporočila, ki se nanašajo na eno izmed sestavin pravnega pravila, ki jo

deloma ali v celoti opredeljujejo V pravem pomenu besede – nepopolna pravila so le tista, ki so dejansko brez ene izmed

konstitutivnih sestavin pravnega pravila – LEX IMPERFECTA. Nepopolna so tudi programska pravna pravila

9. Pravno načelo Pravno načelo izraža vrednostno merilo, kako naj ravnamo v pravnih razmerjih, v katerih smo

nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja Izraža temelj, merilo in urejevalni razlog Usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način njihovega izvrševanja Lahko so vsebovana v splošnih pravnih aktih, možno je da se sama uveljavijo v praksi ali pa so

sad znanstvenega sistemiziranja in preučevanja pravne snovi Obvezna pravna načela – kot vrednostna merila jih je opredelil že postavodajalec Konflikt med več načeli rešimo s pravnimi načeli, merilo teže je vsebinska pomembnost

načela, ki ga pravo izraža V širšem smislu se pravna načela lahko ujemajo s pravnimi pravili takrat ko sporočajo

temeljne pravne pojme in temeljna, izhodiščna, osrednja vodila.

16

Simona, UVP

4. POGLAVJE- Pravno razmerje

1. Pravno razmerje. Pravno vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Pravno razmerje je normativno urejeno družbeno razmerja med dvema ali več pravnimi

subjekti Nosilci: pravni subjekti, drug do drugega imajo ustrezne pravice in dolžnosti odvisne od

predmeta razmerja Abstraktna pravna razmerja-vnaprej predpisana in zamišljena s splošnimi in abstraktnimi

pravnimi pojmi Konkretna pravna razmerja – konkretizacija in individualizacija abstraktnih v različnih

družbenih razmerjih med različnimi subjekti Gre le za zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov, ki je preverljivo, predmet javnega

nadzora, zato ga je možno tudi izsiliti ali pa prisilno sankcionirati. Mora biti predvidljivo, enako za vse in relativno določeno ali pa vsaj določljivo,

Predpravna družbena razmerja – razmerja z lastnostmi, zaradi katerih morajo biti pravno urejena

o Tista, ki so tako interesno konfliktna, da bi njihova normativna neureditev neposredno ogrožala obstoj družbe in njeno nemoteno delovanje

o Tista, ki morajo biti urejena zato, zato da se družbenim nasprotjem in konfliktom izognemo ali jih omilimo

o Če jih ne bi uredili, posamezne družbene dejavnosti nebi mogle usklajeno potekati, bile bi ohromljene ali onemogočene.

o Pravo mora utrjevati doseženi družbeni razvoj in pravni okvir Pravo naj ureja takšna pravna razmera in si zastavlja takšne cilje,ki so uresničljivi in so izraz

družbene resničnosti in njenih zakonitosti. Biti morajo legitimni, usklajeni s pravnim izročilom, s splošno sprejetim vrednostnim sistemom in načeli pravne države, biti pa morajo tudi pravnotehnično dognani in pravnoterminološko izbrušeni

Ob neupoštevanju zgodnjega se pojavi pravni voluntarizem (pravno vizionarstvo) – pravo postane le sredstvo za uresničevanje političnih siljev, ki so samovoljno izbrani in vsiljeni družbi (fašizem, stalinizem, nacizem)

2. Pravni subjekt2.1. Pravni subjekt

Je nosilec pravnih dejanj, pravnih sprememb in pravnih posledic V pravnem redu je le »pravni igralec« z določeno pravno vlogo Pravni subjekt je nosilec pravic in dolžnosti v pravnih razmerjih Fizične osebe Pravne osebe Vsi posamezniki imajo enako pravno sposobnost, da so nosilci pravic in dolžnosti Pravno sposobnost imajo tudi teritorialne, družbene in premoženjske enote, preko katerih je

mogoče uresničevati pravno priznane dejavnosti in cilje njihova pravna subjektiviteta je sad odločitve, je »umetna«. Stvar vsakokratnega pravnega sistema je, da predvidi, kdo in

17

Simona, UVP

kateri organizmi so lahko oz. ne morejo biti pravni subjekti pravna subjektiviteta je pravna posledica, ki jo pripišemo posameznikom in drugim pravo pomembnim enotam

2.2 Fizična oseba

2.2.1. Posameznik kot pravni subjekt

Vse fizične osebe so pravni subjekti Vsi imajo enako splošno pravo sposobnost, da so nosilci pravic in dolžnosti uvede

meščansko pravo (Deklaracija o pravicah človeka in državljana, 1789) Obdobje neenakosti je pred tem, predvsem v Rimu in fevdalizmu »Vsi so enaki pred zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega

varstva.« (čl. 7, Splošna deklaracija o človekovih pravicah, 1948)

2.2.2 Pravna sposobnost

Pravna sposobnost je abstraktno predvidena možnost, da je vsak nosilec pravic in dolžnostio Vsakdoo Vseh pravic in dolžnosti, ki jih predvideva vsakokratno objektivno pravo

Načelo enakosti – pravice in dolžnosti, ki veljajo v posamezni državi, so pod enakimi pogoji dostopne vsem, med merili razločevanja ne more biti razlik, ki bi bile predvidene glede na spol, raso …

o Terja, da imajo tisti, ki sodijo v enako skupino enake dolžnosti in praviceo Na podlagi tega se oblikuje več skupin subjektov

Nastane z rojstvom – pomembno pravno dejstvo, pomeni nastanek novega pravnega subjekta

Konča se s smrtjo – pomembno pravno dejstvo, ki označuje konec pravne subjektivitete, ta dogodek ima pomemben vpliv na pravna razmerja, v katerih je bil pokojnik nosilec pravic in dolžnosti

Izjema v zvezi z dedovanjem: pravna fikcija: Nasciturus pro iam nato habetur, quotiens de commodis eius agitur ->še nerojeni zarodek se šteje za že rojenega, v kolikor gre za njegove pravice

2.2.3. Sposobnost za dejanja

2.2.3.1. Pojmovno pojasnilo

Sposobnost za dejanja = intelektualna in voljna sposobnost, da lahko posameznik sam s svojimi dejanji pridobiva pravice in prevzema dolžnosti in da tudi odgovarja za svoje vedenje in ravnanje

Predpostavlja pravno sposobnost, vendar biti pravni subjekt še ne pomeni biti sposoben za svoja dejanja

Dve vrstio Poslovna sposobnost – sposobnost za pravnoposlovna dejanja, ki imajo pravne

posledice le kot voljna dejanjao Deliktna sposobnost – odgovornost za pravne kršitve

18

Simona, UVP

2.2.3.2 Poslovna sposobnost

Je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanju in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih

Izhodišče je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi pomen in posledice njegovih voljnih dejanj

Pridobimo jo s polnoletnostjo (to je izpodbojna pravna domneva) Razlogi za odvzem:

o Duševna bolezeno Duševna zaostalosto Odvisnost od alkohola ali mamim o Drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizično stanje, v katerem posameznik ni sposoben

skrbeti sam zase, za svoje pravice in dolžnostio Do odvzema pride v posebnem nepravdnem postopku, v pristojnosti sodišča

V celoti poslovno sposobne soo Polnoletne osebeo Mladoletne osebe, ki so sklenile zakonsko zvezo ali postale roditelj, če so zato

pomembni razlogi svojevrstna emancipacija (ne v enakem pomenu kot v rimskem pravu)

Do 15. Leta starosti – v celoti poslovno nesposobni Z dopolnjenim 15. Letom – omejeno poslovno sposobni

o Lahko sami sklepajo pravne posleo Za veljavnost pravnih poslov, ki bistveno vplivajo na mladoletnikovo življenje ali

pravnih poslov, ki bi vplivali na mladoletnikovo življenje tudi po polnoletnosti, je potrebna privolitev staršev

o Smejo skleniti pogodbo o zaposlitvi Osebe, ki so v celoti ali deloma poslovno nesposobne potrebujejo zastopnika, za otroke so to

običajno starši Otrokom, ki zaradi telesne ali duševne prizadetosti niso zmožno skrbeti sami zase, se v

nepravdnem postopku izda odločba o podaljšanju roditeljske pravice Pod skrbništvom so tudi druge polnoletne osebe, ki jim je bila odvzeta deloma ali v celoti

poslovna sposobnosti

2.2.2.3. Odgovornost za pravne kršitve

Za pravno kršitev odgovarja le tisti, ki je prišteven in je ravnal krivdno Prištevnost je predpostavka krivdne odgovornosti in pomeni, da je bil storilec v času pravne

kršitve intelektualno in voljno sposobna oseba Za neprištevnega se šteje tisti, ki ob storitvi kaznivega dejanja ni mogel razumeti pomena

svojega dejanja ali ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja zaradi trajne ali začasne duševne bolezni, začasnih duševnih motenj, duševne zaostalosti ali kakšne druge trajne in hude duševne motenosti ( čl. 16/1 KZ, podobno tudi v CP, čl. 136/1 OZ)

Actio libera in causa – dejanja, ki so svobodna ko odločamo, ne pa ko izvršujemo dejanja, ko si storilec z uporabo alkohola, mamil ali kako drugače povzroči neprištevnost, če je bila

19

Simona, UVP

pred tem glede kaznivega dejanja podana njegova krivda, ki jo zakon določa za to kaznivo dejanje (16/3 KZ), podobno tudi v OZ (136/2): Kdor povzroči škodo drugemu v stanju prehodne nerazsodnosti, je zanjo odgovoren, razen če dokaže, da ni po svoji krivdi prišel v takšno stanje.

Temeljni obliki krivde v KPo Naklep (čl. 17 KZ)

Direktni naklep (dolus directus) – kaznivo dejanje je storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti

Eventualni naklep (dolus eventuali) – če se je zavedal, da lahko zaradi njegovega dejanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da ta posledica nastane

o Malomarnost (čl. 18 KZ) Zavestna malomarnost (luxuria) – storilec se je zavedal, da lahko zaradi

njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa je lahkomiselno mislil, da ne bo nastala ali da jo bo lahko preprečil

Nezavestna malomarnost (negligentia) – če se ni zavedal, da lahko zaradi njegovega delovanja nastane prepovedana posledica, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnostih lastnostih tega moral in mogel zavedati

o V KZ mora biti kaznivo dejanje storjeno naklepno, odgovornost zaradi malomarnosti pride v poštev le tam, kjer je tako določeno

o Pri prekrških storilec odgovarja, če je prekršek storil iz malomarnosti ali z naklepom, pri določenih dejanjih je predvideno, da odgovarja le, če je ravnal naklepno

Krivdna odgovornost v CPo Naklep = kot v KP o Malomarnost ≠ kot v KP, enako kot v RP

Huda malomarnost (culpa lata) – kršiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se zahteva od povprečnega človeka

Lahka malomarnost (culpa levis) – kršiteljevo ravnanje odstopa od ravnanja, ki se pričakuje od posebno skrbnega in pazljivega človeka

V CP najdemo tudi pojem objektivne odgovornosti – odgovornost na škodo ne glede na krivdo

o Odgovornost za škodo od stvari ali dejavnosti, iz katerih izvira večja škodna nevarnost za okolico

o Odgovornost za ravnanje drugih (npr. starši-otrok, podjetje-delavec)o Odgovornost naj prevzame tisti, ki ima od nevarne dejavnosti ali stvari korist,

oziroma tisti, ki nadzira delovanje oseb za katerih ravnanje je objektivno odškodninsko odgovoren

Mladoletniki v KZo Otroci: 0-14 – kazensko neodgovorni, proti njim se ne smejo uporabiti kazenske

sankcijeo Mlajši mladoletniki: 14-16 – predvidene sankcije so le vzgojni ukrepi (ukor, navodila

in prepovedi, oddaja v vzgojni zavodo Starejši mladoletniki: 16-18 – vzgojni ukrepi + denarna kazen, mladoletniški zapored,

prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države

20

Simona, UVP

Mladoletniki v CPo 0-7 – ne odgovarja za povzročeno škodoo 7- 17 – ne odgovarja za povzročeno škodo, razen če se dokaže, da je bil pri

povzročitvi škode zmožen razsojatio Po 14 letu – izenačeni s polnoletnimi osebami

2.3. Pravna oseba

2.3.1. Pojem pravne osebe

Pravne osebe so določene družbene tvorbe, ki jim veljavni pravni red priznava, da imajo to kakovost

o Združenja ljudio Stvarni substrati, ki služijo določenemu namenu, ki omogoča, da ljudje opravljajo

najrazličnejše dejavnosti Družbena pogodba (podobno kot pri RP)

o Dve ali več oseb se zavežeta, da si bodo s skupnimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo

o Družba (societeta) ni pravna osebao Družbeniki odločajo skupno in enakopravnoo Stvar dogovora je delitev dela in poslovodstvao So samostojni pravni subjekti, družbeniki so le kot fizične osebeo V sodelovanju s 3. Osebo

Posredno zastopanje – v svojem imenu na račun družbenikov Neposredno zastopanje – v imenu družbenikov na njihov račun

Pravne osebe so umetno ustvarjeni pravni subjekti umetno zato, ker je šele takšno ali drugačno priznanje, da je določena družbena tvorba pravni subjekt, tisto dejanje, ki naravni tvorbi pripiše pravno kakovost, ki je prej ni imela

Končni nosilci vedenja in ravnanja so posamezniki, pravice in dolžnosti, ki jih ustvarijo in prevzamejo pa se pripišejo družbeni tvorbi kot pravni osebi

Zanika se ločenost med pravno osebo in njenimi člani spregled pravne osebnosti posledica spregleda je, da za obveznosti odgovarja tudi družbenik, če je storil eno izmed predvidenih pravnih kršitev

Nujne predpostavke pravne osebeo Osebna ali stvarna podlagao Namen delovanja mora biti pravno dopusteno Nujen je ustrezen organizacijski ustroj

Načini ustanovitve pravne osebeo Javni razglas – sistem objaveo Pristojni državni organ z ustreznim pravnim aktom ustanovi posamezno pravno

osebo o Vpis v sodni registero Z zakonom ali drugim aktom zakonodajnega telesa (npr. občina)o Ustanove: registracija, dovoljenje/odobritev

21

Simona, UVP

2.3.2 Vrste pravnih oseb

Korporacije ali združenja oseb (universitas personarum)o združenje se kot nova enota razločuje od svojih članovo člani združenja se lahko menjavajoo o obstoju in delovanju odločajo člani in organi v skladu s temeljnim korporativnim

pravnim aktomo temeljna podlaga so ljudjeo uprava je avtonomna lahko statusno preoblikuje korporacijo ali celo odloči o

prenehanju delovanja Ustanove (universitas rerum ali bonorum)

o Temeljna podlaga je premoženje, kateremu ustanovitveni akt določa nameno »na ustanovni način vezano premoženje«o Uprava je namensko podrejena, nima pristojnosti odločati o statusnih spremembah

in spremembi namena Pogosta je tudi delitev pravne osebe zasebnega prava in javnega prava Javnega prava:

o Tiste, ki imajo oblastna upravičenja in so pristojne izdajati javne naloge, javno dejavnost ali javno službo

o So v javnem interesuo Ustanavljajo se z zakonom ali drugim državnopravnim aktom Država, zavodi, javni zavodi, podjetja, premoženjski subjekti, občine

Zasebnega prava:o Dejavnost temelji na avtonomiji voljeo Uresničujejo zasebne intereseo Ustanavljajo se z ustreznimi zasebnopravnimi aktio Zadruge, gospodarske družbe, zasebni zavodi in ustanove

Vselej je mogoče, da pravna oseba zasebnega prava pridobi javno pooblastilo za opravljanje določenih nalog državne uprave

Vrste pravnih oseb, značilne za Slovenijo:o Krajevna združenja

Država Slovenija– hierarhično najvišja oblastna organizacija ljudi na določenem ozemlju, »pravna in socialna država«, ozemeljsko »enotna in nedeljiva«, zagotavlja lokalno samoupravo

Občine – temeljna enota lokalne samouprave, naselje ali več naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev

Pokrajine – jih še nimamo, a je ustavno dopustno, da se ustanovijo z zakonom opravlja zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve regionalnega pomena

Politične stranke in društva

o Zavodi, gospodarska združenja in zadruge Zavodi – ustanavljajo se za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja,

znanosti, kulture, športa … ali drugih dejavnosti, katerih cilj opravljanja ni pridobivanje dobička, praviloma osebe javnega prava

22

Simona, UVP

Javni zavodi – opravljajo javne službe in njim podobne javne dejavnosti (klinični center, …)

Gospodarska skupnost – na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnosti kot svojo izključno dejavnost, praviloma zasebnopravni subjekti: doo, komanditne družbe, dd, dnd

Gospodarske javne družbe – materialne javne dobrine, ki so v javnem interesu in jih ni mogoče uresničevati na trgu (komunala, energetika, …)

Zadruge – organizacije c naprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov, predvsem javno pravo

o Ustanove Bistveno je premoženje, ki ima trajen in pravno dopustni namen Od namena je odvisno ali gre za zasebno ali javno ustanovo ≠ osebo javnega

prava, osebo zasebnega prava Ustanova je ustanova javnega prava, če sta ustanovitelj in ustavitveni akt

javnopravne narave; oseba z javnim namenom, je še vedno pravna oseba zasebnega prava

Ustanova zasebnega prava je, če je njej ustanovitelj posameznik ali civilna pravna oseba in ja bila sama ustanova tudi ustanovljena z zasebnopravnim poslom

2.3.3. Sposobnost pravnih oseb

Ožja, omejena s tem, da ne morejo imeti vseh pravic in dolžnosti, ki temeljijo na človekovih naravnih lastnostih

Omejena na dejavnost, zaradi katerih so bile ustanovljene in so pravno priznane Smejo opravljati tudi druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti,

ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti Veljavni so tudi tisti pravni posli s tretjo osebo, ki presegajo pooblastila v registru vpisane

dejavnosti, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev Dovoljeno jim je le, kar je predvideno kot njihova pristojnost oziroma kot njihovo delovno

področje Delovno področje je omejeno glede na

o Vsebino zadev – stvarna pristojnosto Ustrezno ozemlje – krajevna pristojnosto Pravni naslovljenci – osebna pristojnost

Imajo organizacijski ustroj, ki deluje v imenu pravne osebe in na njen račun poslovno sposobni v njenih mejah

Odgovore za pravne kršitve. Gre za ravnanje fizične osebe, ki nastopa kot organ pravne osebe ali njen delavec.

23

Simona, UVP

2.3.4. Nekatera odprta vprašanja

Teorija fikcije - pravna oseba ni resničen pojav, ker je nosilec pravic in dolžnosti lahko samo človek

o Jehringova teorija interesa Gradi na pravici, ki je pravno zavarovan interes in na pravnih razmerjih, ki so

le med posamezniki, kot resničnimi subjekti pravna oseba ne more imeti interesov in si zastavljati ciljev, je le posredovalna oblika

Je abstrakcija, umetna celota ljudi, ki nato kot taka na zunaj nastopa kot pravni subjekt

o Teorije namenskega premoženja, kolektivne lastnine in službe Pravna oseba je pravni pripomoček, s katerim se ustvari pravna osebnost Pravna oseba je premoženje, ki ji pripada, bodisi oznaka, ki jo uporabljamo za

poseben režim kolektivnega premoženja ali tehnično sredstvo, s katerim zajamemo službena ali druga razmerja v socialnem organizmu

o Kelsen Pravni subjekt je kot celota le pravni pojav, so samo pravila, ki jih pripisujemo

določenemu zbirnemu središču Pravni subjekt je personifikacija zdaj širše, zdaj ožje celote pravnih pravil, te

celote so pravno enovite in se kot sistematične enote pravnih pravil izražajo v podobi ene osebe

Teorije o realnosti pravnih oseb o Gierkejeva organska teorija

Pravna oseba je resnična Je socialni organizem, živo bitje, ki je zmožno hoteti in delati Je pravno priznana sposobnost združenja ljudi, da je subjekt pravic in

dolžnosti kot enovita celota in ne le skupek posameznikov Pavčnik

o Narava pravnih oseb je razpeta med življenjsko resničnost , ki pravne osebe potrebuje in človekovo vrednostno odločitev, da se jim ta kakovost tudi prizna

o Priznanje je umetno, ker ustvarja novo pravno kakovosto Je pa vseeno izraz resničnih interesov in potreb, ki pravno osebnost pogojujejo

3. Pravica3.1. Pravica

Osrednja prvina pravice je, da subjekt ravna na določen način Ta možnost je vsebovana v abstraktni in splošni pravni normi (abstraktno upravičenje) Pravo dodeljuje takšna upravičena zato, da subjekti v njihovem okviru zadovoljijo

najrazličnejše lastne interese (morajo biti v skladu s funkcijo prava v posamezni družbi) Abstraktno upravičenje vsebuje opis dovoljenega vedenja in ravnanja. Interes vsebinsko konkretizira upravičenje Interes je cilj pravice, cilj je dosežen, če ga spremlja ustrezno vedenje in ravnanje z

objektom/glede na objekt

24

Simona, UVP

Absolutne pravice – subjekt je upravičen z objektom na določen način ravnati in terjati od drugih, naj ne posegajo v njegov krog delovanja – usmerjene proti vsakomur

Relativne pravice – učinkujejo inter partes, subjekt je upravičen, da glede na objekt zahteva od drugega določeno storitev, opustitev ali dopustitev objekt omogoča nosilcu pravice zadovoljiti določen interes

Abstraktno upravičenje je dano na voljo konkretnemu subjektu prava Interes, ki ga izraža abstraktno upravičenje je tipičen interes tipičnega subjekta Pravna teža pravic je odvisna od tega, v katerem pravne aktu so pravno oblikovane

o Tiste, ki so določene z ustavo so hierarhično višje od tistih, ki so določene z zakonomo Ustavno določene pravice do temeljne človekove pravice

Omejujejo državna oblast Določajo meje v katerih se državna oblast lahko giblje So pravno zavarovana temeljna upravičenja v razmerju do države in njenih

organov kot tudi v razmerju do drugih posameznikov in pravnih subjektov

3.2. Abstraktna pravica

Sestoji iz enega ali več upravičenj Temeljno upravičenje, ki omogoča, da subjekt zadovoljuje določen interes, vselej spremlja še

ustrezno pravovarstveno upravičenjeo Gre za pravovarstveni zahteveko Vsebuje možnost, da bo uporabljena sankcija, če zavezanec ne bo ravnal v skladu z

obveznostjoo Aktivira se ob kršitvi temeljnega upravičenjao Uveljavlja se z tožbo, opominom, pobotanjem …o Možna je tudi državna intervencija

Posredno varstvo – posredovanje na predlog subjekta, ki mu je bila kršena pravica

Neposredno varstvo – posredovanje po uradni dolžnosti, pri pomembnih pravicah; lahko je tudi pogojno, državni organi so nosilci varstva, a je vseeno potreben predlog

Za pojem pravice je poglavitno, da je pravno varstvo zagotovljeno Temeljno upravičenje ni zavarovano, če gre za »refleks pravne norme«-upravičenje imamo,

nimamo pa na voljo pravnega zahtevka

3.3. Konkretna pravica

Temelji na abstraktni, ki je vsebovana v splošni in abstraktni pravni normi in vsebuje možnost ravnanja v konkretnem pravnem razmerju

Možnost ravnanja pomeni konkretizacijo abstraktnega upravičenja Konkretno upravičenje lahko nastane

o Ob stiku pravnega dejstva z normo, tako da abstraktna upravičenja uporabljamo neposredno

o Tako da abstraktna upravičenja naprej individualiziramo in konkretiziramo Je voljne narave – možnost pozitivne ali negativne izbire

25

Simona, UVP

o Pozitivna izbira – konkretizacija in uresničitev abstraktnega upravičenja (aktivna pravica)

o Pogostejša je tam, kjer je pravo prožnejše (večji nabor, več nians)o Negativna izbira – subjekt ostane pasiven, saj se njegov interes ne pokriva s tipičnim.

