UNIVERZA V NOVI GORICI

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

OCENA UPRAVIČENOSTI NALOŢBE V SELITEV

PROIZVODNJE V HČERINSKO PODJETJE

DIPLOMSKO DELO

Aljoša Ţbogar

Mentor: pred. Silvester Vončina, univ. dipl. ekon.

Nova Gorica, 2012

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Silvestru Vončini, univ. dipl. ekon., predsednici komisije

prof. dr. Nataši Zabukovec Logar in članu komisije prof. dr. Milanu Bergantu.

Zahvaliti se moram tudi podjetju Gostol-Gopan d.o.o. in oddelku Zunanja

proizvodna kooperacija za pomoč in posredovana sredstva, katera sem potreboval pri

izdelavi diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi mojima staršema ter punci Liljani in hčerki Saši za razumevanje,

vzpodbudo ter podporo v času študija.

IV

V

NASLOV

Ocena upravičenosti naloţbe v selitev proizvodnje v hčerinsko podjetje

IZVLEČEK

Gostol-Gopan je slovenska proizvodna druţba s sedeţem v Novi Gorici. Podjetje je

naslednik več kot 60-letne tradicije na področju izdelovanja pekarske opreme.

Pohvalijo se lahko, da so specializirani za opremljanje pekarn vseh velikosti. Stroje,

ki so vgrajeni v pekarsko linijo, so razvili in jih še razvijajo ter izboljšujejo gostolski

strokovnjaki v razvojnem oddelku. Osemdeset procentov proizvedenih strojev in

naprav izvozijo, saj je slovenski trg za proizvodnjo premajhen. Konkurenca na tujih

trgih je neizprosna in to zahteva zmanjševanje stroškov proizvodnje. Ena izmed

rešitev problema je selitev proizvodnje v hčerinsko podjetje v Bosni in Hercegovini,

pred začetkom vlaganja v takšen projekt pa je potrebno ugotoviti smotrnost in

upravičenost le tega.

V diplomskem delu smo predstavili proizvodnji proces ciklotermične tunelske peči

ter predlog selitve proizvodnje v hčerinsko podjetje. Stroškovno smo ovrednotili

proizvodnjo v obstoječem stanju in analizirali stroške proizvodnje po naloţbi selitve

proizvodnje.

Za oceno upravičenosti naloţbe v selitev proizvodnje v hčerinsko podjetje smo

uporabili metodo interne stopnje prihranka projekta. Selitev in izboljšava

proizvodnje se nam povrne v začetku četrtega leta, s tem projektom pa je cilj

izboljšave doseţen.

KLJUČNE BESEDE

diplomsko delo, mentor, besedilo, projekt, tehnološki proces, ekonomski učinki,

interna stopnja prihranka, stroški, ciklotermična tunelska peč, hčerinsko podjetje,

amortizacijski načrt, zunanja proizvodnja, naloţba

VI

TITLE

An investment assessment of relocating production into a subsidiary

company

ABSTRACT

Gostol-Gopan is a Slovenian manufacturing company with its head office in Nova

Gorica. The company succeeded a factory with a 60-year tradition in the field of

bakery equipment. Its flexible production allows the supply of equipment to bakeries

of various sizes. The machines integrated into bakery lines have been and still are

being developed by the company’s experts from the research and development

department. As the Slovenian market is quite small, most of the manufactured

machines and equipment are exported. However, the competition in the global

market is harsh, which requires a strict reduction of manufacturing costs. One of the

possible solutions is moving the production to a subsidiary company in Bosnia and

Herzegovina but before doing that, a detailed assessment of feasibility of the project

is necessary.

This diploma thesis gives the presentation of the cyclothermic tunnel oven

production process as well as the suggestion about how to move the production to the

subsidiary company. Our goal was to evaluate the current production in terms of

costs and to analyse the costs of production after it has been moved.

To assess the feasibility of the project the method of internal rate of savings was

used. A return on the investment can be expected at the beginning of the fourth year

which means that the project meets its aim.

KEYWORDS

diploma thesis, mentor, text, project, technological process, economic effects,

internal rate of savings, costs, cyclothermic tunnel oven, subsidiary, depreciation

plan, outsourcing, investment

VII

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Izbor in opredelitev vsebine ............................................................................ 1

1.2 Glavni cilji in namen diplomskega dela ......................................................... 1

1.3 Metodologija dela ........................................................................................... 1

2 PREDSTAVITEV PODJETJA ............................................................................. 2

2.1 Nastanek in razvoj podjetja ............................................................................. 2

2.2 Dejavnosti podjetja ......................................................................................... 3

2.3 Poslanstvo podjetja ......................................................................................... 3

2.4 Strateški cilji ................................................................................................... 4

2.5 Vizija podjetja ................................................................................................. 4

2.6 Skupina Gostol ................................................................................................ 4

3 ORGANIZIRANOST DRUŢBE ........................................................................... 5

3.1 Nabava ............................................................................................................ 5

3.1.1 Splošno o nabavi ...................................................................................... 5

3.1.2 Izbor in ocenjevanje dobaviteljev ............................................................ 6

3.1.3 Naročanje blaga in storitev ....................................................................... 6

3.2 Predstavitev oddelka Zunanja proizvodnja .................................................... 6

4 SISTEMSKI PRIKAZ STANJA ........................................................................... 9

4.1 Ciklotermična tunelska peč ............................................................................. 9

4.1.1 Prednosti: .................................................................................................. 9

VIII

4.1.2 Osnovno različico stroja sestavlja: ......................................................... 11

4.1.3 Opcije: .................................................................................................... 11

4.2 Tehnološke odločitve .................................................................................... 13

4.2.1 Izbira tehnologije in stroškov ................................................................. 13

4.2.2 Proizvodnost tehnologije ........................................................................ 13

4.2.3 Prilagodljivost tehnologije ..................................................................... 14

4.2.4 Organiziranost in zanesljivost tehnologije ............................................. 16

4.3 Analiza tehnologije izdelave ciklotermične tunelske peči ............................ 17

5 PREDLAGANA REŠITEV ................................................................................. 18

5.1 Gostol- Gopan d.o.o., Lukavac ..................................................................... 18

5.2 Struktura in število zaposlenih ...................................................................... 20

5.3 Obstoječe stanje proizvodnje ........................................................................ 21

6 TEHNOLOGIJA PROIZVODNEGA PROCESA V GOSTOLU – GOPAN

LUKAVAC ................................................................................................................ 23

6.1 Obstoječa tehnološka oprema ....................................................................... 23

6.2 Predvidena investicija za tehnološko opremo ............................................... 24

7 LOGISTIKA ........................................................................................................ 25

7.1 Transport Nova Gorica – Lukavac – Nova Gorica ....................................... 25

7.1.1 Carinske formalnosti .............................................................................. 26

8 STROŠKI IN GOSPODARJENJE ...................................................................... 28

8.1 Stroški poslovanja druţbe Gostol-Gopan Lukavac....................................... 29

9 IZRAČUN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI PROJEKTA ........................... 31

IX

9.1 Analiza stroškov proizvodnje v obstoječem stanju ....................................... 31

9.2 Analiza stroškov proizvodnje po naloţbi selitve proizvodnje ...................... 31

9.3 Naloţbe v osnovna in obratna sredstva ......................................................... 32

9.4 Kalkulacija potrebnih virov in cene virov financiranja ................................ 33

9.5 Izračun individualne diskontne stopnje ........................................................ 34

10 OKVIRNA FINANČNA OCENA PROJEKTA ........................................... 35

10.1 Metoda interne stopnje prihranka .............................................................. 36

10.1.1 Izračun interne stopnje prihranka – ISP .............................................. 37

10.1.2 Izračun učinkovitosti izboljšave projekta ........................................... 40

11 ZAKLJUČEK ............................................................................................... 44

12 LITERATURA ............................................................................................. 45

X

KAZALO SLIK

Slika 1: Sedeţ podjetja Gostol-Gopan d.o.o. (Gostol-Gopan, 2012) ........................... 3

Slika 2: Skupina Gostol (Gostol-Gopan, 2012) ......................................................... 4

Slika 3: Proces naročanja operacij ............................................................................... 8

Slika 4: Ciklotermična tunelska peč (Gostol-Gopan, 2012) ...................................... 10

Slika 5: Konstrukcija ciklotermične tunelske peči (Gostol-Gopan, 2012)................. 12

Slika 6: Vpliv storilnosti na obseg proizvodnje (Bizjak, 1997, str. 77) .................... 14

Slika 7: Primerjava prilagodljivosti tehnologij (Bizjak, 1997, str. 78) ...................... 15

Slika 8: Primerajava proizvodne funkcije različno prilagodljivih tehnologij (Bizjak,

1997, str. 78) .............................................................................................................. 15

Slika 9: Organigram druţbe Gostol-Gopan d.o.o., Lukavac ...................................... 18

Slika 10: Organizacija delovnih funkcij ..................................................................... 19

