UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Dejan Paska

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA

ORODJA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN (CMS)

V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Diplomska naloga

Maribor, avgust 2008

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO2000 Maribor, Smetanova ul. 17

Diplomska naloga univerzitetnega študijskega programa

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA ORODJA ZA UPRAVLJANJE SPLETNIH VSEBIN (CMS) V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Študent: Dejan PASKAŠtudijski program: univerzitetni, Medijske komunikacijeSmer: Interaktivna grafična komunikacija

Mentor: izr. prof. dr. Vili PODGORELECSomentor: doc. dr. Matjaž DUH

Maribor, avgust 2008

III

ZAHVALA

Pri ustvarjanju diplomskega dela se za

strokovno pomoč zahvaljujem mentorju

izr. prof. dr. Viliju Podgorelcu in somen-

torju doc. dr. Matjažu Duhu.

Zahvaljujem se svoji družini; Gordani,

Katarini in Maticu, za razumevanje in

spodbudo.

Hvala sošolcem Denisu, Suzani in Tatja-

ni za tovarištvo.

Brez njih ta vlak ne bi prispel na cilj.

IV

UPORABA PROSTO/ODPRTOKODNEGA PROGRAMSKEGA ORODJA ZA UPRAVLJANJE

SPLETNIH VSEBIN (CMS) V ŠOLSKI KNJIŽNICI

Ključne besede: prosto in odprtokodne rešitve, FOSS, sistemi za upravljanje

spletnih vsebin, CMS, spletna stran srednješolske knjižnice

UDK: 004.72(043.2)

Povzetek

Nepogrešljiv del sodobne šolske knjižnice je njena predstavitev na spletu. Če želi knjižnica v korak s časom današnje informacijske družbe, mora oblikovati uporabno in vsebinsko bogato spletno mesto, ob tem pa mora zagotoviti vse pogoje, ki jih informa-cijska družba od nje zahteva. Pri tem ji je lahko prosto/odprtokodni sistem upravljanja spletnih vsebin v neizmerno pomoč. Kateri od številčnih tovrstnih sistemov je primeren za uporabo, ugotovimo z večkriterijskim odločitvenim modelom. Pravilnost odločitve preizkusimo v izdelavi spletnega mesta s pomočjo sodobnih tehnologij.

V

USAGE OF FREE/OPEN SOURCE PROGRAM TOOLS FOR WEB CONTENT

MANAGEMENT(CMS) IN SCHOOL LIBRARY

Keywords: free and open source solutions, FOSS, Free open source foundation,

content management systems, CMS, high school lybrary web site

UDK: 04.72(043.2)

Abstract

Web presentation is an indispensable part of modern library. If it wants to be a part of today's information society a library must form useful and content rich web site and to comply with the requirements of information society. Content management system can be of immensity help. Through multi-attribute decision making model we acknowledge which of numerus CMS systems is suitable for use in library web site. At the end we test accuracy of decision in building a library web site with a modern technology.

VI

Kazalo vsebine

1 Uvod.................................................................................................................... 1

2 Metodologija ...................................................................................................... 3

 2.1 Cilj in namen ................................................................................................ 3

 2.2 Metode ......................................................................................................... 3

3 Prosto/odprtokodne rešitve .............................................................................. 5

 3.1 Prednosti FOSS ............................................................................................ 8

 3.2 Pomanjkljivosti FOSS .................................................................................. 9

4 Sistemi za upravljanje spletnih vsebin (Content Management Systems – CMS) ....................................................................................................................... 11

 4.1 Principi urejanja spletnih vsebin ............................................................. 14

5 Spletne strani knjižnic ..................................................................................... 18

6 Postopek izbire CMS orodja ............................................................................ 21

 6.1 Izbira jezikovne različice in platforme .................................................... 22

 6.2 Izdelava modela za ocenjevanje ............................................................... 23

 6.3 Postopek izdelave modela ........................................................................ 25

 6.4 Sestava kriterijev za izbiro ustreznega CMS sistema ............................. 25

 6.4.1 Strukturiranje kriterijev ......................................................................... 26

 6.4.2 Zaloge vrednosti kriterijev in uteževanje kriterijev ............................ 28

 6.4.3 Postopek ocenjevanja alternativ (CMS sistemov) ................................ 31

 6.4.3.1 Namestitev strežniškega okolja .......................................................... 32

 6.4.3.2 Namestitev CMS sistemov .................................................................. 33

 6.4.4 Vrednotenje rezultatov in primerjava CMS sistemov ......................... 35

 6.5 Izbrano CMS orodje .................................................................................. 38

7 Zasnova spletnega mesta ................................................................................ 40

 7.1 Načrtovanje spletnega mesta.................................................................... 41

 7.1.1 Lastnosti uporabnikov ........................................................................... 42

 7.1.2 Osnovna pravila spletnega oblikovanja ............................................... 43

 7.1.2.1 Priporočila W3C združenja ................................................................ 45

VII

 7.1.2.2 Struktura strani .................................................................................... 47

 7.1.2.3 Navigacija ............................................................................................ 47

 7.1.2.4 Povezave ............................................................................................... 50

 7.1.2.5 Velikost strani spletnega mesta .......................................................... 51

 7.1.2.6 Tipografija ............................................................................................ 52

 7.1.3 Kaskadni slogi ........................................................................................ 55

8 Izdelava spletnega mesta in njegova objava v svetovnem spletu ................ 57

 8.1 Izdelava prototipa spletnega mesta ......................................................... 57

 8.2 Izdelava testnega spletnega mesta in testiranje ...................................... 58

 8.3 Integracija in sistemsko testiranje ............................................................ 60

 8.4 Objava in vzdrževanje .............................................................................. 61

9 Zaključek .......................................................................................................... 62

10 Literatura in viri ............................................................................................. 63

11 Priloge ............................................................................................................. 66

VIII

Kazalo ilustracij

Ilustracija 1: Diagram avtorja Chao-Kueija, ki nam razloži prekrivanje različ-nih licenc programske opreme. (prirejeno po http://www.gnu.org/philosophy, 02.08.2008) .............................................................................................................. 10

Ilustracija 2: Zaloge vrednosti (vir: DEXi) .......................................................... 29

Ilustracija 3: Povprečne uteži kriterijev (vir: DEXi) ............................................ 31

Ilustracija 4: Grafikon vrednotenja (vir: DEXi) ................................................... 37

Ilustracija 5: Načrtovanje spletnega mesta (prirejeno po Powell, 2000) ............ 41

Ilustracija 6: Skica spletnega mesta ...................................................................... 57

Ilustracija 7: Barve sistema navigacije ................................................................. 59

Ilustracija 8: Spletno mesto knjižnice ................................................................... 61

IX

Kazalo tabel

Tabela 1: Strukturiranje kriterijev ........................................................................ 27

Tabela 2: Odzivni čas uporabnika (vir: Powell, 2000) ......................................... 43

Tabela 3: Običajna pravila pri oblikovanju spletnih mest (prirejeno po Powell, 2000) ........................................................................................................................ 44

Tabela 4: Vrste povezav in njihove standardne barve (prirejeno po Powell, 2000) ........................................................................................................................ 51

Tabela 5: Rezultati vrednotenja ............................................................................ 66

1

Uvod1

Dostop do aktualnih informacij je v današnjem kompleksnem okolju nujen

in potreben. Informacijsko pismen uporabnik želi ali celo zahteva prijazno in

ažurno spletno mesto. Vsebina spletnega mesta ima pri tem celo večji pomen

kot izgled ali tehnične zmožnosti. Ključni problem doseganja visoke stopnje

ažurnosti in prijaznosti, je vzdrževanje vsebine na spletnem mestu, ki ga je pot-

rebno obravnavati z dveh vidikov; organizacijskega in tehničnega. Bistvenega

pomena pri tem je enostaven in učinkovit sistem za upravljanje s vsebino. Naj

bo to osebna spletna stran, spletna predstavitev podjetja ali dobrodelne organi-

zacije, bomo s pomočjo sistema za upravljanje z vsebino lahko zadovoljili želje

in potrebe uporabnikov. Že vrsto let se uporabljajo različne programske rešitve,

ki so združene pod skupnim imenom Content Management systems (CMS - si-

stemi za upravljanje s vsebino). Razvoj interneta sovpada z razvojem programs-

ke opreme, razvite s strani skupnosti ljudi, ki niso imele ekonomskega interesa,

ampak jih je vodila želja po dokazovanju. Te programske rešitve lahko sicer

uporabljamo pod različnimi licenčnimi pogoji, vendar sta vsem skupna predv-

sem odprtost in prostodostopnost. Tako imenovane odprtokodne oz. prosto-

kodne rešitve imajo veliko podporo v številnih programerjih, kar je njihova

druga ključna lastnost.

Zanimalo nas je, kakšna je dejanska uporabnost prosto/odprtokodnih pro-

gramskih rešitev? So dovolj zmogljiva, uporabniško prijazna in funkcionalna

za urejanje spletnega mesta knjižnice? Je skupnost prostovoljcev zagotovilo za

zrelo programsko rešitev?

Diplomsko delo smo razdelili na deset poglavij. V drugem poglavju pred-

stavimo namene in cilje naloge ter določimo in na kratko opišemo metode raz-

2

iskovanja, ki jih bomo v tej nalogi uporabili. V tretjem poglavju opredelimo

pojme proste in odprte kode ter razloge za uporabo oznake FOSS. V četrtem

pojasnimo CMS sisteme in principe urejanja spletnih vsebin. V petem poglavju

opredelimo še pojem spletnih strani knjižnic. Šesto poglavje je namenjeno po-

stopku izbire ustreznega CMS sistema in utemeljitvi izbire, sedmo njegovi

predstavitvi. V osmem poglavju opredelimo pojme povezane s snovanjem sple-

tnega mesta in se seznanimo s pomembnejšimi pravili in priporočili za obliko-

vanje spletnega mesta. V devetem poglavju izdelamo spletno mesto na podlagi

pojmov in priporočil iz osmega poglavja z uporabo izbranega CMS sistema.

Nalogo zaključimo s sklepom o ustreznosti izbranega CMS sistema in idejami

za prihodnost.

3

Metodologija2

Cilj in namen 2.1

Z diplomskim delom poskušamo ugotoviti, kateri od obstoječih prosto/od-

prtokodnih sistemov je primeren za postavitev in vzdrževanje spletnega mesta

srednješolske knjižnice ter preveriti ustreznost izbire z izdelavo in objavo sple-

tnega mesta.

Namen diplomskega dela je tako:

med številnimi sistemi za upravljanje vsebin izbrati takšnega, ki bi bil ‒

primeren za uporabo na spletnem mestu knjižnice Srednje šole za obli-

kovanje.

Cilj diplomskega dela je:

z izbranim sistemom za upravljanje vsebin izdelati ustrezno spletno ‒

mesto knjižnice Srednje šole za oblikovanje in jo objaviti na svetovnem

spletu.

Metode 2.2

Diplomsko delo temelji predvsem na izkušnjah, ki jih je avtor tega diplom-

skega dela (avtor) pridobil z delom na različnih projektih, povezanih z razvo-

jem spletnih predstavitev za različne naročnike. Uporabljena so tudi znanja, ki

jih je avtor pridobil s študijem univerzitetnega programa Medijske komunika-

cije na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru.

Zaradi lažjega razumevanja diplomskega dela, smo najprej opredelili poj-

4

me z obravnavanega področja. Pri tem smo preučili literaturo različnih znan-

stvenih disciplin (družboslovje, psihologija, računalništvo idr.) in strokovnih

člankov ter vire med seboj primerjali.