(pasivna pravica).

3.4. Teorije o naravi pravice

Teorija volje o Osredotoča se na sestavljenost pravice iz voljne moči in voljne oblasti, ki ju

objektivno pravo zagotavlja subjektu pravao Windscheid

Dve pojmovni obliki pravice V 1. primeru je pravica subjektovo upravičenje, da od drugega terja

določeno vedenje Sam odloča o tem, ali bo pravno pravilo udejanjil je nosilec volje,

saj sam odloča o uresničitvi pravnega pravila kot dela objektivnega prava, v tem obsegu se objektivno pravo odreka svoji moči pravno pravilo postane subjektova pravica

V 2. Primeru gre za voljno oblast, ki ustvarja pravne položaje Od pravnega subjekta je odvisno tako to, ali bo nastala posledica iz

prve skupine, kakor tudi to, ali bo prišlo do spremembe in prenehanja pravic, ki obstajajo

Teorija interesa o Jhering

Pravice so tu, da se z njimi varujejo življenjski interesi in potrebe Pravica je pravno zavarovan interes Interes je bistvena sestavina pravice in izraža njen praktični cilj, pravno

varstvo je le formalna prvina in varstveni ovoj Volja subjekta je pomembna, ko uresničuje posamezna upravičenja, takrat ko

si subjekt določa smer uživanja pravice in takrat, ko je pravica kršena in je potrebno sprožiti pravovarstveni zahtevek

Interesno – voljna teorija o Narava pravice temelji na soodvisnosti volje in interesao Jellinek

Pravica je pravno priznana in zavarovana moč volje, ki je usmerjena k določeni dobrini ali interesu

o Lukičo Abstraktna pravica se nanaša na tipičen interes, ki se nanaša na tipičnega pravnega

subjekta in na tipičen dejanski stano Če se tipični interesi ujemajo z interesi pravnega subjekta, bodo abstraktno

upravičenje konkretizirali in udejanjili aktivna izbirao Če jim tipični interesi ne ustrezajo, ker preko njih ne morejo uresničevati lastnih

pasivna izbira

26

Simona, UVP

4. Dolžnostno upravičenje O njemu govorimo, ko abstraktno upravičenje ne omogoča pasivne izbire Subjekt je pri izvrševanju vezan še na širše družbene interese in zato lastne uresničuje le

toliko, kolikor so v skladu z namenom in interesno vezanostjo posameznih upravičenj Npr: roditeljska pravica, lastninska pravica

5. Pravna dolžnost5.1. Pravna dolžnost

Je sestavina pravnega razmerja in ustreza določenemu nasprotnemu vedenju in ravnanju Zanjo obstaja v naprej predvidena pravna sankcija Ima dve prvini

o Dolžnost/obveznost določenega načina delovanjao Sankcijo, ki nastopi, če obveznost ni bila udejanjena, ali pa je bila kako drugače

kršena Pravni subjekt je pravno odgovoren pogoj za pravno dolžnost So izraz normativnih zakonitosti in normativnega pripisovanja Nanašajo se na zunanje vedenje in ravnanje pravnih subjektov Morale obveznosti

o Avtonomno sprejeteo Obveznosti do samega sebeo Obkrožajo pravne obveznosti in jih moralno vrednotijo

5.2. Abstraktna in konkretna pravna dolžnost

Abstraktna dolžnost je sestavina splošnega in abstraktnega pravnega pravila Konkretna dolžnost se oblikuje na temelju abstraktne v konkretnem družbenem razmerju Uresničitev dolžnosti je vselej v interesu druge osebe Redko tudi v interesu zavezanca (cepitev) Če zakonodajalec uporabi besedo »pravica« to ni nujno dejanska pravica, lahko je tudi pravna

dolžnost ali upravičenje

5.3. Korelativnost (soodvisnost) pravic in pravnih dolžnosti

A-jevo upravičenje, predpostavlja B-jevo dolžnost Enostranska obveznost – upravičenje enega, je dolžnost drugega Dvostranska obveznost – obe stranki sta subjekta upravičenj in dolžnosti

6. Zloraba pravice Načini izvrševanja pravice

o V pravno dovoljenih mejah – zakonito izvrševanje praviceo Kršitev prava – pravna kršitevo Izhaja iz abstraktnega upravičenja, a ga izvršuje tako, da posega v pravico, ki pripada

drugemu – zloraba pravice

27

Simona, UVP

Starejše teorije so temeljile na Qui suo iure utitur, neminem laedit (Kdor izvršuje svojo pravico, nikogar ne prizadene) in so zanikale možnost kršitve pravice.

Subjektivna teorija – pravico izrabi tisti, ki ravna krivdno in zato drugemu nastane škodao Danes ne moremo soglašati, saj povzročitev škode, ne more biti cilj pravice

Objektivne teorije o vsaka pravica ima svoj določen cilj in socialno funkcijoo Cilj pravice je tisti, ki opredeljuje, kako naj bo ravnanje nosilca usmerjenoo Posameznik odgovarja tudi, ko izvaja pravido »nepravilno« (neskladno z njenim

ciljem) 3 prvine zlorabe pravice

o Izhajanje iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, katerega meje so presežene

o Konflikt dveh pravic – ena je izvrševana tako, da delno ali v celoti onemogoča drugoo Kdaj in zakaj je bila določena pravica zlorabljena

Nosilec je dolžan pravico izvrševati tako, da njegovo ravnanje ne presega meje, ki v kvalitativno enakem obsegu tudi drugemu dopušča aktivirati njemu pripadajočo pravico

Dolžnosti pristojnega organa, če pride do zlorabeo Omejitev prekoračene pravice in odreditev vzpostavitve prejšnjega stanjao Zavrnitev zahteve za pravno varstvoo Neupoštevanje ravnanj, ki presegajo upravičenje

7. Predmet pravnega razmerja Vse tiste dobrine, glede katerih so pravni subjekti v medsebojnih pravnih razmerjih in imajo v

zvezi z njimi ustrezne pravice in pravne dolžnosti Pravne dobrine so lahko tudi same pravice in pravne dolžnosti, če so po svoji naravi takšne,

da smejo biti predmet pravnega prometa Različna delitev pravnih dobrin

o Naravne materialne dobrine – dobrine, ki so sad človekovega delao Materialne dobrine – duhovne dobrine( tudi vrednote)

28

Simona, UVP

5. POGLAVJE – Normativni pravni viri

1. Pojmovno pojasnilo: normativni pravni akt kot pojmovno dejstvo Pravna dejstva povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v družbenih razmerjih Pravne spremembe, so odvisne od dejstev, ki jim zaradi njihove narave pripisujemo ustrezne

pravne posledice pravna dejstva V širšem pogledu k normativnim aktom sodijo tudi predloge, da je treba izdati ustrezne

normativne akte

2. Normativni pravni akti NPA je izjavno dejanje enega ali več pravnih subjektov, s katerim se deloma ali v celoti ustvari

pravno pravilo Splošni pravni akt vsebuje eno ali več splošnih pravil Posamični pravni akt vsebuje posamična in konkretna pravna pravila Izjavno dejanje je voljno dejanje enega ali več pravnih subjektov »socialna volja« je volja normativnih aktov, ki so jih sprejeli večosebni državni organi

izjavno dejanje je sad volje ljudi, ki so oblikovali pravni akt in ga sprejeli po določenem večinskem načelu predmet razumevanja je izjavno dejanje kot osamosvojena izjava, ki s sprejemom zaživi svoje lastno življenje

Pomen določamo glede na hoteno voljo ali pa vsaj glede na voljo, za katero domnevamo, da je bila hotena (oporoka iščemo pravi oporočiteljev namen)

Primeri ko hotena volja ni ustrezno vsebinsko izražena o Zakon – sprememba ni mogoča, saj pravni akt velja kot osamosvojeno besedilo

možna je le avtentična razlaga, ki je preoblikovanje zakona, ki ima vse značilnosti novega pravnega besedila

o Oblastni posamični akti – možni le popravki očitnih računskih in pisnih napak, sicer pa spreminjanje ni mogoče

o OZ daje prednost hoteni volji, ko ta ni ustrezno izražena zaradi grožnje, prevare ali tega, ker je stranka v opravičljivi zmoti razveljavitev pogodbe & neupoštevanje izjav, ki ne izpričujejo hotene volje

3. Sestavine normativnega pravnega akta3.1. Uvod

Oblikovne sestavine povedo:o Da pristojni organ sprejme ali izda pravni akto Da to stori v predvidenem postopkuo Da je pravni akt izjavljen z ustreznim izraznim sredstvom, ki je v naprej pravno

predvideno

3.2. vsebina NPA. Splošni in posamični pravni akt.

NPA je spoznaven navzven kot ustrezna izjava volje, katere pomen so pravna pravila Splošni pravni akti so nosilci splošnih in abstraktnih pravnih pravil

29

Simona, UVP

Posamični pravni akti pa splošna in abstraktna pravna pravila konkretizirajo in individualizirajo

Tipični splošni pravni akti:o Ustavao Zakonio Podzakonski aktio Uredbeo Avtonomni pravni akti

Statuti Drugi splošni pravni akti pravnih oseb Kolektivne pogodbe

Oblastni pravni akti = upravni in sodni akti Zasebni posamični pravni akti = enostranski in dvostranski pravni posli Tudi v splošnih pravnih aktih so lahko posamična in konkretna pravna pravila in obratno Od tega ali je pravni akt splošen ali posamičen je odvisno, kdo je nosilec pravnega varstva Značilno za splošne akte je, da njihova vsebina zadeva širši krog individualno nedoločenih

naslovnikov, ki se lahko pojavijo v zamišljenem tipičnem razmerju Posamični pravni akti se nanašajo na določeno pravno osebo in posamično razmerje O pravnosti posamičnih pravnih aktov odločajo sodišča in upravni organi

3.3 Oblika normativnega pravnega akta

3.3.1. Pristojnost za sprejemanje normativnih pravnih aktov

NPA lahko izdajajo le tisti, ki so za to pristojni Določitev pristojnosti omogoča, da je pravni red vsebinsko usklajena celota V naravni pravnega reda je, da ustavo sprejema le en državni organ Naloga zakonodajalca je določiti, kdo so še drugi pravodajni organi Število normodajnih organov je v obratnem sorazmerju s pomembnostjo in težo, ki jo

posamezni pravni akt imao Pomembnejša kot je materija urejanja, manj je subjektov, ki imajo takšen pravni akt

pristojnost sprejematio Ustavo in zakon le državni zboro Zasebni posamični pravni akti vse poslovno sposobne fizične in pravne osebe

Oblastni pravni akti so splošni in posamični akti, ki jih izdajajo državni organi, uveljavljajo splošne in javne družbene interese

Neoblastni akti – interesi samih pravodajnih subjektovo Družbeni pravni akti – pristojnost družbenih organov in organizacijo Zasebni pravni akti – akti fizičnih oseb kot navadnih pravnih subjektov

Če pravni akt izda kdor ni pristojen za njegovo izdajanje, ne more postati pravni akt akt ni neobstoječ, ampak gre za pravni akt, ki to kakovost ohrani vse do takrat, ko ga ne razveljavimo v ustreznem pritožbenem ali drugem pravnem postopku

Če višji organ poseže v prisojnost nižjega, je akt pravno veljaven, če ima višji pristojnost, ki vključuje tudi pristojnost nižjega

30

Simona, UVP

3.3.2 Postopek za sprejemanje normativnih pravnih aktov

Smisel postopka je, da se opravijo vsa tista postopkovna dejanja, ki so potrebna za to, da je vsebina normativnega akta kar najbolj dognana in pravnotehnično izbrušena

Postopek je toliko zahtevnejši, kolikor pomembnejša je materija urejanja (tudi bolj kvalificirane večine za sprejem)

Najpomembnejši postopki, v katerih nastajajo oblastni posamični akti so vsi sodni in upravni postopki, v katerih pristojni organi določijo, kako naj bodo posamezne sodne zadeve rešene in kakšne pravice in dolžnosti naj imajo pravni subjekti v upravnih stvareh

Neoblastni pravni akti – nefomalizirani postopki, prepuščeni volji zainteresiranih stranko Izjeme: nepremičnine, ustanavljanje gospodarskih družb, …

Določenost postopkov je nujna, saj prispeva k temu, da je nastajanje pravnih pravil demokratično in legitimno

Civilnopravna teorija:o Nebistvene kršitve

Ne morejo nikoli vplivati na vsebino in pravilnost pravnega aktao Bistvene kršitve

Relativne pravne kršitve - bistvene so zato, ker vplivajo ali bi mogle vplivati na zakonitost in vsebinsko pravilnost pravnega akta

Absolutne pravne kršitve – so predpisane z zakonom, temeljijo na predpostavki, da njihova kršitev povzroči nezakonitost in vsebinsko nepravilnost pravnega akta dokazovanje ni potrebno

Bistvena je vsaka kršitev, ki očitno vpliva na vsebino splošnega pravnega akta, če kršitve ne bi bilo, bi bila vsebina splošnega pravnega akta drugačna

Vprašanje, ali se kot kršitev upoštevajo tudi sila, grožnja in drugi pritiski, je stvar ustavosodne presoje

3.3.3. Zunanje izrazno sredstvo normativnega pravnega akta

Splošni pravni akti morajo biti izraženi v pisni obliki in javno na tak način, da so dostopni vsem tistim, katerih vedenje in ravnanje urejajo

Državni predpisi se objavljajo v uradnem listu Predpisi lokalnih skupnosti se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga te same določijo Tudi sodbe sodišč morajo biti izdane pisno

o Izjema mandatni postopek – policist ti na kraju prekrška izroči plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba

Zasebni pravni akti – dovolj je že ustna izjava ali sutrezni ustni sporazum Če so to pomembnejša razmerja je zunanja oblika aktov pisna, včasih so nujne še priče

(oporoka) ali uradne osebeo Pisna oblika se zahteva za

Oporoke Promet s nepremičninami Notarske zapise Tožbe

31

Simona, UVP

Druga pravna sredstva v sodnem in upravnem postopku Smisel zunanjega urejanja je, da je vsebina pravnega akta pravno utrjena in navzven

spoznavna Objava splošnega pravnega akta je pogoj za začetek njegove veljavnosti Če je predpisana pisna oblika, je ta pogoj za začetek veljavnosti akta

3.4. Materialno in formalno pojmovanje normativnega pravnega akta

Materialni pomen besede – vsebina in narava pravnih pravil Formalno pojmovanje – oblikovne sestavine Formalno ˃ materialno

4. Veljavnost splošnih pravnih aktov4.1. Uvod

Normativni pravni akti veljajo:o na določenem prostoru – krajevna veljavnosto za pravne subjekte, na katere so naslovljeni – personalna veljavnosto v določenem času – časovna veljavnost

Veljavnost prispeva k pravni utrjenosti, k pravni predvidljivosti, pravni varnosti …

4.2. Krajevna veljavnost splošnih pravnih aktov

Oblast države se razteza na njenem teritoriju in se nanaša na ljudi, ki so na državnem ozemlju Splošni pravni akti zavezujejo vse, ki se nahajajo na njenem ozemlju Pristojnost centralnih organov se razteza na celotno državno ozemlje Pravne predpise je mogoče sankcionirati le na ozemlju države, ki jih je izdala

o Osebe pridejo na ozemlje državeo Osebe so državi izročene

Kolizije – na območju določene države nastane pravno razmerje s tujo prvino vprašanje uporabe prava

o Mednarodno zasebno pravo v resnici nacionalno pravo, saj ga sprejema vsaka država zase in sama določa, kako se bodo na njenem ozemlju reševala razmerja z mednarodno sestavino

o Pravo ozemlja, kjer je nepremičnina (vprašanje nepremičnin)o Pravo države, katere državljan je bil zapustnik (dedovanje) ob smrti

4.3. Personalna (osebna) veljavnost SPA

SPA veljajo za vse, ki so na ozemlju države ali delu tega ozemlja in jih zajame tipski znak, s katerim je označen pravni naslovljenec (državljan, vsakdo, …)

Pri določenih primerih SPA je osebnostno merilo bolj poudarjeno – statuti, kolektivne pogodbe, SPA, ki se nanašajo na posebne kategorije pravnih subjektov (študenti, …)

Osebna vez je osrednja

32

Simona, UVP

4.4. Časovna veljava SPA

4.4.1. Začetek veljavnosti SPA

SPA imajo obvezno pravno moč le v določenem obdobju Biti morajo objavljeni preden začnejo veljati Vacatio legis – čas, ki poteče od objave PA do trenutka, ko PA dobi obvezno moč

o čas za seznanitev pravnih naslovljencev z vsebino pravnega aktao dolžnost pristojnih upravnih organov da izdajo ustrezne izvedbene predpiseo priprava drugih organizacijskih del in priprav, ki so potrebni za to, da je SPA mogoče

udejanjiti državni predpisi uradni list predpisi lokalnih skupnosti glasilo, ki ga določijo same obveznost ustrezne objave je potreba tudi za SPA drugih pravnih oseb – podjetja, zavodi,

organizacije ustrezna objava pomeni, da morajo biti SPA v času vakacijskega roka dostopni vsem tistim,

katerih vedenje in ravnanje urejajo vprašanje objave mora biti urejeno v temeljnem pravnem aktu posameznik normodajnih

subjektov Uradni list RS

o Elektronska in tiskana izdajao Dan izida je dan, ko je številka UL dana v prometo Dan more biti točno označen tako na tiskani kot el oblikio Če se dneva razlikujeta, se kot začetek vakacijskega roka, šteje datum na el. Obliki

Predpisi začnejo veljati 15. Dan po objavio Daljša doba – zahtevnejši predpisi, daljše priprave …o Krajša doba – da ne pride do izigravanj namena predpisa, če je nujno, da predpis tako

hitro začne veljati; krajši rok možen tudi za avtonomne pravne akte, kjer se naslovljenci z aktom seznanijo hitreje

4.4.2. Konec veljavnosti SPA

Najenostavneje če sam splošni akt pove, kdaj se izteka njegova veljavnost Najpogosteje preneha akt veljati v trenutku, ki ga označi kasnejši (mlajši) pravni akt, s katerim

je ustrezno področje na novo pravno urejeno, spremenjeno ali dopolnjeno. Načela glede veljavnosti:

o Argument avtoritete: Lex superior derogat legi inferiori – višji splošni pravni akt razveljavi nižjega

o Časovni argument: Lex posterior derogat legi prori –mlajši splošni pravni akt razveljavi starejšega

o Argument specialnosti (v povezavi s časovnim): Lex specialis posterior derogat legi generali priori – Mlajši specialni razveljavlja starejšega splošnega

Izrecna derogacijska klavzula – v prehodnih in končnih določbah SPA je točno navedeno, kateri nižji in starejši SPA prenehajo veljati in v kakšnem obsegu

33

Simona, UVP

Splošna derogacijska klavzula –v prehodnih in končnih določbah je rečeno, da prenehajo veljati vsi tisti predpisi, ki so v nasprotju z novim SPA (niso pa našteti)

Derogacijska klavzula je sad razmisleka, kako naj se SPA spreminjajo v času in prostoru, kako naj vplivajo drug na drugega in kako naj si sledijo

Pomembno vprašanje je, ali mlajši splošni zakon razveljavlja starejšega specialnega o IZHODIŠČE ZAKONODAJALCA

Novi zakon se nanaša le na subjekte, ki splošnega zakona še nimajo, ali pa ga je treba dopolniti in spremeniti

Ne posega v ureditev, ki že velja za posamezna specialna področja oz. za ožje kategorije

Lex generalis posterior non derogat legi speciali priori Derogacija – mlajši (višji) delno razveljavi starejšega (nižjega) Abrogacija – mlajši (višji) popolnoma razveljavi starejšega (nižjega) Razveljavitev učinkuje od sedaj, razveljavlja starejšega od dne, ko je novi začel veljati Odprava učinkuje tudi za nazaj, za čas ko je bil pravni akt že v veljavi smisel je odprava

pravnih posledic, ki jih je pravni akt povzročil Zakoni se razveljavijo Ostali splošni pravni akti pa razveljavijo ali odpravijo Konec veljavnosti SPA je tudi takrat, ko izgine predmet urejanja Cessante ratione legis,

cessat ipsa lex (Če ugasne bistvo zakona, ugasne tudi zakon.) Obstaja tudi možnost, da se oblikuje nasprotni običaj

o Če ga sprejmejo tudi pristojni organi, se po njem ravnajo in ga s tem sankcionirajo postane pravno učinkovit

4.4.3. Retroaktivna veljava SPA

Smisel SPA je, da v naprej povedo, kako naj se pravni subjekti vedejo in ravnajo v takšnih ali drugačnih okoliščinah, če bodo te okoliščine tudi v resnici nastale pogoj za pravno predvidljivost in pravno zanesljivost

Kdaj je retroaktivnost dopustnao Posamezne zakonske določbeo Javna koristo Ne sme posegati v že pridobljene pravice

Kot že pridobljene pravice se štejejo tiste, ki so konkretizirane in individualizirane v posamičnih pravnih aktih

Če abstraktno predvidena pravica še ni normativno konkretizirana kot pravno zavarovano upravičenje, ne gre za pridobljeno pravico

Neprava retroaktivnost – zoženje pravic, stopnjevanje obveznosti za naprej Kazniva dejanja se ugotavljajo po zakonu, veljavnem v času storitve kaznivega dejanja, razen

če je mlajši zakon milejši Tudi avtentična razlaga je lahko retroaktivna, saj se ji priznava moč akta, ki ga interpretatira