Slika 11: Krivulja gibanja NSV pri različnih diskontnih stopnjah (Vončina, 2006) . 37

Slika 12: Krivulja gibanja NSV (Vončina, 2006) ...................................................... 38

XI

KAZALO TABEL

Tabela 1: Tehnološke in tehnične značilnosti (Gostol-Gopan, 2012) ........................ 10

Tabela 2: Tehnološki proces izdelave ciklotermične peči ......................................... 17

Tabela 3: Število zaposlenih v hčerinskem podjetju .................................................. 20

Tabela 4: Tehnološka oprema in stroji v Gostolu-Gopanu Lukavac ......................... 23

Tabela 5: Dodatna tehnološka oprema, potrebna za proizvodnjo ciklotermične

tunelske peči – investicija .......................................................................................... 24

Tabela 6: Ocena stroškov transporta na relaciji Nova Gorica – Tuzla – Nova Gorica

.................................................................................................................................... 25

Tabela 7: Stroški poslovanja ...................................................................................... 29

Tabela 8: Stroški energentov ...................................................................................... 29

Tabela 9: Ostali stroški ............................................................................................... 30

Tabela 10: Celotna vrednost stroškov poslovanja ...................................................... 30

Tabela 11: Stroški proizvodnje v obstoječem stanju .................................................. 31

Tabela 12: Predvideni stroški proizvodnje po naloţbi selitve proizvodnje ............... 31

Tabela 13: Stroški investicije v tehnološko opremo .................................................. 32

Tabela 14: Viri financiranja ....................................................................................... 33

Tabela 15: Amortizacijski načrt osnovnega sredstva ................................................. 33

Tabela 16: Prikaz izračuna diskontne stopnje ............................................................ 34

Tabela 17: Neto prihranki projekta ............................................................................ 41

Tabela 18: Interna stopnja prihranka - IRR ................................................................ 43

1

1 UVOD

1.1 Izbor in opredelitev vsebine

Gostol-Gopan Nova Gorica izdeluje kompletno opremo za srednje in velike pekarne.

Ena izmed glavnih elementov v pekarski liniji je tunelska ciklotermična peč. Je

univerzalna peč, ki se uporablja za kontinuirano peko vseh vrst kruha in peciva, kar

zahteva temperaturo peke do 300°C.

V podjetju se je pojavila ideja o selitvi proizvodnje ciklotermične tunelske peči v

hčerinsko podjetje Gostol-Gopan Lukavac, mesto v Bosni in Hercegovini, zaradi

prezasedenosti domače proizvodnje, pomanjkanja kadrov, prostorske stiske in

nujnosti zniţanja stroškov proizvodnje.

1.2 Glavni cilji in namen diplomskega dela

Glavni cilj diplomskega dela je preučitev upravičenosti naloţbe v selitev proizvodnje

na novo lokacijo, ki naj bi imela za posledico ekonomsko učinkovitejšo proizvodnjo.

S selitvijo proizvodnje in ustrezno naloţbo v prenovo proizvodnega procesa se ţeli

izboljšati in poceniti proizvodnjo ciklotermičnih tunelskih peči. Tako bi podjetje

doseglo ustrezno konkurenčnost in boljše poslovne učinke.

1.3 Metodologija dela

V diplomski nalogi bomo najprej predstavili podjetje Gostol-Gopan d.o.o. Nova

Gorica, od njegovega nastanka pa vse do danes. Naloga bo napisana na podlagi

preučevanja tehnologije izdelave ciklotermične tunelske peči, z upoštevanjem ţe

obstoječega stanja, strojev, naprav, infrastrukture in trenutnega znanja. Ob pripravi

vsebine diplomskega dela se uporabi strokovno literaturo in metode in učnega

programa šole, interno literaturo podjetja, ter strokovne članke s svetovnega spleta

ter primere dobre prakse. Za končno vrednotenje učinkov naloţbe v selitev

proizvodnje bomo uporabili metodo interne stopnje prihranka projekta.

2

2 PREDSTAVITEV PODJETJA

2.1 Nastanek in razvoj podjetja

Podjetje Gostol-Gopan d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1992, lahko pa govorimo, da je

bilo ustanovljeno 26.10.1947, ko je bilo v občinskih knjigah zapisano ime: Okrajno

mehanično podjetje Solkan. Tega leta je skupina delavcev prenesla stroje in opremo

delavnice Josipa Štruklja z italijanske strani Gorice na slovensko stran in začel se je

skokovit razvoj strojegradnje in livarstva na Goriškem. Podjetje se je v naslednjih

letih iz skromne delavnice razvilo v sodobno organiziran sistem GOSTOL – goriška

strojegradnja in livarstvo. V prvih letih obstoja je livarna, kot edina tovrstna tovarna

na Primorskem, oskrbovala z ulitki vso industrijo, predvsem opekarne, cementarne in

apnenice, kajti to je bil čas obnove, ko je bilo treba dati vso prednost proizvodnji

gradbenega materiala.

Konec leta 1948 se je podjetje preimenovalo v »Livarna Štrukelj-Solkan«. V tem

času je prišlo do zamenjave starih strojev z novimi in do izpopolnjevanja tehnologije.

Naslednji pomemben mejnik za Gostol je leto 1960, ko se je podjetje preselilo iz

prvotne lokacije v Solkanu v nove proizvodne in upravne prostore ob Prvomajski

cesti v Novi Gorici. Podjetje se je v 60. in 70. letih močno širilo in dopolnjevalo s

programi, tako je v svojih najboljših časih imelo do 1800 zaposlenih, pet programov

in imelo obrate na treh lokacijah: Tolminu, Idriji in Novi Gorici.

Tako kot celotna strojegradnja in veliki slovenski giganti je tudi podjetje Gostol

konec 80. in začetek 90. let zapadlo v krizo. Iz svoje sredine je vodstvo uspelo

izdvojiti najuspešnejši in za prihodnost najpomembnejši program, to je bila takrat

Prehrambna oprema (sedaj Pekarska oprema), in začelo graditi podjetje na novih

temeljih. Zaradi tega je rečeno, da je bil Gostol-Gopan d.o.o. ustanovljen leta 1992,

ki je od predhodnega podjetja prevzelo kadre, poslovne prostore in poslovne vire …

ter izvedlo dokaj neboleč prehod poslovanja na sedanje podjetje.

Sedanje podjetje Gostol-Gopan d.o.o. doţivlja v zadnjih petih letih velik vzpon,

odprti ima dve predstavništvi (v Moskvi in Kijevu), tri hčerinska podjetja, mnogo

agentov in zastopnikov širom po Evropi in tudi svetu. Skratka podjetje je močno

mednarodno zasidrano. Izdelke trţi pod lastno blagovno znamko Gostol.

3

Podjetje Gostol-Gopan d.o.o. je danes v stoodstotni lasti delniške druţbe GOPEK

d.d.. Delničarji te druţbe so zaposleni v druţbi Gostol-Gopan d.o.o., prav tako tudi

nekdanji zaposleni, ki so bili v delovnem razmerju v času ustanovitve delniške

druţbe, ki je bila registrirana na sodišču 30. decembra 1994 (Gostol-Gopan, 2011).

Slika 1: Sedeţ podjetja Gostol-Gopan d.o.o. (Gostol-Gopan, 2012)

2.2 Dejavnosti podjetja

Osnovni program Gostola je in bo tudi v prihodnjih letih razvoj, proizvodnja in

prodaja projektne opreme za industrijske pekarne:

avtomatske energetsko učinkovite industrijske mono linije;

avtomatski fleksibilni energetsko učinkoviti in celoviti sistemi;

2.3 Poslanstvo podjetja

Kupci so velike in srednje pekarne, katerim nudimo ustrezno tehnologijo in storitve

za proizvodnjo pekovskih izdelkov.

Gostolska oprema je energetsko varčna in omogoča proizvodnjo sodobnih ter varnih

pekovskih izdelkov. Prihodnost gradijo na inovativnosti, ki je usmerjena v fleksibilne

in visoko produktivne celovite tehnološke rešitve.

4

2.4 Strateški cilji

rast prodaje s ciljem doseganja realizirati vsaj 20 mio evrov prodaje v letu

2014;

v desetih letih spremeniti strukturo prodaje v korist ostalega sveta (50 %

Evropska unija in Rusija ter 50 % ostali svet);

stopnjo rasti prodajo na zaposlenega povečevati hitreje kot stopnjo rasti

prodaje v povprečju za 20 %;

zniţati stroške zunanjih izgub za 50 % na največ 1,5 % v prodaji do leta

2014;

zagotavljati 90 % spoštovanje dogovorjenih rokov;

zagotoviti najmanj 3,5 % čisto dobičkonosnost;

2.5 Vizija podjetja

Gostol-Gopan bo postal eden od vodilnih globalnih ponudnikov tehnologij in storitev

za industrijske pekarne.