Postopek izbire sistema smo izvedli s pomočjo večkriterijskega odločitve-

nega modela. V postopku smo najprej sestavili in strukturirali kriterije, jim do-

ločili vrednosti in jih utežili po pomembnosti. Za določanje kriterijev smo upo-

rabili izsledke treh analiz. Izvedli smo postopek ocenjevanja in ovrednotili do-

bljene rezultate. Za računalniško izvedbo izbire smo uporabili program za več-

kriterijsko odločanje DEXi.

Na koncu smo s pomočjo izbranega sistema za upravljanje vsebin izdelali

spletno mesto in ga objavili na svetovnem spletu.

5

Prosto/odprtokodne rešitve3

Preden se lotimo razlage za odločitev uporabe prosto/odprtokodnega siste-

ma za upravljanje spletnih vsebin, bomo najprej poskušali pojasniti, kakšna vr-

sta programske opreme je to. V literaturi se namreč pojavljata dva pojma: od-

prta in prosta koda. Tomažin in Gradišar v svoji razpravi uporabljata oznako

FOSS (Free/Open Source Software), ki se je v zadnjih letih precej uveljavila

(Tomažin in Gradišar, 2007). Kot pojasnjujeta sta namreč pojma odprtokodna

oz. prostokodna programska oprema precej zapletena za razumevanje

povprečnega uporabnika oz. uporabnico računalnika.1

Za boljše razumevanje ideje proste oz. odprte kode in razlike med njima, se

moramo vrniti v 60-ta in 70-ta leta 20. stoletja, ko je Lee Felsenstein ustanovil

legendarno kalifornijsko hekersko skupnost Homebrew Computer Club. Člani

skupnosti se niso bali deliti svojega znanja in izumov z drugimi in so vsi zvesto

sledili geslu „Informacija si želi svobode“, saj so bili prepričani, da je izdelke

mogoče izboljšati samo z javno kritiko in javnim soočenjem. Tako so postale vse

ključne inovacije v razvoju sad skupnega, spontanega, svobodnega in neplača-

nega sodelovanja med posamezniki. Vendar je sredi 70-tih let spopad dveh štu-

dentov, Gatesa in Allena, s hekerji skupnosti Homebrew Computer Club, sle-

dnje čez nekaj let spravil v „ilegalo“. Hekerska etika se je umaknila v akadem-

ske sfere, ki je postala valilnica talentov. Vendar je logika lastniškega programja

Billa Gatesa in Paula Alana prodirala tudi v akademski svet. Tej logiki se je uprl

eden najboljših programerjev tistega časa Stallman, ki je svojo energijo vlagal v

1 V prispevku se ukvarjajo z uporabo proste/odprtokodne opreme (FOSS) v osnovnem in srednjem šol-stvu v Sloveniji. Predstavljene so priložnosti in prednosti uporabe FOSS v izobraževalnem procesu. Predstavljena je raziskava (2007) o uporabi FOSS v šolah. Opravljena je bila tudi primerjava rezultatov te raziskave z enako raziskavo, opravljeno v letu 2004. Najpomembnejša ugotovitev raziskave je bila, da je pomanjkanje znanja v učiteljskih vrstah faktor, ki najbolj ovira hitrejše uvajanje in implementacijo tako informacijske tehnologije nasploh, kakor tudi FOSS.

6

oblikovanje skupnosti, ki bi izrecno temeljila na načelih proste souporabe in

izmenjave informacij in znanja ter se posvečala ambicioznemu načrtu, da ustva-

ri popolnoma brezplačen (free) operacijski sistem. Tako sta nastala gibanje Free

Software Foundation in projekt GNU2 ter prvi in najbolj „čisti“ pravni način li-

cenciranja prostokodne programske opreme GPL3, ki jo je spisal sam Stallman.

Uspešnost miselnosti Free Software Foundation pa je pripomogla k ustvarjanju

poslovnega modela, ki lahko tekmuje z lastniškim programjem tudi na trgu, v

obliki odprtokodnega operacijskega sistema GNU/Linux Linusa Torvaldsa (For-

menti, 2005).

Linus Torvalds je bil mlad in nadarjen finski heker, ki je v 90-tih letih 20.

stoletja na spletu objavil izvorno kodo svoje stvaritve, ki jo je, kot sam rad več-

krat poudari, ustvaril bolj za zabavo, da bi lahko na starem in ne ravno močnem

računalniku uporabil operacijski sistem Unix. Projekt GNU/Linux je takoj na

začetku „izstopil“ iz Free Software Foundation in okoli sebe ustvaril etiko od-

prtokodnega gibanja, ki je v naslednjih desetih letih povzročila nastanek sku-

pnosti tisočih samostojnih razvijalcev, ki so si preko mreže izmenjevali zamisli,

informacije in znanja. Projekt GNU/Linux je primer odprtokodnega in ne pro-

stodostopnega programja, kar je posledica ideološkega razkola med gibanjem

Free Software Foundation in kulturo open source. Stallman (Formenti, 2005)

poudarja, da pomeni termin „odprta koda“ bolj tehnično plat odprtosti kode

kot pa politično plat prostosti programja. Ne glede na Stallmanovo pojmovanje,

pa obe plati nosita enako idejo „Informacija si želi svobode“.

Z vidika te diplomske naloge razlika med obema pojmovanjema ni toliko

pomembna, saj v obeh primerih imenovanja pomeni uporabo CMS sistema brez

2 GNU je samonanašajoča kratica in pomeni „GNU is not Unix“. Nastala je ob Stallmanovem operacij-skem sistemu.

3 GPL je kratica za „General Public License“, poimenovana tudi copyleft in predstavlja ideološko naspro-tovanje pojmu copyright. V osnovi je uporabniku dovoljeno kopirati in razširjati „nespremenjene kopi-je“ izvorne kode programa, kot ga je dobil, pod pogojem, da je vsaka kopija opremljena z obvestilom o avtorskih pravicah. Dovoljeno je tudi kopirati in razširjati preoblikovane verzije programske opreme, pod pogojem, da so pospremljene s popolno izvorno kodo (Formenti, 2003).

7

licenčnine. Zato lahko uporabimo pojem, ki se je v zadnjih letih precej uveljavil

– FOSS (Free/Open Source Software). Čeprav kratica velja za programje ne gle-

de na vrsto in način uporabe, jo bomo v tej diplomski nalogi uporabili za ozna-

čevanje FOSS sistemov za upravljanje spletnih vsebin. Res pa je tudi, da ima

večina FOSS sistemov za upravljanje spletnih vsebin za osnovo druge FOSS

programske rešitve, pretežno t.i. LAMP (Linux, Apache, MySQL in PHP) oz.

WAMP za okolje Windows. Kar je z vidika te diplomske naloge bolj pomemb-

no, so prednosti in pomanjkljivosti tovrstne programske opreme oz. vprašanje,

zakaj uporabiti prosto oz. odprtokodno programsko opremo?

„Zgodovinske rekonstrukcije poteka tehnološke revolucije, ki je zaznamo-

vala drugo polovico 20. stoletja in v zadnjih tridesetih letih zvezno pospeševala

svoj tempo, so si o nečem enotne: gonilna sila gibanja so bile – bolj kot kateriko-

li drugi dejavnik – vrednote, zamisli, odkritja in izumi, ki so dozoreli v heker-

ski skupnosti“ (Formenti, 2005, str. 89).

Ta trditev je lahko odgovor na to vprašanje. Linus Torvalds je v svoji knjigi

navedel tri vrste človekovih vzgibov: iskanje virov za preživetje, vzpostavljanje

družabnih odnosov in želja po zabavi; nato je zatrdil, da hekerje vodita le sle-

dnja (Formenti, 2005). V današnjem razvitem svetu ni skrbi za preživetje, kot so

jo poznali naši predniki, zato razvijalci svoje delo opravljajo brezplačno, ker

jim je všeč sodelovanje v družabni igri z milijoni ljudi, ki se skupaj trudijo iz-

boljšati nek izdelek. Ob tem pa se seveda želijo izkazati. Franci Pivec v svojem

članku Informatika in odprta koda pravi, da odprtokodna programska oprema

nastaja skozi igro in z užitkom ter da avtorje dejansko vodi estetski motiv, ki pa

ga ni mogoče „korumpirati“ (Pivec, 2007).

„Razvoj gre v smer in do točke, do koder seže združena pamet“ (Pivec, 2007,

str. 2).

V istem članku Pivec citira Lawrenca Lessiga, ki pravi, da pamet v razvoju

8

odprtokodnih programskih orodij (OKPO) in internet drug brez drugega ne

moreta obstajati in da so jedro interneta kode, ki so nastale zunaj licenčne pro-

gramske opreme. Po njegovem 'dušo interneta' še vedno tvori pet projektov, ki

vsi sodijo v OKPO: Linux, BIND, Sendmail, PHP in Apache (Pivec, 2007).

Prednosti FOSS 3.1

„ekonomska prednost, saj odpadejo stroški licenciranja“ (Browne, 2001, ‒

cit. v Tomažin, Gradišar, 2007, str. 161),

„stabilnost in zanesljivost – ker lahko vsakdo vidi izvorno kodo, se lah- ‒

ko napake hitro odpravijo, omogočena pa je tudi večja varnost“ (Hart ,

2004, cit. v Tomažin, Gradišar, 2007, str. 161),

izdelava praktično neomejenih modifikacij in prilagoditev, ‒

neomejeno povezovanje in uporaba znanja, ‒

vključena so znanja izkušenih uporabnikov, le ti pa lahko postanejo so- ‒

avtorji,

odzivnost na specifične okoliščine uporabe, ‒

inovativnost, kot posledica ustvarjalnega sodelovanja uporabnikov, ‒

številčna skupnost, ‒

OKPO aplikacije so prvi, drugi ali tretji produkt po rangu glede tržne ‒

prisotnosti, ko gre za spletne strežnike, strežniške operacijske sisteme,

operacijske sisteme za namizja, spletne brskalnike, podatkovne baze,

e-pošto in druge infrastrukturne sisteme IKT. Tržni delež OKPO izrazi-

9

to raste zadnjih pet let (Pivec, 2007).

Pomanjkljivosti FOSS 3.2

Pogosta in največja težava FOSS je vsekakor podpora oziroma svetovanje,

kako nalogo izpeljati (Dale et all., 2004 v Tomažin, Gradišar, 2007). Šte-

vilčna skupnost je tako lahko tudi pomanjkljivost, saj ni podvržena ta-

kšni organiziranosti, kot so razvijalci lastniške programske opreme, kar

je seveda posledica čistih ekonomski razlogov.

Pregovorna „nedokončanost“ programske opreme, saj ekonomski razlogi

razvijalcem onemogočajo finaliziranje. Pogosto razvoj programske

opreme ostane na polovici poti.

Neprijaznost ali vsaj drugačna logika uporabniškega vmesnika. Najlažje je

uporabljati nekaj, kar poznamo že od prej in kar je v široki uporabi, to-

rej, kar uporablja večina (Tomažin, Gradišar, 2007).

