uradi na srednji stopnji - lex localis · uradi na srednji stopnji udk:353:34(09) ... zgodovina...

Lex localis, letnik V, številka 4, oktober 2007, stran 57 - 75

57

URADI NA SREDNJI STOPNJI

UDK:353:34(09) Borut Holcman* Povzetek V upravni zgodovini zadnjih šeststo let so pri nastajanju uradov na srednji stopnji odigrali svojo vlogo različni dejavniki in različni vplivi. Razlog za ene in druge je bil v obvladovanju. Deželni stanovi so z delitvijo dežel na četrti sredi petnajstega stoletja predvsem želeli zavarovati svoje premoženje pred turškimi vpadi. Deželni knez oziroma državna oblast je sredi osemnajstega stoletja z ustanovitvijo kresij oblikovala podaljšano roko centralne državne uprave, ki naj bi nadzirala zemljiška gospostva, izvrševanje predpisov in zavarovala podložnika. Ustava iz Kromeřiža je s kresijami želela rešiti problem nacionalnosti v jezikovno mešanih deželah. Okrajna glavarstva, nastala po letu 1868, so bila ponovno podaljšana roka centralne oblasti in posledica stoletnega razvoja državne uprave. Zgodovina uradov na srednji stopnji razodeva interese posameznih skupin oziroma posameznikov, ki so bile v določenem času na oblasti. Z razliko od ostalih evropskih dežel, kjer so bili relativno avtonomni, so v avstrijskem cesarstvu bili vedno podaljšana roka centralnih državnih organov ali so jim vsaj služili. Registraturni načrt odslikava njihovo pristojnost, ki je obsegala vse zadeve prebivalcev določenega okraja od osebnih, občinskih, vojaških, šolskih, cerkvenih pa vse do davčnih zadev, posledica česa je bila identifikacija prebivalcev z okrajem oziroma četrtjo oziroma kresijo. Eden izmed razlogov je bilo tudi ime, ki ga je posamezno oblastvo na srednji stopnji nosilo. Ključne besede Upravna zgodovina, državna uprava, kresija.

* dr. Borut Holcman, Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenija, e-pošta: [email protected].

Lex localis, Vol. 5, No. 4, October 2007, pages 57 - 75

58

MIDDLE-LEVEL OFFICES

UDK:353:34(09) Borut Holcman* Summary In administrative history of the last six hundred years, different factors and influences had played their role in the formation of middle-level offices. The reason was in management. By dividing provinces into quarters, the provincial estates primarily wanted to protect their property from Turkish raids in the middle of the 15th century. In the middle of the 18th century, the provincial prince or national authority established kresije (state administrative units) that were a prolonged hand of the central state administration. It was supposed to control landowners, enforcement of rules and to protect serfs. By establishing kresije, the Kromeřiž Constitution wanted to solve nationality problems in multilingual provinces. The district boards, established after 1868, were also a prolonged hand of the central authority and the result of the hundred-year development of the state administration. The history of middle-level offices shows interests of some groups or individuals that were in power during a certain period of time. Unlike other European countries where these offices were relatively autonomous, they were always a prolonged hand of the central state bodies or at least they served them in the Austrian Empire. The Registry Office plan reflects their competence that comprised all the matters of the population in a certain district from personal to municipal, military, education, ecclesiastical and taxation matters, the result of which was that the population identified itself with a district or quarter or kresija (state administrative unit). The middle-level government name was also one of the reasons for population identification. Keywords Administrative history, State administration, state administrative units.

* dr. Borut Holcman, University of Maribor, Faculty of law, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenia, e-mail: [email protected].


59

DIE BEHÖRDEN DER MITTLEREN EBENE

UDK:353:34(09) Borut Holcman Zusammenfassung In der Verwaltungsgeschichte der letzten sechshundert Jahre haben bei der Bildung von Behörden verschiedene Faktoren und Einflüsse eine Rolle gespielt. Die Landstände verfolgten seit Mitte des 15. Jahrhunderts ihre eigenen Interessen, die mit denen der Landesfürste nicht immer konform gingen. Der Landesfürst, bzw. die staatliche Hoheit hat deswegen zu Mitte des 18. Jahrhunderts mit Einrichtung der Kreise einen verlängerten Arm für die Zentralbehörden geschaffen und damit die Aufsicht über die Grundherrschaften und Gesetzesvollziehung, nicht zuletzt auch zum Schutze der Untertanen, intensiviert. Der Kremsierer Verfassungsentwurf versuchte die Nationalitätenprobleme in gemischtsprachigen Ländern durch Kreisämter zu lösen. Die Bezirkshauptmannschaften, die nach 1868 entstanden sind, wurden zu einem verlängerten Arm der Zentralbehörden und setzten die hundertjährige Entwicklung der Staatsverwaltung fort. Die Geschichte der Behördenentwicklung spricht von einer Interessenskumulierung verschiedener Gruppen und einzelner Herrschaftsträger der jeweiligen Zeit. Im Unterschied zu Behördentradition in Europa mit ihrer relativen Autonomie waren österreichische Behörden zentralstaatlich organisiert. Aus Aktenplänen ergibt sich, dass sprengelmäßige Zuständigkeitsgebiete unter anderem die Personal-, Gemeinde-, Militär- und Stellung-, Schul-kirchlichen und steuerlichen Angelegenheiten umfasst haben. Wegen dieser breit angelegten Kompetenzen waren die Untertanen sehr eng an den jeweiligen Verwaltungssprengel gebunden. Schlüsselwörter Verwaltungsgeschichte, Staatsverwaltung, Kreise.


60

I SOGGETTI INTERMEDI

UDK:353:34(09) Borut Holcman Riassunto Nella storia dell'amministrazione pubblica degli ultimi seicento anni sono stati molti i fattori e svariati gli interessi che hanno portato alla creazione dei soggetti intermedi. I motivi erano spesso legati al desiderio di potere. Con la suddivisione delle province in rioni nella metà del XV secolo, gli Stati provinciali vollero in primo luogo difendere il proprio patrimonio dalle invasioni ottomane. Il principe, vale a dire la massima autorità provinciale, con la fondazione dei distretti a metà del XVIII secolo creò la mano lunga dell’amministrazione statale centralizzata, che avrebbe dovuto controllare i proprietari terrieri, vigilare sull’attuazione delle norme e difendere i sudditi. Con l’istituzione dei distretti, la Costituzione di Kromeřiž intendeva risolvere la questione della nazionalità nelle regioni linguisticamente miste. Le sottoprefetture, nate dopo il 1868, rappresentarono nuovamente la mano lunga dell’autorità centrale e la conseguenza dello sviluppo secolare dell’amministrazione statale. La storia degli soggetti a livello intermedio svela gli interessi di alcune categorie ovvero dei singoli individui al potere in un determinato periodo storico. A differenza delle altre regioni europee, in cui tali soggetti godevano di una certa autonomia, nell’Impero Asburgico rappresentavano sempre la mano lunga degli organi statali centrali o erano, quanto meno, al loro servizio. Il piano di registrazione ne illustra le competenze che riguardavano tutte le questioni relative alla popolazione di una determinata circoscrizione e che andavano dalle questioni personali, a quelle comunali, militari, scolastiche, clericali fino a quelle fiscali. Conseguenza di ciò era l’identificazione della popolazione con una determinata circoscrizione, con un rione o con un distretto. Uno dei motivi era legato anche al nome attribuito alle singole autorità a livello intermedio. Parole chiave Storia dell'amministrazione, amministrazione statale, regioni linguisticamente miste.