5. Hiearhija pravnih aktov5.1. Narava hierarhije in njena zgradba

Odnosi nadrejenosti, podrejenosti ali prirejenosti

34

Simona, UVP

Najprej morajo biti urejeni SPA Skladnost pomeni, da se mora nižji akt gibati v mejah, ki mu jih je vsebinsko zarisal višji Višja stopnja tudi opredeljuje normodajalca na nižji Deloma določa tudi postopek in predpisuje zunanjo materialno spoznavno sestavino Najmanj kar mora višja stopnja narediti je to, da predvidi, kdo naj jo izpeljuje na nižji stopnji Usklajeni morajo biti tudi SPA, ki urejajo družbena razmerja na isti stopnji (argument

avtoritete, časa nastanka predpisa in specialnosti)) ključen je argument avtoritete Lestvica

1. Pravni red EU2. Ustava3. Splošno veljavna načela mednarodnega prava in veljavne pogodbe, ki jih je ratificiral

državni zbor4. Zakon (tudi poslovnik DZ)5. Druge ratificirane mednarodne pogodbe6. Podzakonski predpisi in drugi splošni pravni akti, predpisi lokalnih skupnosti7. Predpisi izdani za izvrševanje javnih pooblastil

Sodniki so neodvisni in odločajo na podlagi zakona in ustave

5.2. Odnos do pravnega reda EU

Za mednarodne pogodbe je nujna ratifikacija, ki jo opravi DZ, razen če ni za ratifikacijo izrecno pooblaščena vlada

Z ratifikacijo je mednarodna pogodba prenesena v notranjepravni red in postane njegov sestavni del

Ratifikacija ni potrebna pri SPA, ki jih sprejemajo organi EU Načelo prvenstva (načelo supremacije ali primarnosti) – značilnost SPA EU, da prevladajo nad

notranjepravnimi redi držav članic o Pravni red EU je višji kot pravni red članico Pravna pravila EU imajo prednost pred katerimkoli pravilom države članiceo Prvenstvo ne pomeni, da je potrebno nasprotujoče pravilo razveljaviti, prepovedana

je le njegova uporabao Pravni red članic ne sme onemogočiti uporabe pravnega reda EU

35

Simona, UVP

6. POGLAVJE – Pravni viri

1. Pravni viri Teorija stopnjevitosti prava – pravo si samo določa lastno ustvarjanje

o Samo predvideva, kako naj nastajajo njegovi delio Predvideva kako naj bodo ti deli usklajeni

Višja stopnja določa subjekte in postopek, v katerem naj pristojni organ ustvari nižjo

V večjem ali manjšem obsegu zarisuje tudi vsebino, na katero je nižja stopnja vezana

o Vsi akti so zato hkrati akti ustvarjanja in uporabljanja (izjema sta najvišje in najnižje pravno pravilo) vsa ostala imajo dvojno vlogo

o Nižja stopnja vselej normativno konkretizira višjo Nižja je soodvisna tudi od družbene resničnosti in njene kulturnocivilizacijske

izoblikovanosti Nanaša se na celotno pravno resničnost (in ne le na normativno zgradbo

prava, na katero se osredotoča teorija stopnjevitosti) Pravni viri so dinamični in statični hkrati

o Dinamični – soodvisni od družbene dejanskosti in njene spreminjajoče se naravao Statični – imajo normativni okvir, ki je vsaj relativno trajno določen

Pravni viri so obvezne in v naprej določene oblike, v katerih nastajajo pravna pravila, ki so splošna in abstraktna formalni (sekundarni) pravni viri

o Ko začnejo veljati postanejo statična sestavina stopnjevitosti prava Materialni (primarni) formalni viri se osredotočajo na dinamično stran stopnjevitosti prava

o Z njimi opozarjamo na zgodovinski, družbeni, ekonomski kontekst in sestavine, ki pogojujejo in soodločajo, katera družbena razmerja naj bodo pravno urejena in kakšna naj bo vsebina formalnih pravnih virov

Spoznavni pravni viri – dokumenti, gradiva … s katerimi spoznavamo formalne pravne vire in njihovo zgradbo

Za pravno urejanje je nujno, da je osmišljeno in domišljeno (pravna tehnika, urejevalne značilnosti in posebnosti posameznih pravnih virov in razmerja med njimi)

2. Predmet pravnega urejanja So samo družbena razmerja, ki jih je mogoče urejati in imajo lastnosti zaradi katerih morajo

biti pravno urejena Zunanje vedenje in ravnanje Razmerja, ki morajo biti urejena

o Razmerja, ki so toliko interesno konfliktna, da njihovo neurejanje ogroža temeljne človekove dobrine in onemogoča nemoten potek temeljnih družbenih dejavnosti

o Razmerja, ki potrebujejo pravno utrjenost, ker morajo biti pravice in dolžnosti pravnih subjektov zanesljive, predvidljive in določno opredeljene (nepotek temeljnih dejavnosti, možnost nastanka konflikta interesov)

36

Simona, UVP

Povečuje se obseg področij, ki so pravno urejena razvoj tehnike in povečana zapletenost družbenega življenja

Programske pravne norme – vprašanje ali jih lahko štejemo kot formalne pravne vireo Predvidevajo cilj, ki ni uresničljiv v danih družbenih razmerah negativen vpliv na

pravno varnost, saj je pravna norma neučinkovitao Formalni pravni viri naj bodo uresničljivi

Verovanje v vsemogočnost pravao Postavodajalec mora znati ugotoviti, v čem je normativna moč dejanskega katera

družbena razmerja morajo biti urejena s formalnimi pravnimi viri

3. Vrste formalnih pravnih virov. »Spontano« in organizirano nastajanje formalnih pravnih virov

3 načini nastajanja:o Državni organ neposredno oblikuje ustrezni formalni pravni viro Državni organ obravnava konkretne zadeve in odločitve v teh primerih imajo učinek

značilen za splošna in abstraktna pravna pravila (sodba kot pravni vir)o Vsebino formalnega pravnega vira določijo subjekti – kakovost pravnih virov dobijo,

ko dobijo ustrezno državno sankcijo Načrtno oblikovana vsebina pravnega pravila organizirano nastajanje formalnih pravnih

virov Spontano in neorganizirano nastajanje pravnih virov spontano nastajanje formalnih

pravnih virov

4. Organizirano nastjajanje FPV (formalnih pravnih virov)4.1. Ustava kot FPV

4.1.1. Pojem ustave in zakona

Ustava v formalnem pomenu je izhodiščni pravni akt akt z najvišjo stopnjo pravne veljave Minimalne vsebina je vsaj to, da predvidi, kdo je organ, ki naj sprejema zakone Hierarhično nadrejena zakonu (določa kdo jih sprejema) Od zakona se razločuje po tem, kdo jo sprejema, spreminja in razveljavlja

o Sprejema jo posebna ustavodajna skupščina, ki je posebej izvoljenao Sprejema jo lahko tudi redno zakonodajno telo, vendar je ustavodajni postopek bolj

kvalificiran Če postopek NI bolj kvalificiran govorimo o gibki ustavi, ki je formalnopravno

izenačena z navadnimi zakoni, s katerimi jo je mogoče tudi spreminjati Ustava v materialnem pomenu – tvarina, ki ima ustavni pomen Materia constitutionis/razpoznavni znak ustave v materialnem pomenu

o Državno pravno pojmovanje – ločuje med pravili, ki se nanašajo na državno organizacijo in pravili, ki jih izdaja že organizirana vrhovna oblast v skladu s tem pojmovanjem je, da sodijo v ustavo le tisti predpisi, ki se osredotočajo na organizacijo vrhovne državne oblasti in ki hkrati opredeljujejo položaj posameznika do te oblasti

o Političnopravno pojmovanje – predmet ustavnega urejanja so politične institucije in razmerja, ki so med osrednjimi političnimi silami v državi naloga ustave je urejati

37

Simona, UVP

politične ustanove (splošna organizacija države, politične sistem, volitve, parlament …)

o Družbenoekonomsko pojmovanje – ustava mora urejati tudi vprašanje lastnine na proizvajalnih sredstvih, funksijo lastnine, družbenoekonomske pravice in druga poglavitna izhodišča, ki se nanašajo na družbenoekonomsko ureditev v državi močan vpliv na JUGO ustavo iz leta 1974

o Ustava kot »temeljna družbena listina« - ureja naj še samoupravne pravice in samoupravno organiziranost države

Ustava se v materialnem pomenu osredotoča na tisto, kar je logično in časovno nujno v vsakem pravnem redu minimum je določiti, kdo je postavodajni organ; da je ustavodajalec pristojen izdati ustavo in da je normativni akt, ki je izdan, ustava.

V materialnem pojmu ustave so vsebovana tudi stališča o tem, katera družbena razmerja naj ureja ustava v formalnem pomenu (stališča so pravno zavezujoča)

Ustava sama sebe opredeli kot ustavo ne izvira iz višje norme, ampak iz ovrednotenja dejanskosti in njegove normativne moči

Normativno izvira iz dejanskega in obratno dvojna pogojenost Ustava je temeljni akt, opredeljuje tvarino, ki je za določeno državo in družbo temeljnega

pomena Vsi drugi pravni viri morajo biti vsebinsko in formalno usklajeni z ustavo

Zakon pooseblja drugo stopnjo prava pravila so za stopnjo nižja od ustavnih (formalna lastnost prava)

Vprašanje vsebine zakonske tvarine

Ustavni zakon = sinonim za ustavo Ista stopnja veljave, razlikuje se po vsebini, ki jo ureja Od nje se loči tako, da ustavo le delno ureja ali jo spreminja Ustavo lahko spreminjamo tudi z amandmaji – navezujejo se na posamezne dele ustave, ta

pa še vedno ohranja svojo prvotno zgradboo Vprašanje preglednosti

4.1.2. Predmet pravnega urejanja kot merilo razločevanja med ustavo in zakonom

Določanje materialnega pojma ustave in zakonao Povezava z določenimi družbenimi razmerji

Pomanjkljivost je, da se ne da določno predvideti, katera družbena razmerja naj pravni viri urejajo in kako

Predmet pravnega urejanja se zato da določiti le glede na notranje značilnosti in lastnosti posameznih družbenih razmerij

Pravo mora urejati tista družbena razmerja, ki so tako konfliktna, da jih prizadeti subjekti ne morejo sami disciplinirati in je zaradi tega ogrožen obstoj družbe

o Povezava z nekaterimi značilnostmi splošnosti in abstraktnosti, ki sta sicer skupni vsem FPV

Pomembno je vprašanje, na kakšen krog oseb se pravni vir nanaša in kako določno je opredeljen tip ravnanja in vedenja, ki je vsebovan

Ustava je najsplošnejši pravni vir, zadeva vse pravne naslovljence, ki si podrejeni predpisom določene države; nanaša se na temelje državnopravne ureditve

38

Simona, UVP

Ustava ureja dva problemska sklopa vprašanjo Državno organizacijo

Predmet ustave je državna organizacija zato, ker je tako pomembna, da mora biti obseg in kakovost državne oblasti vsaj načeloma utrjen/omejen že v najvišjem pravnem viru

o Temeljne človekove pravice in dolžnosti V ustavo sodijo zato, ker opredeljujejo tisti človekov položaj v družbi, ki mora

biti izhodišče za sam državni in pravni sistemo Tema dvema kategorijama pravimo standardna ustavna tvarina – materia

constitutionis Šele glede na konkretno družbeno resničnost je mogoče ugotoviti, katera vprašanja naj ureja

ustava in katera naj nato na temelju ustave izpeljuje zakonodajalec in drugi postavodajni organi

Ustava in zakon naj urejata le najpomembnejša in razmeroma trajna družbena razmerja Ustava naj ta razmerja opredeljuje tako, da:

o Določa načelne institute državno pravne ureditveo Zagotavlja mora biti enotnost in celovitost pravnega urejanjao Vsebovati mora smernice in pooblastila nižjim stopnjam prava

Pravnice in dolžnosti je dovoljeno urejati le z zakonom, saj je zakonodajni organ najbolj demokratičen organ v državi in je tako onemogočeno, da bi pravice in dolžnosti opredeljevali tudi izvršilnopravni organi

Temeljne človekove pravice in dolžnosti ureja že ustava

4.1.3. Ustavno urejanje družbenih razmerij

Ustava RS – 1991 – moderna ustava, uvaja jo preambula, ima 10 poglavij1. Splošne določbe o kakovosti, naravi in obliki slovenske države2. Človekove pravice in temeljne svoboščine3. Temeljna gospodarska in socialna razmerja4. Državna ureditev5. Samouprava/ lokalna samouprava6. Javne finance7. Vprašanja ustavnosti in zakonitosti8. Ustavno sodišče9. Postopek za spremembo ustave10. Določila o časovni veljavnosti ustave in ustavnem zakonu

Osredotoča se na klasično tvarino Je realistična ustava, ki skoraj nima programskih norm (nekatere so v poglavju o temeljnih

gospodarskih in socialnih razmerjih) V ustavi najdemo tvarino v treh sklopih

o Oblika slovenske države Oblika vladavine – republika Oblika državne oblasti – parlamentarni sistem Oblika političnega sistema - demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo Unitarna oblika državne ureditve – ozemeljsko enotna in nedeljiva država Pravna kakovost držav e- pravna in socialna država

o Klasične človekove pravice in temeljne svoboščine o Državna ureditev

Pravila o organizaciji osrednjih državnih organov Njihova pristojnost in razmerja med njimi

39

Simona, UVP

Delno odstopa od klasične ureditve, saj zelo jedernato/zgoščeno opisuje pristjonost vlade in državnega zbora – ni določil o dejavnosti dz in vlade ter o splošnih aktih, ki so v njuni domeni

Osrednji del je normativni del – poglavja, členi Preambula

o Izraža cilj, ki naj ga ima splošni pravni akto Sporoča načela, ki naj usmerjajo njegovo uporaboo Navaja razloge, ki so terjali njegovo izdajoo Je simbolične narave

Nekatere ustave imajo tudi temeljna načela, ki so pred normativnim delom, ali so kot »splošne določbe« na začetku normativnega dela

o Starejša teorija v njih vidi razširjeno preambuloo Nekatere teorije jim pripisujejo nadustavno veljavoo SLO ustava – pozna »splošne določbe« ki so primerljive s temeljnimi načeli

Opredeljujejo kakovost, naravo in obliko slovenske države in so integralni del ustave

Ustavna določila ločimo (glede na način uresničevanja):o Tista, ki so neposredno uporabljiva že na temelju ustave

Človekove pravice in temelje svoboščine Določila o pravicah in dolžnostih osrednjih državnih organov, njihova

organizacija in razmerja med njimio Tista, ki niso neposredno uporabljiva

Pomembna so tista, ki se navezujejo na zakonsko urejanje družbenih razmerij (ustava lahko zakonodajalca pooblašča, zapoveduje ali prepoveduje)

Pomembno mesto gre tudi programskim normam, ki naj bodo v pravnih aktih vsebovana le v meri, ki je nujna za učinkovitost prava, sicer pa je njihovo mesto v programih političnih strank

Za sprejemanje ustava je predviden bolj zapleten postopek z bolj kvalificirano večino

4.1.4. Zakonsko urejanje družbenih razmerij

Samo zakon uvaja in ureja pravice in dolžnosti pravnih subjektov (če te niso določene že v ustavi)

Zakoni urejajo vse tiste stvari, ki so poglavitne, temeljne in osrednje za določen pravni sistem (a niso tako pomembne, da bi bile že v ustavi)

Zakon ne more posegati na področja, ki so pridržana le ustavi ali so odtegnjena od pravnega urejanja ; pomembna so tudi ustavna pooblastila, zapovedi in prepovedi

Najpomembnejše ustavne prepovedi in zapovedi (pravna načela)o Načelo enakosti pred zakonomo Načelo zakonitosti v kazenskem pravu – Nulla crimen sine lege certao Načelo prepovedi povratne veljave zakona in drugih splošnih pravnih aktov

Zakoni morajo biti v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira DZ

Splošni (generalni) zakon –nanaša se na vse pravne subjekte, ki jih predmet pravnega urejanja zadeva

Posebni (specialni) zakon – nanaša se le na določeno tvarino in skupino pravnih subjektov Enako se obravnavajo pravni subjekti, ki so v bistvenem enaki in sodijo v isto kategorijo,

ustrezno različno se obravnavajo subjekti, ki se med seboj kakovostno razločujejo (a znotraj posameznih skupin spet enako, če gre za subjekte, ki imajo v bistvenem enake lastnosti)

Popolni zakon – v celoti ureja posamezne zadeve Temeljni zakon – zagotavlja temelje in temeljna razmerja

40

Simona, UVP

Splošni zakon – določa le načela in splošna pravila, kako naj bodo opredeljena določena družbena razmerja

Zakon je sprejet z večino glasov opredeljenih poslancev (kvorum mora biti dosežen vedno (46))

⅔ večina glasov navzočih poslancev je predvidena zao Odločanje o zakonu o zakonodajnem referendumuo O poslovniku DZo O obrambi državeo O zakonu o pokrajinah

⅔ večina glasov vseh poslancev je potrebna za odločanje o volilnem sistemu Zakonik v celoti, na enak način in sistematično ureja družbena razmerja na določenem širšem

področju družbenega življenjao Kodificiramo področja, ki so pomembnejša in stabilnao Prednost zakonikov je, da uvajajo enoten sistem in olajšujejo preglednost večja

pravna varnost Poslovniki zakonodajnih organov

o Njihova narava je odvisna od položaja, ki ga ima zakonodajno telo v razmerju do drugih organov zakonodajne oblasti, od postopka, v katerem je sprejet in od vsebine

Poslovnik DZ ima ustavni temeljo Za sprejem je potrebna ⅔ večina navzočih poslancevo Ureja organizacijo in delo DZo Uresničevanje pravic in dolžnosti poslancev in poslank DZo Pomembna so določila, ki se nanašajo na zakonodajni postopek (ustava dopušča, da s

poslovnikom neposredno ureja vprašanje večfaznega postopka)o Ima hierarhični položaj zakona

4.2. Uredba kot osrednji podzakonski akt

4.2.1. Pojem uredbe

Uredba je izvršilni predpis Nujno je, da ima temelj v aktu, ki ga izpeljuje in se opira nanj Pooblastilo za izdajanje uredb je vsebovano v ustavi in (ali) zakonu

o Ustava lahko daje splošno pooblastilo – od uredbodajalca je odvisno, kdaj bo in ali bo izdal uredbo; lahko je dodana tudi izvršila klavzula, s katero se določi, da jo mora sprejeti in smer opredelitve uredbe

o Posebno zakonsko pooblastilo – le takrat lahko uredbodajalec sprejme uredboo Zakonodajalec ima na voljo splošno in specialno pooblastilo

Je podrejena ustavi in zakonu Nikoli ne sme določati pravic in dolžnosti pravnih subjektov Ostajati mora v mejah predmeta, ki ga oblikuje zakon Ureja podrobnosti, ki se hitro spreminjajo Priporočljivo je, da zakon vsebuje navodila, kako naj ga uredba dopolnjuje in konkretizira Zakonodajalec naj že ob sprejemu zakona premisli, katera vprašanja naj ureja uredba; s tem

se olajša delo tudi uredbodajalcu, ker je njegova dolžnost jasno opredeljena in usmerjana Družbeni razvoj je večkrat poskusil omajati podrejenost uredbe zakou

o Krizne družbene razmere naraščanje vpliva izvršilne oblastio Izdaja predpise, s katerimi samostojno in izvirno ureja družbena razmerja

Uredba z zakonsko močjo so dopustne v izrednih družbenih razmerah na podlagi posebnega ustavnega ali zakonskega pooblastila

41

Simona, UVP

4.2.2. Uredbodajno urejanje družbenih razmerij

Vlada je nosilka in oblikovalka izvršilne dejavnosti, ki mora temeljiti na zakonu in ustavi Uredbe lahko izdaja le takrat, ko je za to posebej pooblaščena Opredeljuje način izvrševanja pravic in dolžnosti pravnih subjektov, ne da bi pravice kakorkoli

omejevala in ne da bi dolžnosti kakorkoli stopnjevala Uredba je splošni pravni akt, s katerim vlada podrobneje ureja in razčlenjuje v zakoni ali

drugem aktu DZ določena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona oz. drugega predpisa

Uredba se lahko izda le na podlagi izrecnega pooblastila v zakonu Nemčija: Zakonodajalčeva dolžnost je, da v samem zakonu razreši vsa poglavitna vprašanja,

zakon mora vsebovati dovolj določen uredbodajalni program, ki naj ga uredba konkretizira in izpelje; zakonsko pooblastilo je ustavno le, če je dovolj določno

Stališče v naši US praksio Poseg v pravico je meja, ki je podzakonski akt ne sme presečio Ne sme spreminjati zakonskih merilo Ne sme urejati razmerij samostojno in uvajati novih obveznostio Ne sme zoževati pravic, ki jih uvaja zakon

Delegirana zakonodaja – uredbe z zakonsko močjo (uvajajo se v kriznih obdobjih, v nekaterih državah pa lahko vlada z uredbami ureja področja, ki niso v izrecno določeni pristojnosti zakonodajalca; lahko tudi dobi začasno pooblastilo za izdajanje uredb z močjo zakona

Uredbe v sili – uredbe z močjo zakona, na predlog vlade jih izda predsednik republike, če se DZ zaradi izrednega stanja ali vojne ne more sestati, smejo se začasno razveljaviti ali omejiti celo človekove pravice in temeljne svoboščine – so časovno omejene.