2.6 Skupina Gostol

Slika 2: Skupina Gostol (Gostol-Gopan, 2012)

5

3 ORGANIZIRANOST DRUŢBE

Druţba je funkcijsko organizirana. Veljavna organizacija je določena v aktu

sistematizacija delovnih mest po enotah (Vodstvo druţbe, Marketing, Kadri in

splošne zadeve, Ekonomika, Razvojno raziskovalni center, Trţenje, Konstrukcija,

Proizvodnja in logistika, Upravljanje kakovosti) in Organizacijska ureditev.

3.1 Nabava

3.1.1 Splošno o nabavi

Osnovna naloga nabave je pravočasno oskrbeti proizvodnjo z repromaterialom, s

sredstvi za delo in potrebnimi storitvami ter na ţeljo kupcev nabaviti opremo, ki ni v

proizvodnem programu v skladu z zahtevami nabava, zunanja proizvodnja –

kooperacija in logistika.

Z obvladovanjem tega procesa in s stalnim izboljševanjem dela v nabavi zagotavljajo

nabavo materialov v zahtevani kakovosti in rokih, po optimalnih cenah, dobavnih in

plačilnih pogojih ter si prizadevajo slediti zahtevam in pričakovanjem kupcev.

S tem zagotavljajo:

izbor kakovostnih dobaviteljev in razvijanje dolgoročnih partnerskih donosov

z njimi;

optimalne zaloge repromaterialov za proizvodno-prodajni program;

pravočasno dobavo tudi tistih materialov, ki niso na zalogi;

reševanje nujnih potreb kupcev;

obvladovanje morebitnih sprememb v času prodaj;

6

3.1.2 Izbor in ocenjevanje dobaviteljev

Z oceno in izborom dobaviteljev zagotavljajo:

ocenjevanje in izbor sposobnih dobaviteljev;

sistematično spremljanje in ocenjevanje kakovosti dobaviteljev;

razvijanje dolgoročnega partnerskega odnosa z njimi;

3.1.3 Naročanje blaga in storitev

S skrbnim in odgovornim naročanjem zagotavljajo:

preverjanje razpoloţljivosti ter naročanje blaga in storitev pri pripravi ponudb

kupcem;

optimalne zaloge repromaterialov in sredstev za delo za potrebe našega

prodajnega programa;

reševanje problemov kupcev v primeru nujnih potreb oz. naročil;

Na ta način pri kupcih utrjujejo ugled kakovostnega, zanesljivega dobavitelja, v

druţbi pa skrbijo za gospodarno uporabo finančnih sredstev, s katerimi financirajo

zaloge.

3.2 Predstavitev oddelka Zunanja proizvodnja

Oddelek operativna enota Zunanja proizvodnja je organizacijsko in stroškovno ločen

od operativne enote logistika in nabava, operativne enote proizvodnja in oddelka

planiranja proizvodnje. Zunanja proizvodnja-kooperacija je oddelek, ki sledi

zahtevam naročil planske sluţbe in se ustrezno prilagaja na domače proizvodne

zmogljivosti.

Osnovna dejavnost oddelka je:

naročanje elementov in delov po risbah;

7

naročanje operacij v kooperaciji;

nabava kupljene opreme;

naročanje transporterjev;

naročanje ulitkov;

sodelovanje z dobavitelji;

V zvezi s temi dejavnostmi enota samostojno pripravlja:

povpraševanja;

kalkulacije stroškov;

naročila;

likvidiranje računov;

reševanje reklamacij;

ocenjevanje dobavitelju;

Ločeno po tehnoloških značilnostih proizvoda je individualno odgovoren vsak

komercialist za svojega dobavitelja. Organizacija dela sloni na individualnem

sledenju posla s posameznim dobaviteljem.

Osnovni poslovni cilj je obvladovanje dobaviteljev z vidika tehnoloških zahtev,

komercialna racionalizacija proizvodnega procesa in širitev kapacitet na nove

nabavne vire, predvsem pa nadzor poslovanja Gostola-Gopana Lukavac, Bosna in

Hercegovina. Dolgoročen cilj je povečevanje obsega in razvoj partnerskih poslovnih

odnosov s ključnimi dobavitelji urejenimi na nivoju letnih pogodb.

Aktivno sodelujejo z več kot 120 dobavitelji z domačega in tujega trga. Od tujih

virov so najbolj zastopani dobavitelji iz Italije, Avstrije, Nemčije, Bosne in

Hercegovine, Srbije in Kitajske.

8

Gostol-Gopan

Delovni nalog

Spremni list

Izmenjava povpraševanja in ponudbe

Naročilo kooperacije

Potrditev naročila, cena, dobavni rok

Dobavnica (Reklamacijski zapisnik)

Izdelek oz. opravljena storitev + dobavnica

Naslednja operacija

Slika 3: Proces naročanja operacij

OPD

(operativna priprava dela)

PROIZVODNJA

Oddelek

ZUNANJA

PROIZVODNJA

KOOPERACIJA

K

O

O

P

E

R

A

N

T

I

KONTROLA

Odlagalno mesto KOOP.

PROIZVODNJA

SKLADIŠČA

9

4 SISTEMSKI PRIKAZ STANJA

4.1 Ciklotermična tunelska peč

Ciklotermična tunelska peč je univerzalna peč, ki se uporablja za kontinuirano peko

vseh vrst kruha in peciva, kar zahteva temperaturo peke do 300°C. Transport skozi

pečni prostor se lahko izvaja s pleteno jekleno mreţo ali z granitnimi ploščami.

Uporabljen grelni medij je lahko elektrika, olje, plin ali kombinacija le-teh. Deluje

kot samostojna enota ali v sklopu avtomatiziranih linij.

4.1.1 Prednosti:

moţnost peke vseh vrst kruha in peciva (prosto pečeno, v kasetah ali na

pekačih);

velik razpon pečnih površin (od 25 do 131 m2);

nastavljiv diagram peke – čas pečenja in temperatura sta zvezno nastavljiva;

izdelana je iz kvalitetnih konstrukcijskih in izolacijskih materialov, kar

omogoča prihranek toplotne energije, večji izkoristek in dolgo ţivljenjsko

dobo;

čas peke se nastavlja brezstopenjsko s spreminjanjem hitrosti transportnega

traku;

podtlačni ogrevalni sistem, varnostne lopute in drugi varnostni mehanizmi

zagotavljajo visoko stopnjo varnosti pri delu s pečjo;

v pečnem prostoru lahko ločeno reguliramo temperaturo zgoraj – spodaj;

peč je lahko opremljena s sistemom za prisilno kroţenje zraka v pečnici, kar

omogoča boljše oddajanje toplote proizvodu, zaradi česar je sistem

priporočljiv tudi za peko kruha v kasetah;

peč je lahko opremljena z avtomatsko regulacijo vleke v kurišču, kar tudi

omogoča prihranek energije;

10

v pečni prostor se dovaja tudi tehnološka para, katere količino uravnavamo

poljubno s pomočjo ročnih ventilov;

na posameznih delih peči so vgrajeni termometri ter okna, preko katerih je

mogoče spremljati proces pečenja;

vhod in izhod peči sta prirejena glede na ostalo opremo oziroma ţelje kupca;

Slika 4: Ciklotermična tunelska peč (Gostol-Gopan, 2012)

Tabela 1: Tehnološke in tehnične značilnosti (Gostol-Gopan, 2012)

Z eno kupolo Z dvema kupolama

površina (m²) od 25,2 do 76,6 od 50,4 do 131,4

širina (m) 2,1; 2,5; 3,0; 3,65 2,1; 2,5; 3,0; 3,65

dolţina (m po korakih po 3 m) od 12 do 21 od 24 do 36

priključna moč (kW) od 8,6 do 14,7 od 13,4 do 22,5

Tabela 1 prikazuje podatke in dimenzije ciklotermičnih tunelskih peč, ki so na

razpolago kupcem.

11

4.1.2 Osnovno različico stroja sestavlja:

transportni trak iz mreţe oz. granitnih plošč ter plastificirane obloge;

Stroj lahko upravljamo klasično (ročno), omogoča ročno reguliranje podtlaka,

dolţina vstopa pa je standardna.