B. Holcman: Uradi na srednji stopnji

61

1 Uvod V učbeniku, namenjenem vajam s področja uprave in sodstva iz 18. stoletja za graško pravno fakulteto, neznani avtor opisuje delo uradnikov kot delo, koristno za državo ("... nützlich für den Staat verwalten"1), v priročniku za vodenje Gospodarskih uradov Lindenbichel v duhu 18. stoletja uradnikom zemljiških gospostev naroča, naj upoštevajo navodila priročnika, saj je nastal, da bi se izognili protizakonitemu delovanju ("...um in ihren Amtshandlungen nicht gegen die Gesetze zu verstösen."2) in v korist podložnikov ("... in gewisser Beziehung noch immer schwer belasteten Unterthane alle nur mögliche Erleichterung angedeihen zu lassen"). To so samo trije citati, naključno izbrani iz priročnikov, ki so nastali za potrebe izobraževanja in za potrebe uradništva, mogoče bi bilo vzeti še kakšnega, vendar bi "duh", ki je pobegnil iz steklenice v petnajstem stoletju ob zavestni odločitvi za uradništvo, govoril podobno. Kot primer naj služi opis odvetništva (Vogteirecht) v sedemnajstem stoletju in je skladno z duhom časa, pravi, da je odvetnik (Vogt) "ordinarius defensor & Judex totius" in kot tak dolžan vladati, varovati in podložnikom pravično soditi ("... zu regiren, zubeschützen, verwahren und allen Unterthanen oder Vogtholden das Recht zu sprechen." 3). Iz izbranih navedkov iz različne literature, nastale na osnovi predpisov 17., 18. in 19. stoletja, lahko izluščimo tri lastnosti uprave, in sicer: a) uprava naj deluje v korist države (zu regieren (17. st.); nützlich für den Staat (18. in 19. st.)); b) uprava naj deluje skladno z zakoni (zubeschutzen, verwahren (17. st.); nicht gegen die Gesetze zu verstösen; (18. in 19. st.)); in c) uprava je namenjena državljanom (podložnikom) (allen Unterthanen oder Vogtholden das Recht zu sprechen (17. st.); schwer belasteten Unterthane alle nur mögliche Erleichterung angedeihen zu lassen (18. in 19. st.)), kar se sklada z definicijo upravljanja, ki je "dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem in usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti, pri kateri gre za dejavnost splošnega pomena,"4 podobno definira sodobna doktrina javne uprave, ki pravi, da gre pri upravi za "upravljanje skupnih družbenih zadev oziroma dejavnosti, ki so v (javnem, splošnem, skupnem) interesu družbe."5 Pričujoča razprava poskuša biti prispevek k zgodovini uprave oziroma javne uprave. V nadaljevanju bom za označevanje javna uprava uporabljal le termin uprava. Arhivsko gradivo o delovanju uprave na vseh stopnjah upravljanja je za ugotavljanje delovanja in

1 Prim. Praktische Einleitung für Steyermark in zween Theilen bestehend, als in der abhandlung der Gerichts- und Landesstellen, dan der Verfahrungsart. Erster Theil, Graz 1780, str. 2. 2 Prim. Johann Nep. Rainer von Lindenbichel, Handbuch zur Geschäftsführung der Wirtschafts-Aemter überhaupt, und mit besonderer Rücksicht auf Inner-Oesterreich und Illyrien, Klagenfurt 1837, str. III. 3 Nikolaus Beckmann, Idea juris statutarii et consuetudinarii Stiriaci et Austriaci cum jure Romano collati, Gratz 1688, str. 545. 4 Prim. Slovar slovenskega knjižnega jezika, geslo uprava. 5 Prim. Božo Grafenauer, Boštjan Brezovnik, Javna uprava, Maribor, str. 37. Prim. še: Diana Urania Galetta, Inhalt und Bedeutung des europäischen Rechts auf eine Gute Verwaltung, v: Eurparecht, 42/1, 2007, str. 57 – Avtorica govori o pravici do prijazne uprave, ki je utemeljena v Evropski Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 42. členu, kjer pravi, da imajo državljani pravico do prijazne uprave. S tem v zvezi prim. še: Gernot Kocher, Rechtsverständnis und Rechtsreformen im aufgeklärten Absolutismus Österreichs, v: Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus, Schriften des Institutes für Österreichkunde 42/1983, Graz 1983, str. 54-70. Isti: Die "Vaterländischen Gesetze" oder der Weg zum "österreichischen" Recht, v: FS für Hans Thieme, Sigmaringen 1986, str. 307-312.


62

pristojnosti upravnih organov relativno dobro ohranjeno. Še posebej so ohranjeni tisti segmenti arhivskega gradiva, ki govorijo o nastajanju uprave na določeni stopnji, saj je bil največkrat nastanek kakega urada povezan s poseganjem v pristojnost posameznih predstavnikov fevdalne države, ki se je tradicionalno delila na deželno knežjo in deželno stanovsko. Ohranjeno arhivsko gradivo o nastajanju upravnih uradov govori neposredno in posredno, neposredno pomeni, da gre za ohranjeno gradivo samega urada, posredno izhaja iz korespondence urada z nadrejenimi in podrejenimi uradi. Za pričujočo razpravo hranita arhivsko gradivo Pokrajinski arhiv v Mariboru in Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Zaradi obširnosti gradiva sem se v razpravi omejil na prikaz delovanja institucij, ki so nastale in delovale znotraj zgodovinskih meja dežele Štajerske do leta 1918.6 Principi delovanja so bili za vse ostale dežele Notranje Avstrije (Koroška, Kranjska, Primorje), v katerih so živeli Slovenci, identični. Avtorji, kakor Anton Mell7, Hanns Pirchegger8 in Alphons Luschin Ebengreuth9 ter Wilhelm Brauneder10, opisujejo upravo z vidika ustavnosti, pri čemer je uprava dejavnost oblasti, kakor jo predpisuje ustava v materialnem pomenu brez razlike na vsebinske kriterije (v tem pomenu besede je tudi sodna veja oblasti uprava, kar sledi iz zgodnje novoveške oznake "Administrierung der Justiz" – upravljanje sodstva, per analogiam upravljanje uprave). Ob upoštevanju pravnozgodovinskih dejstev moremo zategadelj govoriti o institucijah državne oblasti, ki tvorijo in skrbijo za in iz svoje pristojnosti za določen red, v našem primeru dežela kot najvišja, zemljiško gospostvo kot najnižja in četrt, kresija oziroma okrajno glavarstvo kot uradi na srednji stopnji. Z vidika arhivskega gradiva so nastanek in delovanje uradov obdelali arhivisti Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, pri tem je predvsem potrebno omeniti Fritza Poscha11 in Gernota Petra Obersteinerja12 in slovenski arhivisti, kjer je potrebno posebej izpostaviti Jožeta Žontarja.13 Med monografijami, ki obravnavajo upravo na srednji in lokalni