4.2.3. Drugi podzakonski akti

Odlok – urejanje posameznih vprašanj, ki imajo splošen pomen Pravilniki – razčlenjevanje posameznik določb zakonov in drugih predpisov DZ, tudi aktov

vlade in predpisov EU, izdajajo jih ministri, v praski se z njimi urejata organizacija poslovanja in način delovanja določenega organa

Navodilo – predpisuje, kako naj delujejo upravni organi, ko izvršujejo posamezna določila zakona, predpisa ali drugega splošnega akta

Odredba – ukrepi, ki imajo splošni pomen

4.3. Avtonomno pravno urejanje

4.3.1. Avtonomno in heteronomno pravno urejanje

Avtonomno – izhaja iz naše volje in ga vsebinsko sprejemamo za svojega Posredno avtonomno – oblikuje tuja volja, ampak z njim soglašamo in ga sprejemamo za

svojega Heteronomno – tuja volja, naša volja jih ne odobrava Avtonomno je nujno, saj prava ni, če vsaj določeno število subjektov ne soglaša s pravili Heteronomno je potrebno, saj je pravo brez smisla, če ga vsaj del pravnih subjektov n ekrši Pomembno vpliva na avtonomnost način sprejemanja in oblikovanja FPV

4.3.2 .Merila razločevanja

Osrednja merila razločevanja med avtonomni in heteronomnimi pravnimi pravilio Subjekti pravnega urejanja

42

Simona, UVP

o Predmet pravnega urejanjao Stopnja splošnosti in abstraktnosti

SUBJEKTI PRAVNEGA UREJANJA o Od tega kdo je pravodajalec je odvisno, v kolikšni meri se družbeni interesi prelivajo v

splošne pravne akte neposredno in brez vmesnih povezovalcevo Neposredno oblikovanje je mogoče le na mikroravni (pa še tu omejeno)o Na makroravni je vso odločanje posredno (izjema je zakonodajni referendum)

PREDMET PRAVNEGA UREJANJA o Predmet heteronomnega pravnega urejanja so:

praviloma vsa tista razmerja, ki se nanašajo na razredne in družbeno najbolj silovite ekonomske in politične konflikte

tudi vsa razmerja, ki so za določeno skupnost temeljnega pomenao Predmet avtonomnega urejanja so:

zadeve, ki so pravno relevantne le za ožje družbene skupine in posamezne pravne osebe

Po stopnji konfliktnosti so takšne, da jih prizadete strani lahko same obvladujejo

STOPNJA SPLOŠNOSTI IN ABSTRAKTNOSTI o Urejajo se stvari, ki so specifične za posamezne kategorije subjektovo Preveč splošni in abstraktni FPV zajemajo tudi vire, ki niso pravno pomembnio Preveč individualni in konkretni FPV pa pogosto niso dovolj široki, da bi jim lahko

podredili vrsto drugih konkretnih primerov, ki bi morali biti pravno urejenio Višja stopnja naj zagotavlja preglednost in celovitosto Nižja naj konkretizira višjo in jo približuje raznolikosti dejanskega

Vprašanje državne sankcije kot edinega prisilnega sredstvao Pravna sankcija mora biti nujno določena skupaj s pravno kršitvijoo Predviden mora biti postopek ugotavljanja pogojev za njen nastop

4.3.3. Avtonomno pravno urejanje

Statuto Splošni pravni akt pravne osebeo Opredeljuje njen namen, njen organizacijski ustroj in način njenega delovanjao V skladu z njim morajo biti tudi drugi splošni pravni akti pravne osebeo Je osrednji splošni pravni akt podjetij in zavodov

Splošni pravni akti lokalnih samoupravnih skupnosti/ interesnih samoupravnih skupnostio OBČINE - Lokalne zadeve, ki jih občina lahko ureja samostojno in ki zadevajo

prebivalce občineo POKRAJINE – Lokalne zadeve širšega pomena in z zakonom določene zadeve

regionalnega pomena Kolektivne pogodbe

o Določajo se pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev, kakor se o njih dogovorijo predstavniki (delavci –sindikat, delodajalci – združenje delodajalcev)

o Obligacijski del – medsebojne pravice in dolžnosti pogodbenih stranko Normativni del – splošna in abstraktna pravila, s katerimi se podrobneje

opredeljujejo delovna razmerja formalni pravni viro Ne more zoževati pravic ali razširjati dolžnosti, ki so določene v zakonuo Pogodba se razteza na vse delavce pri delodajalcu, oz. delodajalcih, za katere

kolektivna pogodba velja, če jo sklene en ali več sindikatov

43

Simona, UVP

5. »Spontano« nastajanje FPV5.1. Morala kot pravni vir

5.1.1 Morala in pravo

Primerjava prava in moraleo Pravo je enoten sistem, morala je socialno razpršenao Pravo je načrtno oblikovano, morala je »neposreden proizvod družbene prakse«

(nastaja postopoma in spontano)o Pravo se osredotoča na zunanje vedenje, morala ima vpliv tudi na notranjeo Pravo je točno določeno, morala je elastičnao Pravne sankcije so vnaprej določene, moralne so spontane

Moralni spontani odziv je dvojen pekljenje vesti (znotraj) in prezir, kritika, bojkot (zunaj)

o Temeljna funkcija prava je vnašati red, temeljna funkcija morala je zagotavljati človečnost

o

Morala je skupek vrednot, ki so del individualne in družbene zavesti, vrednot, ki opredeljujejo kaj je za človeka dobro in kaj slabo, kaj je humano in kaj nehumano

Nastajajo vrednostne sodbe, ki jih sprejemamo s celotnim človekovim bistvom Za pravo je nujna opora v morali, sicer pravni subjekti v povprečju kršijo dispozicije pravnih

norm Pravo, ki te opore nima, postaja prisilno in nasilno Jellinek – pravo je minimum morale

o Da, če sta v obsegu minimuma pravo in morala istovetnao Prekrivanje je le navidezno – saj moralno pravilo (čeprav je povzeto v pravno) še

vseeno ostane moralno pravilo in je s pravnim le vzporednoo Minimum morale je nujna podlaga prava, vendar na »čuden« način

5.1.2. Morala kot pravni vir

Pozitivno moralno vrednotenje bistveno prispeva k njegovi učinkovitosti Vprašanje je, kdaj naj bo neka stvar del pravnega urejanja in kdaj del moralnega urejanja

o Vprašanje o tem, kdaj pravo ne more biti sredstvo za utrjevanje morale, saj je nevarno, da pravna sankcija slabi uveljavljanje moralnega pravila ali je neprimerna za njegovo uresničevanje

o Vprašanje o tem, kdaj so nepravne sredstva primernejša za odpravljanje in preseganje zastarelih moralnih pojmovanj, kakor pravo, ki s prisilnostjo zadeva ob ponotranjenost morale

o V teh primerih morala določa pravu mejo S tem ko moralno pravilo zajamemo v pravno, izgubi prožnost, ki mu omogoča, da niansira

glede konkretnega primera Blanketno urejanje – vsebina pravnega pravila je odvisna od moralnega, na katerega se

pravno sklicuje

44

Simona, UVP

o Potrebno je ugotoviti, katera je moralna dolžnosto Primerno na področjih, ki se spreminjajo ali so zelo raznolika

Morala je vodilo, kako je potrebno pravno pravilo izvrševatio Vodilo ima naravo formalnega pravnega vira, saj kot splošno načelo splošnega

pravnega akta nalaga, kako naj bodo določene meje pravno dovoljenega vedenja in ravnanja

Npr: prepoved zlorabe pravice, v skladu z javnim rednom, … Pomembna tudi, ko nalaga, da se mora pravo uporabljati moralno (npr. načelo vestnosti in

poštenja Pomembna tudi pri razumevanju zakonov

5.2. Običaj kot pravni vir

5.2.1. Običaj in pravo

Običaj – družbena pravila, ki so se v določenem družbenem okolju ustalila Ker se takšno vedenje ponavlja skozi daljše določeno obdobje, se izoblikuje prepričanje da je

v enakih in podobnih okoliščinah to vedenje in ravnanje obvezno Pravni običaj – običaj, ki ga pravno pravilo povzema ali se nanj sklicuje Običaji so družbeni standardni (tipičnost in povprečnost) V primerjavi s pravom so manj prožni, saj temeljijo na tradiciji, ki narekuje, da se težko in

počasi spreminjajo V primerjavi s pravom so tehnično neizdelani, saj imajo vpliv le na določena družbena

področja So partikularni

5.2.2. običaj kot pravni vir

Nujno je, da postavodajalec ugotovi, kakšna družbena pojmovanja so v veljavi na področju, ki ga namerava pravno urediti

Predvideti mora, kateri običaji so v nasprotju s pravom in koliko je lahko pravo vseeno učinkovito

Ne glede na vse pravo nikoli ne more biti v nasprotju z ekonomskim, s političnim in nasploh kulturnocivilizacijskim stanjem in družbenim razvojem

Običaj kot materialni pravni vir- običaji vplivajo na postavodajalca med nastajanjem splošnega pravnega akta bodisi tako, ta da preoblikujejo in določneje opredelijo ali pa postavodajalec pod vplivom običaja sprejme rešitev, ki uvede nasprotno prakso.

Običaj kot formalni pravni vir – uzance (dva pomena)o Uzance = običaji, ki so zapisano in prevzeti v posebno zbirko, ki se uporablja kot vir

pravao Uzance = zbirka uzanc (sinonim za formalni pravni vir)

Ne sestoji samo iz uzanc, ampak tudi iz predpisov, ki nimajo opore v običajih Običajno jih ne sprejema postavodajalec (Splošne uzance za blagovni promet

je izdala Državna arbitraa FLRJ) Način, da se običaji uveljavijo kot eden izmed virov prava je tudi tak, ko se pravno pravilo

sklicuje na običaj (npr.: ravnanje v skladu z običaji potrebno je ustrezno strokovno/poklicno znanje, ki ga ima in mora imeti tisti, ki se ukvarja z določeno dejavnostjo)

45

Simona, UVP

Blanketno pravno urejanje – pravo določi meje, v katerih se običaj uveljavlja, ne da bi ga vsebinsko opredeljevalo in tako onemogočilo njegov razvoj

6. Sodba in enotna uporaba FPV Če sledimo teoriji o stopnjevitosti prava (Merkl-Kelsnova teorija) je sodba vselej ustvarjalka

pravao Sodnikova ustvarjalnost je najmanj to, da združi konkretni življenjski stan in z enim

izmed abstraktnih FPV enako in predvidljivo obravnavajo pravne naslovljence

6.1. Sodba kot FPV

V angloameriškem sistemu utrjujejo in zagotavljajo enako in enotno uporabo FPV sodbe višjih in najvišjih sodišč

Sodbe se ne raztezajo le na konkretni primer, ampak dobivajo veljavo, ki je značilna za FPV Vsa nižja sodišča so pravno vezana, da v bistveno podobnih primerih sledijo pravni rešitvi, ki

jo prinaša sodni precedens splošno in abstraktno pravilo Vezanost na precedenčne primere se imenuje stare decisis – načelo, da je treba ostati pri

sprejetih odločitvah Precedenčno pravo je nastalo zato, ker so morala sodišča opravljati tudi intergrativno in

pravotvorno funkcijo, ki je na celini pripadala zakonodajalcu. Izvajali so jo tudi s tem, da so sankcionirali običaje, ki so se prilegali pravnemu urejanju družbenih razmerij

Stalnost je prednost precedenčnega sistema do takrat, ko se ne spremenijo družbene razmere, ki so jo izzvale in v katerih je nastala

Precedense je težko spreminjati in dopolnjevati, zato lahko ti utrjujejo rešitve, ki niso v skladu z družbenimi interesi

6.2. Ustaljena sodna praksa

O stalni sodni praksi govorimo tedaj, ko sodišča skozi daljše časovno obdobje enako določajo obseg zgornje premise, ki jo potem enako uporabijo v konkretnih primerih, če imajo ti primeri lastnosti, ki se med seboj ujemajo zagotavlja se enotna in enaka uporaba FPV

K ustaljeni sodni praksi prispeva organizacija sodišč načelo instančnostio Višja sodišča enotijo prakso tam, kjer prihaja do razhajanj, ki izvirajo iz različnih

pristopov nižjih sodišč Pomembni so lahko tudi razlogi, rečeni povrh (orbiter dictum) – to so lahko razlogi, ki

nakazujejo bodočo sodno prakso Enako vlogo lahko imajo tudi prepričljiva odklonilna ločena mnenja Nižja sodišča pogosto sledijo ustaljeni praksi višjih tudi zato, ker je sicer realna nevarnost, da

bo višje sodišče sodbo nižjega razveljavilo ali pa spremenilo Pomembne so tudi načelne odločitve

o Z njimi zajemamo pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse in načelna pravna mnenja, ki so pomembna za enotnost prakse in enako uporabo zakonov in drugih FPV

o Niso pravno zavezujoča

46

Simona, UVP

Izjema: senat VS – senati tega sodišča so vezani na pravno mnenje, ki je bilo sprejeto na njegovi občni seji sicer bi različni senati lahko razsojali različno/sprejemali rezlična pravna stališča

Zunaj teh meja so neformalni pravni vir Sodnikova naloga je, da odloča tako, kot da bi pred sabo imel nedoločeno število primerov

iste vrste Pri nas sodba praksa zavezuje do tedaj, dokler nimamo novih, boljših razlogov, da od nje

odstopimo in jo spremenimo Ustavna pritožba je utemeljena, če je odstop od sodne prakse samovoljen O samovoljnem odstopu govorimo, kadar niso ponujeni novi razlogi, zaradi katerih je treba

prasko spremeniti. Zadošča tudi, da je odstop neutemeljen, razlaga odstopa vsebinsko pomanjkljiva ali navidezna.

Ustaljena sodna praksa igra enako vlogo kot precedenčno pravo - FPV

7. Pravni viri posameznik panog in pravnih področij7.2. Pravni viri EU

7.2.1. Temeljna razčlenitev pravnih virov

Primarni pravni viri so nosilni/temeljnio Ustanovitvene pogodbe, njihove spremembe in dopolnitveo Pristopne pogodbe ter mednarodni sporazumi, ki jih EU sklene s tretjimi državami ali

mednarodnimi organizacijami Sekundarni pravni viri so izvedeni, ker primarne pravne vire normativno izpeljujejo in

konkretizirajoo Uredba – regulation

Tipski akt, s katerim se v ES zagotavlja enotno pravno urejanje Neposredno velja v vseh državah članicah in je v njih v celoti zavezujoča

o Direktiva – directive Zavezujoča za vsako državo, na katero je naslovljena glede cilja, ki ga je treba

doseči Ne opredeljuje izbiro oblike in metod (prepuščeno državnim organom Akt harmonizacije prava Ima neposredni pravni učinek – nosilec pravice ima pravno varstvo Evropska razlaga – zakonodajo določene države se razlaga v skladu z

direktivoo Odločba – decisions

Zavezujoča za vse, na katere je naslovljena Posamični pravni akt, njeni naslovljenci so individualno določeni Izjemoma lahko ima neposredni pravni učinek

o Priporočila in mnenja Del prava EU je zagotovo tudi sodno pravo pravna načela, posebej še načelo avtonomnosti

in prvenstva EU ter načelo predhodnega odločanja Pomembno vlogo ima tako imenovano mehko pravo (soft law), ki ni pravo v pravem pomenu

besedeo Ni avtoritativno

47

Simona, UVP

o Nima sankcijskega mehanizmao Deluje preko priporočil, mnenj, vodil, deklaracij …

7.2.2. Temeljne značilnosti pravnega reda EU

Je naddržavno pravo, temelji na mednarodnih pogodbah držav članic Načelo avtonomnosti – pristojnost, ki so jo države članice prenesle na EU je tako velika, da je

nastal samostojen pravni red Načelo primarnosti prava EU -Splošni pravni akti imajo prednost pred FPV držav članic

8. Spoznavni pravni viri Dokumenti, besedila in gradiva, ki omogočajo spoznavati FPV in njihovo vsebino Pomembna so uradna glasila, v katerih so izsledki pravne stroke in znanosti Registri pravnih virov so pomembni, saj so v njih kronološko in/ali vsebinsko razporejeni in

navedeni naslovi splošnih pravnih aktov, ki so jih izdali pravodajni organi pripomoček, ki nas napotuje na pravni vir

Priročniki – niso avtentični Sistematična znanstvena dela – Pravna zgo slovencev by Vilfan Monografije – Država by Pitamič Učbeniki Pravne revije in periodična glasila Komentarji zakonikov – Velik kometar ZORa by Cigolj Pravna znanost predpise sistematizira in preučuje Response rimskih klasičnih juristov Zbirke pravnih odločitev – sodbe

48

Simona, UVP

7. POGLAVJE – Pravne praznine Družbena razmerja, ki jih FPV ne urejajo, niso predmet prava in so v domeni človekovega

svobodnega delovanja Človekovo ravnanje je pravno urejeno z ustavo in zakoni ter s tistimi splošnimi pravnimi akti,

ki jih ustava in zakon predvidevata in se z njima ujemajo glede na zgornje bi lahko sklepali, da pravni praznin ni, temeljili bi na podmeni, da je pravodajalec predvidel, katera razmerja naj bodo in katera naj ne bodo urejena

Začetna pravna praznina – družbeno razmerje, ki je bilo ob izdaji zakona spregledano Naknadna pravna praznina – razmerje se je pojavilo, ko je bil FPV že izoblikovan O pravni praznini govorimo tudi, le je institut le delno pravno urejen Predmet pravne praznine so družbena razmerja, ki niso zajeta s splošnimi in abstraktnimi

pravnimi pravili, a so tako pomembna, da bi morala biti Pravne praznine zapolnjujemo s posamičnim pravnim aktom Da govorimo o pravni praznini, moramo utemeljiti

o Da gre za nepopolnost FPV (ni načrtna nepopolnost)o Nepopolnost, ki se ujema z načeli pravnega urejanja v določeni državnopravni urejeni

skupnostio Nepopolnost, ki je hkratni nepopolnost na določenem ožjem pravnem področju

Kelsen zagovarja tezo, da pravnih praznin ni Pravnih praznin ni v kazenskem pravu nullum crimen nulla poena sine lege praevia – ni

kaznivega dejanja in kazni brez zakona O pravni praznini v prenesenem pomenu govorimo tudi, če je opredeljevanje kaznivih dejanj

ali kakšnega drugega pravnega področja tako ohlapno ali porozno, da ga vsebinsko napolni šele uporabnik zakona

2. Pravnost pravnih praznin Načelo delitve oblasti nam pove, da sodna in upravna veja oblasti uporabljata in normativno

konkretizirata zakon, ne pa da bi ti dve namesto zakonodajalca ustvarjali pravna pravila Načelo vladavine prava in pravne varnosti terjata, da pravna odločitev v konkretnem primeru

temelji na zakonu – dejansko življenje pa kaže, da je potrebno urediti tudi primere, ki nimajo ustrezne opore v zakonu normativna moč dejanskosti ima prednost pred dosledno vnaprejšnjo določitvijo pravnih pravil

Pravna praznina je le tista nepopolnost pravne ureditve, ki pomeni vrzel v izvedbi pravne zasnove

Naloga pristojnega organa je da:o Izhaja iz zakonodajalčeve osnoveo Ugotovi kje in v kolikšnem obsegu je nepopolnao Jo vsebinsko napolni na temelju pravnih pravil in načel, kakor jih je izoblikoval

zakonodajalec

3. Klasične pravne praznine Nepopolnosti v zasnovi in izvedbi zakonske ureditve

49

Simona, UVP

Ni mogoče najti zakonsko vnaprej predvidenega pravnega pravila, s katerim bi rešili pravno relevanten življenjski primer

Notranja pravna praznina – niso vsebinsko napolnjene, a jih je predvidel že zakonodajalec ( »zlasti«, »drugi vzrok«) rešujemo jih z analogijo intra legem, to je sklepanje po podobnosti v mejah možnosti, ki so dane znotraj posameznih pravnih pravil

O tradicionalnih pravnih praznina govorimo, ko se zakonodajalčevo predvidevanje pravnih pravil končuje, postavljeni a smo pred relevantni konkretni primer – osrednji pomen ima načela pravne enakosti

o 1. Možnost – neurejeni primer ima bistveno enake sestavine, kakor so predvidevane za ustrezni zakonski stan z urejeno posledico posamična zakonska analogija

o 2. Možnost – isti postopek izpeljemo na širšem temelju (delna alii popolna analogija) in se dokopljemo do enakih rešitev

Pojavijo se tudi primeri, v katerih ugotovimo, da se neurejeni primer in neposredno urejen primer v bistvenem razlikujeta nasprotno razlogovanje -- argumentm a contrario (pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke zakonskega dejanskega stanu posledic ne moremo razširjati na primere, ki teh sestavin nimajo, ali jih imajo le deloma)

Problem so tudi primeri, kjer zakon le navidezno ureja določeni dejanski stan in je potrebno prebiti jezikovni pomen predpisa agrument teološke redukcije navidezno urejanje je »prekrita praznina«, ki jo zapolnimo tako, da dodamo še izjemo od pravila – izjemni dejanski stan

Zakon o sodiščiho Sodnik je vezan na ustavo in zakon, splošna načela mednarodnega prava in na

ratificirane in objavljene mednarodne pogodbeo Upošteva predpise, ki urejajo podobne primere, če je odločitev še vseeno dvomiljiva,

odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Ravna v skladu s pravnim izročim in utrjenimi spoznanji pravne vede.

o Vselej ravna tako, kot da ima pred sabo nedoločeno število enakih primerov Akt, s katerim se zapolni pravna praznina je individualen in konkreten, velja samo za

konkretni primer V kolikor se po njem zgledujejo državni organi tudi v drugih primerih govorimo o precedensu

4. Pravne praznine v širšem pomenu besede To so obsežnejša pravna področja, ki kot celota niso pravno urejena Z njimi se ubadajo na novo nastale države ali države, kjer se kakovostno spremeni to ureditve Ob prehodu iz SHS v kraljevino SHS je bilo sprejeto načelo pravno kontinuitete Slovenija in Dalmacija sta bili na območju avstrijskega prava – ODZ Vlogo vrhovnega sodišča je opravljal oddelek B Stola sedmorice v Zagrebu7 Svoje VS smo dobili leta 1939 Kraljevina Jugoslavija v DFJ in FLRJ je bilo načelo pravne diskontinuitete -> za področja, ki

niso bila urejena so se uporabljali stari predpisi, razen če so bili b nasprotju z novo ustavno ureditvijo

Samostojna Slovenija – pravna kontinuitete – FPV ostanejo v veljavi, razen če so v nasprotju s slovenskim pravnim redom Uporabljali so se »smiselno« - ne smejo se vsebinsko spreminjati, dopolnjevati ali spreminjati. Uporabljajo so neposredno, če je zvezni predpis

50

Simona, UVP

veljal ob uveljavitvi ustavnega zakona, če še niso bili sprejeti ustrezni novi predpisi in če zvezni predpis ni nasprotoval pravnemu redu RS.

8. POGLAVJE – Uporabljanje pravnih aktov

1. Pojem uporabljanja normativnih pravnih aktov Uporabljanje NPA pomeni vedenje in ravnanje, s katerim pravni subjekti udejanjajo pravna

pravila, ki jih ti akti sporočajo in vsebujejo. Primarno prostovoljno uporabljanje – vedenje in ravnanje v skladu s primarno dispozicijo Sekundarno prostovoljno uporabljanje – vedenje in ravnanje, ki sledi pravni kršitvi, njegov

namen je, da se uresniči sankcija Prisilno oblastno ravnanje – če sekundarno vedenje in ravnanje ne more biti prostovoljno,

udejanji ga pristojni državni organ Končni namen pravnih pravil je, da jih njihovi naslovljenci uporabljajo v dejanskih pravnih

razmerjih – z materialnimi pravnimi akti in ustvarijo in poustvarijo tisto, kar jim dopuščajo in nalagajo

Pravni red je toliko bolj kakovosten, koliko bolj pravno in prostovoljno se vedejo njegovi naslovljenci

V pravni državi so pravna pravila vsebinsko legitimna, splošno sprejeta in so v povprečju kolikor toliko prostovoljno in primarno učinkovita

Veljavni sistem je veljaven ob predpostavki, da je kot celota povprečno učinkovit (nasprotni običaji!)