Najpomembnejši razlog za odločitev uporabe FOSS CMS sistema v tej di-

plomski nalogi, so njegovi stroški licenciranja. Drugi pomemben razlog so iz-

kušnje uporabnikov, tretji in še zdaleč ne zadnji, je številčna skupnost uporab-

nikov FOSS rešitev. Eden od ključnih, vsaj z ekonomskega vidika, pa so upora-

bljene tehnologije, na katerih pretežno FOSS CMS sistemi delujejo. To so pred-

vsem programske rešitve LAMP (Linux, Apache, MySQL, PHP). Pri tem je zelo

pomembno, da so to rešitve, ki jih ARNES, v času ustvarjanja te diplomske na-

loge, ponuja brezplačno vsem tistim, ki so upravičeni do brezplačne uporabe

prostora na njihovih strežnikih. Šolska knjižnica je kot del vzgojno izobraževal-

nega sistema upravičena do te uporabe.4

4 Organizacije, ki so upravičene do storitev omrežja Arnes, lahko za postavitev svojih dinamičnih sple-tnih strani pridobijo strežnik, z nameščenimi moduli za PHP in podatkovne baze MySQL. Znotraj fizič-nega strežnika, ki se nahaja na Arnesu, lahko organizacija pridobi v uporabo “virtualni strežnik”, s katerim lahko upravlja skorajda tako kot z običajnim Linux strežnikom, ki bi se nahajal v prostorih organizacije. Arnesova rešitev ji, poleg zagotovljenih strojnih sredstev, zagotavlja tudi visoko stopnjo varnosti, uporaba takega strežnika pa se ne razlikuje od uporabe pri klasičnih PHP/MySQL gostova-njih. (http://www.arnes.si/gvs, 22.06.2008)

10

Diagram avtorja Chao-Kueija, ki nam razloži prekrivanje različnih licenc Ilustracija 1: programske opreme. (prirejeno po http://www.gnu.org/philosophy, 02.08.2008)

11

Sistemi za upravljanje spletnih vsebin (Content Management 4 Systems – CMS)

Knjižnica se v okolju uveljavlja kot javni prostor, ki nadomešča marsikatero

storitev zasebnega sektorja, kjer knjižničar kot strokovnjak prevzema vlogo

usmerjevalca, ki je prisoten vedno, a na način, ki posamezniku najbolj ustreza

(Novljan, 2003).

Na ta način bi naj domača stran osrednje knjižnice bila uporabnikova elek-

tronska vrata do informacij v elektronski dobi, mesto, kjer se mu priznava lo-

kalna in globalna vloga. Prav tako uporabniki zahtevajo vedno sveže, pregle-

dne in ažurne informacije ob prijaznih spletnih storitvah. S teh dveh vidikov je

vzdrževanje spletne vsebine potrebno obravnavati tako z organizacijskega kot

tudi s tehničnega vidika (Novljan, 2002).

Silva Novljan v svojem izvirnem znanstvenem članku5 razmišlja o oblikova-

nju takšne vsebine, ki bi povečevala uporabnost spletne vsebine, vzpostavljala

in vzdrževala kakovost, povečala ponudbo informacij, omogočala stalni razvoj,

razvijala nove storitve in jo približala različno informacijsko pismenim uporab-

nikom (Novljan, 2003). Z organizacijskega vidika naj za vsebinski del skrbi

knjižničar oziroma oddelek znotraj knjižnice, če govorimo o večjem knjižnič-

nem sistemu. V tem primeru je lahko nadzor nad vsebino decentraliziran (po-

razdeljen po posameznih oddelkih). V primeru manjše knjižnice pa je smiselno

nadzor vršiti centralizirano. Vzdrževanje spletnih vsebin s tehničnega vidika

predstavlja prenos vsebin v obliko, ki je primerna za objavo na svetovnem sple-

5 V članku Spletne strani splošne knjižnice: uporabnikov zanesljivi referenčni vir ponuja avtorica ob uporabi splošnega vedenja o knjižnicah, predlog elementov, ki jih je moč uporabiti pri načrtovanju vsebine spletnega mesta. Poudarja načine reševanja problema uvajanja novosti na primeru oblikovanja spletnega mesta ob upoštevanju treh ključnih kriterijev: namena knjižnice (spletnega mesta), splošna izhodišča za načrtovanje uresničevanja namena ter sodelovanje med knjižnicami in sorodnimi ustano-vami.

12

tu in njihovo predstavitev na spletnem strežniku. Tehnični del vzdrževanja lah-

ko prevzame oseba znotraj knjižnice ali pa se zaupa podjetju oz. ustanovi, ki je

izdelalo spletno mesto.

V obeh primerih moramo biti pozorni na „nenamensko odgovornost“ oz.

na „ni moj problem“ obravnavanja spletne strani, ko se osebe, odgovorne za

vsebino, zavedo, da nimajo popolnega nadzora nad vsebino (objava je v rokah

tehničnega dela ekipe) ter spontano in nehote prenesejo odgovornost za samo

vsebino na osebo, odgovorno za tehnični vidik vzdrževanja (Suh, 2002).

Odločitev o izbiri zunanjega partnerja za tehnično vzdrževanje strani pri-

naša tudi odvisnost od njegovega prostega časa in prostih virov, kar pa je lahko

le kratkoročna rešitev, saj lahko na dolgi rok povzroči prav največjo pomanjklji-

vost spletnih mest – neažurnost.

Da bi se izognili navedenim težavam, obstaja programska oprema, ki omo-

goča, da, brez znanja spletnega programiranja, sami spreminjamo in dodajamo

vsebino oz. sami prevzamemo tehnični del vzdrževanja spletnih vsebin. To še

ne pomeni, da si moramo spletno stran postaviti, načrtovati, programirati, obli-

kovati in objaviti sami, pomeni samo popolni nadzor in odgovornost nad obja-

vljeno vsebino.

Programsko opremo, ki omogoča urejanje spletnih vsebin imenujemo Con-

tent Management System ali krajše CMS. Osnovna ideja in prednost teh siste-

mov je poenostavitev postopkov za izdelavo in vzdrževanje spletnih strani.

Uporabnikom omogočajo, da se izognejo spletnemu programiranju in urejanju

kode HTML, hkrati pa nudijo kompleksne rešitve za dodajanje, posodabljanje,

strukturiranje, povezovanje, arhiviranje, iskanje in komuniciranje spletnih vse-

bin (http://www.institut-oko.si/cms/index.php, 25.06.2008).

Kot navaja Mesojedec (2005), je CMS programska rešitev, ki omogoča nad-

zor celotnega življenjskega cikla vsebine; od ustvarjanja, upravljanja, urejanja,

13

objave, preiskovanja, do pravočasnega odstranjevanja ter arhiviranja. Ključni

element, ki loči CMS sistem od običajnega orodja za pripravo in objavo spletne

strani je po njegovem urejena shramba vsebine, ki nam omogoča vse storitve

sistema: vnaprej določen delovni tok dokumentov (document workflow), nad-

zor različic (versioning), zaščito izbranih vsebin (access control), učinkovito

preiskovanje in časovno odvisna objava.

V današnjem času poplave raznih orodij je namreč termin skoraj izgubil

svoj prvotni pomen, saj je uporabljen za številna orodja, ki običajno pomenijo

nekaj popolnoma drugega. Ne glede na definicijo CMS, morajo ta orodja omo-

gočati izvedbo treh osnovnih procesov: organizacijo posameznih vsebinskih

enot, preoblikovanje vsebin in njihovo objavo (Suh, 2002).

Čeprav se CMS sistemi med seboj razlikujejo, si delijo neka osnovna načela.

Uporabniki običajno dodajajo in spreminjajo vsebino preko uporabniškega

vmesnika spletnega brskalnika, ki ima podobno obliko in izgled kot spletna

stran in zagotavlja urejanje besedila na način, podoben tistemu v namiznih

aplikacijah. Sistem zraven tega omogoča urejanje že vnešene vsebine, primerja-

vo z objavljeno vsebino in hierarhični sistem objavljanja vsebin z odobritvami

odgovornega urednika spletnega mesta. Obstajajo tudi drugi načini urejanja

spletnih vsebin. Nekateri sistemi omogočajo integracijo z namiznimi aplikacija-

mi, kot sta na primer Microsoft Word in Macromedia Dreamweaver, nekateri

drugi pa so narejeni z namenskimi aplikacijami na uporabnikovi strani. (Suh,

2002)

CMS sistem lahko označimo za učinkovit, kadar ponudi uporabniku vrsto

prednosti v primerjavi z ostalimi programskimi rešitvami. Ena od prednosti je

vsekakor možnost upravljanja na daljavo, ki s časovno in geografsko neodvi-

snostjo prinaša boljše sodelovanje med različnimi ustvarjalci. Prav tako je to

14

tudi lažji nadzor nad časovno kritičnimi vsebinami za objavo, učinkovitejša za-

menjava zastarelih in neaktualnih vsebin, visoka prilagodljivost, preprosto do-

dajanje novih zmožnosti, večje varnosti in lažjega stopnjevanje obsega vse do

nižjih stroškov vzdrževanja.

Principi urejanja spletnih vsebin 4.1

Glede na dejstvo, da danes obstajajo številni CMS sistemi, samo na spletni

strani www.cmsmatrix.com lahko primerjamo več kot 900 različnih rešitev6, teh

sistemov med seboj ne moremo enostavno primerjati in enostavno izbrati naj-

boljše. Vsak CMS sistem ponuja neke svoje specifične rešitve. Najboljše bi seve-

da bilo razviti lastni CMS sistem, pisan na kožo lastnim potrebam, kar seveda

zahteva dodatne vire, predvsem finančna sredstva, čas in ljudi. Prav stroški pa

so eden od ključnih razlogov za uporabo FOSS programske opreme.

Kot pravi Suh (2002), mora ne glede na to, ali smo orodje razvili sami ali

uporabljamo že narejeno rešitev, dober CMS sistem zagotavljati prilagajanje ne-

katerim osnovnim principom. Ti so po njegovem sledeči:

Pričakovanje rasti spletne strani. Bodimo pripravljeni na ogromne količine

vsebin, ki se bodo sčasoma nakopičile. Eden od izzivov spletnih načrto-

valcev je rast števila informacij na spletni strani. To sicer nujno ne po-

meni, da bo vsaka spletna stran postala večja (v smislu več informacij)

in bo dosegala rast, nekatere tudi ne potrebujejo rasti, ampak, da ta mo-

žnost mora vedno obstajati. Spletni načrtovalci, ki zaznajo takšno mo-

žnost, jo lahko tudi planirajo. V takšnem primeru nam naj bo CMS si-

stem v pomoč in ne v breme. CMS sistem nam naj omogoča ustvarjanje

predlog, ki bodo služile vsebini spletne strani. Rast vsebine bo vplivala

na obliko strani in navigacijo, zato moramo poskrbeti za konsistentnost

6 Na spletni strani www.cmsmatrix.com je med seboj možno primerjati 933 (www.cmsmatrix.com, 24.7.2008) sistemov za upravljanje spletnih vsebin med več kot 150 kriteriji.

15

in učinkovitost oblike. Ker vsega, vsake rasti, ne moremo predvideti,

nam mora CMS sistem omogočiti nadzor nad spletno stranjo ter redno

izvajanje pregleda in „čiščenja“ neaktualnih in nepotrebnih vsebin.

Brez bližnjic. Upravljanje spletnega mesta pomeni proces objavljanja vse-

bin ne proizvoda. Pomeni sodelovanje ljudi z različnimi profili, za kar

pa je potrebno nekaj časa in precej napora. CMS sistem naj bo enostaven

za uporabo in razumljiv ter hkrati močno orodje. Zavedati se moramo,

da nam CMS sistem ne bo prinesel takojšnjih rezultatov. Še pomembne-

je pa je dejstvo, da se tega zavedajo tudi uporabniki tega sistema.