6 Prim: Priročniki in karte o organizacijski strukturi do l918. Koroška, Kranjska, Primorje, Štajerska. Ur. Jože Žontar, Gradec, Celovec, Ljubljana, Gorica, Trst 1988. 7 Anton Mell, Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungs-Geschichte Steiermarks, Graz / Gradec 1929-30, str. 264, 265, 475. 8 Hanns Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage der politisch-militärischen Einteilung der Steiermark, Archiv für Österreichische Geschichte 102/1. Abhandlungen zum Historischen Atlas X und XI. Wien / Dunaj 1912. 9 Arnold Luschin von Ebengreuth, Österreichische Reichsgeschichte (Geschichte der Staatbildung, der Rechtsquellen und des Öffentlichen Rechts), Bamberg 1896. 10 Wilhelm Brauneder, Friedrich Lachmayer, Österreichische Verfassungsgeschichte, 5. pregledana in dopolnjena izdaja, Dunaj 1989. 11 Fritz Posch, Vorgeschichte und Anfänge der Bezirkshauptmannschaften in der Steiermark, v: Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs, Folge 18, Graz / Gradec 1968, str. 101-117. 12 Gernot Peter Obersteiner, Kreisamt und Kreishauptmann in der Steiermark nach 1748, Einrichtung und tätigkeit der neuen landesfürstlichen Unterbehörden Maria Theresias. V: Geschichtsforschung in Graz (FS des Instituts für Geschichte der Universität Graz), Graz / Gradec 1990, str. 195-208; isti: Die steirischen Bezirkshauptmannschaften 1868 bis 1918, v: Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs, Folge 42/43, Graz / Gradec 1993, str. 77- 98; isti: Inventar der steirischen Bezirkshauptmannschaftsakten 1868 bis 1925, v: Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs, Folge 42/43, Graz / Gradec 1993, str. 99-120; isti: Repräsentation und Kamer im Herzogthum Steiermark 1749 bis 1763. Aufbau, Funktion und Personal einer landesfürstlichen Mittelbehörde des aufgeklärten Absolutismus, Geisteswiss. Diss., Graz / Gradec 1989, str. 41 sl. 13 Prim. opombo št. 1.


63

ravni, je potrebno omeniti še Manfreda Strako14, ki obravnava upravo z vidika razvoja prebivalstva, Hannsa Pircheggerja15, ki govori o cerkveni upravi kot osnovi za civilno, in Boža Grafenauerja16, ki izpostavlja predvsem upravo na lokalni ravni. Pri vsem tem je potrebno omeniti še Upravni priročnik Ernsta Mayrhoferja17, namenjenega vsem v cesarstvu in cesarskemu parlamentu zastopanim deželam. Namen pričujočega prispevka je predvsem predstaviti urade na srednji stopnji, kronološki nastanek le-teh, pristojnost in ustanovitelja ter namen urada, uradnike in arhivsko gradivo, ki priča o pristojnosti posameznega urada. Omejil sem se predvsem na opis registraturnega načrta, ki je nastal kot posledica revizije v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Revizijo so izvedli leta 1992. V Pokrajinskem arhivu v Mariboru teh dokumentov ni, ker je bil centralni arhiv za Okrajna glavarstva do leta 1918 Štajerski deželni arhiv v Gradcu. Pokrajinski arhiv v Mariboru je samo posreden varuh arhivskega gradiva Kresije in Četrti, kolikor je nastalo arhivsko gradivo del arhivskega gradiva posameznih zemljiških gospostev in je posledica korespondence le-teh z zemljiško gosposko oziroma zemljiške gosposke s četrtjo oziroma kresijo. Poseben namen pričujočega prispevka je posredovati ideje in izkušnje iz arhivskega gradiva ob javni razpravi, ki poteka prav te dni v Republiki Sloveniji ob nameravani regionalizaciji. Predvsem bi želel izpostaviti namen ustanovitve posameznega urada. 2 Četrt – deželnostanovski urad na srednji stopnji Posamezna dežela je bila razdeljena po različnih kriterijih – običajno so to bile večje ali manjše enote upravljanja, ki so služile cerkvenim in svetnim potrebam. V tem pomenu še ne moremo govoriti o javni upravi, saj je bil pretežen del administracije (Administrieren) v rokah zasebnikov, ki so za svoje delovanje pobirali dajatve. O javni upravi lahko govorimo šele takrat, ko določena državna tvorba (v našem primeru dežela) zanjo ustanovi posebno postavko oziroma davek. Osnova te delitve so bila sodišča in župnije. Iz listinskega gradiva petnajstega stoletja razberemo, da je bila Štajerska razdeljena na dva oziroma tri dele18. Tako na primer listina iz leta 1469, nastala ob samovoljnem sestanku plemstva, mest in trgov ter stanov sosednjih dežel v Judenburgu, govori o dveh enotah, in sicer o Gornji in Spodnji Štajerski. Stanovi, mesta in trgi so se sestali zaradi sprejemanja obvezujočih sklepov v zvezi s turško nevarnostjo. Cesarska listina iz leta 1478 prav tako govori o dveh delih, o Gornji in Spodnji Štajerski, kjer pa je s Spodnjo Štajersko mišljen del okoli Gradca ("seiner genaden (des

14 Manfred Straka, Die Einrichtung der Numerierungsabschnitte in der Steiermark 1770 als Vorstufe der Steuergemeinden. V: ZHVSt, Sonderband 16, FS für Otto Lamprecht, Graz / Gradec 1968, str. 138-150; isti: Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark XXXI, Graz / Gradec 1978, str. 12 sl. 15 Hanns Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage der politisch-militärischen Einteilung der Steiermark, Archiv für Österreichische Geschichte 102/1. Abhandlungen zum Historischen Atlas X und XI. Wien / Dunaj 1912. 16 Božo Grafenauer, Lokalna samouprava na slovenskem, Teritorialno-organizacijske strukture, Maribor 2002. 17 Ernst Mayrhofer, Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst in den im Reichsrathe vertretenen Königsreichen und Ländern mit besonderer Berückscichtigung der diesen Ländern gemeinsamen Gesetze und Verordnungen, 7. Bde., 2. Erg. Bde., 1 Bd. Index (5. Aufl. Wien / Dunaj 1895-1913), Bd. 1, sl. 46 sl. 18 S tretjim delom ponavadi