4.1.3 Opcije:

inox obloge;

podaljšan vstop peči – dolţina podaljšanega vstopa peči je odvisna od načina

polnjenja peči in od predhodno uporabljene opreme;

električno predgretje vstopa je uporabno za pečenje rţenega kruha,

priporočljivo je predvsem za testo, ki vsebuje nad 50 % rţene moke in pri

podaljšanem vstopu;

zunanji vlaţilnik je uporaben za pečenje rţenega kruha. Priporočljivo je

predvsem za testo, ki vsebuje nad 50 % rţene moke;

upravljanje z elektronskim krmilnikom in regulacija podtlaka z

elektromotorji;

gorilnik (plin, olje ali kombinacija obeh);

brizgalka vode;

odvod pare;

odvod dima in pare – odvod pare in odvod dima in pare so izolirane inox cevi

do višine 6 m z objemkami, sidrno vrvjo, strešno obrobo, distančniki in

zaključno kapo, število odvodov pare je odvisno od dolţine peči. Nad 6 m

višine se cena spremeni;

recirkulacija toplega zraka je sistem, ki zagotovi turbulenco zraka v prostoru

peči in s tem tudi boljši prestop toplote na pečne proizvode. Na takšen način

doseţemo lepšo zapečenost kruha po celotnem obsegu;

12

pri klasičnem pečenju se kruh peče v mirujoči atmosferi, zato so običajno

boki pečenega kruha svetlejši;

čistilna ščetka;

avtomatsko naoljevanje transportne verige;

hidravlično napenjanje;

avtomatsko centriranje mreţe;

Slika 5: Konstrukcija ciklotermične tunelske peči (Gostol-Gopan, 2012)

Ciklotermična tunelska peč omogoča odlično regulacijo peke glede na posamezen

proizvod (regulacija zgornje in spodnje temperature po trimetrskih odsekih,

nastavitev ţelenega diagrama v štirih conah vzdolţ peči). Opremljena je s sistemom

prisilne recirkulacije toplega zraka biterm, ki izboljšuje intenzivnost in enakomernost

peke ter posledično krajša potreben čas. Praznjenje peči je avtomatizirano, ločeno za

prosto pečene hlebe ter kasetni kruh, ki se tudi avtomatsko prazni iz kaset. Prazne

kasete se po ohlajanju vračajo na mesto polnjenja, medtem ko gre sveţe pečen kruh v

hlajenje, zatem pa še na rezanje in pakiranje.

13

4.2 Tehnološke odločitve

4.2.1 Izbira tehnologije in stroškov

Profesor Bizjak ugotavlja, da je pravilna izbira tehnologije odločilnega pomena za

uspešno poslovanje podjetja. Od tega so odvisni stroški, zato je pomembno kakšna je

ta odvisnost in kako je po merilu minimalnih stroškov mogoče izbrati optimalno

tehnologijo (Bizjak, 1997, str. 76).

4.2.2 Proizvodnost tehnologije

»Proizvodnost ali storilnost tehnologije razumemo, kot sposobnost tehnologije, da

proizvede določeno količino izdelkov v določenem čas.

Izračuna se:

t

Ypt (1)

Vrednost pt izračunamo po enačbi (1), pri tem je:

Y = obseg proizvodnje

t = čas vloţenega dela

pt = storilnost tehnologije

14

Če primerjamo različne proizvodne tehnologije tako, da je pt1 > pt 2 dobimo sliko:

Slika 6: Vpliv storilnosti na obseg proizvodnje (Bizjak, 1997, str. 77)

Iz prikaza izhaja, da sterilnejša tehnologija v istem času zagotavlja večjo

proizvodnjo; to pomeni manjšo porabo nekaterih spremenljivih (Vs) in trajnih (Vt)

prvin proizvodnega procesa, kar neposredno pogojuje nastanek različnih stroškov.«

(Bizjak, 1997, str. 77)

4.2.3 Prilagodljivost tehnologije

»Prilagodljivost tehnologije je sposobnost čim hitrejšega prilagajanja tehnologije

spremenjeni proizvodnji. Te sposobnosti ne smemo zamenjati z univerzalnostjo

tehnologije. Praktično gre za to, da moramo ob vsaki menjavi proizvodnega

programa temu prilagoditi tehnologijo. Čim hitrejše je prilagajanje, tem manjši bo

zastoj v proizvodnji.« (Bizjak, 1997, str. 77)

Profesor Bizjak je opredelil, da:

zp = zahtevane proizvodnje (1,2)

st1 = stanje sistema, tehnologije ob koncu določene proizvodnje,

st2 = stanje sistema, ki ga zahteva nova proizvodnja (zp)

Proizvodnja

Y1

Y2

Čas t

15

Slika 7: Primerjava prilagodljivosti tehnologij (Bizjak, 1997, str. 78)

Iz slike 7 vidimo, da je prilagodljivost tehnologije večja, čim krajši je čas, potreben

za spremembo sistema, tehnologije.

Pri nastavljanju tehnologije oz. pri prilagajanju se trošijo prvine proizvodnega

procesa (Vi). Če primerjamo tehnologiji, ki imata med prilagajanjem različno porabo

stalnih in potrošnih (Vik) prvin, dobimo sliko 8:

Slika 8: Primerajava proizvodne funkcije različno prilagodljivih tehnologij (Bizjak,

1997, str. 78)

zp1

t1 tehn 1

t2 tehn 2

zp2

st1

stanje tehnoloških sistemov

Proizvodnja Y

Vik 1

∑ Vit Vis Poraba prvin

Čas za pripravo

zmogljivosti

2 1

16

Iz slike 8 je razvidno, da je draţja tehnologija (Vit), enako storilna, vendar bolj

prilagodljiva, pri enaki porabi prvin proizvodnega procesa (Vis) zagotavlja večjo

proizvodnjo. Primerjava proizvodne funkcije izhaja, da je Y1 < Y2 pri isti porabi

prvin. Vsaka poraba prvin je vzrok za nastanek stroškov, zato lahko sklepamo, da bo

prilagodljivost pogojevala določene stroške in zato bodo pri bolj prilagodljivi

tehnologiji manjši (Bizjak, 1997, str. 78).

4.2.4 Organiziranost in zanesljivost tehnologije

»Organiziranost tehnologije se opredeljuje kot dejavnik učinkovitosti tehnologije, ker

neposredno vpliva na storilnost, prilagodljivost in na vezavo sredstev. Isti tehnološki

sistemi bodo pri različnih zasnovah organizacije različno storilni in prilagoljivi, s tem

je povezana tudi učinkovitost in zanesljivost. Zaneseljivost je sposobnost trajnega

obratovanja tehnologije z majhno verjetnostjo zastojev. Zanesljiva tehnologoija ima

razmeroma malo zastojev. Zanesljivost tehnologije je odvisna od kakovosti

tehnologije in od njene organiziranosti (v linijski proizvodnji stoji celotna linija, če je

okvarjen le en stroj).« (Bizjak, 1997, str. 79)

17

4.3 Analiza tehnologije izdelave ciklotermične tunelske peči

Tabela 2: Tehnološki proces izdelave ciklotermične peči

Delovno

mesto Opis delovnega mest

Število

delavcev

36810 Dela montaţna 4

36870 Barvanje 2

36881 Izdelava embalaţe 1

32294 Vrtanje veliko 1

32512 Rezanje mehansko 1

32580 Varjenje ročno 9

32629 Dela ročna 2

32631 Ravnanje, brušenje 1

33243 Struţenje malo 1

33314 Frezanje malo 1

60133

Ţaganje srednjih

profilov 1

60552 Zapogibanje 1

Skupno število delavcev 25

V tabeli 2 je prikazana organiziranost tehnologije za izdelavo ciklotermične tunelske

peči in število potrebnih delavcev. Za proizvodnjo napovedane prodajne količine naj

bi, glede na strukturo dela, potrebovali 25 delavcev v proizvodnji, vendar niso vsa

delovna mesta polno obremenjena.

18

5 PREDLAGANA REŠITEV

Predlagana rešitev je prenos proizvodnje ciklotermične tunelske peči v hčerinsko

podjetje Gostol-Gopan d.o.o., Lukavac, v Bosni in Hercegovini. Podjetje je bilo

ustanovljeno decembra leta 2004, pod vodstvom Alage Sejdinoviča.

Podjetje je formalno začelo svojo pot oziroma samostojno delovati 10. februarja

2006. Ta datum štejejo za rojstni dan hčerinskega podjetja Gostol-Gopan v Bosni in

Hercegovini, v mestu Lukavac.

Podjetje Gostol-Gopan Lukavac je specializirano za proizvodnjo sestavnih delov

opreme za pekarsko industrijo in za določene stroje, kot so stroji za pripravo in

deljenje testa.

5.1 Gostol- Gopan d.o.o., Lukavac

ADMINISTRACIJA PROIZVODNJA

VODSTVO

Gostol-Gopan, d.o.o., Tuzla

Slika 9: Organigram druţbe Gostol-Gopan d.o.o., Lukavac

Na sliki 9 je organigram druţbe Gostol-Gopan Lukavac, ki ga sestavlja vodstvo,

administracija in proizvodnja.

19

Na podlagi organigrama druţbe Gostol-Gopan Lukavac so delovne funkcije

organizirane na naslednji način:

PRIPRAVA IN RAZREZ M ATERIALA

BRUŠ ENJE

S TRUŽENJE

FREZANJE

VRTANJE

SPENJANJE IN VARENJE

MONTAŽA

PROIZVODN JA

VODJA PROIZVODNJE

TAJN IŠTVO

NABAVAKOMERCIALA

TEH N OLOGIJA

PRIPRAVA PROIZVODNJEKONTROLA

ADMINISTRACIJA

Slika 10: Organizacija delovnih funkcij

Slika 10 prikazuje organizacijo delovnih funkcij v hčerinskem podjetju. Proizvodnja

je organizirana po posameznih operacijah, kot so priprava in razrez materiala, nato

sledi brušenje, struţenje, frezanje in vrtanje. Glavna operacija v proizvodnji pa je

spenjanje in varjenje. Na koncu proizvodnega procesa sledi še montaţa.