Prilagajanje spremembam. Izberimo takšen CMS sistem, da bomo lahko

postavili prilagodljiv sistem, ki ga bo možno enostavno nadgrajevati,

saj pomeni načrtovanje prihodnosti načrtovanje sprememb. CMS sistem

mora preživeti spremembe, kljub temu pa služiti našemu namenu tukaj

in danes. Pravzaprav bi bilo nemogoče predvidevati, kakšne bodo spre-

membe čez, recimo, pet ali deset let in izbrati sistem, ki bo takrat upo-

raben. Pomembno je, da izberemo sistem, s katerim se bomo lažje prila-

godili novim trendom, pa naj to pomeni lažji prehod na nov sistem, iz-

biro nove tehnologije ali kaj tretjega. Prilagodljivost sistema je odvisna

od njegove strukture. Če razvijemo lasten CMS sistem, imamo nad tre-

mi osnovnimi procesi, organizacijo posameznih vsebinskih enot, preo-

blikovanjem vsebin in njihovo objavo, popolni nadzor. Pri tem ne sme-

mo pozabiti še na hrambo podatkov, ki je prav tako pomemben del. Vsi

ti procesi naj bodo med seboj povezani, saj le tako tvorijo celoto, vendar

naj bodo hkrati neodvisni drug od drugega. Spremembe v prihodnosti

bomo lažje izvedli, če bo CMS sistem izveden modularno. S tem namreč

dosežemo prožnost programske rešitve. Povezanost teh procesov in

modularnost velja tudi pri uporabi že izdelane rešitve, kar bomo upo-

števali pri kriterijih izbire ustreznega CMS sistema.

16

Graditev na standardih. Skladnost s standardi je sestavljena iz dveh delov.

Na eni strani so tehnični standardi, ki jih uporabljen CMS sistem mora

združevati in na katerih mora temeljiti. To so lahko XML, XSLT, SOAP

in podobni. Na drugi strani so to orodja, ki nam olajšajo upravljanje

npr. orodja za lažje prehajanje med sistemi. Pri tehničnih standardih ne

smemo pozabiti na implementacije ostalih zamisli, ki so se razvila zunaj

CMS sistemov na drugih poljih. To so lahko, na primer, uporaba LDPA

za preverjanje pristnosti uporabnika (autentikacija) in uporaba metod

za dostopanje podatkovnih baz ODBC ali JDBC in podobne.

Ločeno upravljanje vsebine in oblike. Ena od največjih prednosti spleta je

sposobnost prikazovanja vseh gradnikov večpredstavnosti. Tako lahko

besedilo, slike, različne video in avdio posnetke prikažemo hkrati v

spletnem brskalniku v poljubni obliki. Ne glede na to, da se vsebina in

oblika združita še preden se prikažeta v brskalniku, morata ti dve kom-

ponenti biti ločeni in shranjeni vsaka posebej. Po Suhu (2002) so glavni

razlogi ločevanja vsebine in oblike naslednji:

komponenti sta po svoji naravi popolnoma različni, ‒

upravljajo ju različni profili ljudi, ‒

spreminjata se neodvisno ena od druge, ‒

njuna ponovna uporabnost.

HTML jezik, kot osnovna tehnologija izdelave spletnega dokumenta, je

prvenstveno zamišljen kot strukturni jezik, vendar je sčasoma, s pod-

poro za barve, za tipografske lastnosti in za druge vizualne efekte, post-

al orodje za oblikovanje. Kaskadni slogi (CSS) na drugi strani ponujajo

popolnoma drugačen pristop. Namen uporabe CSS je povrniti HTML

jeziku njegovo prvenstveno nalogo – strukturiranje spletnega doku-

menta. Na ta način lahko enostavno spreminjamo obliko spletne strani

17

oziroma način predstavitve vsebine, HTML koda postane bolj berljiva

in s tem bolj obvladljiva. Ne nazadnje lahko za isto vsebino pripravimo

različne oblike, odvisno od želenega medija, kar omogočajo novejše

različice kaskadnih slogov, ki so trenutno v tretji generaciji. Nova gen-

eracija kaskadnih slogov prinaša med drugim tudi možnost vertikalno

izpisanega besedila in večstolpično oblikovanje, kar omogoča skoraj

popolno ločitev vsebine od oblike.

Funkcije, s katerimi lahko omogočimo izvedbo teh principov, so od sistema

do sistema različne. Kljub različnosti bi jih v njihovi osnovi lahko razdelili na:

enostavno oblikovanje vsebine, predvsem besedila na način, kot lahko ‒

to počnemo v večini urejevalnikov besedil,

hierarhično strukturiranje vsebine (navigacija), ‒

kategoriziranje vsebine, z namenom lažjega iskanja informacij s strani ‒

uporabnika,

objava in urejanje vsebin v različnih jezikih, ‒

dodajanje in odstranjevanje povezav na druge spletne strani, ‒

objava datotek v različnih formatih in njihovo snemanje s strani, ‒

administracija uporabnikov in urednikov, ‒

časovno vodena objava vsebine, ‒

lokacijska in časovna neodvisnost, ‒

povezanost s podatkovnimi skladišči. ‒

18

Spletne strani knjižnic5

Že v razdelku o CMS sistemih smo ugotovili, kakšno vlogo bi naj knjižnice

imele v digitalnem svetu in kako ter s kakšnimi sredstvi izvajati to nalogo. Knji-

žnice so ena od številčnih organizacij, ki uporabljajo svetovni splet za enostav-

nejšo uporabo svojih storitev, opozarjajo na svoj obstoj in ne nazadnje s poja-

vom na svetovnem spletu prispevajo k svoji konkurenčnosti v primerjavi z dru-

gimi primerljivimi organizacijami. Tako nastopa knjižnica v sodobni informa-

cijski družbi kot vsi ekonomski subjekti, saj je „informacija uporabljena kot

ekonomski vir“ (Moore, 2002, cit. v Novljan, 2003, str. 71). Učinki informacijske

družbe se kažejo v ekonomiji in tehnoloških spremembah tudi pri nas in imajo

močan vpliv na knjižnice. (Novljan, 2003) Vendar, kot nadalje ugotavlja Novlja-

nova, „vsebine spletnih strani splošnih knjižnic ne dosegajo nivoja primernosti za za-

dovoljevanje potreb prebivalcev“ (Novljan, 2003, str. 71). Vzroke za to lahko po

njenem iščemo predvsem v finančnih težavah oz. finančnih virih in v pomanj-

kanju volje ter slabi organiziranosti. Vsekakor pa ne gre vzroke iskati v po-

manjkanju njihovega osnovnega znanja, saj so že do sedaj bile sposobne zado-

voljevati potrebe prebivalcev.

Če je torej eden od bistvenih razlogov za slabe spletne strani knjižnic fi-

nančne narave, potem je izbira FOSS CMS sistema logična in ustrezna izbira. Za

drugi razlog pa velja izbrati orodje, ki bo v pomoč pri objavi spletnih vsebin,

torej enostavnost uporabe, kar bo eden od ključnih kriterijev pri izbiri orodja.

Zadostna finančna sredstva in volja sami po sebi ne pomenita ustrezne spletne

predstavitve.

Standardov in norm, ki bi določali kvaliteto spletnih strani ni, so samo stro-

kovna priporočila. Na podlagi teh priporočil in iz izhodišč, ki veljajo za organi-

19

zacijo klasične knjižnične dejavnosti, bi naj spletna stran zagotavljala jasne cilje

spletne strani, ki bi bili merljivi, ponujala vsebino, ki bi izhajala iz lokalnega in

segala v nacionalno in globalno območja ter zagotavljala kakovost, zanesljivost,

veljavnost in odzivnost storitev (Novljan, 2003).

Pri vlogi knjižnice na spletu ne smemo pozabiti tudi na nove tehnologije, ki

se pojavljajo pod enotnim imenom Splet 2.0 (Web 2.0). Čeprav enotnega mnenja

in jasnih definicij, kaj Splet 2.0 pravzaprav obsega, ni, pa velja, da to ni nadgra-

dnja spleta samo v tehnološkem smislu. Pomeni predvsem razvoj spleta v druž-

benem in socialnem smislu, kjer uporabniki sodelujejo aktivno, tehnologija pa

omogoča razvoj orodij za aktivno kolaboracijo. Splet 2.0 se odraža predvsem v

obliki socialnih mrež, s pomočjo orodij kot so blogi, viri RSS, glasbene in video

pretočne vsebine, družbeni in socialni zaznamki ipd. Takšna orodja lahko pre-

poznamo v spletnih straneh wikipedia, flickr, youtube ter celi vrsti google sto-

ritev ipd.

„Spletne strani Web 2.0 omogočajo drugačno družbeno interakcijo med

uporabniki in prav zaradi tega so postale tako priljubljene. In če pogledamo

podrobneje, lahko ugotovimo, da imajo skupne temeljne lastnosti: skupnost,

kolaboracijo in komunikacijo, ki pa so med seboj izredno prepletene. Skupnost

potrebuje komunikacijo in kolaboracijo, da lahko njeni člani čutijo pripadnost

in povezanost s svojimi somišljeniki. Kolaboracija potrebuje komunikacijo za

sodelovanje v skupnosti. Komunikacija pa je pomembna sestavina, ki s preosta-

lima dvema oblikuje celoto koncepta Web 2.0. Ljudje že po svoji naravi težimo

h komuniciranju z drugimi, kar v virtualnem svetu ni nič drugače, zato je ta

sestavina tako pomembna“ (Berčan, Bešter, Papič, 2007, str. 18).

Govorimo lahko o uporabniško ustvarjenih vsebinah, ki jih je potrebno

vključiti oz. omogočiti njihovo objavo na spletnih straneh knjižnice. Ne glede

na to, da Polona Vilar (Vilar, 2008) daje v razmislek uporabo tehnologij Spleta

20

2.0, je potrebno spletne strani knjižnice pripraviti, da, ne samo sledijo uporab-

nikovim potrebam, temveč „spodbujajo njihovo rast in razvoj, pri čemer bi naj bila

v spodbujanje potreb vgrajena tudi možnost njihove uresničitve“ (Novljan, 2002,

str.46).

21

Postopek izbire CMS orodja6

Do sedaj smo ugotovili, kaj mora dober CMS sistem zagotavljati in vsebo-

vati. Predvsem nam mora omogočati rast, razvoj, prilagajanje spremembam,

standardizacijo in ločevanje vsebine in oblike. Vendar so kriteriji, po katerih bi

naj bila narejena spletna stran knjižnice, precej ohlapni. Pri določanju teh krite-

rijev bomo uporabili uporabnikov zanesljivi referenčni vir (Novljan, 2003) in

specifične lastnosti knjižnice Srednje šole za oblikovanje (Kokol, 2008). Ob tem

bomo upoštevali še kriterije za preučevanje sistemov za upravljanje z vsebina-

mi (Zabukovec, 2005), ki so bili postavljeni kot konkretne naloge v okviru ra-

zvojne skupine za preučevanje CMS sistemov, ki je bila ustanovljena pod okri-

ljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo v obdobju 2004 do 2006. Pri tem je

potrebno poudariti, da so bili ti kriteriji postavljeni za izbiro sistema v izobra-

ževalnih zavodih nasploh, zaradi česar so za potrebe knjižnice večinoma preob-

sežni.7

Na trgu najdemo ogromno število orodij oziroma rešitev za upravljanje

spletnih vsebin. Samo na spletni strani www.cmsmatrix.org najdemo seznam 933

orodij (http://www.cmsmatrix.org, 24.7.2008). Osnovna razlika med vsemi šte-

vilnimi orodji je v uporabljeni tehnologiji in licenčnih pravilih. Že v naslovu

naloge smo se odločili za prosto oz. odprtokodno rešitev. S tega vidika torej

odpadejo vsi komercialni in posledično plačljivi sistemi. Ne glede na našo

osnovno odločitev smo že v začetku naloge ugotovili, kakšne prednosti prinaša

FOSS rešitev in potrdili našo osnovno odločitev.