64

Kaisers) fürstenthumb in der Ober- und Nider Steiermach").19 Vendar pa listina iz leta 1469, ko so se v Judenburgu 26. oktobra zbrali štajerski stanovi na samovoljnem zboru in skupaj s sosednjimi stanovi (Notranja Avstrija) sprejeli obvezujoče sklepe za obrambo dežele, sicer govori, da so se sestali v Gornji Štajerski, v mestu Judenburgu, je pa tista, ki poroča, da so stanovi na tem zboru deželo razdelili na pet četrti (gl. slika 1: Pircheggerjev zemljevid historičnih dežel in delitve dežel). Zgled za to delitev so stanovi vzeli v župnijski razdelitvi ("refier ob sand Peter pharr ob Judenburg unz an das Lungaw und an das …) in razmejitvi. Slika 1: Delitev Štajerske na četrti (1495-1677) in kresije (1805)20

19 Prim. Mell, str. 44-45. 20 Prim. Mell, str. 47.


65

Pet četrti je neobičajna delitev, saj se po navadi delijo deli na štiri, po mnenju Luschina, predstavlja peto četrt Celjska dediščina, ki se je štajerski pridružila leta 1516 in po mnenju Obersteinerja21 delitev na štiri četrti sega že v čas Lipniškega deželnega zbora, in sicer v leto 1462.22 Razmejitev dežele na četrti23 je dokončno določila imenska cenitev. Ta razdelitev se je ohranila vse do delitve na pet okrožij v času cesarice Marije Terezije, ki je sledila patentu z dne 25. januarja 1749. Z delitvijo in posledično imensko cenitvijo lahko začnemo govoriti o javni upravi, saj imenjska cenitev predstavlja uvedbo davka, kar bomo osvetlili nekoliko kasneje. Po mnenju Luschina pa četrti niso predstavljale ali bile osnova za samostojno politično življenje, kakor je to bil na Češkem. Delitev na dežele je tukaj izpričana že v času Otokarja II. Delitev čeških dežel na četrti je služila predvsem obrambnim namenom, v času husitskega gibanja so četrti prevzeli stanovi. V obdobju Jageloncev je okrožjem pripadel določen del avtonomije, predvsem omejen na odmero davkov in vojaškega moštva. Za te namene so sklicevali posebne okrožne zbore. Cesar Ferdinand I. je dosegel, da so stanovi sklicevanje okrožnih zborov v celoti prepustili kralju, kar je imelo za posledico popolno razvrednotenje in ukinitev le-teh.24 Delitev dežele na četrti je bila deželnostanovska zadeva. Na čelu vsake četrti sta bila dva stanovska pooblaščenca, odgovorna za vojaške zadeve, in eden do dva četrtna mojstra za pobiranje in izterjavo davkov. Četrtna mojstra sta bila pooblaščenca stanovskega glavnega prejemnika, le-ta je imel organiziran prejemniški urad, kjer so bili poleg njega še blagajnik, rubežnik in rentni mojster.25 3 Kresija – deželnoknežji urad na srednji stopnji Cesarica Marija Terezija je s patentom z dne 25. januarja 1749 ustanovila okrožne urade (Kresijo: v arhivskem gradivu se največkrat pojavi ime Kreisamt v slovenskem prevodu kresija – kresijski urad, enak pomen ima tudi pojem okrožje – okrožni urad).26 Po češkem vzoru so tako na Štajerskem uvedli kresije, ki so se delno pokrivale s starimi četrtmi.27 Središče vsake kresije je bilo izbrano po ključu – osrednje mesto v kresiji

21 Prim. Obersteiner, str. 78. 22 Prim. Luschin, str. 444-445. 23 Prim. Nikolaus Beckmann, Idea …, str. 586. Beckmann v dodatku svoji monografiji z naslovom dvajseta specifikacija (duodecima specificatio) našteva četrti in deželno knežjamesta v njih (v četrti Vorau je bilo šest deželnoknežjih od štiriintrideset mest in trgov, v četrti med rekama Muro in Dravo je bilo pet deželnoknežjih od osemindvajset mest in trgov, v četrti Judenburg sta dve deželnoknežji mesti od sedemnajst mest in trgov, v četrti v dolini reke Aniže in reke Murice je bilo šest od dvaindvajsetih mest in trgov, v celjski četri je bilo od mesta Celja, ki je bilo deželnoknežje, še petnajst mest in trgov. 24 Prim. Luschin, str. 445. 25 Prim. Priročniki in karte …, str. 68. 26 Prim. Grafenauer, str. 86. "Na srednji deželni stopnji se ustanovijo kresije (okrožni uradi, katerih upravno območje je bilo okrožje): Štajerska je bila razdeljena na 5 upravnih okrožij, med njimi mariborsko in celjsko; Koroška je bila razdeljena na beljaško in celovško okrožje; Kranjska je bila razdeljena na ljubljansko, novomeško in postojnsko okrožje; Goriška je tvorila eno samo okrožje; ozemlje Primorske je bilo podrejeno okrožju v Trstu." 27 Prim. Obersteiner, str. 78. Za armado na pohodu so poskrbeli stanovski vojni komisarji, ki so zelo dobro poznali lokalne razmere, hkrati pa bili zadolženi za oskrbo in nastanitev regimentov."


