UVOD V PRAVOUVOD V PRAVO S TEMELJI DRAVNE UREDITVE S TEMELJI DRAVNE UREDITVEIZHODIA ZA PREDAVANJA IZHODIA ZA PREDAVANJADoc. dr. Benjamin Flander Doc. dr. Benjamin FlanderUniverza v Mariboru Univerza v MariboruFakulteta za varnostne vede Fakulteta za varnostne vedeI. I.UVOD V RAZUMEVANJE PRAVA UVOD V RAZUMEVANJE PRAVAPRAVO V IREM POGLEDU (KOT DRUBENI POJAV) PRAVO V IREM POGLEDU (KOT DRUBENI POJAV) kaj je pravo / njegova drubena vloga? (teorije o bistvu prava) kaj je pravo / njegova drubena vloga? (teorije o bistvu prava)temeljne znailnosti modernega prava temeljne znailnosti modernega pravapravo in politika pravo in politikapravo in vrednote, ideologija, itn. pravo in vrednote, ideologija, itn.PRAVO V OJEM POGLEDU (TEMELJNE PRVINE PRAVNEGA REDA / SISTEMA) PRAVO V OJEM POGLEDU (TEMELJNE PRVINE PRAVNEGA REDA / SISTEMA) nastajanje / uporabljanje prava nastajanje / uporabljanje pravaprvine pravnega reda prvine pravnega reda: pravni akt: pravni akt pravno pravilopravno pravilo pravno razmerjepravno razmerje sistemizacija prava sistemizacija pravametode pravne znanostimetode pravne znanosti (*ne pride v potev za izpit !) (*ne pride v potev za izpit !)KAJ JE PRAVO / NJEGOVA DRUBENA VLOGA ? KAJ JE PRAVO / NJEGOVA DRUBENA VLOGA ? izhodiaizhodia * pravo je ob dravi osrednji drubeni pojav*lovekovo delovanje / ravnanje (javno in zasebno) je ujeto v pravna pravila*moderna druba/civilizacija je pravna civilizacija(obstoj demokracije, pravne drave, svobode, lovekovih pravic itd. ni moen brez prava)*e na prvi pogled kompleksen, vedimenzionalen, kompliciran in ambivalenten (!) pojav

ena sama edina pravilna opredelitev prava ne obstaja in ni smiselnaskozi zgodovino bogato miselno odzivanje skozi zgodovino bogato miselno odzivanje *pravna znanost/veda kot posebna druboslovna disciplina*pravna znanost/veda kot posebna druboslovna disciplina (s temeljnimi vpraanji se ukvarja teorija prava; pravniki e vedno iejo definicijo svojega predmeta) (s temeljnimi vpraanji se ukvarja teorija prava; pravniki e vedno iejo definicijo svojega predmeta)(ni druboslovne discipline/miselnega toka ki se ne bi dotaknil tudi prava) (ni druboslovne discipline/miselnega toka ki se ne bi dotaknil tudi prava)*prevladuje*prevladuje normativno normativno--pozitivistinopozitivistino pojmovanje obstajajo pa tudi drugani pogledi pojmovanje obstajajo pa tudi drugani pogledi*opredelitev pojma in funkcije prava ima tudi praktien pomen *opredelitev pojma in funkcije prava ima tudi praktien pomen(oblikovanje in uresnievanje prava je lovekova domena(oblikovanje in uresnievanje prava je lovekova domenazgodovinske zablode) zgodovinske zablode)*teavnost opredeljevanja (bistva) prava *teavnost opredeljevanja (bistva) pravaKompleksnost; svetovnonazorske razlike; drubeno Kompleksnost; svetovnonazorske razlike; drubeno--zgodovinski kontekst,zgodovinski kontekst, razlino pojmovanje znanosti; ideoloko izkrivljanje; povezanost z oblastjo in politiko;razlino pojmovanje znanosti; ideoloko izkrivljanje; povezanost z oblastjo in politiko; domena pravnikega ceha; problem jezika itd. domena pravnikega ceha; problem jezika itd. veliko razlinih teorijveliko razlinih teorij *vsaka se na svojevrsten nain odziva na bistvene prvine prava*vsaka se na svojevrsten nain odziva na bistvene prvine prava *obstaja ustaljena shema *obstaja ustaljena shema** bolj ali manj kritino vrednotijo drubeno vlogo prava bolj ali manj kritino vrednotijo drubeno vlogo pravaNARAVNOPRAVNE TEORIJE NARAVNOPRAVNE TEORIJE razlikovanje med (nadrejenim!) naravnim in pozitivnim pravompozitivno pravo zavezuje osrednji moralni princippravinostve zgodovinskih razliic (klasina, racionalistina, sodobna itd.)klasina NP teorija (Aristotel, Akvinski) pravo je (specifien in relativno avtonomen ) del morale, oba pa sta del naravepravo zadeva objektivno plat ravnanja, subjektivni odnos pa je stvar moralepravinost v irem in ojem smislunaravno merilo za pravno urejanje iskanje pravinosti / naravnega prava je negotovozato postavljeno pravo* NP vrednote (pravinost) ostanejo kriterij veljavnosti pozitivnega prava !racionalistina (moderna) NP teorija (17. in 18. st.)pravinost je e vedno sestavina pravadoloena je v obliki absolutnih nael ki jih doloi lovekov razumnaravno pravo kot razumsko pravo (dualizem ostaja)sodobna NP teorija (po 2.svet. vojni) Finnis, Fuller, Dworkin* problem udejanjanja naravnopravne teorije v praksi pravnega urejanja * problem udejanjanja naravnopravne teorije v praksi pravnega urejanja*moderna razliica je odprla monost za zajetje NP v sistem pozitivnega prava *moderna razliica je odprla monost za zajetje NP v sistem pozitivnega prava* NP je imelo v asu nastanka NP teorij revolucionaren znaaj (ideja omejevanja oblasti !!) * NP je imelo v asu nastanka NP teorij revolucionaren znaaj (ideja omejevanja oblasti !!)NORMATIVISTINE / POZITIVISTINE TEORIJE NORMATIVISTINE / POZITIVISTINE TEORIJE zavraajo razlikovanje med naravnim in pozitivnim pravom zavraajo razlikovanje med naravnim in pozitivnim pravompravo je skupek norm ki jih oblikuje dravna oblast pravo je skupek norm ki jih oblikuje dravna oblastpravna norma je osrednja sestavina prava pravna norma je osrednja sestavina pravakriterij pravnosti ni ve v vrednotah temve v prisilnosti p.norme kriterij pravnosti ni ve v vrednotah temve v prisilnosti p.normepravinost je prvina pozitivnega prava (legalistina t. pravinosti)pravinost je prvina pozitivnega prava (legalistina t. pravinosti) oddaljevanje od vsebine prava (vrednot in drubenih razmerij)oddaljevanje od vsebine prava (vrednot in drubenih razmerij)zametki e v antiki zametki e v antikizaetek 20. stol. H.Kelsen: ista teorija pravazaetek 20. stol. H.Kelsen: ista teorija prava 2. pol 20. stol. H.L.A. Hart in N. Bobbio: analitina teorija prava 2. pol 20. stol. H.L.A. Hart in N. Bobbio: analitina teorija prava*na te teorije so vplivale drubene razmere in pojmovanje znanosti v tistem asu *na te teorije so vplivale drubene razmere in pojmovanje znanosti v tistem asu*na normativistinihteorijah je nacistini / faistini reim opravieval svoje pravo *na normativistinihteorijah je nacistini / faistini reim opravieval svoje pravo* v dananjem asu so gotovo preseene * v dananjem asu so gotovo preseene*normativizem je mono zasidran v moderni pravni mentaliteti (znanosti / praksi) *normativizem je mono zasidran v moderni pravni mentaliteti (znanosti / praksi)SOCIOLOKE TEORIJE SOCIOLOKE TEORIJE pojavijo se istoasno kot pozitivistine teorijepojavijo se istoasno kot pozitivistine teorije upor normativizmu/legalizmu, poudarjanje drubenih odnosov upor normativizmu/legalizmu, poudarjanje drubenih odnosovbistvo prava je v drubi sami (ne v normah, ne v vrednotah) bistvo prava je v drubi sami (ne v normah, ne v vrednotah)ponoven zasuk k vsebini prava (pravnih norm) !!ponoven zasuk k vsebini prava (pravnih norm) !!pravne norme/instituti vznikajo iz drubenih dejstev pravne norme/instituti vznikajo iz drubenih dejstevpomembno je ivljenje prava (le pomembno je ivljenje prava (le--to ni logika ampak izkunja)to ni logika ampak izkunja) do bistva prava lahko pridemo e prouujemo drubene razmere v katerih nastajado bistva prava lahko pridemo e prouujemo drubene razmere v katerih nastaja Evropa: Ihering, Ehrlich, Gurvitch idr., skandinavski pravni realizem Evropa: Ihering, Ehrlich, Gurvitch idr., skandinavski pravni realizemZDA: ameriki pravni realizem (law in action) ZDA: ameriki pravni realizem (law in action)*zanemarijo normativno prvino prava (Holmes: pravo je praksa ki se kae v delu*zanemarijo normativno prvino prava (Holmes: pravo je praksa ki se kae v delu sodnikov in ravnanju pravnih subjektov) sodnikov in ravnanju pravnih subjektov)*pravo je dinamina in spremenljiva kategorija s katero lovek posega*pravo je dinamina in spremenljiva kategorija s katero lovek posega v spreminjajoe se drubeno ivljenje v spreminjajoe se drubeno ivljenje*raziskovanje velja usmeriti na real rules, zavraanje loginega silogizma *raziskovanje velja usmeriti na real rules, zavraanje loginega silogizma*zavraanje prisile kot temelja obveznosti prava *zavraanje prisile kot temelja obveznosti pravaINTEGRALNE TEORIJE INTEGRALNE TEORIJE uveljavijo se v 2. pol. 20. stoletjauveljavijo se v 2. pol. 20. stoletja izhodie: enostranskost dotedanjih pristopov / teorijizhodie: enostranskost dotedanjih pristopov / teorij pravo je pojav v katerem se prepletajo vse tri prvine pravo je pojav v katerem se prepletajo vse tri prvinevrednote, norme, dejstva (drubeni odnosi) vrednote, norme, dejstva (drubeni odnosi)izvor: latinska Amerika (Miguel Reale: tridimenzionalna teorija prava izvor: latinska Amerika (Miguel Reale: tridimenzionalna teorija prava* pravo je normativni in kulturni pojav z elementi tega kar je in tistega kar naj bi bilo * pravo je normativni in kulturni pojav z elementi tega kar je in tistega kar naj bi bilo*splono uveljavljeni teoretini pogledi na pravo / njegovo bistvo*splono uveljavljeni teoretini pogledi na pravo / njegovo bistvo LIBERALNA TEORIJA PRAVA LIBERALNA TEORIJA PRAVA(demokratino pravo je na svobodi in enakopravnosti utemeljen relativno avtonomen(demokratino pravo je na svobodi in enakopravnosti utemeljen relativno avtonomen in nepristranski normativni mehanizem za urejanjedrubenih odnosov)in nepristranski normativni mehanizem za urejanjedrubenih odnosov) gre za celovite teorije o bistvu prava, ki naj zagotovijo kompleksno gre za celovite teorije o bistvu prava, ki naj zagotovijo kompleksnoteoretino podlago za (legitimno) delovanje pravnega sistema teoretino podlago za (legitimno) delovanje pravnega sistema v obstojeih (zaostrenih) drubenih razmerah se zdijo deficitarne v obstojeih (zaostrenih) drubenih razmerah se zdijo deficitarne ker kerzastopajo povsem nekritien pogled nadrubeno funkcijo/vlogo prava zastopajo povsem nekritien pogled nadrubeno funkcijo/vlogo pravaKRITINI POGLEDI NA PRAVO KRITINI POGLEDI NA PRAVO MARKSISTINA TEORIJA PRAVA MARKSISTINA TEORIJA PRAVA marksizem: filozofska smer v 19. stoletju marksizem: filozofska smer v 19. stoletjuv zaetku 20. stol. postane podlaga za socialistino drubeno ureditev v zaetku 20. stol. postane podlaga za socialistino drubeno ureditevpotvarjanje njenih izhodi privede do marksistine ideologije/totalitarne prakse potvarjanje njenih izhodi privede do marksistine ideologije/totalitarne praksev postmoderni dobi spet pridobiva na pomenu (vpliv na kritine smeri v druboslovju) v postmoderni dobi spet pridobiva na pomenu (vpliv na kritine smeri v druboslovju)ne gre za sistematizirano, celovito teorijo prava ne gre za sistematizirano, celovito teorijo pravaobstajajo razline smeri marksistine teorije prava obstajajo razline smeri marksistine teorije prava*prava ni mogoe razumeti brez razumevanja celotne drubene strukt. *prava ni mogoe razumeti brez razumevanja celotne drubene strukt.