Administracija je razdeljena na tri oddelke. Prvi oddelek je vodja proizvodnje, v

drugem so zajete delovne naloge, ki jih mora opravljati tajništvo, nabava in

komerciala. Tretji oddelek vključuje tehnologijo in pripravo proizvodnje ter kontrolo.

20

5.2 Struktura in število zaposlenih

Tabela 3: Število zaposlenih v hčerinskem podjetju

OPIS NALOG

KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA ŠTEVILO

DELAVCEV NKV KV SSI VSI UNIV

1 Enostavna dela 2 2

2 Brušenje 2 2

3 Struţenje 1 1

4 Frezanje 2 2

5 Vrtanje 1 1

6 Spenjanje in varjenje 6 1 7

7 Montaţa 2 2

8 Managment 1 1

9 Vodja proizvodnje 1 1

10 Tehnologija, kontrola kakovosti 1 1

11 Komerciala, tajništvo 1 1

SKUPAJ PROIZVODNJA 17

SKUPAJ

ADMINISTRACIJA 4

SKUPAJ ZAPOSLENI 21

Pomen kratic:

NKV – nekvalificiran delavec;

KV – kvalificiran delavec;

SSI – srednješolska izobrazba;

VSI – visokošolska izobrazba;

UNIV – univerzitetna izobrazba;

Tabela 3 prikazuje število zaposlenih po opisu dela in po izobrazbi. Iz tabele lahko

razberemo, da je 17 ljudi zaposlenih v proizvodnji in 4 ljudje v administraciji.

Trenutno je skupno zaposlenih 21 ljudi, plan za naslednje obdobje je povečanje na

27, od tega 23 ljudi v proizvodnji.

21

5.3 Obstoječe stanje proizvodnje

Proizvodnja je organizirana v industrijski hali s pripadajočimi dejavnostmi. Glavne

dejavnosti potekajo v:

hali pravokotne oblike, mere le-te so 16 m x 50 m, visoka je 8m, tlorisna

površina pa je 800 m²;

tlak hale je gramozni tampon, nad njim je 10 cm podloţnega betona, nad tem

pa 15 cm armiranega betona z zaščitnim premazom, ki je odporen proti olju

in obrabi;

okna – ena na strehi in kopilit stekla na prosti steni vzdolţ hale;

ogrevanje s kaloriferji – zračna zavesa pred vrati;

industrijska vrata, mere so 5 m x 5 m;

priključki za elektriko, vzdolţ hale na obeh straneh, skupna priključna moč

300 KW;

vgrajena dva mostna ţerjava nosilnosti 50 kN, neto višina dviga je minimalno

5 m;

zračenje na strehi v sklopu oken;

Pomoţne dejavnosti potekajo v delu osnovne hale, dimenzije 6 m x 50 m, ki je

razdeljena na pritličje in prvo nadstropje, tlorisna površina ene etaţe je 300m².

V pritličju se nahajajo:

toaletni prostori (3 m x 6 m);

tuš kabine (2 m x 6 m);

garderoba (6 m x 6 m);

22

stopnišče za prvo nadstropje (4 m x 6 m);

transformatorska postaja (2 m x 6 m);

kotlovnica (3 m x 6 m) – kombinacija z prostorom transformatorske postaje;

skladišče orodja (5 m x 6 m);

skladišče kupljenih delov (20 m x 6 m);

V prvem nadstropju

kuhinja (4 m x 6 m) – nad sanitarnimi prostori;

menza, ki je obenem tudi sejna soba (10 m x 6 m);

pisarna direktorja (4 m x 6 m);

pisarna tajnice (3 m x 5 m);

nerazporejen prostor za pisarne (25 m x 5 m);

23

6 TEHNOLOGIJA PROIZVODNEGA PROCESA V GOSTOLU – GOPAN

LUKAVAC

6.1 Obstoječa tehnološka oprema

Tabela 4: Tehnološka oprema in stroji v Gostolu-Gopanu Lukavac

TEHNOLOŠKA OPREMA IN STROJI

Naziv Opis, karakteristike

1 Škarje Pločevina 5 mm x 3150 mm

2 Preša hidravlična Pločevina 5 mm x 3000 mm

3 NC – ţaga do Φ250

4 Univerzalne struţnice Φ300 x 1100, Φ380 x 1900, Φ750 x 1800

5 Frezalni stroj – univerzalni 1500 x 350 x 350, 1400 x 300 x 250

6 Horizont vrtalni stroj – borverk 1700 x1100 x 1500

7 Vrtalni stroj Φ60

8 Plinski razrez 200 mm x 2300 mm x 4500 mm

9 Plazma razrez 6 mm

10 Varilni stroj (MAG, REL, TIG) 300 A, 400 A, 600 A

11 Dvigalo – kran 2 x 5 t

12 Viličarji 1,5 t, 2,5 t, 5 t

Tabela 4 prikazuje obstoječo tehnološko opremo, ki je razporejena v hali za glavne

dejavnosti. Z obstoječo tehnološko opremo se lahko izdela vse zvarjence iz črne

pločevine.

24

6.2 Predvidena investicija za tehnološko opremo

Tabela 5: Dodatna tehnološka oprema, potrebna za proizvodnjo ciklotermične

tunelske peči – investicija

TEHNOLOŠKA OPREMA - INVESTCIJA

Naziv Opis, karakteristike

1 Komora za barvanje 5 m x 6 m x 6 m

2 Varilni aparat moč 450 A

3 Varilne mize

V tabeli 5 je navedena tehnološka oprema, v katero je potrebno investirati za

nemoteno in kvalitetnejšo proizvodnjo ciklotermične tunelske peči.

25

7 LOGISTIKA

7.1 Transport Nova Gorica – Lukavac – Nova Gorica

Lokacija Gostol-Gopan Lukavac je oddaljena 600 km od Nove Gorice in se nahaja

na dobri lokaciji, 15 km od magistralne ceste Orašje – Tuzla oziroma kriţišča Orašje,

Doboj, Sarajevo. Od Nove Gorice do mejnega prehoda Orašje med Hrvaško in

Bosno in Hercegovino je večinoma avtocesta. Od Orašja do Lukavca je še 90 km

slabe magistralne ceste, kjer je potovalna hitrost okrog 60 km/h. Skupni potovalni

čas od Nove Gorice do Tuzle je okrog 6 do 7 ur, za tovorna vozila 8 do 9 ur.

Tabela 6: Ocena stroškov transporta na relaciji Nova Gorica – Tuzla – Nova Gorica

VRSTA

STROŠKA

LASTNO

PREVOZNO

SREDSTVO -

nosilnost do

1.500 kg

LASTNO

PREVOZNO

SREDSTVO -

nosilnost do

3.500 kg

ZUNANJE

PREVOZNO

SREDSTVO -

nosilnost do

30.000 kg

Gorivo 150,00 € 200,00 € - €

Cestnine, parkirnine 100,00 € 100,00 € - €

Spremnica - 2 krat

po Hrvaški in po

Bosni in

Hercegovini 50,00 € 50,00 € - €

Uvozno carinjenje 50,00 € 50,00 € - €

Dnevnice (tri dni po

25 EUR) 75,00 € 75,00 € - €

Prenočišče (dve

nočitvi po 20 EUR) 40,00 € 40,00 € - €

SKUPAJ 465,00 € 515,00 € 1.500,00 €

V tabeli 6 smo ovrednotili transportne stroške glede na nosilnost prevoznega

sredstva. Za nosilnost 1.500 kg ima podjetje moţnost lastnega prevoznega sredstva,

skupni stroški predstavljajo 465,00 evrov. Pri nosilnosti 3.500 kg z uporabo lastnega

prevoznega sredstva je predvidenih 515,00 evrov stroškov. V kolikor bi potrebovali

nosilnost do 30.000 kg, pa bi se posluţevali zunanje avtoprevoznike, kar predstavlja

1.500,00 evrov stroškov.

26

7.1.1 Carinske formalnosti

Pri uvozu in izvozu v BiH je potrebno opraviti carinske formalnosti. Carinska sluţba

je v neposredni bliţini lokacije druţbe. Carinskih dajatev na uvoz in izvoz ni,

potrebno je plačati samo 1 % za stroške carinjenja

Enoten Zakon o carinski tarifi omogoča prost uvoz investicijske opreme, medtem ko

je preostali uvoz obdavčen s carinsko stopnjo med 0 in 15 odstotki (povprečna znaša

šest odstotkov). Zakon o carinah se uporablja enotno na celem carinskem področju

BiH, vključujoč tudi teritorialne vode, notranje vodne tokove in zračni prostor Bosne

in Hercegovine. Carinski predpisi so sestavljeni iz zakona o carinski politiki in

zakonov in predpisov, ki jih sprejme parlamentarna skupščina BiH, Svet ministrov in

entitete. Svet ministrov lahko predpiše druge odredbe o postopku za sprejemanje

odloka o oprostitvi plačila carine pri dajanju blaga v promet. Carinsko področje je

enotno, carinske stopnje so iste v obeh entitetah. Prihodki od carinskih dajatev so

prihodki entitet.