66

pomeni hkrati tudi ime kresije, tako so imenovali središča in s tem imena posameznih kresij: Judenburg za Judenburško, Hartberg (hitro ga je zamenjal Gradec) oziroma Gradec za Graško, Bruck za Bruško, Lipnica (1750 ga zamenja Maribor) oziroma Maribor za Mariborsko in Celje za Celjsko kresijo. Z uvedbo kresij je država prvič stopila na tla, ki so bila prej izključno rezervirana za stanove in stanovsko upravo.28 Uvedba kresije pomeni predvsem nadzor nad izvajanjem predpisov in omejevanje "samovolje" zemljiških gospodov, kar je imelo za posledico zmanjševanje stanovske ureditve in globoko ukoreninjenega patrimonialnega in fevdalnega sistema.29 Tako lahko govorimo, da je bila kresija v tistem trenutku najpomembnejša ustanova na srednji stopnji med deželno vlado in krajevnimi gosposkami. "Na čelu okrožij (kresij) so bili okrožni glavarji, ki so bili popolnoma odvisni od navodil iz centra. Okrožni glavar je odgovarjal za vse in prva naloga je bila nadzor nad uporabo in izvajanjem zakonov ter uradoma skrb za podložnike ("auf die Handhabung der Gesetze zu sehen und der Schutz der Unterthanen von Amtswegen").30 Mejnik v prizadevanjih v korist podložnikov in s tem poseg centralnih uradov v izključno stanovsko pristojnost predstavlja davčna regulacija cesarja Jožefa II. (Regulierung der Grundsteuer). Začetek predstavlja podložniški patent (1. september 1781), ki je podložnikom omogočil pritožbo na kresiji in ta je bila uradoma v sporu dolžna posredovati po upravni poti ali spor posredovati komornemu prokuratorju na nivo dežele. S tem je bilo kmetom zagotovljeno brezplačno pravno zastopanje, kar pa je pripeljalo do pripada toliko zadev, da so uvedli t.i. podložniškega odvetnika. Ob Podložniškem patentu je izšel še t. i. Kazenski podložniški patent (11. junij 1782), s katerim so zelo omejili kaznovalno pravico zemljiškim gosposkam (prim. Kazenski podložniški patent, 9 in 10 §), denarne kazni v celoti odpravili, za vsako kaznovanje je bil potreben kazenski protokol, ob večjih kaznih ali odsaditvi je bila potrebna potrditev kresije itd. Prišlo je do ukinitve nevoljništva, ki je bilo še zelo prisotno na Češkem, Moravskem, Kranjskem in v Galiciji. Nevoljniki so s tem lahko (dedni podložniki) svobodno izbirali bivališče, imeli so pravico do svobodnega sklepanja zakonske zveze, prosto izbiro poklica in poravnavati obveznosti do zemljiškega gospostva, ki so bile določene v patentih. K temu je potrebno prišteti še Robotni patent, s katerim je bila maksimirana tlaka (5. december 1778).

28 Prim. Obersteiner, str. 79. 29 Prim. Mell str. 592. 30 Tschinkowitz Johann, Darstellung des politischen Verhältnisses der verschiedenen Gattungen von Herrschaften zur Staatsverwaltung, zu ihren Beamten und Unterthanen in der k. k. österreichischen Monarchie, mit besonderer Rücksicht auf die Provinzen Steyermark, Kärnthen und Krain. Ein nothwendiges Handbuch für alle politischen Behörden, besonders für Kreiskommissäre, Bezirks= und Landbeamte, dann Herrschaftsbesitzer und Verwalter. Erster Theil. Grätz, 1827, str. 403, § 468. Definira pristojnost Kresije: "Will man die vielen einzelnen kreisämtlichen Amtshandlungen, in so fern sie auf die Herrschaften und Unterthanen Bezug haben, auf allgemeine Puncte zurückführen; so ergibt sich das Resultat, daß 1. den Kreisämtern die Aufsicht auf die Obrigkeiten, und der Schutz der Unterthanen von Amtswegen obliege, 2. daß sie in Streitigkeiten zwischen Obrigkeiten und Unterthanen bald eine entscheidende, bald eine vermittelnde Behörde sind."


67

Slika 2: Dopis kresije Okrajni gosposki Negova z dne 29. januarja 1830 (Kresija v Mariboru dovoljuje, da Franc Kiker, vojak Regimenta Kinsky, prevzame svojo dediščino, ki mu gre iz pupilarnega premoženja).31

Obsežne pristojnosti in nadzor so pripeljale do tega, da je kresija postala učinkovito orodje deželnoknežje centralne uprave. Okrajni glavar, ki je imel na voljo določeno

31 Dopis Mariborske kresije je del spisa vojaka Franca Kikerja, sig. J/1-1830, PAM Gospoščina Negova, AŠ 45, leto 1830, ki je postal polnoleten (21 let) in s tem upravičen do pupilarnega premoženja, ki ga je hranil skrbstveni urad pri Okrajni gosposki Negova. Iz tega sledi, da je kresija bila odgovorna tudi za vojaške zadeve podložnikov.


68

število uradnikov, je bil odgovoren za nadzor nad izvajanjem in razglaševanjem deželnoknežjih predpisov v mestih, trgih in zemljiških gospostvih, skrbeti za nemoteno delovanje in preskrbo armade, nadzorovati pobiranje davkov, ki so bili sicer domena stanov, in pri tem biti posebej pozoren na to, da zemljiški gospodje, ki so bil del deželnih stanov, ne bi preveč obremenili podložnikov, naložena mu je bila skrb za javni red in mir, socialne zadeve, za "zaščito potrošnikov" – če uporabimo sodoben izraz – predvsem za kvalitetno prehrano in ceno le-te, požarno varnost, prehodnost poti, odgovoren je bil za nadzor nad župnijami v okrožju in šolstvom in pri volitvah županov, sodnikov in svetnikov. Skoraj v vseh primerih javnega življenja je imel pravico do vpogleda v delovanje in pravico do poročil posameznih podrejenih uradov. Omenjene obširne pristojnosti so tri desetletja po uvedbi kresije kot podaljšano roko deželnoknežjih centralnih organov privedle do oblikovanja novih uradov, od začetka predvsem pristojnih za nabor (naborne občine oziroma naborni okraj), kmalu pa so se jim pridružile še pristojnosti pri odmeri in pobiranju davkov in druge. Za zemljiške gospode je bilo pri tem predvsem moteče dejstvo, da so za izvajanje zadev, za katere so bili odgovorni novoustanovljeni uradi, bili odgovorni uradniki, ki so jih plačevali sami (zemljiškogosposki uradniki odgovorni predvsem za zemljiškogosposki gospodarski urad), odgovorni in prisegli pa so ob prevzemu pristojnosti neposredno deželnemu knezu (zametki prenesenih pristojnosti) pred okrožnim glavarjem, zemljiški gospod je bil celo dolžan osem dni po nastavitvi novega uradnika s tem seznaniti kresijo. Tabeli, ki sledita, prikazujeta nastanek, razvoj in členitev ter pristojnost deželnoknežjih uradov od leta 1749 do leta 1849:32 Uradi do leta 1773 oziroma 1779: DEŽELA Uradi na srednji stopnji Lokalni nivo Deželnoknežji uradi Reprezentanca in komora Dežela - Štajerska, od 1763 Notranjeavstrijski gubernij

Okrožni uradi: Bruck, Celje, Gradec, Judenburg, Maribor

Magistrati, Zemljiška gospostva

Uradi po letu 1773 oziroma 1779 do leta 1848: DEŽELA Uradi na srednji stopnji Lokalni nivo

Notranjeavstrijski gubernij oz. Štajerski gubernij

Okrožni uradi: Bruck, Celje, Gradec, Judenburg, Maribor

280 (1779) oz. 219 (1846) Nabornih okrajev (Okrajnih gosposk)

Magistrati, Zemljiška gospostva

Kakor si je deželnoknežja centralna oblast z ustanovitvijo kresije podaljšala svojo pristojnost za posamezen demografsko in geografsko zaključen prostor (mariborska in celjska kresija za pretežno slovensko govoreče prebivalstvo dežele, ki je imelo za svoj