*pravo je vrhnja stavba in je kot takno predvsem odraz*pravo je vrhnja stavba in je kot takno predvsem odraz ekonomske strukture drubeekonomske strukture drube temeljne institucije in znailnosti modernega prava so funkcionalno povezane temeljne institucije in znailnosti modernega prava so funkcionalno povezanes kapitalistinim drubeno s kapitalistinim drubeno--ekonomskim sistemom ekonomskim sistemomenakost pred zakonom ni moralni imperativ moderne drube (temve funkcionalni)enakost pred zakonom ni moralni imperativ moderne drube (temve funkcionalni) pravo je v zakon prevzeta volja vladajoega (kapitalistinega) razreda pravo je v zakon prevzeta volja vladajoega (kapitalistinega) razredas preseenjem razredne drube bo izginila potreba po pravus preseenjem razredne drube bo izginila potreba po pravu m. je kritina teorija ki jo je kompromitirala komunistina politina ideologija m. je kritina teorija ki jo je kompromitirala komunistina politina ideologijaCRITICAL LEGAL STUDIES MOVEMENT CRITICAL LEGAL STUDIES MOVEMENT *v 70 *v 70--ih in 80 ih in 80--ih letih 20. stoletja v ZDA ih letih 20. stoletja v ZDA*radikalna alternativa ustaljenim teoretinim pogledom na pravo*radikalna alternativa ustaljenim teoretinim pogledom na pravo ki so tesno povezani z idejo in zasnovo liberalne drave ki so tesno povezani z idejo in zasnovo liberalne drave*moderna druba je krivina (ekonomske in socialne neenakosti, revina, prikrajanost)*moderna druba je krivina (ekonomske in socialne neenakosti, revina, prikrajanost) in tudi moderno pravo (ki to drubo ureja) je v preteni meri krivien normativni red in tudi moderno pravo (ki to drubo ureja) je v preteni meri krivien normativni red*liberalna (naravnopravno *liberalna (naravnopravno--pozitivistina) teorija prava je ideoloka in apologetskapozitivistina) teorija prava je ideoloka in apologetska ter kot takna neustrezna teoretina podlaga za legitimno pravno sooanje s sodobnimiter kot takna neustrezna teoretina podlaga za legitimno pravno sooanje s sodobnimi drubenimi razmeramidrubenimi razmerami *PTS (vrednostrni temelj modernega prava!) so tudi humanistina fasada ki prikriva*PTS (vrednostrni temelj modernega prava!) so tudi humanistina fasada ki prikriva krivina drubena razmerja(hierarhine zatiralske odnose, drubene neenakosti itd.)krivina drubena razmerja(hierarhine zatiralske odnose, drubene neenakosti itd.) ter predvsem zagotavlja uveljavljanje ter predvsem zagotavlja uveljavljanjesvobode, enakopravnosti in interesov pripadnikov drubene elite svobode, enakopravnosti in interesov pripadnikov drubene elitenaloga kritine teorije je da dosledno razkriva sporno naloga kritine teorije je da dosledno razkriva spornodrubeno vlogo prava drubeno vlogo prava*in da ie alternativne monosti za tako ureditev drube*in da ie alternativne monosti za tako ureditev drube ki ne bo temeljila na izkorianju in drubeni nepravinosti ki ne bo temeljila na izkorianju in drubeni nepravinostiPOSTMODERNA TEORIJA PRAVA POSTMODERNA TEORIJA PRAVA *v iri okvir PM teorije prava sodi tudi CLS*v iri okvir PM teorije prava sodi tudi CLS *postmodernizem se v 80 *postmodernizem se v 80--ih letih kot kritina paradigma pojavi na vseh podrojih druboslovjaih letih kot kritina paradigma pojavi na vseh podrojih druboslovja *kritien pogled na (post)moderno drubo, njene institucije in na moderno znanost*kritien pogled na (post)moderno drubo, njene institucije in na moderno znanost kot temelj drubene organizacije in njenega (nadaljnjega) razvojakot temelj drubene organizacije in njenega (nadaljnjega) razvoja *moderni druboslovni instrumentarij je v postmoderni, poznokapitalistini drubi*moderni druboslovni instrumentarij je v postmoderni, poznokapitalistini drubi zastarel in neustrezen zastarel in neustrezenmoderna formula ve razuma (in znanosti) ve svobode (in pravinosti) itd. ne dri ve moderna formula ve razuma (in znanosti) ve svobode (in pravinosti) itd. ne dri verazum in znanost nista le progresivni sili temve tudi orodjirazum in znanost nista le progresivni sili temve tudi orodji nadzora, dominacije, diskriminacije izkorianja in zatiranja nadzora, dominacije, diskriminacije izkorianja in zatiranja*potreba po rekonstrukciji kljunih drubenih konceptov in institucij *potreba po rekonstrukciji kljunih drubenih konceptov in institucij na obrobju uradne teorije prava se porajajo postmodernistini pogledina obrobju uradne teorije prava se porajajo postmodernistini pogledi *zagovarjajo zunanji pogled na pravo, pravni sistem, pravno urejanje *zagovarjajo zunanji pogled na pravo, pravni sistem, pravno urejanje*poglavitni koncepti modernega pravnega sistema (svoboda, enakopravnost, lastnina)*poglavitni koncepti modernega pravnega sistema (svoboda, enakopravnost, lastnina) so v obstojeih drubenih razmerah arbitrarni , prisilni in zastareliso v obstojeih drubenih razmerah arbitrarni , prisilni in zastareli potrebna je de/rekonstrukcija potrebna je de/rekonstrukcija temeljna ideja je alternativno(!) iskanje boljega, bolj pravinegatemeljna ideja je alternativno(!) iskanje boljega, bolj pravinega prava in drube prava in drubeTEMELJNE ZNAILNOSTITEMELJNE ZNAILNOSTI MODERNEGA PRAVA MODERNEGA PRAVAmoderna dravamoderna dravatip drave ki se je od 17./18. st. naprejtip drave ki se je od 17./18. st. naprej izoblikoval v okviru v zahodne civilizacije izoblikoval v okviru v zahodne civilizacijemoderno pravomoderno pravotip prava ki se je razvijal na enakih tip prava ki se je razvijal na enakihidejnih in drubenoekonomskih temeljih kot moderna drava idejnih in drubenoekonomskih temeljih kot moderna dravaprimerjava z drugimi zgodovinsko izoblikovanimi tipi prava primerjava z drugimi zgodovinsko izoblikovanimi tipi prava sunjelastniko pravo, fevdalno pravo sunjelastniko pravo, fevdalno pravo * razprenost dravne oblasti / pravnih virov* razprenost dravne oblasti / pravnih virov vpliv vpliv* kazuistinost* kazuistinost ekonomskih in politinih ekonomskih in politinih* neenakopravnost / drubena slojevitost* neenakopravnost / drubena slojevitost razmer srednjega veka razmer srednjega veka* preetost z religijo* preetost z religijo kljuni dejavniki razvoja modernega pravakljuni dejavniki razvoja modernega prava * drubene (ekonomske, politine in kulturne) razmere v 17./18. st. * drubene (ekonomske, politine in kulturne) razmere v 17./18. st.razsvetljenstvo, racionalizem, sekularizacija, meanska revolucija, razsvetljenstvo, racionalizem, sekularizacija, meanska revolucija,kontraktualizem/konstitucionalizem, trno gospodarstvo kontraktualizem/konstitucionalizem, trno gospodarstvo* recepcija rimskega prava * recepcija rimskega pravaRP je zagotavljalo sprejemljivo podlago za razvijajoe se trno gospodarstvo RP je zagotavljalo sprejemljivo podlago za razvijajoe se trno gospodarstvoe vedno pa je temeljilo na neenakopravnsti in suenjstvue vedno pa je temeljilo na neenakopravnsti in suenjstvu splonost, abstraktnost in sistematinost ni bila zadostna splonost, abstraktnost in sistematinost ni bila zadostna vpliv na zasnovo in razvoj modernega zasebnega pravavpliv na zasnovo in razvoj modernega zasebnega prava * realizacija ideje drubene pogodbe in liberalne drave* realizacija ideje drubene pogodbe in liberalne drave liberalna in pravna drava kot garant svobode, enakosti pred zakonom, pravne varnosti, liberalna in pravna drava kot garant svobode, enakosti pred zakonom, pravne varnosti,lovekovih naravnih pravic, trne ekonomije lovekovih naravnih pravic, trne ekonomije vpliv na zasnovo, ZNAILNOSTI in razvoj modernega javnega prava vpliv na zasnovo, ZNAILNOSTI in razvoj modernega javnega prava

splonost, abstraktnost, sistematinost itd. splonost, abstraktnost, sistematinost itd.SPLONOSTSPLONOST * pravne norme se ne obraajo na doloeno (individualno) osebo temve * pravne norme se ne obraajo na doloeno (individualno) osebo temvena nedoloeno tevilo oseb (vsi pravni naslovljenci, doloene skupine ipd.) na nedoloeno tevilo oseb (vsi pravni naslovljenci, doloene skupine ipd.)* zagotavlja (zagotavljala naj bi !!) da je pravna norma odraz splone volje* zagotavlja (zagotavljala naj bi !!) da je pravna norma odraz splone volje in ne odraz partikularnih ali individualnih interesov posameznikov in skupin in ne odraz partikularnih ali individualnih interesov posameznikov in skupin* splonost naj bi zagotavljala ENAKOST PRED ZAKONOM * splonost naj bi zagotavljala ENAKOST PRED ZAKONOMsorazmerna enakopravnost sorazmerna enakopravnostPAZI: imperativ pravne enakosti je bolj funkcionalni kot moralni imperativ PAZI: imperativ pravne enakosti je bolj funkcionalni kot moralni imperativenakost pred zakonom in drubena (ne)enakost enakost pred zakonom in drubena (ne)enakost* pomemben element sodobne normativne tehnike * pomemben element sodobne normativne tehnikeABSTRAKTNOSTABSTRAKTNOST * se kae v lastnosti pravnih norm da v naprej urejajo drubena razmerja * se kae v lastnosti pravnih norm da v naprej urejajo drubena razmerja* zagotavljala naj bi PRAVNO VARNOST IN PREDVIDLJIVOST * zagotavljala naj bi PRAVNO VARNOST IN PREDVIDLJIVOST* izjemen pomen v kazenskem pravu (nullum crimen nulla poena) * izjemen pomen v kazenskem pravu (nullum crimen nulla poena)* uporabljanje prava* uporabljanje prava proces prehajanja od abstraktnega h konkretnemu proces prehajanja od abstraktnega h konkretnemu-- pravni silogizem (razvoj in pomen pravne logike) pravni silogizem (razvoj in pomen pravne logike)FORMALIZEMFORMALIZEM * odraa zahtevo da je treba pri ustvarjanju in uporabljanju prava* odraa zahtevo da je treba pri ustvarjanju in uporabljanju prava v interesu pravne varnosti in kakovosti pravnega urejanja/odloanjav interesu pravne varnosti in kakovosti pravnega urejanja/odloanja upotevati postopkovna pravila in oblikovne zahteveupotevati postopkovna pravila in oblikovne zahteve PAZI: posebna vloga na podroju uporabljanja prava oz. pravnega odloanjaPAZI: posebna vloga na podroju uporabljanja prava oz. pravnega odloanja (enakopravnost/zagotavljanje enakih pravic udeleencev v pravnih postopkih) (enakopravnost/zagotavljanje enakih pravic udeleencev v pravnih postopkih)* zagotavljal naj bi pravno varnost* zagotavljal naj bi pravno varnost * kritika:* kritika: pretiran pretiran formalizem ogroa uinkovitost / prilagodljivost prava,formalizem ogroa uinkovitost / prilagodljivost prava, drubenim razmeram, ovira udejanjanje dejanske enakosti pred zakonom &drubenim razmeram, ovira udejanjanje dejanske enakosti pred zakonom & pravinosti itd. pravinosti itd.SISTEMATINOSTSISTEMATINOST * na to lastnost je poleg drubenih sprememb vplival tudi racionalizem * na to lastnost je poleg drubenih sprememb vplival tudi racionalizem(tenja po sistematinosti je nastala zaradi zahtev nastajajoega trnega gospodarstva,(tenja po sistematinosti je nastala zaradi zahtev nastajajoega trnega gospodarstva, zasnove liberalne drave in zametkov znanosti o pravu ki je teila k racionalnosti) zasnove liberalne drave in zametkov znanosti o pravu ki je teila k racionalnosti)* izrazila se je v odpravi partikularizma in sprejemu prvih modernih* izrazila se je v odpravi partikularizma in sprejemu prvih modernih kodifikacij (javnega in zasebnega) prava kodifikacij (javnega in zasebnega) prava* po tej lastnosti se pravo bistveno razlikuje od drugih normativnih pojavov * po tej lastnosti se pravo bistveno razlikuje od drugih normativnih pojavovPRAVNI SISTEM PRAVNI SISTEMpojem in prvine pojem in prvineprvine sistemizacije prava prvine sistemizacije pravaveliki pravni sistemi veliki pravni sistemi* glej predzadnje poglavje v ubeniku !! * glej predzadnje poglavje v ubeniku !!PRAVO IN POLITIKA PRAVO IN POLITIKAoba pojava izraata lovekovo tenjo po urejanju in usmerjanju drube k doloenim ciljemoba pojava izraata lovekovo tenjo po urejanju in usmerjanju drube k doloenim ciljem (imata isto