2. Potek uporabe pravnih aktov 3. Načini

1. Uporabljamo splošna in abstraktna pravna pravila in na tem temelju ustvarjamo nova splošna in abstraktna pravila (Ustava zakon)

2. Opiramo se na splošna in abstraktna pravna pravila in na tej osnovi oblikujemo posamično in konkretno pravno pravilo

3. Z materialnimi akti udejanjamo dispozicije, ki jih vsebujejo splošna in abstraktna ali pa individualna in konkretna pravna pravila

1. način

Nižji akt izhaja iz višjega in se giblje v mejah, ki mu jih višji zarisuje

2. način

Formalni pravni vir konkretiziramo z individualnim pravnim aktom Uporabljamo silogistično sklepanje

o Prva zgornja premisa je abstrakten dejanski stano Spodnja premisa je istovetna s konkretnim dejanskim stanomo Sklep izhaja iz obeh premis (če sta premisi pravilni je pravilen tudi sklep)

Jezikovni znaki so v določenem obsegu vedno porozni in vsebinsko odprti namensko zagotavlja se splošnost in abstraktnost

51

Simona, UVP

Življenjski primer opredelimo kot konkretni dejanski stan takrat, ko v njem najdemo prvine, ki se ujemajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu

Povezava med njima temelji na pravnem vrednotenju, s katerim zapolnimo pomensko odprt prostor

Pravni argumentarizem zavrača pravni decizionizem (FPV; absolutizira se pomen življenjskega primera) in pravni determinizem (spregleduje se pomen življenjskega primera in absolutizira pomen FPV) sprejema vmesno stališče

o Pravna odločitev ni čista uporaba zakona in ni uporabnikova samovolja, odločitev mora biti racionalno utemeljiva premisi se oblikujeta dokončno šele v postopku uporabe FPV

o Pomembno je najti sklop pravnih predpisov, ki je z življenjskim primerom kar najtesneje povezan

3. način

Pomembni so trije sklopi vprašanj:o Ugotavljanje in razumevanje dejstevo Razlaga in razumevanje pravnih besedilo Pravno vrednotenje in pravno odločanje

3. Pomen pravnih dejstev Pravna dejstva so dejstva, ki jim pravna pravila pripisujejo pravne posledice. Delimo jih na

dogodke in človekova dejanja. Dogodki so naravna dejstva, ki nastajajo ne glede na voljo prizadetih oseb.

o Pravni dogodki so dogodki, ki imajo pravne posledice. Človekova dejanja so voljna in zavestna ravnanja ljudi.

o Pravna dejstva so tista, ki s predvidena kot pravna ali protipravna dejanja. Pravna dejanja so pravni akti, ki so normodajna pravna dejanja ali materialna dejanja.

o Materialna dejanja so tista, ki pravna pravila uresničujejo v konkretnih družbenih razmerjih. Dokončno osmišljajo pravna pravila in jih uresničujejo z ustreznimi fizičnimi dejanji.

Normodajna pravna dejanja delimo na splošne in posamične akte in predlagalne akte.o Predlagalni akti omogočajo splošne in posamične akte ali pa prispevajo k njihovemu

oblikovanju (normativni pravni akti v širšem pomenu besede). Njihova predpostavka so protipravna dejanja.

52

Simona, UVP

Pravna dejstva, so nosilci pravnih sprememb, te pa so vedno sad vnaprej določenih pravnih pravil in konkretnih dejanskih stanov.

Posebna vrsta pravnih dejstev so pravne domneve pravno dejstvo, ki velja na temelju drugih dejstev kot resnično, brez da bi ga bilo treba dokazovati.

o Izpodbojne pravne domneve – lahko se izpodbijejo in se dokaže

drugačeo Neizpodbojne pravne

domneve – proti njim ni pravnih sredstev (pravnomočne sodbe in druge pravnomočne pravne odločbe)

4. Posamični pravni akti4.1. Uvod

Oblastni pravni akti so upravni in sodni akti Neoblastni pravni akti so zasebni pravni akti

4.2. Upravni akt

Upravni akti so izjavna pravna dejanja, s katerimi pristojni upravni organi kot nosilci oblasti enostransko ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in dolžnosti pravnih subjektov v konkretnih pravnih razmerjih.

Temeljijo na ustavi in zakonih So enostranska oblastna dejanja Nanašajo se na konkretna družbena razmerja Z njimi se odloča o pravicah in dolžnostih pravih subjektov v upravnih zadevah, kjer se

soočajo interesi posameznih pravnih subjektov in javni interesi Konstitutivni upravni akti – ustanavljajo, spreminjajo ali odpravljajo pravice in dolžnosti

pravnih subjektov Deklarativni upravni akti – le ugotavljajo in potrjujejo, da obstajajo določene pravice,

dolžnosti, pravna razmerja … Deklarativni so pogosto temelj za konstitutivnega Najbolj tipične do upravne odločbe, ki jih izdajo pristojni organi državne uprave. Izdajajo jih

tudi samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije, če jim to dovoljuje zakonsko javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave.

Upravni postopek je splošni ali poseben.. Ugotavljajo se dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravno odločbo, ugotavljajo se veljavni pravni predpisi in se določa njihov pravni pomen in na koncu so tu dejanja, ki se nanašajo na upravno odločitev in njeno utemeljitev.

Upravni akti, ki nastajajo v podjetjih temeljijo na kolektivni pogodbi, zakonih in avtonomnih splošnih pravnih aktih

53

Simona, UVP

4.3. Sodni akt

So oblastni akti sodišč, s katerimi na temelju ustave i zakonov odločajo o:o pravnosti konkretnega vedenja in ravnanja pravnih subjektov,o pravicah in dolžnostih, ki so med njimi sporne, o pravnosti posamičnih pravnih aktovo včasih tudi o pravnosti splošnih pravnih aktov.

Poglavitna je sodba, s katero se odloči o posamezni zadevi Sklep je procesni pravni akt,s katerim se rešujejo vprašanja, ki se nanašajo na potek

postopka, v nekaterih primerih pa se s sklepi odloči tudi o zadevi, ki je predmet obravnave Akti ustavnega sodišča so odločbe Kazenski postopki se vodijo v primerih, ko je podan utemeljen sum, da je določena oseba

storila kaznivo dejanje Odloča se z obsodilno, oprostilno ali zavrnilno sodbo

o Obsodilna sodba spozna, da je obtoženi kriv za storjeno dejanje in mu izreka kazensko sankcijo

o Z oprostilno sodbo se obtoženi oprosti obtožbe, če se ugotovi, da za dajanje, za katero je obtožen, ni kaznivo dejanje, ni kazensko odgovoren ali če ni dokazano, da je storil dejanje

o Z zavrnilno sodbo se postopek zaključi, če se ugotovi, da se postopek ne more nadaljevati, ker je bila tožba umaknjena, ker je za isto dejanje že bila izrečena pravnomočna odločitev ali pa ker je bila podana kakšna druga procesna ovira

V pravdnem postopku se obravnavajo spori, ki izvirajo iz osebnih, družinskih, premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij.

o Zavrnilna sodba – če tožbeni zahtevek ni utemeljeno Dajatvena (kondemnatorna) tožba - nalaga, da se v korist tožnika nekaj da, stori,

opusti ali dopustio Oblikovalna (konstitutivna) tožba – pravno razmerje se razveže, spremeni ali

oblikuje na novoo Ugotovitvena (deklaratorna) tožba – ugotovi se obstoj oz. neobstoj določene

pravice, pravnega razmerja ali pa pristnost oz. nepristnost določene listine. Sodbe se izdajajo tudi v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči Postopek v upravnih sporih - 1.1.1998 pristojnost Upravnega sodišča RS in VS RS

o Temeljna značilnost upravnega spora je, da gre za sodni nadzor nad zakonitostjo odločanja organov javne upravne o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij

o Odloča se o zakonitosti dokončnih upravnih aktov Zavrnilna sodba Spor o zakonitosti upravnega akta – sodba, s katero se izpodbijani akt

odpravi Spor polne jurisdikcije – ponovno se odloči o upravni stvari in ta sodba v

celoti nadomesti odpravljeni konkretni upravni akt – IZJEMA OD PRAVILA Kot upravne zadeve opredelimo tiste, katerih težišče je na upravnem delovanju Kot sodne zadeve opredelimo tiste, kjer gre za pravno sojenje in odločanje

54

Simona, UVP

4.4. Pravni posel

Pravni posli so avtonomna voljan izjavna dejanja enega ali več pravnih subjektov, s katerimi v pravno dovoljenih mejah nastajajo, se spreminjajo in prenehujejo pravice in dolžnosti v konkretnih pravnih razmerjih.

Temelji na avtonomiji pravni subjektov in dispozitivni naravi civilnega prava Stranke so si prirejene Prostovoljno pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti So samostojne, ko vsebinsko napolnjujejo pravna pravila Kupoprodaja pogodba – pravni posel, s katerim se prodajalec zaveže, da bo na kupca

prenesel lastninsko pravico, kupec pa mu bo v zameno izročil kupnino Darilna pogodba – pravni posel, s katerim se darovalec zaveže na drugo osebno neodplačno

prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v preme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa se s tem strinja

Oporoka – strogo obličem in preklicni enostranski pravni posel, s katerim oporočitelj razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti

Okupacija – enostranski pravni posel, s katerim se pridobi lastninsko pravico na premičnini, ki ni nikogaršnja last, tisti, ki stvar vzame v posest z namenom, da si jo prilasti razen če zakon ne določa drugače.

Poravnava je pravni posel, v katerem osebe, ki so v sporu ali je med njimi negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti

Delitev pravnih poslov:o Obligacijskopravni (pogodbe) – stvarno pravni (izročitev) – dednopravnio Enostranski-dvostranskio Odplačni-neodplačnio Oblični-neobličnio Med živimi – za primer smrti

Pri enostranski povzroča pravno posledico že voljno izjavno dejanje enega pravnega subjekta Pri dvostranskih pravnih poslih je nujno, da se stranki sporazumeta o njegovih bistvenih

sestavinah

5. Konkretno pravno razmerje Konkretno pravno razmerje je individualizirano in konkretizirano abstraktno pravno razmerje

v življenjskih razmerjih med subjekti, ki imajo drug proti drugemu ustrezne pravice in dolžnosti glede na predmet pravnega razmerja

Nujno je, da obstaja abstraktno urejeno in predvideno pravno razmerje in konkretni dejanski stan.

Načini nastajanja konkretnih pravnih razmerijo Nastane skupaj s posamičnim pravnim aktom (recimo obligacijska razmerja)o Konkretno pravno razmerje iz prvega načina je kršeno, zato se pojavi potreba po

vzpostavitvi konkretnega pravovarstvenega razmerja (dolg )o Nastane na temelju splošnega in abstraktnega pravnega pravila o Splošno in abstraktno pravilo je kršeno v konkretnem pravnem razmerju in je zato

potrebno oblikovanje pravovarstvenega razmerja

55

Simona, UVP

Konkretno razmerja obstaja, dokler ena ali več strank ne uresničijo pravic in dolžnosti, ki jih imajo glede na predmet razmerja nastopi konkretni dejanski stan

6. Zastaranje in priposestvovanje Zastaranje pomeni, da po preteku določenega časa preneha pravica zahtevati izpolnitev

obveznosti. Civilnopravna obveznost se spremeni v naturalno. Splošni zastaralni rok je 5 let, sicer pa se raztezajo od 1-15 let. Kazenskopravno zastaranje je zastaranje kazenskega pregona(prenehanje pravice, da se

storilec domnevnega kaznivega dejanja preganja in kaznuje) in zastaranje izvršitve kazni (izrečena kazen se ne sme več izvršiti)

Dolžina rokov je od 2-15 let Priposestvovanje je eden izmed izvirnih načinov pridobivanja lastninske pravice. Je posledica

dobroverne lastniške posesti, ki traja skozi daljše obdobje (3 leta za premičnine, 10 let za nepremičnine)

7. Varstvo pravnega razmerja7.1. Uvod

Protipravno vedenje in ravnanje pomenita pravno kršitev, ki ji sledi ustrezna sankcija, v kolikor je sprožen pravovarstveni postopek.

Nosilci pravnega varstva so državni organi, ki delujejoo Na predlog pristojnega predlagatelja

Državni organ Prizadeti pravni subjekt

Njihova naloga je da:o Izpeljejo postopeko V njem odločijo o utemeljenosti pravovarstvenega predlogao Izdajo ustrezno odločitev, ki jo po potrebi prisilno izvršijo

Izjemoma so nosilci pravnega varstva tudi pravni subjekti sami (v primeru samoobrambe ali arbitraže)

V nekaterih primerih je pravno varstvo tudi preventivno

7.2. samozaščita

Silobran je tista obramba, ki je neizogibno potrebna, da storilec odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad

Skrajna sila je podana takrat, kadar stori storilec dejanje, ki ima vse zakonske znake kaznivega dejanja, zato da bi od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni mogoče odvrniti drugače. Prizadejano zlo, ne sme biti večje od zla, ki je grozilo.

Samopomoč je pravica vsakogar, da odvrne kršitev pravice, ko grozi neposredna nevarnost, da je takšna zaščita nujna in če način odvračanja kršitve ustreza okoliščinam, v katerih nastaja nevarnost.

o To je tudi pravica posestnika, da se brani proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Nevarnost mora biti neposredna, samopomoč takojšnja in nujna, način samopomoči naj ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost

56

Simona, UVP

Oblike samozaščite so tudi stalna ali priložnostna razsodišča, ki jih oblikujejo prizadeti pravni subjekti in jim potem zaupajo, da rešujejo njihove spore

o Odločajo hitreje, cenejeo Postopek je manj formaleno Razsodniki so izbrani iz vrst strokovnjakov, ki so specialisti za posamezne vrste sporov

Postopek poravnave – tožilec odstopi ovadbo za kaznivo dejanje (kazen denar ali zapor do 3 let alternativno reševanje)

7.3. Državno varstvo

7.3.1. Vrste državnega varstva

Osrednji nosilci so sodni, upravni in ustavnosodni organi Sodišča sodijo po ustavi in zakonu, varovati morajo nepristranskost in neodvisnost sojenja

7.3.2. Upravno, kazensko in civilnopravdno pravno varstvo

Upravno

Namenjeno varstvu pravic, obveznosti ali pravnih koristi posameznikov in pravnih oseb v konkretnih upravnih zadevah

Odloča se v upravnem sporu Začenja se na zahtevo stranke (privatna maksima) ali po uradni dolžnosti (oficialna maksima)

Kazensko

Vodijo pristojna sodišča Večinoma se začnejo po uradni dolžnosti na predlog tožilca (včasih je tožilec tudi zasebni

tožilec – dejanja, ki so pregonljiva na zasebno tožbo) Tožilec mora sprožiti postopek vedno takrat, ko je podan utemeljen sum, da je bilo storjeno

kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja pa uradni dolžnosti – legalitetno načelo Normativni pravni akti, s katerimi se sproži uvedba K postopka:

o Predlog za uvedbo preiskaveo Obtožnicao Obtoženi predlogo Zasebna tožba

V postopku proti mladoletniku se lahko tožilec odloči, da ne bo zahteval uredbe kazenskega postopka (le pri kaznivih dejanjih, za katera je predvidena kazen denar ali zapor do treh let) ker postopek ne bi bil smotrn – oportunitetno načelo

Oportunitetno načelo je mogoče tudi za nekatera lažja kazniva edjanja (denar, zapor do enega leta) proti polnoletnim storilcem, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja

Civilno

pravdni postopek, vodijo sodišča

57

Simona, UVP

načelo dispozitivnosti – stranke prosto razpolagajo z zahtevki in sodišče odloča v mejah zahtevkov, ki so bili postavljeni

začne se s tožbo sodišče ne prizna razpolaganj strank, ki so v nasprotju z javnim redom in tistimi kogentnimi

pravili, ki omejujejo dispozitivna

58

Simona, UVP

7.3.3. Zbiranje procesnega gradiva

v vseh postopkih morajo organi, ki jih vodijo ugotoviti dejansko stanje in dejstva, ki so pomembna za zakonite odločbe

stranke morajo imeti priložnost, da se izjavijo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne v konkretni zadevi in da predlagajo dokaze

Upravni postopek

zbiranje dejanskega in dokaznega gradiva je naloga organa, ki vodi postopek – preiskovalno načelo

stranka ima možnost, da je aktivna, nujno je, da navade dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek

poudarjeno je načelo ekonomičnosti - postopek mora biti kolikor se da hiter, povzročati mora čim manj stroškov in ustvarjati čim manjšo zamudo za stranke

Kazenski postopek

obdolženec in tožilec imata načelno položaj enakih strank, čeprav je de facto in de iure položaj tožilca boljši, saj je tožilec predstavnik državne oblasti

tožilec navede dejstva, na katera opira svoj zahtevek in predlaga dokaze obdolženec ima pravico navajati dejstva in predlagati dokaze, ki so mu v korist –načelo

kontradiktornosti tudi sodišče samo zbira in izvaja dokaze, ki se nanašajo na konkretni primer –preiskovalno

načelo enako podrobno morajo biti preučena dejstva in dokazi ki so obdolžencu v korist in ki ga

obremenjujejo – načelo materialne resnice pomembna je glavna obravnav a – preiskovalno načelo se pokaže v tem, da mora predsednik

senata skrbeti za to, da se zadeva vsestransko razčisti in da se dožene resnica. Senat sme odločiti, da se izvedejo tudi še ne predlagani dokazi ali dokazi, ki so bili umaknjeni. Popolno obtoženčevo priznanje ne odveže sodišča dolžnosti, da izvede tudi druge dokaze.

Pravdni postopek

stranki sta si prirejeni z zahtevki prosto razpolagata dolžni sta dokazati resničnost trditev o dejstvih, na katere opirata svoje zahtevke sodišče ne sme upoštevati dejstev, ki jih ni predlagala nobena od strank – razpravno načelo predsednik senata na glavno obravnavi postavlja vprašanja in skrbi:

o da se navedejo vsa odločila dejstvao da se dopolnijo nepopolne navedbe o pomembnih dejstviho da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe stranko da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno

pravno razmerje

59

Simona, UVP

Vsi temeljijo na načelu proste presoje dokazov – organ, ki vodi postopek na temelju pravil logičnega mišljenja in splošne življenjske izkušnje sam presoja, katera dejstva so podana in katera ne (ni vezan na pravne predpise)

Pristojni organi poznajo pravo po uradni dolžnosti – iura novit curia

7.3.4. Pravovarstvena odločba

Izdana je lahko šele, ko je zbrano procesno gradivo, ki omogoča pravno odločitev Pomembna je glavna obravnava (ustna v upravnem postopku) – glavni del postopka, v

katerem se javno in ustno razpravlja o posamezni zadevi in potem o njej tudi odloči Pravovarstvena odločba je oblastni pravni akt, s katerim se odloči o predmetu obravnavanja V upravnem sporu je to upravna odločba, sicer sodba Ima 4 dele

o Uvod Podatki o organu, ki je vodil postopek, o strankah in zastopnikih in

pooblaščencih, kratka označitev zadeve, podatki o glavni obravnavi in dan, ko je o stvari bilo odločeno

o Izrek ali dispozitiv Del, v katerem se avtoritativno odloči o predmetu postopka Vsebina je odvisna od pravne odločitve, ki je bila sprejeta Opredeljena je pravna posledica, ki pove, kako naj bo konkretni primer rešen Nanj se razteza pravnomočnost odločbe

o Obrazložitev Navedeni so razlogi, ki utemeljujejo pravno odločitev Opisano je procesno gradivo Utemeljena mora biti pravna odločitev Navedena morajo biti ugotovljena dejstva Navedeni morajo biti uporabljeni FPV Naveden mora biti pomen posameznih pravnih pravil Pojasnitev pravne posledice

o Pravni pouk Navaja pravno sredstvo, rok, v katerem ga je treba podati, in organ, na

katerega ga je potrebno nasloviti

7.3.5. Pritožbena pot

Vsakdo ima pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih javnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih

Pritožba je redno pravno sredstvo, ki je vselej možno proti prvostopenjski pravni odločbi Pritožbeni rok je 15 dni Pravočasna pritožba zadrži izvršitev pravovarstvene odločbe Možno je izpodbijati, da:

o So bila bistveno kršena določila pravovarstvenega postopkao Je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljenoo So bili kršeni materialnopravni formalni pravni viri

60

Simona, UVP

o pritožbi odloča organ višje stopnje pritožba je lahko

o neutemeljena – se zavrne in potrdi odločba organa prve stopnjeo utemeljena

delno razveljavi in se o njej ponovno odloči na drugi stopnji vrnitev zadeve v ponoven postopek – organ prve stopnje mora opraviti vsa

tista pravovarstvena dejanja in obravnavati vsa tista vprašanja, na katera je opozoril pritožbeni organ. V ponoven postopek se zadeva vrne, če je bilo dejansko stanje zmotno ali nepopolno ugotovljeno ali pa so bila kršena določila pravovarstvenega postopka

7.3.6. Pravnomočnost sodnih in upravni odločb

smisel pritožbene poti je to, da se zadeve še enkrat preverijo, da se odpravijo napake in pomanjkljivosti in da se izenačuje pravna praksa na območju, ki ga instančni organ pokriva.

V zelo pomembnih in občutljivih zadevah je dopustna tudi pritožba zoper odločbi organa druge stopnje

Ko je pravna pot izčrpana ali do nje sploh ni prišlo postanejo pravne odločitve dokončne in načeloma nespremenljive

Neizpodbojnost ali formalna pravnomočnost – pravne odločbe ni več mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi

Materialna pravnomočnost - stranke in državni organi so vezani na vsebino pravne odločbe Pravnomočnost preprečuje, da bi bilo mogoče še enkrat odločati o isti zadevi –ne bis in idem V upravnem postopku je sprejeto načelo subjektivne pravnomočnosti – odločba, ki se ne

more več izpodbijati v upravnem sporu ali drugem sodnem postopku oz. so ji bile z njo naložene določene pravice ali obveznosti, postane pravnomočna kopica izrednih pravnih sredstev

o Smisel je v tem, da ni mogoče posegati v pridobljene pravice in pravne položaje ter da ni mogoče stopnjevati obveznosti

Izredna pravna sredstva so časovno omejena in ne zadržijo izvršitve. Vlagajo jih lahko le pooblaščeni predlagatelji.