32 Prim. Obersteiner, str. 80-83.


69

naraven geografski prostor v središčih z mestoma Maribor in Celje), tako so z okrajnimi gosposkami kresije neposredno obvladovale prostor. Štetja prebivalstva 1754. in 1770. so za Štajersko pokazala problem razdrobljenosti upravnega prostora. Zemljiška gospostva niso bila enovit upravni prostor, temveč so v posameznih vaseh bile prisotne različne zemljiške gosposke (v času nastavitve jožefinskega katastra – 1785/89 je negovska gosposka prijavila kresiji poleg svojih podložnikov še podložnike devetnajstih zemljiških gosposk).33 Slika 3: Protokol zaslišanj in kazni Okrajne gosposke Negova za obdobje 1801-

181234

33 Prim. Gospoščina Negova, PAM, Jožefinski kataster, AŠ 46. 34 Gospoščina Negova, PAM, Protokoli in zapisniki, AŠ 234.


70

Na Štajerskem bi ne mogli izvesti štetja, če ne bi uporabili cerkvene teritorialne organiziranosti – župnij.35 Tako je razumljiva posledica, ki je sledila leta 1779 s patentom o ustanovitvi okrajnih gosposk oziroma števnih oddelkov, ki so bile enovite teritorialne enote.36 Okrajne gosposke so bile krajevno pristojne (pristojnost je bila povsem identična s pristojnostjo kresije) za red in mir nad podložniki različnih zemljiških gosposk in so imele pristojnost, kakor je to v Priročniku za vodenje uprave zapisal Kajetan Wango, "zaukazati, izvršiti in izpeljati, kar je bilo z zakonom dovoljeno".37 Med drugim so okrajne gosposke skrbele za štetje prebivalstva z letnimi popisi, za dodatno vleko pri vojaških in ostalih transportih, za preskrbo armade, za sanitetne, trgovske in policijske zadeve, za nadzor nad cerkvijo in šolo, za odgon storilcev kaznivih dejanj na prestajanje kazni in za nadzor nad klateži in za razglašanje deželnoknežjih predpisov in odredb. Okrajna gosposka je bila, v današnjem pomenu besede, prekrškovni organ, ki je smel podložnike tudi kaznovati (prim. slika št. 3). O globah in o ostalih prejemkih in izdatkih je letno poročala okrožnemu uradu. 4 Reforma uprave 1848 in 1868 4.1 Prehodno obdobje – Okrajni uradi Patent cesarja Ferdinanda, ki ga je le-ta podpisal 7. septembra 1848,38 ukinja s pozitivnim predpisom fevdalni red in vse ugodnosti, ki so izhajale iz njega, in te so se prenesle na državo. S tem pa je država v celoti prevzela vse pristojnosti, tudi tiste, ki so bile do ukinitve v rokah zemljiških gosposk in posredno stanov. Dokončno je bil ukinjen pojem gospoščinski podložnik, nadomestil ga je pojem državni podložnik (Staatsuntertan). Pristojnosti okrajnih gosposk in uradniki so bili po letu 1848 samo še državni uradniki. Nekdanjih pet kresij je bilo ukinjenih in nadomeščenih s tremi okrožnimi vladami, ki so imele svoje sedeže v Gradcu, Brucku in Mariboru. V vsakem okrožju so organizirali upravne okraje, v Gradcu sedem, v Brucku in Mariboru po šest (Celje, Ljutomer, Maribor, Ptuj, Brežice in Slovenj Gradec). V tem času lahko govorimo o javni upravi v polnem pomenu besede. Neoabsolutizem je z odredbo z dne 31. januarja 1854 na nivoju uradov srednje stopnje uskladil upravno in sodno teritorialno organiziranost in s tem uvedel 64 okrajev, ki so bili upravno in pravno podrejeni trem okrožjem. Okrožja so leta 1859/60 ukinili, pristojnosti pa razdelili med deželno vlado in okraji.39 Okraji so postali uradi na srednji stopnji odgovoren za "javni red in mir, nadzor nad izvajanjem predpisov in za splošno dobro."

35 Prim. Pirchegger, str. 10. 36 Patent cesarice Marije Terezije z dne 7. marca 1775, Enovitost teritorialnih enot, glej: Franz Joseph Schopf, Die Grundobrigkeiten im Lande Steiermark, deren Wirkungskreis und Amtshandlungen. Aus den gesetzlichen Vorschriften zum Gebrauche der Gültenbesitzer und Beamten. 1. zvezek (Die Rechte und Pflichten aus dem Unterthänigkeits= und Grundbarkeitsverbande), Graz 1845, § 10, str. 11, opomba c). 37 Wanggo, str. 147 sl. 38 StLA, PuK, 7.9.1848, Grundentlastungspatent 1848. 39 Sklep dvorne pisarne na Dunaju z dne 18. decembra 1859, stopil v veljavo 30. aprila 1860.


71

4.2 1868 – Okrajno glavarstvo Zmaga liberalizma je v cesarstvu privedla do ustavnih in upravnih sprememb. S 14. paragrafom Temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867 je prišlo do dokončne razdelitve med upravno in sodno vejo oblasti in s tem do ponovne delitve na okrajna glavarstva in okrajna sodišča. Z zakonom z dne 19. maja 1868 so uredili upravne organe posamezne dežele. Spodnji nivo uprave je bil organiziran v deželnoknežjih upravnih okrajih in občinah.40 Z 31. avgustom 1868 so začela delovati okrajna glavarstva in s tem prevzem vseh pristojnosti okrajnih uradov (skladno s sklepom Štajerskega namestništva, deželne vlade). Na območju dežele je nastalo 18 okrajnih glavarstev. DEŽELA Uradi na srednji stopnji Lokalni nivo

Državno namestništvo

Okrajna glavarstva: Brežice, Bruck na Muri, Celje, Feldbach, Gradec, Hartberg, Judenburg, Knittelfeld, Leoben, Liezen, Lipnica, Ljutomer, Maribor, Murau, Mürzzushlag, Ptuj, Radgona, Voitsberg