Poslovanje oz. oskrba podjetja z materialom v Tuzli lahko nastavimo na dva načina,

in sicer imamo opcijo:

sprostitve blaga v prost promet (reden izvoz in uvoz);

V tem primeru je poslovanje med podjetjema precej bolj enostavno, saj se vsi

materiali, sklopi ali polizdelki dokončno ocarinijo po priloţenem računu ter sprostijo

v prost promet. Najverjetneje je prvo leto poslovanja takšen način oskrbovanja

podjetja v Tuzli najprimernejši in najlaţji z vidika logistike in vidika zahtev carine

glede spremljanja carinskih evidenc.

izrabljanje postopkov z ekonomskim učinkom, kot so npr. oplemenitenje,

predelave in dodelave;

27

V tem primeru moramo pridobiti na podlagi zunanjetrgovinske registracije podjetja

dovoljenje carine za izrabljanje postopkov z ekonomskih učinkom. Dovoljenje je

časovno omejeno. Carini je potrebno predloţiti kaj, kako in s čim se bo proizvajalo.

Potrebno je dostaviti normative, liste izmeta in tehnološke liste. Odpreti je potrebno

tudi bančno garancijo za koriščenje carinskega dolga.

Najprej je smiselno definirati področje dela podjetja v Tuzli, šele nato izbrati najbolj

primeren carinski postopek.

Pri izbiri ustreznega postopka in pri sami izvedbi le tega se lahko naslonimo na

slovenske špedicije, ki imajo v Bosni podruţnice in poznajo relacije v poslovanju

med podjetji, med Slovenijo in Bosno. Večina teh poslovalnic se nahaja tudi v Tuzli

ali okolici. Smiselno je koristiti slednje v notranjosti, saj se na takšen način izognemo

spremnicam in morebitnim zastojem na meji.

28

8 STROŠKI IN GOSPODARJENJE

»Za gospodarjenje podjetja je namreč zelo pomembna preglednost stroškov,

poznavanje vzrokov za njihov nastanek in mesta, kjer nastajajo.

naravna ali načelna delitev stroškov;

stroške po poslovnih funkcijah;

izvirne in izvedene stroške;

stroške glede na način razporejanja na stroškovne nosilce;

stroške, odvisne od obsega poslovanja;

druge oblike delitve stroškov;

To omogoča poznavanje stroškov, hkrati pa tudi:

organizacijo zajemanja stroškov;

ugotavljanje in delitev stroškov;

kalkulacije stroškov;

Tako je omogočena delitev stroškov na stroškovna mesta in stroškovne nosilce.

Za obvladovanje stroškov v podjetju je torej treba poznati stroškovna mesta in

stroškovne nosilce. Evidentiranje in delitev stroškov na stroškovna mesta in

stroškovne nosilce pa morata biti toliko natančna, da informacije o stroških

omogočajo ustrezne poslovne odločitve.« (Bizjak in Petrin, 1996, str. 227, 228, 241)

29

8.1 Stroški poslovanja druţbe Gostol-Gopan Lukavac

Tabela 7: Stroški poslovanja

Opis stroška Vrednost (EUR)

Neto plače 120.000,00

Odvisni stroški plač 85.000,00

Ostali stroški poslovanja

(komunala, biro, informatika) 54.000,00

Amortizacija strojev 26.000,00

Amortizacija nepremičnin 30.000,00

Skupaj 315.000,00

V tabeli 7 so prikazani stalni stroški poslovanja brez stroškov za energijo.

Tabela 8: Stroški energentov

Opis stroška Merska

enota Količina

Cena na

mersko enoto

Skupaj v

EUR

Električna energija za

pogone k/Wh 115.200,00 0,03 3.456,00

Razsvetljava k/Wh 6.240,00 0,03 187,20

Plin kg 560,00 acetilen 5,00 2.800,00

220,00 kisk 0,77 169,40

Naftni derivati kg / / 0,00

Voda l / / 160,00

Ogrevanje MW/h 215,00 50,00 10.750,00

Skupaj 17.522,60

Tabela 8 nam pove, da:

električna energija in razsvetljava sta obračunani po povprečni ceni kWh v

Bosni in Hercegovini, kjer povprečje izhaja iz povprečja vsote višine poletne

in zimske tarife. Izračuni količin izhajajo iz priključnih moči strojev, kjer je

upoštevana pribliţna poraba 60 % izkoristka strojev;

30

pri obračunu porabe plina je upoštevana polletna poraba plina v matičnem

podjetju Gostol-Gopan d.o.o., po trenutno veljavnih cenah na kg v Bosni in

Hercegovini;

poraba naftnih derivatov ni predvidena, saj je ogrevanje urejeno preko

priključka na toplovod;

poraba vode je ocenjena na osnovi desetine letne porabe vode matičnega

podjetja Gostol-Gopan d.o.o.;

obračun stroškov ogrevanja temelji na MW/h, kjer je poraba izračunana iz

prostornine objekta. Poraba toplotne energije je 30 W na m3. Upoštevano je 7

mesecev po 8 ur dnevno, 22 dni mesečno;

Tabela 9: Ostali stroški

Opis stroška Skupaj v EUR

Razni transportni stroški 11.000,00

Stroški vzdrţevanja 12.000,00

Skupaj 23.000,00

V tabeli 9 so zajeti razni transportni stroški in stroški vzdrţevanja.

Tabela 10: Celotna vrednost stroškov poslovanja

Opis stroškov Vrednost (EUR)

Stroški poslovanja 315.000,00

Stroški energentov 17.522,60

Ostali stroški 23.000,00

Skupaj 355.522,60

V tabeli 10 so prikazani celotni stroški poslovanja druţbe Gostol-Gopan d.o.o.

Lukavac.

31

9 IZRAČUN EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI PROJEKTA

»Projekt je opredeljen kot enkratna pomembna naloga, z opredeljenim začetkom in

koncem, z določenim ciljem, katerega doseganje poteka z opravljanjem medsebojno

povezanih aktivnosti. Projekt zahteva velike materialne in človeške vire in je zelo

pomemben za razvoj podjetja« (Špacapan, 2006, str. 37)

»Optimiranje naloţb v razvoju projekta je sicer pomembno za zagotovitev njegove

učinkovitosti; za razumevanje namena projekta pa to ne zadostuje. Naloţbe v projekt

proizvodnega sistema imajo namreč cilj, da z realizacijo projekta in eksploatacijo

proizvodnega sistema zagotovijo povračilo naloţb in dodatno vrednost. Investiramo

torej zato, da zagotovimo večje neto učinke od vlaganj, večji prihodek od stroškov

projekta, pozitiven poslovni izid projekta.« (Bizjak, 2004, str. 202)

9.1 Analiza stroškov proizvodnje v obstoječem stanju

Tabela 11: Stroški proizvodnje v obstoječem stanju

Material Stroški

delavnic

Storitve Direktni

stroški

Upravljanje

proizvodnje

Neto

proizvodnja

cena

Letni

stroški

proizvodnje

37.684,43 € 30.887,46 € 305,74 € 68.877,63 € 17.605,85 € 86.483,48 € 864.834,80 €

V tabeli 11 so prikazani vsi predvideni stroški proizvodnje ciklotermične tunelske

peči v obstoječem stanju. Vse izračunane vrednosti bodo v pomoč pri dokazovanju

učinkovitosti v naloţbo selitve proizvodnje.

9.2 Analiza stroškov proizvodnje po naloţbi selitve proizvodnje

Tabela 12: Predvideni stroški proizvodnje po naloţbi selitve proizvodnje

Material Stroški

delavnic

Storitve Direktni

stroški

Upravljanje

proizvodnje

Neto

proizvodnja

cena

Letni

stroški

proizvodnje

37.830,00 € 30.784,00 € 305,74 € 68.919,74 € 9.750,00 € 82.603,23 € 826.032,27 €

32

Iz tabele 12 lahko odčitamo celotne stroške letne proizvodnje po naloţbi selitve

proizvodnje. Letni stroški proizvodnje po naloţbi znašajo 826.032,27 evrov. Stroški

proizvodnje so se po izvršeni investiciji zniţali.