bitnost ki jo racionalno zaznavamo loeno) (imata isto bitnost ki jo racionalno zaznavamo loeno) vrednostni normativni sistemusmerjanje drubene skupnosti k doloenim ciljem vrednostni normativni sistemusmerjanje drubene skupnosti k doloenim ciljemureja zunanje drubene odnosenain razreevanja drubenih protislovij ureja zunanje drubene odnosenain razreevanja drubenih protislovijrazreuje spore med posamez./skup.doloanje ciljev razvoja in izbiranje sredstev razreuje spore med posamez./skup.doloanje ciljev razvoja in izbiranje sredstevsankcionira kritve prava boj za oblast, vojna interesov sankcionira kritve prava boj za oblast, vojna interesov(nadaljevanje vojne z mirnimi) (nadaljevanje vojne z mirnimi)umazana umazanaIZHODINA TEZA IZHODINA TEZAoba pojava imata svojo lastno identiteto oba pojava imata svojo lastno identitetoni pa ju mogoe med sebojpovsem loitini pa ju mogoe med sebojpovsem loiti POLITIKAPOLITIKA * politika se v sodobni pravni (dravi) v preteni meri* politika se v sodobni pravni (dravi) v preteni meri udejanja skozi pravo udejanja skozi pravopolicypolicy usmerjanje drube/drubenega podroja k ciljem usmerjanje drube/drubenega podroja k ciljempolitics ravnanja in razmerja ki zadevajo pridobivanje, ohranjanje in izvajanje oblasti politics ravnanja in razmerja ki zadevajo pridobivanje, ohranjanje in izvajanje oblastiPAZI: v irem smislu pojem politikavkljuuje tudi institucionalnePAZI: v irem smislu pojem politikavkljuuje tudi institucionalne pravne mehanizme boja za oblastpravne mehanizme boja za oblast strankarski in volilni sistem strankarski in volilni sistem* lastnosti : * lastnosti :* determiniranost z obstojeimi drubenimi razmerami * determiniranost z obstojeimi drubenimi razmerami* visoka stopnja dinaminosti in prilagodljivosti razmeram, ciljem, interesom, ideologiji * visoka stopnja dinaminosti in prilagodljivosti razmeram, ciljem, interesom, ideologiji* pogosto visoka stopnja iracionalnosti in (interesne) pristranskosti, nizka stopnja objektivnosti * pogosto visoka stopnja iracionalnosti in (interesne) pristranskosti, nizka stopnja objektivnostiPRAVOPRAVO * pravo je v normativno obliko prevzet politini konsenz * pravo je v normativno obliko prevzet politini konsenz* ima ambivalentno drubeno vlogo (sredstvo oblasti/politike* ima ambivalentno drubeno vlogo (sredstvo oblasti/politike omejitev oblasti) omejitev oblasti)v zgodovinski perspektivi se obe vlogi izmenjujeta z razlino stopnjo intenzitete v zgodovinski perspektivi se obe vlogi izmenjujeta z razlino stopnjo intenzitete* nadomea logiko prisile s prisilo logike * nadomea logiko prisile s prisilo logikev moderni dobi se normativna mo transformirala v kognitivno mo v moderni dobi se normativna mo transformirala v kognitivno mokljub temu je prisila razuma oz. logike ultima racio utemeljena v prisili oblasti kljub temu je prisila razuma oz. logike ultima racio utemeljena v prisili oblastirazum/logika je v stiku z realnostjo kljub navidezni formalnosti/objektivnosti razum/logika je v stiku z realnostjo kljub navidezni formalnosti/objektivnosti subjektiviziran(a)subjektiviziran(a) predeterminiran(a) je z iracionalnimi vzgibi v posamezniku (z intuicijo, vrednostnimi nazori), z okoljem itd. predeterminiran(a) je z iracionalnimi vzgibi v posamezniku (z intuicijo, vrednostnimi nazori), z okoljem itd.zato pravo (tako kot politika!) ni izkljuno racionalno, objektivno,interesno nepristransko itd. zato pravo (tako kot politika!) ni izkljuno racionalno, objektivno,interesno nepristransko itd.(na to vpliva tudi pomenska nedolonost pravnih norm/pravnega jezika, pravna naela, pravne praznine itd). (na to vpliva tudi pomenska nedolonost pravnih norm/pravnega jezika, pravna naela, pravne praznine itd).

meja med pravom in politiko je dokaj nejasna, spremenljiva meja med pravom in politiko je dokaj nejasna, spremenljivapravo je v razmerju do politike (le) relativno avtonomno (velja tudi obratno) pravo je v razmerju do politike (le) relativno avtonomno (velja tudi obratno)formalni razlogiformalni razlogi abstraktnost, splonost, sistematinost in formalizem, pravni jezik abstraktnost, splonost, sistematinost in formalizem, pravni jezikmaterialni razlogimaterialni razlogi vrednostna razsenost prava, naela pravne drave, lovekove pravice itd. vrednostna razsenost prava, naela pravne drave, lovekove pravice itd. pravo ni le gola oblika, skozi katero bi se udejanjala oblast/politika, temve je pravo ni le gola oblika, skozi katero bi se udejanjala oblast/politika, temve jevsebinsko relativno samostojno vsebinsko relativno samostojnopolitika mu posreduje grobo vsebino ki jo pravo podredi svojim lastnostimpolitika mu posreduje grobo vsebino ki jo pravo podredi svojim lastnostim nain oblikovanja pravnih aktov, hierarhija aktov, ustavna jamstva svobode, enakosti pred zakonom itd.,nain oblikovanja pravnih aktov, hierarhija aktov, ustavna jamstva svobode, enakosti pred zakonom itd., delitev oblasti, ustavno sodstvo ipd.. delitev oblasti, ustavno sodstvo ipd..vendar pravo hkrati tudi ni povsem objektivno sredstvo drubenega urejanja vendar pravo hkrati tudi ni povsem objektivno sredstvo drubenega urejanja*pravo ni nevtralni mehanizem / tehnino sredstvo za udejanjanje drubenih odnosov *pravo ni nevtralni mehanizem / tehnino sredstvo za udejanjanje drubenih odnosov**ustvarjanje prava ustvarjanje prava je naeloma v domeni politine veine je naeloma v domeni politine veine*pri*pri uporabljanju prava uporabljanju prava v kontaktu z realnostjo ni absolutne objektivnosti v kontaktu z realnostjo ni absolutne objektivnosti* uporabljanje / interpretacija prava ni mehanska temve je ustvarjalna dejavnost (implicira subjektivne primesi)* uporabljanje / interpretacija prava ni mehanska temve je ustvarjalna dejavnost (implicira subjektivne primesi) kot relativnokot relativno loeni in povezani loeni in povezani entiteti pri usmerjanju drube entiteti pri usmerjanju drubenimata vedno enakih vlognimata vedno enakih vlog vasih progresivno vlogo (kot omejevalni dejavnik!) odigra pravo, vasih pa politika (kot mobilizacijski d.!) vasih progresivno vlogo (kot omejevalni dejavnik!) odigra pravo, vasih pa politika (kot mobilizacijski d.!)drubeni premiki so le redko odraz razvojnih premikov v pravnem redu (prej obratno, se pa tudi to zgodi!) drubeni premiki so le redko odraz razvojnih premikov v pravnem redu (prej obratno, se pa tudi to zgodi!)drubeno drubeno- -imaginativni potencial je pri pravu manji kot pri politiki (p. je konservativna kategorija) imaginativni potencial je pri pravu manji kot pri politiki (p. je konservativna kategorija)SINTEZA SINTEZAzapleten odnos med pravom in politiko se kae na treh ravneh zapleten odnos med pravom in politiko se kae na treh ravneh OBLIKOVANJE IN DELOVANJE DRAVNE OBLASTI OBLIKOVANJE IN DELOVANJE DRAVNE OBLASTIto podroje je pravno urejeno, elementi obeh pojavov se prepletajo to podroje je pravno urejeno, elementi obeh pojavov se prepletajoUSTVARJANJE PRAVA USTVARJANJE PRAVAzakonodajni postopekzakonodajni postopek politika ustvarja pravo politika ustvarja pravotudi tu pravo ohranja relativno avtonomijotudi tu pravo ohranja relativno avtonomijo politine ambicije so omejene s politine ambicije so omejene spostopkovnimi in materialnimi dolobami ustave, podrejene so ustavnosodnemu nadzoru, postopkovnimi in materialnimi dolobami ustave, podrejene so ustavnosodnemu nadzoru,pravna zavest / obutek politine akterje usmerja k pravnim vrednotam pravna zavest / obutek politine akterje usmerja k pravnim vrednotamUPORABLJANJE PRAVA UPORABLJANJE PRAVAnaela zakonitosti, neodvisnosti sodstva in samostojnosti upravnih organov naela zakonitosti, neodvisnosti sodstva in samostojnosti upravnih organovvpliv politike je manj prisoten vpliv politike je manj prisotenkljub temu ostaja problem (ne)objektivnosti in (ne)ustvarjalnosti sodnikov itd. kljub temu ostaja problem (ne)objektivnosti in (ne)ustvarjalnosti sodnikov itd.*poseben fenomen je neposreden (vulgaren) vpliv politike na pravo !! *poseben fenomen je neposreden (vulgaren) vpliv politike na pravo !!** vloga (ustavnih) sodi** vloga (ustavnih) sodivsebinsko precizirajo vsebino prava vsebinsko precizirajo vsebino pravas svojimi odloitvami vzpostavljajo precedenni temelj za razumevanje ustavnih nael in dolob s svojimi odloitvami vzpostavljajo precedenni temelj za razumevanje ustavnih nael in dolobPAZI: meja med pravnim in politinim odloanjem ustavnega sodia je ohlapna PAZI: meja med pravnim in politinim odloanjem ustavnega sodia je ohlapnaPOLITIKA NEKO IN DANES POLITIKA NEKO IN DANESAVTOKRACIJA AVTOKRACIJApodrejenost prava politiki podrejenost prava politikiDEMOKRACIJADEMOKRACIJA partnerski odnos (ne nadrejenost prava politiki!!) partnerski odnos (ne nadrejenost prava politiki!!) ANTIKA ANTIKAupravljanje javnih zadev s ciljem zagotavljanja splone blaginje upravljanje javnih zadev s ciljem zagotavljanja splone blaginjenasprotovanje despotstvu in tiranstvu nasprotovanje despotstvu in tiranstvuAristotel: veina zagotavljanja svobode in pluralnosti ki se navdihuje pri modrosti Aristotel: veina zagotavljanja svobode in pluralnosti ki se navdihuje pri modrostiSREDNJI VEK SREDNJI VEKizraz politika nadomestijo izrazi regnum, dominium, principatum izraz politika nadomestijo izrazi regnum, dominium, principatum hegemonija srednjevekih vladarjev hegemonija srednjevekih vladarjevabsolutistina drava: tehnicizacija (depolitizacija) politike in birokratizacija absolutistina drava: tehnicizacija (depolitizacija) politike in birokratizacijaRENESANSA / NOVI VEK RENESANSA / NOVI VEKoivi antini pojem, liberalna drava, trno gospodarstvooivi antini pojem, liberalna drava, trno gospodarstvo tenja po demokratini oblasti tenja po demokratini oblastipolitika sasoma postane mehanizem pridobivanja, izvajanja in ohranjanja oblasti politika sasoma postane mehanizem pridobivanja, izvajanja in ohranjanja oblastistopi se z dravo, postane institucionalizirana oblika boja za oblast stopi se z dravo, postane institucionalizirana oblika boja za oblastpolitikovo strast, modrost in odgovornost pri upravljanju javnih zadev zamenja e(l)ja po oblasti politikovo strast, modrost in odgovornost pri upravljanju javnih zadev zamenja e(l)ja po oblastiKONSOLIDACIJADEMOKRACIJE KONSOLIDACIJADEMOKRACIJEpolitiko nadomesti policy politiko nadomesti policyineniring razporejanja drubenih dobrin , politika blaginje izpodrine politiko smisla ineniring razporejanja drubenih dobrin , politika blaginje izpodrine politiko smislagolo upravljanje ki se uklanja diktatu trga, kapitala golo upravljanje ki se uklanja diktatu trga, kapitalaSOCIALISTINA REVOLUCIJA SOCIALISTINA REVOLUCIJApolitika je sredstvo (nad)oblasti, ki naj izgine z obzorja, ko bopolitika je sredstvo (nad)oblasti, ki naj izgine z obzorja, ko bo izkoreninjena nadoblast izkoreninjena nadoblast paradoks paradoksAVTOKRATSKA OBLASTAVTOKRATSKA OBLAST tei k podrejanju oz. ukinjanju tei k podrejanju oz. ukinjanju politike politike* aktualno nezaupanje v politiko (in izazita juridizacija) je odraz* aktualno nezaupanje v politiko (in izazita juridizacija) je odraz krize demokracije krize demokracijePRAVNO PRAVILO PRAVNO PRAVILOuvodne opazke uvodne opazke * pravo kot drubeni pojav* pravo kot drubeni pojav pravni sistem / pravni redpravni sistem / pravni red ++ njegovi sestavni deli njegovi sestavni deli PRAVNI RED (v irem smislu):PRAVNI RED (v irem smislu): pravno pravilo, pravni akt, pravno razmerje pravno pravilo, pravni akt, pravno razmerje* definicija PP* definicija PP z dravno z dravno prisilo zavarovano pravilo o ravnanju pravnih naslovljencev prisilo zavarovano pravilo o ravnanju pravnih naslovljencev* normativ(isti)na teorija prava * normativ(isti)na teorija prava PP je osrednja prvina modernega prava (pravnega sistema oz. pravnega reda) PP je osrednja prvina modernega prava (pravnega sistema oz. pravnega reda)integralne teorije prava integralne teorije prava PP je ena od kljunih prvin modernega prava (pravnega reda) PP je ena od kljunih prvin modernega prava (pravnega reda)* pravno pravilo na splono, kot tako, splono * pravno pravilo na splono, kot tako, splono- -teoretini aspektteoretini aspekt vrste PP, sestavine PP ipd. vrste PP, sestavine PP ipd.