Občine

Pristojnost novih okrajnih glavarstev se je v glavnem pokrivala z upravno pristojnostjo nekdanjih okrajnih uradov, kolikor v posameznih primerih ni šlo za pristojnost okrajnih zastopov. Skrbeti so morala za objavljanje, razglas in uporabo predpisov in odredb, voditi so bila dolžna statistike in matične knjige, fideikomisorične, plemiške in fevdne zadeve in v celoti so bila pristojna za organiziranje volitev na deželnem in cesarskem nivoju, za humanitarne ustanove in za zadeve državljanov v zvezi z državljanstvi. Okrajni glavar je bil pristojen za žandarmerijo – izdajal je predvsem dovoljenja za javno zbiranje, za prireditve in za prijavno-odjavno službo. V cerkvenih zadevah je bil okrajni glavar pristojen za gradnjo cerkva in župnišč, patronatske zadeve in organizacijo župnij, ob sklepanju zakonskih zvez je bil dolžan izstaviti dovoljenje oziroma prepoved. Nadalje je bilo glavarstvo pristojno v vseh gospodarskih zadevah in zadevah obrti, sanitetnih in veterinarskih zadevah, zadevah gozdnega in kmetijskega gospodarstva, kakor v zadevah rabe vode in poti. V vojaških zadevah je bilo glavarstvo prva instanca za vojaštvo, mornarico in deželno brambo – odgovorno predvsem za dodatno vprego, nastanitev in mobilizacijo. Pristojnost glavarstva zaokroža pravica do pobiranja davkov in ljudsko štetje. Uradništvo, ki je bilo v času četrti zelo skromno in je z ustanovitvijo okrajnih glavarstev postalo zelo številčno, se je razvijalo skladno s strokovnimi in družbenimi potrebami. Četrtni komisarji 16. do 18. stoletja so bili stanovski pooblaščenci, nujno prebivalci dežele in so za svoje usluge prejeli posest. V pomoč so jim bili tajniki, ki so skrbeli za uradno korespondenco. Okrožni glavarji terezijanske dobe so bili iz vrst plemstva z bogato juridično prakso. Za potrebe okrožij so na dunajski univerzi ustanovili katedro za kameralistiko, kjer so predvsem predavali področja uprave in gospodarstva. V

40 Prim. Mayerhofer, 1. zv., str. 44 sl.


72

jožefinski dobi mesta okrožnega glavarja niso bila izključno rezervirana za plemstvo, kar je sčasoma postalo pravilo. Možnost napredovanja je bila vezana na službena leta, kolikor ne bi uradnik s svojim obnašanjem onemogočil napredovanja. 4.2.1 Spisi okrajnih glavarstev Pristojnost okrožij, okrajnih uradov in okrajnih glavarstev, ki je našteta v pričujoči razpravi, kaže na to, da so na podlagi tega nastajali spisi, ki so pomembni za lokalno in regionalno zgodovino Štajerske in seveda širše, pomembni za proučevanje upravno-pravne zgodovine uradov na srednji stopnji. Registratura posameznega okrajnega glavarstva je praviloma sledila principu stvarne pripadnosti, to pomeni, vsak spis – izjema so bili Präsidialakten – predsedniški spisi – so skladno s stvarnimi kriteriji dodelili določenemu področju, ki so ga označili z velikimi črkami, rimskimi ali arabskimi številkami.41 Obersteiner, arhivist Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu je leta 1993 objavil nekatere registraturne načrte posameznih pisarn okrajnih glavarstev. Pomen seznamov je dvojen, in sicer prvič je večina spisov shranjenih v Štajerskem deželnem arhivu in tako predstavlja prevod osnovo za raziskovalca v tem segmentu, in drugič je mogoče na osnovi načrta ugotoviti pristojnost okrajnega glavarstva kot urada na srednji stopnji. Vsi spisi so kronološko urejeni in zaključeni za tekoče leto – od januarja do decembra. Pisarnam je bilo prepuščeno označevanje, vendar kakor ugotavlja Obersteiner, je velika večina glavarstev (12 od 17) uporabljala črkovno sistematiko, le manjši del je uporabil številčno. Kot primer črkovne sistematike navaja lipniški okraj, ki je imel spise organizirane po skupinah: A (Zdravstveno zavarovanje, Pokojninske zadeve, Zavarovanje); B (Plača uradnikov); C (Naborne zadeve, Vojaška služba in vpoklici); D (Šolstvo, Cerkvene zadeve, Gradnja cerkva in župnišč); F (Lovstvo in gozdarstvo); G (Obrt); H (Podjetja (obratovalnice), delno vodna pravica); I (Globe izrečene obrtnikom; kasneje vozniška dovoljenja); L (Domovinska pravica, Volitve); N (Društva); Okrajno glavarstvo Liezen je do leta 1901 imelo registraturni načrt razdelan na 29 zadev, označenih z rimskimi številkami: I (Personalne zadeve, Volitve okrajnega zastopa); II (Zadeve občin, Domovinska pravica, Dajatve); III (Status animarum); IV (Vojaške in naborne zadeve); V (Zadeve šolstva); VI (Cerkvene zadeve, Župnije, Nadarbine, Zadeve veroizpovedi); VII (Zadeve policije, Društva, Odgon); VIII (Zadeve lovstva in gozdarstva); IX (Žandarmerija – Policijske zadeve); X (manjka); XI (Zdravstvo in živinoreja); XII (Ubožnice); XIII (Kmetijstvo); XIV (Obrt); XV (Promet in Vodogradnja); XVI (Železnice); XVII (Pošta); XVIII (Davki); XIX (Davek na prihodek, Banke); XX (Zavarovalništvo); XXI (manjka); XXII (Davčni zaostanki); XXIII (manjka); XXIV (Davek na gospodinjstva; XXV (Davek na uporabo zemljišč); XXVI (Davek od obrti); XXVII (Odpis davkov); XXVIII (Davki, pobiranje, splošno); XXIX (Rubež).

41 Prim. Obersteiner, str. 95 sl. Obersteiner je arhivski svetnik Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, odgovoren za področje uprave. Jeseni 1992 je skupaj s sodelavci opravil revizijo upravnih spisov in arhivskega gradiva okrajnih glavarstev ter objavil poročilo o spisovnem gradivu, ki je nastalo kot posledica poslovanja okrajnih glavarstev do prve svetovne vojne.