7 Člani razvojne skupine za preučevanje sistemov za upravljanje z vsebinami so bili učitelji iz različnih šol in zavodov. Med cilji skupine so bili tudi naslednji: izmed nekaj sto sistemov za upravljanje z vse-binami izbrati nekaj sistemov in jih testirati; izmed testiranih oceniti sisteme po določenih kriterijih, ki so pomembni za zavode; izbrati najboljši sistem, ki bo zadostoval zahtevam: postavitev šolskih spletnih strani – vključevanje različnih oseb za različna opravila, postavitev strani aktivov, osebnih strani – sku-pine in posamezniki znotraj šole in postavitev strani strokovnih skupin in projektov – skupine posame-znikov iz različnih šol. Kriteriji, ki so jih v skupini postavili so razumljivo obsežni in namenjeni drugač-nim ciljem ter zaradi tega manj primerni za namene te naloge.

22

Izbire CMS sistema smo se lotili na podlagi naslednjih korakov:

izbira jezikovne različice in platforme, ‒

izbira orodja za vrednotenje DEXi, ‒

izdelava modela za ocenjevanje, ‒

sestava kriterijev za preučevanje CMS orodij, ‒

združevanje kriterijev in njihovo vrednotenje, ‒

ocenjevanje izbranih orodij, ‒

izbira ustreznega CMS orodja in utemeljitev. ‒

Izbira jezikovne različice in platforme 6.1

Najprej smo poiskali CMS sisteme, ki so napisani ali prevedeni v slovenski

jezik oz. imajo poslovenjen vsaj administrativni del. S pomočjo spletnih iskalni-

kov www.google.si, www.najdi.si in računalniških revij Monitor in Moj mikro smo

uspeli poiskati 7 CMS sistemov, ki izpolnjuje vsaj enega od teh pogojev. Pri tem

smo odkrili tudi sistem, ki je plod slovenskega razvoja, Sisplet CMS. Za izbiro

sistema v slovenskem jeziku smo se odločili predvsem iz dveh razlogov. Prvi je

ta, da je pomembna naloga knjižnice skrb za slovenski jezik, drugi je ta, da upo-

raba poslovenjenega orodja pomeni večjo skupnost tega orodja v slovenskem

prostoru, posledično torej možnost lažjega komuniciranja in temu primerne

podpore. To seveda nujno ne pomeni, da je ta sistem boljši od tistih, ki tovrstne

podpore nimajo, pomeni pač enostavnejše sodelovanje in iskanje rešitev. Sistem

v materinem jeziku bi lahko pomenil tudi enostavnejšo uporabo samega siste-

ma. Večina CMS sistemov je v osnovi napisana v angleškem jeziku, zato bi mo-

rali od uporabnikov, v tem primeru knjižničark in knjižničarjev, zahtevati zna-

nje angleškega jezika. Enako bi veljalo za katerokoli drugo jezikovno različico.

Pri slovenski rešitvi CMS sistema moramo biti pozorni tudi na drugo, v tem

primeru, negativno lastnost. Zaradi majhnosti slovenskega področja, v primer-

23

javi s svetovnim, lahko posledično pomeni uporaba slovenskega CMS manjšo

skupnost uporabnikov in tudi slabšo podporo. To je sicer že kriterij za drugo

poglavje.

Drugi kriterij, po katerem smo se odločili, je platforma oz. sistemska reši-

tev, na kateri bo sistem deloval. Pri tem so nas vodile tehnološke rešitve, ki jih

ponuja ARNES na svojih, za vzgojno izobraževalne zavode, brezplačnih stre-

žnikih. To sta uporaba skriptnega jezika PHP in podatkovne baze MySQL. Upo-

raba PHP ima seveda tudi druge prednosti. Predvsem velja, da deluje na drugih

operacijskih sistemih, je nadgradljiv, razširljiv, ima široko podporo in je objekt-

no orientiran.

Sistemi, ki so izpolnili naš kriterij po jezikovni ustreznosti, so Drupal, Joo-

mla!, Mambo, Plone, Typo3, Xoops in Sisplet CMS. Vsi sistemi so poslovenjeni

oz. imajo slovenski administrativni del in podpirajo UTF-8 kodno tabelo za

ustrezno jezikovno podporo. Joomla, Xoops in Mambo imajo močno skupnost

članov v Sloveniji, Typo3 ima podporo v podjetju Agenda, Drupal in Plone po-

nujata na svojih straneh samo prevedena dodatka. Vsa orodja so tudi brezplač-

na in z GNU GPL licenco. Drugi kriterij po platformi, uporaba PHP in MySQL,

ni izpolnil le sistem Plone, ki podpira samo lastno podatkovno rešitev ZOPE in

programski jezik Python. Ostalo nam je šest CMS sistemov, med katerimi bomo

s pomočjo večkriterijske odločitvene metode izbrali primernega.

Izdelava modela za ocenjevanje 6.2

Model za ocenjevanje je bil izdelan s programom DEXi, ker le ta omogoča

večkriterijsko odločanje. Program je enostaven za uporabo, po zaključku odlo-

čanja nam omogoča izvajanje različnih analiz. Večkriterijsko odločanje temelji

na razdeljevanju odločitvenega problema na manjše podprobleme, te pa zopet

na manjše podprobleme dokler ne pridemo do nivoja, ki ga lahko opišemo s

posameznimi parametri (kriterije, atribute). Te parametre ločeno ocenjujemo.

24

Končno oceno variante dobimo z določenim postopkom združevanja. Tako iz-

peljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante (http://www-ai.ijs.

si/MarkoBohanec/dexi.html, 17.07.2008).

Vrednotenje z modelom Dex je razdeljeno v nekaj faz:

Identifikacija problema in priprava spiska kriterijev; poizkušamo najprej

čim bolje definirati problem ter opredeliti cilje in zahteve. Kriteriji, ki

vplivajo na izbor odločitve, so deloma že razvidni iz identifikacije pro-

blema.

Strukturiranje kriterijev - opravimo na osnovi medsebojne odvisnosti vse-

binskih povezav. Če ima več kriterijev kako skupno lastnost, take zdru-

žimo in dobimo poddrevo kriterijev te skupne lastnosti. Dex omogoča

skoraj poljubno strukturiranje kriterijev.

Merske lestvice - pri metodi Dex so zaloge vrednosti kriterijev sestavljene

iz besed ali numeričnih intervalov. Merske lestvice načeloma uredimo

od slabih (manj zaželenih) proti boljšim vrednostim, kar omogoča lažjo

kontrolo konsistentnosti odločitvenih pravil, s tem pa tudi hitrejši vnos

funkcij koristnosti.

Definicija funkcije koristnosti; funkcije koristnosti so podane s preprostimi

odločitvenimi pravili tipa: „če - potem“.

Vrednotenje in analiza variant - Dex tako zbrane podatke o vrednotah ovre-

dnoti v skladu s strukturo kriterijev in odločitvenimi pravili. Pri tovr-

stnih podajanjih funkcij koristnosti se večkrat zgodi, da je več variant

ocenjeno z enako končno oceno, kar zahteva dodatno analizo vrednote-

nja. Dex omogoča dokaj enostavne „kaj - če“ analize. S temi dodatnimi

analizami lahko z večjo verjetnostjo izberemo najustreznejšo varianto,

poleg tega pa nam metoda Dex omogoča tudi določitev rezervne vari-

ante in navsezadnje tudi rangiranje vseh variant, od najboljše do naj-

25

slabše (http://www-ai.ijs.si/MarkoBohanec/dexi.html, 17.07.2008).

Postopek izdelave modela 6.3

Izdelavo modela smo sestavili iz osmih stopenj, kot je vrednotenje razdelje-

no z modelom DEX, in sicer: identifikacijo problema, določitev kriterijev, struk-

tura kriterijev, merske lestvice, določitev funkcij koristnosti, opis, vrednotenje

in analiza variant.

Sestava kriterijev za izbiro ustreznega CMS sistema 6.4

Na podlagi že omenjenih virov smo sestavili okvirni, nestrukturiran se-

znam kriterijev. Pri tem je potrebno poudariti, da smo poskušali postaviti krite-

rije, ki bi pokrivali vse bistvene vidike vrednotenja CMS sistema in se poskuša-

li izogniti nepomembnim in ponavljajočim:

enostavna namestitev in vzdrževanje, ‒

varnost, ‒

možnost arhiviranja, ‒

možnost razširitve, ‒

stopnja standardizacije (HTML, CSS, UTF … ), ‒

širok krog uporabnikov, ‒

zagotovila za nadaljnji razvoj, ‒

možnost vizualnega oblikovanja spletne strani, ‒

enostavna priprava oblikovnih predlog (omogočena mora biti uporaba ‒

lastnih oblikovnih rešitev - postavitev, barve, pisave … ),

enostavno upravljanje navigacije (dodajanje novih vsebin, spreminjanje ‒

in prilagajanje obstoječih),

enostavno delo za uporabnike (enostavna administracija), ‒

26

iskalnik po strani, ‒

večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic (z geslom omejen dostop ‒

do določenih vsebin),

z geslom omejen dostop do foruma, ‒

možnost anketiranja, ‒

sistem mora omogočat povezave do drugih knjižničnih strani (COBISS/ ‒

OPAC, vzajemni katalog),

povezave morajo biti razdeljene po predmetnih kazalkah, ‒

omogočena mora biti možnost snemanja dokumentov, razdeljenih po ‒

kategorijah,

sistem mora omogočat izpisovanje določenih zapisov, ‒

omogočen mora biti sistem pomoči v obliki FAQ (Pogosto zastavljenih ‒

vprašanj),

možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran, ‒

RSS (novičarski sistem Really Simple Syndication), ‒

videocasting oz. možnost objave video posnetkov, ‒

povezava do knjižničnega sistema WINKNJ. ‒

Strukturiranje kriterijev 6.4.1

Po pregledu osnovnih nestrukturiranih kriterijev, smo te podrobno razčle-

nili in jih, glede na konceptualno sorodnost ob upoštevanju medsebojnih odvi-

snosti in vsebinskih povezav, združili v hierarhične skupine na več nivojih. Vsi

tisti kriteriji, ki so nepomembni in vsi tisti, ki so se lahko smiselno pojavili v že

katerem drugem kriteriju, so bili izpuščeni, nekateri so bili na novo določeni ali

preoblikovani. Rezultat strukturiranja je drevo s tremi glavnimi vejami oz. ni-

voji: vsebina, uporabnost in tehnologija, kar je razvidno iz priložene tabele.