* raznolikost pravnih pravil * raznolikost pravnih pravilrazlina vsebina razlina vsebina,, razline vrste razline vrste (npr. splona in abstraktna(npr. splona in abstraktna - - posamina in konkretne, posamina in konkretne,obveznaobvezna - - dispozitivna, pravna naela itd.),dispozitivna, pravna naela itd.), razline sestavine razline sestavine (s sankcijo ali brez nje, (s sankcijo ali brez nje,s primarno hipotezo ali brez nje itd.),s primarno hipotezo ali brez nje itd.), razlien izraz PP (npr. prometni znak) razlien izraz PP (npr. prometni znak)ZGRADBA / SESTAVINE PRAVNIH PRAVIL ZGRADBA / SESTAVINE PRAVNIH PRAVILSMISELNOST PROUEVANJA ZGRADBE PP SMISELNOST PROUEVANJA ZGRADBE PP* kakovostno oblikovanje* kakovostno oblikovanje ++ pravilno uporabljanje pravilno uporabljanje* PP ni mogoe enaiti z dolobami (leni) pravnih aktov * PP ni mogoe enaiti z dolobami (leni) pravnih aktov osrednji sestavini staosrednji sestavini sta dispozicijadispozicija inin sankcija sankcija (veina PP ima samo ti dve sestavini!) (veina PP ima samo ti dve sestavini!)vsebina (obveznega) ravnanjapravna posledica za kritev dispozicije vsebina (obveznega) ravnanjapravna posledica za kritev dispozicijeIDEALNA ZGRADBA IDEALNA ZGRADBAhipoteza dispozicije (primarna hipoteza) hipoteza dispozicije (primarna hipoteza)opis dejanskih okoliin, ki morajo biti podane, da nastopi dolnost obveznega ravnanja opis dejanskih okoliin, ki morajo biti podane, da nastopi dolnost obveznega ravnanjapredpostavka, ki omogoa nastop primarne dispozicije predpostavka, ki omogoa nastop primarne dispozicijeodvisna je od pravne tehnike in podroja pravnega urejanja (obiajno ni izrecno opredeljena!) odvisna je od pravne tehnike in podroja pravnega urejanja (obiajno ni izrecno opredeljena!)dispozicija (primarna dispozicija) dispozicija (primarna dispozicija)osrednja sestavina PP; obvezen nain ravnanja; razline vrste dispozicij !! osrednja sestavina PP; obvezen nain ravnanja; razline vrste dispozicij !!kritev (sekundarna hipoteza) kritev (sekundarna hipoteza)negacija primarne dispozicije; SH doloa kritev oz. njene znake (v PP ki doloajo KD je izrecno opredeljena!)negacija primarne dispozicije; SH doloa kritev oz. njene znake (v PP ki doloajo KD je izrecno opredeljena!) sankcija (sekundarna dispozicija) sankcija (sekundarna dispozicija)pravna posledica, ki zadane naslovljenca, ki ni ravnal v skladu s primarno dispozicijo pravna posledica, ki zadane naslovljenca, ki ni ravnal v skladu s primarno dispozicijoRazdalja med vozili Razdalja med vozili29. len ZVCP 29. len ZVCP(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti(1) Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manja od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakrno vozi,za njim na razdalji, ki ni manja od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakrno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja). prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja).(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekrek voznik motornega vozila,(4) Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekrek voznik motornega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena. ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega lena.VRSTE DISPOZICIJ / PRAVNIH PRAVILVRSTE DISPOZICIJ / PRAVNIH PRAVIL PAZI: v ubeniku so vrste PP prikazane kot vrste dispozicij PP PAZI: v ubeniku so vrste PP prikazane kot vrste dispozicij PPkriteriji razvranja: kakovost , vsebina, narava, stopnja odrejenosti ravnanjakriteriji razvranja: kakovost , vsebina, narava, stopnja odrejenosti ravnanja 1. kriterij: KAKOVOST 1. kriterij: KAKOVOSTsplona in abstraktnasplona in abstraktna posamina in konkretna posamina in konkretnasplonost in posaminost nanaa se na subjektesplonost in posaminost nanaa se na subjekte abstraktnost in konkretnost nanaa se na ravnanje abstraktnost in konkretnost nanaa se na ravnanje_______ _______splonost: PP zadeva skupino (kategorijo) oseb splonost: PP zadeva skupino (kategorijo) osebposaminost: PP zadeva posamino (individualno) oseboposaminost: PP zadeva posamino (individualno) osebo abstraktnost: PP v naprej doloa nain ravnanja; ureja v naprej zamiljena (abstraktna) drubena razmerja abstraktnost: PP v naprej doloa nain ravnanja; ureja v naprej zamiljena (abstraktna) drubena razmerjakonkretnost: PP se nanaa na e nastalo (konkretno) drubeno razmerje konkretnost: PP se nanaa na e nastalo (konkretno) drubeno razmerjeobiajno: splona in abstraktnaobiajno: splona in abstraktna posamina in konkretna !! posamina in konkretna !!splona in abstraktna PP v zakonih in drugih splonih pravnih aktih splona in abstraktna PP v zakonih in drugih splonih pravnih aktihposamina in konkretna PP v sodbah sodi in drugih posaminih pravnih aktih posamina in konkretna PP v sodbah sodi in drugih posaminih pravnih aktihsplona in konkretna PP v zakonu, ki npr. doloa nain odprave posledic potresa splona in konkretna PP v zakonu, ki npr. doloa nain odprave posledic potresaposamina in abstraktna PP v pogodbi, ki opredeljuje posledice kritve pogodbe posamina in abstraktna PP v pogodbi, ki opredeljuje posledice kritve pogodbe* splona in abstraktna PP omogoajo uinkovito urejanje drubenih odnosov, uresnievanje vrednot * splona in abstraktna PP omogoajo uinkovito urejanje drubenih odnosov, uresnievanje vrednot* posamina in konkretna PP omogoajo uresnievanje splonih in abstraktnih PP v drubeni praksi * posamina in konkretna PP omogoajo uresnievanje splonih in abstraktnih PP v drubeni praksi2. kriterij: VSEBINA 2. kriterij: VSEBINAzapovedujoa in prepovedujoa PP zapovedujoa in prepovedujoa PPvsa PP ki naslovljencem nalagajo dolnosti (v obliki storitve ali opustitve) vsa PP ki naslovljencem nalagajo dolnosti (v obliki storitve ali opustitve)z njimi se zavaruje sploen drubeni interes (temeljne drubene vrednote) z njimi se zavaruje sploen drubeni interes (temeljne drubene vrednote)PP na podroju kazenskega prava, davnega prava, pristojnosti in pooblastila dravnih organovPP na podroju kazenskega prava, davnega prava, pristojnosti in pooblastila dravnih organov dovoljujoa (pooblaujoa) PP dovoljujoa (pooblaujoa) PPdovoljujejo oz. dopuajo doloeno ravnanje, od volje naslovljencev pa je odvisno ali bododovoljujejo oz. dopuajo doloeno ravnanje, od volje naslovljencev pa je odvisno ali bodo pooblastilo uporabili ali ne (dispozitivna PP) pooblastilo uporabili ali ne (dispozitivna PP)upnik l upnik lahko ahko izterja dolg izterja dolglastniklastnik lahko lahko zahteva stvar nazaj, e jo nekdo pridobi protipravno zahteva stvar nazaj, e jo nekdo pridobi protipravnorazpolagalna (dispozitivna*) PP razpolagalna (dispozitivna*) PPPP ki pravnim subjektom ponujajo nain ravnanja ki pa ga lahko nadomestijo z drugim nainom ravnanja PP ki pravnim subjektom ponujajo nain ravnanja ki pa ga lahko nadomestijo z drugim nainom ravnanja* najdemo jih na podroju obligacijskega prava kadar ni potrebno strogo enosmerno urejanje ravnanja * najdemo jih na podroju obligacijskega prava kadar ni potrebno strogo enosmerno urejanje ravnanjaizbirna (alternativna) PP izbirna (alternativna) PPPP ki pravnim subjektom omogoajo da izberejo obvezen nain ravnanja PP ki pravnim subjektom omogoajo da izberejo obvezen nain ravnanjadiskrecijska PP diskrecijska PPpravica dravnih organov do prostega preudarka pravica dravnih organov do prostega preudarka ko odloajo o pravicah in obveznostihko odloajo o pravicah in obveznostih *diskrecijsko PP daje dravnemu organu ve svobode pri odloanju *diskrecijsko PP daje dravnemu organu ve svobode pri odloanjuna podroju upravnega odloanja (sprejem v dravljanstvo, priznanje pravice do prebivalia ipd.) na podroju upravnega odloanja (sprejem v dravljanstvo, priznanje pravice do prebivalia ipd.)**pogoji so nateti primeroma pogoji so nateti primeroma ali pa so uporabljeneali pa so uporabljene pomensko nedolone formulacije pomensko nedolone formulacijein druge okoliine, ki vplivajo na in druge okoliine, ki vplivajo na*dravni organ je zavezan k spotovanju naela zakonitosti, samoomejevanja (enakost pred zakonom!) *dravni organ je zavezan k spotovanju naela zakonitosti, samoomejevanja (enakost pred zakonom!)3. kriterij: NARAVA 3. kriterij: NARAVAkogentna (kategorina) PPkogentna (kategorina) PP ta pravila imajo obvezno naravota pravila imajo obvezno naravo ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo (zapovedujoa in prepovedujoa PP) ravnanje zapovedujejo ali prepovedujejo (zapovedujoa in prepovedujoa PP)dispozitivna (konvencionalna) PPdispozitivna (konvencionalna) PP *ta pravila imajo neobvezno naravo*ta pravila imajo neobvezno naravo *ravnanje dajejo na izbiro oz. dovoljujejo, od naslovnika pa je odvisno kaj bo storil *ravnanje dajejo na izbiro oz. dovoljujejo, od naslovnika pa je odvisno kaj bo storildovoljujoa, razpolagalna, alternativna dovoljujoa, razpolagalna, alternativna4. kriterij: STOPNJA ODREJENOSTI RAVNANJA 4. kriterij: STOPNJA ODREJENOSTI RAVNANJAstriktna striktna obvezen nain ravnanja je podan striktno obvezen nain ravnanja je podan striktnoelastinaelastina obvezen nain ravnanja je podan ohlapno (kot naelo ali standard)obvezen nain ravnanja je podan ohlapno (kot naelo ali standard) pravna naela pravna naela: npr. ustavna naela, naela obligacijskega prava, mednarodnega prava itd. : npr. ustavna naela, naela obligacijskega prava, mednarodnega prava itd.pravni standardi pravni standardi: npr. v obligacijskem pravu : npr. v obligacijskem pravu dober gospodar, dober strokovnjak dober gospodar, dober strokovnjak* pomen metod razlage pravnih aktov, sodne prakse ipd. !! * pomen metod razlage pravnih aktov, sodne prakse ipd. !!VRSTE SEKUNDARNIH HIPOTEZ (PRAVNIH KRITEV)VRSTE SEKUNDARNIH HIPOTEZ (PRAVNIH KRITEV) * pravna kritev je ravnanje v nasprotju z dispozicijo (negacija dispozicije) * pravna kritev je ravnanje v nasprotju z dispozicijo (negacija dispozicije)*sekundarna hipoteza doloa pravno kritev in njene sestavine *sekundarna hipoteza doloa pravno kritev in njene sestavine* je predpostavka sankcije (razline pravne kritve nimajo enake tee!)