9.3 Naloţbe v osnovna in obratna sredstva

Tabela 13: Stroški investicije v tehnološko opremo

STROŠKI INVESTICIJE V TEHNOLOŠKO OPREMO

KOMORA ZA BARVANJE

Cena

(EUR)

Dokumentacija za mehanski del barvalne komore in nadstreška 25.000,00

Dokumentacija elektroinštalacije, elektro omare, plina, komp. zraka,

vode 16.000,00

Sestavni deli barvalne komore (ventilatorji, gorilnik, elektro omara) 32.000,00

Repromaterial za izdelavo (profili, panel plošče, pločevina) 22.000,00

Izdelava in montaţa barvalne komore in nadstreška 12.000,00

Izdelava plošče za nadstrešek 10.000,00

Skupni stroški komore za barvanje 117.000,00

VARILNI APARAT (2 kos)

Varilni aparat za tig varjenje, moč 450 amperov, 2.500,00

Skupni stroški nabave varilnih aparatov 5.000,00

VARILNE MIZE (3 kos)

Izdelava varilnih miz 2.666,67

Skupni stroški izdelave varilnih miz 8.000,00

SKUPNI STROŠKI INVESTICIJE 130.000,00

V tabeli 13 so prikazani stroški investicije v naloţbo projekta oziroma naloţba v

tehnološko opremo, ki bo omogočala nemoteno in kvalitetnejšo proizvodnjo.

Investicija vključuje komoro za barvanje, tri varilne mize in dva varilna aparata. V

ceni so zajeti tudi vsi stroški potrebnih instalacij za priključitev naprav in testni

zagon barvalne komore.

33

9.4 Kalkulacija potrebnih virov in cene virov financiranja

Ocenjena skupna sredstva za investicijo v tehnološko opremo so 130.000,00 evrov.

Podjetje lahko zagotovi 100 % lastnih sredstev za financiranje projekta, kar je

razvidno v tabeli 14.

Tabela 14: Viri financiranja

Viri financiranja EUR

Lastna sredstva 130.000,00

Domači kredit 0,00

Tuji kredit 0,00

Skupaj 130.000,00

Tabela 15: Amortizacijski načrt osnovnega sredstva

Amortizacija osnovnega sredstva

Leto Amortizacijska

osnova

Amortizacijska

stopnja

Letna

anuiteta

Neamortizirani

del

1 130.000,00 € 20% 26.000,00 € 104.000,00 €

2 130.000,00 € 20% 26.000,00 € 78.000,00 €

3 130.000,00 € 20% 26.000,00 € 52.000,00 €

4 130.000,00 € 20% 26.000,00 € 26.000,00 €

5 130.000,00 € 20% 26.000,00 € 0,00 €

Tabela 15 prikazuje amortizacijski načrt osnovnega sredstva za obdobje petih let z

letno amortizacijsko stopnjo 20 %. Izračun letne anuitete je napravljen po metodi

enakih zneskov.

34

9.5 Izračun individualne diskontne stopnje

Tabela 16: Prikaz izračuna diskontne stopnje

Vrsta

finančnega

vira

Vrednost Deleţ vira Realna cena vira

- obrestna mera

Povprečna vrednost

-povprečna obrestna

mera

Lastna sredstva 130.000,00 € 100,00% 7,00% 7,00%

Domači kredit 0,00 € 0,00% 12,00% 0,00%

Tuji kredit 0,00 € 0,00% 10,00% 0,00%

Skupaj 130.000,00 € 100,00% 7,00%

Obrestna mera je cena denarja, ki nam pove, koliko odstotkov glavnice, vloţene za

eno leto, znašajo obresti. S tabelo 16 si pomagamo pri izračunu individualne

diskontne stopnje, če bi podjetje za plačilo investicije izbralo več vrst finančnih

virov, kot so lastna sredstva, domači kredit in tuji kredit. Pri lastnih sredstvih, s

katerim se naloţba investira, bo podjetje upoštevalo individualno diskontno stopnjo –

obrestno mero 7 %.

35

10 OKVIRNA FINANČNA OCENA PROJEKTA

Profesor Bizjak v svoji knjigi z naslovom Tehnološki in projektni management pravi,

da se metode ocenjevanja oziroma vrednotenje projektov in naloţb deli po namenu,

po časovnem intervalu, po pristopu in po zanesljivosti ter da vrednotenje projektov

predstavlja pomembno nalogo pri odločanju, v kakšno tehnologijo bo podjetje

vloţilo svoj kapital.

Vsaka naloţba v nove tehnologije predstavlja določeno tveganje. Da bi se temu

tveganju podjetja izognila, se posluţujejo določenih metod za vrednotenje projektov.

Rezultati teh metod so prvi pokazatelj upravičenosti naloţb in so osnova za izbiro

optimalne tehnologije.

Projekte se vrednoti z vidika učinkov in z vidika tveganja. Projekti proizvodnih

sistemov so oblikovani zato, da z zagonom proizvodnje zagotavljajo določene

učinke. Če so učinki kvalitativno izraţene veličine izidov proizvodnega sistema, je

uspešnost izraţena z ovrednotenjem teh učinkov.

Sami učinki niso zadosten pogoj za zagotavljanje uspešnosti. S stališča tako

poimenovanega proizvodnega sistema bo predvsem pomembno preučevanje

uspešnosti v njegovi ţivljenjski dobi, to je v dobi izgradnje in eksploatacije.

Za vrednotenje učinkov projekta se uporablja metoda za statično oceno projekta, to je

metoda odplačilne dobe, ter metode za dinamično oceno projekta, to so metoda

aktualiziranega dobička, metoda sedanje vrednosti projekta, metoda interne stopnje

donosnosti in metoda interne stopnje prihranka (Bizjak, 1996).

Odločitev o naloţbah bo manj tvegana, če bo temeljito pripravljena in če v ta namen

oblikujemo ustrezen pristop in metode vrednotenja. Za vrednotenje naloţbe bo od

navedenih metod v diplomski nalogi uporabljena in opisana naslednja metoda.

36

10.1 Metoda interne stopnje prihranka

»Pogosto moramo izbrati med projekti, na primer tehnologije za isto proizvodnjo,

zato so pogosto donosi isti, razlike pa so v odhodkih in stroških. Odločitev

pogojujejo torej odločujoči stroški. Metoda, ki omogoča tako izbiro in temelji na

upoštevanju časovnih preferenc, torej dinamičnih vidikov, je metoda interne stopnje

prihranka. Po tej metodi iščemo tisto diskontno stopnjo (r), ki izpolnjuje naslednje

pogoje:

0)1(

)(

0

i

n

i r

SokSoj (2)

Vrednost

n

i 0

izračunamo po enačbi (2).

Pri tem oznake pomenijo:

Soj = skupni odhodki projekta (j),

Sok = skupni odhodki projekta (k),

r = diskontni faktor, ki izpolnjuje navedeni pogoj,

i = 1 −n, časovna obdobja.

Izračun diskontne stopnje (r) je analogen izračunu interne stopnje prihranka. Denarne

tokove pri tej metodi oblikujemo torej le za odhodke, to je strošek in naloţbe, te

tokove pa medsebojno primerja in izračuna kazalec interne stopnje prihranka.«

(Bizjak, 1996, str. 166)

»Interna stopnja prihranka je dinamični kazalec učinkovitosti izboljšave. Pove nam,

koliko je vredna v % izboljšava (reinţeniring) nekega projekta upoštevaje bilance

realnega denarnega toka samo na strani odlivov s predpostavko, da se stran prilivov

ne spreminja. Uporabljamo jo za izračun učinkovitosti variant izboljšav projekta.«

(Vončina, 2006)

37

10.1.1 Izračun interne stopnje prihranka – ISP

»Izračun s pomočjo interpolacije

Slika 11: Krivulja gibanja NSV pri različnih diskontnih stopnjah (Vončina, 2006)

Pri tem oznake pomenijo:

NSV = neto sedanja vrednost projekta v denarni enoti

ds = diskontna stopnja v %

ds0 = enako stopnji prihranka v %

ds = ds2 – ds1

NSV+

Krivulja gibanja NSV pri

različnih ds. Na krajši razdalji

jo jemljemo kot ravno črto

NSV1

NSV=0

NSV2

NSV-

ds1 ds0

ds2

38

Formulo se izpelje na osnovi enačbe premice:

Slika 12: Krivulja gibanja NSV (Vončina, 2006)

Pri tem oznake pomenijo:

yo = 0

yo = NSVo

xo = dso

y1 = NSV1

x1 = ds1

y2 = − NSV2

x2 = ds2

x = x2 – x1 = ds

y

y=0

x1 x0 x2

y2

y1

T1

T0

T2

39

Formula za izračun diskontne stopnje:

)()(

)(1

12

121 xx

xx

yyyy

(3)

)()(

)(1

12

121 yy

yy

xxxx

)(

)()(

12

2121

yy

yyxxxx

21

11

12

110

)( yy

yyx

yy

yxxx

)( 21

110

NSVNSV

NSVddd sss

pri 2NS se x spremeni v

)( 21

110

NSVNSV

NSVddd sss

)( 21

110

NSVNSV

NSVddd sss

)()(

21

110

NSVNSV

NSVdddISP sss

12 sss ddd

ISDIRRds 0 v % (izračunana diskontna stopnja)

Vrednost ISP izračunamo po enačbi (3).

40

Za izračun interne stopnje prihranka pri računanju učinkov prenove procesa

uporabimo isto enačbo.