27

Strukturiranje kriterijevTabela 1: Vsebina

Možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stranRSS (novičarski sitem)Možnost objave video posnetkovFotogalerijaKomunikacija

Forum - z geslom omejen dostopAnketaSistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj

UporabnostEnostavnost uporabe

Enostavna namestitevČarovnik za namestitev orodjaNamestitev dodatkov

Enostavnost vzdrževanjaMožnost arhiviranjaMožnost vizualnega oblikovanja spletne strani

Personalizacija vsebineUpravljanje

Uporaba lastnih oblikovnih rešitevUpravljanje navigacijeUrejanje vsebin

KošStatistikaDoločanje delovnega toka dokumentovNadzor nad spremembami dokumentov

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravicFunkcionalnosti

Iskalnik po straniMožnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijahIzpisovanje določenih vsebinUpravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkahPovezava do knjižničnega sistema WINKNJ

TehnologijaVarnost

Potrjevanje vsebineAutentikacijaSSL kompatibilnost

Stopnja standardizacije XHTML združljivUporaba čistih CSS slogovUTF-8 podporaSkladnost s slovenskim jezikom

PodporaŠtevilo uporabnikovNavodila v SLO jezikuOnline pomočForum uporabnikov orodjaMožnost testiranja izdelka pred uporabo

NadgraditevMožnost razširitve

Št. dodatkovRaznovrstnost dodatkov

Zagotovila za nadaljnji razvojŠtevilo razvijalcevŠtevilo nadgradenjŠtevilo let na tržišču

Uporaba lastnih skript / prilagoditev

28

Zaloge vrednosti kriterijev in uteževanje kriterijev 6.4.2

Kriterije smo utežili po relativni pomembnosti, tako da je vsota uteži za

posamezno skupino enaka 100%. Za vsak kriterij, ki nima podkriterijev, smo

definirali njegovo domeno, to je množico vrednosti, ki jih lahko zavzamejo al-

ternative (CMS sistemi). Pri DEXi-ju so zaloge vrednosti kriterijev, ki se v pro-

gramu imenujejo atributi, sestavljene iz besed ali številskih intervalov. DEXi

tako omogoča, da so zaloge vrednosti določene z naravnimi opisi ocene kriteri-

ja. Zaloge vrednosti smo tako določili z naravnimi opisi ocene kriterija, pri če-

mer smo vrednosti uredili od najmanj do najbolj zaželene.

„Priporočljivo je, da zaloge vrednosti uredimo od slabih proti dobrim (od

najmanj do najbolj zaželene), ker le-to omogoča uporabo uteži pri določanju

funkcij koristnosti. Za lažje delo s funkcijami koristnosti in zaradi občutljivosti

modela je dobrodošlo tudi, da število vrednosti raste počasi od listov proti ko-

renu drevesa“ (Jereb, Bohanec, Rajkovič, 2003, str. 17).

29

DEXi 7.8.2008 Stran 1 Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti CMS neustrezen; manj ustrezen; ustrezen; zelo ustrezen

Vsebina neustrezna; manj ustrezna; ustreznaMožnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran objave niso možne; omogočena delna objava; omogočena objavaRSS (novičarski sitem) ni omogočeno; omogočenoMožnost objave video posnetkov objava ni možna; objava možna (dodatek); objava možna (vgrajena)Fotogalerija ni možnosti uporabe; kot dodatek; vgrajena v sistemKomunikacija nizka; normalna; visoka

Forum - z geslom omejen dostop ni omogočen; omogočen (dodatek); omogočen (vgrajen)Anketa ni omogočena; omogočena (dodatek); omogočena (vgrajena)Sistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj (PZV) ni omogočen; omogočen brez nadzora; omogočen z omejenim nadzorom; omogočen s popolnim nadzorom

Uporabnost nizka; srednja; visokaEnostavnost uporabe nizka; normalna; visoka

Enostavna namestitev nizka; normalna; visokaČarovnik za namestitev orodja ročna namestitev; delno avtomatizirana namestitev; popolnoma avtomatizirana namestitevNamestitev dodatkov zahtevna; dokaj enostavna; enostavna

Enostavnost vzdrževanja nizka; normalna; visokaMožnost arhiviranja zahtevno; dokaj enostavno; enostavnoMožnost vizualnega oblikovanja spletne strani neomogočeno; omogočeno

Personalizacija vsebine onemogočeno; omogočenaUpravljanje nizka stopnja; normalna stopnja; visoka stopnja

Uporaba lastnih oblikovnih rešitev slaba; dobra; odličnaUpravljanje navigacije slabo; dobro; odličnoUrejanje vsebin slabo; srednje; dobro

Koš ni omogočeno; omogočeno delno; omogočenoStatistika ne beleži; beležiDoločanje delovnega toka dokumentov ni omogočeno; omogočenoNadzor nad spremembami dokumentov ni omogočen; omogočen

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic nezadovoljiv; zadovoljiv; doberFunkcionalnosti neustrezne; ustrezne; dobre

Iskalnik po strani slab; dober; zelo doberMožnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijah ni omogočeno; slaba; dobra; zelo dobraIzpisovanje določenih vsebin ni omogočeno; omogočenoUpravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah ni omogočeno; omogočenoPovezava do knjižničnega sistema WinKNJ ni možna; možna

Tehnologija nizka; srednja; visokaVarnost nizka; srednja; visoka

Potrjevanje vsebine ni omogočeno; omogočeno na enem nivoju; omogočeno na dveh ali več nivojihAutentikacija ni omogočena; delno omogočena (user); delno omogočena (admin); omogočenaSSL kompatibilnost nekompatibilen; kompatibilen

Stopnja standardizacije nizka; srednja; visokaXHTML združljiv nezdružljiv; popolnoma združljivUporaba čistih CSS slogov slaba; zadovoljiva; ustreznaUTF-8 podpora neustrezna; ustrezna; dobraSkladnost s slovenskim jezikom nizka; normalna; visoka

Podpora nizka; normalna; visokaŠtevilo uporabnikov majhno; srednje; velikoNavodila v SLO jeziku pomanjkljiva navodila; dobra navodilaOnline pomoč slaba; dobraForum uporabnikov orodja neuporaben; zadovoljiv; doberMožnost testiranja izdelka pred uporabo zahtevna; enostavna

Nadgraditev nizka; srednja; visokaMožnost razširitve nizka; normalna; visoka

Število dodatkov majhno; srednje; velikoRaznovrstnost dodatkov majhna; srednja; velika

Zagotovila za nadaljnji razvoj nizka; srednja; visokaŠtevilo razvijalcev majhno; srednje; velikoŠtevilo nadgradenj majhno; srednje; velikoŠtevilo let na tržišču sistem v razvoju; stabilen sistem; zreli sistem

Uporaba lastnih skript / prilagoditev nizka; srednja; visoka

Zaloge vrednosti (vir: DEXi)Ilustracija 2:

Ustreznost sistema dosežemo z vsebino, uporabnostjo in tehnologijo, pri

čemer smo največji pomen dodelili vsebini, ki običajno predstvalja najpomemb-

nejši vidik kakovostnega spletnega mesta. Pri knjižnici, katere spletno mesto

temelji na informaciji in njeni predstavitvi, kakovost vsebine še posebej velja.

Kakovostno vsebino lahko dosežemo le z ustrezno uporabnostjo sistema, zato

smo ta del utežili skoraj enako kot vsebino. Najmanj pomembna od teh treh

vidikov je pri tem tehnologija, saj lahko za zagotovitev zahtevkov uporabimo

različne tehnološke rešitve, sama varnost in podpora pa na kvaliteto vsebine ne

vplivata toliko ali pa sploh ne.

Za zelo ustrezen sistem so tako potrebni vsi trije vidiki. Največji pomen

30

smo dali vsebini (40%), uporabnosti (37%) in tehnologiji (23%). Vsem ostalim

podkriterijem smo dodelili uteži po lastni oceni pomembnosti, po uporablje-

nem uporabnikovem zanesljivem referenčnem viru (Novljan, 2003), specifičnih

lastnostih knjižnice Srednje šole za oblikovanje (Kokol, 2008) in kriterijih za

preučevanje sistemov za upravljanje z vsebinami (Zabukovec, 2005).

Največji razpon med utežmi posameznih kriterijev je v podkriteriju Funkci-

onalnosti, kjer smo namenoma dali večji pomen povezavi do knjižničnega sis-

tema WINKNJ in Upravljanju povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah kot

pa ostalim trem kriterijem. Pri Upravljanju smo največji pomen pripisali Ureja-

nju vsebin, saj je to opravilo najpogostejše, pomembno je tudi Upravljanje navi-

gacije. Najmanjšo utež smo dodelili možnosti uporabe lastnih oblikovnih reši-

tev, saj uporaba teh ni tako pogosta.

31

DEXi 7.8.2008 Stran 1 Povprečne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. CMS

Vsebina 40 40 40 40Možnost dodajanja vsebin (zapiski, slike) dijakov na spletno stran 18 7 20 8RSS (novičarski sitem) 28 11 21 8Možnost objave video posnetkov 20 8 22 9Fotogalerija 17 7 19 8Komunikacija 16 6 18 7

Forum - z geslom omejen dostop 31 2 27 2Anketa 31 2 27 2Sistem pomoči v obliki Pogosto zastavljenih vprašanj (PZV) 38 2 45 3

Uporabnost 37 37 37 37Enostavnost uporabe 33 12 33 12

Enostavna namestitev 32 4 36 4Čarovnik za namestitev orodja 50 2 50 2Namestitev dodatkov 50 2 50 2

Enostavnost vzdrževanja 32 4 36 4Možnost arhiviranja 69 3 77 3Možnost vizualnega oblikovanja spletne strani 31 1 23 1

Personalizacija vsebine 36 4 27 3Upravljanje 33 12 33 12

Uporaba lastnih oblikovnih rešitev 18 2 18 2Upravljanje navigacije 26 3 26 3Urejanje vsebin 33 4 33 4

Koš 18 1 24 1Statistika 12 0 11 0Določanje delovnega toka dokumentov 35 1 32 1Nadzor nad spremembami dokumentov 35 1 32 1

Večuporabniški sistem z dodeljevanjem pravic 23 3 23 3Funkcionalnosti 33 12 33 12

Iskalnik po strani 3 0 5 1Možnost snemanja dokumentov, razdeljenih po kategorijah 3 0 6 1Izpisovanje določenih vsebin 10 1 10 1Upravljanje povezav razdeljenih po predmetnih kazalkah 42 5 40 5Povezava do knjižničnega sistema WinKNJ 42 5 40 5

Tehnologija 23 23 23 23Varnost 26 6 26 6

Potrjevanje vsebine 21 1 23 1Autentikacija 25 2 37 2SSL kompatibilnost 55 3 41 3

Stopnja standardizacije 26 6 26 6XHTML združljiv 41 3 32 2Uporaba čistih CSS slogov 22 1 25 2UTF-8 podpora 20 1 23 1Skladnost s slovenskim jezikom 18 1 20 1

Podpora 24 5 24 5Število uporabnikov 13 1 17 1Navodila v SLO jeziku 25 1 22 1Online pomoč 28 2 25 1Forum uporabnikov orodja 12 1 17 1Možnost testiranja izdelka pred uporabo 22 1 20 1

Nadgraditev 24 5 24 5Možnost razširitve 33 2 33 2

Število dodatkov 50 1 50 1Raznovrstnost dodatkov 50 1 50 1

Zagotovila za nadaljnji razvoj 33 2 33 2Število razvijalcev 50 1 50 1Število nadgradenj 27 0 27 0Število let na tržišču 23 0 23 0

Uporaba lastnih skript / prilagoditev 33 2 33 2

Povprečne uteži kriterijev (vir: DEXi)Ilustracija 3:

32

Postopek ocenjevanja alternativ (CMS sistemov) 6.4.3

Kljub številčnim spletnim virom smo se pogosto srečali s pomanjkljivimi

podatki, še posebej, ker so naši kriteriji zelo specifični in ozko usmerjeni. Vsled

temu je bila edina smiselna rešitev namestitev vseh CMS sistemov na lokalni

računalnik in šele nato izvesti primerjavo med njimi.

Namestitev strežniškega okolja 6.4.3.1

Pred samim ocenjevanjem smo morali najprej namestili ogrodje, v katerem

bi lahko sisteme ocenjevali. Ker bo knjižnična spletna stran tekla na Arnesovem

strežniku, ki nudi podporo za PHP in MySQL, smo morali zagotoviti takšno oz.

karseda podobno okolje. Najenostavnejša se nam je zdela izbira programskega

paketa WAMP, ki smo ga lahko namestili na osebni računalnik z operacijskim

sistemom Windows, ki je bil naše testno okolje. Strojne zahteve takšnega siste-

ma niso bistvenega pomena, saj je testni računalnik deloval v lokalnem okolju

brez velikih obremenitev. Programski paket WAMP pa je zagotavljal vso po-

trebno programsko opremo za delovanje spletnega strežnika.