* je predpostavka sankcije (razline pravne kritve nimajo enake tee!) kazniva ravnanja (kazenski delikti) kazniva ravnanja (kazenski delikti)KAZNIVA DEJANJA KAZNIVA DEJANJA ravnanja ki ogroajo temeljne lovekove in drubene vrednote ravnanja ki ogroajo temeljne lovekove in drubene vrednotePREKRKIPREKRKI ravnanja ki ogroajo javni red na razlinih podrojih drubenih odnosov ravnanja ki ogroajo javni red na razlinih podrojih drubenih odnosovDISCIPLINSKI PRESTOPKI DISCIPLINSKI PRESTOPKI kritev obveznosti in discipline v organizacijah kritev obveznosti in discipline v organizacijah*delovnih (javnih in zasebnih), interesnih in drugih *delovnih (javnih in zasebnih), interesnih in drugihcivilni delikti civilni delikti*kritev splonih in abstraktnih PP ki povzroi kodo *kritev splonih in abstraktnih PP ki povzroi kodokritve (pogodbenih) obveznosti kritve (pogodbenih) obveznosti*kritev posaminih in konkretnih PP ki izhajajo iz pogodbe kot ne *kritev posaminih in konkretnih PP ki izhajajo iz pogodbe kot ne- -oblastnega posaminega PA oblastnega posaminega PAkoda koda zmanjanje premoenja, prepreitev poveanja zmanjanje premoenja, prepreitev poveanja == premoenjska koda premoenjska kodapovzroitev telesnih in duevnih boleinpovzroitev telesnih in duevnih bolein == nepremoenjska koda nepremoenjska koda*telesne in duevne boleine strah, boleine ki so posledica posegov v osebnostne pravice*telesne in duevne boleine strah, boleine ki so posledica posegov v osebnostne pravice (dostojanstvo, telesna integriteta,prostost, zasebnost itd.)(dostojanstvo, telesna integriteta,prostost, zasebnost itd.) razlogi zaradi katerih prihaja do pravnih kritev !? razlogi zaradi katerih prihaja do pravnih kritev !?politino (dravno) organizirana skupnost mora na reagirati na (huje) pravne kritve politino (dravno) organizirana skupnost mora na reagirati na (huje) pravne kritveta reakcija se dogajana organiziran, predvidljiv in imbolj nedvoumen nain ta reakcija se dogajana organiziran, predvidljiv in imbolj nedvoumen nain s pravno sankcijo s pravno sankcijo* sankcijo lahko izreemo samo ODGOVORNEMU STORILCU PRAVNE KRITVE * sankcijo lahko izreemo samo ODGOVORNEMU STORILCU PRAVNE KRITVEODGOVORNOST ZA PRAVNE KRITVE ODGOVORNOST ZA PRAVNE KRITVEODGOVORNOST ZA KAZNIVA RAVNANJA ODGOVORNOST ZA KAZNIVA RAVNANJAnaelo subjektivne odgovornosti krivdanaelo subjektivne odgovornosti krivda ++ pritevnost (dokazno breme nosi toilec!) pritevnost (dokazno breme nosi toilec!) pritevnost pritevnost : sposobnost pravilno zaznavati svet okoli sebe in obvladati svoje ravnanje : sposobnost pravilno zaznavati svet okoli sebe in obvladati svoje ravnanje nepriteven storilec : e ob storitvi ni mogel razumeti svojega ravnanja in ga ni imel v oblasti ( nepriteven storilec : e ob storitvi ni mogel razumeti svojega ravnanja in ga ni imel v oblasti (actio libera actio libera ) )krivda :krivda : storilev (negativni) odnos do PP in do dejanja ki ga je storil storilev (negativni) odnos do PP in do dejanja ki ga je storil**naklep naklep e se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti e se je zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti e se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica in je v tako posledico privolil e se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica in je v tako posledico privolil** malomarnostmalomarnost e se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica pa je mislil, da jo bo prepreil ali e se je zavedal da lahko nastane prepovedana posledica pa je mislil, da jo bo prepreil ali da ne bo nastala da ne bo nastala e se ni zavedal (monosti) nastanka prepovedane posledice pa bi se po okoliinah e se ni zavedal (monosti) nastanka prepovedane posledice pa bi se po okoliinah ravnanja in po svojih osebnih znailnostih tega moral ali mogel zavedati ravnanja in po svojih osebnih znailnostih tega moral ali mogel zavedati*storilec iz malomarnosti odgovarja le v primeru e je zakonodajalec izrecno doloil da je dejanje kaznivo *storilec iz malomarnosti odgovarja le v primeru e je zakonodajalec izrecno doloil da je dejanje kaznivo**posebna pravila pri ugotavljanju odgovornosti oz. sankcijah za mladoletne storilce **posebna pravila pri ugotavljanju odgovornosti oz. sankcijah za mladoletne storilceODGOVORNOST ZA CIVILNE DELIKTE IN KRITVE OBVEZNOSTI ODGOVORNOST ZA CIVILNE DELIKTE IN KRITVE OBVEZNOSTInaelo subjektivne odgovornosti naelo subjektivne odgovornosti krivda krivda ++ pritevnost (PAZI: obrnjeno dokazno breme) pritevnost (PAZI: obrnjeno dokazno breme)naelo objektivneodgovornosti !!naelo objektivneodgovornosti !! odgovornost ne glede na krivdo povzroitelja odgovornost ne glede na krivdo povzroitelja A) odgovornost ki izhaja iz (kodljivega) delovanja in uinkov nevarne stvariA) odgovornost ki izhaja iz (kodljivega) delovanja in uinkov nevarne stvari **delovanje elektrinih in plinskih naprav, eksplozivnih snovi, inice(!) itd. delovanje elektrinih in plinskih naprav, eksplozivnih snovi, inice(!) itd.B) odgovornost za ravnanje ljudi ki so z odgovornim subjektom v specifinem razmerjuB) odgovornost za ravnanje ljudi ki so z odgovornim subjektom v specifinem razmerju *drava/organizacija odgovarja za kodo ki jo zaposleni povzroijo tretjim, *drava/organizacija odgovarja za kodo ki jo zaposleni povzroijo tretjim,*stari pod doloenimi pogoji odgovarjajo za kodo ki jo povzroijo (civilno neodgovorni) otroci *stari pod doloenimi pogoji odgovarjajo za kodo ki jo povzroijo (civilno neodgovorni) otroci* odgovornost za duevno bolne osebe oz. osebe s trajno ali zaasno duevno motnjo (?)* odgovornost za duevno bolne osebe oz. osebe s trajno ali zaasno duevno motnjo (?) ____________________________ ____________________________pravna kritev zaradi nevednosti oz. nepoznavanja prava pravna kritev zaradi nevednosti oz. nepoznavanja prava ** ignorantia iuris nocet ignorantia iuris nocet**conditio sine qua non conditio sine qua non uinkovitega delovanja pravnega sistema in uresnievanja njegove funkcije uinkovitega delovanja pravnega sistema in uresnievanja njegove funkcije**velja domneva da ljudje poznajo pravo oz. se lahko z njim pravoasno seznanijovelja domneva da ljudje poznajo pravo oz. se lahko z njim pravoasno seznanijo naelo vacatio legis naelo vacatio legisizjema : pravna zmota izjema : pravna zmota ni kazensko/civilno odgovoren e upravieno ni vedel da je dejanje kaznivo ni kazensko/civilno odgovoren e upravieno ni vedel da je dejanje kaznivodejanska zmota dejanska zmota ni kazensko/civilno odgovoren ker niso podani vsi znaki KD/CD ni kazensko/civilno odgovoren ker niso podani vsi znaki KD/CD*pravna kritev zaradi zmote v subjektu ali objektu *pravna kritev zaradi zmote v subjektu ali objektu**PAZI: ravnanje v**PAZI: ravnanje v skrajni sili skrajni sili aliali silobranu silobranu ni kaznivo ravnanje ni kaznivo ravnanjeVRSTE PRAVNIH SANKCIJ VRSTE PRAVNIH SANKCIJsankcija je zadnja sestavina idealnega pravnega pravila sankcija je zadnja sestavina idealnega pravnega pravilanegativne posledice ki zadenejo storilca kritve (odraajo preteno prisilno naravo prava) negativne posledice ki zadenejo storilca kritve (odraajo preteno prisilno naravo prava)PAZI: negativne in pozitivne sankcije (subvencije, olajave, finanne nagrade itd. za zaeleno ravnanje) PAZI: negativne in pozitivne sankcije (subvencije, olajave, finanne nagrade itd. za zaeleno ravnanje) zaradi raznolikosti pravnih kritev so tudi pravne sankcije razline zaradi raznolikosti pravnih kritev so tudi pravne sankcije razlineSANKCIJE ZA KAZNIVA RAVNANJASANKCIJE ZA KAZNIVA RAVNANJA kazni kazni opozorilne sankcije opozorilne sankcije varnostni ukrepi varnostni ukrepi vzgojni ukrepi vzgojni ukrepi*prisilen poseg dravne oblasti v posameznikovepravice (v pravico do svobode in v premoenjske pravice) *prisilen poseg dravne oblasti v posameznikovepravice (v pravico do svobode in v premoenjske pravice)**v primeru KD drava (na oster in bole nain) reagira v imenu drube in njenih temeljnih vrednot v primeru KD drava (na oster in bole nain) reagira v imenu drube in njenih temeljnih vrednotnaelo zakonitosti v kaznovalnem pravu naelo zakonitosti v kaznovalnem pravu (PAZI: lex certa, prepoved analogije, prepoved retroaktivnosti) (PAZI: lex certa, prepoved analogije, prepoved retroaktivnosti)polnoletni kazensko odgovorni storilci polnoletni kazensko odgovorni storilci zapor zapor inin denarna kazen denarna kazen (praviloma doloena v razponu)(praviloma doloena v razponu) individualizacija kazni :tea dejanjaindividualizacija kazni :tea dejanja ++ oteevalne/olajevalne okoliine (pri denarni k: premoenjske raz.)oteevalne/olajevalne okoliine (pri denarni k: premoenjske raz.) NAMEN!? zastraevalnafunkcija (generalna in specialna prevencija), retribucija, varnost! *abolicionizem!! NAMEN!? zastraevalnafunkcija (generalna in specialna prevencija), retribucija, varnost! *abolicionizem!!KAZNIVA DEJANJA: KAZNIVA DEJANJA: kazen kazen (zapor, den. kazen)(zapor, den. kazen)stranska kazen stranska kazen (prepoved vonje, ipd.) (prepoved vonje, ipd.)PREKRKI :PREKRKI : gl. sankcija gl. sankcija:: globa globa;; str. sankcije str. sankcije: kaz. toke, prepoved vonje, izgon, zaseg// UZ! : kaz. toke, prepoved vonje, izgon, zaseg// UZ!DISCIPLINSKI PRESTOPKI : opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja (statusa) DISCIPLINSKI PRESTOPKI : opomin, denarna kazen, prenehanje delovnega razmerja (statusa)SANKCIJE ZA CIVILNE DELIKTE IN KRITVE OBVEZNOSTISANKCIJE ZA CIVILNE DELIKTE IN KRITVE OBVEZNOSTI posledica civilnih deliktov je nastanek premoenjske in / ali nepremoenjske kode posledica civilnih deliktov je nastanek premoenjske in / ali nepremoenjske kodecilj oz namen sankcij vzpostavitev stanja pred kodnim dogodkom (restitucija) cilj oz namen sankcij vzpostavitev stanja pred kodnim dogodkom (restitucija) e to ni mogoe e to ni mogoe pride v potev denarna odkodnina pride v potev denarna odkodninasankcioniranje civilnih deliktov ki so povzroili nepremoenjsko kodo sankcioniranje civilnih deliktov ki so povzroili nepremoenjsko kodo ** moralno zadoenja (opraviilo povzroitelja, objava sodbe ipd.)moralno zadoenja (opraviilo povzroitelja, objava sodbe ipd.) ** denarna odkodnina (pomen sodne prakse, ZDA!!) denarna odkodnina (pomen sodne prakse, ZDA!!)* problemi: posegi v zasebnost in dostojanstvo vs. pravica do obveenosti, umetnika svoboda itd. * problemi: posegi v zasebnost in dostojanstvo vs. pravica do obveenosti, umetnika svoboda itd.SANKCIJE ZA NEZAKONITE PRAVNE AKTESANKCIJE ZA NEZAKONITE PRAVNE AKTE kazenske in civilne sankcije zadevajo osebo (kritelja) kazenske in civilne sankcije zadevajo osebo (kritelja)posebna vrsta sankcij zadeva pravni akt, e je v njem prilo do napak (kritev PP) posebna vrsta sankcij zadeva pravni akt, e je v njem prilo do napak (kritev PP)tudi te kritve imajo razlino teo razline sankcije NINOSTin NEVELJAVNOST tudi te kritve imajo razlino teo razline sankcije NINOSTin NEVELJAVNOST** e ima PA takne take napake da ne bi smel nastati ODPRAVAe ima PA takne take napake da ne bi smel nastati ODPRAVA *e ima PA takne napake da ne sme ve povzroati pravnih posledic RAZVELJAVITEV*e ima PA takne napake da ne sme ve povzroati pravnih posledic RAZVELJAVITEV PAZI: razlike pri nezakonitih/protiustavnih ne/oblastnih splonih in posaminih PA !! PAZI: razlike pri nezakonitih/protiustavnih ne/oblastnih splonih in posaminih PA !!JEZIKOVNE ZNAILNOSTI PRAVNIH PRAVIL JEZIKOVNE ZNAILNOSTI PRAVNIH PRAVILPP bi morala biti imbolj jasna, natanna in razumljiva naelo pravne drave in pravne varnosti PP bi morala biti imbolj jasna, natanna in razumljiva naelo pravne drave in pravne varnostijezikovna nejasnost in nenatannost lahko ogrozita namen PP in prava nasploh (pravne vrednote!) jezikovna nejasnost in nenatannost lahko ogrozita namen PP in prava nasploh (pravne vrednote!) zakonodajalec naj bi uporabljal pomensko izdelane, nedvoumne (striktne) besede zakonodajalec naj bi uporabljal pomensko izdelane, nedvoumne (striktne) besedepomen strokovnega pravnega jezika !! pomen strokovnega pravnega jezika !!