Za izračun interne stopnje prihranka uporabimo formulo (4):

)()((%)

21

11

NSVNSV

NSVddISP ss

(4)

12 sss ddd

1NSV kumulativni diskontirani odlivi pred reinţeniringom – kumulativni

diskontirani odlivi po reinţeniringu, pri diskontni stopnji 1sd

2NSV kumulativni diskontirani odlivi pred reinţeniringom – kumulativni

diskontirani odlivi po reinţeniringu, pri diskontni stopnji 2sd « (Vončina, 2006)

10.1.2 Izračun učinkovitosti izboljšave projekta

Tabela 17 prikazuje primerjavo diskontiranih stroškov proizvodnje za ciklotermično

tunelsko peč pred naloţbo in po naloţbi v selitev proizvodnje. Naloţba v selitev se

povrne v začetku četrtega leta, kar pomeni, da je cilj izboljšave s tem projektom

doseţen.

41

Tabela 17: Neto prihranki projekta

Leto Stroški pred

projektom

Stroški po

projektu

Diskontna

stopnja ds1 = 7% NSV Diskontna

stopnja ds1 = 26%

Stroški pred

projektom

Stroški po

projektu

Kumulativno Stroški pred

projektom

Stroški po

projektu 4 - 5

1 2 3 4 5 6 7 8

0 864.831,10 864.831,10 864.831,10 864.831,10 0,00 864.831,10 956.032,20

1 864.831,10 956.032,20 808.253,36 893.488,04 -85.234,67 686.373,89 758.755,71

2 864.831,10 826.032,30 755.376,98 721.488,60 -51.346,30 544.741,18 520.302,53

3 864.831,10 826.032,30 705.959,79 674.288,41 -19.674,92 432.334,27 412.938,52

4 864.831,10 826.032,30 659.775,51 630.176,09 9.924,50 343.122,44 327.728,98

5 864.831,10 826.032,30 616.612,62 588.949,61 37.587,51 272.319,39 260.102,37

NSV

4.410.809,36 4.373.221,85

3.143.722,27 3.144.659,21

1NSV = 4 - 5 37.587,51 D2NSV -936,94

ds = 8 - 5 19%

Izboljšava se vrne v začetku četrtega leta, zato je cilj izboljšave s tem projektom doseţen.

42

12 sss ddd (5)

%7%26 sd

%19 sd

Vrednost %19 sd izračunamo po enačbi (5).

Izračun interne stopnje prihranka nam pokaţe, da naloţba v selitev proizvodnje v

hčerinsko podjetje prinaša letni prihranek v višini 25,54 procentov.

)()((%)

21

11

NSVNSV

NSVddISP ss

(6)

)94,936(51,587.37

51,587.37%)7%26(%7(%)

ISP

%54,25(%) ISP

Vrednost %54,25(%) ISP izračunamo po enačbi (5).

Interno diskontno stopnjo izračunamo s pomočjo računalniškega programa Excel, s

postopkom diskontiranja in metodo interpolacije. V tabeli 14 prikazujemo odlive,

kjer jih v programu Excel uporabimo za natančen in hiter izračun diskontne

vrednosti, s pomočjo finančne funkcije IRR.

Tabela 18 nam pove, da v četrtem letu prenove proizvodnega procesa, se kumulativni

neto odlivi spremenijo v pozitivno vrednost, kar pomeni, da se naloţba odplačuje tri

leta.

43

Tabela 18: Interna stopnja prihranka - IRR

Leto 0 1 2 3 4 5

A

Pred

reinţeniringom 864.831,10 € 864.831,10 € 864.831,10 € 864.831,10 € 864.831,10 € 864.831,10 €

B Po reinţeniringu 864.831,10 € 956.032,20 € 826.032,30 € 826.032,30 € 826.032,30 € 826.032,30 €

A-B 0,00 € -91.201,10 € 38.798,80 € 38.798,80 € 38.798,80 € 38.798,80 €

Kumulativa 0,00 € -91.201,10 € -52.402,30 € -13.603,50 € 25.195,30 € 63.994,10 €

ISP= IRR= 25,26%

44

11 ZAKLJUČEK

Podjetje, ki ţeli preţiveti današnje razmere na trgu, se mora trenutnim razmeram

prilagoditi, razvijati nove proizvode in prilagajati tehnologijo svojim potrebam ter

poiskati način, kako zniţati stroške dela in ohraniti kakovost. Gostol-Gopan sodi po

dejavnosti v kovinsko predelovalno dejavnost. V to skupino spadajo podjetja za

proizvodnjo strojev za ţivilsko in tobačno industrijo. V tej skupini je 22 podjetij in

od tega so le 4 večja, preostala podjetja pa so manjša od Gostola.

V diplomskem delu smo predstavili ciklotermično tunelsko peč, ki je ena izmed

glavnih elementov v pekarski liniji. Odlikujeta jo enostavnost za uporabo in niţja

poraba termične in električne energije. Podrobneje smo opisali proizvodni proces

ciklotermične tunelske peči ter predlog selitve proizvodnje v hčerinsko podjetje.

Stroškovno smo ovrednotili proizvodnjo v obstoječem stanju in analizirali stroške

proizvodnje po naloţbi. Izračuni so pokazali, da znašajo proizvodni stroški v

obstoječem stanju na letni ravni 864.834,80 evrov, stroški proizvodnje po naloţbi pa

826.032,27 evrov. Razlika izračunov nam pove, da ima selitev proizvodnje pozitivne

učinke.

Izbira in analiza tehnologije za izdelavo ciklotermične tunelske peči je pokazala, da

je nujno potrebna ustrezna naloţba v prenovo proizvodnega procesa oziroma

tehnološke opreme v hčerinskem podjetju. Investicija vključuje komoro za barvanje,

tri varilne mize in dva varilna aparata. Ocenjena skupna sredstva za investicijo

znašajo 130.000,00 evrov, ki jih bo podjetje zagotovilo iz lastnih sredstev.

Za končno vrednotenje učinkov naloţbe v selitev proizvodnje v hčerinsko podjetje

smo uporabili metodo interne stopnje prihranka projekta. Na podlagi izračuna interne

stopnje prihranka smo prišli do ugotovitve, da se podjetju naloţba v selitev

proizvodnje na novo lokacijo obrestuje po 25,54 procentni diskontni stopnji.

Z izračunom učinkovitosti izboljšave smo tudi ugotovili, da se s selitvijo in

izboljšavo proizvodnje, naloţba povrne v začetku četrtega leta. S tem smo utemeljili,

da je projekt smiseln in upravičen ter da je doseţen naš cilj izboljšave.

45

12 LITERATURA

Bizjak, F. (1996). Tehnološki in projektni management. Nova Gorica: Grafika Soča

Nova Gorica.

Bizjak, F., Petrin, T. (1996). Uspešno vodenje podjetja. 1. Natis. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

Bizjak, F. (1997). Tehnološka priprava in prenova proizvodnje. Ljubljana:

Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

Bizjak, F. (1997). Reinţiniring in razvoj podjetja. Nova Gorica: EDUCA.

Bizjak, F. (2004). Osnove ekonomije podjetja za inţenirje: teorija, uporaba, primeri,

naloge. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo.

Domača stran podjetja Gostol-Gopan d.o.o. Nova Gorica, pridobljeno 1.8.2011 s

svetovnega spleta: http://www.gostol-gopan.si/opodjetju.php.

Gerbec, B. (2009). Ekonomska upravičenost investicije v naloţbo hladilnega sistema

za proizvodnjo pihane embalaţe. Diplomsko delo. (Poslovno – tehniška fakulteta,

Univerza v Novi Gorici), Nova Gorica: [B. Gerbec].

Inoslav, R. (2008). Tehnologija varjenja. Zaloţba Modrijan.

Premrl, D. (2007). Ocena upravičenosti naloţbe v dejavnost. Diplomsko delo.

(Poslovno-tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici), Nova Gorica: [D. Premrl].

Špacapan, D. (200). Ocena ekonomske učinkovitosti v naloţbo avtomatskega

obdelovalnega stroja v podjetju Iskra Avtoelektrika d.d.. Diplomsko delo. (Poslovno

– tehniška fakulteta, Univerza v Novi Gorici), Nova Gorica: [D. Špacapan].

Tehnične risbe in kosovnice. (2010). Interno gradivo. Nova Gorica: Gostol-Gopan

d.o.o. Nova Gorica.

Vončina, S. (2003/2004). VDP-proj.naloga-okt.03.ppt. Vaje predmeta “Ekonomika

in organizacija podjetja”. Nova Gorica: [S. Vončina].

46

Vončina, S. (2004/2005). GRADIVA-EOP-dec03. Vaje predmeta “Ekonomika in

organizacija podjetja”. Nova Gorica: [S. Vončina].

Vončina, S. (2005/2006). Izračun interne stopnje prihranka – ISP. Vaje predmeta

“Ekonomika in organizacija podjetja”. Nova Gorica: [S. Vončina].