Kazenski in pravdni postopek – obnova postopka in zahteva za varstvo zakonitostio Kazenski – izredna omilitev kaznio Pravdni – revizija

Obnova postopka je najbolj tipično izredno pravno sredstvo (tudi upravni postopek). Razlogi, ki dovoljujejo obnovo postopka:

o Absolutne bistvene kršitve postopkao Nova dejstva in dokazi

Če so razlogi zadostni, se obnova dovoli in se v obsegu, ki ga obnovitveni razlog utemeljuje, o zadevi na novo odloči

Zahteva za varstvo zakonitosti – vlaga pristojni državni tožilec, če so kršeni materialni ali procesnopravni predpisi

o V KZ tudi obsojenec in zagovornik Izredna omilitev kazni – kazen se omili, ko se pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo, ko se je sodba

iztekla, ali pa so bile pa se zanj ni vedelo, pa bi očitno pripeljale do milejše obsodbe

61

Simona, UVP

Revizija – tretja stopnja pravdnega postopkao Proti odločbam druge stopnjeo Bistvene kršitve nekaterih pravil pravdnega postopka in kršitev materialnopravnik

pravilo Njen namen je tudi zagotavljanje enotne sodne prakse

V upravnem postopku je tu še odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici, izredna razveljavitev in ničnostna zahteva.

o Za nično se lahko vselej izreče določba, ki: Ne bi smela biti izdana v upravnem postopku Bi s svojo izvršitvijo povzročila dejanje, ki je kaznivo Je ni mogoče izvršiti Izdal organ brez zahteve stranke, če je ta zahteva potrebna in stranka

kasneje ni v odločbo niti izrecno niti molče privolila o Izda se na predlog stranke, državnega tožilca ali predlog državnega pravobranilca

Akti milostio Pomilostitev

Oblastni posamični pravni akt v pristojnosti državnega poglavarja Nanaša se na individualno določeno osebo Z njo se opusti pregon ali popolnoma ali delno oprosti izvršitev kazni Izrečena kazen se spremeni v milejšo ali se izbriše obsodba

o Amnestija Splošni pravni akt, v pristojnosti DZ Individualno nedoločen krog oseb, opredeljene so s tipskim znakom Opusti se pregon, delno ali popolnoma se opusti izvršitev kazni, izrečena

kazen se spremeni v milejšo, izbriše se obsodba ali odpravi posledica obsodbe

o Abolicija Pravnim naslovljencem se opusti kazenski pregon in jim zato ni mogoče izreči

kazni

7.3.7. Izvršba

Postopki, v katerih se izvršujejo pravnomočne pravne odločbe V nekaterih primerih jih pravni naslovljenci izvršijo sami, pri drugih morajo sodelovati

pristojni državni organi Če niso izvršene prostovoljno – se izvajajo prisilno prisilna je lahko samo tista, ki je

formalno pravnomočna in pri kateri je potekel morebitni rok (takšna odločba je izvršilni naslov)

Upravna izvršba je predvidena za izpolnitev denarnih in nedenarnih obveznosti zavezanca. Kadar gre za prisilno izterjavo nepremičninskega premoženja ali deleža družbenika sodna

pot Kazenskopravne odločbe-poseben postopek Civilnopravne odločbe – sodni izvršilni postopek

o Na predlog prizadetega upnikao Potreben je izvršilni naslov

62

Simona, UVP

o Upniki se poplačajo po vrstnem redu, po katerem so si pridobili pravico do poplačila iz nekega predmeta

o Izvršba se opravi na način, ki je za dolžnika najmilejši Plačilo denarnih terjatev (sredstva izvršbe):

o Prodaja premičnino Prodaja nepremičnino Prenos denarne terjatveo Unovčenje drugih premoženjskih pravico Prenos sredstev, ki so na računu pri banki

Plačilo nedenarnih terjatev se nanaša na:o Izročitev stvario Dobava nadomestnih stvario Izpraznitev in izročitev nepremičnino Odprava, opustitev ali dopustitev nekega dejanjao Vrnitev delavca na deloo Vpis pravic v javne knjigeo Razdelitev stvario Izposlovanje izjavne volje

Nenadomestno dejanje:o Denarna kazeno Niz denarnih kazni

7.4. Ustavnosodno pravno varstvo

3 sklopi zadev:o Odločanje o ustavnosti in zakonitosti zakonov, podzakonskih predpisov, predpisov

lokalnih skupnosti in splošnih pravnih aktov, ki so izdani za izvrševanje javnih pooblastil, odloča tudi o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splošnimi načeli mednarodnega prava

o Ustavna pritožba zoper kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti – ko so izčrpana vsa sredstva

o Spori glede pristojnosti med različnimi vrstami državnih organov, o odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade in ministrov, o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strah ter o pritožbah v postopku potrditve poslanskih mandatov

Odloča se glede na zahtevo pooblaščenih predlagateljev in tistega, ki izkaže svoj pravni interes

Pooblaščeni predlagatelji:1. Državni zbor2. Tretjina poslancev (30)3. Državni svet4. Vlada5. Sodišče6. Državni tožilec7. Banka Slovenije

63

Simona, UVP

8. Računsko sodišče in informacijski pooblaščenec – vprašanje ustavnosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo

9. Varuh človekovih pravic - če meni, da predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil nedopustno posega v ČPTS

10. Predstavniški organ lokalne skupnosti – če posega v ustavni položaj ali ustavne pravice lokalne skupnosti

11. Reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti – če so ogrožene pravice samoupravne lokalne skupnosti

12. Reprezentativni sindikat za območje države, poklic ali posamezno dejavnost – ogrožene pravice delavcev

Abstraktna presoja – načelna ugotovitev skladnosti/ne skladnosti z ustavo Konkretna presoja – obravnava se konkreten primer, ki je izhodišče in vpliva na rešitev Ustavno sodišče zakon razveljavi, ostale splošne prane akte pa odpravi al razveljavi Lahko tudi odloča o sporni temeljni pravici Odločbe so dokončne in obvezne Ni niti rednih niti izrednih pravnih sredstev Stališča US imajo pomembno pravno vlogo precedenčno pravo Opira se na ustavo

64

Simona, UVP

9. POGLAVJE – Razlaga normativnih pravnih aktov Wroblewski – razlaga v širšem in ožjem pomenu

o V širšemu pomenu je soznačnica za razumevanje jezikovnih znakovo Ko jezikovne znake pomensko določimo s filološkimi in pravnimi tehnikami govorimo

o razlagi v ožjem pomenu besede Von Savigny – rekonstrukcija izlušči normodajalčevo sporočilo, brez da bi ga kakorkoli

spreminjala Kelsen – razlaga nas lahko pripelje do več rešitev, ki so enakovredne, uporabnikova odločitev

je pravila, če ostala znotraj pomenskega okvira norme, ki mu lahko pripiše katerikoli pomen Praktična razlaga – splošni in abstraktni zakon mora opredeliti tako, da dopušča

enopomensko odločitev v individualnem življenjskem primeru Znanstvena razlaga – enopomenski odgovor se ji izmika vedno tedaj, ko se osredotoča na

samo en del pravnega pojava Zakon razlagalca vedno v celoti zavezuje in mora izhajati iz njega Normativno izhodišče je po Hartu vedno odprt pomenski prostor, iz katerega moramo z

razlago izluščiti splošno in abstraktno pravno pravilo, ki ga uporabimo v konkretnem primeru Razlaga je miselna dejavnost, s katero razlagalec konstruira in pomensko opredeli splošno in

abstraktno pravno pravilo, ki ga zakon sporoča in jezikovno uokvirja V kontekstu razlaga razlagalec:

o Rekonstruira zakonske možnostio Jih vsebinsko določio Izbere kombinacijo, ki se najtesneje ujema s pravnorelavantnimi značilnostmi

primera

2. vrste in razlage normativnih pravnih aktov Praktična (operativna) razlaga – pravni subjekt razlaga pravni akt v zvezi s konkretnim

primerom, ki ga mora rešitio Njegov namen je da se dokoplje do rešitve, ki jo potrebuje v konkretnem primeruo Poseben pomen ji daje praktični primer

Metodična (znanstvena, strokovna) razlaga – ne gre za reševanje konkretnega primera, ampak je razlagalčev namen širši

o Temelji na tem, da ugotovi, katera pravila zakon zajema in v čem sta vsebina in pomen pravil

o Izhodišče so že rešeni primeri ali namišljeni primeri Avtentična razlaga – o njej govorimo, če so nosilci metodične razlage državni organi

o Ima enako pravno moč kot akt, ki ga razlagao S tem aktom tvori pomensko celotoo Pomembna je takrat, ko je interpretativni akt toliko nejasen, da so možne

nasprotujoče si razlage Normativne akte razlagajo tudi posamezniki

o Metodična razlaga – razlaga, ki jo izvajajo pravni strokovnjaki in pravni izvedenci, ki v strokovnih in znanstvenih delih razlagajo pomembne zakone in druge FPV

65

Simona, UVP

3. Razlagalni argumenti Obvezni razlagalni argumenti – tisti, ki jih navaja že zakonodajac Neobvezni – uporabljamo jih glede na naravo stvari in jih tako kakor obveze argumente

podrobneje razčlenjuje pravna teorija

3.2. Jezikovna razlaga

3.2.1. Narava jezikovne razlage

Predmet razlage je zakonsko besedilo, ki sestoji iz jezikovnih znakov Klasično pojmovanje temelji na prepričanju, da sta razlagalec in razlagano besedilo drug od

drugega ločeni enoti raziskovalec spoznava, ne da bi pomensko oplajal, sodoločal ali ga dojemal kot kulturnozgodovinski subjekt, ki je kot tak sestavni del širše družbene celote, katere del je tudi pravo

Naloga jezikovne razlage je, da v skladu z besedoslovnimi, slovničnimi in stilističnimi pravili jezika rekonstruira besedni pomen pravnega pravila, ne da bi bilo potrebno, da se besedni pomen ujema tudi s pravnim pomenom pravnega besedila

Nujno jo je dopolnjevati tudi z drugimi metodami Pomen ni lastnost besedila, ampak je razmerje med človekom in besedilom, vključno z

jezikovnimi konvekcijami v določeni družbi in resničnostjo, na katero se besedilo nanaša. Jezikovni znaki imajo pomen edinole na ustrezen kontekst Pomembno je, da »kontekstno razumevanje« razorožuje ustaljeno jezikovno razlaganje kot

samostojno metodo razlage Kontekst razumevanja je celoten postopek normativne konkretizacije zakona glede na

konkretni življenjski primer, ki je predmet pravnega odločanja Nujno jo je postaviti v širši kontekst

3.2.2 Zakonski jezik

Skupno stališče je, da je izhodišče zakonskega jezika splošni pogovorni jezik, ki ga pomensko določamo glede na splošno in vsakdanjo rabo

Zakonski jezik je vselej nad pogovornim jezikom, ki ga pomensko spreminja, dopolnjuje in mu v pravo tudi odvzema pomen

Več ravni zakonskega jezikao Načelno izhajamo iz dejstva, da gre v zakonu za splošni pogovorni jezik, razen če so

proti temu stališču tehtni razlogio Druga raven so splošni izrazi in besede, ki imajo v pravo drugačen pomen kot v

splošnem pogovornem jezikuo Tretja raven so pravni izrazi, ki so sad pravniškega jezika in imajo vedno poseben

pravni pomen Testno povezane s hierarhično nadrejenostjo zakonskega jezika splošnemu pogovornemu so

tudi pravne definicije ali opredelitveo Z njimi zakonodajalec opredeljuje izraze, za katere meni, da so pravno pomembni in

da utegnejo biti sicer vsebinsko nejasni in pomensko preveč odprti

66

Simona, UVP

Posebno mesto imajo tudi pravna načela, ki pomensko sodoločajo vsebinsko odprti in večpomenski zakonski jezik, v katerem so vsebovana pravna pravila

3.3. Logična razlaga

Ima dvojni namen – z njo preverjamo, kar smo ugotovili z drugimi metodami, hkrati pa nam omogoča, da tudi z njo ugotovimo nove pomene, ki jih ni mogoče doseči in izluščiti z drugimi metodami razlage

Pravno odločanje je mogoče le ob predpostavki, da temeljni na pravilnem načinu oblikovanja misli, sklepanja in dokazovanja – pravila formalne logike

S pravili formalne logike ne moremo ugotoviti pravilne razlage zakonskega besedila, so pa ta pravila vedno temelj, na katerem mora graditi vsaka vsebinsko pravilna ali prepričljiva razlaga

Vse pravila, ki so v nasprotju s formalno logiko, morajo biti izločena kot nesmiselna in protislovna, ali pa sme smatrajo kot nasprotja, ki morajo biti odpravljena

Kadar je pravilo v celoti protislovno ali nesmiselno velja, da pravnega pravila ni in imamo opraviti s pravno praznino

3.4. Sistematična razlaga

Določa pomen jezikovnih znakov glede na njihovo umeščenost v »zunanji« in »notranji« pravni sistem

Zunanji sistem razpira, kakšna je zunanja podoba in zgradba zakona, je delo postavodajalca, ki oblikuje posamezna pravna določila in jih razporeja v ožje ali širše enote

o Pomemben je naslov zakonov, posameznih poglavij o Od tega kam je pravno pravilo uvrščeno je soodvisen tudi pomen, ki ga to določilo

imao Včasih je lahko določitev tudi nerodnost ali spodrsljaj, ki je v nasprotju z notranjim

sistemom Zunanji sistem je v senci notranjega Notranji sistem pove, kakšna je vsebinska povezanost in strukturiranost predmeta, ki je

pravno urejeno Je izraz vsebine,ki vnaša v pravno snov ustrezno enotnost in vsebinsko povezanost

med delio Nujno je, da je notranji del vsebinsko, hierarhično in časovno usklajena celota

odprava antinomij (argument specialnosti, časovni argument, argument avtoritete)

3.5. Zgodovinska razlaga

Ožji pomen –genetična razlaga, ki sklepa na pomen zakonskega besedila in sestavnih delov glede na potek pravodajnega postopka

o Upošteva razloge za izdajo zakona, kolikor jih je mogoča razpoznati glede na družbene razmere, ki so sprejem zakona izzvale

Širši pomen – razlaga tudi gospodarske, politične in kulturnocivilizacijske razmere v katerih je zakon nastal in so ga vsebinsko sooblikovale

o Pomen razmer in družbenega kontekstao Pomemben tudi pri razvoju družbenih institucij, ki jih zakon prevzema in izraža

Objektivistični način razlage – zakon razlaga ne glede na »voljo zakonodajalca« ampak glede na ratio legis, kolikor je razpoznaven preko zakonskega besedila

67

Simona, UVP

o Odločno se zavrača prilagajanje razlage dnevnim potrebam in razmeram, gre se za to, da je ratio legis avtonomen in da razlagalec išče odgovore na vprašanja, ki jih zakonodajalec pogosto ni predvidel niti mogel predvideti

o Zakon je vedno del kulturnozgodovinskega konteksta Subjektivistična razlaga – razlaga se volja zgodovinskega zakonodajalca

o Namen je pomembnejši pri mlajših in novejših besedilih, njegovo moč pa slabi s pretekom časa kot razlagalno izhodišče se sprejema namen, ki bi ga zakonu pripisal sedanji zakonodajalec

3.6. Argumentum a simili ad simile

3.6.1. Pojem

Sklepanje od podobnega na podobno Iz tega, da se neposredno pravno urejeni dejanski stan in neposredno pravno neurejeni

dejanski stan ujemata v bistvenih lastnostih, sklepamo, da tudi za podoben primer velja enaka pravna posledica, ki je določena za neposredno urejeni dejanski primer

Zanesljivost je tem večja, tem več je bistvenih sestavin, ki so skupne obema primeroma Varuje se načelo pravne varnosti Dva primera sta si podobna šele takrat, ko se ujemata v lastnostih ki so ratio legis Skupni vrednosti temelj je tertium comparationis in preko njega sklepamo od podobnega na

podobno

3.6.2. Analogija intra legem

Analogija intra legem je sklepanje po podobnosti v mejah možnosti, ki so dane znotraj posameznik pravnih pravil (»zlasti«, »kako drugače« ..)

Nanaša se na notranje »praznine« to so praznine, ki jih postavodajalec že v naprej predvideva Ne gre za razširjanje posameznega pravila do pravno urejenega primera na njemu podoben

način vseskozi smo v dosegu posameznega pravila in v njegovem okviru sklepamo po podobnosti

3.6.3 Zakonska analogija (analogia legis)

Analogia legis ima širši domen kot analogia intra legem Je posamična analogija, pri kateri izhajamo iz primera, ki je urejen z določenim zakonskim ali

drugim pravnim pravilom in od ega primera sklepamo na neurejen primere, ki se po svojih sestavinah v celoti ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, ampak jim je tako podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostnih

3.6.4. Pravna analogija (analogia iuris)

Deli se na delno (analogia partialis) in popolno (analogia totalis) Razpeta je med določeno pravno pravilo, ki ga sposplošimo in uporabimo tudi za razmerja

druge vrste, če se vrednostno ujemajo z neposredno urejenim razmerjem Uporabljamo jo lahko tudi tako, da na temelju več pravnih pravil oblikujemo pravno načelo, s

pomočjo katerega ustvarimo splošno in abstraktno pravno pravilo in z njim napolnimo pravno praznino

68

Simona, UVP

Lahko tudi izhajamo iz samih pravnih načel, ali iz »duha pravnega sistema« in to uporabimo za temelj urejanja pravno uenurejenega primera popolna analogija (uporabimo jo, ko so vse druge možnosti že izčrpane)

3.6.5. Pomen zakonske in pravne analogije

Z njimi zapolnjujemo pravne praznine Sta tudi sredstvo, ki ju postavodajalec zavestno uporablja in z njuno pomočjo ureja družbena

razmerja, ki so vnaprej predvidena in označena kot pravno pomembna urejevalno načelo (enakopravno se vrednotijo razmerja, ki so si v bistvenem podobna)

3.6.6. Posebnosti v KP

Kaznivo je le tisto dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti določa kot kaznivo dejanje in določa njegove znake in kazen zanj

Zakonska in pravna analogija sta prepovedani Biti mora tako natančno določeno, da se prepreči samovoljno, od subjektivne ocene odvisno

širjenje in oženje kriminalne cone Potrebno je opredeliti možnega storilca, kaj se šteje za izvršeno dejanje, kakšna je

prepovedana posledica in po potrebi tudi druge znake Dovoljena je le analogia intra legem

3.7. Argument teološke redukcije

Predpis le navidezno ureja določen dejanski stan: pojavi se prekrita pravna praznina, ki jo zapolnimo s tem, da dodamo izjemo od pravila – izjemni dejanski stan

3.8. Argumentum a contrario

Določena pravna posledica velja samo za tisti konkretni dejanski stan, ki izpolnjuje izrecno navedene predpostavke dejanskega stanu

Če izrecne predpostavke niso podane, pravna posledica za takšen primer ne vela Vse sestavine zakonskega dejanskega stanu so razlog, da nastopi določena pravna posledica

(opredeljene morajo biti dovolj določno in natančno, da lahko z zanesljivostjo sklepamo da velja samo za zakonski dejanski stan s takšnimi sestavinami)

Argumentum a contrario je le sredstvo, s katerim ugotovimo, da dejansko gre za pravno praznino, ne pove pa nam, kako jo naj rešimo

Načeloma velja, da se specialno pravilo nanaša če na primere, ki so z njim izrecno zajeti in da se za druge primere uporablja splošno pravilo

o Ne smemo ga povzdigniti na raven splošnega, lahko pa ga analogiziramo, če tehtni razlogi narekujejo, da se značilnosti konkretnega primera bolje ujemajo s specialnim pravilom kot s splošnim

V KP je argumentum a contrario povzdignjen v načelo –Nulla crimen nulla poena sine lege praevia

69

Simona, UVP

3.9. Arugumentum a fortiori (argumentum a maiori ad minus, argumentum a minori ad maius)

Je razlagalni argument, s katerim ugotavljamo, da pravna posledica, ki se navezuje na določeno primarno ali sekundarno hipotezo, velja tem bolj v primeru, ki ima še v večji kakovosti poudarjeno lastnost, ki je pogoj za pravno posledico, kakor urejen primer

Argumentum a maiori ad minuso Sklepanje od večjega na manjšeo Za tistega, za kogar velja več, velja tudi manj

Argumentum a maiori ad maiuso Sklepanje od manjšega na večjeo Pravna posledica še bolj utemeljeno velja za večje, kot za manjše

3.10. Argumentum a cohaerentia

Temelji na domnevi, da je pravni sistem notranje povezana celota v kateri ne sme biti antinomij

Napotuje na merilo, ki jih uporabljamo za odpravljanje notranjih neskladij –argument avtoritete, specialnosti in časa

3.11. Argumentum a completudine

Temelj na domnevi, da je pravni sistem popoln, ker je v njem vedno mogoče najti pravilo, s katerim razrešimo katerikoli pravni problem

Ožji pomen – v pravnem sistemu ni praznin Širši pomen –združljiv s sodobno teorijo, po kateri je splošno sprejeto da so pravne praznine

nekaj, čemur se ne moremo izogniti Argument pove, ali sploh gre za pravno praznino in nam omogoča s pomočjo pravnega

sistema in načel najti pravno pravilo, s katerim pravno praznino napolnimo

3.12 Namenska razlaga

Določa pravni pomen jezikovnih znakov, glede na namen, ki ga ima pravno določilo Naravno in pravno je, da išče razlagalec pomen besedila najprej v besedilu samem Pomaga si z drugimi razlagami

o Logična mu pove, ali je merilo konsistentno in mu pomaga, da s prepričevalnimi argumenti zajame tudi primere, ki niso neposredno urejeni

o Zgodovinska razlaga ga opozori na namen in okoliščineo Sistematična doda pomen pravnih načel

4. Besedni rezultat razlage Pove nam, kakšno je razmerje med pomenom jezikovnih znakov in pomenom pravnega

pravila, ki ga preko njih rekonstruiramo Govorimo o dobesednim zožujoči ali razširjajoči razlagi

o Dobesedna – iz zakonskega besedila je mogoče neposredno in jasno razbratni, v čem je pravno pravilo in kakšen je njegov pomen

70

Simona, UVP

o Zožujoča/razširjajoča – določene ohlapne in nejasne besede razumemo tako, da njihov pogovorni pomen zožimo ali razširimo