* problem pomenske nedolonosti pravnih pravil (izhaja tudi iz narave /razlage/ PP in jezika) * problem pomenske nedolonosti pravnih pravil (izhaja tudi iz narave /razlage/ PP in jezika)** zakonodajalec se mora pogosto zatekati k pomensko odprtim, raztegljivim (elastinim) zakonodajalec se mora pogosto zatekati k pomensko odprtim, raztegljivim (elastinim)pojmom, e hoe zagotoviti uinkovito pravno urejanje drubenih odnosovpojmom, e hoe zagotoviti uinkovito pravno urejanje drubenih odnosov to velja celo za podroje kazenskega (materialnega) prava !!! to velja celo za podroje kazenskega (materialnega) prava !!!pri opredelitvi kaznivih dejanj se pojavljajo nedoloni, pomensko raztegljivi pojmi pri opredelitvi kaznivih dejanj se pojavljajo nedoloni, pomensko raztegljivi pojmi(lahka telesna pokodba, nevarno orodje, resna gronja, posebno predrzen nain itd.) (lahka telesna pokodba, nevarno orodje, resna gronja, posebno predrzen nain itd.)KAKO SE (E SE) PRAVNI RED IZOGNE PRAVNINEVARNOSTI?? KAKO SE (E SE) PRAVNI RED IZOGNE PRAVNINEVARNOSTI?? pravne definicije (posebna vrsta PP) (*pomen sodne prakse in pravne znanosti) pravne definicije (posebna vrsta PP) (*pomen sodne prakse in pravne znanosti)**postmoderna (kritina) teorija prava **postmoderna (kritina) teorija prava opozarja na izrazito pomensko nedolonost prava, opozarja na izrazito pomensko nedolonost prava,vsebino prava doloi interpretacija, interpretatorjivsebino prava doloi interpretacija, interpretatorji - - pravniki so veinoma pripadnikipravniki so veinoma pripadniki drubene elite, navidez nevtralna PP privilegirajo nosilce drubene (ekonomske in politine) moi drubene elite, navidez nevtralna PP privilegirajo nosilce drubene (ekonomske in politine) moi preteno politina narava prava preteno politina narava pravaPRAVNI AKTI / VIRI PRAVNI AKTI / VIRI lovekova zavestna dejanja / oblike v katerih nastajajo pravna pravila lovekova zavestna dejanja / oblike v katerih nastajajo pravna pravila*so bistvena prvina p. reda saj so*so bistvena prvina p. reda saj so sredstvo za oblikovanje PP sredstvo za oblikovanje PP s imer omogoajo funkc. prava s imer omogoajo funkc. prava* na oblikovanje PA vplivaajo tevilni dejavniki ekonomske, politine, vrednostne itd. narave* na oblikovanje PA vplivaajo tevilni dejavniki ekonomske, politine, vrednostne itd. narave glede na vrsto PP (ki jih ustvarjajo PA) lahko PA razdelimo na: glede na vrsto PP (ki jih ustvarjajo PA) lahko PA razdelimo na:SPLONE SPLONE (ti so hkrati formalni viri prava !) in(ti so hkrati formalni viri prava !) in POSAMINE POSAMINE* tako sploni kot posamini PA so lahko* tako sploni kot posamini PA so lahko oblastni oblastni aliali ne ne- -oblastni oblastniKdo PA oblikuje? Kako nastajajo PA? V kakni obliki? Kako vsebina PA postane razpoznavna? Kdo PA oblikuje? Kako nastajajo PA? V kakni obliki? Kako vsebina PA postane razpoznavna? OBLIKOVNE ZNAILNOSTIPA OBLIKOVNE ZNAILNOSTIPAoblikovalcioblikovalci pravni subjekti (fizine in pravne osebe); doloi jih ustavodajalec/zakonodajalec; pravni subjekti (fizine in pravne osebe); doloi jih ustavodajalec/zakonodajalec;oblastne PA oblikujejo dravni organi, ne oblastne PA oblikujejo dravni organi, ne- -oblastne pa osebe zasebnega prava oblastne pa osebe zasebnega pravanainnain pravni postopek (dejanja ki jih je treba opraviti da PA nastane); narava / vrsta PApravni postopek (dejanja ki jih je treba opraviti da PA nastane); narava / vrsta PA vpliva na zahtevnost postopka; postopek mora omogoiti/doloiti: ugotovitev vseh relevantnihvpliva na zahtevnost postopka; postopek mora omogoiti/doloiti: ugotovitev vseh relevantnih okoliin, sodelovanje/pravice/dolnosti udeleencev, pravno okoliin, sodelovanje/pravice/dolnosti udeleencev, pravno- -tehnino kakovost PAtehnino kakovost PA ** oblastni PA oblastni PA.: ustavno .: ustavno- -revizijski, zakonodajni, sodni (kazenski, pravdni), upravni postopek revizijski, zakonodajni, sodni (kazenski, pravdni), upravni postopekjamstvo za nastajanje pravilnih in zakonitih obl. PA (kritve postopkovnih praviljamstvo za nastajanje pravilnih in zakonitih obl. PA (kritve postopkovnih pravilrazveljavitev/odprava!?) razveljavitev/odprava!?)procesna pp doloajo tudi as (roke) v katerem je treba opraviti procesna dejanja/sprejeti PA procesna pp doloajo tudi as (roke) v katerem je treba opraviti procesna dejanja/sprejeti PA ** oblastni sploni PA oblastni sploni PA: sprejem ni vezan na eksakten rok: sprejem ni vezan na eksakten rok (so pa roki doloeni za opravila v postopku) (so pa roki doloeni za opravila v postopku)** oblastni posamini PA oblastni posamini PA: asovni vidik pomemben : asovni vidik pomemben(razlike med dr. organi in strankami) (razlike med dr. organi in strankami) praviloma ni mogoe predvideti kako zapletena bodo procesna dejanja ( praviloma ni mogoe predvideti kako zapletena bodo procesna dejanja (instrukcijski rok instrukcijski rok)) odloiti v razumnem roku, kakor hitro je mogoe, brez nepotrebnega odlaanja;IZJEMA:UP ! odloiti v razumnem roku, kakor hitro je mogoe, brez nepotrebnega odlaanja;IZJEMA:UP !*justice delayed justice denied (hitrost ne sme ogroziti kakovosti*justice delayed justice denied (hitrost ne sme ogroziti kakovosti zakonitosti/pravilnosti PA) zakonitosti/pravilnosti PA) procesna dejanja strank pa so obiajno vezana naprocesna dejanja strank pa so obiajno vezana na prekluzivni rok prekluzivni rok (zamuda je sankcionirana)(zamuda je sankcionirana) ** ne ne- -oblastni sploni PA oblastni sploni PA:: asovni (in nasploh postopkovni) vidik je manj poudarjen asovni (in nasploh postopkovni) vidik je manj poudarjen postopek za oblikovanje avtonomnih PA je enostavneji; sprejema jih predstavniki organ org.postopek za oblikovanje avtonomnih PA je enostavneji; sprejema jih predstavniki organ org. ** ne ne- -oblastni posamini PA: oblastni posamini PA: so e manj uokvirjeni s postopkovnimi pravili (npr. pogodba!) so e manj uokvirjeni s postopkovnimi pravili (npr. pogodba!)oblika/razpoznavnost oblika/razpoznavnost vsebine vsebine zunanja podoba PA (odvisna je od vrste PA !) zunanja podoba PA (odvisna je od vrste PA !)oblastni sploni PA oblastni sploni PA:: pisna oblikapisna oblika ++ javna objava) PAZI:pomen teh. pravil o obliki; neupotevanje oblikejavna objava) PAZI:pomen teh. pravil o obliki; neupotevanje oblike oblastni posamini PA oblastni posamini PA: sodni: pisna: sodni: pisna ++ objava ; upravni: praviloma ni javne objave (pravila vroanja !!) objava ; upravni: praviloma ni javne objave (pravila vroanja !!)ne ne- -oblastni sploni PA oblastni sploni PA: pisna oblika: pisna oblika ++ javna objava (prilagoditev avtonomnemu oblikovalcu PA) javna objava (prilagoditev avtonomnemu oblikovalcu PA)ne ne- -oblastni posamini PA oblastni posamini PA: pravila o obliki so poenostavljena : pravila o obliki so poenostavljena*oblika je odvisna od vrste PA (varnost, preglednost itd.): ustna, pisna, sodelovanje pri, OJZ. Ipd.*oblika je odvisna od vrste PA (varnost, preglednost itd.): ustna, pisna, sodelovanje pri, OJZ. Ipd. *namen pisne oblike je lahko le laje dokazovanje v primeru spora, lahko pa je pogoj veljavnosti *namen pisne oblike je lahko le laje dokazovanje v primeru spora, lahko pa je pogoj veljavnosti (e je obv.) (e je obv.)** vpliv elektronskega poslovanja dravnih organov na obliko PA (in zlasti procesnih dejanj) ** vpliv elektronskega poslovanja dravnih organov na obliko PA (in zlasti procesnih dejanj)** oblinostni obredi ob oblikovanju (ne)oblastnih PA (prostor, udeleenci, ceremonial, itd.)** oblinostni obredi ob oblikovanju (ne)oblastnih PA (prostor, udeleenci, ceremonial, itd.) SPLONIPA IN DUGI PRAVNI VIRISPLONIPA IN DUGI PRAVNI VIRI SPASPA posebno mesto v modernih pravnih sistemihposebno mesto v modernih pravnih sistemih osrednjiosrednji viri prava viri prava splono zavezujoa pravna pravila za ravnanje naslovljencev in nastajanje PPAsplono zavezujoa pravna pravila za ravnanje naslovljencev in nastajanje PPA SPASPAustvarjanje prava;PPAustvarjanje prava;PPAuporabljanje prava (SPA) uporabljanje prava (SPA)*PAZI: razmejitev med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je relativna! *PAZI: razmejitev med ustvarjanjem in uporabljanjem prava je relativna!HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV V PRAVNEM SISTEMU RS HIERARHIJA PRAVNIH AKTOV V PRAVNEM SISTEMU RS* PRIMARNI VIRI PRAVA EU !?? * PRIMARNI VIRI PRAVA EU !??USTAVARS (*TUL)USTAVARS (*TUL) USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKONUSTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON USTAVNI ZAKON MEDNARODNA POGODBAMEDNARODNAPOGODBAMEDNARODNA POGODBAMEDNARODNA POGODBAMEDNARODNAPOGODBAMEDNARODNA POGODBA ZAKONZAKONZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKONZAKONZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKON ZAKONPODZAKONSKI AKTIPODZAKONSKI AKTI uredbe, odloki, pravilniki,odredbe, navodila; pazi: sploni akti lokalnih skupnosti (npr. odlok) uredbe, odloki, pravilniki,odredbe, navodila; pazi: sploni akti lokalnih skupnosti (npr. odlok)NEOBLASTNI (AVTONOMNI) SPLONI AKTI (statut, pravila, pravilniki, itd.) NEOBLASTNI (AVTONOMNI) SPLONI AKTI (statut, pravila, pravilniki, itd.)---------------------------------------------------- ----------------------------------------------------(NE)OBLASTNIPOSAMINI AKTI(NE)OBLASTNIPOSAMINI AKTI sodbe in sklepi sodi sodbe in sklepi sodi / odlobe in sklepi upravnih organov in org. lok. Skup. /pogodbe in drugi pravni posli / odlobe in sklepi upravnih organov in org. lok. Skup. /pogodbe in drugi pravni posliMATERIALNI AKTI MATERIALNI AKTIUSTAVAUSTAVA PA najvije pravne veljave (podrobneje po predstavljena kasneje)PA najvije pravne veljave (podrobneje po predstavljena kasneje) drub. pogodbadrub. pogodbaz ustavo se oblikuje politino (dravno) organizirana drubena skupnost z ustavo se oblikuje politino (dravno) organizirana drubena skupnostmateria constitutionismateria constitutionis PP o organizaciji dravne oblastiPP o organizaciji dravne oblasti ++ temeljne pravice temeljne pravice*temeljna naela pravnega reda*temeljna naela pravnega reda pravni izraz filozofsko politinih zamisli o usmerjanju drube pravni izraz filozofsko politinih zamisli o usmerjanju drube* garancija uveljavljanja javnega interesa pri izvrevanju oblasti, temelj legitimnosti oblasti * garancija uveljavljanja javnega interesa pri izvrevanju oblasti, temelj legitimnosti oblasti* poseben postopek (in organ) za sprejem/spremembo ustave * poseben postopek (in organ) za sprejem/spremembo ustavezgodovinski razvoj ustavnostizgodovinski razvoj ustavnostiakti ki so doloali ustroj oblasti so obstajali e v antini Griji in Rimuakti ki so doloali ustroj oblasti so obstajali e v antini Griji in Rimu Magna Charta Libertatem 1215 Magna Charta Libertatem 1215zasnova moderne ustave sovpada z zasnovo moderne liberalne drave (drubena pogodba itd.)zasnova moderne ustave sovpada z zasnovo moderne liberalne drave (drubena pogodba