Akronim WAMP označuje skupek odprtokodne programske opreme, kate-

ra skupaj tvori popolnoma delujoč spletni strežnik, ki je sposoben gostiti dina-

mične strani. Paket sestavljajo (http://www.coks.si/index.php5/WAMP,

10.07.2008):

Windows kot operacijski sistem, ‒

Apache kot spletni strežnik, ‒

MySQL kot server podatkovne baze, ‒

Perl, PHP oziroma Python kot skriptni jeziki. ‒

Windows, izdelek podjetja Microsoft, je najbolj razširjen računalniški ope-

racijski sistem, predvsem zaradi preprostega in intuitivnega uporabni-

škega vmesnika ter široke programske podpore.

33

Apache je spletni strežnik. Zgrajen je leta 1994 na temeljih propadlega ser-

verja httpd NCSA.

MySQL je podatkovni upravljalni sistem. Baza podatkov je strukturirana

zbirka podatkov.

PHP (trenutno tričrkovni rekurzivni akronim za PHP Hypertext Preproces-

sor, izvirno pa Personal Home Page Tools, slovensko orodja za osebno

spletno stran) je razširjen odprtokodni programski jezik, ki se uporablja

za strežniške uporabe oziroma za razvoj dinamičnih spletnih vsebin.

Namestitev programskega paketa WAMP, ki smo ga sneli s spletne strani

http://www.wampserver.com/en/download.php, je potekala skoraj popolnoma avto-

matizirano in ni zahtevala dodatnega tehničnega znanja. Ob sami namestitvi se

na lokalnem disku ustvari mapa z naslovom www, ki služi kot vrhnja mapa

spletnega strežnika. Dosegljiva je preko spletnega brskalnika na naslovu http://

localhost.

Namestitev CMS sistemov 6.4.3.2

CMS sisteme, ki smo jih namestili, smo pred tem sneli z njihovih uradnih

spletnih strani. Vsa so bila v zadnjih stabilnih izvedbah, razen Joomla!, ki v

najnovejši različici ni poslovenjena v administrativnem delu. Prav tako je spre-

menila arhitekturo in ni kompatibilna s prejšnjimi različicami, kar zaenkrat

zmanjša možnosti nadgradenj. V vrhnji mapi www smo za vsak sistem ustvarili

svojo mapo z imenom sistema, v katerem smo presneli potrebne datoteke. Pre-

ko spletnega brskalnika smo nato izvedli namestitev posameznih sistemov. Re-

zultati namestitve so vnešeni v DEXi program in so se uporabili pri odločitveni

metodi.

Drupal

Drupal CMS smo namestili v šestih korakih. Kljub temu, da smo z uradne

34

spletne strani sneli dodatek za slovenski jezik, med samo namestitvijo ni

bilo mogoče izbrati slovenskega jezika. To je bilo možno šele v že nameščenem

sistemu, ki pa ni prevedel administrativnega dela. Prav tako smo pri na-

mestitvi morali v vrhnji mapi ustvariti datoteko v eni od podmap za nad-

aljevanje namestitve. Sama namestitev tudi ne ustvari podatkovne baze,

zato smo jo pred nadaljevanjem morali ustvariti sami. To smo naredili s

pomočjo orodja phpMyAdmin, ki je del WampServer aplikacije.

Mambo

Namestitev Mambo CMS sistema je potekala prav tako v šestih korakih in

popolnoma avtomatizirano. V primerjavi z Drupal, tukaj ni bilo potrebno

ustvarjati dodatnih datotek in podatkovne baze. Sistem smo brez težav in v

zelo kratkem času namestili. Vendar pa tudi tukaj ni bilo možnosti names-

titev v slovenskem jeziku.

Joomla!

Namestitev sistema Joomla! je potekala podobno kot namestitev sistema

Mambo. To je tudi razumljivo, saj je sistem Joomla! nastal iz sistema Mam-

bo. Tako si sistema delita ne samo namestitveni del, ampak tudi administra-

tivni del. V obeh namestitvah imamo možnost pregleda sistema in nas-

tavitev pred samo namestitvijo. Sistem nam vse neprimerne nastavitve

označi rdeče. To so predvsem nastavitve, ki so ključne za varnost spletnega

mesta. Namestitev tudi tukaj ni potekala v slovenskem jeziku, vendar je

administrativni del po namestitvi bil v slovenskem jeziku.

Sisplet

Sisplet je edini slovenski odprtokodni sistem upravljanja vsebin. Names-

titev Sisplet sistema je pravzaprav samo prenos datotek na spletni strežnik.

Pred tem je potrebno ustvariti podatkovno bazo in ročno spremeniti para-

metre kar v datoteki, kjer se nastavitve prepletajo s funkcijami. Takšen način

35

je uporabniško neprijazen, pa še z vidika varnosti neprimeren. Sisplet je za

namestitev prejel najslabšo oceno.

Typo3

Namestitev samega sistema je sicer potekala 1-2-3, kakor je opisano tudi v

samih navodilih, vendar smo še pred namestitvijo naleteli na neobičajno

težavo. Z uradne spletne strani smo sneli dve arhivski datoteki (typo3_sorce

in dummy), potrebni za namestitev in zagon novega spletnega mesta. Prva

vsebuje osnovno ogrodje, druga pa v osnovi podatke spletnega mesta. Po

navodilih je potrebno obe datoteki shraniti in razširiti arhiv v isto mapo. Ko

smo zahtevani postopek opravili in želeli izvesti namestitev, se nam je v

spletnem brskalniku izpisala napaka. V uradnih navodilih te napake nismo

našli, smo pa jo uspeli poiskati na spletu. Rešitev je bila v premestitvi da-

totek iz druge mape v vrhnjo mapo ogrodja Typo3. Kljub temu je names-

titev sistema Typo3 potekala uporabniško najenostavneje in najhitreje.

Vseeno smo pri ocenjevanju upoštevali to napako, ki je sicer bila storjena z

naše strani, vendar kot posledica slabo napisanega oz. razumljivega na-

vodila. Še posebej v primerjavi z nameščanjem Drupal, Mambo in Joomla!

sistemov, pri katerih ni bilo potrebno premikati datotek ali map.

Xoops

Za namestitev zadnjega od izbranih CMS sistemov je bilo, podobno kot pri

Typo3, potrebnega nekaj presnemavanja datotek, kar je pomenilo slabšo

oceno pri namestitvi. Sama namestitev je potekala uporabniško dokaj zaht-

evno, saj je bilo potrebno nastavitve potrjevati. V primeru, da uporabniku

te nastavitve niso poznane, lahko postane namestitev sistema slaba izkušnja.

Namestitev je potekala nekoliko počasneje, prav zaradi omenjenega

potrjevanja, in preštevilnih korakov. Po namestitvi sistema ni bilo težav z

namestitvijo in izborom slovenskega prevoda.

36

Vrednotenje rezultatov in primerjava CMS sistemov 6.4.4

Postopek, kjer določimo končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po

osnovnih kriterijih, imenujemo vrednotenje variant. V skladu s strukturo krite-

rijev in funkcijami koristnosti poteka vrednotenje od spodaj navzgor. Pravilo-

ma velja, da je varianta, ki dobi najvišjo oceno, najboljša. Na končno oceno vpli-

va mnogo dejavnikov in pri vsakem od njih lahko pride do napake. Tudi sama

končna ocena navadno ne zadostuje za celovito sliko o posamezni varianti. Va-

riante smo morali zato še analizirati. Izbira je bila tako kvalitetnejša, bolje ute-

meljena in preverjena. Računalniška podporna orodja, kot je DEXi, so pri tem

praktično nepogrešljiva, saj imajo že vgrajene pripomočke, ki tovrstne analize

bistveno olajšajo.

Kot je razvidno iz grafikona, je orodje DEXi za zelo ustrezna izbralo kar dva

sistema, Mambo in Joomla! To je po svoje razumljivo, saj sistema delita enako

osnovo.8 V prid Joomla! sistemu v primerjavi z ostalimi govori dejstvo, da je

skupnost uporabnikov v Sloveniji zelo močna in aktivna. Slabost Joomla! siste-

ma je predvsem v pomanjkanju nadzora nad razvojem dokumentov, kar pa pri

knjižnici s samo enim zaposlenim, ne bi smelo predstavljati problema. Sistem

lahko ocenimo tudi kot sistem v razvoju, saj je na tržišču šele od leta 2005, v

2008 pa je dobil novo strukturo. Tako Mambo kot Joomla! pa sta slabo ocenjena

pri uporabi čistih kaskadnih slogov. Del oblikovanja je namreč rešen s pomočjo

HTML značk v sami kodi sistema. Ker pa se je sistem pri nezahtevnem

oblikovanju izkazal kot ustrezen, to na končno oceno ni vplivalo.

8 Joomla! si v najnovejši različici sicer več ne deli skupne arhitekture s sistemom Mambo, vendar smo pri vrednotenju uporabili predzadnjo različico. To smo storili iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se je predza-dnja različica izkazala po izkušnjah uporabnikov sodeč kot bolj stabilna. Drugi razlog pa je v prevede-nem administrativnem delu predzadnje različice. Najnovejša različica prevoda še ne premore.

37

Grafikon vrednotenja (vir: DEXi)Ilustracija 4:

Drupal, Sisplet in Typo3 je DEXi označil za našo nalogo kot ustrezne siste-

me. Typo3 je vedno bolj popularen tudi v Sloveniji, kar je moč sklepati iz vedno

večjega števila spletnih strani, ki uporabljajo omenjen sistem upravljanja sple-

tnih vsebin. Skupnost slovenskih uporabnikov orodja Typo3 se združuje na na-

slovu http://www.typo3-slovenia.org/, vendar skupnost, sodeč po forumu in

novicah ni preveč aktivna. Drugo slabost Typo3 sistema lahko pripišemo pre-

veliki obsežnosti sistema, ki se v našem primeru večinoma izkaže za manj pri-

mernega. Še posebej v hitrosti postavitve spletne strani. Na ta način Typo3 po-

stane za uporabo preveč zahteven in uporabniško manj prijazen. Sistem Sisplet

prav tako kot Typo3 ni najbolj prijazen za našega uporabnika, predvsem na ra-

čun razvoja, ki je pretežno namenjen potrebam akademskega okolja. Kot smo

že na začetku predvidevali, je pomanjkljivost sistema tudi v majhni skupnosti,

38

posledično podpori. Čeprav je treba poudariti, da je odzivnost na iskano po-

moč bila zelo hitra. Največja pomanjkljivost sistema Drupal je podpora v slo-

venskem jeziku in zahtevnost uporabe sistema. Čeprav je sistem zelo zmogljiv,

mu ravno lastna zmogljivost preprečuje uporabniško prijaznost, saj je bilo po-

trebno kar nekaj časa za postavitev preproste spletne strani. Xoops se je izkazal

kot popolnoma neprimeren za potrebe srednješolske knjižnice, kar pa ne pome-

ni, da je sistem neuporaben kje drugje. Slabše je bil ocenjen pri atributih: eno-

stavnost uporabe, vzdrževanje in funkcionalnost.

Vsem sistemom je skupna ena lastnost: vsak uporablja svojo logiko pripra-

ve in urejanja vsebin in je potrebno za popolno usvojitev sistema kar precej

časa.

Na podlagi postavljenih kriterijev, izvedene primerjave in analize vredno-

tenja smo se odločili, da je za upravljanje spletnih vsebin najbolj ustrezen sis-

tem Joomla!