Zožujočo in razširjajočo razlago moramo razlikovati od razlagalnih pravilo Izjeme je potrebno razlagati zožujoče – ne smemo razširjati pravil, ki so izjema na

splošno pravilo

5. Razlage ustave kot hierarhično najvišjega splošnega pravnega akta 3 sklopi vprašanj: človekove pravice in temeljne svoboščine, oblika države in državna ureditev Slovenska ustava je na dosti mestih zelo redkobesedna Ključna je tudi vloga ustavnega sodišča, ki odloča o ustavnosti splošnih pravnih aktov in o

ustavnih pritožbah Slediti mora splošno sprejeti metodologiji pravnega vrednotenja in pravnega razlaganja,

zavezuje jo tudi pravno izročilo in utrjena spoznanja pravne stroke Na eni strani sprejema US odločitve, s katerimi ugotavlja, kaj ustava pomeni, na drugi strani

pa določa le ustavno dopustne okvirje Ni pristojno zapolnjevati pomensko odprt pravni prostor Ni pristojno preučevati, ali je zakonska ureditev vsebinsko primerna načelo samoomejitve

6. Razlaga posamičnih pravnih aktov Del teorije vztraja, da se uporabljajo enaki principi kot za razlago splošnih pravnih aktov – v

resnici sprejemljivo le za oblastne pravne akte Vselej je kontekst pravnega razumevanja povezan s konkretnim primerom, ki je predmet

pravnega odločanja in je razlago izzval Nerazumljivo, nesmiselno in protislovno oblikovani izreki oblastnih posamičnih pravnih aktov

so eni izmed razlogov, ki jih mora pritožbeni organ upoštevati po uradni dolžnosti Zasebni posamični pravni akti – razlaga je subjektivistična Poglavitni cilj je dognati namen, ki ga je stranka hotela doseči (iščemo skupen namen) Nejasna določila se razlagajo v korist stranke, ki ni pripravljala pogodbe (pri pogodbah, ki jih

je pripravila in predlagala ena stranka) Nejasna določila v neodplačni pogodbi razlagamo v pomenu, ki je manj težak za dolžnika V odplačni pogodbi jih razlagamo v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem

razmerju

7. Utemeljitev razlagane odločitve Pomembna je praktična razlaga, ki jo morajo opraviti pristojno pravodajni organi, preden

sprejmejo in izdajo ustrezen splošni pravni akt O tem, ali je pravilna, odloča US – njihovo razlagalno stališče je razvidno iz razlogov, ki so

navedeni v konkretni odločbi Utemeljitev je pomembna sestavine obrazložitve, ki jo morajo vsebovati vsi oblastni

posamični aktio Navedejo se materialno pravni in postopkovni predpisio Pojasni se, kako so jih razlagalio Če gre za nov primer, je nujno navesti razlagalne argumente

Kakovostna utemeljitev kaže na tehten premislek in vsebinsko pretehtanost

71

Simona, UVP

Pomembna je ker, utrjujejo strokovno avtonomnost nosilca odločanja, stranke so seznanjene z razlogi za določeno odločitev (s tem jim je dano tudi gradivo, ki ga poskušajo ovreči in za pritožbene organe, ki presojajo utemeljenost pritožbe

8. Teoretični pogledi na razlago normativnih pravnih aktov8.1. Od Montesquieujevega sodnika do vrednostne jursprudence

Montesquieu: Sodniki in drugi pristojni organi naj bodo le usta, ki izrekajo besede zakona Feuerbach: Sodnik naj bo vezan na golo črko zakona, njegov posel naj bo le to črko primerjati

s konkretnim primerom in ga glede na zakon reši V obeh primerih gre le za mehanično uporabo zakona in drugih formalnih pravnih virov Sodnik naj zakon reproducira, brez da bi ga vsebinsko napolnjeval in dopolnjeval Izhodišče teorije je zaprtost pravnega sistema, ki naj bi bil vsebinsko popoln

Šola pojmovne jursprudence vnaša v pravno odločanje pojmovni normativni okvir Jhering – nižja jurisprudenca (razlaga zakonov, ugotavljanje njihove vsebina, odpravljanje

nejasnosti) in višja jurisprudenca (logična in sistematična razčlenitev posameznih pravnih institutov in pravnih pojmov

Uporabljanje prava je prenos vsebine zakona na konkreten primer Nastala je v 19. Stoletju Zakoni so vsebinsko popolni in so predpostavljali pravičnega zakonodajalca V Franciji se pojavi v času, ko dobi civilni zakonik (1804) in druge zakonike, ki so vsebovali

racionalno naravno pravo V Nemčiji je zgodovinska šola prava odklanjala racionalistično naravo in zatrjevala, da

Nemčija še ne potrebuje enotnega državljanskega zakonika, saj je šele na drugi stopnji v razvoju narodnega druga (običajno pravo-znanstveno spoznavanje in preučevanje običajnega prava-uzakonitev prava)

V NEM so razvijali sistematično razlago, ki je sistematizirala tudi njihovo pravo, s katero se je ustvarila podlaga za nemški enotni civilni zakonik leta 1896

Prizadevali so si za subjektivistično-statičen razlagalni pristop, ki ga je mogoče uporabljati dotlej, dokler zakoni vsebinsko ustrezajo družbenim razmeram, ki jo jih izzvale

Ko se razmere začnejo spreminjati je naloga pravne znanosti, da najde in utemelji nove načine, kako razlagati in razumeti zakon

Jhering – začetnik šole interesne jurisprudence Pravni red mora družbi zagotavljati nujne življenjske pogoje Razbija se mit o samozadostnosti zakona in opozarja na pestrost interesov, ki so predmet

pravnega odločanja v konkretnih primerih Heck –kakor zakonodajalec tudi sodnik razmejuje interes in odloča o interesnih konfliktih Sodnik je vezan na zakon in ovrednotenje interesov, ki ga je opravil zakonodajalec Sodnik je pooblaščen dopolnjevati in popravljati zakonska pravila, ki so glede na pestrost

življenjskih interesov postala pomanjkljiva Larenz – interesna jurisprudenca je povzročila revolucijo v uporabi prava, ki je razbila

zakrnelost formalnologične pojmovne jurisprudence in ko je v postopek odločanja vnesla pomen interesov

Interesi so tudi vrednostno merilo, kako naj zakon razumemo in ovrednotimo

72

Simona, UVP

Smer šole svobodnega prava – Kantorowicz in Erlich Vsako uporabljanje zakona je ustvarjalno V zakonih so pravne praznine, ki jih je potrebno napolnjevati Upoštevati je potrebno tudi sodno in sodniško pravo Pisno zakonsko pravo ne more biti popolno Geny – obravnaval danes splošno sprejete argumente V primeru pravnih praznin je upošteval kot dopolnjevalne pravne vire običajno pravo in se

izrekel za svobodo iskanja prava

8.2. Dworkinovo carstvo prava kot razlagalna celota

Dworkin (1931), Anglija Nasprotuje pozitivističnemu stališču, da je pravo le skupek pravil Pravo ob pravnih pravilih sestavljajo tudi pravna načela Bistvena razlika je v tem, da načela vsebujejo tudi razsežnost teže ali pomembnosti – moralna

teža Sodnik nima na voljo prostega preudarka, ampak mora primer rešiti z opiranjem na pravna

načela Pravna načela so zbirni pojem za načela, politične usmeritve in druge standarde Načelni argumenti – argumenti, ki dokazujejo da politična odločitev varuje posameznikove ali

skupinske pravice Politični argumenti – utemeljujejo politične odločitve in trdijo, da politična odločitev ustreza

kolektivnemu cilju celotne skupnosti Sodniki naj se opirajo na načelne argumente Uvaja idealnega sodnika Herkulesa, ki je zmožen najti eno in edino najboljšo rešitev – opre se

na ustavo, zakone in precedenčne primere ter na načelne argumente, ki so temelj prava oblikuje vseobsegajočo teorijo, ki odkrije pravice strank in jih ne ustvarja retroaktivno

Njegova teorija gradi na celostnem razumevanju prava Je nasprotnik prostega preudarka, ki naj bi ga sodnik imel

8.3. Prispevek teorije argumentacije v pravu

Zavrača pravi decizionizem, ki pretirano poudarja pomen življenjskega primera in spregleduje zakon in pravni determinitezem, ki pretirano poudarja pomen zakona in spregleduje pomen življenjskega primera

Odločitev mora biti vedno racionalno utemeljiva Sodniško odločanje ni več mehanično in ni čisti voljni akt, ampak je intelektualno opravilo, ki

zahteva prepričljivo utemeljitev

73

Simona, UVP

10. POGLAVJE – Sistemizacija prava

1. Pojem in prvine sistemizacije prava Sistemizacija prava se nanaša na znanstveno razporejanje pravnih pravil in pravnih načel, ki

veljajo v določenem času in prostoru Sistemizacija se nanaša tudi na pravna načela Poglavitne prvine sistemizacije

o Splošna in abstraktna pravna pravila skupaj s pravnimi načelio Družbena razmerja, na katera se pravna pravila nanašajoo Način, kako so posamezna družbena razmerja in sklopi družbenih razmerij pravno

urejeni Temeljna enota je splošno in abstraktno pravno pravilo Širše enote so pravne ustanove, panoge in pravna področja Pravna ustanova zajema pravna pravila, ki na enak način urejajo isto vrsto ali isti sklop

družbenih razmerjih

2. Klasične pravne panoge2.1. Ustavno pravo

Zajema pravila in načela o temeljih državnopravne ureditve Klasična ustavna tvarina obsega

o Načela o obliki državeo Temeljne človekove pravice in dolžnostio Ustroj države

Ker je ustava temeljni in izhodiščni pravni vir je tudi ustavno pravo temeljna pravna panoga

2.2. Civilno pravo

Celota pravil in pravnih načel, ki urejajo osebna in premoženjska razmerja, v katerih so pravni subjekti prirejeni in avtonomno

Temeljni na dispozitivnem pravu, ki ga omejujejo nekatera pravila kogentnega prava, ki preprečujejo zlorabe avtonomije

Temeljno je načelo vestnosti in poštenja, ter prepoved zlorab pravice Splošni del civilnega prava se nanaša na tvarino, ki je skupna civilnemu pravu kot celoti

o Pravni subjekti, pravno razmerje, pravice pravnih subjektov, pomen lasa, pravni posli … + temeljni načeli

Stvarno pravo se nanaša na pravna razmerja med ljudmi glede na stvario Pravna pravila in načela o stvareh, posesti in o posameznih stvarnih pravicao Vrste stvarnih pravic so določene s kongentnimi pravnimi pravili – lastninska,

služnosti, zastavna pravica in realna bremena, tudi stavbna in emfitevzao Stvarne pravice so absolutne

Obligacijsko pravo je podponoga civilnega, ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti kot udeleženci teh razmerij

74

Simona, UVP

o Ena stranka je drugi zavezana, da kaj da, stori, opusti, dopusti, druga stranka pa je upravičena zahtevati izpolnitev

o Pravnoposlovne obveznosti temeljijo na enostranskih obveznostnih poslih, ki so sad enostranske izjave volje pristojnega subjekta ali soglasja dveh ali več.

o Neposlovne obveznosti: odškodninske obveznosti in obveznosti iz neupravičene pridobitve ali poslovodstva brez naročila

Dedno pravo ureja prehod premoženja umrlega na drugo oseboo Na temelju oporoke ali zakonao Nujni delež

Avtorsko pravo – ureja osebna in premoženjska razmerja glede duhovnih stvaritev s področja književnosti, umetnosti ali znanosti

Civilno se je opiralo na:o ODZ 1811o Zakon o dedovanju 1976o OZ 2011o Stvarnopravni zakonik 2002

2.3. Družinsko pravo

Skupek pravnih pravil in načel, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnosti, razmerja med straši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo

Načelo avtonomije je močno omejeno, pravila so po večini kogentna

2.4. Gospodarsko pravo

Gospodarsko (trgovinsko pravo) obsega pravna pravila, ki urejajo pravni statis in pravne posle gospodarskih subjektov

Statusno pravo zajema tvarno, ki se nanaša na tipologijo gospodarskih subjektov, njigovo ustanavljanje in prenehanje, njihovo pravno osebnost in notranjo organizacijo

o Po večini prisilne naraveo Poglavitni pravni vir je zakon o gospodarskih službah 1993 in 2006 – načelo zaprtega

števila gospodarskih subjektov omejitev glede splošne izbire dejavnostio Pretežno samostojna panoga

Pravo gospodarskih poslov – nanaša se na pravne posle, ki jih sklepajo gospodarski subjektio Pravna pravila in načela o skupnih značilnostih gospodarskih pravnih poslov, o

poglavitnih pravnih poslih trgovcev in o tipičnih gospodarskih posliho Gospodarske pogodbe so vse tiste pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski

subjektio Gospodarski subjekti so gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo

pridobitno dejavnost, ter samostojni posameznikio V OZ – sestavina civilnega prava

2.5. Delovno in socialno pravo

Delovno pravo je celota pravnih pravil in pravnih načel glede delovnih razmerij

75

Simona, UVP

Individualno delovno pravo ureja sklenitev delovnega razmerja, pravice in dolžnosti strank v delovnem razmerju, odgovornost za delovne obveznosti, varstvo pri delu in prenehanje delovnega razmerja

Kolektivno delovno pravo se nanaša na delodajalce in delavske organizacije, na kolektivna pogajanja, na kolektivne spore in sodelovanje delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah in zavodih

Socialno pravo vključuje pravice, ki jih imajo delavci na temelju delovnega razmerja,a jih daleč presega, ker ima pravico do ustrezne socialne varnosti že vsakdo kot član družbe –pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, socialno varstvo ter varstvo otrok in družine.

Pomembna so načela človekovega dostojanstva in socialne države, svobode dela, varstva rpi delu, …

Viri delovnega in socialnega prava: mednarodni cilji in drugi akti OZN, mednarodne organizacije dela in Evropskega sveta, ustava, zakon …

2.6. Upravno pravo

Pravna pravila in pravna načela o organizaciji in dejavnosti državne in javne uprave, o pravicah in dolžnostih v upravnopravnih razmerjih ter o nadzorovanju in odgovornosti upravnih organov

Ena stranka je nosilec oblasti/javnega pooblastila, da kot oblastno nadrejen subjekt odloča o pravici, obveznosti ali koristi drugega pravnega subjekta

Vedno v javnem interesu Organizacijsko upravno pravo se nanaša na ustroj in dejavnost javne in državne uprave –

vlada RS Nekatere funkcije državne uprave lahko opravljajo tudi samoupravne skupnosti, podjetja in

druge organizacije in posamezniki na podlagi zakonskega javnega pooblastila Upravni organi:

o Pripravljajo predloge zakonov, drugih predpisov in strokovno gradivo za vladoo Izvršujejo zakone in podzakonske akteo Izdajajo podzakonske akteo Če je potrebno tudi samo udejanjajo pravne predpiseo Odločajo o pravicah, obveznostih in pravnih koristi pravnih subjektov in pravnih oseb

v konkretnih upravnih zadevaho Opravljajo inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov in drugih predpisovo Zagotavljajo delovanje javnih služb

Materialno upravno pravo sestavljajo pravna pravila in pravna načela o pravicah in dolžnostih pravnih subjektov v upravnopravnih razmerjih

2.7. Finančno pravo

Ureja finančno dejavnost države in finančno pravna razmerja med pravnimi subjekti Vključuje pravna pravila in pravna načela o finančnem poslovanju državnih organov glede

zbiranja, delitve in uporabe dohodkov zaradi financiranja javnih dejavnosti Podpanoge: proračunsko, davčno in monetarno-bančno Ena stranka je vselej državni oblastni organ, ki deluje v javnem interesu

76

Simona, UVP

2.8. Kazensko pravo

Celota pravnih pravil in načel, ki opredeljujejo kazniva dejanja, kazensko odgovornost in kazenske sankcije

Opisi kaznivih dejanj zajemajo vse tiste kazenskopravne prepovedi in zapovedi, ki varujejo temeljne človeške in družbene dobrine

Temeljna načela KP:o Načelo človekovega dostojanstva in humanostio Načelo legitimnosti in omejenosti represije samo na primere, ki varstva človeka in

drugih temeljnih vrednot ni mogoče zagotoviti drugačeo Načelo zakonitostio Načelo subjektivne ali krivdne odgovornostio Načelo pravične kazni

Splošni del: načela KP in pravna pravila, kis e nanašajo na zasnovo in skupne značilnosti vseh kaznivih dejanj, na splošne prvine in predpostavke kazenske odgovornosti in na sistem kazenskih sankcij

Posebni del: opis posameznih kaznivih dejanjo 21 poglavijo Zrcalo hierarhije vrednoto Prvo je kaznivo dejanje umora

2.9. Postopkovno pravo

Zajema sodne in druge postopke, v katerih se odloča o pravicah in dolžnostih strank v konkretnih pravnih zadevah

Kogentno

2.10. Mednarodno (javno) pravo

Je panoga, ki ureja mednarodna razmerja med subjekti mednarodnega prava Subjekti so predvsem države Temeljna načela:

o Enakopravnost in samoodločba narodovo Suverena enakost državo Neuporaba sile in grožnje s siloo Mirno reševanje mednarodnih sporovo Nevmešavanje v notranje zadeveo …

Delimo ga na mirnodobno in vojno pravo Vsebuje pravila o oblasti države v času in prostoru, o sklepanju mednarodnih pogodb, o

odgovornosti držav za protipravna dejanja, o mednarodnih organizacijah, … Osrednji formalni pravni viri:

o Mednarodno običajno pravo

77

Simona, UVP

o Obča pravna načelao Mednarodne pogodbe

teorija o primatu mednarodnega prava teorija o primatu državnega prava dualistična teorija med obema vrstama prava ni razmerja pod/nadrejenosti, saj sta obe

vrsti ločeni, vzporedni in pretežno neodvisni ni pravnih sankcij, saj ni posebne organizacije reakcije na kršitve so običajno politične in moralne

2.11. Mednarodno zasebno pravo

ureja statusna, družinska, premoženjska in druga materialnopravna razmerja s tujo prvino pravila določajo, katero pravo se naj uporabi v razmerju s tujo prvino kolizijska pravila

o Pravo državljanstva – statusna in družinskopravna razmerjao Pravo kraja, kjer je stvaro Pravo, ki sta ga izbrali strankio Pravo kraja, kjer je storilec delovalo Pravo kraja, kjer je nastopila škodna posledicao Materialno pravo sodišča, ki odloča o stvari

Vedno več pravil je unificiranih Kogentnost

3. Temeljne skupine prava3.1. Notranje in mednarodno pravo

Notranje – panoge, ki urejajo razmerja znotraj posamezne države ali njenih upravno-teritorialnih enot

Mednarodno – pravna pravila in načela, ki urejajo razmerja med subjekti mednarodnega prava

3.2. Materialno in formalno pravo

Materialno –primarna, temeljna razmerja med pranimi subjektio Pogodbena razmerjao Razmerja med zakoncio …

Formalno pravo – pravna pravila in načela, ki prispevajo k oblikovanju, utrjevanju in pravnemu varstvu materialno pravnih pravil

o Ustroj pravnih osebo Postopek oblikovanja pravic in dolžnostio Kolizijska pravilao …

3.3. Javno in zasebno pravo

Javno o Pravni subjekti so drug drugemu podrejeni

78

Simona, UVP

o Ustavno, upravno, finanlno, kazensko, postopkovno, mednarodno javno

79

Simona, UVP

Zasebnoo Prirejeni, načelo avtonomije, dispozitivnost, lastni interesio Civilno, gospodarsko, mednarodno zasebno

Družinsko pravo – preplet zasebnih in javnih prvin Delovno in socialno pravo- preplet

o Sklenitev in prostovoljno prenehanje delovnega razmerja -zasebnoo Ostalo – javno

4. Vprašanje novih pravnih panog Potrebno je, da se izoblikujejo pravni instituti in pravna načela, ki novonastalo področje

obvladujejo in ga tako intenzivno prežemajo, da gre za enovito in koherentno pravno celoto

80

Simona, UVP

12. POGLAVLJE – Pogledi na naravo prava

1. Naravno pravo1.1. Uvod

Skupno izhodišče naravnega prava je, da je večno in nespremenljivo, da je splošno veljavno, da je vsebinsko pravilno, da ga človek lahko spoznava in da je nadrejeno pozitivnemu pravu

Pozitivno pravo je časovno, krajevno in personalno omejeno, njegovi ustvarjalci so ljudje, vsebuje pa tudi pravila, ki so le bolj ali manj popolna in pravična

Naravno pravo je vsebinsko merilo pozitivnega

1.2. Antično (Aristotelovo) naravnopravno pojmovanje

Aristotel izhaja iz enotnosti forme in materije Narava je popolna forma stvarnosti nekega predmeta Vsako bitje ima cilj Človek je politično bitje (zoon polition) Pravo je možno le tam, kjer je skupina svobodnih in enakih državljanov živi skupno življenje,

da bi zadovoljila svoje potrebe Pogoj je, da veljajo medsebojno priznani zakoni in da se zakoni nanašajo na razmerja med

osebami, ki so si enake v pogojih vladanja in podložnosti Govori o družbenem pravu, ki se deli na naravno in dogovorjeno, razlika nastane šele z

uzakonjenostjo Naravno dopušča minimum spremenljivosti Naloga pozitivnega prava je, da normativno konkretizira naravno pravo glede na ustrezen

čas, prostor in ljudi, ki se jih pravo tiče in s tem omogoča, da pravno življenje normalno poteka

Načelo blagohotnosti –konvencionalna pravičnost Nauk o pravičnost – izhaja iz načela enakosti Enakost je sorazmernost, pravično je neka sredina Izravnalna pravičnost –pravičnost med tistimi, ki so si po naravni neenaki, pred zakonom pa

so si enaki Razdeljevalna pravičnost – enakost med več osebami glede na težo, ki jim jo pripisuje

ustrezno merilo razločevanja (položaj v družbi)

1.3. Sholastično naravno pravno pojmovanje -13. Stoletje

Povezano s Tomažem Akvinskim (krščanski aristotelik) Razumskost je pomembna razsežnost prava in pomeni, da zakon ne sme biti akt vladarjeve

volje Zakon je razumska ureditev, ki jo zaradi skupnega dobrega razglaša oseba, katere dolžnost je,

da skrbi za red Tomaž sledi Avguštinu in razločuje med:

o Večnim (božjim) zakonom – lex aeterna vel divina

81

Simona, UVP

Soznačnica za božanski razum, ki upravlja z vsem kar obstaja Je nad voljo

o Naravnim zakonom – lex naturalis Sodelovanje razumnih bitij v večnem zakonu Je sestavina večnega, deloma pa tudi izraz naravne razsodnosti človeškega

uma Poglavitni zapovedi sta delati dobro in se izogibati slabemu

o Človeškim zakonom – lex humana Dopolnjuje naravnega glede na vsakokratna pomembna družbena razmerja Izpeljuje splošna pravila naravnega zakona na tri načine