itd.) Ustava ZDA 1787, Ustava Francije 1791, 1793, 1795 ( Ustava ZDA 1787, Ustava Francije 1791, 1793, 1795 (++ FDPD 1789), 1875 FDPD 1789), 1875v 19. stoletju Ustava vice, vedske , Norveke, Nizozemske, Belgijev 19. stoletju Ustava vice, vedske , Norveke, Nizozemske, Belgije Ustava SZ 1918,24,36, Weimarska ustava 1919, Vidovdanska Ustava 1921, Ustava Avstrije 1920 Ustava SZ 1918,24,36, Weimarska ustava 1919, Vidovdanska Ustava 1921, Ustava Avstrije 1920Ustava Italije 1948Ustava ZRN 1949 Ustava Francije 1946 / 1958 Ustava Italije 1948Ustava ZRN 1949 Ustava Francije 1946 / 1958SFRJ / SRS: 1946, 1953, 1963, 1974; Republika Slovenija: december 1991 SFRJ / SRS: 1946, 1953, 1963, 1974; Republika Slovenija: december 1991ustava v formalnem smislu ustava v materialnem smislu ustava v formalnem smislu ustava v materialnem smisluZAKON ZAKON ob ustavi najpomembneji SPA (in vir prava!)ob ustavi najpomembneji SPA (in vir prava!) izraz zakon se uporablja v razlinih kontekstih izraz zakon se uporablja v razlinih kontekstihzakon mora izpolnjevati doloene formalne in vsebinske kriterije zakon mora izpolnjevati doloene formalne in vsebinske kriterijesprejem po doloenem postopku, razglasitev in objava, ustrezna pravna mo sprejem po doloenem postopku, razglasitev in objava, ustrezna pravna mosplonost in abstraktnost PP /splono urejanje drubenih odn., naelna prepoved retroaktivnosti splonost in abstraktnost PP /splono urejanje drubenih odn., naelna prepoved retroaktivnostilovekove pravice in temeljne svoboine (PAZI: absolutne in relativne) lovekove pravice in temeljne svoboine (PAZI: absolutne in relativne)PAZI:zakon v formalnem smislu PAZI:zakon v formalnem smislu- - zakon v materialnem smislu zakon v materialnem smislu *oblikovni(postopek itd.) in vsebinski kriteriji *oblikovni(postopek itd.) in vsebinski kriterijiustavaustava ++ poslovnik zakonodajnega telesa poslovnik zakonodajnega telesa*nevarnost prekoraitve ustavno zartanih okvirov zakonodajnega urejanja *nevarnost prekoraitve ustavno zartanih okvirov zakonodajnega urejanjamehanizmi za prepreevanje zakonodajaleve samovolje (naelo demokratinosti, referendum, ustavno sodstvo) mehanizmi za prepreevanje zakonodajaleve samovolje (naelo demokratinosti, referendum, ustavno sodstvo)oblika zakonaoblika zakona splone dolobe, osrednja poglavja, prehodne in konne dolobesplone dolobe, osrednja poglavja, prehodne in konne dolobe veina za sprejem zakona v zakonodajnem telesuveina za sprejem zakona v zakonodajnem telesunavadna relativna veina (zahtevneja veina za obutljivejo zakonodajno vsebino): PAZI: kvorum ! navadna relativna veina (zahtevneja veina za obutljivejo zakonodajno vsebino): PAZI: kvorum !zakonikzakonik zakon ki celovito in sistematino ureja ire podroje drubenih odnosovzakon ki celovito in sistematino ureja ire podroje drubenih odnosov Ustava RS: pravice in obveznosti se urejajo (samo) z zakonom (legitimnost!) Ustava RS: pravice in obveznosti se urejajo (samo) z zakonom (legitimnost!)UREDBA IN DRUGI OBLASTNI PODZAKONSKI AKTI UREDBA IN DRUGI OBLASTNI PODZAKONSKI AKTI z ustavo in zakoni se oblastno (abstraktno) urejanje drubenih odnosov ne izrpa z ustavo in zakoni se oblastno (abstraktno) urejanje drubenih odnosov ne izrpaizvrilna oblast s podzakonskimi splonimi akti izvruje zakone s podrobnejim urejanjemizvrilna oblast s podzakonskimi splonimi akti izvruje zakone s podrobnejim urejanjem narava in domet izvrilnih splonih aktov jenarava in domet izvrilnih splonih aktov je odvisen od oblike organizacije dravne oblasti odvisen od oblike organizacije dravne oblasti **zoenje funkcije izvrilnih organov na izvrevanje zakonov zoenje funkcije izvrilnih organov na izvrevanje zakonov**prevzemanjem vloge zakonodajalca prevzemanjem vloge zakonodajalcadelegirana zakonodaja delegirana zakonodajaUREDBAUREDBA osrednji sploni pravni akt vlade osrednji sploni pravni akt vladeizvrilne uredbe izvrilne uredbe: urejajo: urejajo nainnain izvrevanja pravic, dolnosti in ostalega kar urejajo zakoni izvrevanja pravic, dolnosti in ostalega kar urejajo zakoni*splono in posebno zakonsko pooblastilo za izvrevanje zakonov z uredbo *splono in posebno zakonsko pooblastilo za izvrevanje zakonov z uredbouredbe z zakonsko mojo uredbe z zakonsko mojo: kadar ustava dopua delegirano zakonodajno dejavnost: kadar ustava dopua delegirano zakonodajno dejavnost * del zakonodajne funkcije opravi vlada, SLO: izkljuno v izrednem ali vojnem stanju (PR), * del zakonodajne funkcije opravi vlada, SLO: izkljuno v izrednem ali vojnem stanju (PR),v dravah s (pol)predsednikim sistemom oblasti je delegirana zakonodaja zelo prisotna v dravah s (pol)predsednikim sistemom oblasti je delegirana zakonodaja zelo prisotnaizvrilno izvrilno- -upravni organi (ministrstva) in SLS sprejemajo tudi druge splone PAupravni organi (ministrstva) in SLS sprejemajo tudi druge splone PApravilniki, odredbe, navodilaodloke (SLS) pravilniki, odredbe, navodilaodloke (SLS)*doloajo pravila o ravnanju upravnih organov pri izvrevanju zakonov in uredb *doloajo pravila o ravnanju upravnih organov pri izvrevanju zakonov in uredb*urejajo notranjo organizacijo in nain dela v upravnih organih / njihovih organizacijskih enotah *urejajo notranjo organizacijo in nain dela v upravnih organih / njihovih organizacijskih enotahSLS z odloki (v skladu z zakoni) urejajo zadeve lokalnega pomena SLS z odloki (v skladu z zakoni) urejajo zadeve lokalnega pomenaNE NE- -OBLASTNI (AVTONOMNI) SPLONI PRAVNI AKTI OBLASTNI (AVTONOMNI) SPLONI PRAVNI AKTI organi dravne oblasti niso edini oblikovalci splonih pravnih aktov organi dravne oblasti niso edini oblikovalci splonih pravnih aktovdrava nekaterim subjektom prepua avtonomno urejanje svoje organizacije in delovanja drava nekaterim subjektom prepua avtonomno urejanje svoje organizacije in delovanjanamennamenbolj uinkovito urejanje ki bolj dosledno upoteva posebnosti neke organizacije bolj uinkovito urejanje ki bolj dosledno upoteva posebnosti neke organizacijestatuti/pravila gospod. in negospodarskih organizacij, paradr.. ustanov, kolektivne pogodbe statuti/pravila gospod. in negospodarskih organizacij, paradr.. ustanov, kolektivne pogodbedrava s svojimi splonimi PA e vedno doloa okvir avtonomnega pravnega urejanja drava s svojimi splonimi PA e vedno doloa okvir avtonomnega pravnega urejanja pristojnost organov avtonomnih organizacij, nain sprejemanja avtonomnih aktov, objavljanje, zaetek veljavno.pristojnost organov avtonomnih organizacij, nain sprejemanja avtonomnih aktov, objavljanje, zaetek veljavno. dravni organi v skladu z ustavo in zakoni izvrujejodravni organi v skladu z ustavo in zakoni izvrujejo nadzor zakonitosti avtonomnih PA nadzor zakonitosti avtonomnih PAPP so (v pogledu zgradbe) v avtonomnih aktih podobna kot v oblastnih PA;PP so (v pogledu zgradbe) v avtonomnih aktih podobna kot v oblastnih PA; razlika: sankcija razlika: sankcija avtonomna PP ne morejo predvideti sankcij ki posegajo v lovekovo osebno svobodo (prostost avtonomna PP ne morejo predvideti sankcij ki posegajo v lovekovo osebno svobodo (prostost) ) morajo pa biti sankcije (in kazniva ravnanja morajo pa biti sankcije (in kazniva ravnanja disciplinski prestopki) v naprej doloene, organ, postopek itd.disciplinski prestopki) v naprej doloene, organ, postopek itd. SODNA PRAKSA KOT (NEFORMALNI) VIR PRAVA SODNA PRAKSA KOT (NEFORMALNI) VIR PRAVA evropski kontinentalni pravni sistem evropski kontinentalni pravni sistem posamini oblastni PA posamini oblastni PAniso splono obvezen vir pravaniso splono obvezen vir prava *lo naj bi za uporabljanje prava (torej*lo naj bi za uporabljanje prava (torej ne ne za oblikovanje splonih in abstraktnih PP z erga omnes uinki ) za oblikovanje splonih in abstraktnih PP z erga omnes uinki )sodna praksa v SLO pravnem redu ni (splono obvezen oz. formalni) vir pravasodna praksa v SLO pravnem redu ni (splono obvezen oz. formalni) vir prava razlaganje in uporabljanje prava, ki ima zavezujoe uinke za udeleene subjekte (pravni uinki inter partes) razlaganje in uporabljanje prava, ki ima zavezujoe uinke za udeleene subjekte (pravni uinki inter partes)sodna praksa omogoa le predvidevanje o tem kako bodo sodia odloila v podobnih primerihsodna praksa omogoa le predvidevanje o tem kako bodo sodia odloila v podobnih primerih TODA POZOR!!: sodno odloanje ni mehanska temve je ustvarjalna dejavnost TODA POZOR!!: sodno odloanje ni mehanska temve je ustvarjalna dejavnostformalni pravni viri (sploni PA) so pogosto pomensko nedoloni, odprti, pomanjkljivi formalni pravni viri (sploni PA) so pogosto pomensko nedoloni, odprti, pomanjkljivi ele uporaba formalnih pravnih virov (s pomojo interpretacije) doloi njihovo vsebinoele uporaba formalnih pravnih virov (s pomojo interpretacije) doloi njihovo vsebino *naraanje pomena sodne praksi ki pa kljub vsemu ni formalni vir prava(pomen*naraanje pomena sodne praksi ki pa kljub vsemu ni formalni vir prava(pomen ustaljene sodne prakse ustaljene sodne prakse!) !)odlobe ustavnih sodi odlobe ustavnih sodi poseben pomen (negativni zakonodajalec) poseben pomen (negativni zakonodajalec)anglo anglo- -ameriki pravni sistem common law sistem( ameriki pravni sistem common law sistem(common law: obe oz. poenoteno pravo)common law: obe oz. poenoteno pravo) (angleki sodniki so z odloitvami v konkretnih primerih poenotili obiajno pravos tem ko so odloitve vijih (angleki sodniki so z odloitvami v konkretnih primerih poenotili obiajno pravos tem ko so odloitve vijihsodi v podobnih primerih postale zavezujoe za nija sodiasodi v podobnih primerih postale zavezujoe za nija sodia PRECEDENSI)PRECEDENSI) oba velika sistema se zbliujeta (naraanje vloge zakonodajalca na kontinentu in obratno) oba velika sistema se zbliujeta (naraanje vloge zakonodajalca na kontinentu in obratno)SPA/VIRI MEDNARODNEGA IN EVROPSKEGA PRAVA SPA/VIRI MEDNARODNEGA IN EVROPSKEGA PRAVA za urejanje drubenih odnosov v dravi so pomembni tudiza urejanje drubenih odnosov v dravi so pomembni tudi viri mednarodnega prava; viri mednarodnega prava; v EU pa tudiv EU pa tudi viri E viri E- -prava pravamednarodno javno pravo mednarodno javno pravo ureja odnose v mednarodni skupnosti (med dravami in medn. org) ureja odnose v mednarodni skupnosti (med dravami in medn. org) ** mednarodni obiaji mednarodni obiaji nastali so postopoma (spontano);zavezujejo vse drave (problem uinkovitosti!) nastali so postopoma (spontano);zavezujejo vse drave (problem uinkovitosti!) **mednarodne pogodbe in sporazumi mednarodne pogodbe in sporazumi nastajajo organizirano; zavezujejo le drave ki so jih sklenilenastajajo organizirano; zavezujejo le drave ki so jih sklenile ali ki so pristopileali ki so pristopile razmerje med MP in notranjim pravom (uveljavitev & status v hierarhiji PA) razmerje med MP in notranjim pravom (uveljavitev & status v hierarhiji PA) neposreden sprejem MP v notranje pravo (z ratifikacijo) prevedba MP v notranje pravo neposreden sprejem MP v notranje pravo (z ratifikacijo) prevedba MP v notranje pravoizenaenost z zakoni umeenost za ustavo in predizenaenost z zakoni umeenost za ustavo in pred zakonezakone evropsko pravo viri prava Evropske skupnosti in Evropske unije evropsko pravo viri prava Evropske skupnosti in Evropske unije* zgodovina nastanka ES in EU ! * zgodovina nastanka ES in EU !