Izbrano CMS orodje 6.5

Sistem Joomla! je eden najpopularnejših CMS sistemov, ki se je razvil iz sis-

tema Mambo. Orodje Mambo je produkt avstralskega podjetja Miro, ki v bistvu

ponuja dve različni licenčni rešitvi: kot tržni izdelek s svojo ceno in podporo ter

kot odprtokodno orodje pod licenco GPL, ki ga lahko neomejeno prilagajamo in

vzdržujemo sami. Leta 2005 se je večja skupina njegovih ključnih razvijalcev

odcepila od glavne razvijalne skupine in razvila nov sistem CMS, imenovan

Joomla!. Da je bila odločitev o njihovi odcepitvi pravilna, potrjuje tudi nagrada

za najboljši odprtokodni projekt za leto 2005, ki so jo podelili na prireditvi Li-

nuxWorld Expo (www.linuxworldexpo.co.uk). Sistem Joomla! je zmagal v res

močni konkurenci , saj so med drugim prehiteli tudi brskalnik Firefox. Že sam

sistem Mambo, ki je v zadnjih letih prejel številčne nagrade (leta 2004 je bil pro-

glašen kot najboljši odprtokodni projekt na tekmovanju LinuxUser & Develo-

39

per Awards, v letu 2005 je bil na svetovni Linux konferenci razglašen za najbolj-

šo odprtokodno rešitev, prejel pa je tudi nagrado Linux Format Awards za naj-

boljši projekt leta 2005), temelji na klasični spletni tehnologiji, trojčku AMP

(Apache, PHP, MySQL) in je neodvisen od operacijskega sistema. Mambo in

Joomla! sestavljajo moduli, ki jih večinoma srečujemo tudi pri ostalih CMS sis-

temih: aktualne novice, ankete, distribucija sporočil (RSS), iskalnik, klepetalni-

ca, forum, izmenjava dokumentov, statistika, koledar, ipd. Joomla! je izdana

pod licenco GNU/GPL in sodi med bolj prijazne, pregledne in enostavne siste-

me za vzdrževanje spletnih vsebin. Neomejene možnosti imamo pri prilagaja-

nju in ustvarjanju novih oblikovnih predlog, le da je za izdelovanje teh potreb-

no nekaj dodatnega znanja.

Sistem je sestavljen iz osnove, komponent, modulov in predlog in je zgrajen

modularno. S pomočjo dodatkov (modulov in komponent) lahko sistem razširi-

mo z novimi funkcionalnostmi. Na spletni strani www.joomla.org najdemo do-

bro organizirano in številčno bazo teh dodatkov. Upravljanje vsebin je omogo-

čeno na nivoju pravic in dovoljenj, ki jih posameznemu uporabniku dodeli ad-

ministrator. Ospredje (front-end) temelji na sistemu predlog, kar omogoča hitro

in enostavno zamenjavo videza spletnega mesta. Veliko število predlog je pro-

sto dostopnih na spletu, omogočena je tudi izdelava lastnih predlog.

40

Zasnova spletnega mesta7

„Ko knjižnica postavlja načrt svojih spletnih strani, je priporočljivo, da si

najprej odgovori na nekatera vprašanja, predvsem, kaj želi doseči. Pomembno

je, da uveljavlja podobnost namena spletnih strani s spletnimi stranmi drugih

organizacij, v njem pa predstavlja značilnosti, ki uveljavljajo njeno nezamenlji-

vost z drugimi organizacijami“ (Novljan, 2003, str. 73).

Sklepamo lahko, da se zasnove spletnega mesta knjižnice lahko lotimo, kot

bi se lotili zasnove vsakega ostalega spletnega mesta, pri čemer moramo ostati

pozorni na specifičnosti knjižnice. Oblikovanje spletnih strani zajema sodelova-

nje različnih strok, ki morajo med seboj tesno sodelovati. Stroke so številčne,

vendar so bistveni štirje aspekti spletnega mesta. To so vsebina, tehnologija,

vizualni elementi in ekonomski vidik. Vloga tehnologije se izraža v zagotavlja-

nju funkcionalnosti, medtem ko vizualni elementi zagotavljajo obliko. Vseka-

kor ne smemo pozabiti na ekonomski vidik spletnega mesta, vendar so v pri-

meru knjižnice cilji, ki smo jih navedli na začetku diplomske naloge, pred eko-

nomskimi cilji.

Ključni problem oblikovanja spletnih mest je slabo ravnotežje med obliko

in funkcijo. Številčni oblikovalci so se pod vplivom modernizma držali pravila,

da naj oblika nadgradi funkcijo oz. vsebino. Korenine takšnega oblikovanja lah-

ko najdemo v oblikovanju uporabniških vmesnikov programske opreme. Ne

glede na to, kako lepo oblikovano je spletno mesto, bo le to brez prave vsebine

in funkcionalnosti razočaralo obiskovalca. Prav tako bo funkcionalno in vse-

binsko bogato spletno mesto brez prave oblike delovalo monotono in nezanimi-

vo. Pri oblikovanju spletnega mesta sicer lahko uporabimo oblikovalska pravila

iz drugih področij (tisk, programska oprema), vendar morajo biti oblikovalske

41

rešitve, prav zaradi edinstvenosti spleta kot medija, temu prirejene (Powell,

2000). Uporabniški vmesnik smo zato oblikovali tako, da služi vsebini in ciljem,

zaradi katerih je spletno mesto nastalo. Vsebina in cilji so določeni v diplomski

nalogi Tatjane Kokol Informacijska pismenost in informacijske zahteve za obli-

kovanje spletnih strani šolske knjižnice (Kokol, 2008) in smo jih v tej nalogi

uporabili.

Načrtovanje spletnega mesta 7.1

Za izdelavo uspešnega spletnega mesta je potrebno pozorno planiranje, kjer

je potrebno upoštevati določen postopek ali metodologijo priprave. Pri tem lah-

ko uporabimo različne modele planiranja. Eden od teh modelov je kaskadni

model, ki od nas zahteva vnaprejšnje planiranje, kar bi lahko predstavljalo do-

ločeno slabost. Hkrati nam isti model omogoča vračanje v pretekle faze in spre-

minjanje le teh. Iz slike je razvidno, da smo za potrebe razvoja spletnega mesta

priredili kaskadni model.

Načrtovanje spletnega mesta (prirejeno po Powell, 2000)Ilustracija 5:

42

Za izdelavo prototipa oblikovalske rešitve in izdelave testnega spletnega

mesta smo pregledali nekatera splošna pravila in priporočila oblikovnja sple-

tnega mesta.

Lastnosti uporabnikov 7.1.1

Powell pravi, da ne glede na to, kakšni so ciljni uporabniki, si vsi med seboj

delijo nekatere skupne lastnosti, ki so si podobne oz. so te lastnosti skupne pov-

prečnim uporabnikom: vid, spomin in reakcija (Powell, 2000).

Vid

Vid je osnovno čutilo, s katerim uporabnik prejema informacije s spletnega

mesta. Da bi se izognili problemom, ki lahko nastanejo pri uporabi barv,

smo pri oblikovanju upoštevali nekaj priporočil, ki se nanašajo na tri os-

novne dimenzije barv: ton, nasičenost in svetilnost. Za besedilo, grafiko in

ozadje nismo uporabili barv podobnih tonskih vrednosti, s podobno oz.

enako nasičenostjo in podobno svetilnostjo. Skozi celotno spletno mesto

smo poskrbeli za kontrast teh treh elementov spletne strani.

Spomin

Osnovno pravilo, ki ga je potrebno zagotoviti je, da želijo uporabniki z min-

imalnim trudom dobiti čim več. Siliti uporabnike k pomnjenju podatkov, ne

prinaša želenih rezultatov. Elemente spletne strani je namreč lažje pre-

poznati, kot si jih zapomniti. Obiskane in neobiskane strani spletnega mes-

ta naj bodo zato različnih barv, saj uporabniku na ta način ne bo potrebno

razmišljati, katere strani je že obiskal in katerih ne. Skupino podobnih opc-

ij (npr. povezav) je potrebno zmanjšati na 5-9 postavk (Powell, 2000).

Reakcija uporabnika in čas odziva

Odzivni čas nekega dejanja, ki ga je uporabnik pripravljen sprejeti, se pri

uporabnikih razlikuje in je odvisen od njegovih osebnih lastnosti.

43

„Nekateri strokovnjaki uporabnosti spletnih mest (Jakob Nielsen, www.

useit.com) navajajo, da vse raziskave o odzivnem času dajejo podobne re-

zultate“ (Powell, 2000, str. 53).

Odzivni čas uporabnika (vir: Powell, 2000)Tabela 2:

Odzivni čas Verjetna reakcija uporabnika

0,1 s Uporabnik si v tem odzivnem času predstavlja reakcijo kot hipno

1 s Uporabnik je »okupiran« z dogajanjem na ekranu in ni dovzeten za do-datne aktivnosti.

10 s Čas, ki predstavlja skrajno zgornjo mejo pozornosti uporabnika. V tem času bo uporabnik poskušal zapolniti čas z dodatnimi aktivnostmi.

>10 s Uporabnik obišče druga spletna mesta in izvaja druge aktivnosti.

Iz zgornje tabele je razvidno, da odzivni čas spletnega mesta pomembno

vpliva na pozornost uporabnika, zato je potrebno zagotoviti hitre reakcijske

čase in se izogniti uporabi elementov, ki te čase po nepotrebnem podaljšujejo.

Med te elemente lahko štejemo vstopne animacije in zvočne datoteke ter velike

datoteke, ki se nekontrolirano nalagajo.

Osnovna pravila spletnega oblikovanja 7.1.2

V primerjavi z oblikovanjem uporabniškega vmesnika (GUI – graphic user

interface) za programska orodja, ki je podvržen pravilom in, predvsem, zahtev-

kom proizvajalcev vodilnih operacijskih sistemov Microsoft in Apple, omogo-

čajo GUI spletnih mest več oblikovalske svobode. Kljub temu pa so se skozi

razvoj spletnih mest uveljavila nekatera splošna pravila. K uveljavitvi teh pra-

vil so pripomogla večja in zgodnja spletna mesta, ki so prevzela vlogo obliko-

vanja uporabniškega vedenja. Uporabniki tako pričakujejo nekatere lastnosti

na vseh spletnih straneh. Če teh lastnosti ne zagotovimo, lahko pri uporabniku

povzročimo določen odpor ali vsaj nelagodje, ko ga silimo v uporabo nečesa

novega oz. njemu neznanega. V spodnji tabeli so navedena nekatera običajna

pravila, ki jih pri oblikovanju spletnega mesta ne bi smeli prezreti:

44

Običajna pravila pri oblikovanju spletnih mest (prirejeno po Powell, 2000)Tabela 3:

Pravilo Opis

Logotip v zgornjem levem kotu označuje povezavo na vstopno stran.

Uporabniki pričakujejo, da jih klik na logotip organizacije pripelje na vstopno stran. Večina spletnih mest ima logotip postavljen v zgornjem levem kotu, saj je precej časa veljalo, da pregledovanje strani na raču-nalniškem monitorju poteka enako kot na papirju; od levega zgornjega kota diagonalno proti desnemu spodnjemu kotu. Kasnejše raziskave vedenja uporabnikov so pokazale, da pregledovanje poteka precej bolj kompleksno, vendar logotip ostaja v zgornjem levem kotu.Prav tako je potrebno povezavo „Domov“ jasno in nedvoumno označiti.

Besedilne povezave menija se prikazujejo na dnu strani.

Večina spletnih mest