S sklepanjem iz splošnih načel Podrobnejšim urejanjem glede na splošna načela Dopolnjevanjem naravnega zakona

o Posebnim božjim zakonom Neposredno izraža večni zakon Ujema se z novo in staro zavezo

Človeško pravo mora biti v skladu z božjim in naravnim zakonom Človeški, ki se razhaja z naravnim, ne zavezuje človekove vesti Človeški zakon, ki krši božji zakon se ne sme uporabljati

1.4. Racionalistično naravno pravo

17. In 18 stoletje Naravno pravo se je sekulariziralo in se oprlo na človeški razum, ki postane vir prava Vir prava je osamosvojeni razum, ki kot pravo spoznava tisto, kar je racionalno uvidno – tisto,

kar je mogoče razumsko utemeljiti, izkustveno preveriti in opredeliti kot sad soglasja Utemeljitelj: Grotius – O pravu vojne in miru Njegovo pravo temelji na človekovi družbeni naravi in človekovi sposobnosti, da ravna po

načelih razuma Vir prava v ožjem pomenu je človekova skrb za skupnost Naravno pravo je nespremenljivo Vrhovno vodilo je pravičnost, pravično je kar ni krivično, krivično pa je, kar je v nasprotju z

občestvom bitij, ki uporabljajo razum Potrebno je spoštovati tujo lastnino, sklenjene pogodbe, treba je vrniti storjeno škodo in za

zločin pretrpeti povračilo s kaznijo

Samuel Pufendorf (17.st) Naravno pravo popolnoma loči od božjega Razvije sistem naravnih dolžnosti Vsak naj drugega podpira, kolikor more Temeljno delo: O obveznostih človeka in državljana po naravnem zakonu

Christian Thomasius (1655-1728) Ločuje med etiko, politiko in pravom Pravo se nanaša na zunanje obveznosti, je medsebojno in prisilno Ne delaj drugemu, kar nočeš, da bi drugi tebi

82

Simona, UVP

Christian Wolff (1679-1754) Gradi na etičnem perfekcionizmu Oblikoval je sklenjen sistem nauka o dolžnostiH

Immanuel Kant (1724-1804) Razlikuje med pravno zakonodajo, ki ureja zunanje vedenje in ravnanje ljudi in nravno

zakonodajo, ki se nanaša na človekovo notranje življenje in zahteva od njega, da ravna moralno

Pravo opredeljujejo kot skupek pogojev, ki na temelju splošnega zakona svobode združi svobodno voljo enega s svobodno voljo drugega

Naravni zakon je zakon, katerega obveznost mora biti tudi brez zunanje zakonodaje razumsko spoznavna

V središču je človek kor nravna osebnost Varuje se nedotakljivost človekovega dostojanstva in celoten katalog človekovih pravic

pomembno je prispeval k utemeljitvi temeljnih človekovih pravic Ni večnega in univerzalnega prava Pravo je izkustveni pojav, njegova vsebina je sad človekove razumske in voljne odločitve,

*** Nastanek moderne države je povezan s pravnim priznanjem temeljnih pravic človeka in

državljana, z načelom delitve oblasti ter z vsemi tistimi pravnimi načeli in institucijami, ki so značilne za moderno državo

Lock + Montesquieu = teorija o delitvi državne oblasti Lock + Rousseau = liberalna teorija o družbeni pogodbi

Teorija o družbeni pogodbi poudarja kot politično izhodišče naravno pravno sporočilo Ločuje med naravnim(ljudje so svobodni, enaki in nosilci prirojenih človekovih pravic) in

državnim stanjem Naloga države je, da varuje temeljne človekove pravice in skrbi za to, da se uresničuje

družbeni dogovor

1.5. Sklepno pojasnilo

Najbolj sporna je teza, da je naravno pravo večno in univerzalno, ter da ga je kot tako možno razumsko spoznati

Naravno pravo je kritika pozitivnega prava

2. Pravni pozitivizem2.1. Uvod

Preučuje pozitivno pravo, to je pravo, ki dejansko obstaja Pravo obravnava kot dejstvo, ki ga je mogoče empirično preveriti in ga nato kot takega

opisati, razčleniti in ugotoviti povezave med njegovimi sestavnimi deli

83

Simona, UVP

2.2. Zakonski pozitivizem

Z zakonom razumemo vsakršno oblastno postavo Pravo je skupek pravil, ki jih v obliki zakonov in drugih splošnih pravnih aktov izdajajo oblastni

državni organi Če so ta pravila po večini družbeno učinkovita, gre za pravila pozitivnega prava Najdemo že v Rimu Za praktičnega pozitivista je zakon vseobsežen in samozadosten Začetek v 19. stoletju, ko je zakon doživel poseben razmah

o Razvoj industrije, kapitalistični način proizvodnje, naraščala je pestrost družbenega življenja potrebna je bila pravna enakost, pravna predvidljivost in pravna varnost

Monističen pozitivizem-zakone je sprejemal kot poglavitni formalni pravni vir Etatističen pozitivizem – pravo je bilo izenačeno s postavami, ki jih je sankcionirala država Formalističen pozitivizem – pravo je raziskoval kot normativno zgradbo, ki je vsebinsko

samozadostna in hierarhično sestavljena Za veljavnost prava zadošča že to, da ga postavi pristojni državni organ, ki ravna v postopku

in na način, ki sta pravno predvidena Zakon lahko ima poljubno vsebino, še tako nizkotno zakonsko pravo je veljavno, dokler je

ustvarjeno v pravem postopku Pozitivisti izhajajo iz tega, da zakonodajalec ne sprejema nizkotnih zakonov Eksegetična šola (Nem) in šola pojmovne jurisprudence (Fr) Obe sta utrjevali pravno varnost in se zavzemali za to, da mora biti vsebina zakona

predvidljiva in da jo je prav zato treba ugotavljati z merili, ki naj bodo kar najbolj objektivizirana

2.3. Čista teorija prava (Hans Kelsen)

Priznava le tisto kar je mogoče logično spoznati in utemeljiti Ni prostora za vrednote, dejstva in vsebino pravnih pravil Prostor je le za pozitivno pravo, njegovo formalnologično zgradbo in povezave med njegovimi

sestavinami Pravni sistem je utemeljen s pravili iste ali višje stopnje pravno pravilo velja, ker je bilo

sprejeto v skladu z višjim pravilom …. Vse dokler ne pridemo do ustave, ki jo utemeljimo s pranormo

Pranorma (temeljno pravilo) omogoča, da pravna pravila obravnavamo kot pravila, ki veljajo Osredotoča se na formalnologično strukturo prava – pravne pojme in dinamična plat (kaže se

v hierarhični zgradbi= Metoda pripisovanja: pravni pogoj dolžnost (»naj«) pravna posledica Pojem pravnega pravila gradi na sankcijskem pravilu, na katerega se navezujejo vedenjska

pravila, to so pravila, s katerimi se izognemo aktivaciji prisile Poglavitne naloge pravnih pravil so možnost, da pravila zapovedujejo in prepovedujejo,

dovoljujejo, pooblaščajo ter razveljavljajo že veljavna pravila in namesto njih uveljavljajo nova

84

Simona, UVP

Postavodajalčev jezik predpisuje in sporoča najstvene odreditve. Naloga znanosti je, da ta pravila opiše in pove, kakšne pravne posledice naj nastopijo, če so podani takšni in drugačni pravni pogoji.

Jezik pravne znanosti je deskriptiven, postavodajalčev jezik je preskriptiven

Leonid Pitamic (1885-1971) Zagovornik, učenec in tudi kritik čiste teorije prava Pravil je, da je pravo samo eno in ga ni mogoče umetno deliti na naravno in pozitivno

Država je pravni subjekt, ki je soznačnica za skupek pravnih pravil, ki se nanašajo nanj

2.4. Hartova analitična teorija

Njegova teorija je splošna (pojasnjuje in razjasnjuje pravo kot celovito družbeno in politično institucijo, ki jo obvladujejo pravila) in deskriptivna (ker je moralno nevtralna)

Pravo razume kot splet primarnih in sekundarnih pravnih pravil Primarna pravila nalagajo dolžnosti in povedo, kaj posamezniki morajo oz. česa ne smejo Sekundarna pravila

o Pravilo o priznanju veljavnosti – rule of recognition Odpravlja nedoločnost primarnih pravil Določa lastnosti primarnih pravil, da jih lahko identificiramo kot pravila

določenega pravnega sistema Za veljavnost primarnih pravil zadošča, da so splošno uveljavljena, za

veljavnost sekundarnih pravil pa je nujno, da jih državni uradniki sprejemajo kot skupne standarde svojega delovanja in se po njih ravnajo

o Pravila o spreminjajo – rules of change Rešujejo problem statičnosti primarnih pravil Pooblaščajo, da posamezniki ali enote posameznikov primarna pravila

spreminjajo, razveljavljajo in uveljavljajo novao Pravila o sojenju – rules of adjudication

Opredeljujejo sodne organe in postopek v katerem pristojne osebe oblastno presodijo, ali so bila primarna pravila kršena, da v primeru kršitve izrečejo ustrezno sankcijo in s tem pripomorejo k temu, da so primarna pravila učinkovita

Spregleduje, da primarna pravila ob dolžnostih vsebujejo tudi pravice Težava je tudi v pravilu o priznanju, ki ne utemeljuje samega sebe

2.5. Pravni realizem

Usmerjen je proti vsakršnemu neživljenjskemu formalizmu in proti vsakršnemu neživljenjskemu osamosvajanju zakona, ki bi ga bilo mogoče mehanično uporabljati

Resnično pravo nastaja šele v pravni praksi Naloga pravne teorije je, da se ukvarja s pravom kot dejstvom, in ga kot takšnega tudi

ustrezno pojmovno pojasnjuje Ameriški pravni realizem je dosegel vrhunec v času »New deala« (1930) Zakonska pravila so le vir prava in ne že samo pravo

85

Simona, UVP

V središču so sodniki in drugi državni uradniki, ki oblastno odločajo v konkretnih primerih

Pomembni so bili tudi Skandinavci – Uppsalska pravna šola (Axel Hägerström) Bili so odločni nasprotniki metafizičnega pristopa Pojmovni aparat je treba kritično oceniti in razumeti glede na resničnost, na katero se nanaša

Ross Pravo predpostavlja, da sodniki občutijo pravna pravila kot zavezujoča in da ta pravila tudi

dejansko uporabljajo Pravna pravila, ki ustrezajo zgornjima meriloma so veljavna

2.6. Še nekaj splošnih opomb

2.6.1. vprašanje zornega kota

Bobbio – ko govorimo o vprašanju pristopa pomeni, da se ukvarjamo samo z veljavnim pozitivnim pravom, ne da bi se s tem opredeljevali do idealnega, naravnega, racionalnega ali kakšnega drugega prava. Pozitivista zanima samo pozitivno pravo. Pozitivno pravo ne pomeni, da drugega prava ni, pomeni le, da je predmet preučevanja pozitivnega prava le pravo, ki je dejavno v določenem času in prostoru.

2.6.2. Vprašanje zasnove

2.6.2.1. Argument neprava

Argumenti proti pravnemu pozitivizmu: Ni mogoče dosledno razločevati med pravom in moralo IN pravno ni le skupek pravnih načel

Argument neprava: obstajajo norme in normativni sistemi, ki so v tolikšnem obsegu nepravični, da jim moramo odreči pravno veljavnost in naravo prava

Če s pravom vsebinsko ne soglašamo, ga je potrebno spremeniti in z tem vzpostaviti stanje, ki je moralno sprejemljivo

Če pozitivno pravo odstopa od vsebinskih predpostavk, ki so sad pravne kulture in civilizacije, potem je skrajno nečloveško in nas ne zavezuje

2.6.2.2. Argument načel

Pravo ni sestavljeno le iz pravnih pravil, ampak tudi iz pravnih načel, ki so vsebinsko in količinsko odprta

Pravna načela so vrednostno izhodišče Pravna prava so končni izdelek, ki predpostavlja, da so ga pravna načela pomensko

sooblikovala Zakonski pozitivizem jih zanemarja, ker temelji na podmeni, da so zakonska pravila vsebinsko

sklenjena in popolna Kelsen jih spregleduje, saj presegajo predmet njegovega preučevanja Hart jih upošteva, a jim ne nakloni pretirane pozornosti Teorija argumentacije - potrebno je tudi preučevanje pravnih načel Alexy – kritik pravnega pozitivizma – pravna načela sodijo k pojmu prava

86

Simona, UVP

2.6.2.3. Argument razumevanja pravil

Nujno je pravna pravila razumevati glede na dejanske ali namišljene življenjske primere, ki so jim pravna pravila namenjena

3. Zgodovinska pravna šola Resnično dejavno pravo je zlasti običajno pravo, kakor se je razvilo pri posameznih narodih Friedrich Carl von Savigny Pravo ima določen značaj, ki je lasten posameznemu narodu, tako kot njegov jezik, običaji ali

ustava Gibalo pravnega razvoja je »narodni duh«, ki je različen pri različnih narodih Pravo raste in se vzpostavlja skupaj z narodom Tri oblike narodnega duha:

o Običajno pravo – oblikujejo ga sile notranjega duhao Pravniško pravo – vsebinsko spoznava običajno pravo in ga pojmovno-znanstveno

obdela (recimo rimski pretorji)o Zakonsko pravo – v dognani pravnotehnični obliki utrjuje tisto, kar je zrelo za

uzakonitev Trdil je, da Nemčija še ne potrebuje enotnega civilnega zakonika, ker še niso dozorele

predpostavke zanj Opozoril je na vprašanje zgodovinske pogojenosti prava Kodificirano pravo ne more biti poljubni in samovoljni izmislek državne oblasti, biti mora

kulturnozgodovinsko utemeljeno in sočasno tudi pravnotehnično dognano V YUGO prostoru je pomemben Bogišić – raziskava o običaji med J slovanskimi narodi SLO: Dolenc in Grošič – preučevanje gorskega prava Vilfan: vprašanje ljudske/narodne pravotvornosti, vprašanje reakcije posameznih družbenih

skupin na vsiljeno pravo,; pravi, da so poglavitne razvojne stopnje družbe precej splošne, le da se pri raznih narodih ne razvijajo povsod enako hitro.

4. Sociološko pravoznanstvo Pojmovanja, ki preučujejo družbene vzroke, družbeno vlogo, družbeno vsebino … prava.

Bistvo prava je v sami družbi Rudolf von Jhering – vsebina prava je sad družbene boja in različnih interesov, ki si vsak zase

prizadevajo, da bi bil pravno priznani. Poglavitna žarišča so posamezniki, država, cerkev, društva in družba. Pravo je oblika, preko katere se s pomočjo državne prisile zagotavljajo življenjski pogoji družbe.

Roscoe Pound pravo je socialni inženiring preko njega se udejanjajo in usklajujejo posamezne vrste interesov ( interesi se nanašajo na:

splošna varnost, družbene institucije, morala, materialne življenjske dobrine …) kot najpomembnejše naloge sociološkega pravoznanstva je opredelil:

o preučevati učinke pravnih institucij, pravnih pravil in pravne teorijeo opravljati sociološke raziskave kot priprave za pravodajno dejavnosto raziskovati sredstva za učinkovitost pravnih pravilo obravnavati sociološko metodo

87

Simona, UVP

o se ukvarjati s pravno zgodovinoo spoznavati pomembnost pravnega odločanja v konkretnih primerih

interesna jurisprudenca je opozorila na pomen sodniškega prava, ki mora zakonsko pravo dopolnjevati in ga zapolnjevati povsod tam, kjer so praznine, je večpomensko ali vsebinsko odprto

Leon Duguit Utemeljil je solidaristično teorijo prava Posamezniki v družbi sodelujejo in so zaradi delitve dela med seboj odvisni. Medsebojna

odvisnost je organska in je temelj za ekonomska, moralna in pravna pravila. Družbena pravila so oblike zavesti o tej solidarnosti in so hkrati sredstvo, ki varuje družbo, njeno enotnost in njeno blagostanje.

Pravo nastaja neodvisno od države Družbeno pravilo postane pravno tedaj, ko se pri ljudeh izoblikuje bolj ali manj jasna zavest o

tem, da je za uresničevanje pravnih pravil potrebno državno posredovanje Država je pravu podrejena Dejavna mora biti zato, da se utrdi spoštovanje pravnih pravil, da se kaznujejo pravni kršitelji

in da se razveljavijo neveljavni pravni akti ter da se vzpostavi družbeni red, ki so ga pravne kršitve omajale

Georg Gurvitch Na pozitivno pravo je pluralistično Utemeljil je teorijo družbenega prava, ki zatrjuje, da obstaja toliko vrst prava, kolikor je

družbenih skupin, v katerih vznika normativna zavest o načinu vedenja in ravnanja v družbenih razmerjih, da te skupine lahko delujejo in opravljajo svoje dejavnosti

Georg Jellinek Pravo je izraz normativne moči dejanskosti Zakon in drugi formalni pravni viri, so pozitivni le v obsegu, ki ustreza normativnim dejstvom Normativna dejstva so primarni pravni viri

5. Marksistična teorija prava5.1. Nekateri nastavki marksistične teorije prava

Poglavitni nastavki marksistične teorije pravao Marksistični pogled na zgradbo družbeo Marksistični pogled na pravo v kapitalistični družbio Marksistična kritika prava, skupaj s hipotezami o pravo v socializmu in komunizmu

Marx uvršča pravo v politično pravni del družbene vrhnje stavbe Meščansko pravo je sad produkcijskih in lastninskih razmerij Pravo je le v zakon privzdignjena volja meščanskega razreda, volja, ki je podana v materialnih

življenjskih pogojih. Potrebno je spremeniti vse razmere, v katerih je človek ponižano, podjarmljeno, zapuščeno,

zaničevano bitje. Končni cilj je bila popolna osvoboditev človeka.

88

Simona, UVP

Osvoboditev bo mogoča, ko bo individualni človek vase sprejel abstraktnega državljana in bo kot individualni človek v svojem empiričnem življenju in individualnem delu postal generično bitje

5.2. Odzivi v teoriji prava

Lukić: normativnost je osrednja značilnost prava, ekonomska baza je njegov materialni vir – normativno pojmovanje prava

Štručka: iskal je bistvo prava v sistemu družbenih razmerij, ki ustreza interesom vladajočega razreda in ga varuje organizirana sila tega razreda –sociološko-ekonomistični pristop

Pašukanis: pravo se pojavi najprej v družbenih razmerji in šele nato v svojih abstraktnih oblikah, je družbeni pojav, ki kot takšen ne more biti izčrpan v pravnem pravilu. Opozoril je na zaraščenost normativnega z dejanskim in obratno – sociološko-ekonomistični pristop

Žun: potrebno je upoštevati tri elemente (pri raziskavah in delu pravnika): vrednosti element, element dejstva in normativni element – sintetična pojmovanja prava

Bloch: človeško dostojanstvo ni mogoče brez ekonomske osvoboditve, ekonomska osvoboditev ni mogoča brez človekovega dostojanstva in človekovih pravic

6. Kritična teorija prava Cca 1970 v ZDA Usmerjene so proti klasičnim normativno-dogmatičnim teorijam prava, ki naj se ne bi

ustrezno odzivale na stare in nove oblike družbene gospodovalnosti Opozarjajo na neskladnje med zunanjim ideološkim videzom in resničnostjo, ki jo videz

prekriva Kritični so do liberalne države, do institucij pravne države in do zasnove prava

o Liberalno državo zavračajo, saj ustvarja videz človečnosti in človekove svobode, a ju v resnici zanikuje, ko dopušča izkoriščanje delavcev, …

Pravo je le politika, njen nosilec je tisti, ki ima ekonomsko, politično, komunikacijsko in nasploh družbeno moč

Unger – izdelal je teorijo organskih skupin, ki temeljijo na človeku kot osebnosti in naj bi bile organizirane tako, da bi onemogočile dominacijo

7. Sintetično pojmovanje prava Pravo je celovit in sestavljen družbeni pojav Nosilec odločanja je vedno človek, ki nastopa v različnih vlogah Človekove odločitve, so vedno povezane z družbenimi razmerji in življenjskimi primeri, v

katerih se človek nahaja, s pravnimi pravili in vrednotami. V naravi pravnega pojava je, da ga ni mogoče zožiti na samo eno razsežnost Vrednote potrebujejo pravna pravila, ki jih opredeljujejo kot pravne vrednote, in s tem dajejo

možnost, da jih udejanjamo v družbenih razmerjih Družbena razmerja terjajo, da jih pravna pravila normativno oklepajo in jih povežejo z

vrednotami, ki se na ta razmerja navezujejo in jih vsebinsko utemeljujejo

Miguel Reale (1910-2006) Pravna pravila združujejo dejstva in vrednote v dialektično enoto

89

Simona, UVP

Pravo je normativni red dejstev glede na vrednote, ki so zgodovinsko uresničljive Takšne teorije so tridimenzionalne teorije prava, ker pravo vidijo kot sintezo ter dialektično

celoto, zgrajeno iz družbenih dejstev, vrednot in pravil. Te prvine so vedno povezane. V SLO sta sintetično pojmovanje prevzela Furlan(pravni realizem) in Visković

Gustav Radbruch Močan vpliv novokanotvske filozofije, ki sprejema metodični dualizem in najstva Pravnih vrednost se ne da spoznati, ampak jih je mogoče samo priznati Nihče ne more ugotoviti kaj je pravično, zato je potrebno da nekdo določi, kaj naj bo pravo Pravo je kulturni pojav, ki je usmerjen k vrednotam Je resničnost, katere smisel je, da služi pravni vrednoti, pravni ideji Pravna ideja vključuje pravičnost, smotrnost in pravno varnost Tri najvišje pravne vrednote

o Individualističnao Nadindividualističnao Transpersonalna

Omogočajo nam tri temeljne izpeljave človek kot posameznik, družbeno bitje ali kot ustvarjalec kulturnih dobrin

Vsak nepravičen zakon še ni nepravo, konfliktnost mora biti v tolikšnem obsegu neznosna, da se mora zakon ko nepravilno pravo umakniti pred pravičnostjo

Dve temeljni izpeljavi Radbruchove formuleo Formula neznosnosti – potrebuje ustrezno vsebinsko merilo o tem, kako je mogoče

opredeliti nadzakonsko pravo Razmejiti mora med nepravim pravom, ki velja kot zakonsko pravo in

zakonskim nepravom, ki ne zavezuje kot pozitivno pravoo Formula zanikanja – dopolnjuje in konkretizira formulo neznosnosti

Umno/naravno pravo – pravna načela, ki so močnejša od postave, zakon, ki jim nasprotuje, ne velja

Njegova teorija je most med naravnim pravom in pravnim pozitivimomo NP – pravo je vsebinsko pravilno, človekove pravice so najvišja pravna vrednotao PP – pozitivnost in pravna varnost sta neizogibni spremljevalki prava

90