* gre za naddravno skupnost in naddravno pravo katerega narava se nekoliko razlikuje od MP * gre za naddravno skupnost in naddravno pravo katerega narava se nekoliko razlikuje od MP drave so se odrekle delu svoje suverenosti EU je v okviru svoje suverenosti vzpostavila lasten pravni sistem drave so se odrekle delu svoje suverenosti EU je v okviru svoje suverenosti vzpostavila lasten pravni sistemnaelo subsidiarnosti in sorazmernosti naelo subsidiarnosti in sorazmernostiprimarni in sekundarni viri pravnega reda EU primarni in sekundarni viri pravnega reda EUpoloaj prava EU v hierarhiji pravnih virov v dravah lanicah poloaj prava EU v hierarhiji pravnih virov v dravah lanicahPOSAMINI (INDIVIDUALNI) PRAVNI AKTI POSAMINI (INDIVIDUALNI) PRAVNI AKTI PPA so sredstvo s katerim pravni subjekti splona in abstraktna PP ki so v SPA aplicirajo na konkretne prim. PPA so sredstvo s katerim pravni subjekti splona in abstraktna PP ki so v SPA aplicirajo na konkretne prim.TODA POZOR!: v nekaterih spl. in abstr. PP najdemo dispozicije ki se lahko neposredno uporabijo TODA POZOR!: v nekaterih spl. in abstr. PP najdemo dispozicije ki se lahko neposredno uporabijo*nekatere temeljne P, zastaranje, priposestvovanje ipd. *nekatere temeljne P, zastaranje, priposestvovanje ipd.pogosto pa je za uveljavljanje splonih in abstraktnih PP (dispozicije in/ali sankcije) treba oblikovati PPApogosto pa je za uveljavljanje splonih in abstraktnih PP (dispozicije in/ali sankcije) treba oblikovati PPAoblastni PPA (upravni in sodni) oblastni PPA (upravni in sodni) ne ne- -oblastni PPA oblastni PPA(izdajajo jih DO v okviru izvrevanja pristojnosti) (PPA s katerimi subjekti zasebnega prava urejajo razmerja)(izdajajo jih DO v okviru izvrevanja pristojnosti) (PPA s katerimi subjekti zasebnega prava urejajo razmerja) UPRAVNI AKTUPRAVNI AKT izdajajo jih dravni up. organi, organi LS in organi podjetij in org. ki opravljajo naloge dr. uprave (koncesija) izdajajo jih dravni up. organi, organi LS in organi podjetij in org. ki opravljajo naloge dr. uprave (koncesija)PPA na temelju SPA ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in/ali dolnosti v konkretnem p. razmerju PPA na temelju SPA ustanovijo, spremenijo ali odpravijo pravice in/ali dolnosti v konkretnem p. razmerjuv veini primerov izdajanja up. aktov gre za uveljavljanje pravic posameznikov in varovanje javnega interesav veini primerov izdajanja up. aktov gre za uveljavljanje pravic posameznikov in varovanje javnega interesa upravni organi v primerih ko tako doloa zakon odloajo na podlagi prostega preudarkaupravni organi v primerih ko tako doloa zakon odloajo na podlagi prostega preudarka razlina vsebina UA; po uinkih konstitutivni in deklarativni UA razlina vsebina UA; po uinkih konstitutivni in deklarativni UAupravna odloba upravna odloba sploni upravni postopek (ZUP); po uradni dolnosti ali na zahtevo stranke sploni upravni postopek (ZUP); po uradni dolnosti ali na zahtevo stranke*oblika odlobe: uvod, izrek, obrazloitev, pravni pouk;pritoba (razlogi!); upravni spor, IPS,UP *oblika odlobe: uvod, izrek, obrazloitev, pravni pouk;pritoba (razlogi!); upravni spor, IPS,UPSODNI AKT SODNI AKToblastni PPA ki jih sodia na podlagi ustave in zakonov izdajajo vKP, PP, NP, IP, US in UP oblastni PPA ki jih sodia na podlagi ustave in zakonov izdajajo vKP, PP, NP, IP, US in UPizjemen pomen za varovanje (temeljnih) pravic, uveljavljanje dolnosti in nasploh varovanje pravnih razmerij izjemen pomen za varovanje (temeljnih) pravic, uveljavljanje dolnosti in nasploh varovanje pravnih razmerijpravni sistem naj bi sodiem zagotovilpravni sistem naj bi sodiem zagotovil visoko stopnjo neodvisnosti visoko stopnjo neodvisnosti nepristransko & zakonito odloanje nepristransko & zakonito odloanjekompleksnost sodnih postopkov popolna ugotovitev dejstev, pravilno in utemeljeno pravno odloanjekompleksnost sodnih postopkov popolna ugotovitev dejstev, pravilno in utemeljeno pravno odloanje sodba sodba odloitev v KP, PP in US (sklep postopkovna vpraanja; NP in IP) odloitev v KP, PP in US (sklep postopkovna vpraanja; NP in IP)KP na zahtevo/predlog upravienega toilca (javnega/zasebnega); obsodilne, oprostilne in zavrnilne sodbe KP na zahtevo/predlog upravienega toilca (javnega/zasebnega); obsodilne, oprostilne in zavrnilne sodbePP na zahtevo upraviene toee stranke; dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne sodbe PP na zahtevo upraviene toee stranke; dajatvene, ugotovitvene in oblikovalne sodbe* oblika sodbe; pritoba; izredna pravna sredstva (obnova postopka, revizija, izredna omilitev kazni itd.), UP* oblika sodbe; pritoba; izredna pravna sredstva (obnova postopka, revizija, izredna omilitev kazni itd.), UP ZASEBNI PRAVNI AKT (PRAVNI POSLI) ZASEBNI PRAVNI AKT (PRAVNI POSLI)z njimi fizine in pravne osebe (ki niso izvrevalci javne oblasti) urejajo medsebojna razmerja z njimi fizine in pravne osebe (ki niso izvrevalci javne oblasti) urejajo medsebojna razmerjanastajajo na podlagi svobodne (avtonomne) volje udeleencev (strank) nastajajo na podlagi svobodne (avtonomne) volje udeleencev (strank)* avtonomija je omejena:zakonodajalec doloa pogoje za nastanek, nain uresnievanja in prenehanje ZPA * avtonomija je omejena:zakonodajalec doloa pogoje za nastanek, nain uresnievanja in prenehanje ZPAprvine ZPAprvine ZPA subjekti, volja (izjava volje), predmet (dajatev, storitev, pravice in obveznosti itd.), oblika subjekti, volja (izjava volje), predmet (dajatev, storitev, pravice in obveznosti itd.), oblikaspori pri izpolnjevanju pravnih poslov (sodni postopek; ADR; izjemoma silobran in skrajna sila) spori pri izpolnjevanju pravnih poslov (sodni postopek; ADR; izjemoma silobran in skrajna sila)pogodba pogodba soglasje dveh ali ve strank o oblikovanju, spremebi ali odpravi premo. pr. raz. soglasje dveh ali ve strank o oblikovanju, spremebi ali odpravi premo. pr. raz.*pogodbeno pravo (sodi v okvir obligacijskega prava) sploni in posebni del *pogodbeno pravo (sodi v okvir obligacijskega prava) sploni in posebni delSPOZNAVNI VIRI PRAVA SPOZNAVNI VIRI PRAVA sodobni pravni sistem je kompleksna celota ki bi jo brez ustreznih sredstev (spoznavnih PV!) teko spoznalisodobni pravni sistem je kompleksna celota ki bi jo brez ustreznih sredstev (spoznavnih PV!) teko spoznali spoznavni viri prava spoznavni viri prava omogoajo spoznanje vsebine PA in drugih pravnih informacij omogoajo spoznanje vsebine PA in drugih pravnih informacij**z razvojem informacijske tehnologije je prilo na podroju SVP do revolucije ! **z razvojem informacijske tehnologije je prilo na podroju SVP do revolucije !uradna glasila (uradni listi) uradna glasila (uradni listi) UR.L.RS:UR.L.RS: SPA dravnih organovin organov LS; uradni list EU (OJEU) SPA dravnih organovin organov LS; uradni list EU (OJEU)* knjina in elektronska oblika uradnih listov * knjina in elektronska oblika uradnih listovregistri predpisov registri predpisov zbirke podatkov o SPAzbirke podatkov o SPA *omogoajo iskanje SPA; posredujejo podatke o naslovu, objavi, sprejemu, zaetku veljavnosti in*omogoajo iskanje SPA; posredujejo podatke o naslovu, objavi, sprejemu, zaetku veljavnosti in spremembah SPA; spremembah SPA; knjini knjini inin elektronskielektronski registri predpisov (knjini registri abecedna in stvarna kazala /registri predpisov (knjini registri abecedna in stvarna kazala / ee- -registri iskalniki)registri iskalniki) zbirke predpisov zbirke predpisov knjine in knjine inelektronske zbirke predpisov elektronske zbirke predpisovee- -zbirka predpisov/drugih aktov DZ /drugih dravnih organov (vkljuujejo tudi druge info.) zbirka predpisov/drugih aktov DZ /drugih dravnih organov (vkljuujejo tudi druge info.)IUS IUS- -INFO / IUS INFO / IUS- -INFO, EUR INFO, EUR- -LEX, WESTLAW, LEXIS LEX, WESTLAW, LEXIS* vkljuujejo tudi zbirke sodne/upravne prakse, pravne literature in drugih pravnih informacij * vkljuujejo tudi zbirke sodne/upravne prakse, pravne literature in drugih pravnih informacij PRAVNI INFORMACIJSKI SITEMI PRAVNI INFORMACIJSKI SITEMIznanstvena in strokovna literatura znanstvena in strokovna literatura monografije, periodine publikacije, individualne (el.) objave itd.monografije, periodine publikacije, individualne (el.) objave itd. RAZLAGA PRAVNIH AKTOV RAZLAGA PRAVNIH AKTOVUPORABLJANJE/UDEJANJANJE PRAVA spontano / po uradni doln. UPORABLJANJE/UDEJANJANJE PRAVA spontano / po uradni doln.* primarna uinkovitost pravnih pravil prostovoljno spotovanje dispozicij * primarna uinkovitost pravnih pravil prostovoljno spotovanje dispozicij* oblikovanje novih splonih pravnih aktov ustvarjanje prava (SPA) * oblikovanje novih splonih pravnih aktov ustvarjanje prava (SPA)* uporabljanje SPA v konkretnih primerih oblikovanje PPA * uporabljanje SPA v konkretnih primerih oblikovanje PPA* uporabljanje SPA in /ali PPA pri izvajanju oblastnih materialnih aktov * uporabljanje SPA in /ali PPA pri izvajanju oblastnih materialnih aktov

uporabljanje prava kot logino sklepanjeuporabljanje prava kot logino sklepanjeLOGINI oz. PRAVNI SILOGIZEM LOGINI oz. PRAVNI SILOGIZEMteave pri ugotavljanju vsebine SPS (splonih in abstraktnih PP) teave pri ugotavljanju vsebine SPS (splonih in abstraktnih PP)ugotavljanje pravno ovrednotenje dejstev je lahko zapleteno in dolgotrajno ugotavljanje pravno ovrednotenje dejstev je lahko zapleteno in dolgotrajno ta shema je predvsem prikaz bistvenih prvin uporabljanja pravata shema je predvsem prikaz bistvenih prvin uporabljanja prava * zanima nas splono in abstraktno PP, ki je vsebovano v SPA* zanima nas splono in abstraktno PP, ki je vsebovano v SPA do njega se dokopljemo zdo njega se dokopljemo z dejavnostjo ki jo opredeljujemo kotRAZLAGA PRAVNIH AKTOV dejavnostjo ki jo opredeljujemo kotRAZLAGA PRAVNIH AKTOVSHEMASHEMA zgornja premisa(splono in abstraktno pravno pravilo ki je v SPA) zgornja premisa(splono in abstraktno pravno pravilo ki je v SPA)spodnja premisa (ugotovljeno dejansko stanje) spodnja premisa (ugotovljeno dejansko stanje)---------------------------------------------------------- ----------------------------------------------------------sklep (posamino in konkretno pravno pravilo ki izhaja iz PPA) sklep (posamino in konkretno pravno pravilo ki izhaja iz PPA)** PAZI: razlaga je prisotna in pomembna v vseh prvinah uporabljanja prava !!** PAZI: razlaga je prisotna in pomembna v vseh prvinah uporabljanja prava !! ni uporabljanja prava brez razlage/razumevanja prava (obratno pa ne velja)ni uporabljanja prava brez razlage/razumevanja prava (obratno pa ne velja) ustvarjalnost uporabljalcev prava !? ustvarjalnost uporabljalcev prava !?Razlaga pravnih aktov / njen namen Razlaga pravnih aktov / njen namen razlagarazlaga prizadevanje da bi nekaj napravili razumljivo prizadevanje da bi nekaj napravili razumljivonekaj : jezikovni znaki ki so vsebovani v pravnem aktu / njegovih dolobah nekaj : jezikovni znaki ki so vsebovani v pravnem aktu / njegovih dolobahoblikovalec PA oblikuje dolobe PA, razlagalec pa odkriva pravno pravilo ki je v njihoblikovalec PA oblikuje dolobe PA, razlagalec pa odkriva pravno pravilo ki je v njih subjekt razlage / razumevanja PA ni nepristranski avtomat temve (so)ustvarjalec pravnegasubjekt razlage / razumevanja PA ni nepristranski avtomat temve (so)ustvarjalec pravnega pravila (na rezultatu razlage se odraajo subjektivne prvine