73

Leta 1923 so za vsa okrajna glavarstva izdali obvezujoč registraturni načrt.42 Kaj moremo sklepati na osnovi teh dveh registraturnih načrtov: predvsem bi lahko rekli, da se je v celoti ohranila nastavljena ideja o upravljanju, in sicer v korist države, skladno z zakoni in v blagor državljanov. 5 Sklep Uradi na srednji stopnji so različne provenience, stanovske in deželnoknežje. Zanimivo je, da je bilo gibalo razvoja ali ustanovitve vedno povezano z vojaštvom in davki. Kadar se pojavi vojaštvo in davki, takrat moremo govoriti o javni upravi – značilnost uprave je namreč prav v tem, da so za njeno funkcioniranje pomembne javne finance, ki se polnijo iz davkov občanov. V vsej pravni zgodovini so bili stanovi odgovorni za zagotavljanje deželne varnosti, najprej s postavitvijo lastnih čet, nato z zagotavljanjem sredstev za plačano vojsko. Iz povedanega tudi sledi, da so bili prav uradi na srednji stopnji, vsaj na začetku delovanja, preskusni kamen politične moči, v našem primeru med deželnimi stanovi in deželnim knezom, v odvisnosti od denarja, kdo ga je v primeru določenega urada za njegovo delovanje mogel več zagotoviti. Ustanovitev uradov na srednji stopnji uprave je bila pomembna predvsem z dveh vidikov, in sicer glede prvega lahko rečemo, da je šlo za varnost države in zagotavljanje sredstev zanjo, z druge strani pa je preko urada na srednji stopnji posegala država na lokalni nivo s svojo nadzorstveno funkcijo. Iz naštetih obveznosti, ki so se kopičile glede na razvoj države, njenega zavedanja lastne pomembnosti in potreb za podložnika/državljana skozi zgodovino, je mogoče razbrati pomembnost institucije in zavedanje, da je mogoče pričakovati določen učinek od urada, kolikor bo le-ta povezan z okoljem, zato so v registraturnih načrtih vedno tudi zadeve, povezane z domovinsko pripadnostjo in načrtnim vzgajanjem občutka pripadnosti lokalni skupnosti. Razdelitev na četrti je povezana s stanovi, ki so bili neposredno povezani z razdeljenim okoljem. Zanimivo je, da so bila okolja demografsko in geografsko zaključene enote in Anton Mell pravi, da je bila Spodnja Štajerska, razdeljena sicer na dve četrti, pretežno s slovenskim prebivalstvom pomemben kulturni otok dežele.43 Cesarica Marija Terezija, ki je z ustanovitvijo kresij prevzela pobudo deželnih stanov, ni bistveno posegla v prvotno razdelitev, niti kasnejše reforme uprave tega niso počele. Eden izmed razlogov je gotovo v domišljenosti razdelitve, drugi enakovreden, je v organiziranosti oblasti in potreba po močni centralni oblasti kot servisu za državljane z močno nadzorno funkcijo za lokalno oblast. Prav gotovo pa je bilo v ozadju tudi dejstvo, ki je kljub političnim preigravanjem obveljalo, da je namreč uprava dejavnost v splošno korist vseh državljank in državljanov.

42 Geschäftsführung der Bezirkshauptmannschaften. Herausgegeben von der Steiermärkischen Landesregierung (Burg), Graz 1923. 43 Mell, str. 41-45.


74

Literatura / References Beckmann, N, 'Idea juris statutarii et consuetudinarii Stiriaci et Austriaci cum jure

Romano collati', Gratz 1688, str. (pp.) 545. Brauneder, W., Lachmayer, F., ' Österreichische Verfassungsgeschichte', 5. pregledana

in dopolnjena izdaja, Dunaj 1989. Galetta, D. U., 'Inhalt und Bedeutung des europäischen Rechts auf eine Gute

Verwaltung', Eurparecht, 42/1, 2007, str.(pp.) 57. Grafenauer, B., Brezovnik, B.' Javna uprava', Maribor, 2006, str. (pp.) 37. Grafenauer, G., 'Lokalna samouprava na slovenskem', Teritorialno-organizacijske

strukture, Maribor 2002. Rainer von Lindenbichel, J. Nep., 'Handbuch zur Geschäftsführung der Wirtschafts-

Aemter überhaupt, und mit besonderer Rücksicht auf Inner-Oesterreich und Illyrien', Klagenfurt 1837, str. (pp.) 3.

Kocher, G., 'Rechtsverständnis und Rechtsreformen im aufgeklärten Absolutismus Österreichs' v (in): 'Österreich im Zeitalter des aufgeklärten Absolutismus', Schriften des Institutes für Österreichkunde 42/1983, Graz 1983, str. (pp.) 54-70.

Luschin von Ebengreuth, A., 'Österreichische Reichsgeschichte (Geschichte der Staatbildung, der Rechtsquellen und des Öffentlichen Rechts)', Bamberg 1896.

Mayrhofer, E., 'Handbuch für den politischen Verwaltungsdienst in den im Reichsrathe vertretenen Königsreichen und Ländern mit besonderer Berückscichtigung der diesen Ländern gemeinsamen Gesetze und Verordnungen', 7. Bde., 2. Erg. Bde., 1 Bd. Index (5. Aufl. Wien / Dunaj 1895-1913), Bd. 1, str.(pp.) 46 sl.

Mell, A., 'Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungs-Geschichte Steiermarks', Graz / Gradec 1929-30, str. (pp.) 264, 265, 475.

Obersteiner, G. P., 'Kreisamt und Kreishauptmann in der Steiermark nach 1748, Einrichtung und tätigkeit der neuen landesfürstlichen Unterbehörden Maria Theresias', v (in) 'Geschichtsforschung in Graz (FS des Instituts für Geschichte der Universität Graz)', Graz / Gradec 1990, str. (pp.) 195-208

Obersteiner, G. P., 'Die steirischen Bezirkshauptmannschaften 1868 bis 1918', v (in) 'Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs', Folge 42/43, Graz / Gradec 1993, str. (pp.) 77- 98

Obersteiner, G. P., 'Inventar der steirischen Bezirkshauptmannschaftsakten 1868 bis 1925', v (in) 'Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs', Folge 42/43, Graz / Gradec 1993, str. (pp.) 99-120

Obersteiner, G. P., ' Repräsentation und Kamer im Herzogthum Steiermark 1749 bis 1763. Aufbau, Funktion und Personal einer landesfürstlichen Mittelbehörde des aufgeklärten Absolutismus', Geisteswiss, Diss., Graz / Gradec 1989, str. (pp.) 41 sl.

Pirchegger, H., 'Die Pfarren als Grundlage der politisch-militärischen Einteilung der Steiermark, Archiv für Österreichische Geschichte 102/1', Abhandlungen zum Historischen Atlas X und XI. Wien / Dunaj 1912.

Pirchegger, H., 'Die Pfarren als Grundlage der politisch-militärischen Einteilung der Steiermark, Archiv für Österreichische Geschichte 102/1', Abhandlungen zum Historischen Atlas X und XI. Wien / Dunaj 1912.


75

Posch, F. 'Vorgeschichte und Anfänge der Bezirkshauptmannschaften in der Steiermark', v (in): 'Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs', Folge 18, Graz / Gradec 1968, str. (pp.) 101-117.

Straka, M., 'Die Einrichtung der Numerierungsabschnitte in der Steiermark 1770 als Vorstufe der Steuergemeinden' v (in) ' ZHVSt, Sonderband 16', FS für Otto Lamprecht, Graz / Gradec 1968, str. (pp.) 138-150.

Straka, M., 'Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung in der Steiermark 1770-1850, Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark XXXI', Graz / Gradec 1978, str. (pp.) 12 sl.

Žantar, J., 'Priročniki in karte o organizacijski strukturi do l918. Koroška, Kranjska, Primorje, Štajerska', Gradec, Celovec, Ljubljana, Gorica, Trst 1988.

uradi na srednji stopnji - lex localis · uradi na srednji stopnji udk:353:34(09) ... zgodovina...

Documents